Št. 75 (15.177) leto LI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra. 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- sužnjenl Evropi.__________________________ TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/77%600 GORICA - Drevored 24 maggo 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ CISALPINA GESTTONL, investiciiski skladi BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA J500 LIR PETEK, 17. MARCA 1995 k. Irid, M je mjedi povodenj Vomr Tavčar Po ostrem soočanju Poslanska zbornica vc potrdila zaupnico D jjevi vladi in odobril gospodarske ukr . Takoj po glasovanju j6 *ra nekoliko opornog m I 1 n >*1 C' 1' ■ . j lUJKUUKO oporno^ . aiilanski borzni trg 6 Oekaj časa zdel kot p: aovlion r— 1, „i,i„ algotrajen in zlasti vr pst lire je ves popolc ^aala, ker je bila italij a® deviza izpostavljt alnim spekulacijsk Stiskom Ob teh podatkih st i/*rsikdo vprašal, ali atel morda prav Sil' “erlusconi, ki je vlad sospodarske ukrepe j azal kot nezadost javilo, predvsem pa e8> s katerim si Skor 6 bo pridobil zopetni aupanja domačih ^dnarodnih inves '°|lev. Verjetno to ni 1 atno ocenjevanje vh rl*1 Ukrepov. Ko bi zb Ca ne sprejela Dinije jr Paketa ukrepov, bi t izpostavljena še hi ? borzni trg ne bi , •'i' v paKet m cu ^ avilo, toda od vci vec povsem r® sredi viharja. st) 1 Je miel vet v/|RP zbornice tudi Jj: Uticni aspekt. Bei j 111 Fini, ki sta se i . -učniKami, ki v,ai°’ sta zastrelja n[ilaslnil vrata in d sp • ^ Poraz. Toda lin!!1 r°dila neka m je t19. večina. Zgo jJ*Wntusile,ki Oe v mora kori« na. . upuosti pre' k.” 'ateresom nel ^grupacije. Dir')6 S'*n 80 previ T,. °.Vecino petih s..ni zadostna n v. P°litiCne razlil lit .Pnnantami so SaA« Itali- 111 tako hnr, ,a Potrebu silna resno lotiti prohfrskih in d £ b e,mov- Tod, svnk0lilcibodo ,.obodno izbira ttiožnos »a ^«=2^ ITALIJA / PO OSTRI DEBATI V POSLANSKI ZBORNICI Zbornica mu je potrdila zaupnico s pičlo večino petih glasov Odločilen je bi glas poslancev SKR, ki niso sledili Bertinottiju RIM - Italijanski premier Lamberto Dini je zmagal. Poslanska zbornica mu je včeraj potrdila zaupnico s pičlo večino petih glasov. In takoj nato je spodnji dom izglasoval še vladne gospodarske ukrepe. Ob izidu glasovanja si je lira nekoliko opomogla na denarnem trgu (nato pa je ves po- poldan krepko nihala), in napredovala je tudi borza. Včerajšnje glasovanje v poslanski zbornici je imelo značaj pravega merjenja moči med Berlusconijevim in Finijevim Kartelom svoboščin, ki se za-vezma za takojšnje volitve, in ostalimi strankami, ki želijo menijo, da Italija TRST - Morda so slovenski televizijski sporedi tokrat res že na obzorju. Včeraj so, kot kaže, pod pritiskom stavke, s katero so uslužbenci tržaškega sedeža RAI onemogočili oddajanje nočnega televizijskega dnevnika, v Rimu podpisali namestitve osebja, ki je potrebno za začetek poskusnih oddaj v slovenskem jeziku. Slo naj bi, kot smo izvedeli, za dva novinarja, dva režiserja-programista in enega snemalca. Namestili naj bi jih, takoj ko bodo opraviU potrebne birokratske formalnosti. V ponedeljek bodo že zaCeb z drugo poskusno fazo, kar pomeni, da bo na novih kanalih že Raiev monoskop, v kratkem Času, morda še pred koncem meseca, pa naj bi se začele poskusne oddaje. To pa seveda pomeni, da na domačih ekranih ne bomo več videli koprske televizije na kanalih 64 in 40 (pretvornika pri Ferlugih in v Camporah na Tržaškem), še vedno pa bodo koprsko televizijo videli na Krasu (kanal 27 z Nanosa). potrebuje gospodarske ukrepe, ki naj uravnovesijo proračun, in pokojninsko reformo, predvsem pa umiritev političnega vzdušja preden gre lahko na volitve. Dinijeva vlada je zmagala z odločilnim prispevkom polovice poslanske skupine Stranke komunistične prenove, ki se je razdvojila. Poraz pa je povzročil prve napetosti tudi v Kartelu svoboščin, v katerem ni veC takega sozvočja kot pred nekaj dnevi. Zelo zadovoljen z zaupnico je bil Lamberto Dini, po katerem je »prevladala zdrava pamet«. V pogovoru z novinarji je premier tudi zagotovil, da se bo hitro lotil pokojninske reforme in ne bo umetno podaljševal življenja vlade in njenega mandata. Predsednik vlade je očitno hotel nekoliko znižati politično temperaturo v državi, toda Kartel mu tega ni dovolil. Berlusconi in Fini sta včerajšnje glasovanje prikazala kot dokaz prekucije in spletkarjenja tistih, ki bi hoteli postaviti na glavo izid lanskoletnih političnih volitev. Z nasprotnega brega mu je Mas simo D’Alema odgovoril, da se včeraj ni rodila nova politična večina, ampak je parlament le SCitil interese državne skupnosti. Na 3. in 11. strani IS ima dva tajnika RIM - Ljudska stranka ima zdaj mokrSCansko skupino v poslanski dva tajnika. Buttiglionejevi nasprot- zbornici. niki so na včerajšnjem zasedanju Rocco Buttiglione pa je takoj rea-vsedrZavnega sveta - ob odsotnosti giral: Pravi tajnik sem jaz, Biancova filozofa in njegovih pristašev - z izvolitev je pravno neveljavna in večino glasov izvolili za novega dejansko pomeni razkol, strankinega tajnika Gerarda Bianca, Ni težko predvideti, da se bo spor 64-letnega evropskega poslanca, ki je končal na sodiSCu. v prejšnji mandatni dobi vodil de- Na 2. strani LJUBLJANA - Dnevnik Republika objavlja danes rezultat javnomnenjske raziskave o vključevanju Slovenije v EZ. Anketiranci so na vprašanja v zvezi s tem vprašanjem že nekajkrat odgovarjali, vendar sta buili pri prejšnjih anketah zastavljeni dve ločeni vprašanji: »Ali ste za spremembo ustave in prodajanje nepremičnin tujcem?«, na kar je velika večina odgovorila NE, in, »Ali ste za vstop Slovenije v Evropsko zvezo?«, na kar je velika večina anketirancev odgovorila DA. Tokrat pa so anketirancem zastavili kombinirano vprašanje, ki se je glasilo: »Pogoj za vstop Slovenije v EZ je ukinitev tistega dela slovenske ustave, ki tujcem onemogoča, da bi postali lastniki zemlje v Sloveniji. Ali naj Slovenija sprejme taksen pogoj?« Na to vprašanje je 59,6 odstotka anketirancev odgo-voilo NE, samo 26,2 odstotka »DA«, preostalih 14,2% pa se ni izreklo. SLOVENIJA Zemljiška pravda z Evropo Mile Šetinc Rezultati ankete potrjujejo pred devanja, da se vladajoči slovenski pc tiki na poti vstopanja v Evropsko z zo obetajo še hudi Časi, in to ne gle na spore z Rimom. To, da prebiva Slovenije večinoma nasprotujejo mi nosti, da bi tujci lahko postali lastn zemlje, sicer ni nic novega. Toda vi no doslej je bilo vprašanje o tem : stavljeno ločeno od, denirr, vprašanja, ali Slovenci podpirajo vst svoje države v EZ, na katerega t. enako impresivno večino odgovarji pritrdilno. Mi pa smo to dvoje pove: H v eno vprašanje in dobili jasen od} vor, da Slovenci tako rekoč zagrize nasprotujejo ustreznim spremembi ustave - čeprav se zavedajo, da lahko onemogoči vstop v evrops »megafederacijo«! Kaže, da imamo opraviti z iracion nosijo v splošni zavesti, torej z ned kar vedno predstavlja najtrši oreh sredinsko politiko, ki je po deRnii predvsem zdravorazumsko kompj misarstvo. Vladno stališče je bilo namreč pospremljeno z argumenti, ki jim je razumsko težko oporekati: Slovenija je menda edina država v Evropi, ki ima takšno prepoved v ustavi; tujce je mogoCe omejevati na druge načine in to tudi izdatno počnejo v nekaterih državah, ki so že vstopile v EZ ipd. Mi bi lahko dodali, da slovenska zemlja za tujce najbrž ni zanimiva kar tako in vsevprek, ampak na najlepših kosih našega ozemlja, ti pa so že tako zaščiteni z različnimi režimi varovanja; pred kratkim smo omenili, da je ze sedaj možno zakupno razmerje praktično enako lastninski pravici do zemlje... A očitno je vse to bob ob steno. Zato bi slovenski vladi svetovali, naj se že enkrat resno loti javne razprave o tem vprašanju. Da se ji ne bi zgodilo, da bo takrat, ko bo mukoma preskočila še zadnjo oviro, ki ji jo bo postavila »mati Evropa«, nenadoma osuplo ugotovila, da »otrok« pravzaprav sploh noče v njeno okrilje. Danes v Primorskem dnevniku Tržaške podpore Prodiju Napredni katoličani in skupina tržaških univerzitetnih profesorjev so podprli kandidaturo Prodija za predsednika vlade. Stran 4 Danes protest gradbincev v Trstu Renato Kneipp navaja vzroke današnje stavke gradbincev, ki bodo dopoldne uprizorih protestni sprevod skozi mesto in zborovanje na trgu Unita. Stran 5 Boizi je šlo no bolje, liri po ne Zaupnica Dinijevi vladi in njenim gospodarskim ukrepom je ugodno vplivala na milanske borzne posle, ne pa tudi na teCaj lire, ki ga pogojuje tudi premočna marka. __ „. Stran 11 Tržaški Deseti brat V svoji 50. sezoni je SSG spet pripravilo Jurčičevega Desetega brata, s katerim je slovenski teater v Trstu leta ’45 pravzaprav začel svojo povojno pot. Stran 14 Seizingerjevo in Runggaldier prvaka Mali kristalni globus v superveleslalomu sta letos osvojila Nemka Katja Seizinger in Italijan Peter Runggaldier. Stran 23 ITALIJA Petek, 17. marca 1995 z RIM / LJUDSKA STRANKA IMA OD VČERAJ DVA TAJNIKA r SKLEP UPRAVNEGA SVETaJi Blanco novi tajnik LS Buttiglione: To je razkol RIM - Ljudska stranka ima od včeraj dva tajnika. Vsedržavni svet je namreč včeraj zvečer ob odsotnosti Rocca Butti-glioneja in njegovih pristašev izvolil za novega strankinega tajnika Ge-rarda Bianca, 64 let, bivšega predsednika de-mokrščanske skupine v poslanski zbornici. Roc-co Buttiglione pa je takoj odvrnil: tajnik LS sem jaz, to je razkol. Bianca je vsedržavni svet izvolil s 113 glasovi, zasedanja pa se je udeležilo 115 članov na 215, kolikor jih šteje ta organizem. Seja se je začela z večurno zamudo zaradi poskusov posredovanja, ki pa tokrat niso uspeli. Eden od članov vsedržavnega sveta, bivši šef Martinazzolije-vega tajništva Pierluigi Castagnetti, je povedal, da so poskusili vse, da bi preprečili dokončen razdor. Buttiglioneja so povabili, naj se udeleži seje vsedržavnega sveta, ker bi v tem primeru ne izvolili novega tajnika. Ponudili so mu tudi ponovitev glasovanja, ki ga je strankino razsodišče razglasilo za neveljavnega in s katerim je bila dejansko izrečena strankinemu tajniku nezaupnica, predlagali so mu tudi takojšnje sklicanje novega kongresa, na koncu pa so mu celo predlagali, naj ostane na Gerardo Bianco takoj po izvolitvi za novega tajnika Ljudske stranke (foto AP) tajniškem mestu, le da bi mu pridružili nekatere člane leve struje, namreč one, ki jih je prav Buttiglione odstavil, potem ko so glasovali proti njegovi liniji volilnega zavezništva z desnico. Toda vsi poskusi posredovanja so propadli in tako je vsedržavni svet izvolil novega tajnika in novo začasno tajništvo. Z Biancom bodo sodelovali pri vodenju stranke Franco Marini, Giuseppe Gargani, Gian-paolo D’Andrea in Lapo Pistelli. Soglasno pa je vsedržavni svet poveril predsedniku stranke Giovanniju Bianchiju nalogo, da »ščiti strankine interese tudi na sodišču. « Spor v Ljudski stranki se bo namreč neizbežno končal na sodišču, kratkoročno pa je pričakovati največjo zmedo, saj je treba v nekaj dneh predložiti liste za skorajšnje deželne in upravne volitve in se bo torej takoj postavilo vprašanje, komu pripada strankin simbol. Rocco Buttiglione se seveda ne namerava kar tako predati. »Izvolitev novega tajnika,« je sinoči izjavil, »je pravno neveljavna in pomeni tako formalno kot vsebinsko pravi razkol.« Po njegovem je bil vsedržavni svet sklican nezakonito, zato ni važno, da se je tam ustvarila nova večina. Dodal je, da je zelo zagrenjen, da pa ne namerava dopustiti, da bi se »oblastniška skupina polastila stranke«. Buttiglione je opozitorje označil kot »tolovaje«, ki da bi hoteli stranko podvreči D’Alemovi DSL, in tudi govoril o »izdajstvu« nekaterih ožjih sodelavcev. Toda kdo je novi tajnik Ljudske stranke? Gerardo Bianco prav gotovo ni novinec v politiki, saj je bil prvič izvoljen v parlament leta 1968, leta 1990 je bil nekaj časa minister za šolstvo, v prejšnji zakonodajni dobi pa je predsedoval de-mokrščanski poslanski skupini. Pet let je bil tudi podpredsednik poslanske zbornice. Zdaj je član Evropskega parlamenta. Ob prevzemu tajniške funkcije je včeraj poudaril svojo privrženost sredinski politiki in veljavnost politične linije, ki jo je pred kratkim potrdil strankin vsedržavni svet. Dodal je, da se stranke ne bo predredila nikomur, ne na desni ne na levi. Suspendirani direktorji TV in radijskih dnevnikov Rala RIM - Upravni svet Raia je včeraj suspendiral sedanje odgovorne urednike radijskih ih televizijskih dnevnikov ter vprašal prejšnje odgovorne urednike, ali so pripravljeni začasno spet prevzeti staro funkcijo. Istočasno je upravni svet poveril namestnikom odgovornih urednikov nalogo, da vodijo dnevnike »za zajamčenje kontinuitete novinarskih služb«. Upravni svet Raia je na ta način upošteval razsodbo rimskega pre-torja Francesca Ciam-pija, ki je državno televizijsko ustanovo obsodil zaradi protisindikal-nega obnašanja, ker ni bil spoštovan postopek iz delovne pogodbe, po kateri morajo biti novinarski sindikalni odbori tri dni prej obveščeni o zamenjavi direktorjev. »Suspendirani« odgovorni uredniki so Car-lo Rossella (Tgl), elemente Mimun (Tg2), Daniela Brancati (Tg3), Piero Vigorelli (Tgr ' deželne časnikarske službe), Marino Barto-letti (TGS - športne redakcije) -in Claudio Angelini (Gr - radijski dnevniki). Na njihovo, mesto naj bi se začasno vrnili stari direktorji: Mitja Volčič, Paolo Ga-rimberti, Andrea Giubi-lo, Barbara Scaramucci, Gianfranco De Laurentis in Livio Zanetti. Slednji naj bi ostali na svojem mestu samo nekaj dni, kolikor bi jih potreboval upravni svet, da zadosti obvezam iz delovne pogodbe. Eden od bivših direktorjev, Andrea Giu-bilo, je že napovedal, da se ne namerava vrniti na svoje staro mesto, drugi pa še preučujejo to možnost, a že zdaj izražajo veliko skepso. Eden od članov upravnega sveta, Mauro Miccio, pa se ni strinjal s predlaganim sklepom in se je vzdržal z utemeljitvijo, da je pretorje-va razsodba vprašljiva, predvsem pa težko izvedljiva. Agnellijeva sprejela zunanjega ministra ZR Jugoslavije RIM - Italijanski zunanji minister Susanna Agnelli je imela včeraj enourni pogovor z zunanjim ministrom Srbsko-čmogorske federacije Vladislavom Jovanovičem, kateremu je ne samo potrdila, da Italija z veliko pozornostjo spremlja razvoj dogodkov v bivši Jugoslaviji, ampak tudi napovedala, da se bo v pristojnih forumih zavzemala, da bi ukinili gospodarski embargo. Agnellijeva, ki bo prihodnji teden obiskala Zagreb, je povedala, da je želela imeti popolno sliko o položaju v bivši Ju- goslaviji tudi zato, da bi kolegom EZ poročala o mirovnih perspektivah. Jovanovič pa je med včerajšnjim poj govorom poudaril, da je ZRJ doslej podpirala vse mirovne načrte in na vse načine skušala ugoditi zahtevam Varnostnega sveta ZN. OGLEDALO V Sloveniji je že toliko napisanega o spravi, NOB, partizanih, belogardistih, itd., da se nisem nameraval vključiti v debato. Predvsem burne polemike imajo enostaven učinek: vsakdo ostane pri svojem začetnem stališču. Za pisanje sem se odločil, ko sem v Primorskem dnevniku prebral nekaj pozivov in mnenj o skupni zamejski proslavi osvoboditve. Nova politična mreditev je v Sloveniji sprožila drugačno razmišljanje o naši polpretekli zgodovini. Za demokracijo je pomembno, če se osvobodi dogmatskega branja preteklosti. Nič ji ne koristi, če politika ponovno pogojuje odnos do zgodovine. V Sloveniji je danes težko ločevati iskreno iskanje resnice od politično pogojenih tez. Verjetno pa je nesmiselno iskati razloge za spravo v preteklosti, ko gre v bistvu za današnje vprašanje. Skratka, temelj sprave ni v zgodovinskih disputih, ampak v naših današnjih domenah. Temelj ima tudi svoje ime: demokracija. Slovenci bomo uresničevali spravo tako, da bomo po lastnih močeh in možnostih uresničevali čim bolj dovršeno demokracijo. Profesorsko bi obnovil vsaj tri osnovne naloge demokracije. Prva ne potrebuje razlage, saj je aksiomatična: naloga demokracije je, da prepreči diktaturo. Druga naloga demokracije je v tem, da nudi čim večjemu številu državljanov čim boljše življenske šanse. To neglede na svetovnonazorsko prepričanje ali socialni izvor. Trditev lahko pojasnim s preprostima primeroma. Demokracija je šibka, če so na primer pogoji mojega poklicnega uspeha vezani na strankarsko pripadnost. Dober arhitekt je, kdor gradi lepe in udobne hiše. Ta naj bi imel več možnosti. V šibki demokraciji pa se kaj rado zgodi, da je uspešen tisti arhitekt, ki ima prave "zveze”. Somišljeniki na oblasti mu omogočijo, da si z lahkoto priskrbi gradbena dovoljenja ali celo posojila, s tem pa tudi kliente. Kakšna je tu razlika med nekdanjim, režimskim arhitektom in današnjim, ki uspeva, ker ima pravo izkaznico? (Arhitekta sem dal le kot primer, lahko bi to bil uradnik, novinar, itd.) Pri socialnih vprašanjih je zadeva bolj zapletena. Načelno je demokracija šibka, če na primer otroci iz revnejših družin nimajo možnosti do kakovostnega šolanja. Kakšna bi bila v tem primeru razlika med sinom bivšega partijskega funkcionarja in sinom novega bogatina? Glede na življenske Sanske bi bila minimalna. Nepristransko večanje možnosti je osnova modeme demokracije. Tretja naloga demokracije je, da nadzoruje politiko in centre moči, kot je na primer televizija. Nadzor razumem v Kantovem smislu: svoboda je sveta, dokler ne potepta svobode drugih. Zato potrebuje demokracija ustanove, zakone in norme, ki preprečujejo, da bi vladajoči politiki počeli, kar se jim zljubi. Ce zabrišemo te norme, pademo v svojevrsten režim. Nadzor velja tudi za centre Prostor sprave Ace Mermoua moči, kot je že omenjena televizija (a ne samo ta). Vemo namreč, da je mogočno vzgojno in prepričevalno sredstvo. Ni demokratično, če lastniki ali uredniki počno s televizijo, kar se jim zljubi, ali samo izplača. Osnovnošolski učitelj ne sme navajti otrok k nasilju. Zdravnik ne sme opravljati posegov, ki mu jih prepovedujejo deontološki in etični zakoni. Zakaj lahko televizija predvaja risanke, kjer zmaguje nasilje, ali pa posiljuje ljudi z eno (vladajočo) resnico? Ko govorim o kontroli, ne mislim na cenzuro. Država in skupnost imata vendarle pravico, da zahtevata od televizijcev maksimalno odgovornost in to, da spoštujejo etične norme in demokratična pravila igre. Kakšna je povezava med omenjenimi načeli in spravo? Vez je preprosta. Krivic iz preteklosti ne bomo popravili z obrekovanjem, moralnim linčanjem ali materialnim maščevanjem. V obsežnih zgodovinskih in družbenih pretresih je nemogoče uporabljati črno-belo metodo "čiščenja” duš. Starim krivdam bodo namreč sledile nove krivice in nevarno je, da bodo ponovno zmagali najmanj pošteni. Vem za ljudi, ki zahtevajo pokoro partijcev, a so sami pričeli s kariero v naročju partije. Ce bi bili dosledni, bi se umaknili. Krivice bomo popravili tako, da bomo utrjevati demokratični prostor in demokratično zavest, ki upošteva nekatera bistvena načela.Ustvarjanje novih pošasti, veselje nad nasprotnikovim brodolomom, ščuvanje k sovraštvu ne morejo biti prava pot. Zrela demokracija spreminja družbo z drugačnimi sredstvi: z enakopravnimi volitvami, z utrjevanjem pravne države, s prozorno kontrolo nad obvezo, da močnejši spoštujejo pravila igre. Jasni, korektni in strpni odnosi omogočajo tudi tehtnejše in pravičnejše gledanje na preteklost. Zato je najtrdnejša osnova sprave skupna težnja po čim večji demokratičnosti. Načelna stališča se navezujejo na položaj v Slgveniji, a tudi na naš, manjšinski. Skratka, dotikajo se vprašanj naših odnosov, naše sprave in naših praznovanj osvoboditve. Smo sestavni del vseslovenske zgodovine in zato so nam skupne tudi nekatere ločnice. Dogajanje v Sloveniji vpliva na slovensko manjšino tako idejno kot materialno. V Ljubljani pišejo o nas in mi razmišljamo o Ljubljani. Manjšina ni država, vendar je skupnost s svojimi posebnostmi, problemi, vezmi in razhajanji. Odnosi do NOB in sprave so med nami različni in še ni usahnila ideološka diaspora, ki nas deti vsa povojna leta. Pogojev za drugačen dialog pa ne bomo ustvarjali le iz zgodovine, ampak na podlagi današnjih problemov in potreb. Tudi manjšina bo gledala na preteklost manj obremenjeno, če bo ustvarila odprtejšo in zaupljivejšo dialoško mrežo, skratka, prostor soočanja, kjer ne bomo misliti, da drug drugega ogrožamo. Nekatera osnovna načela demokracij6 lahko prevzamemo, čeprav nimamo sredstev države. V tem naporu lahko uresničujemo elemente sprave. Tožbe in obtožbe ter osnovno nezaupanje, ki ga še vedno zaznamuje volja po izključitvi ali revanši, nam ne bodo pomagati pri ustvarjanju današnje in jutrišnje perspektive. Končno se tudi v zamejstvu zapisujejo novi pogledi na polpreteklo zgodovino, ki so vredni pozornosti-Gorje, če bosta nad njimi bdela dva kalupa in dva svetova, ker nas v to silijo zgolj politična korist, dogma' ličnost ali protireformacijska sla-Krivic ne bomo popravljali z maščevanjem, ampak z globljim demokratičnim prepričanjem. Načelno sem za skupna praznovanja dejanj, ki so pomembna za narod. Bistveni pa so pogoji, v katerih do tega prihaja. Ne nameravam se odrekati lastnim pogledom v imenu abstraktne ali eelo zlagane enotnosti. Želim si le prijaznejš1 prostor, kjer se bom lahko soočal’ ne da bi naletel na izobčenje. ^e' melji sprave in skupnih praznovanj preteklosti so zato tudi pri nas v ja snih in poštenih političnih odnosih. Utrjene demokratične vezi ”zdržijo”ostro razpravo, pritajen3 jeza spremeni soočanje v izobčenj Potem smo vsi šibkejši in potrti. RIM / PO OSTREM SPOPADU V POSLANSKI ZBORNICI S pičlo večino petih glasov zbornica potrdila zaupnico vladi RIM - Italijanski pre-mier Lamberto Dini je ^rriagal. Poslanska zbor-lca mu je včeraj potrdila aupnico, Čeprav je pred-?§ prodrl samo s peSCico 8 asov. In malo po zau-Puici je spodnji dom ita-Ranskega parlamenta °dobril tudi vladne go-podarske ukrepe. 2 včerajšnjim glaso-91!jem v poslanski zbor-, lci se je končala bitka, le bila izrazito politic-a’ ceprav je bil govor o ?0sPodarskih ukrepih, s aterimi želi vlada urav-°vestiti državni pro-aCun. V igri ni bila samo a°da vlade, v igri je bilo Prašanje predčasnih vo-, ev in v igri je bila uso-a ure in državnih vred-°hc na italijanskem in t e. Uarodnih finančnih j 8'm V tej bitki se je ,arnberto Dini pomiril z ovcerajšnjim sopot-kom Silviom Berlusco-1 bem, ki bivšemu zak-toi einu ministru ni ho-s °dpustiti dejstva, da n ^i jasno opredelil za j euCasne volitve. Tokrat zmagal razmišljujoCi „ f^umist, ki je prema- 0 ihtavega milanskega ^ujetnika, pa Čeprav so u v tej bitki priskočile im p0rnoc sile. s katerimi a premier le malo sku-Puega. 1 ^ merjenju moči v par-v entu so bili za Dinije- zmago odločilnega po-,ena glasovi tistih po-aucev Stranke komuni- Predsednik vlade Lamberto Dini miri duhove med včerajšnjo sejo poslanske zbornice (telefoto AP) stične prenove, ki so proti navodilom tajnika Fausta Bertinottija izrekli vladi zaupnico in podprli njene ukrepe. Za tako usmeritev se je skupno z bivšim tajnikom SKP Sergiom Garavinijem opredelilo 16 poslancev, med katerimi tudi predsednik skupine Famiano Crucianelli. Jeziček na tehtnici se je prevesil na Dinijevo stran, ki je prevladal s 315 glasovi proti 309. Stranke, ki podpirajo Dinijevo vlado so glasovale zelo strnjeno. Prisotni so bili vsi poslanci, ki so se opredelili za zaupnico. K Dinijevi zmagi pa so prispevali še 17 predstavnikov SKP, mi- sovec Della Rosa in bivša pripadnika Severne lige Castellaneta in Vido. Slednja dva sta bila edina, ki sta glasovala različno od navodil voditeljev Kartela svoboščin. Ze ta izdi priča o izredni ostrini spopada - za italijanski parlament je nenavadna takšna prisotnosti (625 poslancev na 627), predvsem pa takšna strnjenost političnih skupin - in o pomenu, ki so ga stranke pripisovale izidu bitke v zbornici. Pomen in ostrina sta prišla do izraza v razpravah, s katerimi so predstavniki skupin utemeljili svoje izbire. Kar iskrilo se je, ko sta drug za drugim pristopila k mikrofo- nu predsednik Forza Ita-lia in koordinator Kartela Silvio Berlusconi in predsednik skupine pro-gresistov Sergio Berlin-guer. Berlusconi je takoj Začel z ofenzivo in nasprotnike obtožil, da »želijo uničiti nasprotnika in preprečiti volitve«, vlada pa naj bi bila le »figov list, s katerim skušajo prikriti poskus, da bi prekucnili izid lanskih političnih volitev«. Berlinguer je šel v protinapad. Po njegovem mnenju je zbornica včeraj izbirala med interesom vse državne skupnosti in legitimnim, a nedvomno veliko manj pomembnih interesom neke politične grupacije. Berlusconija in Kartel pa je še obtožil, da hoCe predčasne volitve samo zato, da bi se izognil referendumu o televizijskem sistemu. Zadovoljen z izidom glasovanja je bil premier Dini. »Prevladala je zdrava pamet,« je rekel predsednik vlade novinarjem in dodal, da je sedaj treba Cimprej uresničiti pokojninsko reformo, 4. točko v vladnem programu. Dini je zagotovil, da vlada ne namerava zavlačevati mandata. »Naša naloga bo končana, ko bodo uresničene vse štiri točke našega programa,« je povedal predsednik vlade in si zaželel, da bi vse ukrepe parlament sprejel Cimprej. Poraženi Kartel svoboščin pripravlja protiofenzivo RIM - Zaupnica Dinijevi vladi in odobritev vladnih gospodarskih ukrepov nista znižali tona politične dialektike med Kartelom svoboščin in strankami, ki podpirajo sedanjo vlado. Včerajšnje glasovanje je dokaz, da sedanja vlada nima značaja vlade izvedencev, ampak gre za politično vlado, ki ima svojo večino,« sta skoraj v en glas ocenila nastali položaj predsednik Forza Italia Silvio Berlusconi in lider Nacionalnega zavezništva Gianifanco Fini. Po njuni oceni je včerajšnje glasovanje v zbornici odstranilo še zadnji figov list in dokazalo, da je nastala neka nova večina. »Združba je nenavadna, saj je res vprašanje, kako bo lahko zdržala taka koalicija,« je ironiziral Fini, po katerem bi se lahko zgodilo, da bi se sedanja večina razblinila Cez teden dni. Berlusconi je bil uglašen na isto struno, vendar je nabijal veC na gospodarsko tematiko, saj po njegovem mnenju mednarodni in italijanski investitorji ne bodo zaupali ukrepom. Kartel svoboščin očitno meni, da bo lahko na dokazovanju, da je vlada Lamberta Dinija vlada prekucije gradila svoj uspeh. Toda včerajšnji poraz ni bil brez posledic. V Kartelu se kažejo prve razpoke. Nekateri bi hoteli nov spopad in razmišljalo, da bi zahtevali nezaupnico vladi, drugi pa menijo, da je pot preveč tvegana. Tudi v zahtevi predčasnih volitev niso veC kot en sam mož. Berlusconi jih še vedno zahteva za junij, toda voditelj KDC Pier-ferdinando Casini ne bi protestiral preveč, Ce bi volitve zdrknile na jesen. S svojim izvajanjem sta Berlusconi in Fini skušala samo prikriti poraz, ju je takoj zavrnil voditelj laburistov Val-do Spini. »S tem, da sta hotela Čelni spopad, sta zastreljala žogo v lastna vrata, saj se je izkazalo, da parlament lahko sklepa tudi brez njiju dveh,« je dejal Spini. Manj piker je bil tajnik Demokratične stranke levice Massimo D’Alema, po katerem se včeraj ni rodilo neko novo politično zavezništvo, ampak je parlament samo potrdil, da ni mogoče na volitve, dokler niso rešena nekatera bistvena vprašanja. »Stavim, da bo parlament dokazal to vsakič, ko bo nekdo skušal poiskati bližnjico do voUtev,« je povedal Uder DSL. Korak dlje je hotel vodja Severne lige Umberto Bossi, po katerem je včerajšnje glasovanje oddaljilo volitve. »Zaupnica vladi bo najbrž omogočila tudi referendume, ki bi lahko spreme-nili strukturo televizijskega sistema je dejal Umberto Bossi. V veliko večji zadregi je bil tajnik Ljudske stranke Rocco Buttiglione, ki je včeraj podprl Dinijevo. vlado, obenem pa sklepa volilno zavezništvo s Kartelom svoboščin. »Tej večini ne pripisujemo političnega pomena, saj je današnji izid dokaz, da dvostrankarski sistemi v ključnih trenutkih silijo k uporabi vseh sil, tudi tistih, ki jih ne bi želeli kot sopotnike,« je dejal Buttiglione. Kot dokaz je navedel podporo polovice poslancev SKP, ki so jih vsi sprejeli z zadovolstvom, medtem ko njega obsojajo zaradi morebitnega volilnega povezovanja z Nacionalnim zavezništvom. ,,e‘CJera vest, da je de-j uprava Furlanije -uh)ske krajine pred Uevi iz lastnih pro-, punskih sredstev odo-Aia poldrugo milijardo . r> ki je namenjena de-u vanju italijanske ‘uanjšine v Istri. p0 oce-^KGZ gre za otipljiv ~lak občutljivosti dežel-^Prave za težave in P trebe, ki spremljajo ^vijenje italijanske n!31116 onstran meje. Obenem SKGZ po-, v9a povsem logično 'Trasanje, ali ne bi de-uprava FJK lahko i; v tako namenila po-rnJn-°St ^venski na-skupnosti v Italiji rinl.P v pričakovanju iai,v0nCne udobritve naoljenega vsedržavnega S lavka omogočila £lduiem, ki bi vsaj Bat38110 rešd iz hude za-s te številne manjšinske Statue institucije, siji • Podčrtuje v ti-viu noti, da so dežel-—.___Previ težave naše PO ZAUPNICI SKP že preverja izbire RIM - Kot so napovedovale polemike prejšnjih dni, je včerajšnje glasovanje o zaupnici pokazalo globoko razdvojenost Stranke komunistične prenove. Sedemnajst poslancev je glasovalo za zaupnico proti navodilom strankinega tajnika Fausta Bertinottija. Zaradi tako globokega razhajanja se je že včeraj popoldne sestalo tajništvo, za danes je napovedana seja direkcije, prihodnji teden pa se bo sešel vsedržavni svet. Bertinotti, ki je v prejšnjih dneh grozil z izključitvijo, je včeraj ob tako razširjenem nesoglasju priznal, da vprašanja ni mogoče reševati z disciplinskimi prijemi. »Problem je političen in rešiti ga je treba s političnim pristopom, saj je treba preveriti kolikšno soglasje uživa politika vodstva,« je dejal Bertinotti. S tem je soglašal tudi bivši tajnik Sergio Gara vini, ki pa je izključil možnost, da bi se oporečniki združili v manjšinsko strujo. »Športno« vzdušje v zbornici z gesli, žvižganjem, ploskanjem in pestmi RIM - V trenutkih napetosti se poslanska zbornica večkrat spremeni iz parlamentarnega doma v športno halo, saj bitka gesel in ploskanje spominjata bolj na športno navijanje kot na resno soočanje političnih stališč. Tako je bilo tudi med včerajšnjo razpravo o zaupnici, med katero sta nasprotna tabora večkrat podčrtovala razprave svojih predstavnikov s ploskanjem, nasprotnike pa motila z žvižganjem in z gesli. Tako so stranke, ki podpirajo vlado Lamberta Dinija, ploskale zlasti predsedniku pro-gresistov Luigiju Ber-linguerju in predsedniku poslancev SKP Famianu Crucianelliju, ki je v nasprotju s tajnikom stranke Faustom Bertinottijem napovedal, da bo glasoval za zaupnico. Razprave nasprotnikov pa so motili s skandiranjem gesla »referendumi, referendumi,« da bi podcrtali Berlusconijev poskus, da bi se jim izognil. Na nasprotni strani pa so predstavniki Kar- tela svoboščin ploskali zlasti Silviu Berlusconiju in nasprotnike motili z ritmičnim vzklikanjem gesla »volitve, volitve«. Scena se je ponovila, ko je Berlusconi zapustil dvorano, potem ko je predsednica Irene Pivetti proglasila izid glasovanja o zaupnici. Predstavniki Kartela so mu ploskali, z nasprotne strani je bilo slišati žvižganje. Se najbolj napeto pa je bilo, ko je misovski poslanec Modesto Della Rosa, ki ni pristopil k Nacionalnemu zavezništvu, med nastopom predstavnika NZ Do-menica Nanie razvil transparent misovske stranke (na sliki AP). Podpredsednik senata Ignazio La Russa (NZ) se je pognal proti nekdanjemu somišljeniku in mu strgal transparent še preden so ga uslužbenci zbornice lahko zadržali. Zmečkal je plakat in se z zadovoljnim nasmeškom vrnil na svoje mesto. Progresisti so obsodili ravnanje Della Rose, imeli pa so tudi pomisleke nad neposrednim posegom podpredsednika skupščine. Toda La Russo je branila predsednica Irene Pivetti. »Podpredsednik pomaga predsedniku pri vodenju skupščine,« je menila Pivettije- va. Živčnost poslanske zbornice je zajela tudi senat. Ko so zvedeli za zaupnico Dinijevi vladi, so tudi senatorji strank, ki podpirajo premiera, zaploskali, še najbolj pa se je navdušil Romano Baccari-ni (LS), ki je nekajkrat zakričal »Berlusconi je tat« in s tem izzval takojšnjo reakcijo pripadnikov Forza Italia. Bivši podtajnik v zunanjem ministrstvu Li-vio Caputo se je pognal proti kolegu, da bi obračunal s pestmi. Uslužbenci senata so ga ustavili, Baccarinija pa je predsedujoči podpredsednik Romano Miserville izključil iz dvorane. Po dogodku se je Baccarini pritožil zaradi prevelike strogosti predsedujočega, saj naj bi ga izključil, kljub temu da je bil žrtev napada. Miserville pa je bil prepričan v pravilnost svoje odločitve. »Upošteval sem pravilnik,«"je dejal in strupeno pripomnil, da »je za predstavnike Ljudske stranke vselej nevarno govoriti o tatovih«. POBUDA NAPREDNIH KATOLIČANOV RAZDVOJENOST SKP V PARLAMENTU / MNENJA KRAJEVNIH PREDSTAVN^gŽ »Prodi je odraz poštene Italije« Apel skupine univerzitetnih profesorjev Napredni tržaški katoličani se bodo močno angažirali za kandidaturo Romana Prodija za ministrskega predsednika. Na sinočnji novinarski konferenci so pozvali vse poštene in demokratične sile, da podprejo bolonjskega »profesorja« ter da z njim porazijo desnico, »ki ob vsakem koraku zaničuje pravila demokratične igre, ustvarja zmedo in nepotrebne razkole v državi«. Med naprednimi katoličani, ki podpirajo Prodija, sta tudi bivši demokristjan-ski tajnik in član Ljudske stranke Silvano Magnelli ter predsednik združenja katoliških delavcev ACLI Franco Purini. Magnelli je očital Berlusconiju, da v bistvu zagovarja samo osebne, predvsem ekonomske interese. Desnica zelo svojstveno tolmači demokratično soočenje, v bistvu pa se zavzema za plebiscitarno demokracijo, ki spominja na žalostno znane čase. Magnelli, ki je, kot rečeno, Se vedno član Ljudske stranke je bil zelo kritičen tudi do Rocca Buttiglioneja, ki se je s s podpisom volilnega dogovora z desnico popolnoma izneveril svetli tradiciji in vlogi demokratičnih katoličanov. Prodi po mnenju naprednih katoličanov pooseblja zmernost in umirjenost ter je odraz Italije, ki zavrača razkole, v katere jih sili iz dneva v dan vse bolj agresivna desnica. Za Berlusconija so politični nasprotniki sovražniki, za Prodija pa le navadni politični nasprotniki ter hkrati tudi sogovorniki pri iskanju obče koristnih rešitev. To je samo »majhna« razlika med Prodijevim in Berlusconijevim človeškim ter političnim stilom. Prodijeva kandidatura si počasi tudi utira pot med tako imenovano civilno družbo ter med krajevne razumnike in kulturnike. Poziv v podporo »profesorju« je podpisala večja skupina uglednih tržaških univerzitetnih profesorjev, med katerimi omenjamo Claudia Magrisa, Fulvia Camerinija, Raoula Pupa, Fabia Ruzzierja, Emidija Susiča, Aljošo Volčiča in Giampaola Valdevita. V apelu javnosti piSe, da Prodi verodostojno pooseblja Italijo, ki hoče z združenimi močmi postati res razvita in modema država, v kateri se bo lahko vsakdo polnopravno čutil doma. Prodi po mnenju skupine univerzitetnih profesorjev tudi odraža željo in potrebo po visoko kvalitetnem političnem vodstvu, ki ga država, po zelo negativnih izkušnjah Berlusconijeve vlade, sedaj nujno potrebuje. To velja tudi za Trst, ki se mora aktivno vključiti v mednarodne spremembe in v napovedano razširitev Evropske zveze. Univerzitetni profesorji, ki so podpisali poziv za Prodija, kot sami priznavajo, ne zastopajo vseh kolegov, jih pa pozivajo, naj se opredelijo za bivšega predsednika IRI. Istočasno pa tudi pozivajo pisano tržaško kulturno stvarnost, da se v teh nelahkih časih javno in jasno opredeli za politični zasuk v državi, ki ga v tem trenutku lahko izpelje le Romano Prodi. JutrivBoljuncu skupščina SKP o aprilskih volitvah Stranka komunistične prenove sklicuje za jutri ob 16.30 v gledališču France Prešeren v Bo-Ijuncu odprto skupščino o poteku razgovorov za aprilske občinske volitve. Njeni predstavniki bodo tako rekoč iz prve roke seznanili dane in tudi vse občane o razvoju predvolilnih dogajanj, ki jih, vsaj v Dolini, spremljajo precejšnje težave. Prefektura medtem še ni objavila točnih rokov za predložitev kandidatnih list za vohtve 23. aprila. Po neuradnih vesteh vsekakor kaže, da bodo stranke lahko predložile kandidatne liste v petek, 24. ter v soboto, 25.marca. Rok za predložitev list naj bi torej zapadel v soboto 25. marca opoldne. Volitve bodo samo v nedeljo, 23. aprila. Drugi volilni krog (za Trst pride v poštev le Dolina) pa je napovedan za 7. maj. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54. tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H. tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FTEG Zaskrbljenost med tržaškimi komunisti Spoštovati stališče tajništva - Bi glasovali za Dinija? Pri glasovanju o zaupnici Dinijevi vladi je med parlamentarci Stranke komunistične prenove prišlo do razhajanja: kljub jasnim navodilom tajništva stranke - glasovati je treba proti vladi! - je skoraj polovica 38 poslancev Skp glasovalo za Dinija oz. zapustilo dvorano pred glasovanjem. Kakšno je mnenje med tržaškimi komunističnimi prenovitelji? Pozanimali smo se pri nekaterih tukajšnjih predstavnikih stranke in jih tudi vprašali, kako bi glasovali, ko bi sedeti na klopeh dvorane v palači Montecitorio. Deželni svetovalec Fausto Monfalcon: »Moje mnenje je, da je bilo treba nedvomno glasovati tako, kot sta glasovala tovariša Cossutta in Bertinotti. To je moje stališče, ki je obenem stališče velike večine članov Skp v Trstu. Tisti poslanci, ki so glasovali drugače, so verjetno o svojem dejanju dobro premislili in so si sami prevzeli odgovornost za svoje dejanje. Nikakor se ne moram strinjati z njimi.« Kandidat na prejšnjih pamentamih volitvah Renato Kneipp: »Tudi jaz bi glasoval proti zaupnici vladi, ne samo zaradi vsebine finančnega manevra, ki je nepravičen in brez prave koristi, ampak tudi, ker je Dini vprašal za zaupnico in onemogočil popravke in izboljšave v smeri, da bi pomagali revnejšim slojem. Da je toliko poslancev Skp glasovalo drugače od navodil tajništva, to me zelo skrbi, istočasno pa menim, da je to dokaz, da je v stranki velika možnost izražanja različnih stališč in pluralnost mnenj. Resnično pa je nevarno, da pride do razkola, čeprav upam, da se to ne bo zgodilo, da bo čas za diskusijo tudi na straneh našega tista Libe-razione, ki bo med volilno kampanjo izhajal dnevno.« Sergij Lipovec: »Ge gledamo na vse to, kar se dogaja v današnjem italijanskem političnem življenju, ko imamo celo pomembno stranko z dvema tajnikoma, je razlika v politični oceni znotraj naše stranke še najbolj resna, ko se razpravlja o ukrepih, ki so nepravični, ki ne rešujejo situacije in ki kaznujejo samo en sloj, ki ga ta stranka predstavlja. V medijih pa je bilo to razhajanje razpihnjeno, kot ne vem kakšno poli- tično klanje, medtem ko gre za izbiro o interesih ljudi, ki jih neposredno predstavljamo. Kako bi jaz glasoval danes? Ne bi znal dati odgovora v tem trenutku; jasno pa je, da neglede na mojo opredelitev bi moral spoštovati politično odločitev moje politične skupine. Tudi če se ne strinjam ali dvomim, v demokraciji moram spoštovati to, kar odloča večina v moji politični skupini.« Senator in novinar Stojan Spetič: »Ta peščica komunističnih poslancev je bila v bistvu odločilna, in bi bila odločilna tudi pri padcu vlade, če bi prevladala linija zoperstavljanja temu manevru. Mislim, da je to zelo slab konec zgodbe, pri kateri je vsa levica padla na izpitu: tako tista, ki se ni hotela boriti, da bi spremenila manever, kakor tudi tista, ki je vztrajala na svojin maksimalističnih sta liscih, ne da bi iskala učinkovitejših poti. Zato mislim, da ne moremo bi' ti zadovoljni z današnjim zaključkom, ker je levica neenotna, desnica p® enotna in agresivna. Skp bo moralo priti Q° razčiščenja in bi bilo ne gativno, če ne bi naš j skupnega jezika, ki D spravil skupaj razloge so cialne pravičnosti in raZ loge boja za demokra cijo.« »Ge bi ti danes sedel v parlamentu, kako bi gla soval?« »Glede na to, da ne se dim in da me niso niti ho teti kandidirati, ne odgo varjam.