POS' .T;-! ’t*C!ifUUI D Štev. 211 17 Hubliiml, v sodo, K. septembra 1936 ~ \ t •*> i*..i -4**, leto 1. Pred odločilnimi dogodki v Franciji Francoski generalni štab zahteva, da Leon Blgm odstopi Paril, 16. septembra, o. Ministrski predsednik Blum je sinoči odšel na dopust v okolico Pariza. 1 Ta njegova pot na dopust sc tolmači kot posledica j težkega spora, ki se razvija v francoski vladi sami. Znano jo stališče skrajnih elementov v vladi, ki so zahtevali, da vlada podpira vse delavske zahteve, zastopniki meščanstva so bili proti temu, češ, da ho to pomenilo začetek državljansko vojne v Španiji. Predsednik vlade ni izročil naloge za posredovanje v štrajku angleških tekstilnih in kovinarskih delavcev notranjemu ministru Salengroju, marveč ministru Chautempsu, ki je zastopnik radikalnih socialistov. Delavci so včeraj izjavili, da se bodo pokorili razsodbi vlade v njihovem sporu z delodajalci, ki je samo pretveza. Menili so, da bo vodil razpravljanje socialist Blum ali Salengro, ki bi ugodila vsem komunističnim zahtevam. Radikalno socialistična stranka pa je kot zastopnica francoskega meščanstva zahtevala, da reši ta spor kak zastopnik meščanskih krogov v vladi. Blum se je tej zahtevi udal. S tein je prenehal monopol, ki so ga v odločanju glede delavskih zahtev imeli socialisti in komunisti. S tem je tudi konec komunističnih priprav za državljansko vojno v Franciji. Te priprave bi se sicer vršile pod plaščem socialistične vlade. _ ’ ? 'k; Nezadovoljni radikali in samo zmerni demokrati so odločno zahtevali, da je treba komunistično propagando v Franciji zavreti, če hoče vlada državo obvarovati pred razpadom. Povod za to1 je dal splošni štrajk tekstilnih delavcev v severni Franciji, ki naj bi tvoril uvod v generalno Stavko' vsega francoskega delavstva in s tem prvi korak za boljševizacijo Francije. Blum je hotel delavstvu dati ultimatum, v katerem bi zagrozil g odstopom. Delavci pa so mu zagrozili, da bo takoj po njegovem odstopu razglašen splošni štrajk in zasedba! vseh tovarn v Franciji. Zato Bliimu ni ostalo drugega, kakor da se za nekaj časa nmakne. Poziv generala Castelnaua Včerajšnji »Echo de Pariš«, ki velja za gladilo francoskega generalnega štaba, odločno zahteva, da Blum odstopi, ker ni sposoben rešiti zavoženega francoskega gospodarstva. V isti številki prinaša list poziv člana francoskega generalnega štaba generala De Castelnaua, naj vsi francoski državljani, ki jim je mar domovina, organizirajo samoobrambno fronto proti razdiralnemu delu ljudske fronte. General pravi, da se je to v južni Franciji že zgodilo, in da so se tam vsi miroljubni ljudje brez razlike strank zedinili v obrambi proti komunistični propagandi. Komunisti so se tam umaknili, kakor povsod, kadar nalete na organiziran odpor. Minister Chauiemps je včeraj odpotoval v severno Francijo, kjer se štrajk tam vsebolj širi in prehaja na vse industrijske panoge. Vsi ti dogodki pričajo, da stoji Francija pred odločilnimi preokreti v svoji notranji politiki. Svetozar Pribičevič umrl Praga, 16. sept. m. Včeraj zvečer ob 22 je nenadoma umrl v sanatoriju Podol, ki je v bližini Prage, bivši minister, Svetozar Pribičevič. Smrt je nastopila zaradi vnetja pljuč in raka na njih. Čira se je v Zagrebu zvedelo za njegovo smrt, se je takoj sestalo vodstvo bivše samostojne demokrat, stranke '"TIT7'1iiij"’"'Tf ilipi— in odposlalo v Pra-go člana vodstva Kosanoviča. Pribičevič je pred smrtjo izrazil željo, da bi bil pokopan poleg svojega očeta v domačem kraju. Za enkrat še ni določeno, ali bo pokopan v Pragi ali pa doma. Za primer da bi ga pokopali v Pragi, bo odpotovalo na pogreb vodslvo bivše hrvatske se-ljačke koalicije. Udeleži se ga tudi zastopstvo bivših slovenskih samostojnih demokratov, ki jih je vodil dr. Žerjav. . Svetozar Pribičevič se je rodil 1875 v Kostaj-nici in je bil kot urednik srbskega lista »Srbobran« v Zagrebu, v znanem zagrebškem procesu obsojen s svojima bratoma zaradi veleizdaje pod avstrjfc sko vlado. V Jugoslaviji je bil prvi notranji minister po ustanovitvi in je bil utemeljitelj centralističnega kurza in prvi glavni pobornik jugoslo-vanskega unitarizma v najskrajnejši obliki, ki ga je izvrševal zlasti kot prosvetni minister 1. 1924 in 1925. Posledice tega njegovega dela je čutild zlasti slovensko šolstvo in jih čuti še danes. Bil j« predsednik Samostojne demokratske stranke, katero sta v Sloveniji vodila pokojni dr. Žerjav in dr. Albert Kramer. Ko je leta 1927 po sporazumu med bivšo SLS in med radikalno stranko bila njegova stranka potisnjena iz aktivne politike, se jg pomiril s svojim najv/ečjim dosedanjim nasprotnikom Stefanom Radičem, katerega je prej preganjal. Postal je drugi preds. tako rvane Kmečko-demokratske koalicije, v katero je šla tudi njegova stranka. V tej zvezi je bil Pribičevič glavni pobornik za revizijo Vidpvdanske ustave m za svobodne volitve, kar je docela nasprotovalo njegovemu političnemu delovanju od prej. Saj je kot duhovnega očeta Vidovdanske ustave smatrati prav njega. Pribičevič je bil tudi duhovni vodja bivše Orjune. Po 6. januarju je odšel v inozemstvo, kjer je svoje tragično delo nadaljeval. Bil je strasten pobornik sleherne zamisli, katero je smatral po svojem političnem mišljenju za pravo_ in ni v tem pazil na doslednost v svojem političnem delu. Za nas Slovence ni važno, kakšen je bil Pribičevič kot človek, marveč kakšna je bila z ozirom na naše koristi njegova politika. Razgovori v Rimu se tičejo MZ Rim, 16. sept. o. O dvodnevnih razgovorih, ki jih je v Rocca deli Caniinate imel avstrijski tajnik za zunanje zadeve dr. Guido Schmidt, govore napol uradne cesti, da so bili ti razgovori zelo velikega političnega pomena, kljub temu, da so jim tako avstrijski kakor italijanski politični ljudje hoteli že od vsega začetka dati značaj čisto navadne vljudnosti. Govorice po Rimu trdijo, da je Schmidtov obisk samo uvod za skorajšnji prihod avstrijskega kanclerja dr. Schuschnigga v Rim. Včeraj sta Schmidt in Mussolini z italijanskim zun. ministrom Alfieriem razpravljala o tem, kakšno vlogo naj igra Avstrija kot zvezni člen med Italijo in Malo zvezo. Razgovori so se sukali o trgovski pogodbi med Avstrijo in med Češkoslovaško, katero v Rimu smatrajo za prvo stopnjo novih odnošajev med Italijo in med MZ, odnosno med državami, ki so članice rimskega sporazuma. cPrav tako smatrajo kot znak nastopajočega zbližanja med MZ in med temi državami bodočr obisk romunskega kralja Karola v Rimu in spremembo, ki jo je opažati glede Italije v splošni smeri romunske zunanje politike. Italija je simpatično sprejela odslovitev Titulesca, ki je Romunijo preveč približal sovjetski Rusiji. Zbližanju med MZ in med državami rimskega sjrorazuma ter zlasti z Italijo, bodo dobro služili tudi sedanji razgovori za novo trgovsko pogodbo, ki se vrše v Rimu med Italijo in Jugoslavijo. Glede sestanka MZ v Bratislavi pišejo Italijani zelo zmerno, dočim se v ta sestanek zaletavajo madjarski listi, čeprav ne s tako ostrostjo, kakršne smo vajeni od njih ponavadi. Pri tem jsogrevajo staro tožbo o omejevanju madjarskega oboroževanja.. . * Nadaljni cilji nacionalističnega osvajanja: Madrid, Katalonija, Barcelona Pariz, 16. septembra. General Molla je imel govor, v katerem je v glavnem dejal: Ko bodo boji končani, bomo morali začeti obnavljati Španijo in živeli v popolnem miru z vsemi. General je izrazil svoje zaupanje v mladino in je dodal, da bo razumela, da morajo pri tem velikem delu obnove vojaki igrati prvovrstno vlogo in ii dati svoje obeležje. Isti. nagibi vodijo vojake im člane Falange: napraviti, Španijo enotno čvrsto in katoliško in ji dati tisti prostor na svetu, ki ga ic zavzemala v času katoliških kraljev. Ne m brni Vojne, ic 'Čap) ijcneia, Molla., poznavam pa nično moč. Burgos, 16. sept. o. General Molla je izjavil dopisniku DNB, da je cilj nacionalistov zdaj Madrid, ki bo padel v nekaj tednih. Madrid nameravajo nacionalistične čete obkolit: od vseh strani. Glavni sunek pa bo prišel od juga. Zavzetje Madrida bo imelo odlične posledice za vso nacionalistično akcijo. Za Madridom bodo sledile pokrajine med Madridom in Sredozemskim morjem, glavni cilj pa bo Katalonija. Torej nacionalisti ne mislijo na to, da bi Kataloniji pustili samostojnost in bodo najbolj krvavi boji divjali še za Barcelono. Odposlanci iunte iz Burgosa so na špansko-francoski meji imeli sestanek z zastopniki mednarodnega Rdečega križa. 