GLAS LETO XXIII. ŠT. 8 (1070) / TRST, GORICA ČETRTEK, 1. MARCA 2018 NOVI CENA 1,20 EVRA NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Uvodnik Jurij Paljk Izvolimo Tatjano Rojc za senatorko! Volitve so tu, na vsedržavni ravni je gotovo veliko neznank, ugibanja so taka in drugačna, nekateri napovedujejo zmago levi sredini, drugi desni sre- dini, tretji pravijo, da bo zmagala večina tistih, ki so naveličani politike... Slovenski volivci v deželi Furlaniji Julijski krajini imamo nekaj kandidatov na raznih listah; nekdanji slovenski doberdobski župan Paolo Vizintin kan- didira na listi Svobodni in enakopravni, prof. Tat- jana Rojc pa na listi Demokratske stranke za senat, ona ima dejansko edina stvarne možnosti, da pride v senat. Te dni beremo, poslušamo, gledamo, se udeležujemo še zadnjih volilnih srečanj, na katerih nas kandidati prepričujejo, zakaj jih moramo voliti. Deželni tajnik stranke Slovenska skupnost Igor Ga- brovec je v Trstu ob podpisu sporazuma z Demo- kratsko stranko, ko se je Slovenska skupnost obve- zala, da bo na državnih volitvah volila kandidate Demokratske stranke, v zameno pa bo Demokrat- ska stranka prepustila mesto v deželnem svetu predstavniku SSk, če le doseže odstotek glasov na deželnih volitvah, jasno povedal, da bodo nekateri pač volili po svoji vesti, a sta tako on kot Tatjana Rojc tudi jasno povedala, da je za vse nas izjemnega pomena slovenski politik v Rimu. Nočemo ovin- kariti: če hočemo imeti svojega predstavnika v Ri- mu, v senatu tokrat, imamo edino možnost, da na volitvah podpremo prof. Tatjano Rojc, se pravi listo Demokratske stranke. Druge možnosti nimamo! V tem trenutku ne potrebujemo nekoristnih glasov, zato moramo podpreti Demokratsko stranko in iz- voliti prof. Tatjano Rojc v senat! foto dd Večer v Tržiču “Srečko Kosovel z nami” ruštvi Tržič in Jadro, ki združujeta sloven- ske rojake v Laškem, sta v soboto, 24. fe- bruarja, priredili večer slovenske kulture. Ob 20. obletnici nastanka in delovanja društva Tržič sta ga organizirali v prostorih občinske knjižnice v središču mesta. Rdeča nit je bil letos lik in opus Srečka Kosovela, na katerega so tamkajšnji rojaki posebno naveza- ni. Septembra 2016 so namreč v ulici Romana uradno odprli zelenico, ki nosi njegovo ime. Po- snetke s prazničnega dogodka so predvajali na platnu nad predavateljsko mizo, pri kateri so sedeli podpredsednica društva Tržič Nataša Ferletič, prof. Rudica Požar Manfredini, prof. Paola Benes in Mi- ha Obit. Večer slovenske kulture je bil tudi letos dragocena priložnost, ko so javno spregovorili o našem jezi- ku, kulturi, književnosti - o naši istovetnosti. Naš jezik danes se ne govori samo v matični domovini, temveč ga študirajo na vseučiliščih po vsem svetu, je uvodoma povedala Ferletičeva. Združenja pri- rejajo jezikovne tečaje, na katerih se med drugim učijo, kako pomembno je znanje več jezikov. Ne- govanje jezika in ohranjanje kulture, iz katere izhajamo, nam pomaga pri ohranjanju osebne identitete, hkrati nas globoko povezuje z okoljem, kjer živimo. Člani društev Tržič in Jadro se trudijo v prvi vrsti za to, da bi ohranjali korenine in iden- titeto, pa še za to, da bi okolje, v katerem živijo, spoznalo njih in njihova prizadevanja. To je bil tu- di cilj večera slovenske kulture z naslovom “Srečko Kosovel z nami”, ki so ga z violinami popestrili Barbara Devinar, Athena Picech ter Makrina in Ja- kob Quinzi, gojenci SCGV Emil Komel iz Gorice. / str. 3 DD D www.noviglas.eu ”Srečko Kosovel z nami” Večer slovenske kulture v Tržiču Trst / Stranki SSk in DS podpisali sporazum Skupaj na volitve in skupaj za pravice slovenske manjšine v Italiji! redstavniki političnih strank Slovenska skupnost in Demokratska stranka so v Trstu v kavarni San Marco v petek, 23. februarja 2018, podpisali sporazum, politično - volilni do- govor, na katerem so tudi spregovorili o bližnjih državnih in deželnih volitvah. Igor Gabrovec za Slovensko skupnost in Antonella Grim za Demokratsko stranko sta razložila spora- zum; sestavlja ga 17 točk. Po sporazumu bo SSk na vsedržavni ravni podprla kandidate DS in si tu- di sicer prizadevala za izvolitev prof. Tatjane Rojc v senat. Dejansko je to, stvarno gledano, tudi edina možnost, da Slovenci dobimo svojega političnega predstavnika v Rimu. Gabrovec in Grimova sta tu- di razložila skupni nastop na deželnih volitvah. Oba sta poudarila, da stranki nameravata sodelo- vati po načelu vzajemnega priznavanja in spošto- P vanja, kot sta tudi napovedala tesnejše sodelovanjena vseh ravneh, tudi iskanje skupnega konsenzain političnega sodelovanja v posameznih občinah. Prisotnost Sergia Bolzonella pri podpisu sporazu- ma v kavarni San Marco je samo še potrdila izrečene besede, saj se je sam Bolzonello, ki bo kandidiral za predsednika deželne skupščine Fur- lanije Julijske krajine in ga bo Slovenska skupnost podprla, zavzel za tesnejše sodelovanje z narodni- mi manjšinami. Njegovim besedam, da je sam mož beseda in tisto, kar obljubi, tudi naredi, ver- jamemo, saj je to že dokazal kot odličen porde- nonski župan in deželni odbornik. Kot verjamemo tudi njegovi napovedi, da si bo kot predsednik deželne uprave prizadeval v prid slovenski narodni skupnosti v Italiji. JUP Foto JMP Priseljenci v Gorici Dragoceno delo prostovoljcev roblem priseljencev v Gorici ostaja pereč in zapleten. Nihče mu očitno ni kos, saj vsak dan prihajajo v mesto novi mladi obrazi z negotovo preteklostjo za sabo in še bolj negotovo prihodnostjo pred sabo. Večkrat smo že pisali, da jim po svojih močeh pomaga goriška Cerkev. Njene so namreč vse strukture, kjer lahko tudi priseljenci in prosilci za azil brez urejenih dokumentov že leta najdejo zatočišče, topel obrok in človeški stik. Težava je v tem, da je prišlekov vedno več kot razpoložljivih mest. Pa še veliki šotor, ki ga je Karitas postavila decembra lani ob zavod Contavalle in kjer je vsako noč lahko našlo prenočišče 60 oseb, morajo zaradi zakonskih določil - in togosti občinske uprave... - podreti do konca tega tedna. Vodje škofijske Karitas so v zadnjih mesecih večkrat poudarili, da so zlasti v zadnjem letu, ko je za 'dogajanje' v Bombijevem predoru vedela vsa Italija, posebno dragoceno delo opravili prostovoljci. / str. 2 DD P Svet okrog nas1. marca 20182 Povejmo na glas Politika naj ne podpihuje sovraštva Še o priseljencih na Goriškem Dragoceno delo prostovoljcev iz goriških župnij i se iz notranjega vzgiba enostavno niso mogli obrniti stran in so priseljencem po svojih močeh skušali pomagati v skrajno neprijaznih in človeka nevrednih raz- merah. Tokrat pa želimo spregovoriti o tem, da opra- vlja pomembno delo ne le Cerkev kot ustano- va, temveč tudi Cerkev kot skupnosti vernikov goriških župnij. Kot nam je povedal dekan Ma- rijan Markežič, so se ob koncu prejšnjega leta srečali predstavniki mestnih župnij in razpra- vljali o tem, kaj bi lahko naredili spričo kočlji- vega stanja. Javne uprave se namreč niso izka- zale, obratno; za postavitev ve- likega šotora so zahtevale “gradbena dovoljenja, kot bi šlo za nebotičnik”... Da bi v da- nih razmerah pomagali ljudem v stiski, so premišljeno in na ra- zlične načine ukrenile mestne župnije; pri Madonnini, na Ma- lih Rojcah (Campagnuzza) in v Podturnu vsak večer delijo go- stom topel obrok, ki ga pripra- vljajo predstavniki različnih goriških župnijskih skupnosti. Škofov vikar za slovenske ver- nike v goriški nadškofiji Karel Bolčina nam je obrazložil, da v velikem šotoru ni bilo mogoče nuditi hrane. Zato so se mestne župnije zmenile, da jo bodo pripravljale dru- god in nato nesle priseljencem. Štandreška župnija je izbrala nedeljske večerje v postnem času. Prvič so to storili prejšnjo nedeljo, 25. februarja. Ekipo, ki je kuhala že v soboto in je šla delit hrano v Podturn v nedeljo, je koordi- nirala ga. Viviana Morandin. Podturnški žup- nik Ruggero Dipiazza, ki je več desetletij vodil krajevno Karitas, je namreč dal na razpolago v župnišču več prostorov, kjer fantje lahko po- večerjajo in imajo tudi možnost se srečati z zdravnikom. “Izkušnja je odlično uspela”, je povedal g. Karel. “Bili so zadovoljni, hrana ni ostala”. Lepo je bilo tudi videti, kako so člani ekipe v kuhinji štandreškega župnišča sodelo- vali in se pri delu tudi pogovarjali. “Kar so de- lali, so delali z veseljem in ne iz čuta dolžnosti. Lepo je biti skupaj in narediti kaj dobrega”. Uspela je tudi prva akcija, ki so jo sprožili ver- niki iz duhovnije sv. Ivana: v ponedeljek po- poldne je nekaj prijaznih prostovoljk v Močni- kovem domu nabralo kar nekaj torb s čepica- mi, šali, rokavicami, spalnimi vrečami ipd. Vse to je še kako prav prišlo v sibirskem mra- zu, ki je v zadnjih dneh prizadel naše kraje. “Grozno je, ker morajo fantje tudi v na- jhujšem mrazu zjutraj zapustiti šotor in tavati po mestu”; nekateri so zaradi visoke vročine potrebova- li tudi zdravniško oskrbo, so nam povedale. “To so mladi, ki bežijo od doma in pri nas iščejo lepše življenje”, je dejala druga. Vsiljuje pa se sum, da se za migrantsko kri- zo skriva tudi kak biznis... “Naša svetoivanska župnijska skupnost se je zelo dobro odzvala”, nam je po- vedala Ani Saksida, ki se je pred časom udeležila seje župnijskih predstavnikov in od začetka januar- ja hodi večkrat tedensko v Podturn, kjer pomaga deliti obleke. Ljudje, ki obiskujejo cerkev sv. Ivana, so bi- li zelo velikodušni: prinesli so jope, spalne vreče in še marsikaj. Še isti dan so vse oddali. “Neka gospa je šla nalašč v trgovino in v ta namen nakupila celo torbo oblek”. So tudi ljudje, ki delo prostovoljcev kritizirajo, nam je povedala sogovornica. “To pa zato, ker ne poznajo te stvarnosti”. Med priseljenci so tudi mladi, ki bežijo pred vojno ali prisilnim rekrutiranjem v Islamsko državo. “Zdaj so tu. In ljudje pravijo, da motijo... Toda kam naj gredo”? Kdor hodi v cerkev, nam je še pove- dala Ani, ve, da v evangeliju piše: 'Tujec sem bil in ste me sprejeli... Nag sem bil in ste me oblekli'... “Naj kristjani kaj rečemo proti te- mu?! Mi delamo, kar lahko naredimo. Župan in prefekt naj naredita svoje. Ti fantje so prišli in zdaj so tu. Če moremo, naredimo kaj do- brega”. Kaj se bo zgodilo v naslednjih dneh in tednih, nihče ne ve. Napovedano je, da podrejo šotor in premestijo priseljence. Znano pa je, da jih vsak dan prihaja v Gorico povprečno več kot deset. “Problem je zapleten. In mi ga ne bomo rešili”, nam je še povedala prostovoljka. T Bruselj / Zasedanje komisije EP za ustavna vprašanja in peticije O uspehu Minority SafePack redsednik manjšinske krovne organizacije FUEN Lorant Vincze, ki pripada madžarski narodni skupnosti v Romuniji, je prejšnji teden na- stopil na javni avdiciji komisije Evropskega parlamenta za ustav- na vprašanja in peticije ter opo- zoril na dejstvo, da sta tudi Evropski parlament in Evropska komisija odgovor- na za uspeh evrop- ske državljanske pobude Minority SafePack. Z njim so na avdiciji nastopi- li tudi člani Državljanskega od- bora, ki je sprožil Minority SafePack, med katere spadata slovenski rojak iz avstrijske Koroške in predsednik NSKS, dr. Valentin Inzko, ter dolgolet- ni predsednik Po- krajine Bocen in viden član južnoti- rolske stranke SVP, Luis Dur- nwalder. Ostali člani odbora so Hans Heinrich Hansen (nemška manjšina na Danskem), Hunor Kelemen (madžarska manjšina v Romuniji), Jannewietske Annie De Vries (frizijska manjšina na Nizozemskem), Anke Spooren- donk (danska manjšina v Nemčiji) in Karl-Heinz Lambertz (nemška manjšina v Belgiji). Kot smo že večkrat poročali, je glav- ni cilj te peticije “poziv EU, naj sprejme niz pravnih aktov za iz- boljšanje zaščite oseb, ki pripa- dajo narodnim in jezikovnim manjšinam, in okrepitev kultur- ne in jezikovne raznolikosti v EU. To naj vključuje politične ukrepe na področju regionalno govorjenih jezikov in jezikov manjšin, izobraževanja in kultu- re, regionalne politike, sodelo- vanja, enakosti, avdiovizualnih P ter drugih medijskih vsebin, patudi regionalne (državne) po-moči”. “Vsak dan občutimo težo odgo- vornosti, ki nam jo nalaga peti- cija Minority SafePack”, je opo- zoril predsednik Vincze in pou- daril, da za to pobudo stoji več milijonov evropskih državlja- nov, ki pripadajo narodnim in jezikovnim skupnostim. Dodal je še, da člani Državljanskega od- bora pričakujejo od evropskih institucij tako občutljivost, ki bo pomagala pri nadaljevanju pri- zadevanj za resno obravnavo zaščite narodnih manjšin ter konkretne odgovore s strani EU. Razlog za tako odločen poseg predsednika FUEN-a in ostalih članov Državljanskega odbora so bile težave, ki jih pri pobiranju podpisov za Minority SafePack zaznavajo v različnih državah. Preveč težav je pri spletnem po- biranju podpisov, ker ni enotne- ga obrazca, kar ustvarja težave. Predsednik FUEN-a je apeliral na odgovorne pri Evropskem parla- mentu, da te težave odpravijo z enotnim in enostavnejšim načinom zbiranja podpisov. Na javni avdiciji komisije za ustavna vprašanja in peticije sta nastopila tudi madžarski evrop- ski poslanec György Schöpflin in slovaški evropski poslanec Pal Csaky, ki pripada madžarski manjšini na Slovaškem. Oba sta se odzvala na predlog po spre- membi načina izvajanja evrop- ske državljanske pobude. Za spre- membe so bili tudi drugi pred- stavniki nevladnih organizacij, pri tem so bili še posebno aktiv- ni predstavniki iz Madžarske, ki so obrazložili, da bi moral biti postopek bolj enostaven, in pou- darili pomembnost državljanske pobude Minority SafePack za Madžare, ki živijo na Madžar- skem in v obmejnih državah. V aktivno zbiranje podpisov za Minority SafePack so se od lan- skega aprila vključile tudi narod- ne in jezikovne skupnosti v Ita- liji. Slovenci v FJK lahko pod- pišemo po spletu (https: //ec. eu- ropa. eu/citizens- initiative/32/public/#/) ali s pod- pisom na papirnatih obrazcih, ki so na voljo na sedežih sloven- skih organizacij, v Tržaškem knjižnem središču in v goriški Katoliški knjigarni. Ne zamudi- mo te enkratne priložnosti in podpišimo pred 3. aprilom! JČ azume se, da ni dobro, če kdo napeljuje ljudi k nestrpnosti, mržnji ali celo so- vraštvu. Ne samo, da ni dobro, takšno delovanje je razdiralno in ne more prispevati k ustvarjanju razumevajočih medsebojnih od- nosov, lahko jih le ruši in uničuje. In tovrstne- ga rušenja se je sposobna posluževati politika v trenutku in tedaj, kadar začuti, da je splošno družbeno počutje nihajoče, se pravi, da so na obzorju ali že povsem med nami velike stiske in težko rešljivi problemi in se je teh nabralo preveč. In o tej stiski oziroma poslabšanju splošnega razpoloženja je dandanes mogoče govoriti v vsem razvitem svetu. Dovolj razvid- ni so pokazatelji za Italijo, ki v glavnem veljajo za celotno zahodno civilizacijo. Kar 9 milijo- nov prebivalcev se boji, da bodo v težkih tre- nutkih svojega življenja ostali sami. Le 14 mi- lijonov je tistih, ki se čutijo povsem varne in zavarovane, medtem ko vsi ostali sicer niso obremenjeni s tesnobo pred morebitno za- puščenostjo, vendar tudi niso povsem gotovi, da jim bo z njo prizaneseno. Temu velja do- dati še nespodbuden podatek, da vsak osmi Italijan oziroma Italijanka nimata nikogar, s katerim bi se lahko resno pogovorila o svojih osebnih težavah. O splošnem nelagodnem počutju priča tudi poročilo Amnesty Interna- tional: še pred štirimi leti so bili državljani tu- kajšnje države ponosni na plemenit odnos do pribežnikov in so videli v sprejemu teh tujcev resnično vrednoto. Danes pa je na delu vse večje odklanjanje teh nepovabljenih prišle- kov, vse več je sovraštva do vsake različnosti, vse več je izbruhov rasizma, da ne govorimo o mržnji do žensk in Romov ter istospolno usmerjenih. Z eno besedo: počutje ljudi, tudi če nismo zapadli v ravnokar navedena stanja, nikakor ni dobro in mogoče je trditi, da se vsi skupaj nahajamo sredi otipljivega in neprijet- nega nelagodja. Tu pa si žal določena politika ne pomišlja tega nelagodja izrabiti v svoj prid, in to na način, ki ne bi smel več imeti mesta v naši današnji civilizirani družbi. Namesto da bi ljudi v njihovo korist pomirjala in pre- dlagala boljše rešitve od obstoječih - brezpo- gojno in vedno v okviru strpnosti ter razume- vanja - to nelagodje stopnjuje in s tem potiska svoje državljane v mržnjo in sovraštvo. In praktično vse nestrpne predvolilne izjave pri- hajajo s strani sedanje politične opozicije in desnih gibanj. Zgodovinska izkušnja pač uči, da človeka v vsesplošni stiski ni težko usmeriti v mržnjo in nestrpnost oziroma najti t. i. kriv- ca za mojo stisko. In ko je ta krivec najden, mi odleže, mojo težo je torej nekdo ustvaril, zato ga smem sovražiti in se bom proti njemu boril z vsemi sredstvi - ker me v tem podpira poli- tika, toliko bolj. Takšna politika seveda ne mo- re prinesti nič dobrega, popolnoma nasprot- no; pri tem se je mogoče vprašati, kako da sploh neovirano deluje. Ni naslova, ki bi bil nad njo? Je res edini naslov vest, ki pa ni in- stitucija, ampak le tihi glas zamolčane člo- večnosti? Janez Povše R foto P.E. Soča-Vipava astop župana Roberta Dipiazze na shodu neofašistične stranke Forza Nuova je po oceni SSk povsem neumesten. Poleg že same institucionalne prisot- nosti na volilnem shodu vzbujajo dodatno ogorčenje in osuplost županove besede, s katerimi je nagovoril publi- ko skrajnih desničarjev, ki se zbirajo pod okriljem N fašistične stranke. Deželnisvetnik in politični tajnik Slo-venske skupnosti Igor Gabro- vec meni, da “take poteze ri- nejo Trst nazaj v najbolj mračno in žalostno obdobje prejšnjega stoletja, v katerem so Italijo in dober del Evrope označevali sovraštvo, diskri- minacija, nasilje, trpljenje in smrt. Župan, ki bi moral predstavljati vse občane, je s tem grobo žalil vse, ki so s svojim de- lom v proti- fašističnih in osvo- bodilnih vrstah vrnili Trstu dosto- janstvo, preporod in vero v boljšo pri- hodnost. “Dipiazzova izbira, da uradno “počasti” fašistični shod, je skregana z vsemi načeli, ki so botrovala organizaciji Mutije- vega koncerta ob navzočnosti treh predsednikov držav, za- radi katerega se župan večkrat zelo rad pohvali. Vsakdo bi mislil, da to ne more biti isti župan in isti Trst …” zatrjuje Gabrovec. Nastop župana Dipiazze na shodu stranke Forza Nuova Stranka SSk je osupla in ogorčena! Aktualno 1. marca 2018 3 Devetnajstletna Števerjanka Sara Soban in njena ljubezen do tujih jezikov in kultur Od Gorice v svet ... in nazaj POGOVOR ežko je odpraviti se v svet. Včasih nas negotovost ustavlja. Pogosto nas prav ta negotovost prepričuje, da gre- mo s trebuhom za kruhom, v neznano. Ljudje smo si pač med sabo različni. Sara Soban pa je že kmalu razumela, da je ne- gotovost ne straši; daje ji moč, da se še raje podaja v svet. Ko je bila še dijakinja klasičnega liceja Primož Tru- bar v Gorici, je s projektom Intercultura odpotovala v Mehiko, kjer je preživela celo leto, in tam opravila četrti ra- zred višje šole. Po maturi se je vpisala na univerzo v Sal- zburg, na fakulteto za turi- zem. Prav ta njena želja, da gre v svet in spozna nova okolja, me je prepričala, da je njena zgodba vredna inter- vjuja. Tako jo bodo lahko vsi spoznali. Ko sem jo nekoč vprašal, zakaj se je že drugič odločila, da bo odšla na štu- dij daleč od doma, mi je od- govorila, da si želi nabrati čim več znanja, ki ji ga svet lah- ko ponudi, da bi ga potem pri- nesla domov in ga s pridom uporabila. Odgovor me je še po- sebno presenetil. Med pogovorom sva se s Saro ti- kala, saj naju že od malih nog veže prijateljstvo, poleg tega pa sva bila tudi pet let sošolca na liceju. Kako to, da si se odločila za univerzo v Salzburgu? Odločila sem se za univerzo v Salzburgu iz dveh razlogov: za- radi mesta samega, ker ni pre- več daleč od doma in se tam lahko res naučim nemščine in zaradi univerze same, ki je zelo dobra in znana v Avstriji. Vpisa- la sem se na fakulteto za turi- zem, kljub temu da v začetku nisem bila prav prepričana o tem, da je to prava izbira. Ko pa sem videla, kakšen program imamo in katerim predmetom bom sledila - med temi so celo nekateri izredno podobni tistim na Univerzi Bocconi, na kateri študira moja fant -, sem se pre- pričala, da je moja univerza izredno kvalitetna in da sploh T se je ne sme podcenjevati. Žal,med ljudmi pri nas veljasplošno mnenje, da je turistična smer “manjvredna”. Vsekakor sem razmišljala tudi o isti uni- verzi v Kopru in Barceloni, a me nista prepričali. Kako poteka študij? Ti je bilo v pomoč znanje, ki si si ga na- brala v višji šoli? Študij poteka zelo dobro in sem tega izredno vesela. Univerza je tako organizirana, da poleti imaš vse štiri mesece proste, tu- di če moraš ponavljati kak izpit. Če se slučajno zgodi, da ti izpi- tov ne uspe urediti pred polet- jem, te avtomatično izločijo. Zdi se precej strogo, toda profe- sorji ti vedno priskočijo na po- moč, predvsem ker v razredih ni dosti ljudi: če ima kdo več težav pri kakem predmetu, mu bo profesor tega predmeta go- tovo pomagal. Višješolski študij mi je bil zelo v pomoč, kljub temu da nimam več literarnih predmetov, kot sem jih imela na klasičnem li- ceju. Ko moramo včasih pri lek- ciji prebrati kak tekst, mi ga uspe razumeti že po prvem branju, medtem ko ga morajo nekateri moji sošolci prebrati vsaj še dvakrat ali trikrat. K sreči smo se tega na liceju res zelo dobro naučili. Rada raziskuješ mesto? Kate- re so njegove večje zanimivo- sti? Zelo rada raziskujem mesto, to- da žal imam za to zelo malo časa. Veliko se moram učiti, ker imamo cel kup predmetov. Naj- večja zanimivost Salzburga pa je, po mojem mnenju, prav je- zik, ker v tem mestu ne govorijo v čisti nemščini, ampak upora- bljajo posebno narečje. Zame, ki sem se šele začela učiti nemščine, je ta dialekt res težko razumljiv. Na univerzi imamo majhno restavracijo, in ko sem nekoč naročila dva kozarca so- ka, sem uporabila besedo “zwei”, natakar me je pogledal in z vprašujočim glasom rekel: “zwo”? Predstavljala sem si, da ta beseda pomeni prav tako “dva”, zato sem mu potrdila na- ročilo. Si nisem pa mislila, da se bom morala soočati z dialek- tom celo na univerzi, a k sreči se ne dogaja tako pogosto. Večje zanimivosti mesta so sicer Mo- zartova hiša, grad in središče mesta Altstadt, ki je res čudovi- to. Katere so pa večje razlike med našimi kraji in Salzbur- gom? V Salzburgu so ljudje zelo ra- zlični od naših. Na prvi pogled se zdijo mrzli in bolj zaprti, to- da, če ti lahko pomagajo, ti bo- do gotovo. Težko pa se odprejo do take mere, da se lahko z nji- mi spoprijateljiš ali navežeš sti- ke. Drugih večjih razlik ni; hra- na je precej podobna naši in mesto je celo zgrajeno na podo- ben način kot Gorica. Četrto leto liceja si opravila v Mehiki. Kako si doživljala študij takrat, kako pa ga zdaj? Po pravici povedano, v Mehiki nisem imela dosti opravka s štu- dijem, predvsem zato, ker tam- kajšnja višja šola me ni sprejela dobro. Sploh me niso jemali za- res: v celem letu sem mela samo nekaj kontrolk, spričevalo pa sem si tako rekoč napisala sa- ma. V tisti šoli je bilo vse “nare- jeno na pol”, če se lahko tako izrazim. Bila pa je res čudovita življenjska izkušnja, ki me je močno obogatila. V šestih me- secih sem se v Mehiki naučila veliko več stvari, kot sem se jih v istem času v Salzburgu. Res je, da sem tam imela veliko proste- ga časa, tu pa moram namenjati večino časa študiju. Meniš, da so Mehičani kot narod bolj odprti od Avstrij- cev? Mehičani so res veliko bolj od- prti kot Avstrijci, in to včasih do take mere, da se zdijo že “hinav- ski”. Avstrijci so manj zgovorni in odprti, a kar, ti povejo, je go- tovo resnica. Verjetno imaš na tej univerzi sošolce s celega sveta. Si mo- goče spoznala tudi kakega Slovenca oz. zamejca? Moji sošolci so doma z vseh ce- lin in imam dobre odnose z vse- mi. Veže nas predvsem dejstvo, da smo vsi daleč od doma, in ker smo tu sami, smo vsi začeli iskati stike z ostalimi. Spoznala sem Slovenko, doma z Bleda, ki je res zelo “fanj” in prijazna, sem pa edina zamejka, ki obi- skuje to univerzo. Opažaš kakšne večje razlike, ki nastajajo med tabo in dru- gimi študenti z ostalih držav? Že kmalu po prihodu v Sal- zburg sem opazila edino večjo razliko med nami študenti: tisti, ki prihajamo iz južnoevropskih držav, smo veliko bolj navezani na dom, kakor tisti, ki prihajajo iz severnoevropskih ali azijskih držav. To seveda ne velja za vse, ampak npr. jaz, moja sošolka z Bleda in dva sošolca iz Italije smo veliko bolj navezani na dom kot moje sošolke iz Ukra- jine. Res pa je, da so nekateri študenti, predvsem tisti, ki pri- hajajo iz držav, ki niso članice EU, “prisiljeni” ostati v Avstriji tudi čez poletje, da ne bi izgu- bili dovoljenja za bivanje v Av- striji. Jaz k sreči spadam v kate- gorijo tistih študentov, ki se vrnejo takoj domov, ko izvejo, da imajo nekaj prostega časa. Tisti pa, ki prihajajo iz drugih bolj oddaljenih držav EU, se vračajo domov le za božične počitnice in poleti. Kateri so tvoji načrti po di- plomi? Bi se rada zaposlila v Salzburgu? Po diplomi ne nameravam osta- ti v Salzburgu, ampak opraviti magisterij v Milanu, kljub temu da ne vem še, kaj bi študirala. Priznati moram, da bi se ne ra- da zaposlila v Salzburgu iz dveh razlogov. Prvič zato, ker menim, da bi mi v treh letih ne uspelo se naučiti nemščine tako dobro, da bi lahko razumela še njihov dialekt. Če se želiš zaposliti v Salzburgu, ga moraš namreč ze- lo dobro poznati. Drugič, ker čutim, da bi mi bilo zelo težko se zaposliti v neki drugi državi, ki je ne čutim za svojo, ali v me- stu, kjer se ne počutim doma. Moj glavni načrt je si nabrati čim več znanja v Salzburgu in ga prenesti domov, v zamejstvo. Torej ti bi se rada dokončno ustalila tukaj v domačih kra- jih? Jaz sem vedno bila mnenja, da je najlepše doma. Potovati je ze- lo lepo, vidiš nove kraje, spoz- naš ogromno novih ljudi, kul- tur, ražširiš svoja obzorja, ven- dar je po mojem mnenju treba to znanje tudi pripeljati domov. Naši kraji, mislim na celo Pri- morsko, so polni zanimivosti, in bi se lahko tu turizem zelo dobro razvil, če bi bili bolje “prodani”. Ker bi si želela tudi sama privesti zopet turizem v te kraje, ki slonijo predvsem na avstrijskem turizmu, sem se odločila za univerzo v Salzbur- gu in za turistično smer, kjer se bom veliko bolje naučila tega jezika in novih načinov za spodbudo turizma na naši Pri- morski Tadej Pahor Večer v Tržiču “Srečko Kosovel z nami” S 1. STRANI lovenci smo menda edini narod na svetu, ki praznuje dan svoje kulture, je v uvo- du svojega posega poudarila prof. Rudica Požar. Naš mali na- rod se je tako ohranil pod priti- skom močnega germanskega sveta. Poudarila je, da je “prav razvoj jezika omogočil premik iz koncepta ljudstva v koncept na- roda”. Govornica je sintetično povzela zgodovino našega naro- da od naselitve prek Karantanije do osamosvojitve, ko “se je ure- sničil naš tisočletni sen”. Težnja po narodni svobodi je težnja po naravni pravici, ki je veliki naro- di ne zaznajo; poznajo pa težnjo po politični, vojaški in ekonom- S ski moči. Kako je danes? Kako jez Baski, Škoti, Irci, Katalonci itd.?