« ŠOLSTVO / OBISK NA OPČINAH Dijaki iz Brescie na šoli S. Kosovela Seznanili so se o delovanju slovenske nižje srednje šole Profesorji zgodovine so se učili, kako pripravili učno uro Profesorji zgodovine so se včeraj v pa je, kaj dijakom po takem predavanju dvorani pevskih zborov v Devinu učili, ostane v spominu. Mnogo bolj zanimivi kako naj pripravijo učno uro. Predaval so drugi prijemi. Prof. VVeber jih je jim je prof. Tomaž VVeber, ki jim je z di- nakazal, pri čemer je poudaril pomen daktičnim prikazom obrazložil, kako bi pomagal, kakršne so tablske stike, pro-isto poglavje obravnavati na nižji, kako sojnice, zgodovinski atlasi in podobno, na višji srednji šoli, in kako bi od fron- V popoldanskih urah so profesorji v talne prehajati na druge metode pouka. šolski delavnici predstaviti didaktično Predavanje je bilo v okviru dvodnev- gradivo, nega seminarja z naslovom Zgodovina v Seminar se bo zaključil danes s pre-manjšinski Soli, ki ga je priredil Deželni davanjem prof. Jožeta Pirjevca, ki bo go-zavod IRRSAE (na sliki foto Križ- voril na temo zgodovinopisja in aktual-mančič). Frontalna metoda pouka je nosti, pri čemer se bo zaustavil posebno tako rekoč klasična metoda: s profe- pri obravnavi druge svetovne vojne, sorjem, ki predava dijakom. Vprašanje pomladi 1945 in 50-letnici osvoboditve. jdnji sok -Opčinah r gosteh □a&u***' Gostje iz nudih p11 Hitu* -0S| ramah*1 jrišckib, i ze obi' srednjo i je bilo -jiodoš' lozdrav i, kak° Obe' sslo- rab s0 vslo-cie s° pOV6' trenil vTr- danes sestanek na občini DANES STAVKA GRADBINCEV NOVICE Prihod Borghinija Govor bo o ukrepih zo nov gospodarski razmah Koordinator medministrskega odbora za zaposlovanje Gianfranco Borghini se bo med današnjim obiskom v Trstu seSel samo z delegacijo niestne uprave, ne pa tudi z vodstvom deželne vlade. Očitno zaradi tega ne, ker predsednica Alessandra Guerra žaluje Za komaj preminulim ncetom. Deželni tiskovni urad je izdal sporočilo, v katerem naglasa, da se no predsednica v spremstvu sodelavcev sešla z Borglunijem proti koncu niarca ali v prvih dneh aprila. Sicer pa se je šef vladnega štaba za delo Pred kratkim razgovarjal z deželnim odbornikom Za industrijo Gianfran-c°m Morettonom o problematiki, ki bo predmet današnjega snidenja na županstvu. Kakor je znano, bo govor o tržaškem razvojnem načrtu, ki ga je po naročilu župana Riccar-da Illyja in ob sodelovanju gospodarskih izvedencev pripravil tako imenovani city-me-nedžer Gambardella, kakor tudi in še predvsem o tem, kako zaCeti Cimprej izvajati protokol o soglasju za razmah Tržaškega, ki so ga podpisali 8. julija lani predstavniki Občine Trst, deželne uprave in ministrskega sveta. Sestanka med Boighi-nijem in Guerrovo se bodo Cez nekaj tednov udeležili se sopodpisniki listine, med katerimi so tudi zastopniki sindikalnih organizacij CGH, CI-SLinUIL Sodstvo / zavodi združenega sveta Mandela, kraljica Noor in Levi novi predsedniki V vodstvu Zavodov združenega sveta, mednarodni ganizaciji osmih šolskih zavodov na petih celinah, ed katerimi je tudi zavod v Devinu, je prišlo do i! estižnih zamenjav. VValeškemu princu Charlsu bo-a nasledila predsednik Južnoafriške republike Nel-n Mandela in jordanska kraljica Noor, ki sta bila osiej predsednik mednarodnega sveta Zavodov uruženega sveta in predsednik Zavoda združenega eta, medtem ko je bil Arrigo Levi imenovan za ^ udsednika italijanskega odbora; prevzel bo mesto lrU - Maria Montija, komisarja EZ. ,..Spremembe v vodstvu ustanove je na seji ita-janskega odbora v Rimu sporočil predsednik de-inskega Zavoda Corrado Belci. Mandela bo to ^nkcijo opravljal do leta 2000. Jordanska kraljica 0°r bo mednarodni organizaciji, njegovim odbo-^jn, državnim komisijam in posameznim Zavo-61 zagotovila prestižno vodstvo z namenom, da j. Se še razvili, Levi pa se je obvezal, da bo ita-Dnskemu odboru vlil novega zagona predvsem ° e(te odpiranja do vzhodnih držav. Nočejo, da bi jih vlekli za nos Sprevod in zborovanje na Trgu Unita Pokrajinski tajnik sindikata FILLEA-CGIL Renato Kneipp Danes bo osemurna vsedržavna stavka gradbincev. Križem rok bo ostalo tudi okrog 10.000 delavcev v Furlaniji-Julij-ski krajini, katerih lepo število bo dopoldne uprizorilo protestno manifestacijo v Trstu. Ob 9. uri se bodo zbrali pri Silosu ob železniški postaji, nato bodo v sprevodu menda krenili do Trga Skorklje, kjer je sedež Deželnega združenja gradbenikov (ARCE), nazadnje pa do Trga Unita, kjer jim bodo ob 11. uri spregovorili predstavniki sindikatov FILLEA, FIL-CA in FENEAL. Za prekinitev dela so se odločili zaradi nepopustljivosti delodajalske organizacije ANCE, ki jim noCe obnoviti delovne pogodbe tako, kot to veleva lanski julijski sporazum med osrednjo vlado ter sindikati CGIL, CI-SL in UIL. Pogodba je zapadla konec decembra, pogajanja za novo pa so se začela mesec prej. Drugi delovni stanovi so pogodbena razmerja obnovili brez stavkanja, le gradbeni delavci ne. Zakaj? Kakor nam je pojasnil pokrajinski tajnik FILLEA-CGIL Renato Kneipp, podjetniki delavce naravnost izsiljujejo, Ceš, Ce boste pristali na znižanje cene dela, prav, drugače... Z drugimi besedami: gradbeniki ne marajo veC plačevati socialnih prispevkov na podlagi opravljenih delovnih ur, temveč pavšalno. Na to gradbinci ne morejo pristati, saj prejemke že itak bremeni inflacija: kam bi pa prišli, ko bi morali prevzeti na- se še to breme. Sindikat sicer soglaša s potrebo po znižanju cene dela, na primer prek fiskalizacije socialnih prispevkov, ki jo predlagajo gradbeniki, ne more pa dopustiti, da bi problem pogojeval obnovitev pogodbe, v katere sklopu zahtevajo plaCni povišek za 150.000 lir. Udarec za udarcem torej. Prej izbruh krize v gradbeništvu zaradi zapore gradbišč po proti-mafijskih predpisih, ki še zmerom traja in zaradi katere je bilo v zadnjih dveh letih samo na Tržaškem ob zaposlitev veC kot 1.000 delavcev, zdaj pa še šikane. Toda motili bi se, ko bi krivdo za hudi zastoj v krajevnem gradbeništvu naprtili izključno zakonom. Pri nas bi lahko že zdaj delalo mnogo veC gradbincev, kakor jih v resnici dela, ko ne bi bilo podlih špekulacij in križanja podjetniško-politicnih interesov. Renato Kneipp nam zna najbolje prikazati turobno sliko. Zaradi pomanjkanja odločitev glede preureditve in prenove glavne mestne bolnišnice je zamrznjenih 100 milijard lir, hitrocest-ni odsek Drašca-Katinara je še na papirju, saniranje starega dela mesta ravno tako, drugi del Adriater-minala v stari luki ni dokončan, kar velja tudi za podvojitvena dela na VIL pomolu in siceršnja popravila v novi luki; podobno je mogoče reci o novem stadionu, o nacrtu za obnovitev in gradnjo novih ljudskih hiš, ki so ga že finansirali z 80 milijardami lir, o parkiriščih, ki jih ni, ter o raznih zasebnih posegih. In kaj je z regulacijskim načrtom? Drago Gašperlin Ob upravnih volitvah šole zaprte le dva dni Ob bližnjih upravnih volitvah bodo šolska poslopja zaprta za šole le dva dni: v petek, 22. aprila, in v ponedeljek, 24. aprila, ter - v primeru balotaže - še dodatna dva dni v maju (v soboto, 6. maja, in v ponedeljek, 8. maja). Tako je z ministrsko okrožnico odločil minister za šolstvo Giancarlo Lombardi. Minister je pozval šole, naj v tistih dneh priredijo izlete, poučne ekskurzije ali pa naj opravijo iz-venšolske dejavnosti. Sedež deželnega odbora v nedeljo odprt za publiko Ob vsedržavnem dnevu F Al (Sklada italijanskega okolja), ki bo v nedeljo, bo palača deželnega odbora na Trgu Unita odprta za publiko od 9. do 13. ure. Predsednica deželne vlade Alessandra Guerra je namreč sprejela prošnjo Sklada, da bi v nedeljo v vsej Itafiji odprli palače, ki so običajno za publiko zaprte. Prebivalci si bodo lahko ogledali reprezentančne salone v palači, ki je bila last plovne družbe Lloyd Triestino; v eni od dvoran si bodo ogledah povečave starih slik in reprodukcije planimetrij palače. V drugi dvorani pa bodo prikazovali, kako bo delovalo “okence za prebivalca", ki bo omogočilo neposrednejši stik z uradi deželne uprave. Predstavili so FIEPET Deželno vodstvo trgovsko-gostinskega združenja Confesercenti je v Trstu predstavilo novo stanovsko organizacijo gostincev FIEPET. Navzoči so bili vsedržavni tajnik Fiepeta Tullio Galli ter deželni koordinator Confesercentija Pietro Rosa Gastaldo s tržaško tajnico Ester Pacor in videmskim tajnikom Giorgiom Morettijem. Ob tej priložnosti se je razvila tudi debata o pomanjkljivosti zakonskih predpisov, Id urejujejo delovanje na področju gostinstva. V torek predavanje K. Kravosa Na pobudo ustanove Pro Natura Carsica in tržaškega občinskega naravoslovnega muzeja bo prihodnji torek, 21. marca, v muzejskih prostorih (Ul. Ciami-cian št. 2) predavanje dr. Kajetana Kravosa na temo: Studija o ptičjih migracijah. Predavanje se bo začelo ob 19. uri. Priprave na pokrajinsko gospodarsko konferenco Kakor smo že včeraj poročali, bo v dneh 3. in 4. aprila v kongresnem centra na Pomorski postaji v Trstu tretja pokrajinska gospodarska konferenca. Organizacijo konference o smernicah za ponoven razmah gospodarstva v tržaški pokrajini je izredni komisar pokrajinske uprave Domenico Maz-zurco zaupal tehniško-znanstvenemu odbora, ki ga sestavljajo rektor tržaške univerze Giacomo Borraso, rektor univerze v Padovi Gilberto Mura-ro, rektor beneške univerze Paolo Costa in direktor inštituta za preučevanje in dokumentacijo o državah Evropske zveze in vzhodne Evrope ISDEE. Ta inštitut pripravlja skupaj s centrom za ekonomske, statistične in socialne raziskave Ce-RESS Studijo o gospodarskem razvoju v naših krajih, na kateri bo slonela dvodnevna konferenca. Njeni rezultati naj bi vendarle pomagali izvleči naše območje iz dolgoletne krize. ZAGOTOVILO ODBORNIKA CERVESIJA V RAJONSKEM SVETU PRISEBNOST OKRADENCA Pri Sv. Ivanu ne bodo rcdaščali □ azlastitve za ljudske adnje na področju fStiča, ki se razteza nnpcregom (UL Damia-Uuesa) oz. šolo poli-(Je ln Podlonjerjem, ne n ' j yadno zagotovilo je kratkim dal tržaški gornik za urbanistiko st 0Vanni Cervesi pred-vnikom svetoivanske-ga rajonskega sveta. nje tfu Za liudske grad‘ p ’ Poimenovani načrt 80 zasnovali v aoetku 80-ih let očitno saj ^6C s*rokopotezno, n Je slonel na zgreše-bo”! Predvidevanju, da stni rstu Pred koncem t0‘etjaveč kot 350 tisoč "aCrtovafiT' -fat0 S° pj, , ovali številne nove LChnhie na vseh ob- bni- ,v neposredni in mesta01ddalieni okolici raT In seveda številne britve zemljišč. Ve-rptiv . Prebivalstvo v i* mci nenehno upada ■ Aato niso potrebne tako številne nove gradnje. Novi pristop tržaške občine do ljudskih gradenj je »gradili bomo samo to, kar je nujno potrebno« in zato se občina odpoveduje tudi pravici do razlastitev oz. zamrznitvi območij, kot je tisto na Borštiču. Krajevno prebivalstvo in javnost nasploh sta od same predstavitve načrta nasprotovala obsežnim gradnjam, ki niso bile samo nepotrebne, ampak bi tudi iznakazile strukturo celotnega območja od Svetega Ivana do Podlonjerja. V načrtu je bila tudi razširitev in podaljšanje Ul. Timinia-no z velikim ovinkom pod železnico do Vrde-le, za kar bi bilo treba porušiti več poslopij in razlastiti še druge terene. Ce ne bodo razlastili terenov, kakor je že oktobra lani odobrila urbanistična komisija, bi pa občinska uprava morala vsekakor Cimprej ukrepati, da področje Boršti ča ne ostane zamrznjeno v nedogled. Zato, da se Cimprej pristopi k reviziji načrta in omogoči razvoj kmetijskih področij za obdelavo in prenovitev obstoječih poslopij, pa je treba prenoviti celotni urbanistični načrt glede ljudskih gradenj. To bi morala storiti občinska uprava v sodelovanju z ustanovo lacp še pred koncem leta. Gre vsekakor za pomembno preusmeritev politike sedanje tržaške občinske uprave, ki je v primerjavi s preteklimi pokazala več realizma in tudi razumevanja za zahteve prebivalstva. Potreben pa je nadaljni korak: da se izjave o politični volji v najkrajšem času spremenijo v stvarno varianto regulacijskega načrta, v okviru katere se to območje lahko uredi in razvija. S črno barvo so označene predvidene razlastitve za gradnje ljudskih stanovanj; na desni črtkano predvidena nova cesta. Toliča zasačil na delu in zaklenil v stanovanje Prisebnost lastnika stanovanja, v katerem sta bila tatova, je omogočila, da so ju policisti aretirali. Priletni Antonio Grasso se je vračal v svoje stanovanje v Ul. Gatteri 3, ko je zaslišal v notranjosti ropotanje, po katerem mu je bilo jasno, da so na delu tatovi. Takoj se je vrnil na stopnišče in s ključi zaprl vhodna vrata, tako da nista-mogla tatova več pobegniti. Na kraj so prihiteli agenti letečega oddelka kvesture, ki so v notranjosti odkrili 33-letnega Giuseppeja Condello iz Ul. Milano 31 in 31-letnega Antonella Spanuja iz Ul. Molino a Vento 10. Izkazalo se je, da je Condello večkrat nosil Grassiju na dom pakete z nakupi, ki jih je opravil v raznih trgovinah. Priložnost je izkoristil in ponaredil ključe. Oba aretiranca sta že imela opravka s policijo. Na domu Spanuja, ki se zagovarja, češ da ga je prijatelj povabil, naj mu pomaga pri popravilih v stanovanju znanca, so našli tudi 70 ponarejenih pornografskih video kaset. Pretepal je mater in jo okradel Aretirali so 37-letnega Giuseppeja Valentinija iz Ul. Flavia 8, sicer starega znanca policije zaradi tatvin. Sodnik Morway je podpisal zaporni nalog, ker je Valentini večkrat pretepal mater in ji izmaknil prihranke. Zaprt predor Sv. Vida Ob 9.30 so v predoru Sv. Vida med Trgom San-sovino in Ul. D’Alviano iz nepojasnjenih razlogov trčila tri vozila, dva tržaška avtomobila in tovornjak z videmsko registracijo. Po asfaltu se je razlila večja količina motornega olja, zaradi česar so predor zaprli za promet. Olje so odstranili gasilci in predor so spet odprli ob 14. uri. GOSTOVANJE DRAME SNG IZ LJUBLJANE Hamlet v režiji Janeza Pipana Prevodje deb pesnika Mibna Jesiha Komaj teden dni po premieri Desetega brata, ko se še niso stekle vse abonmajske predstave omenjenega dela, nam je Slovensko stalno gledališče pripravilo nov pomemben gledališki dogodek: gostovanje Drame SNG Ljubljana s Shakespearovim Hamletom. Ne kaže tu ponavljati vseh vzrokov sočasnosti teh dveh predstav, razen enega, ki pa precej pove tudi o sami uprizoritvi. Hamlet v režiji Janeza Pipana je tudi za osrednje slovensko gledališče velika in nenavadno zahtevna predstava, ki zaradi svoje odrske mogočnosti ne more na vsak oder (zato tudi ne bo igrana v Gorici), zaradi izjemno številnega igralskega zbora pa je uprizarjanje možno samo v strogo določenih terminih. Kolikor bi vodstvo SSG vztrajalo na odložitvi gostovanja, do tega v tekoči sezoni ne bi veC moglo priti. Pričakovanje pa je le bilo preveliko. O tej sloviti, najbolj protislovni in najbolj igrani Shakespearovi igri, katere priljubljenost pri občinstvu ne pozna upadanja od tistega julija 1602 naprej, ko je bila prvič izpričana uprizoritev, ne kaže izgubljati besed s povzemanjem vsebine. Le stežka bi jo namreč pravilno predstavili, saj je zornih kotov, iz katerih je mogoCe opredeljevati to tragedijo danskega princa Hamleta, brez števila in opravičujejo tudi najbolj protislovne interpretacije. Ob njeni tokratni uprizoritvi pa velja poudariti, da je nastala po novem, mojstrskem prevodu pesnika Milana Jesiha, Cigar veščina se med drugim kaže tudi v tem, da izraža avtorjevo poezijo in poetiko skoraj v enakem številu verzov oz. celo enakem številu zlogov, obenem pa iz Zupančičevega prevoda suvereno vključuje vse dobre rešitve, s Cimer med drugim vzpostavlja tudi kontinuiteto v slovenski tradiciji prevajanja Shakespeara. Sceno je oblikovala Meta Hočevar, kostume si je zamislila Doris Kristic, skladatelj in izvajalec glasbe pa je Al-do Kumar. Med igralci ne moremo prezreti presenetljivega, prav nic konvencionalnega danskega princa Jerneja Šugmana. Gertruda, njegova mati je Milena Zupančič, njen novi mož in kralj Klavdij je Boris Cavazza, Apolonij, ki je verjetno v najveCji meri deležen bleska novega prevoda, je Ivo Ban, njegova nesrečna hci Ofelija Saša PavCek, od ostalih imenitnih interpretov pa moramo omeniti vsaj še Poldeta Bibiča kot Grobarja. KRIŽ / JUTRI V DOMU A. SIRKA Dekliški zbor Vesna proslavlja Pogovor s pevovodjo Bogdanom Kraljem Dekliški zbor Vesna bo jutri proslavil v dvorani kriškega doma A. Sirka dvanajst uspešnih let delovanja. Srečanje z zborovsko pesmijo bo obenem kronalo desetletno delo zborovodje Bogdana Kralja, ki je v sezoni ’84-’85 nasledij Piji Cah. V dvajsetih letih je kriški zbor DPZ Vesna raz-' vil lasten »značaj« - če lahko tako rečemo - in z njim dosegel svoje posebno mesto na našem kulturnem prizorišču. O zadnjih desetih letih delovanja smo se pogovorili z Bogdanom Kraljem. »Kot je naravno za vsako skupino, ki deluje na ljubiteljskem področju, je tudi zbor kriških deklet v tem Času doživljal nihanja, ki sicer niso bistveno vplivala na prehojeno pot: včasih sta popustih resnost in vztrajnost pri delu, zato je tudi kakovost nekoliko upadla, kot vsi ostah smo se tudi v Križu sreCevah s težavami glede številčnosti.« »Na začetku je bilo delo zelo zagnano,« ugotavlja zborovodja, »tedaj smo tudi veliko pozornosti posvečali tekmovanjem.« DPZ Vesna se je tako uspešno predstavil na deželnem tekmovalnem srečanju Corovivo in se uvrstil kot najboljši, prav tako uspešen je bil nastop na državnem zborovskem tekmovanju v Celju, kjer je bil s srebrno plaketo sedmi najboljši zbor v tedanji SFRJ, pomembna je bila tudi udeležba na srečanju v kraju Vittorio Veneto. Važen mejnik predstavljajo koncerti Gallusovega zvočnega bogastva: sodelovanje pri tako obsežnem in posebnem glasbenem načrtu je po eni strani obogatilo vsakega od posameznih pevcev, preusmerilo pa je tudi delovanje marsikaterega zbora. »Od leta 1991 je tudi delovna pot kriškega zbora drugačna,« meni Bogan Kralj, »odtlej je naredil marsikateri zanimiv korak v iskanju Česa novega za pevke in za občinstvo. ZaCelo se je nekakšno ustvarjalno raziskovanje, namenjeno tudi ohranjanju zanimanja do dela v zbora.« Tako je leto pozneje, decembra 1992 doživela krstni nastop Pesem v svet, ki so jo mlade Križanke ponesle v svet v pravem pomenu besede. Koncert je doživel lep uspeh občinstva, oglasil se je po številnih okoliških vaseh, dosegel Češko na gostovanju v Presticah in mednarodni raziskovalni center v Grijanu. Tudi v tej »novi dobi« je zbor ohranil zelo dobro sodelovanje z raznimi ustvarjalci, še posebej je posvetil pozornost tržaškim skladateljem, kot so Vrabec, Ota, Merku, ki je zbora tudi posvetil marsikatero svojo pesem. Jutri se DPZ Vesna spet predstavlja z nekoliko neobičajnim koncertnim sporedom. Zamisel se oblikuje v tri enote; najprej daljši niz slovenskih ljudskih pesmi v različnih avtorskih priredbah in iz raznih slovenskih pokrajin, nato vmesni del s pesmimi, ki so v teh letih še posebno navdušile tako pevke kot občinstvo, nato pa sklepni del, ko bodo na odra poleg sedanjih zapele še vse pevke, ki so v teh letih nastopale v vrstah kriškega zbora. »Za 20-letnico se nam je zdelo primemo, da povabimo k sodelovanju vse pevke, ki so bile, Čeprav za kratek čas, z nami. Vabilo je doživelo nepričakovani odziv, seveda pa upam, da bo katera od pevk z nami tudi ostala.« Dekliški zbor Vesna je nastal po zamisli kriškega kulturnega društva. »ZaCelo se je s skupino dvanajstih deklet,« se spominja Sandra Gruden, ki v zbora poje vseh 20 let. »V letih se je zbor okrepil, danes so v njem tudi dekleta iz dragih kraških vasi. Ni lahko usklajevati osebnega življenja z obveznostmi, kot je delovanje v pevskem zboru, veliko je žrtvovanja. A veliko je tudi zadoščenja, saj pomeni zbor trenutke družabnosti, vrednoti pomen srečevanja, omogoča prijateljstva, pa tudi sprostitev v tem sicer preobremenjenem življenjskem okolju.« Sandra Gruden je tako-rekoC živ dokaz, da se z dobro voljo da marsikaj narediti, važno pa je sodelovati, ker je zbor »kulturna dejavnost in del vasi, del naše manjšine.« DamianaOta VCERAJ-DANES Danes, PETEK, 17. marca 1995 JEDRT Sonce vzide ob 6.15 in zatone ob 18.12 - Dolžina dneva 11.57 - Luna vzide ob 19.02 in zatone ob 6.06. Jutri, SOBOTA, 18. marca 1995 EDVARD VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 6,6 stopinje, zračni tlak 1004 mb ustaljen, veter zahodnik 9 km na uro, vlaga 88-odstotna, padlo je 13,2 mm dežja, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9 stopinj. H »Z STUDIA Z VAMI h O enotnem slovenskem političnem prostom Oddaja Radia Trst A Iz studia z vami obravnava ta teden zanimivo tematiko - enotni slovenski prostor. V okviru te teme najavljamo danes zanimivo okroglo mizo na temo Enotni slovenski politični prostor. Osrednjo debato na to temo bo vodil Časnikar Miro Oppelt, svojo prisotnost pa so zagotovili predstavniki Slovenske skupnosti, Demokratične stranke levice, Komunistične prenove, Demokratskega foruma in Severne lige. Preko telefona se bosta debati priključila predsednik državnega sveta Slovenije Jože Skoljc in sekretar za Slovence po svetu dr. Peter Vencelj. Oddaja se bo pričela ob 11.45, poslušalci pa se lahko pogovoru priključijo na tel. št. 362875. Kipar Marko Pogačnik v krožku Siddharta Nocoj, z začetkom ob 20.30 bo v dvorani Krožka Siddharta (ul. S. Francesco, 34) predaval Marko Pogačnik, slovenski kipar, avtor zanimivih esejev o krajinskih skrivnostih, kot so Zmajeve Crte, umetnost in ekologija, Uvod k skrivnostim istrske krajine, Ljubljanski trikotnik, Za zdravljenje zemlje in drugi, objavljeni tudi v drugih evropskih jezikih. Nocojšnje Pogačnikovo predavanje, ki ga prireja tržaški študijski center Miriadi, bo na temo »Nevidne razsežnosti okolja, skrite inteligence narave in skrivnostni prebivalci zemlje, zraka, vode in ognja.« (dam) BARKOVLJE / V PROSTORIH TRK SIRENA Pokušnja kruha in vina Obnavlja se priljubljena in cenjena dolgoletna tradicija Barkovljani ne pozabljajo na svoje tradicionalne praznike in prireditve. Tako bodo. jutri ponovili Pokušnjo domačega kruha in vina, ki bo stekla že desetic, tokrat v prostorih Pomorskega kluba Sirena, ker so društveni prostori v popravilu. Gre za prireditev, ki je med Barkovljani, pa tudi med prijatelji društva zelo priljubljena. Ze od začetka se je s svojimi vini udeležujejo domači vinogradniki, posebna komisija pod strokovnim vodstvom Marija Gregoriča pa vsa ta vina strokovno oceni. Komisija je tudi na razpolago posameznikom za razne nasvete, kako izboljšati kvaliteto vina. Nasveti so doslej dali pozitivne rezultate, saj so se vinogradniki iz leta v leto predstavljali z bolj kakovostnimi vini. Na lanski prireditvi so predstavili kar okrog 30 vzorcev belih in Crnih vin. Njihova kvaliteta pa je bila že tako dobra, da je bilo komisiji težko izbirati najboljša. Skupno s pokušnjo vin poteka pokušnja in razstava raznih vrst domačega kruha in peciva. Pri tem ima že od začetka dalje glavno besedo Sabina Ni-brant, ki vsako leto pripravi toliko vrst različnega kruha in peciva, da je vedno deležna lepih pohval. Najprej začne s pripravo potic, ker je z njimi tudi največ dela; te pa lahko kak dan tudi stojijo. Vsako leto pripravi orehove, makove, mandljeve in še druge vrste potic, ki jih speče, kar v domačem štedilniku. Potem zaCne Sabina s pripravo vseh vrst navadnih in sladkih kruhov, ki jih peCe v domači peci na Plavjah, od koder je doma, ker ima tam več prostora. Kruh mora namreč priti na razstavo svež. Seveda so v izvedbo prireditve vključene še druge Članice društva, ki kruh in pecivo režejo in ga zlagajo na krožnike in nudijo gostom. »Tokrat imam res veliko dela, ker pomagam še v Zagradcu na osmici vinogradnika Milica, ki se je lotil kmečkega turizma, nam je povedala Sabina. Tu sprejemajo sicer dražbe po naročilu, a tudi teh nikoli ne manjka in vsi si želijo domačih dobrot, in specialitet. Kljub temu pa sem vedno zadovoljna, da sodelujem tudi pri tej domači prireditvi. Včasih mi kakšna stvar bolj uspe, dragic ne. A tako se pač življenje vedno odvija in obraCa. Na vsak način pa me to delo zelo veseli in ko vidim, da so gostje zadovoljni, pozabim na trud in delo.« Domače društvo si želi, da bi tudi letošnji praznik uspel in da bi ga lahko v prihodnje ponavljali že v obnovljeni društveni dvorani. Neva Lukeš ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Lucia Zotti, Matteo De Palo, Claudia Laz-zara, Lorenzo Corsi, Kevin Vadnial. UMRLI SO: 72-letni Lorenze Krasevich, 66-letni angelo Pandin, 88-letni Giuseppe Berlengerio, 81-letna maria Giacomini, 60-letni Luigi Buc-coni, 58-letna Santina Mat-tiussi, 58-letna Laura Dimi ni. I " LEKARNE Od ponedeljka, 13., do nedelje, 19. marca 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Venezia 2 (tel. 308248), Ul. Fabio Severo 112 (tel. 571088). BAZOVICA - Ul. Gruden 27 (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Venezia 2, Ul. Fabio Severo 112, Ul. Ginnastica 6. BAZOVICA - Ul. Gruden 27 (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6 (tel. 772148). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVTTA Urad za informacije KZE USL-tel. 573012. „p Urad za informacije KZ deluje od ponedeljka do pet* od 8. do 13. ure. - tel. 57301*-Zdravstvena dežurna slu -ba „ Nočna služba od 20. d° ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. . Telefonska centrala KZb-USL: 399-1111. hi PRIREDITVE SKD PRIMOREC - Trebče vabi danes, 17. 3., ob 20. uri Ljudski dom na PREDA' VANJE na temo Naše zdravje in masaža stopal ter na pred' stavitev knjige Telo govori. SKD TABOR - Opčine -Prosvetni dom. Domača gleda liska skupina vabi danes, !'■ marca 1995, ob 20.30 na p^ miero in v soboto, 18.3., o 20.30 na ponovitev dela K-Queneauja VAJE V SLOGU. ritrir>rw-lk>n V\acoHllO SOP ;ov in plesi Edita FranCeSK^ • Driginalna glasba Nevjo Mik' avčič. Pridite na dobro uro meha, ne bo vam žal! STUDIJSKI CENTER M1 "IT A TAT 1 _ J i m TT1 R 10 ___-___..larKa ru6-- ika na temo “ NEVIDNE AZSEZNOSTI OKOLJA, SKITE INTELIGENCE NARA E IN SKRIVNOSTNI PREB1 'ALGI ZEMLJE, ZRAKA VU-!E IN OGNJA", ki bo danes; 7. t. m., ob 20.30 v dvorani lentra Siddarta, Ul. S. Fran esco 34 DRUŠTVO ZA OHRANJE-ANJE RODOLJUBNIH TRA IICIJ ORGANIZACIJE U' IER Primorske vabi na RECANJE bivših pripad ita, jutri, 18. t. m., °b 1 . Na srečanju bo spregovo zgodovinar prof. Samo ior , nakar bo sledil krateK [turni program. , , KD PRIMORSKO vabi od liki praznika žena na UZABNOST, ki bo v sobo-18. t. m., ob 20. uri v Srenj-hiši v Mačkoljah. IT SLOVENSKI KULTURN* UB, Ul. Donizetti 3 vam D° ri, 18. t. m. kot uvod v rošolo predstavil PIŠA IZAIK EVROPSKA1 INJSIN. Sestavili ga bodo idi, ki so od blizu spozna lamezne manjšine. Začet 18.30. KD ROVTE KOLONKU- E jutri, 18. t. m., °b . Nastopa domači peVS n recitator. . . [D BARKOVLJE - pnreF 18. t.m., ob 20. uri na se- TPK Sirena na barko!® nasipu POKUŠNJO D EGA KRUHA IN VINA ki jih bo posebna kom cenila bodo prejela Prl :. Tudi prisotni bonu možnost oceniti vina, deležna nagrade obcins [KLISKI ZBOR VESNA no vabi na KONCER^1 :r ob 20-letnici de INJA - dirigent Bogdan , jutri, 18. marca, ® ) v domu A. Sirka /aoljem! v„ i TABOR - Open® a srečanja. V nede9°' „v Prosvetnem dom inah, ob 18. uri, K 'he Duke Ellington m« ici njegove smrti->: R.Magris (klavir)’ (konlnb..). G-» , s Proseka-Kontov v nedeljo, 19.3-. . radi bolezni ponoV1 SKA sku.*-, M nastopi v km® Bazovici v nedelj"’ ob 17.30 s komedij IRAJ, LE KANDIDI , Povše, režija TVO SLOVENSKI SENCEV v Trstu va eljek, 20. t. m-z avtorjem knjjL OSKI PORTRET CEV. Pri razgovo J SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Gostovanje SNG Drama - Ljubljana William Shakespeare HA.MJLET Režija Janez Pipan Danes, 17. marca, ob 20.30 RED A, D in F Jutri, 18. marca, ob 20.30 RED B in E ^ nedeljo, 19. marca, ob 16.00 RED C RICMAIUJSKI TEDEIM 5KD Slavec Ricmanje - Log vabi na ZABAVNI VEČER z ansamblom ADRIA KVINTET z Opčin in čarodejem VIKVEM Kulturni dom v Ricmanjih Danes, 17. t. m., ob 50.30 v> KD I. GRBEC (Skedenjska uliko 124) prireja danes, 17. t. m., ob 20. uri ob Dnevu žena OTVORITEV RAZSTAVE Mirka Guština RELIEFNE SLIKE in Carmela Giambe SLAMNATE MINIATURE Sodelujeta kvartet Nomos in dobitnica 2.nagrade natečaja Albina Bubniča Ivana Mahnič. Razstava bo odprta tudi jutri ob 17. do 19. ure in v nedeljo od 10. do 12. ure. Sekcija VZPI - ANPI za Dolino, Mačkovlje, Prebeneg in Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske vabita jutri, 18. marca 1995 ob ' L uri v dvorano občinskega sveta v Dolini na °kroglo mizo na temo ODPORNIŠTVO na primorskem s Povdarki na delovanju TIGRa. Uvod v razpravo bo podal zgodovinar prof. Samo Pahor. Vljudno vabljeni. KD KRAŠKI DOM vabi ob 10-letnici dramske skupine in ob priliki slovenskega kulturnega dne na ogled veseloigre v narečju »ZGODBA 0 DR. FAUSTU « v režiji DRAGA GORUPA Predstava bo jutri, 18. t. m., ob 17. uri v kulturnem domu na Colu. KINO ARISTON - 16.00, 18.05, 20.15, 22.15 »Piccole don-ne«, i. VVinona R^der, Susan Sarandon. EKCELSIOR - 17.55, 20.05, 22.15 »Star Trek - Ge-nerazioni«. EKCELSIOR AZZURRA - 18.10, 20.05, 22.15 »Lisbon Story«, r. Wim VVenders. AMBASCIATORI -15.30, 17.40, 19.55, 22.15 »Pret a porter«, r. Robert Altman, i. Giulia Roberts, Tim Robins, Kim Basinger. NAZIONALE 1- 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Farinel-li, voce regina«, i. Enrico Lo-verso. NAZIONALE 2 - 16.45, 19.15, 21.45 »Le ali della li-berta«, i. Tim Robbins. NAZIONALE 3 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Pallot-' tole su Broadway«, r. Woody Allen. NAZIONALE 4 - 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Uomini, uomini, uomini«, r.-i. Cristian De Sica, i. Mas-simo Ghini, Leo Gullotta. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Non solo bard«, pom., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.45, 20.00, 22.10 »Stargate«, i. Kurt Russell. ALCIONE - 17.45, 20.00, 22.10 »Rivelazioni«, i. Michael Douglas, Demi Moore. LUMIERE - 18.00, 20.00, 22.10 »Intervista con il vam-piro«, r. Neil Jordan. 3 ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča nestalno nameščene Solnike in pomožno osebje, da 31. t. m. zapade rok za vložitev prošenj za prejem doklade za brezposelnost z omejeno dodelitvijo. Doklado prejmejo uslužbenci, ki so v preteklem sončnem letu službovali na šolah vsaj 78 dni. Morebitna pojasnila in obrazci so vam na razpolago na sedežu sindikata, Ul. Car-ducci 8, tel. 370301, po uradnem urniku: ob pon. 16-17.30, ob tor. 9-10.30, ob Cet. 16-1.30 in ob pet. 11-12.30. ^________________IZLETI SK BRDINA organizira smučanje v Franciji [Val Thorens) od 22. do 29. aprila 1995. Informacije na sedežu kluba ProseSka ul. 131 na Opčinah vsak pondeljek od 19. do 21. ure. SINDIKAT SPI CGIL Devin - Nabrežina organizira večdnevni izlet v Salzburg od 26. do 28. maja. Vse informacije dobite na sedežu Sindikata tel. St. 200698 ali 200036. Mami Eriki in očku Petru čestitke, Kristini poljubčke, mali Sari pa štiri zvrhane vreče življenjske sreče Marija H3 OBVESTILA ODBOR SKUPNOSTI BORCEV ISTRSKEGA ODREDA vabi vse borce in prijatelje, da se udeležijo proslave 52. letnice bitke brkinske Čete z Italijani, ki bo jutri, 18. t. m., ob 11. uri na Kozjanah na Brkinih. ŠAHOVSKA KOMISIJA ZSSDI obveSCa, da se bo 11. zamejsko Šahovsko prvenstvo, veljavno za 7. memorial Zlatka Jelinčiča, nadaljevalo jutri, 18. t. m., ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/n,.nad.). KRUT obveSCa, da začnejo ob Četrtkih, torkih in sredah tedenske plavalne ure v termalnem bazenu v Gradežu. Odhod avtobusa iz Trsta (Trg Oberdan) ob torkih in četrtkih ob 8. uri, ob sredah pa ob 18.30. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8, tel. St. 360072. KRUT prireja 10 - dnevna zdravljenja v Šmarjeških toplicah od 19. do 29. aprila in od 14. do 24. maja, v Dolenjskih toplicah od 14. do 24. maja. Vpisovanje in informacije Krut, Ul. Cicerone 8, tel. 360072. Vas vabi, od 21. marca vsak torek od 21. ure dalje, v Igralnico Lipica na zakusko s 70 kg slastno KRALJICO MORTADELU). Od 23. marca vsak četrtek od 20.30 dalje pa ste ponovno vabljeni na ŠPAGETATO. Ob kozarcu belega vina in terana Vam bodo ponujene različne testenine pripravljene z okusnimi omakami. Preživite vesel večer v Igralnici Lipica! ^ Vabi Vas zelena oaza. (e$irsš> LIPICA 60 LETNIKI obveščajo ' Prosek, Kontovel in bližnje vasi, da se dobijo v ponedeljek, 20.t.m., ob 20. uri pri Petri Luxa v baru na Proseku, da določijo datum praznovanja. Kdor se sestanka ne more udeležiti naj tel. 251051 ob večernih urah. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM sporoča, da vpisuje v naslednje poletne pobude. Poletno srediSCe za otroke od 3. do 14. leta, v Času od 12. junija do 1. septembra 95, najkrajši Cas bivanja en teden. Letovanje na Medvedjem brdu od 3. do 13. julija 1995 za otroke od 6. do 12. leta starosti. Letovanje na Medvedjem brdu od 13. do 23. julija 1995 za otroke od 12. do 17. leta starosti. Letovanje v Portorožu od 31. julija do 10. avgusta 1995 za otroke od 6. do 17. leta starosti. Podrobnejše informacije dobite pri upravi doma, ul. Ginnastica 72, tel. 573141. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST sklicuje v petek, 24. marca, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani - Ul. sv. Frančiška 20 41. REDNI OBČNI ZBOR. Dnev- ni red: otvoritev občnega zbora, izvolitev volilne komisije, poročila predsednika, tajnika, blagajnika in načelnikov, pozdravi gostov in razprava, poročilo nadzornega odbora in razreSni-ca, volitve novega odbora, razno. Vabljeni! A.N.D.I.S., Ul. Foscolo 18, tel. St 767815 - Lotiti se kot prijatelji .Vsako sredo od 17. do 19. ure in Četrtek od 10. do 12. ure smo vam na razpolago, da skupno prekosimo krizo parov ab ločitev in razporoko kot prijatelji brez ekonomskih, pravnih* in duševnih prebesov. MALI OGLASI KAMNOSEŠKO podjetje nujno iSCe izkušene kamnoseke, rezkarje in oblikovalce. Tel. St. (0481) 882620. PODJETJE v industrijski coni v Trstu daje takoj prvo zaposlitev uradnici za vodenje knjigovodstva. Ponudbe poslati na : Publiest- Ul. Montecchi 6 Trst pod šifro "Prva služba”. IŠČEMO starejšo žensko za nego in družbo 80-letne pokretne gospe. Urnik po dovogoru, nekaj dni na teden pa tudi možnost dela 24 ur na 24. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Drevored XXTV Maggio 1, 34170 Gorica, pod Šifro "Zanesljivost”. ISCEM delo kot hišna pomočnica 2-krat, 3-krat tedensko. Tel. 213282. POPUSTI od 10% do 50% na knjigah in Se marsičem do 31. marca v Tržaški knjigarni. ODDAM poslovne prostore v Ajdovščini (150 kv.m), tel. 00386/65/67604 ob ponedeljkih od 12. do 13. ure in 040/575145 vsaki dan od 20. do 21. ure. ODDAM prodajno pogodbo za novi polo 1600, troje vrat, bele barve, dostava prvi teden v aprilu. Tel. 0360-464323. PRODAM WV Polo, letnik 1988 v odličnem stanju. Tel. St. 299620. PRODAM renault 4, letnik 85, v odličnem stanju. Tel. 365043. PRODAM 10 kilski pralni stroj Zanussi, inox 220-380. Tel. 228547. PRODAM seno v balah. Tel. St. 327104. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. PUBLIEST Tel. (040) 7796611 - Fax 768697 oglasi - obvestila: 8.30-12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30 13.30 - 17.00 (razen sobote) GOSTILNA pri dolinski občini je ponovno odprta. Nova upravitelja Anna in Pino se priporočata za obisk DOLINA St. 147 je odprta osmica. Ladi Kocijan vabi vseh na Cmo in belo vino, OSMICO je odprla Mau-rica Peric - Radetic v Medje vasi St. 10. Vabljeni! OSMICO je odprl Karlo Sancin pod Logom. OSMICO je odprl Ivan Budin, Zgonik 50. OSMICO ima odprto Caharija Vladimir, Nabrežina 22. ToCi belo in Crno vi- OSMICO ima Ivan Antonie, Cerovlje 34. ToCi belo in Črno vino z domačim prigrizkom. KMEČKI TURIZEM Žbo- gar, Samatorca 47 je spet odprt vsak Četrtek, petek, soboto in nedeljo. KMEČKI TURIZEM je odprt pri Justu Škerlju, Sa-lez 44. OSMICO ima odprto Dušan Guštin, Repen St. 22. Vljudno vabljeni! BERTO TONKIC je v Doberdobu na Tržaški ulici 25, odprl osmico. ToCi belo in Crno vino ter nudi domaC prigrizek. SKLAD MITJA CUK obveSCa, da se vsak dan vrši popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije iz vseh predmetov, na vseh Šolskih stopnjah. Informacije po telefonu 212289 od ponedeljka do petka v dopoldanskem Času. t Zapustila nas je naša mama in nona Vera Kovačič vd. Hmeljak Pogreb bo jutri, 18. t. m., ob 9. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga na pokopališče pri Sv. Ani.- Žalujoči Alenka, Marko, Matjaž, Patricija in vnuki Trst, 17.3.1995 t Zapustila nas je naša draga Vesela Starc por. Legiša Pogreb bo danes, 17. t.m., ob 14. uri v mavhinjski cerkvi in nato na domače pokopališče. Žalostno vest sporočajo mož Pino, hčerki Jana in Katja, taSCa Mati, sestra Edvina z družino, svakinja Nadja z družino ter ostali sorodniki. Cerovlje, 17.3.1995 Ob prerani izgubi drage Vesele izrekata iskreno sožalje družini in sestri Edvini Resim in Eurosava Ob prerani in boleči izgubi drage Vesele Starc por. Legiša sočustvujejo z družino direkcija in uslužbenci Adriaimpex SpA Ob boleči izgubi drage žene Vesele izrekajo uslužbencu in kolegu Pinu Legisi najgloblje sožalje vodstvo in uslužbenci podjetja Indules Globoko ganjeni ob prerani izgubi drage Vesele Starc por. Legiša izreka občuteno sožalje možu, hčerkama in ostalim sorodnikom SKD Cerovlje - Mavhinje Ob izgubi Vesele Starc, dolgoletne odbornice KASTE, izrekajo svojcem občuteno sožalje elani Krožka absolventov slovenske trgovske akademije - KASTA Pretreseni ob prerani smrti Vesele Starc por. Legiša izrekajo upravni odbor, nadzorni odbor in delovni kolegi finančne družbe SAFTI d.d. globoko sožalje hčerkama Jani in Katji ter možu Pinu Ob bridki izgubi drage tete Vesele žalujeta s stricem Pepijem ter s sestričnama Jano in Katjo Valentina z Robijem in Alenka z Miranom Z veliko bolečino se poslavljata od drage Vesele Mirjana in Dragica, ljubljenima hčerkama, možu in sestri izražata občuteno sožalje Počivaj v miru draga Ve-selka.Možu Pinu, hčerkama Jani in Katji, sestri Edvini in vsem svojcem izrekamo globoko sožalje Sonja, Kristina in Ful-vio Favaretto Ob prerani izgubi nase bivSe sošolke Vesele sočustvujemo z možem Pinom in hčerkama Katjo in Jano Alenka, Elvira, Gabrijela, Ivanka, Magda, Majda B., Majda M., Marta, Milena, Milica, Nadja, Saška, Sonja in Zoja Dragi Katja in Jana! Ganjeni zaradi smrti vajine mame žalujemo z vama in z vsemi domačimi, Id so jo imeli radi Ravnatelj, učno in neue-no osebje nižje srednje šole sv. Cirila in Metoda Sošolci in starši 3. razreda nižje srednje šole sv. Cirila in Metoda pri Sv, Ivanu izrekajo Katji in družini občuteno sožalje ob izgubi ljube mame Draga Jana! Ob tem težkem trenutku smo ti vsi ob strani sošolci in profesorji 3.A Ob prerani in bridki izgubi Vesele Starc se njenemu spominu klanja in izreka svojcem iskreno sožalje kolektiv fime DILA ŠOLSTVO / PREDLOG DR. MANNINIJA ŠOLSKEMU MINISTRSTVU Skrbnik za avtonomijo slovenske sekcije ITI Optimalna rešitev v združitvi z zavodom Žiga Zois Občinska uprava je na zadnji seji občinskega sveta posredovala svetovalcem dokument šolskega skrbništva s predlogi o organizaciji šolstva v goriški pokrajini v prihodnjem šolskem letu. O tem je bilo tudi nekaj polemik, ker načrt predvideva postopno opuščanje poklicnega šolanja v Gorici v korist razvoja središča za poklicno in tehnično Šolanje v Tržiču. To vprašanje sicer zanima predvsem italijanske višje srednje šole. Sklepni del dokumenta šolskega skrbništva pa je posebej zanimiv za slovenske šole, saj je v njem ponovno predložena in utemeljena zahteva po osamosvojitvi slovenske sekcije industrijskega tehničnega zavoda Galileo Galilei v Gorici. Šolski skrbnik dr. Ugo Mannini piše ministrstvu, da tudi za šolsko leto 1995/96 ponovno predlaga osamosvojitev slovenske sekcije tega zavoda z usmeritvijo za informatiko. Kot optimalno rešitev skrbnik predlaga združitev petih slovenskih razredov zavoda ITI s trgovskim tehničnim zavodom Žiga Zois, ki šteje šest razredov in deluje v sklopu poklicnega zavoda s trgovsko ume-ritvijo Ivan Cankar. »Na tak način«, poudarja šolski skrbnik, »bi pridobili za šole s slovenskim učnim jezikom “tehnični pol”, ki bi ga oblikovala dva zavoda s skupno 11 razredi, medtem ko bi poklicni zavod Cankar s tem lahko spet pridobil svojo upravno prožnost«. Kot podrejeno navaja šol- ski skrbnik še drugo možnost, in sicer to, da bi vse tri navedene slovenske šole združih v eno samo. Zanimive so tudi utemeljitve, s katerimi je dr. Mannini podkrepil predlog po osamosvojitvi sekcije ITI. »Predlog temelji namreč na specifičnosti šolskih ustanov s slovenskim učnim jezikom«, razlaga skrbnik, »ki jo zagovarjata tako Deželna komisija za zaščito etničnih manjšin, ustanovljena z zakonom 22. 