Iz Jugoslavije. — Miss Palmer — naša »inspektori- ca«. Ministrstvo prosvete je izdalo odlok, s katerim direktno ukazuje viš. šol. svetu. da ima pripustiti Miss Palmer in~ špicirati po šolah akcijo R. K. in tozadevne uspehe. Ne vemo, bo li inšpicirala bolj otroke ali učiteljstvo, vemo pa, da smo v marsičem še predobri patrioti, a da težko prebavljamo take ukaze, kakor je po- slednji. Imamo svoje okrajne šol. nadzornike in višje šolske nadzornike, ki naj nas inšpicirajo- ti naj inšpicirajo šole; tudi nimamo nič proti temu, če gdč. Miss Palmer hospitira glede akcije R, K. | na šolah, a da ji da ministrstvo prosvete oblast inšpekcije po šolah, temu moramo oporekati in bomo dosledno oporekali. Dovolj dobre volje smo pokazali za akcijo gdč. Miss Palmer, a zadnji tozadevni odlok ministrstva nam vzbuja resne pomisleke. — Draglnjske doklade. Svojčas smo bili na bivšem Štajerskem razdel.ieni po kraievno-razredneni sistemu. Imeii smo tri razrede in sicer tako glede osnovne plače, kakor tudi glede doklad. Vsako leto pa se ie posreeilo nekaterim šolam. da so bile pomaknjene iz nižiega v višji plačilni razred. To ie bilo pričkanja in prerekania. dokazovania in utemdievania. nasledki pa vedno isti: nezadovol.istvo, ieza. solze. Celokupno štaj. učiteljstvo obeh narodnosti ie priredilo v Gradcu impozantno manifestacisko zborovanie za odpravo krivičnega kraievnega sistema rja podlagi pravoreka: za enako delo enako plačilo'. kar se ie sčasoma tudi doseglo. Danes pa imamo plačo urejeno enotno po službenih letih, drag. doklade pa po k**a.ievnem sistemu. In že se oglaša učtelistvo liublianske okolice. da se ga na.i uvrsti v isti dra.irin.iski razred, kakor-je mesto Ljubliana. torej iz V. v III. Nedvo.mno bo sedai sledilo mariborsko okd. učitelistvo in tako dal.ie vso okoliško učiteljstvo krajev v III. drag. razredu. Ni izkliučeno. da se v tem času ne oglasi celokupno uradništvo Maribora ali Liublianc. zahtevaioč premestitev iz III. v II. drag. razred: logično tnora okoliško uč:tel.istvo za niim. Temu zgledu sledeč. sc bodo oo vrsti oglasili vsi drugi kraji. vsi bodo vlekli za vrvico § 51. In tako bo šlo naprei brez konca in kraja. Kar se tiče draginie same v raznih kraiih. nai navedem kot primer sam sebe. Služboval sem dolga ileta v hribih. daleč proč od prometa. gledališča. zdravnikov in drugih enakih naprav. Z mestnimi tovariši sem si bil v toliko enak. da smo vsi iedli žemlio po dva kraicaria. Razlikovali pa smo se v tem. da ie bila njihova žemlia sveža. prhka. bela in okusna. mo.ia pa stara. žilava. črna in kisla. Zdravn'k ie za vse enak. Razlika ie samo ta. da mestni tovariši stopiio k niemu ali pa ga pokličeio k sebi prek ulice. iaz pa se mojam z vozom k n.iemu peljati, ati pa voz poni poslati. Meso iemo vsi radi. Samo mo.i mestni tovariš dobi prvovrstno blago. ker ie stalni odjemaiec. iaz pa, ki pošliem le od Łasa do časa. se moram zadovoljiti s slabškn. In še to spotoma na vročem s.olncu osmradi. Donašalec mora dobiti napitnino in povrh še po-pitnino. Mestni trgov^c. mi ne da ceneie blaea, kakor mestnemu učitel.iu. Razlika ie samo ta. da ima mestni učiteli večio. jaz pa manišo draginsko doklado. On stisne Mago ood 2azd_ujio in ie ž niun v par minutah doma ozirorna pri kroiaču. dočim morani iaz olačati voznino na železnici ali pošti in še za voz ter ves čas sebe in voznika prehranievati. Pot h krojaču ie še povrh. Prei sem bil hribovski učiteli, sedai pa setn okoliški. Gre za izšolanje dece. Prei si nisem moge] kuuiti (se razume: brez