“Zaželimo jim, da bi kdaj praz- novali kot mi danes”, ki smo si s praznovanjem kulture postavili narodni spomenik, je sklenila govornica. Narod, ki praznuje kulturo, je lahko drugim v zgled in poduk, je dejala občinska svet- nica Paola Benes, ki zvesto spremlja kulturna prizadevanja rojakov v Laškem. Z vztrajnostjo in s prepričanjem dokazujete, da je možno spet ovrednotiti de- diščino, ki so jo zgodovinski bur- ni časi hoteli izbrisati, je dejala gostja, ki se je s hvaležnostjo spomnila ustanoviteljice društva Bernardke Radetič. Prijateljstvo z njo jo je zaznamovalo in pri- bližalo naši stvarnosti. Kot pravi Magris, je pomembno, da se ko- renine neke skupnosti vodorav- no srečujejo z drugimi skupnostmi. Pomemben je čut pripadnosti, prav ta- ko pa čut za sodelovanje. “Nadaljujte tako! Potrebu- jemo osebe, ki pričajo o želji po srečanju, dialogu, medsebojnem spozna- vanju”. Vedeti moramo, kdo smo, da se ne bi bali drugačnega. “Za Tržič je to bistveno”. V nadalje- vanju je Paola Benes - ob branju izbranih Kosovelovih poezij - povzela nekaj aktualnih potez njegove ustvarjalnosti in izazila željo, da bi bila naša želja po kul- turi “nalezljiva”. V zadnjem delu kulturnega srečanja je časnikar in pesnik Miha Obit na kratko predstavil knjigo Quel Carso fe- lice, ki je izšla lani. “Kosovel je zelo aktualen tudi danes”, je de- jal. Še in še moramo govoriti o njem, ki je naravnost kričal, da Evropa umira. Zato je Obit na povabilo tržaške založbe Transal- pina prevedel in zbral 40 pesmi, posvečenih Krasu, in knjigi, ki je namenjena v prvi vrsti Italija- nom, dodal krajši esej. Kristjani in družba1. marca 20184 Kaj storiti? Če opazimo v svoji notranjo- sti ter okoli nas pravkar opi- sane znake, nam Cerkev, naša mati in učiteljica, skupaj z včasih grenkim zdravilom ponuja v tem postnem času sladko sredstvo molitve, mi- loščine in po- sta. Več časa posve- timo molitvi in omogočimo svojemu srcu, da odkrije skrivne laži, s katerimi vara- mo sami sebe in bomo končno začeli iskati tolažbo v Bogu. On je naš Oče in hoče za nas življenje. Izvajanje mi- loščine nas osvobaja po- hlepnosti ter nam pomaga odkriti, da je drugi moj brat, saj to, kar imam, ni nikoli sa- mo moje. O, kako bi hotel, da se miloščina spremeni za vse v res pravi stil življenja! O, kako bi hotel, da bi kot kri- stjani posnemali zgled apo- stolov in bi videli v možnosti podeljevanja svojih dobrin z drugimi konkretno pričevan- je občestva, ki ga živimo v Cerkvi. Glede tega vas spod- bujam skupaj s sv. Pavlom, ko je povabil Korinčane, naj na- pravijo nabirko za skupnost v Jeruzalemu: “To namreč ko- risti vam” (2 Kor 8,10). To še na poseben način velja med postnim časom, ko številne organizacije napravijo nabir- ko za Cerkve in ljudi v težavah. O, kako bi hotel, da bi v naših vsakodnevnih od- nosih pred bratom, ko prosi pomoč, mislili, da je tudi to poziv božanske previdnosti, saj je vsaka miloščina pri- ložnost postaviti se na stran previdnosti Boga do svojih otrok. In če se danes On po- služuje mene, da bi pomagal bratu, kako ne bo jutri po- skrbel za moje potrebe, torej On, ki ga nihče ne prekaša v velikodušnosti? In končno, post odvzame moč našemu nasilju, nas ra- zoroži ter tako predstavlja po- membno priložnost za rast. Po eni strani nam omogoča okušati to, kar občutijo tisti, ki jim res manjka najbolj po- trebno ter prenašajo vsakod- nevno lakoto, po drugi strani pa izraža stanje našega duha, lačnega dobrote in žejnega Božjega življenja. Post nas prebudi, napravi nas bolj po- zorne do Boga in do bližnje- ga ter razvname voljo po po- korščini Bogu, ki edini nasiti našo lakoto. Hotel bi, da moj glas seže on- kraj meja katoliške Cerkve ter doseže vse moške in ženske dobre volje, ki so odprti za poslušanje Boga. Če ste kot mi prizadeti zaradi širjenja krivičnosti po svetu, če vas skrbi led, ki hromi srca in de- janja, če vidite, da se zmanjšuje skupen čut za člo- veško, se nam pridružite, da bomo tako skupaj klicali Bo- a Radiu Trst A so se v pe- tek, 16. februarja, začeli Postni govori, ki jih le- tos pripravlja msgr. Janez Ober- star, ravnatelj škofijskega misi- jonskega semenišča Redempto- ris Mater v Trstu. Gre za postne kateheze, v katerih msgr. Ober- star razmišlja o postu kot o po- sebnem času milosti, ki človeku pomaga, če vanj vstopi pravilno, da lahko globlje doživi smisel tega obdobja cerkvenega leta in se ustrezno pripravi na največji N krščanski praz-nik, praznikKristusovega vstajenja. Po- slušalci bodo lahko slišali nekaj tudi o tem, da je postni čas slika našega življenja, ki je polno bojev, porazov, pa tudi zmag. Postni čas nas želi spod- buditi k temu, da ne zbežimo iz svoje resničnosti, temveč da se spoprimemo z vsakdanjim križem in bolj resno začnemo računati na Božjo pomoč. Velika noč nam prihaja naproti s svojo zmagoslavno močjo, ki vstopa v naše konkretno življenje kot po- moč in rešitev. Postni govori so na sporedu vsak torek in petek ob 18.45 do velikega petka, 30. marca 2018. Prejeli smo Zdrava Marija ali Veseli se, Marija? rejšnji advent je francoska škofovska konferenca odo- brila nov prevod dela mo- litve Oče naš. Po novem bodo Francozi molili: “Et ne nous lais- se pas entrer en tentation”, prej so molili: “Et ne nous soumets pas a' la tentation”. Papež Frančišek se je v intervjuju za te- levizijo TV 2000 strinjal z odločitvijo francoske škofovske konference. Vendar ne mislim pisa- ti o tem, am- pak vza- mem to kot spodbudo za kritičen pregled sla- bega, celo zgrešenega prevoda pozdrava angela Ga- brijela Mari- ji pri molitvi Zdrava Ma- rija. Če pogledamo, kaj piše v grškem izvirniku in današnjih izdajah Svetega pisma, bomo opazili, da je današnja beseda “zdrava” čisto zunaj konteksta angelovega pozdrava. V grškem originalu angel poz- dravi Marijo z besedo “Kaire”, kar pomeni “Veseli se”. Beseda “Kaire” pomeni tudi “Raduj se”. Rusi in Srbi pozdravljajo Marijo z besedo “Raduj se”. Mislim, da bi bilo pravilno, če bi tudi slovenska škofovska konfe- renca pregledala in odobrila nov P prevod pozdrava angela Gabrije-la Mariji pri molitvi Zdrava Ma-rija, ker današnji prevod ne sa- mo, da ni dobro preveden, am- pak je, kot sem že omenil, pov- sem zgrešen. Ne vem, kdaj se je udomačila molitev Mariji s pozdravom “Zdrava”, zagotovo pa vem, da je moja starejša teta še pred dru- go svetovno vojno in tudi po njej pozdravila Marijo s “Češčena Marija milosti polna”, kar se smiselno bolj približa grškemu originalu. Zakaj pišem vse to? Iz več razlo- gov. Prvi in najbolj banalen razlog je odgovor na to vprašanje: mislite, da kdo, ko pride na obisk, poz- dravi: zdrava Metka ali zdravi Ja- nez? Drugi razlog, prav nič banalen: vprašajmo otroka, ko moli Zdra- va Marija, kaj mu pomeni poz- drav Zdrava Marija. Odgovoril bo najbrž, da Marija ni bolna. In kako bo povezal besedo zdrava s tem, kar sledi: da je milosti pol- na in da je Gospod z njo. Morda zato, ker ni bolna? In tako bo zdrdral molitev, ne da bi vedel, kaj moli. Vse nekaj drugega je, če otrok moli: Veseli se ali raduj se, Marija, ker si milosti polna in ker je Gospod s teboj. Če se mu tako razloži, je to nekaj vzpodbud- nega, veselega, razumljivega. Še tretji razlog: tisti, ki radi mo- lijo, kot tisti, ki včasih molijo, v besedi “Zdrava” ne dobijo nobe- ne povezave, kot sem že omenil, z milosti polna in Gospod je s teboj zato velikokrat zdrdramo, ne da bi vedeli, kaj go- vorimo; se ne odpremo v vesel, zaupljiv, dialoški odnos z Marijo. Da molitev postane živa, vesela, intimna, moramo se veseliti - ra- dovati z Marijo, ker je Gospod z njo, in zato ji lahko z velikim zaupanjem rečemo: “prosi za nas grešnike zdaj in ob naši smrtni uri”. Če bomo tako mo- lili, ne bomo ostali osramočeni. V začetku sem omenil francosko škofovsko konferenco kot zgled, da ne bi prevladala zgrešena tra- dicija nad resnico. Lepo bi bilo, če bi se kdo napisal, kaj misli o tem. e. r. Jezusov prihod in njegovo poreklo Ko so se evangelisti soočili z Jezusovim trpljenjem, smrtjo in vstajenjem, jih je za- nimalo tudi njegovo javno delovanje, prili- ke, govori, čudeži, pogovori. Na koncu so poiskali še izročila o njegovem otroštvu in izvoru. Evangelist Marko ne opisuje dogod- kov Jezusovega otroštva. Njegova pripoved se začne z nastopom Janeza Krstnika, ki je pripravil Jezusov prihod. Matej in Luka sta pisala evangelij nekaj let kasneje, vsak s svo- jega zornega kota sta predstavila njegovo otroštvo. Na osnovi izročil so te pripovedi nastale verjetno v An- tiohiji in se po jeziku ter načinu pripovedo- vanja razlikujejo od ostalih delov evange- lija. Evangelista se ni- sta osebno poznala, snov za svoje evange- lije sta črpala iz ra- zličnih izročil. Matej izhaja iz skup- nosti kristjanov iz ju- dovstva, zato poudar- ja vlogo svetega Jožefa iz Davidove rodovine. Svoj evangelij začenja z Jezusovim rodovni- kom, od Abrahama naprej. Med njim in Jezusom je ključna oseba kralj David, ka- teremu je prerok Natan napovedal, da bo ostal njegov prestol na veke. (1 Sam 7,16) V tem rodovniku omenja štiri ženske: Tamaro, Rahabo, Ruto in Betšabejo, s tem je pokazal, da je Jezus vzel nase krhkost in greh člo- veštva. O Jožefu pove, da ni bil Jezusov oče in je hotel odsloviti Marijo zaradi domnev- ne prevare. Ko ga je angel poučil, da je spočela od Svetega Duha, jo je vzel k sebi. Luka se v svoji pripovedi o Jezusovem otroštvu zanima predvsem za Marijo in Je- zusov Božji izvor. Njegov rodovnik se ne vzpenja od začetkov do Jezusa, ampak od Je- zusa do Adama in s tem pokaže na njegov vesoljni pomen. O tem govori tudi 72 rodov, ki predstavlja 72 tedaj poznanih narodov. Predvsem pa Bog ni dihnil v Jezusa le svoje- ga Duha, ampak je Jezus resnično Božji Sin. Jezus je sprejel s svojim rojstvom vso zgo- dovino človeštva in na poseben način svoje ljudstvo. Evangelist Janez se je vprašal o Jezusovem izvoru, zato začenja evangelij s povezavo med stvarjen- jem sveta iz Bo- ga in učlovečen- jem Božjega Si- na. Pri tem je uporabil besedo Logos, ki ne po- meni le Besedo, ampak tudi red, načrt, izvor vse- ga. Kolikor je bila učinkovita stvarjenjska be- seda Boga, tako je bila učinkovi- ta tudi v učlo- večenju, ko je sprejela člo- veško telo. Zgo- dil se je čudež čudežev, da je Božji Sin zaživel v človeku, ki ga je ustvaril in ob- daril s svojim pečatom. Evangelist pravi, da je Beseda po- stavila svoj šotor med nami. Jezus je šotor, v katerem se zbira ljudstvo nove zaveze. On je luč, ki iz temačnega kaosa dela urejeno vesolje. Predvsem pa prinaša tistim, ki ve- rujejo vanj, da zaživijo nove odnose v Božjem življenju. To pomeni, da se moremo roditi v novem rojstvu iz Kristusove učlo- večene ljubezni. Tega dostojanstva si ne mo- remo dati sami, ampak je Božji dar, s kate- rim sodelujemo, ga razvijamo in se zanj zah- valjujemo. ZAKAJ PRAV JEZUS? (17) PRIMOŽ KREČIČ ga, skupaj se postili in skupaj z nami po- darili, kolikor je mo- goče, za pomoč bra- tom in sestram. Ogenj Velike noči Vabim predvsem člane Cerkve, da z vso gorečnostjo, podprti z miloščino, postom in molitvijo, stopijo na pot postnega časa. Če se včasih zdi, da v mnogih srcih ugaša dejavna ljubezen, pa tako ni v Božjem srcu! On nam namreč podarja vedno nove priložnosti, da bi začeli ponovno ljubiti. Ugodna priložnost tudi letos bo pobuda “24 ur za Gospo- da”, ki nas vabi v kontekstu evharističnega češčenja k obhajanju zakramenta spra- ve. Leta 2018 bo torej poteka- la v petek, 9., in soboto, 10. marca, in sicer navdihnjena ob besedah Psalma 130,4: “Pri tebi je odpuščanje”. V vsaki škofiji bo vsaj ena cer- kev ostala nepretrgoma 24 ur odprta za možnost molitve češčenja in zakramentalne spovedi. V noči Velike noči bomo po- doživeli sugestiven obred prižiganja velikonočne sveče. Prižgana pri “novem ognju”, bo luč postopoma pregnala temo in razsvetlila vse, ki so se zbrali pri bogoslužju. “Sve- tloba slavno vstalega Kristusa naj prežene temine srca in duha”, da bomo lahko vsi mi podoživeli izkušnjo emavških učencev in bo po- slušanje Gospodove besede in nahranitev z evhari- stičnim kruhom omogočilo našemu srcu, da bo ponovno zagorelo v veri, upanju in de- javni ljubezni. Iz srca vas bla- goslavljam ter molim za vas. Ne pozabite moliti zame. / konec Poslanica svetega očeta Frančiška za postni čas 2018 “Ker se bo krivičnost povečala, se bo ljubezen pri mnogih ohladila” (Mt 24,12) Postni govori na Radiu Trst A Post, poseben čas milosti Kristjani in družba 1. marca 2018 5 Skupnost družin Sončnica: p. Karel Gržan Prebudimo misel! Ločujmo dopustno od nedopustnega! GORICA ater dr. Karel Gržan o sebi najraje pravi, da je z rado- stjo duhovnik in s pono- som kmet. Vmes pa je tudi pro- doren filozof, publicist in pisa- telj, človek prefinjenega uma in modrega srca, sposoben proni- ciljivih razmišljanj in sintez, du- hoven in obenem duhovit, znan tudi kot puščavniški in uporni pater, ki odstira srčike teoloških in družbenih problemov ter so- govornikom oz. poslušalcem od- pira nova miselna obzorja; mi- mogrede je tudi doktor znanosti s področja literarnih ved. Skup- nost družin Sončnica iz Gorice ga je v soboto, 17. februarja, prvič povabila v Močnikov dom, da bi uvedel letošnji niz preda- vanj. In večer je presegel pričako- vanja organizatorjev, saj v dvo- rani ni bilo dovolj prostora za vse, ki jih je privabil ugledni gost. V Gorici je spregovoril o nevzdržnosti družbenih razmer. Te so tudi vzrok njegove knjige 95 tez, pribitih na vrata svetišča neoliberalnega kapitalizma za osvoboditev od zajedavskega hrematizma, s katero ljudi pozi- va, naj se odvrnemo od izrojene ekonomije (z besedo, ki je bila dolgo 'prikrita', jo imenuje “kri- vični in zločinski hrematizem”) in obudimo nauk prave ekono- mije, katere temeljno poslanstvo je “skrb za dom in posamezni- ka”. Da bi bolje živeli v družbi, ki ji pripadamo. Pred 500 leti je Martin Luther ugotovil, da je treba “iz besedo- vanja o Bogu pometati marsikaj, kar v govorjenje o Bogu ne spa- da”. V želji, da bi ljudje danes živeli spokojno in zadovoljno, da bi se misel večine ne osredo- točala zgolj na to, kako živeti, da bi mogli preživeti, je p. Gržan iz ekonomije pometal, kar v eko- nomijo ne spada. Miselno izho- dišče je našel v starih civilizaci- jah, ki imajo (že pred krščan- stvom) boga za očeta. “To pome- ni, da smo drug do drugega so- odgovorni, da ne moremo niko- gar puščati vnemar. Če rečemo, da je Bog stvarnik, moramo ime- ti do vsega stvarstva spoštljiv od- nos”. Grški filozofi so pisali, da je edina dopustna družbena ure- ditev t. i. ekonomija, kar pomeni skrb za dom, skrb za slehernika. Doma se poskrbi za vse: to ne po- meni, da imajo vsi enako, vsi pa imajo dovolj! Doma smo vsi siti. Nismo uniformirano oblečeni, smo pa oblečeni tako, da nam je prijetno in toplo, da se ugodno počutimo. Doma smo spoštljivi, pravični in odgovorni. Nikogar P ne puščati vnemar: to pomenigrška beseda ekonomija. Na-sprotje temu je že za stare mo- drece hrematizem: to je, ko večina ljudi in stvarstva v bolj ali manj suženjskem razmerju delu- je za peščico izbrancev. Znano je, da osem posamezni- kov na svetu poseduje toliko bo- gastva kot revnejša polovica člo- veštva. “To ne bi bil problem, ko bi imela revnejša polovica člo- veštva dovolj”. Podatek, da vsak dan umre zaradi revščine 36 ti- soč otrok, nam govori, da je ne- kaj hudo narobe. Sedanja uredi- tev očitno nima kaj opraviti s “pošteno, pravično in odgovor- no skrbjo za dom”, temveč z iz- koriščanjem večine za dobiček posameznikov. V ekonomiji je kopičenje kapitala omejeno gle- de na skrb posameznika; v hre- matizmu te omejitve ni. “Naj- večja globalna prevara” na svetu je trenutno ta, da se je izraz hre- matizem preprosto izgubil. Mor- da prav zato, ker kot pojem “ni dopusten, ker je krivičen in v po- sledicah celo zločinski”. Ni do- volj, če ločujemo samo odpadke. Naučiti se moramo ločevati to, kaj je v ekonomiji v skladu s “po- skrbeti pravično in odgovorno za slehernika”, kaj pa ne. Hrema- tizem oz. “izrojena ekonomija je danes največji transvestit, ki se preoblači v nasprotni spol, v eko- nomijo. Tega transvestita je treba preprosto razkrinkati zaradi stisk in bolečin posameznikov, ker trenutni koncept nima nič opra- viti z evangeljsko logiko, v kateri je Bog oče, mi pa smo drug do drugega soodgovorni”. Ta misel se mora prebuditi! Začnimo raz- mišljati z logiko ločevanja dopu- stnega in nedopustnega. Krivic je še in še! Ko bi države znižale proračun za vojsko za sa- mih 10%, bi čez noč odpravili vso revščino z obličja sveta. Za- kaj tega ne storijo? “Hrematizem potrebuje orodje manipulacije”. V Sloveniji je npr. tri tisoč delav- cev 'na minimalcu', samo 16% mladih je v varni obliki zaposlit- ve. “Za hrematizem je to potreb- no”, ker hoče zožiti fokus našega razmišljanja na skrb za preživet- je. Dogaja se veliko zlorab, a ljud- je o njih ne razmišljajo, ker so že veseli, če imajo službo. Izko- riščani ljudje morajo biti na de- lovnem mestu prijazni, z na- smeškom na obrazu, da v trgovi- ni boljše prodajajo... “To so čustveno zlorabljeni ljudje”! P. Gržan je večkrat podčrtal, da ni proti kapitalizmu, “toda ta ka- pitalizem je treba prečistiti logi- ke zajedavskega hrematizma”. Do teh sklepov ni prišel zaradi kakšnih filozofskih razlogov, ampak zato, ker se je srečal s kon- kretnimi ljudmi in zgodbami. Eno leto je živel na cesti, po mo- delu sv. Frančiška, brez evra v žepu. “Sprehajal sem se po blatnih ce- stah sveta in se srečeval s konkretno stisko lju- di... Če je Bog moj oče, mi bo na koncu tudi rekel: Zakaj si molčal? Zato, da si živel v lažnem ugodju?... Najlažje je biti čisti in nedolžni in molčati”... Zato je dvignil glas: pomembno je zopet prebuditi besedo ‘hre- matizem’ in utirati logiko “po- skrbeti za dom”! Knjižica 95 tez, ki je doživela 11 tisoč izvodov in jo je prejel tudi papež Frančišek, ne vsebuje 95 resnic, je poudaril predavatelj, temveč miselne izzive za razmi- slek in razpravo. “Ni treba se strinjati z mano, tega sploh ne pričakujem! Pričakujem pa, da se vzbudi misel”, da se vzbudi “pre- mik zavesti”, da končamo mirno sedeti v fotelju. “Prebudite pre- mislek! Ta čas je za to ugoden”. Gržan je optimist, ker v zadnjih 20 letih srečuje bistveno razliko v prebujenosti ljudi. “Ne morejo nas več tako omamljati, kot so nas nekoč. Pri vedno večjem šte- vilu ljudi se prebuja misel, ho- tenje po dialogu, premiku. Pre- buja se evolucijski vzgib”. Lahko bi rekli, da “Zavest prebuja zavest v vedno večjem številu ljudi, ki se nočejo dati ujeti ne v edino re- snično partijo ne v edino re- snično religijo. Božji Duh prebu- ja, vzgiba in kliče k prebujenju in osvobojenju. Vedno več ljudi si upa misliti, ne rabi več pred se- boj zidovja za občutek varnosti in resnice. Moja resnica ni resni- ca! Moja resnica je samo misel- no-spoznavno izhodišče, ki ga ponujam v dialog, v debato”. Na posebno goreč način je pater poudaril, kako “pomembno je, da s prizorišča življenja ne od- stranjujemo svetih in modrih ljudi”. Ostareli in nebogljeni - “nemočni ljudje” - tako rekoč “motijo hrematistične koncepte in jih je treba zato odstraniti, da so tisti, ki še lahko delajo, čim manj moteni”. In vendar bi mo- rali biti prav “nemočni ljudje” še kako prisotni v družbi, “ker srčijo človeško skupnost. Zato so Indijanci pravili, da to so sveti ljudje”. O inteligenci pa tole: le 2% otrok imata talent “dobro si zapomniti, pravilno ponoviti in petko (najvišjo oceno; op. ur.) dobiti”. A to ni edina inteligen- ca! “Inteligenc je cel kup”: upošteva se zgolj racionalna in- teligenca, toda obstajajo tudi čustvena, duhovna, socialna, praktična, estetska, tehnična, in- teligenca v odnosu do ljudi, živa- li, zemlje... Zelo bi bilo inteligentno, je še dejal Gržan, ko bi bila pedagogika ta- ko spretna, da bi sle- hernika prepoznala v njegovi inteligen- tnosti, ga tam spod- budila k razvoju, obenem pa bi mu pomagala uvideti in sprejeti področja, kjer je posameznik šibkejši, da ne bi prišlo do frustracij in, posledično, ma- nipulacij. V atenski šoli so po- gruntali, da se mora otrok naučiti samo temeljnih znanj; na tej osnovi mora potem razvijati svojo misel. Sprehajali so se po stebrišču, učitelj je bil provoka- tor: na podlagi osvojenega znan- ja je otrokom postavljal vprašan- ja, da so razmišljali naprej. Posta- vlja se vprašanje, ali danes ne “vzgajamo otrok v sužnje, ki zna- jo samo še pravilno ponoviti in petko dobiti”, “ali jim izzivamo miselni potencial”. Čas za razmi- slek je nevaren... Če nočemo, da bo otrok razmišljal s svojo glavo, je dovolj, da mu nudimo (pre) več informacij. In vendar je vedno več evolucij- ske napetosti, ki ogroža hrema- tizem. Zato nas bo hrematizem skušal spodbuditi v medsebojni spor. Pomislimo na terorizem, nemire na Bližnjem vzhodu, be- gunski val, vdor islama, pa še na- petosti na religiozni osnovi, “to je najbolj nevarno”. Vprašanje je, “kdo šahira”... Rešitev ni ne v vojni ne v revoluciji. “Rešitev, ki jo potrebuje naš čas, je v ironiza- ciji. Izsmejati je treba norost”. Iz- smejati je bila stara veščina pre- raščanja. Modri vladarji so imeli dvornega norčka, ki so ga izbrali med miselno najbolj pronicljivi- mi in sposobnimi. Njegova na- loga je bila ironizacija potencial- nih norih odločitev kralja ali mi- nistrov. “Ko je izginil visoko cen- jeni status dvornih norčkov, je lahko zavladala norost”. Ironija je “preventiva pred norostjo”. Ironizacija pa naj bo zdrava in konstruktivna, temelji naj na zdravi samozavesti. Tudi v eko- nomiji moramo spoznati, kaj je v družbi in ekonomiji vredno in kaj je vredno posmeha, ker je be- dasto, noro, izkoriščevalsko, zločinsko. Na koncu je gost srečanja, ki ga je Sončnica priredila v sodelo- vanju s Kulturnim centrom Bra- tuž in krožkom Anton Gregorčič, položil na srce poslušalcem še nekaj nasvetov, pravo življenjsko sintezo: “Pomembno je, da mi- slite in ne dovolite svojo misel ukalupiti! Da živite iz dostojan- stva svojega razmišljanja”. Te mi- sli pa naj bodo “spoznavne re- sničnosti, ki iščejo preraščanje v dialogu”. Možnost za miselno nadaljevanje in nadgrajevanje nam lahko dajo samo tisti, ki ne mislijo tako kot mi. Zato: “Ne za- pirajte se v 'resnico', ki je izraz ogroženosti, ampak misel spoz- navne resničnosti odprite v sme- ri osvobajanja”. Danijel Devetak ogosto slišimo, da se je po svetu pojavila neka nenavadna kritika, da je prepričanje kristjanov, pri ka- terih se krščanska vera sklada z versko resnico, da to pre- pričanje nujno vodi v nasilje in nestrpnost. Regensburški škof Müller je imel l. 2006 na ne- deljo Kristusa Kralja zanimivo pridigo, v kateri je takšno sta- lišče takole ovrgel: “Božjih cil- jev ni mogoče podpirati z na- siljem in kršenjem človekovih pravic. Če se kristjan na tej po- dlagi oklene Boga, to še ni fun- damentalizem, ki zaničuje lju- di, ampak je naše “oklepanje” krščanskega Boga in njegove vseobsegajoče ljubezni. To je osnova za odprtost do drugih ljudi in drugih veroizpovedi. Jezus je nastopal kot kralj re- snice. Nam pa ta resnica ni zaupana zato, da bi se je pola- stili in jo vsiljevali drugim. Ta resnica ni nič drugega kot Božja obljuba vsemu člo- veštvu. V nasprotju z vojaškim in duhovnim imperializmom pričuje Kristus za resnico s svo- jo ponižnostjo in s svojo smrtjo na križu, kjer je pokazal tudi svojo nemoč. Krščanstvo predpostavlja, da se ljudje svo- bodno odločajo