12. 1973, štev. 932, kot Konzulta za vprašanja etnične manjšine mesta Gorica. Zaradi navedene specifičnosti, ki jo priznava zakon 19. 7. 1961 štev. 1012, se namreč poudarja, da bi šole s slovenskim učnim jezikom po začetnem obdobju uvajanja v delovanje morale biti tako organizirane, da bi vodilno, učno, upravno in pomožno osebje bilo slovenskega materinega jezika in to se danes za slovensko sekcijo industrijskega tehničnega zavoda, ki je priključena zavodu ITI Galilei, ne dogaja.« Šolski skrbnik na koncu navaja tudi mnenje že omenjene deželne komisije za slovenske šole, ki se je glede na dve hipotezi združevanja opredelila za prvo, tj. za združitev zavodov ITI in Zois, medtem ko bi zavod Cankar deloval samostojno. Druga hipoteza, ki predvideva združitev kar treh zavodov po oceni komisije »zaradi heterogenosti učnih razredov iz didaktičnega in organizacijskega vidika ni sprejemljiva«. Sindikat slovenske šole ocenil vpise in se zavzel za angleščino na šoli Trinko O uvedbi pouka angleščine na nižji srednji šoli Ivan Trinko v Gorici se že dalj časa razpravlja in tudi Sindikat slovenske šole - tajništvo Gorica je že pred leti poudaril važno vlogo tega pravzaprav že mednarodnega jezika. V lanskem šolskem letu je profesorski zbor šole Ivan Trinko prosil ministrstvo za poučevanje tega jezika v obliki eksperimentacije, vendar je bila prošnja zavrnjena. Upati je, ugotavlja SSS v tiskovnem sporočilu, da se bodo na pobudo skupine staršev otrok, ki obiskujejo peti razred osnovne šole Bralo v Gorici, komplicirani birokratski mehanizmi premaknih in da bo postala angleščina v prihodnjem šolskem letu (poleg nemščine) enakovreden predmet. Za to bo poskrbel profesorski zbor šole Trinko, ki bo v kratkem prosil za poučevanje angleščine v obliki eksperimentacije, ne da bi ta vplivala na število sedanjih 36 tedenskih učnih ur (dve uri soprisotno-sti med italijanščino in slovenščino ter tehniko in prirodopisom, ena učna ura pa naj bi se odtrgala od zemljepisa ali zgodovine). Odbor SSS je nato razpravljal o osnovni šoli v Pevmi ter o šolski populaciji v prihodnjem šolskem letu na podlagi že dokončnih vpisov. Po mnenju odbora je stanje spodbudno v vrtcih in na osnovnih šolah, kjer število vpisanih raste, tako da bo v šolskem letu 1995/96 v vrtcih 254 malčkov (letos 246), na osnovnih šolah pa 282 učencev (letos 267). Zaradi upada rojstev (predvsem letnikov 1983/84/85) je stanje na nižji srednji šoli manj spodbudno, saj število dijakov še pada in bo doseglo minimum prav v naslednjih dveh letih. Razporeditev dijakov na slovenskih višjih zavodih je po mnenju odbora optimalna. Tako je na zavod Trubar vpisanih 10 (dijakov, 9 na Gregorčič, 12 na Cankar, 9 na Zois, 11 na ITIS. Štirinajst dijakov pa se bo odločilo za take usmeritve, ki jih slovenska šola ne more nuditi. Osip ostaja velik, saj se 23% dijakov se po končani srednji šoli Ivan Trinko vpiše na italijanske zavode. Sindikat še ugotavlja, da bo v prihodnjem šolskem letu pritok dijakov iz Slovenije na naše zavode precej skromen. GORICA / PRAZNIK MESTNIH ZAVETNIKOM- Nadškof pozval k večji shpnosti Bommarco zaskrbljen za bodočnost mesto "Polovični" praznik: uradi zaprti, trgovine ne Goriški nadškof Antonio V. Bommarco je včeraj med homilijo ob prazniku goriških zavetnikov svetih Hilarija in Tacijana izrazil zaskrbljenost za bodočnost mesta in pozval vernike pa tudi vso mestno javnost k pre-moščanju konfliktov, ločevanj in miselnih pregrad ter k večjemu pogumu pri delovanju za skupno korist vseh. Nadškof je v stolnici daroval slovesno mašo skupaj z duhovniki vseh mestnih župnij. Maši so prisostvovali župan Valenti, prefekt De Matteis, predsednica Pokrajine Marcolinijeva ter drugi predstavniki oblasti. V prvem delu pridige je Bommarco govoril o bližnji škofijski sinodi in nalogah cerkevenega občestva glede tega pomembnega dogodka. Drugi del je bil posvečen “ljubeče zaskrbljenemu” pogledu na posvetne probleme mesta. Nadškof je poudaril, potrebo po večji odprtosti, srečevanju, “po spremembi miselnosti, ki naj pomiri duhove in naj privede do spoštovanja različnih idej, brez žaljenja vseh, ki mislijo drugače, in do mirnega sprejemanja pravil demokracije”. Bommarco je prav na koncu namenil slovenskim vernikom pozdrav v njihovem materinem jeziku. Včerajšnji dan je bil v Gorici le polovičen praznik. Sole, občinski nekateri drugi javni uradi so bili zaprti, trgovine in nekatere državne službe pa so redno delovale. Vreme je nekoliko okrnilo tudi sejem cvetličarstva in vrtnarstva na Trgu sv. Antona. Nadškof med slovesno mašo (foto Studio Reportage) GLASBA / KONCERT AGIMUS NA GRADU Klasični in jazz spored dua Mrach ■ Venier Spet zanimivo zasedbo hormoniko-klovir V konferenčni dvorani pokrajinskega muzeja na gradu bo jutri ob 17. uri koncert harmonikarja Giampaola Mracha (na sliki) in pianista Glanca Veniera. Glasbena prireditev sodi v niz koncertov, ki jih prireja združenje AGIMUS. Izvajala bosta klasične skladbe, napisane za harmoniko ter, kot posebnost, tudi jazz glasbo, kjer je še posebej doma pianist Venier. Harmonikar Giampaolo Mrach je diplomiral pred desetimi leti na konservatoriju Tomadini v Vidmu. Sodeloval je na številnih mednarodnih natečajih, dva semestra pa se je izpopolnjeval v Bostonu v Združenih državah Amerike. Pred petimi leti je tudi posnel svojo prvo compact ploščo. 1 en. IV1A.RCA x/ Primorskem dlnex/niku barvna prilaga: OBČIMA DOBERDOB 10 Izkoristite priložoost za vaš oglas: ® pokličite Publiest tel. 10-401 7700088 NOVA GORICA / V GLEDALIŠČU likovna instalacija Stabat Mater Projekt so z ostanki iz 1. svetovne vojne uresničili člani društva Soška fronta Ob slovenski praizvedbi drame Hovvarda Barkerja Ljubezen dobrega moža so člani društva Soška fronta Nova Gorica v sodelovanju s Primorskim dramskim gledališčem postavili umetniško instalacijo Stabat Mater, ki vsebinsko in formalno dopolnjuje novi gledališki dogodek na novogoriškem odru. Slikar Branko Drekonja (član društva Soška fronta) si je kot jedro instalacije zamislil objekt, ki predstavlja kubični meter tal s soškega bojišča. V sodelovanju z Vasjo Kokljem, mladim novogoriškim slikarjem, ter Diegom De Breo, umetnostnim zgodovinarjem in publicistom, sicer pa vodjem službe za stike z javnostjo v PDG, je v rotundi nove- ga gledališča v Novi Gorici nastal zanimiv multi-medialni projekt, v katerem so avtentični ostanki bojev iz 1. svetovne vojne vkomponirani v likovno-video-glasbeno instalacijo. Material so prispevali člani društva Soška fronta Nova Gorica, fotografsko gradivo Goriški muzej, pri grafični opremi pa je pomagal studio Arttech iz Nove Gorice. Glasbo Gio-vanija Battista Pergolesija Stabat Mater in Steva Reicha Diffrent Trains je izbral Diego De Brea. Umetniško instalacijo si je mogoče ogledati v rotundi novogoriškega gledališča vsak delavnik, priporočamo pa, da si jo ogledate v večernih urah pred predstavo, ki bo na programu predvidoma do konca marca. PD M. Filej in ODER 90 vabita na premiero komedije F. H. Kuhnelta EN DAN Z EDVARDOM Režiser D. Komac v nedeljo, 19. marca, ob 18. uri v Kulturnem domu „ KINO □ OBVESTILA GORICA VITTORIA 18.00-20.00-22.00 »L’ uomo ombra«. Igra Alec Badvvin. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 17.30-19.45- SKD KREMENJAK IZ JAMELJ vabi člane 'U prijatelje na družabnost z včlanjevanjem, ki bo v ne deljo, 19. marca, ob 1% v društvenih prostorih 22.00 »Frankenstein«. Igra Robert De Niro. TR2IC COMUNALE 17.30-19.45-22.00 »Pret a por-ter«. Rež Robert Altman, igrajo M. Mastroianni, J. Roberts, K. Basinger. H RAZSTAVE V GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici je postavljena razstava Idrijske čipke, ki jo prirejajo v sodelovanju z Občino Idrija in Mestnim muzejem. Ogled do ponedeljka, 20. marca, ob delavnikih med 9.30 in 13. uro in med prireditvami. V GALERIJI KINA VTT-TORIA na Travniku je na pobudo krožka Exit postavljena razstava umetnika Salva Galija. Ogled po umiku filmskih predstav do 21. marca. V KROŽKU MITTE-LART razstavlja še do jutri, 18. marca, akvarelist Gianni Mutton. Ogled od 17.30 do 19.30. IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV NA GORIŠKEM priredi na velikonočni ponedeljek (17. aprila) enodnevni izlet v Caorle z vožnjo po laguni, obiskom otoka, zakusko in kosilom. Prijave od 22. marca na društvenem sedežu in pri odbornikih. Jamljah. PD MIRKO FILEJ & ODER 90 vabita na premiero komedije F.H. Km1 nelta En dan z Edvardom v režiji D. Komaca, ki bo j nedeljo, 19. marca, ob 1 uri v Kulturnem domu. OBČINSKA KNJIŽ^11' CA V SOVODNJAH oo danes in v ponedeljek, 2 marca, zaprta. SPD GORICA - SMUČARSKI ODSEK prirez 26. marca avtobusni izle na Helm (Monte ElmoJ, Prijave pri odbornikih i v torek od 19. do 20. ur in v sredo od 11. do ure na sedežu. aCEKLUB obvešča male člane, da bo prihodnj^ srečanje v ponedeljek, _ marca, ob 15. uri v Kultur nem domu v Sovodnjah. rj LEKARNI DEŽURNA LEKARNA V GORICI xTrn ALL’ORSO BIANLU’ C. Italia 10, tel. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU t1 Tp. OBČINSKA 1, UL renziana 26, tel. 48278 POGRtB! Danes ob 9.30, Gius P pina Pilo vd. Marras ^ splošne bolnišnic® cerkev pri Madonom' ^ na glavno pokopališč®’ ll.uri.RaffaeleFontarum iz splošne bolnišnic® cerkev in na pokopal' vPodgori. ^ DOBERDOB / SMERNICE ZA NOV URBANISTIČNI NACRT Zaščitili bodo značilnosti kraških vasi in okolja Občinski svet je na zadnji seji odobril predloge uprave V ponedeljek je bila zadnja seja t-toberdobskega občinskega sveta. ^ed najvažnejšimi točkami je bila odobritev smernic za nov urbani-sbCni načrt. Sintetično lahko pove-1110> da namerava občinska uprava ^seititi kraške značilnosti Doberdoba in zaselkov, kot tudi naravne Značilnosti področja. Urbanistični dacrt Caka tudi, da se bo Dežela od-ocila o ustanovitvi parkov, tudi baškega, do katerega je občina Se Previdna. Načrt predvideva samo Posege za infrastrukture, ki so nuj-110 potrebne in ki koristijo vsej skupnosti. ^ar se tiče gradenj lahko na osnovi odobrenih smernic govori-l®0 0 odprtosti uprave do zidanja ® Popravljanja zapuščenih posld-Ph Nacrt analizira potrebe po no-rn gradnjah tudi glede na nove družinske strukture v občini. V mi-nh je vec gradbenih dovoljenj v onerdobu, Jamljah in na Polja-, an. Veliko pažnje v tem smislu odo polagali problemu gradenj v Dolu. V načrtu najdemo tudi posebno pozornost za zaščito Dobe-rodbskega jezera, valorizacijo kmetijstva in živinoreje. Omenja se tudi zaščita zgodovinske dediščine in sicer ostankov iz prve svetovne vojne. V poglavju, ki zadeva proizvodne dejavnosti, je v nacrtu predvideno krčenje območja industrijske cone na Poljanah in dovoljenje edinemu kamnolomu pri Devetakih, da pod jasno določenimi pogoji nadaljuje s svojo dejavnostjo. Svetovalec SSk Milko Visintin je v diskusiji izrazil pomisleke glede kamnoloma pri Devetakih. Svetovalec Quinzi je bil mnenja, da je treba ojačiti agrituristiCno dejavnost, predvsem tisto, ki je vezana na značilno staro tradicijo. Svetovalec večine Juren je posegel v smislu valorizacije občinskega ozemlja pri Stivanski papirnici. Znano je namreč, da je tu sporno ozemlje, ki je do drugačnih odločitev sodiSCa Se vedno doberdobsko. Na koncu seje je bil govor tudi o problemu zasilnega rezervoarja SIOT pri Jamljah. Občinska uprava meni, da je dograditev rezervoarja potrebna, ker bo prav ta zaščitil Kras pred morebitnimi okvarami na naftovodu. Ni namreč mogoče misliti, da se brez posegov prepreci morebitno prelivanje nafte. Družba SIOT je pripravljena, je povedal župan Lavrenčič, poseči v določeni meri, da se struktura ne bo veliko opazila v naravi. V tem smislu je pripravljena poslušati nasvete občinske uprave. Namestitvi zasilnega rezervoarja je nasprotoval svetovalec Juren, ki je želel doseči, da se struktura zazida kje drugje, vsekakor izven občine Doberdob. Kljub vsem posegom pa so bile smernice za urbanistični naCrt sprejete. To je bil tudi zadnji sklep doberdobskega občinskega sveta pred bližnjimi občinskimi volitvami, ki bodo kot znano na sporedu 23. aprila. MJ KULTURA IN SOŽITJE Slovenski tržaški avtorji v italijanščini Njihova dela bodo nocoj predstavili v dvorani pokrajinskih muzejev na gradu LOGLAB - multime-dialni laboratoriji kulturne ekologije sledijo svojemu konceptu delovanja, ki pomeni sobivanje različnih kultur enega prostora v prepoznavanju sosedove govorice, zgodovine in kulture. Ze od samega začetka tečaji slovenščine v Gorici in Trstu, ki jih prirejajo v sklopu multime-diabiih laboratorijev, niso le pouk jezika, ampak so umeščanje le tega v naravno in kulturno zaledje prostora. Zaradi tega prirejajo torej različna predavanja, srečanja z avtorji, izlete, odkrivanja kulturnih znamenitosti, družabne večere in druge dejavnosti, ki so namenjena tečajnikom, pa tudi vsem tistim, ki iz katerega koli razloga želijo spoznati slovensko kulturo in slovenski jezik. Letošnje srečanje, ki ga prirejajo nocoj v dvorani pokrajinskih muzejev na goriškem gradu, je namenjeno literaturi. Predstavili se nam bodo tržaški slovenski knjižni avtorji Dušan Jelinčič, Miroslav Košuta, Marko Kravos, Sergij Vere, Boris Pangerc in Goričan Ace Mermolja. Njihovo poezijo in prozo so v italijanščino prevedb Daria Betocchi, Amaldo Bres-san, Marija Cenda, Dio-mira Fabjan Bajc, Jolka Mihe, Boris Pahor, Paolo Privitem. Interpretirali pa jo bodo člani gledališke skupine “I comme- dianti di Ugo Amodeo” Luisa Vermigho, Miche-le Ainzara in Paolo Fa-giolo. Slovenske besede pri-povedane v italijanščini torej, saj je svet, ki ga opisujejo isti v obeh jezikih. Isto morje, isto sonce, isti Trst. Kot bi si bila na teh robovih jezika bližja in zato tudi prevajanje ni le spreminjanje pomenov v drug jezik, je prehajanje, prebvanje, prepletanje. Literarni večer, ki je nastal po idejni zasnovi Mirana Košute in so ga uresničili Zveza slovenskih kulturnih društev in Kinoatelje, bo potekal nocoj ob 20.30 v konferenčni dvorani pokrajinskih muzejev v grajskem naselju v Gorici. Včeraj še nobenih novosti glede odprtja Rdeče hiše Glede možnosti ureditve zasilnih voznih pasov, ki bi vsaj cez dan omo-8°Cili odprtje mejnega prehoda pri ^deci hiši v dveh mesecih, kolikor I,ai bi trajala obnovitvena dela, tudi ^Cerajšnji dan ni prinesel novosti. ^aCelnik goriske mejne policije dr. Leo nam je povedal, da pričakuje re-znltate izsledkov, ki so jih opravili tehniki KZE. Ti naj bi skratka poveda-n> ali so kabine tik za RdeCo hišo upo-rabne brez ogrožanja zdravja policistov in finančnih stražnikov. Prehod bodo odprli, če bodo ugotovili, da so nelovni pogoji sprejemljivi iz zdravstvenega vidika. Vsekakor, nam je povedal dr. Leo, oodo delovne izmene uredili tako, da t" prišlo do pogostih zamenjav °sebja, ki bi bilo le za kratek čas izpo- stavljeno izpušnim plinom. Zadnjo besedo o Škodljivosti pa mora izreci osebje KZE, ki vCeraj zaradi praznika goriških zavetnikov ni delalo. Odgovor pričakujejo danes, nakar naj bi sledil Se en sestanek na prefekturi. V najboljšem primeru naj bi torej mednarodni prehod spet odprli ob koncu tedna ali morda v začetku prihodnjega in to le v Času od 7. do 20. ure. S prekategorizacijo solkanskega prehoda pa, kot smo že poročali, zaenkrat ne bo nic. Dr. Leo nam je potrdil, da so tudi tam kabine in druge naprave neprimerne za večji promet in bodo zato pred morebitno spremembo iz maloobmejnega v mednarodni mejni prehod morali izvesti dokajšnje investicije za ureditev objektov. TRGOVINA / NA POBUDO ASCOM Tečaj za posodabljanje poslovanja in ponudbe Gospodarska kriza, ki je prisotna tudi v terciarnih dejavnostih, sili trgovce, da iščejo nove pristope do kupcev. Skratka: tudi v trgovini se zahteva poklicna usposobljenost in izpopolnjevanje. Združenje ASCOM bo ob koncu meseca priredilo strokovni tečaj za trgovce z oblačili. TeCaj bo zajel v glavnem celotno poslovanje, od politike cen do prenove asortmana, promocijskih prodaj in upravljanja trgovine in do fiskalnih zadev. Prvo srečanje bo 20. marca od 17. do 20. ure in bo namenjeno obravnavi politike cen, ponudbe, zamenjave artiklov. Na drugem srečanju, ki bo 23. marca od 19.30 do 22.30, bodo razčlenili vprašanja glede določanja višine marže in nasploh problemov trženja. Tretje srečanje bo 27. marca od 17. do 20. ure in bo namenjeno obravnavi -takoimenovanih zunanjih aspektov trženja - urejanje izložbe, komuniciranje, način prodaje itd. Na srečanju, ki bo 3. aprila od 17. do 20. ure se bodo posvetili obravnavi fiskalnih zadev. Podrobnejša pojasnila nudijo na sedežu združenja ASCOM, kjer sprejemajo tudi prijave. PRIZADETI / NAČRTSILH POŽAR / VCERAJ V UL. GARZAROLLI Pozitiven obračun glede zaposlovanja J.Qvne ustanove in tudi zasebni delodajalci pozornejši do problema Iz Prizad, snem stavili stevih n?ga 2 nitn ti tijin nacrt glav Trži možnost fizično ali psihično prizadetim, da začnejo delovno prakso in jih, po opravljeni preizkusni dobi, tudi redno zaposliti. Odbor zelo ugodno ocenjuje tolikšen odziv. K uresničevanju načrta so elani odbora pritegniti tudi stanovske organizacije malih in srednjih podjetnikov, trgovcev in obrtnikov. Nekaj težav se pojavlja pri kontaktiranju javnih ustanov, Čeprav se da z dobro voljo in vztrajnostjo premostiti ovire, kakor dokazujeta primera občin Gorica in Ronke, kjer so zaposlili tri osebe. Vse kaže, da je v zasebnem sektorju nekaj več pozornosti in razumevanja do vključevanja v delovni proces oseb, ki niso tako srečne kakor večina. Ogenj uničil zalogo tobačne prodajalne Zgorelo je skoraj vse, kar je bilo v skladišču Gasilci na prizorišču požara (foto Studio Reportage) Nenaden požar je vCeraj popoldne opustošil skladišče tik za prodajalno s tobačnimi izdelki in raznim blagom v Ul. Gar-zarolli 107 v Gorici. Alarm so dali ob 14.15 stanovalci iz gornjih nadstropij stanovanjskega bloka, ki so videli uhajati dim iz takrat zaprte prodajalne v pritličju. Gasilci so prihiteli sočasno z upraviteljico VVando Bais. Požar so dokončno pogasili v dveh urah. Skoda je izdatna, saj je ogenj uničil vso zalogo v skladišču (precej najlonskih nogavic, jeklenke s peno in druge pustne pripomočke, tobačne izdelke in drugo). Dim je očrnil tudi stene prodajalne. O vzrokih požara se gasilci zaenkrat Se niso izrekli. NOVICE Pevec Andrea Baldassarre nocoj v Kulturnem domu Drevi bo v goriškem Kulturnem domu nastopil ita-lijanski pevec Andrea Baldassarre z glasbenim recitalom z naslovom,“L'eco di un canto” (Odmev nekega speva). Pevec iz Verone se bo predstavil go-riškemu občinstvu z vrsto znanih glasbenih motivov, ki so pritegnili pozornost raznih generacij, tako mlajših kot tudi tistih iz šestdesetih let. Pevec nam bo predstavil poleg nekaterih svojih skladb, tudi popevke kot so “Strangers in the night”, “La vie en rose”, “Memory”, ter nekatere pesmi znane italijanske pevke Mine, kot je “Insieme” itd. Andrea Baldassarre se je doslej uveljavil še posebej kot pevski sodelavec Mine, sedaj pa se samostojno predstavlja s spletom nepozabnih melodij. Naj k temu Se dodamo, da bo veCer popestrila še dovršena koreografija z nastopom igralcev in baletnih plesalk. Splet Baldassarrejevih klasičnih glasbenih uspešnic prireja v goriškem Kulturnem domu 'Studio teatro iz Verone. Pričetek koncerta ob 21. uri. Veliko zanimanje za predavanje o bolečinah hrbta in hrbtenice Res številni poslušalci so se v sredo zvečer odzvali vabilu Društva slovenskih upokojencev za Goriško, ki je v sodelovanju s KRUT-om iz Trsta priredilo zanimivo informativno srečanje o vzrokih in možnih prijemih za zdravljenje bolečin hrbta in hrbtenice. Predavalnica v domu Andreja Budala v Stan-drežu je bila nabito polna. Predavala je fiziater in revmatolog dr. Danica Radulovič, ki je tudi s pomočjo risb in videokasete nazorno prikazala nastanek bolečin v hrbtu ter telovadne vaje, ki pomagajo blažiti njihove posledice. VeCer je bil za poslušalce koristen in zanimiv, zato so ob koncu izrekli Zeljo, da bi še priredili podobna informativna srečanja. Madžarski ambasador danes na Goriški univerzi Ambasador madžarske republike v Rimu prof. La-szlo Szbrenyi bo danes na povabilo socioloških institutov diplomskega tečaja za mednarodne in diplomatske vede in kulturnega združenja “Mitteleu-ropa” na obisku na Univerzi v Gorici. Ob 10. uri bo v predavalnici v prvem nadstropju predaval na temo Madžarska in evrpska integracija. Vabljeni so študentje in vsi, ki jihzanima tematika. Predstavitev knjige V knjigami “Libreria editrice goriziana” na Verdijevem korzu 67 (nasproti ljudskega vrta) bodo jutri ob 18. uri predstavili knjigo Pie Fontana “Le ali di legno” (Lesene peruti). Knjiga je izšla pred kratkim pri založbi Marsiho. O avtorici bo spregovoril Giuseppe Zigaina. Prispevki za dijake Goriško županstvo sporoča, da so v tajništvih srednjih šol (nižjih in višjih srednjih šol) na razpolago obrazci za prošnje za denarno pomoč dijakom iz manj premožnih družin, v smislu deželnega zakona št. 10/88. Prošnje je treba vložiti do 15. aprila. UPRAVNE VOLITVE V NADIŠKIH DOLINAH Ljudska stranka se je povezala z desnico Predsednik Gorske skupnosti Chiobudini: »Nikoli ne bom sodeloval v koaliciji, v kateri bi bilo tudi NZ« SPETER - Tudi v Nadiskih dolinah se pripravljajo na bližnje upravne volitve. Čeravno do predstavitve list manjka malo Časa, položaj ni Se povsem jasen. Po vsej verjetnosti bodo zadnje odločitve in izbire padle pet minut pred dvanajsto, kot je že v navadi. Največ zanimanja vlada za predvolilne priprave v Občini Speter, ki je največja v Nadiskih dolinah in je edina, ki za župana nima demokristija-na. Na volilni preizkušnji se bodo 23. aprila predstavile tri liste, in sicer levičarska lista Občinske enotnosti, ki Občino vodi že 15 let, Severna liga, ki bo tekmovala sama, ter desničarski kartel, ki ga bodo sestavljali Berlusconijevo gibanje, Nacionalno zavezništvo, Ljudska stranka in desničarsko gibanje »Lista p er ITtalia«. Lista občinske enotnosti ni še dokončno odločila, kdo bo županski kandidat. Največ možnosti ima dosedanji župan Firmino Marinič, govori se tudi o možni kandidaturi Nina Cicconeja in Giu-seppa Blasetiga, ki sta člana zdajšnje občinske, večine. Za listo Severne lige pa je že vse določeno. Županski kandidat bo Renato Osgnach, bivši de-mokristijanski župan iz Svet Lenarta. Odločitev Ljudske stranke, da se v Spetru poveže z desnico, je sprožila veliko ugibanj in nasprotovanj. Dejstvo je, da tudi videmsko pokrajinsko vodstvo, potem ko je na vsedržavni ravni propadel Butti-glionijev predlog zavezništva z desnico, zavrnilo vsakršno sodelovanje z Nacionalnim zavezništvom. Da se s to odločitvijo ne strinjajo niti znotraj špetrske Ljudske stranke, priča pogovor, ki smo ga imeli z Giusep- Deželni tajnik LS Gottardo: Enotnost stranke pred volitvami VIDEM - DeZelni tajnik Ljudske stranke Isidoro Gottardo je v izjavi za tisk včeraj poudaril, da ostaja stranka na krajevni ravni enotna ter da se predstavlja na upravnih volitvah 23. aprila »z dejansko skupnimi izbirami in pogledi« ter da »gleda s potrebno distanco na vsedržavne politične prigode.« Gottardo tudi ni izključil možnosti, da bi se LS predstavila na aprilskih volitvah z lastnim simbolom, s čimer bo poudarila svojo avtonomijo tudi v odnosu do sedanjega dogajanja v LS na vsedržavni ravni. Gottardo je tudi izrazil tudi nujnost, da pride iz periferije močan poziv v odgovornosti in razumnosti. pejem Chiabudinijem, predsednikom Gorske skupnosti za Nadiške doline in načelnikom Ljudske stranke v špe-trskem občinskem svetu. »Povedati moram, da sem si pričakoval takšno vprašanje. Odgovor je dokaj enostaven: o tej odločitvi nisem ničesar vedel in nihče me ni vprašal za mnenje. O zavezništvu z desnico sem izvedel iz časopisov. V pogovoru z nekaterimi pokrajinskimi predstavniki LS, sem izvedel, da gre v bistvu le za določeno preverjanje in da ni nič sklenjenega. Dejstva pa so povsem drugačna, saj so nekateri naši predstavniki že podpisali skupen dokument in pripravili programska izhodišča. Povedati moram, da sem povsem nasproten takšnemu zavezništvu, ki je nastalo na podlagi odločitve nekaterih posameznikov. V Spetru nimamo sekcije Ljudske stranke, zato bi bilo pričakovati, da bi prišlo do sklica vseh vpisanih, ki edini imajo pravico odločati o sestavi možnih koalicij. To se ni zgodilo in sprašujem se, kdo je odločil in v imenu koga. Ob tem ne smemo pozabiti, da je bil program, ki ga predstavlja desno-sredinski kartel, poražen na zadnjih dveh občinskih volilnih preizkušnjah, ob tem pa ne predstavlja tistih vsebin, ki so bile temelj Sturzove in Trinkove Ljudske stranke, v kateri se prepoznavam.« Gospod Chiabudini, iz vaših besed je jasno, da na tej listi ne boste kandidirali? »Po tridesetih letih aktivne politike je prav, da se umaknem v zasebno življenje. Sicer vam lahko zagotovim, da ko bi nadaljeval z aktivno politiko, gotovo ne bi sodeloval v koaliciji, v kateri je tudi Nacionalno zavezništvo«. Rudi Pavšič PO KOPRSKI TV NŠK in Slon gosta »Naših stezic« TRST - Le z dobrim poznavanjem samih sebe lahko uravnovešeno živimo in se razvijamo. Misel seveda ne velja le za posameznike, ampak tudi za celotne skupnosti in družbe, saj sta zgodovina in razmeroma sodobna znanstvena veda sociologija prepotrebni za vpogled v individualno in skupinsko bit. Skratka, gre za področji, ki dejavno dopolnjujeta izjemno široko pahljačo raziskovalnih dejavnosti našega sveta in del tega je prisotno tudi med Slovenci v Italiji, kar kaže na izjemno aktivnost zamejstva. Ustanovi, ki med drugim skrbita za zgodovinski spomin in aktualne družboslovne tokove sta Narodna in študijska knjižnica ter njen Zgodovinski odsek in Slovenski raziskovalni inštitut. Katera je njuna vloga, čemu posvečata pozornost, kaj ustvarjata in kako skušata preživeti v teh časih, ko je denarnica manjšinskih kulturnih ustanov dodobra načeta? O tem bo spregovorila nedeljska oddaja slovenskega sporeda koprske televizije Kam vodijo naše stezice? S tem se bo še dopolnil predstavitveni krog najrazličnejših dejavnosti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki ga celotnemu slovenskemu prostoru posreduje prav voditelj Marij Cuk s svojimi nedeljskimi gosti. Tokrat bodo na kraškem dvorišču v koprskem televizijskem studiu predstavniki NSK in SLORI z ravnateljema Milanom Pahorjem oziroma Emidijem Su-sičem na čelu. Predstavih bodo dejavnost obeh ustanov, pogovor pa bo skušal nakazati tudi vzrok asimilacijskih tokov in stanje zgodovinopisja. Oddaja se bo po ustaljeni navadi začela v živo ob 18. uri, vanjo lahko posežejo tudi gledalci preko telefona, prihodnji petek pa jo bo ob 14.30 ponovil tudi prvi spored slovenske televizije. PISMO UREDNIŠTVU Zakaj je predlog sen. Romolija o manjšinski zaščiti nesprejemljiv Zakonski predlog goriškega senatorja Romolija o zaščiti slovenske narodne skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini krči brez razloga njeno naselitveno območje od 36 na zgolj 21 občin, kot jih navaja Romo-li, ki ne upošteva nobenih narodnih in mednarodnih pravil o zaščiti manjšin (raven njihove zaščite pa je značilen pokazatelj demokratičnosti v državah, kjer so prisotne). Omenjeni zakonski predlog diskriminira samo slovensko manjšino, ker hoče uvesti razlikovanje med tržaškimi in goriškimi Slovenci ter njihovimi rojaki v Videmski pokrajini, označujoč jih zgolj za »slavofone«. Takšnega stališča ni mogoče prezreti ali pa preleteti samo »en passant«, ker je treba postaviti kočno mejo tudi dezinformaciji. Kot je znano, se slovenske narodne skupnosti nahajajo tako v Avstriji kot tudi na Madžarskem in v Italiji, v treh državah, ki so storile vse, da bi jih raznarodile, uporabljajoč pri tem dokaj različne metode. Ena od teh je tudi ta, da narodni skupnosti zanikajo slovensko poreklo. Ge jim uspe, da prepričajo javnost, da je neka manjšina »drugačna«, potem le-ta izgubi status narodne manjšne in vsled tega ne more zahtevati zaščite, ki jo zagotavlja ustava. Gre torej prav očitno za diskriminacijsko »politično« potezo, ki je tuja dejanskemu etnično-je-zikovnemu stanju. V Avstriji navajajo nemški nacionalisti še danes, da je »vindiš« (to je koroško slovensko narečje) drugačno od slovenščine; na Madžarskem so Slovenci v Porabju po prvi svetovni vojni doživeli izločitev slovenskega jezika iz javnega življenja in poma-džarjenje njihovih priimkov ter krajevnih imen. In sicer na osnovi terorije, po kateri naj bi onstran Mure živeli zgolj Ven-di, različni od Slovencev. Tudi v Italiji skušajo Slovencem v Furlaniji oporekati njihovo slovensko identiteto. Notranje ministrstvo navaja v najnovejši publikaciji navedlo, da naj bi v dolinah Nadiže, Tera, Idrije (Judrio) in v Reziji živelo neko nenavadno ljudstvo, izhajajoče od starih slovanskih plemen, in naj bi go- vorilo »svoj« jezik. To je seveda absurd, ki bi se mu noben slavist (niti italijanski) ne upal dati veljave. Okoli leta 1870 je J. B. de Courtenay postavil podmeno o razdelitvi Slovanov v Furlaniji na štiri skupine: Rezijane s slovansko-uralsko-altajskim poreklom; terske Slovane s sr-bo-hrvaškim poreklom; Slovane od Spetra ob Nadiži, ki naj bi bili sestavina srbo-hrvaške-ga in slovenskega porekla; Slovence iz doline Idrija, pripadnike slovenskemu narodu. Te podmene so bile že o vržene bodisi od tujih kot od italijanskih slavistov, ker so bile postavljene na zgrešene predpostavke. Zavrnjene so bile še pred nekaj desetletji. Bili pa so ljudje, ki so še v 60-ih in 70-ih letih zatrjevali, da so Rezijani istovetni s »starimi Rusi«, medtem ko so v resnici najbolj zahodna in najbolj arhaična veja Slovencev. Podobne trditve so privzeli tudi nacionalisti, da s tem opravičujejo izločitev 1200 Rezijanov iž etnično-jezikovnega območja zakonske zaščite slovenske skupnosti, v katero Re- zijani spadajo. Nekateri bolj ali manj improvizirani »slavisti« zatrjujejo, da je narečje, ki ga govorijo v Nadiških dolinah celo »staroslovansko«, to je nekakšen fosilni relikt sploš-noslovanskega jezika, v rabi po 500 pr. Kr. Ge bi bilo to res, potem ne bi imel noben »avtohton« prebivalec kakih težav pri razumevanju, npr. enega izmed staroslovanskih Brižin-skih listov, ki se začenja takole: »Ecce bi detd nas ne zegre-sil / te v ueki gemu be siti / starosti ne prigemlioki / niko-ligese petsali ne imugi / ni slz-na teleze imoki / nu il vueki gemu be siti...»Kot vidimo, je list tako jasen in razumljiv za vsakega »starega Slovana« iz Nadiških dolin, da ga ni treba niti prevesti... Ali naj se v tem primeru še čutimo, da bi lahko nekritično posnemajoč trdili, da v Videmski pokrajini obstaja neka slovanska in »ne slovenska« etnična skupnost (da bi Slovencem v furlanski Sloveniji oporekali njihovo slovensko identiteto)? Dr. Sergio Pipan SKLAD MITJA CUK Igra m učenje Jelka Cvelbar Kako nuditi otroku pomoč, toda resnično dobro pomoč pri učenju? Zelo dobro se uči tisti, ki ima za to, kar se uči, sposobnost dejavnega zanimanja, tisti, ki mu učenje vselej vzbuja veselje, ki je vedoželjen. Taka vrsta učenja kaj kmalu da široko znanje in veliko spretnosti, te zmožnosti pa močno prispevajo tudi h krepitvi samozavesti. Tisti, ki mu uspe v otroštvu osvojiti tako sposobnost učenja, bo imel tudi v odrasli dobi pravo osnovo za uspešnost. Strokovnjaki celo menijo, da imajo taki ljudje večjo sposobnost najti tako skužbo, ki jih bo popolnoma zadovoljila. Zdi se, kakor da bi tak tip človeka laže odločal o svojem življenju kot drugi ljudje - navadno so taki ljudje tudi zelo prijetni sogovorniki in se pravzaprav nikoli ne dolgočasijo, kajti zanima jih vse, prav vse. Kako to, da so nekateri otroci tako zavzeti za učenje, drugi pa ne? Ali gre za podedovane gene? Ali morda za sposobnosti, ki so jih osvojili v svoji zgodnji življenski dobi? Strokovnjaki so mnenja, da je predvsem prvo leto življenja zelo pomembno. Kakor smo že večkrat poudarili, je nadvse važno, da otrok občuti, ko pride na svet, kako ga starši, predvsem pa mati, sprejemajo. To mu daje občutek varnosti. Navezanost na osebo, ki ima največ opravka z njim, ki ga neguje in skrbi zanj -seveda je to največkrat mati - mu daje izhodišče za nadgradjo pozitivnih življenskih spodbud. Specifične raziskave so že večkrat potrdile, da imajo zanemarjeni otroci veliko manj možnosti za vsestranski razvoj. Ker so taki otroci, ki doživljajo pravo čustveno navezanost in odzivnost, samozavestnejši, so tudi manj agresivni, ker jih ne mučijo strahovi. Boljše shajajo in delajo z drugimi, boljše se učijo, sami skušajo reševati konflikte, ki jih v življenju doživljajo. Seveda je skoraj nemogoče pozabiti pri tem na zakone dednosti. Prav gotovo je nagnjenost k nekemu tipu obnašanja zapisana v genih. Nekateri otroci so še zelo majhni sposobni koncentrirati se pri igri, drugi pa nemirno letajo od enega predmeta do drugega, od ene igračke k drugi. Seveda drži: ljudje nismo vsi enako obdarjeni s sposobnostjo koncentracije in vendar so strokovnjaki prepričani, da pri vse nemirnih otrocih gre poleg more- bitne dednosti tudi za neko napačno potezo pri vzgoji v zgodnjem življenskem obdobju. Morda gre za to, da nekateri starši ne jemljejo dovolj resno otrokove igre. Kaj pravzaprav otroku pomeni igra? Otrok se lahko igra iz različnih vzrokov. Lahko se igra zato, ker je početi nekaj manj dolgočasno kot brezdelje. Lahko da se otrok pri igri spoprijema z gradnjo, da bi videl, ali je sposoben nekaj zgraditi iz kock. Morda skuša iz kock narediti igračko, s katero bi se rad igral-Lahko da to počenja zato, ker bi rad spoznal ali je sposoben nekaj narediti sam. Morebiti poskuša narediti igračko iz lego kock zato, da bi videl ali se res to da narediti tako, k° je prikazano na sliki-Končno lahko poskuša narediti iz istih kock drugačno igračko kot je na načrtu, da bi videl ali je to možno, lahko pa, da gradi igračko, ker se spominja iz izkušnje, da mu je taka gradnja vedno povzročala zadovoljstvo. Lahko gradi zato, da bi svoji mami pokazal igračko, ki jo je sam naredil. Za to, da se otrok zbrano igra, je torej lahko več vzrokov. Zakaj se torej dogaja, da se mnogi otroci ne igrajo na tak zbran način in da raje čepijo pred televizorjem? Strokovnjaki odgovarjajo: največkrat zaradi tega, ker so jih koncentriranega načina igranja odvadil1 starši; zaradi tega, ker starši niso jemali resno tistega, kar je otrok počel; ker se starši niso dovolj poglobili in se povezali z otrokovo igro; zato ker so starši imeli to, kar je otrok počenjal, za nepomembno oslarijo. Iz te' ga se da razbrati, da starši velikokrat motijo otroka pri igri; ga vlečejo iz nje, kadarkoli se jim zahoče, in 5 tem pokažejo, da kar otrok dela nima v njihovih očeh nobene vrednosti. Kasneje pa se čudijo, da se otro ne zna dovolj vztrajno igrati, da se ne končen trira pri igri in . a sploh ne zna razvijan posebnega zanimanj za karkoli. K temu je treba dodati še osnov no vzgojno napako, k1 se pripeti tudi če za 0 niso krivi starši, mar več morda drugi odrasli - ti darujejo otroku igračo, kateri še ni do rasel. Nič ni bolj zaj1 rajočega za otroka ko to, da ne pride do kraja igrači, ki jo je dobil v dar. Ko je otrok nabr nekaj taldh negativni ^ izkušenj, bo vedno P vezal igranje z obcu kom nemoči in lasto nesposobnosti in ga torej odklanjal.____„ ( ^Zadružna banka OPČINE j: Zadružna i BANKA | NABREŽINA^ 5 r i Zadružna KRAŠKA BANKA Ul. del Ricreatorio, 2 OPČINE-TRST TEL. 040/21491 FAX 040/211879 RIM / NEMŠKA MARKA JE BILA SINOČI VREDNA ŠE ZMERAJ 1.225 LIR Zaupnica Dinijevi vladi liri ni pomagala navzgor Med vzroki tega politična napetost in strategija Bundesbanke RIM - Lira se nikakor ne more izvleci iz stiske, v katero so jo pahnile Notranja politična nape-|°st, slabitev dolarja in krepitev marke. Takoj po odprtju denarnih borz v ^liji je nemški banko-Vec veljal 1.220 lir, sredi Popoldneva 1.224 lir, po ZaPrtju borz 1.217 lir, Zvecer pa spet 1.225 lir. 0 vendar je bila poslan-ska zbornica izrekla zau-Poico Diniju ter njego-v'm gospodarskim ukrepom, kar bi bilo moralo magodejno vplivati na 'talijansko valuto! Razlog za to ni samo ®0en. Po eni strani je 'eba upoštevati, da z glasovanjem v zbornici o zdaleč ni konec ®žav, saj je Berlusco-"jjova in Finijeva opozi-P'Ja napovedala oster “oj. ki bo politično vz-ousje Se dodatno zao-stril. Na drugi strani Periski dolar stalno Pada, k Čemur je včeraj P'ipomogel Se sklep Ondesbanke, da se ne 0 dotaknila cene de-arja, to pa je Se bolj Prizadelo razmerje med j'tarko in zelenim ankovcem ter vnovič P0Rio vse SibkejSe evro-Pske valute na Čelu z li-O' Nazadnje ne smemo P°zabiti, da lira ni v ®yropski valutni kosari-b temveč prosto niha. Omski finančni mini-Theo Waigel je pripravljen izreci liri do- brodošlico v Evropski denarni sistem, kot se je sam izrazil, toda pod pogojem, da Italija uvede taksno monetarno, finančno in gospodarsko politiko, ki ji bo zagotovila dolgoročno stabilnost in ki se bo skladala z evropskimi standardi. Med glavne vzroke za sedanjo Šibkost lire je minister uvrstil ravno notranje politično-fi-nančne probleme, v isti sapi pa je v intervjuju za italijanski tednik 1’Espresso priznal, da utegnejo davčni ukrepi Dinijeve vlade ugodno učinkovati na liro. Kaj pa marka? »Njena moč je zgolj posledica zaupanja, ki ga imajo Nemci v vladno finančno in ekonomsko politiko.« MILAN / M1BTEL NARASEL ZA 1,56% Poskok na boni MILAN - Po dveh dneh izjemne napetosti so si borzni delavci v Milanu včeraj vendarle oddahnili. To najbolje ponazarja okoliščina, da je indeks Mibtel sredi poslovnega dne poskočil za 2, 50% in se nazadnje ustalil pri stopnji 9.664, ki je bila za 1, 56% višja kot predvčerajšnjim. To gre kajpak pripisati ugodnemu razpletu v poslanski zbornici, kjer je Di-nijeva vlada dvakrat zapored prodrla: prvič, ko je večina poslancev glasovala za zaupnico, in drugič, ko je odobrila tudi dodatne davCne in gospodarske ukrepe za ublažitev državnega primanjkljaja. Dopoldne je sicer borzni pokazatelj za krajši čas moCno zdrknil zaradi napačne vesti v zvezi z glasovalno izjavo skupine INDUSTRIJA / POHIŠTVO IZDELUJEJO SE ZLASTI V FURLANIJI IN VENETU Italijansko pohištvo gre dobro v denar: izvažajo skoraj polovico VICENZA - Gradbena dejav-n°st v Italiji je v zadnjih letih zaradi gospodarske krize moč-nazadovala. Zdaj gre neko-nko na bolje, vendar podatki kažejo, da kljub naraščanju proizvodnje novih zaposlitev "i- Ce potujemo ob sobotah ali aedeljah po Furlaniji in Vene-ar. bomo pred tovarnami opazi-1 Polno parkiranih avtomobi-,ov- To je znamenje, da delavci aelajo v nadurah, kar pomeni, a& se le v nekatere družine steka vec denarja, medtem ko rezposelni ne dobijo dela. Si-?er Pa je treba povedati, da v enetu in Furlaniji brezposelnosti praktično ni. Tovarne, ki Potrebujejo nove delavce, ne najdejo in ne najdejo domačih )ndi, zato zaposlujejo kar pre-j6i 0seb iz tretjega sveta, torej iz nižav, ki ne sodijo v Evropsko Povečanje proizvodnje in iz-v°za vpliva seveda tudi na rast Uv°Za surovin. Ce italijanski in- dustrije! za izvoženo blago dobijo veC denarja, saj marke in nekateri drugi bankovci veljajo več kot prej, morajo tudi surovine plačevati v tuji valuti, torej dražje. Finančni uspeh izvoza je torej le delen. Upoštevati pa je treba, da gre izvoz predvsem v države, ki se naslanjajo na nemško marko, uvoz pa prihaja iz držav, ki obračunavajo v ameriških dolarjih. To občutijo tudi izdelovalci pohištva. Ti so komaj izšli iz krize, kajti Ce ne gradijo novih stanovanj, ni niti prodaje opreme in pohištva. V vsej državi in Se posebno v tistih predelih, kjer je osredotočena industrija pohištva, pa v zadnjem Času dosegajo velike uspehe. To je prišlo do izraza tudi na nedavnem sejmu pohištva v Vicenzi, ki se ga je udeležilo več kot 300 razstavljalcev, predvsem iz Veneta in Furlanije. Lani je pohištvena industrija fakturirala 22.715 milijard Ib, kar je 10 odstotkov veC kot leto prej, izvoz pa se je povečal za 18 odstotkov. V tujino je sla skoraj polovica proizvedenega blaga, njegova vrednost pa je lani presegla 10 tisoč milijard lir. Kam je lani šlo izvoženo blago, še ni točno znano, znani pa so podatki za leto 1993. Na prvem mestu je Nemčija s 29 odstotki, na drugem Francija s 17, na betjem ZDA s skoraj 9 odstotki. V Veliko Britanijo gre 5, 5 odstotka izvoza, v Švico pa 4, 6. Lani sta se pojavila tudi dva nova kupca italijanskih pohištvenih izdelkov, Rusija in Japonska. Dejstvo je tudi, da se italijansko pohištvo danes izvaža tudi v Slovenijo, pa Čeprav ima Slovenija cel kup tovarn pohištva, ki so, mimogrede, v hudi krizi. Indusbijci iz Pesara so lani jeseni v ljubljanskem VVorld Trade Centru priredili celo svojo razstavo. Znano je fiidi, da številni Slovenci na lastno pest kupujejo pohištvo v veleblagovnicah v Venetu. Letos bodo italijanski izdelovalci pohištva razstavljali tudi na pohištvenem sejmu v Ljubljani. Italijanska pohištvena indu-sbija sloni v glavnem na dejavnosti malih in srednjih podjetij. Okrog Vidma je osredotočena indusbija stolic, med Pordeno-nom in Trevisom je veliko tovarn pohištva, drug pomemben center pa je Brianza v Lombardiji. O vprašanjih, ki tarejo pohištveno in lesno indusbijo nasploh so sredi februarja razpravljali tudi v Pordenonu, kjer so imeli sejem sbojev za lesno indusbijo. V razpravi sO sodelovali tudi zastopniki vzhodnih in balkanskih držav, ki so po tradiciji med dobavitelji lesa. Slovenci so imeli priložnost, da so se seznanili z realnostjo Romunije, Poljske in Slovaške, kjer imajo veliko gozdov, nimajo pa razvite predelovalne indusbije. Marko VValtritsch LIRA PET PON TOR SRE ČET 1672,3 1690,5 1682,3 1693,5 1669,2 Liberaldemokratskih federalistov, po demantiju pa se je takoj spet popravil. Ko bi bila zaupnica in manever zavrnjena, bi to imelo porazne učinke, vseeno pa zdajšnji borzni bend ni povsem verodostojen. »NajhujSe šele prihaja,« menijo posredniki, »kajti zdaj nas čaka še preizkušnja s pokojninsko reformo.