m
l£TO XXXIII., ŠT. 23	Ptuj, 12. junij 1980	CENA 5 DINARJEV
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
Dobri poslovni rezultati (stran 2)
Veselijo se novega doma učencev (stran 4)
Preusmerjenih 1800 kmetijskih
gospodarstev (stran 7)
Pokrajinski muzej v sodelovanju (stran 9)
Spretne roke in znanje (stran 11)
VLAK BRATSTVA IN ENOTNOSTI
VLAK
ZVESTOBE
TITOVI
POTI
Bratstvo in enotnost, to je zvestoba Titovi poti, to je vrednota, za
katero se je tovariš Tito tako vztrajno boril in je osnovno poslanstvo
vlaka. Letos je bil 650 m dolg, 650 m, ki pomenijo tisoče km naše
domovine, njenih prebivalcev, katerih samo tisoč je bilo v vlaku, ki pa
pomenijo vse, so Jugoslavija, so Tito.
Prišli so k nam iz 33 srbskih občin; ostali so pri nas le slabe štiri dni,
veliko premalo, da bi jim povrnili vse tisto, kar so v tistih hudih časih
nudili izgnanim Slovencem. Simbolika te povezanosti, ki je zrasla v
najtežjih dneh naše revolucije, danes vztrajno prehaja na mladi rod, ki bo
jutri nadaljeval vse tisto, kar je bilo pridobljeneo v krvavi preizkušnji.
Kompozicija vlaka bratstva in enotnosti, kompozicija tisočerih
usod, življenskih dram, je danes kompozicija miru, svobode, enako-
pravnosti, vendar kompozicija, ki vozi v še boljši novi dan.
Težko je z besedami opisati vse, kar je bilo doživetega v teh dneh,
opisati srečanje nekdanjih izgnancev z nekdanjimi gostitelji. Bilo je tako
presunljivo, daje zastalo srce, roka, da seje orosilo oko. Na celi poti do
izstopnih postaj v Sloveniji, so jih pozdravljale velike množice ljudi.
Povsod je bilo prisrčno, še posebej pa na železniških postajah, kjer je vlak
ustavljal. Pa ne samo tam, tudi med potjo seje ustavljal kmet, delavec,
gospodinja, pionir, mladinec, vsak je želel pozdraviti vlak bratstva in
inotnosti — Titov vlak. Vsak je videl v njem nekaj, kar je trajnega, kar
jtneponovljivega in kar ostaja za vekomaj. Nikogar ni bilo sram, daje
ajokal, da je v sebi sklenil, da bo še danes bolje delal kot doslej, da bo
jaša pot pri premagovanju gospodarskih težav, dosegla tisto, za kar nas
(zadolžil že tovariš Tito.
V ptujski občini smo pozdravili blizu 40 udeležencev vlaka bratstva
in prijateljstva, ki so prišli iz več srbskih občin; pozdravili pa smo tudi
iradno delegacijo pobratene občine Arandjelovac, s katero smo se
pobratili v letu 1968.
Med bivanjem v Ptuju smo jim želeli pokazati kar največ. Skupno
smo začrtali nove poti sodelovanja, kijih moramo le še poglabljati in ki
jih moramo uresničevati neprestano brez odloga. Na zastavljeni poti je
potrebno vztrajati in v vseh vezeh iskati najboljše. Imamo še mnogo
rezerv pri gospodarskem sodelovanju, te je potrebno v najboljši meri
izkoristiti. Mnoga je še pobud, kako v bodoče okrepiti sodelovanje in
stike med obema narodoma. Tako se v občini Arandjelovac že pogo-
varjajo o uvedbi slovenskega jezika v osnovnih šolah,, so nas seznanili
predstavniki uradne delegacije.
Poslovili smo se še od enega vlaka bratstva in enotnosti; vlaka, kije
nastal v spomin na oživljanje nekdanjih izseljeniških poti. Prvič je vozil
leta 1961 v mesecu septembru. Bratstvo in enotnost spadata med na-
jsvetlejše pridobitve naše narodnoosvobodilne borbe, zato ga moramo
čuvati kot zenico svojega očesa. Ta pridobitev je omogočila nastanek
resnično močne, enotne skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti
Jugoslavije, ki z velikimi, vendar uspešnimi napori gradi svojo srečnejšo
^dočnost.
MG
Prisrčna dobrodošlica v Ptuju, foto: OM
Topel objem — slovo do naslednjega vlaka, foto:	M. Ozmec
Na Trgu MDB v Ptuju je drage goste pričakala množica občanov, mladi
folkloristi iz Markovec pa so se predstavili s slovenskimi narodnimi plesi
Foto: M. Ozmec
S SEJE SVETA SKUPNOSTI P0DRAVSKIH OBClN
Potrebni so
konkretni dogovori
Delegati Sveta skupnosti pod-
ravskih občin so na seji v petek, 6.
junija namenili vso pozornost za-
poslovanju v regiji v preteklem
letu. Vsi delegati niso bili zado-
voljni s pripravljenim gradivom,
posebej so opozorili na nekatere
neusklajene podatke, vendar
krivca zanje ni bilo moč ugotoviti.
Gradivo za sejo je pripravila
strokovna služba medobčinske
skupnosti za zaposlovanje in
medobčinska gospodarska zbor-
nica za Podravje.
Delegati so opozorili na pri-
manjkljaj delavcev — v pretek-
lem letu jih je bilo skoraj 1600
premalo, na drugi strani pa se v
vseh občinah regije srečujejo z
brezposelnostjo, čeprav se ta z iz-
jemo občine Lenart v zadnjih šti-
rih letih zmanjšuje. Do razkoraka
prihaja zaradi neustrezne ka-
drovske politike v združenem
delu, zaradi neustrezne razpore-
ditve mladine v posamezne šole in
zaradi odhajanja kadrov v druge
občine. Na »kradenje« kadrov so
posebej opozorili delagati občine
Lenart, s temi težavami pa se se-
veda srečujejo povsod. Vzrok je v
neustrezni štipendijski politiki in
v neurejenem nagrajevanju po
delu in rezultatih dela, saj so raz-
poni pri nagrajevanju za ista dela
ponekod v razmerju 1 proti 2 ali
celo več, ter v nespoštovanju
družbenega dogovora o kadrovski
politiki.
V regiji je potrebno pristopiti k
enotnemu načrtovanju zaposlo-
vanja, posebno pozornost pa je
treba nameniti poklicnemu
usmerjanju v naravoslovno teh-
nične poklice, saj je razmerje z
družboslovno jezikovnimi usme-
ritvami izobraževanja izredno
neustrezno, kljub prizadevanjem
vseh družbenih dejavnikov.
Hkrati to pomeni, da je treba
omejiti zaposlovanje na nepro-
duktivnih področjih oziroma v
administraciji. Delegati so izpo-
stavili tudi vprašanje zaposlova-
nja delavcev, ki se vračajo z za-
časnega dela v tujini, ugotoviti pa
je potrebno, koliko priznavajo
organizacije združenega dela
kvalifikacije, ki jih ti delavci pri-
dobe v tujini.
V času intenzivnih priprav
planskih dokumentov za nasled-
nje srednjeročno obdobje morajo
nosilci razvoja upoštevati enako-
merni razvoj manj razvitih obmo-
čij. Ta problem posebej izposta-
vljajo v občini Lenart, kjer je do-
volj delavcev, sami pa ne zmorejo
investicij v nove proizvodne
zmogljivosti. Zato so delegati
podprli stališča Lenarčanov, daje
potrebno investirati na manjra-
zvita območja, približati delovno
mesto delavcu in poskrbeti za
primerno usposobljenost zapo-
slenih. Usklajeno načrtovanje
razvoja pa pogojuje v prvi vrsti
kvalitetna mreža šol usmerjenega
izobraževanja v regiji, sicer so vsi
dogovori o zaposlovanju zaman.
Posebno poglavje na področju
zaposlovanja predstavlja zapo-
slovanje v kmetijstvu, ki mu po-
svečamo vse premalo pozornosti.
Tu so poleg odhajanja mladih v
druge poklice prisotni še razni
socialni problemi, ki nastajajo
predvsem na manjrazvitih ob-
močjih.
Pri pravilni razvojni usmerje-
nosti lahko dosežemo velike po-
zitivne učinke v skladnejšem raz-
voju posameznih občin, je zapi-
sano v gradivu. Zato morajo po-
sebno vlogo v tej smeri prevzeti
izvršni sveti skupščin občin,
združeno delo, temeljne in zdru-
žene banke ter gospodarska
zbornica z ostalimi družbenopo-
litičnimi dejavniki v regiji in v
republiki.
N. D.
TITOVA SOBOTA V KOMUNALNEM PODJETJU PTUJ
POPOLNA
UDELEŽBA,
TUDI V JULIJU
SOLIDAR-
NOSTNA
SOBOTA
, Sobota, 7. junija. Za delavce
,0rnunalnega podjetja Ptuj je bila
0 udarniška — Titova sobota, ki
^ J° sicer planirali že za soboto,
}■ maja, vendar jih je takrat
izgnal dež.
,..»si zaposleni, tudi delavci re-
dkih služb so tega dne zamenjali
. 'čajni delovni pripomoček za
raHp. lopato, grablje in delali na
^janju zelenic in okolja ter iz-
H°Pu jarkov, potrebnih za ozem-
",ev objektov' Ostali delavci pa
u delali na gradbiščih kot ob-
ojno.
•delovni učinek Titove sobote,
J? prvih ocenah več kot zado-
jj'J'v, prav vsi delavci so se tokrat
S|vedno izkazali. Zaslužena sred-
njega d ne pa bodo namenili: 50
dinarjev za Titov sklad,
-J?!0 pa za združena sredstva
^Jetja.
p ,r'hodnja solidarnostna sobota
ta"'kot je bilo že dogovorjeno z
jUj.?Vnim koledarjem, v mesecu
IJU-	MG
Delavci komunalnega podjetja so se pri urejanju mestnega parka zelo
izkazali tako, da je delo na udarniško soboto potekalo na ostalih grad-
biščih	foto: CIANI
DELEGATSKO
ODLOČANJE
NOVI SAMO-
UPRAVNI
ODNOSI MED
LJUDMI
Predsedstvo skupščine občine
Ptuj se je z družbenopolitičnimi
organizacijami ptujske občine
dogovorilo, da bodo 70-letnico
rojstva Edvarda Kardelja prosla-
vili tako, da bodo analizirali ure-
sničevanje delegatskega sistema
in delegatskih odnosov v občini —
v skladu s teoretičnimi opredelit-
vami. kijih je v svojih delih, zlasti
pa še v znani študiji Smeri razvo-
ja .. . nakazal tovariš Kardelj.
V skladu s tem je predsedstvo
SO Ptuj že pripravilo obširno
analizo,"ki poleg uvoda obsega še
poglavje o uveljavljanju delegat-
skega sistema v temeljnih samo-
upravnih organizacijah in sku-
pnostih. Posebno obširno pa je
poglavje o uresničevanju dele-
gatskih odnosov v zborin občin-
ske skupščine z oceno dela skup-
ščine kot celote in posebej delo
zbora združenega dela. zbora
krajevnih skupnosti in družbeno;
političnega zbora ter delegatski
sistem v isIS.
Skupno z zaključnimi ugoto-
vitvami bo gradivo izredno dobra
osnova za razpravo na sejah zbo-
rov. ki se bodo v petek. 2/. junija,
to je prav na dan samoupravijal-
cev sestali na skupnem zasedanju.
0RM02
Prisrčno za goste
iz Srbije
V sobotoso v Ormožu pripravili
za goste iz SR Srbije — udele:
žence vlaka bratstva in enotnosti
in v počastitev 7. junija — dneva
izgnancev izredno uspelo prire-
ditev z bogatim programom, ki je
bila na ploščadi pred ormoškim
gradom.
Prireditev je začel Miroslav
Tramšek. predsednik OK SZDL.
Ormož, za njim je povzel besedo
Mirko Nova"k. predsednik skup-
ščine občine Ormož, ki je v sla-
vnostnem etfvoru poudaril po-
men manifestacije — vlak brat-
stva in enotnosti, svoj govor pa je
končal z besedami: »Naj živi
bratstvo in enotnost med narodi.
naj živi bratska skupnost Titove
Jugoslavije!«
O pomenu bratstva in p. i-
teljstva med jugoslovanskim .ia:
rodi in narodnostmijegovoril tudi
podpredsednik skupščine občine
Vrnjačka Banja, Veroljub Valja-
revič, ki se je obenem zahvalil
gostiteljem za prisrčen sprejem in
prijetno bivanje v občini Ormož.
Sledil je izredno bogat in
skrbno pripravljen kulturni pro-
gram. Sodelovali so recitatorji,
mladinski, ženski in moški pevs"ki
zbor ter godba na pihala. O nad-
aljnjem poteku prireditve poro-
čamo na 3. strani.
JB
Tako je bilo v soboto 7. junija 1980 na ploščadi pred ormoškim gradom
Foto: JB
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
12. junij 1980- TEDNIK
S SEJE PREDSEDSTVA
OBČINSKEGA SVETA ZSS PTUJ
Stabilizacija
mora dati rezultate
Predsedstvo občinskega sveta ZSS Ptuj je na zadnji seji obširno in
podrobno obravnavalo dosedanje ativnosti in dosežene rezultate pri
utrjevanju politike gospodarske stabilizacije. Ob tem, ko seje seznanilo
z vrsto objektivnih težav, ki ovirajo dosego željenih rezultatov, je po-
udarilo potrebo, da dosledno uresničujemo zastavljeno politiko in da
odstopanj ne more in ne sme biti. Rezerv je še veliko in če bi samo za en
odstotek znižali stroške, bi nam to takoj prineslo ll starih milijard
dinarjev.
V	vseh sredinah je potrebno že sedaj oceniti uresničevanje sprejetih
stabilizacijskih programov in videti, kje se zastavljeni cilji ne uresni-
čujejo. Na podlagi vseh ugotovitev pa je potrebno sprejeti ukrepe za
odpravo vseh pomanjkljivosti. Nadaljevati je potrebno z aktivnostmi pri
zniževanju vseh vrst stroškov, varčevanju z energijo ter izboljšati zlasti
delovno in tehnološko disciplino. Posebno mesto v stabilizacijskih pri-
zadevanjih zavzema delitev po delu in rezultatih dela, zato je še nadalje
potrebno dograjevati vpeljane sisteme. To pa nas zavezujejo tudi pri-
prave na drugo konferenco slovenskih sindikatov, ki bo zastavila akti-
vnosti za hitrejše uveljavljanje načel delitve po delu in rezultatih dela.
Pri vseh nosilcih planiranja je potrebno doseči dosledno izvajanje
resolucije in skladno s tem dosledno postopati proti vsem kršiteljem. Ze
v prvem tromesečju letos smo v občini sicer ugotavljali, da smo dosegli
precej višji dohodek kot v enakem obdobju leta 1979, vendar je na
njegovo višino vplival predvsem cenovni moment in ne toliko povišana
produktivnost, kjer so še rezerve.
Predsedstvo občinskega sveta je na seji precej kritično ocenilo sko-
kovit porast cen in ob tem stalne pritiske na zvišanje cen, ki znižujejo
standard delavcev z nizkimi osebnimi dohodki.
V	nadaljevanju seje je razpravljalo še o aktivnostih sindikatov pri
varovanju družbenega premoženja in lastnine, povezalo z organizacijo
posvetov, ki bodo še v tem mesecu in na katerih bodo poudarjene
aktivnosti sindikatov na tem področju.
Razpravljalo je tudi o predloženih kandidatih za funkcije v repu-
bliškem svetu in v celoti soglašalo s predlogom kandidatov. Poleg tega je
več pozornosti namenilo pripravam na drugo konferenco zveze sindi-
katov Slovenije, ustanovitvi sveta za vprašanje delitve dohodka in
osebnih dohodkov, ustanovitvi komisije za varstvo pri delu ter delovne
skupine, ki bo pregledala delovni osnutek družbenega dogovora o
kadrovski politiki v občini Ptuj.	MG
POGOVOR Z URADNO DELEGACIJO
OBČINE ARANDJELOVAC
»IMAMO EDINSTVEN
VLAK V SVETU..."
Branko Lukovič, predsednik
borčevske organizacije občine
Arandjelovac, sicer vodja uradne
delegacije:
doživeli med kratkim bivanjem v
Ptuju. Posebno so nas presenetili
delovni ljudje v Labodu — te-
meljni organizaciji Delta Ptuj, v
7 k lr smo doživeli med bi-
v. j v Ptuju ne morem na
kr« , (»pisati. Moram nekaj po-
ved.s, o moramo vedeti vsi, to
mora i jrenesti na naše ljudi v
Aram jelovcu. ki posebej cenijo
slovenski narod, ne zato, ker je
prišel k njim in tam našel zavetje
med vojno. Vse, kar smo v teh
dneh doživeli je neponovljivo, še
posebej ganljivi so bili prizori, ko
so ljudje, ko so zagledali vlak za-
puščali traktorje, odložili vile,
koso, da bi nas pozdravili. Tega
jaz še nisem nikjer videl in tudi ne
doživel. N o. pose bno meje prevzel
sprejem v Ptuju in vse, kar smo
Kidričevem in drugje. Sobota, 7.
junij pa je zame nepozaben dan.
to kar smo videli, občutili med
kratkim potovanjem skozi obči-
no. Vse to izraža bratstvo in eno-
tnost med našimi narodi.«
Stevan Glumac, predstavnik
delovne organizacije »Šamot« iz
Arandjelovca:
»Letos sem prvič udeleženec
vlaka bratstva in enotnosti in sicer
sem z njim potoval kot član
predsedstva občinske konference
SZDL Arandjelovac. Zelo me je
prevzel smisel vlaka, njegova
manifestacija, kiji ni primerjave v
svetu in ki združuje toliko ljudi, z
vso spontanostjo, radostjo, s sr-
cem, daje to nekaj, kar je zrastlo iz
naroda. Vse to smo lahko občutili,
ko je vlak zapeljal na prvo slo-
vensko postajo.
V kratkem je težko strniti vse,
kar smo doživeli, ostalo bo vedno
v nas in želimo le, da bi ta vlak
vozil večno.«
Vojin Stevovič, direktor delo-
vne organizacije »Avala« :
»Edinstven vlak. kije v svetu, je
vlak bratstva in enotnosti. Tudi ni
slučajno postal tradicionalen.
Letos sem prvič potoval z vlakom
in potoval bi še 100 let. Vse. kar
lahko rečem je to. da je vse ne-
ponovljivo, to je potrebno doži-
veti in videti. O tem bom pripo-
vedal vsem prijateljem in znan-
cem. tudi oni morajo spoznati
poslastvo vlaka.«
MG
Branko Lukovič
Stevan Glumac
tjjiii "tevovič	foto: KOSI
Dobri rezultati v prvem četrtletju
V Labodu TOZD v Ptuju so v
lanskem letu uspešno zaključili
zadnjo fazo gradnje proizvodnih
prostorov v skladu z načrtom, ki
so ga delavci sprejeli že leta 1973.
S tem smo v ptujski občini
pridobili sto novih delovnih mest
za zaposlitev žensk, nastala pa je
težava — kako te delavke vključiti
v proizvodni proces. Upoštevajoč
dejstvo, da kljub zadostnemu
številu žensk, ki iščejo zaposlitev
ni delavcev z ustrezno kvalifika-
cijo, so morali v Delti skupaj s
skupnostjo za zaposlovanje
opraviti še usposabljanje novih
delavk, ki ga v tem času po skupi-
nah že zaključujejo.
Novi delavci sicer izpolnjujejo
pričakovane delovne obveznosti,
vendar so rezultati še nekoliko
nižji od tistih, ki jih dosegajo
ostali delavci. Po načrtu se bodo
lahko z normalnimi delovnimi ali
proizvodnimi učinki vključili šele v
letu 1981. 2e v planskih dokumen-
tih za letošnje leto so upoštevali,
da bo vključevanje novih delavcev
tudi vplivalo na počasnejšo rast
dohodka.
,,Z doseženimi rezultati za prvo
tromesečje pa smo kljub vsemu
zadovoljni," pravi direktorica
TOZD Dragica Novakova, ki jih
podkrepljuje s podatkom, da je
celotni dohodek višji v primerjavi
z doseženim v enakem obdobju
preteklega leta za 51 odstokov,
dohodek pa za 32 odstotkov.
Osebni dohodki delavcev so
porasli v planirani višini, na
povprečje osebnih dohodkov pa
seveda vpliva višina osebnega
dohodka novih delavcev.
Tudi ostanek dohodka, ki so ga
delavci Delte razporedili v sklade
je bil dosežen v okviru planiranega
zneska. Razveseljiva pa je ugoto-
vitev, da so delavci ob obravnavi
rezultatov poslovanja v ptvem
tromesečju flftošnjega leta,
posvetili "veliko pozornosti tudi
izvajanju stabilizacijskih ukrepov.
Poseben povdarek so dali nalogi,
da morajo planske naloge še nap-
rej uspešno izpolnjevati, povečati
izvoz in se dohodkovno, bolj kot
do sedaj, povezati s surovinsk0
bazo, da si bodo lahko pravočasno
zagotovili potrebne surovine.
Pripravljenost delavcev Delte j(
torej velika, da bodo tudi doseženi
uspehi čim boljši.
Sto novih delavk se uspešno vključuje v proizvodni proces.	Foto: I. Ciani
TOZD VOLNENI IZDELKI MAJSPERK
Dobri poslovni rezultati
Ustalitveni ukrepi, zajeti v
resolucijah, so močno vplivali na
proizvodnjo in s tem tudi na gospo-
darjenje v tozdu Volneni izdelki. V
proizvodnem planu so imeli za letos
zajetih 628 ton uvoženih surovin,
kar pomeni 3 milijone 850 tisoč di-
narjev. Poleg tega potrebujejo
devize še za barvila in kemikalije
ter za nabavo novih strojev. Pokri-
vanje teh deviznih sredstev so pla-
nirali z lastnim izvozom metražne-
ga blaga in volnice ter z izvozom
konfekcije, z devizami, ki jih
ustvarja tozd Hlačne nogavice v
okviru delovne organizacije
Merinka ter z odstopom deviznih
pravic ostalih delovnih organizacij
v sozdu MTT.
Direktor tozda v Majšperku Jože
Pavlenič, je o rezultatih v prvih
treh mesecih tega leta povedal:
„V preteklih letih naša temeljna
organizacija ni izvažala dosti, kar
je, pa je izvažala na klirinško pod-
ročje. Devizno se je pokrivala z
dodeljeno globalno kvoto, ki pa se
je v zadnjih letih zniževala. Vendar
je vseeno znašala v preteklem letu
prek milijon dolarjev. Poleg tega
smo po združitvi z Mariborsko
tekstilno tovarno koristili njihovo
pravico uvoza — to je za dolar
izvoza, 2,18 dolarja uvoza. Vse te
bonitete so sedaj ukinjene, kar je
kljub temu, da smo se pripravili na
težjo situacijo v letošnjem letu,
povzročilo resne težave v proizvod-
nji. Te so bile povečane še zaradi
situacij na zunanjem tržišču. Tu je
treba omeniti stavko v avstralskih
pristaniščih, kjer so delavci stavkali
12 tednov.
Izvoz lastnih izdelkov smo
morali povečati. Podobno smo se
tudi povezali z inozemskimi part-
nerji za delo uslug, — to je tako
imenovani Ion posel. Tako smo
zaradi ene ali druge situacije — vse
pa so imele za posledico pomanj-
kanje surovin — nekajkrat prišli v
resne težave v proizvodnji, ko
nismo vedeli, kako dolgo bomo še
obratovali.
Zaradi tega smo morali spreme-
niti asortiman in delno znižati
proizvodnjo. Skrbelo nas je zaradi
izvoznih količin, saj je kupec
zaključil artikle, ki smo jih izdelali
iz surovin, katerih nismo imeli na
razpolago. Z izrednim angaži-
ranjem strokovnega kadra smo
veliko teh problemov tudi sami
rešili. Skreirali smo nove artikle v
katerih so vključena kemijska
vlakna domače proizvodnje — to
so cel vlakna, poliester in acryl.
Domače volne zaradi grobosti žal v
naših artiklih ne moremo uporab-
ljati. Toda tudi domači proizvajalci
surovin so v podobnih težavah.
Zato zahtevajo devizno participa-
cijo — to je dolar za kilogram vlak-
na, kar je dodatna devizna obreme-
nitev za našo temeljno organiza-
cijo.
Moram reči, da smo to situacijo
dokaj uspešno reševali v okviru
delovne organizacije s povečano
angažiranostjo in izredno medse-
bojno solidarnostjo. Delili smo si
surovine, barvila in kemikalije,
tako da do zastojev, ki so venomer
grozili, ni prišlo.
Če ocenjujemo poslovanje v pr-
vem tromesečju je bilo v primerja-
vi z enakim obdobjem lani, boljše.
To se kaže v izboljšanju poslovnih
rezultatov, predvsem v doseganju
dohodka, ki ie porasel za 37
odstotkov, čisti dohodek za 9
odstotkov in akumulacija za 61
odstotkov — kar omogoča pokri-
vanje izplačanih osebnih dohod-
kov in delno izločanje za skupno
porabo in delno za obnovo stroj-
nega parka. Kljub relativne dobre-
mu rezultatu pa so še področja,
kjer moramo narediti več. Znižati
stroške poslovanja, povečati pro-
duktivnost, skrajšati roke plačeva-
nja kupcev — posledica slednjega
je vprašanje likvidnosti tozda.
Le z odpravo slabosti in z mo-
čnim angažiranjem bomo lahko
tudi v drugem četrtletju dosegli
takšne rezultate kot v prvem.
Če pogledamo količinsko pro-
izvodnjo v prvem tromesečju glede
na plan imamo takšne indekse:
mikana preja 115, česana preja
100, proizvodnja volnice 106, stra-
mini 173 ter tkanine 97.
Prokuktivnost smo povečali,
števila zaposlenih ne povečujemo,
fluktuacije delavcev nimamo.
Izpraznjena mesta tistih, ki gredo
v pokoj, popolnjujemo z delavci iz
kolektiva. Beležimo znižanje števi-
la zaposlenih glede na lani za 6
delavcev. Tudi kvaliteta je na
zadovoljivi ravni, to je-dobra.
Glede na lansko enako obdobje je
sicer v rahlem padcu — 0,3 odsto-
tke pri tkaninah in pri preji 0,5
odstotkov, s tem da dosegamo
regularnost tkanin v 97 odstotkih,
torej je defektnost le 3-odstotna.
Znižali oziroma omejili smo tudi
nekatere stroške. Tako smo odpo-
vedali nekatere zunanje izvajalce,
omejili smo vožnje zastopnikov s
posebnimi nalogami, stroški, ki so
bili z resolucijo posebej povdarjeni
npr. reprezentanca, dnevnice in
potni stroški se gibljejo v mejah
sprejetih omejitev kljub temu, da
so bili že prej izredno nizki.
Nekoliko višji so stroški
nadomestil za uporabo lastnih
avtomobilov. Naša temeljna
organizacija je izven mesta, vod-
stvo delovne organizacije je v
Mariboru. Lastnega avtomobila
nimamo, tako da imamo dnevno
poti v Maribor in v Ptuj, kar
zahteva naemoteno poslovanje."
Temeljna organizacija Volneni
izdelki je po sanacijskem progra-
mu iz leta 1977 v preteklih treh le-
tih veliko investirala. To je po
izvršnem sanacijskem programu in
zaradi trenutne situacije sedaj zni-
žano, ni pa ukinjeno. Zavedajo se,
da tega kljub težki situaciji ne mo-
rejo popolnoma ukiniti, saj je le
moderna tehnologija, s katero je
moč doseči visoko prokuktivnost,
garancija za nadaljnje uspešno de-
lo.
Po predvidevanjih v tozdu
menijo, da imajo dovolj surovin
do planiranega kolektivnega
dopusta, to je do 18. julija. Kljub
težavam z barvili, kemikalijami in
s surovinami, posebej še z rezer-
vnimi deli upajo, da bodo težave
tudi v bodoče s pomočjo ostalih
družbenih dejavnikov uspešno re-
ševali in zaključili poslovno leto
pozitivno.	N. D.
Jože PavlenKj
TGA KIDRIČEVO
Referendum
19. junija 1980
V	teh dneh se na svojih rednih sejah sestajajo člani delavskih svetov
v TOZD v tovarni glinice in aluminija ter razpravljajo o vrsti aktualnih
nalog v predstoječem obdobju. Čeprav so mnoge točke dnevnega reda,
kot so na primer razprava o bruto vrednosti točke za II. četrtletje,
razprava o združevanju sredstev za Titov sklad, o spremembah pra-
vilnika o delovnih razmerjih razprava o prioritetnih listah za posojila za
individualno gradnjo stanovanj in za dodelitev stanovanj, samoupra-
vnih sporazumih o medsebojnem dolgoročnem sodelovanju ter zdru-
ževanju dela in sredstev za skupne raziskave pri razvoju specialnih glinic
in o namenskem združevanju sredstev za izgradnjo PTT objektov v K.S
Kidričevo, pa gre vsekakor omeniti predvsem razpis referenduma za
glasovanje o pravilniku o spremembah in dopolnitvah pravilnika o
osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke, osebne
prejemke in skupno porabo, ki bo izveden v vseh TOZD tovarne glinice
in aluminija v četrtek 19. junija 1980 in na katerem se bodo delavci
dokončno izrekli za predlagane spremembe oz. dopolnitve.
Poudariti je treba, da so predtem bili že tudi povsod izvedeni zbori
delavcev na katerih so le-ti bili podrobno seznanjeni s predlaganimi
spremembami in dopolnitvami, vendar jih povsod zaradi nekaterih
nejasnosti niso potrdili, pozneje pa so z uskladitvami pripomb na
osnutek tudi to uredili. Seveda je kljub temu še naloga vseh struktur v
TOZD, predvsem še poverjenikov sindikalnih skupin, članov DS in
ostalih odborov in komisij, ki delajo skupaj s svojimi sodelavci, da le-tetf
določene nejasnosti pred samim referendumom še obrazložijo, tako da
bo sleherni delavec prišel na volišče z razčiščenimi pojmi za kaj se sploh
odloča. Upam. da tukaj ne bo težav, saj so obrazlage bile zelo razumljiv
in konkretno prilagojene dejanskemu stanju!	France MEŠK0
Ormož - Vrnjačka Banja
V	okviru srečanj vlaka bratstva in enotnosti so bili v
Ormožu tudi razgovori s predstavniki občine Vrnjačk?
Banja s katero so pobrateni ze osem let. Družbenopolitični
delavci in gospodarstveniki ormoške občine so se s člani
delegacije iz Vrnjačke Banje dogovorili predvsem o ob:
likah sodelovanja na gospodarskem področju. Ugotovil'
so. da obstajajo največje možnosti sodelovanja na pod-
ročju trgovine. Oblike sodelovanja bodo podrobneje
opredelili z ustreznim družbenim dogovorom, predlog
besedila tega dogovora je že v razpravi.
f EDNIK - 12. junij 1980
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
V izgradnji bratstva in prijateljstva
SLOVENSKA BISTRICA
pretekli teden je bil tudi za preto-
pite občine Slovenska Bistrica
poslej najuspešnejša manifestacija
v j/gradnji bratstva in prijateljstva
jugoslovanskih narodov, kar je bilo
mogoče videti in občutiti na skoraj
vsakem koraku, ne samo v večjih
naseljih, tudi v manjših krajih so
sprejemu vlaka bratstva in enotno-
sti posvečali veliko pozornosti.
V občino Slovensko Bistrko je
prispelo skupno 31 gostov in članov
uradnih delegacij pobratenih občin
Svetozarevo in Cičevac k SR
Srbije. Gostitelji, družbenopolitič-
ne organizacije občine in listi prebi-
valci občine, ki so bili v medvojnem
obdobju izseljeni v Srbijo, so jih
pričakali na železniški postaji Pra-
gersko v četrtek 5. junija popoldne.
Preveč opisovanja bi bilo potreb-
no, če bi hoteli zabeležiti vse vtise
in prisrčnosti ob prihodu vlaka
bratstva in enotnosti. Bil je to
dogodek, ki ga ne bo mogoče izbri-
sati iz spominov ne gostov in tudi
ne gostiteljev.
Medtem ko je vlak bralstva in
enotnosti nadaljeval pot proti
Mariboru, so prebivalci bistriške
občine sprejeli svoje goste v avli
osnovne šole Pohorski odred Slo-
venska Bistrica, kjer je predsednik
občine izrekel gostom dobrodošlico
in jih seznanil z nekaterimi gospo-
darskimi in drugimi dosežki občine
Slovenska Bistrica. Bil je to trenu-
tek uradnega sprejema, ki so ga
zaključili z bogatim kulturnim pro-
gramom. Goste so za tem sprejeli
na svoje domove gostitelji, uradni
delegaciji občin Svetozarevo in
Cioevac pa predstavniki družbeno-
političnih organizacij in skupščine
občine.