za Kristusa. Če kdaj, danes kristjani nočemo ljudi pridobiti s propagando ali jih obvladati z nasiljem, ampak jih želimo s svojim pričevanjem povabiti, da raz- mislijo o Jezusu, o tem Jezusu, ki je oznanjal božje kraljestvo”. Pri tej izjavi je izvzet kakršen koli verski fanatizem, kot tudi fundamentalizem. Prav o tem velikokrat skušajo razpravljati ljudje, ki nimajo osnovnih poj- mov o veri. Če je kdo veren in reče nekomu, naj tudi poskrbi za sorodnika, ki je nevarno bo- lan, da bi prejel zakramente za umirajoče, to še ni vsiljevanje. Kot tudi ni versko vsiljevanje, če sosed opozori soseda, da se je začel verouk, pa je prav, da tja pošlje tudi svojega otroka. To so osnovne dolžnosti kri- stjana in ne kršijo verske svo- P bode kogar koli že.Drugo pa bi bilo, če bi kdo de-lal nad nekom pritisk v imenu Boga, ali zaradi vere. Res je, da se je to v zgodovini tudi doga- jalo. Bili so tedaj drugačni po- gledi na pristop k sočloveku, pa zato je samo po sebi razum- ljivo, da so poznali tudi dru- gačna merila v verskem svetu. Dogaja se tudi, da je nekdo pri pristopu k sočloveku neroden in njegovo dobronamerno de- janje, ki ima v sebi verski mo- tiv, izpade čudno, ali celo žal- jivo. Spominjam se dogodka, ki ga je opisal solnograški nadškof Reinhold Stecher v eni od svojih knjig, takole piše: “Srečala sta me mladeniča, me pozdravila in mi rekla: 'Kristus je vstal'”! Škof ju nekaj časa gleda, potem pa prasne v smeh, ki je bil kar krepak kro- hot, in reče: “Pa to jaz oznan- jam, odkar sem duhovnik”! Fanta se nista dala ugnati in nadaljujeta: “To smo vam prišla povedat midva”! On pa nazaj: “Pa to vama lahko jaz tudi povem, saj sem od vaju starejši in sem vedel prej kot vidva”! Škof je bil sicer zvit in je pogovor nadaljeval tako, da je ta dva fanta “izvlekel iz kaše”. Ko sta odšla, je škof vzdihnil: “Ljubi Bog, kakšne nerode pošiljaš po svetu, da Te oznanjujejo”! Takšen neroden pristop lahko naredi tudi ško- do, da se nekdo še bolj oddalji od Boga. Med kristjani lahko rečemo, da je zelo veliko brezbrižnosti, pa tudi verske mlačnosti, zato o nekem fundamentalizmu skoraj ne moremo govoriti. Res pa je, da lahko pride tudi do verske nestrpnosti, še zlasti če je nekdo neroden in neko versko zadevo pove z vsiljivim tonom ali na neprimeren način. Ob takšnem dogodku je dobro, da se zaustavimo in si vzamemo čas tudi za pogovor, pa v miru in trezno stvar raz- mislimo, da se zadeva razčisti in razjasni. Ambrož Kodelja Ljudje se svobodno odločajo za Kristusa Med vero in fundamentalizmom V nedeljo, 4. marca 2018, se bodo verniki iz Moša in Ločnika ter č lani i tal i janskega in slovenskega bratstva Frančiškovega svetnega reda skupaj odpravili na Gradno, vasico v osrčju Brd, v cerkvi katere hranijo dragocen križev pot Zorana Musiča. Tam bodo skupno s krajani opravili to postno pobožnost v slovenskem in italijanskem jeziku. Nato bo Herko Saksida, kustos za umetnostno zgodovino na Gradu Dobrovo, prikazal navzočim Musičevo umetnost pred izkušnjo koncentracijskega taborišča in po njej, torej njegov osebni in bivanjski križev pot. Tudi to srečanje, do katerega prihaja po zaslugi osebnih stikov med ljudmi ob meji, želi spletati in utrjevati prijateljstva v Kristusu. Zbiranje ob 14.45 pred cerkvijo na Prevalu; nato bodo verniki krenili proti Gradnemu z lastnimi vozili. Toplo vabljeni! Gradno / Križev pot Nadškof Reinhold Stecher Goriška1. marca 20186 četrtek, 22. februarja 2018, so v galeriji Kulturnega centra Lojze Bratuž odprli razstavo Rojstvo novih domovin. Dokumentar- na razstava, ki sta jo v Ljubljani pripra- vili Rafaelova družba ter Narodna in univerzitetna knjižnica, pri- kazuje in opisuje življenje in bogato ustvarjalnost sloven- skih beguncev v Italiji in Av- striji. Po glasbeni točki go- jenke glasbene šole Emil Ko- mel Antje Gruden in pozdra- vu predsednice KC Lojze Bra- tuž Franke Žgavec je sprego- vorila avtorica razstave Helena Janežič. Prisotnim je povedala, da je počaščena, da je zopet v Gorici in da govori o tematiki, ki je v naši domo- vini še vedno drugorazredna in zamolčana. Helena Ja- nežič je zaposlena v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani in skrbi za nekdanji cenzurirani “D fond”, kjer je shranje- na nekoč prepovedana literatura. V tem fondu je shranjen tudi begunski tisk, ki je nastal med leti 1945 in 1949 v taboriščih v Italiji in Avstriji. Dolgo je razmišljala, kako bi te dokumente predstavila v obliki razstave, in končno je to nastalo v sodelovanju z drugima dvema avtorjema, in sicer Heleno Jaklitsch in Lenartom Rihar- jem. V uvodu imamo opis dogodkov iz leta 1945, ko je iz političnih razlo- gov Slovenijo zapustilo kar 20.000 Slo- vencev. Predstavljena je travmatična pot, ki se je marsikomu vtisnila v spo- min kot eden najbolj groznih dogod- kov v tistem času. Skoraj 12.000 be- guncev je angleška vojska vrnila Jugo- slaviji in malokdo je preživel. Večina jih je končala pobita v breznih. Želja po vztrajanju in nadaljevanju po svoji poti je izjemen trenutek v zgodovini slovenstva. Po nekaj dneh, ko niso imeli niti še strehe nad sabo, so že ustanovili prvo šolo in potem še gim- nazijo. Začetno so šole delovale brez papirja, brez klopi, brez nobenega pri- pomočka, a so kljub temu vztrajale. Razstava namenja posebno pozornost begunskemu ti- sku. V teh letih je izhajalo več kot 80 naslovov perio- dičnih dnevnikov, časnikov in revij; če pa preštejemo vse, kar je bilo tiskano (knjige, monografije, brošure), števi- lo preseže 500 naslovov. Na fotografijah so prikazani pri- zori iz življenja v taboriščih, kjer so be- gunci kljub hudim razmeram ustano- vili zbor in orkester, prirejali gledališke predstave in športne dogodke. Zelo močna je bila tudi skavtska sekcija; de- javne so bile tudi razne delavnice, v katerih so izdelovali predmete za vsakdanjo rabo, a tudi umetniške izdelke. Razstavlje- ne so fotografije in pričevanja šestnajstih ljudi, ki so na svoji koži doživeli begunsko pot. Vsebino razstave v razširje- nem obsegu lahko najdemo tudi v istoimenski knjigi, ki so jo izdali ob tej priložnosti. Na koncu sta pozdravila Mar- jana Poznič in Jure Komar, taj- nica in predsednik Zedinjene Slovenije iz Argentine. Pred- sednik je povedal, da v Argen- tini Slovenci nadaljujejo to po- slanstvo, ki so jim ga zapustili starši v begunstvu, in širijo na- prej slovensko kulturo med nove generacije. Marjana Poznič, katere oče in mati sta tudi na slikah iz časa begunstva, se je zahvalila avtorjem razstave, da se te zgodbe širijo v javnosti in da lahko ljudje spoznajo, koliko so se begunci žrtvovali za slovenstvo. Razstava bo na ogled v galeriji Kulturnega centra Loj- ze Bratuž do 30. marca ob prireditvah in po domeni. MČ V etni volilni občni zbor Pro- svetnega društva Štandrež je bil 19. februarja 2018 v prostorih župnijskega doma An- ton Gregorčič v Štandrežu. Uvod- nim pozdravnim besedam pred- sednika Davida Vižintina so sle- dila tajniška in blagajniška po- ročila ter odgovornih za dramsko in zborovsko dejavnost. Predsed- nica Zveze slovenske katoliške prosvete Franka Padovan je društvu čestitala za vsestransko in uspešno delovanje ter zagoto- vila vso podporo krovne kultur- ne organizacije. Pozdravila je tu- di v imenu Sveta slovenskih or- ganizacij. Predsednik društva sKultura Marjan Breščak je izrazil zadovoljstvo zaradi sodelovanja društva pri raznih pobudah. L Član odbora društva F. B. Sedejiz Števerjana se je pohvalno izra-zil o delovanju štandreškega društva in zaželel še nadaljnjih uspešnih prizadevanj. Viktor Sel- va se je pridružil pozdravom v imenu MoPZ Mirko Filej. Tajnica Chiara Mucci je podala poročilo o enoletnem delovanju društva, ki je segalo na razna kul- turna področja in bilo povsod ze- lo uspešno. V letu 2017 je dram- ski odsek nastopal s komedijo Dohodnina in jo uprizoril več kot dvajsetkrat. Tudi vedra igra Gremo v teater, ki je na reperto- arju že več kot deset let, je dožive- la osem ponovitev. Na Prazniku špargljev so v župnijskem parku pod lipami uprizorili prizor iz de- la Romeo in Julija. Posebno razveselji- vo in vzpodbudno je, da se je tudi mla- dinski dramski od- sek predstavil z novo vedro igro za male in velike Ogledalo, povej …. Premiera je bila 4. novembra v priredbi in režiji Daniele Puja. V letošnjem januarju so se člani dramske družine ponovno izkazali z no- stalgično komedijo Toneta Par- tljiča Čaj za dve v režiji Jožeta Hrovata. V enem mesecu so igro uspešno ponovili že šestkrat. Čla- ni dramskega odseka so prejeli številna priznanja in nagrade na raznih tekmovanjih. Delovanje društva obsega še dru- ga področja, od zborovskega do družabnih pobud. Odgovorna za zbor Roberta Marussi je občni zbor seznanila z delovanjem zbo- ra, ki je v lanski sezoni večkrat nastopal. Zapel je na revijah Ce- cilijanka in Primorska poje, na Prešernovih proslavah, na božičnih koncertih v štandreški cerkvi, v goriški stolnici in v Ron- kah, ob odkritju spomenika štan- dreškim žrtvam prve svetovne vojne in še ob drugih priložno- stih. Marussijeva je pozvala mla- de, naj pristopijo k zboru, in se zahvalila zborovodkinji Zulejki Devetak. Društvo je priredilo vsakoletni Praznik špargljev z bogatim kul- turnim in družabnim sporedom, gle- dališko abon- majsko sezono, dan slovenske kulture, večere, namenjene predavanjem, razstave, marti- novanje in dva izleta. Božidar Tabaj je poročal tudi o tem, kar se do- gaja ob gledaliških predstavah v zakulisju; te zahtevajo namreč razne tehnične in druge storitve. Zahvalil se je vsem, ki zvesto spremljajo naše delo, ki širi kul- b prazniku slovenske kulture so goriški upo- kojenci 17. februarja 2018 priredili izlet v Brda. Naj- prej so se peljali v Šmartno, ob- zidano vas na razgledni vzpeti- ni. Pesnik Gradnik jo imenuje 'orlovsko gnezdo'. Naselje je najbrž nastalo na rimskih te- meljih. Postalo je utrdba na stra- teški benečansko-avstrijski meji. Danes je arhitekturni biser, kul- turni spomenik. Od 16. do 18. stoletja je bilo Šmartno po- membna obrambna točka, ki je O Benečani niso nikoli zavzeli. Vobzidju med nekdanjimi sed-mimi stolpi so se vojaški plačan- ci lahko premikali. Naselje je bi- lo obdano z globokim jarkom. Vas ja dobila ime po cerkvi sv. Martina, največji v Brdih. Zvo- nik je bil prvotno stolp, zvon je iz leta 1857. Prezbiterij in križev pot je naslikal Tone Kralj. Nasel- je so počasi spreminjali. Pred nekaj leti so vas zelo lepo obno- vili. V Hiši kulture je obnovljen kompleks treh hiš, namenjenih kulturnim prireditvam, razsta- vam, koncertom, predavanjem itd. V 'Briški hiši' je tudi razstava hiše od starih časov do da- nes. Po ogledu Šmartnega so izlet- niki nadaljevali vožnjo v Medano, slikovito vi- nogradniško vasico, kjer so si ogledali rojstno hišo velikega pesnika Alojza Gradnika, ki je v številnih pesniških zbirkah bolj kot vsi drugi znal pričarati na- ravo Brd in Bricev. V isti hiši se je rodil tudi pesnik Ludvik Zor- zut, ki je briško življenje 'znal upesniti' bolj na ljudski način, pogosto v narečju. Znana Zor- zutova pesniška zbirka je Ptička briegarca. Alojz Gradnik se je ro- dil v Medani leta 1882, umrl pa leta 1967; pokopan je na poko- pališču v Medani nedaleč od rojstne hiše. Bil je pesnik, pre- vajalec in po poklicu sodnik. Med pesniškimi zbirkami so najpomembnejše: Padajoče zvezde, Pot bolesti, De profun- dis, Večni studenci. Znane so njegove pesmi o Medani. Z vrha Medane se v bližini cer- kve odpira lep pogled od Alp do Jadrana, na vzho- du pa na vipolško ravni- no. Medana je v osrčju vinorodne briške pokra- jine, kjer obiskovalce privabljajo znani agritu- rizmi. Pri raznih vinarjih si vsak lahko ogleda zbirke likovnih del. V Medani je vredno ogle- da tudi pokopališče, na katerem je na začetku grob pesnika Gradnika. Posebno lepa so Brda spomladi ob cvetenju češenj. Pot je goriške izletnike nato vodila v kraj Neblo blizu Dobrovega, kjer je sledilo valentinovo družabno srečanje. IN Tradicionalni februarski izlet Goriški upokojenci na valentinovo v sončnih Brdih Člani Prosvetnega društva Štandrež so zborovali Pregled bogatega delovanja v minuli sezoni turno ustvarjalnost po celi Slove- niji, po Koroškem in seveda v naših krajih. Izrazil je zadovol- jstvo, da imamo perspektivne na- slednike, ki bodo nadaljevali naše več kot petdesetletno delo- vanje na dramskem področju. Povedal je, da je zelo težko najti primerne tekste, še posebno za mladinske igre. Blagajniško poročilo je podala Daniela Puja. Predsednik David Vižintin je v svojem poročilu izpostavil po- membnost sodelovanja z društvi iz bližnjih krajev v Sloveniji; to ne prispeva samo h krepitvi med- sebojnih odnosov, ampak prive- de tudi do skupnih kulturnih po- bud. Zaželel je, da bi začutili važnost in lepoto slovenske kul- ture, ki nas ohranja in utrjuje kot skupnost. V društveni odbor so bili izvolje- ni: Vanja Bastiani, Marko Brajnik, Marjan Breščak, Jurij Faggiani, Pietro Grav- ner, Matej Klanjšček, Lo- renzo Marussi, Roberta Ma- russi, Alberto Medeot, Chia- ra Mucci, Ma- rio Mucci, Damjan Pau- lin, Daniela Puja, Božidar Tabaj in David Vižintin. Nadzorni odbor pa se- stavljajo: Lucijan Kerpan, Lucijan Pavio in Viktor Selva. Na prvi seji odbora si bodo porazdelili fun- kcije. DP Foto DP V letu 2018 bo Krožek Anton Gregorčič izvedel pomemben deželni projekt Zastaviti skupne moči za skupne cilje - ob 10. obletnici smrti dr. Mirka Špacapana. Projekt financira Dežela Furlanija Julijska krajina na podlagi izrednega razpisa za izvedbo celovitega programa pobud za ovrednotenje in širitev rabe slovenščine. Na programu so dejavnosti za področja, na katerih je deloval Mirko Špacapan, in sicer zdravstvo, politika, glasba, kultura in šport. Prav s športom se je uradno začel projekt. V nedeljo, 25. februarja, so v občinski telovadnici v Sovodnjah organizirali 4. pokrajinsko srečanje S3 Volley. To je turnir mini in mikro odbojke, ki je bil letos posvečen Mirku Špacapanu. Partnerja prvega dogodka sta bila ŠZ Soča in Občina Sovodnje ob Soči. Poleg staršev in otrok, ki so do kraja napolnili dvorano, so bili prisotni tudi odgovorni za okrajni odbor FIPAV Julijske krajine Paolo Mania', odbornica ZSŠDI Loredana Prinčič, predsednik SSO Walter Bandelj, pokrajinski tajnik stranke Slovenska skupnost Julijan Čavdek in predsednik Krožka Anton Gregorčič Bernard Spazzapan. Pred začetkom je Julija Cotič občinstvu prebrala dvojezični zapis o življenju in delu Mirka Špacapana in povedala, kako je v naši sredini pustil neizbrisno sled in kako je pomembno ohraniti njegovo moralno dediščino zato, da lahko mlajšim generacijam posredujemo sporočilo, ki nam ga je zapustil. S svojo vsestransko angažiranostjo nas je naučil, da je uspeh sad zagnanosti in trdega dela in da za majhno skupnost, kot je naša, uveljavitev pomeni tako uspeh na volitvah kot športna zmaga, tako uspešen zborovski nastop kot odlično uprizorjena predstava. Turnirja se je udeležilo kar 150 mladih odbojkarjev goriških športnih društev Soča, Azzura, Pieris, Fincantieri, Mariano, Grado, Staranzano, Villesse, Cormons in Mossa. Vsi igralci so dobili spominsko majčko. Turnir mikro in mini odbojke je v prijateljskem vzdušju uspešno potekal v režiji odbornikov in mladih odbojkarjev ŠZ Soča. Podobne pobude so vsekakor hvalevredne, saj otroke usmerjajo k zdravemu udejstvovanju. /MČ Turnir mini in mikro odbojke Razstava / Rojstvo novih domovin Begunci so se izjemno žrtvovali za slovenstvo KC LOJZE BRATUŽ Goriška 1. marca 2018 7 Večer v Števerjanu “Vaš Terčelj” lovensko katoliško prosvet- no društvo Frančišek Bor- gia Sedej iz Števerjana je v februarju, mesecu, posvečenem kulturi, v tamkajšnjem župnij- skem domu priredilo večer v spo- min na Filipa Terčelja. Društvo je k organizaciji dogodka spodbu- dila zbirka Vaš Terčelj, ki jo je v preteklem letu izdala Goriška Mohorjeva družba. Njegove svete uglasbene pesmi je GMD izdala ob 70-letnici njegove smrti in 100-letnici mašniškega po- svečenja. Filip Terčelj je bil po- sebna osebnost, ki je bil v nemi- losti vseh političnih režimov. Ro- dil se je leta 1892 v Grivčah, vasi nad Goro nad Šturjami, in bil ubit leta 1946 v Davči. Čeprav je večino svojega življenja preživel v Ljubljani, je bil med letoma 1922 in 1934 dodeljen goriške- S mu nadškofu Sedeju v pomoč zadelo med goriškimi Slovenci poditalijansko okupacijo. Na Go- riškem je deloval kot duhovnik, pesnik in pisatelj samostojnih knjižnih izdaj, pisec in urednik revije Naš čolnič; bil je duša go- riške Prosvetne zveze. Na dogodku v Števerjanu sta nje- gove uglasbene pesmi predstavi- la dva zbora: domači Mešani pev- ski zbor Frančišek Borgia Sedej, ki nosi ime škofa, s katerim je bil Terčelj povezan vse življenje, ter Mešani zbor župnije Šturje, od koder je prihajal duhovnik, po rodu Vipavec. Marko Tavčar, tajnik GMD, je predstavil zbirko šestih zvezkov in povedal, da je bila začetna ide- ja urednice, Marije Pegan, nati- sniti spominsko izdajo stare 3- delne zbirke uglasbitev njegovih nabožnih pesmi (Božji spevi, Go- spodov dan, Zdrava Marija) in molitvenik Molimo (med letoma 1929 in 1933 natisnjene pri GMD). Po temeljitem premisleku so izdajo vsebinsko obogatili ter dodali sklad- be Brede Šček in vseh do zdaj neiz- danih ugla- sbitev dru- gih sklada- teljev. Zbirka v glasbenem smislu pri- naša zven skladatel- jskega sno- vanja prve polovice 20. stoletja, saj so po njegovih besedilih po- segali številni slovenski skladatel- ji, in to ne samo primorski. Za iz- dajo prvotnih 114 Terčeljevih pe- smi v izvornih pesmaricah je bil kot urednik odgovoren Vinko Vodopivec in tudi to je razlog, da se v teh zbirkah pojavljajo, poleg njegovih uglasbitev, še mnoge druge od njegovih prijateljev skladateljev. Vodopivec jih je namreč spodbujal, zaradi pe- sniške kakovosti, k uporabi bese- dil Filipa Terčelja. Tako v zbirkah najdemo imena, kot so Lojze Bra- tuž, David Doktorič, Ivan Lahar- nar, Emil Komel, Alojzij Mav, Stanko Premrl, Matija Tomc, Martin Železnik, France Cigan, Ciril Vremšak in drugi. Na prireditvi v Števerjanu so zaz- venele številne skladbe teh skla- dateljev. Zbor iz Števerjana je pod taktirko Patricka Quaggiata po- slušalce popeljal skozi vse najpo- membnejše trenutke cerkvenega leta, od božičnih, postnih do ve- likonočnih pesmi, in tako prika- zal razvejeno ustvarjalnost Filipa Terčelja, ki je prispeval besedila za vsako liturgično priložnost. Iz- bor skladb zbora iz Šturij pa je pod vodstvom Marinke Šuštar predstavil večinoma Marijine pe- smi. Za konec sta združena zbora zapela še Najvišji, vsemogočni Bog in s tem slavnostno zao- krožila večer, posvečen Filipu Terčelju. Metka Sulič Obvestila Skupnost družin Sončnica vabi v četrtek, 1. marca, ob 20. uri v Močnikov dom v Gorici na tretje izmed štirih predavanj. Partnerski in družinski terapevt Izidor Gašperlin bo govoril o temi  Upravljanje s čustvi v odnosih. SPDG vabi v petek, 2. marca, ob 18.30 na predstavitev zanimivega popotovanja s kolesom po deželah Evrazije. Vtise in fotozapise bo predstavil član novogoriškega planinskega društva, planinec in kolesar Karlo Bizjak. Večer bo v Tumovi predavalnici (Verdijev Korzo 51). Vstop prost. Občina Števerjan, poveljstvo orožnikov Števerjan, župnija sv. Florijana in Marije Pomočnice, KD Briški grič in SKPD F. B. Sedej vabijo v torek, 6. marca 2018, ob 20. uri na sedežu Kulturnega društva Briški grič, Bukovje 6, na predstavitev publikacije Kraje in prevare? 112 Orožniki preprosti napotki za zaščito pred prevaranti. Predaval bo Andrea Missio z orožniškega poveljstva Občine Števerjan. Glasbena matica in SCGV Emil Komel vabita na skupni nastop učencev iz Doberdoba, ki bo v četrtek, 8. marca, ob 18.30 uri na sedežu društva Jezero v Doberdobu. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja praznovanje dneva žena v četrtek, 8. marca, z izletom v San Daniele za kratek ogled mesta in pršutarne. Sledi družabno srečanje v Tricesimu. Vpisujejo po tel. št. 0481 884156 (Andrej F.), 0481 20801 (Sonja K.), 0481 882183 (Dragica V.), 0481 78138 (Sonja Š.). Odhod z avtobusom št. 1 bo iz Gorice s trga Medaglie d'oro - z Goriščka ob 8. uri in z avtobusom št. 2 iz Doberdoba tudi ob 8. uri, nato bosta oba avtobusa z običajnimi postanki peljala do Pilošča v Štandrežu. Iz Tricesima bo vračanje proti domu ob 19. uri. SPDG načrtuje od 16. do 22. junija izlet v Piemont. Obiskali bodo Torino in si ogledali najbolj znane spomenike in zanimivosti, med temi tudi Muzej egipčanske kulture. V naslednjih dneh bodo obiskali dve alpski dolini na meji s Francijo (dolina Chissone in trdnjava Fenestrelle) ter se povzpeli do izvira Pada. Drugi del izleta bo namenjen spoznavanju in odkrivanju zanimivosti v pokrajini Langhe in ogledu mesta Pavia. Prevoz z avtobusom iz Gorice. Informacije in prijave Vlado (3317059216). PD Rupa - Peč vabi na vsakoletni izlet v Maroko od 23. do 30. avgusta 2018. Info tel. 0481 882285 (Ivo Kovic). PD Štandrež organizira izlet v Normandijo od 21. do 25. aprila 2018. Izletniki si bodo ogledali Givery, Rouen, Arromanches in Omaha Beach, Bayeux, Mt. Saint Michel, St. Malo, Chartres, Dijon, Annency, Aosta in Pont Saint Martin. Cena potovanja bo odvisna od števila udeležencev (nihala bo od 595 evrov do 632 evrov + cena letalske vozovnice - od 75 do 160 evrov). Potrebna sta veljavna osebna izkaznica ali potni list. Podrobne informacije dobite ob vpisu, lahko pa pokličete tudi na tel. št. 3479748704 (Vanja), 0481 20678 (Božo), 0481 21608 (Mario, po 18. uri). “Male oglase” najdete na našem portalu www. noviglas. eu. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 2. 3. 2018 do 8. 3. 