170.000 nacionalistov bo naskočilo Madrid Gibraltar, 16. sept. o. Ugledna vojaška osebnost je imela sinoči govor v tetuonskem radiu in izjavila, da bodo nacionalisti za napad na Madrid zbrati v celoti 170.000 vojakov. Ko se pričnejo zadnji boji, se bo na vseh španskih1 frontah bojevalo okrog 500.000 nacionalistov. Barcelona, 16. sept. Havas: Katalonski -vojni minister podpolkovnik Sandino objavlja, da so, vladne čete prodrle v smeri proti Yaci. Vladni oddelek šteje 700 miličnikov. Uporniki so nato dobili močna ojačenja Marokanccv in legijonar-jev iz Saragose. Socijmlistični list »Claridad« poroča, da se je v Santa Maria predalo vladnim četam 300 mestnih gardistov. Ti gardisti sp ujeli in izročili vladnim četam tudi nekaj častnikov. Havas poroča, da je ameriška vlada zapovedala svojemu konzulu v Bijbau, da naj zapre konzulat in takoj evakuira vse ameriške držav ljaric, ki bi še bili v tem mestu. La Corugna, 16. septembra. Nacionalistična kolona, ki operira v Asturiji, je zavzela vas Ca-hugna in zaplenila vladnim četam en top in 10 strojnic. Na vladni strani je bilo pobitih okoli sto oseb. Nemški katoliki za verske šole Pariz, 16. septembra. AA. Havas poroča iz Berlina po vesteh iz katoliških krogov, da je na škofovski konferenci v Fuldi biilo sestavljeno pastirsko pismo, ki bo v vseh katoliških cerkvah prečrtano v teku meseca oktobra. V tem pismu bo jx>udarjeno, da katoliki vkljub preganjanju in vkljub nasiljem zahtevajo versko šolo, do katere imajo pravico po odredbah konkordata, ki je bil sklenjen med rajhom in sv. stolico. Dr. Stojadinovič v Pragi Praga, 15. sept. AA. Nocoj ob 18.40 jo prispel na VKjttaonov kolodvor s posebnim vlakom predsednik JugosTdVflnskČ Vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič k svojo soprogo, v spremstvu češkoslovaškega jioslanika na našem dvoru dr. Gir-se in njegove soproge, jugoslovanskega poslanika v Pragi Vasilija Protiča, kabinetnega šefa zunanjega ministra Dragana Protiča, kabinetnega šefa predsednika vlade dr. Jovana Gašiča, kabinetnega šefa zunanjega ministra češkoslovaške republike Jine in Svetnika češkoslovaškega zunanjega ministrstva dr. Čermaka. Na postaji so ga sprejeli predsednik češkoslovaške vlade dr. Ilodža s soprogo, češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta, romunski poslanik v Pragi Viktor Emandi s soprogo, predsednik če-škoslovaško-jugoslovanske lige Venkul, jugoslovanski vojaški odposlanec podpolkovnik Drag. Mi-hajlovič, osebje jugoslovanskega poslaništva v Pragi s soprogami in velika množica. Po prihodu vlaka se je predsednik jugoslovanske vlade na potu s svojim spremstvom in s predsednikom češkoslovaške vlade podal v salon kolodvora, kjer so mu predstavili ugledne zastojmi-ke oblastev, dobrodelnih ip drugih društev, sokolov in legionarjev. Predsednik jugoslovanske vlade dr. Stojndino-vič je nato zapustil jrostajo, pred katero ga je ogromna množica navdušeno pozdravljala s klici Na zdarl Živela Jugoslavija! S svojim spremstvom se jo najzotil- v hotel Acron, kjer sta v njegovo čast predsednik češkoslovaške vlade dr. Hodza in zunanji minister dr. Krofta priredila intimno večerjo. Najnovejše iz Španije Tcnerifa, 16. septembra. AA. Tukajšnji radio objavlja, da se nadaljuje prevoz čet iz Maroka v Španijo. eGrieral Molla je dal svojim četam 4 dni dopusta, ker jih bo nato poslal na franto pri Gun-daranii. Pričakovati je, da se bo najkasneje čez 14 dni začela ofenziva na Madrid. Havas jioroča, da poveljnik Ovieda polkovnik Aranda demantira vesti, da bi bile v mestu izbruhnile nalezljive bolezni. Havas: Južna kolona, ki prodira iz juga, je na celi črti pri Sierri potisnila nazaj vladne čete. En oddelek je bil poslan proti Toledu in je na-jipedoval za nadaljnih 35 km. Oddelek polkovnika Redohde je' zavzel cesto blizu Malage. Radio je ujel radiogram, ki je bil poslan madridski vladi in’ V katerem se poroča, da je neka nacionalistična vojna ladja potopila vladno podmornico. Madrid, 16. septembra. AA. Havas: Na včerajšnji seji vlade je bil sestavljen gosjvodarski odbor, v katerem so ministri trgovine, poljedelstva in industrije. Naloga tega odbora je, da razpravlja vprašanja zunanje'trgovine. Barcelona, 16. septembra. AA. Katalonski vojni mfnister polkovnik Sandino je objavil, da je bil pri Huesci odbit močan nacionalistični oddelek, ki ga je podpiralo letalstvo. Sestreljeni sta bili tekom bitke dve nacionalistični letali. Izve se, da je nacionalistični jjoveljnik Huesce začel izpraznjevati Huesco. Izselilo se je predvsem prebivalstvo, ki ne pride v poštev za borim. Neki begunec iz Granade je izjavil, da so nacionalisti v Granadi ustrelili znanega španskega pesnika Frederica Garcia borca- Havas poroča: Vlada nacionalne junte je objavila uredbo, ki slavlja izven zakona vse stranke, spupine in organizacije »ljudske fronte«. Prišlo je poročilo generala Arnnde. General poroča, da so nacionalisti pri nekem izpadu iz Ovieda zavželi vas GradO, ki ima važen sira ieški pomen. Vesti od 16. septembra Razburjenje v Rusiji zaradi Hitlerjevega govora je rodilo besne napade po boljševiškem tisku. Ti napadi Hitlerju očitajo, da je Nemčijo za večno osramotil in da je njegov namen porušiti evropsko kolektivno varnost. Italija se udeleži lokarnske konference, kakor je izvedel včeraj angleški jioslanik v Rimu, toda meni, da je treba to konferenco prej po diplomatski poti natančno pripraviti. Anglija zaradi Hitlerjevega govora ni nič razburjena, ker smatrajo angleški politični krogi, da se Hitlerjevo mišljenje tiče samo odnošajev med Rusijo in Nemčijo. Crčija postaja korjiorativna država, piše predsednik grške vlade v včerajšnjem »Vradiniu«, kar je nujna posledica komunističnih priprav za revolucijo, ki se je k sreči končala brez prelivanja krvi. Prve smrtne kazni v Palestini je izreklo vojno sodišče v Jeruzalemu nad dvema Arabcema. Obtožena sta, da sta na cesti v Nablus 7. avgusta streljala na angleške vojake in jih nekaj pobila. Znak mrtvaške glave bodo po sklejru hiterjan-skega kongresa v Niirnbergu nosili posebni varnostni oddelki, tako zvane čete SS, katerih glavna služba je: politično nadzorstvo in pa straže v koncentracijskih taborih. Češki politiki pravijo o sestanku MZ, da so z njenimi uspehi izredno zadovoljni, tako v političnem kakor gosjrodarskem oziru, ker je sestanek proučil vsa ta vprašanja do zadnje jrodrobnosti. Trgovsko pogodbo med Poljsko in Francijo bodo sklenili v krajšem času in s tem zamenjali dosedanjo zasilno pogodbo. To je uspeh bivanja francoskega trgovinskega ministra v Varšavi. . Verski nemiri v Romuniji so izbruhnili zaradi čudnega gibanja pravoslavne ločine, ki se imenuje stilisti in se zavzemajo za stari pravoslavni koledar. Albanskega zarotnika, ki je nameraval ubiti kralja Ahmeda Zogu-ja, so prijeli blizu Constanze v Romuniji. Ta je bivši častnik albanske vojske. Novo italijansko bojno ladjo so spustili v morje v Castell mare. Ladja je urejena za službo v tropskih morjih. Kitajci so napadli angleško oklopnico »Teyle« v Honkongu. pri čemer je bil ubit en mornar, kapitan ladje pa ranjen. Trocki riciuara iti v Ijlarcelono, Kakor poročajo iz Oslo. toda najbrž si katalonska vlada pri sedanjih zmedah ne želi njegove razdiralne navzočnosti. Voditelj meksikanskih fašistov je pobegnil z letalom v Newyork, ker je meksikanska socialistična vlada dala člane fašistovske organizacije na debelo zapirati. Zenske advokate v Turčiji predvideva nov načrt zakona o praktičnih juristih. Po tem zakonu bodo Turkinje lahko izvrševale advokatske posle. Odnošaje z Moskvo morajo spremeniti vse države, ki hočejo sodelovati z Nemčijo, tako piše italijansko časopisje ob Hitlerjevem zaključnem govoru v Niirnbergu. Sestanek za nevtralnost glede Španije ni po podpisali včeraj v Rimu, Trgovsko jHjgodbo med Poljsko in Italijo so poročilih iz Londona do zdaj, raztn nekaj razgovorov med diplomati, rodil še nobenega uspeha. Holandski parlament je začel zasedati. Včerajšnjo sejo je pričela kraljica Vilhelmina s svečanim govorom. Arabci obsojajo Egipt zaradi sporazuma, ki ga je egiptovska vlada sklenila z Angliio. češ da je v glavnem naperjen proti arabskemu ljudstvu na angleških posestvih. Mednarodna turistična zveza ima svoje letno zborovanje od 14. do 20. septembra v Monic Carlu. V zve za je včlanjenih 94 turističnih organizacij sveta. Na sestanku sodeluje 51 zastopnikov raznih inozemskih, planinskih in drugih organizacij. Zarolo proti predsedniku Španije Manuclu Azani je odkrila madridska vlada in zaprla veliko število osumljencev. Zarota je seveda najbrž eden izmed povodov za nova preganjanja vladnih nasprotnikov. Mednarodni judovski kongres, ki zboruje v Ženevi, je izdal ostro protestno spomenico zaradi Hitlerjevega govora, ki predstavlja »organizirane žalitve in pretnje vsega narodnega socializma proti vsemu judovstvu«. Spomenico bodo poslali vsem vladam sveta, ZN m svetovnemu tisku, ki je itak v judovskih rokah. Izredno stanje v Braziliji so zaradi komunističnega rovarjenja podaljšali še za tri mesece. Naš pariški poslanik dr. Purič je bil sprejet pri francoskem zun. ministru Yvonu del Bosu. Eden prkle v Ženevo na sestanek Sveta zveze narodov, toda šele 21. septembra, namesto 18., ko se j>ričrie sestanek. Francoski trgovinski minister je sinoči prišel v Berlin, kjer se bo sestal z guvernerjem nemške Narodne banke dr. Schachlom. Ta sestanek smatrajo za začetek francosko-nemških trgovinsnih pogajanj. Pred sodišče so »križarji s kosami«, ki so