Osrednji dogodek za goste iz
pobratenih občin je bil v petek 6.
junija popoldne, ko so se udeležili
svečanosti v celodnevni osnovni
šoli v Poljčanah, kjer sta po osred-
njem govoru sekretarja OK ZKS
Slovenska Bistrica Adija Zunca;
predsednika občine Slovenska
Bistrica, Mihael Spindler in občine
Cičevac, Miodrag Stamenkovič
podpisala listino pobratenja obeh
občin.
Nepozaben bo ostal tudi trenu-
tek, ko so v prisotnosti Pepce
Kardeljeve osnovno šolo v Poljča-
nah poimenovali po našem največ-
jem mislecu in revolucionarju
Edvardu Kardelju. Ob tej prilož-
nosti je spregovoril tudi izvršni
sekretar predsedstva CK ZKS Emil
Roje o vlogi in delu Edvarda Kar-
delja, prav tako tudi sekretar OK
ZKS Slovenska Bistrica Adi Zunec.
Ob tej priložnosti so odkrili tudi
spominsko ploščo pri vhodu v šolo,
kateri je bilo to največje priznanje
v smeri uspešnejšega uresničevanja
misli in idej največjih sinov sociali-
stične Jugoslavije tovariša TITA in
Kardelja.
Soboto so gostje iz pobratenih
občin Svetozarevo in Cičevac izko-
ristili za ogled Maribora. Z vzpe-
njačo so se nato odpeljali na
Pohorje, od tukaj pa preko Areha
na poslednje bojišče legendarnega
Pohorskega bataljona, na Osanka-
rico in k Trem žebljem, kjer so se
seznanili z zgodovino bojev na
Pohorju v času NOB. Kar peš so se
nato napotili gostje in gostitelji
mimo Črnega jezera do planinske-
ga doma ,.Anton Stuhec" pri Treh
kraljih. Od tukaj pa so se prek
Smartnega vrnili proti Slovenski
Bistrici in si ogledali še vinograde v
znanem območju Ritoznoj in nato
obiskali še vinsko klet v KK Slo-
venska Bistrica. Dan so zaključili z
družabnim večerom.
Nedeljsko dopoldne so gostje
preživeli pri svojih gostiteljih,
popoldne pa so se po slovesnem
kosilu v hotelu Planina Slovenska
Bistrica poslovili od svojih gosti-
teljev in se z avtobusi odpeljali na
železniško postajo v Maribor, od
koder so se bogatejši za nova prija-
teljstva, prijetna spoznanja in
velike spomine vrnili na svoje
domove v občinah Svetozarevo in
Cičevac.
Viktor •Horvat
VLAK BRATSTVA IN ENOTNOSTI
Podelitev
priznanj
V delavskem domu »Franc
Kramberger« v Ptuju je bilo v
soboto, 7. junija na praznik izg-
nancev. izredno svečano, saj so se
na svečani seji sestali predstavni-
ki družbeno-političnega življenja
občine in udeleženci letošnjega
vlaka bratstva in enotnosti, sku-
paj s svojimi gostitelji. Ob tej
priložnosti jih je toplo pozdravil
Franc Zadravec. predsednik ob-
činske konference SZDL Ptuj in
jim zaželel še nadaljnje prijetno
bivanje v Ptuju.
Skupno srečanje pa so izrabili
za seznanitev z gospodarskim,
političnim in kulturnim razvojem
občine: o tem je govoril dr. Cveto
Doplihar. predsednik SO Ptuj.
V nadaljevanju svečanega za-
sedanja je Franc Zadravec pode-
lil priznanja medobčinskega od-
bora vlaka bratstva in enotnosti,
ki so jih prejeli Zvone Masten,
dolgoletni predsednik koordina-
cijskega odbora za sprejem vlaka
bratstva in enotnosti pri OK
SZDL Ptuj. Milan Lacko in
Štefka Lačen; plaketo bratstva in
enotnosti pa je prejela TOZD
Kletarstvo Slovenske gorice.
Zatem pa so si udeleženci
vlaka ogledali več muzejskih
zbirk. Mesokombinat Perutnino-
valilnico piščancev in obiskali
Mostje. Dornavo, Formin, Cir-
kulane. Podlehnik in Leskovec.
MG
Plaketa bratstva in enotnosti za
TOZD Kletarstvo
Slovenske gorice,
Priznanje za Zvonka Mastena,
Štefka Lačen.
Milan Lacko.	foto: KOSI
Izvozna prizadevanja
ptujske Perutnine
Mesokombinat Perutnina Ptuj
je med največjimi izvozniki v ptuj-
ski občini. S kvalitetnimi piščanci,
perutninskim mesom in z mesnimi
i/delki so si pridobili velik ugled
med kupci na domačem in na
tujem trgu. V tem srednjeročnem
obdobju so pričeli z intenzivnimi
pripravami na izvoz in ga ob kon-
cu tega obdobja tudi uresničujejo
po sprejetem planu. V tem letu
predvidevajo izvoz le v neuvrščene
v višini 100 milijonov dinarjev. Ne
glede na devalvacijo so bili nave-
zani stiki za izvoz v Saudsko Ara-
bijo in v arabske emirate, kamor
bodo izvažali meso, za izvoz dan
starih piščancev pa se dogovarjajo
z Egiptom in z Alžirijo. V tem ča-
su tečejo tudi pogovori z Nigerijo
o izdelavi inženiringa za proizvod-
njo perutninskega mesa.
Trenutno izvažajo dan stare pi-
ščance v Iranu in perutninsko me-
so v Jordanijo. V Perutnini so tr-
dno prepričani, da izvozna deja-
vnost poleg ostalih krepko vpliva
na razvoj delovne organizacije, saj
so neprestano stremeli za tem, da
postanejo eden največjih izvozni-
kov.
V tem letu planirajo izvoz dan
starih piščancev, mesa in divjačine,
pripravljajo pa se tudi na izvoz v
evropsko gospodarsko skupnost,
kamor bi naj izvažali meso in me-
sne izdelke. Se v tem letu bodo
pričeli z izvozom staršev dan starih
piščancev. Tako bodo pripomogli
k zmanjšanju uvoza, ker je Jugo-
slavija doslej starše uvažala.
Odslej bo Perutnina velik del po-
treb pokrivala iz jate starih star-
šev, ki jih sicer še vedno uvažajo,
vendar je to ena generacija nazaj
in pomeni precejšen prihranek za
našo skupnost.
Seveda je Perutnina odvisna tudi
od uvoza, ki ga v celoti pokriva s
svojim izvozom. Predvsem potre-
bujejo večje količine soje in ribje
moke. Z devalvacijo dinarja se bo-
do te surovine podražile in tudi
dajatve bodo višje, vendar ne v ta-
ki meri, da bi to vplivalo na njiho-
va izvozna prizadevanja v negati-
vnem smislu. Prav nasprotno —
Perutnina bo vso bodočo izgrad-
njo namenila izvozu.
N. D.
ORMOŽ
Slovesna podelitev
plaket in listin
O prisrčni slovesnosti, ki so jo za uddežence viaka bratstva in eno-
tnosti pripravili v soboto v Ormožu, smo poročali že na 1. strani. Po kon-
čanem kulturnem programu so gostje iz SR Srbije podarili občini Ormož
spominsko darilo, Ormožani pa so se oddolžili predstavnikom uradne
delegacije občine Vrnjačka Banja s spominskimi darili na letošnje sreča-
nje.
Sledila je podelitev plaket Vlaka bratstva in enotnosti, ki sta jih pre-
jela občinska konferenca SZDL Ormož im Marica Brazda iz Ormoža kot
priznanje za velike zasluge pri razvijanju bratstva in enotnosti. Listine
vlaka bratstva in enotnosti pa so prejele krajevne skupnosti: Podgorci,
Središče ob Dravi in Velika Nedelja. Delegacija mladih je nato s priredi-
tve ponesla venec pred spomenik narodnemu heroju Jožetu Kerenčiču.
Z besedami je težko opisati vso toplino in prisrčnost, ki je vela iz be-
sed recitatorjev na prireditvi, pa iz pesmi, ki so jih zapeli zbori posame-
zno ali skupaj in iz giasbe mladih godbenikov na pihala. Poleg praznično
okrašenega Ormoža je bilo Vse to dragim gostem še dokaz več velikega
prijateljstva med ljudmi Srbije in Slovenije, ki se je rodilo v težkih časih
NOB. Tako kot iz drugih krajev, so tudi iz Ormoža gostje odšli z nepoza-
bnimi vtisi.
JB
M adi recitatorji so se na prireditvi še posebno izkazali
V NEDELJO. 8. JUNIJA NA LACK0Vlo
DOMAČIJI V NOVI VASI PRI PTUJU
Utrditi bratske vezi
Nedeljsko dopoldne so dani uradne delegacije občine Arandjelo-
/|c preživeli na domačiji heroja Lacka v Novi vasi pri Ptuju, kjer so si
plprej ogledali spominsko sobo. zatem pa so jih predstavniki KS Heroja
^cka — Roeoznica seznanili z razvojem krajevne skupnosti, ki je še
£^ežno kmetijska. Srečanja z uradno delegacijo se je udeležil tudi'
Prcdstavnik edine delovne organizacije v krajevni skupnosti.
l Težo neformalnega pogovora 5» namenih nadaljnjemu utijevanju
piskih vezi m ob tq priložnosti predlagali, da bi se naj KS Heroja Lacka
. Rogoznica pobratila z eno izmed krajevnih skupnosti občine Aran-
klovac.
MG
finski posnetek na Lackovi domačiji, kjer » potrdili Mejo o pobra-
Foto: KOSI
KAM PO MATURI?
Maturantski vrvež seje pretekli
teden polegel. Razredni ključi so
že v rokah tretjih letnikov, brihtne
glavice četrtošolcev srednjih šol
pa se v teh dneh resno pripravljajo
na svoj zrelostni izpit, na maturo.
In kam po maturi?
Karmen Loki. maturantka
ptujske gimnazije: »Kam po ma-
turi? Ja najprej na počitnice, pa
malo na delo, da si prislužim ka-
kšen dinar, v jeseni pa naprej na
študij. Odločila sem se za filozof-
sko fakulteto, najvetjetneje slo-
venščino. Veste stokrat sem se že
odločila, stokrat premislila, pa
sem nazadnje trdno prepričana,
da bom vzela prvo varianto —
slovenščino. Tudi prijatelji in so-
šolci so se v večini odločili za študij
naprej. Izbirajo različne smeri,
kar pač komu leži. Sedaj se pa
učimo, v ponedeljek 16. junija se
začnejo zaključni izpiti. Potekali
bodo približno enako, kot pre-
jšnja leta. Izpite bomo polagali iz
slovenščine, potem iz matematike
ali tujega jezika, iz samoupra-
vljanja z zgodovino in iz tzbirnega
predmeta. Najmanj sem navdu-
šena nad matematiko in je gotovo
ne bom vzela.*
Aleš Šprah. maturant ptujske
gimnazije: »Mene zelo zanima
elektronika, zato sem se odločil,
da pojdem po končani maturi v
Maribor študirat na višjo tehnično
šolo. Že ko smo imeli maturantje
informativni dan sem se podrob-
neje seznanil s pogoji šolanja na
tej šoli. tako, da mi vse skupaj zelo
ugaja. Mislim, da so informativni
dnevi za četrtošolce zelo dobro-
došli. Vse smo zvedeli kar nas
zanima, vesel sem. da- ne bomo
imeli sprejemnih izpitov, bom
imel bolj mirne počitnice. Še ne-
kaj me muči. štipendijo bi rad
dobil in še danes bom poslal pro-
šnjo v TGA Kidričevo. Mislim.da
pri nas precej nenačrtno segamo
po raznih študijih, pri tem pa ne
gledamo na kadrovske potrebe.
Pri tem je za štipendijo marsikdo
prikrajšan. Po navadi prav tisti, ki
jim študij leži.«
Tanja Nikolovski, maturantka
Ekonomske srednje šole v Ptuju:
♦Sedaj mi najbolj roji po glavi
matura. V Ekonomski šoli imamo
predvsem zaključne izpite iz
strokovnih predmetov, to so
knjigovodstvo, gospodarsko po-
slovanje, slovenščina, zgodovina.
marksizem in samoupravljanje.
Najbolj se bojim knjigovodstva in
poslovanja. Po končani maturi —
upam. da bo uspešna — bom na-
jprej poiskala kakšno delo. da
zaslužim za počitnice. V jeseni pa
bom pričela s študijem na višji šoli
za socialne delavce v Ljubljani. Še
prej pa moram uspešno opraviti
sprejemne izpite. Pričakujem šti-
pendijo od TGA Kidričevo, kjer
sem že pred mesecem dni vložila
prošnjo.*
Igor Lorger. maturant ptujske
gimnazije: »Že pred leti sem se
odločil da pojdem po končani gi-
mnaziji študirat medicino, zato
hodim že nekaj let na prakso v
ptujsko bolnišnico. Mislim, da
bom s tem študijem pridobil po-
klic. ki ima v eliko bodočnost. Rad
pomagam ljudem m v ta poklic me
je usmerilo predvsem to vodilo.
Rad imam raziskovalno delo. ge-
netiko in vse drugo kar je s tem
povezano. Drugače se sošolci na-
jveč odločajo za tehnične študije,
nekaj jih gre na pravo v Maribor,
nekaj pa na sociološke predmete
v Ljubljano. V našem razredu ni
nobenega primera, da ne bi kdo
izmed dijakov odšel naprej štu-
dirat.
Drugače pa je težko slovo od
novega centra srednjega usme-
rjenega izobraževanja v Ptuju. V
začetku, ko smo lani prišli iz stare
gimnazije sem notri smo bili ne-
prijetno presenečeni. Zeblo nas je,
bila je prava ropotarnica, da je
bilo strah in groza, sedaj pa je bilo
že kar lepo in prijetno.«
Ančica Šešerko, maturantka
gimnazije iz Ptuja: »Zelo lepo mi
je. ko je konec s srednjo šolo. Na
eni strani imamo že vsega vrh
glave, po drugi strani pa je težko
razdreti štiriletno prijateljstvo in
tovarištvo. Po končani maturi in
po počitnicah se bom pripravila za
sprejemne izpite na medicinski
fakulteti v Ljubljani. Mislim, da
nas gre iz gimnazije kar 10 na to
fakulteto. Sicer pa so pred nami še
počitnice, nekaj dni jih bom pre-
živela na moiju. nekaj dni pa v
hribih. V glavnem pa si jih bom
privoščila, kot nikoli doslej.«
Vsem maturantom želimo pri
zaključnih izpitih čim več znanja,
pa tudi sreče pn izbiri vprašanj in
seveda, da bi izbrali zase pravo
smer študija.	M. Ozmec
Na vprašanje so odgovarjali (z leve proti desni): Karmen Cokl, Aleš Šprah, Tanja Nikolovski, Igor Lorger in Ančka Šešerko	Foto: OM
4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO
12. junij 1980- TEDNIK
0RM02
Izobraževalni
seminar za
mladinske aktiviste
Predsedstvo občinske konference ZSMS Ormožje na svoji 26. redni
seji sprejelo odločitev o organiziranju izobraževalnega seminarja za
mlade družbenopolitične delavce iz osnovnih organizacij ZSMS. Pro-
gram seminarja, ki so ga izvedli 30. in 31. maja, je zajemal teme:
delegatski sistem v ZSMS — ZSMS v delegatskem sistemu, ZSMS na
področju družbeno ekonomskih odnosov, informiranje in način ter
učinki informiranja, ZSMS na področju kmetijstva, organiziranje inte-
resnih dejavnosti v ZSMS, ZSMS v konceptu SLO in DS.
Udeleženci seminarja so se z minutnim molkom poklonili spominu
na tovariša Tita — prijatelja mladih, stratega vizije miru in državljana
sveta, ter z obljubo, da trdno ostanemo na njegovipoti pričeli z delom
seminarja.
Organizatorji letošnjega seminarja so se odločili, da izberejo nosilce
tem predvsem iz svojih vrst. S tem so hoteli prerasti staro prakso in
zagotoviti način dela, kije najbližji udeležencem seminarja. Mladi, ki so
bili nosilci posameznih tem, se v svojem delu in družbeno politični
dejavnosti ukvarjajo s pojavi in problemi o katerih so govorili na
seminarju, zato je bila zagotovljena konkretnost vsebine podanih tem.
Predvsem slednje se je zrcalilo v obsežnih in vsebinskih razpravah
udeležencev seminarja.
Ob zaključku seminarja so udeleženci sprejeli oceno.ki stajo podala
Branko Jovanovič, predsednik občinske konference ZSMS Ormož in
Jože Borak, kije bil vodja seminarja. V oceni sta povdarila, daje seminar
omogočil udeležencem seznanitev z vlogo ZSMS v delegatskem sistemu,
splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti ter z delom in proble-
matiko na drugih področjih. Srečanje mladih družbenopolitičnih de-
lavcev pa je prispevalo k izmenjavi izkušenj pri delu v osnovnih orga-
nizacijah ZSMS v šolah, krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah
združenega dela.
V času seminarja so člani komisije za obveščanje, ki jo je vodil Miran
Fišer. član predsedstva občinske konference ZSM S Ormož, izdali glasilo
»Koraki« s katerim so želeli udeležencem prikazati tehnično izpeljavo
glasila osnovne organizacije ZSMS, ob enem pa so zapisali nekatere
dogodke s seminarja, kijih ne gre pozabiti.
Besedilo in posnetek: Fi M
Predvsem o kmetijstvu so mladi iz ormoške občine zelo živahno razpra-
vljali.
Veselijo se novega doma
učencev
Ne samo dijaki, ki stanujejo
med •šolskim letom v Domu
učencev v Ptuju, tudi vzgojitelji se
ga vesele. V stari zgradbi v Pre-
šernovi ulici so dokaj neustrezni
delovni pogoji, kljub temu pa se
dijaki ne pritožujejo. Ko smo jih
obiskali, so v sproščenem pogo-
voru opisovali svoje življenje v
domu, največ besed so namenili
prijateljstvu med učenci, ki tam ži-
ve in dobrim odnosom z vzgoji-
telji.
V Domu učencev aktivno deluje
osnovna organizacija ZSMS in
domska skupnost. Povedali so, da
imajo dobro razvito samoupravo,
o večini zadev odločajo skupaj, iz-
redno dobro pa so razvite tudi
interesne dejavnosti. V domu je
trenutno 60 učencev Centra sred-
njega usmerjenega izobraževanja
Ptuj, v novem domu, ki bo vseljiv
predvidoma v septembru, pa bo
prostora za 180 dijakov. O življe-
nju v starem in v novem domu so
tako pripovedovali:
Marjan Mohorko, predsednik OO
ZSMS, doma v bližini Maj-
šperka:
,,V domu stanujem zaradi velike
oddaljenosti od šole. Tako imam
več časa za učenje, pa tudi več
prostega časa za razne aktivnosti.
Obiskujem tretji letnik ekonomske
šole in učenja je kar precej.
V našo osnovno organizacijo so
vključeni vsi, ki stanujejo v domu.
Vse naše delo izvajamo v okviru
domske skupnosti, kjer rešujemo
vsa vprašanja, ki se pojavljajo pri
našem delu. Največ pozornosti
posvečamo seveda učenju,
prizadevamo si za čimboljši učni
uspeh — to pomeni, da se moramo
vsi redno udeleževati učnih ur.
Precej smo aktivni na športnem
področju — imamo strelski, ko-
šarkarski, nogometni in rokometni
krožek. Ob tej priložnosti naj
povem, da so naše rokometašice
na tekmovanju v mesecu mladosti
zasedle drugo mesto! Vadimo sami,
pomaga pa nam tovariš Ačimovič.
Imamo svojo telovadnico, ko je
lepo vreme pa gremo na igrišče ob
kovnarski šoli."
Drago Slavinec, predsednik
domske skupnosti, doma iz
Malega Brebrovnika:
,,Tudi jaz stanujem v domu
zaradi slabih prometnih zvez s
Ptujem Obiskujem drugi letnik
splošne gimnazije. Domska
skupnost rešuje vsa vprašanja —
organiziramo delo v prostem času,
organiziramo proslave ob
praznikih, skupaj tudi določamo
jedilnik. Moram reči, da vsi spo-
štujemo red v domu. Glede
prehrane že moram reči, da zmeraj
nismo vsi zadovoljni, ker vsem ni
mogoče ugoditi."
Jožica Antolič, doma od Tomaža
pri Ormožu:
,.Obiskujem tretji letnik
gimnazije pedagoške smeri in
stanujem v domu zaradi od-
daljenosti od šole. Tako je bolj
primerno zaradi učenja. Že vsa tri
leta stanujem tukaj, zadnje leto pa
bom v novem domu. Meni je ži-
vljenje v domu všeč, navajena sem
na kolektiv, če bi stanovala sama,
bi se slabo počutila. V domu je vse
organizirano, tu so vzgojitelji, ki
lahko pomagajo, če je treba, če
stanuješ privat pa si prepuščen sam
sebi. Z vzgojitelji se dobro
razumemo, radi pomagajo, če kdo
česa ne ve, predvsem velja to za
dijake iz prvih letnikov. Tise mo-
rajo šele navaditi na domsko ži-
vljenje, pri tem jim vsi pomagamo.
Dostikrat se ob večerih zberemo in
pogovarjamo o delu in o življenju,
nekateri pogrešajo svojo družino
in dom. Pa se kmalu privadijo."
Jožko Avflič, doma od Tomaža
pri Ormožu:
,,Za dom sem se odločil zaradi
časa. Več možnosti za učenje je,
pa tudi več prostega časa. Če bi se
vozil vsak dan, bi mi to vzelo
precej prostega časa. Obiskujem
drugi letnik splošne gimnazije in
učenja ni malo. Domov hodim ob
sobotah in nedeljah, odsotnost mi
obračunajo pri ceni — mesečno
plačam 1.800 dinarjev. Cena je
morda nekoliko visoka, če pa po-
gledam, koliko raznih stroškov je z
vzdrževanjem takega doma, pa ni
pretirana.
Zelo se veselimo novega doma.
Tam bo mnogo bolje, le trije
bomo v eni spalnici, boljši red bo,
tudi higiena bo na višjem nivoju.
Vsi pričakujemo od novega doma
dosti... vsi se ga veselimo. Sedaj
nas je v eni spalnici Šest, prej nas
je bilo devet. Na dom sem se dokaj
hitro navadil, nobenih težav nisem
imel, ker so me lepo sprejeli
medse. V domu bom ostal do
konca šolanja."
Mira Voščun, doma iz Petišovec
pri Lendavi:
,,V domu je prijetno stanovati,
ker se med seboj dobro razumemo
in vse je organizirano. Imam
kolegico, ki stanuje privat —
plačuje okrog 1000 din, pravi da je
vse v najlepšem redu. Ampak je
ena od tistih, ki je naletela na
dobro gospodinjo in nima nobenih
težav. Mnogi nimajo take sreče.
V domu sem zadnje leto —
obiskujem četrti letnik upravno
administrativne šole — tako da v
novem domu ne bom stanovala.
Moram reči, da mi je kar hudo,
ker se moramo posloviti — lepo mi
je bilo tukaj. Upam, da se bomo še
kdaj srečali, morda bomo prišli
pogledat vzgojitelje in prijatelje,
ko bodo v novem domu.
Res je stavba, v kateri je sedaj
Dom učencev, stara. To pa še ne
pomeni, da bi bili delovni pogoji
izredno slabi. Če hočeš doseči
dober učni uspeh se moraš učiti,
in ni važno, v kakšnih prostorih se
učiš. Tu so odličnjaki in taki, ki
imajo slabši uspeh, če se nočejo
učiti, so sami krivi, nihče jih ne
more prisiliti. Vsi pomagamo drug
drugemu."
Breda Voršič, doma iz Moravč:
,,Obiskujem prvi letnik pedago-
ške gimnazije. Tudi jaz sem se
odločila za Dom učencev zaradi
velike oddaljenosti, pa tudi pro-
metne zveze so slabe. V domu mi
zelo ugaja, kar hitro sem se vži-
vela, saj sem prišla sem skupaj s še
dvema prijateljicama.
Seveda se tudi jaz veselim novega
doma. Želimo si, da bi lahko tudi
kuhinjo preselili, pa zaenkrat to ni
mogoče. Sicer pa bo v novem
domu vzdušje še boljše, čeprav se
že tu dobro razumemo. Vzgojitelji
nam pomagajo, če je treba, tudi
dijaki iz višjih letnikov priskočijo
na pomoč, tako da se res dobro
razumemo, naše sodelovanje je en-
kratno."
Dijaki so se letos srečali tudi z
vrstniki iz Murske Sobote in se
pomerili na športnem področju.
Seveda imajo njihovi kolegi v
Murski Soboti nov dom, delajo v
boljših pogojih. Tako so izpolnili
del začrtanega programa osnovne
organizacije ZSMS. Dogovorili so
se za srečanje v Ptuju, ki bo
naslednjo pomlad.
Malce so potarnali zaradi nizkih
štipendij, saj imajo precej več
stroškov kot njihovi vrstniki, ki
žive doma. Nekaterim dijakom
delovne organizacije zaradi tega
povišajo štipendijo, mnogim pa
ne. Zato so sklenili predlagati dru-
žbenopolitičnim organizacijam v
občinah, da bi štipendije prilago-
dili. Upajo, da bodo v svojih
prizadevanjih uspeli.
N. D.
Naši sobesedriiki (od leve na desno) Marjan Mohorko, Drago Slavinec, Jožica Antolič, Jožko Avflič, Mira Voščun in Breda Voršič
LENART V SLOVENSKIH GORICAH
Boljše informiranje
Pred kratkim so člani konference SZDL pri Lenartu razpravljali o
obveščanju in ugotovili, da posvečajo premalo skrbi temu področju
družbenega dela. Sicer seje obveščanje nekoliko izboljšalo v zadnjem
obdobju, vendar bo potrebno še veliko storiti, da bi bilo vsako okolje
povsem zadovoljno s sistemom obveščanja.
Obveščanje so pri Lenartu razdelili na tri področja: na obveščanje
v krajevnih skupnostih, obveščanje v občinskem merilu in obveščanje
v organizacijah združenega dela.
V	krajevnih skupnostih so se kot informacija zalo dobro uveljavili
zbori občanov, na katerih se seznanjajo občani z vsemi aktualnimi
družbenimi in razvojnimi možnosti, skratka obveščanje v krajevnih
skupnostih je dokaj zadovoljivo. Niso pa zadovoljni z obveščanjem v
občinskem merilu. Slovenska sredstva javnega obveščanja premalo
posvečajo pozornosti dogodkom v občini Lenart. Ugotovili so. da so v
občini Lenart najbolj razširjeni časniki Večer, Delo, Kmečki glas.
Pomurski Vestnik in Nedeljski dnevnik, vsi ti pa bi morali več pisati o
dogodkih in zanimivostih.
V	delovnih organizacijah združenega dela v Lenartu je informira-
nje zadovoljivo. Delavci se seznanjajo na zborih delovnih ljudi, kar je
tudi najbolj razširjena oblika medsebojnega obveščanja. V delovnih
organizcijah poleg tega še uporabljajo oglasne deske in biltene. Člani
konference SZDL Lenart so pogovor sklenili, da vsa glasila, ki jih
izdajajo v občini, naj izhajajo le po potrebi, važno je da je zapisano
aktualno in ne zgodovinsko in da se naj v sistem obveščanja v bodoče
vključuje čim več delovnih ljudi in občanov.	Janez Lorber
Prednost inventivnim
predlogom
V TGA »Boris Kidrič« v Kidričevem je v zadnjem času na zase-
danjih delavskih svetov v temeljnih organizacijah združenega dela v
razpravi in obravnavi vse več predlogov za razne izboljšave, ki jih
predlagaip razni predlagatelji iz vrst delavcev. Mnogi inventivni pred-
logi so bili sprejeti in so ze tudi v realizaciji, mnogi so še v razpravah na
delavskih svetih, seveda pa jih še mnogo čaka na to, da pridejo na vrsto.
Vsekakor zelo pohvalno, saj dokončno le prišla v naše delavce zavest, da
se sarno z dobrim načinom dela. dobrimi napravami, mnogimi izbolj-
šavami in podobno lahko pride do željenih rezultatov dela, ki so še kako
vplivni in koristni pri izvajanju naših stabilizacijskih naporov — tako v
tem kpt tudi v naslednjih letin.
Ce samo omenim, daje delavski svet temeljne organizacije zdru-
ženega dela tovarne glinice na svoji drugi redni seji v novem mandatu
obravnaval kar osem inventivnih predlogov, katere so podali različni
avtorji in da bo tudi na predstoječi tretji redni seji ponovno obravnaval
inventivni predlog, potem postaja vsebolj jasno kako se trudijo avtorji
takih predlogov, da oi s svojimi predlogi in seveda poznejšo realizacijo
predlogov pripomogli k tistemu, kar sem zapisal
France Meško
Kako delajo in živijo delavci iz sosednjih
republik
V Ptuju dela precej delavcev iz
sosednjih republik. Največ jih je v
gradbeništvu, saj je znano, da v tej
gospodarski panogi iz raznih
vzrokov primanjkuje delovne sile.
Največkrat pa se tisti, za katere ti
delavci iz sosednjih republik delajo
ne vprašajo, ako ti delavci živijo,
kje stanujejo, kako je z njihovo
prehrano itd. O tem smo se pogo-
varjali z delavci na enem od ptuj-
skih gradbišč.
,,Moje ime je Dragoljub Stojko-
vič, sem pa iz SR Srbije. Delam
pri gradbenem podjetju Finalist iz
Nove Gorice in tako sem prišel v
Ptuj. V Ptuju sem že dva meseca,
ostal pa bom dokler ne končamo
dela na stanovanjskem bloku B-9.
Delamo pretežno cele dneve, po
dvanajst ur, mnogokrat pa tudi ob
nedeljah in praznikih. Stanujemo v
bloku na Potrčevi cesti, hranimo
pa se pretežno s suho hrano."
Naslednji naš sogovornik je bil
Arif Suljič, ki dela prav tako na
gradbišču bloka B-9. V Ptuj je
prišel iz SR BiH pred tremi leti.
Opravlja vsa težaška dela, ki jih je
potrebno opraviti na gradbišču.
Prišel je v skupini 10 do 15
delavcev, njihov delodajalec pa je
,,privatnik iz Struge" kot ga sami
imenujejo. On in tovariši stanujejo
v najetem stanovanju, za pre-
hrano si prav tako skrbijo sami
in razumljivo, da poleg
celodnevnega dela ni časa za
pripravo toplih obrokov, zato se
tudi oni največkrat zadovoljijo s
suho hrano. Sogovornik je sicer
zatrjeval, da je glede osebnih
dohodkov urejeno, da so ,.plačani
po uri", da imajo urejeno socialno
zavarovanje, vprašanje pa je, če
vse to drži.
V razgovoru z delavci iz
sosednjih republik dobi človek
vtis, da so z življenjem in delom
pri nas zadovoljni. Vprašanje pa
je, če so morda zadovoljni pač
zaradi tega, ker drugačnega življe-
nja niso vajeni, saj gre za delavce,
ki se selijo iz kraja v kraj in delajo
tam, kamor jih pošlje delodajalec,
pa naj bo to delovna organizacija
družbenega sektorja ali pa tako
imenovani ,.privatni posrednik".
Dejstvo je, da so ti ljudje vendarle
prikrajšani za osnovne stvari, ki
sodijo v človekovo življenje, to so
urejene stanovanjske razmere in
zdrava prehrana. Le kje je v teh
primerih vloga OO sindikata tistih
delovnih organizacij, pri katerih so
ti ljudje zaposleni, ali pa tistih, za
katere delajo...!
JB
Dragoljub Stojkovič
Arif Suljič
SLOVENSKA BISTRICA
Družbeni samozaščiti
več pozornosti
Občinski svet zveze sindikatov Slovenska Bistrica je v torek 8.
junija, na sestanku urednikov vseh tovarniških glasil in predsednikov
samoupravnih delavskih kontrol v TOZD na območju občine ugota-
vljal dosežke in osvetlil nadaljnje akcije, potrebne za zooljšanje odnosa
do varovanja družbenega premoženja.