2018) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 2. marca (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Sobota, 3. marca (vodi Ezio Gosgnach): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem, terskem, rezijanskem in ziljskem narečju. Nedelja, 4. marca: ponovitev oddaje Okno v Benečijo. Ponedeljek, 5. marca (v studiu Stefania Beretta): Pravljični svet. Torek, 6. marca (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 7. marca (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Hoja, ti hoja, ljubica moja - Izbor melodij. Četrtek, 8. marca (v studiu Andrej Bavcon): Četrtkov večer z glasbo - Zanimivosti, obvestila in humor. Igor Povše Pred dvema desetletjema je odšel. A njegova svetloba je ostala. Mama in tata Spominska maša bo v nedeljo, 4. marca 2018, ob 10. uri v cerkvi sv. Ivana v Gorici. KATOLIŠKA KNJIGARNA v sodelovanju z Založbo Mladika vabi na kavo s knjigo Majda Artač Sturman (O)GRADITI SREČO Z avtorico se bo o njeni novi pesniški zbirki pogovarjala prof. Majda Cibic v četrtek, 8. marca 2018, ob 10. uri v prostorih knjigarne na Travniku 25 Pod pokroviteljstvom Kavo bo ponudilo podjetje NOVO PRI GORIŠKI MOHORJEVI DRUŽBI Marko Cesen Scek OBNOVA ZVONOV VIPAVA Ohranjanje slovenske kulturne dediščine Renato Podbersič JERUZALEM OB SOČI Judovska skupnost na Goriškem od 1867 do danes Šesti spominski večer: Silvanu ... z ljubEznijo “Verjel je v umetnost in glasbo, ki se širita brez meja” SCGV KOMEL in ARSATELIER rof. Silvan Kerševan je bil markantna osebnost, raz- gledan intelektualec, svo- jevrsten vizionar, več desetletij “glava in srce” Slovenskega cen- tra za glasbeno vzgojo Emil Ko- mel. Čeprav je pred šestimi leti prerano umrl, je v zavesti mno- gih, ki so ga poznali, še vedno živo navzoč. Ob spominu nanj se še največkrat posmejejo, obu- jajo njegove šaljive besede, izra- ze in kretnje; kot genialen izo- braženec je namreč imel pretan- jen čut za ironijo, zraven pa še poseben talent: znal je povezo- vati ljudi in skupaj snovati no- vo. Na njegov rojstni dan, 21. fe- bruarja, sta se mu šola Komel in Arsatelier v Kulturnem centru Lojze Bratuž tudi letos hvaležno in vedro poklonila z bogatim glasbenim večerom, ki sta ga za- snovali njegova naslednica, rav- nateljica Alessandra Schettino, in muzikologinja Metka Sulič, zrežirala pa Sanja Vogrič. Z do- godkom so tudi obeležili 65. obletnico delovanja glasbene šole. Ravnateljica je v svojem nagovoru med drugim pouda- P rila, da si je šola Komel s časompriborila svoj prostor in postalaugledna glasbena ustanova v našem prostoru. Največje zaslu- ge za to ima prav Kerševan, ki je v razvoju šole pustil neizbrisen pečat. “Gledal je preko meje, ko so ostali gledali stran od nje. Vi- del je svet brez meja, ko je meja še stala. Verjel je v umetnost in glasbo, ki se širita brez meja in ju nihče ne more ustaviti”. Da- nes želijo nadaljevati njegovo delo z enakim zagonom. Trudi- jo se, da bi otrokom nudili do- bro glasbeno izobrazbo in po- magali se izražati. Pot šole Ko- mel ni bila vedno enostavna, je še dejala ravnateljica, pa tudi da- nes časi niso zelo naklonjeni razvoju goriškega glasbenega potenciala. Čaka jih veliko dela in žrtvovanja, “da bi ohranili to, kar smo, in nadaljevali naše po- slanstvo” skupno z gojenci in njihovimi starši. Spomine na prehojeno pot in korenine, iz katerih je pognala in zrasla šola, sta v veznem besedilu obudila Katja Terčič in Jakob Murovec. Koncert sam so uvedli pevci Otroškega in mladinskega zbora Komel, ki sta pod taktirko Da- mijane Čevdek Jug odpeli dve (Kerševanu ljubi) pesmici. S skladbami različnih obdobij in zvrsti je nastopilo več komor- nih skupin. Kot solist je z bril- jantnim Chopinovim Scher- zom nastopil 17-letni goriški pianist iz razreda prof. Gadjieva Lorenzo Tomada; on in skupina Komel Contemporary Jazz En- semble sta iz rok Alessandre Schettino in predsednika Blaža Kerševana prejela štipendijo sklada Silvan Kerševan. Letošnji večer so na poseben način popestrila video pričevanja nekaterih primor- skih kulturnih delavcev, sode- lavcev in prijateljev prof. Kerševana, ki so z njim preho- dili daljšo ali krajšo pot. V spo- minih Lojzke Bratuž, Vide Bi- težnik, Franke Žgavec, Marilke Koršič, Vlaste Vižintin, Jurija Križniča, Božice Ambrožič, Hi- larija Lavrenčiča, Martina Sre- brniča, Marca Fantinija in Tat- jane Gregorič je še enkrat zaživel lik profesorja in ravna- telja, “očeta” šole Komel kot po- sebnega stičišča različnosti, brez katerega bi Goriška danes goto- vo ne bila takšna, kakršna je. DRUŠTVO JADRO vabi na večer z angleškim filmom OB 100. OBLETNICI ANGLEŠKIH TOPNIČARJEV NA KRASU Večer bo vodil Dario Frandolič s pomočjo zgodovinarja Mitje Jurna in Marca Mantinija četrtek, 1. marca 2018, ob 20.30 v ronškem avditoriju Foto Metka Sulič Kultura1. marca 20188 o daljšem premoru so se v prostorih Katoliške knjigar- ne na sicer zmeraj bolj pu- stem goriškem Travniku spet ogla- sila srečanja z avtorji, naslovljena Na kavi s knjigo. Klepete ob dišeči kavici, ki jo ponuja tržaško podjet- je PrimoAroma, pripravlja Kato- liška knjigarna, pokroviteljstvo pa daje Javna agencija za knjigo Republike Slo- venije. S knjigarno sta tokrat sodelovala za- druga Most in združenje Evgen Blankin. Gost je bil namreč Giorgio Ban- chig, ki je predstavil svojo knjigo Ob zvo- ku remonike. Izšla je ob 150-letnici plebi- scita in priključitve Benečije in Rezije h Kraljevini Italije. Izda- la sta jo omenjena za- druga in združenje. Pogovor, ki ga je vodil dr. Damjan Paulin, je bil v četrtek, 22. februarja 2018, dopoldne. Giorgia Banchiga, novinarja, pu- blicista, zgodovinarja, dolgoletne- ga urednika štirinajstdnevnika Dom – bil je njegova “duša” tudi v hudih časih italijanskega pritiska - in vsestranskega kulturnega delav- ca ni treba posebej predstavljati. Povemo naj le to, da velja za naj- boljšega poznavalca zgodovine Be- neške Slovenije, saj je veliko razi- skoval in še raziskuje. Napisal je mnogo prispevkov o zgodovini in kulturi Benečije. Za “prizadevno P DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (7) Dimitri Tabaj Oglej je že dolga stoletja zelo po- membno versko in kulturno sre- dišče obsežnega območja. O tem priča veliko število knjig, rokopi- sov in napisov. Tokrat je našo po- zornost pritegnil širši javnosti ma- lo znan in pravzaprav izginuli na- pis, katerega sledi so še prisotne v arhivih in predstavljajo zanimiv dokaz o starodavnih koreninah slovenske državotvornosti, še pose- bej z ozirom na Goriško. Iz arhivskih dokumentov iz leta 1195 izvemo, da je pred vhodnim portalom oglejske bazilike, ki je v tistem času nedvomno veljala kot eden najpomembnejših krščan- skih hramov na svetu in še danes hrani relikvije največjega pomena, približno od leta 1100 stala rimska nagrobna plošča, na katero so v srednjem veku zapisali (oz. izkle- sali), da koroški vojvoda Henrik III. Eppensteinski - s soglasjem svojega brata, patriarha Ulrika I. - odstopa oglejskemu kapitlju odvetniško sodstvo (lat. “placitum advoca- tiae”). To pomeni, da so bili pri- padniki karantanske (koroške) vla- darske hiše Eppenstein odvetniki (torej fevdalci, ki so v sodstvu za- stopali druge fevdalce) Oglejskega patriarhata prav tako kot Goriški grofje: ti naj bi bili torej že v zelo starih časih povezani po krvi (ali vsaj funkcionalno zaradi oglejske- ga odvetništva) s koroško vladar- sko hišo. Dejstvo, da je bil napis postavljen pred vhodnim porta- lom, torej v najprestižnejšem kraju v celem patriarhatu, kjer so bili se- stanki odvetniškega zbora, nam pove, da so tedanji oblastniki želeli podčrtati vse te povezave kot nekaj zelo pomembnega. To je izpričano tudi v notarski kopiji zapisa iz leta 1195 in v arhivskih dokumentih Rožaške opatije (furlansko Badie di Rosacis, italijansko Abbazia di Ro- sazzo), ki so jo ustanovili sami Ep- pensteinci in kjer so dolga stoletja delovali benedektinci iz Milj (nem. Millstatt) na Koroškem. V koroških Miljah naj bi prvo cerkev postavil karantanski knez in svetnik Domi- cijan (? - 802) in v bližnji okolici naj bi okrog leta 970 nastali tudi znameniti Brižinski spomeniki, najstarejši slovenski zapisi, kar nedvomno priča o starodavni kul- turni, duhovni in vojaški poveza- nosti teh območij. Še nezanemar- ljiv podatek: dolga stoletja so Go- riške grofe pokopavali ravno v Rožaški opatiji, prav tako nekatere koroške vojvode (Ulrika I in Hen- rika V). Sami oglejski patriarhi so včasih bili koroškega rodu. Kolikor mi je znano, ni nikjer za- beleženo, kdaj in kako je omenjeni napis izginil izpred oglejske bazili- ke, a pred glav- nim vhodom še danes stojita na- grobnik z namer- no izbrisanim, odklesanim napi- som in rimska kamnita plošča z napisom, ki je v glavnem nečitljiv. K sreči obstaja omenje- na notarska kopi- ja iz leta 1195. Dober razlog za izbris, skrivanje ali premestitev napisa bi lahko imeli bodisi Benečani po vojaški zasedbi Oglejskega patriarhata leta 1420 bodisi Italijani po prvi svetovni vojni. Benečanom napis je bil nedvomno v veliko napoto, saj so se potego- vali za nasledstvo Goriških grofov in so hoteli dokazati, da so ti bili vazali beneškega doža, ne samo za posestva (eksklave) v Furla- niji (Belgrad, Sv. Marica, Go- ričica in ostale staroslovenske vasi blizu Codroipa), temveč za celotno grofijo, kar seveda ni bilo res, saj - kot so zapisali zgo- dovinarji baron Karl von Czo- ernig-Czernhausen, grof Viljem Coronini von Cronberg in prof. Sergio Tavano - že sama belo- rdeča progasta polovica go- riškega grba dokazuje, da so bili Goriški grofje tesno povezani s Koroško in kot taki neodvisni - v tem delu svoje državnosti - od Oglejskega patriarhata. Kot pa- latini - torej kot predstavniki kralja - so celo sedeli na enem od dveh sedežev Vojvodskega prestola na Gosposvetskem pol- ju pri obredu ustoličevanja ko- roških vojvod (včasih so sami bili vojvode), takoj po potrditvi plemiških pravic pri Knežjem kamnu, pri katerem je bil obredni jezik slovenščina. Rožaško opatijo so ustanovili karantanski vladarji Eppensteinci in v njej so dolga stoletja delovali benedektinci iz Milj na Koroškem. Tukaj so pokopavali Goriške grofe in tudi nekatere koroške vojvode (Ulrika I in Henrika V). Vhodni portal oglejske bazilike je bil najpomembnejši kraj v celem patriarhatu. Tukaj je bil na nekem kamnu izklesan napis, ki je pričal o odvetniških pravicah karantanske vladarske hiše in posledično Goriških grofov. (foto JMP) Replika oklepa in ščita z goriškim grbom na gradu v Gorici. Zgodovinarji baron Karl von Czoernig-Czernhausen, grof Viljem Coronini von Cronberg in prof. Sergio Tavano pravijo, da belo- rdeča progasta polovica goriškega grba dokazuje, da so bili Goriški grofje tesno povezani s Koroško in kot taki neodvisni - v tem delu svoje državnosti - od Oglejskega patriarhata. Vojvodski prestol na Gosposvetskem polju na Koroškem. Prestol ima dva sedeža, na zahodnem sedežu je sedel Goriški grof kot predstavnik kralja, na vzhodnem pa vojvoda, takoj po potrditvi (v slovenskem jeziku) plemiških pravic pri Knežjem kamnu. delo za ohranitev slovenskega je- zika, kulture in zavesti” mu je predsednik republike Slovenije Bo- rut Pahor l. 2016 vročil odlikovan- je, medaljo za zasluge. Marsikaj bi ostalo prikrito, če ne bi Banchig te- ga zabeležil, je poudaril dr. Paulin in se mu zahvalil za hvalevredno delo, ki ga opravlja. Dvojezična knjiga Ob zvoku remonike / Al suono della remonica je zelo zajet- na in opisuje dogodke, ki so pred 150 leti privedli Benečane in Rezi- jane, da so se odločili za pristop h Kraljevini Italije s plebiscitom, ki je potekal 21. in 22. oktobra 1866. Za svojo dragoceno zgodovinsko pripoved je Banchig uporabil raz- ne uradne dokumente in številne publikacije (tudi tiste, ki so izšle v Furlaniji in v slovenskem časopi- sju, ki se sicer ni poglobilo preveč v vso zadevo, o tem so le na kratko pisale Ljubljanske novice in l. 1884 je Edinost objavila članek o poteku plebiscita in o političnem priti- sku), ki so z različnih zornih kotov obravnavale ta zapletena zgodo- vinska dejstva. Skušal je čim bolje osvetliti, zakaj so se Beneški Slo- venci tako odločili. Naslov knjige, ki zajema širši zgodovinski okvir, je povzel iz dnevnika župnika An- tona Banchiga iz Sv. Lenarta, ki je zapisal, kako je potekal plebiscit 20. oktobra l. 1866 v Podutani: “Danes so prišli Piemontesi ob zvoku remonike”. Avtor je že v naslo- vu hotel poudari- ti, kakšna farsa je bilo to ljudsko gla- sovanje in kako so tudi z “zvijačo” in propagando prisi- lili ljudi, da so se odločili za Italijo. Bilo je veselo vzdušje in vsi so šli na volišča; kdor ni šel, so ga nad- zorovali. “Volitve” so potekale jav- no, na trgu, kjer sta stali dve škatli za glasovnice, ki so bile označene z da ali ne. Tako je bilo javno vid- no, kaj je kdo glasoval. Volilno pra- vico so imeli le moški od 21. leta dalje. Vse skupaj pa je potekalo v slogu vaške veselice. Godba je igra- la, pili so in plesali; na tak način so ljudi laže izigrali in zaslepili (po- dutanski župnik piše, da so patrioti vse leto prihajali v vas, igrali na harmoniko in kričali “Viva l’Ita- lia”). Volivcev je bilo v Nadiških dolinah okoli 80 (veliko mla- dih je bilo ali še v vojski ali po svetu kot delavci migran- ti), v Reziji in Bardu pa okoli 60. Edini človek v Podutani, ki je volil proti, je bil duhovnik Valentin Bledič. Ta do- godek je kot citat iz Trinkovega ko- ledarja iz l. 1966 Banching tudi prebral iz svoje knjige. Beneški ljudje so bili prepričani, da jim bo Kraljevina Italije dala tiste pravice, neko “avtonomijo” in privilegije, ki so jih imeli pod Beneško repu- bliko, ko so bili kolikor toliko svo- bodni, avtonomni. Imeli so svoje uradnike, sodnike, lahko so govo- rili svoj jezik, niso imeli višjih oblasti, ki bi jih pogojevale. Poleg tega so bili Beneški republiki “ko- ristni”, ker so branili prehode v Soško dolino. Treba je res poznati vse ozadje, da lahko razumemo, zakaj se je Benečija takrat odločila za Italijo, čeprav še zdaj ostaja ne- kakšna neznanka. Avstrijska upra- va oz. pokrajina Lombardo Veneto jim namreč ni hotela dodeliti pra- vic, ki so jih zahtevali. Imeli so jih pač za Italijane. Uradna slo- venščina je bila priznana le v cer- kvi. Slovenska duhovščina iz Go- riške nadškofije je skrbela za ljudi v Benečiji. 1. januarja 1866 je npr. kobariški kaplan Andrej Znidarčič napisal članek v Soči, da je treba skrbeti za naše brate onstran meje in jih vključiti v Goriško nadškofi- jo, ker niso zadovoljni z avstrijsko administracijo. Pristojni iz osmih občin, ki jih je ustanovil še Napo- leon, so npr. večkrat pisali cesarju, naj jim dodeli pravico, da bi imeli vsaj enega sodnika in uradnike, ki bi razumeli slovenski jezik, a nik- dar niso dobili odgovora. Tudi to je bil eden od vzrokov, da niso ho- teli biti več pod Avstrijo. Posledice plebiscita so bile za Benečijo po- razne in marsikdo se je kesal svoje odločitve. Politični program Italije je bil namreč jasen: uničiti te Slo- vane. V četrtkov pogovor je ob koncu posegel tudi dr. Branko Marušič, ki je beneški plebiscit uokviril v širšo evropsko politično sliko. Ta je bila dokaj kompleksna in v tem okviru je povedal, da je bil plebi- scit že prej določen in seveda tudi njegov izid. V njem vidi sorodnost z Londonskim tajnim paktom z dne 26. aprila 1915. Iva Koršič Katoliška knjigarna / Na kavi s knjigo Zapletenost beneške zgodovine in “farsični” plebiscit V organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Zveze pevskih zborov Primorske, Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji, Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice in Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta se bo v petek, 2. marca, začela 49. zborovska revija Primorska poje, na kateri se bo zvrstilo 32 koncertov v različnih krajih Primorske z več kot dvesto pevskih zborov. Letošnja priljubljena in najbolj množična revija je posvečena 200. obletnici rojstva Miroslava Vilharja, 140. obletnici rojstva Vinka Vodopivca in 50. obletnici smrti Brede Šček. Na Goriškem, Tržaškem in v videmski pokrajini bo 11 koncertov, od teh trije bodo v cerkvenih prostorih. V videmski pokrajini bo Primorska “zapela” v nedeljo, 18. marca, v večnamenski dvorani v Sovodnjah in na Trbižu v občinskem Kulturnem centru, kjer bodo nastopili zbori iz Primorske in Koroške, ter v Zavarhu v nedeljo, 22. aprila, v cerkvi sv. Florjana. Na Goriškem bodo štirje koncerti, in sicer: 16. marca v cerkvi sv. Andreja ap. v Štandrežu, 18. marca v Kulturnem centru Lojze Bratuž, 6. aprila na sedežu društva Kremenjak v Jamljah ter 14. aprila v domu Andreja Budala v Štandrežu. Na Tržaškem pa bo prvi koncert v petek, 2. marca, v Marijinem domu v Trstu, sledili bodo koncerti: 3. marca v cerkvi sv. Marije Magdalene v Bazovici, 25. marca v KC Anton Ukmar-Miro v Domju ter 15. aprila v Kulturnem domu Prosek-Kontovel na Proseku. ZSKP bo organizirala koncerta v Štandrežu in v Gorici ter sodelovala pri koncertu na Trbižu. V cerkvi sv. Andreja ap. v Štandrežu bo nastopilo pet zborov, ki se bodo predstavili s sakralnim programom, in sicer: MePZ duhovne sekcije A. M. Slomšek iz Zagreba, MePZ Georgios iz Pirana, MePZ Sv. Jernej z Opčin, MePZ Jacobus Gallus iz Trsta, Komorni zbor Grgar - Nova Gorica. Soorganizator koncerta je PD Štandrež. V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici pa bo nastopilo sedem zborov: Učiteljski pevski zbor OŠ Pivka, MePZ Encijan iz Pulja, ŽePZ Kras iz Opatjega sela, MoPZ Kras iz Opatjega sela, Nonet Primorsko iz Mačkolj, MePZ Košana ter Ženska vokalna skupina Barkovlje in Glasbena kambrca. Soorganizator koncerta bo MePZ Lojze Bratuž. Primorska poje se bo končala v nedeljo, 22. aprila, v cerkvi sv. Florijana v Zavarhu. Primorska poje Foto DD Kultura 1. marca 2018 9 Dragoceno branje za boljše poznavanje naše zgodovine Koledar GMD – ali dobri stari pripovedovalec ohorjev koledar. To je pojem, ki je star 160 let. Prvič je namreč izšel leta 1857 v Celovcu z naslo- vom Slovenska koleda za leto 1858 in podnaslovom Sloven- skemu ljudstvu v poduk in raz- veselovanje. Toda tudi koledar Goriške Mohorjeve družbe se lahko sklicuje na več kot 90-let- no izhajanje, saj je prvi izšel je- seni leta 1924 za naslednje leto. Prav ta dolgoletna tradicija nam pove, da so koledarji publikacija, ki je vredna vse pozornosti, saj bi sicer utihnili. Koledar GMD za leto 2018 je le- tos že oblikovno zelo vabljiv, saj je grafična podoba jasna in pre- gledna. Naslovnica in fotografije koledarskega dela je prispeval goriški fotograf, inž. Marko Vo- grič, ki se je tematsko odločil, da bo predstavil za manjšino po- membna poslopja in domove, od Terskih dolin, mimo Čedada in Gorice do Trsta. Vsi posnetki so narejeni s preprosto kamero ‘luknjičarko’ in iz posebne – mišje perspektive, ki se v izbrani motiv navadno zazre s cestnega jaška. Vsaka fotografija je oprem- ljena z geo-koordinatami in na- tančno didaskalijo, ki pojasnjuje, kaj fotografija prikazuje in katere M ustanove in društva delujejo vhiši, objavljeni na fotografiji. Nanaslovnici lahko preberemo, kaj vse je fotograf ustvaril, Jurij Paljk pa je prispeval zapis o Vogričevi ustvarjalni izraznosti. Vsebinsko je Koledar večplastna poljudnoznanstvena publi- kacija, ki lahko ponudi ne- kaj zanimivega branja vsa- komur, ki bo zbornik, ki skupno šteje 291 strani, vzel v roke. V njem so ob- javili 60 člankov ter pesmi, ki sta jih prispevala Majda Artač Sturman in Vladimir Kos. Vsebinsko je koledar razdeljen na trinajst sklo- pov. Iz prvega sklopa z na- slovom Cerkev in verska vprašanja lahko razberemo veliko skrb za delo z mladi- no in socialnim obrobjem. Pod skupnim naslovom Narava, ekologija in zdrav- je se vrstijo še kako aktual- ne teme o podnebnih spre- membah, o pomenu pro- jekta o Trstu kot mestu zna- nosti, ali o naravnih znamenito- stih Doberdobskega in Prelosne- ga jezera, ki lahko postanejo tudi močan adut za turistični razvoj. Prav zanimiva in po svoje izzi- valna sta članka o psihosocial- nih problemih ostarelih in o de- lovanju Sklada Mitja Čuk. Trije članki so zbrani v sklopu Dežela FJK in narodno vprašanje. Zapis o minulih občinskih volitvah ima predvsem valenco kronike, članek o novem volilnem zako- nu in posledicah, ki jih bo imel za našo narodno skupnost, je vreden poglobitve. Zelo zanimi- vo je branje eseja o stanju sloven- ske manjšine na Hrvaškem. Go- spodarske teme osvetljujejo zad- nje reforme zadružnih bank pri nas, kar je privedlo do združitve ZKB in Zadružne banke Dober- dob – Sovodnje, a tudi katere možnosti se odpirajo z novimi infrastrukturami na Proseku in v bregu pod kraškim robom oz. kakšen potencial pomeni avtoh- tona vinska sorta rebula za Brda in Vipavsko dolino. Zgodovinske teme prinašajo res pester prerez, saj osvetljujejo obdobje prazgo- dovine s predstavitvijo zakladov Mušje jame pri Škocijanu, raz- mere ob prihodu Langobardov in kako je bilo organizirano reševanje ljudi iz turškega ujet- ništva. Filozofsko-zgodovinski je članek, ki pojasnjuje prepletanje slovenskega katoliškega in ver- skega vprašanja. Izredno jasna in povedna sinteza je namenjena 100-letnici konca prve svetovne vojne, 70-letnica Nove Gorice pa je priložnost za zapis o idejnem snovalcu te gradnje, prof. Zdrav- ku Jelinčiču. Tudi sklop Književ- nost, šolstvo in etnografija pred- stavlja več manj znanih tem. Iz- vemo na primer, da se je sam Na- poleon navduševal nad roma- nom 'Janez Žbogar', ki je izšel pred 200 leti, ali pa da si je pri- morski duhovnik in literarni urednik GMD, Bele, dopisoval s pisateljem in koroškim duhov- nikom Francem Ksaverijem Meškom. Izvemo tudi, da se je za psevdonimom Utva, ki ga zasle- dimo pod mnogimi zborovskimi skladbami, skrivala pesnica Ljud- mila Prunk, ki je živela tudi v Trstu. Marsikaj o slovenski pri- sotnosti v Tržiču je bolj jasno, ko preberemo spomin na tam- kajšnjo slovensko šolo. Etnograf- ska zapisa pa nam predstavljata posebne verze za pirhe iz Podlju- binja in hišna znamenja pri Ba- nih. V sklopu Jubileji dogodki in obletnice se zamislimo nad tem, kako je Južna železnica pred 160 leti spremenila naš svet, kakšno socialno in vzgojno vlogo ima že 140 let vipavsko gasilsko društvo oz. koliko je še aktualno žensko vprašanje ob 120-letnici izida Slovenke - prve ženske revije pri nas. Pravi scenarij za napeto zgodbo pa si naslikamo ob bran- ju bogatega življenja 90-letnika dr. Bonuttija. Koledar vsako leto svoje strani namenja tudi Spo- minskim zapisom in se tako po- klanja vsaj nekaterim osebam, ki so bile v našem zamejskem pro- storu še posebej aktivne oziroma so sodelovale z GMD. Pri tem so uredniki Marija Češčut, Majda Cibic in Marko Tavčar upoštevali datume smrti in tako objavili spominske članke o Savu Ušaju, Marjanu Slokarju, Rozaliji Simčič Lojk, s. M. Kristini Bajc, Pavlu Bračku, Remu Devetaku, Martinu Krannerju, Nadi Marte- lanc, Lojzetu Tulu, Kristjanu De- belisu in Viljemu Černu. Ustal- jena navada je tudi, da koledar objavlja poročila o Delovanju Mohorjevih družb iz Celja, Ce- lovca in same Gorice, kar omo- goča razumevanje okoliščin, v katerih sestrske družbe delujejo. Zadnji del zbornika objavlja kro- niko in poročila o delovanju raz- nih ustanov in društev. Te strani lahko banalno beremo kot našte- vanje pobud in prireditev, ki so jih izpeljali v Kulturnem centru Lojze Bratuž ali v nizu Pod lipa- mi, pri Zvezi slovenske katoliške prosvete na Goriškem ali Sloven- ske prosvete na Tržaškem oz. pri ZCPZ iz Trsta ali Gorice, v rojan- skem Marijinem domu ali pri SCGV Emil Komel, v Mladin- skem domu ali pri skavtih, lahko pa tudi pri tem odkrivamo kako velik ustvarjalni in poustvarjalni potencial vlagajo naši ljudje v to ljubiteljsko kulturno delovanje, kar ni le odraz osebnega veselja gledaliških igralcev, zborovodij in pevcev, glasbenikov in njiho- vih mentorjev, voditeljev in društvenikov, ampak odraža tudi neko širšo, kolektivno zavest o pomenu prosvetnega delovanja, ki resnično pomeni prvi okop pri ohranjanju narodne zavesti, jezika in kulture. Te strani so za- nimive tudi kot kronika, ker je koledar lahko tisti prvi vir, ki ra- ziskovalca napoti na pravo sled, ko želi poglobiti kako temo. Izredno dragocena sta tradicio- nalna končna prispevka v Kole- darju. Raziskovalka SLORI-ja No- rina Bogatec je zbrala zelo po- vedne statistične podatke o Izo- braževanju v slovenskem jeziku v Italiji v minulem šolskem letu, medtem ko je knjižničarka Kse- nija Majovski uredila Slovensko bibliografijo v Italiji za leto 2016. To je Koledar GMD za leto 2018. Bogate vsebine, ki bralcu ponu- jajo nešteto malih zgodb naših krajev in ljudi. Poznanje te kra- jevne zgodovine, pojavov in raz- mer pa nam omogoča, da lahko bolje razumemo tudi širše doga- janje in svet, v katerem živimo. LT enter za evropske študije in Tržaško knjižno sre- dišče sta na srečanju v Trstu v četrtek, 22. februarja 2018, imela v gosteh mednarodno zna- no operno pevko Bernardo Fink. Srečanje je doživelo izreden uspeh, saj je kljub slabemu vre- menu množica poslušalcev do zadnjega kotička napolnila prire- ditveni prostor. Polna dvorana obiskovalcev je dokazala, da je operna pevka Ber- narda Fink izredno zanimiva go- stja. S pevko se je pogovarjala prof. Neva Zaghet, ki se je dotak- nila zanimivih tem iz njenega življenja: od odraščanja, kako je potekala njena poklicna glasbena pot, pa do njenega doživljanja slo- venske kulture v tujini. Dogodek je uvedel krajši doku- mentarni film v režiji Marka Ma- nina, v katerem sta bila zaobjeta glasbena kariera in življenje slav- ne operne pevke. Bernarda Fink (1955) se je rodila v slovenski družini v Buenos Ai- resu v Argentini. Pevsko izobraz- bo je prejela na Visoki šoli za umetnost gledališča Colón, kjer je tudi nastopala kot mezzosopra- nistka. Bernarda Fink je izredno zadovoljna, da lahko s svojim gla- som posreduje poslušalcem to, kar so napisali genialni skladatel- ji. Ko se je učila, se ji je zdelo ne- verjetno, da iz papirja-notnih za- pisov lahko nastane tako čudovi- ta ustvarjalna moč. Zaveda pa se, da, če note ne dobijo pravega iz- vajalca, ki jih vrhunsko predela v zvok, ostanejo mrtev papir. “Gla- sba je skrivnosten svet, ki odpira nova vrata, stike, povezave. Ko se skrivnostni svet glasbe poveže s posameznikovo notranjostjo, so lahko rezultati osupljivi”, trdi mednarodno uveljavljena glasbe- C nica.Bernarda Fink pri nastopanjuizredno uživa in je prepričana, da nikakršen posnetek ne dopolni koncerta na odru. “Ustvari se tišina in kar naenkrat nastane ne- kaj nepopisnega”, je občuteno povedala. Njena mlajša sestra Ve- ronika je tudi operna pevka; zdaj živi z družino v Miamiju, brat Marko Fink, tudi svetovno znan pevec, pa že nekaj let živi v Sloveniji in s sestro Ber- nardo včasih tudi stopi na oder v pevskem duetu. Vse kaže na to, da Finkovi izhajajo iz glasbene družine, med- tem ko je Bernarda raz- krila, da nihče ni sploh načrtoval, da bi se kdaj ukvarjali s petjem, in so po obveznem šolan- ju ubrali drugo študij- sko pot. Bernarda Fink je študirala vzgojne ve- de, in ko je bila že na koncu četrtega letnika, se je odločila, da se poglobi v glasbeni svet. “Mo- zartove arije so mi čisto zmešale glavo”, je rekla in se zato odločila za študij na pevski šoli gledališča Colón. Kljub temu da je že nasto- pila v najpomembnejših in naj- večjih koncertnih hišah na svetu, ostaja za Bernardo Fink največje gledališe le Teatro Colón. Mo- gočnost tega gledališča je pevko že v mladosti popolnoma prevze- la. Po šolanju je šest let službovala v opernem zboru gledališča Co- lón. Finkova je omenila, da je bila nje- na družina številna in razmere ni- so bile vedno najboljše, kljub te- mu se ji je z delom in trudom uspelo povzpeti na vrh klasične glasbe. Prijeten pogovor s pevko je spleta- lo poslušanje po- snetih glasbenih vložkov Bernarde Fink. Gostje so prisluhnili Mozar- tovi ariji Parto, Parto iz opere La clemenza di Tito, sledil je odlo- mek Brahmsovega Liederja Liebe- streu ter nazadnje Schubertov An die Musik. Njen glasbeni repertoar je širok in sega od stare glasbe do del so- dobnih skladateljev 20. stoletja. Bernarda Fink je razkrila, da sodi glasba Johanna Sebastiana Bacha med njene največje ljubezni, kljub temu da je za njeno izvajan- je potrebna velika natančnost. V sedanjem življenjskem obdobju se raje odloča za Mahlerjev ro- mantični repertoar. V določenem obdobju je zelo rada prepevala tu- di Händla. Prizna, da njen glas ni prav primeren za Verdijevo gla- sbo. Kot pevka, ki je poznana po svoji vsestranskosti, redno sodeluje z Orkestrom Londonske filharmo- nije, Dunajskimi in Berlinskimi filharmoniki, Orkestrom Češke filharmonije, Danskim kraljevim orkestrom, s Staatskapelle iz Dre- sdna, z Orkestrom Bavarskega ra- dia, orkestroma iz Clevelanda in Filadelfije, z Evropskim komor- nim orkestrom