obtoženi, da so na Madžarskem pripravljali oborožen prevrat. Njihov znak je kljukasti križ iz kos. l-,aaojusodikvza,broenavz>jo urnih bfs kbis fsssss Kongres Pcn-kEubov Buenos Aires, 16. septembra. AA. (Havas). Sooči so zaključili kongres Penklubov. Prihodnji kongres leta 1937 bo v Rimu, kongres leta 1940 pa v Tokiu. Kongres je sklenil ustanoviti trajni mednarodni odbor, v katerem bodo zastopniki Velike Britanije, Zedinjenih držav, Francije, Italije »n laponske. Zastopniki teh držav pa bodo mogli v ta izvršni odbor koopiirati tudi zastopnike drugih držav. Sprejeta je bila tudi resolucija o izpopolnitvi zakonodavsiva za zaščito književne lastnine v vseh državah. Dvofe gostovanj v operi: Marjan Rus in Josip Rijavec Ljubljana, 16. septembra. Pretekli teden sta nas obiskala dva naša izborna pevca in nam podala vsak po eno svojih ustvaritev na gled. odru. V nedeljo, dne 6. septembru t. 1. je gostoval Marjam Rus kot Basilio v »Seviljskem brivcu« G. Rossinija. Poleg M. Rusa, ki kaže, odkar stalno poje v Narodnem gledališču v Zagrebu, vedno več napredka, se je zlasti odlikovala Z. /upc.vče-va, ki je kot Rosina dokazala, da dodobra obvlada glasbeni slog tega dela. Mnogo manj so temu odgovarjali ostali pevcii in tako je predvsem po zamisli režiserja D. Zupana potekala predstava vse preveč burkasto ter je spominjala na operetno prireditev prejšnjega večera. Dirigiral je A. Neffat. Mnogo bolj nas je zadovoljila predstava »Lu-cia dii Lammermoor« G. Donizet+ija, v soboto, dne dne 12. sept. t. 1„ v kateri je nastopil najboljši tenor Josip Rijavec. Pel je vlogo Sira Edgarda Ravenswooda. Izza poslednjega nastopa J. Rijavca na domačem odru mi m je sobotna uprizoritev vendarle v zadostni meri ugodila. Tako smo po zadnjem Rijavčevem gostovanju v Rusiji doživeli tudi mi večer, ki ga je vredno nositi v spominu. Upajmo, da nam bo ob skorajšnjem nastopu v »Trubadurju« nudil Rijavec najmanj toliko kot preteklo soboto. Predstavo »Lucie« je dirigiral in režiral ravnatelj M. Polič. Ponovno nas je vžgalo predna-šanje Z. Zupevčeve v naslovni ulogi. Podala nam je neizbrisno sliko nesreče. Dokaj dobro se je uveljavil ). Betetto kot Rajmund Bidebent; glasovno je ustrezal tudi I. Franci. Splošni potek uprizoritve je bil zadovoljiv, čeprav smo mestoma pogrešali klasične umirjenosti in izdelanosti. II. R. Pred pogajanji za kolektivno pogodbo tekstilnih delavcev Izzivača in junaka noža obsojena Celje, etne 15. septembra. Danes sta se zagovarjala pred malim senatom celjskega okrožnega sodišča Omerzel Josip, 3B-letni pos. sni in Godler Dominik, mesarski pomočnik, oba iz Pečice, ker sta d;ne 26. aprila t. 1. v Pleterjah, v brežiškem sodnem okraju napadla z noži in koli 66-letno Jožefo Spiler, Ivana in Jerneja Spilerja ter jim prizadejala težke telesne poškodbe. Dne 26. aprila t. 1 ie bilo v Zdolah žegnanje. Posestnik Janez Omerzel s Ponikve pni Vidmu je povabil nečaika Josipa Omerzela in Dominika Godlerja v svoj vinograd v Pleterjah. V bližini Omerjelovega hrama stoji hram posestnika špi-lerja. V Spilerjevem hramu so se sešli poleg po-setnika tudi njegovi sorodniki, med njimi njegova žena Karolina, mati Jožefa, brat Jernej, sestra Marija, poročena Jagrič in sestrična Marija Spi-lerjeva. Omerzel in Godtler sta že med potjo izzivala Marijo Spilerjevo, pri Spilerjevem hramu pa sta izzivala in zmerjala še ostale. Po kratkem prepiru, ki je nastal, sta odšla obdolženca v Omerzelov vinograd. Ko sta sc okrog 16 vračala iz vinograda domov, sta med potjo, še preden sta prišla do Spilerjevega hrama dobila vsak svoj kol. S kolom oborožena sta stopila v Spi-Icrjevo stiskalnico ter se Špilerjevim, katerih sploh nista poznala, pridružila in seveda brez povabila kar prisedla. Ko sta pa stopila iz vinograda v stiskalnico gospodar Ivan Spiler in Ma- rija Jagričeva, se je Godler pričel nedostojno izražati o navzočih ženskah ter pričel ponovno izzivali. Špiler ga je zavrnil, Godler pa se je razjezil in je sunil Spilenja z roko v prsi. Ta ga je le z veliko težavo spravil iz stiskalnice. Po tem dogodku je tudi Omerzel zapustil hram ter odšel, Špiler je pa vrata dobro zaprl. Obdolženca sta zunaj zmerjala, preklinjala in razbijala po vratih in oknih tako močno, da sta zdrobila 4 štipe. Ko je čez nekaj časa stopila Jožefa Spilerjeva, prepričana seveda, da ji ne bosta obdolženca vsled starosti storila nič žalega, sta jo ta napadla in jo pobila na tla. Prizadejala sta ji 2 cm dolgo vreznino na prsnici in tik ob hrbtenici 4 cm v prsno duplino segajočo rano. Napadla sta tudi špilerj« Jerneja, mu napravila 2 vreznini nad levo temenico in senčnico, dolgo 2 in 10 cm, na vratu 10 cm in na zunanji strani levega nacilakta 6 cm dolgo rano. Spilenja pa sta ranila na bradi, napravila mu 2 cm dolgo, do kosti segajočo rano, na prs>h pod levo ključnico 4 cm dolgo in na hrbtu 8 cm dolgo rano. Radi tega sta bila danes obsojena Godler Dominik na 10 mesecev in Omerzel Josip na 5 mesecev strogega zapora ter no izgubo častnih pravic za dobo enega leta. Vsak mora plačati tudi 300 Din povprečnine. Poleg tega morata plačati Špiler Jožefi 1200 Din za bolečine, Spiler Jerneju 1000 in in Špiler Ivanu 600 Dim. Plačati morata tudi zdravniške stroške 800 Din in zdravljenje v bolnišnici v Brežicah 891.25 Din. Ljubljana 16. septembra. Iz banske uprave smo prejeli: Sporočeno je že, da se pogajanja o kolektivni pogodbi tekstilnega delavstva niso mogla pričeti, ker so delavci v tekstilnih tovarnali v Kranju in Škofji Loki stavkali na nezakonit način. Na poziv g. bana so tekstil™ delavci povsod v banovini izpraznili tovarne, razen v Kranju in Škofji Loki, kjer so tovarn. objekti ostali zasedeni tudi dalje. Da bi se zaščitilo razsodno in disciplinirano delavstvo, ki je v pretežni večini, in da bi se pogajanja mogla pričeti čimprei, je žandarme-rija, kombinirana s policijsko stražo iz Ljubljane, da v med 9.-6. uro izpraznila vse tekstilne tovarne tovarne v Kranju; delavstvo se oboroženi sili ni ustavljalo. Tekstilni delavci v Škofji Loki, ki so tovarniške objekte imeli zasedene iz solidarnosti s kranjskimi tekstilnimi delavci, so p> dogodku v Krnjti tovarni izpraznili. Potemtakem so dani vsi pogoji za takojšnji pričetek pogajanj. Izdan je poziv podjetnikom in delavcem, da pošljejo zaskvn;kc. Zoološki vrt bo še odprt Vožnja na politične shode na državna račun Država toži INS za 50.000 Din B«lf?ra. Ljubljana, 16. septembra. Radi splošnega zanimanja in velikega obiska živalske razstave na jesenskem velesejmu, ki jo je priredilo zoološko društvo »Noe«, se do nadalj-nega podaljša. Vrata v ta krasno in naravno urejeni park bodo v soboto, dne 19. t. m. vnovič odprta od 8 zjutraj pa do 6 zvečer. Zoološko društvo >Noe«, katerega cilj je doseči stalni živalski vrt v Ljubljani, je na podlagi vsestransko povoljnih priznanj v kolikor se tiče ureditve razstave, ugotovilo razveseljivo dejstvo, da Ljubljančani in ostali deželani želijo imeti primeren živalski vrt v svojem kulturnem središču. Postopna zgraditev stalnega živalskega vrta je zagotovljena. Zupan g. dr. Juro Adlešif je položil s svojo splošno uvidevnostjo za to kulturno vzgojno ustanovo trden temelj za njen nadaljni razvoj, kar morajo pozdraviti vsi prijatelji živali. Toda s teni, da je mestna občina in da so njeni odločujoči činitelji v teh težkih časih prišli le do končnega in utemeljenega zaključka potrebe [)0 tnki k)l]_ turni zgradbi, so tudi vsi ostali meščani in deželani ter vse ostale oblasti prevzele nehote nekako skrb in obveznost podpreti vsestransko akcijo za njeno ustanovitev in vzdrževanje. Dolžnost vsakega prijatelja živali je sodelovati Mariborsko gledališče gon i"! Maribor, 15. septembra. Tekma SK Ljubljana preložena Hašk - Belgrad, 16. septembra, m. Na sinočnji seji Jugoslovanske nogometne zveze je bilo na zahtevo Haška in SK Ljubljane sklenjeno, da se prvenstvena tekma, ki bi morala biti v nedeljo, radi tekmovanja Haška v Švici, odloži na poznejši čas. JNZ ni sprejela predloženega termina za 4. oktober, ker se ta dan vrši druga tekma. V roku 10. dni naj oba omenjena kluba obvestita o terminu, kdaj bosta igrala prvenstveno tekmo, ki mora biti vsekakor odigrana pred začetkom spomladanske sezone. A ko kluba ne bosta odredila termina za to tekmo, jima ga bo določila JNZ sama. Nadalje je. JNZ sklenila, da bo verjetno še ta mesec odigrala jugoslovanska reprezentanca nogometno tekmo z Madjarsko. Mariborsko gledališče Mesečni obroki za uradniški abonma (obrokov je sedem) se dobe že od 9 Din navzgor. Uradnik dobi v dobri loži sedež za mesečnih 32 Din, kar pač marsikomu omogočuje abonma. Kdor prvega septembra še ni prejel plače ali pokojnine, lahko poravna prvi obrok kasneje. Abonent prejme 22 predstav (14 dramskih, 7 glasbenih ter en koncert). Repertoar je pester in skrbno izbran. Vršila se bodo predvsem v opereti (pa tudi v drami) gostovanja, tako Udovičeve, zagrebške primadone Mitrovičeve, Lubejeve, Druzovičfeve itd. Kdor želi obiskovali