Naš stik Revija slovenskega elektrogospodarstva ŠTEVILKA 4/2016 www.nas-stik.si 20 Prenosno omrežje 22 Ambiciozno 46 Doseganje 50 Pogovor: pripravljeno na tudi evropske ravni Ponudba na trgu električna vozila. v prihodnje. kakovosti. je pestra. Energetski trg Delež energije v končni ceni se manjša. Bomo v prihodnje sploh še lahko govorili o trgu? STR. 30 Prijavite se vsaj do 2. septembra (zgodnje prijave) oz. do 30. septembra (redne prijave). Več o srečanju in vaše prijave na www.prosperia.si ali nam pišite na info@prosperia.si. Pokrovitelji in partnerji inovacij: Pod častnim pokroviteljstvom predsednika Vlade Republike Slovenije dr. Mira Cerarja MedijskiPartner Generalni pokrovitelj: e-mobilnosti:pokrovitelj: Pokrovitelji: Podpornik Od julija slovenski trg še bolj evropski K temu ni prispevala le uspešna lanska spojitev trgov na slovensko-italijanski meji, ampak tudi julijska spojitev trgov na slovensko­avstrijski meji, ki naj bi se še dodatno povečala konkurenčnost ponudbe. Trgi se torej vse bolj povezujejo, ne moremo pa pričakovati, da se bo to odrazilo tudi v enotni ceni električne energije. Slovenija ni izoliran otoček sredi Evrope. Ravno nasprotno – ker smo majhni, smo toliko bolj odvisni od dogajanja v regiji. Na območjih, kjer je več povpraševanja kot ponudbe, bo cena tudi v prihodnje višja, cene pa vedno odražajo tudi lokalne posebnosti in apetite države. Dejstvo je namreč, da sama energija pomeni vse manjši delež na končnem računu, vse bolj pa se povečujejo stroški izvaja­nja storitev in različnih dodatkov oziroma dajatev, na kar pa posamezni odjemalec na žalost nima večjega vpliva. Zna pa na drugačen način poskrbeti, da je znesek na položnici nižji, kar ne nazadnje kažejo tudi t. i. Raziskave energetske učinko­vitosti Slovenije REUS. Si pa končni odjemalci lahko obetajo številne koristi tudi od zdru­ževanja distribucijskih podjetij. Združena podjetja (od lanske jese­ni že deluje družba ECE, druga združitev družb GEN-I in Elektro Energija pa naj bi bila končana še letos) lahko namreč končnim odjemalcem ponudijo višjo kakovost storitev in bolj konkurenčne pogoje, cenovne ugodnosti na področju električne energije in širšo ponudbo na področju zemeljskega plina. Povezovanje distributerjev je skorajda nujno, saj je slovenski trg premajhen za takšno število dobaviteljev, kot jih imamo danes. Je pa napovedovanje učinkov združevanja zelo nehva­ležno. Zato je bolje počakati. Šele čas bo namreč pokazal, ali so bila vsa pričakovanja odjemalcev tudi upravičena. PREMIERNO V SLOVENIJI Na “inovativno potovanje po cesti električne mo­bilnosti” vas bo popeljal Cedric Lacour, direktor Re­naultovih električnih vozil za EU. Pod njegovim vodstvom je ZOE dosegel v prvi polovici leta 2016 neverjetno 40-od­stotno rast registracij v EU. Futuristični performans Slo­venija 2050, prelomnice na­šega energetskega razvoja od leta 2020 dalje, z mag. Kre­šimirjem Bakičem, uglednim strokovnjakom in predsedni­kom slovenskega združenja Cigre - Cired. Iz energetskih okolij Vlada RS Sredstva za bazen HE Brežice le zagotovljena Besedilo: Vladimir Habjan – Foto: Arhiv HESS Vlada je v začetku julija sprejela Program izvedbe objektov vodne, državne in lokalne infrastrukture ter objektov vodne in energet­ske infrastrukture v nedeljivem razmerju za izgradnjo HE Brežice, s čimer so zagotovljena sredstva za dokončanje gradnje akumulacij­skega bazena HE Brežice. Dokument obrav­nava spremenjeno investicijsko vrednost projekta, spremenjene vire financiranja in spremenjen terminski plan s povzetkom opi­sov izgradnje ureditev, ne obravnava pa spre­memb obsega izgradnje ureditev, ki ostaja identičen prvotnem obsegu gradnje, skladno z Uredbo o DPN za HE Brežice. Vlada se je seznanila tudi s pocenitvijo ce­lotne investicije izgradnje infrastrukturnih ureditev s prvotno predvidenih 156 milijo­nov evrov na 141 milijonov. Pocenitev iz­haja primarno iz ugodno zaključenega jav­nega razpisa izvajalca del akumulacijskega bazena HE Brežice ter potrjene pogodbe s podjetjem Riko. Vlada je sredstva zagoto­vila iz dividend družb ELES, GEN energija, Ministrstvo za okolje in prostor Slovenija podala pozitivno mnenje o JE Paks 2 Besedilo: Miro Jakomin SODO in Borzen, kar je novost v procesu večletnega iskanja finančnih virov za Infro. Kot je znano, se je gradnja akumulacijskega bazena (s tričetrtletno zamudo) začela lani jeseni, ko je država za družbo Infra uspela zagotoviti 4,5 milijona evrov, ob novem letu pa še 35 milijonov evrov. Letošnjega maja je Riko zaradi zamud pri zagotavljanju do­datnih sredstev Infri poslal dopis o možni ustavitvi gradnje akumulacijskega jezera. Zdaj bodo zadeve spet nemoteno tekle, so sklep vlade komentirali v Infri, prav tako Slovenija je 30. junija podala pozitivno mnenje na projekt širitve madžarske je­drske elektrarne Paks v okviru čezmejne presoje vplivov na okolje. Madžarska je namreč v letu 2012 začela s pripravo pro­jekta širitve jedrske elektrarne Paks na ob­stoječi lokaciji z novo enoto Paks 2 in se lotila analize okoljskih vplivov. Ker gre za projekt, uvrščen na Prilogo 1 Konvencije o čezmejni presoji vplivov na okolje (t. i. Espoo konvencija), je Madžar­ska o tem obvestila vse potencialno pri­zadete države. Uradna obvestila je posre­vse kaže na to, da bodo uspeli do novem­bra dvigniti gladino vode do nivoja, ki bo družbi HESS omogočil začetek testiranja opreme v elektrarni. Vrednost neenergetske infrastrukture ob HE Brežice (gre za urejanje pritokov, na­sipov in gradnja akumulacije) je sicer oce­njena na 142 milijonov evrov. Poleg 40,7 milijona evrov dodatnih sredstev je vlada predvidela še deset milijonov evrov iz vo­dnega sklada, ki naj bi jih po trditvah vla­de zagotovili pravočasno. dovala vsem sedmim sosednjim državam in vsem državam članicam EU ter Švici (skupaj 30 državam). 11 držav je sodelovalo v postopku čezmejne presoje, od tega so Nemčija, Avstrija, Slovaška, Češka, Hrva­ška, Srbija, Grčija in Ukrajina že podale pozitivno mnenje, Slovenija pa, kot reče­no, konec junija. Projekt Paks 2 obsega zgraditev dveh so­dobnih (generacija III+) 1200 MWe jedr­skih blokov na obstoječi lokaciji, ki naj bi s komercialnim delovanjem začela med leti 2025 in 2030. Iz energetskih okolij Gorazd Skubin predčasno prevzel vodenje HSE Besedilo in foto: Brane Janjić Gorazd Skubin, ki ga je nadzorni svet imenoval za generalnega direktorja HSE na seji 23. junija, je mandat nastopil predčasno, in sicer že 16. ju­lija namesto 5. novembra, kot je bilo sprva pred­videno. Kot so sporočili iz Holdinga Slovenske elektrarne, sta se dosedanji generalni direktor HSE Blaž Košorok in predsednik nadzornega sveta HSE Milan Perović sporazumno dogovo­rila o predčasni primopredaji poslov. Gorazd Skubin je bil za generalnega direk­torja največje slovenske energetske družbe imenovan soglasno za štiriletno mandatno obdobje, v katerem ga čaka vrsta zahtevnih poslovnih izzivov, saj je HSE oziroma celot­na skupina pred finančnim in organizacij­skim prestrukturiranjem, ki ga narekujejo razmere na energetskem trgu in obvezno­sti, povezane s poplačilom naložbe v blok 6 TEŠ. Družba HSE je sicer minulo poslovno leto prvič končala z izgubo v višini kar 323,1 mi­lijona evrov (izguba skupine HSE pa znaša celo 480,1 milijona evrov), kar naj bi sicer bila v celoti posledica opravljenih slabitev dolgoročnih finančnih naložb v odvisne družbe v višini 377,9 milijona evrov. Brez omenjenih izvedenih slabitev bi družba po­slovala s čistim dobičkom v višini 54,9 mili­jona evrov, kar pa je vseeno precej manj kot leto prej, ko je čisti dobiček družbe znašal 140,8 milijona evrov. V HSE ob tem nava­jajo, da je bilo poslovno leto 2014 vseeno precej drugačno od lanskega, na višino ta­kratnega dobička pa je vplivalo več dejavni­kov – od izjemno ugodne hidrologije, višjih veleprodajnih cen na trgu, bistveno višjih izplačil deležev v dobičku odvisnih družb in od dobička pri prodaji 35,6-odstotnega de­leža v HESS. Prihodnja leta bodo za HSE še posebej zah­tevna, ker še nekaj časa ni pričakovati dvi­ga cen električne energije na trgih, takšne razmere pa je težko nadomestiti z drugimi ukrepi. Kljub temu da je bila denimo lani prodaja električne energije količinsko za pet odstotkov višja kot leta 2014, so bili čisti prihodki od prodaje zaradi nižjih tržnih cen za odstotek slabši. Zaradi večje zadolženos­ti družbe, ta je bila konec minulega leta kar za 181 odstotkov višja glede na leto prej, pa se višajo tudi finančni odhodki. Spominska obeležja ob 25. obletnici vojne za Slovenijo Besedilo in foto: Miro Jakomin V Termoelektrarni Brestanica so junija slove­sno odkrili spominsko obeležje v spomin na dogajanje v času vojne za Slovenijo, ko je vod bojnih oklepnih vozil zračne obrambe TO va­roval Termoelektrarno Brestanica. Organiza­torja spominske slovesnosti sta bila Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Krško in Krajevna skupnost Brestanica. Kot so pou­darili na slovesnosti, je že v letu 1991 tedanje vodstvo države videlo pomembno vlogo bre­staniške elektrarne, ki je prispevala svoj delež k večji varnosti slovenskega elektroenerget­skega sistema v takratnih nevarnih vojnih razmerah. Tudi zato je bila elektrarna deležna posebnega varovanja in je aktivno sodelovala v vojni za Slovenijo, o čemer bo v prihodnje pričalo tudi spominsko obeležje. Junija pa so spominsko obeležje postavili tudi na stavbi HE Savica v Ukancu, kjer je bilo pred 25 leti, v času vojne za Slovenijo, tajno skladišče orožja Teritorialne obrambe. V tem skladišču je bilo shranjeno orožje predvsem za Drugi bohinj­ski bataljon 22. brigade teritorialne obrambe. Ta je bil mobiliziran 28. junija 1991 in angažiran pri blokadi in zavzetju cestnega mejnega prehoda Karavanke, pri varovanju letališča Lesce ter blo­kadi vojašnice Bohinjska Bela in Radovljica. Iz energetskih okolij Razglasili najboljše na natečaju Mladi v svetu energije Besedilo: Vladimir Habjan Foto: Arhiv GEN energije V Informacijskem središču GEN v Krškem so se sredi junija zbrali najboljši učenci in dijaki ter njihovi mentorji iz različnih koncev Slove­nije, ki so v iztekajočem se šolskem letu razi­skovali in ustvarjali na temo energije, elektrike in energetike v okviru projekta Mladi v svetu energije. Na zaključni prireditvi so prejeli pri­znanja in nagrade za najboljše projekte. Z razno­likimi in kakovostnimi deli so strokovno komisi­jo najbolj navdušili učenci iz Velenja in Leskovca pri Krškem ter dijaki Šolskega centra Celje. Na natečaj so sicer prejeli več kot 80 različnih izdelkov – od maket, plakatov, risb, predsta­vitev, energetskih slovarjev in raziskovalnih nalog, skozi katere so mladi predstavili svoje poglede in razumevanje elektrike, energije in energetskih virov. V natečaju je sodelovalo več kot 400 slovenskih otrok in mladostni­kov. Zmagovalne projekte v prvi starostni skupini Malčki so pripravile OŠ Leskovec pri Krškem, OŠ Sveti Jurij in OŠ Raka, v drugi sku­pini Glavce so s svojimi projekti zmagale OŠ Gustava Šiliha Velenje, OŠ Raka in OŠ Žalec, v tretji skupini Raziskovalci pa Šolski center Celje, Srednja šola za gradbeništvo in varova­nje okolja, Biotehniški center Naklo in Šolski center Novo mesto, Srednja strojna šola. Namen projekta Mladi v svetu energije je oza­veščanje učencev, dijakov, učiteljev in profe­sorjev slovenskih osnovnih in srednjih šol o trajnostnih in obnovljivih virih energije, niz­koogljični proizvodnji električne energije, za­nesljivi oskrbi z električno energijo, o ukrepih za učinkovito rabo energije ter o prihodnosti oskrbe z električno energijo v Sloveniji in v svetu. S podajanjem strokovnih in celovitih vsebin si v GEN energiji prizadevajo povečati energetsko pismenost ter spodbuditi mentor­je za podajanje sicer kompleksnih in, zlasti za mlajše učence, dokaj abstraktnih energetskih tem. Projekt v podjetju GEN energija v sodelo­vanju s programom Ekošola izvajajo že osmo leto zapored. V letu 2015 na področju jedrske varnosti brez pretresov Besedilo in foto: Vladimir Habjan Uprava RS za jedrsko varnost je pripravila osnutek Poročila o varstvu pred ionizirajo­čimi sevanji in jedrski varnosti v Sloveniji leta 2015, iz katerega izhaja, da je minulo leto na področju jedrske varnosti in varstva pred ionizirajočim sevanjem minilo brez pr etr esov. Nukl earna el ektrarna Krško (NEK) je obratovala brez večjih težav. Ker so spomladi izvedli redni remont, je bila letna proizvodnja električne energije nekoliko nižja kot rekordno leto pred tem. Pred remontom so se pojavile poškodbe goriva, med remontom pa so izvedli po­membno spremembo smeri dela pretoka hladila mimo reaktorja, kar bo najverjetne­je odpravilo podobne težave v prihodnosti. Poleti se je po več letih sestala meddržav­na komisija za spremljanje uresničevanja meddržavne pogodbe o solastništvu NEK. Potrdila je namero lastnikov NEK, tj. slo­venskega podjetja GEN energija in hrva­škega podjetja Hrvatska elektroprivreda, da podaljšata obratovalno dobo NEK od leta 2023 do leta 2043. Potrdili so tudi projekt gradnje suhega skladišča izrabljenega goriva na lokaciji NEK in pripravo novega proga­ma razgradnje in odlaganja radioaktivnih odpadkov. NEK je podala vlogo za podaljšanje obdobja izvedbe načrtovanih varnostnih posodobitev na podlagi naukov po nesreči v Fukušimi leta 2011 in zaradi podaljšanja obratovalne dobe NEK. Zaradi zahtevnosti in cene projektov jih ne bi bilo možno v celoti izpeljati do pred­videnega leta 2018, pač pa naj bi rok za izved­bo podaljšali za dva remontna cikla, to je do leta 2021. Del projektov je že v izvajanju. ARAO(Agencija za radioaktivne odpadke) je lani nadaljevala dejavnosti za izgradnjo odlagališča nizko- in srednjeradioaktiv­nih odpadkov v Vrbini pri Krškem, ki naj bi predvidoma začelo poskusno obratovati leta 2020. V prihodnosti pa bi bilo smiselno ne­koliko spremeniti zakonsko ureditev na tem področju, saj je ARAO sedaj vsako leto v stiski zaradi zapoznelega potrjevanja programov na vladi in podpisovanja ustreznih pogodb. Odlagališče rudarske jalovine Jazbec na ob­močju nekdanjega rudnika Žirovski vrh je v dolgoročno upravljanje prevzela ARAO. Za odlagališče hidrometalurške jalovine Boršt pa je Ministrstvo za okolje in prostor naročilo izdelavo dveh študij, ki bosta lahko podlaga za dokončanje sanacije tega odlaga­lišča in posledično za predajo v dolgoročno upravljanje Agenciji za radioaktivne odpad­ke. Leta 2015 tudi ni bilo večjih problemov pri izvajalcih sevalnih dejavnosti, prav tako je bilo malo intervencij zaradi najdb virov ioni­zirajočega sevanja na terenu. Državni zbor je sprejel spremembo Zakona o varstvu pred ionizirajočim sevanjem in o je­drski varnosti, ki je bila v pripravi že dve leti, pa je zaradi zamenjave vlade leta 2014 ni bilo možno sprejeti. Novela zakona poenostavlja nekatere upravne postopke in uvaja nekaj dopolnitev zaradi najnovejših dognanj. Leta 2015 je bila pripravljena tudi resolucija s strategijo in programom ravnanja z radio­aktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2016–2025. Opravljena je bila javna obravnava in medresorsko usklajevanje, spre­jem v Državnem zboru pa je predviden še letos. Iz energetskih okolij Izšla knjiga OVE v Sloveniji z naslovom Prerez časa in prostora Besedilo: Polona Bahun Strokovna