THOUGHTS LETO — YEAR 3 7 april D 1988 S200-avstralija K naslovni sliki: Raindrop Falls, res čudoviti slap v Mount Lamington narodnem parku, Oueensland. Da, tudi Avstralija ima obilo lepote . . . + + + LETO zares hitro mine, še celo leta. Ker gre v upravi naših MISLI bolj po domače, ne izterjavamo s silo dolgov zaostale naročnine. Naročnike spomnimo na njih dolžnost s spodnjim delom vsakoletnega stenskega koledarja, ki je priložen decembrski številki. Odrezek naj bi bil dober pripomoček za olajšanje pri denarni pošiljki, ki pa žal ne spomni vseh. Nekatere bi bilo treba menda zagrabiti za lase, če jih še kaj imajo . .. Prepričan sem, da mnogi naši dolžniki niti ne mislijo, da so listu kaj dolžni. Že davno se jim je zataknilo za kako leto, včasih tudi več. Morda so imeli kak problem v družini, morda kaj drugega, da je naročnina zaostala. Zdaj že nekaj let redno plačujejo, pozabili pa so na tisto škrbino leta nazaj, ki se mi pri njih imenu reži v knjigi naročnikov, kadarkoli odprem stran. Če tak poravnava naročnino osebno in imam slučajno knjigo pri roki, je treba navadno precej dokazovanja, da sprejme dejstva. Pa še imam občutek, da mi ne verjame in misli, da sem ga na lep način "okrog prinesel". Pa ga nisem, Bog ve da ne! Le leta teko prehitro in pozabljivi smo postali vsi skupaj. Sam se potrudim, da vpisujem naročnino takoj po prejemu in se mi zdi za vsako pričkanje škoda besedi. Kaj pa ti? Si tudi še kaj dolžan? — Urednik in upravnik O KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE! Poštnina v ceni knjig ni vključena, če vam jih moramo poslati po pošti. UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA, I. in II. DEL (SLOVENIAN LANGUAGE MANUAL, PART I. and PART II.) - Izdal Slovenian Research Center of America — Cena I. dela 8,— dol., II.dela pa 9.50 dol. SLOVENSKO SLOVSTVO - BERILO (SLOVENIAN LITERARY READER) — A. L. Ceferin (ed.) — Cena 11, — dolarjev. SLOVENSKE NARODNE PESMI - SLOVENIAN FOLK SONGS -A. L. Ceferin (ed.) — Cena knjižice z audio-kaseto vred 6,— dolarjev. ANGLEŠKO-SLOVENSKI in SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR v eni knjigi, žepna izdaja. — Komac - Škerlj — Cena 10 dolarjev. LJUDJE POD BIČEM — Trilogija izpod peresa Karla Mauserja iz življenja v Sloveniji med revolucijo in takoj po njej. Zares vredna branja. — Cena vsem trem delom skupaj 12,— dolarjev. ŠKOF ROŽMAN, L, II. in III. del. — Obsežno delo dr. J. Kolariča, podprto s številnimi dokumenti. Cena vseh treh knjig skupaj 40,— dol. (Posamezne knjige: 7.—, 9,— in 28,— dolarjev.) STALINISTIČNA REVOLUCIJA NA SLOVENSKEM I.del.- Odlična študija razvoja dogodkov 1941 - 1945 v Sloveniji. Spisal Stane Kos, izdala Samozaložba v Rimu. — Cena 13.— dolarjev. VERIGE LAŽNE SVOBODE — Zanimivo knjigo je napisal misijonar Andrej Prebil CM. - Cena vezani knjigi 13.-, broširani pa 10,- dol. OBRISI DRUŽBENE PREOSNOVE — Knjiga esejev Dr.Marka Kremžarja (Argentina) o preosnovi družbe. — Cena 10,- dolarjev. POLITIKA IN DUHOVNIK — Zanimivo domače pisana avtobiografija pokojnega izseljenskega duhovnika Msgr. I. Kunstlja. Cena 2,- dol. TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO Izjave prič o teharskih dogodkih v letu 1945 po končani revoluciji. Cena 2,- dolarja. V ROGU LEŽIMO POBITI — Opisuje Tomaž Kovač, priča pokola tisočev po končani revoluciji leta 1945. - Cena 2,— dolarja. PRED VRATI PEKLA — Pretresljiv opis življenja v ljubljanskih zap°' rih po vojni — Franc Sodja CM — Vezana 10.—, nevezana 8,— dolarjev- NAŠ IN MOJ ČAS — Zbirko študij etničnih in kulturnih vprašanj je napisal dr. Vinko Brumen, Argentina. Cena vezani 13.—, broš. 10,—dol- VOJNA IN REVOLUCIJA — Roman Franka Bukviča na 708 straneh je izšel v Argentini. — Cena broširani knjigi 15,— dolarjev. ZEMLJA SEM IN VEČNOST — Pesmi Karla Mauseija. Cena 5,— dol' MATI, DOMOVINA, BOG — Pesmi Ludvika Ceglarja. Cena 2,— dol. mitli '■■ji-' V (THOUGHTS) — Religious and Cultural Month|y jn Slovenian Language - Informatik1 mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji + Ustanovljen (Establish' ed) leta 1952 + Published by Slovenian Franciscan FatherS in Australia - Izdajajo slovenski frančiškani v Avstr3' liji + Urejuje in upravlja (Edltorand Manager) FR. BASIL A. VALENTINE, O.F.M., M.B.E., BARAGA HOUS^' 19 ABECKETT ST. K E W, VIC. 3101 Tel.: (03) 861 7787 Poštni naslov: MISLI, P.O.BOX 197, K E W, VlC* 3101 + Naročnina za leto 1985 (Subscription) S 7. — , izven Avstralije (Overseas) S l 3. —» letalsko s posebnim &°' govorom. — Naročnina se plačuje vnaprej — Poverjeništvo MISLI imajo vsa slovenska verska središča v Avstralk + Rokopisov ne vračamo — Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema - Za članke objavljene s podpisom govarja pisec sam + Stava in priprava strani (Typing and |ay-out); MISLI, 19 A'Beckett Street, Kew, Vic..3l01 Tisk (Printing). Distinction Printing, 164 Victoria Street, Brunsvvlck, Victoria 3101 - Tel. (03)387 ,v,božjo ____ ■ misli m človeške LETNIK 37 -ŠT. 4 APRIL 1988 Tod jn onstran — Ob pismu G. J. v ",Nedelji" - stran 65 Rož, Podjuna, Ziia — pesem Ivan Mikula - stran 66 Dr. Ivan Mikula se je poslovil — P. Valerijan — stran 67 Vtisi s Tabora v Melbournu - Cvetko Falež - stran 69 Protestno sporočilo s Tabora avstrijskemu kanclerju — stran 70 Slovesna izjava Tabora — stran 71 V dveh stoletjih ... — Začetek in rast kat. Cerkve v Avstraliji — P. Ciril - stran 72 Korak naprej z našim Domom počitka Z. H. — stran 74 1? središča sv. Cirila in Metoda, Melbourne — P. Bazilij — stran 76 Izpod Triglava — stran 78 Žena v Svetem pismu /Materinstvo/ — P. Tone — stran 80 središča si'. Rafaela, Sydney — P. Valerijan — stran 82 Novi misijonski list — stran 84 Premakljivi svečnik — roman — Lojze Kozar — stran 85 Naše nabirke — stran 85 Tolstoyeva zadeva... — stran 87 Središče sv. Družine, Adelaide — P. Janez — stran 89 Z vseh vetrov —stran 90 Kotiček naših mladih — stran 92 Križem avstralske Slovenije — stran 93 Smeh je najboljše zdravilo brez recepta.. . — stran 96 v____________________________________j TOD IN ONSTRfiN NA prvem Slovenskem taboru v Melbournu, ki je videl zastopnike naših \tevilnih društev širne Avstralije in vsaj za nekaj uric združil toliko rojakov, smo se na pobudo prirediteljev pridružili našim ostalim organizacijam Slovenije v svetu: odposlali smo protestno pismo Avstriji ter s tem pokazali svojo solidarnost bratom in sestram v zamejstvu v njih boju za osnovne človeške pravice. Lepo in prav — težko bi se našel med nami rojak, ki bi ne soglašal. Rad pa bi zamisli, ki je dala našemu Taboru tako odličen pečat, dodal Še nekaj v dopolnilo. V NEDELJI, ki izhaja kot cerkveni tednik koroških Slovencev v Celovcu, sem v osmi letošnji številki z dne 21. februarja letos med Pismi bralcev našel tudi pismo, ki je v uredništvo priromalo iz matične domovine. Naslov ima ŽIVLJENJE TOD IN ONSTRAN MEJE, podpisan pa je za javnost z začetnicama G. J. Takole se glasi: “NaNedeljo sem naročen, ker me zanimajo vesti iz življenja Cerkve, v kakšnih razmerah in kako živi in kako delujejo njena verska občestva v Avstriji, pa'tudi drugod po svetu. V Nedelji pa najdem tudi prispevke, ki obravnavajo narodnostni položaj in jezikovno vprašanje slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Občudujem zavest vas zamejskih Slovencev, vašo odločnost in vaš pogum. V tem oziru vam Slovenci iz domovine dajemo vso moralno podporo. Prav pa bi bilo, da se slovenski rojaki, ki živite onkraj meje, tudi zavedate dejstva, da neenakopravnost in zapostavljanje ter vse krivice, ki jih vi občutite v narodnostnem oziru, mi Slovenci v domovini okušamo in doživljamo v verskem oziru, in to že vel desetletij. Pa tudi v narodnostnem oziru ne bo v bodoče položaj nič več zavidljiv zaradi vse večjega števila priseljencev — iz drugih republik. Kljub temu, da je enakopravnost po ustavi zajamčena, je v vsakodnevni praksi čisto drugače. Tako kot si oblasti v Avstriji prizadevajo, da bi bilo čim manj slovenske manjšine v državi, tako se naše oblasti že desetletja vneto trudijo, da bi bilo v naši domovini čim manj članov Cerkve oziroma čim manj verujočih. V ta namen, oziroma s tem namenom je bilo izvedeno mnogo najrazličnejših ukrepov, od odprave verouka iz šol in ukinitve vseh krščanskih praznikov pa do prepovedi vsake katoliške dobrodelne organizacije in še marsikaj drugega. Kako bi se na prim. vi počutili, če bi na sam božič morali TRUPLO potrebuje poštenega oblačila, duša pa zgovornega jezika. Vi skrbite svoje telo lepo oblačiti — ali bodete pozabili preskrbeti svoji duši poštenega govorjenja? TVOJA beseda naj bo nova in mlada, da bo mikavna. Staro resnico omladi z novimi barvami ter ji novo stran odkrij, nov plašč ogrni, naj domišljijo prime, razum prešine in srce ogreje. Vedno besedo mladi-ti lahko ni, le bistra glava ve vsako reč tako okrasiti, kakor bi ljudem nova bila. SLOVENSKI besedi je pa tudi duhovnega olja in mazila treba, to je tiste skrivne, znotranje duhovne moči, ki milo oživlja in ogreva naša srca kakor pohlevni dež naše žitno polje in vinske gorice. NE pikaj in ne lizaj, povej pa vsakemu, kar mu gre, toda po meri