Kljub temu, da se posvetovanja nekaj povabljenih ni udeležilo, je
bilo to uspešno, tako v oceni dosedanjih uspehov na tem področju kot
tudi trdnosti družbene samozaščite v konkretnih sredinah, v delovnih
organizacijah bistriške občine. Sestanek je bil še uspešnejši ker so se ga
udeležili predstavniki temeljnega javnega tožilstva Maribor, postaje
milice Slovenska Bistrica in Maribora. Ti so s konkretnimi primeri
neodgovornega odnosa do varovanja družbenega premoženja ooogati-
li razpravo, v Kateri so nakazali predvsem težave s katerimi se srečujejo
tako uredniki tovarniških glasil kot tudi predsedniki samoupravnih
delavskih kontrol v delovnih organizacijah bistriške občine.
Razprava je postavila v ospredje spoznanje, da kljub pomembnim
uspehom, doseženim v zadnjem obdobju, na področju družbene
samozaščite v občini še ta ni prodrla v vse sredine enako uspešno. Med
vzroki za to navajajo premajhno usposobljenost članov kolektiva,
slabo kadrovsko strukturo samoupravne kontrole, ker so le ti v največ
primerih iz neposredne proizvodnje in tako veliko težje zapuščajo
svoja delovna mesta, da bi lahko odločneje posegli na vsa področja
delovanja v svoji sredini pri obravnavanju nepravilnosti. Ob tem tudi
tovarniška glasila temu področju obvarovanja družbenega premoženja
posvečajo premalo ali tudi nič prostora.
Da bi na področju uspešnega varovanja družbenega premoženja v
občini Slovenska Bistrica naredili še odločnejše korake naprej, so na
posvetovanju sprejeli sklepe s katerimi bodo seznanili vsa vodstva in
odgovorne in delovnih kolektivih. Rdeča nit teh sklepov pa je kar
največje prizadevanje za široko in vsestransko usposabljanje vseh
zaposlenih za varovanje družbenega premoženja. Viktor Horvat
TEDNIK -12. junij 1980
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
NA OBISKU V PROJEKTA- INŽENIRINGU V PTUJU
„Naše delo pomembno
in družbeno priznano,
vendar še premalo poznano"
Delovna organizacija projekta
inženiring je enovita delovna or-
ganizacija, v okviru katere je tudi
dislocirana delovna enota v Mari-
boru. Kolektiv šteje okrog 80 ljudi,
od katerih jih je 15 zaposlenih v
Mariboru.
Glede na starostno strukturo
kolektiva lahko od njega v bodoče
pričakujemo še boljših rezultatov,
je uvodoma poudaril Aleksander
Kuhar, v. d. direktorja Projekta-
inženiringa, ko smo ga pred krat-
kim obiskali. Kot delovna or-
ganizacija je projekta vključena v
SOZD Elkom, ki združuje elek-
trokovinsko industrijo mariborske
regije.
Dejavnost delovne organizacije
zajema izdelavo tehnične doku-
mentacije za področje visokih in
nizkih gradenj, urbanizem,
strokovni nadzor; poleg tega
izdelujejo načrte za vse gradbene
objekte, vključno z elektro in
strojnimi instalacijami. To področ-
je pa kot vemo zajema vse od
stanovanjskih, industrijskih,
zdravstvenih, šolskih in drugih
objektov v visokih gradnjah, do
mostov, cest v nizkih gradnjah.
Skratka delo je zelo široko, vsaka
naloga je nekaj posebnega, ki
zahteva resno delo, saj je
projektantu v bistvo zaupano, da v
imenu investitorja razporeja
družbena sredstva; prav s tem pa je
odgovornost do dela in izdelka
posebno velika.
V nadaljevanju našega obiska v
Projekta-inženiringu, smo tovarišu
Kuharju zastavili več vprašanj,
skozi katera naj bi predstavili delo-
krog te organizacije, ki je glede na
pomen svoje dejavnosti, še premalo
poznana širši javnosti.
Pred kratkim ste praznovali 25-
delovni jubilej in pri tem ugotovili,
da ste v tem obdobju zelo na-
predovali; rekli bi, da ste dosegli
skokovit razvoj, ki se odraža tako v
obsegu del, strokovnosti in
nenazadnje tudi v kadrovski zased-
bi. Kaj bi dejali v zvezi s tem?
,,Nekaj dni pred prvomajskimi
prazniki, je naše delovna
organizacija praznovala 25. jubilej.
Proslava, ki smo jo ob tej prilož-
nosti pripravili je bila skromna,
namenjena predvsem temu, da ven-
dar obeležimo dosedanje uspehe in
pregledamo naše dosedanje delo.
Kolektiv je prav v zadnjih 5-tih
letih zabeležil nagel, skokovit raz-
voj; vse do pred 5 leti je bilo naše
delo omejeno zgolj na ožje območ-
je Ptuja; delovni prostori na Trgu
MDB niso bili za naše delo primer-
ni, ker vemo, da je le-to vezano na
svetle prostore. To nas je tudi vodi-
lo v odločitev za gradnjo novih pro-
storov, ki smo jo tudi realizirali.
Ze ko smo pristopili k načrtova-
nju novih prostorov smo načrtovali
tudi naš nadaljnji razvoj. Zavedali
smo se, da potrebe po naših
storitvah rastejo, aktivno smo se
vključili v integracijska povezova-
nja in se združili s SOZD Elkom. Iz
kolektiva 20 delavcev pred 5 leti, je
nastal kolektiv, v katerem je danes
zaposlenih okrog 80 delavcev. Tudi
v prihodnje načrtujemo določeno
razširitev, ki bo mnogo počasnejša
kot v sedanjem obdobju, tako
računamo, da bo do konca
srednjeročnega obdobja, do leta
1985 pri nas zaposlenih do 95 de-
lavcev.
Mnenja sem, da to število pred-
stavlja tisto optimalno mejo, ki jo
narekujejo zahteve tržišča, obvez-
nosti do družbe, obveznosti do
investicij in odgovornost vsakega
Člana kolektiva. Bodoče naložbe
bodo najprej usmerjene v strokov-
no izobraževanje, kadrovsko
zasedbo, združevanju sredstev v
okviru sestavljene organizacije
Elkom."
*Kako je z družbenim priznava-
njem vašega dela, pogosto se
namreč hudujemo, ko ugotavlja-
jo, kako so drage vaše usluge. Ali
je temu v resnici tako?
..O družbenem priznavanju na-
*ga dela, morda ne bi bilo potreb-
no govoriti, oziroma ga ne bi bilo
Potrebno posebej poudarjati. Vsak
naš izdelek ima daljnosežne
Posledice, objekti se grade za 50 in
Več let naprej, z našim delom
Posegamo v neposredno in širšo
okolje, z našim delom ustvarjamo
Pogoje, v katerih ljudje žive in
Ustvarjajo, se vzgajajo, zdravijo;
P° vsem tem naštetem ni potrebno
posebej poudarjati, da je naše delo
kako priznano in potrebno.
Glede vrednosti uslug, da so dra-
ge, bi dejal in navezal na že po-
vedano, da je pogosto to mnenje
odraz .nepoznavanja bistva nastan-
ka enega projekta, načrta. Morda
ni odveč omeniti, da že pri
najmanjšem objektu mora
sodelovati tim vsaj 8 do 10 ljudi z
visoko in srednjo izobrazbo in ob
že naštetih odgovornostih in mož-
nih posledicah, projekt ne nastane
čez noč, ampak zahteva daljšo
obdelavo. Ne gre tudi prezreti
obveznosti delovne organizacije do
družbe. Rezultat vsega pa so cene
naših uslug in storitev. Ker so
pogosto v mislih, osebni dohodki,
ko se govori o cenah, sodim, da ne
izstopamo, če primerjamo enako
kvalifikacijsko strukturo drugih
delovnih organizacij."
Na drugi strani pa govorimo, da
izdelujete pomanjkljive projekte.
Da so projektanti poleg izvajalcev
pogosti krivci za zavlačevanje roka
izgradnje določene investicije in
podobno. Kakšen pa je vaš
odgovor na to?
,,Pregovor pravi, da kdor dela
greši. Ne bi bilo prav, da bi zanikali
in rekli, da ne delamo napak, prav
tako pa tudi ne, če bi ne analizirali
in poiskali vzrokov, ker je le-tako
mogoče napake pri nadaljnjem de-
lu tudi zmanjšati.
Pogosto mislimo in priznavamo
za projekt samo gradbeni objekt,
to kar pač vsak vidi, kar je najbolj
vidno od zunaj. Vemo pa in to tudi
zakon določa, da je projekt celota
od investicijskega programa,
tehnološkega elaborata, do gradbe-
nih, instalacijskih in drugih delov
projekta. Vsi so med seboj poveza-
ni, vsi deli tvorijo celoto, vsak del
ima z drugim stične točke in črpa
podatke iz drugega. Morda je že v
tem del odgovora.
Čim bolj skrbno je pripravljen
sam začetek priprave nekega
projekta, tem manj napak je
pričakovati v končnem izdelku,
celoti, tem manj je napak, proble-
mov pri gradnji in seveda pri
uporabi objekta. Lahko tudi trdim,
da so napake, ki se včasih očitajo
mnogo manjše, pa vendar vidne za
vsakega, kot napake tistih
projektov, ki govore o upraviče-
nosti investicije in lahko povzroče
velike izgube ter večjo družbeno
škodo. Prav zaradi tega pa so
omejitve na področju investiranja
bile nujen ukrep, ki naj pozitivno
vpliva tudi na kakovost."
Sedaj v tem stabilizacijskem
obdobju se že kaže določeno
pomanjkanje povpraševanja po
vaših uslugah. Kako boste uspeli
premostiti vse te težave in kakšne
predloge imate v zvezi s tem?
,,Omenil sem že omejitve na
področju investicij. Kot organi-
zacija, ki izdeluje tehnično
dokumentacijo, smo seveda prvi
prizadeti in čutimo že sedaj delno
pomanjkanje dela, oziroma da se
umirja rast novih naložb. Kako
bomo premostili težave, je težko
delno predvideti, saj smo en člen
verige našega gospodarstva; moj
odgovor je, samo s skupnimi napo-
ri vseh, z odgovornim in kakovost-
nim delom, z največjo
angažiranostjo, z varčevanjem in s
povečanjem produktivnosti. Vse to
smo tudi zapisali v naših sta-
bilizacijskih programih, ki jih
izvajamo."
Kakšno pa je vaše konkretno
sodelovanje z investitorjem pri
sestavi načrtov? Ali to sodelovanje
obstoja?
,.Sodelovanje z investitorjem je
predpogoj za načrtovanje. Naše
delo je samo del realizacije
investitorjevih želja, samo grafični
prikaz ali na papir prenešene
odločitve investitorjev, usklajene s
predpisi, pravilniki in drugimi
zahtevami. Iz tega sledi, da brez
tesnega sodelovanja med investitor-
jem in projektantom, ne more
nastati kakovosten projekt.
Projektant nastopa tudi kot sveto-
valec, seveda na področju, ki ga
obdeluje kot arhitekt, statik, stroj-
nik in podobno. Prav tako pa
usmerja investitorja k smotrnim
odločitvam."
Do kod pa sega to sodelovanje?
,,Sodelovanje med investitor-
jem in projektantom mora biti tes-
no od zasnove, do izgradnje
objekta in tudi do uporabe,
ugotavljanju napak in pozitivnih
strani investicije.
V vsakdanjem delu se vse bolj
poudarja funkcija objekta, osnovni
namen objekta, zato so posebno v
zadnjem obdobju dobile na pome-
nu instalacije in tehnologija, seveda
ob nezmanjšani pomembnosti
arhitekture, oziroma arhitektonske
rešitve, ki vendar oblikuje širši in
ožji prostor."
Ali pri vašem delu dosledno
spoštujete načelo varovanja okolja
in kako to v resnici dosegate?
,,Varovanje okolja je pri vsakem
projektu, pri vsaki nalogi eno od
osnovnih načel, to predpisujejo
tudi pravilniki in zakoni. Ne glede
na to, pa se moramo zavedati, da
smo to dolžni do mladih rodov, ki
bodo nadaljevali naše delo, prav v
tem istem okolju. Mi kot načrtoval-
ci smo dolžni in tudi upoštevamo
predpise, neredko pa lahko vidimo,
da izvajalci, torej posamezniki in
graditelji ne spoštujejo in ne gradi-
jo po načrtih. V teh primerih pa bi
morali ukrepati vsi, poleg
inšpekcijskih služb, ki jim je to
dolžnost, prav tako bi to moralo
biti element družbene samozaščite
in vsak posameznik bi moral
prispevati k temu tudi tako, da bi z
divjo, nenačrtno gradnjo ne naredil
nepopravljivo škodo v prostoru.
Takih slabih primerov je dovolj
in čas je, da z vso resnostjo varuje-
mo okolje."
Ali sedanja organiziranost vaše
službe odgovarja potrebam investi-
torjev in kako ste si začrtali bodoči
razvoj delovne organizacije, v ka-
tero smer bo potekal?
,,Organiziranosti naše delovne
organizacije ne smemo gledati loče-
no od ostalih, s katerimi sodeluje-
mo in ločeno od sestavljene
organizacije Elkom. Potrebno je
poudariti, daje na ravni sestavljene
organizacije organiziran oddelek za
izvajanje inženiringa, da je
organiziran oddelek za investicije,
da imamo sklenjene sporazume o
sodelovanju z delovnimi or-
ganizacijami, kot so IMP Maribor,
Industrijski biro Trbovlje, Kon-
struktor Maribor in podobno. Z
omenjenimi delovnimi organizacija-
mi res uspešno sodelujemo in
dopolnjujemo medsebojne zmog-
ljivosti ter izkušnje.
Zaradi tega lahko prevzamemo
vsako delo in zadovoljimo želje in-
vestitorjev. Kot sem že povedal, je
bil naš bodoči razvoj začrtan že z
gradnjo novih prostorov, okrepiti
pa se moramo tudi kadrovsko na
področjih, na katerih sicer že dela-
mo, okrepiti moramo nadzorno
službo, brez dvoma pa bo to vse
odvisno od srednjeročnega plana,
ki bo pokazal na katerih področjih
in v koliki meri je naše delo v druž-
bi potrebno," je zaključil Aleksan-
der Kuhar.
MG
Aleksander Kuhar foto: JB
S PROBLEMSKE KONFERENCE
0 ALKOHOLIZMU V PTUJSKI OBČINI
Podatki o naraščanju
alkoholizma
so zastrašujoči -
kako jih zmanjšati
Minulo sredo smo v Ptuju prvič
organizirali problemsko konferen-
co o alkoholizmu z enim name-
nom, da ugotovimo, ali alkoholi-
zem v občini obstoja ali ne. Pri-
spevki, ki so jih dali posamezni
razpravljala, od predstavnikov
sodišča, sodnikov za prekrške,
ormoške bolnišnice, delovnih in
krajevnih skupnosti ter nekateri
drugi, kažejo na to, da alkoholi-
zem pri nas je, da pa se vse dose-
daj nismo znali organizirati kot
enotna fronta v boju proti tretji
bolezni sveta.
Dr. Marijan Pregl, iz ormoške
bolnišnice, kjer se zdravijo al-
koholiki, je na konferenci podro-
bno predstavil problem alkoholi-
zma kot socialno-medicinski
pojav, v katerem je tudi opredelil
razvoj gledanja na alkoholizem od
začetka, ko je bil spoznan le kot
medicinski problem in do danes,
ko že vemo, da ga ne moremo od-
daljevati od družbenega problema,
saj tak je tudi v bistvu. Poleg tega
je temeljito razvrstil vrsto prob-
lemov, s katerimi se srečuje
alkoholik, njegova družina in oko-
lje; največjo škodo pri vsem tem
pa ima brez dvoma delovni človek.
V obdobju 1976-1979 se je
zaradi alkoholizma v ptujski obči-
ni zdravilo 321 alkoholikov, ki so
skupno prebili v ormoški bolnišni-
ci 3278 dni ali vsak v povprečju
45. Od tega števila jih je ponovnih
povratnikov 123. Podatki o tem,
koliko je alkoholikov v ptujski ob-
čini, še niso dodelani, vendar je po
oceni le-teh okrog 4000,zlasti pa
zaskrbljuje ugotovitev, da raste
alkoholizem med mladoletniki.
Posebno pozornost so na kon-
ferenci zaslužili podatki o ,.vpli-
vu" alkohola na pravna področja.
Sodniki za prekrške so v preteklem
obdobju obravnavali več tisoč
predlogov, med katerimi je kar več
kot 30 odstotkov prekrškov,
storjenih pod vplivom alkohola. Ti
prekrški pa se delijo v dve skupi-
ni: javni red in mir in cestno-pro-
metni prekrški. Prometnih prekr-
škov pod vplivom alkohola je bilo
po podatkih 521.
kih 521.
Nasplošno, taka je tudi ugotovi-
tev konference, še premalo vemo
o prekomernem uživanju alkohola.
Naš odnos do alkoholika je strpen,
problemi pa veliki. Naš boj proti
alkoholizmu bo uspešen v primeru,
ko bomo uspeli tudi spremeniti
stališča in navade ljudi. Danes, ko
opredeljujemo vzroke alkoholiz-
ma, dajemo posebno pozornost tu-
di njegovi vzročni povezanosti s
spremenjenim načinom življenja.
Brez dvoma bo potrebno v bodo-
čih aktivnostih pri tem postaviti
pravilen odnos in se dogovoriti,
na katerih nivojih se začne
družbena preventiva.
Posledice alkoholizma videvamo
vsi. Pozna jih družina, okolje v
katerem posameznik živi in delov-
na sredina. Vsi pa ostajamo nemo-
čni, ko je potrebno začeti odpra-
vljati vzroke za nastanek alko-
holizma.
Tako nam resnost posledic
narekuje nujno in enotno ter tako
učinkovito družbeno akcijo na tem
področju. Zato bi bilo prav, da bi
sestavili temeljito oceno sedanjega
stanja, nekaj podatkov je sicer
konferenca že dala, ostalo pa naj
bi dorekla posebna študija o pro-
blematiki alkoholizma v ptujski
občini.
Osveščanje in znova osveščanje
ter vzgoja, naj bi imelo posebno
mesto v vseh akcijskih programih
boja proti alkoholizmu. V razli-
čnih okoljih se ga različno loteva-
jo. V nekaterih delovnih organiza-
cijah že dosegajo določene pozitiv-
ne rezultate, vendar bi bilo teh še
več, če bi tudi vodilni delavci imeli
pravilen odnos do te problematike.
Pogoste so tudi težave, s kateri se
zdravljeni alkoholik srečuje, ko se
ponovno vrača v delovno okolje,
ki pa na njegovo vrnitev ni pripra-
vljena. Se tista ,,moč", ki jo ima
posameznik po zdravljenju in ki
mu jo vliva še družina ter sotovari-
ši v terapevtski skupnosti, so ob
takem nezdravem okolju in ob
moralno šibkem posamezniku, pod
pritiskom sredine počasi zmanjšuje
in znova ga zajame alkoholna
opojnost.
Konferenca je sprejela vrsto ob-
vezujočih sklepov za vse, ki
sodelujejo pri ublaževanju posle-
dic alkoholizma, kot tudi sklepe za
večjo aktivnost pri osveščanju lju-
di, saj bo potrebno v bodoče več s-
toriti na preventivi kot kurativi, ki
je tudi znatno dražja. Zato bi tudi
v krajevnih skupnosti morali širše
spoznavati ta problem, terapevtska
skupnost pa se mora nujno najti v
okviru delokroga splošne medici-
ne. Posebne naloge ima tudi zveza
socialistične mladine.
Zaključki so več kot vzpodbud-
ni, počakati moramo le na njihovo
akcijsko učinkovitost, da bo-
mo lahko potem ob drugi
priložnosti ocenjevali, kako je naš
družbeni boj proti alkoholizmu tu-
di uspešen.	MG
Udeleženci problemske konference	foto: OM
Opravljanje
.. ■ ■ j.
Splošno znano je, da ljudje zelo
radi opravljamo drug drugega,
sicer nismo zdravi. Ne glede na to,
da sama sebe ne izvzamem iz
kroga opravljivcev, sem si ustvari-
la določeno mnenje o tem nelepem
vedenju.
Najprej se vprašam, kdo opra-
vlja in zakaj opravlja? Opravljajo
predvsem tisti, ki hočejo za napa-
kami nekega človeka. svojega*
sotovariša, skriti svoje napake,
samega sebe izvleči iz prahu in
oprati umazano perilo v tuji
mitnici.
Na žalost se kaj hitro ugotovi,
kdo so opravljivci. in koliko je
resnice v njihovem opravljanju in
tedaj opravljivec izgubi zaupanje v
svoji okolici in njegovo življenje se
zaplete in lahko postane celo
neznosno, kajti tedaj se oglasi vest
ali pa sla po maščevanju. Ce se v
takem primeru oglasi vest in
prevlada nad željo po maščevanju,
ta človek lahko spet najde skupni
jezik z okolico. Ce temu ni tako,
če prevlada sla po maščevanju, se
opravljivec zaplete -v še hujše
konjlikte in če se to nadaljuje v
nedogled, prej močan in v senci
drugih napak skriti nemočen
opravljivec pride v psihično depre-
sijo. V takem primeru ali bo
poiskal pomoč pri psihično moč-
nejšem od sebe. morda tudi pri
psihiatru (na žalost se psihiatrov
premnogi bojijo, vendar je strah
odveč) ali pa se bo utopil v depresi-
ji, če ne bo celo posege! po alkoho-
lu. mamilih ali še hujše: postal
napadalen, nemogoč in še tretja
možnost je. da se bodo v njegovi
glavi pojavile samomorilske ideje.
Koga se ponavadi opravlja? Če
se opravlja šibkejšega od sebe. je
to črna točka spravljivCa. kajti
šibkejšemu od sebe je treba poma-
gati in ne tlačiti še bolj v blato.
Največkrat se opravlja tiste, ki
so boljši od nas, kajti tudi ti imajo
napake in te napake okolica
ponavadi potencira, da bi s tem
potlačila samozavest in poštenje
boljšega, kajti ljudje ponavadi
težko gledamo na tiste, ki so boljši
od nas. In kdo je boljši od nas? Ne
glede na to. da mora biti v določe-
nem delokrogu, na vasi ali na-
sploh v določeni skupnosti medse-
bojna povezanost, dajmo mirno
roko na srce in najprej počistimo
svoj prag. na drugega pa se ne
spuščajmo. kajti tudi če bi se
sosedu podrla streha, mu je ne bi
šli. popravljat mi, ki smo mu bili
nevoščljivi in smo ga opravljali.
Moje osebno načelo življenja je:
živeti in drugemu pustiti, da živi in
posledica tega je, da tudi od
drugih želim, da pustijo moje
življenje takšno kot je, kajti ko
bodo zame skrbeli, bom mogoče
dopuščala, da se bodo spuščali v
moje zadeve. ■
Mislim tudi. ne glede na to. da
sem bila tudi sama žrtev opravlja-
nja ženske, ki ne prenese, da ima
sosed pel tisočakov več in da ima
nekdo lepše krilo od nje, da je
opravljanje slabost človeka in
tožljiva zadeva, v katero je boljše,
da se nihče ne spušča, kajti nikoli
se ne v?, kdo bo zmagovalec, kdo
poraženec. In če vidimo, da nekdo
trpi. ne udarimo po njem. češ zdaj
pa ga pobijmo. ampak mu poma-
gajmo. če mu nismo že toliko
hudega naredili, da naše pomoči
več ne bo sprejel.
Vsi imamo težave in če bi vsi
svoje težave iznesti, bi lahko
ugotovili, da nihče nima lahkega
življenja, da se vsi borimo za svojo
eksistenco in si skušamo zgraditi
čimbolj perspektivno bodočnost.
Upam. da se bo vsaj kakšno oko
ustavilo ob tem članku in ne le
prebralo, ampak preneslo napisa-
no v možgane in dobro obdržalo,
slabo pozabilo. Kdor dela greši in
kdor greši in se tega zaveda, je
pripravljen sprejeti kritiko, kakrš-
nakoli je.
Marjeta Levanič
ZBOR AKTIVISTOV
IN BORCEV NOV GORENJSKE
Občinska konferenca SZDL Tržič je organizator XII. zbora
aktivistov in borcev NOV Gorenjske, ki bo 15. junija 1980 ob 10.
uri v Podljubelju pri Tržiču. Udeleženke so vse gorenjske občine in
občine Domžale, Kamnik in Ljubljana — Šiška.
Slavnostni govornik na zboru bo tov. Franc Šetinc, sekretar
predsedstva CK ZKS. Na zboru bo podeljen tudi domicil go-
renjskih občin XXXI. diviziji NOV in POJ.
Kulturni program bodo izvajali združeni pevski zbori osno-
vnih šol, pihalni orkester, recitatorji kulturne skupine Pobratenje,
Folklorna skupina Karavanke in Društvo rejcev golobov — pi-
smonoš iz Kranja pod naslovom TITO IN REVOLUCIJA
1941—45.
Ker želimo, da zbor počastijo s svojim obiskom tudi borci in
aktivisti iz drugih regij v Sloveniji jih vljudno vabimo, da pridejo
v nedeljo 15. junija na zbor v Podljubelju.
OK SZDL Tržič
6 - IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSII
IZ.junu 198P — TEDNIH
GRADIŠČE SLOVENSKIH GORICAH
Zapuščeno jezero
Sredi Slovenskih goric leži privlačni kraj. ki so ga pred več leti
preimenoval^iz Svete Trojice v današnje Gradišče. Ta kraj ima prek 2000
prebivalcev in tudi zanimivo zgodovino. Turisti in drugi mimoidoči se
tod radi ustavljajo. Privlačna je predvsem baročna cerkev s tremi zvoniki
in samostanom. S krajani so nekoč živeli tod dr. Lojz Kraigher. Ivan
Cankar, slavist Oroslav Caf. pesnik Ivo Brnčič. v Gradišču pa seje rodil
tudi Boris Kreigher. narodni heroj. po katerem se imenuje tudi Gradiška
osnovna šola.
Turisti, ki pogosto prihajajo posebno v poletnem času v Gradišče pa
niso predvsem zadovoljni z gradškim jezerom, kajti postaja vedno bolj
zapuščeno.
Leta 1968 se turistično društva v Gradišču, ki je bilo takrat zelo
aktivno takoj po končanih zemeljskih delih napravilo velik lesen bazen,
ki so ga leto ali dve uporabljali mladi iz osnovne šole za plavanje. Od leta
1973 dalje, ko je jezero bilo vedno bolj zanematjeno pa do današnjega
dne, je bazen in jezero neuporabno za kopanje, kajti voda je vedno bolj
nesnažna in celo nevarna za kakšne okužbe. Ob jezeru so namenili že
pred leti narediti sanitarije, vendar še jih do danes niso. Marsikaj seje
govorilo, kaj vse nameravajo ob Gradiškem jezeru narediti, da bo bolj
privlačno za turiste, vendar je vse ostalo samo pri besedah.
Ob jezeru je nameraval zgraditi tudi lenarški Akrokombinat manjši
lokal, ki bi naj bil odprt vsaj v poletni sezoni, tudi to je ostalo le pri
besedah. Če smo že pri turističnem razmišljanju naj povem, da je
G rad iško jezero mali Bled. kot ga nekateri tod imenujejo, zapuščeno. Še
vedno ni nikogar, ki bi tja vložil vsaj kak dinar v imenu turizma ali pa
ribiške družine, ki ga samo izkoriščajo za ribolov in okrogjezera puščajo
odpadne materiale, ne da bi pospravljali za seboj.
Turistična ponudba je skratka v lenarški občini dokaj uboga, ne da
ni primernih mest za turizem, ta enostavno niso izkoriščena. Gradiško
jezero, ki leži na površini okrog 48 ha. bi bilo zelo privlačno, če bi bilo vsaj
nekaj storjenega. Na jezeru bi bilo moč tudi čolnarni samo z vesli in še in
še bi se dalo storiti, vendar tudi turistično društvo v Gradišču ne najde več
prave poti, čeprav je ta kraj povezan vse do jezera z lepim asfaltnim
cestiščem. No, toliko o Gradiškem jezeru, čeprav bi se še dala povedati
kakšna grenka.
Janez Lorber
POLENSAK
Uspel izlet
civilne zaščite
Stab civilne zaščite KS Polenšak je sklenil, da bo za svoje člane
organiziral izlet v znane kraje iz NOB in v nacionalni park Trebče.
Odločitev je bila pravilna, izleta se je udeležilo 82 pripadnikov CZ in
mladine, 12 pa je bilo gostov iz Kidričevega.
Ze ob osmih zjutraj sta se avtobusa ustavila v spominskem parku
Trebče, kjer smo si ogledali domačijo Titove matere. Nato smo si na poti
proti Senovem ogledali prizorišče, kjer je bila zadnji boj I. 1941. Brežiška
četa, njen komandir je bil Dušan Kveder-Tomaž. V Senovem so nas
pričakali predstavniki KO ZZB NOV in nas povabili na ogled kulturnega
doma. Sestali smo se v zelo lepi dvorani, kjer so nas seznanili s kratko
zgodovino NOB tega kraja in z razvojno potjo KS Senovo. Pevke Društva
upokojencev iz Kidričevega so še zapele nekaj pesmi in nadaljevali smo pot
v Prebold-Rožno, ki je najmanjša KS v občini Krško. Prisrčen sprejem in
pogostitev, oboje je na nas napravilo nepozaben vtis. Zlasti pa nas je
presenetila izredna aktivnost te male KS. Zgradili so si dom vaščanov,
vodovod, ceste, komunalna dejavnost in lastna delavnica, ki postopoma
prerašča že kar v mali obrat. Zaželeli smo jim mnogo nadaljnjih uspehov.
V Krškem smo si ogledali tovarno celuloze in papirja, našo prvo
nuklearko, ki je še v gradnji, potem pa Posavski muzej v Brežicah. Potem
nas je še čakal ogled spomenika Kozjanskega odreda v Sromljah in Silovcu.
Sprejem v Sromljah nas je veselo presenetil. Najprej nam je pevski zbor
zapel nekaj partizanskih pesmi, sledile so recitacije in skeč, potem pa so
nam zapeli njihovo himno, šele nato so nas seznanili z zgodovino NOB in
razvojem krajevne skupnosti.
Navdušeni nad tem, kar smo od njih slišali in videli, smo obiskali še
Silovec, kjer je bil ustanovljen Kozjanski odred. Med vožnjo domov smo se
ustavili še v Kumrovcu, kjer smo si ogledali Titov dom in druge objekte.
Obogateni za mnoga spoznanja in doživetja smo se vrnili domov — z
željo, da zopet organiziramo podoben izlet v druge kraje, znane iz NOB.
I. K.
TRNOVSKA VAS
Če ne bi vsi...
Če ne bi vsi krajani krajevne skupnosti Trnovska vas pokazali toliko
zav zetosti za reševanje raznih problemov v svoji krajevni skupnosti, bi se
kaj lahko zgodilo, da bi krajani ostali brez pošte. Če bi čakali na rešitev od
drugod, bi se zgodilo enako. Toda krajani so brez obotavljanja prevzeli
odgovornost v svoje roke in se dogovorili za zgraditev ustreznih prostorov.
V mesecu dni je iz tal zrasla zgradba dolžine 17 metrov in širine 6
metrov, torej v velikosti kot jo je narekovala zahteva PTT. Zgradbo so
zgradili krajani s svojim prostovoljnim delom in s prostovoljnimi
prispevki, kot naprimer les za strešno konstrukcijo. Člani gradbenega
odbora so znali organizirati delo in pritegniti ljudi, saj je delo potekalo v
veliki slogi in v skupnem prizadevanju vseh za boljši jutri. Pri tej akciji se
je zelo izkazala tudi mladina, ki se na vseh področjih aktivno vključuje v
življenje krajevne skupnosti. V tej akciji se je ponovno potrdila pravilna
usmerjenost in angažiranost delovnih ljudi in občanov, ki jih sedaj čaka še
večja in odgovornejša naloga — namreč zgraditev dvorane...