gledališče ob poljubnih dnevih in kljub temu uživati velik popust proti večernim cenam, se lahko abonira na blok, ki prav tako opravičuje do 22 predstav in ga je treba pr,av tako odplačevati v 7 zaporednih mesečnih obrokih, pa njegov lastnik ni vezan na po abomnanu določene dni. Gostoval bo tudi ljubljanska opera predvsem z opero Madame Butterfly« (nas. partija: primadona Gjungjenčeva). Abonentje ter lastniki blokov si lahko enkrat ogledajo tako gostovanje s 50% p o p u s t o m. Lanskim abonentom so njihovi sedeži rezervirani do petka, 18. t. m. lok pa je potrdil tudi ves ministrski svet, katerega predsednik je bil tedaj dr. Milan Srskif. Stranka je zavlačevala z izvršitvijo svojih obvez. Za j omenjeno vsoto 50.000 Din se je stranka zadolžila pri prevozu udeležencev na sarajevski shod. Dolg še do danes ni bil plačan. Ravnateljstvo računov je hotelo večkrat priti do plačila tega računa, toda vedno je bilo to brezuspešno, ker se je JNS izgovarjala, da ja dolg že plačan. Kakor stoji v tožbi,, ta dolg priznava tudi glavni tajnik stranke Mihaj-lovič. Pred sodiščem bo JNS zastopal Mihajlo Ži-vančevič. Za razpravo vlada v političnih krogih veliko zanimanje. * Sreča in težava brezposelnega Jesenice, 15. sept. Preteklo nedeljo je bila na Jesenicah tombola večjega obsega, pri kateri je eno izmed tombol, nov šivalni stroj, zadel neki brezposelni revež in siromak. Kaj drugega hoče tak s Šivalnim strojem, kot gledati na to, da ga vnovči. Brezposelni mlad fant se je že veselel, 'ia si bo z dobitkom vsaj nekoliko omilil svojo bedo, kajti stroj je baje vreden 3000 dinarjev. V ponedeljek in torek je brezposelni nastopil kaj težko pot s ponudbo v nakup stroja. In kaj je slišal, kjerkoli se je oglasil, pa bodisi pri trgovcih ali zasebnikih? Komaj polovico tega so mu ponujali, kolikor naj bi bil stroj vreden. Topa seveda zato, ker ga je ponujal brezposelni človek, češ, saj ga bo dal za vsako ceno, samo da pride do denarja. Mi bi k temu pripomnili, da ni prav nič socialno takšno izrabljanje stiske človeka, ki ne ve. kaj bo jutra dal v usta. Smo pač v časih, ko se brezsrčnost vse preveč košati tudi že po delavskih industrijskih krajih. 48 razbojnikov stoji pred sodiščem Belgrad, 16. septembra. V Kragujevcu se te dni vrši pred sodiščem razprava proti veliki razbojniški tolpi, ki je strahovala dve leti vso tamkajšnjo okolico. 48 je obtožencev, ined njimi je tudi neka kmetica. To je bila tako imenovana topolska banda, ki se je proslavila z več kakor 100 razboiništev in umori. Šestnajst dni bo trajalo razpravljanje, saj je bilo po klicanih pred sodišče več kakor 300 prič. Tudi kragujevsld odvetniki so zaposleni Niti eden ni ostal doma. Državni tožilec našteva med razbOj-ništvi ne samo vlome in napade, temveč tudi grozne zločine, kakršnih ljudje tam sploh ne pomnijo. Poglavar te tolpe je bil neki Milovan Maričevič, ki je leta 1033 pobegnil iz zaporov, kjer je moral sedeti zaradi težkega zločina. Nekaj mesecev je miroval, kmalu pa je zasnoval veliko družbo, ki si je zastavila za cilj: oropanje vseh bogatih ljudi, ki jih je v okolici Arandjelovca izredno veliko. Takoj je našel mnogo privržencev. Tudi nekatere vaške župane. V vasi Maslaševit je živel daleč naokoli poznan bogataš Miloje Nikolič. Zaradi bogastva je postal prva žrtev te tolpe. Razbojniki so se oborožili do zob, zraven še z bombimi. Vdrli so v hišo starca in zahtevali od njega denar. Prestrašeni starec jim je pokazal skrivališče denarja, bilo ga je 10.000. Razbojniki so pričakovali mnogo več, začeli so starca na najbolj zverinski način mučiti. Zvezali so ga in položili na zemljo. Streljali so vanj in ga po telesu zbadali z ostrimi predmeti. Ko še ni hotel pokazati vsega denarja, so ga z žarečo žerjavico žgali. Mož je padel v nezavest. Razbojniki so bili tako razjarjeni zaradi majhnega plena, da so začeli že skoraj mrtvega starca mrcvariti in ga razsekali s sekiro. Zupan masloševski. ki je bil tudi med razbojniki, se je zbal kazni in je že naslednji dan sam končal svoje življenje. Ostali zločini, zaradi katerih stoji vsa tolpa pred sodiščem, niso nič manjši in grozni. Pričakujejo, da bo sodišče izreklo mnogo smrtnih obsodb. Nocoj okrog sedme ure so Mariborčani nenadoma prisluhnili nenavadnim zvokom, ki so zadoneli nad mestom. S stolpa stolnice je zamolklo donel plat zvona. Tu in tam si videl na promenadi in |>o ulicah, kako se je utrgala iz gruče postava gasilca ter drvela proti Koroški cesti v Gasilski dom. Ni minulo pet minut po zloveščem zvonenju, pa so že drvele po ulicah težke motorke in gasilski rogovi so jim delali prosto pot, da so lahko brzde z vso silo. Gasilski alarm je prišel tako nenadno in nenaj>ovedano, da je bilo vse prepričano, da nekje v mestu gori. Ko so ljudje videli, da drvi kar po pet gasilskih voz eden za drugim iz Gasilskega doma, so se širile po mestu fantastično govorice o velikem požaru, ki je izbruhnil v eni od tekstilnih tovarn. Radovedno so se, ljudje ozi. rali v nebo, ker pa le nikjer ni bilo opaziti žarenja, so polagoma uvideli, da je vodstvo gasilske čete zelo spretno potegnili? vse gasilce in celo mesto za nos ter priredilo gasilsko vajo, za katero je vedelo le nekaj ljudi od štaba poveljstva. Kot objekt vaje je služilo poslopje gledališča in študijske knjižnice, katerega so motorke v nekaj minutah po alarmu zavile v mrežo vodnih curkov. Alarm je pokazal v resnici vso pripravljenost in udarnost mariborskih gasilcev. V rekordnem času je bilo opremljenih vseh pet motork z moštvom ter so zdrvele na pogorišče. Dasi so bili Mariborčani nocoj potegnjeni, vendar so lahko zadovoljni. Takih gasilcev menda nima nobeno mesto, kakor so mariborski. Tatvina konjskega repa se izplača Maribor, 16. sept. Poročali smo svoječasno o nenavadnih tatvinah, ki so se dogajale v okolici Sv. Jakoba in Sv. Marjete ob Pesnici. Neznan tat je obiskoval ponoči konjske hleve tatnošnjih gospodarjev ter kradel konjske repe. Te tatvine so potem v omenjenih krajih prenehale, tat pa se je začel udejstvovati na desnem dravskem bregu, in sicer najprej v Studencih. Izvršil je številne tatvine. Samo posestniku Rozmanitu je ostrigel v eni noči štiri konje. Mariborčani imajo sedaj vsak dan priložnost videti konje z oskubljenimi repi v mestu. Vsi ti konji so iz Studencev. V preteklih dneh se je tat zopet pojavil v Zrkovcih pri Mariboru. Vdrl je v hleve štirih posestnikov ter pri vsakem ostrigel po par konjev. Skupno je dosedaj prijavljenih že okrog 50 tatvin konjske žime. Tatvine se tatu očividno izplačajo. Kilogram žime plačujejo trgovci namreč po 80 Din in v vsakem košatem konjskem repu je žime za nad kilogram teže. Tako si je drzen tat prislužil v razmeroma kratkem času in na la-lek način lepe denarce. Seveda je ogrčenje lastnikov konj silovito in rie bi se uzmoviču dobro godilo, če bi jim padel v roke. Včeraj so orožniki na Teznu aretirali nekega osumljenca, ki ga spravljajo v zvezo s temi tatvinami, vendar dejanje taji. Mariborski sadni sejem Maribor, 16. sept. Prireditveni odbor sadjerejcev, ki organizira letošnji sadni sejem v Mariboru, se je danes na svojem sestanku odločil, da se vrši letošnji sejem dne 3., 4. in 5. oktobra. Pozvani so vsi sadjerejski okoliši na štajerskem, da se sejma udeležijo in bo udeležba po dosedanjem zanimanju sodeč v resnici zelo lepa. Letos je sadna letina v mariborski okolici in Slovenskih goricah zelo slaba, pa pridejo v |x>štev kot razstavljalci na sejmu predvsem ljuto-mersko-ormoški ter brežiško-šmarski okoliš, ki imata najboljši pridelek jabolk. Sadni sejem bo združen tudi z vinsko jjokbšnjo ter z razstavo štajerske kokoši. Prireditev obeta, da bo prinesla Mariboru v začetku oktobra živahno in pestro življenje. Švicarji grade hotel * Splitu Leto« spomladi se je mudita v Splitu skupina švicarskih podjetnikov, ki so prišli ogledovat teren za zgraditev hotela. Stvar je sedaj toliko dozorela, da so na splitsko občino že prispeli načrti novega ; hotela, ki jih je izdelal arhitekt Solinger iz Ziiri-| cha. Prostor, kjer bo stal ta hotel, je bil določen i po dogovoru med mestno občino in graditeljem. Hotel bo dolg 44 metrov, širok pa 18 metrov. Lastnik bo vložil v to gradnjo 25 milijonov dinarjev. posredno ali neposredno pri tej kulturni akciji, ko so ljubitelji domačega živalstva v drugih manjših mestih naše domovine že zdavnaj pokazali vsaj v tem oziru veliko večjo požrtvovalnost. Tudi Ljubljana kot kulturno središče Slovenije ne sme biti več brez stalnega živalskega vrta. Vsestransko podpiranje te kulturne akcije pa je v požrtvovalnem delovanju vsakega posameznika brez ozira na starost in stan, bodisi s pristopom k živalskemu društvu »Noe« (Gosjx>svetska cesta 10-1) in pridobivanjem novih članov ter nabiranjem prostovoljnih prispevkov, kakor tudi s poklonitvijo vsakovrstnih živali (lovci I). Gmotnih koristi prijatelji narave in živali ne morejo pričakovati s takim požrtvovalnim sodelovanjem, pač jim bo doraščajoča mladina trajno hvaležna, čo se ho ta tako važna kulturno vzgojna ustanova z njihovo pomočjo zgradila in potem tudi primerno razvijala. Številni tujci, ki obiščejo naše prelepo kraje, pa si jih bodo dalj časa obdržali v spominu, poznavajoč istočasno tudi naše mnogovrstno živalstvo. Cim večje bo število obiskovalcev in prijateljev živali in stalnega živalskega vrsta ter društvenih članov, tem lepši in večji bo bodoči živalski vrt v naši beli Ljubljani. Sodbe pred marib. sodiščem Maribor. 