in spodobno! /A.M.Slomšek o našem jeziku/ na delo? Zato menim, da smo kot Slovenci in kot kristjani dolini drug drugega moralno podpirati, da bomo laže zdržali vse pritiske. Iz tega razloga tudi Slovenci v matični domovini radi prisluhnemo slovenskimradijskim, občasno pa tudi televizijskim oddajam iz Avstrije, posebno Se za krščanske praznike, ker pač takih, zlasti pa verskih in prazničnih oddaj, pri nas nimamo. Lepe praznične oddaje in programi pa nam pomagajo ohranjati stara krščanska izročila. Kakor vidite, smo tudi mi v matični domovini kakor vi v zamejstvu v težavnem položaju, zato je še toliko bolj potrebno in nujno, da se med seboj podpiramo in si pomagamo, da ohranimo tako sveto vero kakor materin jezik, kakor uti svetniški škof Slomšek: ‘Sveta vera bodi vam luč, materin jezik pa ključ do prave zveličavne omike. ’ Lep pozdrav vsem bralcem kakor tudi uredništvu Nedelje!” Tako objavljeno pismo, ki je dovolj zgovorno in jasno pove, zakaj sem ga objavil tudi v MISLIH. Bojimo se za narod in njegov obstoj. Vidimo eno nevarnost in ji skušamo odpo-moči, pa molčimo ob drugi ter hočemo biti slepi in gluhi. . ■ Se vam ne zdi, da bi lahko za narod dosegli mnogo več, Če bi bili dosledni? ROŽ, PODJUNA, ZlLA Rož, Podjuna, Zila, venec treh dolin, moja domovina, narod moj trpin. Ti družica moja, dom moj in moj rod, ko bom truden boja, bodi mi še grob. Rož, Podjuna, ZHa, nagelj, rožmarin, v sveti zemlji sniva tvoj slovenski sin. IVAN Ml KUL A še kot študent Znani koroški motiv: Stoletno znamenje ob Baškem jezeru, blizu rojstnega kraja dr. Mikula Dr« Mi kul a se je poslovil V PETEK dne 8. aprila 1988 je sklenil svoje zemelj-sk° življenje starosta slovenskih dušnih pastirjev v Avstraliji DR. IVAN MIKULA. Zadnji dve leti je preživel *e ves betežen v domu za ostarele duhovnike St. John ^ianney Villa, Randvvick, ki ga oskrbujejo redovnice *-'ttle Sisters of the Poor. Ti dve leti sta bili zanj čas Preizkušnje: poleg tega, da je veliko trpel ob telesnem hiranju, je zelo pogrešal slovenske družbe, s katero je bil tako tesno povezan vseh 36 let svojega dušnopa-st|rskega delovanja v Avstraliji. Dr. Ivan Mikula je bil rojen 29. oktobra 1904 v Lo-Cah ob Baškem jezeru na Koroškem. Po končani sred-PJ' šoli je vstopil v celovško bogoslovje. V tistih letih le tudi pesnikova! in gotovo je ena njegovih najbolj °bčutenih pesmi “Rož, Podjuna, Zila", ki jo je kasne-)e uglasbil Pavel Kernjak in je skoraj ponarodela. Predstojniki so kmalu spoznali Ivanovo nadarjenost, zato so ga poslali na študij v Rim, kjer je bil štu-ent Gregorijanske univerze, stanoval pa je v kolegiju v ernianiku. Bil je sošolec poznejšega zagrebškega nadškofa kardinala Stepinca in številnih drugih kasnejših Osebnosti v vodstvu Cerkve. V Rimu je promoviral za oktorja filozofije, nato pa je nadaljeval bogoslovne ■“tudije in bil 29. junija 1932 v celovški stolnici poučen v mašnika. Posvetil ga je celovški škof Adam efter, pri novi maši v rojstni župniji pa mu je pridi-^al njegov koroški rojak, ljubljanski mučeniški škof r- Gregorij Rožman. Dr. Mikula je najprej kaplanoval v Železni Kapli in ^ Borovljah, nato je bil šest let župni upravitelj v Slonjem Plajberku, končno pa je postal župnik v Hodišah se j, ob Vrbskem jezeru. Tu je ostal do leta 1952, ko _ le odločil za delo med izseljenci in se odpovedal 195°^'' ^ ro(^ne ^oro^e se je poslovil 9. avgusta "Ne? ter na praznik Marijinega vndbovzetja na ladji Ptunia" odplul proti Avstraliji. V Sydney je pri- 1------r------ -.—..j.. - J«- ■ ■ I. a 13. septembra. Določen je bil za West Avstra-J° in se je na poti v Perth najprej ustavil med rojaki atih rudnikov v Kargoorlie. V Zapadni Avstraliji ^ deloval do leta 1957, ko je na željo p. Bernarda vr'se| na pomoč v Sydney. Od tu je obiskoval rojake k /'žnjih in daljnih naselbinah. Možje in fantje, ki so Sn' °k 9rat^nj' hidrocentrale številno zaposleni v ^°Wy Mountains, se še hvaležno spominjajo njego-obiskov. Enako mnoge osamljene slovenske dru-ne- ki žive daleč od naših središč. Dr. Mikula je bil pravi "večni popotnik", kot smo ga imenovali. Bil je več na cesti kot doma in razdalje mu niso nič pomenile. Vozil se je z vlakom ali avtobusom, pa tudi na cesti ustavljal vozila, če je bilo bolj priročno, preko krajših razdalj od družine do družine pa so mu radi pomagali rojaki. Glede slovenskih maš se ni hotel vezati na določen spored, kot ga imamo po verskih središčih in rednih obiskih večjih naselbin. Tudi svojih obiskov običajno ni napovedoval. Je pa zato rojake, kamor in kadar je prišel, še bolj presenetil in razveselil. Samo Bog ve, koliko dobrega je dr. Mikula storil med našimi ljudmi s temi svojimi potovanji in obiski, ki so mu počasi črpali moči, četudi tega ni hotel nikoli priznati. Leta so tekla in dr. Mikula je praznoval svojo zlato mašo. To slovesnost smo imeli pri Sv. Rafaelu v Sydneyu v nedeljo 25. aprila 1982. Za to izredno priliko se je zbralo kar lepo število rojakov od blizu in daleč — hvaležno so hoteli zlatomašniku povrniti za njegove številne in zveste obiske. Pri tej slovesnosti je jubilant sam pridigal, ker je tako sam želel. Povedal je veliko zanimivega iz svojega pestrega življenja. Ob koncu mašne daritve smo se Bogu zahvalili za vse dobro, kar je delil med nas v dolgih letih zlatomašnikovega duhovniškega delovanja. Zadonela je tudi naša priljubljena "Marija skoz' življenje . . in poleg Zahvalne pesmi zaključila bogoslužje. Potem smo se zbrali k prijetno domačem pikniku na cerkvenem dvorišču, ob dveh popoldne pa imeli v cerkvi pete litanije Matere božje in blagoslov z Najsvetejšim. Nekaj let kasneje je zlatomašnik dr. Mikula utrpel srčni napad, od katerega se ni več opomogel. Zdravje je stalno nazadovalo. Vendar je še kljub temu veliko potoval in obiskoval rojake po raznih naselbinah. Ko sem mu previdno svetoval, naj bi več počival in se upokojil, sem ga spravil v slabo voljo. "Bog bo naredil pokoj!" mi je skoraj jezno odgovoril. Pred dvema letoma je le nerad privolil, da gre v dom za ostarele duhovnike, kjer je imel vso potrebno oskrbo. A pri slehernem obisku je bil vidno slabši in izgubljal je tudi spomin. P. Ciril ga je obiskal zadnjikrat v tednu pred cvetno nedeljo. Bil je že tako slab, da ni več odgovarjal na njegova vprašanja. Le ko je p. Ciril odhajal in ga pozdravil s "Hvaljen Jezus", je dr. Mikula nepričakovano odzdravil s krepkim "Amen!" V kolikor nam je znano, je bila to njegova zadnja glasno izgovorjena beseda, zadnji Amen. Pokojnikovo truplo je bilo prepeljano v slovensko cerkev sv. Rafaela v Merrylandsu (Sydney) v torek 12. aprila. Zvečer ob sedmih je bila ob odprti krsti opravljena sveta maša zadušnica, pri kateri je prepeval naš mešani zbor, pridigal pa p. Ciril. Pri pridigi smo na zvočnem traku poslušali tudi dr. Mikulovo pesem "Rož, Podjuna, Žita", ki je s svojo otožno vsebino in melodijo marsikoga prisotnega ganila do solz. Pogrebna maša je bila opravljena naslednji dan, v sredo 13. aprila ob pol dveh popoldne pravtako v na- ši cerkvi. Bivši sydneyski nadškof kardinal Freeman, ki živi v istem domu za ostarele duhovnike kot je živel dr. Mikula, se je dan prej najavil, a žal ni mogel priti. Glavni mašnik je bil pomožni škof John Heaps, ki je nadškofijski vikar za novonaseljence. Z njim nas je somaševalo še trideset duhovnikov raznih narodnosti. Cerkev je bila nabito polna. Sprejel sem nalogo, da sem se od pokojnika poslovil z nagovorom v angleščini in slovenščini. Molitve ob krsti je opravil škof. Maši je sledila zasebna upepelitev v Rookvvoodu, kamor so pospremili krsto in v kapeli krematorija zmolili pogrebne molitve patri Bazilij, Ciril in Tone-Dr. Mikula je sam izrazil željo za upepelitev, pepel pa naj bi bil poslan v njegov rojstni kraj in pokopan v grob k njegovim staršem. Ta želja bo izpolnjena. Ko bo žara z njegovim pepelom prispela domov, bodo v njegovi domači farni cerkvi opravili mašo zadušnico ob navzočnosti njegovih dveh še živečih sester, ostale' ga sorodstva in koroških prijateljev ter znancev. Njegove zemske ostanke bo sprejel grob staršev, kjer bodo na domačem pokopališču čakali vstajenja. Počivaj v miru, dragi doktor Mikula! In še enkrat v imenu vseh avstralskih rojakov hvala za vse, kar s' nam dobrega storil v dolgih letih med nami! P. VALERIJAN %!l v # ' - r. =»->r rf3 -4 ->-! p «* pr "Učeče se mladine danes ne priganjajo več toliko k latinščini kakor k izbrani nemščini. O, ko bi se toliko oprijela tudi prave kranjščine, zakaj po končanih šolah bo morala v tem jeziku skrbeti za svojo in drugih blaginjo in korist! To smo zanemarili; zato ni nič čudnega, da nas tujci v naši deželi zasmehujejo in nas imenujejo jezikovne tatove, češ da nam manjka domačih besed in si jih moramo izposojati od drugod; zato ni čudno, da se v tujih krajih svojega jezika sramujemo; kadar se pa vrnemo domov, se kažemo, da smo svoj materin jezik popolnoma pozabili. Ne sramujmo se svojega materinega jezika, ljubi rojakil Saj ni tako slab, kakor si mislite!" Tako je v predgovoru "Kranjske gramatike" že leta 1768 opominjal in rotil svoj slovenski narod pisatelj in slovničar, redovnik o. Marko Pohlin (1735 — 