Krajani so se namreč pred nekaj leti na referendumu odločili za
samoprispevek in za gradnjo kulturne dvorane za potrebe družbenega
življenja. Krajevna skupnost je kupila zemljišče, kjer bo razen dvorane
stala tudi nova šola; in to še letos, seveda če bodo uresničene vse v to
usmerjene pobude. Toda ostanimo pri gradnji dvorane. Nabavljen je že
cement, opeka in drugi gradbeni material, zakoličeni so temelji in v tem
tednu resno pričakujemo začetek gradnje. Zadana je bila naloga, da do
letošnjega praznika krajevne skupnosti mora dvorana že biti pod streho, in
ni ga med nami, ki bi v to dvomil — sicer pa, kaj bi preveč govorili — prišli
boste in videli.	divo
USPEL REFERENDUM
V KS MARKOVCI
Nedeljsko glasovanje za enotni krajevni in dva posebna samopri-
spevka (Borovci in Bukovci) v kraiev ni skupnosti Marsovci je pokazalo,
cfa krajani želijo hitrejši napredek svoje skupnosti ter izboljšanje delo-
vnih in življenjskih pogojev. Za enotni krajevni samoprispevek za na-
slednje petletno obdobje se je izreklo 75.85 odstotka udeležencev gla-
sovanja. za posebni samoprispevek pa se je v Borovcih izreklo 80
odstotkov vaščanov. v Bukovcih pa 82.13 odstotka. Udeležba na gla-
sovalnih mestih je bila 93.78 odstotka od 2638 vpisanih glasovalcev
I. kotar
ALOJZ TOVORNIK, PREDSEDNIK DRUŠTVA ZA VARSTVO IN VZGOJO PTIC V PTUJU
Več pozornosti varstvu zunanjih ptic
Pet let bo tega, kar so v Ptuju
ustanovili društvo za varstvo in
vzgojo ptic, predvsem z namenom,
da zaščitijo našo lepo naravo, ki je
iz dneva v dan bolj oskrunjena.
Zunanje ptice je potrebno zaščititi
in jim omogočiti prijaznejše in lažje
bivanje v našem okolju. To društvo
opravlja svoje poslanstvo zelo
uspešno na več načinov. Najbolj
potrebna pa je njihova pomoč v
zimskem času, ko postavljajo
krmilnice in prezeble in lačne ptice
oskrbujejo s hrano. Tako jim uspe-
va ohraniti ravnovesje v naravi.
Razen teh osnovnih nalog pa so
člani društva za varstvo in vzgojo
ptic v Ptuju aktivni tudi na števil-
nih drugih področjih. K razgovoru
smo povabili predsednika društva
Alojza Tovornika, ki je o delu in
uspehih v lanskem letu povedal:
,,Zelo živahna je bila naša tek-
movalna dejavnost. V lanskem letu
naj najprej omenim naše društveno
tekmovanje, ki je bilo zaprtega tipa
in je lepo uspelo. Iz tega tekmova-
nja smo bili nekateri člani izbrani
za republiško prvenstvo, ki je bilo v
Zagorju ob Savi. Naši rejci so do-
segli sorazmerno dobre rezultate.
Najuspešnejši je bil prav gotovo
Ivan Gobec, ki je postal republiški
prvak v kategoriji papig — skob-
čevk, razen tega pa je dobil v osta-
lih kategorijah tudi več drugih in
tretjih mest. To kaže, da je bil Ivan
Godec v lanskem letu najuspešnejši
rejec v našem društvu. V kolekciji
križancev je dosegel zavidljiv uspeh
tudi Stanko Ferš, ki je s svojo
kolekcijo osvojil drugo mesto.
Državnega prvenstva se je žal
udeležil le Stanko Segula — naš
favorit, ki je dosegel s svojo
kolekcijo kanarčkov — pevcev
(vrvivcev, harcerjev) odlično drugo
mesto. Ostali člani, ki bi sicer lahko
nastopili, so zaradi finančnih težav
morali ostati doma. Tovariš Godec
ima zelo kvalitetne ptice in bi se
moral udeležiti tudi svetovnega
prvenstva v Olomoucu, žal pa za-
radi pomanjkanja denarja ni mogel
nastopiti. Prepričani smo, da bi z
udeležbo osvojil kakšno vidnih
mest. Nekaj naših članov se je tega
svetovnega prvenstva udeležilo
prek društva za varstvo in vzgojo
ptic iz Maribora. To je bila enkrat-
na prireditev, saj je bilo razstavlje-
no okoli 8.000 ptic iz vsega sveta."
Znano je, da vaše društvo or-
ganizira vsako leto po osnovnih
šolah v zimskem času tekmovanje
za krmljenje ptic. Kako je to tek-
movanje potekalo v pretekli sezoni
in kdo je bil najuspešnejši?
,,Tekmovanje za prehodni
kristalni pokal za vzorno krmljenje
ptic v zimskem času, je bilo že tret-
je zapovrstjo. Tokrat je potekalo
prek izobraževalne skupnosti v
Ptuju, tako, da so bile o tekmova-
nju zelo dobro obveščene vse šole
na našem območju. Poleg krmlje-
nja pa smo letos, oziroma v pretekli
zimski sezoni vključili v program
tekmovanja tudi izdelavo valilnic.
Odziv ni bil ravno najboljši, vendar
lahko rečem, da je večina šol na
našem območju dobro opravila to
humano delo. Posebna komisija si
je ogledala vsa krmišča pri
posameznih šolah in je bila enotne-
ga mnenja, da se prehodni pokal
podeli OŠ Franca Osojnika v
Ptuju. Učenci te šole so pokazali
največ. Poleg krmljenja so izdelali
tudi večje število krmilnic, kar je
bil edini primer v ptujski občini.
Zelo dobro pa je imela organizira-
no krmljenje tudi OŠ Leskov ec, ki
je bila prva v prvih dveh tekmova-
njih, razen tega pa so bile dobre
tudi Oš Olge Meglič, OS Markova
in Ivana Spoienjaka.
Kristalni pokal smo podeli h na
posebni slovesnosti v petek, 6. ju-
nija predstavnikom Oš Franca
Osojnika v Ptuju. Zdim, da bi ta
šola bila za vzgled vsem ostalim Šo-
lam. Naj njihov uspeh vzpodbudi
tudi ostale, kajti krmljenje ptic je
naloga vseh nas."
Vse to kar ste do sedaj našteli
gotovo ni edino in ne zadnje.
Kakšne so vaše naloge za ddo v
bodoče?
,,Naša glavna naloga je poleg
vseh osnovnih nalog tudi pritegniti
čim več mladih v naša prizadeva-
nja. Povezani smo že z vsemi
osnovnimi šolami. To povezavo
bomo še bolj učvrstili, pričeli bomo
nove aktivnosti. Prek bioloških in
drugih sorodnih krožkov bomo
pritegnili no<re in nove mlade
ljubtelje narave in ptic. Seveda pa
bomo z vso zavzetostjo nadaljevali
tudi že vpeljano tekmovanje za
kristalni pokal.
Ob tem ne morem mimo tega, da
se ne bi v imenu vseh nas zahvalil
Gozdnemu gospodarstvu* ki vse
šole pa tudi naše društvo oskrbuje s
ptičjo hrano. Veliko pa je bilo tudi
takih učencev in predvsem razume-
vajočih staršev, ki so s svojim
denarjem nakupili hrano za ptice.
Tudi to je lahko dober vzgied vsem
ostalim."
Kaj pa tekmovanja v letošnji
sezoni, kje vse boste nastopih?
,,Naj omenim najprej letošnjo
razstavo ptic v Ptuju, ki jo bon^
pripravili novembra. Žal še iščemo
ustrezne prostore. Na razstav,
bomo obiskovalcem prikazali letoj.
nji prirast ptic, ki je razmero^
dober. Razen tega bomo prikaz^
tudi zunanje ptice. Popestrili pa j0
bočno z risbami in spisi učencev
osnovnih šol. Ze v naprej vabin,
občane, da obiščejo to našo razst*.
vo.
Od tekmovanj bomo najprej
pripravili področno tekmovanje ^
to bo ob sami razstavi ptic. Za tem
se borno udeležili še republiškega ij
državnega prvenstva. Naše zastop.
strvo bo letos precej močno iu
pričakujemo tudi dobre rezultate."
Morda še nekaj besed o zunanji))
pticah na našem območju. Kako
ocenjujete stanje na tem področju?
„Prepričani smo, da je pri nas
stanje ptic več kot zadovoljivo. V
zadnjem času se pri nas pojavljajo
ptice, ki jih prej ni bilo. To ugod-
nost pogojuje predvsem akumu-
lacijsko jezero, ki je pritegnila več
vrst ptic, katerih do sedaj nismo
zasledili na našem območju. Tudi
ob manjših mlakah se pojavljajo
razne ptice, ki so značilne za
območje severno od nas. Nekaj čla-
nov že deluje na tem področju in
raziskuje te novosti. Pozivam
občane, predvsem tiste, ki se vozijo
s šotni po našem jezeru, naj ne
hodijo na otočke, kjer so gnezdišča
teh ptic. Kajti, če želimo te vrste
ptic ohraniti na našem območju,
jih moramo čuvati, nuditi jim
moramo čim več, predvsem pa mir
pri njihovem naravnem razmno-
ževanja. S tem bomo veliko
pripomogli k ohranitvi takšne
narave, kot jo želimo." M. Ozmec
Alojz Tovornik podeljuje kristalni pokal pionirjem iz OŠ Franca Osoj-
nika. Ti so bili v pretekli sezoni najbolj aktivni pri krmljenju ptic in izdelavi
krmilnic.
Otoček sredi akumulacijskega jezera je poln ptic, ki jih do sedaj na našen
območju nismo opazili. Prav bi biki, da bi ta otoček zaščitili.
Končane prireditve ob drugem prazniku
krajevne skupnosti Videm
V nedeljo so se s slavnostno sejo
skupščine krajevne skupnosti in z
dramo Lucija, končale prireditve
v počastitev drugega praznika
krajevne skupnosti"Videm pri
Ptuju. V prireditvah, ki so se vr-
stile ves prejšnji teden je sodelo-
valo ali si jih ogledalo veliko šte-
vilo krajanov in prav to je tudi bil
cilj prirediteljev. Potrebno je do-
dati. da so se z dobro organizacijo
izkazali tako družbeno politični
dclavci. člani prosvetnega dru-
štva. gasilci, mladina, pioniiji.
Na nedeljski svečani seji je bil
govornik Friderik Šimenko.
predsednik krajevne konference
SZDX_. ki je poudaril veliko vlogo
tovariša I ita v razvoju nase soci-
alistične družbe in pn uveljavitvi
Jugoslavije v svetu ternujnosLda
nadaljujemo izgradnjo naše
družbe po poti. ki jo je on začrtal.
V nadaljevanju so podelili
bronasta odličja j?elim zaslužnim
krajanom. Franju Levstiku. Jo-
žetu Honomihlu. Štefki Vidovič,
Jožetu Hrga in Francu Cafuti.
Sledila je podelitev pokalov in
priznanj udeležencem in zmago-
valcem športnih in drugih tek-
movanj in kulturni program v iz-
vedbi noneta in recitatorjev
osnovne šole Videm.
Prireditve v počastitev kraje-
vnega praznika so se pričele že v
nedeljo. I . junija z gasilskim tek-
movanjem. o čemer smo že poro-
čali. Istega dne je bila še dramska
predstava, ki so jo pripravili pi-
onirji osnovne šole.
Z aktivnostmi so nadaljevali v
ponedeljek, ko je bilo strelsko
tekmovanje osnovnih šol. sode-
lovale pa so osnovne šole Mar-
kovci. Franc Osojnik in Videm,
največ uspeha, tako ekipno in
posameznopa so imeli tekmovalci
iz osnovne sole Markovci.
V sredo je bil izredno uspeli
»večer folklore«, kjer so nastopile
skupine z območja krajevne sku-
pnosti. Na oder pred polno pro-
svetno dvorano so stopile lusča-
rice iz Vareje in Drave ter ob t či-
ščenju bučnic zapele nekaj do-
mačih pesmi, ki izhajajo iz časov,
ko so ob luščenju bucntc minevali
zimski večeri, nadalje so sodelo-
vali mlatiči iz Lanoove vasi. ple-
sači iz Pobrežja ter skupina Vi-
nograd n ikov z "Dravinjskega vrba.
Prišla sta tudi domača godca in
zaigrala nekaj svatbenih pesmi,
predstavili pa so se tudi tambu-
raši.
Polna je bila dvorana tudi v
četrtek, koje bil koncert pevskega
zbora in tamburaškega orkestra,
oba večeraje priprav ilo prosvetno
društvo »France Prešeren«.
V petek so v osnovni šoli odprti
likovno razstavo in razstavo roč-
nih del. popoldan pa je bil mno-
žični kros krajanov, mladih, sta-
rejših m tistih srednjih let. Pri tem
je še posebno potrebno pohvaliti
veliko udeležbo krajanov vseh
starosti.
Tudi sobota je bila zapolnjena s
prireditvami. Veliko zanimanje je
bito za turnir v malem nogometu,
kjer seje pomerilo 13 ekip. dve sta
brli iz ptujske vojašnice Dušana
Kvedra. Zmagala je ekipa Vidma
m tako odvzela prehodni pok^
lanskemu zmagovalcu—ekip1
JLA. Po končanem turnirju so *
zbrah borci, mladina in krajani te'
skupaj zapeb nekaj borbenih pc'
smi. nato pa se dolgo v noč p^
govarjah in obujali spomine &
težke čase narodno osvobodi«1
vojne.
Vse prireditve so. kot smo &
omenili bile dobro organizirane'®
množična udeležba na vseh kaZ
na veliko zanimanje krajanov v
kulturne in športne priredit^
Množičen odziv krajanov pa J
največje plačilo prizadevnim
ganizatoijem.	jfl
Z nedeljske slavnostne seje
Srečanje borcev, krajanov in mladine
TEDNIK ~ 12. junij 1980
NASE KMETIJSTVO - 7
NA OBMOČJU PTUJSKE OBČINE PREUSMERJENIH
180 KMETIJSKIH
GOSPODARSTEV
Kmetijsko zadružništvo je na
Slovenskem staro že več sto let.
prav zato ima svojo bogato pretek-
lost. Resnica pa je tudi, da poslan-
stvo, ki ga naj imajo na vasi
združene organizacije, da bo pravo
zadružništvo zaživelo šele tedaj, ko
bodo v načrtno proizvodnjo v take
ali drugačne oblike združevanja
vključeni vsi kmetje, ne le tistih
nekaj izbrancev, do katerih danes
na vasi sega pospeševalna služba
kmetijskih organizacij. To pa še žal
ne bo urejeno kar preko noči.
Res je, da je vloga in pomen
zadružništva pri nadaljnjem razvo-
ju kmetijstva v Sloveniji zapisana v
usmeritvah na drugi seji konference
ZKS pred desetimi leti, pa v letu
1976, ki pomenijo nekakšen temelj
kmetijske politike in sploh
napredka v tej panogi gospodar-
stva, kajti že zadnjič, ko smo pisali
o kmetijstvu, pridobivanju hrane,
smo med drugim zapisali, da
postaja hrana pri nas in sploh v
svetu vse bolj strateškega pomena.
V razpravah, ki so bila pred leti
in ki jih je vodila SZDL je bilo med
drugim nakazano, da zadružne
organizacije, pa naj bodo to
kmetijske zadruge, ali obrati za
sodelovanje s kmeti, kar je pri nas
primer Mesokombinat Perutnina
Ptuj, ki ima poseben obrat za
sodelovanje z rejci živine, zlasti pa
perutnine, da brez vsebinskih spre-
memb v notranjih odnosih ne
morejo postati nosilke naprednega
zadružništva. Pri tem je bistvo
vsega, da je tudi v kmetijstvu
potrebno približati samoupravo
kmetu. Novi odnosi, kjer bodo
kmetje skupaj z delavci zadruge
samoupravno odločali o vseh
zadevah, zlasti pa še o delitvi
ustvarjenega dohodka, se torej
počasi porajajo. Pri tem je še zlasti
odvisno tudi od kmetov samih,
kako tvorno so pripravljeni sodelo-
vati in soodločati v zadružni samo-
upravi.
Resnica pa je, da so zadnji čas
zadružne organizacije na svojih
območjih v nekaj letih podvojile,
če ne celo potrojile proizvodnjo
kmetijskih pridelkov, ki se kaže
zlasti v odkupu kmetijskih viškov.
Pri tem velja posebej poudariti, da
gre povečan odkup na račun večje-
ga ali manjšega števila preusmerje-
nih kmetij, ki so se specializirale s
pomočjo posojil za nabavo sodob-
ne kmetijske mehanizacije in za
gradnjo novih objektov, zlasti
gradnjo sodobnih pitališč.
Naj za ilustracijo povemo, da
imamo samo na ptujskem območju
evidentiranih 10.087 kmetij (podat-
ki so povzeti iz popisa 1971. leta),
od tega pa je po občinskem odloku
zaščitenih 3124 kmetij. Pri tem
velja še posebej zapisati, da imamo
od teh kmetij že kar 1800 kmetij
tržno preusmerjenih. Torej nekaj
več kot polovico vseh zaščitenih
kmetij.
Na kmetijski zadrugi v Ptuju pa
so nam zagotovili, da si bodo priza-
devali, da bodo že do leta 1985 vse
zaščitene kmetije preusmerjene na
določeno tržno proizvodnjo. Vse je
sicer odvisno tudi od interesov
posameznih kmetij in ne nazadnje
tudi od možnosti zagotovitve
potrebnih kreditov. Sicer pa zapiši-
mo, da smo na ptujskem območju
v zadnjih desetih letih vložili v
nadaljnji razvoj kmetijstva že
216,784.000(novih) dinarjev, kijih
je dobilo 3018 investitorjev. Kar 53
odstotkov tega denarja pa je bilo
porabljeno za nabavo potrebne
kmetijske mehanizacije, medtem
ko je bilo 33 odstotkov denarja
porabljeno za gradnjo objektov,
zlasti hlevov. Preostala sredstva pa
so bila porabljena za obnovo vino-
gradov, nakup plemenske živine in
za melioracije.
Resnica je, da bo poslanstvo, ki
naj ga imajo na vasi zadružne orga-
nizacije, po novem zadružne enote,
uresničeno šele tedaj, ko bodo v
načrtno proizvodnjo v take ali
drugačne oblike združevanja
vključeni domala vsi kmetje, ne le
tistih nekaj izbrancev, do katerih je
sicer že doslej segla pospeševalna
služba in ki so danes po občinskem
odloku posebej zaščitene. Sele
tedaj bomo lahko govorili, da so
spremembe v zadružništvu, ki smo
jih z ustreznimi zakonskimi pred-
pisi, dogovori začrtali, rodile prave
sadove.
Sicer pa postaja danes kmečko
prebivalstvo vse bolj enakopravno.
Na naši vasi se iz dneva v dan vse
bolj krepi krajevna samouprava,
društvena dejavnost, kulturno-
umetniško delovanje. Krepi se
zavest o pomembnosti znanja in
izobraževanja, ki je naprednemu
kmetu prav tako potrebno kot
dobremu delavcu v tovarni, pri
stroju. Vse to pa so pogoji za celo-
vit, hitrejši napredek podeželja in
našega kmečkega proizvajalca. Res
pa je, da so tako kot povsod po
svetu tudi v kmetijstvu potrebne
pridne roke, dobra volja in znanje,
potem uspehi res ne morejo izosta-
ti.
Besedilo in posnetek:
Franjo Hovnik
Napol zapuščena domačija nad Stopercami. Značilna haloška pokra-
jina in danes že vse bolj redke s slamo krite zgradbe
Postopek za pridobitev dovoljenja za promet z mlekom
Pooblaščena veterinarska organizacija je opravila postopek do
izdaje in sam postopek izdaje dovoljenj za promet z mlekom posestni-
kom živali, ki so oddajali mleko v času odvzema vzorcev mlaka za
preiskave, ki so potrebne za izdajo dovoljenja za promet z mlekom.
Vsem tem posestnikom je bila dana možnost, da si pridobijo do-
voljenje za promet z mlekom neposredno na zbiralnicah ali pa jim je bilo
poslano po pošti.
Vsi posestniki živali, ki jim dosedaj ni bila dana možnost, da bi si
pridobili dovoljenje za promet z mlekom, morajo proizvodnjo mleka
prijaviti za veterinarstvo pristojnemu občinskemu upravnemu organu
(Skupščina občine, Ptuj, oddelek za gospodarstvo in urbanizem) do 15.
junija 1980. Proizvodnjo lahko prijavijo posamezno ali pa skupno po
zbiralnicah, prijavo pa oddajo v vložišču SO Ptuj.
Prijava mora vsebovati točen naslov posestnika in število krav od
katerih prek celega leta oddaja mleko ter lastnoročno podpisana.
Pri vseh posestnikih živali, ki bodo prijavili proizvodnjo mleka,
bodo odvzeti hlevski vzorci mleka za potrebne analize ter izdana dovo-
ljenja za promet z mlekom. Ob izdaji dovoljenja je potrebno plačati
pristojbino, ki je določena ža odredbo o pristojbinah v občini Ptuj.
Pristojbina znaša 60 din za eno kravo, 120 za dve, 180 pa za od 3 do 10
krav.
Seznami vseh proizvajalcev mleka, ki so si pridobili dovoljenja za
promet z mlekom, bodo na vse zbiralnice prispeli v tem tednu. 1. k.
Higiensko kakovost mleka želimo še izboljšati
(foto I. Ciani)
0 delu v kmetijski
zadrugi Ptuj
Tokratna seja občinskega odbora sindikata delavcev kmetijske in
živilske industrije je potekala v kmetijski zadrugi Ptuj. Nikakor ne
naključno, saj je osnovna organizacija sindikata v tej delovni sredini in
največji organizaciji zasebnih kmetovalcev ptujske občine v dokaj po-
sebnem položaju. Gre namreč za veliko razdrobljenost, ki otežuje delo
Po sindikalnih skupinah. Pogovor s člani izvršnega odbora osnovne
0rganizacije sindikata pa je kljub temu pokazal nekatere možnosti
uspešnejšega delovanja in vključevanja delavcev zadruge v sindikalno
delo. Med pogovorom so gostitelji izpostavili težave, s katerimi se
Srečujejo pri delu. Zraven prej omenjene razdrobljenosti gre še za
jnformiranje delavcev, težave s sklepčnostjo in vključevanje zasebnih
kmetovalcev v sind ikat. kar pa je pogojeno z združevanjem dela, sredstev
ln zemlje — izenačevanjem kmetovalcev z delavci v združenem delu,
ureditev samoupravnih aktov, zlasti še nagrajevanje po delu in rezultatih
dela. Ob tem je beseda bila tudi o veliki razdrobljenosti kmetijske
Posesti, kar onemogoča uspešno organiziranje proizvodnje, o organi-
z'ranosti in delovanju pospeševalne službe, nakupu zemljišč za potrebe
Osebnih kmetovalcev, delu (uspešnem) kmečke delegacije, skratka o
vPrašanjih sedanjega dela in prihodnjega razvoja.
Člani občinskega odbora so v razpravi menili, da bi se v kmetijstvu
Ptujske občine morali več posvetovati, dogovarjati, saj o so cilji isti —
^ečja proizvodnja hrane. Ob tem pa vseh nalog in bremen ne gre nalagati
'e na ramena kmetijstva. Lep primer takšnega odnosa je sprejemanje
samoupravnega sporazuma za financiranje potreb obrambe pred točo.
Opozorili so tudi na prikazovanje podatkov o poslovanju kmetijskih
delovnih organizacij, kjer ni upoštevan naravni potek proizvodnje.
Realizacija pridelka. V nadaljevanju je beseda bila tudi o visokem
^rnetijskem šolstvu, ki mora na tem območju teči prek Mariborske
Univerze, dohodkovnih odnosih in preskrbi z živili.
Pogovor v kmetijski zadrugi Ptuj je pokazal, da bi takšnih pogo-
v°rov moralo biti več. saj je v kmetijstvu še veliko področij dela. ki
Morajo biti predmet obravnave tudi v okviru sindikata. ' , .
v	L kotar
V KS DESTERNIK
PODELILI PRIZNANJA
V krajevni skupnosti Destrnik se je 16. maja letos sestal komite za
SLO in družbeno samozaščito. V uvodu je predsednik komiteja spre-
govoril o prazniku organov za notranje zadeve in o tednu družbene
samozaščite. V nadaljevanju je predsednik skupščine KS podelil pri-
znanja KS Destrnik petirn članom za njihovo požrtovovalno delo.
Med temi so Branko Sirec, Zdeno Lešnik in Marjan Zelenik, ki so
aktivno pomagali organom javne varnosti pri prijetju storilcev vlomnih
tatvin kar pri dejanju ob vlomu v poslovalnico Mercatorja v Destrniku.
Njihovo dejanje je lahko za vzgled drugim pri izvajanju nalog s področja
družbene samozaščite. Matija Zoreč in Vinico Urbanija pa sta pomagala
organom javne varnosti pri intervencijah proti kršiteljem javnega reda in
miru.	K. A.
Snemanje oddaje
„znanje-imanje"
Ekipa Televizije Beograd bo soboto 14. junija v Gorišnici snemala
oddajo Znanje — imanje, eno najbolj gledanih oddaj v okviru Jugo-
slovanske radiotelevizije. Gostitelj oddaje je kmetijska zadruga Ptuj,
točneje aktiv kmečkih žena Gorišnica. Začetek prireditve, ki bo potekala
na Znidaričevi kmetiji, bo ob 14. uri.
Oddaja, ko je pripravljena za program, traja eno uro. V njej bo
prikazan razvoj zadružništva v Sloveniji, drugi del je namenjen pogo-
voru o aktualnih nalogah in problemih k kmetijstva in zadružništva v
ptujski občini, tretji del pa je namenjen kulturno-zabavnemu delu s tega
območja.
Intenzivne priprave na prireditev, na katero vas organizatorji
vljudno vabijo, so v teku. Kmečke žene iz Gorišnice bodo v čisto
kmečkem okolju prikazale kmečke običaje, nastopili bodo še pevski
zbor. folklorna skupina in seveda kurenti.	L kotar
BOGOMIR K0STANJEVEC
Kmetijski zakoni
ZAKON 0 ZDRUŽEVANJU KMETOV
(5. nadaljevanje)
Če ena stranka neupravičeno pretrga pogodbo in vzame predmete iz
skupne naložbe mora povrniti škodo drugi stranki, ki ima predkupno
pravico do sredstev, ki so predmet skupne naložbe. Le če je predmet
skupne naložbe tudi zemljišče, ga stranka, ki je prenehala sodelovati ne
more samovoljno izvzeti iz skupne proizvodnje do preteka najmanj 10 let
oz. do preteka dobe do katere so dani krediti. Pripada pa ji odškodnina
za uporabo zemljišča.
ODLOČANJE V KZ IN V DRUGIH OBLIKAH ZDRUŽEVANJA
KMETOV
V	OZK ODLOČAJO: a) samo člani:
1) o osnovah in merilih za razporeditev dela dohodka, ki pripada
članom
2) o razporeditvi dela dohodka, ki pripada članom
b) samo delavci
1)	o sprejemu, spremembah in dopolnitvah samoupravnega splo-
šnega akta o delovnih razmerjih, razen o tistih določbah, ki urejajo
sistemizacijo del oz. nalog OZK.
2)o	osnovah in merilih za razporeditev tistega dela čistega dohodka,
kije namenjen za osebne dohodke in skupno porabo delavcev
3)o	razporeditvi dela čistega dohodka za osebne dohodka in skupno
porabo delavcev
4)	o zadevah iz pristojnosti delovnih enot v sestavi sestavi organi-
zacije združenih kmetov.
V	OZK odločajo slično kot v OZD na zborih, z referendumom, v
drugih oblikah osebnega izjavljanja in po delegatih, vendar v OZK
odločajo praviloma člani in delavci, v OZD pa praviloma samo delavci.
V	katerih primerih in na kakšen način je treba odločati določa ZZK v
podrejeni vrsti pa ZZSD.
Ko gre za odločanje v OZK po delegatih mora biti več kot polovica
delegatov iz vrst članov.
ORGANI UPRAVLJANJA OZK
ZZK iz leta 1972 je poznal občni zbor kot organ KZ, dočim pa ga
sedanji ZZK več ne omenja.
Organ upravljanja KZ, TZO, TOK in DOK je zadružni svet, ki ima
položaj, pravice, obveznosti in odgovornosti delavskega sveta v TOZD.
Zadružni svet sestavljajo delegati članov in delavcev zadružnih in
delovnih enot.
V	OZK, ki ima manj kot 30 članov in delavcev opravljajo funkcijo
zadružnega sveta vsi člafti in delavci.
Posebnost zadružnega sveta v primerjavi z delavskim svetom je v
tem. da delavski svet sestavljajo delavci, zadružni svet pa člani in delavci,
dalje v zadružnem svetu enovite KZ in enovite DOK mora biti tudi
delegat delovne skupnosti, če je ta oblikovana, dočim pa v delavskem
svetu enovite delovne organizacije ni delegata delovne skupnosti, ker
taka delovna skupnost v enoviti DOZD sploh ne more biti organizirana.
Volitve delegatov v zadružni svet ureja Zakon o volitvah in odpo-
klicu organov upravljanja in o imenovanju poslovodnih organov v
organizacijah združenega dela (Ur. 1. SRS št. 23/77).
POSLOVODNI ORGAN
96. čl. ZZK določa, da individualni poslovodni organ OZK lahko,
če razmere to dopuščajo poleg zadev s svojega delovnega področja
opravlja tudi delo delavca OZK.
V	statutu OZK pa je lahko določeno, da je tudi individualni
poslovodni organ OZK iz vrst njenih članov. D
Določbe, kijih vsebuje o poslovodnem organu ZZD veljajo tudi za
poslovodnega organa v OZK.
IZVRŠILNI ORGANI OZK
Ker ZZK nima nikakih določb o izvršilnih organov OZK, veljajo
zanje splošne določbe ZZD in drugih splošnih predpisov. Izjema od
splošnih predpisov je v tem, da so tudi člani izvršilnih organov OZK
sestavljeni izmed članov in delavcev, pri čemur jih mora biti več kot
polovica izmed članov.
Kakšne organe bo imela OZK bo določal njen statut. Običajno bo
zadružni svet izvolil izmed članov in delavcev kot svoje izvršilne organe:
upravni odbor, komisijo za delovna razmerja in odbor za ljudsko ob-
rambo in družbeno samozaščito.
DISCIPLINSKA KOMISIJA
ZZK ima o disciplinski komisiji le 97 čl. v katerem je določeno da
disciplinsko komisijo v OZK sestavljajo člani in delavci te organizacije
ter osebe z liste, ki jo določi zbor združenega dela občine v kateri je OZK.
Člane komisije volijo člani in delavci za čas in na način kot delegate v
združni svet.
Določbe, kijih vsebuje o disciplinski komisiji ZZD pridejo ustrezno
v poštev glede disciplinske komisije v OH K.
Omeniti je. da statut lahko določi tudi disciplinsko odgovornost
članov OZK in obveznosti, za katererih kršitev se lahko izreče disci-
plinski ukrep bilo opomina bilo javnega opomina. Izključitev iz članstva
pa bi komisija lahko le predlagala, dočim pa bi samo izključitev lahko
izrekel upravni odor ali drug v samoupravnem splošnem katu določen
organ.
NADZORNI ODBOR
To kar je pri drugih OZD samoupravna delavska kontrola je pri
OZK nadzorni odbor. Določbe ZZD o samoupravni delavski kontroli in
Zakona o organu samoupravne delavske kontrole (Ur. list SRS št. 17/78)
veljajo tudi za nadzorni odbor v OZK.
DELOVNA SKUPNOST
Delovno skupnost kot posebno družbeno pravno osebo z lastnim
dohodkom, organi in samoupravnimi akti imamo lahko:
a)	pri KZ oz. DOK, ki ima v svoji sestavi temeljne organizacije
b)	lahko pa tudi in to ob določenem pogoju celo obvezno v enoviti
KZ in enoviti DOK.
Glede delovne skupnosti omenjene pod a) pridejo v poštev določbe
o delovni skupnosti v DOZD, ki imajo v svoji sestavi TOZD. Oblikovanje
take skupnosti ni obvezno. Glede delovne skupnosti omenjene pod b) pa
vsebuje ZZK nekaj drugačnih določb kot pa jih vsebuje ZZD. Po ZZD
v enoviti DOZD formiranje delovne skupnosti ni mogoče, dočim pa je
po ZZK v enoviti KZ in v enoviti DOK oblikovanje delovne skupnosti
možno in če je toliko delavcev da lahko uresničujejo svoje družbeno
ekonomske in druge samoupravne pravice v smislu 3. točke 320. čl. ZZD
celo obvezno.
Razmerje med delovno skupnostjo omenjeno pod a) in b) in med
KZ oz. DOK ureja samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah,
obveznostih in odgovornostih, ki ga sklenejo delavci delovne skupnosti
in zadružni svet KZ oz. DOK v skladu z našim republiškim zakonom o
skupnih osnovah svobodne menjave dela iz leta 1979. O pridobivanju
dohodka delavcev delovne skupnosti govori 121. čl. ZZK.