16. sept. Poročali smo o dveh razpravah zaradi uboja, ti sta se vršili danes dojroldne pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Sodbe so bile naslednje: Alojz Režonja, ki je dne. 27. julija, usmrtil v Žibercih Henrika Zemljiča, je bil obsojena na tri leta in 15 dni strogega zapora. —. Friderik Lešnik iz Kamnice je |irejel za uboj Ivana Brunčiča, ki ga je izvršil na nekem godovanjti v Kamnici dne 26. julija t. P, 4 leta in mesc dni ro-bije ter 3 leta izgube častnih pravic. , Predrzen zločinec V Beli Cerkvi je dobila policija v roke nevarni8!? 2 ,‘nca, za katerim je stikala že dolgo časa. Med zaslišanjem pa je zločinec Paunovič izrabil P/imeret] trenutek in jo potegnil spet na svobodo. Vsa policija ga je zasledovala, a Paunovič je ta Čas mirno tolkel žogo v svojem rodnem kraju, ki se nahaja 3 km od Bele Cerkve. Doina niso prav nič vedeli za Paunovičeve zločinske nagone, šele občinski stražar, ki je pozval Paunoviča na jjolicijo, jim je odprl oči. Na poti na policijo pa je zločinec spet pobegnil. Na postaji je našel vlak in zlezel na osi med kolesje vagona. Tako se je neopažen pripeljal v Vršac in se nastanil v glavnem hotelu. Pa je bila tamkaišnia policija že obveščena o njegovem begu in ie hotel obkolila. Paunovič se je med policaji prebil na cesto in pobegnil. Pravcata filmska tekma se je razvila sredi popoldneva za njim. Pa so ga le prijeli in zvezali. H Danes zastonf - " Ljubljana, 16. sepiembra. S temi redko slišanimi besedami ie blagajnik v kopališču »Ilirije« včeraj iznemadil še dokaj številne obiskovalce kopališča, brl je namreč zadnji dan kopanja na Iliriji iin danes ie kopališče že zaprlo. Kopalci — bili so seveda sarmi taki, ki so se red>no in stalno hodili hladit v Iliriji n bazen — so imeli zadnji dan brezplačen vstop v kopališče. Vprašanje je, kam se bodo kopalci, ki jih tudi liladnješe vreme ne odvrača od kopanja, odslej hodili kopat /' Ob Ljubljanici vidimo še sicer vsak dan ljudi ki se solnčijo. Zdi se pa, da v Ljub.|ja>ui vendarle nimamo takih »ledenih« ljudi ki bodo vzdržali tudi oto hujšem mrazu ob Ljubljanici Morda bo kateri izmed njih zdržal še do Vseh svet, gotovo r>a bo obrežje Ljubljanice z vsakim dnem bolj prazno, ker ni več daleč čas ko bodo kopalci kopalne hlačke zameniaili s smučarskim dresom. Tour de Romanše V 11. etapi je prispel na cilj prvi Nemec Kutscli-bach s časom 4:3.2; II. je bil Prosinek z istim časom, tretji Romun Negoesku. Gngec je bil sedmL Proga je bila dolga 114 km in je vodila Sibin-Brašova. V 12. elapj je dosegel prvo mesto zopet Nemec Kutschbach, drugi Francoz Gallien, tretji pa je Jugoslovan Grgec. „y £>"*"« °°eni posameznikov jr prvi Gallien; x V' Kutsclibacher, četrti Tudose, peti Kapu in sesti Prosmek. Po oceni ekip pa si slede: Romunija, Jugoslavija, Francija, Nemčija in Poljska. S tem je tekmovanje okoli Romunije končano. Proti fašizmu v Bolgari j Sofija, 15. sept, m. Gg. Gičev, Bojan Smilov, Grigor Vasiljev, Krsto Pastuhov in prof. Genov so izročili kralju Borisu memorandum, v katerem zahtevajo uresničenie vladine deklaracije za razpis volitev in svoboine volitve narodnih poslancev. Upirajo se tudi vsakemu poizkusu dekretiranja narodnih poslancev in uvedbi stanovskega gospodarskega profesionalnega parlamentarizma. Končno zahtevajo, da pride do veljave trnovska ustava in čimprejšen razpis svobodnih volitev ter da vlada izvede politiko narodnega edinstva, v zunanji politiki pa jasno in dosledno politiko za mir in spo- Umrla je po doljšem bolehanju gospa Ivana Leskovic, rojena Koblar, soproga pekovskega mojstra v Ljubljani, Opekarska cesta 8. Bila je dobra in plemenita žena, povsem Trnovem znana kot »Pekova mama«. Naj jjočiva v miru! ■■■»■■■■■■■M Ljubljana danes Koledar Danes, sreda, 16. septembra: Kornelij, papež; Ljudmila. Jutri, četrtek, 17. septembra: Hildegarda; Lampret, škof. Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10; mr. Bohinec ded,, Rimska cesta 31. Repertoar Narodnega giedališča v Ljubljani OPERA Začetek ob 20. Sreda, 16. 6eptembra: Zaprto. Četrtek, 17. septembra: Dvojno knjigovodstvo. Opereta. Premiera. Izven. Petek, 18. septembra: Zaprto. Sobota, 19. septembra: Trubadur. Gostuje tenorist Josip Rijavec. Izven. Nedelja, 20. septembra: Dvojno knjigovodstvo. Opereta. Izven. Radio Programi Radio Ljubljana Sreda, 16. septembra. 12 Predigra CploSČ«). — 12.45 Poročila, vrane. — 13 ča«, »pored, obvostUa. — 13.15 Vso mogoče, kar kdo hoče (plo&če j>o željah). — 14 Vreme, borza. — 18 Itadiijski orkester. — lt Ca*, vreme, 'poročila, spored, obvestila. — 19.HO Nacionalna nra: Zibelka Trdinovih bajj.k i:n pri[povesti o Oorjanoih, Viktor Pirnat ia Ljuhljane. — 19.50 Zgodbe o Za.pl an-karjib , prosp. Joža Vovk. — 30.10 Po Bolgariji, gosp. prof. S-iilvo Kranjec.. — 20.30 Orgelski koncert, izvaja gosp. Blaž Arnič. Vmesmc »amospove h «prem.ljefvanjem orgel poje go«p. Roman Petrovčič. — 21.30 RmU »ak-stet. — 22 Ca«, vrane, poročila, spored. — 22.20 KuiAi flek«tet. — 22.35 Podoknice (ploSČe). Drugi programi Sreda, 16. septembra: Bclffrafi /..* 10.50 Krašali, kaj misli o svojih bodočih uspehih in o prorokovanju njegovega trenerja, je malomarno odgovoril: »Potrudil se bom, pa bomo videli. Trije novi jugoslovanski rekordi v plavanju so padli pri tekmi med splitskim Jadranom in tržaško Triestino. Na 100 m j>rosti stil je Beara (|a-“ra") plavala v času 1:14.8, na 400 m prosto Se-,Sovlf (Jadran) 5:17 in dani3ka štafeta Jadrana «30 m v času 2:13.8. Primorje : Sofija 95:76 lahkoafleti so bili v Sofiji nad vse rVr r nav&r' •' 04 brafov Bolgarov. Bolgarski n in. bTr P,ŠT ° «s!uženi zmagi naših športnikov, katero so odnesli ob priliki mednarodne tekme s sofijskim »A c 23« klubom. - Moštvo Primorja je bilo v najboljši formi i„ je res z uspehom reprezen-tiralo slovenski šport v bratski državi. Tekme so se vršile na igrišču »Junaka« in 60 bili dosežem sledeči rezultati: Tek na 100 m: 1. Kovačič (P) u.2, Bolgari so zavzeli drugo in tretje mesto. Tek na 800 m: 1. Goršek (P), 2. Czurda (P) tretje in četrto mesto so osvojili Bolgari. Met krogle: Tekmovalo je 6 lahkoafletov, od katerih so prva štiri mesta zasedli Primorjani. Tek na 400 m: I Gabršek 53.2 (P). 2 Skušek 53.8 (P), ostala mesta Bolgari. Tekmovalcev je bilo 33. Skok v daljavo: Prvi dve mesti so osvojili Bolgari. Stanje točk po tekmovanju: ASK Primorje 95, »Ac 23« 76. Naročajte in širite „SBovenski dom!" Skrbite za moralno vzgojo srednješolske mladine Ljubljana, 16. septembra. Vsi pedagogi, ki so v preteklem šolskem loiu pazljivo prebirali dnevno časopisje, so z žailosljo v srcu našli kratke vesti o mladoletnih zločincih med 10. in 14. letom, o mladoletnih iatovih in nedoraslih izprijerikah. Ob koncu šolskega lela so mogli brali o nešletih pustolovskih primerih, ko učenci pobegnejo od svojih staršev zaradi slabega uspeha v šoli, niso pa redki tudi primeri učenčevih izpadov proti učiteljem, ko dijaki iako rekoč sami obračunavajo s svojim vzgojiteljem. O teh primerih vedo povedali predvsem profesorski tovariši z. juga. Kamen iz zasede, grožnja z orožjem, klofuta na cestii ni lam nekaj povsem nemogočega. Vzgojiteljem nadalje niso bili redki primeri pritožb zaradi surovega obnašanja učencev na hodniku napram iujccm, na cesti, na železnici, v cerkvi in kjersibodi. Profesorjem so končno še v spominu dolgotrajne konference, kjer so se razpravljale kazni učencev. Nekateri prestopki so bili že take vrste, da je bilo razrednika sram obravnavati greh učenca. Višek so dosegli primeri morailne izprijenosti. Človek se je moral čuditi, odkod more dijak v dvanajstem svojem letu imeti tolikšen besedni zaklad najjbolj prostaških, pocestnih izrazov, kako more v letih, ko se prav za prav šele začne njegov razvoj, imeli vpogled v dno življenja, kako more v pismu ali razgovoru z velikim cinizmom govoriti največje svinjarije. Ker pa je zaključno ugotavljanje teh dejstev premalo, ker je- naknadno popravljanje z različnimi zavodi skoraj vselej polovičarsko in s tem brezuspešno, zato že zdai ob začetku šolskega leta dvignemo glas in naslovimo svoje opozorilo na starše in šolo: skrbite za moralno vzgojo svojih otroki Prva beseda velja staršem: v osnovni celici človeštva, v družini, med brati in sestrami naj otroku položijo temelje prave socialne vzgoje, naj vcepljajo misli o visoki vrednosti človeškega življenja. Zal, da so se pri pregreških šolske mladine dale v večini slučajev ugotoviti neurejene domače razmere: ločitev zakona, oče