1801), pri čemer mu pomeni "kranjščina" seveda slovenščino. Gornji opomin prav tako in še bolj velja nam! VTISI S TABORA Kakršne je odnesel s tabora, take nam jih posreduje eden canberrskih gostov. Mlajšemu povojnemu rodu je res nemogoče ve-^eti, kaj naj pričakuje na prvem slovenskem taboru v ^vstraliji. Ko smo se v petek 11. marca zvečer navu-Seni odpravljali na potovanje, in takih je bilo že več, Srno se vsaj nekateri spraševali, kaj bo v ozadju te 2godovinsko tako pomembne besede “tabor”. Če f(mem zopet vplesti mišljenje povojnega begunca: kak miting” ali celo “piknik” bi mu bila bolj znana be-feda. Moj namen ni navajati dogodke ali potek doga-■|anj, to bodo gotovo v obilni meri prinesli društveni isti in vestniki. Vprašujem se, v koliko je velika nalo-ki so si jo zadali organizatorji prireditve, bila dosežena. Brez dvoma seje velika požrtvovalnost ljudi opazila takoj, ko smo zavili na stransko pot, proti domu Pla-nice- Tudi prijaznosti in gostoljubja ni manjkalo. Ce- 0 opravičevanje za slabo vreme ali kakšno drugo po-rnanjkljivost je bilo nepotrebno, saj vemo, daje vreme takšno, kakršno pač je. Hitro in izvrstno postrežen ZaJtrk nam je takoj dokazal, da je vse v zvestih in rbnih rokah in da smo prišli na pravo mesto. Sveta maša v društveni dvorani, ob lepem številu Pnsotnih, s krasnim ljudskim petjem, pred nadvse Kusno pripravljenim oltarjem, je dvigala zanos in pri-Cakovanje. Pridiga patra Bazilija nam je dala vpogled ta skrivnosten dan, dala tudi dobrih navodil in na-P.otkov — in okrepčani z duhovno hrano smo se napo- tili na otvoritev, uradno otvoritev tabora. . nit misli prekinjam, se opravičujem. Čestitati ® im organizatorjem, da so priredili tabor pod sloven- 0 narodno zastavo, kar morda ni tako važnega zgo-vmskega ali kulturnega pomena kot je važno iz tranjih, čustvenih razlogov. Vem, nekateri so na- j avili poskus, da se izobesijo zastave z zvezdo, češ da to danes priznani simboli. A slovenska zastava kot arodni simbol je bila izbrana že leta 1848, poznana že nekaj desetletij prej, in ostala vsem celo stoletje ^jemljiva brez zvezde. Ko je imela katoliška stran-^ v našem narodu izključno večino, ni skušala vsiliti darZaS*aV° ^r^a’ se t° dela danes z zvezdo. Ven-moramo čestitati društvu Jadran, ker je odlok ve-, ne sPrejelo in sodelovalo pod zastavo, ki je lahko eJemljiva vsem Slovencem: v matični domovini, v ejstvu in po svetu. Lepo predstavljeni narodni ple-j ’ ^ikavna domača in tudi izvrstna glasba, recitacije ^ eklamacije — vse je želo naše priznanje. Odlična šen03’ ^°^r0 organizirano športno tekmovanje, uspe- 1 Ples, prav vse je vredno pohvale. Namenoma pa r aJarn vrhunec dogajanj med zadnjim. Razstave rtih del. slik in vsega narodnega blaga ter predvsem nastope pevskih zborov in skupin. Kakšen užitek in zadoščenje! Še kak tak dan si želimo in če Bog da, se bomo zopet odzvali vabilu. Ker pa je znano, da vsak kdor dela, dela tudi napake, sem prihranil taiste za zadnje. Ne zato, da bi grajal, saj je bilo vsega dovolj, da bi lahko le hvalil. Ne grajati, ampak izboljšati je namen mojega pisanja. Nič se ni omenjalo taborov za časa mojega šolanja v povojni domovini. Prepričan sem, da so na splošno nameni, potek in uspehi taborov malo znani. Vendar ima vsaka prireditev, vsaj imeti bi morala, svoj namen. Res je, na našem taboru se je govorilo o posredovanju naše omike, naše besede mladini. Toda kolikokrat smo zaploskali, kolikokrat smo vihteli klobuke, kolikokrat smo dodajali živio-klice? Kje gromoviti vzkliki in kje končno vzdušje ob spoznanju, da se je nekaj premaknilo, da smo uspeli? Svečana otvoritev, ki jo je ohladil mrzel dež, nam žal ni dala vrhunca, ki smo ga upravičeno pričakovali. Ni nam dala govornikov: Vošnjaka, Zarnika, Rajiča, Preloga. . . ne Kreka, ne Korošca, niti Kocbeka ali Smoleta. . . Želel sem sestaviti tak govor, ki bi bil za tako svečanost potreben. Dolg bi moral biti tak govor, učen, predvsem pa dalekoviden. Kdo neki bi ga bral? Tukaj bom nanizal le nekaj misli za tak govor. Mladina, uči se^slovensko, kajti na obzorju je dan, ko bodo tvoji starši želeli videti srečo, kjer si Slovenec jemlje demokracijo in svobodo sam! Nihče jim tega ne bo meril. Hoteli boste z njimi. Prisluhnite mladini v matični domovini, ki je bila izšolana, da jamči prihodnost marksizmu v Sloveniji, a je spregledala in prepoznala laž. Kliče nas k vstaji, zahteva svobodo, zahteva demokracijo, zahteva resnico. Kaže nam pot, kjer si usodo narod kuje sam. Sam, ne v jugosloven-stvu, ne v internacionaliziral. Ljubimo drugega kot sami sebe, toda ne bolj, le enako druge kot sebe. Naša prva naloga mora biti blaginja lastnega rodu, šele potem smo dolžni dvigniti obzorje. Odpovejmo se materializmu, delajmo za slavo in ugled naroda, žrtvujmo se za našo rast, za rast mladine in našo bodočnost. Zahtevajmo voditeljev — pogumnih, nazornih, moralnih, vzglednih. Nekaj smo jih že zapazili. Bojan Štih, Spomenka Hribar in drugi v Reviji 57, v Katedri, v Mladini se oglašajo. Da je komunizem v 20. stoletju hujša oblika kot fevdalizem, sije upala natisniti Mladina v Ljubljani, letos 28. januarja. Povejmo to tudi našim valptom in biričem. Še zdaj. ko čivka že vsak ptič po Sloveniji, da sta za narod jugoslovenstvo in marksizem poguba, nas tukaj bičajo z ambasadorji in konzuli ter nam vsiljujejo JAT in režimsko Matico. Narod ne rabi izbrancev in izkoriščevalcev. Dovolj je izkoriščevanja brata po komunistu. Domovina, ki ima izvoljence na račun zavrženih, je mačeha. Nihče ne sme imeti predpravic, še več, oškodovani morajo biti zaščiteni in zadnje moramo sprejeti v naše vrste. Katerim se je delala in se še dela krivica, ta ista se jim mora popraviti. Nihče naj ne izrablja politike, se dela važnega in vplivnega, ko služi nečloveškemu režimu, ko so istočasno zavrženi, blateni in zapostavljeni naši sobratje, slovenski rodoljubi. — Takšne naj bi bile misli govornika na taboru. Morda bi nam dale vedeti, da nekateri ne ravnamo pfav, toda misli bi bile plodne in sedanje. Še enkrat čestitke voditeljem tabora. Ker ste sprejeli Spomenico v podporo slovenskim Korošcem, ko ječijo pod nacističnim pritiskom, pa tudi odklonili hlinjenje režimu, ki ni imel nikakršne zasluge pri vaših naporih, ste dokazali, da ste z narodom. Agentom in priganjačem ste pa dokazali, da narod v izseljenstvu posredovalcev ne rabi. Avtobus je že čakal, noč se je bližala in zopet smo si stiskali roke in mahali v pozdrav. Morda smo bili prikrajšani za sklepni vrhunec, ki bi nam dal čutiti, da smo dosegli nekaj odločnega, usodnega, vzvišenega za naš narod. Hvala vsem in za vse. Če kot skupnost nismo dosegli vsega, kar smo želeli — kot posamezniki smo vsekakor odšli zadovoljni. CVETKO FALEŽ Viktorijski minister za etnične zadeve Peter Spyker govori na Taboru S TABORA v Melbournu je bilo v podporo našim zamejskim bratom in sestram na Koroškem, ki prav zdaj vodijo borbo za svoje pravice glede šolstva, poslano avstrijskim oblastem protestno sporočilo. V slovenščini se glasi: Bundeskanzler Dr. Franz Vranitzky, Ballhauspl. 2, Vienna 1014, Austria Spoštovani gospod zvezni kancler! Avstralski Slovenci se pridružujemo upravičenim željam Koroških Slovencev, da se ne uvedejo jezikovno ločene šole. Apeliramo im Vas, gospod kancler, da v interesu mirnega ter uspešnega sožitja obeh narodnosti zavrnete ali spremenite predlagano šolsko reformo tako, da bo ostal pouk dvojezičen. Z globokim spoštovanjem -Melbourne, 16. tnarca 1988. Peter Mandelj, predsednik | i Del udeležencev 1*abora, zbran Pred °drom na Prostem SLBVESNfl IZdflVfl prvega SLOVENSKEGA TABORA V AVSTRALIJI Predstavniki slovenskih društev ter slovenski kulturni delavci v Avstraliji, zbrani na prvem Slovenskem ta-°ru v Avstraliji, na zemljišču Slovenskega društva “Planica — Springvale” v Melbournu, Victoria, na 12. in 13. tT*arca 1988, izjavljamo sledeče: Avstralski Slovenci, ki smo se v velikem številu zbrali v Melbournu, se pridružujemo vsem onim prebivalcem Avstralije, ki se letos s ponosom spominjajo dogodka pred 200 leti, ko seje s prihodom Evropejcev na ta konti-nent postavil temeljni kamen nove avstralske skupnosti, kateri pripadamo tudi mi — avstralski Slovenci. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo v tej prisvojeni domovini v veliki meri dosegli to, kar smo iskali: zado-vo,jivo raven življenja, kije možna le v okviru svobodnega udejstvovanja na ekonomskem, socialnem, narodno-str>o-kuitumem in političnem polju. Skupaj z ostalimi etničnimi skupnostmi nam je dana možnost, da naše 0yenske tradicije neovirano razvijamo v okviru multikulturnega ustroja Avstralije. Kljub temu, da sta naša lojalnost do Avstralije in zavest, da smo enakopravni del njenega prebivalstva, neovr-dejstvi, smo čustveno še vedno povezani z vsem, kar je slovenskega. Prav zato so naša društva sklenila, a bodo še bolj temeljito sodelovala z namenom, da s skupnim udejstvovanjem poudarimo in utrdimo samo-stojno slovensko prisotnost v multikulturnem mozaiku Avstralije. Istočasno vabimo rojake, kjerkoli se nahajajo v svetu, da z medsebojnim razumevanjem in zaupanjem pre-m°stijo vrzeli, ki jih morda še dele, ter vskladijo vse svoje delovanje v smer, ki bi zagotovila Sloveniji v svetu PnPadajočo ji identiteto. Slovenski narod se je od svojega prvega množičnega nastopa na taboru v Ljutomeru, katerega 120-letnico Poslavljamo danes v Avstraliji, s svojo pridnostjo in delovno zmožnostjo ter s svojimi kulturnimi in športnimi 'Pehi postavil v vrsto drugih razvitih narodov. T°da navzlic temu je ime “Slovenija” v svetovni javnosti nezadostno poznano in upoštevano. Še vse preveč n Avenija istoveti samo kot del Balkana in Jugoslavije. Celo v naši rodni domovini morajo Slovenci nepresta-0 paziti, da obdrže vrednote, ki so si jih s težkimi žrtvami pridobili v zadnjih stodvajsetih letih in ki jim po naravnih zakonih pripadajo. Mi Slovenci v zdomstvu in zamejstvu smo dolžni doprinesti svoj delež k prizadevanju za utrditev slovenskega ena. Zato se slovenska društva v Avstraliji povezujemo v skupnem delu za ohranitev naših tradicij in običa-v ter slovenskega jezika in kulture. Pozivamo vse rojake po svetu, da uberejo isto pot, tako da bo prišlo do dejstva, ko bomo z enim glasom go- 1 ‘n skupno delovali v splošno korist slovenstva. I V dveh 1 /toletjih Začetek in rast katoliške Cerkve v A vstraliji • • • Pripoveduje P. CIRIL DAN 26. januarja 1988 je bil v Avstraliji prazničen dan, kot že dolgo ne. Ljudstvo pete celine je ob pravljičnem prihodu velikih jadrnic v sydneyski zaliv podoživljalo dogodke izpred dvestotih let, ko je 26. januarja 1788 kapitan Arthur Phillip v Sydney Cove zasadil drog in razobesil angleško zastavo. Tako je ustanovil novo angleško kolonijo, ki jo je imenoval Novi Južni Wales, sam pa postal njen prvi guverner. Toda ta najstarejša celina ima v resnici tudi več zgodovine. Že 40. 000 let jo naseljujejo Aborigeni, ki naj bi prišli sem z otokov Tihega oceana. Za angleški prihod v ta kos sveta ima seveda največ zaslug kapitan James Cook, ki se je s svojo ladjo Endeavour odpravil na iskanje “Velike južne dežele”. In res, 19. aprila 1770 je zasidral svojo ladjo naj najboli vzhodni točki današnje Viktorije, ki jo je Cook poimenoval Point Hicks. Dne 28. aprila istega leta je kapitan Cook pristal v Botany Bay-u. A Terra Australis — Južna dežela je imela že pred Cookom obiske iz Evrope. Prvi Evropejec, ki je stopil na to celino, je bila kapitan Willem Jansz: z ladjo Duyfken (Golobček) je marca leta 1606 pristal na zahodni obali polotoka Cape York. Zaradi napada divjakov, kakor je imenoval Aborigene, ki so mu ubili devet mož posadke, je zapustil kopno. Toda čez dvanajst let je z ladjo Mauritius spet zajadral in pristal na severu West Cape polotoka. Za njim je to Južno deželo obiskalo še več nizozemskih ekspedicij, celini pa so dali ime Nova Holandija. Tako jo v svojih zapisih imenuje tudi kapitan Cook. Toda za to daljno zemljo, “za katero ve samo Bog. ali je otok ali celina” (tako je zapisal kapitan Haevick Claeszoon leta 1618 na ladji Zeevvolf), se v EvrOpi niso zanimali. Za Angleže je postala zanimiva po končani Cookovi odisejadi — zanimiva kot nova kolonija, v katero so začeli pošiljati kaznjence. In prvih 750 kaznjencev je prišlo iz Anglije v to deželo januarja 1788 z enajstimi ladjami, ki jim je poveljeval kapitan Arthur Phillip. Približna ocena pravi, da je bil vsaki deseti kaznjenec katoliške vere, pol teh je izhajalo iz Irske. Prva služba božja za vse je bila v nedeljo 3. februarja 1788, ko je anglikanski duhovnik Richard Johnson pridigal pod .velikim drevesom, na mestu, kjer je danes križišče Hunter, Bligh in Castlereagh cest v Sydneyu. Izbral je 115. psalm:“Zaupal sem v Gospoda, ko sem bil v največji stiski, tudi ko sem rekel v svojem strahu: Vsak človek me lahko prevara. Kaj naj povrnem Gospodu za vse dobro, kar mi je storil? ” Nekateri so se že takrat spraševali, če ne bi bil bolj primeren četrti verz 136. psalma: “Kako naj bi pel' Gospodovo pesem v tuji deželi? ” Tudi sam duhovnik Johnson je tako čutil, toda ni se predal čustvom. Od vlade skoraj ni bilo nikakršne pomoči. Leta 1791 seje srečal s katoliškim duhovnikom, kije obiskal Sydney s španskimi ladjami. Ta se je čudil, da kolonija, majhna in Bogu za hrbtom, nima cerkve. “Katoličani”, je dejal duhovnik Johnsonu, “bi si zadali kot prvo nalogo gradnjo cerkve.” Prav to srečanje s katoliškim duhovnikom je ministra Richarda Johnsona opogumilo, da je sam na svoje stroške zgradil prvo kapelo. Prizor z dneva, o katerem govori začetek našega članka:vrsta ladij na jadra prihaja v zaliv Sydneya Tale spomenik v Sydneyu, na križišču treh cest: Hunter, Bligh in Castlereagh, nam še danes kaže kraj, kjer je bilo pred 200 leti prvo bogoslužje na avstralski celini. Drevesa pa seveda ni več . . . A kaznjenci so mu jo zažgali v znamenje protesta, ker So bili cerkveni shodi obvezni. Vendar je Johnson v tem trdem in težkem Gospodovem kamnolomu vztrajal do leta 1800, ko se je s svojo družino vrnil v An-§l>jo. Umrl je 13. marca 1827, star 74 let. Katoliški kaznjenci, ki so bili pri Jahnsonovi prvi službi božji, niso hoteli biti povsem odvisni od njega k°t anglikanskega ministra. Kajti s seboj so takorekoč s svojo prtljago prinesli vero, ki je bila še kako irsko obarvana: tradicionalna vernost, družinska pobožnost ln nekaj magije, prepletene s keltsko mitologijo. Tako nekaj desetletij ohranjali vernost brez duhovnika. 1°rnariški zdravnik Peter Cunningham, ki je petkrat 6Premljal kaznjence iz Anglije v Sydney,je zapisal, je prava znamenja vernosti videl le pri katoliških kaznjencih. Ti so molili, se križali, nekateri so imeli s Seboj molitvenike in rožne vence. Molitveniki, ki so !lrn jih dali na pot duhovniki, so postali pomembna stvar v njihovem verskem življenju: v daljni divjini so bili duhovnik, oltar in žrtev — je zapisal nek opa-z°valec. Ob nedeljah so se verniki sestajali in skupno molili. y prvih letih obstoja Zahodne Avstralije je živel v užini naselja Albany irski katoličan Lavvrence f|°°ney. Zelo je trpel, ker na tisoče milj naokrog ni iIq duhovnika. Zato se je vsako nedeljo povzpel na Vrh hriba Mount Clarence in je tam zmolil rožni ve-nec ter prosil Boga za milost svete maše. Poklonil se Je proti zahodu in se v duhu združil s katoličani Irske, ki so imeli mašo. Ker ni bilo katoliških duhovnikov, so se našli neka-en laiki, ki so poskrbeli za duhovno vodstvo verni-ov. Na Norfolk Island-u je bil med kaznjenci nekda-jJJ1 semeniščnik in je postal neke vrste katehet. V ydneyu je kamnosek James Dempsey, karmeličan-tretjerednik, z molitvijo spremljal umirajoče. Ob nedeljah popoldne so se zbirali in prepevali večernice. Katoliška Cerkev v Avstraliji je bila torej v svojem začetku popolnoma laična, sestavljena — kot bi rekli danes — iz malih občestev. Zaživela pa je in se razcvetela, ker so bile te skupine molitvena občestva. Zadnje štetje prebivalstva nam prinaša podatek, da je katoliška Cerkev v Avstraliji najštevilnejša verska skupnost. Iz skromnega semena a čvrstih korenin je polagoma zrastlo mogočno drevo ... /Nadaljevanje sledi/ / Z. H. NAČRT melbournskega verskega središča, zgraditi na prostornem zemljišču poleg naše cerkvice sv. Cirila in Metoda v Kew Dom počitka — imenoval se bo DOM MATERE ROMANE po pokojni m. Romani, ki je pripeljala sestre v Avstralijo — se je premaknil spet za korak naprej. Končno je bila odobrena prošnja na davčni urad (The Commissioner for Taxation), ki jo je temeljito pripravil g. Marko Zitterschlager, eden požrtvovalnih sodelavcev za uresničitev zamisli Doma počitka. Vsi denarni darovi v naš Sklad so priznani kot izdatki, ki se smejo odbiti od obdavčenih dohodkov darovalca. S to odobritvijo bo mogel vsak darovalec dveh dolaijev in več zmanjšati končni znesek svojih dohodkov, na katerega se računa njegov letni davek. Za vsakih 100 dolaijev, podarjenih za naš Dom počitka, se bo darovalčev davek znižal za najmanj 31 dolaijev, ali 41, ali pa celo za 50 dolaijev — z ozirom na to, v katero davčno skupino pripada. Čim večji bi bil darovalčev davek, tem več se mu bo znižal, ko bo lahko od dohodka odbil celotni dar Domu počitka. Odobritev davčnega urada ne pomeni samo priznanje o pomembnosti in potrebi našega zasnutka, temveč poleg neposredne tudi posredno denarno podporo za uresničitev naših načrtov. Neposredna podpora, ki jo bo nakazal Department of Community Services and Healthje omejena na 660.000 dolaijev in bo izplačana v naš Sklad za gradnjo Doma počitka, čim bomo mogli dokazati, da imamo dovolj lastnih sredstev, ki jih od nas pričakuje država. Po pravilih oblasti — in te odločajo s sto predpisi, kakšna mora biti stavba in kaj mora vsebovati — nam manjka še okrog 300.000 dolarjev (del tega so lahko podpisane obljube resnih darovalcev) lastnih nabirk, da nam pripada tudi državna podpora in končno dovoljenje za začetek zidave. — Podredno podporo pa bodo prejeli darovalci sami v obliki zmanjšanih davčnih bremen. Ta posredna podpora ni omejena. Čim večja je radodarnost in požrtvovalnost naših darovalcev, tem večji bo delež posredne podpore, s katero tudi država prizna njihovo žrtev v korist in dobro slovenski skupnosti. Kot že omenjeno, bo naš Dom počitka uradno imenovan MOTHER ROMANA HOME - DOM