« Dogajanje na Montecitoriu je ugodno vplivalo tudi na obseg kupčij, saj se je protivrednost poslov povzpela do kakšnih 737 milijard lir proti 550 milijardam v sredo. Fiatove delnice so se ovrednotile za 1, 54% (6.380 Ib), delnice Generali za 1, 73% (37.700), Mediobanca za 1, 73 (11.910), Olivetti za 1, 56% (1.8219), Pi-relli za 2, 03% (2.160) itd. 1180,6 1205,3 ItEš) 12(0,2 iJSf^ •<' _ , .r- -MMMvrill HIM.1 . „ 'l' Uspešnejša metoda iskanja utajevalcev Davčna uprava je v minulem letu nekoliko spremenila svojo strategijo pri odkrivanju davčnih utajevalcev in drugih prekršnikov. Ce sodimo po rezultatih, je bila ta izbira pravilna in učinkovita. Kar za 25,9 odstotka se je znižalo število preverjanj neposrednih davkov, medtem ko so poosbili konbolo nad plačevanjem davka IVA, kar je v letu 1994 navrglo za 3.554 milijard višji davčni priliv (kar 34,2%). Pritisk na neposredne davke je nekoliko popustil, ker so finančni inšpektorji osredotočili svojo pozornost na davkoplačevalce, ki opravljajo samostojno dejavnost oziroma prosti poklic. Dobršen delež je padel na izvajanje davčnega režima minimum tax. Čeprav je bilo za četrtino manj preverb neposrednih davkov, pa se je povečalo število ugotovljenih . prekrškov. Davčni priliv je iz naslova davka IRPEF višji za 68,1% (1.818 milijard), iztržek za davek ILOR je poskočil za 21,3% (1.702 milijard), medtem ko se je donos IRPEG povečal za 7,2% (2.543 milijard). Največ utajevalcev so izsledili v prehrambeni indusbiji (kar 90%), medtem ko so se relativno dobro izmazali profesionalci (”le” 76,4% nepravilnih prijav). Kar zadeva avtomatizirani postopek vračanja davčnega kredita, je lani večje število davkoplačevalčev vnovčilo 3.144 milijard preplačila. Poosbitev nadzora nad plačevanjem davka IVA je vzpodbudilo zavezance, da so v letu 1993 "spontano” plačali za 43,7% višji davek na dodatno vrednost. Kar 76,7% več upravičenčev je dobilo za 24,7% višje povračilo davka IVA. Z omenjenimi verifikacijskimi uspehi pa davCna uprava sploh ni še rešila vprašanja utajevanja davkov, predstavlja pa prvi korak v smeri resnejšega in predvsem uspešnejšega odpravljanja te rak-rane italijanskega finančnega sistema. (B) Prošnje za posebno brezposelnost sezonskih delavcev Odvisni delavci imajo ob prekinitvi rednega delovnega razmerja pravico do 6-mesečne odškodnine za brezposelnost v višini 30 odstotkov plače, ki jo upoštevajo pri izračunu tega finančnega nadomestila. Upravičenec mora obvezno vložiti zadevno prošnjo na urad za zaposlovanje v roku 68 dni po prekinitvi razmerja. Do sicer nižje odškodnine imajo pravico tudi sezonski delavci ozboma osebe, ki so bile v letu 1994 zaposlene za določen čas. Ce je odvisno delovno razmerje bajalo vsaj bi mesece (78 dejansko opravljenih delovnih dni), lahko brezposelni delojemalec do 31. marca vloži prošnjo za denarno nadomestilo. Edina pogoja sta vsaj 78 delovnih dni v letu 1994 in vsaj dve leti skupne zavarovalne dobe, pri čemer se ne upošteva obdobja vajeništva. Odškodnina je priznana za toliko dni, kolikor je znašala dejanska zaposlitev v koledarskem letu. (B) X. ADRIA AIRVVAVS ŠLOVENS^FfALŠK)~PRE VOZNIK IZ j^.H)BL.IAN£ V pRANKFURJ j^ONDON J^JUNCHEN JSTANBUL jyj0SKV0 j^OPENHAGEN pARIZ piM gKOP.IE gPLIT rjpiRANO piJNAJ jHIRICH Rezervacije in informacije: ADRIA AIRVVAVS, Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512 ADRIA AIRVVAVS, Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 ADRIA AIRVVAVS, Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81 -55 Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312 NOVICE AVSTRIJA / NARODNOSTNE SKUPNOSTI V LETU 1995 Obisk češkega premiera DUNAJ - Češki premier Vaclav Klaus je včeraj prispel na dvodnevni uradni obisk v Avstrijo. Sešel se bo z zveznim predsednikom Klestilom, podkanclerjem Busekom in dunajskim županom Hauplom, v središču pogovorov pa bodo gospodarski odnosi med državama in evropska integracija (Češka bo po zadnjih informacijah prošnjo za sprejem v Evropsko zvezo vložila še letos). Klaus je izrazil pričakovanje, da bo Avstrija kot nova članica EZ ta prizadevanja podprla. Direktor trgovske verige Konsum predal vse dolžnosti DUNAJ - Direktor avstrijskega trgovskega velepodjetja Konsum Gerharter je včeraj predal vse svoje dolžnosti. Kot je znano, bodo morali v podjetju, ki je zadolženo za skoraj 17 milijard šilingov in v katerem je zaposlenih skoraj 17 tisoč delavcev, uvesti poravnalni, če ne celo stečajni postopek. Nadaljnji obstoj podjetja, ki so ga pred 150 leti ustanovili na zadnižniški osnovi, je zagotovljen, so sporočih. Trgovska veriga Konsum je šele leta 1993 sklenila kooperacijo s švicarsko trgovsko verigo Migros, ki pa očitno ni prinesla zaželenega gospodarskega uspeha. Umaknjena pritožba proti Hubertu Frasnelliju BOLZANO - Član deželnega vodstva Južnotirolske ljudske stranke Atz je umaknil svojo pritožbo proti Hubertu Frasnelliju, ki bi jo moralo obravnavati častno razsodišče stranke. Kot je znano, se je Fra-snelli na žalni seji za žrtve desničarskega terorja v Gornji Borti na Gradiščanskem Romom javno opravičil za diskriminacijo, ki jo je izrekala tudi SVP. Atz, ki je bil pred dvema letoma zapleten v proti-romsko afero, se je čutil užaljenega in zahteval postopek proti FrasneUiju pred častnim razsodiščem SVP. Umik pritožbe je utemeljil s tem, da ga je za to prosil predsednik SVP Brugger in da ne želi spora v stranki. Napovedani postopek proti Frasnelliju je tudi pri koroških Slovencih naletel na odločen protest. Vzpon koroškega gradbeništva Tudi manjšine so poslale žrtev varčevalnih ukrepov Za koroške Slovence le 15 milijonov šilingov? - Pogojonjo s strankami Ivan Lukan DUNAJ/CELOVEC -Slovenske organizacije, ustanove in društva na Koroškem iz državnega proračuna letos očitno ne bodo dobile zaželenih 25 milijonov šilingov sredstev. Urad zveznega kanclerja je namreč sporočil, da se bo podpora za vse narodnostne skupnosti v Avstriji v letošnjem zveznem proračunu sicer zvišala s 40 na 42,7 milijona šilingov, postavka za koroške Slovence pa naj bi s 15 milijoni šilingov ostala na lanski ravni. Varčevalni ukrepi zvezne vlade so torej prizadeli tudi manjšine, čeprav za predsednika narodnostnega sosveta za koroške Slovence Marjana Sturma odločitev Urada zveznega kanclerja še ni dokončna. Napovedal je, da bo delegacija sosveta za Slovence že v naslednjih dneh začela pogajanja s člani finančnega odbora parlamenta, da bi skušala doseči zvišanje podpor koroškim Slovencem v letu 1995. Rezultat pogajanj bo tudi osnova za dokončni predlog sosveta Uradu zveznega kanclerja. Sosvet se bo znova sešel 7. aprila, Sturm pa je ob tem spomnil na soglasen sklep iz leta 1994, v katerem je sosvet zvezni vladi predlagal zvišanje finančnih sredstev za vse manjšine v letu 1995 na 60 milijonov šilingov. Od Predsednik sosveta za koroške Slovence M. Sturm te vsote naj bi koroški Slovenci dobili 25 milijonov šilingov. Kot smo poročali, je neznatno zvišanje celotne proračunske postavke za manjšine kritizirala tudi državna poslanka in manjšinska govornica Zelenih Terezija Stojsič. Menila je, da gre za »povsem napačno znamenje v trenutku, ko so avstrijske manjšine soočene z nasiljem«. Sturm je pogovoru za naš časnik dejal, da so člani sosveta na torkovi seji na Dunaju pozitivno ocenili njegovo pobudo, naj avstrijski parlament sklene ustavno določilo o raznolikosti republike Avstrije. Vse stranke (ljudska stranka ni bila navzoča) so pobudo pozdravile, zastopniki Narodnega sveta koroških Slovencev pa so svoj pristanek pogojevali s tem, da sosvet hkrati sprejme tudi tako imeno vano obervvartsko izjavo, ki pa je v določenem na sprotju s predlogom P ustavnem določilu. Na za htevo štirih elanov NSK je sosvet celo glasoval 0 obervvartski izjavi in jo zavrnil z devetimi glasovi proti štirim. En član sosveta (zastopnik CerkveJ se je pri glasovanju vzdržal. O predlogu ustavnega določila o raznolikosti Avstrije bodo zdaj razpravljali še ostali sosveti (za 'Hrvate, Madžare, Slovake in Cehe), do sredine maja, torej do 40-letnice podpisa Avstrijske državne pogodbe 15. maja 1955, Pa naj bi izdelali skupno izjavo vseh sosvetov o predlaganem ustavnem določilu. AVSTRIJA / KIRCHSCHLAGER O HAIDERJU »Nevarnosti z desne ni« H AVSTRIJA / ZASEBNI~RADiQ}' Radio Korotan s tožbo na ustavno sodišče CELOVEC - Deželni statistični urad poroča o pozitivnem razvoju v gradbenem gospodarstvu v letu 1994. Promet se je v primerjavi z letom 1993 zvišal za 9,5 odstotka, medtem ko se je na zvezni ravni zvišal le za 7,3 odstotka. Na gradbiščih je bilo zaposlenih za osem odstotkov več delavcev. Še en »rjavi madež« LINZ - Ne le v Welsu, tudi v mesetcu Traun pri Linzu na Gornjem avstrijskem se je vnela razprava zaradi »rjavega madeža«. Tudi tu namreč obstaja cesta, poimenovana po pesniku Kemstocku, avtorju »pesmi o kljukastem križu«. Občinski odbor hoče že v naslednjih dneh ta madež odstraniti in cesto preimenovati. Ta naj bi v prihodnosti nosila ime židovskega zdravnika Norberta Bonyhadyja. Za preimenovanje bodo predvidoma glasovali vsi občinski odborniki socialdemokratske in ljudske stranke ter lokalne imenske tiste, proti pa Haiderjevi svobodnjaki, ki se bojijo »histerije med prebivalci«. DUNAJ - Nekdanji dolgoletni zvezni predsednik Avstrije Rudolf Kir-chschlager trenutno ne vidi »nevarnosti z desne«. V pogovoru za Avstrijsko tiskovno agencijo (APA) je Kirchschlager, ki bo čez nekaj dni praznoval 80. rojstni dan, poudaril, da so Avstrijci v drugi republiki že večkrat dokazali svojo zrelost in razum in. Zato je optimisti, da tudi v prihodnosti ne bodo nasedli desničarskim parolam in politikom. Nekdanji avstrijski zvezni predsednik Kirch- schlager meni, da voditelja svobodnjakov Jorga Haiderja stranke in mediji postavljajo »preveč v žarišče dogajanja«. Zato ni nič nenavadnega, da na vsakih volitvah njegova stranka dobi večje število glasov, je dejal Kirchschlager ter strankam in medijem očital: »Ce vrže Haider kost na cesto, jo začnejo glodati vsi«. O težavah koalicijske vlade je menil, da se bo položaj spet uredil. Stranki pa bi morali vnovič poiskati neposreden stik z avstrijskim prebivalstvom. (L L) Nekdanji zvezni predsednik Rudolf Kirchschlager AMATERSKO GLEDALIŠČE / PEKLENSKA POMARANČA V ŠENTJAKOBU Predstava za dobre živce Zakaj tako stopnjevanje agresivnosti?- Uprizoritev po igralski in tudi tehnični plati dobra, toda jezikovno in dramaturško slaba - Ponovitvi jutri in v nedeljo Naporno glavno vlogo je zavzeto odigral Marko Ferm CELOVEC - »Vstopi in poglej hude gnusobe, ki jih tu počenjajo.« S tem svarilnim stavkom se začenja gledališki list za predstavo Teatra Trota-mora Peklenska pomaranča, ki so jo konec prejšnjega tedna premierno uprizorili v Šentjakobu v Rožu. Ponovitvi bosta v soboto, 18., in nedeljo, 19. marca, prav tako v farnem domu v Stentjakobu v Rožu. Pa je bilo res videti gnusobe. Režiser Marjan Stikar je že pred premiero opozarjal na veliko agresije v predstavi, tudi mladini so odsvetovali ogled, prav pa bi bilo, da bi ga tudi ljudem s slabšimi živci, saj nekateri pač ne prenesejo tako močne in stopnjevane, agresivnosti. Pisatelj Anthony Bur- gess je delo- The Clockwork Orange napisal iz notranje potrebe, potem ko mu je za posledicami udarcev londonske pocestne tolpe umrla žena. Zakaj pa se je režiser odločil za prikaz tako stopnjevane agresije v šentjakobski predstavi, pa ni povsem razumljivo. Ce naj bi pomenila očiščevanje, obsodbo huliganstva, terorja, je predstava svoj namen vsekakor vsaj deloma dosegla. Predstava prikazuje deviantnost visoko razvite industrijske družbe, mladino, ki ne najde drugačnega smisla življenja, ki se ne zna in ne more kulturno vključiti v družbo, ima z njo slabe izkušnje, zato odklanja njene norme, dvojno moralo, razvija pa svojo, ki jo uresničuje z antisocialnimi dejanji. Predsta- va je to pokazala v vsem absurdu. Agresija se je stopnjevala z akrobatskim gibom, povečevali pa sta jo še kričeča glasba in močna luč. Po izraznih sredstvih, igralski in tehnični plati uprizoritvi ni kaj očitati. Tudi kostumi in scenarij so kakovostni, tehnika je mogočna, bogata. Ansam- bel igralsko sicer ni enovit, delo pa je v celoti dobro opravil. Vsekakor predstava od igralcev zahteva veliko fizičnega napora - celo do skrajnih zmogljivosti. Jezikovno pa je predstava slaba. Besedilo je polno napak, izgovorjava je precej nerazumljiva, površna, vrhu tega je bil jezik preveč podrejen drugim efektom. Tudi dramaturgija je bila zelo pomanjkljiva, pravzaprav ne nakaže nikakršne rešitve. Samoobso-dba družbe, organov represije in inštitucij oblasti in Cerkve je premalo. Zgodba, ki se plete okrog Aleksa, je neprepričljiva, celo konfuzna. Glavno, zelo naporno vlogo je zavzeto odigral Marko Ferm, v ostalih pa so se v večji ali manjši meri izkazali še številni drugi. (H. V.) DUNAJ - Dražba Radio Korotan se je odločila za tožbo pri Ustavnem sodiscu, saj komisija za zasebne radijske postaje pri Uradu zveznega kanclerja ni upoštevala njene prošnje za dodelitev radijske licence. Poslovodja družbe Marjan Pipp je na tiskovni konferenci na Dunaju dejal, da se bo družba pri svoji tožbi sklicevala predvsem na pravice manjšin, ki so zajamčene tako v Avstrijski državni kot tudi v saintgermainski pogodbi, opozorila pa bo tudi na odločitev mednarodnega sodišča v Strasbourgu, v kateri med drugim piše, da naj bi imelo možnost oddajanja čim več lokalnih postaj Družba Radio Korotan je vložila prošnjo za dodelitev zasebne radijske licence sredi leta 1994, ustanovitelji družbe pa so med dragim celovška Mohorjeva, Narodni svet koroških Slovencev, Krščanska kulturna zveza, Slovenska gospodarska zveza, in druge slovenske ustanove na Koroškem. Poslovodja Radia Korotan je v pogovora z novinarji poudaril, da se bi družba odpovedala ustanovitvi zasebnega dvojezičnega radia, če dobi slovenski program v okviru javne Avstrijske radiotelevizije (ORF) celodnevni radijski spored. Kot je znano, osrednje politične in kulturne organizacije koroških Slovencev, NSKS, ZSO,.KKZ in SPZ od zvezne vlade že desetletja zahtevajo, naj končno uredi celodnevni slovenski radijski spored v okviru ORF. Hkrati je Pipp, ki je tudi podpredsednik NSKS, napovedal, da bi družba Radio Korotan umaknila tožbo pri ustavnem sodišču, če ji vlada zagotovi lokalno frekvenco in primerno finančno podporo. Kot je znano, je družba Radio Korotan komisiji za razdelitev lokalnih frekvenc predložila proračun, po katerem naj bi stroški za načrtovani dvojezični lokalni radio znašali približno petnajst mili' jonov šilingov letno, zvezna vlada pa naj bi letno prispevala sest milijonov šilingov-Ostale stroške - tako piše v predloženem proračunu - bi krili z reklamo oziroma s sodelovanjem z druginn radijskimi postajami-Radio Korotan bi bil projekt manjšinskega radia za manjšino in tudi za večino, oddajal pa bi v slovenščini in nemščini. Kot smo ze poročali, je po ukinitvi radijskega monopola ORF vsaki zvezni deželi na voljo le ena regionalna frekvenca (na Dunaju dve). Lokalno licenco, ki je predvidena za Koroško, so dodelili družbi Regionalradio Karaten v kateri so zastopane skoraj vse koroške založbe, z desetimi odstotki pa je soudeležena tudi Mohorjeva. Upoštevali pa niso tudi prošnje družbe Agora, ki je vložila projekt nekomercialnega interkulturnega radia-Agora je bila med tistimi organizacijami, k1 so vložile tožbo v Strasbourgu in dosegle padec monopola OR1*-Ivan Lukan TRŽAŠKI FILMSKI KROŽEK BS / ; Cappella Underground: nov sedež in novi načrti z nekaterimi starimi težavami Marsikdo, ki se zanima za kinematografijo, občuti kot veliko pomanjkanje dejstvo, da Trst že dolgo vec ne razpolaga s pravo kinodvorano d’essey, kjer bi si lahko ljubitelji filma ogledali kvalitetne filme, ki pa se zaradi svojih nekomercialnih lastnosti ne zaustavijo v ostalih mestnih kinodvoranah. Tudi vsi, ki bi si radi izpopolnili svojo filmsko kulturo in si ogledal filme, ki se uvrščajo med kinematografske klasike, a si jih zaradi anagrafskih zakonitosti niso mogli ogledati, ko so izšli, prav gotovo v mestu pogrešajo kineforum. V svojih prvih letih obstoja je tem potrebam v Trstu zadoščala Cappella Underground, ki je na svojem prvem in do sedaj edinem pravem sedežu v Ul. Franca mladim v sedemdesetih letih prva v mestu posredovala filmsko produkcijo ameriškega in evropskega underground sveta, italijanskega in tujega sperimen-talnega in avandgardnega filma. Cappella Underground je takrat na svojem sedežu prirejala retrospektive, tečaje filmografije in filmske zgodovine, srečanja s takrat še neznanimi režiserji, kot sta npr. bila Andrzej Wajda in Francis Coppola, ki pa so kasneje postali svetovno znani filmski umetniki. Odkar je bil leta ’84 sedež zaradi novih varnostnih predpisoh neuporaben, se je Cappella Undergroundznašla brez last-Inh prostorov, začasni sedež, pa je bila Po oceni Cristine D’ Osvaldo »prava luknja«. Sedež ni zadoščal uradniškim potrebam, kaj šele, da bi lahko tam Predvajale filme. Delovanje Cappelle Underground se je zato osredotočilo na zbiranje materiala in si tako ustvarila že bogato kinoteko (danes lahko v njenem katalogu najdemo vec kot 6000 filmov), a tudi za to so postajah prostori pretesni. Sicer pa je Cappella Underground kjub temu, da ni imela svojega funkcionalnega sedeža, postala v Trstu vodilna na področju filma: karkoli se je v mestu okoli filma dogajalo, je bil krožek zra-Ven, k vsem multimedialnim pobudam 80 ga vabili, da je poskrbel za filmsko Plat. S svojo bogato zalogo filmov in učinkovitostjo pa je tudi večkrat nado-orestil deželno kinoteko, Cigar delovanje in sploh obstoj sta kljub deželni nnancni podpori, večini nepoznana. »Ta kinoteka nazorno ponazarja, kako Se je do sedaj prepogosto operiralo z javnimi dohodki. Kinoteki je bilo iz državnih blagajn dodeljenih 150 milijonov lir na leto, danes pa je njen katalog Se vedno neuporaben, njena dvorana Pa sploh ni opremljena za filmske Projekcije,« je rekla Cristina D’Osvaldo, Podpredsenica Cappelle Underground. Težave filmskega krožka izvirajo iz dejstva, da je ni javna uprava nikoli vzela pod svoje pokroviteljstvo, kot se je to zgodilo v sosednjih deželah, kjer so podobni krožki postali neke vrste javne ustanove. Slednjič je tudi Cappella Underground prišla do svojega. Čeprav skromnega deželnega prispevka. Oblasti so konCno spoznale, da je vloga takšnega krožka nenadomestljiva. »Povpraševanje po izposoji našega filmskega in video materiala se s Časom samo veCa. Sole se v didaktične namene vedno bolj pogosto poslužujejo video materiala, letos pa so na tržaški univerzi v teku kar trije tečaji iz filmografije. Na starem sedežu nismo mogli zadostiti povpraševanju študentov, ki so nas prosili, da bi si pri nas lahko izposodili in ogledali filme. Vse to je prepričalo tržaškega odbornika za kulturo Damia-nija, da se je zavzel za naše prispevke, po zaslugi nekaterih predstavnikov Demokratične stranke levice, predvsem Miloša Budina, pa so oblasti po dveh letih pogajanj končno odobrile konvencijo med deželno kinoteko in šterimi deželnimi filmskimi krožki, med katerimi je tudi Cappella Underground.«. Krožek si je torej lahko poiskal nov sedež. Judovska skupnost mu je dala v najem stanovanjske prostore po njižjih pogojih od njihove komercialne vrednosti. V teh dneh se je torej že preselila v nov sedež na Trgu Benco, 4, kjer bo danes slovesna otvoritev. V novih prostorih bodo lahko predvajali izključno video filme, končno pa bodo lahko na razpolago tudi vsem tistim, ki si bodo pri njih želeli izposoditi in si ogledati film (zainteresirani se morajo prej včlaniti, cena članske izkaznice pa znaša 20.000 lir). Za veCje retrospektive ali tematske večere, pa bodo morali organizatorji še vedno najeti kakšno kinema- tografsko dvorano. Z vstopom v veljavo konvencije z deželno kineteko, pa se bodo morda v bodoče lahko posluževali mrdtimedialne dvorane pri Sv. Ivanu, ki je v lasti deželne kinoteke, a zaenkrat še ni primemo opremljena. Delovanje te dvorane si odgovorni Cappelle zamišljajo kot novo kinodvorano d’ essey, primemo za seminarje za šole, srečanja z režiserji itd. V teh dneh je tudi že na sporedu re-tropektiva posvečena francoskemu režiserju Tmffautu, njegove filme si bo mogoče ogledati vsak torek in Četrtek v marcu na sedežu na Trgu Benco, 4.; vsak petek pa se bodo ob 24. uri začele nočne projekcije videoclipov, kratkometražnih filmov itd. Drevi po slovesni otvoritvi pa bodo predstavili posnetke, ki sta jih pred časom predvajali televizijski oddaji Blob in Fuori Orario. »Retrospektivo o Tmffautu smo pripravili v sodelovanju s kinoteko Muzeja gledališča in filma iz Ljubljane. To sodelovanje nam res vehko pomeni in potm-dili se bomo, da se bo v prihodnje še razvilo. Med našimi sosednjimi mesti je Ljubljana najbolj vitalno mesto, vsaj kar se filmske ponudbe tiče, škoda bi bilo, ne vzpostaviti plodnih vezi...« td FESTIVAL V TRŽIČU Hesperion XX in španski barok za začetek V tore se je v Občinskem Gledališču v TržiCu zaCela koncertna sezona, ki se bo s tedenskim srečanjem nadaljevala do 6. junija. Mednarodni glasbeni festival v TržiCu, ki ga prireja občinska uprava, ža vsa leta pa ga pripravlja Carlo de In-contrera, bo letos poleg glasbenih točk ponudil tudi filme in baletne ter gledališke predstave. Letošnji niz prireditev ima skupni imenovalec dobo, in sicer barok. Na otvoritvenem večeru se je predstavil ansambel Hesperion XX, ki ga vodi Jordi Savall; le-ta je priznani poznavalec baročne glasbene umetnosti in tudi vrituoz viole da gamba. Savall je v svoji petindvajsetletni karieri mnogostran-sko razvil koncertno, pedagoško in raziskovalno dejavnost, za katere je prejel Številna priznanja (1. 1988 Officier de 1’Order des Artes et Lettres ministrstva za kulturo, 1. 1992 nagrado kot "Glasbenik leta” in 1. 1993 "Solist leta”). Španski violagambist vodi že vrsto let ansambel Hesperion XX, ki je sicer nastal 1. 1974. Glasbena skupina se je usmerila predvsem v raziskavo in ovrednotenje glasbenega repertoarja, ki kronološko sega od 19. stoletja nazaj. V sklopu torkovega koncertnega sporeda je nastopila tudi španska sopranistka Mont-serrat Figueras, ki je svojo glasbeno pripravo izpopolnila skupaj s Savallom na Scholi Cantorum Basileien-sis in nato na balski glasbeni Akademiji v Švici. Na odru tržiškega gledališča je enajstčlanska glasbena skupina predstavila spored posvečen španskemu baročnemu repertoarju; izvajalci pa so igrali na glasbila, ki so bila ali kopija originalnega baročnega instrumenta ali pa original sam. Kvartet viol da gamba so sestavljali Jordi Savall na sopranski violi, Sergi Casa-demunt na tenorski, Euni-ce Brandao na basovski ter Lorenz Dufschmid na violinu; tej zasedbi pa je odgovarjal pihalni kvartet, ki je predstavil številnemu občinstvu manj znane instrumente, in sicer ukrivljeni cink (Jean-Pierre Canihac), chirimia (Alfredo Bernardini), sagueboute (Daniel Lassalle) ter bajon (Joseph Borras). V izvedbah pa sta še sodelovala Andrevv Lawrence-King na dvojni harfi in pa Pedro Estevan na tolkalih. Program veCera je vodja skupine Jordi Savall oblikoval v šestih tematk-sih sklopih, na zeCetku katerih je bila instrumentalna skladba. V teh kompozicijah so glasbeniki zelo prepričljivo nastopili. Sopranistka Montserrat Figueras pa je sodelovala v vseh ostalih skladbah; v svojem nastopu je španska pevka dokazala neoporečni nadzor svojega glasu in globoko poznavanje poznorenesančnega ter baročnega izvajanja. V drugem delu sporeda se je posebno izkazal s svojim solističnim nastopom harfist Andrew Lawrence-King; le-ta je z dvojno harfo improviziral na dveh danih temah po principih španskega trakta-tista L. Ruiza de Ribayaz. Improviziranje je bilo sicer zelo razširjeno v baroku. Tržiški koncert je nasplos-no dosegel zelo visoko kakovostno raven, ki je bila razvidna bodisi v dobri glasbeni pripravi vsakega posameznika bodisi v skupnem podajanju. Izreden izvajalski nivo je zaznala tudi publika, ki je z dolgotrajnim ploskanjem prisilila skupino Hesperion XX, da je izvedla Se tri dodatne skladbe. Luisa Antoni »Barve morja« in »marvice Benečije« na ženski fotografski razstavi v Špetru Laura Batich je izbrala morje, Marina Bergnach pa je pokazala »marvice Benečije«. Z izborom fotografij na omenjeno temo sta namreč pripravili razstavo v špetrski Beneški galeriji, ki so jo odprli v okviru prireditev ob mednarodnem dnevu žensk. Njuna razstava, pravilnje bi bilo reci njuni razstavi, saj sta si tako po zasnovi kot tudi po izvedbi in pripravi njuna doprinosa povsem različna, bo odprta vse do nedelje. Laura Batich (na sliki desno v Beneški galeriji) je Tržačanka, kot fotografinja je že veteranka, saj se se s fotografiranjem ukvarjala že profesionalno, vodila pa je tudi tečaje. Tokrat si je za motiv izbrala morje in ga skušala prikazati drugi, tako kot ga sama vidi skozi fotografski objektiv. Marina Bergnach pa je novinka, saj se je s fotografijami prvič predstavila. Doma je iz Benečije in je tudi Benečiji posvetila svoje »marvice« (na sliki levo ena od fotografij Marine Bergnach). Razstava torej daje možnost tudi primerjave med tako različnima umetnicama, predvsem pa priča, da se ženske znajo umetniško izražati tudi na fotografskem področju. Razstavo sta priredili Zveza beneških žen in- Beneška galerija, v Spetm pa je letošnji mednarodni dan žensk kulturno obogatil še nastop Beneškega gledališča z igro v beneški govorici Zensko ročno dielo. Prireditvi sta v Speter priklicali številno občinstvo, pretežno, vendar ne izključno žensko. NA KRATKO GLEDALIŠČE / DESETI BRAT SSG TRST IZŠLO JE / KNJIGE Predstavitev slovenskih filmov v Berlinu LJUBLJANA - V organizaciji Prijateljev nemških kinotek (Freunde der Deutschen Kinemathek) in Cankarjevega doma oziroma Film Art Festa bo v berlinskem kinu Arsenal od 22. do 26. marca potekala predstavitev slovenskih filmov, ki so jih nemški novinarji, ki so spremljali zadnji FAF, izbrali med svojim bivanjem v Ljubljani. Nemškemu občinstvu bodo predstavili izbor študentskih filmov AGRFT (med njimi tudi nagrajena Balkanski revolveraši Weissove in Koza je preživela Podgorška), filma Karpe Godine Splav meduze in Umetni raj, film Babica gre na jug Vincija Vogua Anžlovarja in Ko zaprem oci Francija Slaka. Po projekcijah filmov bodo režiserji na voljo gledalcem za pogovor, po projekciji študentskih filmov pa bodo na vprašanja občinstva odgovarjali Igor Koršič in dva od avtorjev predstavljenih študentskih filmov. (V. R.) Izid monografije o Francoisu Truffautu LJUBLJANA - Ob zaključku rebospektive filmov enega najpomembnejših francoskih režiserjev Francoisa Truffauta, ki poteka v Kinoteki, je včeraj v kavami Grand Hotela Union avtorica monografije o Francoisu Truffautu Carole Le Berre predstavila monografijo, ki je izšla v zbirki Aute-urs francoske filmske revije Cahiers du Cinema. V slovenskem prevodu je izšla v okvim nove serije kinotečnih Zvezkov. Zadnji film iz retrospektive v Kinoteki je bil sinoči Soseda iz leta 1981, v katerem igrata v glavnih vlogah Fanny Ardant in Gerard Depardieu. (V. R.) VABILO NA RAZSTAVE Novo doslej: V Smeltu v Ljubljani je na ogled razstava tapiserij Japonski miti Ine E. Conradi (Dunajska 160, do 8. aprila, prost vstop, odprto od ponedeljka do petka med 8. in 18. uro, kataloga ni). V Equmi v Ljubljani so odprli razstavo Transalpin - nova umetnost iz Avstrije (Gregorčičeva 3, do 4. aprila, prost vstop, odprto od ponedeljka do petka med 10. in 13. ter med 17. in 19. uro, sobota med 10. in 13. uro, brezplačen katalog s tekstoma Aldemarja Schif-fkooma in Tomislava VignjeviCa). Na razstavi so zastopani Christian Bartel, Gabriele Berger, Tassilo BUtters-dorf, Alois L. Lindenbauer, Gerhard Miillner Bulart in Josef Perfler. Gre za izmenjavo razstav med Equmo in avstrjsko galerijo Maerz. V ljubljanski Galeriji Commerce se predstavljata slikar Kiar Meško in kipar Marjan KeršiC-BelaC (Einspielerjeva 6, do 31. marca, prsot vstop, odprto od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro, sobota med 9. in 13. uro, brezplačna zloženka s tekstoma obeh likovnikov). Meško je prispeval portrete, miniature, tihožitja in več pieta, KeršiC-BelaC pa portrete in malo plastiko. V Galeriji Murska Sobota je na ogled 22. razstava mednarodne likovne kolonije v Lendavi (Kocljeva 7, do 4. aprila, vstopnina 100/50 SIT, odprto od torka do sobote med 8. in 15. uro ter med 16. in 18. uro, sobote med 9. in 12. uro, nedelja med 8. in 12. uro, katalog s tekstom Janeza Balažiča 300 SIT). Na razstavi, ki je bila že na ogled v Lendavi, se predstavljajo Suzanne Kiraly-Moss, Helmut Kortan, Susanne Kortan Gimbel, Albert Kresz, Laszlo Nemes in Geza Szihy. Novo odslej: Nocoj bodo ob 19. uri v Meduzi v Kopm odprb razstavo slik Saše Hribernik, mariborske umetnice, ki živi v Milanu in ustvarja dela z arbitektumimi in etnološkimi motivi v kombiniram tehniki gvaša z zlatimi lističi (Čevljarska 34, do 5. aprila, prost vstop, odprto od torka do sobote med 10. in 12. uro ter med 17. in 19. uro, katalog predvidoma 400 SIT) Knjige: V knjigarnah je spet naprodaj temeljno delo slovenske umetnostne zgodovine, Uvod v umevanje likovne umetnosti - sistematika stila Izidorja Cankarja (založba Karantanija, 187 strani, trda vezava, 14,5 x 20,5 cm, 3.990 SIT). Gre za nekoliko spremenjen ponatis dela iz leta 1926. Galerije: Tragedija v Kolizeju v Ljubljani ni močneje poškodovalo prostorov zasebne galerije Visconti Fine Art Kolizej (gre za galerijo, ki je usmerjena zlasti v mednarodni prostor in ki je kot edina iz Slovenije zastopala slovenskega likovnika na zadnjem pomembnem mednarodnem umetnostnem sejmu Artefiera v Bologni). (V. U.) C. Bartel: Instalacija, 1992, galerija Maerz, Linz Sezuti čevlje nadutosti razuma napiše Trst!!!!!!!!!!!!! TRST - Čeprav je pri izbiri te igre nedvomno odločalo dejstvo, da je slovensko gledališče pred 50 leti prav z njo začelo svoje delo v Trstu, je bila izbira tudi gledališki izziv: Jurcic-Inkretov Deseti brat je v režiji Dušana Mlakarja postal nadvse zanimiva sodobna inačica starih ljudskih iger. Protagonist igre je v bistvu Uterami relikt iz prejšnjega stoletja; gledamo skozi njegov živi skelet in se ob tem hahljamo. Andrej Inkret je z dramatizacijo romana že sam pripravil dobro osnovo za ta odmik: zvesto se je držal JurCiCa, a osredotočil dogajanje na sovraštvo desetega brata do očeta in Marijana; ni mogel mimo pivske druščine pri Obr-šCaku in slemeniških zaljubljencev, razplet pa je zadrgnil z uvedbo Piška-vovega pisma, ki ga na Slemenice nese Krjavelj. Prav iz te hotene zvestobe Jurčiču (delen, a za razumevanje nujen odklon je le jezikovna redakcija besedila, ki je delo lektorja Jožeta Faganela), ki so jo podkrepili nevsiljivi kostumi Marije Vidau in ji je dajala poetičen ton lepa in funkcionalna scenografija Klavdija Palčiča, je režiser z igralci in pevci ustvaril nekakšen nov tip ljudske igre. Gojmir Lešnjak je bil kot Martinek Cisto tak, kakršnega smo si lahko predstavljali ob branju romana, vendar manj skrivnosten in bolj življenjsko preizkušen, nepopustljiv zalezovalec svojega polbrata in oCeta, sicer pa praviCnež, dobra duša in podobno. Alešu Kolarju v vlogi učitelja Lovra ne Jurčič ne Inkret nista mogla pomagati, da bi se izvil iz pasivnosti; v resnici namesto njega vse postorijo drugi, (Levstik je rekel) on je samo lep, zlasti kadar hodi in ko se v Manicinem naročju potešeno muza. Najučinkovitejši je v prizoru, ko z Manico, ki jo dekliško razigrano in naivno odločno igra Barbara Cerar, med petjem in glasnimi poljubi odhitita z odra. Manica in Marička (Maja Blago-vic) imata še to smolo, da sta si njimi igri nemara le preveč podobni. Sploh so bili mlajši igralci (razen Lešnjaka in Ternovška), ki so se pojavih v tej »ful starinski zadevi«, prevečkrat v skušnjavi, kadar je niso vzeli dovolj zares, in so s tem pri gledalcu včasih ukinjali možnost blage ironije in estetskega užitka, ko bi zagledal na odru znani literarni relikt v čaru zgodovinske odsta-vljenosti. Za to pa je poskrbel Aljoša Ternovšek s svojo kruto resno vzeto vlogo in s finimi niansami oblikoval ne sicer hudobnega Lovrovega tekmeca, paC pa prizadete- ga fanta, ki ga obsedenost z Manico nosi po odru (-kot v kriminalki) vse do končnega obračuna s tekmecem. Zato sta v prizoru, ko (neusmiljeni) deseti brat zasmehuje jokajočega (zares obupanega) Marijana, igralca dosegla svojevrsten višek. V smeh nas je znal mojstrsko spraviti tudi Stane Raztresen (ki je poleg Aleksandra Valiča nastopal v Desetem bratu že pred 50 leti), in to v drobni vlogi z nekaj besedami o methčju. Popolnoma izdelana in. izstopajoča je bila Jurčičeva kreacija starega Piškava. V svoji Cmi opravi, mrzel in zahteven celo v ljubezni do Marijana je, oprt na bergle, premikal svoje otrdelo telo in okamenelo hudobijo premočrtno proti poravnavi računov s samim seboj. Igralcem in uspešnosti igre je pretila še ena nevarnost, namreč, da bi »po liniji najmanjšega napora« vse skupaj speljali v folkloro, v ilu-striranje. Temu se zaradi predloge oziroma njene narave ni bilo mogoče ve- dno dovolj učinkovito umakniti v atmosfero razredčene poetične nekdanjosti, ki jo je zasledoval režiser. Kaže, da bi se mu to lahko zgodilo v pivski druščini pri ObršCaku. V krCmi in kasneje na Sle-menicah sta se tej pasti najbolj oCitno izognila Krjavelj (Jurij SouCek) in Dolef (Livij Bogateč). Sou-ckova podoba Krjavlja je, brez kančka pretiravanja, enkratna. Nemara je mogoč samo tak Krjavelj: kot bi ušel Shakespearu iz malhe njegovih norcev. SouCek svojega Krjavlja ne samo pripoveduje, ampak ga živi, diha, bodi (- vanj je tudi imenitno napravljen), medtem ko se pivska druščina, očarana nad njegovimi štorijami, ki so on sam, ziblje zdaj v levo, zdaj v desno, zdaj zleze pod mizo za njim. Tak ni samo osvojil premierske publike, ampak tudi BogatCevega strica Dolefa, ki pri omizju iz svoje poflekane, vdane zaprtosti (od začetka do konca natančno odigrane) strmi vanj kot v privid. Pevski vložki in glasba zapolnijo Cas ob menjavi prizorov, medtem pa si lahko ogledujemo Čudovite Palciceve oblake v ozadju, tako da se lahkotnost ves Cas ohranja. Zmerno pospešeni ritem predstave in njena zanimivost se nekoliko nalomita v drugem delu, ko je treba po režiserjevem oziroma Inkretovem ključu stvar po krvavem višku urno pripeljati do srečnega konca. Lepa predstava, a pred njenim ogledom je treba, Ce hoCemo ob njej uživati, sezuti Čevlje intelektualne nadutosti. Ivanka Hergold V. Kovačič: Leteti in živeti DZS, Ljubljana 1995, trda vezava, str. 295, 20,5 x 13,5 cm, 3.420 SIT. Roman Vladimirja Kovačiča Leteti in živeti je delo, ki se mu pozna, da izhaja iz predpostavk t.i. »nove proze«. Tako se iniciacijski dogodek tega fugasto in na preskok prepletenega pisanja razširi tudi v druge svetove, v svet literature in vseprisotnih medijev. Prolog romana se prične z noticama iz dnevnega' Časopisja, ki obveščata javnost o rekordni količini padavin in poplavah po Sloveniji. Nadaljevanje romana je nekakšen kolaž, sestavljen iz fragmentov javnega in osebnega življenja, v katerih avtor na svojstven način reflektira družbeno stvarnost. Letenje je tako le tista dejavnost, ki sproži gost in jezikovno izredno natančen jezikovni tok, v katerega se ob nekaterih tehnikah modeme proze pojavljajo tudi bolj zafrkljive, komunikativne in duhovite literarne forme. Kovačič se .pri svojem suverenem sprehodu skozi teme in motive, pa naj gre za osebno ekspresivno simboliko ati nacionalne mite, travme iz polpretekle zgodovine ali reakcije na svet tehnike, giblje literarno suvereno in igrivo, z velikim poznavanjem literarne tradicije in smislom za sodobno medijsko senzibilnost. Romanu se ves Cas pozna, da ga je pisal nekdo, ki mu variacije na prepletenost, izvedbena natančnost in formalna zahtevnost glasbe niso tuji. (A. P.) I. Mohar: Fil DZS, Ljubljana 1995, trda vezava, str. 110, 20,5 x 13,5 cm, 1.980 SIT. Naslovni junak romana Fil Ive Mokarjeve je fant iz fi-lodendrona, v lastno telo reinkarnirani samomorilec, nekaj med fantom in rastlino. Ze samo to dejstvo kaže, da gre za mešanje grozljivega žanra z njegovo parodijo in ironično obdelavo, pa tudi za vdor mejnih paranormalnih znanosti v žanr. Fantazijska zgodba, v kateri se počasi razkriva enigmatična fantova identiteta, drži bralca ves Cas v napetosti. Glavni akter zgodbe je ženska, ki se v rastlinskega mladeniča zaljubi in z njim tudi zanosi. Njena ljubezen do bitja, ki pripada mrtvim, je neuslišana. V grozljivem odkrivanju labirinta preteklosti zeva smrt in vprašanje končnosti, ki pa spričo duhovite in lahkotne pripovedi zgublja svojo težo. Moharjeva stavi predvsem na jasno, razvidno in lahkotno komunikativno zgodbo, ki se zapleta v skladu z iracionalnimi, pa vendar logičnimi predpostavkami izmišljenega romanesknega sveta. Roman je tako poln čudaških tipov, mestnih posebnežev, in nerazložljivih dogodkov, atmosfera čudežnega ga v celoti preveva. Moharjeva bolj kot na jezik stavi na hitre reze in prepoznavanja, s katerimi ustvarja grozljivo atmosfero, ki jo ob tem ves Cas ironizira, se iz nje posmehuje in duhovito sprevrača žanrske klišeje. Fil stoji pri tem na robu, Cez katerega, v skladu s prestopanjem junakov cez pragove realnega, ves Cas preskakuje. (A. P.) E. Filipčič: Jesen je DZS, Ljubljana 1995, trda vezava, str. 211,21 x 13,5 cm, 2.460 SIT. Roman Jesen Emila Filipčiča je sestavljen iz različnih proznih fragmentov, ki so avtonomni pisateljski svetovi, vsak s svojo jasno prepoznavno stilizacijo in jezikovno kodo. Ti pripovedni drobci so speti eden na drugega z logiko brezmejne avtorjeve ustvarjalnosti. Roman je sestavljen iz zafrkljive in hudomušne poezije, odlomkov iz nekakšnega dnevnika, v katerem nastopajo številne znane osebnosti iz ljubljanskega življenja, pa komedije Psiha, preoblečene in posodobljene Molie-rove predelave mita o Amo-rju in Psihi. Jesen je torej prav nic poljubna igra in dialog različnih govorov, ki jih kot rdeCa nit druži predvsem ljubezen. Adolescent-ska in romantična, trpka to pritlehna, raznežena in evforična - vse te pojave razču-stvovanosti obdela Filipčič v svoji prepoznavni marun, z redko prozno silovitostjo in izrednim smislom za različne govore, predvsem pa živo, pogovorno govorico. Za duhovitim preigravanjem pa se nam na trenutke razkrije tudi sam. Roman zaključuje z besedami: »Napil sem se ga in kolovratil v nesmiselnih krogih, od gostilne do gostilne, od zabave do zabave in se kurbal, navadno s tujimi ženami. Zdaj sem tu. Noe je. Okrog mene žarijo stolpnice, kot štirioglati zmaji. Kje si, rdečelični možak s kmetov, da ti iskreno stisnem roko.