Nadaljevanje prihodnjič
8-IZNASlHKRAJEV
5. junij 1980 - TEDNIK
TEMELJNI
DELEGAT
uiLii
Dober den no lepšo vremen van tel in. Zgleda, da je letos sunčna
uprava v likvidaciji. Prmoj prmekni, tak malo sunca kak letošjo spomlod
pa Ze dugo nesen vida. Z mojo dobro prijoteljico — kosilnico BČ S (butln
— čupaj -+seno) sen travnik pokosa no sen to prejšji tjeden trovo skoro
moga na peči sišiti. Tudi gorice, karuza no druge montre so sunca potreb-
ne. Moj sosid Juža provi, da se je sunce vklučlo v šparaje z energijo no
momo letos glih tak kak pri voinji z avti sunčne no oblačne dneve. Tejko
o vremeni no sunci za karega mislin, da de se v krotkem pobojšalo. Tak
vsaj moj vremenoslovec koie.
Ker mi moja črešnja letos neje nič obrodla, sen to pred krotkin po
ptujski tržnici hoda no si pul kile totega rdečega priboljška privošča. Sko-
ro pa me je kop zadela gdo sen zveda, ke kila črešenj sedem štorih jurjof
košta. To blo je še pred devalvacijo dinara. Malo sen hteja ceno doj
shondlati pa mi to neje uspelo. Sele duma sen se prepriča zakaj so ble
črešnje tak droge. Skoro vsoka druga bla je črviva, meso pa ma seveda
svojo ceno.
Kak pa se kaj drgačik mote. Ste se začeli stabilizacijsko obnošati?
Delate ali samo v službo hodite. Tisti den gdo sen na Ptuj i črešnje kupa,
sen tudi malo po gostilnah inšpekcijo nareda. V eni gostilni tan doli ob
Ormoški cesti, sen ob enajstih dopudne puno gostov v delavskih mantlih
vida. Najpret sen misla, ke se za kelnare vičijo, te pa sen le ugotova, ke
pridno špricare pijejo. Tudi v drugih gostilnah neje blo dosti drgačik.
Pjebi tovariši no tovarišice tak se nemremo iti stabilizacije gospodarstva
če mo med delovnim cajton gostinske šanke podpirali. Nič ne rečen, če
gre človik na malico, samo tota južina ne sme dve vuri trojati. Premoj
duši jaz se včosik na njivi ali travniki še za vuhon neman cajta počohati,
saj ven, da mi nihče namesto mene nede nič nareda. Popivaje v gostilnah
med delovnim cajton je samo en primer kak ne bi smeli delati. Drugič mo
jih našteja še več. Zdaj pa veselo na delo.
VašLUJZEK
TRI TISOČ USPOSOBLJENIH OBČANOV
V soboto 31. maja 1980 je bilo v
organizaciji občinskega odbora RK
in oddelka za LO pri skupščini
občini Slovenska Bistrica, deseto,
jubiljeno tekmovanje ekip prve
pomoči in civilne zaščite z
območja občine Slovenska
Bistrica. Pokroviteljstvo nad leto-
šnjim tekmovanjem pa je prevzel
sekretar komiteja za LO in DS
občine Slovenska Bistrica Adi
2unec.
Kljub neugodnemu vremenu se je
tekmovanja na Pragerskem
udeležilo skupno 73 ekip, od tega
je bilo 16 ekip mladih članov RK.
Najbolj uspešni med njimi so bili
tekmovalci ekipe tabornikov iz
osnovne šole Makole, z majnim
zaostankom pa so se za njimi uvr-
stili ekipa OS Pohorski odred
Slovenska Bistrica in ekipa OŠ
Veljko Vlahovič iz Črešnjevca.
Med ekipami iz delovnih or-
ganizacij, krajevnih skupnosti in
drugih sredin pa so bile najuspe-
šnejše tekmovalke iz osnovne šole
Minka Namestnik-Sonja iz
Slovenske Bistrice, pred ekipo
Pohorski odred-Cvetlična ulica
Slovenska Bistrica in tretjeuvršče-
no ekipo TOZD Granit Slovenska
Bistrica.
Doseženi tekmovalni uspehi,
tako v spretnosti kot tudi širini
prikazanega znanja v nudenju prve
PRAGERSKO
pomoči so pokazali, dva v občini
Slovenska Bistrica predvsem v
zadnjih letih posvečajo teh
dejavnosti veliko pozornosti kar je
bilo mogoče spoznati tudi iz uve-
denega govora pokrovitelja Adija
Zuneca, ki je med drugim pou-
daril, da so uspehi toliko
pomembnejši, ker so bili doseženi
prav v letu 35. obletnice zmage
nad fašizmom in 30 letnice
delavskega samoupravljanja, obe-
nem pa z veliko bbolečino v srcih
ob izgubi velikega stratega naše
revolucije, borca za mir in ustano-
vitelja neuvrščenosti, tovariša Tita.
Na območju občine Slovens^
Bistrica so v obdobju desetih
kolikor poteka organizirana skrb
za usposabljanje na področja
nudenja prve pomoči, usposobi);
blizu 2800 občanov v 80 in 20
urnih tečajih in preko 4000 kandi.
datov za voznike motornih vozi]
Organizirani so bili tudi 20 urni
tečaji prve pomoči za mlade člane
RK na osnovnih šolah, kjer je te
tečaje končalo prek 3100 mladih.
Takšne tečaje pa je občinski odbor
RK Sovenska Bistrica organiziral v
vseh sredinah kjer je bilo ustrezno
zanimanje.
Doseženi, prav gotovo zaviljivj
uspehi pri usposabljanju občanov
v nudenju prve pomoči so rezultati
načrtnega in skupnega dela
občinskega odbora RK, oddelka za
LO in štaba CZ, obenem pa vseh
zdravstvenih delavcev v občini, ki
so žrtvovali za uspeh na tem
področju velik del svojega
prostega časa.
Letošnje jubilejno, deseto
občinsko tekmovanje ekip prve
pomoči in CZ na Pragerskem je
ponovno potrdilo spoznanje, da je
vztrajno delo organizatorjev
vneslo med občane večjo varnost
in nova bogastva ljudskega zdravja
varovanja človeških življenj.
Besedilo in posnetek:
Viktor Horvat
Spretnost in veliko mero znanja je bilo potrebno vložiti, da so ranjenca
usposobili za transport do bližnje bolnišnice.
25. MAJ - DAN
MLADOSTI V ZETALAH
Žetalčani smo se na ta dan pripravljali dolgo. Mladinci skupaj z
osnovno šolo smo pripravili kres in organizirali športna tekmovanja.
V	petek, 23. maja so se odvijala športna tekmovanja med osnovno
šolo Žetale in osnovno šolo »Martin Kores« iz Podlehnika.
V	popoldanskih urah so prispeli vsakoletni gostje iz TGA Kidričevo
in ptujske lekarne. Osnovna šola jim je pripravila pogostitev. Spremljali
so rokometno srečanje med osnovno šolo in mladinkami, ter nogomet
med mladinci in gasilci.
Potem so se naši gostje skupaj z našimi krajani udeležili proslave. Na
proslavi je sodeloval šolski pevski zbor, recitacijska skupina osnovne
šole ter mladinci.
Z minuto molka smo počastili našega preminulega tovariša Tita. Z
mislijo nanj smo gledali v mogočen kres, kije mogočen kot naša ljubezen
do njega — našega Tita. Vendar..., kres je dogorel naša ljubezen do njega
bo večna.
Naši krajani si še želijo takih prireditev, takih srečanj. Zato smo tu
mi, mladinci, ki se moramo zato zavzeti, moramo naprej po njegovi poti
— Titovi.
Jožica Skledar
DELO V VIŠINI
Naša dela in opravila so zelo različna. Nekatera so manj, druga spet
bolj nevarna. Povsod pa je porebna velika mera zavzetosti, potrpe-
žljivosti in pazljivosti. Prepričani pa smo, daje med vami malo tistih, ki
bi svoje delo zamenjali z delom, ki ga prikazuje sika. Delavci TOZD
Elektro Ptuj so v preteklih dneh pleskali jambore za električni daljno-
vod. Ta je bil v tem času seveda izklopljen iz omrežja, pa vendar je delo
v višini manj simpatično od dela na trdih tleh. Saj se strinjate, kajne?
Fotozapis: M. Ozmec
Fizični napad na borca NOV
Nič hudega sluteč je šel po cesti mimo Trga mladinskih delovnih
brigad vPtuju Mihael Lužnik,borec NOV,kosoga naenkrat zaustavili,
prvi trenutek neznani možki, ki so začeli z Lužnikom fizično obraču-
navati, tisti neznani nepridipravi so danes že znani organom javne
varnosti in zoper nje je že uveden kazenski postopek.
Kot smo zvedeli, bi naj bil glavni pobodnik tega izgreda I. K.,
pomagali pa so mu še drugi. Imena teh bomo potem, ko bo zoper njih
postopek končan, tudi javno objavili. Danes naj povemo le toliko, da se
je to zgodilo v četrtek, 29. maja okrog 21. ure. Zelo poniževalno je za vse
tiste, ki se lotijo na cesti starega človeka in ga premlatijo. Če gre za
eventuelne nesporazume, imamo danes pač drugačne pravne poti, ne pa
osebno obračunavanje. To je še toliko bolj vredno obsojanja, ker je
napadeni star že 75. let.
F. H.
Destrničani
se predstavljajo
Iz ptujskega radijskega studia sta že stekli dve oddaji IZ VASI
V VAS, ki sta bili posneti na območju krajevne skupnosti Destrnik
in do konca meseca junija bo še nekaj podobnih predstavitev ljudi in
življenja tega predela Slovenskih goric.
Tudi tokrat je potrebno posebej zapisati, da brez pripravljenosti
domačinov ne bi mogli realizirati tako obširnega programa. Veliko
je tistih, ki smo jih uspeli poimensko predstaviti, se več pa se jih je
zbralo kot pevcev in glasbenikov, ki na tak neposreden način ohra-
njajo izročilo svojih staršev in ga prenašajo na mlade rodove.
Prispevke za oddajo Iz vasi v vas smo na območju Desternika,
Vintarovec, Ločkega vrha, Doliča in ostalih vasi te slovenskogori-
ške krajevne skupnosti začeli snemati že ob koncu meseca januaga
in tako Dogate glasbene in pevske bere ni bilo vse od Vitomarc dalje.
Sola m cerkev sta značilni stavbi krajevnega središča, ki iu
opaziš že od daleč, danes pa je ob levi in desni strani ceste zrastlo
tudi veliko novih in lepih stanovanjskih hiš kar priča o vračanju
mladih domov, pa tudi o tem, da ljudje pridni in delovni kot so, danes
tudi lažje in bolje kot kdaj koli živijo.
Ze uvodoma sem zapisal in tudi v oddajah nič kolikokrat
povdarjamo, da vseh teh posnetkov ne bi bilo, ali pa vsaj ne tako
popolnih, če nam ob tem ne bi tako izdatno pomagali posamezni
domačini in seveda vsi tisti, ki ste našli toliko časa, da v njih sodelu-
jete.
Otmar SIMONIC ali po domače Jazbečov Otmar, tako ga tam
okoli bolje poznajo, ie tisti, ki se mu moramo posebej zahvaliti za
pomoč pri snemanju. Nemalo popoldnevov je žrtvoval za spremljanje
po terenu in za dogovarjanje s sodelujočimi, ki jim bomo lahko
prisluhnili tudi to nedeljo ob 11 uri in 40 minut.
mš
foto: L. C
Alojzija Hauptman iz Desterni-
ka z3. bo pripovedovala o delu
na farmi, o domačih Jedeh, o
svojih petih otrokih in še o čem
Na eni izmed številnih poti na
terenu je nastal tudi tale posne-
tek našega prizadevnega organi-
zatorja Otmarja Simoniča.
(Nehote) pozabili
na spomenik
Lansko spomlad so mladi iz
Juršinec prevzeli nase častno obve-
znost, da bodo bdeli in skrbeli nad
osrednjim spomenikom naše
revolucije Slovenskih goric —
spomenikom, ki je posvečenim
padlim junakom Slovenske-goriške
čete in bo skupaj s spominskim
parkom predstavljal zaokroženo
celoto. Zal pa kot kaže, mladi
skupaj s svojimi mentorji na to
svojo obveznost nehote včasih
pozabijo.
Ob letošnjem obisku bratov iz
Srbije v ptujski občini je namreč
bilo med drugim predvideno, da si
bodo gostje ogledali tudi ta
spomenik ter v spomin na padle
junake položili venec, za kar je
bila izvoljena posebna delegacija.
Ta pa je bila kar malce presene-
čena, ker spomenik in njegova
bližnja okolica ni bila urejena.
Ob spomeniku — skulpturi je
namreč ležalo že povsem ovelo
cvetje, okolica pa je kazala
podobo zapuščenosti, kajti se žal
ni nihče spomnil, da bi bilo sedaj
spomladi potrebno — pokositi tudi
travo okrog spomenika in ob
poti. Vse to pa prav gotovo ne
zahteva mnogo časa pa tudi ne
sredstev.
Upam sicer, da bo to vljudnostno
opozorilo prav gotovo zaleglo, da
se tako v bodoče ne bo treba komu
zato opravičevati pred obiskovalci.
Vedeti je namreč treba, da so prav
spominska obeležja iz naše revolu-
cije zadnji čas kraji, kamor prihaja
vse več ljudi, da se tako pokloni
žrtvam za svobodo, da položijo k
obeležjem sveže cvetje, vence, kar
vse pa je treba potem, ko cvetje
oveni, se posuši, tudi odstraniti.
Franjo Hovnik
VI. SREČANJE
POBRATENE MLADINE
V	soboto, 7. junija, je potekalo
že tradicionalno srečanje pobrate-
nih OO ZSM Slovenije, tokrat še-
sto po vrsti. Organizatorji srečanja
so bili letos mladi iz Lesc, ki so
gostili mlade iz OO ZSMS Vrbje
(Žalec), Lava (Celje), Ostrožno
(Celje), Most na Soči, mlade iz
CSUI Ptuj in naše rojake — mla-
de iz zamejstva. Srečanje se je pri-
čelo ob 9. uri. Mladi smo ob
prihodu prejeli 2. številko glasila
OK ZSMS Radovljica, ki nosi na-
slov ,,Rdeča vez" in nalepko, ki
nas bo spominjala na srečanje,
ob 9.30 so predstavniki posamez-
nih OO ZSMS položili cvetje k
spomeniku talcem, ki jih je okupa-
tor ubil kmalu po okupaciji leta
1941.
Z enomunitnim molkom smo se
poklonili spomin na umrlega
predsednika Tita, domačini pa so
nato izvedli krajši kulturni pro-
gram. Ptujčani smo kmalu naveza-
li stike z mladinci iz ostalih OO in
se pomešali mednje. Z avtobusi
smo se odpeljali v Kropo, kjer smo
si v tamkajšnjem kinu ogledali
krajši film o preteklosti Krope,
muzej in staro kovačnico, v katero
so bili izdelani številni izdelkki iz
železa, ki so ponesli ime Krope ši-
rom Slovenije. Po kosilu v menzi
tovarne ,,Veriga" v Lescah, smo
se odpeljali v camp SOBEC, kjer
smo izvedli športno družabne igre
ali ,,Človek ne jezi se". Poleg
košarke smo se pomerili še v
spretnosti vožnji s kolesi med
pivskimi steklenicami, v skakanju'
v vrečah, vožnji samokolnic . . .
V	končni uvrstitvi so zmogli
mladi iz OO ZSMS Most na Soči,
vendar je ta zmaga drugotnega
pomena. Najpomembneje je, da
smo se mladi spoznali, se
pogovorili, izmenjali izkušnje, ki
smo si jih pridobili ob delu,
spregovorili o organizaciji
mladinskega dela ... Po končanih
igrah smo se odpeljali v Begunje,
kjer smo prisluhnili kulturnemu
programu, ki so ga izvedli domači-
ni in posamezniki oz. ostalih OO.
Priznati je treba, da so nas
prijetno presenetili mladi vojaki iz
Italije-plesna skupina iz gledališča,
ki smo jih nagradili z dodatnim
gromskim ploskanjem. Ov koncu
programa pa so se iz mladih grl
oglasile pesmi Jugoslavija, Kozara,
Druže Tito, mi ti se kunemo, kot
večno obljubo Titu, da nadaljuje-
mo njegovo — našo pot. Po
programu, na katerem so podelili
tudi nagrade tekmovalcem
športnega dela srečanja, smo
zaplesali
Prijetno razpoloženje je nekaj
minut pred triindvajseto uro preki-
nil pozdrav pa odhod v Ptuj, saj
smo se s Komunalnim podjetjem
Ptuj dogovorili, da krenemo
opolnoči. Toda šofer avtobusa je
ostal neizprosen, saj nam je celo
zagrozil, da nas bo pustil v
Begunjah. Ob tem bi veljalo
razmisliti, koga pošiljati poleg
mladih na takšna in podobna sre-
čanja — delovni kolektiv kom.
podjetja ima v svoji sredi gotovo
tudi mlajše člane, za katere bi bilo
srfečanje kakršno je srečanje
pobratene mladine Slovenije,
enkratno doživetje, pa tudi vpra-
šanje ure odhoda ne bi bilo pro-
blem.
Srečanje je uspelo in nam pusti-
lo vtise, ki jih niso zagrenile niti
neprijetnosti ob povratku. Vez, ki
se je krepila šest let, je danes še
trdnejša in povezuje šest osnovnih
organizacij ZSMS, razmišljamo
pa, da bi še prihodnje leto na sre-
čanje, ki bo v Ptuju, povabil'
mlade iz slovenskih pokrajin, ki Še
niso zastopane. Srečanje pobratene
mladine Slovenije bi s tem v celoti
upravičile svoje ime.
Irena Hunjet
P0DLEHNIK
Osemletno sodelovanje
pobratenih šo2
• Učenci in učiteljski kolektivi iz
Drvarja, Vinice in Podlehnika so
pred osmimi leti navezali stike, ki
jih iz leta v leto potrjujejo. Iz teh
prvih vezi je nastalo tradicionalno
sodelovanje med osnovnimi šo-
lami iz vseh republik in avtono-
mnih pokrajin, ki je postalo ne-
pogrešljiv del vsakdanjega življe-
nja pobratenih šol. Se tesnejše
veei so stkane med učenci in uči-
telji osnovnih šol Ivan Murkovič
iz Vinice v SR Hrvatski in Martin
Kores iz Podlehnika.
Tako so se pretekli petek
srečali Podlehničani z 28-člansko
delegacijo pobratene šole. Pome-
rili so se v nogometu in košarki,
kierso podlehniški učenci dvakrat
slavili, učenke iz Vinice pa so
premagale gostiteljice v pikadu in
roladu. Rezultati športnih srečanj
sicer niso pomembni, pa vendar se
med tekmovanjem vsak tekmo-
valec potrudi, aa bi dosegel čim-
boljši rezultat. Po športnih tek-
movanjih so pripravili še družab-
no srečanje, kjerje pesem združila
domačine in goste v eno.
Na petkovem srečanju so se
dogovorili za ponovno srečanje, ki
bo v jeseni v Vinici, ko bodo pri-
pravili.tudi skupni kulturni pro-
gram. Že v tem mesecu pa se bosta
oba učiteljska kolektiva podala na
ekskurzijo v Beograd in ob tej
priložnosti obiskala kolektiv po-
bratene šole dr. Boško Vrebalov iz
Melenc v SAP Vojvodina.
N. D.
fCDNIK -12. junij 1980
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9
POKRAJINSKI MUZEJ V SODELOVANJU
S SORODNIMI USTANOVAMI
pokrajinski muzej v Ptuju slovi
^ bogatem materialu, in to ne sa-
v Sloveniji in Jugoslaviji, tem-
več tudi izven naših meja. Tako je
ptuj že večkrat sodeloval na raz-
5tavah Po Jugoslaviji in Evropi ter
£ doma in v tujini predstavil kot
^gsto z izredno pestro zgodovino.
Zaradi obilice sposojenih pred-
metov so morali delavci Pokrajin-
skega muzeja pred letošnjim začet-
em sezone celo nekoliko preure-
diti arheološko zbirko. Pokrajinski
muzej sodeluje na treh arheoloških
razstavah, ena je v Sloveniji, druga
v Vojvodini in tretja v Avstriji.
Razstava ,, Rešena arheološka
^diščina Slovenije od 1945 —
1980" je vzbudila velik odmev, saj
s0 jo zaradi velikega zanimanja
podaljšali več kot za mesec dni.
Namen razstave je bil predstaviti
girši javnosti, kaj vse so slovenski
arhelogi rešili pred propadom pri
zaščitnih izkopavanjih. Ormoške-
mu in ptujskemu gradivu so posta-
vljalci odmerili precej prostora.
Tako Ormož zastopajo trije gro-
bovi iz obdobja kulture žarnih
grobišč, bogati z bronastim naki-
tom. Posebno pozornost vzbujajo
male upodobitve ljudi in živali iz
gline — idoli, ki so jih starodavni
prebivalci tega področja upora-
bljali v kulturne namene. Posebej
pomembne iz tega obdobja so naj-
dbe z izkopišča za poslovno stavbo
Perutnine v Ptuju, datirane v pre-
hod od bronaste dobe v kulturo
Žarnih grobišč. To so doslej prve
najdbe na Ptuju, ki dokazujejo, da
je bil kraj poseljen tudi v 14. in 13.
stol. pred našim štetjem.
Največ eksponatov, sposojenih
za razstavo Rešena arheološka
dediščina, sega v čas antičnega
Poetovia. Preveč jih je, da bi jih
lahko naštevali. Naj omenimo le
vrsto oljenk, pozlačeno čebulasto
fibulo iz groba, izkopanega v pro-
Stijski cerkvi, železno verigo z ro-
iajem vedrice, železno zajemalko,
ielezno sidro in železen okvir,
adkrite v vodnjaku na izkopišču
idravstvenega doma. Posebno me-
no si je na razstavi pridobil grob
\H1 z izkopišča za gasilski dom.
Tako bogati grobovi so redkost,
i ptujski se odlikuje ne le po številu
najdb (53), ampak tudi po njihovi
pomembnosti. Umrlemu so pridali
v grob vrsto jantarnih predmetov,
jantarne preslice, keramične poso-
de, balzamarija, oljenki, bronasti
apliki v obliki mask, ogledalo, dva
bronasta novca in še več drugih
bronastih predmetov.
Iz zgodnjega srednjega veka so
Ptuj zastopali predmeti iz grobov
na turnirskem prostoru ptujskega
gradu: ogrlice z obeski, torkvezi,
obsenčni obročki, uhani.
Na podoben način kot ptujski so
se predstavili tudi drugi slovenski
muzeji. Vendar je bil to le en del
razstave. Drugi del je bil namenjen
Zavodom za spomeniško varstvo,
ki so predstavili svoj delež pri reše-
vanju arheološke dediščine. Pri
tem je bilo naglašeno vprašanje:
Ali smo 't res storili dovolj? Boga-
ki ga sestavljajo bronasta Fibula in
te najdbe iz cele Slovenije sicer
pričajo o velikem napredku arhe-
ološke vede pri nas, dosti pa je se-
veda ostalo za vedno izgubljeno,
tako za nas kot za prihodnje rodo-
ve.
Ob razstavi je izšel obsežen ka-
talog, v katerem je posebej prika-
zana tudi ormoška in ptujska
arheološka dediščina. Razstava je
potujoča. V Ljubljani je bila na
ogled v razstavišču Arkade, zdaj
gostuje v Brežicah, njena nasled-
nja postaja bo Nova Gorica, zatem
pa bo odpotovala v jlruge republi-
ke. Z razstavo bo potovala tudi
gradivo iz Ptuja in Ormoža, ven-
dar ne vse. Keltski grob iz Brstja,
prstan ter dva kosa prstana iz
modrega stekla, bronast obroč in
bronast sklepanec so že na neda-
vno odprti razstavi ,,Kelti v Sred-
nji Evropi" v Halleinu pri Salzbu-
rgu, kjer imajo Keltski muzej. Na
razstavi so zbrani predmeti iz časa
naselitve Keltov iz vseh evropskih
muzejev, razstavo pa spremlja vr-
sta prireditev na to temo in bogata
založniška dejavnost. Obiskovalci
si poleg razglednic, plakatov in ka-
talogov lahko kupijo vso literaturo
o Keltih, ki je trenutno na voljo v
Evropi in lično izdelane spomnike
— ponaredke keltskih predmetov.
Največjo pozornost zbuja nakit iz
zlata, ki bi lahko bil v ponos vsaki
sodobni zlatarski hiši. V posebni
dvorani nepretrgano vrtijo film o
zgodovini Keltov in njihovem ži-
vljenju.
Nekaj predmetov iz antičnega
depoja je v Novem Sadu, kjer je
teatar na tlu Jugoslavije". Vsebina
razstave je razložena že v naslovu,
oljenke iz našega muzeja pa imajo
v reliefih upodobljene tragične in
komične maske. Na razstavo je
odpotoval tudi fragmentiran kalup
oljenke z upodobitvijo satira in v
tem kalupu narejen pozitiv. Raz-
stava je zelo obiskana, zato so
organizatorji sodelujoče muzeje
naprosili za podaljšanje izposoje
do srede januarja 1981. Zaradi
zanimanja sorodnih ustanov bo
potovala po vsej Jugoslaviji, obi-
skala pa bo tudi Slovenijo. Ko bo
gostovala v Beogradu, bo vključe-
na v program aktivnosti v času
trajanja generalne konference
UNESCO (september — oktober
1980).
V izposoji je tudi več predmetov
z etnološkega oddelka, in to na
razstavi ,,Slovenska ljudska ume-
tnost". Naše kraje predstavlja
sklednik, model za pogače, stol z
asimetrično oblikovanim naslonja-
lom in dva votiva — eden železen v
obliki goveda, drugi voščen v obli-
ki krastače. Tudi ta razstava je ze-
lo obiskana in zaradi tega podalj-
šana. Otvoritev je bila že lani v
novembru, trajala pa bo predvido-
ma do konca avgusta. Razstavo
spremlja obsežen katalog.
Marjeta Ciglenečki
Bronasti keltski sklepanec iz groba v Brstju, razstavljen v Halleinu.
Luničasti obeski, odkriti na staroslovanskem grobišču na turnirskem
prostoru (zahodna ploščad ptujskega gradu) leta 1978, razstavljeni na
razstavi »Rešena arheološka dediščina Slovenije«.
Mladi
Bistričani so
peli
v Avstriji
Mladinski pevski zbor Osnov-
ne šole Pohorski odred iz Sloven-
ske Bistrice je v soboto (31. maja
1980) vrnil obisk pevskemu zbo-
ru učencev glasoene šole iz
Edelschotta in Stallhofena na
Štajerskem v Avstriji. Naši pevci
so bili lepo sprejeti. Priredili so
dva koncerta. Prvi koncert so
imeli popoldne v šoli v Edelsch-
rotta, drugi koncert pa v veliki
telovadni hali v Stallhofenu, kjer
jih je poslušalo prek tisoč poslu-
šalcev. Avstrijsko občinstvo jih je
lepo sprejelo — prav posebej je
ugjala pesem »Od Vardara ao
Triglava«, ogrela pa tudi štajer-
ska ljudska pesem iz leta 1870.
Bistriške mlade pevce sta spre-
jela in pozdravila župana
Edelschrotta in Stallhofena ter
okrajni glavar iz Voitsberga.
Bistričani so lepo in častno
predstavili našo domovino in
njeno pesem, saj so peli večino-
ma nase narodne in revolucio-
narne pesmi.
E. P.
NAŠA BESEDA JE MRTVA -
NAJ ŽIVI NAŠA BESEDA!
Tako so napisali naši gostitelji, mladi Celjani, v zadnjem biltenu, ki
je izhajal od 29. do 31. maja na republiškem srečanju literarnih in
gledaliških skupin Naša beseda 80. Modrim stricem in tetam, ki se na to
področje baje spoznajo in ki so na oziroma ob okroglih mizah mozeali
namesto nas (izvajalcev, igralcev, recitatorjev ali »podmentorirancčV«),
seje to zdelo prav, nam pa tako geslo niti najmanj ne diši. Da sploh ni res,
so rekli. Daje Naša beseda pravzaprav šele zaživela. Da seje področje
literane in gledališke dejavnosti med mladimi zelo razmahnilo. Če tako
pravijo, bo že res. Mi jim verjamemo.
Mi literarna skupina Kluba mladih z dodatkom glasbene sekcije.
Natančneje: Darja, Sanja, Karmen, Samo, Vili in Nevenka. In pesnica
Danica in pesnik (in še kaj) Gipsy. In mentorica Branka. Mi, ki smo
pripravili, sestavili, postavili odrecitirali in odigrali in odpeli literarni
večer. Najprej smo ga priredili v klubu, potem na področnem srečanju
pri Tomažu pri Ormožu. Po nekakšnem čudežu smo bili izbrani na
republiško srečanje v Celju. Šli smo na vlak, malo peli, malo spali,
nastopili v gledališču, se pogovarjali za okroglo mizo ali, kaj — bila so nas
samo ušesa; v tako visokoletečih razpravah smo namreč bolj malo
doma. Bilo nam je všeč, žal nam je bilo le, da smo imeli samo dva dežnika.
Zdi se nam celo, da smo bili dobri. Tudi to smo slišali od drugih. Bo
že treba verjeti.
Nevenka Gerl
Prvi nastop mešanega
pevskega zbora iz Ptuja
V petek, 6. junija sta se v Narodnem domu v Ptuju na skupnem
koncertu predstavila nonet in mešani pevski zbor ptujske Svobode, kiju
vodi Rudi Mohorko. Pred polno dvorano so zapeli narodne in umetne
pesmi, občinstvo pa jih je nagradilo z bučnim ploskanjem.
Po koncertu so se pevci in dirigent pogovarjali še s profesorjem
Jožetom Gregorcem o svojem nastopu. Opozoril jih je na napake, ki jih
laik morda ne opazi in pohvalil njihova dosedanja prizadevanja. N. D.
Dokumenti zmage pričajo
Številni pisani dokumenti, slike, knjige in revije še daneas živo
pričajo o obdobju pred 35. leti in prvih delovnih zmagah naših ljudi. Vsi
jugoslovanski narodi in narodnosti smo ta čas z zlatimi črkami zapisali
v svojo zgodovino. Tega zgodovinskega datuma — DNEVA ZMAGE
pa se spominjajo tudi številni Ptujčani in ga še danes, po treh desetletjih
in pol podoživljajo tako, kot je bil ta 9. maj leta 1945. Dokumente o tem
je ptujska ljudska in študijska knjižnica razstavila v vitrinah študijskega
oddelka v minoritskem samostanu pod naslovom »1945 — DAN
ZMAGE«.
Razstava je odprta do konca meseca junija — vsak dan med 7. in 19.
uro ter ob sobotah do dvanajstih. Že doslej si jo je ogledalo veliko stalnih
in občasnih obiskovalcev knjižnice, osnovnošolci pa so ob uri zgodovine
še enkrat obudili spomin na dneve pred 35. leti.	mš
GRADIŠČE V SLOVENSKIH GORICAH
Srečanje pevskih zborov
V dvorani kulturnega doma v Gradišču v Slovenskih goricah je bilo v
nedeljo 1 .junija drugo srečanje odraslih pevskih zborov v občini Lenart.
Na srečanju so sodelovali moški in ženski pevski zbori iz krajevnih
skupnosti lenarške občine, sodeloval pa je tudi harmonikarski orkester
glasbene šole iz Lenarta.
Organizator tega pomembnega kulturnega dogodka je bila Zveza
kulturnih organizacij Lenart v sodelovanju s kulturno umetniškim
društvom Ernestek Golob-Peter Gradišče. Kot lani so tudi letos po reviji
zborov oziroma po občinskem srečanju poskrbeli za strokovni pogovor,
na katerem so sodelovali predvsem predsedniki in zborovodje.
Janez Lorber
I DR. VLADIMIR BRAClC\
PROSTORSKI RAZVOJ
UPRAVNE IN SAMOUPRAVNE
RAZDELITVE
NA OBMOČJU
SEVEROVZHODNE SLOVENIJE
10. nadaljevanje
Kot smo sicer že ugotovili, je
Prišlo do velikih sprememb v
uPravni razdelitvi v letih
1933—34, ko so bile organizirane
večje (komasirane) občine. Na-
mesto prejšnjih 48 sosesk je
delovalo tedaj deset komasiranih
občin. Katastrski občini Vrhole
pri Slovenskih Konjicah in zgor-
nje Grušovje(_sla bili vključeni v
občino Prihova, ki je obsegala
katastrski občini Spodnje Gru-
šovje in del Tepanja, ki sta izven
območja današnje občine. Ker
pa je bil sedež občine v naselju
Prihova (katastrska občina Zg.
Grušovje) ter po obsegu in
Vrhove, je tudi to občino šteti v
okvir današnje občine slovenska
Bistrica. Po površini sta bili med
komasiranimi občinami naj-
manjši Spodnja in Zgornja Pol-
skava s 1.680 in 1.125 ha ter s
1668 in 1154 prebivalci. Največji
občini pa sta bili Slovenska
Bistrica — 7.975 ha in 5.583
prebivalcev ter Oplotnica —
6.794 ha in 3.779 prebivalcev.
