VLAJKO BEGOVIČ Storilnost dela v nekaterih zahodnih državah in naše možnosti Uredništvo »Naše skupnosti« je zaprchsilo tovari&a Vlaj-fca BegoTiča, ki je kot član delegacije SZDLJ potova] na Norveško, Dansko, Nizozemsko in v Belgijo, da bd za naše bralce podal nekaj svojih opažanj s te poti. Tovariš Vlaj-ko Begovič se je odzval na Jemu povabilu in napisal za »Našo skupnost« primerjalni članek o produktivnosti dela v teh državah in pri nas. članek objavljamo v celoti. 1. Storilnost dela kot osnovni gospodarski in družbeni problem Ce se človek malo bolj poza- jejo doJgoročne programe pro- nima za gospodarske problcrae izvodnje in investicij, vse ima ekonomsko razvitih držav, bo velik pomcn za proučevanje in opazil, da je povečanje storil- povečanje st»rilnosti dela. nosti dela danes v njihovem go- Te države imajo relativno spodar^kem življenju pravza- stabilnejše trge in ustaljenejše prav glavni problem. Pcdjetja, cenc. Pri njih ni ve«jjh mož- gu&podarekc organizacije, znan- nosti za ustvarjanje večjega stvene ustancve in zl&sti inšti- takoimenovancga tržnega do- tuti, sindikati, zadruge, ekono- bička. Velja k»t pravilo, da ie misti in tehniki vsi se vztraj- storilnost dela glavni in sko- no trudijo, da bi poveiaJi raj edini vir dobička. Večji sttvrilnoet dela. V večini pod- konjukturni dobičck gre naj- jetij so poeebni strokovnjaki, večkrat v rezervne sklade, ki d')slikrat pa tudi oddelki, ki se jih uporabljajo v primeru go- p»sebcj ukvarjajo s temi vpra- spodarske depresijc, kadar je šiinji. Najrazličnejša ekonoinska, treba z racionalizacijo in s po- tehnična in družbena vprašanja večanjem storilnostl dela sto- — investicije, organizacija in po- piti v zaostreno kankurcnčno goji dela, šo!a.nje kadrov, med- borbo. Aktivnost kartelov in narodni gospcdarskj odnosi, si- monopolov privatnega kapitala stem plač in nagrad, gospodar- je precej omejena kar pravla- ski ukrepi in spremembe v go- ko ustvarja ugodne pogpje za spodarskem sistemu itd., vse to hitrcjšd razvoj storilnosti dela. proučujejo s stališča storilnosti Za te države je posebno po- dela- inembna velika odvisnost od Ko smo kot delegati SZDLJ zunanjega trga. Vrednost nji- bili na Norveškem, Danskem, hovega izvoza predstavlja 35 Nizoaemskem in v Belgiji, smo do 50 % vrednosti aarodnega imeli priioziia&t videti aklivnost bruto proizvoda. Približno to- teh držav na tem področju. Te likšna jc tutli velikost uvoza. države nimaio velikih naravnih Od uvk. To pa po- rodni donodek na prebivalca menJ da je delovna moč zc,0 kakor pri nas, kar vsekakor ka- draga in prcdstavlja važno po- fce mnogo vecjo storilnost dela. stavko v p,roizvodnih stroških. Stonlnosi dela je odvisna od Delavski razred ima močne or- mnogah čiiiiteljev. Sem spadajo ganizacije in krepke pozicije v razen naravnih pogajev ali na- družbl in zato ne dopngča zni. ravnih bogastev, predvsem raz- ianje piač> temve« zahteva vrto« tehnike, organizacija de- staIno povcžanje realne plače. la, kvalifikacija, spretnost ta v t^^ p^^žaju Iahko dose. delovne navade proizvajalcev jejo znižanje stroškov samo z itd kar je vse rezultat zgodo- racionalnejšim tekori&Janjem vinskega razvoja teh narodov. deiOvne slle in sredstev za pro- Ne bomo pranorjali vseh činite- izvodnjo, samo s poveianjera Uev v našl drzavi z istirai čini- storiJnosti dela. telji oanenjenih drzav, kar bi nam sicer lahko popolnoma po-jasnllo razlike v stopnjah sto- Za te rtržave bl stagnaclja all zaostavljanje razvoja storilno- rnnosu dela. Za-ustavili se bo- , . , , — . . n,o sam0 na nekaterih pogojih, Z^ T° ^l ^' » kl Po moii Mrani vzpodbu- ^""» .'ZKnbo b»"k"e"L»e Jajo in navajajo gospodarstvo f*080""108*.1 ».* svetovnem trgu »to.rHnf>,«r.«i dela. ter ^1'5*'11 Prolzvodov, kar bi onemogo6il» takoimcnovano pol- NEKATERI KONKRETNI "o zaposlenost ln dovedlo do POGOJI ZA RAZVOJ »!