« (A- P J T. Brenk: Izročilo sfinge Pesniška zbirka, samozaložba, 1994, naklada 300 izvodov, mehka vezava, 53 strani, H>5 x 19 cm, cena 1.000 tolarjev. V pesniški zbirki je zbranih 43 pesmi mladega mariborskega literarnega ustvarjalca Tomaža Brenka, ki so pred tem izšle že tudi na kaseti. Gre za kratke pesmi, ki bodo zagotovo vzbudile zanimanje prl zahtevnejših ljubiteljih poezije. Brenkova poezija zajema precej erotičnih tem, kar za pesniški prvenec ni niC presenetljivega. Zanimivo pa je, da se pesnik spretno izogiba že obrabljenih ljubezenskih vzdihov. Brenkova poetična oblika je dokaj izvirna, verzi so vezani in nevezani, prisotna je tudi rima, še bolj asonanca in trohejski ritem. Kot je v uvodu zapisal Marjan Pungartnik, je Brenkova poezija izrazito pojmovna, nagnjena h krčenju, redukcionisticna' Del besedil so njegove kozmične slike, prebliski stripa, drugi del pa je bliže predromantiki. Obstaja nekakšna os »užitek - vesolje, brst + cosmos«. Jože Kos pa v spremni besedi ugotavlja, da so pesmi Tomaža Brenka poskus seganja v drugo stvarnost, v stvarnost onkraj običajne Človekove izkušnje- V njih je moC čutiti stat no prisotnost verujoče ga, religijskega. Enako, velja za erotične pesmi, ki prav tako vsebujejo spiritualni onstransk1 pridih. (Tgj, Slovensko stalno gledališče v Trstu: Josip Jur-Cic-Andrej Inkret - Deseti brat. Scena: Klavdij Palčič, kostumi: Marija Vidau, glasba: Gregor Strniša, jezikovna redakcija in lektorstvo: Jože Faganel, režija: Dušan Mlakar. Igrajo: Gojmir Lešnjak, Aleš Kolar, Barbara Cerar, Aljoša Ternovšek, Maja Bla-govič, Drago Gorup, Vladimir Jurc, Jurij Souček, Livio Bogateč, Dušan Jazbec, Adrijan Rustja, Stojan Colja, Aleksander Valič, Stane Raztresen, Lučka Počkaj in Franko Korošec. Sodelujejo pevke (pod vodstvom Janka Bana), konj in koza. Premiera je bila v petek, 10. marca 1995. ■ rjRUSIJA / RAZRED TAJFUN V Barentsovem ! morju »izginila« podmornica Za rusko odmiraliteto so te I vesti le navodna neumnost MOSKVA - Ruska tiskovna agencija Interfax je posredovala trditve mednarodne naravovarstvene organizacije Bel-luna, ki navaja, da nima ruska admiraliteta od 24. februarja nobene vesti o neki jedrski podmornici, ki je 16. februarja izplula na 75-dnevno misijo po Barentsovem morju. In-terfax je Se navedla, da so prav 24. februarja nekateri Časopisi sporočili, da je na tej podmornici izbruhnil požar. Poveljnik severnomorskega brodovja admiral O leg Jerofejev je te vesti demantiral, pripadniki Bellune pa so sporočili, da so prav na tg dan Ru-.si zgubili vse stike s podmornico. Baje je tudi norveška protipod-morniska obramba, ki naj bi sledila tej pod- 1 mornici, prav tako 24. ■ februarja »izgubila« podmornico. Predstavnik za tisk ruske admiralitete je vCeraj kot »neumnost« ocenil poročanje agencije Interfax. Ko pa so ga vprašali, ali podmornica še vedno pljuje, ali pa se je že vrnila v svoje oporišče, ni hotel odgovoriti, »ker bi odgovor škodil ruskim državnim interesom«. Po dosedanjih izkušnjah z nekdanjimi sovjetskimi jedrskimi podmornicami so take trditve do skrajnosti sumljive. Tudi . pojasnilo, da posadke pomomic razreda tajfun (20 raket z jedrskimi konicami) med plovbo ne vzpostavljajo radijskih 1 stikov, ne prepričuje. VESOLJE / PO USPESN1 SPOJITVI SOJUZA TM-21 Z VESOLJSKO POSTAJO Ameriški astronavt Thagard na ruski vesoljski postaji Mir Na Zemljo se bo vrni ko bo ob Miru pristal ameriški trajekt MOSKVA - Ruska vesoljska ladja Sojuz TM-21, ki ima prvič na krovu nekega ameriškega vesoljca, se je vCeraj dopoldne uspešno spojila z vesoljsko postajo Mir. Kot je sporočila ruska uradna tiskovna agencija Itar-Tass, je do spojitve prišlo ob 10.45 po moskovskem času (8.45 po SEC), manever pa je potekal brez zapletov. Poveljnik Vladimir Dežurov, inženir Genadij Strelkov in ameriški vesoljec Norman Thagard so zapustili Sojuz TM-21 in se sedaj nahajajo na vesoljski postaji Mir. Prva rusko-ameriška misija se je torej zaCela brez zapletov, kot tudi ni bilo težav ob izstrelitvi z oporišča Bajkonur 14. marca. Rusi in Američani so lahko torej zadovoljni z dosedanjim potekom. Norman Thagard bo kot prvi ameriški vesoljec delal s svojimi ruskimi kolegi na postaji Mir tri mesece. To bo za ameriške vesoljce najdaljše obdobje v breztežnostnem stanju, ki bo izrednega pomena pri bodoči gradnji mednarodne vesoljske postaje Alpha. 22. marca se bodo ruski vesoljci Aleksander Viktorjenko, Valerij Poljakov in Jelena Kon-dakova, ki so od oktobra na vesoljski postaji Mir, vrnili na Zemljo s Soju-zom TM-21. Norman Thagard, Vladimir Dežurov in Genadij Strelkov pa se bodo vrnili na Zemljo junija, ko bo ob postaji Mir pristal ameriški vesoljski trajekt Atlantis z novo posadko za rusko vesoljsko postajo. Zgodovinski vesoljski polet Prvo potovanje nekega ameriškega vesoljca proti ruski vesoljski postaji na ruski veosljki ladji. 51-letni Norman Thagard je, skupaj z ruskima vesoljcema Vladimirom Dežurovom in Genadijem Strelakovom, preživel dva dni v orbiti, preden se je njihov Sojuz priključil na vesoljsko postajo Mir. Priključeni Sojuz Vesoljska ’ postaja Mir Ameriški Ruski vesoljski trajekt Sojuz SL-4 Dolžina: Dolžina: 61 m 54 m Orbitalni modul ■ Zaščiteno perativno območje ■ Priključitvena naprava ■ Pri spustu se uniči Pristajalni modul ■ Trije sedeži za vzlet in pristanek ■ Edini modul, ki prestane vse potovanje ■ Pristane s pomočjo padal in raket Vesoljska ladjica Sojuz Dar Ircev se je razbil na sto kosov VIETNAM / 20 LET PO VOJNI Boljši odnosi z ZDA Obletnica My Laia v znamenju sprave SINGAPUR / NA PREDVEČER USMRTITVE HIŠNE POMOČNICE Zadnji priziv predsedniku NEW YORK - Skulp-ura iz waterfordskega pristala v obliki ame-riSkega orla se je včeraj £vecer razbila na tisoč . Sev, tik preden bi z ?i° nagradili irskega am-asadorja v ZDA Jean . nnedyja Smitha, ki ga l® revija Irish-American ^agazine izbrala za ir-T£ega Američana leta. . knlptura je padla na tla n se dobesedno razlete-a na drobce v elegantni jnstavraciji Green v Cen-fal parku, ko je neki rngi nagrajenec, Kevin anill, nerodno dregnil °9 mizico, na katero so Postavili kristalnega or-a' Cahill, znani ewyorški zdravnik, ki 6 2di'avil celo papeža, se e zaripel od zadrege QPravicil in prav kmalu zapustil oder. BANGKOK - V Vietnamu so vCeraj proslavi-I li obletnico poboja v My Laiu s skromno prosla-I vo, ki je jasno pokazala, I da si Vietnamci tokrat prizadevajo pozabiti na ! preteklost in ne želijo [ vec netiti sovraštva do i Američanov zaradi voj-j ne, ki se je končala pred I dvajsetimi leti. Proslava j je počastila spomin na I 16. marec 1968, ko je Ce-I ta ameriških vojakov j pod vodstvom poroC-i nika VVilliama Calleya 5 planila v My Lai in pet drugih vasi v takratnem j Južnem Vietnamu in po-! bila na stotine oseb, j med temi tudi stare, jj ženske in otroke. Število j žrtev je še sporno: po tr-j ditvah hanojske vlade je I bilo ubitih 504 oseb, j ameriški viri pa trdijo, da je v napadu umrlo približno 200 oseb. Za poboj v My Laiu so poročnika Calleya, obtoženega umora 102 oseb, obsodili na dosmrtno ječo, vendar se je vrnil na prostost po samo treh letih pripora v oporišču Fort Benning. Odnosi med Vietnamom in ZDA so se v zadnjih letih izboljšali. Lani je predsednik Bill Clinton odpravil dvajset let trajajoči gospodarski embargo proti Vietnamu, januarja pa sta državi odprli urada za diplomatske zveze v Hanoju in VVashingtonu; to je prvi korak za navezavo diplomatskih odnosov. Konec embarga je tudi omogočil velike ameriške naložbe za rekonstrukcijo Vietnama. ». Volilna kampanja 'i ndk. I . ms 'It 1 JT SisF* tv Jr £n; SE* M * »z, >rw ^FSei v % USY '-liaz bo kandidirala na perujskih političnih volitvah in bo 13. na volilnem lističu, kot zgovorno slika (AR) H TURČIJA / POMIRITEV h Za nasilje turška vlada obtožuje zunanje sovražnike ANKARA - Medtem ko se je včeraj v glavnih turških mestih vsaj navidezno vrnil mir, se turška vlada trudi, da bi očistila svoj mednarodni ugled, ki ga je tako naCelo nasilje v zadnjih dneh. Televizije vsega sveta so namreč dale izreden poudarek nasilju, ki je od nedelje do srede prizadel turško alavitsko versko skupnost in ki je terjal 28 življenj in več kot sto ranjenih. Prvi znak normalizacije so dale oblasti s prek-licom policijske ure za Gaziosmanpašino Četrt, kjer so v nedeljo islamski fundamentalisti z atentatom proti alavitom sprožili vrtinec nasilja. Kot pišejo časopisi, se je vlada znašla pred kvadraturo kroga. Preprečiti mora novo nasilje, ne da bi se poslužila pretirane policijske represije kot v prejšnjih dneh; državi mora zagotoviti gospodarsko rast, za katero je bistvene važnosti carinski sporazum, ki ga je sklenila 6. marca z EZ; ne sme pa se zameriti muslimanskim integralistom, ki so postali vse vplivnejši med sunitskim večinskim prebivalstvom. Pri tem se vlada poslužuje že klasičnega »zunanjega sovražnika« in noče priznati, da so vzroki vsega v pomanjkljivi demokraciji in nespoštovanju Človekovih pravic. SINGAPUR - Odvetniki Flor Contemplacion, filipinske hišne pomočnice, ki so jo singapurske oblasti obsodile na smrt z obtožbo umora 4-letnega otroka in njegove varuške, so vCeraj vložili še zadnjo prošnjo za odlog kazni, predvidene danes ob zori. Prošnjo so izročili singapurskemu predsedniku Ong Teng Ceon-gu, vendar je upanje, da bi rešili obsojenko, prav majhno, saj je predsednik pred dnevi zavrnil podobno prošnjo filipinskega predsednika Fidela Ramosa, Ceš da so dokazi o ženskini nedolžnosti neutemeljeni. V Manili je zunanji minister Roberto Romulo izjavil, da je Contemplacion že vdana v lastno usodo. »Zahvalila se je vsem, ki so si na kakršen koli način prizadevali, da bi ji rešili življenje, vendar ne želi odložitve, ki bi ji samo podaljšala trpljenje za nekaj Časa in meni, da je potemtakem najbolj, Ce jo usmrtijo takoj,« je dejal Romulo. Contemplacion je stara 42 let in mati štirih otrok. Hišna pomočnica Frenil-la trdi, da je obsojenka nedolžna, od tod številne zahteve za ponovitev procesa. Singapurska vlada, ki je znana po svojih drakonskih ukrepih, pa Frenillinih trditev ne jemlje kot dokaz in trdir da so žensko spoznali za krivo tako med policijsko preiskavo kot med sodno obravnavo. Če bodo obsodbo izpeljali, so filipinski komunistični gverilci že zagrozili, da bodo ubili singapurske diplomate, poslovneže in turiste na Manili. Ker so doslej že ubili vec kot 200 filipinskih vladnih funkcionarjev in policistov, je singapurska ambasada v Manili zastražena noC in dan. L _____ŠPANIJA__ Ponosni na kraljevsko družino MADRID - Na predvečer prve kraljevske poroke v Španiji po skoraj sto letih, bi lahko odnos Spancev do kraljeve družine označili kot dobrohotno naklonjen. Burboni, ki jih je po 40 letih izgnanstva leta 1975 znova ustoličil general Francisco Franco, so uspeli o sebi ustvariti podobo monarhov s skrajnim občutkom za konkretno in priljudno. Španski kraljevski par, Sofija in Carlos, sta med ljudstvom zelo priljubljena »Popolnoma normalni so, prav nic ne spominjajo na druge kraljevske rodbine, ki živijo v veliki odmaknjenosti od javnosti,« je prepričan Julian Novarro, glavni urednik priljubljene revije Semana, ki vzdržuje redne stike z Burboni. V obdobju, ko postaja javnost v Britaniji precej nepotrpežljiva spričo različnih vragolij mlajših elanov kraljeve družine, se španska javnost z iskreno zvedavostjo pripravlja na poroko najstarejše hčere Juana Carlosa, infante Elene. Do tega slovesnega dogodka bo prišlo v soboto v Sevilli. Dobri poznavalci elanov kraljeve družine ugotavljajo, da jih imajo Spanci radi zato, ker so priljudni in imajo velik smisel za humor, in zato, ker živijo skromno. Njihovi otroci hodijo v navadne šole, veliko se ukvarjajo s športom, ne izogibajo se stikom z navadnimi ljudmi. Prav nic se tudi ne bojijo razkriti svojih človeških lastnosti v javnosti. Nihče, ki je spremljal olimpijske igre v Barceloni, ne bo tako zlahka pozabil, s kakšnim navdušenjem je vsa kraljeva dru- žina, ki je iskreno predana športu, spremljala te igre. Kralj je skočil pokonci, ko je navijal za Španijo, in kraljico Sofijo so oblile solze ponosa, ker je njen sin kot olimpijski tekmovalec nosil zastavo pred španskim moštvom na uvodni slovesnosti. Predvsem pa se kralj Juan Carlos in vsa njegova družina resnično zavzemajo za demokratična naCela, zaradi katerih so poželi tudi občudovanja Spancev. Ko je 57-letni Juan Carlos prevzel oblast po Francovi smrti, so bili skoraj vsi v Španiji prepričani, da bo mladi monarh stopal po stopinjah preminulega vojaškega diktatorja. Navsezadnje je bil vzgojen v njegovi senci in o njem je bilo malo slišati. Toda mehko in odločno je popeljal svojo državo skozi skrajno občutljivo obdobje do demokracije. 23. februarja leta 1981, ko mu je uspelo preprečiti vojaški državni udar, pa je dokončno osvojil srca Spancev. »OdloCno je stopil na stran demokracije. Po tem dejanju je njegova priljubljenost skokovito zrasla,« ugotavlja Navarro. Kralj kot predsednik države, ki je ustavna monarhija, običajno ne posega v politiko, kar je dokazala tudi njegova zadržanost, ko se zavestno ni opredelil do najnovejše krize, ki je močno ogrozila vladajočo socialistično stranko. »Kot v drugih okoliščinah je kralj tudi tokrat pokazal veliko mero takta in previdnosti,« je zapisal pisatelj Antonio Buero Vallejo. Podpora kralju je tako trdna, da so španski mediji soglasno zavrnili možnost razširjanja govoric o njegovih domnevnih skokih čez plot, ki so jih zaceli širiti francoski tabloidi avgusta 1992. Ce bi bili ti skoki dokazani, je prepričan Navarro, bi javnost zagotovo stopila na stran kraljice Sofije. »Kraljica je talentirana, umetniško navdahnjena in priljubljena, zato bi bila obsodba kralja zelo huda,« je izjavil. Kraljica Sofija, ki je rojena v Grčiji, od koder izhaja njena družina, je zelo dejavna v javnosti, Čeprav zna ohraniti tudi svojo zasebnost. Svoje tri otroke je vzgojila ta- ko kot katerakoli druga španska družina, z njimi veliko prepotovala, jih naučila dobro smucati, jahati konje in igrati klavir. Zaroka infante Elene, 'kar je španska beseda za princeso, je Španijo nekoliko osupnila, saj je bila njena romanca z Ja-imejem de Marichala-rjem, ki živi v Parizu, popolna skrivnost. Ma-richalarja imajo sicer za uglednega kandidata, zlasti pa so vsi veseli, da se je njuno razmerje izoblikovalo povsem zunaj pritiska javnosti. »Marichalar je idealen, ne samo zato, ker ima rad princeso in ker izhaja iz dobre družine, paC pa zato, ker je zadostil poglavitnemu pogoju: nihče ni vedel zanj, nobena njegova slika, kaj šele njegovo ime, se ni pojavila v tisku, kot je zapisala ena od revij. Kot druga po rangu v odnosu do španskega prestola - za njenim mlajšim bratom princem Filipom - je imela Elena v zadnjih petih letih nekaj snubcev, za katere je javnost vedela, med njimi tudi habsburškega nadvojvodo Georga. Elena, ki ima diplomo iz pedagogike, navzven ne kaže ni C tistega, s Cimer se ponašata, denimo, princesi Carolina ali Stephanie iz Monaca. A Ce bi sklepali po darilih in čestitkah s katerimi je zdaj zasuta kraljevska družina, je zelo priljubljena. 31-le-tno nevesto je večina tiska visoko povzdignila, mnogi umetniki in pisci so ji posvetili svoja dela, prebivalci Seville pa jo imajo tako ali tako za svojo. Pisatelj in nobelovec Jose Čamilo Cela ji je poklonil dva oslička, sinova svojega najljubšega osla. Vznemirjenje spričo te poroke je Čutiti v zraku zlasti v Sevilli, kjer vse mrgoli pri olepševanju mesta, ki bo dobilo novo podobo in nove pločnike. Tu bo namreč prva kraljeva poroke v tej državi - zadnji poroki sta bili leta 1901 in 1906, poročili sta se sestri zadnjega španskega kralja Alfonza KIH. Toda po tem dogodku bo kraljeva družina znova zaživela svoje povsem običajno življenje. Tracey Ober / Reuter POLJSKA Otoplitev odnosov s cerkvijo in spor z mediji VARŠAVA - Prvi teden vlade nekdanjega komunista Jožefa 01eksyja sta zaznamovala dva presenetljiva dogodka: začetek popuščanja napetosti v odnosih s cerkvijo in zaostritev odnosov z mediji, zlasti s televizijo. V ponedeljek, teden dni po imenovanju, je novi premier izjavil, da bo njegova vlada predlagala ratifikacijo sporazuma z Vatikanom. Ratifikacijo sporazuma, ki ga je Poljska podpisala poleti 1993, je doslej zavirala prav 01eksyjeva stranka, zveza nekdanjih komunistov SLD. Ratifikacijo je pogojevala s sprejemom nove ustave, CeS da sporazum ni v skladu s temeljnim ustavnim zakonom, zaradi Cesar bi se morali znova dogovoriti o njegovih vsebinskih vidikih, kar pa je cerkev odločno zavrnila. V torek je posebna parlamentarna komisija, ki jo vodi nekdanji komunist Zbignievv Siemiatkovvski, ocenila, da se sporazum sklada s sedanjo ustavo, in s tem zavrnila ugotovitve ene od podkomisij, ki ji je predsedovala Izabela Sierakovvska, prav tako iz vrst SLD. Sporazum naj bi dokončno ratifircirali takoj po sprejemu nove ustave, najpozneje pa do 31. januarja 1996. je še poudaril Siemiatkovvski, ni pa povsem izključil možnosti poznejših vsebinskih posegov. Generalni tajnik poljskega primasa monsignor Tadeusz Pieronek je pozdravil odločitev parlamentarne komisije, ki jo razume predvsem kot »pripravljenost na sodelovanje s cerkvijo«. Popuščanju napetosti v odnosih med vlado in cerkvijo, ki je sledilo petkovemu napadu poljskega primasa kardinala Jožefa Glempa na vlado - izjavil je. da se na Poljskem »nadaljuje vladavina nekdanjega režima«-- je pospremil tudi nepričakovani napad vlade na javno televizijo. Politika informiranja prejšnje vlade VValdemarja Pavvlaka je bila zelo slaba. Zato je imenovanje nekdanje televizijske novinarke Aleksandre Jakubovvske za tiskovno predstavnico 01eksyjeve vlade vzbudilo upanje, da se bodo stvari na tem področju izboljšale-Toda le teden dni zatem je Jakubovvska madno vložila pritožbo televizijskemu svetu, v kateri je poudarila, da sta oba javna programa žrtev »pomanjkljive profesionalne usposobljenosti ali zlonamernosti«, s katero obravnavajo vlado. Po njenem mnenju bi morale informacije, ki se nanašajo na premiera, biti objavljen® »na ustreznem mestu in ob ustreznih terminih«. Kritično se je obregnila ob zaporedje poročil, saj je bila novica o tem, da se je premier sestal s tujimi diplomatskimi predstavniki, v dnevniku prvega programa objavljena šele na devetem mestu, za prispevkom o kabulskem živalskem vrtu ter prispevkom, ki je govoril o tem, da naj bi francoskim narkomanom zagotovili sterilne injekcijske igle zastonj. Nekdanja novinarka, ki je bila pod prejšnjim režimom urednica televizijskega dnevnika, je svojim nekdanjim kolegom tudi očitala, da so njeno izjavo skrajšali in odlomke vmontirali med izjavo kardinala Glempa* ko je ta napadel vlado premierja 01eksyja. Pri tem so odlomki njenih izjav še okrepih vtis, da je spor globlji* kot je v resnici. Uradna pritožba Jakubovvske je naletela na kritične odmeve v vrstah njenih nekdanjih kolegov, sprožila pa je tudi nenaklonjenost opozicijskih strank Michel Viatteau / AFPj Adamsov obisk v ZDA tcabutja britansko javnost VVASHINGTON - Poleg Britancev, M so skrajno nejevoljni, ker je Bill Clinton sprejel irskega nacionalista Genyja Adamsa, se tudi VVashington sprašuje, ali si ni predsednik privoščil izjeme v »posebnih odnosih« z Londonom. Bela hiša zatrjuje, da se ne ozira na to, kaj si mislijo Britanci. Medtem ko Adams potuje po ZDA in nabira sredstva za sklade Sinn Feina, političnega krila Irske republikanske armade, se ameriški predstavniki zaklinjajo, da se v ameriško-britanskih odnosih ni prav nic spremenilo in da so prav takšni, kakršni so že nekaj desetletij - »posebni«. Predstavnik Bele hiše Mike McCurry je včeraj izjavil, da med VVashingto-nom in Londonom še naprej vladajo »posebni in topli odnosi, ki jih v zadnjem Času britanski analitiki vsaj enkrat na mesec razglasijo za mrtve«. Toda na drugi strani Atlantika se je vsul plaz besnih obtožb na Clintona, ko je ta Adamsu dovolil, da nabira sredstva za svoje sklade po ZDA, in ga povrh tega povabil v Belo hišo, Čeprav mu je to potezo pet minut pred dvanajsto odsvetoval eden od britanskih odposlancev. Britanski premier John Major je Clintonu nemudoma napisal pismo in novinarjem dejal, da je Sinn Fein še zmeraj povezan s »teroristično organizacijo« Iro. Za večino Britancev je predsednik Sinn Feina Gerry Adams namreč zelo sporna oseba. Predstavniki Bele hiše vztrajajo, da je bil poglavi- tni namen Clintonove gostoljubnosti do Adamsa prispevati k mirni rešitvi severnoirskega vprašanja, nikakor pa ne - kot so to označili nekateri kritiki -dvorjenje milijonom Američanom irskega porekla, ki večinoma živijo v državah, pomembnih za predsednika, kot sta Massachusetts in New York Vztrajno zanikajo tudi misel, da gre za poravnavanje zaostalih računov volilne kampanje iz leta 1992, ko sta dva stratega Majorjeve konservativne stranke sodelovala v volilnem štabu Clintonovega nasprotnika, takratnega predsednika Georgea Busha. V Beli hiši tudi ponosno poudarjajo, da je Ira prvič razglasila premirje lani avgusta, le nekaj mesecev za tem, ko je Clinton Adamsu prižgal prvo mednarodno zeleno luC in mu odobril vizum za potovanje v ZDA. »Clinton je Gerry Adams se je v VVashingtonu sestal tudi z Edvardom Kennedyjem (Telefoto: AP) dokazal, da je v severnoirskem vprašanju, za katerega so številni" menili, da je nerešljivo, vendarle mogoče doseči napredek,« je izjavil predstavnik Clino-tonove administracije. Britanski viri zatrjujejo, da je resnica prav nasprotna, kajti Clintonova najnovejša odločitev prav nic ne prispeva k pospeševanju mirovnega procesa. Po njihovem mnenju bi Clintonova naklonjenost Adamsu lahko prej vzbudila dvom v mirovne pogovore pri večini prebivalcev Severne Irske, ki se zavzemajo za to, da bi ohranili sedanji odnos do Londona. Poleg tega Britanci menijo, da Adams nima nobene potrebe po zbiranju sredstev, saj se je dokončno odrekel nasilju pri reševanju severnoirskega spora. Komentarji o Adamsovem obisku, ki naj bi močno načel »posebne odnose« med Londonom in Washing-tonom, se pogosto razlikujejo zgolj pri tem, katera področja naj bi bila s tem najbolj prizadeta: gospodarsko, kulturno, varnostno ali katero drugo. Mogoče niti ta ne, ugotavljajo drugi analitiki, Čeprav hkrati pripominjajo, da odnosi po tem dejanju vsekakor ne bodo veC enaki. Susan Comwell / Reuter New York rimes proslavlja NEW YORK - 143 let in 177 dni po svojem rojstvu je New York Times včeraj v vzdušju ponosne prisebnosti proslavil izid svoje petdesettisoce številke. V obvestilu, ki obsega pičlih štirinajst vrstic, podpisanem s kraticami A. O. S., se je predsednik in generalni direktor skupine New York Times Company Arthur Ochs Sulzberger zahvalil osebju, ker je »omogočilo, da je petdesettisocpr-va številka Časnika kar najboljša«. To pa je, kot je zapisal, tudi »najboljši način proslave«. »Najslednje sporočilo vam bom faksiral ob petinsedemdesetti-soci številki,« je Sulzberger sklenil svoj jedemati zapis. Na prvi strani številke, ki nosi datum 14. marec 1995, samo trije oglaševalci v drobnih okvirjih izražajo svoje najboljše Zelje ob jubiljeju tega uglednega dnevnika in treba se je prebiti vse do priloge Metro, posvečene mestu Nevv York, Ce hoCemo naleteti na naslov, ki se z očitno lažno skromnostjo sprašuje: »Kaj se skriva za oznako: Letnik CXMLIV ... st. 50.000? Preprosto -143 let novic.« V redakciji ni bilo nobene proslave, saj »kaj podobnega ni v našem stilu,« je komentiral Erič Dickmann, eden predstavnikov tega Časnika. Vsa ta leta je New York Times izhajal skoraj nepretrgoma - od izida prve številke, ki so jo v Četrtek 18. septembra leta 1851 prodajah po en penny, in sicer pod naslovom New -York Daily Times, ime ameriške prestolnice so še pisati z vezajem. Med številnimi stavkami, ki so za-zanamovale 143 let izhajanja tega Časnika, se je New York Timesu skoraj zmeraj posrečilo najti pot do kioskov in bralcev - Ce ni šlo drugače, s pomočjo svojih izdaj na zahodni obali ZDA ali v tujini -razen leta 1978, ko je prekinitev trajala 88 dni. Ko je 18. avgusta leta 1896 časnik kupil Adolph Ochs, se je v vodstvu Časnika zvrstilo pet generacij te družine. Vse so skušale zvesto slediti geslu, p° katerem se je ravnal njihov predhodnih po letu 1897 pa so to vodilo natisnili tudi ob naslovnici: »Vse novice, ki jih j® vredno objaviti.« »Vsi, ki so zaposleni pri Timesu, pojmujejo svoje nalog® skrajno odgovorno, saj se zavedajo, oa pišejo za najmočnejše ameriško informacijsko glasilo,«< je pojasnil Randy R°t' henberg, nekdanji novinar New York limesa, ki danes piše za revijo Esquire* glasilo Centra za preučevanje medijev pri kolumbijski univerzi. Čeprav se je v tem stoletju medijski univerzum zelo razširil in razvejal, zaradi Cesar imajo imajo posamezne televizijske mreže in Časniki manj moči, )® New York Times ostal »edini ameriški medij, ki lahko določeni temi zagotovi svoj imprimatur z odločitvijo, da jo °° objavil,« je prepričan Rothenberg. Tou sprejemanje takšnih odločitev pog°sf° spremljajo pretresi v sami redakciji, kj predstavlja »najbolj bleščečo in najbo J nevTotizirano celoto, ki sem jo kdajko srečal,« je še pripomnil Rothenberg. F njegovem je bila najbolj sporna odločitev uredništva v zgodovini tega Časnika ra zkritje identitete mlade ženske, ki j® 1® a 1991 VViltiama Kennedyja Smitha obtožila posilstva. Novinarji so »bili skrajno osupli* n® samo zato, ker je bil s tem prekoračen neki tabu, ampak tudi zato, ker je Ne York Times sočasno z razkritjem njen® identitete objavil tudi njeno fotogram0 in tako omogočil vsem drugim medijen * da so natisniti vse, kar so hoteli - kar je tudi zgodilo,« je še dodal Rothenberfr Frederic Bichon/Ar PRED KONFERENCO ZDRUŽENIH NARODOV O PODNEBJU Po Riu de Janeiru še beltinski neuspeh? Nemčija ima malo možnosti, da bi industrijske države sprejele predlog o omejevanju emisije do leta 2000 UN-Konferenz Berlin X 7 J-m 7# LIMADEBATTE Topla greda ruši naravna ravnovesja Sedanji naravni sistem se je izoblikoval v sedmih tisočletjih stabilnega podnebja Berlin - »življenjski tekočina industrijsk družbe je obenem tud njena poguba: gre za fo sUne energetske vire. Go t°vo nam bo Sele okro }eta 2050 uspelo omejil izločanje škodljivih pli n°v, ki povzročajo uci nek tople grede,« prav Hartmut Grassi, glavn koordinator raziskav Podnebju pri ženevsk izpostavi OZN. Grassi obenem svai Pred prevelikimi pričakc ^anji v zvezi z berlinsk konferenco o podnebje na kateri bodo stroko vajaki razpravljali tanjšanju izločanja pli nov, ki so krivi za učine tople grede. Organizacija za zaSCit narave WWF (WorL 'Vide Fund for Nature) s Pogosto pritožuje zarad ''nenehnih zastojev pi klimadiplomaciji" «, ver nar pa Grassi v zvezi tem poziva k potrpežljive sti: »Večina ljudi pozabljč na traja cela desetletja Preden je mogoče tovrstn konvencije uresničiti.« Berlinska konferenca j nadaljevanje srečanja Bio de Janeiru leta 1992 takrat so industrijske eh jtave sklenile, da bodo d teta 2000 zmanjšale emi sijo škodljivih plinov °zracju na raven iz let t990. Toda konferenca s 1® Zal končala z »lepotno napako: udeleženci se ne jnrec niso dogovorili eni, kaj naj bi tem ukre Pom sledilo. Posamezn .Zave utegnejo po izpol nitvi teh pogojev znov Povišati stopnjo emisije kar bi spet vodilo k segre vfnju zemlje in dvigova nju morske gladine. . Zaščitniki narave pa s 'ti razočarani tudi nai Potekom predpogajanj, k ?n 86 odvijala februarja tmvv Vorku, saj niso bil določeni nobeni novi cilji. Poleg tega nobena od industrijskih držav ni pripravljena prevzeti vodilne vloge v teh prizadevanjih, države izvoznice nafte pa se tako ali tako vseskozi upirajo tovrstnim ukrepom. Številni strokovnjaki zato napovedujejo, da bo berlinska konferenca o podnebju doživela neuspeh. Nemčija namerava konvencijo o zaščiti podnebja dopolniti z dokumentom, ki bi industrijske države zavezoval, da stopnje emisije do leta 2000 ne povečajo, oziroma jo celo zmanjšajo. Toda možnosti za sprejetje nemškega predloga so izredno majhne. Pričakovati je, da bo v Berlinu sprejet zgolj mandat za začetek pogajanj o dokumentu, ki bi države podpisnice prisilil, da spoštujejo določena pravila. V primeru, da izločanje škodljivih snovi v ozračje ne bo zmanjšano, strokovnjaki napovedujejo občutne spremembe podnebja: »Primerljive bodo s spremembami, ki so se dogajale o id zadnje ledene dobe do danes,« razloži Mojib Latif, ki dela na institutu Max Planck v Hamburgu. Po njegovih besedah se je Zemlja v tem Časovnem obdobju segrela za štiri stopinje Celzija. »Tolikšno otoplitev napovedujejo tudi zdaj - toda že v obdobju naslednjih stotih let.« Grassi k temu dodaja: »Globalna sprememba podnebja se ne da veC preprečiti. Tudi Ce bi nemudoma ustavili vse “pošiljke" škodljivih plinov v atmosfero, nam ne bi uspelo ustaviti sprememb. Vprašanje je le, kolikšne bodo.« Silvia Kusidlo / dpa BERLIN - Znanstveniki napovedujejo, da se bo zemlja do leta 2100 občutno ogrela. Predvidevajo umiranje ekosistemov, napredovanje puSCav, številnejše viharje, zvišanje morske gladine in manjše letine. Zaradi spremembe podnebja, ki je najvecja v zadnjih dveh tisočletjih, se je po podatkih strokovnjakov za okolje močno povečal učinek tople grede, zelo napredovalo pa je tudi krčenje zaščitne ozonske plasti. Sicer se napovedi sprememb podnebja v prihodnosti močno razhajajo, toda njihovo sporočilo je jasno: če se bo segrevanje zemlje tudi v prihodnje nadaljevalo - Čeprav le za desetinko stopinje na leto -bosta rastlinski in živalski svet utrpela velikansko škodo. Naravni sistem bi se zaCel podirati, saj se je zadnjih sedem tisoč let razvijal v uravnoteženih naravnih pogojih. Kritična meja segretja naj bi bila 0,1 stopinje na desetletje. Meddržavna komisija za zaščito podnebja pri OZN (IPPC) pa napoveduje, da se bo temperatura zviševala za 0, 3 stopinje na desetletje, v naslednjem stoletju torej skupaj za tri stopinje. Posledice tega bi bile občutne: zaradi taljenja večnega ledu bi se morska gladina dvignila za dobrih 60 centimetrov. Število katastrofalnih poplav in viharjev bi se zaradi otoplitve morskih tokov močno povečalo. Sčasoma bi se potopilo na desettisoce kvadratnih kilometrov obalnih območij. Prizadeta bi bila območja ob izlivih naslednjih velikih rek: Nila, Gangesa, Inda, Jangceja, Mekonga, Nigera, Missis- sippija, Amazonke in Poja. Sedveda so ogroženi tudi nekateri otoki, na primer Maldivi. Uničenih bi bilo tudi na tisoče živalskih vrst. Obalni in obrečni ekosistemi namreč nimajo možnosti, da bi se umaknili v notranjost. Ljudje, ki so se zaradi revščine zatekli na obalna območja, pa bi izgubili svoj življenjski prostor. Obsežnejše padavine bi morda pomagale tropskim gozdovom, toda posek že zdaj občutno krci njihov obseg. Zaradi pretirane otoplitve na Arktiki bi se severni gozdovi sicer pomaknili za veC kot petsto kilometrov na sever, toda suša in z njo povezani požari bi hkrati krčili njihov obseg na južnem robu. Po izračunih strokovnjakov naj bi se območje Arktike ogrelo za osem stopinj. Plavajoči led bi se zato stalil in izumrla bi celotna prehranska veriga do severnega medveda. V tropskih predelih pa bi se vremensko dogajanje povsem spremenilo. Južna Evropa in ameriški srednji zahod bi se lahko spremenila v puščave. Ne glede na posledice za kmetijstvo bi lahko že v naslednjih tridesetih letih izumrlo 50 tisoč živalskih vrst. Te izredno hitre spremembe tudi pospešujejo tanjšanje ozonske plasti. Nihče ne more natančno napovedati prihodnosti. Toda osnovni podatki vsekakor povedo dovolj: v vrednostnih sistemih, katerih podlaga je povsem ekonomska, lahko Človek izgubi ali pa priigra milijarde. Toda narava ne pozna iger. Ce bo udarila nazaj, tudi bilijoni ne bodo zadostovali za popravilo škode. Harro H. Miiller / dpa Superračunalniki razkrivajo to, kar Zemlja tisočletja varuje kot svojo skrivnost HAMBURG - Imenujejo jih strela, 9'0In, ploha, dež, rosenje, neptun in 'sea“- Te naprave po svoji zunanjosti in yelikosti ne ustrezajo predstavam, Id jih lrr|amo o računalnikih. Tudi glede zmo-8*)>vosti se superračunalniki nemškega centra za raziskave podnebja (DKRZ) v Hamburgu zelo razlikujejo od navadnih asebnih računalnikov. V notranjosti teh naprav potekajo kompleksne.simulacije, kakršne bi si še , 0 Pred nedavnim težko zamisliti. ”Big .r°n“ (veliko železo), kot raziskovalci mtenujejo svoje naprave, ne služi le zna-n°sti, temveč daje tudi podatke, ki so Uporabni za “podnebno politiko". Teorij o razvoju podnebja je veliko, to-ua le redke stojijo na trdnih temeljih. Ali UN-Konferenz Berlin /.' X A-dba ■ ; • - A*- vnin-T* I m ■LIMADEBATTE se globalne otoplitve ne da preprečiti? Na kakšen način onesnaževanje ozračja, vulkanski izbruhi in globalni obtok vode vplivajo na podnebje? »Z Zemljo se pač ne da delati poskusov,« pravi VVofgang Seli, tehnični direktor nemškega centra za raziskavo podnebja (DKRZ). Ker je dogajanje na zemlji'izredno kompleksno in celovito, ga je treba izraziti v obliki računskega modela. Po vsem svetu pa obstaja le majhno število računskih središč, v katerih bi lahko v kratkem Času obdelali izredno zahtevne “podnebne modele". V Hamburgu so pred desetimi leti zaceli snovati sodobni računski center. Aprila leta 1985 je znanstvena ekipa meteorološkega oddelka inštituta Max Planck dobila superračunalnik tipa Cyber 205, ki je omogočal prve izračune “podnebnih modelov". Leta 1988 so s pomočjo superračunalnika CRAY 2 povečali računsko moc za sedemkrat. Danes pa ra- ziskovalci delajo z računalnikom CRAY 916, imenovanem “sea“ in vrednem 21 milijonov nemških mark. Ta "stroj” zmore 16 milijard računskih operacij na sekundo. Simulacija sprememb podnebja v enem samem letu zahteva 100 bilijonov računskih operacij. Ce bi želeli z računalniki, kakršne so imeli doslej, izračunati potek podnebja v prihodnjih sto letih, bi morali na rezutate Čakati nekaj let. »S prihajajočo generacijo računalnikov nam bo In kaj pravzaprav je... ... učinek tople grede Atmosfera ščiti zemljo pred hlajenjem na podoben način kot topla greda. Tako sončni žarki dosežejo zemljo in se zaradi ozračja ne odbijejo v celoti nazaj v vesolje - sicer povprečna temperatura na zemlji ne bi presegla minus 18 stopinj Celzija. Zaradi naravnega učinka tople grede je tako povprečna temperatura na zemlji 15 stopinj Celzija. Toda od industrializacije naprej se je ta naravni učinek tople grede okrepil, in sicer predvsem zaradi obsežnih emisij ogljikovega dioksida kot tudi zaradi povečanja stopnje različnih ogljikovodikov, metana ter smejalnega plina v ozračju. Posledica teh pojavov so globalne spremembe podnebja. ... ogljikov dioksid Ogljikov dioksid (C02) je plin, ki nastaja pri različnih vrstah zgorevanja. Ker se je obseg sežiga premoga, nafte, zemeljskega plina in lesa v preteklih desetletjih zelo povečal, je postal C02 nevaren dejavnik. Odgovoren je za petdeset odstotkov učinka tople grede in lahko povzroča obsežne spremembe podnebja. Samo iz nemških dimnikov in izpušnih cevi je bilo leta 1993 v ozračje izlpušCenih 900 milijonov ton ogljikovega dioksida. Po vsem svetu pa je bilo izpuščenih kar 22,3 milijarde ton. ... okvirna konvencija o podnebju S to konvencijo bodo skušale države podpisnice omejiti segrevanje zemlje. Okvirni dogovor o tem so sklenili že leta 1992 na svetovnem vrhu o okolju v Rio de Janeiru. V dogovom je zapisana namera industrijskih držav, da do leta 2000 zmanjšajo emisijo ogljikovega dioksida na stopnjo, ki je bila ugotovljena leta 1990. Zal pa je ostalo nerešeno vprašanje, kaj naj bi se zgodilo potem. Na primer - Nemčija namerava stopnjo tega plina, ki povečuje učinek tople grede, zmanjšati za 25 do 30 odstotkov (glede na leto 1987). ... podnebje Podnebje določenega območja je skupek vseh vremenskih pojavov, ki se v nekem daljšem časovnem obdobju vedno znova ponavljajo. K temu, na primer, spadajo veter, temperatura in padavine. Nasprotno pa vreme opisuje le neko trenutno stanje. O dejavnikih, ki vplivajo na podnebje, pa je znano le malo. Zato tudi strokovnjaki le s težavo napovedujejo globalne spremembe podnebja. To se je v zgodovini zemlje večkrat spremenilo, toda ljudje vsaj do danes na te spremembe niso imeli nobenega vpliva. omogočeno izbrane primere izračunati izredno natančno.« Po naročilu nemškega ministrstva za znanost so hamburški strokovnjaki raziskali, kako tesno so spremembe podnebja povezane s koncentracijo škodljivih plinov v ozračju. Po prvem scenariju so izhajali iz domneve, da se emisije škodljivih plinov nemoteno povišujejo, drugi scenarij pa je predvideval občutno zmanjšanje njihovega obsega. Za prvi scenarij so strokovnjaki v hamburškem DKRZ izračunali »bistveno globalno otoplitev za dve do tri stopinji Celzija« v naslednjih sto letih. Številke so pokazale, da je mogoče podnebje dejansko zaščititi s primernim obnašanjem človeštva. Christoph Dembach / dpa UN-Konferenz Berlin M .4: 5 LIMADEBATTE SVET Petek, 17. marca 1995 ZAKAVKAZJE Se en poskus prevrata v Azerbajdžanu MOSKVA - Azerbajdžanski predsednik Gajdar Alijev je izjavil, da se je njegova država znova znašla na robu državljanske vojne. Uporne policijske enote, ki jih je obkolila vojska, je pozval, naj se takoj predajo. Po številnih spopadih med uporniki in vladnimi silami v Bakuju in na vzhodu države je Alijev v televizijskem nagovoru opozoril, »da utegne trpeti civilno prebivalstvo, Ce zločinci ne bodo prostovoljno odložili orožja«. 