velikanskih režii), sedai pa si ne iTTorem. ker liudstvo dadeč oroč od mest pridel.iu.ie samo ta in toliko. kar samo rabi. ker nima prilike za prodajo. v okolici tnesta pa ZjOPet vlečeio vse v mesto. tako da ne dobis zopet nič. Hočeš. nočeš. moraš za ženo v mesto. ter tam kup;ti od nie mleko. s;r. iajca. maslo. sočivie. • Ko sem se preselil na okoliško šolo. nisem dobil v celi vasi. ki šteie okroglo 130 h. številk. niti en.cra mernika krompirja. Moral sem v mesto. kjer ga je bilo dobiti na vozove. Iz tega sledi. da se učiteliem v mestu boiišc godi. nego podeželskemu. ne glede na vi&io drag'iiisko doklado in ne dede na maloštevilne otroke v posameznih razredih. To priznava tudi Radojevičev načrt čl. 142. Pravim: osnovne plačc naj nain zvišafo času_i>rimerno. odgovariaioče živlienskim potrebšč'nam uradnika po službenih letih na podlagi pravoreka: 2a enako delo enako plačilo, ostaneio pa nai rodbinske in stanarinske doklade! —vik—ec. — Gradišnikov spomenik. Učitelistvo konjiškega okraia ie prispevalo za Gradišnikov spomenik 131 Din. Denar smo naložili v naši hranilirci. Zbirka znaša sedai 416 Din. — Včlanjene učne osebe učiteljskega društva za mariborski šolski okraj so darovale 1229 Din 80 p za gladujoče v Rusiji. — Za otroško predstavo (Iz gledališke pisarne.). ki io priredi tukaišn.ie dramsko gledališče v soboto, dne 27. maja t. 1. ob dveh popoludnc za izveiiljubijanske šole. so do sedai rezervirana mesta za sledeče šole: Domžale 100. Preserie 100. Horjul 80. Lo« 55. Št. Vid 61. Jezero 30, Blatna Brezovica 35. Drenov Grič 38. St. Jakob ob Savi 30. Dolsko 71, Mokronog 30. Prostora je približno še za 400 otrok. Šolska vodstva. ki na proste prustore še rgflektirajo, nai neinudoma sporoče upravi število udeležencev. Vstopnice se plačajo v soboto pred predstavo v kni'eovodstvu. Otroci nai se zbero pod vodstvom učiteliev pred dramskim gledališčem. od koder iib odpelie gledališki rediteli na prostore. — Usposobljenostni izpiti na drž, moškem učiteliišču v Mariboru v pomladanskem roku 1922. so imeli sledeče uspehe: a) Meščanskošolski izpit, I, skuoina: StrauR Marija in Vilman Cecilija; b) Liudskošolski izpit: Stranjšek Angela, Irgolič Roza. Komavli Irma, Pirievec Andrei. Kraševec Oka. Kraševec Vida. Porekar Vlado. Predan Zvonko, Bartol Mariia. Kosrelnik Roža. Budinek Jožica. Bratina Rezika. Kavčič Franc. Pivc Maks; c) Donolnilni izpit za Uudske šole: 13 kandidatov in kandidathii; č) Špeciialni izpiti: Sekula Martina. Muršec Ivan, Chvatal Frida (telovadba). S. Mr. Sint fonoza (Marija) Kovačič (srbohrvaščina kot oredmet na ljudskih in mesčanskih šolah): d) Reprobiranih: 7 kandidatov in kandidatini. — Smrtna kosa, V čctrtek 18. maja ie uinnl po dališem bolehanii tu v Liubl.iani Ivan Strehovec. učitelj v p., star 76 let. Služboval ie tekotn štiridesetih let v devetiii kraiih. na Goreniskcm. Notran.iskem in Doleniskem, ko ie b!l pred desetimi leti v Adlešičih upokoien. Ker o niegovi smrti ni bilo odnikoder nikakega obvestiila. se niegovega pogreba bližnii priiatelii in tovariši žal nismo udeležili. —k. — Maturantl goriškega učiteljišča 1912. Predlogi glede praznovan.ia desetletnice nai se sporoče pod.pisanemu. V. Čopič. Zagreb, Peščenica. vila Weber. — Škociian ori Mokronogu. Mladina tukaišnie šole ie nabrala za pirhe neodrešenim bratcem in sestricam 217 Din 25 p. Razpečala ie tudi 100 srečk »Kofa iugoslovanskih sester« ter nabira prav pridno znamke za »Jugoslovansko Matico«. Prireia pa tudi gledaPške predstave. ki prav lcpo uspcvaio.