monografija predstavlja edinstveno tovrstno delo in vsebinsko pokriva obnovljive vire energije v naši državi s pogledom v pre­teklost, sedanjost in prihodnost ter na ta način zapolnjuje vrzel v našem knjižnem prostoru. Ponaša se s številnimi sodelujočimi avtorji, ki so priznani strokovnjaki na energetskem področju. Slovenija ima na področju OVE namreč ambici­ozne cilje, ki med drugim predvidevajo najmanj 25-odstotni delež OVE v bruto končni rabi ener­gije do leta 2020. K uresničevanju teh ciljev pa so Zamenjava sistema vzbujanja in električnih zaščit agregata 2 na HE Formin Besedilo: Iztok Dover – Foto: arhiv DEM Hidroelektrarna Formin je bila dokončana v letu 1978 in je zadnja zgrajena elektrarna na slo­venskem delu reke Drave. HE Formin izkorišča padec 29 metrov in ob nazivnem pretoku obeh turbin 2 x 250m3/s znaša letna proizvodnja 583,3GWh, kar predstavlja 21 odstotkov celotne proizvodnje Dravskih elektrarn. Slednja po­datka veljata za leto 2015. Zaradi dotrajanosti elektromehanskih komponent in pomanjkanja rezervnih delov so se v Dravskih elektrarnah odločili, da zamenjajo vzbujalni sistem, elek­ že (in še bodo) pripomogli tudi različni meha­nizmi državnih spodbud na tem področju, ki pa jih v prihodnje zagotovo čakajo nekatere spremembe. Kot so zapisali v spremni besedi, knjiga, zasnova­na kot zbornik, predstavlja splet različnih pogle­dov, vodečih v precej enotno zgodbo slovenske energetske prihodnosti, ki bo močno zazna­movana z obnovljivimi viri energije. To dejstvo je odločilno za nadaljnji razvoj in kakovosten obstoj našega elektroenergetskega sistema, na katerega pa je treba gledati kot na celoto, sesta­vljeno iz različnih segmentov, ki so med seboj neločljivo povezani. Pri stremljenju k čim večjemu deležu OVE pa se moramo zavedati tudi njihovih pomanjklji­vosti, saj je enostranski pogled škodljiv. Trajno­stni pristop namreč zahteva tehtanje prednosti in slabosti, po možnosti s pogledom čim dlje v prihodnost. Kje trenutno smo kot država, kako uresničujemo postavljene cilje, kje zaostajamo, kje smo uspešni in kako naprej? Kakšna je naša trične zaščite generatorja in zaščite energetske­ga transformatorja na obeh agregatih. Dela so potekala v remontnem obdobju, in sicer lani na agregatu 1 in letos še na agregatu 2. Izkušnja iz minulega leta in praktično enaka ekipa sodelavcev sta bili dobri popotnici za us­pešno izvedbo del. Dela so potekala po planu in so obsegala demontažo obstoječe ter postavitev in ožičevanje nove opreme. Sledila so preizku­šanja in spuščanje opreme v pogon. Z izjemo spuščanja vzbujalnega sistema v pogon in mon­taže 10 kV opreme so vsa dela in preizkušanja opravili zaposleni iz DEM. Ob koncu del v Dravskih elektrarnah ugotavlja­jo, da je bila odločitev za zamenjavo vzbujalnih sistemov in električnih zaščit obeh agregatov pravilna, saj je zdaj v HE Formin vgrajena so­dobna oprema, ki omogoča izpolnjevanje vse bolj ostrih zahtev glede varnosti in zanesljivosti obratovanja. Posebno vrednost pa ima dejstvo, da je bila zamenjava opravljena z aktivno ude­ležbo zaposlenih, ki so se pri tem projektu zno­va izkazali. nacionalna politika na področju OVE in kaj o tem meni stroka? S kakšnimi težavami se sre­čujemo in kako delujejo podporni mehanizmi? Prav odgovore na ta in druga vprašanja v knjigi dajejo sodelujoči avtorji. Knjiga je drugače le ena izmed aktivnosti Borze­na na področju informiranja in ozaveščanja o učinkoviti rabi energije in obnovljivih virih ener­gije. S konceptom TRAJNOSTNA ENERGIJA namreč želijo spodbuditi in povezati različne ak­terje, informacije in ideje s področja trajnostne energije ter poskušajo soustvariti družbeno od­govorno družbo. Stično točko predstavlja spletni portal www.trajnostnaenergija.si, ki predstavlja informacijsko središče za dostop do informacij o učinkoviti rabi energije in obnovljivih virih energije. Knjiga je bila v tiskani različici brezplačno posre­dovana in uvrščena na knjižne police vseh večjih slovenskih knjižnic, vsej zainteresirani javnosti pa je na voljo tudi na spletnem portalu www. trajnostnaenergija.si. Mag. Aleksander Mervar imenovan za menedžerja desetletja Besedilo: Brane Janjić – Foto: Vladimir Habjan V Sarajevu je v začetku julija potekala tradi­cionalna prireditev (letošnja je bila že 34. po vrsti), na kateri podeljujejo menedžerjem iz jugovzhodne in srednje Evrope prestižne na­grade Evropske neodvisne agencije, časopisa Euromanager in Evropskega združenja me­nedžerjev iz Sarajeva. Za nagrade v različnih kategorijah je bilo letos nominiranih več kot tisoč kandidatov, najuspešnejšim, ki prihajajo iz 15 držav, pa so za uspehe na različnih pod­ročjih skupaj podelili 22 nagrad. Med nagrajenci je tudi direktor El esa mag. Aleksander Mrevar, ki je prejel prizna­nje menedžer desetletja. K temu laskavemu nazivu so, kot je po prejemu nagrade dejal mag. Mervar, zagotovo prispevali njegovi številni poslovni uspehi v minulih letih, med katerimi gre izpostaviti pripravo poslovnega modela, pogodb, družbene pogodbe in izved­bo pogajanj za ustanovitev skupine GEN-I v letu 2006, vodenje projekta finančne konsoli­dacije koncerna Talum, d. d. in njegovo uspeš­no izvedbo v letih 2012–2015 ter po prihodu na čelo Elesa dvig poslovanja družbe na višjo raven in stopanje po poti poslovne odličnosti. Pri tem je Elesu med drugim leta 2014 uspelo s sistemskima operaterjema BiH in Hrvaške podpisati tristranski sporazum o skupnem zagotavljanju terciarne rezerve in s tem omo­gočiti prihranek v višini 11 milijonov evrov na letni ravni. Poleg tega je Elesu kot pobudniku in nosilcu projekta Future Flow v letu 2015 skupaj s partnerji uspelo pridobiti 12 milijo­nov evrov nepovratnih sredstev, po mnenju ENTSO-E pa se je ELES uveljavil tudi kot eden izmed petih najbolj prodornih sistemskih operaterjev v Evropi na področju uvajanja pro­jektov s področja pametnih omrežij. V okviru omenjene prireditve je sicer potekal tudi mednarodni poslovni forum, na katerem so razpravljali o razvojnih priložnostih regije, možnostih širšega regionalega povezovanja ter posledicah brexita na ekonomijo držav JV in srednje Evrope. 16 17 Aktualno REN 21 Lansko leto za OVE med rekordnimi Lani je bilo po svetu zgrajenih za 147 GW novih proizvodnih zmogljivosti iz obnovljivih virov, pri čemer sta v ospredju izrabi vetra in sonca. Za naložbe v obnovljive vire je bilo namenjenih rekordnih 285,9 milijarde dolarjev. Besedilo: Brane Janjić – Foto: Hans Blomberg, Vattenfall Aktualno REN 21 leto 2015 je bilo za razvoj obnovljivih virov med spodbudnejšimi – iz različnih dokumentov je namreč moč razbrati, da je vse več držav prepri­čanih, da lahko svojo energetsko prihodnost gradi predvsem na prehodu s fosilnih na ob­novljive vire energije. Delež teh naj bi konec leta 2014 na globalni ravni dosegel že 19,2-od­stotni delež v končni porabi energije, rast pro­izvodnih zmogljivosti pa se je nadaljevala tudi v letu 2015. Tako naj bi bilo po ocenah med­narodnega združenja REN 21 v minulem letu dodanih 147 GW novih zmogljivosti iz obno­vljivih virov, kar pomeni največjo letno rast doslej. Za 38 GW naj bi se povečale tudi zmo­gljivosti enot za proizvodnjo toplote iz obno­vljivih virov, prav tako pa tudi proizvodnja bio­goriv, predvsem v ZDA in Braziliji. Da gre dejansko za globalne premike na po­dročju oskrbe z energijo, naj bi potrjevalo tudi dejstvo, da zanimanje za obnovljive vire naraš­ča povsod po svetu, in to kljub dejstvu, da so se cene fosilnih goriv lani občutno znižale ter da se obnovljivi viri še vedno srečujejo z nekateri­mi vprašanji, na katera bo treba v prihodnosti šele odgovoriti – od možnosti shranjevanja presežkov energije in obvladovanja nihanj pro­izvodnje do vključevanja v obstoječe elektro­energetske sisteme. Da je področje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov postalo pomemben del svetovnega gospodarstva, pa ne nazadnje potrjujejo tudi številke o številu zaposlenih v tej panogi. Tako naj bi ta sektor posredno in neposredno zagotavljal že več kot osem milijonov delovnih mest in še dodatnih 1,3 milijona v velikih hidroelektrarnah. Večina novih zmogljivosti se nanaša na vetrne in sončne elektrarne Največjo rast izrabe obnovljivih virov je seveda zaslediti v energetskem sektorju oziroma na­tančneje pri proizvodnji električne energije, na lestvici novih virov pa so v ospredju vetrne in sončne elektrarne. Te naj bi predstavljale dobri dve tretjini novih proizvodnih zmoglji­vosti, preostanek pa odpade na nove hidro­elektrarne. Zmogljivost fotovoltaičnih elektrarn na svetu se je tako v letu 2015 v primerjavi z letom prej povečala za četrtino oziroma za 50 GW, tako da se je skupna zmogljivost na globalni ravni dvignila že na zavidljivih 227 GW. Med drža­vami, ki so v minulem letu najbolj povečale delež zmogljivosti sončnih elektrarn, ostajajo na prvih mestih še vedno Kitajska, ZDA in Japonska, čeprav je naraščanje njihovega šte­vila zaznati na vseh celinah. Poleg tega je za­znati tudi naraščanje zanimanja za postavi­tev večjih koncentriranih sončnih elektrarn, ki je še zlasti izrazito v nekaterih razvijajočih se državah. Tako je bilo v letu 2015 v Maroku postavljenih že za 160 MW tovrstnih novih objektov, v Južni Afriki za 150 MW in v ZDA za 110 MW, konec minulega leta pa je bilo v gradnji še 350 MW v Maroku, 200 MW v Juž­ni Afriki, 121 MW v Izraelu, 110 MW v Čilu, 100 MW v Savdski Arabiji, 50 MW na Kitaj­skem in 25 MW v Indiji. Ob tem gre opozoriti, da kljub takšni skokoviti rasti števila in zmogljivosti sončnih elektrarn te v večini držav še vedno pomenijo manjši de­lež pri zagotavljanju nemotene oskrbe z elek­trično energijo. Po ocenah REN 21 naj bi »le« 22 držav s sonč­nimi elektrarnami lahko pokrilo več kot od­stotek svojih potreb po električni energiji, res pa ti ponekod dosegajo že več odstotkov (Itali­ja 7,8 odstotka, Grčija 6,5 odstotka in Nemčija 6,4 odstotka). Veliko večji potencial pa se za zdaj kaže na področju izrabe vetra, ki je v Evropi in ZDA na prvem mestu med obnovljivimi energenti, na Kitajskem pa na drugem mestu. V lanskem letu je bilo po svetu tako na novo zgrajenih za 63 GW vetrnih elektrarn, s čimer se je njiho­va skupna zmogljivost povzpela na 433 GW. Največ novih vetrnic je bilo sicer postavljenih na Kitajskem, vse bolj pa se krepijo tudi trgi v Afriki, Aziji in Južni Ameriki. Glede pos­tavljanja vetrnih parkov v morju pa ostaja v ospredju Evropa, kjer je bilo lani na omrežje na novo priključenih 3,4 GW novih elektrarn, zmogljivost vetrnic na morju pa se je s tem povečala na 12 GW. Vetrna energija postaja vse bolj pomemben element pri zagotavljanju oskrbe z električno energijo v vse več državah: npr. na Danskem pokriva že 42 odstotkov potreb, v štirih nem­ških zveznih deželah celo 60 odstotkov in v Urugvaju 15,5 odstotka. Kako hitro se bo povečeval delež obnovlji­vih virov pri pokrivanju energetskih potreb v prihodnje, je odvisno od več dejavnikov, denimo od tega, kako hitro se bo povečeval izkoristek tovrstnih naprav, v kolikšni meri se bodo zniževale cene posameznim kom­ponentam in kaj se bo dogajalo na področju konkurenčnih virov. Že danes pa je povsem jasno, da je nadaljnji razvoj svetovne energetike v smeri povečeva­nja deleža obnovljivih virov odločno začrtan. Ne nazadnje, to potrjuje dejstvo, da ima kar 173 držav sveta že sprejete določene podneb­no-energetske cilje in večina med njimi tudi že sprejete različne oblike spodbud za na­daljnji razvoj obnovljivih virov in energetsko učinkovitost. Zmogljivosti vetrnih elektrarn in letni prirastki v obdobju 2005 do 2015 Skupno na svetu GW 500 400 300 200 100 0 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Letni prirast Zmogljivost Zmogljivosti sončnih elektrarn in letni prirastki v obdobju 2005 do 2015 Skupno na svetu 0 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Letni prirast Zmogljivost Aktualno ELES, MOL, NEK 2 Prenosno omrežje pripravljeno na razmah električnih vozil Obstoječi elektroenergetski sistem je vsaj na prenosnem omrežju že praktično pripravljen za povečane obremenitve pri uvajanju množične e-mobilnosti, precej nalog pa še čaka distribucijska podjetja. Besedilo in foto: Miro Jakomin kot je ob predstavitvi usmeritev s področja e-mobilnosti, ki je junija letos potekala v Novi Gorici, omenil vodja prireditve Stojan Grgič, smo se znašli v položaju, ko osnovni pogoni za premikanje električnih vozil dosegajo do petkrat večje izkoristke od svojih fosilnih nasprotnikov. Priča smo prihodu dveh tehnologij, proizvodnje toplotne energije in gibanja s pomočjo elektrike, ki omogočata bistveno boljše rezultate od dose­danjih načinov uporabe fosilne energije. Prednost je tudi električno omrežje, ki eno­stavno povezuje proizvajalce in potrošnike energije na večje razdalje. Kot osnovni pro­blem še širše uporabe elektrike Stojan Grgič omenja hrambo energije, ki je ta trenutek s po­močjo akumulatorjev draga, okorna in težko izvedljiva. Od energetskega sistema se zahteva stabilno delovanje, ki ima za osnovo izenače­nost med porabo in proizvodnjo. Po besedah državnega sekretarja na Ministr­stvu za infrastrukturo mag. Klemna Potiska je v predlogu usmeritev za pripravo Energet­skega koncepta Slovenije, ki ga je Ministrstvo julija lani posredovalo v javno razpravo, pred­videno, da bi do leta 2055 glede na leto 1990 za vsaj 80 odstotkov zmanjšali emisije, ki nastanejo zaradi rabe energije. Da bi dosegli zastavljene cilje, pa bo potrebno zagotoviti skladnost politik, še zlasti glede učinkovitega izvajanja na državni in lokalni ravni. O električni mobilnosti na območju Ljublja­ne kot primeru dobre prakse je na omenje­nem posvetovanju spregovoril prof. Janez Koželj, podžupan MOL. Kot je bilo razbrati, so v Ljubljani v novejšem času veliko naredili za udoben in čistejši javni prevoz, pri čemer gre precej zaslug postopni uvedbi nizkopodnih avtobusov na metan; trenutno jih imajo že 66. Kot je na omenjenem strokovnem posveto­vanju med predstavitvijo smeri razvoja elek­tričnih omrežij v kontekstu vse večje uporab­nosti električne energije med drugim povedal dr. Pavel Omahen iz Elesa, bo energetska pri­hodnost vsekakor pripadla električni energiji, pridobljeni iz obnovljivih virov. »Pot v to prihodnost v nasprotju z nekate­rimi pričakovanji ne bo prav kratka, kljub temu da potrebne tehnologije že obstajajo. In to predvsem zaradi visokih tehnoloških stroškov prehoda na izključno uporabo obnovljivih virov, ki se v tržni ekonomiji ne more zgoditi čez noč. Tako hiter tehno­loški preboj, kot se je zgodil v telekomuni­kacijah in računalništvu, se v energetiki velikih moči ne more zgoditi,« meni dr. Omahen. Po njegovem je problem v tem, da pri elektriki ne bo mogoče doseči tako visoke gostote njenega shranjevanja, kot jo ima na primer nafta. Zato elektrike v velikih količi­nah tudi ne bo mogoče tako enostavno tran­sportirati na večje razdalje. Množično uporabo električnih avtomobilov s 100-odstotnim zunanjim polnjenjem še ni mogoče pričakovati, ker so baterije preveč drage, nezanesljive, so premajhnih zmoglji­vosti in predvsem s predolgim polnilnim ča­som. Množičnejša uporaba e-avtomobilov z dodanim notranjim polnilcem (plin, nafta, vodik in podobno) pa so povsem realna op­cija. Prav tako je izvedljiva in smiselna zgra­ditev