71-letni Alijev, veteran sovjetske politike, ki s trdo roko vodi Azerbajdžan že od leta 1993, se je s televizijskim pozivom odzval le nekaj ur po oboroženem napadu na oporišče policijskih specialcev, ki ga je vojska obkolila v Nisamiju, osem kilometrov od središča Ba-kuja. V napadu, ki so ga policisti odbili, je bil ubit en napadalec, enega pa so ranili. Upor vodi poveljnik specialnih enot Rovšan Džavadov, ki so ga v sredo odstavili s položaja namestnika nohanjega ministra. Pod njegovim po- veljstvom je v prestolnici približno tri tisoč pohcistov. Do upora je prišlo po tem, ko je notranji minister Ramil Usubov zahteval, naj special-ci po oboroženih spopadih, do katerih je na severozahodu države prišlo v ponedeljek, odložijo orožje. Spopadi so terjali deset mrtvih in dva ranjena v Kazaku in Akstafi v bližini armenske meje, speci-alci, ki jih Baku obtožuje, da se ukvarjajo z nezakonito trgovino z bakrom, pa so zasedli več upravnih zgradb. Po trditvah Alijeva sta Džavadov in njegov brat Makir kriva NOVICE Chirac je za Evropo narodov PARIZ - Pariški župan Jacques Chirac, trenutno glavni kandidat za zmago na bližajočih se predsedniških volitvah, je v včerajšnjem predvolilnem govoru podal svojo vizijo francoske zunanje pohtike. Dejal je, da je nujno potrebna reforma EZ, ki bi posameznim državam članicam omogočila večji vpliv na oblikovanje skupne zunanje in obrambne politike. Z izjavo, da je skrajni čas, da »tehnokratsko Evropo« zamenja »Evropa narodov«, želi konservativni neogohst Chirac nedvomno združiti v svojem taboru tako zagovornike kot nasprotnike evropskega združevanja. »Rad bi, da se Francozi spravijo z Evropo in obenem dosežejo medsebojno spravo o Evropi,« je rekel Chirac in dodal, da je vpliv Francije v svetu odvisen od njene vloge v EZ. Tokrat ni ponovil sporne zahteve o pono-vem referendumu za priključitev enotni evropski denarni enoti. Na obrambnem področju se bo Chirac zavzel za profesionalizacijo francoske vojske, povedal pa je tudi, da naj Francija ne bi takoj sprejela popolne prepovedi opravljanja jedrskih poskusov. Nemčija, ki jo je označil za enega izmed stebrov EZ (drugi je seveda Francija), in Japonska morata po njegovem mnenju čimprej dobiti stalni sedež v Varnostnem svet OZN, saj sedanja sestava tega telesa ne odgovarja več dejanskim razmeram v svetu. Po zadnjih anketah vodi Chirac v francoski predsedniški tekmi s 27 odstotki glasov, medtem ko se premier Balladur - Chiracov neogolistični kolega - in socialist Jospin borita za drugo mesto, vsak s približno 20 odstotki. (Reuter) Poskus skupinskega samomora na Filipinih MORONG - V filipinskem begunskem centru Morong, ki leži 80 kilometrov zahodno od Manile, se je včeraj skoraj 300 Vietnamcev uprlo varnostim organom, ki so jih prišli preselit v drugo zbirališče, odkoder naj bi jih zatem vrnili v domovino. Nekateri izmed beguncev, ki so že večkrat zagrozili z množičnim samomorom, če bi jih hoteli poslati nazaj v Vietnam, so se zatekli na strehe barak, drugi pa so z mačetami in noži grozili policistom. Ko so na prizorišče prispeli oboroženi vojaki, so si trije moški iz protesta prerezali žile na zapestjih, starejša ženska pa se je zabodla v trebuh. Eden izmed upornikov je grozil tudi s sarhozažigom, kar pa so mu preprečili drugi begunci. Nato je voditelj upora le privolil v sodelovanje s policijo in prepričal sonarodnjake, naj se mimo pripravijo na odhod. Ranjenim so nudili zdravniško pomoč in so menda zunaj smrtne nevarnosti. Na Filipinih čaka na prisilno vrnitev domov več kot 1.500 Vietnamcev, ki so zaprosili za azil v ZDA, vendar jih je Washington iz različnih vzrokov zavrnil. (Reuter) Ruski finančni optimizem MOSKVA - V Kremlju so včeraj uradno odobrili nov načrt gospodarske politike, ki ga je mska vlada oblikovala v sodelovanju s centralno banko in Mednarodnim denarnim skladom. Tako je Moskva izpolnila pogoj za prejem posojila v vrednosti 6.5 milijarde dolarjev, ki ji ga je postavil MDS. Premier Cemomirdin je ob tem povedal, da ekonomski program vključuje »tak sistem financiranja državnega proračuna, ki ne spodbuja inflacije, strogo davčno politiko in odpravo nekaterih omejitev na področju trgovanja s tujino«. Po njegovih besedah naj bi država še letos dosegla resnično finančno stabilnost, pospešila gospodarsko reformo in postala zanimivejša za vlagatelje. (Reuter) Azerbajdžanski predsednik Gajdar Alijev (Telefoto: AP) oboroženega napada na »državo in ljudstvo« ter »zlorabe svojega položaja za protipravno pridobitev premoženja in izsiljevanje«. »Specialne enote policije sta spremenila v orožje medsebojnih spopadov različnih mafijskih tolp v državi,« je še dodal. Neposredno po predsednikovem pozivu so vladne sile v četrtek s pomočjo oklepnikov začele napad na bakujski sedež Makirja Džavadova, ki ga brani približno dvajset telesnih stražarjev. Branilcem je uspelo odvrniti napad, v katerem je bilo ranjenih sedem pripadnikov vladnih sil, uničili pa so tudi dva oklepnika. Džavadov ima za seboj že en poskus državnega udara: oktobra lani ga je skušal izvesti s pomočjo nekdanjega premiera Surata Guseinova, ki je moral pozneje odstopiti. »Zdajšnji dogodki so ponovitev oktobrskih,« je izjavil Alijev in poudaril, da je takratno vedenje Džavadovu »odpustil«. Alijev, nekdanji član politbiroja komunistične partije Sovjetske zveze, je znova prišel na oblast leta 1993 s pomočjo oborožene vstaje, ki jo je ob domnevni podpori Rusov začel Guseinov v Gandži, svojem zahodnem oporišču. Rusija je takrat želela, da bi se na oblast znova vrnil Alijev, saj bi tako lahko izigrala njegovega proturško usmerjenega protikandidata Abulfaza Elčibeja, čeprav Moskvi tudi pri Alijevu marsikaj ni bilo všeč. Alijev je pristal na gradnjo naftovoda do zahodnih obal Kaspijskega morja, ki bi potekal čez Turčijo. Temu načrtu je Rusija nasprotovala, saj bi ji bolj ustrezala povezava z njenim čmomorskim pristani-ščen Novorosijskom. V Azerbajdžanu je jeseni z mednarodnim konzorcijem, v katerem ima Rusija manjšinski delež, podpisal pogodbo v vrednosti 7, 4 milijarde dolarjev, po kateri naj bi v 30 letih načrpali petsto milijonov ton azerbaj-džanske surove nafte. Jean Raffaelli / AFP O čem pišejo drugje po svetu O ribiškem sporu med EZ in Kanado »Ribiški spor med Evropsko zvezo, Španijo in Kanado bi lahko razčistili po diplomatski poti, če se vlada v Madridu in Evropska komisija v Bruslju ne bi tako glasno odzvali na kanadsko ravnanje. V nasprotju s svojimi navadami je Evropska zveza za sabo takoj podrla vse mostove in se podala na pot neposredne konfrontacije s Kanado. To je bilo vse drugo kot častno dejanje. Ne glede na to, ali imajo Kanadčani pravico na svoji strani ali pa tudi ne, na mednarodnem prizorišču preprosto ne sodi k dobremu tonu, če nekdo grozi z ognjem in dinamitom, dokler okoliščine še niso povsem pojasnjene.« (Jyllands-Posten, Knbenhavn) O madžarski gospodarski politiki »Premier Hom, njegov prav tako socialistični minister za finance Bokros in vodja centralne banke Suranyi vedo, da je bil že skrajni čas za nova gospodarskopolitična prizadevanja. Ce bi še naprej odlašali, bi se lahko na Madžarskem ponovil 'mehiški sindrom'. Zavlačevanje vlade premiera Homa pri sanaciji gospodarstva in nejasna privatizacijska politika sta pri tujih vlagateljih izzvali nelagodje. Madžarska ima dolgove v visini 18, 5 milijarde' dolarjev in tako sodi med močno zadolžene države. Po mnenju Suranyija in Bokrosa je zdaj najpomembneje, da Madžarska znova pridobi zapupanje vlagateljev. Oba dobro vesta, zakaj: vsi novi dvomi v madžarsko gospodarsko reformo zahtevajo denar, ki ga je treba plačati v obliki višjih obresti pn novih posojilih.« (Handelsblatt, Diisseldorf) O odpoklicu Kovaljova »Moža, ki je poosebljal rusko vest v čečenski vojni, skušajo zdaj utišati: prejšnji teden je ruski parlament Sergeja Kovaljova odpoklical iz parlamentarne komisije za človekove pravice. 240 ruskih poslancev je torej mnenja, da je nekdanji disident izdal Rusijo. Izdaja Rusije? Takoj po začetku mskega napada na Grozni je Kovaljov odletel v čečensko glavno mesto in je tam med ruskim napadom zbiral dokaze o kršitvah človekovih pravic. Nato je skušal s trdnimi stališči odvrniti Jelcina od neusmiljenega napada na Čečenijo. Njegova ’izdaja'je bila v tem, da je tuje vlade pozval k pritisku na Moskvo. S tem je le skušal končati morijo v Čečeniji.« (Die Zeit, Hamburg) BOSNA IN HERCEGOVINA befbegović nasprotuje podaljšanju premirja Poveljnik vojske BIH napoveduje novo vojno BONN, SARAJEVO (Reuter, dpa) - Bosanski predsednik Alija Izetbegovič je vče-■ raj prispel na dvodnevni delovni obisk v Nemčijo, kjer se je sestal s predstavniki vlade in parlamenta. Izetbegoviča, Id ga je v Bonn v znak solidarnosti in podpore prebivalstvu BiH povabil nemški zunanji minister Klaus Kinkel, je z vsemi državniškimi častmi sprejel tudi nemški predsednik Roman Herzog. Bosanski predsednik je v Bonnu na presenečenje gostiteljev, ki si prizadevajo za Cim hitejšo in mimo rešitev balkanske krize, izjavil, da nasprotuje podaljšanju premirja z bosanskimi Srbi. Po njegovem mnenju morajo Srbi najprej sprejeti mirovni načrt skupine za stike. Tudi za poveljnika muslimanske vojske Rasima Deliča je nadaljevanje vojne po izteku premirja veliko bolj verjetno, kot pa mirna rešitev krize. »Ker pohtične rešitve ni na obzorju in ker se premirja tako ali tako ne spoštuje, je nov izbruh vojne precej bolj realen,« je včeraj za sarajevsko Oslobođenje izjavil Delič, obenem pa dodal, da »je o možnosti razširitve spopadov na ves Balkan pretirano govoriti, saj si Srbi ne morejo privoščiti odpiranja novih front«. Muslimanske enote so dobro pripravljene in oborožene, saj naj bi premirje, kot je povedal Delič, izkoristile za prestrukturiranje in usposabljanje. »Nasi opazovalci poročajo o vse večjih premikih in pripravah na spopade na vseh frontah v BiH,« je Deličevo izjavo potrdil predstavnik Unproforja v Sarajevu. Srbske enote so v noči na četrtek izstrelile več granat na središče Sarajeva, vse bolj dejavni so tudi srbski ostrostrelci. O srditih spopadih med muslimanskimi enotami in Srbi poročajo Se iz bihaSke enklave in Gorazda, kjer so Srbi napadli tudi patruljo britanskih mirovnikov. Prva obletnica federacije Muslimanov in Hrvatov WASHINGTON - Bela hiša bo namenila več pozornosti Bosni, kjer se »oblaki vojne spet temnijo«, potem ko so vsaj deloma rešili krizo z vojaki Združenih narodov na Hrvaškem. Tako je dejal neki višji ameriški uradnik, zunanji minister War-ren Christopher pa je včeraj najpomembnejše igralce bosanske krize povabil v ameriško prestolnico na proslavljanje prve obletnice Federacije Bosne in Hercegovine, ki združuje sprte bosanske Hrvate in Muslimane. V Washington so prispeli predsednik federacije Krešimir Zubak ter člana skupnega predsedništva Ejub Ganič in Tatjana Ljujič-Mi-jatovič. Hrvaška pa je na proslavo poslala predsednika Franja Tuđmana, zunanjega ministra Mateja Graniča in obrambnega ministra Gojka Suška. Zbrani so obeležili krhko politično in še bolj negotovo vojaško zvezo med bosanskimi Hrvati in Muslimani, ki jo je pred letom dni pomagala ustanoviti Clintonova administracija. Kljub vsej svoji krhkosti pa je zveza vendarle prekinila ogorčene spopade med bosanski Hrvati in Muslimani ter omogočila morebiten skupni nastop proti Srbom v prihodnosti, ko se bo izteklo premirje v Bosni. Za ZDA je ohanitev federacije bistvenega pomena, skupaj z Evropsko zvezo so celo sestavili neuradno skupino »Prijatelji federacije«. Srečanje v VVashingtonu je odprl zunanji minister Christopher, pa čeprav se je komaj vrnil z naporne diplomatske poti po Bližnjem vzhodu. Na srečanju skušajo politično in gospodarsko okrepiti federacijo. »Ce zveza ne bo držala, potem je konec s Hrvati in Muslimani v Bosni,« je dejal že omenjeni uradnik ' Na terenu pa se položaj vse bolj zaostruje. Bosanski Hrvati so včeraj prekinili, vse stike z vlado Alije Izetbegoviča, ker domnevajo, da je poveljnik bosanske vojske general. AtifDudakovič ukazal ubiti poveljnika milice HVO generala Vlada Santiča. Jim Wolf/Reuter O položaju v Italiji »To je najsrditejši politični boj v zadnjih letih. Ozadje lahko primerjamo s klasično tragedijo - nemška marka je namreč vredna 1200 lir in Italija je čedalje bolj odrinjena na rob Evrope. Toda scenarij je čuden, saj ne bo nobenih zmagovalcev, ostali bodo le poraženci in razdejanje, za katerega bodo odgovorni vsi.« (Corriere della Sera, Rim) O obisku Fidela Castra v Franciji »Predsednik Mitterand sicer opominja, da na Kubi prihaja do kršitev človekovih pravic, toda takoj doda, da Franciji ne bi ostalo veliko partnerjev, če bi imela odnose le z državami, ki ne kršijo človekovih pravic. Takih izjav se seveda veseli Castro, ti nenehno kritizira ZDA, ker imajo s Hanojem in Pekingom kolikor toliko normalne odnose, za Havano pa imajo drugačna merila. Embargo proti Kubi se zdi neprimeren tudi čedalje večjemu številu Američanov (vključno z nekaterimi Clintonovim1 svetovalci)... Toda kljub blokadi je Castro še naprej na oblasti-Tisti, ki zares trpijo, so povprečni Kubanci. Zato je občasno potreben tudi pogovor z diktatorjem, seveda če obstaja možnosti da se bodo stvari spremenile ... Castro si je dal za svoje potovanje v Evropo sešiti tri obleke in je za trenutek odložil svojo ou-vnozeleno uniformo... Zdaj se postavlja vprašanje, ali Castro m le mojster preobleke.« (Mlada fronta dnes, Praga) O Alžiriji »Tudi posredovnje iz tujine ne bi moglo preprečiti konlliti3 v Alžiriji. Toda ko je alžirska vlada odpovedala volitve in pre" povedala najmočnejšo fundamentalistično stranko, je Evropa odpovedala. Zunanjo politiko do Alžirije je namreč prepustila Franciji in nato do Alžirije prevzela isti odnos. V francoski politiki do Alžirije sta združeni podpora alžirskemu režimu in113 silnemu boju proti muslimanskim skrajnežem. Toda ta metoda je primesla le krvave obračune in se slabši položaj v državi-Zdaj je ključno vprašanje, katera muslimanska stranka bi v p11' mera, da pride na oblast, spoštovala evropske zahteve po sp0-štovanju človekovih pravic? ... Obstajajo tudi možnosti za evropsko-arabsko pobudo, kjer bi poiskali zmerneže v alžirsB vladi in islamskih skupinah. Te bi bilo treba pripraviti k vnovičnemu začetku dialoga.« (Independent, London) S r »XJ yy Ob podpisu sporazuma o bosansko-hrvaški federaciji marca lani v VVashingtonu NOVICE IZ VIPAVE Priznanje za odličnost VIPAVA - Kakovost vina potrjuje trg. Vipavska klet, ki posluje v sestavi podjetja Agroind. 'Vipava 1894’, je v tujino izvažala že pred dvema desetletjema, pred leti pa se je začela načrtno udeleževati mednarodnih ocenjevanj in vinskih sejmov. Priznanja in odličja je klet dobila v vrsti držav, eno najvecjih v Kanadi. Zadnje priznanje so Vipavci prejeli v Parizu, kjer je njihov Chardonnay 94 med skupno ocenjenimi 880 vzorci iz 25 držav dobil Prix d’ excellence. Laskavo mednarodno priznanje bo kleti pomagalo pri trženju v tujini, kamor namerava letos prodati približno 11 odstotkov vina, je povedal direktor podjetja Silvester Lemut. Redna plačila obveznosti AJDOVŠČINA - Prvi obrok za izdane obveznice je ajdovska občina plačala lani, februarja letos pa je po dveletnem odlogu servisirala tudi glavnico. Obrok v visini 25, 7 milijona tolarjev je tudi najvecji, visina prihodnjih obrokov pa se bo do leta 1999, ko bo zapadel v izplačilo zadnji, zniževala. Servisiranje obveznosti na območju novonastalih občin Ajdovščina in Vipava do nadaljnjega zagotavlja ajdovska občina. Občina je od sprejema sklepa o izdaji obveznic v višini 3, 5 milijona nemških mark do spremembe zakona o financiranju javne porabe izdala za 1,082 milijona mark obveznic. bšel je »Vejtr« AJDOVŠČINA - Zadnja številka glasila ajdovske zbornice obrti in podjetništva, »Vejtr«, ki pokriva obrtnike v ajdovski in novi vipavski občini, prinaša na naslovnici pogovor z direktorico Sklada za razvoj malega gospodarstva Cvetko Tinauer. Dosedanjih 341 milijonov tolarjev zadošča le za subvencioniranje obresti za posojila, ki so jih obrtniki najeli pri bankah. Sklad je pozitivno rešil 240 od dosedanjih 324 vlog. Z območja gornje Vipavske je bilo od 17 vlog ugodno rešenih osem. Novice zbral Artur Lipovž PIRAN / PROSTORSKE TE2AVE Kam z aihivom? Epiloga selitve primorskega arhiva še ni, čeprav je podjetje M-Degro po preselitvi arhivarjem ponudilo poslopje na Zupančičevi Problematika selitve piranskega arhiva že nekaj mesecev »burka« Čustva Pirančanov, svoj lonček so pristvila tudi občila. Naj na kratko obnovimo jedro primera, ki je po dolgem Času »poenotil« vse Pirančane. Ker naj bi bili prostori v okviru samostana sv. Frančiška Asiškega v Piranu že dlje Časa neustrezni, je Pokrajinski arhiv Koper hotel začasno preseliti piransko arhivsko gradivo v svoje prostore. Lani je bil celo sklenjen sporazum med občino, pokrajinskim arhivom in samostanom. Po njem naj bi se gradivo v samostan vrnilo leta 1998. Znano je, da je prejšnja oblast 1954 samostan nacionalizirala, lani pa so ga naposled vrnili pravemu lastniku. Menihi bi radi poslopje prenovili in do leta 1998, ko naj bi se iz prostorov izselili Se zadnji »gostje« -srednja zdravstvena Sola -tu uredili dva prostora, kamor naj bi se vrnilo dragoceno arhivsko gradivo. Kot je znano, pa se je sporazumu uprla nova mestna oblast, ki je sklenila, da gradivo ne sme iz mesta. Pirančanom so ta sklep narekovale izkušnje, saj je v preteklosti marsikatera ustanova »začasno« romala v Koper, pa je kasneje ni bilo nikoli veC nazaj. Tako so si naložili nalogo, da v najkrajšem Času najdejo prostore, kamor bi začasno - ali dokončno - preselili arhivsko gradivo. Te dni so svetniki prejeli izsledke komisij in strokovnjakov, ki so se podale v iskanje prostorov. Sprva je bilo v ognju pet želez, po temeljitem rešetanju pa sta ostali le še dve možnosti. Uradno, če temu lahko tako reCe-mo, najprimernejša rešitev bi bila preselitev arhiva v obrambni dom pri obzidju. Tu so strokovnjaki po temeljitem pregledu predvideli dve različici. Po prvi arhiv zasede ves pritlični del poslopja, kar bi pomenilo, da se morata iz njega izseliti tako izpostava za obrambo kot Klub študentov (KSOP). Po drugi bi bilo mogoCe večji del arhiva spraviti v kletne prostore, torej bi morali izseliti le eno od dejavnosti (najverjetneje KSOP). Strokovnjaki iz Ljubljane so povedali, da imata obe inačici lepotno napako. Glede prve so naleteli na odločen odpor republiške uprave za obrambo, druga pa bi zahtevala znaten gradbeni poseg. K sreCi se je na drugi strani zgodil pravi Čudež. V Času izdelave analize svetniki niso stali križem rok. Navezali so stike s podjetjem M-Degro in jim omenili možnost preselitve KSOP ali celo arhiva v del prostorov (zdaj izpraznjene) nekdanje veleblagovnice v Zupančičevi ulici. Odgovor je bil - nekoliko presenetljivo -pozitiven. Prostore so si takoj po tem odgovoru ogledali arhivski strokovnjaki, tudi vztrajna ravnateljica Pokrajinskega arhiva Koper Maruša Za- gradnik, in ugotovili, da so ti prostori za arhiv najprimernejši. Površina znaša 397, 89 kvadratnega metra, pomembno je tudi, da gre za novejšo gradnjo iz leta 1963 ter da so prostori pravokotne oblike in brez vlage, pritličje pa dovolj nad ravnijo, ki jo dosega visoko morje.Podani so bili tudi prvi predlogi, kako zadevo poslovno urediti. Podjetje M-Degro že nekaj Časa želi preseliti svoja skladišča in sedež s sedanje lokacije v SeCi v obrtno cono v Luciji. V zameno za zemljišče je pripravljeno takoj odstopiti poslopje v Zupančičevi. Skratka, presenetljiv zasuk v primeru »selitev piranskega arhiva«. (Z. B.) LIPICA / SEJEM EGUITANA Lipicanci so navdušili Nemce Slovensko turistično ponudbo je predstavila tudi agencija Vas Na nedavnem svetovnem sejmu Equitana v Essn einciji sta celotno slovensko turistično ponudbo zasto P'Ska kobilama, ki je predstavila učenje jahanja iz sv rilo 7nn„„ ... gencija Vas, Id je prikazala preživljanje podtnic na 'Y1 kmetijah. Sejem, ki si ga je v Času od 4. do 11. m ■JStedalo približno 400 tisoč obiskovalcev, je bil lepa p ‘riost za predstavitev sole jahanja, ki poteka v Lipici. n besedah dr. Stanka , e8clja, vodje lipiške kobi-^116, so lipiški jahači dne-rito nastopah z dresurno to-ko v veliki hali in vedno Poželi velik apalvz pred na-pPolno dvorano. Poleg spremljajočih prire-tev je sejem prikazal vse P toembnejše svetovne pa-j^e konj. Zelo bogat je bil. 0r konjske opreme za je- zdece in konje, predstavili pa so tudi notranjo ureditev hlevov, boksov in opreme za namestitev konj. Obiskovalce je navdušila široka ponudba kamionov in prikolic za prevoz konj na športne prireditve. Tudi ponudba krmil, mineralnih dodatkov in medicinskih potrebščin, ki spremljajo rejo konj, je bila zelo široka. Tako so na svoj raCun prišli rejci, strokovnjaki, tekmovalci in vsi tisti, ki se rekreacijsko ukvarjajo z jahanjem. Organizatorji so z vrsto novih pasem malih konj - ponijev za najmlajše - poskrbeli tudi za veselje otrok. Kot kaže, znova narašča povpraševanje po lipicanskih kobilah, ki slovijo po svoji vzdržljivosti, mirnosti in ponosni drži. Predstavniki lipiške kobilarne pa so udeležbo na svetovnem sejmu izkoristili tudi za poglabljanje poslovnih, strokovnih in prijateljskih stikov s predstavniki kobilarn iz Madžarske, Češke, Španije in Nemčije. (O. K. S.) -Rogatec./ predstavitev na sejmu alpe - adria Ponujajo povsem neokrnjeno naravo Razvijali bodo manjše turistične enote na podeželju dr x nav20cnosti predsednika Turistične zveze Slovenije ■ Marjana Rožica, logaškega občinskega vodstva in Stevil-, obiskovalcev so na sejmu Alpe-Adria včeraj predstavili ja lsllCno ponudbo logaške občine in drugih zanimivosti, Id Ponujajo v tem delu Notranjske. bcino Logatec in nje-rj aacrie na področju tu-sl nia ie predstavil loga-j, 1 župan Stanislav da iC’ ki ie Poudaril, tip c3 njihovem območju skp °do razvijali hotel-borfa tuiazma' Izkoristili 0 vse naravne dano- turishvpodbuiali maniSe žel’ tlCne en°te na pode-DrJU’ kmečki turizem s sup mbo kulinaričnih .P ciahtet, jahalni šport, cCftV0 ™ fm8e Preske v tega dela Notranj-tam; * se. Ponaša z lepo-kr=„ineokrniene narave, nr kega Podzemlja in nov ,ubnosti° domaci- Tako so za zdaj povsem odstopili od gradnje hotelskega turističnega kompleksa sredi Logatca, ki je bila načrtovana že za letos. Spodbudili naj bi dejavnost turističnega društva in poskrbeli za bogatejši kulturni utrip, v Logatcu bi radi odprli Notranjski muzej in za turistične namene preuredili nekdanji logaški grad, v kratkem pa načrtujejo otvoritev notranjskega radia. Najvecji poudarek pa bodo posvečali razvoju kmečkega turizma in manjše turistične ponudbe na podeželju. Na ob- močju logaške občine je trenutno šest turističnih kmetij, ki so svojo ponudbo predstavile tudi na letošnjem sejmu. Z bogatim informativnim gradivom se predstavljajo dom »Medved« s centrom za obšolske dejavnosti na Medvedjem Brdu, turistične kmetije Kaja, Grom in Žigon, kmetije odprtih vrat Sinkove, Urbanove in Pri Tomletu, gostišče Krpan, gostilna Tabor in picerija Baron. Tamkajšnje jamarsko društvo je obiskovalce povabilo na ogled kraškega podzemlja, gradivu pa je bila priložena tudi turistična karta in publikacija Franca Šušteršiča Reka sedmerih imen z opisom kraških lepot in podzemlja. Roman Bric Peti maj ostane praznik AJDOVŠČINA - Že prejšnja ajdovska skupština se je odločila, naj se dotedanji občinski praznik 5. maj še naprej ohrani v spomin na osvoboditev izpod fašizma in na priključitev Primorske k matični Sloveniji. Tega dne leta 1945 je bila v Ajdovščini oblikovana in javnosti predstavljena prva’slovenska vlada. Izbor Ajdovščine za sedež slovenske vlade ni bil naključen: pred tedanjimi velesilami je poudarjal slovensko pravico do priključitve dotlej okupirane Primorske. O tem, ali naj praznik ostane, je na zadnji seji razpravljal novoizvoljeni občinski svet, Čeprav občinski statut, ki ureja občinski praznik, še ni bil sprejet. Občinski svet je s poudarkom na kontinuiteti, ki občino umešča v širši slovenski prostor, in odločitvijo, da praznik ostane, prehitel statutarno razpravo zaradi bližajočega se praznika. Statut pa bo upošteval sprejeto odločitev. Občina podeli vsako leto največ dve petomajski nagradi in največ tri priznanja občine. V kratkem naj bi bil objavljen tudi natečaj za te nagrade. Neuradno je slišati, da naj bi petdesetletnico ustanovitve svoje predhodnice s Častno sejo v Ajdovščini obeležila tudi slovenska vlada. Artur Lipovž SLIVNA / NOV PLANINSKI DOM Pogled seže do Grintovca in Ojstrice Iz ljubljanske smeri se lahko povzpnemo na Zg. Slivno iz Kresnic Za dobro počutje planincev skrbita oskrbnika Branka Sitar in njen sin Jože (FotoJ.T.A.) Izleti v središče Slovenije na Spodnjo Slivno so postali že nekaj vsakdanjega. Ljudje si lahko ogledajo natanco izmerjeno točko, v kateri je matematično in geodetsko središče Slovenije. Na tem mestu je postavljeno že nekaj obeležij, ki kažejo na mnoge dogodke, predvsem tiste ob naši osamosvojitvi. Tudi to središče je postalo simbolna točka, za katero bi moral vedeti in jo vsaj enkrat v življenju obiskati vsak Slovenec. V njegovi bližini se nahaja tudi vas na prazgodovinskih tleh - Klenik, kjer so na planoti nad vasjo pred koncem prejšnjega stoletja izkopali vaško situlo. Našel jo je klenški kmet Janez Grilc na Kroni, kot domačini imenujejo planoto nad vasjo. Situla je dobila ime po bližnjih VaCah in ne po Kleniku, kjer je bila v resnici izkopana. O najditelju Janezu Grilcu govore podatki na spominski plošci njegove domače hiše, povečana vaška situla sredi Klenika pa o bogati prazgodovini teh krajev. Iz starih Časov se je ohranila tudi sušilnica lanu in še marsikaj, kar vabi ljudi v ta konec Slovenije. O spoštovanju te davne preteklosti govori tudi galerija lesenih skulptur na prazgodovinskih tleh, ki so jo skozi leta prispevali slovenski likovni umetniki. Iz vasi Spodnja Slivna se za gostilno Kimovec po ozki asfaltirani cesti lahko povzpnemo na vrh - na Zgornjo SUvno. Prav pod vrhom (880 m) sta mama Branka Sitar in sin Jože pred kratkim odprla sodoben Dom na Zgornji Slivni, ki ponuja Čudovit razgled na vse strani: proti Savinjskim Alpam na Grintovec, Ojstrico in Menino planino. Proti vzhodu uzremo Paški Kozjak, Cemšeniško planino, Mrzlico, Sveto goro in Kum. Proti jugu se pogled odpira proti Trdinovemu vrhu, Mimi gori, Obolnemu, Snežniku in Travni gori. Na zahodu vidimo Jance. Branka Sitar obljublja, da si bodo turisti, ki bodo prišli na Zgornjo Slivno, lahko že v bližnji prihodnosti s posebnim velikim daljnogledom ogledah to Čudovito panoramsko podobo Slovenije. Poleg razgleda dom ponuja tudi kakovostno gostinsko ponudbo. Ker te zanimive točke še ni odkrilo veliko turistov, v domu zdaj ni pretirane gneCe, zato se lahko gostinca docela posvetita vsakemu gostu. Treba je povedati, da je do vrha na Zgornji Slivni mogoče priti z avtom ali peš iz Spodnje Slivne oziroma iz moravske smeri. Vozilo lahko pustite v Gr-maCah, potem pa vas Caka ura in pol hoje po dobro označeni poti po pobočjih moravske doline. Iz ljubljanske smeri je na Zgornjo Slivno primeren dostop iz Kresnic, od koder je ravno tako ura in pol hoje. Janja T. Ambrož ® RAM @ RETE 4 6.45 9.30 10.05 11.50 12.25 12.35 13.30 14.00 14.20 14.50 15.45 17.30 17.55 18.00 18.10 18.50 19.35 20.30 20.40 22.45 22.55 0.05 0.15 0.25 0.55 Jutranja oddaja Unomat-tina, (7.00, 8.00, 9.00) dnevnik, gospodarstvo Dnevnik, 9.35 nan. Cuori senza eta Film: Intrigo a Taormina (kom., It. ’60), vmes (11.00) dnevnik Aktualna odd.: Tutti a ta-vola - Vabilo k mizi Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik Tednik TG1: VVeekend Kviz: Sala giochi Nan.: Catwalk Mladinska oddaja Solle-tico, vmes risanke Nan.: Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik, informacije Zanimivosti iz vsakdana: Italia sera Variete: Luna Park (vodi Pippo Baudo) Vreme in dnevnik Aktualno: II fatto Dok.: SuperKvark (vodi P. Angela) Dnevnik Variete: Seconda serata Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Dok. Videosapere: Faraonovo oko Aktualno: Sottovoce 1.15 Nad.: Bratje Karamazovi F RAI2 V kraljestvu narave Oddaja za najmlajše Nan.: Blue jeans Nad.: Quando si ama Aktualno: Lo sportello del cittadino, 11.00 Fra le righe TG2-33,11.45 dnevnik 2 Aktualno: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo in vreme Variete: Quante storie! Ragazzi Nad.: Paradise Beach, 14.55 Santa Barbara Aktualna oddaja Kronika v živo, vmes (15.45, 17.00) dnevnik Sport in vreme Sereno Variabile Nan.: Miami Vice Dnevnik in šport Aktualni odd.: I Fatti Vostri (vodi G. Magalli), 23.00 Potrebujem te Dnevnik, pregled tiska in vreme Vse najboljše za rojstni dan, Kino! Boks: Cassi-Presciutti (IP v lahki kat.) Filmske novosti Sanremo compilation <4. RAI 3 6.45 10.25 11.10 12.00 12.40 14.00 14.50 15.15 16.30 17.30 18.50 19.50 20.30 22.30 22.45 23.50 0.40 Oddaje Videosapere: Španščina, dok.. Filozofija, Alfabeto TV, dok. o naravi, itd. Fantastica Eta Fantastica Mente Dnevnik in gospodarstvo, 12.30 Znanstveni dnevnik Dove sono i Pirenei? Deželne vesti, dnevnik TGR v Italiji Sport: vaterpolo Videosapere: Parlato semplice SP v smučarskem teku Vreme, dnevnik, deželne vesti Blob Soup, 20.10 Blob Film: Telefon (krim., ZDA ‘77, i. C. Bronson, L. Remick, T. Daly) Dnevnik in vreme Aktualno: Money Line Aktualna odd.: Pubbli-mania (vodi R. Frassa) Dnevnik, pregled tiska in vreme 7.40 8.00 9.55 14.00 14.15 17.15 20.45 22.35 0.50 Nan.: Tre cuori in affitto Nad.: Manuela, 9.05 Gua-dalupe, 9.30 Catene d’amore Variete: Buona giornata, vmes 10.00 Teleprodaja, 11.00 nad. Febbre d’amore, 12.00 Rubi, 13.00 Sentieri, vmes (11.25.13.30) dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri, 15.30 Cuore selvaggio, 16.15 La donna del mistero Aktualno: Perdonami, 18.00 Funari News, vmes (19.00) dnevnik TV film: Un bambino perso per sempre (dram., ZDA . i. B. D’Angelo) Film: Legge criminale (krim., Kan. '88, i. G. Oldman, K. Bacon), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska @| CANALE5 Na prvi strani Maurizio Costanzo Shovv Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Kviz: Complotto di fami-glia Aktualno: Agenzia matri-moniale (vodi M. Flavi) Otroška oddaja TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: Ok, il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, 20.25 Stri-scia la notizia Variete: La stangata (vodita L. Cuccarini, E. Jac-chetti) Večerni dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costanzo Shovv, vmes (24.00) dnevnik Sgarbi quotidiani ITALIA 1 Otroški variete Nanizanke Aktualno: Village Odprti studio Sport studio Otroški variete Odprti studio Varieteja: Talk. Radio, 14.45 Non e la RAI Variete: Smile Nan.: Star Trek Aktualno: Village Nan.: 11 principe di Bel Air, 18.10 Superboy, 18.45 Village, 18.50 Primi baci Odprti studio, vreme Sport studio Variete: Karaoke Film: Flashfire (krim., ZDA ‘94, i. B. Žane) Fatti e misfatti, 22.45 No Limits Nan.: L’ombra della notte Italia 1 šport # TELE 4 13.30 20.35 19.30, 22.20, 0.25 Dogodki in odmevi Film: Che botte se incon-tri gli orsi (kom., 77) (•) MONTECARLO 14.00 14.10 20.00 20.35 23.00 18.45, 20.35, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Šport Film: Innocenza sotto ac-cusa (dram:, ZDA 71) The Lion Trophy Shovv Nad.: Homefront Variete: Tappeto volante IT SLOVENIJA 1 S Koper Snoopy, 7/13 del ameri- Euronevvs - TV novice ške risane nanizanke »Meridiani«, aktualna te- Roka rocka, pon. ma Osupljivi svet Nicolasa Odprte strani, oddajo pri- Hulota, ponovitev 3. dela pravlja Rosanna Giuricin franc. dok. nadaljevanke Stanje stvari - kultura, 2e veste, ponovitev oddajo pripravlja Nataša Poročila Melon Video strani Slovenski program: Kam vodijo naše stezice. Studio 2 - magazin oddaja TV Koper-Capodi- Primorska kronika stria TV dnevnik Film tedna: Jesenski me- Vesolje je... sec, ponovitev Prvi prispevek govori o Podarim - dobim, pono- drugačnem poljedelstvu, vitev drugi pa o boju proti TV dnevnik 1 smrtno nevarni mušji li- Otroški program: Učimo činki, ki v tropskih in se ročnih ustvarjalnosti, subtropskih deželah na- 11. oddaja pada toplokrvne živali in Pasje mesto, 7/23 del ka- celo človeka. nadske risane nanizanke Euronews [roj Regionalni studio Koper Vzporedna življenja - lju- Hugo, tv igrica dje in dogodki našega ča- IME Risanka sa - 1954, avtor: Silvano TV dnevnik 2, vreme, Sau šport Juke Box, glasbena odda- Turistična oddaja je v živo, I. del, vodi Viktorji '94. prenos iz Alex Bini Cankarjevega doma TV dnevnik TV dnevnik 3, vreme, Juke Box, glasbena odda- šport ja v živo, II. del, vodi B Žarišče Sova Alex Bini j m Davov svet, 20/23 del ameriške nanizanke | Derrick, 4/12 del nemške nanizanke iDiW Avstrija 1 Soseska strahu, ameriški ehM film | Novo v kinu, kino in zve- SLOVENIJA 2 SP v nord. disc., tek 4 x 5 km (2); skoki 120 m, eki-. pno, iz Thunder Baya Moj dobri prijatelj, pon. Penn & Teller, pon. Omizje Osmi dan, ponovitev Sova, ponovitev Znanje za znanje Podarim - dobim Poglej me! Pri koreninah«pblasti. 2/4 del ameriške nad. Alpe Adria - svoboda gibanja Obzorja - ogrožena moškost, dokum. oddaja Alpe Adria - svoboda gibanja Obiski Koncert orkestra slovenske filharmonije SP v nordijskih disciplinah, 4 x 10 km (M), pos. A KANALA Luc svetlobe, ponovitev Pred poroto, ponovitev Ameriških deset, pon. | A-shop, Spot tedna, CMT Spot tedna, A-shop I Jablane, pon. filma Pozitiv +, glas. oddaja A-shop, Poročila, risanka LuC svetlobe, 385. del Zločini stoletja, 10. del Poročila | Teden na borzi Srce, telo in duša, ameriška grozljivka Učna leta, 3.del Zgodba o igri, 3. del Pozitiv +, ponovitev Krik, ponovitev čmvMMTV (62. kanal) Kuhajmo skupaj Risanke MMTV shop Vrtnarjenje za vsakogar, obrezovanje sadnega dre-vja Popotnik, oddaja z nasveti popotnikom Final Comedown, film Amitywille course. film Video strani zde Halo otrok, ameriška komedija, 1988 Otroški program Vesoljska ladja Enterprise Tvegane igre Knight Rider Gangster proti volji Strasno prijazna družina Varuška Naš hrupni dom Vijolice ljubezni Prijatelji V jeci Pri Huxtablovih Luknja v ušesu Cas v sliki, kultura Pogledi od strani Ni poti nazaj, ameriški politični triler, 1987 Igrajo: Gene Hacman, Will Patton, Kevin Cos-tner, Sean Young in drugi Režija: Roger Donaldson VVedlock, ameriški akcijski film, 1991 Igrajo: Rutger Hauer, Mimi Rogers in drugi Režija: Lewis Teague Cas v sliki Francoska zveza II, ameriška kriminalka, 1971 Igrajo: Gene Hackman, Fernaddo Rey in dragi Ponovitve e™ Avstrija 2 Cas v sliki Rocky Mountains Pravica do ljubezni Moc strasti Umor, je napisala Smrt v avtobusu Vsak dan s Schiejokom Cas v sliki Dobrodošli v Avstriji Zvezna dežela danes Cas v slik, kultura Šport Stari Strašen konec Peter in Paul Cas v sliki Modem Times Sport: SP v nordijskih disciplinah; štafeta 4 x 10 km (M), posnetek Danvin v glavi Morda je naključje, poljski film, 1981 Režija: Krzystof Kieslovv-ski Videonoc ■ unmd Slovenija 1 5.00. 6.00. 6.30,7.30.8.00, 9.00, 10.00. 11.00, 12.00, 13.00. 14.00, 18.00, 19.00. 21.00. 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio ga-ga; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje in Glasbena oprema; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki In odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.30 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8,50 Rekreacija; 9.10 Koledar prireditev; 11.00 Country glasba; 11.50 Vreme; 12.00 Opoldne; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Petkova centrifuga;!7.35 Obvestila; 17.50 Šport; 19.30 Stop pops in novosti; 21.45 Kratka igra; 22.20 Heavy metal. Slovenija 3 7.00. 8.00, 9.00, 10.00. 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00. 22.00 Poročila: 8.05 Izobraževalni program; 10.05 Izbrana proza; 11.05 Reprize in soočanja; 12,05 Igramo in pojemo; 13.05 Zborovske pesmi; 13.40 Glasb, tradicija; 14.05 Gymna-sium; 15.00 Šanson; 16.05 Od uverture do plesa; 16.45 Likovni odmevi; 17.00 Solistični koncert: 18.05 Dimitrij; 19.30 Koncert Mariborske filharmonije; 22.05 Igra; 23.00 Šestnajst strun; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (Srednji val: 549 KHz, UKV 88,6,98.1,100.3,100.6,104. 3,107.6)8.30, 9.30, 10.30, 13.-30, 14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba, koledar; 6.30 Osmrtnice: 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri Val; 9:00 Servisne Informacije, prireditve; 9.10 Cestne razmere; 9.20 Vreme za konec tedna; 9.45 Mnenjsko rešeto; 11.15 Hladno toplo vroče; 12.30 Opold-nevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.15 Borzno poročilo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Mu-zak; 20.00-23.15 Večerni pr. Modrega vala RK; 23.15 Nočni pr. RS. Radio Koper (italijanski program) •6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone: 9.50 Izbirali ste: 10.00 Pre-gled tiska; 10.05 E. Gallet- ti; 10.35 Souvenir d'ltaly: 11.00 Med vrsticami; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Turistična odd.; 14.50 Single tedna; 15.00 Discoteca sound;16.00 Modri val; 18.45 Folk studio; 20.00 Prenos RMI. R. Glas Ljubljane 5.15, 7.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes v Ljubljani; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 12.15 Šport; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 17.55 špeckahla; 18.15 Evropa v enem tednu; 21.00 Odprta dlan; 22.00 Rockoteka. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Ko sem še majhen bil; 19.30- 24.00 Večerni program. Radio Maribor 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00. 13.00, 14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Evropa; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Kadar boš na rajžo šel; 14.00 Osmrtnice, obvestila; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17-30 Osmrtnice, obvestila- 18.00 Skriti kotiček; 19.30 Po domače; 20.00 Petkovi akvareli;23.15 Nočni pr- Radio Študent 11.00 Preklop; 12.00 Borzni parket; 14.00 OF (24 un info); 15.00 Recenzije & Napovedi (o arhitekturi)- "17.00 Enciklopedija; 19-00 TB: Povvder Monkeys,; 20.00 Radio ropot/ Okop' Slave, Idealna godba. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevniki.00, 10.00, 14-00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.0 Odprta knjiga: Kar P° domače (O. šest, r. Maver); 10.30 Intermezzo: 11.45 Okrogla miza; 12^ Primorska poje: MeRŽ morec-Tabor; 13.20 Gla sba po željah; 1^ 0 Deželna kronika; l^-Otroški kotiček; 14-^L Krajevne stvarnosti; 15-Potpuri; 15.30 Mladi val, 16.45 Postni govori; 17-UU Kulturna kronika; 17-10 in glasba: I Cameristi Tri0" stini; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Slov. glasba 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30,17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 17-u Izmenično Venus in Ra poke časa in življenja-18.15 Over noise. Radio Koroška 18.10-19.00 Kulturna obzorja. y NAPOVEDI PRIREDITEV Petek, 17. marca 1995 21 GLEDALIŠČA SLOVENIJA UUBUANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815 V ponedeljek, 20. marca, ob 19. uri: N. Prokić - RUSKA MISIJA (GD) S^ALA DRAMA, tel.: 061/221-511 “anes, n. marca, ob 20. uri: A. Nicolaj - PRVA KLA-''A, za izven. V soboto, 18. marca, ob 19.30: KDO JE NARISAL STANKU SKAKALNICO, za izven. Gostovanje plesne skupine Braneta Potočana j^GL, tel.: 061/210-852 rStos, 17. marca, ob 19.30: T. Bemhard - PRED UPOKOJITVIJO, za abonma red V. ?MG, tel.: 061/125 3312 Panes, 17. marca, ob 19.30: BUTTERENDFLV. pohoto, 18. marca, ob 16. uri: W. Dekleva - KLO- SNG OPERA, tel: 061/331-950 V soboto, 18. marca, ob 19. ud: C SaintSaens - SAMSON IN DALIJA. Gostovanje HNK Zagreb. V sredo, 22. marca, ob 19. uri: G- Donizetti - LJUBEZENSKI NAPOJ, ^ premiera. FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288 ifftos, 17. marca, ob 20. uri: Zijah A. Sokolović - CA-“ARES, CABAREI. Predstava bo Se v soboto, 18. mar-°b isti uri. v soboto, 18. marca, ob 17. uri: predstava CESARJEMA NOVA OBLAČILA lutkarja Cveta Severja. ri.nedeljo, 19. marca, ob 20. uri: IMPROLIGA. Eksibi-tekma treh najboljših: Radio Student, Gledali-T6 Ane Monro, Gils Nasa kabinet. Razprodano! u^TJAKOBSKO GLEDALIŠČE, L6-061/312-860 ottes, 17. marca, ob 19.30: L. Kraigher - ŠKOLJKA, y abonma red A in izven. LGL, tel.: 061/314-962 VELIKI ODER V soboto, 18. marca, ob 11. in 17. uri: R. Dahl-A. Tka-Cev - VELIKANSKI DOBRODUŠNI VELIKAN, za izven. Predstava bo Se v nedeljo, 19. marca, ob 11. uri. CEUE SLG, tel.: 063/25-332 V ponedeljek, 20. marca, ob 12. uri: J. Kranjc - DETEKTIV MEGLA, za abonma Sr. sola za gostinatvo in turizem Celje. Predstava bo še torek, 21. marca, ob 11. uri, za abonma Gimnazija Center Celje. ODERPODODROM Danes, 17. marca, ob 20.30: Z. Hočevar - SMEJCI, za abonma oderpododrom I. Predstava bo se v soboto, 18. marca, ob isti uri, za abonma oderpododrom 2. KOPER GLEDALIŠČE KOPER, tel.: 066/21-027 V soboto, 18. marca, ob 10. uri: PAPILU KLUB lutkovna predstava in delavnica. NOVA GORICA PDG, tel.: 065/25-326 Danes, 17. marca, ob 20. uri: H. Barker - LJUBEZEN DOBREGA MOŽA, za abonma petek B in izven. Razprodano! V soboto, 18. marca, ob 19. uri: A. Nicolaj - NI BILA PETA, BILA JE DEVETA, za izven. PORTOROŽ AVDITORIJ, tel: 066/ 746-610 V soboto, 18. marca, ob 20.30:1. Lovrič - AFERA PO-UHN KUFR. Gostuje gledališče Glej iz Ljubljane. furlanija-julijska krajina jbltumi dom anes, 17. t.m., ob 20.30 (red A, D. in F) go-3® SNG - Drama iz Ljubljane s predstavo W. pKakespeareja »Hamlet«. Režija Janez Pipan. °eovitvi jutri, 18. t.m., ob 20.30 (red B in E) „Jv nedeljo, 19. t.m., ob 16.00 (red C). Qledalisče Rossetti . atres, 17, t. m. »Od Donave do Sredozemlja«, P ®Ina skupina Vvette Bozsik, ob 20.30 »La s®Qtessa« in »Cosi che...«, jutri, 18. t. m. »La j„tata« in »Cosi che...« (predstava 5V); ob y koncert Aurora Ensamble. ta v ie predprodaja vstopnic za predstavo »II Cchino« (predstava 9G). ?