in tudi z naj- boljšimi baročnimi orkestri pod taktirko dirigentov, kot so Blom- stedt, Muti, Gardiner, Gergiev, Harnoncourt, Jacobs, Jansons, Muti, Norrington, Pinnock in še bi lahko naštevali. O obsežnem umetniškem reper- toarju priča bogata in s številnimi priznanji nagrajena diskografija. Njeni posnetki so prejeli mnogo nagrad, med njimi Grammy, na- grado Gramophone, Diapason d'Or in številna druga priznanja. Bernarda Fink pravi, da trenutno noče več snemati, kajti izdala je že več kot 50 albumov. Moderatorka večera je predočila, da si večkrat ne predstavljamo, kakšno veliko žrtvovanje stoji za pomembno kariero. Operna pev- ka je pojasnila, da “nihče nas ne prisili, da to počnemo, zato naše delo ne bi imenovala žrtev. Vsaka služba ima lepe in težke stvari. Vsekakor moramo biti zelo po- zorni na zdravje, strogo pozorni, da se pred koncerti ne prehladi- mo”. Bernarda Fink je povedala, da se pred nekaj desetletji operne pevke dan pred koncertom sploh niso pogovarjale, imele so s seboj zvezek, v katerega so zapisovale stavke. Danes pa ta sistem ni več v rabi. Nekoč so se pevke celo za- vestno odpovedale, da bi postale matere; Finkova pravi, da je danes pevska kariera doživela bolj nara- ven pristop, tako da skoraj vse nje- ne kolegice, kot tudi ona sama, so si ustvarile družino z otroki. Bernarda Fink deluje kot velika, zadržana dama, tuje ji je vsako na- stopanje v smislu kake “prime donne”. Kljub temu priznana pevka trdi, da ji trema še včasih nagaja. “Trema je vedno. Smo ljudje in nismo stalno na “višini”, včasih se moramo naučiti, da si odpustimo in se prepričamo, da ni vsak dan najboljši. Prizadevati pa si moramo, da kar največ da- mo od sebe”. Med raznimi koncerti, na katerih je Bernarda Fink nastopila skupaj z bratom Markom Finkom, velja omeniti koncert, ki je bil v vladni palači v Rimu. To je bil koncert, ki sta ga Italija in Avstrija poklo- nili Sloveniji, ko je ta predsedo- vala Evropski uniji. Bernarda Fink pa je še posebej navezana na od- mevni dunajski božični koncert “Christmas in Vienna”, na kate- rem so že nastopili najboljši sve- tovni pevci, kot so Pavarotti, Do- mingo, Carreras. Ob tej priložno- sti je operna pevka zapela tudi znano Sveto noč v slovenščini ter koroško božično pesem, ki jo še danes poje na cerkvenem koru v Svečah na Koroškem. Glasbenica pravi, da je bila njena prva glasbe- na šola ljudska pesem. “Srednjee- vropska glasba temelji na ljudskih melodijah. Ko poučujem na ma- sterclassih, se mi študenje želijo predstaviti s težko opero; jaz pa jih takoj vprašam, naj mi zapojejo enostavno, ljudsko melodijo, kaj- ti, če bodo to melodijo znali za- peti čisto in muzikalno, ne bo težav niti pri težki kompoziciji, ” je prepričana Bernarda Fink. Iskrivo in brez dlake na jeziku je poslušalcem zaupala tudi turob- no zgodbo svojih staršev. Oče in mama sta živela in se izobraževa- la v Ljubljani. Oče je študiral pra- vo in je med drugo svetovno voj- no želel stopiti v kraljevo vojsko proti okupatorju, a bila je raz- puščena. Sodeloval je kot vaška straža in bil je pri domobrancih. Zaradi politične situacije so se starši 8. maja leta 1945 umaknili čez Ljubel. Oče in mati sta bila tu- di tri leta v taboriščih v Italiji, tam sta se tudi poročila in rodil se ji- ma je prvi sin. Pokazalo se je, da je njihova družina na črnem sez- namu tistih, ki bi jih morali po- novno vrniti komunistični Jugo- slaviji, zato so se odločili za beg v Argentino. Argentina je odprla vrata trem generacijam Finkove družine: prišli so stari starši, oče, mama in majhen otrok. Bernarda je odkrito povedala, da so njeni starši začeli iz nič graditi novo življenje. Ljubezen do Slovenije in zvestoba do slovenstva pa sta ostali kljub tragediji neomahljivi. Upali so v samostojnost Slovenije, kar so tudi dočakali. Doma je bil glavni jezik slovenščina, ob sobo- tah so se učili slovenskega pisanja in branja. Bernarda Fink se še da- nes občuteno spominja tudi bo- lečih spominov svoje družine, ko pomisli na sorodnike, ki so bili med vojno usmrčeni. “Mi smo živeli iz njihove zgodovine”, je povedala. Bernarda Fink se čuti Slovenka in je obenem ponosna, da se je rodila v Argentini. Priznana operna pevka se je v Ženevi spoznala z diplomatom Valentinom Inzkom, Slovencem iz avstrijske Koroške, poročila sta se in zdaj imata dva otroka. Na srečanju so tudi napovedali, da bosta Bernarda Fink in njen brat Marko nastopila 1. junija v mali dvorani gledališča Verdi v Trstu ob 70. obletnici Slovenske prosvete. To bo tudi enkratna pri- ložnost, da bomo lahko prisluh- nili imenitnemu pevskemu due- tu. Gostja je popolnoma navdušila poslušalce s svojo uglajenostjo in iskrenostjo. Centru za evropske študije pa je z organizacijo tega dogodka uspel sijajen kulturni podvig. Mam V Knjižnem središču v Trstu Izvrsten večer z odlično gostjo Bernardo Fink Tržaška1. marca 201810 Deželni svetnik SSk Igor Gabrovec v razpravi o deželni avtonomiji Državne institucije v Italiji in Sloveniji naj spodbudijo objavo in širše poznavanje poročila mešane komisije italijanskih in slovenskih zgodovinarjev ter kulturnikov, ki obravnava odnose med dvema narodoma v obdobju 1880-1956. Svoje sklepe je bilateralno delovno telo izdelalo že leta 2000, nato pa je ta pomembna študija šla nekoliko v pozabo. Dobro bi bilo osvežiti njeno poznavanje predvsem med mladimi, zato bi bilo potrebno razdeliti besedilo po vseh šolah, vsaj na območju meje med dvema državama. Predlog je deželni svetnik SSk Igor Gabrovec ponovno izrekel v deželnem svetu med razpravo o statusu avtonomne Dežele FJK in o potrebi, da se zgodovina tega prostora bolje izpostavi tudi v šolskih/izobraževalnih programih. “Taka pobuda bi pomenila za našo deželo pomemben korak naprej v prizadevanju za boljše medsebojne odnose”, je dejal Gabrovec, “saj je bila Furlanija Julijska krajina med glavnimi prizorišči vojnih spopadov prejšnjega stoletja, kar žal še vedno povzroča trenja, ki vedno na novo odpirajo stare rane in sovraštva, ki jih marsikdo rad zlorablja v politične namene. To je v popolnem nasprotju z napori in plemenitim iskanjem novih prijateljskih odnosov, sožitja in medsebojnega spoštovanja, na katerih temelji pravi evropski duh”, je še dejal Gabrovec. Mešana slovensko-italijanska komisija je bila ustanovljena na osnovi sklepa obeh vlad že leta 1993, svoje delo pa je končala in poročilo objavila leta 2000 s priporočilom obema državama, naj se študija čim bolj promovira, še s posebno pozornostjo med študenti vseh starosti. “Strokovno in soglasno sprejeti dokument je lahko odlična osnova za mlade dijake in študente, ki bodo lahko posamezna poglavja še poglobili in tako celovito spoznali zapletene odnose na tem območju”, je še poudaril deželni svetnik SSk Igor Gabrovec. “Prešernova vrečka” V Trstu pripravljamo “Prešernovo vrečko” iz oranžne bombažne tkanine: “Prešernovo vrečko” lahko nosimo vedno s seboj in vanjo spravimo nakupe, knjige, revije ali karkoli vsak dan potrebujemo, da imamo ob sebi ob prostočasni dejavnosti in na delovnem mestu. Na vrečki bosta tiskani besedi, ki sta povzeti iz pesmi Franceta Prešerna. Namen pobude je vzpodbujati okrog po svetu zanimanje za našo književnost, za našo kulturo, za naš turizem, za naše slovenske proizvode. Prodajna cena “Prešernove vrečke” je 7, 90 evra. Izkupiček bo namenjen izključno v dobrodelnost, in sicer za dejavnost, ki bo pripomogla k razvijanju potenciala, talenta dijakinje, dijaka, učenke, učenca ali otroka iz otroškega vrtca. Za podrobne informacije pišete na spletni naslov: elenacerkvenic@gmail. com. Vabljeni vsi, da podpirate to pobudo. / Elena Cerkvenič Kratke DSI / Prešernova proslava z razglasitvijo nagrajencev 46. literarnega natečaja Mladike “Kultura je skupek vrednot in bogastvo duha” ruštvo slovenskih izo- bražencev je združilo Prešernovo proslavo s podelitvijo nagrad 46. literarne- ga natečaja revije Mladika in 43. priznanja Mladi oder. Za glasbe- ni uvod je z ubranim petjem po- skrbela Fantovska skupina Devin Nabrežina pod vodstvom Mirka Ferlana, slavnostni govor- nik pa je bil prof. Adrijan Pahor. Spregovoril je o dnevu kulture kot velikem praz- niku, kot dnevu potrditve nad veličino slovenske ustvarjalnosti in spominu na velikega Prešerna, ki je znal s svojo občutljivostjo preliti vrenje duha v zibel- ko slovenskega jezika in ga povzdigniti na raven ostalih evropskih jezikov. Vprašal se je, kakšno vred- nost ima danes ta praznik za vsakega izmed nas v do- bi interneta, globalizacije in integracije. Ob osmem februarju je namreč skoraj nujno samoizpraševanje vesti – kako je s kulturnim baro- metrom našega naroda, ki je preživel vrsto stoletij brez poli- tične suverenosti in je vse stavil na duhovno izročilo, ki je ohra- nilo njegovo identiteto? Kultura nas je pripeljala do velikega cilja, D do samostojnosti slovenskedržave, ki nas je zaznamovala vvseh človeških dimenzijah. Govornik je definiral kulturo kot skupek moralnih vrednot in bo- gastvo duha, ki ga je narodu uspelo ohraniti od prednikov, in vse, kar nam uspeva ustvariti da- nes. Poleg svobode je jezik naj- večje bogastvo posameznika in naroda, je notranja energija, ki nas je obdržala pri življenju. Prof. Pahor se je dotaknil še slo- venske himne in simbolov, Slo- vencev kot naroda hlapcev in de- kel ter dejal, da bi morali ceniti našo poštenost, delavnost in lo- jalnost. Končal je s tem, da je slo- venstvo nezamenljiva vrednota. Če bomo imeli radi sebe, bomo lahko imeli radi tudi druge. Urednica Nadia Roncelli je nato prebrala zapisnik komisije 46. li- terarnega natečaja Mladike, ki je obravnavala 69 prispevkov v prozi in 71 ciklusov pesmi. Za prozo je prvo nagrado prejela Darinka Kozinc iz Solkana, dru- go Roman Rozina iz Orehovice pri Izlakah, tretjo pa Tadeja Krečič Scholten iz Ljubljane. Ko- misija priporoča za objavo še no- vele Boža Rustje, Bernadette Poj- bič, Mojce Petaros, Viktorja Cara in Tadeje Krečič Scholten. Za poezijo je prvo nagrado prejela Marija Švajncer iz Maribora, dru- go Lev Detela z Dunaja, tretjo pa Dare Gozdnikar iz Celja. Komi- sija priporoča za objavo še cikel pesmi Stanke Devjak, Mateja Grudna, Metke Kacin Beltrame in Bojane Da- neu Don. Odlomke no- vel in pesmi so prebrali člani Radijskega odra Nejc Kravos, Marjetica Puntar, Manica Maver, Marijan Kravos in Tomaž Susič. Nagradili so tudi ude- ležence v okviru 43. na- tečaja Mladi oder, ki ga razpisujeta Slovenska prosveta in Zveza sloven- ske kulturne prosvete za dosežke na ljubiteljskem gledališkem področju. Nagrado so prejeli: OŠ F. Milčinski s Katinare, OŠ A. Gradnik s Cola, Društvo Marij Kogoj, Lut- karji iz Devina, gledališka skupi- na SKK, Mladinska gledališka skupina Tamara Petaros z Opčin, otroška skupina Radijskega odra in Mala gledališka šola Matejke Peterlin. Metka Šinigoj Mačkolje / Prireditev Pojte, zvonovi Umetnost pritrkavanja orenjci v okolici Bleda pravijo pritrkavanju na- bijanje, Štajerci poznajo izraz trjanjčenje, potem so še izra- zi pinkanje in klenkanje. V Bregu pa za pritrkavanje uporabijo izraz kumpenjanje. Ni naključje, da so v Mačkoljah organizirali pravi pritrkovalski večer, saj ravno tam že vrsto let redno deluje pritrko- valska skupina Turn, ki skrbi, da izročilo pritrkavanja ne bi poto- nilo v pozabo. Srečanje, ki ga je priredilo Sloven- sko prosvetno društvo Mačkolje, je bilo 23. februarja 2018 v dvo- rani srenjske hiše. Predsednik društva Niko Tul, ki je tudi pove- zoval večer, je povedal, da prire- ditev poteka ob praznovanju dne- va slovenske kulture. Izrazil je, da so zvonovi, ki so razpršeni po slo- venskem prostoru, nosilci drago- cene dediščine, kajti presegajo prvotno funkcijo vabila k cerkve- nim obredom in molitvi; s pri- trkavanjem postanejo glasbilo umetniškega ustvarjanja. G Za glasbeni uvod so poskrbeliubrani pevci otroške pevske sku-pine z Ul’ce, ki jo vodi Breda So- sič. Mali pevci so dokazali, da jim petje v zboru lepo uspeva. Kot že napovedano, je bila osred- nja tema prireditve pritrkovanje. Gost večera, dr. Matjaž Am- brožič, župnik v Begunjah na Gorenjskem in kolavdator zvo- nov ljubljanske nadškofije, je predstavil zanimiv Slovar zvonjenja in pritrkavanja, ki je izšel novembra lani pri založbi Akademije znanosti in umet- nosti v Ljubljani. Ambrožič, av- tor številnih člankov in publi- kacij o zvonarstvu, je pri omenjeni publikaciji sodelo- val kot soavtor. V tem izrazo- slovnem slovarju je zajeta vsa literatura, ki je bila napisana v preteklih sto letih o zvonovih. Zabeleženi so različni pritrkoval- ski izrazi, ki jih uporabljajo na po- deželju, v mestih in v različnih regijah. Opisani so tudi deli zvo- na in oprema, ki služi pri zvon- jenju. Slovar sega v celoten slo- venski prostor, bodisi v Italijo, Av- strijo in na Madžarsko. Raziskave, ki so jih izvedli, so do- kazale, da vsaka dekanija ima ne- ki svoj izraz glede zvonjenja in zvonov. Slovar vsebuje tudi an- gleško - slovenski slovar, kjer so najbolj pomembni izrazi preve- deni v angleščino. “Pomembno je, da se lahko pred tujim svetom pokažemo kot Slovenci s tem po- sebnim izročilom pritrkavanja”, je ponosno povedal gospod Am- brožič. V obdobju obeh svetovnih vojn so za vojne namene zvonike opu- stošili in potreba po izdelavi no- vih zvonov je bila precejšnja. Po drugi vojni so lahko župnije izbi- rale med bronastimi in železnimi zvonovi, ki so bili cenejši. Po- slušalci so na srečanju izvedeli, da se je v Sloveniji v zadnjih štiride- setih letih končalo ročno zvon- jenje, saj so ga nadomestile elek- trične naprave. Danes v Sloveniji obstajajo zvoniki, ki so še od dru- ge svetovne vojne brez zvonov. “Ko se odločamo za iz- delavo novih zvonov, se moramo odločati tudi, kakšno zvonjenje jim spet dati: ali umir- jeno ali neumirjeno zvonjenje”, je pojasnil mojster zvonov. V lju- bljanski nadškofiji je po tradiciji prevlado- valo umirjeno zvon- jenje, ki so ga v deželo Kranjsko prinesli zvo- narji iz Furlanije. V nemško govorečih po- dročjih je pa ustaljeno neumirjeno zvonjenje. Med pogovorom so se predstavili tudi mladi pritrkovalci pritrkoval- ske skupine Turn iz Mačkolj, ki so na pritrkovalskih ceveh usklajeno ruštvo Rojanski Mari- jin dom je pod po- kroviteljstvom Slo- venske prosvete priredilo v domačem kulturnem hramu na ulici Cordaroli Proslavo ob dnevu slovenske kulture. Pri dogodku sta sodelovala Klub Prijateljstva in Glasbe- na matica. Praznovanju dneva sloven- ske kulture se v Rojanu nika- kor ne morejo odreči. Brez kulture, trdijo prireditelji, ni prepoznavnega naroda. To D še kako velja danes, ko se jeetnična podoba tega nekočizrazito slovenskega tržaške- ga roba globoko spremenila. Kot nam je povedala pred- sednica društva Rojanski Marijin dom Dorica Žagar, so bili pristojni drustva že tudi naprošeni, naj vsebino Prešernove proslave prikroji- jo tudi na tak način, da bi se praznika lahko udeležili ita- lijanski prebivalci Rojana. “A to se preprosto ne da”, nam je povedala predsednica. Ro- jančani se tako trdno držijo slovenske bese- de in izročila. Sodelovanja z večinskim narodom se nika- kor ne branijo, prej obratno! A določena tradicija mora ostati taka, kot je vedno bila: slovenska! Uvodoma je zadonela slo- venska himna, ki jo je zapel Obrtniški mešani pevski zbor Notranjska. Gostujoči pevski sestav je na- to nastopil z nizom sloven- skih skladb. Sklepni del pro- grama so prireditelji zaupali oktetu Raskovec z Vrhnike. Glasbeno kuliso sta obliko- vala tudi gojenca Glasbene matice, pianist Federico Cossettini in kita- ristka Mateja Mar- tini. Praznik slo- venske kulture je za Rojančane tesno povezan s sloven- sko pisano besedo. Majda Cibic je tako občinstvu predsta- vila globoko izpo- vedno poezijo tržaškega besedne- ga umetnika Ivana Tavčarja, ki je tudi sam nastopil pred občinstvom. Prireditelji so v svojo sredino letos povabili prvega konzula samostojne Slovenije v Trstu Tomaža Pavšiča. Gost se je v slavno- stnem nagovoru dotaknil ra- zličnih tem, vezna nit kate- rih je bilo vsekakor domoz- nansko in narodnozavedno izhodišče. Omenil je vrsto velikih slovenskih mož, ki so s svojim delom krojili pojem slovenstva, npr. general Ru- dolf Maister in naš Boris Pa- hor. Praznik slovenske kul- ture pa je opredelil za ključni vsakoletni trenutek našega naroda, ko se vsi Slo- venci ne glede na geografsko pripadnost čutimo del enot- nega telesa. ustvarili nekaj melodij. Mlado pritrkovalsko skupino vodi Mar- tin Tul, sestavljajo pa jo Ivan in Maja Devetak, Luka Lončar in Ja- kob Tul. Njihov nastop je občin- stvo nagradilo z aplavzom. V drugem delu večera je sledila še predstavitev anastatičnega po- natisa trijezične knjige Ivana Mercine Slovenski pritrkovalec, ki jo je uredilo, prevedlo in izdalo združenje Campanari del Gori- ziano. Knjiga je bila iz slo- venščine prevedena še v italijan- ski in furlanski jezik. Društvo pri- trkovalci iz Goriške je nastalo z namenom ohranjanja, ovredno- tenja in širjenja večstoletne tradi- cije pritrkavanja, ki je na Go- riškem še vedno prisotna. O po- natisu knjige sta spregovorila An- drea Nicolausig, predsednik društva pritrkovalcev iz Goriške, in podpredsednik Giacomo Pan- tanali. Po njunih besedah je bil prevod Mercinove knjige v ostala dežel- na jezika nujno potreben, kajti publikacija je kot taka edinstve- na. Ivan Mercina se je rodil leta 1851 v Gočah na Vipavskem v glasbeni družini. Posvečal se je cerkvnemu petju in orglanju. Študiral je na goriškem učiteljišču, kjer se je največ posvečal glasbi. Služboval je kot učitelj v Istri, na Tržaškem in Goriškem. Že v otroških letih se je ukvarjal z zvonovi in bil da- leč poznan kot najboljši pritrko- valec v Vipavski dolini in kot naj- boljši zvonoslovec na Sloven- skem. Goriški knezonadškof in metropolit Frančišek Borgia Sedej ga je imenoval za kolavdatorja zvonov goriške nadškofije. Mer- cina je zvonovom namenil kar nekaj publikacij in priročnikov. Pri zapisovanju pritrkovalskih melodij se je odločil za metodo s številkami. Opustil je tradicional- ni glasbeni notni jezik, ker ga pre- prosti ljudje na podeželju niso poznali. Navzoče je s svojo prisotnostjo počastil tudi predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj. Pritrkovanje je glasba, ki je na slovenskem etničnem ob- močju znana že več kot 600 let, obstaja okoli 400 melodij, snuje- jo pa tudi nove. Novi publikaciji bosta v podporo novim genera- cijam pritrkovalcev in razsikoval- cem. Marko Manin Društvo Rojanski Marijin dom / Dan slovenske kulture Ta praznik naj bo slovenski! Foto damj@n Dr. Matjaž Ambrožič (Foto RAI) Tomaž Pavšič Tržaška 1. marca 2018 11 Obvestila Mari janska pobožnost s shodom č lan ic Mar i j ine družbe Marije Milostljive bo v nedeljo, 4. 3., v Marijinem domu, v u l . R isor ta 3 : začetek ob 16. uri v domski kapeli; vabljeni vsi Marijini častilci. Duhovna priprava na Veliko noč (trenutek pavze za sprostitev in razmislek) pod vodstvom g. Karla Bolčine bo v sredo, 7. 3. 2018, v zavodu šolskih sester, ul. delle Doccie 34: ob 16. uri sv. maša, nato postna misel; Vincencijeva konferenca vabi vse, ki čutijo pot rebo po g lob l jem doživljanju vere. Področni svet za Trst in Milje vabi na postno predavanje dr. Pr imoža Kreč iča , s to lnega župnika v Kopru, z naslovom Skušnjave nas nared i jo budne, v četrtek 15. marca, ob 19.30 v domu Jakoba Ukmar ja v Škednju , u l . Panebianco. Dve pestri srečanji v Devinu Kulturna pomlad v Prešernovem duhu ar dva zobozdravnika sta se v soboto, 17. februarja, pomešala med otroke, ki so s svojimi starši prišli na sedež devinskih zborov, da bi prisluh- nili pravljici o tem, kako je med- ved zobozdravnik popravil zob veverički. Prisluhnila sta pravljici, ki jo je zelo lepo podala Barbara Fužir, še prej pa sta skupaj z otroki izvedela, kako taka pra- vljica nastane. Izvedela sta, da se pisateljica – pra- vljičarka Miroslava Leban in slikarka in ilustratorka Vesna Benedetič zelo bo- jita zobozdravnikov in da sta se tudi zato odločili, da pišeta in slikata o tem, saj se ve, da pravljice po- magajo premagovati stra- hove. Zobozdravnika, prisotni starši in otroci pa so tudi izvedeli, kako na- to v tiskarni nastane knji- ga in lahko gre med ljudi, da jo preberejo in tako iz- vejo, kako medved, ki je v gozdu odprl zobno am- bulanto, ukrepa in nasto- pa, da pomaga živalicam, da se ne bojijo. Tudi otroci zbora Ladjica, ki so pod vodstvom Olge Tavčar in ob klavirski spremljavi Barbare Cor- batto avtoricama in obiskovalcem zapeli v pozdrav, so radi priznali, da se tudi sami bojijo, ko morajo K k zobarju, a ta strah je lažje pre-magati, če nato grejo na sladoled,kar sicer priporoča tudi sam zo- bozdravnik. Niz prireditev ob kulturni pomla- di, ki jih prirejajo MoPZ Fantje iz- pod Grmade, Otroški pevski zbor Ladjica in Devinski mladinski krožek, se je nato nadaljeval na- slednjega dne s Prešernovo pro- slavo. Pevsko dobrodošlico je po- dal združeni zbor Fantov izpod Grmade in Fantovske skupine De- vin - Nabrežina, ki je pod vod- stvom Hermana Antoniča zapel Vrabčevo Zdravljico. Obiskovalce je nagovorila Svetlana Brecelj, ki je povezovala program in ga po- stavila v kontekst praznovanja dneva slovenske kulture. Zaradi bolezni je žal odpadlo Srečanje med Dantejem in Prešernom, ki so ga pripravili dijaki tretjega ra- zreda klasične gimnazije iz Trsta. Na oder pa so stopili člani skupi- ne KUD Greški kozli, ki sta jim duša in srce Matej Gruden – Keko in Iztok Cergol, ob njiju pa so na odru doživeto nastopali še Štefan Švagelj na kontrabasu, Marko Ma- tietti na bobnu in Marko Hrvatin na kitari. Matej Gruden je v Prešernovem duhu uvedel koncert z Orglarjem in izpostavil sklepni verz 'pusti peti mojga slavca, kakor sem mu grlo ustvaril'. Prepletale so se nato recitirane in pete avtorske pesmi samega Mateja Grudna, ki je tudi dal napev za uglasbitev znanega soneta Iga Grudna V nabrežin- skih kamnolomih, glasbene pri- redbe pa so avtorsko delo Iztoka Cergola in Mira Tomassinija. Od pesmi do pesmi, nekatere so na- stale v nabrežinskem narečju, nas je skupina opozarjala na aktualne in pereče probleme naše družbe, manjšine in ožjega okolja. Vsakdo je v ironičnih domislicah in li- ričnih verzih našel izzivalne misli, ki so nam lahko v premislek ali spodbudo. Vsekakor smo doživeli lep večer, ki se je nato lepo nadal- jeval s prijaznim druženjem in pogovorom med prisotnimi. Niz pobud se je nadaljeval v so- boto, 24. februarja, dopoldne, ko so se v prostore devinskih zborov vrnili otroci, da bi se udeležili sli- karske delavnice, ki jo je vodila Vesna Benedetič. Res je to risarsko srečanje z ilustratorko lepo uspe- lo. Skupina otrok različnih staro- sti je spoznavala predvsem dve tehniki. Mlajši so se odločali za barvne svinčnike, starejši pa so odkrivali izrazne možnosti akva- rela. Tema pa je bil medved zo- bozdravnik in seveda tudi druge živali ali krajina, ki jo zna ustvariti otroška domišljija. Vse pa devinski prosvetni delavci vabijo na gledališko predstavo Le- to šlagerja, ki bo na vrsti v nedel- jo, 11. marca, ob 17. uri. LT a novinarski konfe- renci Slovenske pro- svete, 20. februarja, je njen predsednik Marij Maver predstavil vabljiv niz doga- janj ob 70. jubileju omenjene ustanove. Razni dogodki bo- do potekali skozi celo leto. Maver je povedal, da se je Slo- venska prosveta prijavila na deželni Razpis za financiran- je celovitih programov in po- bud za ovrednotenje in širi- tev rabe slovenščine s projek- tom, namenjenim 10. oblet- nici vstopa Slovenije v schen- N gensko območje. Dežela jenjihov projekt, ki nosi naslovBrez meja, tudi sprejela in fi- nancirala polovično vsoto ce- lotnega zneska, ki znaša 50.000 evrov. Osrednji dogodek, ki so ga na tiskovni konferenci še pose- bej izpostavili, bo v samem tržaškem mestnem jedru. Gre za koncert v mali dvorani Victor de Sabata v gledališču G. Verdi, na katerem bosta nastopila svetovno znana mezzosopranistka Bernarda Fink in njen brat basbarito- nist Marcos Fink ob klavirski spremljavi Anthonyja Spirija. Pevca bosta ponovila kon- cert, ki je bil 8. februarja letos izveden v Slovenski filhar- moniji v Ljublja- ni z nekaterimi dodatki. Vstop na koncert bo prost, zainteresi- rani si bodo mo- rali priskrbeti le vabilo. Drugi del pro- jekta predvideva izid knjige Mila- na Gregoriča z naslovom Evro- pa vstani in ob- stani. Predsed- nik Prosvete je označil publi- kacijo kot vsebinsko dobro in zanimivo, med drugim je na- vedel, da se knjiga poglablja v Evropo, migrante in ver- stva, ki se pojavljajo v Evropi. Publikacijo bodo delili brez- plačno; ob njenem izidu pa bodo organizirali skozi celo leto več predstavitev. Na tržaški predstavitvi, ki bo v Peterlinovi dvorani 5. marca, bo prisotna evropska poslan- Zadnji večer Koncertne sezone Iz domače zakladnice 2017/2018 Revival z zamejskimi ansambli nedeljo, 4. marca 2018, ob 17.30 bo v Domu gla- sbe - Casa della Musica, v ulici Capitelli 3 v Trstu, na sporedu šesti in obenem zadnji večer Koncertne sezone Iz do- mače zakladnice, ki jo prireja Radio Trst A. Po petih izjemno uspešnih in odmevnih koncer- tih ob zvokih najpristnejše slo- venske narodno-zabavne gla- sbe bo zadnji večer letošnje koncertne sezone, ki je dobil naslov Melodije zelenih dni, potekal v družbi