zapravljivec in pijanec ali kakršnokoli razsulo v rodbini. V takih primerih naj bi šola nastopila pot, da učenca reši. S svojo, pretežno teoretsko metodo vzgoje to pač rediko doseže, saj je življenje s svojo silo neprimerno močnejše. Včasih le osebna pozornost učitelja, posebno veroučitelja zmore kaj rešilnega. Treba ie pomisliti le na to, da so učenci v šoli vsega kvečjemu 5 ur in to pri petih različnih vzgojiteljih, ves ostali čas dneva pa doma ali v svetu. Večji del morailne vzgoje mladoletnikov brez nadaljnega pripada staršem. Vpoštcvamo, da je danes težka doba, v kateri so nekateri starši ves dan v službi in šele pozno zvečer vidijo otroka. Polagamo jim rva srce, da kljub temu sami najdejo polo, da dobe njihovi otroci pravo življenjsko vzgojo. V naslednjem hočemo v otrokovi mladoletni dobi pokazati le na nekatere nevarnosti, ki mu posebno dandanes pretijo. t Nevarna pota Med' mladoletnike spadajo otroci, rojeni v letih 1921—25. Splošno je zneno in tudi po časopisju onih let se da zasledovati, da se je takrat lik po vojnih grozotah razbohotilo veseljačenje, divje uživanje življenja in na vrh so priplavali vsi izrodki izprijenosti. Vse vete vezi, ki so držale pred svetovno katastrofo, so se zrahljale, zginil pa je tudi strah, ki je med vojno držal ljudstva za grlo. Ljudje so začutili pod seboj trdna tla in brez pameti uživati. Otroke tistih let imamo sedaj v srednjih šolah. Ne da bi krivdo vsega slabega valili samo na ta leta, vendar se je treba zamisliti nad dejstvom, da so ti otroci prebili svoie detinstvo v čudnih, nenormalnih prilikah Kar se tiče današnjega srednješolskega pouka, je treba pribiti, da je zaradi neurejenih razmer neoseben, splošen, suhoparno znanstven :n neživljenjski. Srednja šola pa nima namena samo poučevati, ampak tudi vzgajali Zamujena učenost se da nadoknaditi, zamujena vzgoja mlado-letnosti nikoli. Pri današnji mladini se da opaz.ti verska -brezbrižnost. Ni čuda, saj smo v dobi razvredn^Rnja vseh vrednot. Verouk v šoli zapostavljen, dasi je že od nekdaj med predmeti v spričeval j ne prvem mestu. Primanjkuje nam vc-rouoteljcv; učenci ne morejo vršit, redno o';i-hovnih vaj in verskih dolžnosti. Ne zadostuje, da se mladi veroučitelji osebno žrtvujejo in prevzamejo nadure, prosvetne oblasti bi morale storili svojo dolžnost. Oblasti silijo, da profesorji zaplenijo vsak nedovoljen letak v šoli. Dogaja se, da je mnogo srednješolcev v preiskavah radi komunizma. Večina teh dijakov ie itak premožnih meščanskih staršev, ki se »grejo komuniste«, ker v svoji nadutosti ne vedo, kam z mladostno silo. Teh slučajev torej ni resno vzeti, vendar je treba vedeti, da je policijsko preganjanje komunizma danes premalo. Kakšni sc ti mladi »zaleteli« vračajo iz preiskovalnih zaporov, je namreč drugo vprašanje. Neprijetno je nadalje, če učitelj v šoli velikopotezno zavrača komunizem, učenci pa se smejejo, ker so bolj točno poučeni o stvareh. Seveda, z mlini na veter se vzgojitelji ne more boriti. Sola tudi ni nobena policaja, ki naj lovi tatove in komuniste. Zadnjič so celo nekje pro-fesorjem očitali komunizem; mirno se more reči: dokler bo država svoje uslužbence plačevala dobro in vestno, ne bodo mislili na prevratne ideje. V dobi športa živi naša mladina. Pričakovali bi, da bo krepka po telesu, zdrava po duhu in finega vedenja. Kot smo zgoraj videli, vsega tega ni. Poganski Grki so v zavodu »gymnasion« vež-bali duševne in telesne vrline. Cilj je bil kaloka-gathia, t. j. telesna lepota (krepko, zdravo, torej epo telo) in duševna vrlina. Tudi slaba družba, napisi po cestah, slike čtivo, kino in še kaj spada med nevarnosti za mladino. Razvidno je, da spada vzgoja mladoletnikov med najtežje kultuirno-šolske probleme. Treba je torej zanje čim tesnejšega sodelovanja staršev in šole. Delavstvo pri podjetju Dukič in drug predlaga kolektivno pogodbo Trbovlje, 15. septembra. ; Podjetje Dukif1 in drug ima na dnevnem kopu Doberna zaposlenih nad 400 delavcev, ki so za j svoje naporno delo plačani le kot nekaki sezonski ' delavci, če še ne slabše. Ta dnevni kop ima Du- ' kičevo podjetje v najemu od TPD za odkrivanje 1 ...................................................... I I in izkopavanje premoga. Delo v podjetju se plačuje po urah in se giblje plača od dva do 3 dinarje. Po vrsti dela jih smatramo za rudarje; delavci so zavarovani pri Bratovski skladnici. Ker je vse v sklopu rudarstva, mora vsekakor podjetje te delavce v plačilu in vseh naturalijah izenačiti z rudarji, kakor to delavstvo zahteva. Zakonite dajatve se pa morajo dajati čisto druge, kol se dajejo sedaj, kar bo tudi urejeno z novo kolektivno pogodbo v najkrajšem času. Ljubljana in Maribor v - Ptuju Ljubljana, 16. septembra. Združenje železniških uradnikov je dobilo v g. Brunu Parmi menda enega najbolj spretnih organizatorjev raznih izletov in ekskurzij. Ni še dolgo od tega, kar nas je povedel na Dolenjsko, že nas vabi na nov izlet. Za 4. oktober pripravlja Združenje velik izlet v zgodovinski Ptuj — in v vinorodne Haloze. Izlet se bo vršil pod strokovnim vodstvom konservatorja ljubljanskega muzeja g. dr. Stele-tn. Ptuj sam na »ebi ima dovolj znamenitosti, radi katerih je že toliko zaslovel. Njegova zgodovina je spričo spomenikov, ki še stoje, izredno zanimiva. S|iored izleta je določen tako-Ie: odhod iz Ljubljane gl. kol. 4. oktobra 1036 ob 5. uri 30 min., iz Maribora istega cine ob 8.35 uri. Prihod obeh skupin v Ptuj oh 9.32. Ogled zgodovinskih zname-mtosti Ptuja, skupno kosilo, |x>poldne avtobusni izlet v okolico. Za interesente Haloz se bodo organizirali priložnostni izleti po določenem sporedu, ki bo objavljen istega dne. Povratek v Ptuj k ve-čerm inu vlaku. Odhod iz Ptuja z vlakom ob 20 29 prihod v Ljubljano gl. kol. ob 1.20 (Zidani most—’ Ljubljana brzovlak, sicer potniški). Poleg tega ho v Ptuju preskrbljeno za cenena prenočišča in ho tozadevne informacijo dajal prijavni odbor na postaji v Ptuju. Stroški znašajo za osebo 30 Din, pri čemer je vračunano kosilo in avtobusna vožnja iz Ptuja v okolico in nazaj ter ogledi. Za vožnjo do Ptuja skrbi vsakdo sam, zasebniki pa lahko izrabijo ugodnosti nedeljskih povratnih voznih listkov. Stroški brez popoldanskega izleta 15 Din. Za vožnjo so preskrbljeni posebni vozovi. Prijave je treha oddati do 30. septembra na Združenje železn. uradnikov, Ljubljana, Kolodvorska 43 ali pri Putniku v Ljubljani in Mariboru. Prej še predavanje Da lahko izletniki enodnevno bivanje v Ptuju izrabijo kolikor mogoče koristno, bo priredilo združenje predhodno še predavanje o vsem, kar si t>oilo izletniki lahko ogledali. Predavanje bo 1. okL ob 20. uri v bančnih prostorih poslopja direkcije drž. žel. v Ljubljani. Predaval bo strokovni učitelj g. Dostal Rudolf. Proslava 60 letnice Rdečega križa v Belgradu V časopisih je bilo javljeno, da je za udeležence te proslave dovoljen 75% popust. Po pojasnilu Glavnega odbora se morajo pa proslave udeležiti samo redni člani društva Rdečega križa ier morajo prisostvovati svečani javni povorki, ki bo v nedeljo ob 10.30 izpred univerze. To velja tudi za one člane društva, kateri dosedaj svoje udeležbe Glavnemu odboru niso prijavili. Udeleženci iz Ljubljane prejmejo legitimacije in vse nadaljnje informacije v pisarni društva Rdečega križa, Čopova cesta št. 1, Delavska zbornica; udeleženci izven Ljubljane pa pri svojih pristojnih edinicah. Vsak udeleženec mora pred povratkom iz Belgrada potrditi železniško legitimacijo (K 14) pri Glavnemu odboru, Simina ulica br. 10. Končno opozarjamo, da se pri tej priliki udeleženci tudi lahko poklonili na Oplencu blagopokoj-nemu viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju ter za vsak slučaj sporočamo sledeče podatke: . to pokonitev bi bil najpripravnejši 10. sep- tember t. I. ter odhaja osebni vlak iz Belgrada ob zJutraj ? prihodom v Mladenovac ob 0.40, nato i ’ ki so na postaji vedno na razpolago, u r P primeroma ista, kot je bila dosedaj, in tako pristavili svoj piskerček. Ko smo volilci to opazili iu opažamo, moramo to odločno odklanjati. Nismo še pozabili in tudi ne bomo, kako so ti politični priganjači postopali pri zadnjih volitvah. Nismo tudi pozabili, kako so se delavci iz sonca v senco postavljali, ker niso povoljno glasovali. Vsega tega mi ne pozabimo, ker imamo dober spomin. Smo za poštene in zmožne ljudi, ki bodo znali voditi občinsko gospodarstvo, nikakor pa ne za take, ki jim je vsako razdiralno delo ves smoter delovanja v občinskem odl>oru. Tisti, ki zasledujejo take namene, naj gredo tja, kamor spadajo. Še nismo pozabili tega, da smo morali v letu 1933. kar dvakrat na volitve, da bi se na vsak način zagotovila večina .INS. Če se jim to ni posrečilo takrat, gotovo se jim bo danes to še manj. Fantovski tabor na Križni gori Fantje! V nedeljo, dne 20. septembra je vaš dan, vaš praznik, fantovski tabor na Križni gori namenjen v prvi vrsti za fante cerkniškega fantovskega okrožja, vljudno pa »te vabljeni tudi od drugod. Ne zamudite te prilike in pokažite, da ste še vedno tistih misli in istega prepričanja, kot ste bili nekdaj, da ste slovenski in verni fantje' Svoie-časno je bil na to nedeljo - kvaterno — na Križni gori velik romarski shod. Naj bo letos — in naslednja leta — tabor slovenskih fantov iz Notranjske' Program je bil že objavljen. Na predvečer naj kresovi po naših gričih naznanijo, da bo drugi dan fantovski praznik. Kdor more, pa naj ž# v so-boto zvečer pride na Križno goro. Za spoved bosta na razpolago dva spovednika. Tudi za prenočišče je preskrbjeno. Prva sv. maša bo v nedeljo ob 7 . Med sv. masa sv. obhajilo. Druga sv. maša bo ob 10. Vadite pesmi lanskega evharističnega kongresa! Cerkveni govor bo imel priznan govornik, salezijanec go,p. Stefan Temlm iz Ljubljane. Po maši tabor p ed cerkvijo. Govorita Mirko Javornik, urednik »Slo-venskega doma« in g. France Pernišek. , bo za majhno odškodnino tudi možno dobiti. Kakor so fantje s svojo veliko udeležbo na podobnih taborih pokazali drugod, pokažimo tudi mi Notranjci, da nismo zadnji. V nedeljo vsi na Križno goro! Bog živi! — Odbor cerkniškega fantovskega okrožja. »Če sem te prav razumel, si rekel, da 9i svoje krasno pohištvo kupil na obroke?