|edališče Cristallo - La Contrada 18. t.m., ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Lavia (Massa) z delom F. Dostojevskega »II sogno di un uomo ridicolo«. V glavni vlogi Gabriele Lavia. TRŽIČ: Občinsko gledališče V sredo, 11. in v Četrtek, 12. aprila, ob 20.30 bo na sporedu komedija Eduarda De Filippa »II contratto» v priredbi Luče De Filippo. Režija Bruno Garofalo. GORICA: Kulturni dom V nedeljo, 19. t. m., ob 18. uri gostovanje amaterske skupine Oder 90 s predstavo »En dan z Edvardom«. SSG gostuje v ponedeljek, 20. t.m., (red A) in v torek, 21. t.m., (ob 20.30 (red B) s predstavo J. Jurčiča - A. Inkreta »Deseti brat». Režija Dušan Mlakar. [koroška ^SVIC IS p erieva dvorana: danes, 17. t.m., ob občni zbor Krščanske kulturne zveze. p^SlČE PRI BRNCI p. Pangarju: danes, 17. t.m., ob 18.30 - Red ®bcni zbor SPD DobraC. Sledi predavanje ‘diar ■ - - F ’ M ‘Pozitivi. Predava Jurij Buch. D01 ‘Sl: v torek, 28. t.m., ob 19.30 - Predavanje T. Domeja v okviru serije »50 let druge republike Avstrije: Koroška 1945-1955 - Neuresničljiva pričakovanja*. HODNIMA Pri Polancu bo v nedeljo, 19. t. m., ob 9. uri 17. pohod na Arihovo peC. RADISE V Kulturnem domu bo v nedeljo, 19. t. m., ob 10.30 »Lumpacivagabund«. Razne prireditve Lslovenija kTsNANA t^J FRANCE PREŠEREN, ^•061/332-288 evml , 21- marca, bo v Kudu prire itiHfk0 mladinske akcije proti re uzniu, ksenofobiji in nestmnnsti ^KbUCA ob^f’marca, dvorana pod L SEG0'\^goe^vitev PesniSk' K9P|g V^AUSCE KOPER da« ad^4- marca. ob 20. uri: jt 1 ABITANTI SO V ISTRI - dol oddaja namenjena kot opozorilo propadanja ter za ohranjanje istrskih vasi. PORTOROŽ AVDITORIJ, tel.: 066/ 746-610 Danes, 17. marca, ob 21. uri: otvoritev kavarne AVDITORIJ. Nastopa duo ROSANA in VEJ. MARIBOR DVORANA ROTOVŽ, Rotovški trg 1 V torek, 21. marca, ob 18. uri: predstavitev knjige TOMA KRIŽNARJA - Samotne sledi. MALI ODER SNG MARIBOR, Slovenska 27 V četrtek, 23. marca, ob 17. uri: kabinet prof. Sedmaka. Gost: VOJKO POGAČAR. SLOVENSKE KONJICE GOSTISCE DOM, Stari trg 41 V soboto, 18. marca, konferenčna dvorana ob 10. uri: predstavitev knjige MILANA GRMKA - Pasemski golobi. VELENJE GLSBENA SOLA VELENJE Danes, 17. marca, ob 19.30: občinska revija odraslih pevskih zborov POZDRAV POMLADI. NIJA-JULIJSKA KRAJINA fe-va dvorana (Ul. sv. Frančiška 20): v Slove' v m" °b 20.30, 41. redni občni zbor EUoznf u°a Plinskega društva iz Trsta. 8.p n° jka fakulteta (Ul. Lazzaretto vecchio 9 'b v sredo, 22. t. m., ob 18. uri preda- vanje prof. Pavla Merkuja »O glasbi Marija Kogoja«. Predavanje bo v italijanščini. RICMANJE Ricmanjski teden: danes, 17. t. m., nastop ansambla Adria kvintet in čarodeja Vikj show. Danes, 17. marca, bo v Galeriji pokrajinskega arhiva v Novi Gorici ob 20. mi otvoritev razstave skulptur SEBASTJANA PERSOLJE LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 V ponedeljek, 20. marca, ob 19.30: koncert ALEKSANDRA RUDINA (violončelo) in VLADIMIRJA SKANAVIJA (klavir), za srebrni abonma. KLUB CD, tel.: 061/176 72 28 V torek, 21. marca, ob 21. uri: koncert HANSA THEESSINK & BUJE GROOVE (na sliki). CEKINOV GRAD - TIVOLI V ponedeljek, 20. marca, ob 19.30: koncert kvarteta flavt: JERNEJ MARINŠEK, SPELA MOČILNIK, JASNA NADLES in NEVENKA GOLNER na klavirju. CEUE NARODNI DOM, tel.: 063/ 24-516 V torek, 21. marca, ob 19.30: koncert CELJSKEGA GODALNEGA ORKESTRA. Program: Petrič, Bach, Lipovšek, First. ČRNOMEU V ponedeljek, 20. marca, ob 19. uri: koncert kmomega ansambla slovenske filharmonije LJUBLJANSKEGA KVINTETA TROBIL. GORNJA RADGONA DVORANA PARTIZAN V soboto, 18. marca, koncert skupin LET3, BELCH, NOT WHY YES. KAMNIK RAZSTAVIŠČE VERONIKA V soboto, 18. marca, ob 20. uri: koncert dua PUERTO RIGO. PIRAN CLUB MAONA, Arze 5 V soboto, 18. marca, ob 21.30: JIMMY JOE&THE VOUNGS. ŠKOFJA LOKA Danes, 17. marca, kapela škofjeloškega gradu ob 20. uri: koncert komornega zbora KRANJ. FJK SLOVENIJA TRST UUBUANA CANKARJEV DOM, Prešernova 10 Razstava nagrajenih del natečajnega projekta Fotografija leta 1994 je na ogled do 19. marca. V Sprejemni dvorani je do 26. marca na ogled mednarodna razstava ilustracij za otroke PODOBE DOMIŠLJIJE. Razstava fotografij MARKA MODICA je na ogled do 29. marca (Mala galerija). MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5 Razstava Zimski salon, na kateri se predstavljata umetnici ALMIRA SADAR in MARIJA STARIČ JENKO je na ogled do 26. marca. GALERIJA AVLA, Trg republike 2 Razstava slik KARLA in ROKA ZELENKA je na ogled do 9. aprila. GALERIJA ARS, Čevljarska 2 Razstava plastik LOVRO INKRETA je na ogled do 6. aprila. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 Razstava skulptur JIRIJA BEZLAJA je na ogled do 26. marca. GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6 Razstava slik MARJA MESKA in kipov MARJANA KERSIC-BELACA je na ogled do 31. marca. GALERIJA EQURNA, Gregorčičeva 3 Razstava TRANSALPIN - nova umetnost iz Avstrije. JAKOPIČEVA GALERIJA, Slovenska 9 Razstava slik TONETA LAPAJNE je na ogled do 26. marca. GALERIJA SLOVENIJALES, Dunajska 22 V torek, 21. marca, bo ob 19. uri otvoritev razstave MILOŠA POPOVIČA. Razstava bo na ogled do 20. aprila. GALERIJA SKUC, Stari trg 21 Razstava FRAGMENTI... NAMIŠLJENIH BENETK je na ogled do 31. marca. TOBAČNI MUZEJ, Tobačna 5 Razstave TL 95 - s tematiko ženskega akta. Razstavljajo: JANEZ KNEZ, NIKOLAJ BEER, MARJAN SKUMAVC, MILAN RAZBORSEK, JANEZ MISO KNEZ. MURSKA SOBOTA GALERIJA MURSKA SOBOTA Razstave 22. RAZSTAVA MEDNARODNE LIKOVNE KOLONIJE V LENDAVI je na ogled do 4. aprila. KOPER GALERIJA MEDUZA, Čevljarska 34 Danes, 17. marca, bo otvoritev razstave slik SASE HRIBERNIK. Razstava bo na ogled do 5. aprila. Sasa Hribernik: gvaS z zlatimi lističi, 1994 VELENJE KC IVANA NAPOTNIKA Razstava del VOJKA POGAČARJA je na ogled do 22. marca. JESENICE RAZSTAVNI SALON DOUK, Titova 12 Danes, 17. marca, bo ob 18. uri otvoritev razstave PRAZNIČNI PRTI Članic odseka za ročna dela pri DPD Svoboda Tone Čufar in ornamentov s kmečkih skrinj NADE SaIaMON. Razstava bo na ogled do 5. aprila. ŠKOFJA LOKA GALERIJA IVANA GROHARJA, Mestni trg 37 Danes, 17. marca, bo ob 19. uri otvoritev razstave slik JASNE SAMARIN. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej judovske skupnosti »Carlo in Vera Wa-gner« (Ul. Monte 5): do 17.4. »Sveta dežela v antični topografiji«. Urnik: torek, sreda 16-20, Četrtek, petek 10-13, ob nedeljah pa dopoldne in popoldne. Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ot-tavio Bomben. Galerija Torbandena: na ogled je skupinska razstava »Maestri del novecento«. Art Light Hall: na ogled je razstava skulptur Giorgia Schumanna. Galerija Le Caveau (Ul. sv. Frančiška 51/a): v ponedeljek, 20. t.m., odprtje razstave slik oCeta in sina Seriani, ki bo odprta po običajnem urniku do 4. aprila. OPČINE Prosvetni dom: na ogled je razstava slik Stefana Turka. RICMANJE Ricmanjski teden: v Babni hiši je na ogled razstava likovnikov s tržaškega in goriškega. GORICA Galerija Kulturnega doma: do 20. t. m. bo na ogled razstava »Idrijske Čipke«, ki jo pri-. rejajo Kulturni dom Gorica,občina Idrija in Mestni muzej - Idrija. ŠPETER Beneška galerija: na ogled je fotografska razstava Laure Battich in Marine Bergnach. KOROŠKA CELOVEC Deželna galerija: do 30. aprila razstavlja Marie Lassnig. Hiša umetnikov - Mala galerija: Do 24. t.m. je na ogled razstava »Prostori« - keramični objekti in skulpture. TINJE Dom: na ogled je razstava fotografij Ivana Klariča »Hrepenenja«. ROŽEK Galerija Sikoronja: Na ogled je razstava »Tihožitja iz narave« VVernerja Neuvvirtha. ŠMIHEL NAD PLIBERKOM: Tovarna Knecht: na ogled je razstava Helmuta Blazeja. Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1994/95 V Četrtek, 23. t. m., ob 20.30 koncert Camerata Libacen-sis. Dirigent Stojan Kuret. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1994-95 Danes, 17. t.m., ob 21. uri (red C) »El amor brujo« Ma-nuela De Falle. Glavni interpreti: M. Gimenes, A. Noya, I. Yerba, T. Roj o in V. Ullate Ballet. Dirigent A. Gil Ordo-nez. Ponovitev jutri, 18. t.m., ob 18.00 (red S). V teku je predprodaja vstopnic za predstavo »Redemp-tion« C. Francka. Prodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich (urnik: 9-12/16-19 - zaprto ob ponedeljkih). Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo: V ponedeljek, 20. t.m., ob 20.30 - Koncert simfoničnega orkestra iz Cannesa. Nastopata P. Bender in M. Con-ti. GORICA Kulturni dom V sredo, 22. t. m., bo na sporedu KONCERT CAMERA-TE LABACENSIS. Nastopa Valentina Pavio (klavir). Dirigent Stojan Kuret. SOVODN JE Kulturni dom Jutri, 18. t.m., ob 20.30 »Primorska poje«. PORDENON Koncert ansambla Litfiba bo 7. aprila v Palasportu v Pordenonu (ter 5. aprila v Veroni - Palasport); 8. aprila pa bo v Bologni (Palasport) koncert ansambla Mega-death. MENJALNIŠKI TEČAJI 16. marca 1995 Nemška marka Avstrijski šiling Italijanska lira menjalnica (tečaj za 1 DEM) (tečaj za 1 ATS) (tečaj za 100 IR) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A banka Ljubljana 81,20 82,10 11,36 11,65 6,70 7,10 A banka Koper 80,50 81,80 11,28 11,63 6,65 7,10 A banka Nova Gorica 80,60 81,80 11,30 11,63 6,68 7,10 Banka Celje d.d., t: 063/431-459 80,60 82,00 11,30 11,60 6,70 7,10 Banka Noricum* d.d., t: 133-40-55 80,80 81,80 11,40 11,60 6,60 7,20 Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511 80,50 81,70 11,31 11,64 6,62 6,89 Bund Ljubljana, t: 18-51-318 81,10 81,60 11,20 11,55 6,65 7,10 Come 2 us* 81,15 81,55 11,46 11,60 6,70 7,00 Tel: 061/ 15-92-635, od 8-15, sob od 9-12 Creditanstalt d. d. 81,20 81,80 11,30 11,70 6,70 7,30 Hida, od 7-19, sob od 7-14 81,42 81,46 11,50 11,52 6,87 6,92 Ilirika Ljubljana, t: 12-51-095 81,36 81,42 11,51 11,53 6,85 6,92 Kompas Hertz Celje* 81,10 81,60 11,40 11,49 6,65 6,90 Tel: 063/26515, od 7-19, sob od 7-15 Kompas Hertz Velenje 81,00 81,40 11,40 11,49 6,65 6,90 Tel: 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13 Kompas Hertz Idrija* 81,00 81,40 11,40 11,49 6,65 6,90 Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-15 Kompas Hertz Tolmin* 81,00 81,40 11,40 11,49 6,65 6,90 Tel: 065/81-707, od 7-15, sob od 7-15 Kompas Hertz Bled* 81,00 81,40 11,40 11,49 6,65 6,90 Tel: 064/ 741519, od 8-12,17-19, sob od 7-16 Kompas Hertz Nova Gorica* 81,00 81,40 11,40 11,49 6,65 6,80 Tel: 065/28-711, od 7-19, sob od 7-19 Kompas Hertz Maribor* 81,00 81,40 11,40 11,49 6,65 6,90 Tel: 062/225-252, od 7-19, sob od 7-13 Nova kreditna banka Maribor d.d.* 80,25 82,00 11,38 11,72 6,50 7,15 Lemo Šempeter*,!: 065/ 32-250 81,00 81,75 11,32 11,56 6,62 6,88 Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009 81,15 80,70 11,43 11,65 6,80 7,40 Poštna banka Slovenije* 79,80 81,60 10,83 11,49 6,38 7,05 Publikum Ljubljana, t: 312-570 81,35 81,40 11,53 11,55 6,88 6,90 Publikum Piran, t: 066/ 73-269 81,10 81,47 11,38 11,49 6,95 7,03 Publikum Celje, t: 063/ 441-405 81,05 81,40 11,43 11,53 6,60 7,08 Publikum Maribor, t: 062/ 222-675 81,10 81,35 11,48 11,50 6,85 7,10 Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355 79,90 81,60 11,20 11,58 6,60 7,19 Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180 81,10 81,60 11,35 11,49 6,70 6,88 Publikum NM, t: 068/ 322-490 81,10 81,50 11,40 11,58 6,60 7,00 Publikum Žalec, t: 063/ 715-114 80,40 81,50 11,35 11,50 6,50 7,15 Publikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174 81,05 81,70 11,43 11,55 6,50 7,29 Publikum Kamnik, t: 061/832-914 81,20 81,70 11,44 11,65 6,79 7,02 Publikum Trebnje, t: 068/ 45-670 80,80 81,80 11,36 11,55 6,66 7,31 Publikum Sevnica, t: 0608/ 82-822 81,15 81,79 11,34 11,59 6,75 7,10 Publikum Mozirje, t: 063/ 831-842 80,40 81,28 11,31 11,49 6,70 7,20 SKB d.d.,*** 80,40 81,90 10,90 11,65 6,40 7,20 SHP Kranj, t: 064/331-741 81,30 81,50 11,47 11,53 6,90 7,15 SZKB d.d. Ljubljana 81,25 81,85 11,41 11,62 6,65 7,25 UBK Ljubljana, 1:061/444-358 80,60 81,90 11,35 11,63 6,70 7,10 Upimo Ljubljana, t: 212-073 81,32 81,39 11,51 11,53 6,85 6,89 Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo:' * Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:"** Sedet tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131 16. MAREC 1995 V URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1655,00 1725,00 nemška marka 1190,00 1240,00 francoski frank 336,00 349,00 holandski gulden 1068,00 1105,00 belgijski frank 59,00 60,00 funt šterling 2664,00 2760,00 irski šterling 2650,00 2745,00 danska krona 296,00 303,00 grška drahma 7,00 7,60 kanadski dolar 1175,00 1222,00 japonski jen 18,60 19,25 švicarski frank 1447,00 1498,00 avstrijski šiling 169,50 176,25 norveška krona 265,50 277,00 švedska krona 229,50 239,50 portugalski escudo 10,90 11,75 španska pezeta 12,80 13,50 avstralski dolar 1240,00 1283,00 madžarski florint 11,00 15,00 slovenski tolar 14,00 14,90 hrvaški dinar-kuna 320,00 335,00 16. MAREC 1995 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1669,00 1714,00 nemška marka 1204,00 1239,00 francoski frank 337,00 3528,00 holandski gulden 1069,00 1097,00 belgijski frank 58,00 59,20 funt šterling 2664,00 2754,00 irski šterling 2653,00 2743,00 danska krona 297,00 305,00 grška drahma 7,30 7,90 kanadski dolar 1178,00 1223,00 švicarski frank 1453,00 1483,00 avstrijski šiling 170,20 175,20 slovenski tolar 14,00 14,80 15. MAREC 1995 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 8,30 8,90 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 8,60 9,00 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,50 9,00 Avstrija Posojilnica Šentjakob 7,80 9,20 Avstrija Posojilnica Ločilo 8,50 9,10 Italija Kmečka banka Gotica 14,00 14,80 Italija Ttžaska kreditna banka 14,00 14,90 14. MAREC 1995 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.4098 francoski frank 28.0770 nizozemski gulden 89.1430 belgijski frank 4.8360 španska peseta 1.0907 danska krona 24.8600 kanadski dolar 0.9945 japonski jen 1.5464 švicarski frank 120.0700 avstrijski šiling 14.2070 italijanska lira 0.0365 švedska krona 19.4450 ABANKA D.D. LJUBLJANA Tečajna lista za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij, veljavna dne 17.3.95 Valuta Enota Nakupni Prodajni ATS 100 1.157/1519 1.1615040 DEM 100 8.150,0000 8.175,00000 USD 1 113,6518 114,0003 \ Tetigi so obinii, pri konkretnih poslih so moOia odstopanja. MENJALNICA HIDA obl/ 1-333-333 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 052 z dne 16.3. 1995 - Tečaji veljajo od 17.3. 1995 od 00.00 ure dalje država šifra valuta enota Avstralija 036 avstr, dolar 1 Avstrija Belgija 040 056 šiling frank 100 100 Kanada 124 dolar 1 Danska 208 krona 100 Finska 246 marka 100 Francija 250 frank 100 Nemčija 280 marka 100 Grčija 300 grd 100 Irska 372 funt 1 Italija 380 lira 100 Rep. Hrvaška 385 hrv. kuna 100 Japonska 392 jen 100 Nizozemska 528 gulden 100 Non/eška 578 krona 100 Portugalska Švedska 620 escudo 100 752 krona 100 Švica 756 frank 100 Velika Britanija 826 funt šterling 1 ZDA 840 dolar 1 Evropska unija 955 ECU t Španija 995 peseta 100 ZA DEVIZE nakupni srednji prodajni 84,1547 84,4079 84,6611 1158,1458 1161,6307 1165,1156 394,8521 396,0402 397,2283 79,6715 79,9112 80,1509 2019,9081 2025,9861 2032,0641 2609,6594 2617,5119 2625,36*1 2287,1098 2293,9918 2300,8738 8151,3644 8175,8921 8200,4198 - 49,9792 50,1291 - 181,1778 181,7213 6,7493 6,7696 6,7899 - 2200,0000 - 125,9957 126,3748 126,7539 7265,5556 7287,4179 7309,2802 1818,3249 1823,7963 1829,2677 77,0304 77,2622 77,4940 1569,9528 1574,6768 1579,4008 9837,8817 9867,4842 9897,0867 182,3271 181,8727 182,4183 113,6708 114,0128 114,3548 148,5423 148,9893 149,4363 88,3608 88,6267 88,8926 Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 17.3.1995 št. dni veljavni srednji cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) zapadlosti tečaj BS za 1 DEM (A) tolarski del (B) devizni del skupaj APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, ZPLACLJIVI 1 2.5. 1995: 1,500,000 819,778 811,196 1,630,974_ 56 109.3037% 108.1594% 108.7316% 150,000 81,978 81,120 163,097_ uteuAvi sroci uotANCLnc Tečajnica borznega trga št.: 50 Datum: 16. 3. 1995 Vrednost. papir obr. mdiv. ex kupon Stda[(3) enotni tečaj % sprem 1 1 1 Max. Min. looosrr 2ŠH «i r.v.v iiTTtifi iraims LEE 796 (4.5,93) 11.653 1,33 16.3. 11.400 11.990 12.000 10.500 210 PUB 1.000 (6.6.94) 13.769 ,39- 16.3. 13.600 13.890 13.850 13.590 220 ŠAL' 500 (7)(29.8.94) 20.366 ,84 16.3. 20.020 20.800 20.600 20.300 2.243 SKBR 458 (16.5.94.) 34.435 ,62- 16.3. 34.260 34.700 34.760 34.300 964 IQE * 1 fiViX [ijlTTP IfiT* RS01 8,0 4.(31.12.94) 98,2 ,08 16.3. 97,8 98,1 98,2 98,0 5.713 RS02 9,5 8.(1.10.94) 103,0 ,01- 16.3. 102,8 103,1 103,0 103,0 5.184 RS08 5,0 3.(30.11.94) 83,3 17.2. 917 RS11 7,0 4.(15.1.95) 90,0 2.3. 85,5 90,0 RSLlD 8,0 4.(31.12.94) 96,7 15.3. 96,7 RSL2D 0,5 8.(1.10.94] 99,0 16.3. 99,0 99,0 99,0 169 SKBl 10,0 4.(1.11.94) 95,6 75 16.3. 94,1 95,9 96,0 95,1 802 20E STTKVTE BSE S0E£ BTBR 12.200 ,93 16.3. 12.500 12.500 12.100 49 DAD 10.000 (1.6.94.) 130.293 1,96- 16.3. 130.000 131.200 134.900 120.200 24.886 FMD (!) 14.865 3,00 16.3. 14.660 15.300 15.000 14.700 639 GPGR 17.000 6,25 16.3. 17.000 17.000 17.000 17 HMER 15,186 4,79- 16.3. 15.020 16.500 16.500 15.0000 1.428 MKZ 218 (30.3.93.) 9.130 1,07 16.3. 9.000 9.180 9.130 9.130 91 MR 4.000 |8)(10.6.94.) 4.151 2,45- 16.3. 4.080 4.199 4.200 4.000 1.627 im (5) 727,0 ,42 16.3. 720,0 729,0 727,0 727,0 76 ms KBTP 4000 (23.5.94) 35,105 73 16.3. 34.700 36.500 35.400 35.000 667 PFNP 36.712 1,45- 16.3. 36.100 37.400 37.000 36.450 955 RGSP (6) 2.016 1,48- 16.3. 1.950 2.090 2.200 2.000 647 UBKP 11.700 1,74 16.3. 11.400 11.850 11.840 11.500 386 V1PP 40.800 ,97- 16.3, 40.800 41.250 40.800 40.800 816 ■smsii« LEK 12,0 4.(1.11.94) 97,5A 16.3. 97,5 97,5 25 OZG 11,0 4.(1195) 89,9 10.3. 90,5 PCE 12,0 6.(1.12.94) 97,5 ,51- 16.3. 97,6 97,5 97,5 28 PLJ 12,0 7.(11.95) 99,0 78 16.3. 987 99,0 99,0 254 PGO 10,0 1.(16.94) 05,1 15.3. 98,0 RSGS1 10,0 4.(1.6.94) 91,0 15.3. 89,5 91,0 Tečajnica izvenborznega trga ST. 50/95-16. 3. 1995 Vrednost. papir ±. ex kupon štdai(3) enotni lečaj % sprem datum povpraS ponudba Max. Min. 1000 SIT SEAR 4.450 13.3. 2.600 4.500 GRDO 119 (8.3.94.) 1,000 2.2. 3.600 10.000 HBR0 3.180 15.3. 500,0 3.000 m" 3.680 ,82 16.3. 3.430 3.680 3.690 3.670 74 SDR0 17.500 9.3. 10.100 17.500 RGSR 503,6 ,32 16.3. 500,0 529,0 520,0 460,0 711 JBPO 2.973 2,82- 16.3. 2.950 3.280 3.000 2.960 297 KBPI KBPP 48200 10.3. 30.000 39.000 OBKC 4.275 29,55 16.3. 4.100 4.600 4.500 4.000 483 TTeTi) iimnr GORO 10,0 9.(15.1.95) 98,0 26 16.3. 98,5 100,0 98,0 98,0 3 LOK (1.10.94) 83,8 3.3. 84,0 94,9 MIJO (1.4.94) 93,5 1,81- 16.3. 93,5 952 94,5 93,5 2.369 OSMO (1.10.94) 83,1 9.3. 78,0 83,0 OLSO 81.9.94) 852 15.3. 75,0 86,0 JNM (1.8.94) 89,5 15.3. 86,3 88,9 3P0 6.(12.95) 862 15.3. 84,5 90,0 UBKK (15.10.94) 60,0 15.3. 25,0 mo (1.10.94) 98,5 30.1. 92,0 99,5 ko dnevni (vSU) BO dnevni (v SU) |120 dnevni (v SU) TiTiirm BNB2imnaLboiia(1.6.95) (1.6.95) 962 ,13 16.3. 96,3 96,3 96,3 962 21.646 pl nat bona (v SIT) NBSl 49.000 15.3. 45.000 kelnatbona(vSU)NBS2 17.442 2,24 163. 17.100 17.170 81.200 16.800 248.147 131 :(.•« 150.000 SUskupaj maj parski del maj 108,6 2.3. [devizni del maj 150.000 SUskupaj maj Rolama del maj pviznidelma) 16.3.95 preišnii d T d% 1.204,17 1.203,38 0,79 0,07 Vse pravice pridržane. Opombe: Obveznice, komercialni zapisi in blagajniški zapisi kotirajo v od- olajšava; A - aplikacijski teCaj: boizni p S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgovanje; * - dosežena 10-odstotna dnevna sprememba tečaja; * * - dosežena 30-odstotna omejitev - trgovanje je zadržano. Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSLl, SKBl, OZG, PCE, PGO, PLJ, RGSl; ex kupon - Številka kupona in datum zapadlosti le-tega; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-tega; (4) - dospele obresti od vključno kupona, ki je zapadel 1.3. 93 dalje niso bile izplačane; (5) - od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 1.93; (6) - od 26.5.94 delnica kotira brez kupona za 1.93 in 92; (7)-izplaCilo akontacije dividende za 1.94; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. - dividenta (delnice) v SIT, Ce ni navedeno drugače; max - najvisji tečaj določenega vrednostnega papirja; min. - najnižji tečaj določenega vrednostnega papirja. Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 17. marca 1995 od 00.00 ure dalje - 1 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni^ Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečaie na tre šiling frank marka lira funt dolar cvirni. Pri kan iu deviz oz. r 100 100 100 100 1 1 ikretnih f roseben 1157,9520 2286,7270 8150,0000 6,7482 181,2968 113,6518 Kislih je možno odsl doaovor. 1161,5040 2293,7415 8175,0000 6,7689 181,8529 114,0004 opanje glede no banka__________ Probanka Maribor SKB Banka d.d. valuta nakupni prodajni- DEM DEM 81,35 81,50 Eto 81,75 Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je možno odstopanje. Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 17. marca 1995 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni pr Bank Austria DEM 81,40 Banka Creditanstalt d. d. DEM 81,50 Banka Noricum DEM 81,40 SZKB DEM 81,50 UBK banka DEM 81,40 odajni 81.80 81,65 81,70 81,75 81,72 oziroma zmanjšano za 02Sodstotne točke. Teče« vejejo za odkup prilivov h prodalo de doECU = 30.000rxickri. Privečjhprih^hnakuphseteča|določivsporcizumu. * Banke, ki objavfamo tečaje, se zavezujemo kupovati h prodajati tujo valuto po oqu r nem tečc^ in v skladu s tekstom, ki dopolr^ pogoje nakupa aS prodaje. ji srednjih tečajev po 16. MAREC 1995 v LIRAH valuta nakupni srednji prodgig^ ameriški dolar — 1669,180 — ECU — 2199,140 — nemška marka — 1206,750 — francoski frank — 338,060 — funt šterling — 2669,350 — holandski gulden — 1075,570 — belgijski frank — 58,424 — španska pezeta — 13,065 — danska krona — 299,030 — irski funt — 2664,850 — grška drahma — 7,381 — portugalski escudo — 11,405 — kanadski dolar — 1178,800 —■ japonski jen — - 18,665 švicarski frank — 1456,270 — avstrijski šiling — 171,440 norveška krona — 269,010 •—1 švedska krona — 232,960 — finska marka — 387,280 1 lil INI — 16. MAREC 1995 v ŠILINGIH -/ valuta nakupni prqdaj[l^- ameriški dolar 9,6500 ] 0,1500 kanadski dolar 6,8500 7,2500 16,2000 863.0000 34,8500 203.0000 638.5000 716,7000 0,6070 177.5000 160.0000 138,8000 230,0000 6,9200 7,9700 11,1000 funt šterling 15,4000 švicarski frank 831,0000 belgijski frank 33,5500 francoski frank 195,0000 holandski gulden 614,5000 nemška marka 690,7000 italijanska lira 0,5730 danska krona 169,5000 non/eška krona 153,0000 švedska krona 132,2000 finska marka 220,0000 portugalski escudo 6,5800 španska peseta 7,5300 japonski jen 10,6000 slovenski tolar • hrvaška kuna - Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. ŠPORT Petek, 17. marca 1995 ALPSKO SMUČANJE / VČERAJ PODELJENA GLOBUSA ZA SUPERVELESLALOM Seizingerjeva in Runggaldier kraljevski par superveleslaloma Nemka slavila tudi na zadnji tekmi, medtem ko je bil od Italijana včeraj hitrejši Avstrijec Krali - Jure Košir še drugi - Zaročenkine fotografije razburile Tombo BORMIO - Tudi drugi r311 finalnih tekmovanj svetnega pokala v alpskem ^Hučanju smo bili priča razburljivemu razpletu v Utoskem in ženskem super-''eleslalomu. Specialisti za URre discipline so svoje upravili, specialiste za teh-UiCne discipline pa Caka ,avno tako napet in raz-tljiv vikend, ki bo dosegel riSek v nedeljo s podelitvijo ulikih kristalnih globusov Za Uajbolisa tekmovalca v . Nemka Katja Seinzinger 6 2 novo zmago le še potrdi-,a svojo premoč v superve-ustalomu in drugo leto za-Pored osvojila končno zma-°° v tej disciplini. NoCno U^enie ie nnvzmčiln teža- popravljalcem proge, ki u Uovozapadli sneg ridstra-j~u> niso pa uspeli enako-priio utrditi proge. Stojan pUalj, trener hitrih disci-Pun v slovnski reprezentan-j1, je povrh vsega postavil ,ennicno zelo zahtevno °ttibinacijo vratič, kar je Povzročijo številne odstope t^nnnial0 težav mnogim ktnovalkam. Posebej grdo padla zmagovalka JUnkaske razvrstitve Ame-_ tanka Picabo Street. Na prelomnim in n^n^iln speljala v svež, neutrjen P?eg in se nekajkrat preko-P eniin Po nekaj minutah 1° odpeljali v bolnišnico v Sondalo. Po prvih vesteh se je govorilo o poškodobi hrbtenice, na srečo pa so to ovrgle poznejše temeljite preiskave. Pod vtisom tega padca in dveh daljših prekinitev so smucale tudi Slovenka Spela Pretnar, Švicarka Vreni Schneider ter domačinka Deborah Com-pagnoni. Spela Pretnar je v štartni hišici čakala kar 9 minut in nekoliko zadržano odsmuCala progo ter dosegla 10. Cas. Vreni Schneider je odstopila in omogočila Katji Seinzinger prevzem vodstva v skupnem seštevku svetovnega pokala. Pred Schneiderjevo ima 81 točk prednosti, teoretično pa se v boj za vrh še lahko vključi tudi Heidi Zeller Baehler. Pretnarjeva ni bila posebej zadovoljna: »Na ogledu proge se mi je postavitev vratič zdela nekoliko lažja, zato nisem mogla ujeti prave linije. Povrh vsega pa sem morala dolgo Čakati na Start. Kar trikrat sem morala sneti smuči in to seveda pusti posledice.« Na stopničke sta stopili še Avstrijka Renate Gotschl in Francozinja Florence Ma-snada, v končnem super veleslalomskem seštevku pa je srebro osvojila Švicarka Heidi Zeller Bahler, bron pa njena rojakinja Heidi Zur-briggen. 22-letna Katja Sein- zinger, doma iz Eberbacha je po tekmi pohvalila postavitev proge, kar je dodatno priznanje slovenskemu trenerju: »Proga mi je bila pisana na kožo in najlepše postavljena v tej sezoni. Ta uspeh sem pričakovala, saj sem v odlični formi in zelo sem vesela, da sem zlato potrdila z zmago.« V moškem super veleslalomu so na svoj račun prišli tudi gostitelji finala. Končni vrstni red je določil šele zadnji, 24. tekmovalec Richard Krčili. V vodstvu sta bila »azzurra« Runggaldier in Perathoner in jasno je bilo, da bo globus osvojil Peter Runggaldier. Predzadnji na Startu, mladi Avstrijec Patrick VVirth se je z drzno vožnjo zavihtel na Četrto mesto. Takrat je v ciljni areni zabučalo, kajti Wirt je naredil medvedjo uslugo rojaku Maderju, saj bi Italijani slavili dvojno zmago tudi v končnem seštevku superveleslaloma. Potem pa se je pognal še 26-letni Avstrijec Richard Krčili. Na vseh merjenjih vmesnih Časov je bil najhitrejši in na koncu osvojil tretjo zmago v svetovnem pokalu. Toda najpomembnejše za avstrijski tabor je bilo, da je Maderju »vrnil« konCno drugo mesto. Italijani pa so tako bili ob dvojno zmago. Južni To-relec Peter Runggaldier je osvojil dolgo pričakovani kristalni globus, Avstrijec Giinther Mader srebrno, bronasta medalja pa je tudi odšla na Južno Tirolsko, okoli vratu VVernerja Pe-rathonerja.Zlati Peter Runggaldier je bil nenavadno zgovoren: »Ni mi žal, da mi je Krdll tik pred nosom odnesel zmago. Pomembnejša je končna zmaga, ki mi je bolj pri srcu kot bronasto odličje svetovnega prvenstva v Saalbachu. Res mi je žal, da Perathoner ni osvojil srebrne medalje, toda tudi bronasta je velik dosežek. Globus posvečam zaročenki Lei, s katero v kratkem načrtujem poroko.« Razplet hitrih disciplin je bil za Jureta Koširja neverjetno ugoden, saj ostaja na drugem mestu skupne razvrstitve svetovnega pokala. Košir ima le točko prednosti pred Girardellijem ter pet točk pred Avstrijcem Maderjem. Zmagovalec svetovnega pokala Alberto Tomba pa je spet odkopal bojno sekiro z italijansko sedmo silo. Vzrok silne Albertove jeze so fotografije napol razgaljene zaročenke Martine Colombari, ki so izšle v včerajšnji prilogi Časnika Corriere della Sera. Tomba ne govori z novinarji in za danes napoveduje tiskovno konferenco. Vse to se dogaja v dneh, ko italijan- ski Časopisi opuščajo nogometno orientacijo in namenjajo prve strani narodnemu junaku Tombi. Nadaljevanje zgodbe sledi. REZULTATI Zenski superG: 1. Katja Seinzinger (Nem) 1:20, 93, 2. Renate Goetschl (Avt) +0, 20, 3. Florence Masnada (Fra) +0, 33, 4. Michaela Gerg Leitner (Nem) +0, 39, 5. Michaela Dorfmeister (Avt) +0, 89, 6. Martina Ertl (Nem) +0, 95, 7. Heidi Zur-briggen (Svi) +1, 09, 8. Heidi Zeller Baehler (Svi) +1, 24, 9. Deborah Compagnoni (Ita) +1, 51,. 10. Spela Pretnar (Slo) +1, 88. Končni vrstni red v superG: 1. Katja Seinzinger (Nem) 446 točk, 2. Heidi Zeller Baehler (Svi) 366, 3. Heidi Zurbriggen (Svi) 251, 4. Renate Goetschl (Avt) 245, 5. Martina Ertl (Nem) 237... 15. Spela Pretnar (Slo) 119, 22. Alenka Dovžan (Slo) 81, 35. Mojca Suhadolc (Slo) 33, 43. Katja Koren (Slo) 14. Svetovni pokal, ženske -skupno: 1. Katja Seinzinger (Nem) 1.200, 2. Vreni Schneider (Svi) 1.119, 3. Heidi Zeller Baehler (Svi) 1.044,4. Martina Ertl (Nem) 945, 5. Picabo Street (ZDA) 905... 9. Spela Pretnar (Slo) 519,.. 19. Urška Hrovat (Slo) 415, 28. Katja Koren (Slo) 237, 41. Alenka Dovžan (Slo) 151, 53. Mojca Suhadolc (Slo) 116, 86. Nataša Bokal (Slo) 28. Moški superG: 1. Richard Krdll (Avt) 1:37, 37, 2. Peter Runggaldier (Ita) +0, 42, 3. VVemer Perathoner (Ita) +0, 85, 4. Kyle Rasmussen (ZDA) +0, 86, 5. Patrick VVirth (Avt) +1, 09, 6. Atle Skaardal (Nor) +1, 21, 7. Guenther Mader (Avt) +1, 33, 8. Kjetil Andre Aamodt (Nor) +1, 39, 9. Marc Girar-delli (Lux) +1, 46, 10. Daniel Mahrer (Svi) +1, 51. Končni vrstni red v superG: 1. Peter Runggaldier (Ita) 332, 2. Guenther Mader NORDIJSKO SMUČANJE / SVETOVNO PRVENSTVO Rusinje premočno osvojile štafeto Lazutini še četrto zlato odličje THUNDER BAY (STA) - Ru-s*a ženska štafeta je po Pričakovanju premočno zma-oaia na svetovnem prvenstvu v črdijskem smučanju v kanad-j>kem Thunder Bayu na 4 x 5 lometrov. Olga Danilova, La-j^Sa Lazutina, Jelena Valbe in 'Ha Gavriljuk so za minuto in 1 sekund premagale Nor-6žanke, Svedinje na tretjem estu pa so srebro izgubile za Sega desetinko sekunde. Gui-°vona je tik pred ciljno črto firiala Fanqvistovo. 1 Na četrtem mestu so bile Ita-infi e’ ^ Pa med tekom niso lir' več)e možnosti za od-)e. Lazutina je postala s štiri-* patinu odličji na enem iz-®ed velikih tekmovanj (SP ali J najboljša v zgodovini teka n! rmuCed' Tri zlate kolajne je ed njo na olimpijskih igrah v p. rajevu leta 1984 osvojila „ Tca Marja Liisa Hamalainen, p aj Poročena Kirviesniemi. ®d Lazutino je še tek na 30 onietrov, kjer lahko prav tako poseže po prvem mestu. V prvi predaji je po kilometru in pol prišlo do zapleta. Danilova, ki je tekla v klasični tehniki, je stopila iz smučine in proti pravilom prehitevala nekaj tekmovalk izven smučine. Zaradi tega so protestirali Italijani. »Menim, da to ni bila velika kršitev pravil. Levi ovinek na tem delu je bil zelo ozek in drugače Danilova ni mogla prehitevati,« je menila Lazutina. Norvežanka Inger Helene Nybraaten pa je dejala: »Rusinje so skozi vso letošnjo sezono dokazovale, da so najboljše na svetu. Krivično bi bilo, če bi jim vzeli v športnem boju pridobljeno odličje.« Sve-dinja Ana Frithjof, ki je v prvi predaji tekla skupaj z Danilovo, je ocenila, da je Rusinja s takim načinom prehitevanja prodobila kvečjemu pet sekund in menila, da bi bilo nepošteno, če bi Rusinjam odvzeli zlato. Lazutina je v drugi predaji prednost Rusije povečala na 51.6 sekunde, Jelena Valbe pa je z drugim Časom v svoji predaji Gavriljukovi pritekla 1:21.7 prednosti. Medtem ko ni bilo več vprašanja o zmagovalkah, se je v ozadnju razplamtel boj za srebro. Anto-nina Ordina je z najboljšim časom izmed vseh tekmovalk Švedski priborila drugo mesto, za Rusinjami pa so zaostajale manj kot minuto (54.2 sekund). Ordina je Norvežanko kmalu ujela in nato prehitela. Svedinja Anette Ranqvist je kot zadnja tekačica svoje reprezentance na 5 km začela kar 27.5 sekunde pred Norvežanko Moenovo, vendar prednost ni zadoščala. Po prvem krogu je Svedinja še vodila za 20 sekund. »Tedaj smo bile že zelo zaskrbljene, saj je vse kazalo, da Moenovi ne bo uspelo,« je dejala Nybratnova, ki je z ostalima dvema tekačicama svoje reprezentance v cilju nestrpno spremljala razplet. Toda v zadnjem kilometru, predv- sem v zadnjih 300 metrih, je Norvežanka neverjetno pospešila tempo in razlika se je topila iz metra v meter. 170 centimetrov visoka tekmovalka iz Trsyla se je Fanqvistovi približala tik pred ciljno ravnino, v spustu pred njo pa sta bili že skoraj poravnani. Moenova je imela v zaključku več moči in Norvežanke so srebro osvojile z vsega desetinko prednosti. Rezultati: 4x5 kilometrov -ženske: 1. Rusija (Olga Danilova, Larisa Lazutina, Jelena Valbe, Nina Gavriljuk) 53:47.6, 2. Norveška (Mikkelsplass, Ny-braten, Nilsen, Moen-Guidon) 55:18.6, 3. Švedska (Frithjoff, Ostlund, Ordina, Fanquist) 55:18.7, 4. Italija (Del Sasso, Di Centa, Paruzzi, Belmondo) 56:12.8, 5. Nemčija 57:18.1, 6. Finska 57:19.7, 7. Švica 58:01.5, 8. Češka 59:23.2, 9. Francija 59:30.4, 10. ZDA 59:37.4, 11. Estonija 1:00:24.4, 12. Japonska 1:01:18.8, 13. Kanada 1:01:28.8. Picabo Street jo je na srečo odnesla brez posledic (AP) (Avt) 250, 3. VVerner Perathoner (Ita) 237, 4. Richard Kroell (Avt) 170, 5. Kyle Rasmussen (ZDA) 148,... 41. Jernej Koblar (Slo) 11,48. Miran Ravter (Slo) 5. Svetovni pokal, moški -skupno: 1. Alberto Tomba (Ita) 1.050, 2. Jure Košir (Slo) 700, 3. Marc Girardelli (Lux) 699, 4. Guenther Mader (Avt) 695, 5. Kjetil Andre Aamodt (Nor) 634,...46. Mitja Kunc (Slo) 147, 54. Andrej Miklavc (Slo) 113, 79. Gregor Grilc (Slo) 46, 110. Matjaž Vrhovnik (Slo) 18, 113. Jernej Koblar (Slo) 17, 130. Miran Ravter (Slo) 5. Rok Maver NOVICE Evropski rokometni pokali LJUBLJANA (STA) - Izidi srečanj v evropskih rokometnih pokalih: pokal EHF - polfinale (1. tekma): Gorenje Velenje - Poljot Čeljabinsk (Rus) 24:29 (13:12), SG Hameln (Nem) - Granollers (Spa) 26:24 (11:13); pokal mest - polfinale (1. tekma): ABC Sraga (Por) - Cadagua Galdar (Spa) 28:26 (15:15); Tus-sem Essen - Niedervviirzbach (oba Nem) 27:25 (14:12); liga prvakov - 5. krog: skupina A: Teka Santander (Spa) - Fotex Veszprem (Mad) 25:15; skupina B: THW Kiel (Nem) - Imn (Spa) 23:21 (12:11). Poljska - Litva 4:1 (3:0) OSTROVV1EC SWIETOKRZYSKI (STA/AFP) - Nogometaši Poljske so v prijateljskem srečanju premagali reprezentanco Litve s 4:1 (3:0). Zadetke za domače so dosegli Sylwester Czereszevvski (2.), To-masz VValdoch (36.), Tomasz Wieszczycki (45.) in VValdemar Jaskulski (80.), medtem ko je bil edini strelec za poražence Remigius Pocius v 48. minuti. Umri Paul Kipkoech NAIROBI (dpa) - Svetovni prvak v teku na 10.000 metrov iz leta 1987 Paul Kipkoech je umrl v starosti 33 let. Kenijec je bil dolgo bolan. Najprej je zbolel za tuberkulozo in nato za cerebralno malarijo. Sprinterice je obesil na klin leto po svojem največjem uspehu, potem ko se mu ni uspelo uvrstiti na olimpijske igre v Seulu leta 1988. Nato se je ukvarjal s kmetovanjem, lani pa se je poskusil v maratonu, toda zaradi šibkega zdravja se mu ni uspelo vrniti na tekaške steze in se je vrnil na svoje posestvo. Kipkoech je zapustil ženo in tri otroke. Sele obdukcija bo pokazala natančen vzrok smrti. Rangerji izgubili s Philadelphijo NEW YORK (STA) - Izidi sredinih tekem v severnoameriški hokejski profesionalni ligi NHL: Montreal - Pittsburgh 8:5, Philadelphia - N.Y. Rangers 4:3, Anaheim - Calgary 5:0, Toronto - San Jose 2:1. Vrstni red: vzhodna konferenca - atiantska divizija: Philadelphia 29, N.Y. Rangers 29, New Jersey 24, VVashington 24, Florida 23, N.Y. Islanders 21, Tam-pa Bay 20; severovzhodna konfereca: Pittsburgh 38, Quebec 37, Boston 26, Buffalo 25, Hartford 23, Montreal 23, Ottawa 10; zahod - centralna divizija: Detroit 34, Chicago 30, St. Louis 29, Toronto 28, Dallas 24, VVinnipeg 22; pacifiška divizija: Calgary 27, Vancouver 24, Edmonton 22, San Jose 20, Los Angeles 20, Anaheim 16. Mansllov nastop v Braziliji vprašljiv LONDON (dpa) - Nastop Nigela Manslla na veliki nagradi Brazilije 26. marca je vse bolj vprašljiv. Svetovni prvak formule 1 iz leta 1982 se je namreč odpovedal testiranjem v Estorilu, ker je kokpit novega mclaren-mercedesa preozek in si je Anglež dobro potolkel komolce in roke. McLamov predstavnik za stike z javnostjo Norman Hovvell je včeraj povedal, da v moštvu upajo, da bodo kokpit lahko razširili, tako da bo Mansell lahko sedel udobneje. Mercedesov predstavnik je povedal, da se bodo o Mansllovem nastopu odločili konec tedna. Obstaja velika možnost, da bo Anglež nastopil šele na tretji dirki sezone 30. aprila v Imoli. NOVICE Maldini izbral nogometaše za tekmi z Estonijo in Ukrajino RIM - Cesare Maldini je za srečanji, ki velja za evropsko prvenstvo mladih reprezentanc, proti Estoniji (23. marca ob 14.30 v Catanzam) in Ukrajini (29. marca ob 18. uri v Kijevu) izbral naslednjih 21 nogometašev: Ametrano (Udinese), Bigica (Bari), Bi-notto (Ascoli), Brambilla (Reggiana), Cannavaro (Napoh), Castellini (Parma), Cozza (Vicenza), Del Piero (Juventus), Del Vecchio (Inter), Doardo (Ra-venna), Falcone (Torino), Fresi (Salemitana), Ga-lante (Genoa), Inzaghi (Piacenza), Locatelh (Atalan-ta), Pagotto (Pistoiese), Pecchia (Napob), Tacchinar-di (Juventus), Tommasi (Verona), Tosto (Lucchese), Vieri (Venezia). Predprodaja vstopnic za tekmo lllycaffe - Meta System Predprodaja vstopnica za nedeljsko košarkarsko tekmo Al lige med Illycaftejem in Meta Systemom iz Reggia Emibe (Tržaška športna palača ob 18.30) bo danes in jutri od 9. do 13. ure, popoldne pa do 15.00 do 19.30. V nedeljo bodo na blagajnah Tržaške športne palače začeli prodajati vstopnice ob 16.30. Danes polfinalna tekma »deklic« Koimpex - Bor Friulexport .Danes zvečer bo v openski šolski telovadnici polfinalna tekma pokrajinske faze odbojkarskega prvenstva »deklic« med Koimpexom in Borom Friulex-port. Zmagovalec derbijabo odigral finalni tekmi za naslov, ki bosta 1. in 8. aprila. Tekma se bo pričela ob 19. uri. V drugem polfinalu se bosta v nedeljo zjutraj v telovadnici Gahlei, s pričetkom ob 11. uri, pmerili še-sterki Pallavolo trieste in Kontovela. H NOGOMET Samp izločila Porto po slreljanju 11-m Sampdoria se je po streljanju enajstmetrovk uvrstila v polfinale pokala pokalnih zmagovalcev. V povratni tekmi s Portom je bilo po 90 minutah igre 1:0 za Genoveža-ne, ki so z golom Mancinija v 48. minuti izenačili rezultat prve tekme. Po podaljških se rezultat ni spremenil. Sampdoria pa je zadela vseh pet enajstmetrovk, Porto pa je tretji strel zgrešil. Ostali četrtfinalni izidi: Auxerre (Fra) -Arsenal (Ang) prva tekma 1:1, kvaj; Arsenal; Zaragoza (Spa) -Feyenoord (Niz) 2:0, prva tekma 0:1, kval: Zaragoza; Chelsea (Ang) - Bruges (Bel) 2:0, pva tekma 0:1, kval: Chelsea. KOŠARKA / ČETRTFINALE »EUROCLUBA« Buckler in Scavolini se nista uvrstila v finale Bolonjčani so v tretji tekmi proti Panathinaikosu doživeli pravo katastrofo - Scavolini klonil le v zadnjih minutah Benettonova zmaga v drugorazrednem evropskem pokalu ne more spremeniti ocene. Tudi letos se je za ita-lijansko košarko pohod na Evropo klavrno končal. Po Stefanelovem zatonu v finalu Koračevega pokala proti berlinski Albi, sta po tretjih četrtfinalnih tekmah »eurocluba« mednarodno sceno zapustila tudi Buckler in Scavolini. Panathinaikos - Buckler 99:56 (46:18) Panathinaikos: Giannakis 9, Alver-tis 15, Paspalj 20, Ekonomou 6, Vrankovič 8, Patavoukas 12, Pečarski 14, Myriounis 10, Papagiannis 4, Geor-gikopoulos 1. Buckler: Coldebella 8, Danilovič 8, Morandotti 6, Binion 4, Binelli 10, Brunamonti 9, Moretti 2, Carera 3, Ab-bio 6. Sodnika: VVirovnik (Izr) e Resse (Nem). PM: Panathinaikos 14:22, Buckler 7:15; tri točke: Panathinaikos 9:16 (Giannakis 3:4, Alvertis 1:3, Patavoukas 4:7, Ekonomu 0:1, Myriounis 1:1), Buckler 3:18 (Coldebella 2:4, Danilovič in Abbio 0:2, Brunamonti 1:4, Moretti 0:5, Binion 0:1). ATENE - Italijanskemu prvaku že četreto leto zapored ni uspelo doseči uvrstitve v finalu four. Tako boleče klofute Bolonjčani ne pomnijo že najmanj dvajset let. Tretje tekme v Atenah je bilo dejansko konec že po nekaj minutah (23:10). Buckler je v prvem polčasu dosegel manj kot dvajset točk, kar je pravi rekord. V drugem delu so za Grke igrale rezerve, njihova prednost pa se je še večala. Gostje so izvedli 62 metov, dosegli pa le 23 košev, razmerje v skokih je bilo 39:19 za Panathinaikos. Paspalj je v prvem polčasu dosegel 17 točk, potem pa praktično mu ni bilo več potrebno igrati. Protagonist zmage je bil tudi veteran Giannakis (3:4 v metih za tri točke), Vrankovič pa je pod svojim košem pri-dono delil blokade. Danilovič (4:15 v metih) in Moretti (1:11) sta zgrešila prvi devet metov. »To je bila popolna predaja. Ne morme verjeti, da smo lahko igrali tako slabo. Doma smo v 103 nastopih dosegli 83 zmag, v gosteh pa igramo pod svojimi sposobnostmi«, je po tekmi dejal potrti trener Bolonjčanov Bucci. Limoges - Scavolini 82:72 (36:32) LIMOGES - Francozi so po izenaC6 ni tekmi ohranili nepremaganost na domačem igrišču. Limoges je začel on lično in povedel s 23:10, toda Scavou ni je z boljšo obrambo in nekaj pron napadi kmalu vzpostavil ravnotežj Vse do 37. minute je bilo srečanje V redno izenačeno. Večkrat je bil rezin tat neodločen, Scavolini pa vsekakor ni bil nikoli v vodstvu, ker je zarnudn nekaj dobrih priložnosti. V zadnjih treh minutah sta trojki Forteja (18)111 Younga (30) do končno pokopali K3 lijane, ki so v zadnjih akcijah, kot sein jim vedno dogaja, pokazali prernai odločnosti in samozavesti. Za Scavou ni je Gaines dosegel 20 točk. 01ympiakos - Cska 78:53 (37:32) Pred tekmo so pet ruski košarkarjev sprejeli v bolnišnico žara di znakov zastrupitve. Trener Cska J6; remin je zanikal, da bi njegovi igra10 jemali poživila in posumil, da je šlo za poskus sabotaže njegovega moštva zastrupljeno hrano. Zaman je zahteval-da bi srečanje odložili in Olympiakos se je z zmago uvrstil v »final four«- ODBOJKA / MLADINSKA POKRAJINSKA PRVENSTVA NA GORIŠKEM Združena ekipa Espego spet osvojila naslov med mladinci Dečki Olympie utrdili prvo mesto po zmagi v derbiju s sočani Fincantieri za Domove deklice ne predstavlja več nepremostljive ovire MLADINCI Združena ekipa Espego je tudi letos osvojila naslov pokrajinskega prvaka, njena absolutna premoč pa ni bila nikdar sporna. Pokrajinska faza tega prvenstva je bila za Seppijeve igralce le prehodna etapa za nastop na deželnem finalu, na katerem bodo skusali Goričani spet osvojiti deželni naslov. 