domačih polnilnic kot tudi polnilnic na javnih in službenih parkiriščih. Tranziti preko slovenskega prenosnega omrežja znašajo okoli 10.000 GWh pri uvozu in 11.000 GWh pri izvozu. Prenosno omrežje je v glavnem zgrajeno, močno po­vezano s sosedi in na visoki tehnološki ravni v smislu njegovega vodenja. Že danes lahko tako na prenosno omrežje vključimo nove elektrarne za celotne potrebe e-mobilnosti (za energijo, ne moč) oziroma do dva nova večja bloka, kot denimo NEK 2, kar bi omo­gočilo hitrejši prehod na e-mobilnost. Distribucijska omrežja so potrebna obnove, dograditve in posodobitve oziroma infor­matizacije. Potrebni bodo visoki vložki v ta omrežja, ki bodo morala napajati tudi vse polnilnice za e-mobilnost ter nuditi nova priključna mesta za velik del novih obnovlji­vih virov. Prav zaradi teh stroškov in tehničnih ome­jitev elektroenergetskega sistema hiter prehod na drage obnovljive vire ni možen. Prof. Janez Koželj, podžupan MOL, je na posvetovanju o električni mobilno sti poudaril, da ima mesto Ljubljana še veliko neizkoriščenih potencialov in priložnosti na področju električne mobilnosti. Kot plod slovenskega zna nja je omenil električni turistični vlak, ki že vozi po slovenski prestolnici. Sicer pa se mesto Ljubljana pripravlja tudi na širšo elektrifikacijo cestnega prometa. V naslednjem letu namera vajo najprej postaviti mrežo polnilnic, uvedli pa naj bi tudi sistem električnih vozil na izposojo. Druga šibka točka je tudi ustrezna zako­nodaja s spodbudami za področja, kjer je potrebno zadeve ustrezno modernizirati (distribucije, porabniki). ELES se trenutno močno trudi v smislu vpeljave pametnejših omrežij tudi z mednarodnimi projekti, kot sta denimo NEDO in SINCRO.GRID. Kot rečeno, je tako obstoječi elektroener­getski sistem vsaj na prenosnem omrežju že praktično pripravljen za povečane obreme­nitve pri uvajanju množične e-mobilnosti, potrebne pa so predvsem znatne investicije v distribucijska omrežja. Hitrost prehoda na električno mobilnost pa je po mnenju dr. Omahna pogojena pred­vsem z ekonomskimi zmožnostmi družbe, ki mora ohraniti svojo produkcijsko konku­renčnost. Aktualno Elektro Primorska Uroš Blažica, Elektro Primorska Ambiciozno tudi v prihodnje Nadzorni svet družbe Elektro Primorska je letos maja soglasno imenoval Uroša Blažico za predsednika uprave družbe za mandatno obdobje štirih let, mandat pa mu je začel teči 1. julija. Kandidat jih je prepričal s programom za naslednje mandatno obdobje, z ambicioznimi cilji poslovanja družbe in skupine ter z ustreznimi rešitvami za izzive, ki jih čakajo. Besedilo in foto: Vladimir Habjan Za vami je štiriletno obdobje vodenja druž­be Elektro Primorska. Kako bi ga ocenili? Moram reči, da je bilo kar zanimivo obdobje in izjemna izkušnja z veliko novimi spozna­nji in ljudmi. V tem obdobju je družba po­časi in vztrajno rasla, prav tako skupina in vse to dokazujejo tudi poslovni rezultati. Vmes je bilo posebno leto, ko nas je prese­netil žled, kar je imelo vpliv na poslovanje in na kakovost dobave električne energije. Za dober milijon evrov smo povečali investicije v omrežje z namenom povečanja kakovosti oskrbe z elektriko, delamo na zniževanju stroškov, materiala, zunanjih izvajalcev …, skratka, postali smo bolj učinkoviti. Tudi v hčerinsko družbo E3 vlagamo veliko energije, posvetili smo se pridobivanju no­vih strank, konsolidaciji organiziranosti, veliko smo vložili v to, da smo uredili na­bavne in okrepili prodajne poti. Na ta način imamo spet več odjemalcev. Po letih sta­gniranja smo presegli število odjemalcev iz leta 2012. Imamo ambiciozne razvojne načrte tudi za naprej. Nekaj težav ste imeli z zagotavljanjem ka­kovosti napajanja z električno energijo na območju Zgornjega Posočja. Kako ste jih reševali in kje ste zdaj? Zgornje Posočje je specifično območje, redko poseljeno, transformacija je v Tolminu, od­jema je malo. Male hidroelektrarne (MHE) proizvedejo več, kot je dnevna poraba tega območja. Dejstvo je, da je bilo tu konec 2014 zaradi žledoloma nekaj kratkotrajnih preki­nitev in nihanja napetosti, a znotraj predpi­sanih standardov, kar je imelo vpliv na indu­strijo in je povzročilo nekaj nezadovoljstva. Zavedamo se, da bi bilo na dolgi rok smisel­no okrepiti omrežje v tem delu, zato smo za­čeli izvajati določene ukrepe. Te smo razde­lili na tri sklope. Dolgoročna rešitev je nov RTP v Kobaridu, nov daljnovod do Bovca in transformacija, vendar je glede na trenutni odjem ta investicija ekonomsko neupraviče­na. Bila bi smiselna, če bi imeli MHE na Učji, ki jo bo z vidika perspektive Bovca potrebno graditi. Smo v fazi razpisa za projektiranje, v naslednjih letih bomo okrepili infrastruk­turo do Bovca. Hkrati smo izvedli kratko­ročne ukrepe: izvaja se študija za izvedbo pilotnega projekta slovensko-japonskega sodelovanja, da bi industrijsko območje Bovca obravnavali kot zaprto omrežje, ki bi imelo lastne proizvodne vire in hranilnike energije, torej mini pametno omrežje. Kako gledate na povezovanje nekaterih prodajnih družb elektrodistribucij? Se tudi sami mogoče dogovarjate za kakšen podoben korak? Na slovenskem trgu je glede na velikost trga igralcev vsekakor preveč. Naravna selekcija nas bo pripeljala do povezova­nja ali ukinitve kakšne družbe, ker pač ne bo možno preživeti. Povezovanja so logična in smiselna. Mi smo naredili prvi korak, izdelali smo študijo strateškega pre­oblikovanja E3, kjer smo pregledali, kakšne partnerje si želimo imeti v prihodnosti. Tako smo prišli do nabora 6 do 7 potenci­alnih domačih in tujih partnerjev, katerim smo poslali povabilo. Večina se je odzvala in sedaj imamo torej nabor potencialnih partnerjev, ki jih zanima strateško povezo­vanje. Trenutno smo zadevo ustavili, ker so rezultati poslovanja solidni, vemo pa, da je E3 majhna in ranljiva družba in se bo na dolgi rok treba povezovati. Načrtuje­mo, da bomo do konca leta 2016 poskušali narediti korak bližje in v letih 2017–2018 povezovanje tudi izpeljati. Pred štirimi leti je bilo precej zapletov v zvezi s stavko, ki so se reševali tudi na sodišču. Je vse to že za vami? So v zvezi s tem kakšne posledice za družbo? Kakšno je danes sodelovanje s sindikatom oziro­ma zaposlenimi? Stavka je za nami, sodišče je razsodilo v korist družbe, s tem se ne ukvarjamo več. S sindikatom imamo konstruktiven odnos in reden dialog. Pogovarjamo se o tem, kako bo jutri. Mislim, da je ta način komu­nikacije in razmišljanja pravi in da le na tak način lahko najdemo skupne rešitve. Želje delodajalca in delavcev gotovo niso vedno enake in še bo prihajalo do različnih pogle­dov na dnevno problematiko. Smo v končni fazi prenove sistematizacije z uvedbo vari­abilnega plačila in letnih ocenjevalnih raz­govorov. V tej smeri ne bi mogli naprej, če ne bi bilo dobrega sodelovanja. Kakšne so vaše želje v drugem mandatu? Čemu se boste posvetili? Največja želja je, da bi bila narava do nas prizanesljiva, vse ostalo lahko izpeljemo sami. Posvetili se bomo prenovi informa­cijskih sistemov. Če hočemo slediti času in se pripraviti na obdobja pametnih omrežij, mora biti informacijska infrastruktura prip­ravljena in to smo tudi zapisali v strategiji. Želeli bi si več investiranja v omrežje, ker zaostajamo za razvojnimi načrti. Imamo večje potrebe, kot jih uspemo uresničiti, denimo po kabliranju, pametnih gradnikih, daljinskem vodenju in podobno. Radi bi tudi zaključili projekt sistemizacije in zače­li mesečno izplačevati nagrado zaposlenim na podlagi dosežene ocene rezultatov. To je proces, ki že traja in bo trajal še 2–3 leta. Kar se tiče hčerinske družbe E3, upam, da bomo še naprej uspeli rasti s številom porabnikov, da bomo ponudili kak nov produkt in našli pravega strateškega partnerja. »Če hočemo slediti času in se pripraviti na obdobja pametnih omrežij, mora biti informacijska infrastruktura pripravljena in to smo tudi zapisali v strategiji.« Aktualno Konferenca SEERC bilo tudi določeno, da se skliče prva skupna konferenca. Slovenija je pod predsedova­njem mag. Krešimirja Bakiča, predsednika Slovenskega združenja elektroenergetikov in nacionalnega komiteja CIGRE, dobila častno nalogo, da prva skliče regijsko kon­ferenco in, sodeč po odmevih, je bila ta več kot uspešna. Za pr vo regionalno konferenco SEERC v Portorožu so bile sicer izbrane naslednje prednostne teme: pogledi na izobraževanje kadrov za novo energetsko okolje s prev­ladujočimi električnimi viri, električno mobilnostjo in pametnimi omrežji z infor­macijsko-komunikacijskimi tehnologijami in senzorskimi tehnologijami, pogledi na razvoj prenosnih omrežij in trga elektrike v regiji do 2030, regionalna energetska in okoljska politika, usmerjena na zelene teh­nologije, podmorska kabelska omrežja in ekološke zahteve, razvoj regionalnega trga z električno energijo in inovacije v infra­strukturi na območju regije centralne in ju­govzhodne Evrope. Izzivi terjajo tesnejše povezovanje teorije in prakse Rezultati konference so bili strnjeni v šest vsebinskih sklepov. Akademiki so na Aka­demskem forumu SEERC izpostavili pred­vsem povezovanje izobraževalnih ustanov in gospodarskih organizacij. Kakovostno izobraževanje kadrov in potrebe po novih tehniških kadrih, vse to bo v prihodnosti pomembno vplivalo na razvoj energetike, zato je, kot je bilo poudarjeno na konferen­ci, treba v bodoče še več pozornosti name­niti kakovosti izobraževanja in ga dopolniti z več interdisciplinarnosti ter s sodelova­njem tehnike z drugimi vedami, kot so eko­nomija, pravo, sociologija itd. Politika glede prihodnjega razvoja elektro­energetskih sistemov v skoraj vseh državah v regiji daje prednost mehanizmom vklju­čevanja večjega števila obnovljivih virov energije v elektroenergetski sistem, vključe­vanju novih tehnologij, preoblikovanju trga z električno energijo v smislu boljše dostop­nosti udeležencem trga, transparentnosti in izboljšavam s pomočjo pametnih omrežij s senzorskimi in komunikacijskimi tehnolo­gijami nove generacije. Energetske in okoljske strategije v regiji in nova znanstvena dognanja o razvoju elek­troenergetskih sistemov kažejo na pestrost rešitev in idej v vseh državah, kar so potr­dile tudi razprave v navedenih tematskih sekcijah. SEERC kot podpora novim idejam in indu­striji v regiji Predsednik prve regijske evropske CIGRE konference mag. Krešimir Bakič je ob za­ključku konference poudaril: »Navkljub mnogim razli čnostim narodov, držav, zgodovin, kultur in religij na tem obmo­čju Evrope nas povezuje elektroenerget­ski sistem, ki vsem prinaša veliko dobrega, ugodnejše življenje, možnosti hitrejšega družbenega in ekonomskega razvoja, zato se strokovnjaki – energetiki v tej regiji mo­ramo povezovati in graditi boljši varnejši sistem za naše ljudi. Te povezave bodo ključ­ne pri graditvi novega, še bolj električnega energetskega sistema. Vgradnja velikega števila obnovljivih virov in spremljajoče­ga električnega omrežja nove generacije to zahteva od nas. Skupaj bomo gradili nov, mnogo bolj kompleksen in povezan elektro­energetski sistem ceneje, kot če bi to delali vsak zase. Platforma CIGRE je idealna za sodelovanje, ker omogoča duh svobodnega tehniškega razmišljanja v številnih strokov­nih skupinah, na kolokvijih, sestankih, se­minarjih, konferencah. Hkrati gre za veliko prostovoljnega dela, ki venomer prinaša hi­trejši napredek in uspeh vseh. Mnogi udeleženci prve konference SEERC so izrazili zahvalo in navdušenje nad to konferenco in nad potenciali regijskega sodelovanja, zato trdno upam, da bodo moji nasledniki (vodstvo regije je za dve leti prev­zela Ukrajina) nadaljevali tako uspešno, kot smo mi od ustanovitve do prve konference. V prihodnosti bi morali razširiti aktivno­sti v smeri boljšega spoznavanja industrije v regiji za potrebe prihodnjega energetskega sistema in podpreti nove ideje ter industrije v naši regiji. Nova energetika bo zahtevala veliko novih izdelkov in bi bilo prav, da se ti razvijajo v naši regiji, ob pomoči domačih strokovnjakov. Ne nazadnje je bila elektri­ka izumljena prav v naši regiji – A. Volta iz Coma v severni Italiji, leta 1800.« Regija SEERC: zajema območje 15 držav: Italije, Češke, Slovaške, Avstrije, Slovenije, Madžarske, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore, Makedonije, Grčije, Turčije, Romunije in Ukrajine. Obsega 2,5 milijona km2, na katerem živi okrog 270 milijonov ljudi. Na tem območju je zgrajenih okrog 350 GW elektrarniških zmogljivosti ob koničnem bremenu elektroenergetskega sistema okrog 200 GW. Letna poraba energije je 1100 TWh. Slovenija predstavlja le nekaj več kot odstotek porabe električne energije tega območja. 28 29 V številkah Obratovanje in trgovanje Pripravili: Borzen in Brane Janjić podpora v prvih šestih Odjem električne energije ob polletju le rahlo navzgor Letošnji manjši mesečni odjem neposrednih odjemalcev se odraža tudi v skupnih polletnih rezultatih, saj so slovenski odjemalci iz prenos­nega omrežja od začetka leta do konca junija skupno prevzeli 6 milijard 318,9 milijona kilovatnih ur, kar je bilo le za 0,3 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju in hkrati za 0,6 odstotka pod bilančnimi pričakovanji. Odjem električne energije v omenjenem obdobju je bil manjši od lanskega le pri ne­ posrednih odjemalcih, ki so skupno prevzeli 1.500.000 milijardo 29,3 milijona kilovatnih ur oziroma za 5,6 odstotka manj električne energije kot 1.000.000 v primerjalnem obdobju lani, medtem, ko je 500.000 bil odjem distribucijskih podjetij s prevzetimi Zaznan nekoliko večji izvoz in bistveno manjši uvoz V prvih sedmih mesecih je bilo evidentiranih v omenjenih mesecih proizvedle kar za 64.148 zaprtih in obratovalnih pogodb v 39 odstotkov več elektrike kot v enakem skupni količini 47.833 GWh. Od tega je bilo na obdobju lani. Skupni izvoz elektrike je znašal mejah regulacijskega območja evidentiranih 1.794 GWh in je bil za 5 odstotkov večji v 16.247 pogodb v skupni količini 13.071 GWh. primerjavi z enakim obdobjem lani. Uvoz V juniju in juliju je bila količina proizvedene elektrike pa se je v primerjavi z letom 2015 elektrike v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšal za 25 odstotkov in je znašal 1.237 večja za 13 odstotkov, odjem pa je ostal na GWh. Uvoz se je najbolj zmanjšal na avstrijski podobni ravni. Večja proizvodnja je posledica meji, in sicer za 51 odstotkov primerjavi z boljše hidrologije, saj so hidroelektrarne letom 2015. Evidentirane zaprte pogodbe z uporabo čezmejnih prenosnih zmogljivosti Poudarki: V letošnjih prvih sedmih mesecih se je količina sklenjenih poslov na izravnalnem trgu v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala za 40 odstotkov. Število sklenjenih poslov na izravnalnem trgu se je v tem obdobju v primerjavi z lani povečalo za 82 odstotkov. Evidentiran uvoz na 0 avstrijski meji v juniju in MWh 5 milijardami 104,4 milijona kilovatnih ur v tem času za 1,5 odstotka večji od lanskega. juliju se je v primerjavi z -500.000 letom 2015 zmanjšal za V primerjavi z lanskim prvim polletjem se je povečal tudi odjem naše edine črpalne elek­ -1.000.000 trarne Avče, ki je s prevzetimi 185,3 milijona 2015 kilovatnih ur lanske primerjalne rezultate -1.500.000 2016 presegla za 2,8 odstotka. Avstrija Hrvaška Italija Avstrija Hrvaška Italija 51 