Karta SB 2 in tabela SB 2 omo-
gočata podrobnejšo seznanitev s
takratnim stanjem.
III. Čas okupacije in narodno-
osvobodilnega boja
Nacistični okupatorje v začet-
ku prevzel obstoječo upravno
politično razdelitev ter postavil
svoje župane in uradnike, kasneje
pa je opravil nekaj manjših spre-
memb. tako je bilo območje da-
našnje občine Slovenska Bistrica
leta 1942 razdeljeno na pet »orts-
grup« — Crešnjevec, Oplotnica,
Poljačne, Polskava in Slovenska
Bistrica. »Ortsgrupa« Crešnjevec
se je pokrivala s politično občino
Crešnjevec. Ostale ortsgrupe so
bile razdeljene na po dve politični
občini, in sicer: Oplotnica na po-
litični občini Oplotnica in Priho-
va; Poljčane na politični občini
Laporje in Poljčane; Polskava in
politični občini Spodnja in Zgor-
nja Polskava; Slovenska Bistrica
na političm občini Slovenska Bi-
strica in Šmartno na Pohorju.
Politična občina Makole je bila
priključena okraju Ptuj. Tako je
ostalo deset prejšnjih občin v sta-
rih mejah z eno samo spremembo
— katastrsko občino Planina so
izločili iz občine Slovenska Bi-
strica in jo priključili občini
Šmartno na Pohorju.
Pohorje je postalo že leta 1941
področje delovanja partizanskih
enot. ki so operirale tudi na ob-
močju današnje občine Slovenska
Bistrica. Vzpostavljene so bile
organizacije Osvobodilne fronte.
Ne da bi se spuščali v podrobnosti
razvoja partizanskega bojevanja
in splošne organizacije OF v
tem predelu, naj omenimo, da je
legendarni Pohorski bataljon bil
svoj poslednji boj (8. januarja
1943) pri Treh žebljih, ki so na
ozemlju današnje občine Sloven-
ska Bistrica. Po ponovni oživitvi
narodnoosvobodilnega gibanja
jeseni 1943 in še posebej pomladi
1944. ko pride na Štajersko XIV.
divizija, so na novo nastali odbori
OF opravljali tudi funkcijo na-
rodne oblasti in uprave. Oblast
OF je tekmovala z okupatorjevo
— bilo je dvovladje. Na območju
občine Slovenska Bistrica je od
aprila 1944 deloval okrajni ko-
mite KPS in okrajni odbor OF
Slovenske Konjice—Slovenska
Bistrica. Avgusta istega leta sta
bila združena okrajna odbora OF
Slovenska Bistrica in Poljčane v
okrajni odbor OF Slovenska Bi-
strica. Njegovo območje se je
skoraj povsem ujemalo z območ-
jem okrajnega sodišča iz leta 1850
in današnje občine Slovenska Bi-
strica. V začetku leta 1945 seje na
slovenskobistriško stran preselilo
vodstvo okrožja Maribor. Iz po-
ročila okrožnega odbora OF 6.
maja 1945 je povzeti, da je bilo na
območju okrajnega odbora OF
Slovenska Bistrica 57 krajevnih
odborov Slovenske antifašistične
ženske zveze in 43 krajevnih or-
ganizacij Zveze slovenske mladi-
ne. Okupatorji so torej držali ob-
last samo še v postojankah (npr.
Slovenska Bistrica), pa tudi tamje
bila prisotna revolucionarna ob-
last OF. Krajevni odbori OF so
oblastne funkcije opravljali vse do
julijskih volitev 1945.
Nadaljevanje prihodnjič
Tabela SB 2
Pregled komasiranih občin na območju današnje občine Slovenska Bistrica po stanju 1. julija 1939;
prebivalstvo po stanju 31. 3. 1931
* Opomba: Od komasirane občine
Prihova. ki je spadala v okraj Ko-
njice. sta bili v območju sedanje
občine Slovenska Bistrica: katas-
trska občina Vrhole s 7 naselji in
katastrska občina Zg. Grušovje s 6
naselji.
10 - NASl DOPISNIKI
12. junij 1980- TEDNIK
NEKAJ
BESED
OTITU
Dragi
tov. Tito!
Sedaj, ko te ni več med nami, se
bomo morali oddolžiti vsem tvojim
zaupanjem v mlado generacijo, ne
samo z besedami, temveč tudi z
odgovornim delovnim in vestnim
nadaljevanjem tvoje s krvjo
začrtane poti. Prepričana sem, da
bomo prav tu na MDA lahko
pokazali kaj znamo in kako smo
pripravljeni čuvati ustvarjeno in
ustvarjati novo.
Vida
Razmišljanja o
Titu
Ponosni smo na svojo ljubo
domovino, katere temelje je
postavil tovariš Tito. Večno bo
ostal v naših srcih in mislih, vedno
ga bomo spoštovali in cenili kot
borca za mir, svobodo in enako-
pravnost, kot prijatelja človeko-
ljuba in tovariša, ki nam je začrtal
pot v socializem. Obljubili smo mu
in mu obljubljamo, da bomo
izvrševali vse naloge, ki so nam
zaupane. Ohranjali in krepili bomo
bratstvo in enotnost, še posebno
mi, mladi brigadirji!
Tito
Sijalo nam je veliko in toplo
sonce — to je bil ON — tvorec
miru, enakopravnosti in napredka.
Pokazal nam je pot resničnega
nezlaganega sožitja narodov.
Ljubil je mladino, imel sem ga rad,
saj nam je bil kot oče. In ko je
umrl, mi je v srcu ugasnilo svetlo
sonce. Toda zavedam se, da ostaja
delo, ki ga bom po svojih močeh
poskušal uresničevati.
Andrej
Moje misli
o Titu
Tito je bil človek, ki ga je vredno
spoštovati. Ne bom opisoval
njegovega dela, saj ga vsi pozna-
mo. Tito je bil graditelj humanosti
— državljan sveta.
Tone
Prvi vtisi
S svojo prtljago stopim iz avto-
busa. Obstojim pred stavbo. Pred
njo je izobešen velik napis: ,.SLO-
VENSKE GORICE 80!" Gremo
noter. Fantje gredo na vrh, v
gornje prostore, me dekleta pa
ostanemo spodaj, v pritličju.
Pripravimo si pograde.
Namestimo prtljago. V desnem
kotu so dekleta iz druge brigade
Danila Kumar. Tudi one so tihe.
Ne vemo, kaj bi se pogovarjale.
•Vprašujemo se, kaj in kako bomo
sploh delale?
Dobimo tudi brigadirke. Svetlo
modra uniforma — enkratna je.
Vlasta Sterk,
MDB Vinko Paderšič-Batreja,
Novo mesto
mi BRIGADIRJI
Brigadirji Titu
Rodio se maršal Tito
_u Kumrovcu selom matom
motda dotad za to selo
niko nije znao.
Zato sad ga znamo mi
i omladina
njegova
čuva mir.
Sada ime tvoje
u srcima našim bije
i nosimo tvoje
ime isto kao prije.
Druie Tito
radičemo kao što si reko ti
jer to nikad
nesmijemo zaboraviti.
Zaboravit nečemo te mi
jer u svojim srcima nosimo te svi.
Vika Strasberger,
MDB Vinko Paderšič-Batreja
Novo mesto
Pogovor
zbrigadirjem
Igorjem
Igor Ravbar je sodeloval na
zvezni MDA Sava 79. Ta zvezna
mladinska delovna akcija se v ne-
katerih stvareh bistveno razlikuje
od republiške MDA, kot je napr.
MDA Slovenske gorice. Že v sa-
mem obsegu akcije na zvezni
MDA sodeluje več brigad in tako
je tudi več dejavnosti na njej:
,,Na akcijo smo prišli dokaj
dobro pripravljeni. Predhodno
smo imeli več brigadnih konferenc,
na katerih smo se dogovorili o
življenju na MDA in izvolili vse
funkcije v brigadi. Prvi vtisi na
MDA so dobri. V naselje smo pri-
šli v soboto. Dobili smo vse, kar je
bilo potrebno. Imeli smo brigadno
konferenco. Dogovorili smo se o
vseh nalogah, ki so prišle iz sekre-
tariata.
V nedeljo smo imeli uradno raz-
glasitev: MDA ,,Slovenske gorice"
so bile odprte. Naselje je dobro
urejeno. Je nekaj pomanjkljivosti,
ki pa jih bomo že mi uredili.
Delo na trasi ne bo pretežko,
edini problem bo s podtalno vo-
do, ki ovira delo. Za prehrano je
dobro poskrbljeno. Jaz in prav ta-
ko moji tovariši brigadirji in bri-
gadirke upamo, da nas ne bo ovi-
ral dež in da bomo opravili delo,
ki nam je bilo zadano.
Igor Ravkar,
MDBrVinko Paderšič — Batreja,
Novo mesto
Brigada
Jože se je veselil ves teden: ,,20 dni pouka bo šlo," je govoril in komaj
čakal na tisti dan, ko bo sedel v avtobus in se odpeljal stran, daleč od šole,
v kateri se je treba učiti. Ni vedel, kje točno bo potekala delovna akcija, ni
ga zamalo. Veselil se je le tega, da se 20 dni ne bo treba učiti, brati, da bo
užival ob žogi in cigareti.
In prišla je težko pričakovana ura. Jože ni poznal nikogar od mladih
ljudi na avtobusni postaji. V sedel seje na prazen sedež in zaspal.
Zbudil se je zvečer. Na mirno vasico, v kateri se je av tobus ustavil, se
je še spuščal mrak, nič ni /motilo tišine, ki je tako pomirjevalno vplivala na
ušesa brigadirjev. Jože pa ni bil dovzeten za to lepoto. Prvo kar je vprašal
je bilo: ,,Kdaj bo večerja?" zatulil je na ves glas.
Ko so utrujeni brigadirji prišli v spalnico in se razdelili v postelje, je bil
Jože spet užaljen: ,,Vsi v eni sobi?" je nejevoljno rekel in sklenil je pisati
domov, kakšna krivica se mu je zgodila. Nato je zaspal.
Vreme je bilo sončno, sonce je pripekalo. Mladi brigadirji so kopali
jarke in se potili.
,,Fantje gremo avgusta še enkrat v brigado?" je zatulil Joco,
dvakratni udarnik.
,,Cisti kreten," je pomislil Jože in zamišljeno gledal težko lopato.
,,Avgusta, med počitnicami, ko je..."
Nenadoma ga je nekdo zbudil iz misli: ,,Ti tam, delaj! Ali si prišel
počivat? Tu te ne bo nihče priganjal, delaj sam. Toliko zavesti pa menda
imaš, da ne boš počival treserju za hrbtom!" Izkušeni brigadir Joco je grdo
gledal. Jože je bil ogorčen, a ni ugovarjal. Sklonil seje nad jamo in začel
preklinjati.
,,Toliko govorijo o bratstvu, pa samo jaz delam. Vsak telebanec še
govori o tovarištvu, če pa bi bilo treba ne bi nihče pomagal v nesreči. Saj
jih poznam, na zunaj... ,,Tu je Jožetove misli prekinil grom. Kamenje, ki
je bilo nagrmadeno blizu jarka, se je zrušilo in mladi, razvajeni brigadir je
omahnil: ,,Hitro, hitro, pokličite bolnišnico." Je še slišal, nato pa ga je
zagrnila tema.
Nenadoma je prijeten občutek, prijetno misel, ki je vabila k spanju,
premagala ostra bolečina, celo telo mladega Jožeta si je želelo le nečesa,
živeti. In mladost je premagala smrt.
Odprl je oči. Okoli njega je stalo več zdravnikov, obrazi so se jim
razjasnili: Živel boš," je eden izmed njih šepnil ,,Kako, da sem tukaj?" —
,,Molči, sedaj moraš počivati, a ko boš spet pri močeh, se moraš zahvaliti
svojemu rešitelju, Jocu Bogotiču. On te je prinesel sem. Če ne bi bil
požrtvovalen..."
In zdravniki ptujske bolnišnice so začudeno gledali mladega fanta, ki
je s solzami v očeh šepnil: ,,Oprosti Joco, oprostite tovariši..."
Jože je imel tiste noči lepe sanje. Sanjalo se mu je, da skupaj s tovariši
dela, da dela avgusta, ko so njegovi prijatelji na morju. In vendar je bil
srečen.
ROK, MDB ,.Danilo Kumar"
Samopotrdhev
150 procentov za njega in rešitev
Janez brigadir hoče samopotrditev.
Na večerjo zdaj nikakor ne gredo,
zaradi slabe hrane v šoli štrajkajo.
Dokler higiene v brigadi ne izboljšajo
brigadirji mladi iz sobe ne gredo.
V postelji sedaj ležijo, za drisko trpijo
po sekretih se podijo, boljšo hrano iščejo.
150 procentov za njega in rešitev
Janez brigadir hoče samonotrHitPv
MDB Danilo Kumar
Sila delaven dan
Današnji dan je poteka! v sila
delovnem vzdušju. Sila, pravim
zato, ker smo se brigadirji še bolj
zagnali v delo, ko smo se morali
izkazati pred domačini in briga-
dirji iz Ptuja. Da pa smo zdržali
naporen tempo, nam je pomagala
obilna malica, za katero se mo-
ramo zahvaliti domačinom in kdaj
pa kdaj kaka kapljica v obliki
vinca.
_ Za razliko od drugih dni je prav
kmalu prišel čas odhoda v naselje.
Tu smo se po skromnem tuširanju
in obilnem kosilu, zbrali na dvori-
šču, kjer smo priredili kulturni
program za brigadirje iz Ptuja in
delegate iz Arandjelovca, ki so
tudi to leto prišli k nam z vlakom
bratstva in enotnosti. Sedaj, ko
to pišem, se prijateljsko vzdušje
med nami in brigadirji iz Ptuja
nadaljuje v še bolj prijetnem vzdu-
šju kot na trasi, ko ni v neposredni
bližini krampov in lopat, teh
neumornih spremljevalk vsakega
brigadirja.
Sestal se je marksistični krožek,
komisija za informiranje, vrstijo se
športna srečanja... Sploh smo
danes vsi sila dejavni, zato se
bojim da nam bo zmanjkalo
energije za ples. Sicer pa...
Suzana,
MDB Vinko Paderšič — Batreja
Nisem mogel
verjeti
Ležal sem na postelji in bral
knjigo. Radio je bil prižgan,
vendar ga kot vedno nisem
poslušal. Nenadoma je v sobo
usekala grozeča, moreča tišina, ki
meje vzdramila iz daljnjega sna.
Potem so povedali . . . »Ne. tega
ne morem verjeti. S pridržkom
sape sem počakal še malo. Čutil
sem. kako je vsaka celica mojega
telesa, vsa notranjost, prisluhni-
la. Potem so spet poveda-
li.. . Pošla mi je moč. Položil
sem knjigo na prsi in zatisnil oči.
Tisti večer je pri nas doma
vladala tišina. Nekaj je viselo v
zraku in pogovor ni in ni mogel
steči. Tu pa tam je nekdo nekaj
vprašal, pa ni odgovora, kako da
se je glas dušil v tišini. Ves ta
proces smo sprejemali z razu-
mevanjem. Vedeli smo, da smrt
ne dela izjeme. Toda zakaj?
DARKO ČERNE. MDB Danila
Kumar
Prvi dan na trasi
Prvo kar moram povedati v zvezi z mladinsko delovno akcijo je;
»Niso pomem bni žulji, pomembno je prijateljstvo«. Prvi dan na trasi smo
se spoznali z drugimi brigadirji. V prvi izmeni akcije sodelujeta le dve
brigadi: Vinko Paderšič—BBatreja iz Novega mesta in Danila Kumar iz
Ljubljane.
Čeprav smo prvi dan dela normo v celoti izpolnili, vendar žuljev
nismo dobili. Pred odhodom v brigado smo vsi zavestno sklenili, da
bomo resnično delali in gojili bratstvo in enotnost. Čeprav nikoli prej
nisem imela v rokah lopate, sem se z njo hitro spoznala in tudi sprija-
teljila. Brigadirsko življenje na trasi mi bo ostalo za vedno v spominu.
Ob delu, šalah in smehu nam je prvi dan hitro minil, tako, da na
utrujenost nobeden niti pomislil ni. S pes^nijo smo se vračali v briga-
dirsko nnaselje. brž odšli pod tuše, za tem pa smo imeli kosilo. Po kosilu
smo imeli predavanje o higieni, ki jo moramo vsi ne le spoštovati, temveč
tudi upoštevati v praksi.
Dan smo končali ob tabornem ognju, v razpoloženju, ki gaje moč
doživeti samo v brigadi. Mislim, da bomo imeli še več tako lepih dni kot
je bil prvi delovni dan. da bomo složni, vsi za enega — eden za vse. Zase
pa mislim, da se bom enako kot vsak drugi brigadir borila in delala za kar
najboljši uspeh svoje brigade.
GAGA
Prvo športno srečanje
Brigadirji so se v nedeljo prvič pomerili na športnem področju.
Odigrali so tri tekme v malem nogometu. Sodelovali so tudi domačini.
Na tem »pomembnem« turnirju seje izkazalo, da so brigadirji MDB
Danila Kumer resnično dobri »žogobrcarji«. Brez težav so premagali
MDB Vinko Paderšiš v polfinalu, nato pa še OO ZSMS Dornava v
finalnem srečanju. Razpoloženje igralcev ter njihovih navijačev je bilo
na višku, dokler ni začelo deževati. Natp so, »zvesti« gledalci zbežali pod
streho, igralci pa so vztrajali do konca in temu primerna je bila tudi
udeležba na delovišču naslednjega dne.
Upamo, da bomo še kdaj videli kakšno zanimivo srečanje, a brez
takšnih posledic.
Rezultati — polfinale: MDB Danila Kumar: MDB Vinko Padešič
2:0: Štab akcije: OO ZSMS Dornava 1:6.
Finale: MDB Danila Kumar: oOO ZSMS Dornava 7:1.
Maj 1980
med mladimi
v Trnovski vasi
Mladina naše krajevne skupnosti je z žalostjo in s ponosom sprejela
bolečo novico o Titovem odhodu; žalostni, ker ga ni več med nami, in
ponosni, ker je bil naš in ker smo mi bili njegovi. V teh težkih trenutkih
smo bolj kot kdajkoli prej spoznavali njegov velik prispevek za našo
sedanjost in prihodnjost, in to je tisto, kar vsakemu izmed nas daje
življensko silo in veča našo odločnost za nadaljevanje njegove—Titove
poti.
Ob 25. maju, ob prazniku, ki nas bo vedno spominjal na najsvetlejše
dni moderne zgodovine, smo v vrste Zveze socialistične mladine sprejeli
17 novih članov. Na priložnostni slovesnosti, ki soji prisostvovali tudi
predstavniki družbenopolitičnega življenja krajevne skupnosti, so no-
vim članom bile izročene mladinske članske izkaznice, ostalim pa bo v
spominu ostal tudi lep kulturni program.
Po končani slovesnosti, pa seje okoli sto mladih zbralo na majhnem
igrišču »pod hrasti«, kjer seje nadaljevalo srečanje v še bolj sproščenem
ozračju.
Besedilo in posnetek: divo
Sprejem pionirjev v ZSMS pred lovskim domom v Trnovski vasi
Tekmovanja
v počastitev
meseca mladosti
Komisija za šport in prireditve pri OK ZSMS Ptuj je že v jeseni lani •
naredila plan tekmovanj v počastitev meseca mladosti. Zelja vseh je bila,
da bi tekmovanje čim bolje in seveda (časovno) normalno potekalo. Ptuj-
sko občino smo razdelili v štiri območja in sicer Dravsko polje, Haloze,
Ptujsko polje in Slovenske gorice, ter mesto Ptuj.
Za vsako območje so izbrali delegate, ki bi naj vodili tekmovanja za
določena območja. Prva tekmovanja so pokazala, da je bilo delo dobro
zastavljeno in da vse dobro ,,klapa." Vendar pa so časovno zamudili rok
za odigravanje tekmovanja za mesto Ptuj, kjer je največ skoncentriranih
OO ZSMS. Košarka še je potekala nekako, vendar pa namizni tenis in šah
nista zaplavala po poti realizacije.
Po športnih disciplinah, kot so šah, namizni tenis in košarka, bi naj
prišle na ,.vrsto" še vse ostale, kot rokomet, nogomet, pikado, streljanje
z zračno puško.
Zopet so se tekmovanja najprej pričela v Majšperku in Cirkovcah,
oz. Kidričevem za območji Dravskega polja in Haloz, vsepovsod drugje
pa je prišlo do zakasnitve, in zakaj?
Vsi vemo, da si delo komisije ni moč predstavljati na enem človeku,
kot predsedniku komisije, delegatu /a določeno območje in tudi kot
sodniku, še vedno brez ustrezne kvalifikacije. Toda, kaj se more. Tekmo-
vanje je moralo potekati in razumljivo je, da če dela samo eden mora priti
do nesporazumov, kajti ena oseba ne more imeti vsega v glavi. Se sreča,
da so se proti koncu pojavili nekateri, ki so pomagali pri sojenju in
organizaciji tekmovanja, kajti brez njih nikakor ne bi šlo. Ni se jim šlo za
minimalno nagrado, ki so jo imeli pri sojenju, ampak zaradi tega, ker
imajo radi šport takšen, kakršen je in na srečo, pravim srečo je tekmo-
vanje zaključeno.
Zadnji zmagovalci so naslednji: Budina v košarki in šahu brez borbe
in ekipa Turnišča, ki je v finalu premagala ekipo Markovec. Torej za tri
discipline samo tri ekipe. Res je, da je prišlo do nesporazuma, vendar ta
ne sme biti tako velik, da drugič ne bi prišel na tekmovanje. Na drugi
strani pa je potrebno še poudariti, da je bilo za nekatere športne panoge
veliko zanimanje, večje od pričakovanega.
Tekmovanja bodo potekala normalno še naprej, vendar pa je vpra-
šljivo, kako? Kajti brez. sodelovanja sodelujočih in komisije ne bo šlo.
Potrebno bo več skupnega dela pri vseh stvareh, tako organizacijskih kot
vseh drugih. Mislim, da je tekmovanje po regijah bolj zanimivo in tudi
precej kvalitetno in da bi moral sistem tekmovanja ostati enak. Ekipe s
posameznega območja se bolje poznajo, dajo zmagovalca za svoje
območje in lahko napravijo celo reprezentanco za svoje in tako dobro
predstavljajo svojo regijo.
Ekipe so se na začetku množično prijavljale, vendar jih potem veliko
ni prišlo na tekmovanje, tako da je bil sistem odprt za vse OO ZSMS,
tako bi moralo biti tudi v bodoče, samo z veliko več zavesti vseh, kajti
tekmovanje je /aradi NAS MLADIH in zato opravičimo namen in obstoj
tega tekmovanja.	Besedilo in posnetek: Danilo Klanjšek
Kkipa Lovrenca je osvojila drugo mesto in dobro reprezentirala svoje
območje.
TUDI MI, BRIGADIRJI,
BOMO S SVOJIM DELOM PO-
TRDILI TVOJE ZAUPANJE V
MLADI ROD.
Brigadirji I. izmene
MDA Slovenske gorice 80
f EDNIK -12. junij 1980
DRUŠTVA IN ŠPORT - 11
25. PRVENSTVO JUGOSLAVIJE V JADRALNEM LETENJU
Vreme ni naklonjeno letalcem
y Lescah pri Bledu je v času od
.j do 25. maja 1980 potekalo že
jj. jubilejno prvenstvo Jugoslavije
y jadralnem letenju, katerega
-krovitelj je bil generalni sekretar
jj^dsedstva SFRJ Ivan Dolničar.
prvenstvu je sodelovalo 28
[jlcinovalcev iz Hrvatske, Bosne in
Hercegovine, Srbije in Slovenije.
^številnejša je bila ekipa Slove-
le, ki je štela 18 tekmovalcev, kar
jj tudi dokaz, da je jadralni šport
najbolj razvit prav v Sloveniji.
garve Aerokluba Ptuj sta na tem
prvenstvu zastopala tekmovalca
Stanislav Petrovič in Igor Kolarič.
Čeprav je bil rok prvenstva v
Lescah tempiran na čas, ko je v teh
^ajih Slovenije po dolgoletnih
izkušnjah lepo vreme, le-to letal-
cem ni bilo niti malo naklonjeno.
Ker je tekmovalni pravilnik takšen,
da morajo biti opravljeni najmanj
Štirje tekmovalni dnevi, je tekmo-
valna komisija včasih dobesedno
prisilila tekmovalce, da so poleteli v
nebo, ki ni obetalo nič dobrega.
Tako sta se tudi zgodili dve nesreči,
ko dvema sicer zelo izkušenima
tekmovalcema, ni uspelo varno pri-
stati in sta pri pristajanju polomila
svoja jadralna letala, eden pa je
tudi oplazil in poškodoval letalo
tekmovalca, ki je čakal na vzlet. Na
prvenstvu niso bili doseženi kakšni
posebni rezultati, saj vseh 28
tekmovalcev ni uspelo preleteli več
kot 5000 km, kar bi ob dobrem vre-
menu lahko opravili v enem dnevu.
Državni prvak v jadralnem
letenju za leto 1980 je postal
lanskoletni republiški prvak Janez
Pintar iz ALC Lesce na letalu
DG—100 G Elan, zbral je 3864
točk, drugi je bil Vojko Starovič
AK/Celje s 3644 točkami, ki je
vodil vse do zadnjega dneva, tretji
pa je bil Marjan Medič AK
Ljubljana s 3592 točkami. Na zelo
dobrem 6. mestu je pristal Stanislav
Petrovič član AK Ptuj, ki je zbral
2807 točk, drugi ptujski tekmova-
lec Igor Kolarič pa je s 1761
točkami zasedel 15. mesto. Med
prvo deseterico se je uvrstilo kar 9
tekmovalcev iz Slovenije, med prvo
dvajseterico pa 16 tekmovalcev.
Ob zaključku prvenstva je večina
tekmovalcev menila, da tako
napornih in nevarnih dirk že dolgo
ni bilo pri nas in da je prava sreča,
da ni bilo razbitih še več jadralnih
letal, kajti jadralstvo je svojevrsten
šport, v katerem se prepletata člo-
veška usposobljenost, tehnika in
narava.
Besedilo in posnetki:
Janez Bezjak
Priprava jadralnega letala za tekmovanje
Pred startom na letališču v Lescah
0BM0CN0 TEKMOVANJE GOZDNIH DELAVCEV
Spretne roke in znanje
Ob lovskem domu LD Kidričevo
je bilo območno tekmovanje
gozdnih delavcev TOZD Gozdar-
stva Agrokombinata Maribor.
Organizator tekmovanja je bila
TOZD gozdarstvo Ptuj. Nastopile
so ekipe TOZD: Lovrenc na
Pohorju, Ruše, Podvelka, Oplot-
nica in Ptuj; med temeljnimi orga-
nizacijami kooperantov pa so
nastopile: TOK Slovenska Bistrica,
Ožbalt, Ptuj in Maribor.
Tekmovalci, ki jih je bilo 33 so
nastopili v sedmih disciplinah in
sicer: Obračanje letve in napenja-
nje verige na motorni žagi, kombi-
nirani rez, zasek, podžagovanje,
podiranje na balon, natančnost
prerezovanja in obvejevanje. Med
prisotnimi je največ zanimanja
zbujala disciplina podiranje dreve-
sa na balon, drugače pa so bile
druge discipbne po strokovni plati
bolj zanimive.
Tekmovanje je služilo kot pre-
verjanje, še bolj pa spoznavanje
delavcev gozdne stroke, saj le to
delajo na širokem območju. Kljub
deževju je tekmovanje lepo uspelo
in je bilo prisotno pravo športno
vzdušje.
Med posamezniki je prvo mesto
osvojil Črešnar iz TOZD Lovrenc
na Pohorju, zbral je 554 točk, 2—3
mesto sta a razddila Gorenjak in
Sitar, prav tako iz TOZD Lovrenc
na Pohorju, zbrala sta 546 točk,
četrto mesto je osvojil Videčnik iz
TOZD Ruše s 535 točk, peto mesto
pa je osvojil Crešnar iz TOZD
Oplotnica s 531 točk. Prvih pet se
je uvrstilo na republiško prvenstvo
gozdnih delavcev, ki bo letos v Slo-
venj Gradcu.
Prvo mesto med ekipami je
zasedla ekipa TOZD Lovrenc na
Pohorju, ki je zbrala 1580 točk,
druga je bila ekipa TOZD Ruše s
1488 točk, tretja pa ekipa TOZD
Slovenska Bistrica s 147L.1 točke.
Prvouvrščene ekipe sO prejele
pokale, prav tako pa prvi trije
tekmovalci, ostali tekmovalci pa
praktične nagrade. Za tekmovanje,
razen nenapovedanega dežja, lahko
rečemo, da je v celoti uspelo.
Besedilo in posnetek:
Danilo Klajnšek
Obvejevanje je bilo zanimiva disciplina, ki zahteva od tekmovalca znanje
in spretnost.
Prehodni pokal za ekipo TOZD
Lovrenc na Pohorju.
0R 30 LETNICI PO MAJSPERK
Srečanje planincev na Donački gori
Planinsko društvo Majšperk
praznuje letos 30 letnico svojega
obstoja. Proslavo so povezali z
dnevom ladosti in nanjo povabili
tudi sosednja planinska društva.
Mnoge planince so ta dan zadržale
druge prireditve, zato udeležba na
Donački gori ni bila tako številna
kot so pričakovali, kljub temu pa
Je bila zadovoljiva, vreme
primemo, razgled z vrha Donačke
gore lep.
Udeležence je najprej pozdravil
predsednik PD Majšperk, tov.
Vedlin, ravnatelj osnovne šole
Ivan Smolej pa je orisal pot PD
Majšperk doslej in za naprej.
Posebej je poudaril sodelovanje s
sosednjimi društvi, pomembnost
planincev v konceptu SLO in
družbene samozaščite. Planinsko
zvezo Slovenije je zastopal tov.
Korošec, član njenega izvršnega
odbora, ki je spregovoril v imenu
PZ Slovenije. Pri tem je poudaril,
da je planinstvo v naši družbi
preveč zapostavljeno, ker družba
premalo materialno podpira razvoj
planinstva.
V imenu Planinske zveze je tov.
Korošec podelil predsedniku PD
Majšperk tov. Vedlinu srebrni
znak PZS, ostalim najaktivnejšim
pa bronasti znak PZS in pismena
priznanja oz. diplome.
Za veselo razpoloženje je poskr-
bel ansambel Tornado, pevski zbor
Svobode iz Majšperka, recitatorji
pa so bili planinci iz OS Majšperk.
Velja poudariti, da je ansambel
Tornado izvajal partizanske pesmi.
Potem so se nad Donačko goro za-
čeli zbirati oblaki, padlo je nekaj
kapelj dežja, zato so nekateri za-
čeli zapuščati prireditveni prostor,
drugi pa so že lezli proti vrhu
Donačke gore. Na srečo dežja ni
bilo, vendar se je večina planincev
hitro vrnila domov. Zvečer je
namreč bil neposredni prenos
svečanosti ob dnevu mladosti iz
Beograda in vsi bi bili radi še enk-
rat počastili spomin na umrlega
predsednika, tovariša TITA.
Besedilo in posnetki:
Kondrad Zoreč
^ i«nenu Planinske zveze Slovenije priznanje PD Majšperk
finsko društvo iz Stoperc pri postojanki na Donački gori
Eden najmlajših planincev na vrhu
Donačke gore
Konjeništvo - šport-rekreacija
Nekaj zelo popularen in razširjen
šport, ampak dosegljiv le za tiste z
nekoliko globljim žepom. Konjeni-
štvo pa je danes vse bolj priljublje-
na športna panoga za širšo množico
delovnih ljudi. Ne ukvarjamo se z
njim le kot športniki, profesionalci,
temveč je vse bolj priljubljen kot
neke vrste rekreacija, v kateri se
človek delno sprosti in pozabi na
vsakdanje težave in skrbi.
V Sloveniji je ta šport postal zelo
priljubljen. Ob nedeljah in praz-
nikih je vse več ljudi, ki zahajajo v
znana konjeniška središča na
ogled, drugi na jahanje, rekreacijo
in podobno. V Sloveniji je ta šport
najbolj razvit v Lipici, na Štajer-
skem pa se z njim ukvarjajo pred-
vsem v Mariboru in Ljutomeru.