MATERE ROMANE - v spomin pokojni m. Romani Toplak, ki se je kljub svoji lepi starosti blizu 80 let odločila priti med Slovence v Avstralijo ter je s seboj pripeljala prvo skupino sester. Frančiškanke Brezmadežne od takrat že nad dvajset let darujejo svoje moči in talente za dobro naše slovenske skupnosti. Dom počitka bo v ponos vsem Slovencem, ki kljub svoji številčni majhnosti so bogati v svoji požrtvovalnosti. Gradbene načrte za Dom počitka je po naših željah in seveda predpisih oblasti izdelal Paul Archibald, priznani arhitekt za domove te vrste. Naš Dom bo imel trideset poedinih sob, da bo zasebnost stanovalcev čimbolj zagotovljena. Petnajst sob bo v pritličju, petnajst v prvem nadstropju. Na vsaki dve sobi pride zasebna kopalnica s straniščem. V primeru zakonskega para jima bo ena soba služila za spalnico, druga bo preurejena v zasebno dnevno sobo. Jedilnica, ki bo služila tudi kot glavna dnevna soba, se bo nahajala v mezzaninu, ki je bil omogočen zaradi rahlo dvigajočega se zemljišča. Pritličje bo imelo poleg moderne kuhinje za vso oskrbo ter sobe za administracijo tudi ostale predpisane prostore za udobno skupno življenje in dodanih bo nekaj rekreacijskih kotičkov za razgovor, igranje namiznih iger ter pripravo kave oz. čaja. Položniku (rampi), ki bo poleg stopnic in dvigala (tega zahtevajo oblasti, četudi se nam za tako malo višino ne zdi potreben) povezavala vse ravni doma, je arhitekt posvetil posebno pozornost. Strokovnost arhitekta se bo zaznala tudi v njegovi izrabi zunanje svetlobe , ki bo napravila notranjost prijetno. Poslopje samo bo krilo 40 odstotkov zemljišča, da tako ni prekoračena od občine predpisana meja, ki je 43 odstotkov. Okrog poslopja bo obilo zelenja in seveda predpisani prostor za gotovo število avtomobilov. Prepričan sem, da si kljub moji pomanjkljivosti strokovnega opisovanja lahko zamislite, kako privlačen , ugoden in domač bo Dom m. Romane vsem, katere bodo leta, zdravje ali pa samota pripeljali v njega zavetje. Po uradnih poročilih bo samo v Viktoriji leta 1991 (torej že čez tri leta!) 519.000 prebivalcev v starosti preko 65 let in njihovo število bo rastlo iz leta v leto. Trenutno ima Viktorija na razpolago približno 34000 postelj za ostarele in onemogle, katere oskrbujejo država, zasebna podjetja in pa razne verske ter druge prostovoljne ustanove. Povprečne cene za tedensko oskrbo se gibajo med 115 do 240 dolaijev, so pa seveda tudi privatna podjetja, kjer bogati iZ' branci plačujejo po 750 ali celo 875 dolaijev teden- Od vsakega izmed nas zavisi, da ne bo-rr'° ostali samo pri na£rtih. Strnimo vse sv°je sile, pa bodo 'ePi načrti kmalu Za nas oživeliI . . . sko. V mnogih teh domov so posamezne sobe redkost _ nadomeščene so s skupnimi spalnicami , ,1 imajo do deset postelj. Preskrba, često kljub viso-kl ceni, mnogokrat ni zadostna. Bojim se, da prej ali slej pride tudi marsikdo izmed ,nas n& vrsto, bodisi ker ostane sam, bodisi ker kljub Jubezni in pripravljenosti domačih ni mogoče po-SVetiti celega dne potrebam enega. Zavest, da se bo- 1110 v takem primeru lahko obrnili na slovenski Dom P°čitka, kjer bo domače osebje v duhu m. Romane ln v krščanski ljubezni skušalo za naše razmere prizmo plačilo olepšati in olajšati večer našega življe-nJa; nam že zdaj odvali kamen skrbi z naših src in src naših dragih, ki se čutijo odgovorne za nas. Uresničitev našega Doma počitka — čeprav si ^°ramo še zagotoviti gradbeno odobrenje mestne-odbora Kevv (ta proces je ravno zdaj v teku) — Mother Romana Home SLOVENSKI DOM POČITKA vendarle zavisi samo od nas. Mislim, da je naša narodna dolžnost, da posnemamo slovenske dobrotnike v bližnji preteklosti: Na treh krajih Melbourna, kakor v Geelongu in pri društvu Albury-Wodonga, so zrastli res lepi Slovenski domovi. Viktorijsko versko središče je dobilo cerkev sv. Cirila in Metoda in dvorano z darovi ter prostovoljnim delom. Z akcijo za Dom počitka so nam dobrotniki doslej omogočili — ne da bi pri tem imeli davčno korist — izplačati zemljišče in vse dosedanje stroške, pa še prihraniti že okrog 700.000 dolarjev gotovine za gradnjo. Potrudimo se za vsoto, ki jo oblasti še pričakujejo od nas, da si tako zagotovimo tudi državno podporo pri naši prepotrebni zamisli! Dragi rojaki, DOM MATERE ROMANE bo naš dom - uresničimo si ga čimpreje! CAR RAFFLE Odbor bodofcega doma počitka ie pripravil SREČOLOV, katerega glavni dobitek bo A V T O . Srečke po p e t dolarjev So na razpolago. Poskusite srečo! Nagrajenec bo izžreban na nedeljo 3. julija 1988 v dvorani našega središča v Kevv. Vehicle Supplied by TOYOTA TICKETS $5.00 EACH Win a New Toyota Corolla Hatchback C.S. Manual 1300 Sedan Value Including On Road Cost $14,960 10.000 Tickets numbered 00001 to 10,000 to be issued Consent No. C4194 of Raffle & Bingo Permits Board given on 6/4/88 for sale of Tickets in Victoria betvveen 3rd May 1988 to 3rd July 1988 Ratfle drawn on 3rd July 1988 at St. Cyril & Methodius Church Hall. 19 ABeckett Street. Kew at 1.00 p.m Results published in Melbourne "Sun" 5/7/88 °n S. ORU * ti {ToD V ' Fr. Basil A. Valentine, O. F. M., Fr. Tone Gorjup, O. F. M., SS. Cyril & Methodius Slovene Mission, Baraga House, 19 A 'Beckett St., Kew, Vic. 3101 Tel.: (03) 861 8118 in (03) 861 7787 Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne Slomšek House, 4 Cameron Ct., Kew, Vic. 3101 Tel.: (03) 861 9874 + Sydneyčani se norčujejo, da imamo v Melbournu trikrat na dan slabo vreme. Za letošnjo veliko noč se je pa le zasukalo: tam kar dva tedna ali še več dež, mi pa vse praznike in še zdaj krasne dneve. Pravo indijansko poletje, kot smo rekli v Ameriki. Zato je bilo tudi velikonočno bogoslužje zelo dobro obiskano in maše na prostem — tako na cvetno nedeljo kot vigilna na velikosobotni večer ter praznična v velikonočnem jutru — res nekaj doživetega. Spovedovanja je bilo kar precej, obhajil zelo veliko. Hvala vsem, ki ste se za praznike potrudili v. Kew tudi od daleč, in posebej vsem, ki ste kakor koli nudili sodelovanje pri pripravah in pri bogoslužju. Seveda smo imeli na veliko soboto zvečer tudi vstajenjsko procesijo — res preprosto, a vendar domačo, ki nas je lahko toplo spomnila na procesije daljnih let v rodnem kraju. In tudi krst smo imeli med bogoslužjem: sedanji predsednik SDM je krščeval svojega prvorojenca, ostali pa smo se ob tem Bogu zahvalili za naš lastni krst. + Velikonočne darilne kuvertice še prihajajo. Doslej se jih je vrnilo 417 s skupno vsoto 7,547.10 dolarjev v podporo in vzdrževanje našega verskega središča. Bog povrni vsem darovalcem! + O Slovenskem taboru, ki ga je priredil Svet vikto-rijskih slovenskih društev na Planici 12. in 13. marca, lahko berete drugje. Tudi pismo avstrijskemu kanclerju za našo Koroško in Slovesna izjava tabora sta v tej številki. Škoda, da sestavljalci Slovesne izjave med polji svobodnega udejstvovanja niso omenili tudi verskega, ki ni nič manj važen kot so ostale človekove pravice. Zahvalim pa naj se tu prirediteljem, da so versko središče povabili za bogoslužje in tako na soboto dopoldne z mašo v dvorani Planice pričeli taborski spored. Najmanj 500 rojakov se je zbralo pred lepo okrašenim odrom z oltarjem in lepo so sodelovali, tudi z ljudskim petjem. Nabirke nisem pričakoval, a prireditelji so jo sami pripravili. Zbrano lepo vsoto 503.10 dolarjev sem z veseljem vpisal v Sklad bodoče- ga Doma počitka. Bog povrni vsem! + O delu za naš Dom počitka m. Romane lahko berete drugje v tej številki. Tu naj omenim, da smo načrte predložili občini Kew, zdaj pa čakamo, da pride naša zadeva na sejo mestnih odbornikov. Vemo, da je že tudi nekaj protestov sosedov, ki so zlasti v Kew žal precej samoljubni in glasni, pa tudi vplivni. Težko bi rekel, da nam lahko preprečijo zidavo, lahko pa seveda našo stvar brez potrebe zavlečejo. Mi pa bi radi čim prej začeli. Vsekakor našo zadevo priporočam vsem v molitev, pa tudi izrekam resno prošnjo po finančni pomoči, o kateri razglablja tudi članek. Vsi darovi se smejo odbiti od letnih davčnih dohodkov, kar bo marsikomu lahko pomagalo pri zmanjšanju davka. Naj tu omenim tudi srečolov avtomobila, za katerega se je okorajžil naš odbor Doma počitka. Sodelujte z nakupom srečk — morda pa prav tebe čaka avto! — in tudi z njih prodajo. Tudi Avstralci in člani drugih narodnosti radi poskušajo srečo. Če se vsi potrudimo, bo s srečolovom naš Sklad pridobil lepo vsoto. + V Marijinem mesecu maju bomo združili šmarnice z vsemi nedeljskimi mašami, čez teden pa jih bomo sproti oznanjali vsako nedeljo. Brali bomo isto šmar-nično berilo kot ga berejo doma. — Večerna maša bo na prvi petek (6. maja), na praznik vnebohoda (četrtek 12. maja) in na torek 24. maja, ko obhajamo praznik Marije Pomagaj. Ne pozabite na predvečer tega dne prižgati doma svečko Mariji v čast ter zmoliti družinsko molitev za naš narod! + Društvo sv. Eme je priredilo velikonočni srečolov (dobitki: košara velikonočnih dobrot, šunka in seveda vinska kapljica), za cvetno nedeljo pa je prodajalo butarice, ki so jih članice z našimi sestrami napravile v petek pred nedeljo. Lepe so bile in hitro jih je tudi zmanjkalo. Za tretjo