>adanja življen>skega stan- STORILNOSTI DELA *SU— vw.nMt r>o^o V teh država-h Imajo pred- sistemu plaf In nagrajevanja s vsetn že dobr« vpeljan gospo- stališča storilnosti dela. Privat- dansik! sistom, kl ga je sicer ni kapitalist dobiva iz dohodka treba »ta>lno prilag.ojevati no- vsekakor svoj del — profit. Ti- vim pogojcm v draavi In na sti del profita, ki ga uporabi Kunan.jem trgn, kar zahteva do- za invesHcije fn racionalizacljo sti šindijskega dela. V tem po- Podjetja, je relativno malo ob- gledn hdajajo ukre-pe oprezno davčen, medtmi ko Je del pro- ln Dflstopoma. Podjetja imajo fita, k] ga kapitalist uporabi za lahko v teh okoliščinah stalne osebne potrebe, obdavfen % pogoje poslovanja, lahko sesta- zelo mofno progrestijo. Tistl »iio točne kalkulacije, Udelu- del dohodka, ta preostane pro- izvajalcem, delijo po pravilu po siorjenem delu. Bojujejo se proti težnjam nivelizacije, ka-kor tndi proti pojavom nepo-tizrna (sprejemanj« družlne In sorodnikov na dclovna mesta in funkcije, la katerc niso spo-sobni), ker to tudi motl razvoj storilnosti dela. V teh državah se nstvarja ob vpraSanju storilnosli dela tudl določeno sodelovanje med de-lom in kapilalom, medtcm ko se spor mcd niima razvija ob vpra,5atiju delitve doho-dka, po-gojev dela, in ob vprašanju upravljanja sredstev za proiz-VDdnjo. NAŠE SLABOSTl IN MOŽN0STI Vsekakor ne moremo delati šematifnih primerjav med go-spodarskimi problcmi razuih držav, ki so na različuih stop-njah razvoja in imajo različne gnspodarskc slstcme, zlasti ka-dar gre za države, kl so imele daljše obtiobje normalnega raz-voja, za nas pa bo vcndarle ko-ristno, ie napravimo primerja-vo, z določenimi omcjiivami in pojasnili, da bi nam posiali jasni naši problernl. Za sedaj nlmamo dovolj ome-njenih stimulativnih činiteljev za hitrejše razvijanjc dela. Te-ga vsekafcor ni kriv obstojedl gospodarskj sistem. Sistem de-lavskih svetov, sainoupray, združevanja gospodarskih pod-jetij v zbornice in podobno, sam p« sebi nstvarja poRoje za hitrejši razvoj storilnosti dela, in sanvo s takim sistcmom lah-ko dohitlmo gospodarsko bolj razvite države. Drnga stvar je nedograjenost tega sistema in obstcrj raznih »Iukenj«. Razloge za to je treba iskati predvsem v konkrctncm Rospcdarskem položaju, ki so ga nstvarile re-lativno velike investicije z do-lo^eno strukturo, napcta razde-litev narodnega dohodka, pre-velika obremenitev gosipodar-stva z raznimi negospodarskiml izdatki in ostanki starcga admi-nistrativnega glodanja na go-spodarsho. Vse to nv!ra, da bi posameznl činitelji stimniacije za hitrejže dviganje storiliiostl dela lahko prišli do izraza. Nedograjenost ^lstema In p«-goste sprcmembe inštrumentoT ter zakonsldh predpisov, in ne-»tabilnos4 pogojev poslovanjs sploh, otežkočajo nvajanje toi-nejših kalkulacij, zlasti pa dol-goročnih pro na krajša obdobja, brei daJj^ih perepekiiT, pa se to ne-gativno odraža na borbo za po-večanje storilnosti dela. Neurejcnost trga in nestabil-nost cen omogoča mnogim go-spodarskim podjetjem, da dose-gajo velike dobičke, pri tem pa ne posvečajo zadosti pozor-no»ti stroškom prcizvodnje, temveL tndi raznl neproduk-posameznlm proizvodom. Ne samo potrošek surovin, energi-je ln pomožnih materialov, temveč tudi raznih neproduk-tivni in nepotrebni izdatki se vnašajo med stroške proizvod-nje teh podjetlj. Tako se pro-izvodnl stroški precej poveča-jo, vse to pa pokrijcjo s cetvo na trgn, poleg tega pa si za-gotovijo še dobiček. Vse to v dokajšnji m«ri odvzema stimu-lacijo za povečanje storilnostl dela in oškoduje potrošnike. Da bi zagotovili razvoj do-mače industrije, zlasti pa za-radi težav v plačilni bilanci in pomanjkanja deviz, ni naš no-tranji trg dosti izpostavljen konkurenci zunanjega trga. Uvoz predstavlja okrog 8% na-rodnega bruto proizvoda, To iz-koriščajo nckatera podjetja in ustvarjajo za posamezne proiz-vode monopol na notranjem trgu ne skrbi jlh pa razvoj sto-rilnosli