Turnišče, da na Turnžču pri
Ptuju je obstajala kobilarna do leta
1964. Tega leta pa je konje začel
nadomeščati traktor. Nekdanje
pašnike, travnike s sočno travo za
konje, so spremenili v rodovitna
polja na katerih sedaj rastejo
najrazličnejše kulturne rastline.
Konje so odpeljali v druge bolj
znane in trdnejše kobilarne širom
Jugoslavije. Traktor je vedno bolj
in globlje oral ledino. Danes zgrad-
be nekdanje kobilarne že precej
najeda zob časa.
Ah" bomo videli še kdaj ta šport
spet tukaj, kjer so ga nekdaj gojili.
Ne, kajti tudi na kmetijah je vedno
manj konj, ki jih sedaj nadomešča
traktor. Za vrnitev takšnega športa
pa so potrebna velika sredstva in
pomoč celotne družbe.
Besedilo in posnetek:
B. Zupančič
Kobilama Turnišče v najboljših letih obstoja.
Trim steza, ki ni vredna tega imena!
Pa ne zato, ker telesnokuhurna
skupnost občine Ptuj ne bi imela
posluha za ta množični rekreaciji
namenjen športni objekt! Zaradi
tega, ker so se pristojni naveličali
venomer popravljati trimsko stezo
v Ljudskem vrtu. Nekaj podatkov
— namenu je bila predana 17. maja
1975, veljala je 45.000 dinarjev in
takoj v začetku privabila precej
občanov. Takrat je na začetku steze
stala tabla s tem napisom: „Ta
steza je postavljena zato, da nam
krepi zdravje, okrepi telesno kondi-
cijo in pripomore k boljšemu
razpoloženju. Da to dosežete,
vadite redno in upoštevajte navo-
dila vzdolž steze".
Te in tudi marsikatere druge
table ni več. Ostale so le riste, ki so
jih dovolj visoko pritrdili, da se
raznim objestnežem ni ljubilo seči
po njih. Tudi razni nepritrjeni pri-
pomočki za vaje so izginili, le
sedem jih je še, večina brez navodil
za vaje, ker table niso ušle brezvest-
nežem. Nekaj vztrajnih občanov še
vedno redno obiskuje trim stezo,
vaje izvajajo po spominu ali pa si
omislijo nove. Tem vztrajnežem so
se v preteklem tednu pridružile tudi
članice TVD Partizan Ptuj, ki
upajo, da bodo pritegnile k rekrea-
cijski vadbi tudi ostale občane.
V preteklih letih je bila trim steza
tudi odličen poligon za mladoletne
motoriste, ki so divjali po stezi s
hrupnimi motorji in razkopali stezo
kolikor se je dalo. V zadnjem času
jih je manj, pa vendar dovolj, da
prispevajo svoj dekž k nepresta-
nemu uničevanju steze. Mar ni
dovolj, da se dušimo v izpušnih
plinih sredi mest in vasi — vsaj ta
košček mestnih pljuč bi' lahko
ohranih neokrnjen.
K neurejenosti steze pa prispeva
svoj delež tudi popolnoma zane-
marjen gozd, poln gnilega listja in
odpadlega vejevja, o raznih odpad-
kih pa tako ni vredno izgubljati
besed. V tem času sprehajalci
vztrajno zasledujejo obnovitvena
dela v Ljudskem vrtu in upajo, da
se bo po ureditvi ribnika kdo spom-
nil tudi na gozd in trim stezo. Vse
več je prizadevanj za množično
rekreacijo in trimska steza je goto-
vo objekt, ki bi k tem prizadeva-
njem veliko prispevala. Seveda pa
ostaja tveganje, da jo bodo
objestneži ponovno uničili, Čeprav
je zgrajena iz skupnega dinarja.
Najbrž je ob tem objektu družbena
samozaščita in varnostna kultura
občanov — padla na izpitu.
N. D.
Mm 9d sešmit piipini Ekiw, ki — obje stneži niso bili kos. Je premočno
pritrjen! (foto zk)
12- NASl DOPISNIKI
12. junij 1980 — TEDNI|(
TA SLOVENŠČINA
,,Ze gre, že gre!" vpije izvidnik
na vratih. Nemir kot na raburka-
nem oceanu, roman skače od klopi
do klopi in sprašuje za lepilo, da bi
si zalepil učni listek, Sonja pona-
vlja jezikovne zakonitosti, jaz pa
se oziram po razredu, kdo je
nesrečnik, ki prepisuje iz mojega
domačega zvezka. Tovarišica je že
na vratih.
V trenutku nastane groba tišina,
stojimo kot kipi in že čutimo, ka-
ko mi srce uhaja proti hlačam.
Tovarišica pogleda po razredu, da
bi videla, kdo se najbolj boji in
koga bo ,,cufnila". ,,Sedite!"Ze
drži v roki zakladnico ,,cvekov",
ki bi jih bil vesel vsak tesar, redo-
valnico. Obrača list za listom in
zdi se mi, da smo talci, ki čakamo
na zadnjo uro. Kot strela iz jasne-
ga neba pade moje ime. Po razre-
du je slišati glasove olajšanje, jaz
pa se tipaje približujem tabli.
Tovarišica me najprej preizkuje
s pogledom, kot bi hotela ugotovi-
ti, kateri predalček je najbolj pra-
zen in bi ga bilo treba napolniti.
Glagolske besede!" začne brez
uvoda. Uh, ravno pravi predalček
je našla! V njem je le nekaj prahu
in pajčevine. V trenutku sem mo-
ker, kakor da sem pravkar prišel
izpod prhe. Vprašujoče se oziram
po razredu, da bi ujel kakšen vero-
dostojen ,,referat", ki mu pravimo
glagolske besede. V razredu je
završalo:
,,Glagol je pregibna beseda.
Glagol sklanjamo. . . "
Iz plazu zakonitosti, ki so pravi-
lne in napačne, se okoriščam in
tovarišica je še kar zadovoljna.
Toda, kje je še konec! Po tekočem
traku tipa za pridevniki, zai-
mki. . da sam ne vem, kaj naj
odgovarjam. Ko je tovarišica
prebrskala vse možganske preda-
lčke, sem lahko sedel v klop. Dobil
sem štirico. Oddahnem si. Junaško
sem prestal tovarišičino obleganje,
zato si moram sedaj pošteno
odpočiti.
Tovarišica razlaga novo snov,
postavlja vprašanja, toda moja ro-
ka je pretežka, da bi jo dvigoval.
Tu in tam lenobno mignem s prsti,
tovarišica pa se ukvarja z drugimi
učenci. Kmalu me začne dolgočasi-
ti dogajanje v razredu. Oziram se
po razredu in pogled se mi zapiči v
podobo Dragotina Ketteja. Obču-
dujem njegove brke, ki so tako le-
po zavihane. V tistem trenutku pa
mi zabrni v ušesih:
,,Zorli, odgovori!"
Zmedeno nekaj zajecljam, tova-
rišica pa že prekinja:
,,Nič, praznina!"
Zmede tudi Romana, ki bere
najbolj zanimivo poglavje nekega
romana. Le Sonja, ki ves čas pri-
dno sodeluje, odgovarja na vsa
vprašanja. Čez nekaj časa se vsi
pogledi zvedavo zapičijo v
razrednega časomerilca Janeza. S
šifriranimi kretnjami pove, da se
bo čez 1 minuto iztekla ura. V
mislih odštevam sekunde in že se
oglasi boleče stokanje zarjavelega
zvonca, zaradi katerega si dežurni
skoraj izpahne roko.
Na hodniku se sošolcem zahva-
ljujem za pomoč, potem pa olajša-
no vzkliknem:
Še eno uro slovenščine sem sre-
čno prestal!"
Peter Zorli, 8. a
OŠ Franc Belšak Gorišnica
ZDENKA POTOČNIK
SLOVO
Seminar občinske konference,
vse v redu in prav!
Danes hodimo kot sence,
nobeden ni posebno zdrav!
Organizacija je dobra,
dvorana kar udobna.
Ce bi stoli bili ležalniki,
bi delovali kar kot spalniki.
Vsem ob slovesu bo hudo,
ker zadovoljni smo zelo!
Naj žive seminarji vsi,
le škoda, da več takih ni!
Laporje
PODELILI SO INGOLIČEVE
BRALNE ZNAČKE
S posebno svečanostjo, s katero
so obogatili še sprejem 31 pionir-
jev v mladinsko organizacijo, so
na osnovni šoli Gustav Šilih v
Laporju zaključili letošnje tekmo-
vanje za Ingoličevo bralno značko.
Na tej šoli poteka tekmovanje za
zlato, srebrno in bronasto Ingoli-
čevo ^bralno značko že dvanajsto
leto, od katerega vsako je
pomenilo tudi večje število
udeležencev. S tekmovanjem so
pričeli lanskega oktobra. Vanj pa
so se vključili skoraj vsi učenci
šole. Le malo število jih tekmo-
vanja ni uspelo končati.
Skupno je tekmovalo 221
učencev. Najboljši pa so bili učenci
petega razreda, saj so prav vsi
opravili tekmovanje in si pridobili
srebrno Ingoličevo bralno značko.
Za cicibanovo bralno značko je
letos tekmovalo skupno 47
učencev, za bronasto 39, srebrno
60 in zlato bralno značko 54
učencev. Skupno 22 učencev iz
osmega razreda, ki so tekmovali
vseh osem let pa bodo za nagrado
odšli na izlet na Prežihovino.
Letošnja odličja je na svečanosti,
ki so jo posvetili tudi praznovanju
meseca mladosti, podelila pisate-
ljica Karolina Kolmanič, ki je
udeležencem ob tej priložnosti tudi
spregovorila o nastajanju njenih
del.
Viktor Horvat
V MOJI OSNOVNI ORGA-
NIZACIJI ZSMS
Izhajam iz OO Ormož. Če bi
hotel na kratko označiti svojo
aktivnost v osnovni organizaciji,
moram reči, da sem se doslej pre-
malo vključeval v delo same OO.
Vključeval sem se le na področju
mladinskega prostovoljnega dela in
delujem v CMDA. Eden izmed
vzrokov slabe aktivnosti je prav
gotovo to, da obiskujem ESS v
Ptuju, kjer aktivno delujem v tam-
kajšnji OO ZSMS ter OO ZKS.
Vzrok je morda tudi to, da me je
OO premalo pritegnila k svojemu
delu.
Ker se v Ormožu spoprijemamo
s problemom nezainteresiranosti,
bi morali v Ormožu organizirati več
konkretnih akcij, ki bi dale takim
mladim priložnost, da le enkrat
nekaj naredijo v doseganju skupno
določenih ciljev. Seveda bi morale
biti take akcije zelo dobro zastav-
ljene in bi posegle na taka področ-
ja, ki mlade največ zanimajo.
Stanko šalamon
35 LET V SVOBODNI DOMOVINI
Ali se ne sliši lepo: ,,35 let svobode"! Sploh kdaj pomislimo, zakaj,
kaj in kdo nam je priboril to, da živimo tako brezskrbno, brez lakote, že-
je .. . Lahko bi rekla, da živimo v zlatih časih.
Vsak dan poslušam po televiziji ali preberem v časopisu, da so v
nekaterih delih sveta še zmeraj vojne, da mnogi otroci umirajo od lakote
ali žeje .... Toda zakaj? Če ne bi ljudje poznali sovraštva in ne škodo-
željnosti, bi vladalo na svetu samo veselje in sreča.
Mnoge države na svetu se šele osvobajajo iz kolonializma, medtem
ko mi, Jugoslovani, razvijamo gospodarstvo naprej. Če samo primerjam
Ptuj sedaj in pred petimi leti, je velika razlika. Zgradili smo SŠC, Ziherlo-
vo ploščad, PP pisarne, kopališče . . . Komu pa se moramo za vse to
za zaliti? Lahko bi naštela veliko imen, toda pravgotovo je med njimi
najpomembnejši tovariš TITO. Mi, mlajša generacija smo mnogokrat
preveč častihlepni, saj si domišljamo stvari, ki nam sploh niso potrebne.
,,Ponosna je tista država, ki ima tako mladino, kot je naša", so
besede človeka, ki si je v svojem življenju priboril ugled na tujem in pri
nas, to je tov. TITO.
Mateja Prelesnik, 7/b, OŠ Olga Meglič
Kurirčkova poŠta — narisala Milena Zagomilšek 1. b OŠ Oplotnica
POROČILO AKTIVA ZK
Aktiv ZK na seminarju za pred-
sednike in sekretarje OO ZSMS v
Podlehniku se je prvič sestal po
končanem prvem dnevu seminar-
skega dela. Dnevni red je bil ocena
dela prvega dne seminarja za
mladinske aktiviste in razne organi-
zacijske stvari za nadaljnje delo.
Ocena, ki jo je aktiv podal je
sledeče:
Delo seminarja je potekalo po
začrtanem planu, kvalitetno so bile
pripravljene in posredovane vse
podane teme za razpravo. Enako,
kakor je bilo kvalitetno posredo-
vanje gradiva, tako je bila zanimiva
in kvalitetna razprava po posamez-
nih temah. Izražena je bila tudi
želja, da se podobni seminarji orga-
nizirajo po posameznih področjih
mladinskega dela in se tako izobra-
žuje in usposablja večje število mla-
dih.
Pod točko razno so bile dogo-
vorjene nekatere pomembne točke
za izpeljavo seminarja za prvi in
drugi delovni dan. Na koncu naj
poudarim, da je aktiv ZK zelo
številen, saj je članov ZK več kakor
dve tretjini vseh prisotnih.
Stanko Kos
HODIL PO ZEMLJI SEM
NAŠI...
Odhod. Hrup avtobusnega
motorja se je zarezal v tišino spe-
čega mesta. Nekaj golobov je
prestrašeno zletelo s streh. Končno
smo krenili.
Vsi so bili razigrani in veseli,
daj smo vedeli, da nas čaka prije-
ten in zanimiv izlet.
Avtobus je peljal skozi. Na
ulicah nismo videli nikogar. Brž ko
pa je avtobus pripeljal izven mes,
sem se udobno namestil in pričel
opazovati prebujajočo se naravo.
Vsepovsod je kot gosta bela
koprena ležala megla in ovijala v
svoj bel plašč travnike in gozdove,
ki so skrivali polno življenja.
Zgledalo je, da sonce ne bo moglo
prodreti skozi meglo in obsijati
zemljo. Toda glej, od nekod se je
prikradel prvi sončni žarek, ki se je
kot nož zaril v mlečno sivo belino
megle. Prikradel se je še drugi, tre-
tji in pred nami je vstajal čudovit
sončen dan. Sonce je počasi začelo
ogrevati premrle gozdove in
travnike.
Po dolgi in utrujajoči vožnji
smo le prispeli do cilja. Pred nami
se je pojavila tabela z napisom
..Nacionalni park Plitvice." Noge
so nas od dolge vožnje že hudo
bolele, zato sem bil vesel, da
se bom lahko sprehodil.
Komaj sem dočakal, da smo se
vsi zbrali okrog vodnika in odšli
proti blagajni. Ze od tam sem sli-
šal močno šumenje in radoveden
sem se spraševal, kaj je to. Ko sem
stopil nekaj metrov po poti sem
ostrmel.
Pred mano je bil najlepši biser
vseh Plitvic. Slap, sestavljen iz
manjših slapov, je grozeče hrumel
v nižino. Voda seje penila kakor v
loncu in z veliko hitrostjo brzela
dalje. Kaj tako čudovitoega še
videl nisem. Hitro sem stopil po
stezi in kmalu sem prišel pod samo
vznožje slapa. Padajoča voda je
delala tak šum, da sem komaj
razločil, kaj nam je hoteLpovedati
vodnik. Vodne kapljice so kot dež
pršile na vse strani.
Na žalost nisem dolgo užival
ob tem prizoru, saj smo morali
dalje. Kot v sanjah sem stopal dal-
je in opazoval naravo okoli sebe.
Voda je bila kristalno čista
iri h'adna kakoc led. Po njej so
plavale velike ribe in kar obžaloval
sem, da nisem vzel ribiške palice.
Jezera so obkrožili veliki gozdovi,
v katerih je živelo veliko rdečedla-
ke živali ter celo medvedi. Lov in
odmetavanje odpadkov je v tem
predelu prepovedano, kar sem
popolnoma razumel. Človek ni
ustvarjen zato, da bi uničeval
naravne lepote, temveč jih mora
paziti in ohraniti tudi za poznejše
rodove.
Na koncu smo se okoli jezera
popeljali še s posebnim vlakom in
tako sem lahko še zadnjič občutil
ta biser matere narave.
Izlet je zame minil veliko
prehitro in bilo mi je kar hudo, ko
sem se zopet odpeljal iz čiste in
neokrnjene narave v onesnaženo in
resnično življenje.
Leopold Krivec, 8/b
KO BILA BI...
Predramilo me je jutranje sonce.
Malo sem pogledala okrog po goz-
du, nato pa se postavila na noge.
Šla sem proti gostemu grmovju.
Tam sem zagledala celo družino
fazanov in jerebic. Ena izmed njih
je bila moja prijateljica. Počasi
sem se ji približala in jo zbudila.
Zaspano je pogledala naokrog in
se mi nasmehnila. Nato je vstala in
se otresla suhega listja, ki ga je
imela na perju.
Skupaj sva tiho odšli na rob
gozda. Tam sva zagledali polno
zaprašenih avtomobilov in lovce v
zelenih uniformah. Prestrašeni sva
se dvignili v zrak in poleteli v
sredino gozda. Za nama so se
zaslišali streli. Hitro sva se spustili
na tla in se skrili med praprot.
Tam sva se usedli na tla in opazila
sem kri, ki je cruljala po mojem
perju. Zelo me je bolelo in skoraj
bi zajokaka, če se ne bi pred nama
ustavila velika postava. Prestrašeni
sva se stisnili skupaj. Zagledali sva
lovca, ki je že stegoval roko proti
nama. Moja prijateljica je v sili
odletela in se skrila v gozdu, jaz
pa, ki me je bolela rana, sem obti-
čala na tleh. Trda roka me je
zagrabila za noge in me dvignila v
zrak. Nato je nekaj počilo in
začutila sem še drugo bolečino v
mojem telesu. Nekaj časa sem še
trepetala, nato pa sem se umirila.
Lovec je mislil, da sem mrtva.
Položil me je v torbo in jo močno
zvezal. Tesno mi je bilo, ker nisem
več imela svobode. Od bolečine so
se mi zapirale oči. Nekaj časa sem
se še upirala močni bolečini, nato
pa sem še zadnjič pomislila na
svojo prijateljico. Objela me je te-
ma, zaprla sem oči in se nisem več
ganila.
Vlasta Filipič, 6/a, OŠ,
Olga Meglič, Ptuj
MOJI PRVI SPOMINI
Ze med šolskim letom sta mi
stric in teta obljubila, da bom lah-
ko za nekaj dni prišla k njima v
Munchen, seveda, če bom imela
dober uspeh.
Ker sem vsako leto odlična, me to
ni skrbelo. Bližal se je konec šol-
skega leta in dobili smo spričevala.
Imela sem same petice, zato sem
vsa presrečna čakala na potovanje.
Toda ne dolgo. Stric mi je kmalu
poslal pismo, v katerem je pisalo,
da me bo čakal na avtobusni
postaji.
Mamica mi je pripravila kovček
in z atekom sta me odpeljala na
postajo, kjer je bil avtobus že
pripravljen za odhod. Sedla sem v
udoben sedež in veselo pomahala v
slovo.
Vožnja me je utrudila in zbudila
sem se šele drugo jutro. Vse je bilo
zame tuje. Velike stolpnice,
avtoceste, ... a zelenice le tu in
tam in takoj sem se spomnila na
čudoviti svet ob Dravi.
Prispeli smo na postajo, kjer
me je že čakal stric. S tramvajem
sva se odpeljala do velike stolpni-
ce, kjer sta stanovala.
S teto sva vsak dan hodili po
trgovinah in včasih sva posedeli v
majhnem parku, kjer je bil zrak
čistejši.
Minili so prvi dnevi v tujini in
začutila sem domotožje. Začela
sem premišljevati o lepotah naše
domovine.
Nikjer ni tako lepih zelenic in
parkov, čeprav imamo v Ptuju le
dva. Zato rada posedim na klopi
pod kostanjem, kjer veter poziba-
va veje. V jeseni so tla polna rjavo
rdečih listov, kijih najmanjša sapa
strese z dreves.
V Munchnu pa sem bila med
samim betonom, okrog hiš ni bilo
trave, kaj šele sadno drevje, ki ga
priznaš vidiš okrog vsake hiše.
Veliko imamo tudi gozdov, v kate-
rih ne manjka sprehajalcev. Pose-
bno v jesenskih dneh so polni, saj
dozore kostanji in prijetno je
poslušati žvrgolenje ptic.
Pozimi pa se lahko sprostimo v
gorah, na smučiščih in sankališčih,
ki jih pri nas ni malo.
Vendar znaš lepote svoje
domovine ceniti šele takrat, ko si v
tujini. Šele takrat si odgovoriš na
vprašanje: ,.Zakaj je pri nas toliko
turistov?"
Lepa je naša domovina!
Vesna Brlek, 8/b, OŠ Olga Meglič,
Ptuj
POMLAD NA POLJU
Na polju je pomlad. Sonce greje
toplo. Zrak je svež. Po zraku
letajo ptice. Ljudje obdelujejo
zemljo.
Ivanka Petrovič,
1. r. OŠ Vitomarci
POTRGANI TULIPANI
Pred nekaj meseci smo na cvetli-
čnih gredah pred šolo posadili
tulipane. Konec aprila so začeli
cveteti. Bili so zelo lepi in vseh
barv. Neko jutro, ko sem prišla v
šolo, sem opazila, da je tulipane
nekdo potrgal. Ostalo jih je le
malo. Bila sem žalostna. Žalostni
so bili tudi sošolci in tovarišica.
Valerija llešič,
1. r. OŠ Vitomarci
LASTOVKE
Lastovke so se že vrnile v hleve.
Popravljajo si gnezda. Gnezda si
spletajo iz blata, slame in slin. Ko
je gnezdo popravljeno, znese
lastovka vanj jajčeca. Iz jajčec se
zvalijo mladiči. Lastovki pridno
skrbita za svoje mladiče. Ko
mladiči malo zrastejo, poskušajo
zleteti iz gnezda. V jeseni grejo na
morje.
Ivanka Petrovič,
1. r. OŠ Vitomarci
NA OBISKU
V	nedeljo sem bila v Velenju.
Veljenje je lepo mesto. Tam imam
sorodnike. Imajo malo Mojco.
Stara je dve leti. Rada se igra.
Potem smo si šli ogledat nogomet-
no tekmo. Bila sem prvič na
nogometni tekmi.
Marjanca Lovrenčič,
1. r. OŠ Vitomarci
NAŠA TOVARIŠICA
Uči nas tovarišica Ana Vršič.
Naučila nas je brati, pisati in ra-
čunati. Ima nas rada in radi
imamo mi njo. Včasih jo tudi
razjezimo. Tedaj je tovarišica jez-
na in žalostna. Pa kmalu spet
postanemo prijatelji.
Valerija llešič,
1. OŠ Vitomarci
PEVSKI ZBOR
Hodim k mlajšemu mladinske-
mu pevskemu zboru. Uči nas
tovarišica Greta Glatz. Pevske vaje
imamo vsak ponedeljek in četrtek.
Naučili smo se že veliko pesmic.
Tovarišica se zelo rada šali, včasih
pa je tudi huda. Jaz pojem drugih
in včasih tudi tretji glas. Tovarišica
nam je zadnjič povedala, da bo
nas prišel poslušat inšpektor. K
pevskemu zboru hodim rada, vča-
sih pa tudi ne.
Sonja Kuhar, 4/a,
OŠ Tone Znidarič, Ptuj
NAŠ RAZRED
V	našem razredu je petindvajset
učencev. Od teh je 12 deklic in 13
dečkov. Vsi med seboj se dobro
razumemo. Včasih se skregamo,
nato smo si zopet dobri. V šoli
skrbimo za čistočo in red. Med
odmorom ne smemo divjati po
razredu. Za red skrbijo reditelji.
Želim si, da bi se zopet vsi skupaj
sestali naslednje leto v petem
razredu.
Zvezdana šestanj, 4/a,
OŠ Tone Znidarič, Ptuj
DOGODEK V RAZREDU
V	ponedeljek smo imeli za mali-
co malinovec in kruh. Tovarišica
nam je malinovec razdelila in odšla
v zbornico. Dečki pa so še šli po
malinovec. Ko ga je Dušan
prinesel so vse planili k vedru.
Malinovec se je razlil. Nato je pri-
šla tovarišica čistilka. Klavdiji je
dejala, da naj pobriše. Ni hotela.
Jaz pa sem takoj vzela brisačo in
pobrisala malinovec. Ko je prišla
tovarišica učiteljica smo ji poveda-
li. Rekla nam je, da se bi morali
postaviti v vrsto.
Barbara Glatz, 4. a.
Oš Tone Znidarič, Ptuj
SREČA
Hodim mimo hiše dan za dnem,
z istim potom,
le če smem.
In kladivo poje dan za dnem,
z isto srečo,
vsem ljudem.
In obraz je isti dan za dnem,
z isto kretnjo,
ko tja grem.
In nasmeh je isti dan za dnem,
z isto vnemo,
z istim vsem!
Marjanca Arbeiter,
7/b, Oš Maksa Bračiča,
Cirkulane
MED ODMOROM
čeprav rad ne govorim o tem
vam bom vseeno opisal.
Ko zazvoni šolski zvonec za o^
mor, brž stečem po malico, dl
malico rad hodim zato, da se mi^
treba z drugimi drenjati v dolgj^
sti. Ko rezdeli tovarišica malico, jj
moramo obljubiti, da bomo p^,
dni. A na žalost svoje obljube ved,
no ne držimo. Hitro se najde kate.
ri, ki z?čne razgrajati, to so ve.
činoma fantje. Tovarišica snažil.
ka se mora hudo razjeziti, da naj
spravi spet v red. Če ji to ne uspe
se pritoži tovarišici učiteljici. NaJ^
tovarišica učiteljica nas zna pomi.
riti.*
Vem, ditni prav, ker razgrajamo
in jezimo s tem tovarišico snažilk
in tovartšico učiteljico. Z razgraja-
njem bi lahko naredili tudi škodo
ali pa bi lahko poškodoval sebe ali
sošolke in sošolce. Zato se bomo
morali med seboj dogovoriti, da
bomo nehali razgrajati in da bomo
tiste, ki bodo še naprej razgrajali,
sami kaznovali.
Franc Terbuc, 4/b,
oš Tone Znidarič, Ptuj
AKCIJA OČISTIMO PTUJ
V	ponedeljek po pevski vajah
smo se zbrali v razredu. Tovarišica
nam je povedala, da bomo kar ta-
koj odšli v akcijo pobiranja smeti.
Poslala je dve učenki po zaščitne
rokavice, vsak od nas je dobil po
eno. Tovarišica nam je razdelila še
vrečke. Odpravili smo se proti Ci-
ril Metodovem drevoredu. Ko smo
hodili po travi se je nek gospod
obrnil k tovarišici in ji rekel, če
imajo to zelenico za nas, ki hodi-
mo po travi. Tovarišica pa mu je
povedala, da pobiramo smeti. Brez
besed je odšel. Ko smo to ulico
očistili smo se odpravili v Kvedro-
vo ulico. Tam je bilo še več smeti
kot v Ciril Metodovem drevoredu.
Otroci, ki so sedeli na stopnišču
nekga bloka so nas zafrkavali.
Imeli smo že vsi polne vrečke raz-
nih odpatkov. Odnesli smo jih v
zato pripravljen kontejner. Tova-
rišica je dala trem deklicam denar,
da bi kupile tri pakle bombonov.
Odšle so v trgovino, mi pa smo se
odpravili v šolo. Začelo je deževa-
ti. Ko smo prišli v šolo smo videli
tiste učence, ki niso prišli na akcijo
in smo jim rekli, da bombonov ne
bodo dobili. Prišle so tudi z bom-
boni. Tovarišica je, dala bombone
vsem, ker danes praznuje.
Barbara Lepej, 4/a,
OŠ Tone Znidarič, Ptuj
MATI
In bila je senca,
kakor droben žarek,
brez svetlobe.
V mrzli noči se je premikala,
zdaj sem,
zdaj tja,
in nikamor ni izginila.
Cvetko drobno je utrgala,
k ustom si jo je nosila,
srečo v njo je vtisnila.
Dala jo je ptičici,
da ponese jo v goro,
to cvetko drobceno,
os srca podarjeno.
Ko ptica je prišla v goro,
nikogar ni več tam bilo,
in šla je mati v goro,
Skočila je pregloboko vodo,
za vedno od sveta vzela je slovo.
Marjanca Arbeiter,
7/b, OŠ Maksa Bračiča,
Cirkulane
VČERAJŠNA AKCIJA
Na hišah in stanovanjskih
zgradbah naše krajevne skupnosti,
so bili nalepleni plakati, da bomo
vsi očistili našo okolico. Kajti vsi
se moramo zavedati, da mora biti
naše okolje čisto.
V	ponedeljek se je tudi naš raz-
red udeležil čiščenja. V šoli smo
dobili vrečke in polivinilaste roka-
vice. Čistiti smo začeli že pri avto-
busni postaji. Potem smo čistili v
Ciril-Metodovem drevoredu, nato
pa še v Kvedrovi ulici, v Ciril-
Metodovem drevoredu nas je
starejši moški skregal, ker smo ho-
dili po travi. Tovarišica mu je
povedala, da treba tudi travnik
očistiti. Bilo je veliko smeti, neka-
tere so imeli tudi neprijetni vonj.
Pri neki hiši nas je prijazni moški
povabil na malinovec. Ker smo
imeli malo časa, smo se mu zahva-
lili z aprijazno povabilo, ter nada-
ljevali s čiščenjem. V Kvedrovi uli-
ci je bilo zelo veliko papirja.
Nekateri otroci so nas zafrkavali,
bili smo zelo jezni. Ker je začele
deževati smo odložili vrečke s sme-
tmi v kesone in se odpravili proti
šoli Čiščenja okolja se bom zmeraj
rada udeležila, saj vem da s tenfl
tudi sama prispevam k lepšemu
okolju.
Anastazija šnajder, 4/a,
Tone Znidarič, Ptuj
f EDNIK -12-junij 1980
TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 13
II. ZRL SEVER - ČLANICE: ALPLES-PP DRAVA 19:15(10:8}
SLOVO OD DRUGE LIGE
Železniki, igrišče osnovne šole,
-ledalcev 150, sodnika Gobo
jiabin) in Travlja (Krasica);
Alples: Šolar, Šuštar, Benedik 2,
pavlin, I. Lušina 7, Kankelj,
je0sterle 2, Kristan, J. Lušina 8,
gened ičič;
pp Drava: Sistenfrai, Vršič, Cer-
ne 9, Kelenc, Vičar, Novak 1,
Lepej, Mumlek 4, Kmetec 1;
Sedemmetrovke: Alples 3 (2), PP
prava 4 (3)
flaniee rokometnega kluba
prava so i/padle iz severne skupi-
ne druge zvezne rokometne lige po
^slugi za dva zadetka slabšega
razmerja med prejetimi in do-
lženimi zadetki. Ob koncu
prvenstva imata namreč PP Drava
jn D1 Trokut iz Rajiča enako
Sievilo točk.
Sobotno srečanje v Železnikih so
ptujčanke izgubile po slabši igri v
drugem polčasu, v prvem delu so
bile domačinkam enakovredne. V
drugem delu so pri rezultatu 17:15
/astreljale sedemmetrovko in
zadele vratnico. Namesto izenače-
nja je Alples povedel s tremi zade-
tki ra/like in srečanje je bilo odlo-
čeno. Ob tem pa je vratarka Drave
imela i/redno slab dan. Velika
priložnost /a obstanek je tako
splavala po vodi, še posebej, ker je
varaždinska Koka nekoliko nepri-
čakovano premagala D1 Trokut,
vendar le z zadetkom razlike.
Končne uvrstitve so naslednje: 1.
Podravka 44, 2. Rudar 37, 3.
Olimpija 30, 4. Alples 26, 5.
Velenje 21, 6. Djakovo 19, 7.
Zamet 17, 8. Ina 17, 9. Slavonija
DI 16, 10. Di Trokut 13, 11. P.P
Drava !1. 12. Koka 11.
Število ekip, ki zapuščajo drugo
ligo še ni dokončno. Zanesljivo
i/padeta PP Drava in Koka, DI
Trokut pa ostane v ligi v primeru,
če se Podravka uvrsti v prvo
zvezno ligo, saj mora igrati še
kvalifikacije.