odstotkov. Hidroelektrarne so junija in julija v primerjavi z letom 2015 evidentirale Slovenske elektrarne so v prvih šestih uspeli zagotoviti 3 milijarde 32,8 milijona Zanimiva je tudi primerjava odjema v pri­ letošnjih mesecih v prenosno omrežje kilovatnih ur električne energije in s tem za 39 odstotkov višjo merjavi s prvotnimi bilančnimi napovedmi, oddale 7 milijard 121,1 milijona kilovatnih lanske primerjalne rezultate presegli proizvodnjo električne pri čemer so neposredni odjemalci za njimi ur, kar je bilo za milijardo 130,6 milijona ali za 27,6 odstotka. Boje kot lani pa so se energije. zaostali za 2,7 odstotka, manjši od pričakova­ 18,9 odstotka več kot v enakem lanskem odrezali tudi v našem tretjem ključnem nega pa je bil tudi odjem ČHE Avče, in sicer Aprila je bila najvišja obdobju. Dobrim proizvodnim rezultatom energetskem stebru- termoelektrarni kar za petino. Odjem distribucijskih podjetij Obseg poslov na izravnalnem trgu strmo narašča Šoštanj, ki je v prvi polovici tega letav prvem letošnjem polletju so v prvi vrsti cena C+ 269,23 EUR/ pa je prvotne bilančen napovedi presegel za botrovale ugodne hidrološke razmere, ki so proizvedla milijardo 649,1 milijona MWh, v maju pa je cena 0,8 odstotka. V prvih sedmih letošnjih mesecih je bilo energije v letu 2016 je bila dosežena pov primerjavi z lanskim letom omogočile za kilovatnih ur električne energije in tako bila C- znašala tudi sklenjenih že 2.366 poslov v skupni količini ceni 120 EUR/MWh, najnižja cena za -668,5 EUR/MWh. četrtino višjo proizvodnjo hidroelektrarn. v primerjavi z enakim lanskim obdobjem 100,7 GWh, kar predstavlja 40-odstotno prodajo izravnalne energije pa po ceni Oddaja električne energije v prenosno Te so namreč od začetka januarja do boljša za 5,3 odstotka. povečanje v primerjavi z enakim obdobjem -140 EUR/MWh. Izravnalni trg je konec omrežje v prvi polovici leta 2016: konca junija v prenosno omrežje oddale že V prvih šestih mesecih je lani. Najvišja cena za nakup izravnalne julija 2016 štel 37 članov.2 milijardi 252 milijonov kilovatnih ur in s In kakšna je bila v tem času uvozno­ bilo izplačano za 146.910 tem lanske primerjalne rezultate presegle izvozna bilanca? Iz sosednjih evrov manj podpor kot v NEK HE za dobrih 25 odstotkov. Dejansko doseženi elektroenergetskih sistemov smo v enakem obdobju lani. 3.032,8 GWh 2.252 GWh rezultati pa so bili tudi za 3,9 odstotka prvih šestih letošnjih mesecih prevzeli Količina in število sklenjenih poslov na izravnalnem trgu boljši od prvotnih bilančnih pričakovanj. 4 milijarde 209,7 milijona kilovatnih ur 30.000 500 Povprečna izplačana Število Dobro se je v prvi polovici leta odrezala električne energije, tja pa je romalo 4 tudi nuklearna elektrarna Krško, kjer so milijarde 848,7 milijona kilovatnih ur. Prevzem električne energije iz prenosnega omrežja POLLETJE 2015 POLLETJE 2016 ODSTOTKI Neposredni odjemalci 1.090,1 GWh 1.029,3 GWh - 5,6 % Distribucija 5.030,5 GWh 5.104,4 GWh + 1,5 % 25.000 20.000 15.000 10.000 5000 350 200 50 mesecih je znašala 141 EUR/MWh, kar je za 7 EUR/MWh manj kot v enakem obdobju lani. 43 odstotkov vseh izplačil je v letošnjih prvih šestih mesecih šlo za 2015 sončne elektrarne. MWh 0 ČHE Avče 180,3 GWh 185,3 GWh + 2,8 % TE 2016 Jan. Feb. Mar. Apr. Maj Jun. Jul. 1.836,3 GWh Slovenski trg dobro deluje Agencija za energijo je izdala že petnajsto letno poročilo o delovanju slovenskega trga z električno energijo in zemeljskim plinom. Leto 2015 je bilo še posebej pestro, saj je zaživela večina ukrepov iz Energetskega zakona in uvedbe tretjega svežnja energetske zakonodaje EU. Kot poudarjajo v Agenciji, se na slovenskem trgu tudi drugače vse bolj odražajo prednosti odprtosti trga, ki se kažejo v strukturnih spremembah, v vstopu novih dobaviteljev in tudi v postopnem nižanju maloprodajnih cen električne energije. Besedilo: Brane Janjić, Vladimir Habjan, Miro Jakomin, Polona Bahun - Foto: arhiv Elesa, Shutterstock Fokus Trg električne energije Število odjemalcev postopoma narašča Ob koncu leta 2015 je bilo v slovenski elektro­energetski sistem priključenih 940.789 odje­malcev električne energije; glede na leto prej se je število povečalo za 3.906 odjemalcev oziroma za 0,4 odstotka. Od tega je bilo lani konec leta 834.664 gospodinjskih in 106.125 poslovnih odjemalcev. Prikaz gibanja števila gospodinjskih odjemalcev za zadnjih pet let kaže, da skupno število gospodinjskih odje­malcev med leti postopoma raste v povprečju za 0,4 odstotka, posledično pa kljub uvaja­nju ukrepov za učinkovitejšo rabo energije postopoma narašča tudi poraba, večajo pa se tudi konične obremenitve. Tako je deni­mo skupna poraba električne energije v letu 2015 znašala 13.905 GWh (2,7-odstotna rast v primerjavi z letom prej), od tega je bil odjem gospodinjskih odjemalcev 3205 GWh (2,5-od­stotna rast). Splošno prepričanje, da si Slo­venija električno energijo zagotavlja v celoti sama, ne drži; lani je bila pokritost slovenske porabe z domačimi proizvodnimi viri le okoli 81-odstotna. Tržni deleži dobaviteljev na maloprodajnem trgu električne energije 2011 2012 2013 2014 2015 tržni deleži dobaviteljev vsem odjemalcem ee GEN-I 22,1 % 26,2 % 25,7 % 23,0 % 21,6 % Elektro Energija 22,0 % 20,4 % 17,4% 18,2 % 17,5 % Elektro Celje Energija 12,0 % 12,2 % 14,0 % 12,7 % 15,4 % Elektro Maribor Energija plus 12,8 % 11,9 % 10,2 % 11,8 % 12,0 % TALUM Kidričevo - - 9,1 % 9,5 % 9,4 % E3 9,5 % 8,1 % 7,8 % 7,1 % 7,3 % Petrol Energetika 5,4 % 5,6 % 5,2 % 5,4 % 5,4 % Petrol 1,1 % 2,7 % 3,5 % 5,2 % 5,3 % Elektro Gorenjska prodaja 6,3 % 6,1 % 5,5 % 5,5 % 4,2 % HSE 7,1 % 5,9 % 1,1 % 1,1 % 1,1 % Drugi 1,4 % 0,7 % 0,4 % 0,4 % 0,9 % tržni deleži dobaviteljev na distribucijskem sistemu ee GEN-I 23,1 % 25,9 % 27,4 % 26,6 % 24,5 % Elektro Energija 25,9 % 24,1 % 21,8 % 22,2 % 21,0 % Elektro Celje Energija 13,9 % 14,3 % 15,5 % 14,5 % 18,5 % Elektro Maribor Energija plus 15,1 % 14,0 % 12,8 % 14,3 % 14,2 % E3 11,2 % 9,6 % 9,8 % 8,7 % 8,8 % Elektro Gorenjska prodaja 7,5 % 7,2 % 7,0 % 6,7 % 5,1 % Petrol 1,4 % 3,7 % 4,8 % 6,4 % 6,7 % Drugi 1,9 % 1,1 % 0,8 % 0,8 % 1,4 % Tržni deleži dobaviteljev na maloprodajnem trgu električne energije 2011 2012 2013 2014 2015 tržni deleži dobaviteljev poslovnim odjemalcem ee GEN-I 28,2 % 32,4 % 29,3 % 25,3 % 22,2 % Elektro Energija 18,7 % 17,7 % 14,7 % 16,0 % 16,0 % Elektro Celje Energija 10,3 % 10,9 % 13,5 % 11,6 % 14,7 % TALUM Kidričevo - - 12,1 % 12,6 % 12,5 % Elektro Maribor Energija plus 9,4 % 8,7 % 7,1 % 9,4 % 9,9 % Petrol energetika 7,3 % 7,4 % 6,7 % 7,0 % 7,0 % E3 8,2 % 6,6 % 6,7 % 6,0 % 6,1 % Petrol 1,2 % 2,3 % 3,1 % 5,1 % 4,9 % Elektro Gorenjska prodaja 5,2 % 5,1 % 4,7 % 4,9 % 3,9 % HSE 9,6 % 8,0 % 1,5 % 1,5 % 1,5 % Drugi 1,9 % 0,9 % 0,5 % 0,5 % 1,1 % tržni deleži dobaviteljev gospodinjskim odjemalcem ee Elektro Energija 31,7 % 28,1 % 25,5 % 24,7 % 21,8 % GEN-I 4,4 % 8,7 % 14,6 % 16,2 % 19,6 % Elektro Maribor Energija plus 22,6 % 21,0 % 19,6 % 19,2 % 18,1 % Elektro Celje Energija 17,1 % 16,2 % 15,7 % 16,1 % 17,2 % E3 13,4 % 12,6 % 11,2 % 10,4 % 10,7 % Petrol 1,1 % 3,8 % 4,7 % 5,6 % 6,6 % Elektro Gorenjska prodaja 9,6 % 9,0 % 8,1 % 7,3 % 5,0 % Drugi 0,2 % 0,4 % 0,5 % 0,6 % 0,8 % 34 35 Fokus Trg električne energije V letu 2015 je bilo sicer na slovenskem trgu »Ne predstavljam si, da bi na ravni Evrope zeten za to, kaj se dogaja v regiji in Italiji. Ključni trendi – Povezovanje trgov še dejavnih 18 dobaviteljev električne ener­lahko imeli tako povezan elektroenergetski Zaradi tega je tudi cena v letošnjem letu na gije; lani se je pojavilo tudi nekaj novih sistem, da nikjer ne bi bilo zamašitev. To je veleprodajnem trgu zdrsnila navzdol, ker je spajanje trgov in ne pomeni enotnih cen dobaviteljev, kot so RWE Ljubljana, Logo nemogoče, niti nisem mnenja, da je to ra­ ob nizkih cenah nafte v Italiji prišlo do zni­energija, HEP Energija, Energenti plus in cionalno. Zaradi tega bodo cene vedno raz­ žanja cen elektrike in posledično so te padle združevanje podjetij Energija direkt. Vzpostavitev enotnega evropskega trga ni lične in bodo odražale lokalne posebnosti. tudi v naši regiji. V Agenciji za energijo ugotavljajo, da se je enkraten dogodek, pravi dr. Paravan, pač Po drugi strani pa nas stran od enotnega slovenski veleprodajni trg z uspešno spoji- Kot pravijo v Agenciji, je konkurenca na pa gre za proces, ko se postopoma premi­evropskega trga pomikajo tudi razne inter- Cene na veleprodajnem trgu dihajo z glo­tvijo trgov ob severnoitalijanski meji konec področju dobave končnim odjemalcem pri­ kamo proti enotnemu trgu. To pomeni, da vencije v obliki zakonodajnih izjem. Torej, balnimi razmerami, maloprodajne cene pa februarja lani še bolj približal vseevropskemu, pomogla tudi k prvi spojitvi dobaviteljev na se ti trgi počasi integrirajo s stališča pravil če je proizvodnja na nekem trgu dodatno so odvisne od vrste pogodb in posameznih trgovci pa so s tem dobili možnost hkratnega maloprodajnem trgu, ko sta se 1. oktobra pretočnosti, koordiniranosti delovanja, re­subvencionirana, to vpliva na vse druge trge segmentov. Drugače rečeno, to pomeni, da trgovanja in pridobivanja pravic na čezmej­lani združili podjetji Elektro Gorenjska pro­ gulative in podobnega. Imamo celo vrsto in zaradi tega potem prihaja do izkrivljanja se premiki na trgu na debelo zelo hitro odra­nih prenosnih zmogljivostih skoraj na ce­daja in Elektro Celje energija in je tako nas­ ukrepov, ki kažejo na to, da se trgi vedno enotnega trga,« razlaga dr. Paravan. zijo na cenah za industrijo. Pri maloprodaj­lotnem območju EU. Ob tem je povezovanje talo novo podjetje ECE, ki je glede na število bolj povezujejo, tega pa niti približno ne nih cenah pa so ti premiki počasnejši, poleg slovenskega trga s sosednjim italijanskim na odjemalcev postalo drugi največji ponudnik smemo enačiti z enotno ceno, kajti elektro-Vsekakor pa dogajanja na veleprodajnih tr­ tega pa gre tu tudi za manjše odjemalce. Pri področju trgovanja za dan vnaprej povečalo li­električne energije. Napovedana je tudi že energetski sistem nima neomejenih mož­gih v Evropi vplivajo tudi na slovenski trg. slednjih je tržna komponenta, to je tisti del kvidnost na borzi in s tem omogočilo kakovo­združitev družb GEN-I in Elektro energije, s nosti prenosa, zato bodo vedno obstajala Smo namreč zelo močno vpeti v trge oko­ računa, na katerega lahko vplivajo dobavi­stnejši indeks cen električne energije. Ti pro­čimer naj bi dobili še eno močno združeno območja z različnimi cenami. Na območjih, li nas in tako razmere na njih vplivajo tudi telji, precej manjša, tako da posledično vsi cesi naj bi se z načrtovano letošnjo spojitvijo podjetje, ob tem pa o različnih povezovanjih kjer je bistveno več povpraševanja kot po­na nas. Še vedno tudi razmere v Nemčiji, pretresi na veleprodajnem trgu dejansko z avstrijskim trgom še dodatno okrepili, pove­razmišljajo tudi v nekaterih drugih prodaj­ nudbe, bo cena tudi v prihodnje višja, pose­čeprav se je tesna povezava v zadnjih letih nimajo bistvenega vpliva na končne cene na čala pa naj bi se tudi konkurenčnost ponudbe. nih družbah. bej, če je lastna cena enot v regiji višja. porazgubila in je naš trg postal bolj dov­računih manjših končnih odjemalcev. roma manjši bo manevrski prostor, ki ga bodo Sedanja raven cen ne proizvodna podjetja v Sloveniji imela, da bi lahko obdržala proizvodnjo. Z nižanjem tržnih omogoča nobenih skih trgov, kjer se del prihodkov, ki jih pro­pravi, nafta »mati vseh surovin«. Druga cen se namreč pritisk na zapiranje ali začasno Dno doseženih cen izvajalci prejmejo, premika iz tržnega dela vplivnejša dejavnika na cene sta proizvo­zaustavitev nerentabilnih objektov močno po­ investicij v regulirane postavke na računu. Najbolj dnja in dobava, oziroma razmere med večuje. V Avstriji je denimo znan primer nove na borzi EEX je evidenten primer tega so obratovalne pod­ ponudbo in povpraševanjem. Na podlagi Pri sedanjih tržnih cenah se investicije v plinske elektrarne Mellach, kjer so se kljub pore za obnovljive vire energije (OVE), v to podpornih shem smo bili namreč v zadnjih nove proizvodne vire praktično ne splačajo, temu da je lastnik Verbund uspešno in dobič­ morda že mimo skupino pa sodijo tudi mehanizmi CRM, ki letih priča velikih investicij v OVE po vsej meni dr. Paravan. »Če gledamo tržne cene na konosno podjetje, zaradi visokih obratovalnih Kot je znano, smo v zadnjih letih priča Foto: Vladimir Habjan preusmerjajo denarni tok na račune klasič- Evropi, po drugi strani pa je bil odjem neke debelo, spet trčimo ob dejstvo, na katerega že stroškov po izgradnji odločili za hibernacijo precejšnjemu zniževanju cen na velepro­ nih proizvajalcev. vrste talec počasnejšega gospodarskega dolgo opozarjamo, saj izhaja tudi iz preteklih elektrarne.« dajnem in tudi maloprodajnem trgu ele­ razvoja, pa tudi deindustrializacije Evro-izkušenj, in sicer, da trg, ki vidi le dve, tri leta ktrične energije. Mnogi se zato že dlje »Od januarja letos so se cene nafte sicer pe, ko se je energetsko potratna industrija naprej, zelo težko odgovarja na zahtevna Nizke cene energije zato negativno vpliva­časa sprašujejo, kje je dno cene električne zvišale, prav tako tudi plina in premoga, selila iz Evrope. Tretji razlog za stagnaci-vprašanja v zvezi z investicijami v energetiki. jo predvsem na proizvajalce, ki so v danih energije na Evropski energetski borzi EEX zato smo tudi na trgu električne energi­ jo povpraševanja po električni energiji pa Te se namreč načrtujejo za obdobje 20, 30 let. razmerah tudi pod največjim pritiskom. Za v Leipzigu in ali smo ga že dosegli. Mno­ je priče močnemu odboju in čisto možno je pospešeno izvajanje politik, vezanih na Če bi tako danes tehtali investicije izključno dobavitelje električne energije pa je, če elek­gi poznavalci so namreč že večkrat menili, je, da so cene v prvem letošnjem četrtletju učinkovito rabo energije. Z ukrepi učin-le po trenutni tržni ceni, ne da bi upoštevali triko kupijo po 10 evrov in nato prodajo po da smo že dosegli dno, pa smo potem šli še dosegle nekakšno dno. Če gledamo od da­ kovitejše rabe se povečuje učinkovitost še druge dejavnike ali dolgoročne trende, kaj 11 ali kupijo po 100 in prodajo po 101, nače­globlje. leč, je to definitivno neke vrste dno, ki je izrabe same energije v različnih procesih, se bo z okoljem dogajalo in katere tehnologije loma eno in isto, pravi dr. Paravan. Trgovci povzročale prej težave kot koristi, saj so svojim že mimo. Lahko da bo pri tem ostalo, sploh kar posledično kljub pozitivni gospodarski bodo bolj perspektivne, katere manj, potem bi se spremenljivim razmeram tudi lažje prila­ kupcem vsak dan prinašali slabe novice, ker Kot pravi dr. Dejan Paravan, izvršni direk­ če cene nafte in drugih surovin ne bi zno­ rasti zmanjšuje povpraševanje po električ-se zanje le s težavo odločili.