zamejskih an- samblov. Prirediteljem je v čast, da so se na povabilo k sodelo- vanju pri tem posebnem pro- jektu odzvali trije ne več delu- joči ansambli, ki pa so pustili neizbrisen pečat v nedavni pre- teklosti in še danes sodijo med najbolj priljubljene v Bregu, na V Krasu in na Goriškem. To so an-sambel Taims z Opčin, ansam-bel Pomlad iz Ricmanj in sku- pina Krucenal Band iz Dober- doba. Na revival večeru bomo skupaj podoživeli zlate čase za- mejskih šager, veselic in plesov ter prisluhnili avtorskim sklad- bam omenjenih ansamblov. Ansambel Taims, katerega večina članov prihaja z Opčin, je začel delovati leta 1969. Od srede sedemdesetih let dalje se je vse pogosteje predstavljal na šagrah in se osredotočal na na- rodno-zabavno glasbo. Z avtor- skimi vižami, ki sta jih večino- ma napisala harmonikar Janez Beličič in besedilopisec Saša Martelanc, so se večkrat ude- ležili števerjanskega in ptujske- ga festivala in vsakič odnesli prestižne nagrade. Od začetka devetdesetih let dalje je ansam- bel Taims nastopal le občasno. Leta 2011, in sicer ob 40-letnici, je pri ZKP RTV Slovenija izdal zgoščenko z dvajsetimi avtor- skimi skladbami. Izrecno za pri- hajajoči tržaški koncert je pev- ka ansambla Barbara Gropajc napisala nov valček z naslovom Med biseri sreče, ki bo 4. marca krstno izveden. Ansambel Pomlad, katerega ustanovni člani prihajajo iz Ric- manj, je deloval od začetka se- demdesetih let do približno sre- de devetdesetih let. Bil je med najplodnejšimi ansambli, ki so svojčas igrali na šagrah, tako da je bilo njegovo ime zapisano dejansko na vsakem reklam- nem plakatu. V ansamblu je več let igral harmonikar Bruno Bordon (1929-1999), ki je bil zelo upoštevan tudi v vseslo- venskem pro- storu; njemu se bomo pokloni- li na tržaškem večeru. V zad- njem desetletju svojega delo- vanja je ansam- bel Pomlad ve- liko igral tudi po Furlaniji in še dlje, saj je bi- stveno razširil repertoar na “liscio”, “latinoa- meriške” ritme in zabavno gla- sbo. Na koncertu v Domu gla- sbe bo ansambel Pomlad zai- gral nekaj avtorskih skladb svo- jih članov Bruna Bordona, Bru- na Veroneseja, Walterja Beta in Aleksija Jercoga, z aranžmaji Viljama Slavca. Krucenal Band pa je za razliko od prejšnjih dveh zasedb ubral nekoliko različno glasbeno pot, saj so bili nastopi te skupine šansonjerskega in kabaretnega značaja. Prav v ta namen so se doberdobski glasbeniki po- služevali sodelovanja čarodejev, igralcev in celo trebušnih ple- salk. Po nekaterih njihovih av- torskih pesmih so v zadnjih časih spet segli člani skupine Blek Panters in jih uprizorili na nedavnih uspešnih glasbenih šovih. V Trstu bo Krucenal Band segel po nekaterih manj znanih avtorskih skladbah Vil- jema Gergoleta. Obeta se torej en- kratna priložnost, da po mnogih le- tih spet prisluhne- mo v živo tem an- samblom, katerih imena so ostala zapisana v kolek- tivnem spominu nas Slovencev v Italiji. Koncert bosta pod nadzorstvom asi- stentke programa Nataše Ferletič vodila glasbeni urednik Aleksi Jercog in sode- lavka Maruška Gustin. Interesenti si lahko zagotovijo brezplačen vstop na koncert ta- ko, da pokličejo na telefonski številki +39 040 7784358 ali +39 040 7784281 ali da na- pišejo email na naslov elek- tronske pošte programi. slo@rai. it ali da napišejo spo- ročilo na facebook stran Iz do- mače zakladnice. Voditelja Aleksi Jercog in Maruška Gustin ter asistentka programa Nataša Ferletič JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI ZVEZA PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV V ITALIJI ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - Trst ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - Gorica vabijo na koncerta v okviru zborovske revije PRIMORSKA POJE 2018 v petek, 2. marca, ob 20. uri Marijin dom, ul. Risorta v Trstu ter v soboto, 3. marca, ob 20. uri cerkev sv. Marije Magdalene v Bazovici ka Patricija Šulin. Omenjeni pro- jekt Brez meja šteje 18 partner- jev, ki jih sesta- vljajo nekatera društva, ki so člani Slovenske prosvete, in še drugi partnerji. Med temi so tu- di Zveza sloven- skih športnih društev v Italiji, ki bo v sklopu tega projekta or- ganizirala prekomejni špor- tni turnir; Svetovni slovenski kongres bo predstavil novo publikacijo, MOSP pa bo or- ganiziralo srečanje z mladi- mi. “Slovenska prosveta je bila ustanovljena 1. avgusta leta 1948 kot odsek Slovensko so- cialno-krščanske zveze. Leta 1950 je bil že prvi občni zbor Slovenske prosvete. Danes je naša organizacija tako razve- jena in ponuja tudi drugo, kar presega ljubiteljske dejav- nosti”, je izjavil predsednik Maver med predstavitivjo zgodovinskega pregleda. Med tiskovno konferenco so pred- stavili tudi nov jubilejni lo- gotip ob 70. obletnici delo- vanja, ki ga je oblikoval Matej Susič. Marko Manin Ob 70. obletnici Slovenske prosvete Vrsta zanimivih kulturnih dogodkov Foto Marko Manin www. rainews. it/fvg-tdd je naslov, na katerem bomo odslej lahko tudi na svetovnem spletu spremljali dogajanje pri nas in po svetu Deželnega sedeža RAI v slovenščini. Od srede, 21. februarja, namreč naši kolegi s slovenskega sedeža pripravljajo tudi spletno stran, ki bo obogatila ves naš medijski prostor. Da gre za pomembno zadevo, je potrdil s svojo prisotnostjo v Trstu sam direktor deželnih sedežev RAI Vincenzo Morgante, ki je za to priložnost prišel v Trst, ko si je tudi ogledal čisto svežo spletno stran v slovenščini. Morgante je med drugim zlasti poudaril, da je naša dežela - kar zadeva družbo RAI - med prvimi na vsedržavni ravni, ki je svojo ponudbo razširila tudi na elektronske medije. Zlasti pa je vesel, je še dejal, zaradi ovrednotenja slovenske prisotnosti v okviru javne radiotelevizije. Slovenski RAI odslej tudi na spletu! Aktualno1. marca 201812 Eden najpogostejših priimkov v Sloveniji ima precej različic. Bizjak, Bezjak, Vizjak, Vezjak... Črki B in V sta se velikokrat nadomeščali oziroma zamenjevali. Ravno tako V in W. Bezjaki so hrvatski kaj- kavci med Dravo in Savo. Tako piše že v 19. stoletju jezikoslovec Maks Ple- teršnik. Kasnejši jeziko- slovci pa so ta pojem razširili na vse prišleke iz dežel pod osmansko okupacijo ali begunce pred Turki iz balkanskih dežel. Dr. Pavle Merku' je menil, da nimamo enotne razlage priimka. Omenja sivo-bele platne- ne hlače narodne noše, ki so jih nosili ponekod v Sloveniji in na Hrvaškem ob Sotli in se imenujejo BIZE. Bizjak bi bil torej tisti, ki je nosil take hlače. 3108 Bizjakov, kolikor jih danes živi v Sloveniji, si zato ni nujno v kakršnemkoli sorodu. Bizjak je 16. najpogostejši priimek v Sloveniji, njegovo število pa rahlo upada. Po svetu živi še 340 Bizjakov v ZDA, 253 na Hrvaškem, 112 v Italiji, 80 v Avstraliji, 60 v Kanadi, po 30 pa še v Srbiji, Švici in Veliki Britaniji. Bezjakov je v Sloveniji 1428, Vezjakov 247, Vizjakov pa 279. Na Primorskem, kjer je bilo priseljencev več kot v osrednji Sloveniji, je Bizjakov ogromno, 1207. Na Goriškem jih je največ, 883, kar pomeni, da je tu drugi najbolj pogost priimek. Najdemo jih v različnih gnezdih, ki so med seboj blizu, pa vendarle niso med seboj po- vezana. Priimek Bizjak se prvič pojavi v virih leta 1433 v Špetru v Laškem (San Pier d'Isonzo), 1482 na Turjaku, 1490 v Ljubljani (Yban Besiack). Dr. Sil- vo Torkar navaja, da med leti 1498 in 1499 najdemo med Knežakom, Brkini in Ajdovščino vsaj 10 kmetov s tem priimkom ali vzdevkom (Besyakh, Be- siackh ipd.). V Brdih najdemo Steffana Vesiaka leta 1507, Kri- stjana Bisiaca pa stoletje kasneje. Mihaela Bizjaka (Wesiackh) najdemo 1507 v goriškem urbarju v Mirnu, kjer so bile njegove dajatve odmerjene nekaj manj kot običajno. Možno je, da gre za novo do- mačijo, ki jo je dobil prav prišlek in s tem postal Bizjak. Istočasno so bili davčni obvezniki Bizjaki še v naslednjih naseljih: Bukovica, Podturn (Gorica), Šempas, Podgora (Gorica), Skrilje in Stomaž, Laze pri Mrcinjah, Bilje, Gorica. Zanimivo, da je pisar priimek napisal v vseh primerih enako: Wesziackh. Le trikrat se je zmotil in izpustil črko Z. Bizjak velja za gorjanski priimek, saj je na Predmeji, Otlici in Kovku zelo pogost. Prvi naseljenec na gozdni planoti (1601) je bil ravno Štefan Bizjak, lo- vec iz Sv. Križa. Dve leti za njim pa je prišel še drugi naseljenec, Nemec Krapež. Čeprav vemo za ime Šte- fanovega pranečaka, pa vendarle ne moremo nare- diti rekonstrukcije vseh njegovih potomcev. Ma- tične knjige so namreč ohranjene šele od leta 1766 naprej, v Lokavcu pa imamo krstno knjigo z vpisi Gorjanov od leta 1741 naprej. Vseeno pa lahko trdi- mo, da so vsi gorjanski Bizjaki sorodniki prvega na- seljenca Štefana. Drugi najstarejši Bizjak, za katerega imamo pisne dokaze, je bil Pavel (1685), verjetno Štefanov nečak. Le- ta 1751 najdemo njegovo ime in ime njegovega sina Ur- bana v terezijan- skem katastru kot edinega lastni- ka kmetije s tem priimkom. Stoletje po nase- litvi so na Gori živele vsaj tri družine Bizjakov (Janez, Urban in Jožef). Bizjaki so sloveli po dolgem življenju. Neža Bizjak je umrla leta 1785, stara 100 let. Iz iste hiše je bil tudi prej omenjeni Urban, verjetno Nežin brat, ki je umrl pri starosti 107 let. Njun sorodnik, ver- jetno brat, pa je bil tudi Jožef Bizjak, pra-pra- pra-pra-pra-praded moje malenkosti, ki je doživel 97 let (1686-1783). Leta 1785 imamo že šest družin Bizjak, sredi 19. stoletja pa že 17. Tragično usodo je doživela družina Bizjak s Predmeje iz hiše Pri Brigiti. Zaradi odhoda sina Stanislava Bizjaka v partizane je italijanska voj- ska kaznovala celotno družino: ubili so vseh pet članov družine, tudi staro mater in nosečo mamo. Nato so hišo zažgali. Stanislav se je čez nekaj dni vrnil domov in na pogoreli domačiji naredil sa- momor. Tragično zgodbo je opisal ajdovski pisatelj Danilo Lokar v noveli Za frontami, ki je bila obja- vljena v s Prešernovo nagrado nagrajeni knjigi Sod- ni dan na vasi. Upodobil pa jo je Tone Kralj na sliki Angelska Gora, ki jo hrani Goriški muzej. Drugo veliko gnezdo priimka je na Colu. Ni pov- sem jasno, ali sta gnezdi povezani, vsekakor pa je bilo sorodstvenih povezav med prebivalci Gore in Cola precej. V Orešju, najstarejšem zaselku na Colu, je bil rojen koprski škof dr. Jurij Bizjak (1947). Bibli- cist, poliglot in prevajalec Svetega pisma je najsta- rejši od štirih otrok Stanislava (1915), Andrejevega (1884) sina in Marije Širca (1922). Gre za domačijo s staro številko 18, kjer se je po do- mače reklo pri Tomaževih. V Orešju najdemo Bizjake v zgodovi- ni še veliko bolj močno rodbino kot danes. Pred dvema stoletjema je v župniji Col živelo šest družin Biz- jak, ena na Križni Gori in pet v Orešju. Na številki 18 najdemo okoli preloma sto- letja Janeza Bizjaka (1786), precej verjetno škofove- ga prednika. V franciscejskem katastru je vpisano kot Johan Wissiak, Oreschie 18. Znanih Bizjakov je kar nekaj. Jože Bizjak (1914) iz Potoč je bil ljudski pesnik, avtor dveh pesniških zbirk sonetov, ki pa sta bili v vojni vihri uničeni, ko so jim izropali domačo hišo. Njegov brat Alojz Bizjak (1907-1981) je bil pu- blicist, zgodovinar, filozof in učitelj, ki je bil izključen zaradi sodelovanja s Tigrom. Njegov soimenjak Alojz Biz- jak iz Šempetra (1904) je bil sadjar. Ivan Bizjak (1936-2018) s Črnega Vrha je bil učitelj in pisatelj. Tržačan Josip Bizjak (1884-1966) je zaslovel kot dirigent in pevec. Franc Bizjak (1942) iz Podbrda je bil ekonomist, profesor na Biotehniški fakulteti, ki se je posvečal organizaciji lesne indu- strije. Ključavničar Janez Bizjak (1911- 1941) z Otlice je bil komunist in par- tizan, razglašen za narodnega heroja. Tigrovec Mihael Bizjak (1903-1982) iz Bače nad Podbrdom je bi pomem- ben ilegalni kurir slovenske literature in letakov, ki jih je prenašal iz Jugoslavije v Baško grapo in naprej. Tigrovec Peter Bizjak (1896-1971) je imel podobno vlogo kurirja. Oba sta sodelovala s Tonetom Bata- geljem. Milko Bizjak (1959) z Jesenic je bil primor- ski koncertist na orglah, muzikolog in publicist. Med duhovniki je znan Dinko Bizjak (1952) iz Ore- hovice pri Podnanosu, ki se je poleg teologije zapi- sal še fotografiji, pesnikovanju in kitari: prispeval je besedila mnogim ponarodelim mladinskim po- pevkam – Ti si ta luč sveta, Vlij mi olja, Res je prijet- no... Med neprimorskimi Bizjaki naj omenimo samo enega, Gorenjca Ivana Bizjaka (1956), politika, mi- nistra in varuha človekovih pravic, ki je med Slo- venci v Bruslju dosegel najvišjo funkcijo poleg ko- misarke – direktor direktorata za pravosodje in no- tranje zadeve. PRIMORSKI PRIIMKI (63) Tino M a m ić Janez Bizjak, Johan Wissiak, kmet na naslovu Orešje 18, v franciscejskem katastru iz leta 1823. Kataster hrani Arhiv Republike Slovenije v Ljubljani. TAKI SMO (29)Katja Ferletič Volitve, hekerji in Anonymous: bodo cyber na- padi vplivali na naše izbire? Pred kratkim so italijanske tajne službe vladi predstavile poročilo o nevarnosti “cyber” oz. spletnih napadov, katerih namen je vplivati na javno mnenje volivcev. Računalniški hekerji po spletu širijo informacije, večkrat so to “fake news” ali pa osebni podatki političnih akterjev. Politične kampanje, ki širijo lažnive novice, in propaganda so izredno močno sredstvo za vpli- vanje na odločitve posameznikov in mnenjskih voditeljev in danes ciljajo na upravljanje javnih razprav, še posebno na spletnih družbenih om- režjih. “Fake news” niso dovolj močne, da bi ustvarjale nov način mišljenja, pač pa zelo učin- kovito krepijo človeške predsodke in že obstoječe politične in kulturne ideale. Širjenje lažnivih informacij sicer ni največja po- litična nevarnost: hujša sta kraja osebnih podat- kov in napad na javne infrastrukture. Prejšnji te- den so hekerji sku- pine Anonymous npr. napadli splet- no stran politične- ga voditelja Lige Mattea Salvinija. Objavili so pona- rejeno fotografijo Salvinija s prašičji- mi potezami, pi- sno napadli njego- ve politične izbire in predali javnosti več kot 70 tisoč osebnih e-sporočil pripadnikov nje- gove strake. V Firencah je na isti način Anony- mous napadel Renzija in pripadnike demokrat- ske stranke, v Milanu pa se je znesel nad siste- mom krajevne ustanove Citta’ Metropolitana. Anonymous je mednarodno gibanje aktivistov oz. internetni pojav, pri katerem sodelujejo po- samezniki in množične spletne skupnosti, ki de- lujejo povsem anonimno za dosego zaželjenega cilja. Gibanje je zaslovelo zaradi računalniških napadov na vladne, verske in razne podjetniške spletne strani. Pojav je nastal leta 2003 z obja- vljanjem fotografij ali komentarjev na webu, še posebno na spletnem forumu “4chan”, kjer so pri objavi sporočila uporabniki lahko vpisali svo- je uporabniško ime ali pa so nastopali brezimno kot “Anonymous”. Vešči uporabniki portala so se začeli množično povezovati in skupaj boriti proti krivicam, še posebno za zaščito svobode mišljenja in izražanja misli. Njihov namen je na- sprotovanje internetni cenzuri in nadzoru, zato je tudi njihovo delovanje največkrat usmerjeno v vlade, organizacije in družbe, ki jih obtožujejo poskusov cenzure. Konkretno delujejo na dva načina: na spletnih straneh in forumih objavlja- jo zaupne informacije, ki so jih pridobili z neza- konitimi informatskimi napadi na računalniške arhive, po drugi strani pa spremenijo ali začasno blokirajo delovanje nekaterih spletnih strani. Pri- padniki Anonymousa, ki prihajajo s celega sveta, se virtualno združujejo na forumih in spletnih družbenih omrežjih, kjer ustvarjajo skupine in tajno organizirajo napade. Na spletnih straneh Facebook, Myspace in Youtube imajo ustvarjene uporabniške račune, po katerih ostajajo v stiku z javnostjo. Njihova ideja in način delovanja osta- jata vedno enaka, t. j. doseči zaželjeni cilj brez razkrivanja svoje identitete. Poleg protestnih de- javnosti, ki jih izvajajo na spletu, se pripadniki organizacije srečujejo in delujejo tudi v realnem življenju. V javnih protestnih akcijah se prikažejo z masko Guyja Fawkesa, junaka filma V kot vroče maščevanje (V for Vendetta), ki temelji na istoi- menskem ilustriranem romanu. Fawkes je ale- gorija boja zoper diktature in zatiranje, ki ga vlad- ni organi izvajajo nad ljudstvom; tovrstni hekerji se imajo za čistokrvne liberalce in anarhiste, ki jih ta junak predstavlja. Anonymous ima tudi uradno spletno stran, kjer si vsakdo izmed nas lahko kupi tudi njihovo majico ali pa se poveže na druge spletne strani, na katerih dobi znano masko. Anonymous se ne bori samo proti cenzuram in nepravičnostim, v začetku leta 2015 je napovedal vojno proti ISIS-u in vsem terorističnim organi- zacijam. Glavni cilj vseh akcij or- ganizacije je: “Nevtralizirati vsakogar, ki napa- da našo svobo- do”. Z besedami “vi ste virus, mi zdravilo” so napo- vedali brisanje računov na splet- nih straneh, kot so Twitter, Face- book in e-pošte oseb, za katere su- mijo, da so v po- vezavi z Islamsko državo. Prav tako napadajo spletne strani, ki širijo njihovo propagando, in iščejo informacije glede novih terorističnih na- padov. Informatskih skupin, kot je Anonymous, je veli- ko. Ruske organizirane skupine hekerjev napa- dajo računalniške sisteme ministrstev, veleposla- ništev in evropskih in ameriških medijev, korej- ski hekerji se znašajo nad finančnimi instituci- jami in kriptovalutami, tisti iz bližnjega vzhoda kradejo uporabniške profile na družbenih om- režjih, angleži pa uporabljajo “kibernetsko orožje”, s katerim si prilastijo industrijske, bančne ali druge poslovne skrivnosti. Če dobro analiziramo, kateri so glavni cilji in- formatskih napadov teh organizacij, lahko mi, navadni smrtniki, mirno spimo, a le do določene mere. Zavedati se moramo, da imajo lahko vse nas pod kontrolo: naše tekoče račune, zdravstve- ne informacije, profile na družbenih omrežjih, lahko pogledajo, katere spletne strani obiskuje- mo, in si tako ustvarijo podrobno sliko o naših navadah, okusih, o nas. Širše gledano, pomislite, kaj bi se zgodilo, če bi hekerji napadli npr. sistem, ki urejuje semaforje v velikih mestih, elektrarne, kontrolne stolpe na letališčih, železnice, sisteme prečiščevanja vode. Veliko ljudi bi izgubilo življenje, nastala bi po- polna panika. Tajne službe vseh držav morajo nujno poskrbeti, da ne bo nikdar prišlo do takih napadov. Postati bodo morale pametnejše in hi- trejše od hekerskih organizacij, in to tudi po vo- litvah, saj Matteo Salvini s prašičjim obrazom gotovo ni najhujša nevarnost! Tone Kralj: pokol na Angelski gori Najbolj znani Bizjak je koprski škof. Dr. Jurij Bizjak je prevajal Sveto pismo in si pomagal s celo vrsto prevodov Svetega pisma na posebnem stojalu. BIZJAK Janez Bizjak v najstarejši družinski knjigi župnije Col iz leta 1831, ki je danes shranjena na istem naslovu, kot živi koprski škof Jurij Bizjak. Knjigo hrani Škofijski arhiv Koper. našem okolju, kjer se vsak dan borimo za svoj narodnostni obstoj, moramo veliko truda vlagati v jezikovno vzgojo. Poleg poznavanja slovničnih pravil in urjenja v dobrem pisanju pa bi morali več pozornosti posvetiti tudi razvijanju kultiviranega govora. Kultivirani govorec je tisti, ki govori pravorečno, pa tudi jasno, razločno, primerno glasno, primerno hitro, s pravimi poudarki in intonacijo, govor členi s primerno dolgimi in logičnimi premori. Skrb za jezik s posebnim poudarkom na zborno izreko je bila vsekakor eden V glavnih ciljev Radijskegaodra iz Trsta, ki je nastalpred 71 leti kot igralska skupina tržaškega radia. V preteklosti je večkrat organiziral tečaje lepe govorice za otroke in odrasle, da bi vsem zainteresiranim nudil možnost, da se izobražujejo v pravorečnem, jasnem in smiselnem branju in govoru. Te tečaje so vodili številni izvedenci za govor iz Slovenije, kot so Ana Mlakar, Aleš Valič in Jože Faganel. Po nekaj letih, ko je organiziral samo tečaj za otroke, se je Radijski oder odločil, da ponovno priredi tečaj lepe govorice tako za svoje člane kot za vse, ki bi se želeli izpopolnjevati na tem področju. Tečaj bosta tudi tokrat vodila ugledna izvedenca iz Ljubljane: profesor Jože Faganel, ki je že v preteklosti izvajal podobne tečaje tudi za Radijski oder, in igralec Pavle Ravnohrib. Tečajniki se bodo učili smiselnega branja in primerne interpretacije umetnostnih besedil ter spoznavali temeljna pravila pravorečja. Tečaj predvideva 9 srečanj, prvo bo na sporedu v ponedeljek, 5. marca ob 17.30. Za informacije in prijave lahko zainteresirani pišejo na elektronski naslov radijski@libero. it ali pokličejo na telefonsko številko 040370846 (Slovenska prosveta). Prijave zbiramo do 2. marca oz. do zapolnitve razpoložljivih mest. Manica Maver Trst / V organizaciji Radijskega odra Tečaj lepe govorice za kultiviran govor Slovenija 1. marca 2018 13 ed ocenjevalci stanja in razmer v slovenski po- litiki, v obdobju pred parlamentarnimi volitvami, samo publicistka Maja Sunčič v tedniku Demokracija napoveduje, “da se nam obeta najbolj dolgočasen predvolilni boj doslej. In posle- dično bo še nižja volilna ude- ležba”. Da bo pomen volitev velik in da bodo te morda odločilno vplivale na usodo in razvoj Slove- nije v prihodnosti, pa zatrjujejo in opozarjajo vsi drugi, to so re- snični in tudi samozvani opa- zovalci političnih razmer in gi- banj v Sloveniji. Enako menijo tudi politične stranke, tiste na oblasti in stranke v opoziciji. Vsak dan predvolilne kampan- je potrjujejo svoja stališča in usmeritev, čeprav publicistka Maja Sunčič najpomembnejše stranke v Sloveniji uvršča “v po- litično ligo bedakov”. V Sloveniji je uradno registrira- nih kar 87 političnih strank, vendar mnoge ne delujejo in so zgolj napisane v registru na no- tranjem ministrstvu. Vse stran- ke pa bi rade dobile glasove, to je potrditev, na letošnjih parlamen- tarnih in lokalnih volitvah, pa najbrž tudi na vseh volitvah v pri- hodnosti. V Sloveniji je za ustano- vitev nove politične stranke po- trebnih 200 ustanovnih članov, status stranke pa lahko posamez- niki ali skupine volivcev pridobijo tudi tako, da prevzamejo vodenje kakšne obstoječe in že delujoče stranke. Na ta način sta v zadnjem času, denimo, nastali Nova ljud- ska stranka, ki jo vodi tudi Franc M Kangler, nekdanji mariborskižupan, zdaj tudi državni svetnik,in stranka novinarja, urednika in pisatelja Bojana Požarja z imenom Lista novinarja Bojana Požarja. Tu- di on je izbral lažjo pot, kot pa bi bila ustanovitev nove stranke, za kar bi potreboval vsaj 200 usta- novnih članov. Za vstop v Državni zbor mora vsaka politična stranka preskočiti štiriodstotni volilni prag. A tudi če to posamezni stran- ki ne uspe, še ne pomeni nujno njenega finančnega poloma. Po veljavni zakonodaji so namreč upravičene do denarja iz pro- računa vse politične stranke, ki so na volitvah prejele vsaj en odsto- tek glasov. V predvolilni kampanji strankar- ski prvaki obravnavajo že znane teme, pa tudi nova aktualna vprašanja slovenske družbe in države. Marjan Šarec, župan občine Kamnik, si z intervjuji, iz- javami in tudi humorjem sam de- la in ustvarja sloves t. i. “novega obraza” oziroma politika, simpa- tije pa mu dodajajo tudi množična občila leve politične opcije. Zaradi učinka omenjenih in drugih vzvodov in podporni- kov se je Marjan Šarec povzpel na prvo mesto nekaterih javnom- nenjskih raziskav in anket. Javna občila levega političnega in ideo- loškega izvora pa so ga začela predstavljati kot najboljšega kan- didata za predsedni- ka nove vlade, obli- kovane po bližnjih parlamentarnih vo- litvah. Za Marjana Šarca pa je znano, da nima izkušenj za po- ložaj državnika, da je brez programa za vo- litve in da v njegovi stranki, Stranki Mar- jana Šarca, še niso ob- javili imen njenih kandidatov za po- slanke in poslance in tudi ne kandidatov za ministre. Za zdaj je znano, da sta pod- predsednika Stranke Marjana Šar- ca nekdanji natakar in turistična delavka, generalni sekretar pa hišnik v vrtcu. Če jih bo pripeljal s seboj v vlado, bomo zelo blizu države, kakršno si je zamislil usta- novitelj sovjetske države, Lenin. Tako je v tedenskem magazinu Re- porter zapisal Igor Kršinar in spomnil na Leninovo napoved, “da bo Rusija po oktobrski revo- luciji postala država, v kateri bo tudi snažilka lahko postala pred- sednica države”. Seveda to nava- jam v polnem spoštovanju t. i. navadnih ljudi in upoštevanju njihovega do- stojanstva. Za dosedanji potek pred- volilne kampanje v Slove- niji je značilno, da v njej sodelujejo politiki, ki se med seboj sovražijo ali so v svojih stališčih in strem- ljenjih nestrpni in zato neobjek- tivni. Tisti iz vladnih strank se izo- gibajo nekaterih tem in vprašanj, pomembnih za državo. Ne omen- jajo afere v Novi ljubljanski banki, kjer so “oprali” milijardo dolarjev iranskega izvora, ki je bila namen- jena tudi financiranju mednarod- nega terorizma. Slovenski politiki, ki so za omenjeno afero vedeli ali se z njo celo okoristili, o tem molčijo ali se sprenevedajo. Očit- no je zanje pomembno le to, da ostajajo na oblasti in so bogati. V predvolilni kampanji se skoraj ne omenja, da Sloveniji grozi nov vpad t. i. beguncev oziroma mi- grantov. Pereč naj bi bil tudi pri- mer arbitražne odločbe o državni meji med Slovenijo in Hrvaško. Kot je v uvodniku tedenskega ma- gazina Reporter menil Silvester Šurla, odgovorni urednik te