Prvenstvo je končano, v rokome-
tnem klubu Drava pa bodo že jutri
ocenili delo v minuli tekmovalni
se/oni ter sprejeli program dela /a
naslednje obdobje. I/pad članske
ekipe iz druge lige ne pomeni
konec dela, nasprotno, delo bo
potrebno še i/boljšati s pou-
darkom na množičnosti in in delu
/ mladimi, kar v klubu že izvajajo.
Tako se za bodočnost ženskega
rokometa v ptujski občini ni bati.
1. kotar
Vičaijeva poskuša prek obrambe Olimpije (foto B. Rode)
Belejevi drugo mesto
Preteklo soboto je bilo v Celju
finalno tekmovanje za slovenski
atletski pokal za mlajše mladince
in mladinke, ki so se ga udeležili
tudi mladi atleti Ptuja.
Najbolje se je med Ptujčani
uvrstila Milena Bele, ki je pre-
skočila 161 cm. kar je zadostova-
lo za drugo mesto. Solidna je bila
tudi Pajenkova s 155 cm. Marija
Šešerko je za las dvakrat zgrešila
bronasto kolajno. V skoku v
daljino je bila četrta s 501 cm, a
80 m z ovirami pa je pretekla v
času 16,01 in zasedla prav tako
četrto mesto. Vesna Carli je
nastopala z rahlo poškodbo in
preskočila 486 cm. V teku na 800
m je Irena Lovrec osvojila osmo
mesto, a Marica Hameršak pa v
isti disciplini dvanajsto mesto.
Med mladinci je nastopil tudi
Jani Učakar v metu diska tri
krogle, pri čemer se je v obeh
metih uvrstil pod šesto mesto in
tako prispeval nekaj solidnih
točk za ekipno uvrstitev.
OP
Koroška:Aluminij 2:0
Nogometaši Aluminija so go-
stovali na Ravnah na Koroškem,
kjer so se pomerili z domačo
enajsterico. Ze takoj na začetku
hladni tuš za nogometaše Alumi-
nija Sodnik. Rupert iz Ljubljane
je pokazal na enajstmetrovko za
domače, čeprav bi moral poiskati
prekrške za gostujoče moštvo.
Domačini so rezultat povečali čez
nekaj minut z dobrim strelom iz
precejšnje razdalje, to pa je bilo
tudi vse kar so naredili v celi tek-
mi.
Igralci Aluminija, še posebej
napadalci so bili zelo nespretni,
saj večkrat niso znali potisniti
žoge v mrežo iz bližine, dvakrat pa
je domači srednji krilec dobro
posredoval in izbil žogo iz golove
črte. Tekma je bila večidel fer,
razen nekaterih zares preostrih
startov domačih igralcev, ki so se v
veliki želji za zmago verjetno
spozabili. S to tekmo so nogome-
taši Aluminija zaključili sezono v
območni slovenski nogometni
ligi. kjer so odigrali veliko raz-
burljivih srečanj. Dobro bi bilo,
če bi že sedaj razmislili o pri-
hodnji in se dobro pripravili na-
njo. kajti dobre priprave in za-
vzeto delo so pogoj za uspeh.
Danilo Klajnšek
7.	DRŽAVNO PRVENSTVO V DOPISNEM SAHU
Izbira
na petem mestu
V sedmem ciklusu tekmovanj za državno prvenstvo v dopisnem šahu je
sodelovalo kar 53 ekip. To kaže na vedno večji interes za to vrsto šahovskih
tekmovanj, katerih en ciklus traja kar dve leti. Šahisti ptujskega ŠD Izbira (sedaj
M1P) so v tem ciklusu dosegli nekoliko slabšo uvrstitev od pričakovane, saj so v
petem ciklusu dosegli delitev prvega mesta z beograjsko Crveno Zvezdo. Končna
uvrstitev na 7. državnem prvenstvu je v finalni skupini naslednja: 1. Jedinstvo
(Djakovo) 31.5, 2. Svoboda — Stožice (Ljubljana) 31.5, 3. Sloboda (Čačak) 29. 4.
Uljanik (Pula) 27, 5. Izbira (Ptuj) 27, 6. NŠK (Novi Sad) 25,5, 7. Pion (Bečej) 25,
8.	Polet (Buševac) 24, 5. Te ekipe so za osmiciklus ostale v najmočnejši skupini, iz
nje pa so izpadli: Crvena Zvezda, Smederevski šahovski klub. Hercegovski ŠK.
Djurdjevac in Bratstvo iz Bihača.
Med posamezniki seje tokrat izkazal Janez Podkrajšek, ki jedosegel najboljši
rezultat na prvi deski. Milan Šeruga je tretji med šahisti na tretjih deskah, Janko
Bohak deli 7. do 10. mesto na drugi deski. Jurica Škarja pa je 10. med šahisti na
Jrtrtih deskah.
Zanimiv je tudi sistem igranja dopisnega šaha. Igra se s posebnimi dopisnimi
karticam i. vsak igralec pa ima za 10 potez na voljo 30 dni. torej poprečno 3 dni za
eno potezo. Seveda s »krajšim« razmišljanjem prihrani čas na poteze proti za-
ključku partije. Velja pa omeniti, da šahist sočasno igra z vsemi nasprotniki, ki v
ekipah nastopajo na isti deski. Zanimivo je tudi to, da so delitve točk (remiji) v
manjšini, prevladujejo odločitve. V dopisni šah se vključujejo tudi velemojstri,
seveda, če jim to čas dopušča, saj je tudi pri dopisnem šahu potrebno veliko analiz
in študijiV-šahovske teorije. Tako se pri tem načinu veliko pridobi tudi na teore-
tičnem področju. Seveda pa je to pogojeno z željami in voljo igralcev, saj se tudi v
dopisnem šahu da doseči nazive kot v »klasičnem« šahu.
Ptujski dopisni šahisti so že nekaj let med najboljšimi v Jugoslaviji. Tokratna
uvrstitev je nekoliko pod pričakovanji, vendar velja omeniti, da Janko Bohak igra
tudi tričetrtino finala svetovnega prvenstva in je verjetno v državnem prvenstvu
zato nekoliko popustil. Janez Podkrajšek pa nastopa tudi v jugoslovanski olim-
pijski reprezentanci.
1. kotar
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Drava izpadla
v vzhodno skupino
Tekmovalni del sezone 1979—1980 je končan tudi v enotni republiški no-
gometni ligi. Kot kažejo izgledi bo iz lige izpadla tudi 5. selekcija NK Drava, kije
s 17 točkami osvojila 11. mesto. Teoretične možnosti za obstanek so še v dveh
protestih proti moštvu Triglava iz Kranja, vendar je upanje minimalno.
V zadnjem kolu. ki je bilo na sporedu minulo nedeljo, je o usodi Drave
odločalo srečanje Ilirija—Trglav v Ljubljani. Poraženec iz tega srečanja bi izpadel,
Drava pa ostala v ligi. Po pričakoovanjih se je srečanje končalo 0:0 in tako sta Ilirija
in Triglav Dravo potisnila na predzadnje mesto in s tem v vzhodno skupino
republiške lige. Končni vrstni red je naslednji:
1. Mercator 34, 2. Slovan 31. 3. Izola 26, 4. Železničar 26, 5. Mura 25. 6.
Šmartno 22. 7. Vozila 20. 8. Ilirija 18. 9. Lendava 18. 10. Triglav 18, 11. Drava 17,
12. Unior 9 točk.
Izpad Drave v vzhodno skupino pomeni problem v nogometu ptujske občine.
Po sklepu nogometne zveze Slovenije namreč lahko v eni ligi nastopa le ena peta
selekcija z mobmočja ene občine. V vzhodni skupini pa je že Aluminij, ki boosvojil
četrto mesto. Kakšna bo rešitev je težko napovedati. Lahko pa se primeri, da bomo
morali ta desetletja stari problem nogometa v ptujski občini tokrat razrešiti.
1. kotar
v;.;.'«
JUTRI V PTUJU
Skupščina medobčinske
nogometne zveze
Jutri popoldan se bodo v prostorih skupnih služb SIS družbenih
dejavnosti na tretji seji skupščine sestali delegati vseh OTKO, ki na
območju občin Ormož. Ptuj in Slovenska Bistrica delajo najpodročju
nogometa. Beseda bo o dosedanjem delu zveze in na področju rekre-
acijskega in tekmovalnega nogometa, za tem bodo volitve novih organov
zveze, beseda pa bo tudi o tekmovalnih sistemih za prihodnjo tekmo-
valno sezono.	1. k.
Praznik
pionirske košarke
V soboto. 7. junija so se v
športni dvorani »Mladika« v
Ptuju zbrali na sklepni slovesnosti
»dneva pionirske košarke« ude-
leženci letošnje pionirske košar-
karske lige. Zaključno slovesnost,
kije pritegnila rnnogo ljubiteljev
košarke v ptujski občini, so omo-
gočile naslednje delovne organi-
zacije: »Gorenje« Velenje,
»Emona-Merkur« Ptuj, Kmetij-
ski kombinat Ptuj, MIP Ptuj,
KBM — Poslovna enota Ptuj,
»Intes« Maribor-Pekarne Vinko
Reš Ptuj. Agis Ptuj. Proizvodno
podjetje Olga Meglič Ptuj, TGA
»Boris Kidrič« Kidričevo, »Pa-
norama« obrtno-nabavna-pro-
Jajna zadruga Ptuj. »TAM« Ma-
ribor — TOZD karosernica - ob-
rat Ptuj. »Jeklotehna« Maribor.
»Metalka« Ljubljana-prodajalna
Ptuj, ^Perutnina« Ptuj, in Za-
muda Valentin-kovinostrugar-
stvo Ptuj.
»Dan pionirske košarke 80« je
bil obenem priložnost, da se pre-
gledajo doseženi rezultati na tem
področju. V K K »Drava« Ptuj z
zadovoljstvom ugotavljajo , da se
doseženi rezultati na tem pod-
ročju pionirske košarke rezultat
uresničevanje sprejetih usmeri-
tev iz srednjeročnega akcijskega
programa za obdobje 1976-80.
Letos je v osnovno-šolski ko-
šarkarski ligi tekmovalo 21 osno-
vno-šolskih ekip v štirih katego-
rijah: mlajše pionirke, starejše
pionirke, mlajši pionirji in starejši
pionirji. Doseženi pa so bili na-
slednji rezultati:
mlajše pionirke: 1. mesto OŠ
Olga Meglič Ptuj. 2. Tone Znida-
rič Ptuj in 3. OS Bratje Štrafela
Markovci.
mlajši pionirji: 1. OŠ ZTone
Žnidarič. 2. OŠ Franc Osojnik in
3. OŠ Franjo Žgeč Dornava.
starejši pionirji: 1. OŠ Maj-
šperk, 2. OS Franc Osojnik in 0"S
Boris Kidrič Kidričevo;
starejše pionirke: 1. OŠ Tone
Žnidarič, 2. OŠ Franc Osojnik in
3. OŠ Olga Meglič Ptuj.
Selekcija osnovno-šolskih ekip
je tekmovala tudi v okviru repu-
bliškega pionirskega tekmovanja
»Festival pionirske košarke
1980«. Selekcija deklet seje uvr-
stila v polfinale in dosegla 5. do 8.
mesto. Selekcija fantov pa se je
uvrstila v četrtfinale in dosegla 8.
do 12. mesto.
Na zaključni slovesnosti je
medalje in pokale najboljšim po-
delil profesor Janez Drvarič, tre-
ner Slovana, ki seje tudi udeležil
strokovnega razgovora, ki ga je
klub organiziral z namenom, da
širše oceni usmeritev klubskega
delovanja. Skupno so ugotovili,
da je zastavljena usmeritev pra-
vilna in da je potrebno na tej poti
dosledno vztrajati.
MG
Predstavitev ekip v osnovno-šolski košarki foto: CIANI
PR0F.ZV0NIMIR ŽIVK0VIC - MASTINŠEK
C00PERJEV SISTEM KOT ŠPORTNI TRENING
C00PERJEV SISTEM V ŠOLSKIH RAZMERAH
(Raziskovalni del, prilagojen za
Tednik, predlog za nadaljne raz-
iskave) Avtor si pridružuje pravi-
co ponatisa.
nadaljevanje
mnenje n. vračariča
Pomembna je pristojnost
Pedagoga Centra „v. Radič", ki
izražena v rezimeju iz leta 1975.
^a izpostavlja:
>,Vendar, poseben pomen imajo
ysebina in poskusi, ki jih izvaja to-
variš ZivkoMČ, da našo kragujev-
sredino seznani z metodičnim
Slstemom telesne vadbe po sistemu
dr. Kenetha Cooperja, takoimeno-
^anim Cooperjevim sistemom.
Seznanjanje naših ljudi z vajami
Cooperjevega sistema in praktično
0rganiziranje teh vaj je izrednega
P°niena, saj ta sestem omogoča
0rganiziranje fizične in psihične
kreacije, obstoj in izboljšanje
sP'oŠne fizične kondicije na osno-
Vah, do katerih je prišlo s strogo
taktnim, znanstvenim načinom.
O potrebi po organiziranju tele-
Stle rekreacije v naši sredini ni
Potrebno biti v dilemi. Veliko šte-
'Jo srčnih obolenj in stalni porast
e" obolenj kaže, da je skrajni čas
a sprejem preventivnih mer v
smeri zmanjšanja takšnih obolenj.
^evilni med nami se velikokrat
^Čutimo utrujene, z močnejšim
|av°bolom, oteženim dihanjem,
yv*n° napetostjo in podobno,
endar po kakšnem sestanku, !:i je
^aJal nekaj ur, komaj čakamo, da
Ponovno vsedemo. In n da ko-
,,aJ čakamo, tako tudi dalamo.
temu je nezadovoljiva splo-
fizična kondicija, s tem pa slab
splošni zdravstveni status organiz-
ma. Tovariš Zivkovič nas usmerja,
kako se osvoboditi tega, velikokrat
neznosnega stanja. Z delom
,,Praktična uporaba vadbe po me-
todološkem sistemu dr. Kenetha
Cooperja" je omogočil vsem, ki
želijo biti zdravi, močnejši in vz-
držljivejši, da se boljše počutijo,
da bodo bolj pogostoma veseli, z
utrjevanjem življenskega optimi-
zma, da to z osebno zavzetostjo v
znatni meri tudi uresničijo.
V omenjenem delu je podan sis-
tem treninga — vadbe, metodolo-
ški razrez in merjenje njegovih
učinkov. Vsak posameznik ga lah-
ko uporabi v skladu s svojimi
nagnjenji in zmožnostmi- in kar je
pomembno, lahko spremlja in me-
ri učinek takšne vadbe. Organizi-
rana vadba po Cooperjevem siste-
mu z učenci šole za KV delavce v
Kniču in rezultati, ki so jih te vaje
dale, obvezujejo ostale predavate-
lje in starešine, vodstvo šole in
druge činitelje, da sledijo pot
tovariša Zivkoviča, da mu poma-
gajo pri naporih, da se tako
pomemben razvojni moment, idej-
no plemenit, uporabi tudi pri nas.
Tako bi neposredno in veliko bolj
jasno vplivali na prednostno nalo-
go našega sistema samozaščite, s
tem pa to delo dobiva še na
pomembnosti, ker je praktično
uporabno. Posebni pomen imajo
tudi vsebine in poskusi, ki jih to-
variš Zivkovič izvaja, da bi našo
sredino spoznal s tem sis-
temom . . . Učenci, s katerimi je
delal, jih vzgajal in na njih vplival,
so najboljše priznanje, saj mu prek
pisem in osebnim kontaktom izra-
žajo zahvalo in spoštovanje, to pa
so vedno največja priznanja — ne
samo največja, tudi najdražja za
vsakega pedagoga in predavate-
lja."
Pristavimo, da je Ptuj šele za-
korakal v ta sistem in to prek Te-
sta na 2400 metrov, kar je
pomembna usmeritev na tem po-
dročju. Vendar, ob tem je tudi ja-
sno, da je potrebna širša, Bolj pre-
cizna in dogovorjena mreža po-
gojev in dela, ki bi s kompletnim
raziskovanjem zlasti na področju
izobraževanja, dala našim razme-
ram ustrezne rezultate ter preis-
kušene in razdelane prodloge
uporabe v praksi in nadaljno
praktično delo. Pri tem ne smemo
pozabiti na združeno delo.
Metodološka uporaba Cooperjeve-
ga sistema je namreč razvojna
institucija in razvojna obogatitev
združenih vrednosti tako bogate-
nju in prevenciji osebnosti kot
družbe.
Ob teh momentih in momentih
raziskav se moramo spomniti, da
H. Melerovič in V. Meler izdvaja-
ta, da so naravne zakonitosti zveze
med organsko formo in funkcijo
biološka osnova za zakonitost
treninga: da organska forma odre-
ja funkcijo (slika).
nadaljevanje sledi
Medsebojni odnos med organsko formo in funkcijo po Meleru—Meje-
roviču. Na primer: oblika srca odrejuje njegovo funkcijo delovanja.
Trening srca povzroča spremembo njegove oblike — porast teže in
prostornine kot tudi porast njegovih funkcij.
V SOBOTO IN NEDELJO V APAČAH
v»flE
Memoriaini turnir v nogometu
Športno društvo Apače bo v soboto in nedeljo. 14. in 15. junija, izvedlo
memoriaini turnir v nogometu v spomin na tragično preminulega predsednika
društva Franca Turnška. Vabilu seje odzvalo 12 moštev in sicer: Aluminij (5.
selekcija). Aluminij (veterani). Drava (5. selekcija), Hajdina, Pragersko 75,
Skorba.G erečja vas A. M edjimurje. Lovrenc. Agis. MIP in domače moštvo Apače.
Ekipe bodo razdeljene v tri skupine, nosilci pa so Drava, Aluminij in Apače.
V finalu se bodo zmagovalci pomerili po sistemu vsak z vsakim. Tekmovanje se bo
v soboto pričelo ob 15.. v nedeljo pa ob 8. uri. Pokrivitelj tega pravgotovo enega
najmočnejših nogometnih turniijevje delovna organizacija AGIS. kije prispevala
tudi prehi*lni pokal. Domačini bodo s pokali nagradili tri najboljše ekipe ter
najboljšega strelca, najboljšega vratarja ;n najbolj disciplinirano moštvo. Vsa
srečanja bodo potekala na igrišču ŠD Apače.
I. k.
14 - ZA RAZVEDRILO
12. junij 1980- TEDNI!
TEDNIK - 12. junij 1980-
OGLASI IN OBJAVE - 15
MDA SLOVENSKE GORICE'80
AKCIJA JE ZAŽIVELA
Za brigadirji prve izmene re-
publiške mladinske delovne ak-
cije Slovenske gorice 80 je prva
dekada. Njihovo delo se krepko
pozna na trasi in v naselju, z nji-
hovo prisotnostjo pa je ptujska
občina v teh dneh bogatejša.
Poglejmo naiprej kako so bri-
gadirji iz Ljubljane — Bežigrada
in Novega mesta preživeli prvi
teden v svojem novem — briga-
dirskem domu. Prvič so se podali
na traso v Pacinje v ponedeljek 2.
junija. Obe brigadi sta presegli
normo za 32 odstotkov. Že prvi
večer so se sestali ob tabornem
ognju, kjer se je s kulturnim pro-
gramom predstavila brigada Da-
nile Kumer iz Ljubljane—Beži-
grada.
Tudi drugi dan so bili brigadirji
uspešni na delovišču. Popoldne so
poslušali prvo predavanje iz pro-
grama mladinske politične šole
Edvarda Kardelja, pod naslovom
aktualne naloge mladih. Zvečer
so zvedeli veliko novega o ptujski
občini in njenem gospodarstvu.
V sredo so se brigadirji kosali s
tretjim stotom jarka proti Destr-
niku. Popoldne pa so se sestali z
mladinci iz Dornave in se med
seboj pomerili v košarki in roko-
metu. Zvečer so poslušali zani-
mivo predavanje o predzakon-
skem svetovanju.
Četrti dan akcije je bil še bolj
živahen. Po delu na trasi so bri-
gadirji poslušali drugo predava-
nje mladinske politične šole, za-
živele pa so tudi interesne deja-
vnosti, saj so ta dan pričeli s krožki
in tečaji. Zvečer so si brigadirji
ogledali kinopredstavo v Ptuju.
V	petek 6. junija, po napornem
delu na trasi so se brigadirji od-
pravili v Grajeno, kjer so poma-
gali domačinom pri urejanju
bankin ob lokalni cesti. Kljub
utruj enosti so se zvečer z domačini
srečali še ob tabornem ognju in
jim pripravili kulturni program.
V	soboto 7. junija so se briga-
dirjem pri delu na trasi v Pacinju
pridružili še brigadirji veterani
združeni v brigadi kluba brigadi-
rjev Franc Belšak-Tone Ptuj.
Razen njih so na udarniškem
dnevu sodelovali tudi mladi iz KS
Rogoznica, brigadirji ptujske
brigade Dušan Kveder-Tomaž in
pionirska četa iz OŠ Dornava.
Ze na vsezgodaj so se vsi skupaj
odpravili na delo s pesmijo na
ustih. Ta jih je spremljala tudi
med delom in kot je dejal ko-
mandant brigadirjev-veteranov
Franc Zinko, so bili pri delu vsi
enako uspešni. Veterani so kopali
z istim zanosom in vnetostjo, kot
pred leti na akcijah širom Jugo-
slavije. Popoldne so se tri gene-
racije pomerile med sabo še v
športnih disciplinah, dan pa so
zaključili s tovariškim srečanjem.
Ob vsem tem pa ne moremo mimo
domačinov, ki so se tokrat izredno
dobro izkazali. Gospodinje iz
Pacinja in okolice so brigadirjem
pripravilemalico in jih med delom
hrabrile, veliko pa je bilo tudi tako
korajžnih. da so prijeli za kramp
in lopato in se podali v jarek. Med
najbolj pridnimi domačini sta bila
tudi Martin Petrovič, predsednik
vaškega odbora SZDL Pacinje in
Jože Petrovič s svojo pionirsko
brigado iz OŠ Dornava.
V soboto popoldne so brigadi-
rje obiskali prijatelji iz SR Srbije,
udeleženci vlaka bratstva in eno-
tnosti, ter se z njimi zadržali v
krajšem pogovoru.
V	nedeljo junija so se briga-
dirji podali na izlet z avtobusom.
Dopoldne so se udeležili otvorit-
vene slovesnosti na zvezni MDA
Kozjansko 80, kjer so se s tam-
kajšnjimi brigadirji pomerili v
športnih disciplinah. Za tem so
obiskali še Titovo rojstno hišo v
Kumrovcu. ogledali so si galerijo
Antuna Augustinčiča ter se po-
govarjali s Titovo sestrično Ano.
V	ponedeljek 9. junija je pote-
kalo delo na trasi v Pacinju nor-
malno. Popoldne so se brigadirji
udeležili predavanja mladinske
politične šole, ter nekaterih krož-
kov. Zvečer so se jim predstavili
člani namiznoteniškega kluba iz
Ptuia-
Brigadirjem želimo veliko ve-
liko dobre volje in še več delovnih
uspehov.
M. Ozmec
Brigadirji — veterani so bili pri delu enako uspešni kot mladi
Foto: M. Ozmec
Veseli mini maturantje
Splošnemu veselju, daje nekega obdobja konec, da se bo življenje
tako ali drugače spremenilo, so se v minulih dneh priključili tudi na-
jmlajši iz ptujskih vrtcev, pa ne tisti, ki bodo še leto ali več preživeli v njih
ob igri in delu. temveč tisti, ki ga letos zapuščajo. Ob vsesplošnem veselju
so v bučnem pohodu krenili po ptujskih ulicah češ — kaj maturanti, tudi
mi, pa čeprav MINI, smo v tem trenutku pomembni. Ze vjeseni bomo
stopili v šolske klopi, da vas nekoč nadomestimo kot pravi, ta resni
maturantje.	mš
In ob koncu veselega pohoda še skupni posnetek pred vrtcem Med vrti 1
v Ptuju, (foto: M. Ozmec)
P0M0C V NESREČI
V	soboto se je na križišču v
Jurovcih na cesti Ptuj Macelj
/godila huda prometna nesreča, ko
je avtobus iz smeri Majšperka
zapeljal na prednostno cesto v
trenutku, ko je iz krapinske smeri
pripeljal kombi avstrijske regi-
stracije. Po trčenju in nekajkrat-
nem prevračanju je kombi obstal v
jarku ob cesti in se vnel. Dva
potnika sta se v nesreči hudo po-
škodovala, sedem pa lažje, vsi so
bili turški državljani.
V	gorečem avtomobilu je ostalo
skoraj vse, kar so imeli potniki s
seboj, zato jim je bilo potrebno
pomagati in tistim, ki niso ostali v
bolnici in nepoškodovanim prj.
skrbeti stanovanje in prehrano.
Takoj je stopila v akcijo služba
Skupnosti socialnega skrbstva ob-
čine Ptuj in namestila ponesre-
čenče v ptujski hotel, po nekaj
dneh pa so jim omogočili odhod,
vendar ob zaključku redakcije še
ni bilo znano, če so želeli pot
nadaljevati ali se vrniti v svojo
domovino.	Jg
V kombiju je zgorelo vse, kar so imeli potniki s seboj

Maturanti ptujskih srednjih šol
so v petek 6. junija z nageljni v
gumbnicah in svečano odeti za-
peli svoj Gaudeamus Igitur po
ulicah starega Ptuja. Veselo raz-
položenje. ki jih je spremljalo, pa
seje te dni že poleglo. Četrtošolci
se sedaj vneto pripravljajo na za-
ključne izpite, s katerimi bodo
pričeli že v ponedeljek 16. junija.
Še dolgo pa ne bodo pozabili
najbolj veselega dne ob zaključku
pouka. Petek jim bo ostal v lepem
in prijetnem spominu. Ko so se
okoli poldneva utrujeni od poho-
da po ulicah vrnili v Center sred-
njega usmerjenega izobraževanja
so jim dijaki tretjih letnikov —
zelenci — pripravili topel spre-
jem. Že ob vhodu so jih pozdravile
koprive. Krepko so se pozneje vsi
skupaj nasmejali ob »ceremoniji«
predaje ključev. Veliko so morali
pretrpeti zelenci, preden so jih
dobili v svojo last. In sedaj so
ključi njihovi, maturante pa čaka
še zrelostni izpit. Želimo jim čim
več znanja, (pst... pa tudi sre-
če ...)
-OM
Na svojem pohodu po ptujskih ulicah so se maturanti ustavili tudi ob
zgradbi nekdanje gimnazije. Vanjo so hodili prva tri leta in prav tam so
preživeli svoje najlepše trenutke.
VERA LUNDER, VODJA SANITARNEGA INŠPEKTORATA SO 0RM02 IN PTOJ
Pozor pred zastrupitvami
in črevesnimi boleznimi!
V zadnjem času smo po vsej Slo-
veniji zabeležili več zastrupitev z
živili in črevesnih bolezni. Da bi
zvedeli, kakšno je stanje na
območju občin Ormož in Ptuj, smo
k razgovoru povabili Vero Lunder,
vodjo sanitarnega inšpektorata pri
SO Ormož in Ptuj, ki je o tem
povedala:
,,V tem letu na srečo še ne bele-
žimo množičnih zastrupitev. Imeli
pa smo nekaj hišnih intoksikacij,
kjer so z kliničnimi znaki oboleli le
po en član družine. Šele po
epidemiološki raziskavi družin smo
ugotovili, da je bilo okuženih po več
članov družine. Iz analize blata je
bilo ugotovljeno, da izločajo klice.
Higiensko stanje v naših živilskih
obratih, pa tudi po domovih ni
ravno zavidanja vredno. Zato
lahko pride do množičnih zastrupi-
tev, če bomo nedosledni pri upošte-
vanju osnovnih higienskih navad.
Torej — klice, ki povzročajo
zastrupitve, predvsem salmonele in
stafilokoki, so prisotne. Le
dosledna higiena prostorov,
opreme/ pribora, osebna higiena in
pravilno higiensko ravnanje z živili,
nas lahko zavaruje pred zastrupit-
vami."
Kakšni so glavni znaki zastrupit-
ve in kdo bolezen najbolj občuti?
,,Znaki zastrupitve so prebavne
motnje, bruhanje in driska, poviša-
nje temperature in splošna slabost
— pri otrocih in bolj občutljivih ali
manj odpornih osebah. Pri odpor-
nejših pa le milejše bolečine preba-
vil ali nič. Zal pa so tisti, ki ne
obolijo s kliničnimi znaki, tako
imenovani klicenosci ali izločevalci
klic najbolj nevarni za okolico, če
ne upoštevajo dosledno vseh
higienskih navad."
Če smo vas prav razumeli, potem
klice so prisotne tudi na našem
območju?
,,Brez dvoma. Klice so prisotne
in ne le pri nas, temveč pestijo vso
zahodno Evropo. Naloga vseh nas,
predvsem pa tistih, ki pripravljajo
ali kakorkoli delajo v živilski
stroki, je, da skrbimo za higiensko
ravnanje in pripravo živil, ter za
dvig osebne in splošne higiene."
In kakšen nasvet bi kot sanitarni
inšpektor dali občanom, da bi se
učinkovito obvarovali teh nevar-
nosti?
,,Najboljše je, da uživamo pred-
vsem dobro prekuhano ali prepe-
čeno hrano. Živila ne pogrevamo,
pojemo sveže pripravljeno, pred
pripravo pa naj bodo živila po
nekem vrstnem redu shranjena v
hladilniku. Paziti moramo tudi na
roke trajanja živil. Ne smemo
pozabiti na osebno higieno. Ta
mora biti zmeraj prisotna. Tisti, ki
delajo z živili morajo uporabljati
tekoče milo z razkužilom, tekočo
toplo in mrzlo vodo, ščetke in
papirnate brisače. Pomembno
vlogo igra pomivanje posode in
pribora. Predpriprava živil, mislim
na pranje sadja in zelenjave, higie-
na sanitarnih prostorov in delovne
obleke, ter transport živil ter
križanje in nečiste poti v živilskih
obratih.
Prav ijo, da če želiš vedeti kakšna
je- higiena pri neki hiši, pogledaš
samo v sanitarne prostore — strani-
šča, garderobe in umivalnice — in
že ti je jasno. Ti verjetno niso tako
slabi na domovih. Brez pretirava-
nja pa so slabi prav v živilskih
obratih. Manjka predvsem tiste
osnovne higiene, manjka pribora,
ki bi moral biti prisoten, da o
razkužilih sploh ne govorimo.
Ravno sanitarni prostori pa so
najpogostejši vir infekcije, zato je
prav, da se ob tem zamislijo vsi
posamezniki, predvsem pa delavci
v živilski stroki in pogledajo,
kakšno je higiensko stanje v
njihovih obratih. Slika bo takoj
jasna — če bo higiensko stanje sla-
bo."
V takšnih situacijah čaka sanitar-
no inšpekcijo in zdravstveno službo
posebna naloga, kajne?
,,To je sigurno. Sanitarna
inšpekcija in kompletna zdravstve-
na služba dela vse kar je predpisano
z republiškim in zveznim zakonom
o varstvu prebivalstva pred nalez-
ljivimi boleznimi, ki ogrožajo vso
državo, ter s strokovnimi navodili,
ki jih izdaja republiški komite za
zdravstvo in zavodi za zdravstveno
varstvo. Naloga zdravstvenih
delavcev je predvsem, da opozarja
prebivalce ob vsakem kontaktu. Še
posebej pomembno pa je, da
posvetimo vso pozornost zdrav-
stvene vzgoje predšolski in šolski
mladini, ter delavcem v živilski
stroki. Naloga ambulante, kjer se
pacient javi z kakršnimi koli pre-
bavnimi motnjami, je, da poleg
zdravljenja vsako drisko ali bruha-
nja prijavi prijavni službi, pošlje
blato na koprokulturo, pacienta
pouči in poskuša že iz anamneze
odkriti vir okužbe, ki bi ga lahko
zatrli. Sanitarni inšpektorji in za-
vod za zdravstveno varstvo
Maribor, opravljajo redni sedaj v
tem letnem času še poostreni
nadzor nad živili, živilskimi obrati
in delavci v živilski stroki. Odvze-
mamo vzorce živil za analizo, brise
opreme, pribora in rok na čistočo,
izločamo neprimerna živila iz pro-
meta in kršitelje predlagamo v
postopek."
In kaj ob koncu predlagate obča-
nom ob takšnih in podobnih situa-
cijah?
,,Higienski nivo ni ravno
najboljši, zato ga moramo izbolj-
šati. Tako doma, kot v živilskih
obratih. Vsak posameznik in vsi
skupaj. Mora pa biti tudi precej več
zavesti pri odpravljanju nehigiene,
pri stiku z živili. Se pravi, vedno
moramo misliti na to kaj vse se
lahko /godi, če bomo pri tem delu
malomarni."
— OM