dela v svetu. Fo drugi stranl pa izvozna podjetja pod-piramo s koeficienti jn dnigi-mi vrstami subvencij, da bi za-gotovili vcčji izvoz in neobhod-na dcvizna sredstva, tako da ta podjetja tndi prl visokih stro-Skih proizvodnje in z nizko sto-rilnostjo dela labko naslopajo na svetovnem trgu. Tako tista podjetja, ki delajo za izvoz in kl bi morala razviti najvežji boj za povečanje slorilnosti de-la, nimajo za to dosii spodbu-de. Velike snbvencije, ki jih naša skupnost plačuje, da bl otnogočila izvoz, so dejansko izvoz dela narodnega dohcdka, ki ga plačarno v inozemstvu k»t kazen za nizko storilnost dcla. Plačni sklad predstavlja r stroških proizvodnje gospodar-skita podjetij razmeroma maj- hen del, kar zmanjšuje zani-manje podjetja za racionalnej-še izkori.ščanje delovne sile. K temu ne navaja podjetja zado-stt niti sam sistem plač. Do-kaišnja nivelizacija pjač ne da-je zadosti atimnlacije proizva-jalcem, da bi povečali svoja kvallfikacije. Ce k tcmu doda-mo Le pojave, da plačujemo detovna mesta, zv&nja in fnnk-cije namesto dejanskega deia, da se s plaianjem dela meša socialno skrbstvo in družbene obveznosti, tedaj dobimo pol-no sliko razlogov za nezadosi-no stimulacij« za hitrejše po-večanje storilnoeU. Teža.vno j« uspešno dvigati storilnost dela, če proizvajalci nisc neposredno in t prvi vrsti materialno zain-teresirani za rezultate tega dvi-ga. Tu smo gororili o industrij-skih podjetjih. Podoben ia še hujši položaj pa je pri grad-benih podjetjih. Ta stojijo v pogledu storilnosti dela razme-roma nizko, zato so gradnje ta-ko zelo drage. Vse to so stabosU in pomanj-kljlvosti, ki go jdh nstvarile oto-jeklivne okoliščlne gospodar-skega razvoja naše države. Iu-dustriji, ki se je hitro razvijala ob forsiranju težke industrije, je potrebno določeno obdobje, da bi lahko prišla do izraza storilnost dela, tako v industri-ji sami, kakor tndi v drogih panogah gospodarstva. Pri se-danji razdelitvi narodnega do-hodka in notranjita dispropor-cih, je težavno zagotoviti sta-bilncst trga in cen, v »kvirih cbstoječega p.lačnega sklada P» je težavno napravitl pomemb-nejše razlike v plačah tn pla-ča>ti proizvajalce po njihovem delu Hd. Vse to drži. Treba J« sanvo videti ta slaba mesta na-gega gospodarstva in gospodar-ske politike, ki ne astvarjaj« stimulacije za hitrejši dvig sto-rilnosti dela !n treba je iskaii sredstva, da bl čimprej odstra-nili ta slaba mesta in slabosti. Najnovejše odločbe o spremem-bah v gospodarski politiki, sklejrf IV. plenuma SZDLJ, zlastl pa govor predscdnika to-va-riša THa so nsmerjeni k mo-bilizaciji naših ljudi za odstra-nitcv teh slabostl. 2. Kako meriti storilnost dela In kateri so činitelji za njeno povečanje? T svetu danes mnogo obrav-navajo vprašanjc, kako merltl storilnost dela in kako jo pri-kazovati s statisHčnimi pokaza-telji- Zanimivo je, da se tndi večina inozemskih ekoraomistov strinja v tem, da storilnost de-la lahko merimo s potrošenim delftm (uro dela za določeno periodo). To gre vsekakor v prvi vrsli za delo pnirošcno v procesu proizvodnje. V procesa proizvodnje pa se tro-ši tudl prcdmet dela in sredstva dela, kar prcdstavlja ie prej potro-Seno delo prl prolzvodnji suro-vin, energijc, pomoznega mate-riala in apreme. Tu gre za sto-rilnost dela v oSjera sjnislu. Gospodarska podjetja prouču-Jejo t svojem konkretnem de-lu Isto stvar z drnge strani, » strani stroškov ali ekonomič-nosti proizvodnje — koliko de-lovne moči, snrovin. energije, strojcv troSijo za cdinioo pro-izvoda, ln »kušajo priti do pro- izvoda s člra manjšimJ stroškt proizvodnje. Medtem ko le večina ekon^ mistov strinja s tem, da se sto> rilnost lahko meri s potroše-nim delom, pa se ne strinjajo tedaj, ko pride na vrsto vpra-šanje, kako je treba storilnost meriti kcmkretno. Tu pride do precej velikih razlik v g!edi-ščih. Kaže da ni moč določitl nekega enotnega in točnega konkretnega merila storiln