« »Na žalost no na obroke, marveč samo na aro^ J Zlat rudnik onstran oblakov Med divjimi prepadi najvišjih vrhov v južnoameriških Andih v višini 45<)0 m nad morjem, so ljudje nenasitni zlata v svojem lovu za to bajno kovino naredili najmodernejšo napravo za pridobivanje zlata iz zemeljskega drobovja. Ta zlati rudnik, ki je najvišji na svetu, spada med najbo-gatejše zlate žile in so ga Indijanci poznali že pred davnimi stoletji. Ko so španski osvojevalei zavzeli Peru so pridobivanje zlata precej zanemarili, da so dobili zlata več ko dovolj po zakladnicah indijanskih kraljev. Pozneje se je sled za tem rudnikom zaradi nepristopnega ozemlja skoraj fiocela izgubila, šele zadnje čase so nekateri pustolovci iz starih virov izvedeli o tem zlatem raju, ki leži že nad črto navadnih oblakov ter so leta 1932. pregovorili skupino peruanskih kapitalistov, da bi znova začeli pridobivati zlato v teh bajnih višinah. Družba je kupila vse ozemlje v območju rudnika ter sklenila, da za vsako ceno spravi do Ija ogromne in težke moderne stroje, ki so potrebni za izkoriščanje rudnika. Steze, ki so nekdaj \odile tja gor, so bile tako zapuščene, da niti človek ni mogel več lesti po njih, kaj šele, da bi se dalo spraviti na gore orjaške stroje. Morali so uporabiti najmodernejše prometno sredstvo, letala. Naloga, ki je čakala letala, ni bila lahka, šlo je za to, da preneso na vrh And nič manj, kakor 7(50 ton strojev in različnega materijala. Stroje so razstavili ter jih polagoma vse z letali spravili v višave. V začetku so novi lastniki mislili, da bodo to delo izvršili lahko po starem dobre,n običaju, z mulami. Toda mule bi morale prehoditi nič manj, kakor 200 kilometrov steza po nadvse nevarnem plazovitem ozemlju in bi potrebovale za to pot 30 dpi- Ker bi morale za ves ta čas vzeti s seboj krme, bi bilo nemogoče naložili več, kakor 50 kilogramov na hrbet. Zato ni podjetnim finančnikom ostalo nič drugega, kakor da pokličejo na pomoč letalo. Od Cuzca, mesta, ki leži v osrčju And meri zračna črta 90 kilometrov. Letalo jo prevali v pol ure. Toda najtežje vprašanje je bilo, kje bodo letala v tej višini pristajala. Po neskončnih raziskavanjih so inženerji vendarle našli nekaj kilometrov od rudnika kraj, ki bi ga bilo mogoče spremeniti v letališče. To je majhna planota, kjer so se včasih pasle lame. To planoto so zravnali v daljavi enega kilometra, široka pa je komaj 100 metrov. Spomladi 1938. so se dvignila prva letala na poizkus. Pogoji za letanje so zaradi velike višine in zaradi nevarnega ozemlja silno težavni. Piloti morajo imeti jeklene živce in orlovske oči. Tri-inotorni >Ford< se je iz Cuzca dvignil naglo nad oblake, ki leže skoraj zmeraj nad to, pokrajino, se dvignil 5000 m visoko in pristal na malem letališču s tovorom sedmih ton. Vremenoslovci, katerim so v bližini rudnika uredili posebno postajo, so neprestano obveščali po radiu pilote, kakšne so vremenske razmere tam gori. Letala so morala pristati zdaj v tej, zdaj v oni smeri, kakor je pač to narekoval veter. Najmanjša napaka bi pomenila usodno nesrečo. Razumljivo je, da v takih razme- rah podjetniki niso štedili ne pri materijalu, ne pri plačah za pilote. V prvih 30 dneh so letala prenesla na planino 26 možnarjev, ki jih potrebujejo za drobljenje zla-lonosnega kamenja. Vsak možnar lehta 2 toni. V nadaljnem so znosili tja vse stroje, ki so potrebni za čiščenje prahu, v katerem je zlato. Nazadnje so J letala znosila Ija gor vse, kar je polrebno za elek- j trično centralo. Dnevno so letela sedemkrat, če j so bile vremenske razmere ugodne. Vsega skupaj I je bilo 459 poletov. Danes ta rudnik, ki ga skoraj neprenehoma j loči od sveta gosta plast oblakov, daje za sto in : stotisoče dolarjev zlata. In letala imajo zdaj lažjo in prijetnejšo nalogo, kakor so jo imela v začetku: iz kraljestva orlov nad oblaki nosijo zlate palice v jeklene blagajne peruanskih bank. Valjarji izravnavajo tla na letališču za Zeppeline v Nurnbergu za slavnostno parado nemških čet Ali morete zganiti list papirja petdesetkrat? Neštetokrat v življenju ste že zganili list pa- J pirja, ne da bi kaj pomislili. Vanj ste zavili kar- I koli. Toda najbrž niste še nikdar v življenju vprašali, kolikokrat bi ta brezpomembni gib lahko ponovili. Če bi poskušali, bi videli, da navaden list papirja lahko zganete prav malokrat, potem pa postanejo plasti papirja tako debele, da se ta postopek ne da nič več ponoviti. Toda predstavljajte si velik list iz posebno finega in tankega svilenega papirja. Ali mislite, da ga boste lahko preganiil petdesetkrat? Če vas kdo vpraša, boste gotov pritrdili in boste takoj pripravljeni svojo trditev dokazati. Stavili bi s komerkoli, da se vam to posreči. Toda naj bo že kakorkoli, v vsakem primeru bi stavo izgubili. Zakaj, boste videli v naslednjem. Ko papir preganete prvič, se njegova debelost podvoji. Ko ga preganete drugič, je že debel za štiri prvotne debeline. Ko ga tretjič, se je debelina povečala osemkrat. Od tu naprej pa debelost rase s silovito naglico. Pri petem zgibanju je že 32 .večja, pri sedmem 124, pri desetem pa najtanjši papir postane že tako debel, da si niti ni mogoče več misliti, da bi ga kdo mogel preganiti z roko. Če bi tak najfinejši svileni papir preganili 20krat, bi bil 30 metrov debel, če bi ga 24krat, bi bil 450 metrov, pri 30. zgibu pa bi njegova debelost dosegla že stratosferne višine. Ko bi papir preganili 39 krat, bi bila njegova debelost premiru matere zemlje, če bi ga pa mogli 44krat, bi njegova debelost bila večja, kakor je razdalja od zemlje do lune. Pri 53. zgibu pa bi že lahko po njegovi debelini prišli iz zemlje na sonce. Če bi hoteli dobiti papir, ki bi ga bilo mogoče tolikrat preganiti, ne da bi njegova površina izginila, bi moral biti tako velik, da bi z njim lahko-pokrili vse amerikanske Združene države. Rdeče vladne čele v Španiji beže pred nacionalisti iz Behobije čez mednarodni most v Francijo. 11 mladih dni Zeppelina Ko je pred pet in dvajsetimi leti zrakoplov grofa Zeppelina pričel s svojimi vožnjami in je kmalu tudi že začel prevažati potnike, je ta novost, kar je popolnoma razumljivo, povzročila veliko občudovanje. Ravno tako je ta novica zagrabila tudi goste stalnega omizja v Hamburgu, ki so bili nad zrakoplovom silno navdušeni. Le v eni točki so pa naleteli na velike pomisleke. Nikakor niso mogli pogruntati, kako je na Zeppelinovemu zrakoplovu urejeno vprašanje stranišč. Končno^ so se obrnili pismeno na grofa Zeppelina, naj jim to sporno vprašanje razloži. Točno so dobili tudi od Zeppelinovega tajnika gospoda Uhlanda naslednji odgovor: Z ozirom na stavljeno vprašanje Njegovi ekscelenci grofu gospodu Zeppelinu, kako so na zrakoplovu urejene toaletne zadeve, vam sporočam, ne da bi se pri tem spuščal v podrobno opisovanje toaletne kabine, da je za take posebne zahteve potnikov vse urejeno in pripravljeno. Dalje sporočam gospodom stalnega omizja, da mirno lahko nadaljujejo s svojimi dnevnimi sprehodi brez dežnikov in drugih sredstev, s katerimi bi se morali oborožiti proti nezaželjenim pošiljkam iz neba. Veliko čiščenje Pred kratkim so prinesli francoski časopisi vest, da so glavne pobornice za žensko volilno pravico podarile francoskim senatorjem in poslancem nogavice, ki so imele vtkane rože. To darilo 60 napravile same, da bi s tem dokazale, da vkljub I borbi za žensko enakopravnost in volilno pravico niso prav nič pozabile na dolžnosti, ki jim gredo kot ženskam. Kot se je pa videlo kasneje, te rože še vedno niso dovolj jasno govorile! Se vedno se je našel eden, in sicer senator Meolin, ki je glasoval proti ženski volilni pravici. Njemu je bilo treba torej po mnenju »napadalnega oddelka« or ganizacije: Femmes nouvelles (Nove