« gajajo. Na veleprodajnem trgu spremenljive se je cena ves čas zviševala. tor za prodajo v družbi GEN-I, je problem va spet zdrsnile navzdol. Če bodo vztrajale ni energiji. razmere celo povečujejo priložnosti za zas­v tem, da so cene vseh surovin na splošno na teh ravneh ali nadaljevale naraščajo-V tujini se zaradi sedanje nizke ravni cen že doga­lužek, čeprav hkrati povečujejo tudi tvega- Prav tako po mnenju dr. Paravana nizke tržne v zadnjih dveh letih zelo padle. Takšen či trend, pa so verjetno dosežene cene že Tako bi lahko rekli, da je v zadnjih nekaj ja, da lastniki zapirajo nerentabilne proizvodne nja. V resnici nižje cene električne energije, cene elektrike na družbe, ki opravljajo dejav­primer je nafta, ki se je z ravni nad 100 do­ najbrž bile na tisti najnižji točki,« pravi dr. letih prišlo do ključnega preobrata, ko ni obrate, kar bi se po mnenju dr. Paravana lahko pravi dr. Paravan, trgovce postavljajo v boljši nosti prenosa in distribucije, bistveno ne vpli­larjev spustila na 30 dolarjev za sod, posle- Paravan. več tesne povezave med odjemom in rastjo preneslo tudi v Slovenijo, saj delujemo v trž­ položaj, saj to pomeni, da lahko končnim od­ vajo oziroma zaradi tega te družbe niso v slab-dično pa je padla cena še plinu, premogu, BDP. Dejansko imamo danes pozitivno go-nem gospodarstvu. »Če se neka stvar prepros­ jemalcem oziroma kupcem ceno znižajo, na­ šem položaju ali oškodovane. Gre namreč za električni energiji in drugim energentom. Kot zelo močan dejavnik, ki vpliva na tako spodarsko rast in negativno rast odjema, to ne splača, potem mora lastnik pretehtati mesto, da bi jo zviševali. Rast oziroma visoke regulirane dejavnosti, ki niso podvržene ceni Po drugi strani pa smo, kot poudarja dr. Pa­ nizke cene električne energije, dr. Paravan šibka rast odjema pa ima seveda tudi dolo-razloge, zakaj sploh še obratovati. Nižje kot cene, ki smo jim bili priča v letih 2007 in 2008 energentov in zato nanje cenovna razmerja ne ravan, priča re-regulaciji elektroenerget­ vidi predvsem cene surovin, kjer je, kot čen vpliv na nižje cene. bodo cene na trgu, manjša bo akumulacija ozi­ na koncu konjunkture, so tako dobaviteljem vplivajo. Fokus Trg električne energije Na končne cene ima sama energija vse manjši vpliv Čeprav se cene električne energije na evrop­skem trgu že nekaj časa znižujejo (na evrop­skih borzah so dosegle vrednosti pod 45 evrov za MWh, v Nemčiji pa celo pod 30 Ključen vpliv na cene ima povpraševanje Če imamo delujoč trg, potem cene vedno odražajo razmerje med ponudbo in povpra­ševanjem, pravi dr. Paravan, so pa te cene lahko zelo nihajoče in se zelo burno odzi­vajo na razmere. »Samo poglejmo primer nafte, kjer so cene v obdobju desetih let s 50 dolarjev na sod poskočile na 150, pa nato leta 2009 spet padle na 30, potem zrasle na­zaj na 100 in v začetku tega leta znova padle evrov), pa se v nasprotju z pričakovanji računi za porabljeno električno energijo ne znižuje­jo. V minulih letih smo sicer bili sprva priča zniževanju končne cene električne energije, ki je bilo posledica zniževanja samih cen za energijo, lani pa smo znova zabeležili zvi­šanje končne cene zaradi višjih prispevkov, dodatkov in trošarin. V Agenciji ob tem še navajajo, da kljub navedenemu primerjava slovenskih cen tako za gospodinjstva kot po­ pod 30 dolarjev, pa nato spet zrasle čez 50 in trenutno spet padle pod 50. Iz naštetega vidimo, da se cene energentov lahko zelo burno odzivajo na različne dejavnike in eden od njih je tudi razmerje med ponudbo in povpraševanjem. Podobno velja tudi na trgu z električno energijo, kjer v zadnjem obdobju ponudbo povečujejo predvsem OVE, povpraševanje pa zavirajo že prej omenjeni dejavniki.« Na vprašanje, ali se že kažejo kakšni kazalci, ki napovedujejo vnovično rast cen električne slovne odjemalce s tistimi v drugih evropskih državah kaže, da so cene pri nas še vedno pod evropskim povprečjem, kar ugodno vpliva na konkurenčnost naše industrije. Zanimiva je tudi ocena koristi, ki jih ima od­jemalec z menjavo dobavitelja, pri čemer naj bi potencialni prihranek za povprečno gospo­dinjstvo na letni ravni znašal med 43 in 85 evri, odvisno pač od porabe oziroma vrste odjema. energije oziroma kdaj bi lahko prišlo do pre­obrata, dr. Paravan odgovarja, da je do pre­obrata in dviga cen po padcu v začetku le­tošnjega leta že prišlo. Da bi cene ponovno zdrsnile navzdol, bi moralo priti do ponov­nega sesutja cen nafte in posledično tudi do sesutja cen zemeljskega plina ter premoga, kar je sicer eden od možnih scenarijev. Če se to ne bo zgodilo, je manj verjetno, da bi priš­lo do večjega upada cen, ker bodo stabilne cene nafte vseeno dejavnik, ki bo posledič­no vplival na postopen dvig cen električne energije. Energija plus: Nad razmere na trgu z dodatnimi storitvami Elektro Maribor ima na svojem oskrbovanem območju registriranih 215.400 odjemalcev, za dobavo električne energije zanje pa v glavnem skrbi hčerinska družba Energija plus. Tržni de­lež Energije plus je po letu 2011 in z nastopom novih dobaviteljev na slovenskem trgu sicer ne­koliko zanihal, a se nato zadnji dve leti nekako stabiliziral pri približno dvanajstih odstotkih. Kot nam je povedal direktor družbe Bojan Horvat, je bila dinamika sprememb nekoliko večja pri poslovnih odjemalcih, število gospo­dinjskih odjemalcev pa je skozi vsa leta, z izje­mo leta 2013, približno enako. Energetska oskrba gospodinjstev je pri nas še vedno precej regionalno pogojena, medtem ko ima Energija plus poslovne odjemalce razpršene po vsej državi, v zadnjem času ji je uspelo prido­biti tudi kar nekaj pomembnih večjih kupcev. Se pa na splošno količinski odjem električne ener­gije, ki je precej pogojen s potrebami industrije, zadnja leta zmanjšuje, kar je po besedah Bojana Horvata pripisati tudi dejstvu, da se v gospodar­stvu že kažejo pozitivni učinki uvajanja ukrepov učinkovite rabe energije. Na slednjem področju je bila lani uspešna tudi Energija plus, saj so z različnimi projekti v celoti izpolnili zahteve, ki izhajajo iz določil energetskega zakona. Še več, rezultati so bili tako dobri, da bodo brez večjih težav zagotovili ustrezne varčevalne učinke tudi letos, v pripravi pa imajo še precej novih projek­tov, ki jim zagotavljajo tovrstne uspehe vse do konca desetletja. Kot pravi Bojan Horvat, so izkušnje pokazale, da imamo v Sloveniji na tem področju res veliko po­tenciala in prava škoda je, da nismo sredstva, ki smo jih porabili za podporo obnovljivim virom energije, v večjem delu usmerili v izvajanje ukre­pov učinkovite rabe, saj bi bili pozitivni učinki zagotovo še večji. Kot rečeno, število kupcev Energije plus bistve­no ne niha, zaslugo temu pa gre, kot sami pra­vijo, pripisati tudi dejstvu, da znajo prisluhniti potrebam svojih odjemalcev. Da jim to tudi res uspeva, potrjujejo tudi ankete o zadovoljstvu, ki jih med odjemalci opravijo na dve leti in iz kate­rih izhaja, da bi mnogi med njimi Energijo plus priporočili tudi drugim. Preprostega recepta za uspeh ni, pravi Bojan Horvat, dejstvo pa je, da kupci od njih pričakujejo, da bodo sledili konku­renci in tudi razvoju energetskih storitev oziro­ma trendom v širšem evropskem prostoru. Energija plus tako poleg prodaje električne ener­gije nadaljuje tudi z aktivnostmi pri prodaji pli­na in na področju uvajanja ukrepov učinkovite rabe, z razvojem novih produktov, vezanih na energente, in z uvajanjem dodatnih storitev. Nedavno so denimo kupcem ponudili paket Penzionist, s katerim so roke plačila prilagodili datumom prejemanja pokojnin in bodo nanj ve­zali tudi nekatere druge ugodnosti s področja tu­rizma in zdravstva. Zelo dobro so obiskane tudi njihove informacijske pisarne, v katerih med drugim odjemalcem svetujejo, kako lahko zni­žajo stroške za energijo. Želijo prodreti tudi na področje izvajanja nekaterih komunalnih sto­ritev v štajerski prestolnici in so aktiven partner pri projektih uvajanja elektromobilnosti v seve­rovzhodnem delu države. Energija plus ves čas veliko vlaga v ozaveščanje porabnikov, pri čemer so v zadnjem času še zlasti veliko pozornosti na­menili izobraževanju najmlajših. Tako so z ener­getiko.net pripravili poučno računalniško igrico, nazadnje pa organizirali tudi posebno nagradno igro za osnovnošolce, s katero so jih želeli spod­buditi k razmišljanju o tem, kaj energija pomeni za življenje, kakšne so posledice motenj pri oskr­bi in kje vse se da energijo tudi privarčevati. Sicer pa, kot poudarja Bojan Horvat, se bodo v prihodnosti bolj prodajale storitve kot sama energija in tovrstne trende je mogoče zaznati že danes. Dejstvo je namreč, da sama energija po­meni vse manjši delež na končnem računu, vse bolj pa se povečujejo stroški izvajanja storitev in različnih dodatkov oziroma dajatev. Klasič­nih trgovcev z električno energijo v današnjem smislu v prihodnosti ne bo več, vse pa tudi kaže, da se bo trg z električno energijo iz sedanjega, delno dereguliranega znova spremenil v regu­liranega in se bodo namesto energije plačevale predvsem sistemske storitve, uporaba omrežja in dodatki za spodbude, da se bo energija sploh proizvajala. Fokus Trg električne energije Zadnji korak združitve družb GEN-I in Elektro energije pričakovan konec jeseni Oktobra izdana pozitivna odločba Agenci­je za varstvo konkurence (AVK) o skladnosti združitve družb GEN-I in Elektro energija s pravili konkurence ob upoštevanju za­vez iz odločbe je predstavljala zeleno luč za začetek sicer dolgotrajnega postopka združevanja dveh največjih dobavite­ljev električne energije, ki bo potekal v več stopnjah, prvi koraki pa so se začeli spomladi. Odločba vsebuje vrsto zavez družb GEN-I in Elektro energija, ki so bile sprejete ob presoji. Med drugim omejitev dviga cen za gospodinjske in male poslovne odjemal­ce za naslednjih pet let, od tega najmanj tri leta brezpogojno. Nadalje, zahteva se vzpostavitev požarnega zidu za prepreči­tev kakršnega koli usklajevanja cenovnih politik, tržnih in prodajnih strategij ter s tem preprečitev pretoka tržno občutljivih informacij do družb v skupini Petrol. Tre­tja, najpomembnejša zaveza pa je vzpo­stavitev kontinuiranega evidentiranja izbranih tržnih indikatorjev poslovanja z namenom zagotoviti AVK možnost spro­tnega spremljanja razmer na maloprodaj­nem trgu ter cenovne politike združenega podjetja v obdobju naslednjih petih let od izdaje odločbe. Ena od ključnih ovir v postopkih združeva­nja je bilo tudi vprašanje lastništva GEN-I, v katerem je imela 50-odstotni poslovni de­lež odvisna Petrolova družba IGES, kar ni bilo v skladu s pravili konkurence, saj bi s tem dobili največjega trgovca z električno energijo in plinom v državi. Petrolov delež je v juniju za 45.100.000 evrov kupila druž­ba GEN-EL, s tem pa je postopek združeva­nja družb GEN-I in Elektro energija znova lahko nemoteno stekel. Kot je za časnik Delo povedal predsednik uprave družbe GEN-I dr. Robert Golob, je zadnji korak načrtovane združitve dru­ga priglasitev povezovanja na AVK, kar bi bilo lahko opravljeno konec jeseni. Duška Godina Agencija za energijo »Učinke napovedanega lastniškega povezovanja GEN-I in Elektro energije je vnaprej težko oceniti. Koncentracija na maloprodajnem trgu za gospodinjski odjem je sicer blizu meje visoke koncen­tracije, delež treh največjih dobaviteljev je skoraj 60-odstoten, skupni tržni delež GEN-I in Elektro energije pa presega 40 odstotkov. Visoka koncentracija sicer sama po sebi ni problematična, vse dokler se takšen položaj ne izkorišča. Glede na vstope nekaterih globalnih igralcev na naš maloprodajni trg z energijo, na primer RWE, pa po vsej verjetnosti omenjeno po­vezovanje ne bo imelo negativnih učinkov na konkurenčnost. Sicer pa bo Agencija tudi v prihodnje spremljala delovanje maloprodajnega trga in v sodelovanju z drugimi regulatornimi organi ukrepala ali predlagala ukrepanje, če bo zaznala pojav slabih praks ali sum na morebitno izkrivljanje konkurence.« dr. Dejan Paravan GEN-I »Povezovanje dobaviteljev je po mojem mnenju nujno, saj je slovenski trg pre­majhen za takšno številko dobaviteljev, kot jih je zdaj. Menim, da je konsolidacija oziroma povezovanje med dobavitelji ne­izbežno in me preseneča, da se to dogaja šele zdaj. Prihodnost slovenske energeti­ke vidim po eni strani v gradnji ekonomije obsega, to je v povezovanju ter širitvi tudi na tuje trge ter v razvoju naprednih storitev za odjemalce. Konkurenca je seveda potrebna, a so po mojem mnenju tri močna podjetja na maloprodajnem trgu, kot je slovenski, popolnoma dovolj. Zdaj je ponudnikov občutno preveč in to se odraža tudi v ne­racionalnem obnašanju nekaterih konku­rentov, kar onemogoča zdravo poslovanje podjetij.« Združitev bo največ koristi prinesla končnim odjemalcem Družbi GEN-I in Elektro energija sta že danes največja dobavitelja električne energije na maloprodajnem trgu, združe­na pa bosta dosegla približno 41-odstotni tržni delež, s skupno letno prodajo 5 TWh Mitja Terče ECE »Dejstvo je, da moramo vsi najti nov model razvoja in razmišljanja, kako bomo v prihodnosti zaslužili. V našem poslu se marže zmanjšujejo, konkurenca je iz dne­va v dan večja in zgolj od prodaje energije tu ne bo dovolj kruha za vse. Danes je sicer težko biti pameten in napovedovati, kaj bo čez nekaj let, a kar zadeva ECE, zagotovo ne bomo več živeli samo od prodaje elektrike, plina in lesne bioma­se. Naš razvoj vidim v smeri razvijanja energetskega svetovanja, bančništva, zavarovalništva, energetskega pogodbe­ništva, torej kombiniranja različnih virov in uporabe energije za najbolj racionalno rabo v gospodinjstvih in podjetjih. ECE bo storitveno podjetje, katerega dejav­nost bo izhajala iz želja in potreb kupcev. Najverjetneje bomo ponujali rešitve za pametne domove, komunikacijske rešitve, kreativne najeme električnih vozil, kreativne rešitve na področju interneta, pametne osebne virtualne svetovalce, sto­ritve zaračunavanja različnih storitev in blaga, del naše ponudbe pa bodo verjetno tudi bančne storitve.« električne energije. Podjetji bosta tako skupno oskrbovali več kot 350 tisoč slo­venskih odjemalcev električne energije. Za odjemalce se z združitvijo ne bo spre­menilo nič, saj se ohranjata obe blagov­ni znamki, poleg tega pa bodo odjemalci Elektro energije deležni tudi vseh akcij­skih ponudb družbe GEN-I. Prav tako jim združitev lahko ponudi višjo kakovost storitev in bolj konkurenčne pogoje, ce­novne ugodnosti na področju električne energije in širšo ponudbo na področju zemeljskega plina. Bojan Horvat Energija plus »S povezovanjem prodajnih družb smo v Sloveniji čakali precej dolgo in bi lahko določene zadeve speljali že prej in bi potem tudi trg deloval bolj transparentno kot danes. Sploh je do izkrivljanja prišlo, ker smo se določene družbe morale držati nekih okvirov, ki jih drugim ni bilo treba spoštovati. Na trgu se je poznalo tudi to, da je bila delitev proizvodnje na dva steb­ra speljana v korist novega igralca na trgu, kar se pozna še danes. Problem je tudi v tem, da politika upravljanja z državnim premoženjem nikoli ni bila povsem dore­čena in smo se zato tisti, ki smo se skušali pozicionirati na trgu, srečevali s težavami. V Energiji plus sicer budno spremljamo spremembe na trgu in združevanja, ki so se že ali se še bodo zgodila, kakšni bodo naši konkretni nadaljnji koraki na tem področju pa je bolj v pristojnosti našega edinega družbenika, ki se bo odločil o tem, kako s svojo naložbo v Energijo plus v prihodnje učinkovito upravljati.