01ympia - Espego 0:3 (1:15, 5:15, 4:15) ESPEGO: Pintar, Devetak, Makuc, Lukeš, Mania, S. in M. Cemic, Lutman. OLVMPIA: Braione, Brisco, Cemic, Domi, Jelen, I. in P. Komjanc, Makuc, Mucci, Squadrito. Derbi zadnjega kola je bil povsem enosmeren. Favorizirani Espego je povsem nadigral 01ympio, ki je tokrat povrhu zaigrala pod svojimi sposobnostmi. Nepopolni končni vrstni red: Espego 16, Tomana 8, 01ympia 6, Cor-mons 4, Mossa Candolini 0. DEČKI Finvolley - Val 0:3 (10:15, 1:15, 7:15) VAL: Mania 5+1, R. Lutman 10+0, Florenin 6+2, Lukeš 7+5, De Mori 0+0, Figeli 0+0, G. Lutman 6+4. Valovi dečki so dosegli še eno gladko zmago, pri kateri je bilo samo v prvem setu nekoliko več igre. Domačini so namreč povedli s 4:1, nato pa je bilo srečanje do devetice povsem izenačeno. Takrat pa so valovci prevzeli pobudo in zanesljivo osvojili set Dragi set je bil pravi monolog gostov. V celem setu je prišlo do ene same menjave, pri Valu pa je Robert Lutman serviral od 1:0 za Finvolley do 15:1 za Val. S tem je bilo srečanje v bistvu odločeno, čeprav so domačini na začetku tretjega seta poskušali z reakcijo, ki pa so jo valovci v kali zatrli. Soča Gostilna Devetak - 01ympia 1:3 (8:15,15:2,6:15,6:15) SOČA: A. in M. Cemic, Golob, Hlede, Kovic, Orel, Messina, Faganel. OLYMPIA: Braione, Cemic, Brisco, Domi, Guzzon, Jelen, Komjanc, Mik-lus. 01ympia je po pričakovanjih zmagala tudi v povratni tekmi. Razlika med ekipama je bila precejšnja, obe ekipi pa sta pomanjkljivo sprejemali servis. Mlajši sočani so se fizično in tehnično boljšim nasprotnikom upirali zelo požrtvovalno, tako da je pomenila osvojitev drugega seta zanje primemo nagrado. Od tretjega seta dalje pa je 01ympia spet zaigrala s standardno postavo in njena zmaga ni bila več pod vprašajem. Vrstni red: 01ympia 10, Val in Soča Gostilna Devetak 4, Finvolley 0. DEKLICE Skupina A Libertas Gorizia - 01ympia 3:0 Konjske dirke piše: Giorgio Plettersech 1. dirka (Turin): Houstona Laukko (1) bo težko premagati, če bo takoj povedel. Za zmago se lahko poteguje tudi Ina Scot (2), Id v svojem zadnjem nastopu ni imela sreče. Incredi-ble Abe (X) je v formi. 2. dirka (Padova): favorit je Nervesa Ora (1). Od skupine X naj omenimo regularnega Nyerola. Preseneti lahko Patrik Pra (2). 3. dirka (Bologna): favorit je nedavni zmagovalec dirke tris Olg Mo (2). Leopard Blue (1) bo zanesljivo med prvimi. Sprinter Naxos (X) bi lahko vseh presenetil. 4. dirka (Firence): možnost baze s konjem 2. skupine Phatos Havvkom. So- lidni Nambeman (X) lahko preseneti. Orata Roc (1) bo med prvimi kljub neugodni štartni številki. 5. dirka (Taranto): na zmago resno računa Mor-dene ZN (2). Izakazal bi se lahko tudi Paz (1). Prepričljiv je tudi Posmut (X). 6. dirka (Piza, galop): zmaga konja Executive Špirit (2) ne bi nikogar smela presenetiti. Favorit je Star Nasha (1). Najboljši v skupini X je Full Jock Didcatris V Rimu (galop, Capa-nelle ob 17.10) bo nastopilo 20 konj. Nasi favroti: 19 Rose Best, 8 Mountain Hat, 6 Dia. Za sistemiste: 9 Im-co Able, 2 Another Bold, 7 Wemer. Totip 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi (15:12,15:11,15:12) OLVMPIA: Perše, Sfiligoj, Hlede, Cetul, Batistič, Benedetti, Fabris, Ba-gon. KLjub gladkemu porazu 01ympia ni razočarala, saj je bila Libertasu povsem enakovredna (večkrat je tudi vodila) in le napakam in strahu pred zmago v končnicah je treba pripisati poraz. Ostala izida 7. kola: Libertas Capriva - Grado 0:3, Fincantieri - Tor-riana 3:0. Vrstni red: Tomana 14, Grado 12, Fincantieri 8, Libertas Gorizia 6,01ympia 2, Libertas Capriva 0. SkupinaB Dom Imsa - Fincantieri 3:2 (15:11, 16:14,12:15,12:15,15:10) DOM IMSA: Tomšič, Tosoratti, Uršič, Kocijančič, Kovic, Humar, Pavio, Zuccarino, Danielis. Po dveh urah boja so Domove deklice tudi v povratni tekmi strle odpor Tržičank in si pred koncem kvalifikacijske faze že drugo leto zapor zagotovile končno prvo mesto v skupini. Tekma proti Fincantieriju je bila resnično na zelo dobri ravni, zadoščenje ob ponovni zmagi pa je še toliko večje, če vemo, da je Fincantieri že desetletje pojem ženske odbojke na Goriškem in je bil še do pred kratkim za naše še-sterke popolnoma nedosegljiv. Čeprav so nastopile v okrnjeni postavi, bi lahko domovke zmagale že po treh setih igre. Pod odlično taktirko podajalke Manuele Tomšič (zelo uspešna pa je bila v napadu Barbara Uršič) so namreč povedle v setih z 2:0, v tretjem setu pa so že vodile z 12:8. Toda Tržičanke niso popustile in niz osvojile, prisebnejše pa so bile tudi v izenačeni končnici četrtega seta. Fincantieri je vodil tudi v začetku tie breaka (7:5), vendar so ga Goričanke ujele že pri sedmi točki, nato pa vodstva niso več izpustile iz rok V tem delu tekme se je še posebej izkazala Elena Kovic, vendar pa bi bilo krivično, če ne bi za velik uspeh pohvalili prav vseh igralk 2 Domovke bodo to-IX rej že drago leto zapo- 1 X2 1 X2 21 X 2 XI 2X 1 red sodelovale v končnici tega prvenstva, od ekipe, ki je lani osvojila naslov prvaka pa sta v letošnji začetni postavi ostali le dve igralki, kar potrjuje, da v društvu dobro skrbijo za zaledje. Ostali izid 7. kola: Azzurra - Ron-chi 3:0. Vrstn red: Dom Imsa 12, Azzurra 6, Fincantieri 4, Adi Ronchi 2. NARASCAJNICE Skupina A Dom Korotan - Morarese 0:3 (5:15, 7:15,9:15) DOM KOROTAN: Ambrosi, Bran-ca, Bressan, Brisco, Comin, Drioli, Klanjšček, Koren, Marvin, Scarpin, Sošol, Toros. Proti vodilnemu Morareseju so domovke odigrale eno svojih najboljših srečanj. Končni rezultat je zanje krivičen, saj so objektivno boljšega nasprotnika resno zaposlile. Tekma je bila na dobri ravni in izredno razveseljivo je dejstvo, da niso domovke niti za trenutek popustile, saj so najboljše zaigrale prav v tretjem setu, čeprav so že zgubljale z 2:0. Tako naprej! Morocco - 01ympia neodigrana 01ympia se je predstavila le s petimi igralkami in bo tekmo izgubila brez boja. Vrstni red: Morarese 20, Tomana 14, Dom Korotan 11, Caffe Morocco 10,01ympia 5, Cormons 0. Skupina B Pieris - Posojilnica Sovodnje 0:3 (4:15,6:15,5:15) POSOJILNICA SOVODNJE: Tomšič, Terpin, T. in K Visintin, Zulian, Uršič, Danielis, Ferletič, Batistič. Naraščajnice Sovodenj se iz Pierisa vračajo z gladko zmago, ki je rezultat res dobre igre vse ekipe. Pieris namreč ni slaba ekipa, toda tokrat so bile 5o-vodenjke res razpoloženo in so v vseh treh setih zaigrale zanesljivo v obrambi, kar jim je omogočilo uspeSno izvedbo napadov. Za dobro igro je treba tokrat pohvaliti prav vse igralke. Izidi 10. kola: Sovodnje - Ronchi 3:0, Etsi - Pieris 2:1, Fincaniteri - Sta-ranzano 3:0. Vrstni red: Fincantieri 22, Posojilnica Sovodnje 18, Villesse in Starazano 14, Etsi GolO, Pieris 8, Adi Ronchi 1. Združena ekipa Espego spet prvak med mladinci (Foto Studio Reportage) V1. moški diviziji se je 0lympia (s Petejanom) oddolžila Krminčanom Oljrmpia-Cormons 3:2 (12:15,15:8,14:16,15:9, OLVMPIA: Špacapan 2+0, M. Komjanc 11+15, ra® 2+6, M. Vogrič 5+4, Bensa 8+7, Petejan 18+8, M. Lutru31 0+0, Frandoli. r .. Po dobri igri obeh ekip se je 01ympia oddolžila L monsu za poraz iz prvega dela sezone. Zaradi diskvaliDra rije Senija in Domija je moštvu priskočil na pomoč tr® in bivši igralec danske vrste Rajko Petejan, ki je bil s sv mi izkušnjami v napadu skoraj neustavljiv in je pokazal' je v zelo dobri formi. Toda za uspeh imata precej poleg ostalih, še posebej oba centra - Jurij Hlede in Komjanc. 01ympia bi mogoče lahko zmagala že po stu setih, saj je v tretjem setu prva prišla do zaključne Z°&' vendar so bili gostje v končnici prisebnejši. Tie break p bil trdno v rokah Goričanov. Naš prapor - Grado 3:0 (15:1,15:3,15:12) fiCi NAS PRAPOR: Bevčar, Boškin, Devetak, Gulin, Ju1® Paulin, Sfiligoj, Legiša. .-»ji Naš prapor je pred serijo težkih tekem zlahka točki proti izredno skromnemu Gradu. Nasprotniki so ^ redili ogromno število napoak v vseh elementih, tako igralcem NaSega prapora za zamgo ni bilo treba proseč -prezati, čeprav so v bistvu nastopili samo v sedmih Legiša ni igral), od konca dragega seta dalje pa je v podajača Gulin zamenjal Devetaka. _ ^ Ostali izidi 13. kola: Tomana - Ronchi 1:3, Mossa dini 3:0, Intrepida - Fossalon 3:0, Corridoni - Libertas riaco 3:2. Vrstni red: Mossa 24, Ronchi 20, Libertas U® ^ co, Naš prapor in 01ympia 16, Intrepida 14, Toman Cormons 12, Caldini 10, Corridoni 8, Fossalon 2, Grad 2. ZENSKA DIVIZIJA , Grado - Dom Imsa 3:2 (15:5,15:6,11:15,13:15,15:81 Ko. DOM IMSA: Čeme, Kovic, Tronkar, Humar, Uršič, cijančič, Zuccarino, Lovisutti. Domovke so v Gradežu tesno, a v bistvu zasluženo & bile. S svojim nastopom niso zadovoljile in tekma je b ^ dokaj nizki ravni. Grado je v tie breaku že vodil s 7• movke so nato dosegle sedem zaporednih točk in pov z 8:7, nato pa so se povsem blokirale. n:3, Ostala izida 5. kola: Libertas Capriva - Torriam' r. Caffe Morocco - Azzurra 0:3. Vrstni red: Tomana 8, ra in Grado 6, Villacher Bier in Dom Imsa 4, Libertas r va 2, Caffe Morocco 0. KOŠARKARSKA C2 LIGA / JUTRI V 22. KOLU KOŠARKARSKO PRVENSTVO D LIGE / V 21. KOLU Bo Dom presenetil visokoleteči Bor? Sodeč po dosedanjem razpletu so borovci favoriti - Na prvi tekmi borovci zmagali z 91:78 Cicibona in Sokol nocoj Kontoveici jutri v Tržiču Belozeleni bi morali brez težav odpraviti skromni Libertas Belordeči in plavobeli bi se radi oddolžili Gradu oz. Romu Na sporedu 22. kola ^ošarkarskega prvenstva ^2 lige je povratni derbi ^sd našima ekipama, Do-^oin in Borom, ki sta do-s‘®j s povsem različnim Špehom izpeljala letošnjo Sezono. Derbi bo jutri Zvečer, s pričetkom ob 20.00 v telovadnici gorkega Kulturnega doma. Tako LETOS: Borovci s° v dosedanjih 21 tekmah Osvojili 12 zmag in dožive-1 0 porazov. S 24 točkami s° sami na 5. mestu. Dobovci so slavili le trikrat ^ kar 18-krat ostali praz-rok, tako da so s 6 ^kami na repu lestvice SEDANJA FORMA: Do-7°vi košarkarji so po kata-s®ofalnem Startu (kar 13 ^Porednih porazov) le iz-°ljSali učinek in v na-s ednjih 5 tekmah zmagali Ivan Perčič MVP 1, tekme kar 3-krat, zatem pa so nanizali 3 zaporedne gladke poraze. Košarkarji Bora pa Danes igra za vas Totocalcio Bari - Napoli 2 Brescia - Torino 2 Cagliari - Roma X 2 Inter - Foggia 1 Juventus - Cremonese 1 Lazio-Genoa 1 X Padova - Fiorentina X 2 Reggiana - Parma 2 Sampdoria - Milan 1 Acireale - Cesena 2 Andria - Perugia 1 X 2 Ravenna - Pistoiese 1 X J.Stabia - Reggina 1 X 2 jkeda Cok (letnik 1976) se je z odbojkarsko žogo 'dela igrati že pred desetimi leti. V vrstah Bora je za-rjJT nastopila v vseh mladinskih kategorijah, pred Sti-,| 1 sezonami pa je prvič okusila tudi slast igranja s stQnsko Sesterko v B2 ligi. V naslednji sezoni je postala ndardna igralka Borove ekipe in tudi letos je med Jakami igre članske postave v C1 ligi. Breda zelo aa smuča, pred leti pa se je nekaj časa tudi uk-rJala z namiznim tenisom. Prejšnji teden je Mirko rdo pravilno napovedal 8 izidov. Breda Čok so prvi del prvenstva izpeljali s skoraj polovično bero zmag (7 v 15 tekmah), v povratnem delu pa so nanizali kar 5 zmag v 6 tekmah. V zadnjih 10 tekmah je Sancinova ekipa osvojila kar 16 od 20 možnih točk. TAKO V 1. DELU: Derbi, ki sta ga naši ekipi odigrali v Trstu novembra meseca, se je zaključil z zmago Bora (91:78). V uvodnem delu tekme so boljše igrali domovci, la so v 17. minuti imeli celo 13 točk naskoka. Prav v zadnjih minutah prvega polčasa pa so belozeleni s conskim presingom zmedli belor-deCe in ob odmoru je prednost znašala le še 4 točke. V drugem delu je Radenska pritisnila na plin, kmalu prehitela domovce in si priigrala veC kot 10 točk prednosti. Mianijevi fantje so nekajkrat znižali razliko, proti koncu pa so borovci spet povečali prednost in zasluženo zmagali. Najboljše so se takrat odre-zali PerdC (19), M-SimoniC (16), Smotlak (13), Possega (12) in Debeljuh (10) pri zmagovalcih ter Di Cecco (21), Corsi (19), Podbersig (12), Jarc (11) in Orzan (10) pri poražencih. KAJ PA JUTRI? Kot običajno je derbi poglavje zase. Položaj na lestvici, ekipna forma in vzdušje so na takih tekmah postranskega pomena, odločala pa bosta volja in motivacija posameznikov. Tehtnica nedvomno visi na stran Bora (mnogo širši in popolnejši igralski kader ter očitno boljša obramba), domovci pa so že nekajkrat dokazali, da se znajo ob priliki (a Zal premalokrat) preleviti v skupino hrabrih levov. (Vanja Jogan) V 21. kolu košarkarskega prvenstva D lige bodo kar štiri tekme odigrali že nocoj, med osmimi zaposlenimi ekipami pa bosta tudi Cicibona in Sokol, medtem ko bo Kontovel igral jutri popoldne v Tržiču. CICIBONA: Po mnenju trenerja goriške Ardite Marca Damianija samo Cicibona lahko zaustavi in ogrozi zmagoviti pohod njegovega moštva v C2 ligo. Ardita ima sicer že lepo prednost, saj ima na lestvici 4 točke veC od zasledovalcev in je že ne prvi tekmi premegala belozelene, ob tem pa ima tudi lažji razpored. Toda Cicibona bo konec meseca odigrala zaostalo tekmo s Santosom, prihodnji teden pa bo gostila prav Ardito. Pred tem bo Kovačičeva ekipa igrala že nocoj (ob 21.00 v telovadnici Suvich) v gosteh z Libertasom, ki se nahaja v spodnjem delu lestvice in je vsaj na papirju nedorasel tekmec. Zgrešeno pa bi bilo, če bi cicibo-naši miših, da gre le za formalnost in da bi se nocojšnje tekme lotili s podcenjevanjem, saj bi poraz porušil ves dosedanji napor (10 zmag v zadnjih 11 tekmah). Po več kot enem mesecu odsotnosti zaradi poškodbe roke je s treningi ponovno pričel Ivan Bajc, medtem ko so vsi ostah nared in nestrpno pričakujejo odločilne dvoboje. KONTOVEL: Tako kot v prvem delu prvenstva so Kontoveici tudi na začetku drugega dela zabeležili pet zaporednih zmag (proti sicer skromnejšim nasprotnikom), jutri pa jih Caka zelo zahteven test proti drugouvrščenemu Pomu. V prvem delu prvenstva so PLAVANJE /- »SUPER-SPLASH« ZA PLAVALNE SOLE V množici mladih plavalcev nastopilo tudi 18 borovcev ri,y Vidmu je bila »S 0 Preizkusnja Uper-splash«, ki ,enjena neregistri fralcem, ki se Je)o plavalne šoli nt PrfVo množico r {palcev je bilo h °vcev, ki so se : DjU • O C 1 v deželi pom 2 štirih disciplii , na Pro vseh Da ; , uv- na prc * lbila tudi pc WUSlJaz20g0> morali 1J Z Z0S°’ h£tpla^ci^ na J11/11 plavanjen mew nasled fr/ Pa 80 j° sp: Pn vaterpolu. eznJtati na teh Mini. , ce on , K* zastopal Bor Hr-i _1 ii. v6 A.^topal B, Rok n deklicab Slo ?rta Shirani, sbVapamela: Pal?TParuta' AJ Gi, v1- Ivana Ma 1UhaGioigi, Ane ren in Ivana Zidarič, pri dečkih pa Martin Lisiach, Aljoša Kalc, Ivan Zupan, Dejan Kralj, Ivan Langela, Federico Žuljan, Olaf Si- monetig, Jan Sossi in Alen Scrocaro (na sliki). Pobuda je nedvomno pozitivna, toda glede ha število prisotnih je bilo tekmovanje občutno predolgo, tako da bi bilo treba razmisliti o drugačnem načinu tekmovanja, da bi stvari potekale hitreje. plavobeli zgubih le s točko razlike, tokrat pa si Starčeva ekipa močno želi nadaljevati z zmagovito serijo in se obenem oddolžiti za tisti poraz. Tako kot prejšnji teden bi morali Kontoveici spet igrati v popolni zasedbi. Pri nasprotnikih so najnevarnejši playmaker Santinato, bek Giacuzzo, krilo Zuppel in center Palombi. SOKOL: Nabrežinska peterka je najbrž dokončno premostila krizno obdobje, saj je po seriji treh zaporednih porazov že dvakrat zmagala tudi v nepopolni postavi. Nocoj (ob 20.30) bodo sokolova igrali vgo-steh proti Gradežu, ki ima na lestvici enako število točk, tako da bo poraženec moCno zaostal za skupino najboljših. Nabrežinski košarkarji se bodo obenem Polet mora dokonča dvakrat zmagati Košarkarsko promocijsko prvenstvo se s hitrimi koraki bliža h koncu rednega dela. Kopec tedna so na sporedu tekme 20. kola (od skupnih 22), naši moštvi pa bosta skušali pospraviti nov par točk, čeprav sta tako Breg kot Polet pred zahtevno nalogo. BREG: Trojka Pavlice v zadnjih sekundi na zadnji Bregovi tekmi je najbrž imela dvojni pomen: zmaga proti Virtusu in predčasna zagotovitev obstanka v ligi, saj so se Brežani tako povzpeli na sedmo mesto in imajo štiri točke prednosti pred predzadnjim Poletom. V nedeljo popoldne (s pričetkom ob 15.30) bo Salvijeva ekipa igrala v gosteh s Chiarbolo, ki ima le dve točki vec od nase ekipe (mora pa odigrati še dve zaostah tekmi), je pa že odrezana iz boja za plav off. POLET: Mnogo težja (ce ne že kritična) je situacija Poleta, ki se nahaja na predzadnjem mestu, z dvema točkama zaostanka za Viale Sportom. Openski košarkarji, M bodo v naslednjem kolu še prosti, morajo torej nujno zmagati obe preostali tekmi, začenši z nocojšnjo (ob 20.30) proti solidnemu Gruppo Sportivo, ki je z eno nogo že v končnici prvenstva. (VJ) »Coach« Adriano KoVačič se že priprvalja na Ardito... skušah oddolžiti za poraz, Kontovel - Pom 68:69 ki so ga utrpeli na do- (Turk 22, Gulič 12, I.Emili mačem igrišču v prvem de- 10), Sokol - Grado 76:80 lu prvenstva. (Stanissa 26, Skerlavaj in TAKO V 1. DELU: Ckn- Pahor po 12, Civardi 11, bona - Libertas 2:0 (bb), M.Pertot 10). (VJ) NOVICE 1. divizija Skupina A Fognano - Prosek 85:80 (35:38) PROSEK: VV.Ban 20, A.Gregori 8, Versa 7 (3:7), Sterni 24 (4:4), Rupel 2, Grilanc 19 (7:11). PM 14:22. 3T: VV.Ban 4, Grilanc 2. V motorju Proseka se je očitno nekaj zataknilo. Po začetnem Sprintu, ko je Prosek zabeležil tri zaporedne uspehe in se povzpel na samotno prvo mesto, so Grilanc, Ban in ostah povlekli vesla na barko in se prepustih vetru. Slaba forma nekaterih posameznikov, veC odsotnosti in najbrž tudi 'nekaj podcenjevanja, so med vzroki za tri zaporedne pora-ze.(VJ) Skupina B Saba - Dinamo Basket 66:77 (30:46) DINAMO: Miani 2, Dihssano 4 (2:2), Briganti 25 (1:1), Canciani 4 (2:4), Di Marco 8, Volk 15, Ruzzier 11 (2:2), Jankovič 8 (4:16); trener Battilana. PM 11:25. SON: 22. PON: Jankovič (33). 3T: Volk 1, Ruzzier 1. Sodnik: Riosa (Ts) V Četrtem kolu so košarkarji Dinama osvojili tretjo zaporedno zmago in se tako še dodatno približali vodilnemu Superbasketu. Plavi so se Sabe otresli že v prvih minutah tekme, ko so povsem nadigrali nasprotnika, zlasti po zaslugi neustavljivega Pier-paola Brigantija. (VJ) Dinamo - E.VV.Cosina 81:57 (38:21) DINAMO: Miani, Dihssano 4, Crastic 10, Briganti 22, Di Marco 18, Sbroiavacca, Volk 21, Jankovič 6; trener Battilana. Z doslej najboljšo igro so košarkarji Dinama visoko pregazili peterko Cosine in se tako povzpeh na prvo mesto B skupine. Ze v prvem polčasu so si Volk in ostali nabrali visoko prednost (17 točk), v nadaljevanju tekme pa se je razlika neprestano večala. V napadu so največ točk zbrali Briganti, Volk in Di Marce, pod košema pa je, kot običajno kraljeval Jankovič. (VJ) Obvestila PLAVALNI KLUB BOR sklicuje 8. REDNI OBČNI ZBOR dne 29. marca 1995 ob 18. uri v Borovem športnem centru . JKCUPA obvešča Člane, da bo izredni občni zbor v petek, 24.t.m., ob 20.30 v športnem centru v Vižovljah. Dnevni red: sprememba društvenega statuta. Sledi 23. redni občni zbor.Vabljeni. TPKSIRENA sporoča, da bo 18. REDNI OBČNI ZBOR elanov v soboto, 25. marca na pomorskem sedežu - Drevored Miramare 32 ob 20. uri v 1. in ob 20.30 v 2. sklicanju. Dnevni red: poročila, odobritev obračuna in proračuna, volitve novih organov kluba ter razprava. MCPRIMOTOR organizira v nedeljo, 26. t. m. izlet v dolino Kolpe in Gorski Kotar. Obvezno vpisovanje in vse podrobnejše informacije vsak četrtek, petek in soboto, od 20.30 do 21.30 v gostilni Sancin v Boljuncu (Dean Starec). SD GRMADA vabi elane na 8. redni občni zbor, ki bo v sredo, 22. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v društvenem sedežu v Mavhinjah z običajnim dnevnim redom. Petek, 17. marca 1995 ZANIMIVOSTI, ZA RAZVEDRILO Horoskop zapisal B.R.K. OVEN 21. 3. - 20. 4.: Nadaljevali boste s svojo igro; iz osvajalca boste želeli izvabiti timveč besed, ki vam grejejo srce. Ne pozabite, da se v enaki meri, kot se vase greje, njegovo ohlaja. _______IZLET ZA KONEC TEDNA_ Hribovje med Vrhniko in Žiremi Ustavimo se lahko na razglednem Smrečju Iz Smrečja je lep razgled na Polhograjsko hribovje BIK 21. 4. - 20. 5.: Begali boste od znanca do znanca, iščoč toplino, ki jo pogrešate med stenami svojega doma Beganje vas bo tako zelo ogrelo, da bo po vrnitvi dom na lepem vroč kot žerjavica DVOJČKA 21.5.-21.6.: Nekdo bo izrazil prikrito zahtevo, da se odrečete svoji največji želji. Najbrž se boji, da ga boste tedaj pahnili v pozabo, sebe pa odeli v oklep lažnega ponosa RAK 22.6. - 22. 7.: Čeprav se vam nova zaposlitev ne upira, boste vendarle nekoliko omahovali. Verjemite, v oblakih domišljije vsaka novost zveni veliko drugače kot na tleh resničnosti. LEV 23.7. - 23.8.: Naključje bo hotelo, da boste srečali nekoga, ki ga najraje ne bi nikdar več videli - in sicer pav na mestu, ki ste ga izbrah zato, da bi se izognili naključnemu srečanju. DEVICA 24.8. - 22.9.: Vživeli se boste v svojega bližnjega ter ga doživeli kot človeka z vsemi slabostmi in vrlinami. Spoznali boste, da vam je presenetljivo podoben. Vzljubite se torej. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: V iskanju opravičil za nadaljevanje dosedanjega življenjskega stila boste še najbolj podobni prevarantu, ki želi prodati premog za zlato. Pa ga prodajte! ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Kljub notranjim prisilam k delu se boste prisilili, da o njem ne razmišljate vsaj dan ali dva K počitku pa se le ne silite; pravi počitek je spontan dobitek STRELEC 23.11.-21.12.: Da niste zadovoljni s svojim življenjem, veste že lep čas; zavedate se, da je preveč enolično za vašo razgibano dušo in premalo zahtevno za vašo kreativno naravnanost. KOZOROG 22.12.-20.1.: Kočno si boste vzeli nekaj časa in poskrbeh za svoje skrhano zdravje. Ni treba, da skačete po travnikih, zadostovalo bo, da skočite v posteljo in se pošteno naspite. VODNAR 21. 1, -19. 2.: Prepričani boste, da nekdo nevidno posega v vaše odločitve. Pa še prav imate. Ampak nikar ga ne iščite zunaj, kajti tokrat vam zanesljivo nagaja od znotraj. RIBI 20. 2. - 20. 3.: Siti boste kaosa delovnih odločitev in načrtov. Posvetili se boste svojemu konjičku ter se na njegovem hrbtu nenačrtno odzi-bali v deželo spontanosti. Hribovje, ki se razširja med Vrhniko in Žiremi, po izletniški plati sicer ne slovi tako kot sosednje Polhograjsko ali Loško hribovje, vendar ni nič manj privlačno. Označene poti se res rade držijo cest, zato pa te nudijo lepe možnosti gorskim kolesarjem in nenazadnje vsem, ki se raje vozijo, kot hodijo. Iz Vrhnike v Žiri gremo sicer lahko kar peš čez Špico, Ulovko, skozi Smrečje in čez Vrh sv. Treh kraljev, vendar je to celodnevna hoja za najbolj zavzete. V vsakem primeru bodo samosvoji kraji, ki so prav toliko notranjski, kot gorenjski, očarali vsakega izletnika, naj bo ta peš ali na kolesih. Najbolj primerni karti za sta izletniški karti Škofjeloško in Cerkljansko hribovje in Logatec-Vr-hnika v merilu 1:50.000. V svet med svetovi z vozilom najbolj enostavno vstopimo po dolini PodlipšCice. Iz Vrhnike se zapeljemo mimo Stare Vrhnike ter gremo po prijetni dolini do njenega konca oziroma vasi Podlipa. Ce se tu že prebuja pomlad, pa nas v nadaljevanju poti čaka pozna zima. Makadamska cesta se do Smrečja dvigne 350 višinskih metrov, kar je zagotovilo za. prve razsežne razglede, predvsem proti Polhograjskemu hribovju, na Ljubljansko Barje in njegovo hribovito okolico. Iz Smrečja ni več daleč do Račevskega jezera, zanimive naravne posebnosti, ki se skoraj brez vode in še pred kratkim prekrito z ledenim pokrovom skriva v gozdu pod cesto ŠAH 8 7 6 5 4 3 2 1 a b c d e f g h Lautier - Sirov/Horgen 1994 Po odprti f liniji beli nevarno ogroža črnega kralja. Pri tem so mu poleg trdnjave v pomoč obe lahki figuri, medtem ko se bela dama trenutno ukvarja z blokado črnega kmeta na d liniji. Na potezi je beli, ki pa ne misli z nadaljevanjem l.Tf7+ Df7: 2.Sf7: Kf7: črnemu še dati kanček upanja za rešitev pozicije. V poziciji ima beli še močnejšo potezo! Rešitev naloge S potezo l.Dd3:! je beli želel usmeriti Cmo damo z obrambnih nalog s polja f7. Na l...Dd3: 2.Tf7+ Kh6 (Kh8) 3.Th7 mat! Crni je zato igral l...Le6, vendar je po zamenjavi 2.Se6: De6: 3.Dd4+ bela dama stopila na sceno in po umiku črnega kralja 3...Kh6? je črni predal partijo /sledi 4.Dh8 mat /Tudi po 3...Kh7 4.Tael! je črni pred porazom! LABIRINT emu j a Ime in priimek: Telefon in naslov:. ) Glasbena želja:. Prijavnico pošljite na naslov: RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA Kviz »Labirint znanja« je na sporedu vsak torek od 20. do 21.30 na valovih Radia Glas Ljubljane (100.2 in 99.5 MHz), v njem pa lahko sodelujete le s prijavnico, ki jo objavljamo na tej strani. Izpolnite prijavnico, jo izrežite in nalepite na dopisnico ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Ce boste izžrebani, se bo v torek zvečer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. In potem boste odgovarjali na lahka in težka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo čeden kupček denarja... Smrečje - Žiri. Nedaleč stran je še manjša kotanja, v kateri se občasno zbere voda, tkim. Malo jezero. Ljudsko izročilo hrani o jezeru več pripovedk. Ena med njimi sledi razširjenemu vzorcu o pastirici in dveh volih, ki so vsi padli v Malo jezero, ki je bilo takrat silno globoko. Kasneje so jarme in kito našli v Brekovicah v dolini Sovre. Druga pripovedka razlaga nastanek Račevskega jezera: kjer je danes jezero, je nekoč živel sko-pušk kmet. Nekoč je priredil gostijo in povabil bogataše iz okolice. Mimo je prišel tudi berač in prosil za kruh in vino, dobil pa je le trdo skorjo in vodo. Toda to ni bil običajni berač: ko je odšel, je začela iz soda teči voda. Bolj ko so mašili, bolj je tekla. Nastalo je jezero in preplavilo kmetijo. Račevsko jezero je presihajoče jezero, za katerega domačini pravijo, da se prav nič ne ravna po količini vode v naravi: včasih ima vodo v sušni dobi, medtem ko je ob dežju lahko tudi ni. Običajno je spomladi polno, poleti pa presahne. Zdaj vode ni veliko, pod drevesi pa se lepo vidi višina gladine polnega jezera. V bližini jezera se ponuja najbolj razgleden postanek na poti iz Vrhnike v Žiri. Do tja drži cesta, vendar lahko vozilo pustimo pod vrhom pri pla-ninsk koči. Odprta je ob sobotah popoldne in ob nedeljah, poleg pijače pa nudi tudi nekaj hrane. Do vrha 884 metrov visoke vzpetine ni daleč, zato pa toliko več časa preživimo na njej. Razgled je očarljiv in nenavaden. Na eni strani Notranjska, na drugi Gorenjska, naokog vse, kar je: zdi se, da se na Vrhu sv. Treh kalj e v stikajo svetovi. V daljavi pogled pritegne gorsk svet s Krnom in Triglavom, okog nas se razširja neverjetno pestra pokajina. Iz nje se na zahodni strani dviguje razpotegnjeni Trnovski gozd, skivnostno Idrijsko hribovje, na jug se razši- rjajo daljave Notranjske. Ce je lepa slika ali zanimivo zasnovana zgradba umetnija, je to tudi podoba naravne kajine. Kdo je potem umetnik? Razgle-dovalec ali narava? Ampak to je samo del misli, ki bežijo čez pokraji-no.Pred nami je še nekaj čudovitih dolinskih P°' gledov in možnost p°' stanka na Visokem v P°' Ijanski dolini. Tavčarjev kmečk dvorec je sicer zaprt, zato pa je sproščujoče mirna okolica kot nalašč za zaključek zanimiveg3 popotnega dneva. Dario Cortese Vhodna vrata domačije pod Vrhom sv.Treh kraljev Cerkev sv. Treh kraljev SLOVENSKA DEDIŠČINA INDIJA Različne podobe Ljubljanskega gradu (i2) Kopel v Gangesu za milijone vernikov Zaceli so tudi sistemati-n° raziskovati preteklost in okolice, razpisali s° natečaje za najboljše Ponudnike in predloge za Ponovo. Nad vsem delom P? je budno bedela stroka, jr naj bi še danes skrbela, a prenovitelji upoštevajo ^Ponreniško ovrednotenje ^jske stavbe in ravnajo v padu z naCeli »Beneške p®« iz leta 1964. Ta Usta attirec odklanja historizi-pje tam, kjer ne obstajajo ^•kakršni ostanki histori-ph konstrukcij. Pri pre-0vi pa zahteva dosledno Porabo sodobne tehnolo-6'le povsod tam, kjer to ttlogoca priCevalnost biotične strukture. današnja podoba gradu uanes nas z gradu pojavlja brnenje strojev, , 1 njegova prenova še vejo traja. Prenovljeni graj-p"! Prostori pa že omogo-]p številne kulturne pri-mtve, promocije, spreje-e' seje, predavanja, turi-lo^|e oglede, posedanje v , 9d leta 1982 se lahko lskovalec povzpne na razgledni stolp, s katerega je enkraten pogled tako na staro mestno jedro kot na nova naselja na obrobju mesta in na celoten gorski venec, ki obdaja našo kotimo. Od leta 1988 je odprt trakt M s kletnim dnevnim barom, ki je že postal pravo zbirališče meščanov. V drugem nadstropju pa se nahajata bela in modra poročna dvorana, v katerih pogosto organizirajo tudi razne sprejeme, seje, sestanke, predavanja, srečanja, plese, aukcije, koncerte in podobno. Leta 1993 pa so v traktu odprli prvo nadstropje s salonom, ki je gostil že mnoge imenitne goste. Decembra leta 1990 so slovesno, z razstavo steklenic in kozarcev znanega oblikovalca Oskarja Kogoja, odprli tudi peterokotni stolp. Urejen je kot razstavni in prireditveni prostor z nakazanimi historičnimi elementi (vhoda, etaže). V njem se organizirajo občasne aktualne razstave in koncerti. Od leta 1992 pa je za širšo javnost odprta preno- Arheološka razstava v peterokotnem stolpu vijena grajska kapela sv. Jurija, ki je v oskrbi jezuitov cerkve sv. Jakoba. V njej danes opravljajo cerkvene poroke in tudi druge cerkvene obrede. Obiskovalec pa lahko v njej uživa tudi ob bogati heraldični poslikavi kapelinih notranjih sten in stropa. Poslikava kapele je poleg grbovne poslikave velike in male dvorane deželnega dvorca v Celovcu edini zgodovinski spomenik na slovenskem etničnem ozemlju, ki spominja na nekdanjo stanovsko oblast v naših deželah. Spomladi leta 1994 pa 1 Poročna dvorana (Obe fotografiji: Diana Andjelič) so bili na gradu slovesno odprti tudi prostori muzeja desetdnevne vojne za Slovenijo. Zal je muzej zaprt in tudi sicer v njem ni kaj dosti videti. Tudi notranje grajsko dvorišče v prenovljenem delu že služi svojemu na- Kakšen bo grad po prenovi? Kdaj se bodo žerjavi in drugi stroji umaknili z gradu, žal nihče ne ve. Nihče ne ve, kdaj bomo dočakali dokončno obnovo gradu. Grad je še vedno finančna vreča brez dna, obnovo pa zavirajo tudi neprestane razprtije med ljudmi, ki so zanjo zadolženi. Ce tem ljudem lahko verjamemo, bo grad tudi v prihodnje deloval v tesni povezavi z življenjem v mestu. V grajskih prostorih bodo potekale prireditvene dejavnosti, turisti-čno-gostinski programi in tudi politično-protokolar-ne storitve. Vsi grajski prostori s historično vrednostjo bodo dostopni širši javnosti, servisni prostori za grad pa bodo nameščeni pod nivo grajskega dvorišča. Toda - bomo po končani obnovi gradu še lahko rekli grad? Vera Senica (Konec) Na bregovih Gangesa se vsako leto zbere več milijonov romarjev, ki menijo, da jim sveta reka nudi vse, kar v življenju potrebujejo. Nekateri v pesek zagrebejo nekaj kovancev, večina pa je prepričanih, da bodo po kopanju v reki deležni zveličanja. Blatni Ganges, ki se zlije z zelenkasto privablja vsako leto milijone Indijcev, od katerih so mnogi bosi inoblečeni v ponošena oblačila, prav vsi pa verjamejo, da se morajo tej reki zahvaliti za vse, kar imajo, k reki pa pridejo predvsem zato, da si v njej v štiridesetih dneh operejo svoje grehe. Policist Dinesh Ra-vath, ki vodi posebno oboroženo varnostno enoto, je dejal, da si je letos v reki opralo svoje grehe približno 60 milijonov ljudi. Nikjer na svetu se na nekem kraju ne zbere v tako kratkem času toliko ljudi hkrati. Tridesetega januarja, ki so ga astrologi proglasili za najustreznejši dan za kopanje v reki, se je v rečne valove hkrati pognalo kar osemnajst milijonov ljudi. Po hindujskem verovanju naj bi ta dan bogovi in demoni zlili v reko vrč vode, katere le ena kaplja zagotavlja nesmrtnost. Med prepirom so kaplje iz vrča padle na štiri mesta -Allahabad, Nasik, Ha-ridwar in Ujjain. Zdaj je kopanje v teh predelih nekakšen posvečen ritual. V bližini Allahabada stoji v tem času na 1000 hektarjih več tisoč šotorov, nekateri romarji pa na žimnicah spijo kar ob cesti. Pohabljeni berači molijo predse majhne skodelice, gobavec, ki so mu odmrli prsti, ima okončine zavite v umazane cunje. Ganges, od morja oddaljen več sto kilometrov, se počasi vije proti hitro tekoči Yamuni. Ob obrežju stoji več trgovin iz bambusa, v katerih lahko romarji kupijo vse, kar potrebujejo: girlande, kokosove orehe, plastične steklenice, v katerih nosijo domov sveto vodo. Zenske, oblečene v svetlo rumene in zelene sarije, nosijo prtljago na glavi in so pod težo bremena sključene. Nekaj sto metrov pred Yamuno je iz zvočnikov slišati hindujske pesmi. Nekateri romarji se nagnetejo v dolge, lesene čolne. Za pot morajo plačati le nekaj rupij, turisti in novinarji pa sto (kar znese približno tri ameriške dolarje). Brivec Makiphal polije po glavi moških posebno olje, šele potem jih začne previdno briti z ostro britvico. V nekaj minutah je možakar obrit, le na sredini glave ima čop las: pripravljen je za sveto potopitev. Tridesetletni Makiphal je prišel v Allahabad pred mesecem dni, pred tem pa je živel v državi Madhya Pra-desh, od Gangesa oddaljeni več sto kilometrov. Ljudje, ki svoje lase žrtvujejo reki, običajno plačajo za britje nekaj rupij. »Obril sem že več kot tisoč glav, vendar pa je tu kar tisoč brivcev,« je dejal Makiphal. Kamla je iz vzhodne države Bihar k reki pripotovala pred šestimi tedni. Vsak dan se z očetom v njej okopata ob šestih zjutraj. Njeno prvo romanje bo družino stalo 2000 rupij (približno 65 ameriških dolarjev), kar je za večino Indijcev ogromno denarja. »Ce bom spet zaslišala, da me Ganges kliče k sebi, bom še prišla,« je izjavila 35-letna ženska, z lepimi, belimi zobmi in nekoliko posivelimi lasmi. Kak ducat mož z obritimi glavami in ogrnjeni v bela pokrivala je sedelo v krogu in ob spremljavi bobnov prepevalo pesmi. Zažgali so sveže listje, iz katerega se je kadilo. Vse bližnje so namazali z zelenkasto kremo. 75-letni Soukou je z magnetno palico po pesku iskal izgubljene kovance. Našel jih je le nekaj: »Nerad to počenjam, vendar moram. Pred dnevi, ko se je zbralo največ ljudi, sem imel več sreče, vendar pa je bilo iskalcev veliko, več tisoč.« Lalou prodaja mleko v skodelicah; za pet rupij lahko v Ganges zlijete tri žlice mleka. Neka mlajša ženska je v reko za trenutek potopila svojo štirimesečno hčerko. Spet drugi romarji stojijo v krogu v do kolen segajoči vodi in se držajo za roke; med molitvijo se potopijo v vodo, nekateri iz čolnov v sončnem zahodu mečejo v vodo cvetne liste. Rečni tok je močan. Ganges, ki sicer izvira v Himalaji, je prijetno topel - ravno prav, da se ljudje v njem okopajo. Nelson Graves / Reuter MODRI MISLI O MIRU Mir ima okrogla lica. finska Na svetu bi bil popoln mir, ko ne bi bilo ne mojega ne tvojega. italijanska CS> Dashiell Hammett Umor v Farei/vellu 1121 Javru tožilec je veliko časa porabil to, da je tekal po svojem uradu Bi ter tja, si grizel nohte in nam be-0 očital, da bo šel primer po gobe, s ne moremo dokazati, da je bil erry ali Marcus malo pred deja-Jetn ah malo po njem v bližini hiše. Ud vseh nas samo šerifa ni mučil 6)asen občutek, da ima Sherry v ro-, .T® nelo zbirko asov. Serif ga je že Vltiel na vešalih. Sherry si je priskrbel odvetnika, Poizkega, bledega moža z očali z ro- 1 }?n®stim okvirom in ozkimi, trza- 'eh usti. Pisal se je Schaeffer. Ne-seb®10 se je smehljal, nam in sam pri sam° Sta )avnemu tožilcu preostala tudj° 56 no^a na Pelcu i11 se ie l°til (|n Ze teh, sem si od Ringga izposo- 2 .ayt° in se odpravil na pot ob žele-s ai j je vodila proti jugu. Hotel ka p0C“cnti, kje je Sherry stopil z vlada 31 smo seveda fotografirali, tako Sein imel s sabo njuni sliki. Tisti prekleti fotografiji sem razkazoval po vseh postajah med Farevvel-lom in Los Angelesom, po vseh vaseh, ki so bile do dvajset milj oddaljene od ene ah druge strani proge, in po skoraj vseh vmesnih hišah. Vse brez uspeha. Nič ni kazalo, da se Sherry in Marcus nista odpeljala naravnost v Los Angeles. Tisto noč je njun vlak pripeljal tja ob pol enajstih. Vlaka, ki bi ju bil lahko dovolj hitro pripeljal nazaj, da bi imela čas ubiti Kawalowa, ni bilo. Obstajali sta dve možnosti: z letalom bi bila imela za vrnitev več kot dovolj časa, morda pa bi se lahko posrečilo tudi z avtomobilom. Najprej sem se lotil letala, pa nisem mogel najti pilota, ki bi bil tisto noč vozil dva potnika. S pomočjo lo-sangeleške policije in nekaj detektivov naše tamkajšnje podružnice sem dal izprašati vse lastnike letal, tudi zasebnih. Vsi so odgovorih nikalno. Lotili smo se manj obetavne možnosti, avtomobila. Večje taksi družbe in izposojevalnice avtomobilov so rekle ne. Tisto noč so bile med deseto in dvanajsto prijavljene štiri tatvine zasebnih avtomobilov. Dva so naslednje jutro našh v mestnem središču, torej nista mogla prevoziti poti v Farevvell in nazaj. Tretjega so naslednji dan odkrili v San Diegu. Torej je tudi ta odpadel. Za četrtim, limuzino znamke packard, še ni bilo sledi. Z napravo za kopiranje smo razmnožih njegovo fotografijo v velikosti razglednice. Obiski vseh premnogih majhnih taksi družb in izposojevalnic avtomobilov so zahtevali ogromno časa, potem pa so preostati še zasebni lastniki avtomobilov, ki so morda prav tisto noč avto komu posodili. Da bi dosegh tudi te, smo si pomagali s časniki. O avtomobilu nismo dobili nobene informacije, toda ta nova smer po- izvedovanja - poskus, da bi osumljencema prišli na sled približno v času umora - je prinesla čisto drugačne rezultate. V San Pedru (morskem pristanišču petindvajset milj daleč od Los Angelesa) so v noči umora ob eni zjutraj aretirali nekega črnca. Slabo je govoril angleško, imel pa je dokumente, ki so dokazovali, da je francoski mornar Pierre Tisano. Aretirali so ga zaradi pijanosti in motenja miru. Pohcija iz San Pedra je sporočila, da fotografija in opis moškega, ki smo ga mi poznali kot Marcusa, popolnoma ustrezata tistemu pijanemu mornarju. Pa to še ni bilo vse, kar je sporočila pohcija iz San Pedra. Tisano je bil aretiran ob eni. Kmalu po drugi je prišel neki belec, ki je rekel, da je Henry Somerton, in je želel črnca spraviti iz zapora. Dežurni uradnik je Somertonu rekel, da ni mogoče pred juhom nič storiti in da je tako pametneje, če Tisana pusti, naj pijanost prespi, preden ga vzame s sabo. Somerton se je shinjal, se z uradnikom pogovarjal še dlje kot pol ure in okoli treh odšel. Ob desetih zjuhaj je spet prišel in plačal črncu dosojeno kazen. Potem sta skupaj odšla. Policija iz San Pedra je sporočila, da Sherryjeva fotografija - brez brade - in njegov opis ustrezata Henryju Somertonu. Podpis Henryja Somertona na vpi-snici gostov hotela, kamor je šel med obema obiskoma na policiji, se je popolnoma ujemal z rokopisom pisma, ki ga je Sherry napisal lastniku bungalova. Precej zanesljivo je bilo torej ugotovljeno, da sta bila v času, ko je bil Kawalow umorjen, Sherry in Marcus v San Pedru - od koder je do Fa-revvella devet ur vožnje. (Se nadaljuje) VREME IN ZANIMIVOSTI * _ SREDlS^Was,lla Anchorag^ START Prejšnji zmagovalci D. VVilmarth C. Huntington E. Peters G. Riley |gg§®i R. Swenson D. Mackey R. Swenson J. May R. Swenson R. Swenson D. Mackey D. Osmar L. Riddles S. Butcher S. Butcher S. Butcher J. Runyon S. Butcher (4thwin) R. Swenson (5th win) M. Buser J. King M. Buser