nedeljo v maju pa Društvo sv. Eme pripravlja piknik, ki se bo pričel takoj po deseti maši. Pravijo, da jedače in pijače ne bo zmanjkalo, pa še kaj bo ostalo za nameček in dobro voljo. Igral nam bo ansambel “Večerni zvon”, kar pomeni, da se bo dalo tudi zavrteti. Pridite, vsi ste iskreno vabljeni! + V teh dneh sta med nami na obisku pri sestrah ge-neralna predstojnica kongregacije frančiškank Brezmadežne, m. Sieglinda Holler iz Graza v Avstriji, a p° rodu iz Brazilije, iz Slovenije pa m. privincialka Alma Pukl. Prišli sta v soboto 9. aprila skupno s s.Francko Žižek, novo moč za naše sydneysko versko središče. Vsem trem izrekamo tudi mi iskreno dobrodošlico! + Dne 19. marca, na praznik sv. Jožefa, sta si v naš' cerkvi obljubila zvestobo Marjan Koroša iz Wantiriia South, ter Tatjana Klančič iz East Burwooda. Marjana sem krstil v Elsternvveeku, nevesto pa v naši kapeli' neKaj let prej pa tudi poročil njune starše. (Kako bi Se °b tem tipkanju ne spomnil, da se zares že staram!) Isti dan — 19. marca — je bila tudi poroka v cerkvi s'/- Klare, Thomastown: Adolf Samsa, sin tamkajšnje ^°venske družine, je dobil za življenjsko družico “eather Jane Cockerell iz Marysville. Dne 16. aprila pa sta se v cerkvi Marije vedne po-m°či v Braybrooku poročila Majda Suzana Špacapan 'n Robert Hartman. Ženin je po starših nemškega ro-u >n je pred poroko sprejel katoliško vero, nevesta Pa Je iz naše znane družine ter je vsa mlada leta pre-Zlvela v raznih aktivnostih mladine našega središča. Mladim parom vse dobre želje na skupno pot! + Krste moramo prihraniti za prihodnjič, ker imamo Zal pokojnih spet vse predolgo vrsto: V torek 15. marca je umrl v svojem avtu, zadet od srčne kapi, VINCENC WEST (KLANŠEK). Pokojnik Je bil rojen 19. marca 1926, Boštanj ob Savi. V Av-stralijo je prišel z mamo in dvema bratoma. Poročil je z Dietrich, nemškega rodu, pred štiridesetimi et|. Pogreb je bil v četrtek 17. marca na pokopališče v Altono, kjer je bilo njegovo truplo upepeljeno. V nedeljo 20. marca se je ANTONIJA ROVTAR z ružino sina Srečka udeležila maše v farni cerkvi v elgrave, ker je sinova hčerka prejela prvo sveto oblilo. Tudi stara mama je šla k obhajilu, a ko se je Vfnila na svoje mesto, se je zgrudila mrtva, zadeta od Sfčne kapi. Kako lepa smrt za kristjana! Nima vsakdo Sreče, da umre v cerkvi in po prejemu obhajila. Iz iste ^erkve smo pokojnico v četrtek 24. marca po pogreb-. maši spremili na pokopališče v Gembrook. Antonija Je bila rojena Tomšič dne 22. aprila 1916, Bač v nežaški fari. V Avstralijo je prišla z možem Davori-!l0.m in dvema otrokoma leta 1959 na “Toscani”. Ne-gJ časa so hišnikovali v prvem Slovenskem domu v .^runswicku. Pokojnica je bila ves čas precej bolehna Je imela hudo domotožje. Zadnja leta je živela kot P°Kojenka sama zase, pogrešala je družbo, obenem ros-fi rac*a zahajala vanjo. Bog jo je na tako lep način osamelosti večera življenja, ki jo je tako skrbel. rešil D ne 23. marca je v bolnišnici v West Footscrayu ^Ijučil SVojj svoje življenje LUDVIK MARCOLA, kije s Jima dvema sinovoma živel v Moonee Pondsu. Pomnik je bil rojen 3. avgusta 1927, Sv. Helena pri Tolmin ^e*ovo 'me Je Miha, matere pa Marija r. Ču-jeri' deU časa je bolehal in bil predčasno upoko- 2več Rožni venec ob krsti smo imeli v torek 29. marca er, pogrebno mašo pa naslednji dan. Sledil je po-re na keilorsko pokopališče. hč^,84 letu starosti je v Geelongu, na domu svoje erke Marice v Belmontu, dne 26. marca v Gospodu ^irno 2 °dk: zaspala MARIJA NEKREP. Že dolge mesece, ar jo je zadela kap, se ni več zavedla ter je bila po-April 1988 polnoma odvisna od drugih. Občudovali smo hčerko, ki se ji je do zadnjega popolnoma posvetila. Pokojnica je bila rojena 16. junija 1903 v Sattleijevi družini v Radencih. Poročila se je v Guštanju. S Francem sta i-mela sedem otrok, od katerih je ena hčerka pokojna, od ostalih pa jih je pet v Avstraliji. Marija je prišla za možem v Nemčijo, leta 1956 pa tudi v Avstralijo,kjer smo moža pokopali leta 1968. Molitev rožnega venca na predvečer, kakor pogrebno mašo 29. marca smo imeli v cerkvi sv. Družine, kjer se je tako rada udeleževala slovenskih maš, dokler je bila še pri moči. Pokopali smo jo v grob pokojnega moža, kije na Eastern Cemetery. Hvaležen sem hčerki, da je izpolnila mamino željo, naj bi dali namesto rož na grob raje v Sklad našega Doma počitka. V spomin pokojnice smo dobili lepo vsoto nad 500 dolarjev — rože, ki ne minejo. ŠTEFAN TRATNJEK seje v ponedeljek 28. marca od svoje družine v Northcote vrnil v Plenty Hospital, kjer je bil - obolel na živcih - že dolga leta, se ni najbolje počutil. Šel je v posteljo, kjer pa gaje kmalu zadela srčna kap. Pokojnik je bil rojen 16. septembra 1941 v Gomilicah v Prekmurju. Leta 1960 je odšel preko meje, iz Avstrije pa naslednje leto v letalom v Avstralijo. Najprej je bil v Baragovem domu. Kasneje je imel s prijateljem avtomobilsko nesrečo, ki mu je zapustila živčni zlom, od katerega se ni več opomogel. Poročil se je z Marijo grškega rodu, pa je morala največ sama poskrbeti za sina in hčerko, da sta se izšolala in dorasla. Vsa leta sem občudoval njeno zvestobo bolnemu možu: odločno je odklanjala ločitev, v katero so jo naravnost silili Štefanovi zdravniki. Ob njegovi krsti smo v naši cerkvi v torek po veliki noči zmolili rožni venec, po pogrebni maši naslednji dan pa je bil pogreb na pokopališče Preston. V Geelongu je umrl LOVRO ŽITKO, v soboto 9. aprila zjutraj zadet od srčne kapi. Rojenje bil 9. avgusta 1909, Selce pri Pivki. Poročil se je s Frančiško Dekleva, vdovo Tomšič iz Ilirske Bistrice. Družina je preko italijanskih taborišč prišla v Avstralijo leta 1959. Najprej so bili v Ballaratu, nato pa vsa leta v Geelongu. Rožni venec je bil v ponedeljek zvečer v cerkvi sv. Tomaža, Norlane, pogreb pa naslednji dan (12. aprila) na Western Cemetery. Vse drage pokojne priporočimo božjemu usmiljenju, njih dragim pa naše iskreno sožalje ob bolečini slovesa! 9 ----------------------O—'i IZPOD TUtGLAVA — -J KONČNO so se le pričela dela, ki bodo razširila cesto na SVETO GORO pri Gorici in bo naše znamenito svetišče Matere božje romarjem lažje dostopno. Bilje res že skrajni čas, saj je bil dostop na vrh Skalnice že tak, da skoraj pešec ni mogel več varno po cesti, kaj šele vozilo. Cestni delavci izravnavajo zlasti ostre ovinke. Ko bo cesta zravnana in razširjena ter serpentine razstreljene, jo bodo delavci zalili tudi z asfaltom. Tudi ta prepotrebna cestna dela spadajo v okvir priprav na visoki jubilej svetogorskih Marijinih prikazovanj, ki se bo začel na veliki šmaren letos, zaključil pa v letu 1990. V spominskih knjigah svetogorskega svetišča je zapisano, da je v letu 1539 Marija naročila pastirici Urški iz Grgarja, naj ji “ljudstvo tukaj hišo zida in milosti prosi”. Verniki so naročilo tudi uresničili in že naslednje leto pričeli z zidavo prve cerkve. Ko je to uničil cesar Jožef II., je 1793 zrastla na sve-togorskem vrhu nova, katero je uničila prva svetovna vojna. Sedanje svetišče je zrastlo v letih 1924-29 in privablja k Mariji poleg Slovencev tudi Italijane in Furlane. Ob pripravah na 450-obletnico božja Mati vabi dobra srca v vrsto darovalcev za dela na cesti, ki vodi do njenega mogočnega prestola na vrhu gore. KOROŠKI KULTURNI DNEVI, imenovani “Slovenci v Avstriji”, so se pričeli v ljubljanskem Cankarjevem domu 17. marca. Njih vsebina so bili pogovori, razstave, koncerti in otroške matineje. Sklepna prireditev “Ponižani in razžaljeni” je bila na predvečer tihe nedelje (19. marca), koncert 22 pesmi zatiranih narodov, ki je bil — po zapisku kritika: “ganljiv pasijon, trpeči Kristusov obraz včeraj in danes in hkrati znamenje edinstvene kulturne prizadevnosti mladih pevcev iz Šentjakoba v Rožu”, v naši zamejski Koroški. Koroški Slovenci v državi Avstriji doživljajo v našem času nov val državnih ukrepov, ki naj bi jim iz-podnesel tla in s separatnim šolstvom zadal novo rano v vedno šibkejše narodno telo. Tudi avstralski Slovenci smo se pridružili ostalim rojakom po svetu s svojim protestnim pismom na avstrijske vladne oblasti. Žal državno vodstvo v matični deželi in Jugoslaviji kaj malo podpira naše zamejske rojake pri njihovem boju za osnovne človekove pravice. V LJUBLJANSKEM “DELU” smo brali 1. marca letos tole zanimivo ugotovitev: “Po neki sociološki analizi je položaj Zveze komunistov v družbi trikrat protisloven: ZK je ključni dejavnik političnega sistema, hkrati pa tudi kritik njegovega delovanja; v družbi pomeni manjšino, obenem pa si stalno prizadeva, da bi izražala težnje večine; izreka se proti kakršnemukoli monopolu v družbi, čeprav je njen vodilni položaj opredeljen celo z ustavo.” LJUBLJANSKI “TELEKS” pa 28. januarja letos poroča tole:“DANAS je objavil rezultate raziskave o položaju, zavesti in obnašanju mlade generacije Jugoslavije. Od 6660 vprašanih jih je 3581 (to bi bilo v odstotkih 53.76 — naša op.) povedalo, da nočejo biti člani ZK. 57% pa jih ne ve, zakaj bi sploh postali člani; v Sloveniji (jih ne ve) 85%. Če je res, da prihodnost partije sloni na mladih, potem ji slabo kaže!” LETOŠNJA turistična sezona v Postojni bo v