« Z združitvijo dveh največjih slovenskih doba­viteljev bosta oba lahko aktivirala potencial za nadaljnjo rast, še posebej na mednarodnih trgih. Z oblikovanjem skupne ekipe strokov­njakov bodo pospešili tudi razvoj inovativ­nih produktov za velike poslovne odjemalce v širši regiji. Navsezadnje pa bo združitev pripomogla tudi h konkurenčnejšim nabavnim virom in omo­gočila bistveno hitrejše posodabljanje pod­pornih sistemov, ki so ključni za zagotavljanje najboljših storitev. Trenutek HE Brežice Gradimo V poletnih mesecih na hidroelektrarni Brežice potekajo priprave na pre usmeritev reke Save čez prelivna polja. Tako rušijo dolvodno pregrado gradbene jame, material pa uporabljajo za zasip na desnem bregu ob prelivnih poljih. Na dolvodnem delu gradbene jame so prenehali s črpa njem, tako da podtalnica zaliva iztočni del elektrarne. Poteka montaža dveh agregatov ter montaža elektro opreme in stikališč. Zmontirali so že dizel električni agregat, stikališče GIS, lastno porabo iz menične nizke napetosti in enosmerne nizke napetosti, 20 kV stikališče, transformatorja lastne rabe in mrežni transformator. Uspešno so bili iz vedeni tudi prvi zagonski preizkusi opreme drenaže pretočnih traktov, 20 kV stikališča, transformatorja lastne rabe 20/0,4 kV in dizel agrega ta. Vzbujalni sistemi generatorjev so pripravljeni za priključitev na druge sisteme elektrarne. Na jezovni zgradbi so končana vsa večja betonska dela. Dvig vode v aku mulacijskem bazenu je predviden letos novembra. Besedilo in foto: Vladimir Habjan 42 43 Pogledi Pogledi mag. Miran Novak dr. Pavel Omahen Piše: mag. Miran Novak Sopredsedujoči Programskega sveta PIES in več kot 25 let zaposlen v elektrodistribuciji na področjih poslovne informatike. Eppur si muove! Ali res? ni dolgo tega, kar sem se globoko zamislil, se malo razžalostil in če bi parafraziral Iztoka Mlakarja, kar »v en šentiment sem padu«. Imeli smo namreč sejo Programskega odbora za pri­pravo Posvetovanja informatikov v energetiki (PIES). Ob de­batah glede iztočnic za pripravo strokovnih člankov je beseda nanesla tudi na izbiro tematike za okrogle mize, ki jih vsako leto pripravimo na posvetovanju. In sem spet slišal: »Pa širiti zavest o pomenu informatike, ki je v energetiki premalo upo­števana in ni vključena v strateških načrtih …« Dejstvo, da v okolju, kjer je 10 kilovoltov najmanj, o čemer se še splača pogovarjati, 3,3V in 5V napetosti na računalniški osnovni plošči pač ne predstavljata resne teme, nas je prvotno napeljalo k temu, da smo v letu 2008 prvo posvetovanje sploh organi­zirali. Predstavitev uspešnih IKT projektov, izmenjava dobrih praks in emancipacija informacijske stroke znotraj energetske­ga okolja so bila in še vedno so izhodišča posvetovanja. In zdaj, na pragu devete zaporedne izvedbe, spet slišim enaka tarnanja. Zato sem se zamislil. Mar res nismo naredili ničesar, da bi se ta miselnost spremenila? Ali smo še vedno tam, kjer smo bili leta 2008? Naš stik —4/2016 »Če hočemo stopnjo urejenosti nekje dvigniti, se moramo za to potruditi. Pika.« Ludwig Boltzmann je bil v zadnjih letih svojega življenja moč­no pretresen nad svojimi izsledki. Dejstvo, da se entropija globalno lahko samo povečuje in da stopnjo urejenosti lahko povečamo le lokalno, z vložkom dela, se ni skladalo z njego­vimi svetovnonazorskimi prepričanji. To ga je prignalo tako daleč, da se mu je omračil um in je s samomorom končal svoje življenje. Njegove enačbe pa še vedno držijo. Če hočemo stop­njo urejenosti nekje dvigniti, se moramo za to potruditi. Pika. Tako to je. Trudili smo se in še se trudimo. Pa se res kaj pozna? No, nekaj pa se. Stopnja naložbenih vlaganj v IKT znot­raj energetike se je do leta 2009 lepo dvigovala, potem ji je splošna kriza malo vzela sapo, zdaj pa se spet popravlja. Kar nekaj direktorjev je vodje IKT služb, oziroma sektorjev, ime­novalo v ožje vodstvo. Strokovni znanci so mi povedali, da so sodelovali pri več projektih izdelave srednjeročnih strateških načrtov, kjer je vodstvo izrecno zahtevalo, naj IKT vključijo vanje. Edino pravilno! Informacijsko-komunikacijska tehno­logija (IKT) je postala pravzaprav platforma, na kateri tečejo procesi, ki poganjajo energetiko. Vse vodenje in krmiljenje sis­temov, vsi razvidi sredstev in postrojev, vsi obračuni in raču­novodenje, vse teče na tej platformi. Pa pametnih omrežij in pametnega merjenja sploh še nisem omenil. Težko si predsta­vljam modrega direktorja, ki se na vse to požvižga in IKT služ­bo organizacijsko zrine nekam pod, recimo finančni sektor. In kakšna je strategija energetskega podjetja, ki ne vključuje vloge IKT? Neuporabna, če mene vprašate. Kako naj sklenem tole razmišljanje? Žalost me je hitro minila, razmisleki pa so ostali. In volja ter motivi, da s strokovnimi so­delavci svoja prizadevanja po uveljavljanju informatike v ener­getskem prostoru nadaljujemo. Malo po malo, enkrat se bo že zavrtelo na bolje! Aktualni tehnični izzivi v elektro­energetiki z vedno večjim obsegom električne proizvodnje iz obnovlji­vih virov (OVE) se dandanes že govori o bližnji prihodnosti, tj. že čez par let, ko bomo s takšnimi OVE, predvsem iz son­ca, na svojem domu pri preskrbi z električno energijo pov­sem samozadostni in velikega elektroenergetskega sistema sploh ne bomo več potrebovali. Sam sprejemam takšen iz­ziv in res bo krasno, ko po naši zemlji ne bo več razpredenih tistih »grdih« električnih daljnovodov. Rekel bi pa, da takšna prenagljena pričakovanja kapitala oziroma trgovcev izhajajo iz namernega prezrtja (interesi!) tehnične problematike, ko se današnja velika zanesljivost oskrbe s poceni električno energijo razume kot neka sa­moumevna »božja danost«. Vsak samozadosten proizva­jalec/porabnik električne energije se bo namreč potem moral sam soočiti tudi s tehničnimi problemi, kot so nje­no bilanciranje/shranjevanje/reguliranje, razpoložljivost, »Strinjam se, da bo elektrika v prihodnje praktično zastonj, le račun zanjo bo vedno večji.« zanesljivost, kakovost in podobno. Tehnično je potrebne parametre samooskrbe sicer že danes mogoče doseči, ven­dar niti približno ne po konkurenčni ceni. Vključevanje OVE v enoten elektroenergetski sistem po principu neto merjenja še ne predstavlja prehoda v »demo­kratični sistem«, ker je takšna »samozadostnost«, z brez­plačno izrabo akumulacije/regulacije sistema, dejansko parazitska. OVE namreč s tržno nevzdržnimi subvencijami povzročajo padec tržnih cen, tako da dandanes že slišimo mnenje, da bo elektrika kmalu praktično zastonj. Strinjam se, da bo elektrika res praktično zastonj, le račun zanjo bo vedno večji. Nizke tržne cene namreč uničujejo klasične velike elektrarne, ki dejansko tehnično skrbijo za vse sistemske regulacije oziroma za nujno potrebni bilanci delovnih in jalovih moči v sistemu, pa še za kaj drugega. Se­danji parazitski sistem priključevanja OVE ima zato nekje svojo mejo, ker ko parazit uniči gostitelja, v tem primeru elektroenergetski sistem, taisti parazit tudi sam propade, saj ni sposoben samostojnega življenja. Ob umetnem/načrtnem zniževanju tržnih cen v nebo rastejo stroški za sistemske storitve in obseg subvencij za vse več OVE. Lep primer za to so prav Nemci, ki to politiko subvencij preko EU regulative najbolj propagirajo, ob tem pa imajo njihova gospodinjstva najvišje račune za elektri­ko in se pri tem že približujejo mejam tehnične vzdržnos­ti v EES; letos so jim doslej najbolj kooperativni Poljaki že priprli vrata na svojih čezmejnih DV. Letni delež energije iz OVE pa je tudi pri Nemcih še vedno daleč pod proizvodnjo iz »umazanih« TE in »nevarnih« NE. Bomo videli, kaj se bo ob takšnem nasilnem uvajanju OVE v prihodnje zgodilo s stabilnostjo evropske interkonekci­je. Moje mnenje sicer je, da je energetska bodočnost sveta prav gotovo predvsem v električni energiji iz OVE, ampak to niti približno ne bo tako kmalu, kot si to morda želijo nasilni in obenem parcialni kapitalski lobiji. Zasledovati bo namreč treba tudi celovito makroekonomsko zdržnost uvajanja teh OVE. Naš stik — 4/2016 44 45 Pogledi Pogledi dr. Maks Babuder dr. Dejan Paravan Piše: dr. Maks Babuder Dolgoletni direktor EIMV Je avtor številnih strokovnih člankov in član uglednih mednarodnih in domačih strokovnih organizacij. Koncept ali program in kako naprej? s l o v e n s k a e n e r g e t i k a p o s t a j a vse bolj elektroener­getika, kjer se odvijajo dinamični razvojni procesi kot neke vrste hibridni pojav – nekaj se odvija načrtova­no in kontrolirano, drugo spet naključno po atraktiv­nih zgledih in inerciji pljuskov valov zunanjih vplivov. Razmišljam o Energetskem konceptu Slovenije. Pred več kot dvema desetletjema smo veliko govorili o ce­lovitem načrtovanju energetskih virov. Uveljavlje­ne so bile zapletene analitične metode in verjeli smo (upravičeno?) v tako pridobljene razvojne usmeritve. Pri napovedovanju prihodnosti uporabljamo metode za ocenjevanje tveganj. Pri tem gre vselej za kredibil­nost rezultatov. Vendar drugih resnih metod za ob­vladovanje te problematike ni na voljo. Ne nazadnje je do danes metodologija napovedovanja globalnih ekonomskih gibanj napredovala do te mere, da nam omogoča vsaj dobro korelacijo napovedi in tveganj. Naš stik — 4/2016 »Strateški razvoj energetike, zlasti za daljše časovno obdobje, je težko načrtovati, ne da bi pred tem izračunali in ocenili tveganja.« Veliko težko predvidljivih skokovitih sprememb smo do­živeli v preteklem pol stoletju in ko teče beseda o ener­giji, se v dober poduk lahko spominjamo gibanj cen nafte in plina. Pa še en pomemben skokovit in pred dvaj­setimi leti načrtovalcem energetskega razvoja težko predvidljiv proces velja omeniti, namreč masovno uvaja­nje obnovljivih virov ob izdatnih državnih subvencijah. Kako naj se v teh razmerah odzove stroka, ne da bi tvegala post festum kritiko s strani »generalov po bitki«? V okvirih, ki jih nudijo organizacije CIGRE, IZS, EZS, specializirani raziskovalni inštituti in visokošolske ustanove, naj se zač­ne v to tematiko usmerjen proces razprav, katerih zborni­ke naj vladne inštitucije sintetizirajo v dokument, ki lahko prejme naziv koncept. Kaj več v ta namen ne bo mogoče storiti v tako kratkem roku, kot je bil že nekajkrat najavljen. Dokument, kot je opredeljen v našem EZ-1, so denimo na Češkem izdelovali nekaj let. Pri tem bi morda kaza­lo omeniti in opozoriti tudi na razliko med pojmoma koncept in program, kot jo vidimo v strokovnih krogih. Zelo enostavno lahko ugotovimo, da dovolj konsistentnega in za bodoče odločanje uporabnega programa na hitro in ob nezadostno angažirani stroki ni mogoče sestaviti, še zlasti ne ob upoštevanju pričakovanega temeljitega tehnološkega pre­strukturiranja celotne elektroenergetike v naslednjih dveh dekadah. Da samo na grobo naštejemo: izboljšanje zaneslji­vosti in zmogljivosti primarnega distribucijskega omrežja ob upoštevanju masovne uporabe razpršenih obnovljivih virov in e-mobilnosti, okrepitev primarnega prenosnega omrežja in interkonekcij ob upoštevanju sprememb dosedanjih ENTSO­-E obratovalnih paradigem, uvedba upravljanja s porabniško stranjo ter intenzivne racionalne rabe in uvedba pametnih omrežij ob uporabi vrhunske informacijske tehnologije. Piše: dr. Dejan Paravan Izvršni direktor za prodajo električne energije v GEN-I, strokovnjak s področja prodaje električne energije končnim odjemalcem. Sodeloval je pri izvajanju številnih projektov, povezanih z deregulacijo in načrtovanjem elektroenergetskega sistema. Je trg res mrtev? pred le ti se m se u d el e ž il priznane mednarodne konfe­rence s področja trgovanja z energenti, na kateri je eden najuglednejših analitikov s tega področja predavanje skle­nil z epitafom trgu električne energije. Razlog so bili učinki spodbujevalnih politik investicijam v obnovljive vire, ki so na eni strani povečevali končno ceno odjemalcem, na drugi pa vztrajno potiskali ceno električne energije na veleprodajnem trgu navzdol in na tak način, po mnenju mnogih, re-reguli­rali trg električne energije. Pisalo se je leto 2012, cena električne energije v centralni Evropi na borzi EEX za prihodnje leto pa je znašala 47 EUR/ MWh. Ko je eden od govorcev, kljub zgoraj opaženemu jasnemu trendu, nakazal, da zna cena zdrsniti do 41 EUR/ MWh, je cela dvorana prasnila v krohot. Danes je cena na terminskem trgu za dobave v letu 2017 v centralni Evropi 27 EUR/MWh, potem ko je vmes že zrasla za 30 odstotkov gle­de na najnižje ravni februarja letos, ko so se cene gibale okoli 21 EUR/MWh. Je torej trg električne energije v Evropi mrtev? »S spremenjeno strukturo osnovnih delov elektroenergetskega sistema se bo posledično spremenilo tudi elektroenergetsko omrežje, predvsem način obratovanja in s tem povezana zakonodaja.« Za razlago trenutnega stanja je potrebno izpostaviti dvoje. Kot prvo, dogajanje na trgu je odraz velikih sprememb, ki se v zadnjih desetih letih odvijajo v energetiki. Podnebne spre­membe niso več le mnenje nekaterih, ampak splošno spreje­to dejstvo. Kljub temu da so konkretni ukrepi za spopadanje s tem problemom še vedno mlačni, pa so ti vse pogostejši. Težnja po prehodu na trajnostne in obnovljive vire je vse bolj navzoča in konvencionalni proizvodni park, ki je pretežno temeljil na velikih proizvodnih enotah na fosilna goriva, na­domešča razpršena proizvodnja iz obnovljivih virov, ki pa je zelo odvisna od vremenskih pogojev. Ukrepi podnebnih politik delujejo tudi na drugi strani enačbe: z ukrepi učin­kovite rabe energije se brzda rast potrebe po energiji. Zato ni naključje, da sta se na območju Evropske unije krivulji odje­ma in bruto družbenega proizvoda, ki sta v preteklosti vedno nihali v sozvočju, odlepili in šli vsaka v svojo smer. Naslednja velika sprememba, ki zaznamuje in bo še zazna­movala elektroenergetiko, je vdor informacijskih tehnologij na področje oskrbe z energijo. Če je zadnjih 50 let način mer­jenja in posledično obračuna električne energije praktično enak, se bo z vstopom pametnih tehnologij odnos med odje­malcem in dobaviteljem redefiniral. Drugi razlog za navidezno nevzdržne razmere na trgu elek­trične energije pa velja iskati v raznih regulatornih posegih. Ti posegi so pogosto kurativni, parcialni in geografsko ome­jeni. Zaradi vse bolj prepletenega (enotnega) evropskega trga z energijo pa nemalokrat povzročajo neželene stranske učin­ke. Ne smemo namreč pozabiti, da vsak trg, še posebej pa trg električne energije, zahteva delujočo regulativo. Spremembe na našem področju so tako velike, da se usta­ljeni vzorci rušijo. Prilagoditev novim trendom zahteva na eni strani nove poslovne modele, na drugi pa premišljeno in konsistentno regulativno. Trg torej ni mrtev, bo pa v bo­doče predvsem zelo drugačen. Naš stik — 4/2016 Na delovnem mestu Elektro Gorenjska Doseganjeevropske ravni kakovosti Družba Elektro Gorenjska z integriranim sistemom vodenja kakovosti sistematično zadovoljuje in izpolnjuje zahteve treh certifikacijskih in treh necertifikacijskih sistemov. Omenjeni sistemi družbi omogočajo obvladovanje tveganj in dobro poslovno sodelovanje s končnimi odjemalci, zaposlenimi, lastniki in z okoljem. Besedilo: Miro Jakomin . Foto: Miro Jakomin in Shutterstock po pojasnilu družbe Elektro Gorenjska je poli­tika kakovosti v podjetju vpeta v celotno poslo­vanje. Z njo dolgoročno sledijo viziji in dosegajo postavljene cilje v skladu s strateškimi usmerit­vami. Vodstvo uveljavlja kulturo podjetja, ki te­melji na kakovosti, obvladovanju tveganj, varo­vanju