publi- kacije, “nesrečna zgodba o arbi- traži očitno še nekaj časa ne bo šla z dnevnega reda. Vladajočim po- litikom tako na eni kot na drugi strani meje očitno bolj ustreza, da je to vprašanje še naprej odprto, da si lahko nabirajo politične točke. Na naši strani to počneta ta- ko premier Miro Cerar kot tudi zu- nanji minister Karl Erjavec. Arbi- traža je razgalila tudi popolno be- do slovenske diplomacije, ki je po šestih letih vodenja Karla Erjavca očitno na kolenih. Odločba haaškega tribunala o meji med Slovenijo in Hrvaško v Bruslju ne pomeni nič. Tudi v Washingtonu ne, čeprav je naša Melania v Beli hiši. Na mednarodno pravo pa se ne ozirajo tudi v Kremlju, kamor so predstavniki Slovenije v zad- Podpisano pismo o nameri o sodelovanju med mesti Nova Gorica, Gorica in Zittau Meja, ki je nekdaj ločevala, naj zdaj združuje! torek, 20. februarja 2018, so se v novogoriški me- stni hiši srečali župani Mestne občine Nova Gorica Ma- tej Arčon, Občine Gorica Rodol- fo Ziberna in nemške Občine Zit- tau Thomas Zenker. Željo po so- delovanju in vzpostavitvi skup- nih projektov, tudi v okviru pri- prav za vložitev kandidature za Evropsko prestolnico kulture 2025, so potrdili s podpisom pi- sma o nameri o sodelovanju med mesti Nova Gorica, Gorica in Zittau. V Novo Gorico je si- cer že prej pripotovala petčlan- ska delegacija iz Deželnega okrožja Görlitz v Nemčiji, v ka- terem ležita mesti Görlitz in Zittau. Namen obiska je bila izmenjava informacij glede priprave na kandidaturo za Evropsko prestolnico kulture 2025, saj tudi v mestu Zittau razmišljajo o kandidaturi. Ker sta leta 2025 za prestolnico EPK določeni Slovenija in Nemčija, tako v Zittau kot v Novi Gorici načrtujejo kandi- daturo kot zgled povezovanja obmejnih mest in čezmejnega sodelovanja. Mesto Zittau načrtuje vložitev kandidature v sodelovanju s pe- timi mesti iz okrožja Görlitz. Nji- hovo okrožje leži na območju tromeje med Nemčijo, Poljsko in Češko. Prav želja po povezovanju in preseganju meja ter pridobi- vanju novih razvojnih priložno- sti botruje njihovemu načrtovan- ju kandidature. Kot je na spreje- mu v novogoriški mestni hiši po- V vedal župan Občine Zittau Tho-mas Zenker, so še v začetni fazipriprav, koordinacijo projekta pa so zaupali uveljavljeni domači ustvarjalki in pevki Jenny Bött- cher. Pri pripravah tesno sodelu- je tudi Joachim Mühle, vodja Oddelka za kulturo v Občini Görlitz, ki si želi, da bi čim prej uresničili prve konkretne projek- te kulturne izmenjave. Župan Zenker je ob tem poudaril, da pot razumejo kot cilj, saj, kot je poja- snil, lahko že na poti priprave kandidature oblikujejo kar nekaj zanimivih skupnih projektov. Ob tem je posebej poudaril, da je obema prostoroma skupna po- dobna zgodovina, saj je v obe ob- močji po drugi svetovni vojni močno zarezala meja. Zato se mu zdi ključno, da prostori nekdan- jih konfliktov na osnovi skupnih projektov vzpostavijo sožitje v prihodnosti in prav to je po nje- govih besedah bistveno za kan- didaturo. Novogoriški župan Matej Arčon je gostom izrekel dobrodošlico in jim povedal, da nas na Go- riškem meja, ki nas je nekdaj ločevala, zdaj združuje in pove- zuje. Predstavil jim je Evropsko združenje za teritorialno sodelo- vanje EZTS GO kot novo obliko čezmejnega sodelovanja, ki omogoča načrtovanje skupnih projektov v enotnem čezmejnem prostoru in dvig kakovosti življenja za prebivalce na obeh straneh nekdanje meje. Gostom je ponudil možnost konkretnega sodelovanja, bodisi na področju kulturne izmenjave kot tudi na področju gospodarstva, saj, kot je izpostavil, Evropska prestolni- ca kulture presega področje kul- ture in umetnosti, kajti načrtuje in razvija tudi ostala področja. Goriški župan Rodolfo Ziberna je ob tem dodal, da je pomen sporočila, ki ga z Evropsko pre- stolnico kulture v svet pošilja ta prostor, ponovna vera v skupno Evropo in spodbuda ter zgled mladim generacijam. Župani so ob koncu srečanja podpisali skupno pismo o name- ri, v katerem so izrazili namero o sodelovanju treh občin. Sode- lovanje bo temeljilo na skupnih področjih treh mest, s poudar- kom na kultu- ri, turizmu, lo- gistiki, gospo- darstvu in izo- braževanju. V želji po vzpo- stavitvi trdnejših vezi in razumevan- ju obeh pro- storov predla- gajo obliko- vanje posa- meznih pro- gramov, s ka- terimi bi spodbudili iz- menjavo iz- kušenj in ustvarili skupne projekte. Vse tri občine podpirajo tudi vključenost sosednjih mest v so- delovanje in vsebinsko povezo- vanje. Obstaja tudi namera o so- delovanju na področju priprav za kandidaturo za Evropsko prestol- nico kulture 2025. Nemški gostje so se med obi- skom na delovnem srečanju se- Slovenija ima na območju letališča v Ajdovščini v lasti zemljišča, ki jih upravlja ministrstvo za obrambo; na njih bodo do konca leta zgradili ploščad za vzletanje helikopterjev. Predvidena naložba je tudi v interesu Občine Ajdovščina, saj bi z njo dvignili raven zdravstvene oskrbe v občini v primeru urgentnih stanj. V ta namen sta državni sekretar na obrambnem ministrstvu Miloš Bizjak in ajdovski župan Tadej Beočanin pred kratkim v Ajdovščini podpisala pismo o nameri za gradnjo heliodroma. Občina Ajdovščina se je zavezala, da bo investitorju ploščadi nudila vso podporo in strokovno pomoč ter še naprej zagotavljala ustrezne pogoje za delovanje civilne zaščite, gasilske enote in gorske reševalne službe. Zdaj pridobivajo potrebno dokumentacijo tudi v sodelovanju z agencijo za civilno letalstvo, kar naj bi bilo končano v dveh ali treh mesecih, je po podpisu za STA povedal Bizjak. Nato bodo začeli gradnjo ploščadi, ki jo želijo dokončati do konca letošnjega leta. Ocenjena vrednost gradnje je okrog 100.000 evrov. “To je pomembno predvsem zaradi tega, ker bomo imeli možnost izvajanja helikopterskih intervencij v primeru naravnih in drugih nesreč. Prav tako je to pomembno tudi za občane za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči, ker moramo vedeti, da je le-ta postala neki standard tudi v Sloveniji. Zato je potrebno preurediti infrastrukturo tako, da bodo lahko čim hitreje obolele in poškodovane pripeljali na ustrezna mesta”, je povedal Bizjak. Ploščad bo vstopna točka za reševanje s helikopterjem za velik del severnoprimorske regije, predvsem za ajdovsko enoto gorske reševalne službe. Prav tako bo helioport koristil gasilcem pri gašenju gozdnih požarov s pomočjo helikopterjev. V primeru izrednih razmer je vzletišče pomembno za oskrbo z opremo, ki je nameščena v omenjeno regijsko skladišče. Ploščad bo stala v neposredni bližini obstoječega logističnega centra za zaščito in reševanje ob samem ajdovskem letališču, kjer je prostor rezerviran še za gradnjo gasilsko-reševalnega centra in policijske postaje. Ministrstvo za obrambo je namenilo tudi denar za nakup terenskega avtomobila za ajdovsko enoto Gorske reševalne službe Tolmin, dobili naj bi ga v jesenskem času, saj ga nujno potrebujejo za izvajanje svojih reševalnih dejavnosti. Ajdovščina bo dobila vzletišče za helikopterje stali tudi s predstavniki novogo- riške mestne uprave in skupine za pripravo kandidature Nove Gorice za Evropsko prestolnico kulture 2025, ki jo vodi igralka in režiserka Neda Rusjan Bric. Seznanili so se z dosedanjim de- lom in iskali možnosti sodelo- vanja pri konkretnih projektih. Predvsem so veseli, da so našli veliko skupnih pogledov na po- dročju kulturnih projektov, kul- turnega turizma in čezmejnih vsebin. Projekt EPK sicer izpostavlja kul- turno zanimiva, dejavna, ambi- ciozna mesta, ki si tako za leto dni pridobijo enega najbolj pre- stižnih nazivov Evropske unije. To je velika priložnost za okolje, ki se je namenilo razvoj zasnova- ti na kulturi in z njo ter ob njej ugodno vplivati tudi na druge segmente: gospodarstvo, izo- braževanje, znanost in razisko- vanje, okolje in prostor, družbe- no klimo in socialno vključenost, enakovredno zasto- panost meščank in meščanov na raznih področjih delovanja, medgeneracijski dialog in pove- zanost mestnih okolij. Spodbuja želje, hotenja in ambicije ljudi, da skupaj vzpostavijo platformo mesta kot entitete povezovanja različnih idej, konceptov in inte- resov ter sodelovanje na opredel- jenih nivojih. Nova Gorica 2025 – Evropska prestolnica kulture želi presegati tisto, kar navadno razumemo kot kultura ali umet- nost. Je celostni projekt, ki ima s kulturnim dogovorom namen pritegniti vse potenciale obmej- nih mest in jih prvič v zgodovini povezati v turistično, gospodar- sko, izobraževalno in infrastruk- turno enoto, katere namen je iz- boljšanje kakovosti življenja, po- večanje gospodarskega razvoja in investicij in krepitvi inovacij ter visokošolskega izobraževanja. Sprejem v novogoriški mestni hiši (Foto Mateja Pelikan) Težavna razmerja med obrambno ministrico in poveljstvom Slovenske vojske Politične stranke v pričakovanju volitev njih šestih letih romali kar 25- krat”. Pa še primer, ali celo afera, ki se še ni razpletel. Začelo se je z za- skrbljenostjo nad tem, da je Slo- venska vojska zašla v težave, celo krizo, zaradi upadanja števila nje- nih pripadnikov in premajhnih plač. Slovenska vojska naj bi imela okoli tisoč vojakov premalo. Toda vrh kritičnih dogodkov se je zgo- dil na Počku pri Postojni, kjer je osrednje vadišče slovenske vojske. Tam so za bataljonsko bojno sku- pino, v kateri je bilo 800 vojakov in častnikov slovenske vojske, po njenem usposabljanju ocenjevalci iz zveze Nato ugotovili, da je tre- nutno nesposobna za resno delo- vanje. Opozorili so nadalje, da se vojska na Počku ni znala niti pre- mikati in ne uporabljati nove opreme, ki jo je nabavila obram- bna ministrica Andreja Katič. Na usposabljanju naj bi šest vojakov zadobilo ozebline, številnim pa so razpadli škornji, ker so bili nepri- merni za hud mraz in nizke tem- perature. Reakcije na ugotovitve in kritike ocenjevalcev iz zveze Nato so bile hitre in odločne, vendar enostran- ske. Z njimi so hoteli predvsem ubraniti obrambno ministrico Andrejo Katič, ki naj ne bi bila usposobljena za svojo visoko fun- kcijo. Vlada je na njen predlog od- stavila načelnika generalštaba slo- venske vojske, generalmajorja dr. Andreja Ostermana, in na ta po- ložaj imenovala generalmajorja Alana Gederja. Državni poglavar Borut Pahor, ki je po ustavi tudi vrhovni poveljnik obrambnih sil Slovenije, dvomi o smislu zamen- jave načelnika generalštaba slo- venske vojske štiri mesece pred parlamentarnimi volitvami. Pre- mier Miro Cerar pa je prepričan, “da je na Počku prišlo do namer- nega samoponižanja slovenske vojske in slovenskih vojakov”. Ne- mara bodo zadevo, ki bo zagotovo vplivala tudi na odnose Slovenije z zvezo Nato, premostili na izred- ni seji državnega zbora. Njen sklic sta zahtevali opozicijski stranki SDS in Nova Slovenija, Krščanski demokrati. Marijan Drobež Generalmajor Alan Geder, novi načelnik generalštaba slovenske vojske Aktualno1. marca 201814 NATUROPATSKI NASVETI (188)Erika Brajnik Diabetes tipa 2 v naturopatiji (2) Človek se tak ne rodi, pač pa se to degenerativno stanje po navadi pojavi v drugi polovici življenja. Vendar danes najdemo vse pogosteje v takem stanju že srednješolce, kar vzbuja skrb, saj posta- nejo taki ljudje vodljivi, ker ne zanjo razmišljati s svojo glavo. Nimajo lastnih stališč, mnenj, po- gledov in ambicij, temveč so samo del množice, brez svoje hrbtenice. Z razpadanjem so- cialne države se takšno stanje samo še širi. Ljudi je vse bolj strah, imajo vse manj denarja in so prisiljeni pristati na to, kar jim ponuja država. To pa je da- nes sinonim za omejenost, tako družbeno, sanitarno kot tudi intelektual- no. POMEN PREHRANE Najprej pomislimo, kako so se prehranjevali naši predniki v prazgodovini. Rastline so grizli suro- ve, uživali pa veliko kalčkov, otrobov in vlaknin. Sladkorji so bili zelo velika redkost, samo poje- dino pa je pračlovek doživel zelo redko oziroma le, ko je naletel na gromozanski grmiček malin ali panj medu. Naše telo je še iz tistih časov narejeno tako, da preživi in da ne živi v izobilju, torej deluje tako, da ob pojedini stremi k temu, da napolni vse re- zervoarje. Takrat nam na pomoč priskoči inzu- lin, ki pri pojedini pomaga skladiščiti, preusmeri zaloge v energijo, sprazni kri, mi pa posledično ponovno začutimo, da smo lačni. Ta telesni me- hanizem deluje z namenom, da lahko ob času pojedine in zalog skladiščimo veliko količino hrane. Na ta način je lahko pračlovek v celoti iz- koristil to, kar mu je narava v danem trenutku dala na razpolago. Dandanes večinoma ni težav s poman- jkanjem in naše telo je nenehno izposta- vljeno pojedini, česar pa le-to ne razume, ampak še vedno upo- rablja in ponavlja mehanizem za skla- diščenje zalog. Posle- dično, več sladkorja zaužijemo, več želje imamo po njem. Ko spijemo kavo s sladkorjem (ob upoštevanju, da ena vrečka vsebuje približno 7 g sladkorja), moramo pomisliti na dejstva v našem telesu. V naši krvi je približno 2,3 g slad- korja za približno 5 litrov krvi. Ko telo navsez- godaj sprejme kavo z vrečko sladkorja, doživi po- jedino in se vzpostavi omenjeni cikel. Sicer je manj škodljivo, če “pojedino” zaužijemo zjutraj, najbolj pa nam to škoduje zvečer. / dalje www. saeka. si Včasih so si sami znali pomagati brez zdravnikov in zdravil Nekaj o ljudskem zdravilstvu v naših krajih sodobnem času ni družine, da ne bi pod streho imela po raznih predalčkih, kotih in omarah ter škatlicah starih in novih stekle- ničk, tabletk vseh velikosti in vseh barv, zraven pa še raznih masti in krem v tubah ter tinktur. Če pa še to ni dovolj, tečemo po nova zdravila v lekarno, ker smo že tolikokrat na dan slišali po vseh medijih, kaj je za nas dobro ali najboljše ali celo čudežno za naše bolne noge, očesa, skle- pe, kolke, kožo, lase in tako naprej do ne- skončnosti. In ko kdo iz družine umre, je prva skrb pobrati po vseh pre- dalih in škatlicah vsa njegova zdravila in se jih čim prej tako ali drugače znebiti. Takih opravkov in skrbi naši starši niso imeli. Že iz avstrijskih časov in še prej so si ljudje znali sa- mi pomagati ob raznih boleznih, udarcih, zvi- nih, zlomih, odrgninah, ugrizih ali pikih žuželk in drugih težavah. Takrat so bile družine velike. Vsi otroci se pov- sod niso poročili. Ostali so doma. Rekli smo jim strici in tete. Uk- varjali so se z raznimi posebnimi opravili v hiši, vrtu, njivi, hlevu in tako naprej. Skoraj v vsaki vasi je bil kakšen stric ali teta, ki sta gojila s posebno skrbjo razne zdravilne rastline po vrtovih, nji- vah ali pa so jih nabirali v gozdu, na gmajni in pašniku. To so bili janež, kimel, koromač, tavžen- trože, arnika, vinska rutica, lipa, žajbelj, bezeg, meta, melisa, rman in drugo. Seveda je bilo tre- ba vse to naravno bogastvo lepo in pravilno posušiti. Kralj vseh zdravil pa je bilo brinjevo žganje ali brinovec, ki je bilo zelo drago. Pod Italijo je bila vsaka žganjeku- ha strogo prepovedana. Ljudje so žganjekuho zato zelo skrivali po V kakšnih grapah ob potoku inskritih krajih in pazili, da se dimni dvigal previsoko, sicer bi takoj pridrveli finančni inšpektorji. Domače žganje pa je posebno moški delovni sili prišlo zelo prav, če so bili moški hudo bolni ali pa hudo zdravi. Brin so nabirali na Nanosu, Pod- kraju, Colu, Vodicah, največ pa ga je bilo na Krasu. Kupci so to plačevali po mericah. Zdravilne rastline so nosili po hišah, tudi po lekarnah in si tako pomagali pri preživetju. V Vipavi sta bili najbolj znani ta- ki ljudski zdravilki in prideloval- ki ali nabiralki ljudskega zdravil- stva teta Lukova-Trampuž in Ma- rička Felcova-Pregelj. Na Slapu pa je to delo odlično opravljala Han- ca Malikova, ki je ob skrbi za zdravje skrbela za vsa domača se- mena, ki jih takrat niso tako pro- dajali po trgovinah, kot jih ima- mo danes v številnih semenar- nah. Sicer pa je skoraj vsaka vas imela kakšnega svojega ljudskega zdravilca. Iz otroških let se še spominjam, da je imela moja mama vedno na nočni omarici v sobi ob postelji stekleničko z arniko v žganju, v omarici pa jazbečevo mast. Kožo si je osvežila s kislo smetano ali pa s peno od mleka, ki ga je rav- nokar pomolzla. Z domačim ki- som je namočila krpo in nam jo položila na otekline na nogah ali rokah po udarcih ali pikih. Z njim si je očistila roke in odstra- nila s krtačo madeže na očetovih nedeljskih oblačilih. Tudi kotle, v katerih smo kuhali polento, smo očistili s kisom in soljo ali pa tudi s pepelom. Za vnetje otroških ušes je uporabljala ka- pljice iz netreska, ki raste v ska- lovju. Smrekovo smolo pa so uporabljali proti jetiki, temu zdravilu so rekli “pilph”. Na- močeno koreniko pelina v žgan- ju so uporabljali za zdravljenje želodčnih težav, smrekovo smolo pa proti oteklinam od ubodov. Si- cer pa je naravnih zdravilnih ra- stlin še veliko. To, kar sem napi- sala, je ostalo le v mojem skrom- nem spominu. Leta l931 je prišla v Vipavo znana lekarnarica, danes bi rekli farma- cevtka, dr. Marija Jamšek, ki je vse to še odkupovala do leta l948, ko je povojna oblast to prepove- dala. Morda bo komu tudi danes kaj od napisanega prišlo prav. Pa srečno, s čim manj tabletkami! Magda Rodman ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00 naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail zadruga.gm@gmail.com Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 Novi glas prejema javna sredstva za medije. Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks To številko smo poslali v tisk v torek, 27. februarja 2018, ob 13. uri NA BOŽJO POT ŠE MALO NAOKROG (2) Mariza Perat “Juanito, moj mali, ljubljeni sin, kam greš”? se je spet zaslišal isti glas. “Moja preljubezniva Gospa in Kraljica”, je od- vrnil Juan Diego, “grem k našim duhovni- kom, ki so kakor živa podoba našega Gospo- da, saj nas poučujejo v krščanskem nauku”. Tedaj je Gospa rekla: “Vedi, moj ubogi, ljubljeni sin, da sem jaz vedno Devica, Sveta Marija, Mati pravega in edinega Boga, Njega, ki je Stvarnik življenja, Stvarnik ljudi, Njega, v katerem vse stvari ob- stajajo, Gospoda nebes in zemlje. Srčno želim, da mi na tem kraju postavite ma- jhno svetišče, kjer bom preko svojega Sina pomagala ljudstvu v vseh njegovih potre- bah”. Božja Mati je nato Juanu Diegu naročila, naj takoj odide v mesto k škofu in mu spo- roči njeno željo. Takratni mehiški škof, Juan de Zumarraga, frančiškan, (1476-1548), je bil po rodu Bask. Bil je prvi mehiški škof, velik misijo- nar, znan po svoji dobrodelnosti. Ves čas svojega bivanja v Mehiki se je z vsemi močmi trudil za blagor tamkajšnjega ljud- stva. Kot cerkvenega Pastirja ga je zelo bo- lelo, da njegovi rojaki tako krivično ravna- jo z Indijanci, in si je zato na vse načine prizadeval, da bi med njimi in osvajalci vladala vzajemnost. V času svojega bivanja v Mehiki je v glavnem mestu zgradil kate- dralo in jo posvetil Materi Božji. Njej je po- svetil tudi ves novi svet. Leta 1546 je postal mehiški nadškof. Juan Diego je škofu sporočil željo nebeške Gospe, vendar mu ta ni verjel. Ubogi Indi- janec se je vrnil na Tepeyac in v svoje veli- ko veselje tu spet našel Božjo Mater. Vrgel se je pred njo na tla in ji potožil: “Moja Gospa in Kraljica, moja mala, nadv- se ljubljena Hčerka! Ničesar nisem opravil. Prosim, pošlji k škofu koga drugega, kakšno znano in odlično osebo, kateri bo škof ver- jel”! Tudi tukaj besede “moja mala, nadvse ljublje- na Hčerka”, izražajo veliko spoštovanje in čislanje. Omenjeni način nazivanja tudi na- zorno dokazuje resničnost Marijinega prika- zovanja, saj je bil ta način izražanja lasten sa- mo Aztekom, medtem ko bi ga Španci nikoli ne uporabili. Prošnji Juana Diega, naj k škofu pošlje kakšno bolj ugledno osebo, pa Marija ni ugo- dila, ampak mu je izrecno zaukazala, da mora prav on sam, in ne kdo drug, opraviti to na- logo. Tako se je naslednji dan, v nedeljo, 10. de- cembra, Juan Diego znova odpravil k škofu in mu ponovil željo nebeške Gospe. Škof ga je poslušal, nato pa mu dejal, naj mu Gospa da kakšno znamenje, ki bo potrjevalo re- sničnost njenega prikazanja. Juan Diego se je tako vrnil na Tepeyac. Gospa mu je obljubila, da mu bo naslednji dan dala zaželeno znamenje. Vendar Juan Diego naslednjega dne, namreč v ponedeljek, 11. decembra, ni odšel na Te- peyac, kjer ga je čakala Gospa. Njegov stric, Juan Bernardino po imenu, je namreč hudo zbolel. Juan Diego je bil zaradi tega zelo potrt, saj je Aztekom stric, in sicer po očetovi strani, pomenil toliko kot oče. Prišel je zdrav- nik, ki mu pa ni mogel več pomagati. Zelo verjetno je Juan Bernardino zbolel za črnimi kozami, boleznijo, ki so jo v novi svet zanesli Španci. Juan Diego se je tako v torek, 12. de- cembra, zarana odpravil od doma, da bi poi- skal duhovnika, kot je to želel stric. Ni pa odšel po poti, ki je vodila mimo griča Tepe- yac. Bal se je namreč, da bi tu srečal Gospo, ki bi ga gotovo znova poslala k škofu, njemu pa se je mudilo po duhovnika. Vendar se Jua- nu načrt ni posrečil. Gospa mu je namreč ne- pričakovano prišla naproti. Škof Juan de Zumarraga Juan Bernardino Aktualno 1. marca 2018 15 Ali se znamo čemu odrekati? Vsega preveč pustu je bilo v preteklih dneh veliko govora. Ljudje to potrebujemo. Sprostitev namreč in nekaj ma- lega veselja. Pust pa potrebuje tu- di naša požrešna družba, ki jo poganja edino in samo po- trošnja. Če bi dnevi potekali enolično brez praznovanj in brez posebnih priložnostnih da- tumov, bi menda potrošnja hu- do trpela. Človek je tu predv- sem, da kupuje, vse ostalo sploh ni pomembno. Ste že opazili, da se, denimo, pralni stroji zadnje generacije redno kvarijo, po pe- tih, šestih letih pa je za živčni si- stem najbolj zdravo, da ga eno- stavno odvržeš in kupiš novega. Spadam pa še med tiste srečneže, ki se lahko ponašajo s spomini na stare pralne stroje, ki so trajali in nemoteno delovali tudi po dvajset, petindvajset let. Srečni časi. Brezskrbni časi. Časi, ko je svet še deloval v korist človeku, ko smo še mislili, da smo srečni in bomo vsak dan bolj srečni. Časi, ko nismo vsi garali in na- kupovali samo zato, da je peščica, dvajseterica ljudi mor- da, vsak dan bolj bogatela, vsi ostali pa postajali vsak dan bolj revni. In prisiljeni v jarem po- trošnje. Zdaj, ko je pust mimo, se za kri- stjane, pa tudi za tiste, ki verja- mejo, da je pomlad čas prenove, začenja postni čas. Čas odrekan- ja, razmišljanja, prenavljanja. Čas, o katerem, verjemite mi, noben časopis ne bo pisal in izložbe se ne bodo polnile z na- jrazličnejšimi, obdobju primer- nimi predmeti. Izložbe se nam- reč ne morejo polniti z odrekan- jem. Niti s skromnostjo. Sploh ne bo govora o postu. In o nje- O govem pomenu. Kajti post splohne spada v našo sodobnodružbo. To je doba obilja, doba, ko je vsega preveč, in kljub vse- mu še naprej kopičimo. Doba, ki sicer ne pozna pravega veselja. Obilje ne prinaša veselja. Obilje je samo prenasičenost, nave- ličanost, brezciljno tavanje, dolgčas, ki utruja. A vseeno, kljub temu da kristjani nismo edini, ki nam vera priporoča post, za to vsesplošno odrekanje v našem vsakdanu ni prostora. In se o njem molči. Uradna me- dicina post celo odsvetuje. Kot ne bi imeli na dlani dokazov, kam nas je pripeljala naša prena- sičenost s hrano. Rodila sem se v Trstu v letih obil- ja. Ni bilo povsod tako. Že v Slo- veniji, tedaj je bila to Jugoslavija, obilja niso poznali in so se mo- rali marsičemu odrekati. Pri nas pa je večina lagodno živela. In čeprav je bila moja družina vse prej kot premožna, hrane pri nas doma nikoli ni primanjkovalo. Da je bila nekoč huda lakota in je obilje vsega nekaj povsem no- vega, sem izvedela tako iz pripo- vedi sorodnikov, predvsem no- ne, kot tudi iz literature. O tistih časih, ko si moral kruh, ki je pa- del na tla, pobrati in poljubiti, so v letih moje mladosti namreč pisale le knjige. Pa še profesor Beličič nam je v šoli pripovedo- val o tem. Solze je imel v očeh, ko je gledal moje sošolce, fante, ki so kruh mesili v majhne kro- glice in ga s fračami metali po razredu. Še danes se spominjam njegovega “poberi ga in poljubi ga” in bolečine, ki jo je bilo zaz- nati v njegovem glasu. Sama te- ga nisem počenjala, pa čeprav mi je mama že kot otroku strogo prepovedala, da bi hrano, ki je padla na tla, pobirala. Zdaj, ko sem odrasla, jo vedno pobiram. Ne maram, da hrana obleži na tleh in jo morda celo pohodimo. Nekaj nagonskega je v meni, ki mi tega ne dopušča. Hrano po- berem in jo brez razmišljanj dam v usta. Ne verjamem preveč v bakterije in vem, da me ne bo- do ugonobile. Menda je tega kriv moj zdravnik, ki mi pri- poveduje, kako nam je čistoča uničila imunski sistem. Mor- da pa hrano pobiram s tal, ker me še vedno boli tisti kruh, ki je letel po razredu in smo ga nato teptali. Še vedno me je sram, da sem odraščala v ob- dobju, ko je bilo vsega na pre- tek. Vsega preveč. Nismo bili srečna družina. Brat, polbrat pravzaprav, je moral že zgodaj od doma. Po- novno sva se našla šele zdaj, ko staršev ni več. Mama in oče se nista najbolje razumela. Za- to je bila moja mladost polna samote. In grenkobe. Ni bila brezskrbna, vse prej. Bila je mladost otroka, ki mu niso tuji niti vpitje niti udarci. In ne pozna družinskih izletov, družinskih prijateljev, sorod- nikov. Starši pa so mi vse to po svojih močeh nadomeščali z obilico