znamenju 170-letnice odkritja Postojnske jame, ki danes slovi po vsem svetu in privablja vedno nove obiskovalce od vsepovsod. Računajo, da bo jamo letos obiskal0 od 850 do 900 tisoč turistov. Letos bo začetek sezone bogatejši tudi za vrsto novih turističnih objekt°v in za lepo urejeno okolico, ki bo vse bolj privlačila kot pa je lani in prejšnja leta. V SLOVENIJI je bilo ob koncu preteklega leta v družbenem in zasebnem sektorju zaposlenih 870.400 ljudi, kar je 1.3 odstotka več kot leto poprej. Nezap0' slenih je bilo nekaj nad 17.000 ljudi, kar je bilo 54 odstotka več kot pa v enakem obdobju leta 1986. STATISTIČNA PODOBA desetih dni Slovenije ravno okrog letošnje velike noči kaže kaj žalostno sliko. Vrhunec je bil umor župnika Marka Levstika (doma je iz Prečne na Dolenjskem) na župniji Šmarje—Sap-Vlomilec v župnišče ga je ustrelil, ker ga je župnik zalotil pri kraji. Poleg tega so miličniki v teh dneh preiskovali še štiri smrtne nesreče zaradi različnih vzrokov, najdbo trupla neznanega moškega in dve hudi telesni poškodbi. Med ostalimi smrtnimi pr‘" meri je bilo v desetih dneh v Sloveniji sedem samomorov. Nadalje statistika teh desetih dni pove, daje bil° v Sloveniji 172 večjih vlomov in tatvin, 22 večjih požarov, v 145 prometnih nesrečah pa je umrlo deset ljudi, dočim jih je bilo ranjenih 157. S krajev pf°' metne nesreče so zabeležili devet pobegov. Javnim tožilstvom je bilo v teh desetih dneh pr*' javljenih 302 znanih storilcev kaznivih dejanj in 19® neznanih. Skromnih deset dni, pa taka žalostna pestrost v deželi pod Triglavom. Pa ravno okrog praznikov, K* bi morali dati vse drugačno sliko ... KONFERENCA Zveze komunistov Slovenije b° 22. in 23. aprila letos v Ljubljani. Zborovali bod° v C ankaijevem domu, kjer se bo zbralo 421 delegatov in 70 gostov. Nihče ne dvomi, da se bo konferencav prvi vrsti ukvarjala z iskanjem rešitev, ki naj bi bile >zhod iz sedanjega kriznega položaja — “v socializem s človeško, demokratično podobo”, kot pravi poroko. Toda ali bodo rešitve tudi našli? V pogrevanju starih fraz gotovo ne in ravno teh bo na konferenci Padlo obilo. Tam, kjer rešitev je, jo pa nočejo iska- NOTRANJSKE reke se počasi poživljajo in v sPodnjem delu Reke v Vremski dolini že plavajo po- strvi. To je lep dokaz, da se prizadevanja zadnjih let °orestujejo. Seveda bo vzelo še precej časa, da se do-konr Rek eno odpravi madež zanemarjanja narave in bo a znova prišla vsaj v drugi kakovostni razred sionskih voda. PRED ŠESTIMI MESECI so pričeli z največjo cer-veno gradnjo v Mariboru — cerkve na Podbrežju. .^aj so z gradbenimi deli končali in na vrsti so obrtjo1, ki bodo z bakrenimi ploščami stavbo prekrili. a nadaljevanje dela pa je zmanjkalo denarnih sred-ev> zato je resno vprašanje, kdaj bo celotna stavba °nčana in predana bogoslužnim namenom. . Zvonik nove cerkve je visok 33 metrov, cerkev 11113 900 kvadratnih metrov površine, prostor okoli Zv°nika, ki je v središču, pa meri 700 kvadratnih Petrov. P “BEGU MOŽGANOV” smo v zadnji številki pi-sali v mednarodnem merilu, danes pa se naj dotakne-1110 istega problema matične domovine. Po splošnih °Cenah imamo danes Slovenci izven matične domovi-in našega zamejstva približno 600 do 800 vrhuncih strokovnjakov. Poleg njih je odšlo v tujino še tri 0 štirikrat toliko zdravnikov, arhitektov, elektroin-Zenirjev, strojnih inženirjev, fizikov, kemikov, agrono-m°v in drugih. Po verodostojnem poročilu seje samo v letih 1969 — 1973 iz Slovenije v države zahodne.Ev-r°Pe izselilo približno 1400 visoko strokovno uspo-S°bljenih Slovencev in Slovenk, ki jim doma niso pu- lili svobodno dihati. j. ljubljanski “Teleks” temu poročilu dostavlja: “Od-v možganov’ iz Slovenije v tujino pa se še vedno rajno, čeprav tiho in na videz neopazno, nadaljuje, Zadnjem času predvsem na področju računalništva.” SLOVENSKA akademija znanosti in umetnosti se pripravlja na petdesetletnico ustanovitve, ki je bila leta 1938. Hkrati s tem zlatim jubilejem poteka tudi tristo let, odkar je v Ljubljani nastalo prvo znanstveno društvo Societas Unitorum kot Dizmova bratovščina, iz tega pa se je kasneje razvila tudi Akademija delavnih (Academia Operosorum), ki je delovala -med leti 1693 in 1725. Sestavljali so jo pravniki, teologi in pa zdravniki ter je bilo njih znanstveno delo posvečeno zlasti zgodovinskim, umetnostnozgodovinskim in arheološkim vprašanjem. Člani so nam zapustili vrsto rokopisnih del, pa tudi najstarejšo ohranjeno javno znanstveno knjižnico v Ljubljani. V spomin na to znanstveno ustanovo, ki je delovala v prvi dobi našega narodnega prebujenja, bodo med drugim natisnili zbirko zanimivih dokumentov. ZVEZNI sekretar za ljudsko obrambo, Branko Mamula, je v začetku letošnjega februarja obiskal Etiopijo. Ta obisk je napadel slovenski tisk in razkril, da Jugoslavija sklepa z Etiopijo kupčije za orožje, namesto da bi kaj storila z denarno pomočjo ali živili proti lakoti, ki muči uboge Etiopce. Prav državljanska vojna je eden glavnih vzrokov za lakoto, zaradi katere umira v Etiopiji sedem milijonov ljudi. Ljubljanska revija socialistične mladine (Mladina) je zahtevala, da jugoslovanske oblasti uradno pojasnijo, zakaj naj bi bilo politično modro sodelovati vojaško z Etiopijo; in pa kakšno je njih stališče do resolucije OZN, ki je obsodila etiopski napad na Eritrejo. Odgovora seveda ni bi- lo, a proti odgovornemu uredniku Mladine je bila na zahtevo zveznega javnega tožilca vložena tožba “zaradi blatenja jugoslovanske vojske”. Dejstvo je, da gre za kočljivo zadevo. Kljub vsem izjavam o človečnosti, miru med narodi in neuvrščenosti spada Jugoslavija med najvažnejše dobavitelje orožja na svetu. Nobena tajnost ni, da znašajo dohodki Beograda od izvoza orožja letno okrog dve milijardi dolarjev. UMRL JE v Ljubljani dr. Janez Janžekovič, dolgoletni profesor filozofije na teološki fakulteti in eden priznanih slovenskih mislecev, avtor številnih znanstvenih knjig. Doma je bil pri Sv. Marjeti niže Ptuja. V|KTORIJSKIM SLOVENCEM TOBIN BROTHERS funeral direetors North Melbourne 189 Boundary Road, 329 6144 Na uslugo v ČASU ŽALOVANJA Malvern 1382 High Street, 509 4720 Noble Pafk 505 Princes Highway, 546 7860 Frankston 232 Cranbourne Road, 781 2115 Mentone 93 2460 ŽENA V SVETEM PUHU MATERINSTVO “ZAKAJ pravite, da smo mi ubili Kristusa? ” Nobenega očitka ni bilo v njenih očeh, le preprosto vprašanje. Sprejel sem nehoten izziv in tako sva nadaljevala začeti pogovor. Prišla je iz majhnega naselja nedaleč od Betlehema. Doma so jo vzgojili v “pravoverno”Judinjo. Tudi zdaj izpolnjuje verska določila, čeprav je to v spremenjenem okolju precej težje. Pred nekaj meseci se je namreč poročila in skupaj z možem prušla v Avstralijo. Govorila je o svojih starših, o vzgoji, ki so ji jo nudili. “Veš, naše matere so najbolj srečne, ko zagledajo otroke svojih otrok.” Spraševala je o moji materi in o njenih radostih. Ni me povsem razumela, zaslutila pa je, da so pričakovanja nekaterih mater lahko tudi drugačna . . . Resnobnost se dolgo ni umaknila z njenega obraza. Gotovo sta jo zaznamovali dve leti vojaščine, ki jo je morala odslužiti v domovini. Kot da je ena tistih, ki sem jih videl na Masadi ob Mrtvem morju, ko so izrekle vojaško prisego. Ta nenavadna resnobnost je izginila, ko je začela pripovedovali o materah. Tako kot prvi žarki v rosnem jutru razkrijejo nesluteno, se je razživel njen obraz, ko je povedala, da pričakuje otroka. Od nekod se mi je prikradla slika judovskega dekleta, ki hiti k svoji teli v hribe, da ji pove veselo novico . . . Zdaj stoji pred mano žena, v kateri se prebuja materinstvo. Zaslišim: “Moja duša poveličuje . . .” Besed ni /ia njenih ustnicah, izgovarjala jih njeno srce in obličje. + + + Prva žena, ki jo omenjajo svetopisemski pisatelji, se najprej imenuje “možinja”, kasneje pa jo Adam imenuje Eva. Tako jo je imenoval, ker je postala ma- / Useda-\ MOJE SRCE sef^Podu. °d veselja, kajti čutim, da je Bog z menoj. jf'0 SP Gospod je skala.. e opiram. Hrti Se ni, I niKogar ne bojim. Njegovo ime je sveto! Gospod pozna* Ve za njihovo resnično vrednost. „ i$e *~0rn' orožie močnim in šibkim daje moč. Siti nimajo vec^ vdinjajo, da bi ga imeli, j^ medtem ko ga imajo lačni v izobilju. Glejte, žena, ^ 6z otrok, jih rodi, k . medtem ko se mati Svetilnih izsuši. Gospod je tisti' sPet dvigne. ni ^°te9ne iz prahu, da ga posadi med kneze. Bedi nad svoji^ ’ • !9o\,Se'Ja *n *1vale*nost' Samuelove matere Ane em rojstvu/ Prim. 1 Sam 2, 1-11 ti vseh živih (prim. 1 Mz 3, 20). Ime Eva, hebrejsko Havva — lista, ki daje življenje, nakaže eno od noj' bolj značilnih potez ženske narave. Vloga Eve kol žene je glede na skrivnost življa1!0 precej različna od vloge moža. Vsake matere se 1,0 poseben način dotakne angelov pozdrav “spočc1° boš in rodila”. To, kar mati doživlja, lahko 'oče ^ opazuje. 