okolja, vlaganju v zaposlene, spodbujanju njihove zavzetosti in zadovoljstva na delovnem mestu z zagotavljanjem varnega delovnega okolja, z možnostjo usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, ter pri tem stremi k neneh­nemu izboljševanju. V podjetju so leta 2002 najprej pridobili certifi­kat kakovosti ISO 9001. Leta 2006 so sistem vo­denja kakovosti nadgradili s Sistemom ravnanja z okoljem, ki temelji na zahtevah standarda ISO 14001 in je v celoti integriran v sistem vodenja kakovosti ter zagotavlja izpolnjevanje zahtev okoljske zakonodaje. Leta 2007 so sistem vode­nja nadgradili tudi s Sistemom vodenja varnosti in zdravja pri delu, ki je prav tako v celoti integri­ran v obstoječi sistem ter zagotavlja izpolnjeva­nje zahtev zakonodaje za varnost in zdravje pri delu. Poleg omenjenih zahtev certifikacijskih sis­temov vodenja so se v podjetju leta 2011 lotili izpolnjevanja zahtev tudi treh necertifikacij­skih sistemov, ki so zahteve po obvladovanju tveganj (sistem OT, standard ISO 31000), zah­teve za pridobitev certifikata Družini prijazno podjetje (certifikat DPP) ter zahteve, ki izhajajo iz naslova družbene odgovornosti (standard ISO 26000). Rezultat stalnih prizadevanj, predvsem pa raz­ličnih aktivnosti na vseh področjih delovanja in vodenja podjetja je prejeto najvišje držav­no priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost, ki ga je podjetje prejelo za leto 2012. Priznanje potrjuje, da podjetje Elektro Gorenj­ska ustreza zahtevnim kriterijem evropskega modela poslovne odličnosti EFQM ter da urav­noteženo deluje po temeljnih načelih poslov­ne odličnosti. Leta 2013 je podjetje Elektro Gorenjska prejelo tudi priznanje Sloven­skega združenja za kakovost in odličnost. Na delovnem mestu Elektro Gorenjska BSI 18001 SISTEM VZD Mag. Mojca Kremsar Janžekovič v Elektru Gorenjska poleg svetovalke uprave za kakovost (od leta 2013) opravlja še več drugih pomembnih funkcij. Je tudi članica izvršilnega odbora Slovenskega združenja za kakovost in odličnost. V tem združenju je bila pred nedavnim imenovana tudi za podpredsednico Sekcije za energetiko. Katera so vaša poglavitna prizadevanja na področju kakovosti in poslovne odličnosti v podjetju? Prizadevamo si za zagotavljanje kakovostne in zanesljive oskrbe z električno energijo, za razvoj novih storitev, s pomočjo katerih bomo učin­koviteje upravljali z električno energijo. Posebej bi omenila skrb za varovanje okolja in trajno­stni razvoj podjetja in regije ter skrb za zaposle­ne in njihovo motivacijo za nove izzive. Vse to so naše odgovornosti, ki jih dnevno izvajamo in z rezultati dokazujemo njihovo odličnost. Elek­trika namreč zahteva popolnost tudi na podro­čju kakovosti. Kaj vam osebno pomeni delo na tem področju? Delo na tem področju mi pomeni vsakodnev­ni izziv, saj se naše poslovno okolje nenehno spreminja, zahteve so vsak dan nove. Sisteme je treba nenehno vpeljevati, izboljševati, dog­rajevati in nadgrajevati. Kakovost ni sistem, za katerega bi lahko dejali, da sedaj, ko imamo certifikate, lahko mirno počivamo pet let. De­jansko je treba na tem področju trdo delati dan za dnem. Ponosna sem, da lahko sodelujem v dobrem timu – Odboru za kakovost, vso pod­poro pa mi daje tudi vodstvo družbe. Kako v družbi gledate na prejete certifikate kakovosti? Sistematično pot za dosego dobrih rezultatov družbi zagotovo omogoča naš sistem vode­nja, kar se zavedamo vsi, vodstvo in zapos­leni. Prejeti certifikati potrjujejo, da podjetje deluje v skladu z zakoni, načeli ter zahteva­mi posameznega dela integriranega sistema vodenja. Model poslovne odličnosti podjetju predstavlja orodje za prepoznavo priložnosti, na podlagi katerih izvajamo akcijske načrte izboljšav, ki so v naši družbi del poslovanja. Katere so vaše prihodnje ključne aktivno­sti na tem področju? Za uspešno poslovanje podjetja sta po­m e m b n a p r e d v s e m u s p e š n o s t n a č i n a delovanja, vodenja in medsebojnega ko­municiranja. Naša ključna naloga bo tudi v prihodnje slediti potrebam regije na po­dročju elektroenergetske infrastrukture, skrbeti za kakovostno oskrbo z električno energijo in tako vplivati na gospodarski ra­zvoj Gorenjske. Še naprej se bomo trudili za zagotavljanje najbolj kakovostnih stori­tev. Naša družba bo sicer tudi v prihodnje usmerjena predvsem v trajno zagotavljanje pričakovane kakovosti oskrbe z električno energijo. ISO 9001 SISTEM SVK ISO Korporativno ISO 14001 SISTEM SRO Sistem 3100 integriran sistem vodenja komuniciranje stalnih izboljšav SISTEM OT kakovosti ISO 2600 DRUŽINI DRUŽBENA PRIJAZNO PODJETJE ODGOVORNOST Elektro Gorenjska je od leta 2014 tudi imetnik cer tif ikata Družini prijazno podjetje. Z izbranimi ukrepi si podjetje prizadeva za dob­ro počutje zaposlenih na delovnem mestu in jim s tem sporoča, da skrbi zanje in da so soustvarjalci skupnih dosežkov in uspehov. Pogovor Duška Godina, Agencija za energijo Duška Godina »Naš najpomembnejši cilj ob izvajanju vse številnejših in zelo raznovrstnih dejavnosti vsekakor ostaja doseganje največjih koristi za odjemalce.« Ponudba na slovenskem energetskem trgu je pestra »Glavni problem slovenskega maloprodajnega trga z električno energijo je slaba preglednost, saj so nekateri dobavitelji preoblikovali svoj portfelj ponudbe tako, da imajo veliko število ponudb, ki se bistveno ne razlikujejo, ni pa jih možno med sabo primerjati,« pravi Duška Godina. Besedilo: Brane Janjić – Foto: Marjan Laznik duška godina je na čelo Agencije za energijo prišla jeseni lani po nenadni smrti dolgoletne direktorice mag. Irene Praček, in sicer sprva kot vršilka dolžnosti direktorice, 1. januar­ja letos pa je bila imenovana za direktorico Agencije za obdobje šestih let. Je univerzitetna diplomirana pravnica in je bila v Agenciji za­poslena vse od leta 2005, sprva kot svetovalka direktorice in pozneje tudi kot vodja pravne službe. Tako je bila ves čas svoje zaposlitve v Agenciji za energijo tesna sodelavka direk­torice in njena svetovalka pri sprejemanju vseh ključnih odločitev energetskega regu­latorja, pomembno vlogo pa je imela tudi pri oblikovanju aktualne slovenske energetske zakonodaje. Njene dosedanje delovne izkušnje, prva za­poslitev je bila v letih od 1997 do 1999 na Viš­jem sodišču v Mariboru, od leta 2000 pa do leta 2005 je bila zaposlena v državni upravi, in sicer na Ministrstvu za malo gospodarstvo in turizem kot višja specialistka za pravno področje in nato še na Javnem skladu RS za razvoj malega gospodarstva, kjer je bila vod­ja službe za pravne in splošne zadeve, ji bodo vsekakor prišle prav tudi na novem delovnem mestu, saj je pred Agencijo vrsta izzivov. Z njo smo se pogovarjali o tem, kako se jih loteva­jo in na kakšen način bodo skušali opravičiti zaupano jim nalogo povezovalnega elemen­ta na energetskem trgu oziroma oblikovalca učinkovite energetske regulative in ključnega igralca pri njegovem preoblikovanju v smeri doseganja trajnostne konkurenčnosti. Vodenje Agencije ste prevzeli v času, ko ji je novi energetski zakon naložil tudi vrsto novih nalog, predvsem na področju plina in oskrbe s toplotno energijo. Kako daleč ste z prevzemanjem teh dolžnosti in na katerih področjih je največ težav? Novi Energetski zakon je bil za Agencijo za energijo res pomembna prelomnica. Dobili smo veliko novih pristojnosti, večjo neod­visnost, a hkrati tudi večjo odgovornost za delovanje energetskega trga. Tega se dobro zavedamo in s ponosom lahko rečem, da smo kljub kratkemu prehodnemu obdobju uspe­li pravočasno sprejeti vse potrebne splošne akte za izvrševanje javnih pooblastil, bilo jih je več kot 20, s čimer smo pomembno pri­pomogli k oblikovanju normativnega okvira energetike. V zadnjem času smo veliko dejav­nosti namenili reguliranju cen toplote, kar je Pogovor Duška Godina, Agencija za energijo Spodbujanje omrežij bodo na zavezujoč način določili sicer prouči naložbene načrte operaterjev, Integracija razpršene proizvodnje je pravila preglednega čezmejnega dostopa do v katerih finančno ovrednotijo naložbe, ki vsekakor velik izziv, ki pogojuje uvajanje omrežij in zagotovili usklajeno in v prihodnost jih bodo izvedli v naslednjem regulativnem »Področji zemeljskega novih tehnologij, na primer pametnih usmerjeno načrtovanje ter dober tehnični obdobju, vendar pa morajo biti te naložbe plina in daljinske toplote omrežij, kot alternativo ojačitvam razvoj prenosnega sistema, ki upošteva tudi skladne z naložbami iz veljavnega razvojnega omrežja, če tovrstno investiranje cilje in dogovore glede varovanja okolja. Ne­načrta. Agencija lahko v primeru prevelikega se zaradi povečevanja izkazuje neto družbene koristi. Agencija kaj težav je še vedno na področju trgovanja vpliva na tarife zahteva časovno prerazpore­ deleža obnovljivih metodološko spodbuja investiranje v znotraj dneva in izravnalnega trga, saj evrop­janje investicij, nima pa pristojnosti presoja­ pametna omrežja tako pri investicijskih ski projekt, ki bi moral poenotiti postopke in ti, ali je posamezna investicija tudi ekonom­ virov soočata z upadom kot tudi pilotnih projektih. Kvalificirane algoritme takega čezmejnega trgovanja, še ni sko upravičena in ali dejansko prinaša koristi. porabe. Zato bomo projekte spremljamo in analiziramo končan. Med obsežnimi nalogami, ki so tudi Do letos so spodbudo pridobili projekti učinke ter na podlagi izsledkov razlog za počasnejši razvoj notranjega trga z uvajanja pametnih omrežij na prenosnem proučili možnosti nadgrajujemo ustrezne metodologije. energijo, so zahteve, da se na novo določijo omrežju, v letošnjem letu pa agencija pri­ oziroma nove modele cenovne cone in mehanizmi določanja čez­ čakuje prijavo projektov, ki bodo zadostili mejnih prenosnih zmogljivosti, ki temeljijo kriterijem pametnih omrežij tudi na podro­ prilagajanja reguliranja na pretokih moči v omrežju. Navedeni po­čju distribucije. Agencijo zanima predvsem spremenjenim stopki bi po projektnih ocenah morali biti možnost aktivnega vključevanja najmanjših bila za nas povsem nova naloga. Kljub njeni udejanjeni konec leta 2017. odjemalcev v programe prilagajanja odjema s razmeram.« obsežnosti in številnim težavam, saj smo mo­ ciljem lokalnega razbremenjevanja omrežja v rali pregledati poslovanje več kot 50 podjetij, Kako pa sodelujete z energetskimi agenci­ času konic. Pričakujemo tudi, da bo ob hitrej­smo tudi to nalogo pravočasno izvedli. jami v drugih evropskih državah? Kakšno je šem razvoju elektromobilnosti prišlo do še Velik izziv in obsežna nova naloga z novimi vaše sodelovanje z agencijo ACER? večjih potreb za uvajanje pametnih omrežij. pristojnostmi pa so povezane z nadzorom. Agencija je član združenja energetskih regu-Agencija je od uveljavitve novega Energet­ latorjev CEER že od leta 2003. V njem obli- Nekateri strokovnjaki napovedujejo, da bo skega zakona zadolžena za stalni monitoring kujemo strokovne usmeritve za zakonodajne v prihodnosti delež za energijo na računih trga z električno energijo in zemeljskim pli­predloge za Evropsko komisijo, namenjene blizu nič in bo ves poudarek namenjen do­ nom, za nadzor nad zakonitostjo delova­doseganju enotnega energetskega trga. Re­ datnim storitvam ter obveznostim. Se vam nja izvajalcev energetskih dejavnosti ter za zultati sodelovanja so vidni tudi pri projektih zdijo takšna predvidevanja realna? Agencija bo skrbno proučevala, katere sto­preprečevanje navzkrižnega subvencionira­ spajanja trga na italijanski in avstrijski meji, Ne, takšna predvidevanja niso realna. Je pa ritve je bolje nuditi na trgu in kateri ukrepi nja. Pomembne so tudi pristojnosti agencije ki so zelo pomembni za vse tržne udeležence. res, da moramo biti pozorni na to, saj že da­ so potrebni, da se zagotavlja razvoj konku­na področju nadzora nad zlorabami trga in V zadnjem času je delo agencije usmerjeno v nes delež za energijo na računu končnega od­ renčnega trga. Pri tem bo veliko pozornosti tržnimi manipulacijami, kar izhaja iz zahtev implementacijo omrežnih pravil, kjer na rav­jemalca znaša le še približno tretjino celotne­ namenila tudi uvajanju naprednih sistemov uredbe REMIT. Tudi na tem področju smo ni regulatorjev opozarjamo na vlogo in po­ga zneska. Zmanjševanje tega deleža bi lahko merjenja in z njimi povezanim podatkovnim zelo uspešno in pravočasno izvedli vse pot- men manjših trgov, kot je slovenski. pri odjemalcih povzročilo njihovo še večjo ter energetskim storitvam, ki morajo biti rebne naloge, zagotovili visoko raven infor­ neaktivnost na trgu, čeprav po drugi strani uvajane tako, da bodo zagotovile načrtovane macijske varnosti ter uspešno opravili zelo tracija na borzi z elektriko je nizka, na ma­ pred njenim temeljitim preoblikovanjem? Pri odločitvah ACER imamo vse države čla­ poudarjamo, da bo prav dejavno vključevanje širše družbene koristi in ne le koristi za regu­zahteven test pri agenciji ACER, kar nam loprodajnih trgih pa je v povprečju srednja. Odločitev Velike Britanije za izstop iz EU po nice enako glasovalno pravico. Sicer pa naša odjemalcev v prilagajanje odjema med dru­ lirane dejavnosti. omogoča dostop do poslovno občutljivih Maloprodajni trg dobro deluje, in to kljub mojem mnenju ne bo prinesla pomembnej-agencija sodeluje v delovnih skupinah, ki gim pomembno pripomoglo k večji energet­podatkov. nizkim maržam in določenim zaznanim pro­ ših sprememb v strateških ciljih evropske pokrivajo vsa področja našega delovanja, in ski učinkovitosti. V Agenciji bomo spremljali tudi razvoj blemom, ki jih na podlagi učinkovitega nad­ energetske politike. Ne smemo namreč po-seveda tudi pri monitoringu veleprodajnega e-mobilnosti in samooskrbe, predvsem z vi- Katere poglavitne naloge vas še čakajo v Pred kratkim ste izdali pregled dogajanj na zora sproti odpravljamo. Ponudba na trgu je zabiti na zaveze v okviru Pariškega sporazu-trga ter izvajanju preiskav skladno z uredbo dika omrežnih stroškov, ki so povezani s to bližnji prihodnosti? energetskem trgu v minulem letu, Agencija pestra, bistveni procesi dobro delujejo, be- ma in podnebno-energetskega svežnja ter na REMIT. Ob tem pa odlično sodelujemo tudi z storitvijo. Na obeh trgih, z elektriko in zemeljskim pli­ pa razvoj slovenskega trga spremlja že dalj ležimo tudi vstope novih akterjev na trg in povečevanje energetske odvisnost Unije od drugimi regulatorji v regiji. nom, se predvideva poenotenje delovanja časa. Katere so njegove poglavitne značil­ združevanje dobaviteljev. Število menjav do­uvoza. Za vse to bodo potrebne velike nalož-Agencija sicer ni neposredni snovalec trajno­ veleprodajnega trga. Letos bo Evropska ko­ nosti in posebnosti v primerjavi s trgi v dru­ bavitelja se je po vmesnem negativnem tren­ be, ki morajo biti skrbno načrtovane, kar pa Veliko se govori o razpršenih virih in nuj­ stnega razvoja in politike spodbujanja razvo­ misija izdala vse uredbe o omrežnih pravilih, gih evropskih državah? du v letu 2015 precej povečalo, kar nas vrača v zahteva dobro delujoč notranji trg z energijo. nosti okrepitve omrežij, kar vse terja precej ja obnovljivih virov energije v Sloveniji kot Za slovenski trg z elektriko je značilno, da ki tudi regulatorjem nalagajo nove naloge, povprečje držav EU. Cilj, da se notranji trg z električno energijo naložbenih sredstev. V kolikšni meri Agen­ tudi