hrane. Pozneje, ko sem živela vse manj doma in vse več med prijatelji, sem bila deležna ničkoliko očitkov. Govorili so mi, da sem imela kot otrok vsega na pretek. Čokolado, tako pol- njeno in tako z rižem, oranžade Sinalco in druge sladke pijače, slaščice, od rolad do raznih pit. Zrezek je bil pri nas doma vsak dan na mizi, za malico v šolo pa nisem nikoli dobivala kruha, ampak vedno le sladke pri- boljške. Pa verjemite mi, da sem od vsega imela najraje skledo ra- diča s fižolom. Veliko let pozneje sem postala vegetarijanka. Men- da iz upornosti. Najlepši trenutki mojega otroštva so bili ravno tisti, ko smo nakupovali. Tisto nakupo- vanje, ki ga zdaj tako blatim in ki ga resnično ne maram. “Po špežo” smo hodili v Sežano, ker je bilo poceni, mama pa je bila prepričana, da je tam hrana tudi bolj zdrava. Ker pa je bilo treba do tja z avtom, je bila to edina priložnost, ko smo se skupaj od- peljali vsi trije, mama, tata in jaz. No, še na počitnice v gore smo hodili skupaj, to pa samo zato, ker sem bila astmatik in je tako svetoval zdravnik. V hotelu smo se potem ponovno ločili. Mama je največ počivala, z očetom pa sva planinarila. Kljub polnim omaram slaščic, kljub predalom, ki sem jih lahko odpirala ob vsa- ki uri, kljub zrezkom, ki si jih marsikateri otrok ni mogel pri- voščiti, pa nisem bila vesel otrok. Prej debela in naveličana. Manjkala mi je igra, manjkal mi je smeh. Manjkala mi je brez- skrbnost srečne družine. Žalo- sten, osamljen otrok brez želja. V zameno za vse sem dobivala hrano. Ko sem dorasla, sem se temu uprla. Hrani namreč. Ni mi bila potrebna in še zdaj mi ne pome- ni veliko. Samo tedaj, ko sem močno obupana in mi je težko, si s hrano polnim praznino in bol. Kot študentki se mi je eno- stavno zazdelo, da je dovolj, če jem enkrat na dan. In še danes, na moževo gromozan- sko žalost, sem to nava- do obdržala. Pomem- bno mi je bilo, da sem bila čim več na svežem zraku in v naravi. Ko sem bila na soncu, ni- sem bila nikoli lačna. Še zdaj imam občutek, da se moje telo napaja ob svetlobi, ob rumenih žarkih. Drugega ne po- trebujem. In, ne zameri- te mi, prepričana sem, da ljudje, ki zapravljamo dragocene ure, zato da kosimo, malicamo in potem spet večerjamo, zapravljamo zdravje, de- nar in predvsem čas. Priznam še, da mi je v največje breme, ki me spravlja skoraj v obup, to, da me kdo sredi na- jlepših in najbolj sončnih ur povabi na kosilo. No, večerjo v družbi imam rada za- radi kramljanja in druženja. To je nekak obred, način, da smo skupaj. Dan pa je prekratek, da bi ga zapravljali pri mizi. Hrana. Ah, da bi vedeli, koliko ljudje govorijo o hrani! Poznam take, ki ti ob vsakem srečanju najprej povedo, kaj so jedli. In koliko so jedli. S tem se celo hva- lijo. Danes skoraj nikogar ne poznam več, ki bi posegal po hrani zaradi lakote. Jemo iz na- vade, iz požrešnosti, pohlepno- sti ali pohotnosti. Jemo, da pol- nimo praznino. Ali enostavno zato, ker so bili že naši starši pre- pogostokrat lačni, mi ravno zato ne bomo nikoli več, naši otroci pa še manj. Zato pa smo mi veli- ko bolj bolni, kot so bili naši starši, še huje pa je z našimi otro- ki. Hrane imamo doma vedno v izobilju, kljub temu pa jo še ved- no vsak dan kupujemo. V to nas nekako silijo z najrazličnejšimi zvijačami. Že domov dobivamo vse več reklame. Prepričujejo nas, kako je ravno v teh dneh iz- jemno ugodno kupiti vse to, česar dejansko ne potrebujemo. Moja mama je bila za reklamne oglase še posebno ranljiva. Ved- no je kupovala to, kar je bilo naj- bolj poceni, nikoli tega, česar smo si dejansko želeli ali kar smo potrebovali. Ravno zato zdaj tako sovražim reklamo in vse reklamne akcije. Načeloma kupujem samo to, kar potrebu- jem. In doma jemo samo to, za kar mislimo, da je zdravo in da nam prija. Kljub temu prizna- vam, da so tudi moje omare pre- polne, da predali že prekipevajo, ker je v njih vsega preveč. In kljub mojemu odporu do po- trošništva tudi pri nas doma pre- več kupujemo in preveč pojemo. Preveč vsega. Post je čas, ko bi morali o vsem tem razmisliti. Tudi iz spošto- vanja do tistih, ki nimajo, ki si ne morejo privoščiti, ki celo umirajo zaradi lakote. Tega našega preobilja, teh prepolnih, celo prekipevajočih predalov, teh velikih trebuhov, bi nas mo- ralo biti sram. Hrana ni razvedri- lo, je potreba. Jemo, ko smo lačni, ne pa zato, ker nas v to si- lijo. Ali ker nam je dolgčas in imamo vsega preveč. Morda bi bil svet res boljši, če bi nekaj tega odvečnega, nekaj tega, kar visi iz predalov, podarili tistim, ki si obilja ne morejo privoščiti. Ver- jemite mi, lepo je podarjati, lepo je dati. Sočloveku. Morda bo ta- ko tisti zoprni, nelagodni občutek prenasičenosti zamen- jal čisto nov občutek sreče. In ce- lo bolj zdravi bomo. In veseli. Suzi Pertot a nami so 23. zimske olimpijske igre v Pjongčangu, skupaj s poletnim nogometnim svetovnim prven- stvom v Rusiji največji športni dogodek v letu 2018. Za novinarsko srenjo so bile pol- ne izzivov in zanimivosti, bile so visoko tehnološke, politične vsebine pa so po začetnem naletu – obisk diplomatov ob slavnostnem odprtju – k sreči pustile pro- stor tekmovalnim oziroma športnim. Do- bro je vsekakor, da se je začasno olimpijsko pre- mirje okoli Ko- rejskega poloto- ka tokrat le ude- janjilo. Dolžni smo se- veda obračun za slovenske in ita- lijanske barve. Slovenska od- prava se vrača domov iz Južne Koreje z dvema kolajnama, kar ni veliko, je pa ne- kaj. Srebrni biatlonec Jakov Fak in bronasti deskar Žan Košir sta poskrbela za velik osebni rezultat in za vidljivost slovenske delegacije, v kateri so zatajili zlasti skakalci na smučeh. Peto mesto Orlov v ekipni preizkušnji ne more biti uteha, na posa- mičnih tekmah namreč ni bilo uvrstitev, vsaj ne moških, v deseterico. Olimpijada je še enkrat pokazala, da je Peter Prevc da- leč od uspešnosti in prepoznavnosti izpred dveh let. Toliko kot kolajna velja menda četrto mesto Žana Kranjca v veleslalomu, saj je smučal sijajno in zmogel enega svo- jih najboljših dosežkov v karieri prav na najbolj prestižni tekmi. Hokejistom pa ni uspelo ponoviti preboja v osmerico izpred štirih let, po dokaj dobrem turnirju, v ka- terem so si privoščili tudi skalp Združenim državam Amerike, so namreč v osmini finala tesno izgubili proti Norveški. Črna pika je bil tu- di primer dopinga, v katerega je bil vpleten steber hokejske izbrane vrste Žiga Jeglič. Italijanski tabor je v bistvu obdržal obljube in uresničil napovedi, ki smo si jih na teh stolpcih upali napisati pred tremi tedni. Deset kolajn, tri zlate, dve srebrni, pet bro- nastih, kaže, da je Italija vendarle zimsko- športna sila; v skupnem seštevku odličij je bila dvanajsta. Prvo ime je bila zastavo- noša, hitrostna drsalka Arianna Fontana, ki je vzdržala pritisk in osvojila tri medalje. Po zlati sta poleg nje pose- gli junakinja smuka So- fia Goggia, ki je morda prispevala kolajno z največjo specifično težo, in Michela Moioli v deskarskem krosu. Sploh je bilo v Pjongčangu kot na vsa- kem tekmovanju s pe- timi olimpijskimi krogi tudi dovolj roman- tike. Primer za vse je Ester Ledečka, češka deskarka na snegu, ki je osvojila zlato ko- lajno tako v svoji paradni disciplini kot tu- di, senzacionalno, v superveleslalomu, to- rej v alpski panogi. Neverjetno, se pa včasih zgodi. Tudi to sta olimpijski duh in čar. Med nesmrtne pa se je vpisala norveška tekačica na smučeh Marit Bjoergen. V Južni Koreji je osvojila štiri kolajne, v ka- rieri ima zdaj z olimpijad osem zlatih in skupno kar 15 odličij, tako da je postala rekorderka. Kapo dol. V Pjongčangu bodo od 8. do 18. marca sle- dile še zimske paraolimpijske igre. HC Z Obračun zimskih olimpijskih iger Bjoergen, Ledečka in olimpijski duh rzlo in vetrovno vreme je v ne- deljo, 25. februarja, kar vabilo v tople prostore doma Igo Gru- den v Nabrežini na praznik slovenske kulture v organizaciji domačega društva. Uvodoma je vse nagovorila predsednica SKD Igo Gruden prof. Mariza Škerk, ki je strnjeno izpostavila pomen obhajanja Prešernove proslave in povedala, da je le- tošnja rdeča nit večera glasba. Tako so na oder stopile pevke dekliškega zbora Igo Gruden, ki jih vodi Mirko Fer- lan, in uvodoma zapele Gallusov motet Dicunt infantes Domino laudes, sledili sta znamenita Lebičeva skladba Čas na besedi- lo Jakoba Sešerka in pevska tekma med ku- kavico in oslom, ki ji je besede in glasbo napi- sal Adi Danev. Klavir- sko spremljavo je ime- nitno izpeljal Matjaž Zobec. Svoj nastop so dekleta sklenila s Pre- gljevo priredbo ljudske ljubezenske pesmi Da bi jaz znala. Prav skladatelji, katerih pesmi smo lahko poslušali na nastopu, so bili zborovodji in glasbenemu uredniku Janku Banu za iztočnico prazničnega nagovora. Ugota- vljal je, da so slovenski skladatelji že v 16. stol. s svojimi skladbami zasloveli na mednarodni ravni. A tudi Lebič in drugi sodobni slovenski skladatelji so s svojimi pesmimi priljubljeni protagonisti mno- gih koncertov in zborovskih tekmovanj. Posebno pozornost je Ban namenil slo- venski ljudski pesmi, ki se dandanes oglaša v glav- nem le še v or- ganizirani, zborovski obli- ki. Izpostavil pa je delo častnega gosta večera, se pravi mednarodno poznanega glasbenika, di- rigenta in skladatelja Adija Daneva, ki je po vrnitvi v domače kraje celih pet let vodil nabrežinski mešani Igo Gruden. Zanj je tudi napisal celo vrsto skladb in želel tudi s tem prispevati k višji zborovski izobrazbi pevk in pevcev. Ban je nato vse povabil k ogledu odlomka iz dokumentarca o Dane- vu, ki je nastal v okviru slovenskih sporedov Rai ob njegovem viso- kem življenjskem jubileju. Predva- jani prispevek je zlasti osvetlil delo, ki ga je Danev opravil v Nabrežini, razni operni pevci in tržaški zborovodkinji pa so osvetlili dragoceno delo, ki ga Danev še vedno opravlja kot velik izvedenec za vokal in občutljiv glasbenik, ki zna tako napisati pesem, da se ob njej pevci obo- gatijo z novimi izkušnjami in se vokalno izobražujejo. Sam Danev, ki se je zahvalil za pozornost, je v krajšem posegu dejal, da je vesel, ko sliši, kako tudi pri nas napreduje zborov- ska kultura, in da bi bilo zelo koristno, ko bi v naših krajih zmogli sestaviti vsaj polprofesionalni zbor, ki bi lahko opra- vil, glede na velik potencial, ki smo mu priče, izredno dragoceno kulturno po- slanstvo in bi bil zaslužen za promocijo slovenske zamejske glasbene kulture. Obenem je dodal, da sicer razume, da je še vedno potreben tudi čitalniški pristop k zborovstvu in prosvetnemu delovanju, a da je obenem čas za nadgradjo tega koncepta. Kaj vse je mogoče uresničiti s premišlje- nim delom, se je izkazalo v zadnjem delu koncerta, ko so nastopili ženska vokalna skupina Barkovlje in otroci Glasbene kambrce, ki so pod vodstvom Aleksan- dre Pertot predstavili štiri pesmi Adija Da- neva za ta otroško- ženski sestav. Vse pe- smi je pri klavirju spremljala odlična Beatrice Zonta. Otro- ci in pevke pa so pod suve- renim vodstvom Aleksan- dre Pertot tudi scensko odlično podali Furlanovo narečno liriko Lepu je spomlade, pesem Letaj, za- vest sicilijanskega pesnika Calogera Sorceja v prevodu Armanda Škerlavaja, Ugan- ke Andreja Rozmana, Mar- tine Legiša in samega Daneva ter imenit- no Furlanovo šaljivko Cupranje, ki je ob majhnih čarovniških veščinah Nade Car- li in scenski postavitvi otrok in ostalih pevk res imenitno sklenila doživeti večer. Razšli smo se edini v tem, da je glasba s svojo univerzalnostjo res sredstvo, ki lah- ko nagovarja mnoge, pesem s svojim be- sedilom pa predvsem tiste, ki te besede razumejo in jim glasbena govorica po- maga, da še bolje dojamejo njihovo spo- ročilo. M Nabrežina / Ob dnevu slovenske kulture Univerzalni jezik glasbe za Prešernovo proslavo Adi Danev (Foto RAI) Foto RAI Aktualno1. marca 201816 Tretje pismo iz Adis Abebe (2) “Vsak naredi, kolikor more” nekega potopisnega preda- vanja o Indiji se spomnim, kako so se poslušalci sme- jali ob fotografijah templja, v ka- terem Indijci častijo podgane. No, pri nas imajo nekateri ljubitelji živali podgane za hišne lju- bljenčke. In naši domovi so včasih tempelj za psa ali mačko. Prijateljica, ki svojih bo- rih 400 evrov zasluži kot čistilka v hotelu, je vide- la nemškega turista, ki je svojo mačko vozil v otroškem vozičku, jo oblačil v tuto za do- jenčke, jo hranil po ste- klenički in od osebja zahteval otroško postel- jico zanjo. Rekla je, da ni vedela, ali sanja ali naj verjame svojim očem. V časopisih beremo, kako je neka bogatašinja v oporoki vse premoženje zapustila svojemu psu, v nekem mestu pa, da so za župana izvolili mačka. In potem se zara- di podganjega templja zgražamo nad Indijci, pred uličnimi otroki pa si zatiskamo oči in se ne- zaupljivo sprašujemo, ali gre denar za botrstvo res v prave roke? Vsak izgo- vor je dober, da le ne bi pomagali in dali kaj od sebe. V naši ulici je vse polno za- puščenih in umazanih psov, ki si pločnik in skromno senco nekaj dreves delijo z uličnimi prodajal- ci, berači na invalidskih vozičkih Z in malimi otroki, ki prosjačijo. Se-stra Tsehaitu mi pokaže štiri maleotročke, ki sedijo sredi umazanije, in reče: “Poglej, kako si delijo zad- nji košček kruha”. Po vsem mestu ženske na pločnikih prodajajo sadje in zelenjavo, čevlje, obleke, gospodinjske pripomočke, cvrejo ali pečejo meso in drugo hrano, kuhajo kavo ali čaj. Mimoidoči, taksisti ali drugi potniki se ustavi- jo, si pri njih kupijo kosilo in ga pojedo kar stoje na pločniku. Žen- ske delajo tudi na gradbiščih, sku- paj z moškimi. Nihče od njih ni- ma ne delovne obleke ne zaščitne čelade in vsa dela opravijo ročno, tudi kamenje drobijo ročno. Po vsem mestu štrlijo v zrak in praz- no zevajo nedokončani bloki, gradbišča pa so ograjena s pločevino ali raztrganimi odeja- mi, ki kot cunje visijo z žičnatih ograj. Ko se peljemo mimo zna- nega termalnega kopališča, vidim nekoga, ki v luži ob zidu pere svo- ja oblačila. V pasu med obema stranema ceste pa se dvigajo pločevinaste palme, na katerih se zvečer zasvetijo lučke. Sedež vlade in sedež Afriške unije domujeta sredi prostranega parka z ogrom- nimi drevesi; ko začne deževati, bo v naslednjih mesecih ves oze- lenel. Včasih se mi zaz- di, da se v Adis Abebi počutim kot doma. Sestre govorijo italijan- sko, v kapeli mo- limo tudi v an- gleščini in itali- janščini, vozijo toyoto, pošiljajo “maile”, fotoko- pirajo, skoraj vsaka od sester ima svoj “mo- bi”. Večkrat je- mo špagete, ma- karone in žem- lje. Omara in po- stelja v moji sobi sta sicer prastari, ampak kot do- ma tudi tu ne spim na tleh. Po- praviti so dale črpalko, tako da imamo spet te- kočo vodo in lahko celo prižgem grelnik in se sprham s toplo vodo. Zvečer se se- stre zberejo v dnevni sobi in sede v foteljih gledajo TV, na skromnih knjižnih policah pa najdem poleg knjig v amharščini tudi italijanske isatelj Boris Pahor nam je v dneh, ko smo priče nenasilnemu in pra- vičnemu boju Kataloncev za svojo narodno avtonomijo, ponudil v objavo svoj zapis, ki je izšel leta 1978 v številki 3-4 tržaške revije Zaliv. Pisa- telju smo iskreno hvaležni, pričujoči zapis pa je še en do- kaz o tem, kako se je Boris Pa- hor od nekdaj zavzemal za ohranjevanje narodne slo- venske identitete, a prav tako tudi drugih narodnih manjšin. Ured. A medtem opat že vstaja, me- nih ob njem pa je ubral zah- valni napev. Tako se ure- sničuje napoved, da ne bo časa za kako daljšo predajo kulinaričnim skušnjavam. Vendar nas obenem opat po- vabi na črno kavo v manjšo dvorano, kjer smo sami z njim. “Tukaj smo lahko manj urad- ni”, pripomni. In zazdi se mi, da bi me kar zanimalo, da bi ga malo po- bliže spoznal; verjetno je mož o marsičem na tekočem. Ven- dar smo v dvoranici po- mešani in zgovorni. Posreči se mi, da s prejšnjim sogovor- nikom pri mizi zdaj nadalju- jem z izmenjavo misli. Z za- dovoljstvom ugotovim, da sta najini gledanji na nacional- P no vprašanje zelo sorodni.Demokratični socializem. Obmoji omembi, da je v sloven- ski reviji v Trstu izšel del in- tervjuja Jordija Sole'-Turaja o nacionalnem vprašanju, za- gotavlja, da bo napisal k član- ku svoje pripombe, če mu bom poslal Turajev tekst. Tedaj opat Cassija' Just s krat- kim nagovorom pozdravi udeležence kongresa; zagota- vlja nam solidarnost Motser- rata v našem pravičnem pri- zadevanju. Obljublja nam pomoč in bratsko bližino, za- kaj zmeraj, da lahko računa- mo nanje. Ker je naključje naneslo, da sem od predsedstva samo jaz pričujoč, se opatu v imenu organizacije zahvalim. Pou- darim, da je pohod na Mon- tserrat za nas globoko doživetje; da nas je ganil spre- jem ob spomeniku velikega glasbenika Casalsa; da nas je prevzel prisrčni sprejem v nji- hovi obednici. Za vse to se iskreno zahvaljujemo. Če pa naj mi bo dovoljeno, da ome- nim tudi slovenski narod, ka- teremu pripadam, potem lah- ko rečem, da smo v preiz- kušnjah, ki nam jih tudi nam ni manjkalo, vedeli za Mon- tserrat, za to središče katalon- ske kulture, za to postojanko katalonskega odpora. In če naj v tem trenutku, ko je za katalonske ljudi vsaj najhujše zlo prešlo, izrečem še skromno misel, potem bi poudaril, da spadata tako katalonski kot slovenski na- rod med tako imenovane “majhne” narode, da pa je moje globoko prepričanje, da bo morala jutri nova Evropa, če naj bo zares nova in pravična, nastati prav na podlagi svobodnega razvoja “majhnih” narodov! Improvizirane besede so se- veda izvale ploskanje; a bolj kot tako pritrjevanje, ki je lahko tudi samo vljudnostno, me je presenetil vzklik “Vi- vent les Slovenes”!, kateremu se je pridružila vsa dvorana. (Nekoliko sem se pomišljal, ali naj napišem to, kar sem pravkar napisal. A zakaj ne bi? Zakaj ne bi poudaril te povezave s pripadniki nesvo- bodnih evropskih narodov, povezave, ki pa se je kot skup- nost tako malo zavedamo?) Ko sem spet na prostem, po- zabim na knjižnico, pozabim na svetišče, na vse druge umetniške zanimivosti in se zagledam v veličastne kamni- te orgle, ki so se vzpele za sa- mostanom kot silen zaslon. V ostri zaseki po navpičnem grlu leze kabina vzpenjače kot počasen štirikoten hrošč. Tam zgoraj se pogorje razširi. In si mislim, da bi rad obul gojzarje in se odpravili na od- krivanje tega divjega planin- skega sveta … Obenem se sprašujem, kako se je Mon- tserrat vedel l. 1936 ob Fran- covem napadu na zakonito republiko. Moral si bom na- baviti potrebne vire, saj so ta- krat tako rdeče kot tudi po- svečene puške posejale deželo z žrtvami. Tukajšnja usoda pa se je pri nas pono- vila v času druge svetovne vojske, čeprav je bil Edi opo- zoril na pretečo nevarnost že l. 1937 s Premišljevanjem o Španiji. Kakšne hekatombe bi si bili prihranili, ko bi se narodi znali učiti na ne- srečah drugih! Opazujem vrhove in sem za trenutek onkraj Višarij pod Kamnitim Lovcem, kamor smo se v času fašizma zateka- li. Prikažejo se mi tudi iz- mučeni profili Kraljevih po- dob. Seveda, marsikaj ima- mo, česar ne znamo ceniti; vendar Višarje niso Montser- rat, pa tudi Pleterje ne. In za- vem se, kako sem podoben občutek imel v Andori, v San Marinu, v gorati valdežanski domovini. Saj, saj, priznam, čisto prav ima, kdor trdi, da ni mogoče primerjati zgodo- vinskega razvoja drugih z našim. Drži pa, da smo vse- kakor pomanjkljivi v tem, da nismo čutili potrebe po sre- dišču, ki bi za narod postalo simbolna postojanka. Pa naj bo verska ali laična ali, še bol- je, oboje hkrati. Sklicevanje na dejstvo, da je bilo sloven- sko ozemlje razdeljeno na ra- zlične pokrajine, je seveda sa- mo odmik od poglavitne ugotovitve, da smo bili - in da smo v bistvu še zmeraj - s svo- jo povezanostjo na najbližje okolje partikularistični prag- matisti. Seveda me tukaj moti, da so čudovito postojanko spreme- nili v turistično mravljišče. Prodajalne spominkov, resta- vracija itd. Takemu sejmar- skemu ozračju ne nasprotu- jem pred Postojnsko jamo, tukaj pa je v škodo dostojan- stva duhovnega središča. In čeprav je res, da morajo imeti samostan, knjižnica, založba in razne delavnice neki vir dohodkov, vendar ta božje- potniška vloga Montserrata precej zasenčuje njegovo vse- narodno simboliko. A ob priložnosti se bom mo- ral bolj korenito spoprijeti s sedanjo katalonsko stvarno- stjo. Z obnovitvijo strankar- skega življenja se bodo naro- dove sposobnosti prosto izo- blikovale tako v politiki kot v kulturi; tako da bo katalonski razvoj bogatejši od našega, ki nas božjastni napadi scela mečejo enkrat na desno, dru- gič na levo. Zato je zelo ver- jetno, da si bodo Katalonci pred nami zagotovili po- membno vlogo v skupnosti evropskih občestev; medtem pa bo zavoljo povojne eno- smerne ideološke naravna- nosti naše mesto ostalo va- kantno. Zamenjal sem bankovec, da sem dobil pesete v kovancih. Tako sem v kabini povezal Montserrat z bregom pod Kontovelom. Bilo je zato, da pozdravim Živko, ki ji mavec ne dopušča, da bi se je poletje dotaknilo. Obenem pa je bila tudi želja, da se za trenutek pomudim na prisojni brežini visoko pod Grižo, kjer s svoje opazovalnice sledim potem jadrnic in čolnov. Tam se pod starimi hrasti zdaj na pla- menkah in na vršičkih borov pasejo čebele, rožmarin pa sprosti v zrak svojo esenco, ko mu s sandalo mimogrede pretisneš vejico. Vem, to bukolično ozračje ni sorodno z montserratskim; a kaj, morebiti sem prav zato tako zamišljen ob tem kultur- nem središču, ki so si ga ka- kor zazidali v skalovje! Narejeni smo iz drugačne snovi. / dalje in angleške. Ker smo nad 2000 metrov, so večeri, noči in jutra ze- lo hladni, prav tako kot decembra pri nas. In včasih se mi zdi, da so se sestre že vdale v usodo oziroma se sprijaznile s tem, da se vsem lju- dem pač ne da pomagati. To me zelo boli in po tihem se jezim nanje in jih po krivici obsojam, da ne naredijo dovolj, da so po- stale brezbrižne, da vse prevečkrat razmišljajo, da je življenje pač ta- ko … Ko se o tem pogovarjam s sestro Tsehaitu, mi vedno reče, da preveč razmišljam in si delam pre- več skrbi. “Vsak naredi, kolikor more, ostalo pa naredi Bog”, me skuša tolažiti. V tem mestu se počutim vedno bolj grozno. Mislim, da mi je pre- kipelo, ko sva se s sestro Lettezghi s tržnice odpravili še v neki super- market, da bi kupili jajca. Na po- licah so bile poleg drugih zahod- nih izdelkov (šamponi, praški, mila, kreme, lonci, ponve, jedilni pribor itd.) tudi vrečke s “porke- rijami” - bomboni, “čipsi”, “čoko- latini”, piškoti in druge vrste nez- drave hrane. Ko sva stopili v vrsto pred blagajno, se je pred naju pre- rinila mama z dvema zelo razva- jenima otrokoma. Sestra Lettez- ghi pa nič. Že na tržnici sva pred kioskom, kjer sva kupili sladkor, čakali najmanj eno uro, ker so na- ju vsi prehitevali. In ko je sestra vdano opravičevala ta dva smrkavca, češ, saj sta samo uboga otroka, ki težko stojita v vrsti in čakata, sem ji rekla, da jima čisto nič ne manjka, če lahko jesta bombone, in da so ubogi tisti otroci na ulici, ki komaj stojijo na nogah, ker so tako lačni. Na vsak način sem hotela oditi naprej v Kobo, in ko so mi sestre skušale dopovedati, da ostajam tu zaradi svoje lastne varnosti, sem rekla, da so v večji nevarnosti vsi tisti otroci, posebno punčke, ki spijo na ulicah Adis Abebe. Nato smo se v nedeljo odpeljale v mesto k sveti maši. Maševali so trije du- hovniki in le eden od njih je bil Etiopijec, druga dva pa Italijana. Cel obred je potekal v italijan- skem jeziku, tudi beli pevci so peli v italijanščini. Berila so brale Ita- lijanke. Pridiga se mi je zdela na smrt dolgočasna in pridigar zelo samovšečen. Med daritvijo so le- po oblečeni otroci k oltarju pri- našali pakete za patre kapucine, v zahvalo za njihovo delo. Ljudje so hodili ven in no- ter, veliko jih je zamudilo, neki mlad poslovnež v sivi evropski obleki in z aktov- ko v roki je pritekel in šele zadnji trenutek pred vho- dom končal svoj telefonski pogovor. Samo dva revna Etiopijca sta se pri vhodu spoštljivo priklonila do tal in vstopila. Bila sem že ta- ko jezna, da bi bil greh, če bi šla k obhajilu, zato sem šla iz cerkve in se usedla na stopnice. Ko se je maša končala in so ljudje odha- jali, sem jezno oprezala, ali bo kdo sploh opazil tistega slepega in onega gluhega berača, ki sta stala tam in stegovala roke v upanju, da jima bo kdo kaj dal. Gledala sem te kri- stjane, kako gredo mimo, in si mi- slila, da jih srečanje z Jezusom ni prav nič spremenilo, na obrazih se jim pozna, da so ostali enaki kot prej, nihče ni odhajal srečen in nasmejan, boljši in z bolj sočut- nim srcem. Na poti nazaj sem gle- dala skozi okno naše toyote in jo- kala. Na cestah je bilo toliko re- vežev in toliko otrok. K sreči pa so se razmere v Kobu kmalu uredile, odprli so cesto in promet je spet stekel. S sestro Tse- haitu sva se zopet odpravili v agencijo in zaradi spremembe da- tuma doplačali že pred dnevi ku- pljeno letalsko karto za Mekelle. Vseeno sem se od sester v četrti Bole poslovila s slabo vestjo, saj sem si očitala, da sem premalo hvaležna za njihovo gostoljub- nost in vse, kar so storile zame. A vem, da mi niso zamerile. Na le- tališče sta me zgodaj zjutraj od- peljali sestri Letteghebriel in Tse- haitu. Prva je celo prosila neko mlado dekle, naj mi pomaga, da se ne izgubim … / konec Špela Pahor (Zapiski s kongresa) Boris Pahor: Montserrat kot domovina (6)