žene) pomigati s kolom, da bo razumel. Namesto kolov pa so se vendar odločile raje za metle. Hrabre žene so se torej oborožile z ve likimi metlami in odšle pred stanovanje sovražnika žensk — senatorja Meolina, da bi niti tako te manj ali bolj lepe novodobne amaconW pokazale, da so z metlami pripravljene pomesti vso staro saro, k kateri so očividno prištevale tudi senatorja Moelma. Če so pa dosegle svoj namen s tem novim političnim argumentom in prepričale Moe-lina, ua mina prav, o tem pa časopisi ne poročajo ničesar. ‘ 11 Ure pri divjakih Prav iznajdljiva glava je mister William R. Hesse, Anglež, ki se je izselil v Colon v panamski državi. Od velikega števila tamkajšnjih domačinov je dobil vsak dan od vsakega po en kokosov oreh. >Zasluzik ga je pa na ta način, da jo domačinom navijal ure. Ko je namreč prišel mister Hesse v Colono je prodal večje število ur, ki iih je prinese! s seboj. Obdržal pa je ključe za na-vijanje. In lako so morali prihajati k njemu vsak dan srečni posestniki ur in so mu morali pustiti za to, da jim je navil ure, vsak po' en kokosov oreh. Zgodnje dozorevanje nove generacije Kakor je objavila neka ameriška zdravniška revija, se ne opaža samo v Nemčiji, ampak tudi v drugih deželah splošno bolj rano fiziološko dozorevanje mlajših generacij. . Jako so ugotovili, da niso otroci samo težji in da hitreje rastejo kakor so v prejšnjih časih, da dobivajo prej zobe in spreminjajo glas, ampak da P°Jav*iai°. tudi drugi pojavi anatomske in fiziološke zrelosti povprečno za eno in pol — do dveh Pc>e) kor se je to dogajalo v prejšnjih časih. Kazloga temu moramo iskati v splošni spremembi gotovih navad v našem življenju. Danes ne živimo vec v času, ko so nvorojenčka skrbno zavijali m stiskali v povoje in skrbeli, da je bil vedno ob peči na toplem, in da je imel čim manj dotika s vežim zrakom in z dnevno svetlobo. Da ne govorimo o gibanju crentuehii gimnastiki. V današnji dobi pi se skrbi, da se da mlademu dojenčku čimprej malo zelenjave in sadja. Seveda je mnogo k temu pripomogla tudi uporaba gotovih tera-peotičnih sredstev (n. pr. ultra violetnih žarkov itd.), ki ima jako ugoden vpliv na razvoj otrok. Seveda je drugo vprašanje — in ga bo treba dobro premisliti — če bo tudi to zgodnje anatomsko in fiziološko dozorevanje mlade generacije tudi imelo ugodne posledice pri njegovem dozorevanju. Težka krona Londonski listi objavljajo uradno določeno listo ulic, skozi katere se bo pomikal dne 12. maja prihodnjega leta ob kronanju sprevod v Westminster-sko stolnico in nazaj v Bukinghamsko palačo. Kralj je pristal no predloženo smer, da si bo skoro za 4 km daljša od one, ki jo je naredil pri kronanju kralj George V. Vozil se bo v odprti pozlačeni kočiji v koraku po Viktorijinem nabrežju, skozi Oxfordstreet in Hyde-parc. Na ta način bo ustreženo čim vež gledalcem. Ker bo moral kralj po kronanju nositi krono, in tehta britska kraljevska krona skoro 3 kg, so sklenili prireditelji, da bo nadomeščena |>o koncu cerkvenih obredov z manjšo cesarsko krono. Slednja tehta samo 1.20 kg. Profesor: >Kaj je storil kralj Karel, ko s?"Je Devica Orleanska vrnila iz zmagovite bitke? Kaj bi storili vi v takem primeru?« Študent: >No, ponudil bi ji stol, da bi se odpočila.« Foto amaterji pozor! Nudimo Vam po najnižji ceni popolnoma nove krasne foto albume, foto ogliče, navadne albume za razglednice ter spo minske knjige. Bogata zaloga Konknrenčne cene Prodajalna H. Ničman Ljubljana. Kopitarjeva ulica št. 2 51 Zeleni pekel Zato sva vjete živali položila na hrbet na sonce, in brž, ko so začele moleti glave izpod oklepov, sva jim jih odrobila z enim zamahom bajoneta. Želvino meso je izborno, čeprav ima malce slan okus. Srce in jetra so v primeri z ostalo živaljo naravnost orjaška. Ponoči sem v pozni uri pripeljal Uria in Bee-Masona v tabor. Pri tem mi je pomagala Tigrovčeva žepna svetilka ter ognjeni svit v taboru. Umili smo mezgom hrbte s slano vodo, toda celo pri nezanesljivem soju ognja je bilo jasno, da ne bodo mogle prenesti še enega dneva poti. Rane so bile krvave in vnete. Uboge živali so drhtele in se stresale, kadar smo jih z roko podrgnili po hrbtenici. Naslednje jutro je natanko ob 8 zjutraj pribrenčala iz gozda prva potna čebela. Za njo je prišlo več sto tisoč sorodnikov in sorodnic ki so neutrudno delali vse do sedme ure zvečer, ko so se spet izgubili v gozd. To se je ponavljalo tri dni s tako strahotno točnostjo, da smo lahko po tem dobesedno ravnali svoje ure. To je bil natančno tisti rumeni mrčes, ki sem ga opazil že v začetku v nekem taborišču, le da ga je zdaj bilo tisočkkiat večje število. Te čebele nimajo nič žela. Grade si gnezda, ki so podobna osiščem in pridelujejo nekak med, ki nima nobene zveze z rožami, v kolikor smo mogli ugotoviti, marveč predstavlja zmes iz potu in umazanije Čebele nas niso požrle. Niso nas napadale, j toda kljub temu so nas neizrečeno in neznosno mučile. Lezle so nam v oči, v nos in v lase, nam sedale na jedi ter s tem prihajale, v usta. Zatlačile so Bee-Masonovo lečo. Skratka, zastrupile so vse ozračje okrog nas. S čim se v splošnem hranijo, ne vem in nemorem povedati. Skoraj celih 100 let dolgo so videle komaj nekaj ljudi. Divjačina je tukaj redka in množina hrane, ki jo lahko dobe na kaki želvi, se zdi človeku prav tako zelo omejena in skromna. Nimam povoda, da bi natančno popisoval uspehe naših raziskovanj po pragozdih. Če& nekaj časa postane v človeškem življenju celo i pomanjkanje enolično in dolgočasno. 1 ri tedne i nismo zvečer vedeli, ali bomo morali naslednji dan leči k počitku brez požirka vode ali ne. Živali so postajale dan za dnem šibkejše in bolj opotekave. Mi smo morali biti zaradi pomanjkanja vode zadovoljni z eno samo porcijo riža na dan. Zaradi tega smo hujšali in postajali neizprosni. Naše nerazpoloženje so morali plačati redki ptiči, ki so nam križali pot. Če je človek lačen, ne zgreši svojega cilja. Da, prišel je nad nas celo čas, ko smo trupla treh trdih žilavih arasov pozdravljali z glasnim hlastnim mlaskanjem. Nekega večera smo kar na lepem stopili iz goščavja na jaso, kjer se je v nekem kotu bližala svojemu propadu zapuščena koča. Bila je preperela, vendar smo njene črvive opornike kljub temu od veselja kar objemali. V nekem kotu v koči so si postavili svoja gnezda koli- briji. Mali stvori, ki so se pisano lesketali, niso kazali niti malo strahu. Nemoteno so plahutali sem in tja z naglimi udarci peruti^ tako da jim kril sploh ni bilo mogoče videti. Pomakali so dolge kljune v kelihe cvetjja, ki je kazalo obliko rogov. Ob stebrih so se vlekle steze termitov, pokrite z ilovico in so držale dalje v tla do inravljinčnih gnezd. Termiti namreč svetlobo sovražijo. Vsako poškodbo, ki doleti njihove prodoraste stavbe, neverjetno hitro popravijo. Od San Juana smo bili oddaljeni samo še en dan ježe. Upanje na to nas je osrečevalo. Naše živali so se komaj, komaj še vlekle naprej. Tudi sami smo hrepeneli po pogledu na tekočo vodo. Ko smo po kosilu kadili in počivali v svojih mrežah, smo premišljevali o svojem raziskovanju in o poti, katero smo prevalili, še enkrat. »Dosegli smo manj kakor večina ekspedicij,« je menil Urrip. »Vsega skupaj nekaj želv in nekaj blatnih lukenj. To je v glavnem vse.« >Prav tako obličje je nekdaj kazala Argentina?«, sem mu odvrnil jaz. »Kakor veš, imam jaz izboren nos za vodo. Pod površjem zemlje se že na vsej naši poti vlečejo izdatne vodne žile.« »V petdesetih letih bo vse to ozemlje morda že nagosto obljudeno,« je dostavil Tigrovec* Res je, da marsikatero dosti negostoljubne jše ozemlje na svetu izkazuje gosto nase- ljenost. Tukaj so noči hladne in lepe, nadlogo, ki jo prinaša mrčes, bi bilo mogoče iztrebiti s tem, da bi posekali gozdove. Argentina skoraj nima reke, ki bi bila tega imena vredna. Argentina je zemlja mlinov na veter-nice, ki ženejo vodo iz globočine štiridesetih metrov. Čisto verjetno je, da bo Bolivija v pol stoletja postala prav tako cvetoča dežela kakor je danes Argentinija. Urrio je to noč strahovito zmrzoval. Večkrat je šel k ognju, namesto da bi nas budil in da bi si izprosil od koga kako odejo. Ta vljudnost ga je drago veljala. Najmanjša vseh stenic na svetu, ki ji Braziljanci pravijo gar-rapate du cliao, ga je strahovito zdelala. Ta mali, beli mrčes je nenasiten. Brž ko je njegovo malo telesce nasesalo krvi, da je polno, se pobarva rdeče. Njen ugriz tako srbi, da se nihče ne more upirati želji, da hi se praskal. Zaradi tega zrasejo človeku po telesu številni boleči tvori, ki so Urria mučili tedne in to neprestano. Okrog poldne naslednjega dne smo v začudenje vseh domačinov prijezdili iz docela nenavadne smeri v San Juan. SEDEMNAJSTO POGLAVJE. San Juan učinkuje na človeka še bolj mrtvaško kakor Santo Corazon. Cerkev ima štiri stebre in streho iz palmovega lesa, toda nakit je že odletel, ometa ni več, izza njegovih ostankov kukajo zidovi iz navadne, umazane ilovice. tu. ttBSrt Sf MSTfiSttrlR« VStiJZS ~ 4