ne učinkovite rabe energije, ima pa po­cene energije za gospodinjske odjemalce povezane z nadzorom in oblikovanjem pogo- in zemeljskim plinom dokončno vzpostavi cija spremlja te potrebe in jih upošteva pri membno vlogo pri izvajanju teh politik. Tudi niso regulirane, takih držav je v Uniji približ­ jev delovanja. Povezovanje regionalnih trgov poteka po­ v letu 2014, sicer ni bil dosežen, vendar pa oblikovanju regulativnih okvirov? v prihodnje si bomo tako prizadevali za učin­no polovica, in da na naši borzi z električno časneje, kot bi si želeli oziroma kot je bilo menim, da ga bomo dosegli prav kmalu. Za Vse te potrebe aktivno spremljamo, analizi­ kovito razdeljevanje sredstev za proizvodnjo iz energijo ni možno trgovati s terminskimi Predviden je tudi začetek aktivnega izvaja­ sprva napovedano. V kolikšni meri je vzpo­ nemoteno delovanje notranjega trga so zelo ramo in tudi podajamo stališča. Vendar pa obnovljivih virov energije v smislu pravične­produkti. Likvidnost borze z elektriko se je nja monitoringa veleprodajnega trga v okvi­ stavitev enotnega evropskega trga še realna, pomembni usklajeni pristopi, ki zahtevajo ima v zvezi z investicijami odločilno vlogo dr­ ga spodbujanja investitorjev in z namenom zaradi spajanja trgov zelo povečala in že ne­ ru izvajanja zahtev uredbe REMIT s ciljem če upoštevamo, da na njem še vedno obsta­ nadnacionalne odločitve. Na ravni EU zato žava, saj potrjuje desetletne razvojne načrte doseganja ciljnega deleža rabe električne kaj let ohranja raven, ki omogoča oblikovanje preprečevanja tržnih manipulacij in zlorab, ja vrsta različnih interesov in smo zaradi na primer zelo intenzivno potekajo postop-operaterjev. Agencija v postopku odločanja o energije iz obnovljivih virov v bruto končni verodostojnega cenovnega indeksa. Koncen­ kar bo izredno zahtevna in obsežna naloga. izglasovanega izstopa Velike Britanije iz EU ki poenotenja omrežnih pravil. Kodeksi načrtovanih upravičenih stroških operaterja rabi električne energije. Iz sveta Dejstva, zgodbe in novosti zunaj naših meja EIB podpira inovativno izkoriščanje obnovljivih virov energije Evropska investicijska banka (EIB) je pod­pisala prvo pogodbo za projekt, ki bo prejel podporo v okviru demonstracijskih ener­getskih projektov v okviru pobude InnovFin (EDP). Pobuda, ki sta jo vzpostavili Evrop­ska komisija in EIB v okviru evropskega programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020, omogoča financiranje velikih inova­cijskih projektov v energetskem sektorju. Finsko zagonsko podjetje AW Energy, ki se kot eno prvih ukvarja s pretvorbo energije valovanja v električno energijo, bo za name­stitev nove in čiste energetske tehnologije na Portugalskem dobilo 10 milijonov evrov. Evropska komisija spodbuja naložbe v razvoj obnovljivih virov energije, saj se s tem krepi vodilna vloga Evrope na tem področju. Inovativne rešitve, povezane z obnovljivimi viri energije, namreč pri­spevajo k reševanju globalnih podnebnih izzivov, hkrati pa ustvarjajo delovna mesta in trajnostno gospodarsko rast. www.ec.europa.eu Siemens opravil polet z 260-kilovatnim elek­tromotorjem Siemensu je 24. junija uspel prvi poskusni polet z novim akrobatskim letalom Extra 330LE, opremljenim z novim elektro­motorjem, ki je z močjo 260 kV dosegel svojevrsten rekord na svojem področju. Siemensovim raziskovalcem je uspelo razviti motor, ki kljub teži vsega 50 kilogramov razvije konstantno moč 260 kV, kar je petkrat več kot pri primerljivih tekmecih. To tudi pomeni, da bo novi motor lahko služil kot osnova za hibridne pogonske sisteme za letala s štirimi ali več sede­ži. Letalo, ki tehta skoraj 1000 kilogramov, so za preskusno vgradnjo motorja izbrali zato, ker kot akrobatsko letalo lahko komponente obremeni do skrajnih meja in s tem inženirjem priskrbi podatke za prihodnje izboljšave. Siemens bo novo tehnologijo vključil tudi v skupne projekte z Airbusom. Električ­nim pogonom je namreč mogoče prila­gajati velikost in moč, zato bo Siemensov motor lahko služil tudi kot osnova za prihodnja letala s hibridnimi pogoni za krajše polete. Kot pravijo, bi do leta 2030 lahko poletelo prvo hibridno letalo, ki bi okoli 100 potnikov prepeljalo do 1000 kilometrov daleč. www.avto-magazin.si Države z največjim številom prezgodnjih smrti, ki jih je v letu 2013 poleg lastnih izpustov najbolj prizadelo kurjenje premoga v sosednjih državah: država število prezgodnjih smrti Nemčija 3630 Italija 1610 Francija 1380 Grčija 1050 Madžarska 700 Države, katerih kurjenje premoga je v letu 2013 imelo največji čezmejni vpliv: država število prezgodnjih smrti zaradi čezmejnega vpliva Poljska 4690 Nemčija 2490 Romunija 1660 Bolgarija 1390 Velika Britanija 1350 Češka 1300 Mesta združeno v boj proti podnebnim spremembam Svetovna konvencija županov in koalicija županov sta vzpostavili največjo svetovno konvencijo mest za boj proti podnebnim spremembam. Pobuda bo povezovala več kot 7100 mest iz 119 držav in šestih celin, kar predstavlja preko 600 milijo­nov prebivalcev oziroma več kot osem odstotkov svetovnega prebivalstva. Nova pobuda bo največja koalicija županov v podporo prostovoljnim ukrepom za boj proti podnebnim spremembam in prehod na nizkoogljično gospodarstvo. Spodbu­jala bo tesnejše sodelovanje med mesti ter aktivnejše financiranje ukrepov za traj­nostno energijo in boj proti podnebnim spremembam. Mesta bodo lahko zbirala ključne podatke v zvezi z energetskimi in podnebnimi ukrepi v mestih, kar bo izboljšalo primerjavo njihovih dosežkov. Nova platforma z javno dostopnimi po­datki bo zaživela januarja 2017. Konvencijo županov je oblikovala Evrop­ska unija leta 2008 po sprejetju svežnja ukrepov EU za podnebne spremembe in obnovljivo energijo 2020. Koalicija županov pa je nastala leta 2014 na pobudo Temni oblak nad Evropo Organizacije HEAL, Climate Action Network (CAN) Evropa, Sandbag in evropska pisarna WWF so izdale poročilo Temni oblak Evrope, v katerem je rečeno, da premogovne elektrarne v Evropi slabšajo zdravje prebivalcev tudi v so­sednjih državah ter da bi vseevropski program opuščanja premoga lahko znatno prispeval k izboljšanju zdravja ljudi. Na osnovi analize zdravstvenih vplivov evropskih premogovnih elektrarn, za katere so bili dostopni zadnji podatki (257 od 180 elektrarn), poročilo ugotavlja, da so bili leta 2013 izpusti premogovnih elektrarn posledično odgovorni za 22.900 prezgodnjih smrti, povzročili pa so do 62,3 milijarde evrov zdravstvenih stroškov. Tudi kurjenje premoga v Sloveniji priza­dene prebivalce sosednjih držav. V letu 2013 naj bi tako izpusti iz TEŠ in TE-TOL povzročili skupno do 200 prezgodnjih smrti, od tega 30 v Italiji, 10 v Sloveniji, 10 v Španiji in 10 v Franciji. Zdravje prebival­cev Slovenije pa so poleg domačih izpustov slabšale predvsem premogovne elektrarne na Poljskem (30 prezgodnjih smrti), Če­škem (10), v Nemčiji (10) in Italiji (10). www.irena.org generalnega sekretarja ZN Bana Ki-moona, njegovega posebnega odpos­lanca za mesta in podnebne spremembe Michaela R. Bloomberga ter županov iz svetovnih mrež mest C40, ICLEI in UCLG. Obe pobudi podpirata doseganje ambicioznih podnebnih ciljev ter javno in pregledno spremljanje napredka. Nova globalna konvencija županov za podnebje je bila vzpostavljena pol leta po zgodo­vinski pariški podnebni konferenci, na kateri so mesta odigrala ključno vlogo pri oblikovanju in zagovarjanju trdnega globalnega dogovora. www.ec.europa.eu Portret Elektroinženir in likovni ustvarjalec Inženir, ki ljubi abstraktno Likovni ustvarjalec Igor Zimic je najprej ustvarjal realistične slike, pozneje pa so ga znani akademski slikarji usmerili v abstraktno ustvarjanje. Letos je pripravil svojo prvo samostojno razstavo v avli mestne občine Nova Gorica. Besedilo: Miro Jakomin – Foto: Miro Jakomin, Marko Mladovan, arhiv Igorja Zimica igor z im i c s e je rod il leta 1960 v Postojni. Svoje otroštvo in mladost je preživel v Plavah. Že skoraj tri desetletja živi in ustvarja na Aj­ševici, kjer biva z družino. Hči je sociologinja in se ukvarja s komponiranjem elektronske glasbe, sin študira gradbeništvo. Igor je zaposlen v Soških elektrarnah Nova Gorica od leta 1981 in trenutno opravlja delo vodje službe za električne meritve na po­dročju obratovanja. Skupaj s sodelavci ob­vladujejo obratovalne in števčne meritve na elektroenergetskih objektih na reki Soči in njenih pritokih. Opravljajo tudi meritve elek­tričnih inštalacij, strelovodov strojev, opreme postrojev in naprav. Strokovno sodelujejo pri vseh izgradnjah novih objektov in obnovah. Probleme rešujejo timsko. Pri tovrstnih delih se po besedah Igorja Zimi­ca zahteva preciznost in doslednost. Potreb­na so široka strokovna znanja in delovne iz­kušnje, ki se jih pridobi z dolgoletno prakso. Pri tem delu moraš biti pripravljen na neneh­no strokovno izpopolnjevanje, saj tehnika zastari že v nekaj letih. Igor že od rane mladosti goji ljubezen do umetnosti. Je član Društva likovnih ustvarjalcev Dablo v Goriških brdih, kjer ga Portret Elektroinženir in likovni ustvarjalec 1 — Igor Zimic, po poklicu elektroinženir, po duši umetnik 2 — Z Igorjeve prve samostojne likovne razstave slik v Novi Gorici 3 — Concordia, akril 4 — Razkošna, akril vodi mentor znani akademski slikar mag. Bojan Bensa. Doslej je Igor sodeloval na številnih skupinskih razstavah, delavnicah, ex-temporih in kolonijah. Prvo samostojno likovno razstavo slik z naslovom Utrinki je imel aprila 2016 v avli Mestne občine Nova Gorica. Na tem dogodku se je zbralo oko­li 200 ljudi, od katerih večina prej sploh ni vedela, da se v elektroinženirju Igorju skriva tudi umetniška duša. Kot je bilo omenjeno na otvoritvi razsta­ve, se Igorjeva slikarska dela nanašajo na družbenopolitične dogodke, o katerih pre­mišljuje skozi likovno govorico. Avtor se na slikah dotika občutljivih tem in dogodkov, kot so na primer volilne obljube, proble­matika plinskega terminala v Tržaškem zalivu, nasedla ladja Costa Concordia, vojna v Bosni, begunci in migracije, nadzor in omreženost, neozdravljiva bolezen in podobno. Ob tej priložnosti, je bila na kratko orisana tudi Igorjeva življenjska zgodba, ki je vse­kakor zelo zanimiva. Ob obrežju reke Soče sta njegov nono in oče imela obrtniško delavnico, kjer sta najprej izdelovala kova­ne predmete za cerkve, kapelice in druge objekte, pozneje pa sta vlivala razne be­tonske izdelke. Prav z njima je preživel ve­liko ur v opazovanju, učenju in ustvarjanju. Čeprav ga je poklicna pot navkljub želji po srednji oblikovni šoli zapeljala na področje elektrotehnike, je nadaljeval nonovo in očetovo dejavnost. Posvečal se je estetskim elementom iz betona in tako okrasil števil­ne zasebne in javne površine z raznolikimi predmeti (park gradu Kromberk, stopni­šče in ograja samostana na Kostanjevici in drugo). Nadalje je bilo omenjeno, da so prva Igor­jeva slikarska dela nastala v tehniki krede, pastela in akvarela. Občudoval je umetnost Dore Plestenjak, Franca Slane, Klavdija Tutte in Silvestra Komela. V začetnih de­lih prepoznavamo sorodnosti s Slanovimi tihožitji, Tuttovimi detajli, v delih zadnjih let pa zaznavamo namige na kompozicijske in barvne sorodnosti s Komelovimi plat­ni. Začel je s tečaji slikarstva pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Njegov prvi mentor je bil akademski slikar Bogdan Vrčon, ki ga je spodbujal k velikim formatom platen. Sledil je tudi mentorjem Aleksandru Peci in Francu Golobu. Zadnja leta pa ga usmerja akademski slikar Bojan Bensa, ki ga spodbuja k izraziti barvitosti in abstraktni oblikovnosti. Kot je v spremni besedi ob otvoritvi razsta­ve zapisala umetnostna zgodovinarka Petra Paravan, je Igor kolorist. Njegova najljubša barva je črna, najdemo jo v vseh slikah, četu­di le v podrobnostih. Ker mu obrt nikakor ni tuja, svoje slike postavi v črn okvir, ki ga sam izdela. Seveda so močno navzoči tudi modri in zeleni odtenki, kar ostaja zapisano v nje­govi podzavesti mladostnega obsoškega živ­ljenja ter bivanja v zelenem okolju tamkaj­šnjih obronkov. Če se na platnih starejšega datuma barva skorajda impresionistično in nežno preliva, pa so v zadnjih delih prehodi med barvnimi ploskvami bolj ostri in zare­zani. Postopoma odkriva tudi druge barve, spoznal je izpovedno moč rdeče, spogleduje se z rjavo in njenimi novimi razsežnostmi. Paravanova je omenila tudi, da Igorjeve stvaritve nakazujejo raziskovanje oblikov­nih zakonitosti, ki so podprte z vsebinskimi poudarki. Le-ti ostajajo opazovalcu prik­riti, saj jih je težko razbrati brez slikarjeve usmeritve z naslovom ali obrazložitvijo. Tankočutno oko pa morda le zazna občutje umetnika, ki ga je prenesel na slikarsko plat-no. Igorju predstavlja slikanje preusmeritev čustvenih doživljanj, kanalizacijo določe­nih psihičnih stanj. Kot buden opazovalec družbenih, političnih in osebnih dogodkov se nanje odziva skozi barvito in sporočilno likovno govorico. 62 63 Nagradna križanka Spomini HE Mavčiče Elektroinštitut Milan Vidmar ISKANO GESLO 1 2 3 4 5 4 6 5 7 8 1 8 9 7 10 8 11 1 12 8 9 13 14 1 9 7 3 avgust 2106 SL. PRE­VAJALEC BIBLIJE LETA 1584 LADJA Z ENIM JAMBO­ROM GUG, NIHAJ ELDA VILER POROČILO ČUD, NARAVA PODATKI O LABORA­TORIJSKIH PREISKAV. BRITAN. LADJAR (SAMUEL, 1787-1865) LJUBI­TELJSTVO ISTA ŠTEVILKA POMENI ISTO ČRKO BIBLIJSKA OSEBA SPREJEM ZRAKA V PLJUČA VEČJA VODNA PTICA OBVESTILO, NAZNANILO VRELEC V ROGAŠKI SLATINI JEZERSKA VODA PROSTOR ZA ZBIR. NERABNIH PREDMET. VESOLJE 2 IT. PISEC (IPPOLITO) 13 STIK PLOSKEV 14 ŽIVALSTVO SL. PEVKA (CVETKA) 12 DROG V KOZOLCU POKRAJINA V GRČIJI IZTOK JEREB BIBL. MOR. POŠAST 9 IZABELA (KRAJŠE) LJUB­LJENČEK RAZISKO­VALEC JAM, SPELEOLOG IZTREBEK (VULGAR.) NORDIJ. NAZIV ZA SMUČI DOLINA V JULIJCIH BIKOV GLAS OLIKA, OBZIR BOLG. NO­GOMETAŠ BERBATOV STRMA GRAPA RUSKI PESNIK (SERGEJ) AMERIŠKA PEVKA JAMES NASAD OB HIŠI ŠESTI SKLON 1 PITJE V POŽIRKIH 6 PODOBNO KOT DVOM MAŠČOB­NO TKIVO 5 ŽERJAL IRENA KRSTITELJ (ZASTAR.) EMMA THOMPSON OKRASNA CVETLICA TROPSKI KUŠČARJI RIBOLOV. PRIPRAVA AVT. REPU­BLIKA V RUSIJI (TUVINCI) 3 ZAKONČEV OČE 8 DEL OSTREŠJA ANGLEŠKA IGRALKA (FRAN­CESCA) 4 STARO­GRŠKI PEVEC IN PESNIK FLAMSKI KNJIŽEVNIK (PAUL DE) GR. BOG. ZEMLJE GR. REKA, EVROTAS EGIPČ. BOG SL. GLED. IGRALEC (GAŠPER) HIMALAJ­SKA KOZA MATIJA ČOP INDONEZ. IME ZA NOVO GVINEJO ČUŠIN SILVA KLOR SLADOLED (ANGL.) 7 MAJHEN JAREM NAKLA­DALNIK 11 GL. MESTO FR. DE­PARTMAJA SOMME 10 Iskano geslo nagradne križanke iz prejšnje številke je bilo Sto dvajset let elektrifikacije. Žreb je bil tokrat najbolj naklonjen Tonji Razpotnik iz Izlak, Jošku Komelu iz Solkana in Francu Pogačarju iz Maribora. Nagrajenci bodo nagrade podjetja Elektro Ljubljana prejeli po pošti. Novo geslo s pripisom nagradna križanka pričakujemo na naslovu uredništva Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, najpozneje do 23. septembra 2016. V naslednji številki revije Naš stik 14. oktober 2016 01 Energetski koncept Slovenije Kako daleč smo z njegovo pripravo in kateri koraki nas še čakajo pred potrditvijo v parlamentu? 02 Panožna kolektivna pogodba V kateri fazi so pogajanja za spremembo panožne kolektivne pogodbe in kakšne spremembe lahko pričakujemo? 03 Prenova HE Plave I Kako poteka projekt prenove verige elektrarn na Soči in kaj bomo s posodobitvijo pridobili?