0 tej skrivnosti neka mati pripoveduje ta' kole: “Celih devet mesecev svoje hčerke sicer nisem vid'1' la, toda živela je v meni in jaz sem živela z njo. Rtič1" njenega spanja in prebujanju je oblikoval moje dneV<" Od znotraj sva se približali druga drugi. S to lesno p11' vezavo sem jo v ljubezni spoznavala, dasi nisem vidc la njenega obraza. — Pri rojstvu sem se morala z bole' čino ločiti od nje. A še. v tistih trenutkih sem dozi1 Ijala veliko veselje: srečne bolečine poroda, prvi 0 trokov krik, moj prvi pogled nanj. moj prvi poljub Vse to me je neizmerno osrečilo. Pri dojenju sem tiskala k sebi sad svojega telesa in vedno znova doZ‘l Ijala čudovito ponovno združenje ...” Sveto pismo nam Lega ne razlaga na dolgo in šir° ko, ampak skuša vse skupaj zajeti z imenom Eva posredovalka življenja. Ustavi pa se še drugje: Bogi1 po prvem nasprotovanju božji ljubezni reče: mnogo težav ti bom dal pri tvoji nosečnosti; v b° lecinah boš rodila otroke” (1 Mz 3, 16). Preroki vCc krat omenjajo porodne bolečine, a le nazadnje prl nesejo veselje. k Ljudje so kmalu spoznali, da telesno materinstvo, 1 je zaznamovano s spočetjem in rojstvom, še. ni vse. ne rodi le nebogljeno dete, ampak rodi človeka. ° rojevanje traja precej dalj časa kol prvo. Mati od Vs(,ga začetka oblikuje otrokovo telo, srce. in dušo. T(‘lo se najprej osamosvoji, oblikovanje srca in duše traja še dalje. Tudi med tem “rojevanjem” je ma- lori prizadejana marsikaka bolečina. Srečna pa je, če. So srečni otroci; nobenega drugega plačila ne. zahteva. Pri Judih je bila mati z veliko otrok posebej spo-sl°vana. Zavedali pa so se, da je Bog tisti, ki daje živ-Jenje in blagoslov. Prav to nam hoče povedati pripo-V(!d o Samuelovem rojstvu (prim I Sam 1 — 2). Samuelova mali Ana je bila nerodovitna. Šele po niVal(‘žnosl in veselje. Poveličuje. Boga, ki daje rodo-ll trio st in nerodovitnost, uspeh in neuspeh, bogastvo ln revščino. Stvarnik sveta ureja vse, kakor se mu zdi najbolj prav. I Naši predniki so prav tako verovali, da materinstvo ,lt povsem odvisno od moža in žene. To vero nam la~orno osvetli izraz “bili v blagoslovljenem stanju”. . rneli tudi šmarnično pobožnost. Pred mašo bo tudi Prilika za zakrament sprave. Pridite pravočasno, da se 0 rnaša lahko začela ob času. NEVVCASTLE pride na vrsto za slovensko mašo v nedeljo 29. maja. Kraj kot navadno (Hamilton), čas °b šestih zvečer. Pred mašo spovedovanje, po maši Pa čajanka v dvorani. SURFERS PARADISE bo imel obisk duhovnika s užbo božjo v soboto 4. junija ob 7.30 zvečer v cer-Vl sv. Vincencija, Hamilton Avenue. ^RlSBANE: slovenska maša bo naslednji dan, v nedeljo 5. junija v cerkvi Matere božje, South Brisba-ne- Čas je ob 6.30 zvečer. Pred mašo spovedovanje. Sestra FRANCKA ŽIŽEK, novodošla sodelavka sydneyskega verskega središča PRODAJA NA STOJNICI pride spet na vrsto in sicer v sredo 18. maja. Tokrat se priporočamo predvsem za pecivo in cvetlice (lončnice), obleke pa imamo za enkrat še dovolj. O MEDJUGORJU bo v naši dvorani zanimivo predavanje, ki ga bo imel znani Leon LeGrand. Vsi ste vabljeni za nedeljo 1. maja, ob 10.30. MAJSKO ROMANJE v Earlvvood bo prav tako na nedeljo 1. maja. Pri tamkajšnji lurški votlini bomo imeli ob treh popoldne sveto mašo in pete litanije Matere božje. V slučaju slabega vremena bo bogoslužje v tamkajšnji cerkvi. MATERINSKI DAN praznujemo v nedeljo 8. maja. Po maši bo v dvorani spored, ki ga bosta pripravila naša slovenska šola in mladinski zbor “Zaija”. Sledil bo piknik, tokrat na skrbi mož vseh treh delavnih skupin. MARIJANSKA AKADEMIJA bo v naši dvorani v soboto 28. maja ob sedmi uri zvečer. Prireditev bo v proslavo Marijinega leta, ki bo zaključeno na praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta. Pri akademiji bodo nastopili razni zbori. Več o tem boste brali v “Nedelji”. LIKOVNA RAZSTAVA, v naši dvorani od nedelje 14. avgusta ter ves naslednji teden, bo naša zaključna prireditev Marijinega leta. K sodelovanju so vabljeni umetniki vseh narodnosti in veroizpovedi. Edini pogoj je, da je delo, ki ga želi kdo razstaviti, verske vsebine. Za otvoritev razstave smo povabili našega novega Premierja Greineija. Za enkrat še nimamo njegovega odgovora, da sprejme naše povabilo. ŠMARNICE bomo imeli pri Sv. Rafaelu v Merry-landsu vsaki petek, soboto in nedeljo v maju. Brali bomo šmarnično berilo, ki gaje za letos pripravil salezijanski duhovnik Stanislav Hočevar in ga bodo brali v Sloveniji. - Tudi po vaših domovih naj se pozna, da je majnik. Okrasite Marijin kip ali njeno podobo, pred njo opravljajte tudi družinsko molitev! PRIJAVE za letošnji Mladinski koncert v Wollon-gongu (v soboto 1. oktobra) že sprejemamo. Prijavite se čimprej, da lažje načrtujemo prireditev. POROKE — Daniel Črešnik, Botany, N. S. W.. sin Vinka in Yvonne r. Galea, in Lynette Ashford, hči Neda in Veronike. Poroka je bila v cerkvi sv. Neže, Matraville, N. S. W., 26. marca 1988. Števen Robert Deskovič, Merrylands, N. S. W. , sin Angela in Marije rojene Lipec, in Allison Gaye McQueen, hčerka Petra in Margaret r. Grimshavv. — Merrylands, med poročno mašo 9. aprila 1988. Clayton Brett Abel, Bangor, N. S. W., sin Roberta in Iris Fay r. Williamson, in Beverly Maria Taut, Bankstovvn, N. S. W., hčerka Pavla in Bianke r. Sen-kins. — Merrylands, 10. aprila 1988. John Ivan Evgen Urbas, sin Ivana in Marije r. Po-klar, rojen v Coomi, N. S. W., in Helena Udovič, hči Franca in Vide r. Švigelj, rojena v Ljubljani. Poročena Novi misijonski "STARO preide naj, novo vse bodi zdaj . . Ta verz slovenske evharistične pesmi velja za spremembo v slovenski misijonski publicistiki: 64 let stari ''KATOLIŠKI MISIJONI'' so prenehali, namesto njih pa se je rodil novi slovenski misijonski list "MISIJONSKA OBZORJA ". "Katoliški misijoni" so bili edini, v predvojni Jugoslaviji izhajajoči slovenski mesečnik, ki je ob zavlada n ju komunizma na slovenskih tleh po drugi svetovni vojni obstal — pač zato, ker se je pridružil beguncem in izseljencem, pa med njimi še naprej izhajal v Argentini nad 40 let. Medtem so se v teku štirih desetletij razmere v Jugoslaviji toliko spremenile, da izhaja zdaj tam veliko slovenskega, tudi verskega tiska, tako revij kot knjig. Nastopil je čas, da misijonski list spet začne izhajati v domovini. Na podlagi sklepov obeh vseslovenskih misijonskih simpozijev, onega v Sloveniku v Rimu pred šestimi leti in drugega v Tinjah na Koroškem lani, je začel slovenski medškofijski misijonski odbor že lansko leto izdajati barvno tiskano prilogo verskega tednika "Družina" z novim imenom "Misijonska obzorja". Ta so izšla najprej kar v 90. 000 izvodih, razdaja n ih le proti prostovoljnim prispevkom, zdaj pa v 30. 000 izvodih, a proti plačilu naročnine. Tako "Katoliški misijoni", ki so vsa ta povojna leta izhajali v Buenos Airesu in imeli več naročnikov med sveto mašo. — Sacred Heart Church, Pearce, ACT - 12. marca 1988. Novoporočencem iskreno čestitamo! KRSTI — Kristina Therese Trebar, Rydalmere, N. S. W. , hčerka Vojka in Tereze r. Kaposi. Botroval je Števen Stipič. — Merrylands, 12. marca 1988. Bernard Ivan Grajzel, rojen v Celju, začasno biva v Hillsdale, N. S. W., sin Daniela in Bernarde r. Berglez. Botra sta bila Ignac in Milena Berglez. — Merry-lands, 9. aprila 1988. Andrea Louise Cucek, Blaxland, N. S. W. Oče Lu-ciano, mati Sharon r. Povvell. Botra sta bila Viktorija Cucek in Peter Starr. - Merrylands, 10. aprila 1988. Veronika Sabina Lebemegg, Dapto, N. S. W. Oče Jožef, mati Sylvia r. Konrad. Botrovala sta John in Manuela Konrad. — Figtree, med nedeljsko mašo dne 10. aprila 1988. Malčkom, staršem in vsem družinam ter botrom iskrene čestitke! Bog daj, da bi novokrščenci rastli v milosti pri Bogu in pri ljudeh! P. VALERIJAN tudi med rojaki po Avstraliji, prav za prav niso imeli več razloga za obstoj. Končno so dosegali le slovensko izseljenstvo in zamejstvo, kajti v domovino jim je bil vstop — kot ostalemu povojnemu izseljenskemu tisku — od strani državnega jugoslovanskega zakona prepovedan. Argentinski "Katoliški misijoni" so zato v decembru 1987 izdali svojo zaključno številko na 84 straneh, v matični domovini pa je za nekaj poskusnimi številkami, ki so izšle lani kot priloga "Družine", zdaj začel izhajati novi misijonski list "Misijonska obzorja". Ta bo prav za prav otrok "Katoliških misijonov", njih pomlajena in izpopolnjena izdaja. Pričakovati je, da se bodo vsi nekdanji naročniki "Katoliških misijonov" po svetu zdaj naročili na "Misijonska obzorja", ki jim bodo še naprej ohranjevala in poglabljala katoliško misijonsko miselnost, pa da se bodo tudi mnogi drugi Slovenci nanj naročili. Naročnina za letalsko pošiljano barvno revijo, ki bo izhajala v petih številkah s šestnajstimi stranmi in v več kot dvakratnem formatu nekdanjih "Katoliških misijonov", bo zaradi nizke vrednosti dinarja prav majhna: samo šest ameriških dolarjev letno oz. enaka vrednost v avstralskih dolarjih. MISLI novi slovenski misijonski list pozdravljajo in toplo priporočajo. list LOJZE KOZAR suecni NAŠE NABIRKE (15.) Proti večeru je prišla Zdravkova sestra Bariča. Proti župnišču se je SVet dvigal(zato je kolo potiskala, saj je bilo obloženo od vseh strani z Zavitki, cekri , na prtljažniku pa se je šopirila velika potovalka. Zdravko ji je stekel naproti, ji prevzel kolo in ga sam rinil proti župniku. Ljudje so ga opazovali, se nasmihali in si polglasno klicali od praga do Praga: 'Ste videli, kako zna biti uslužen do žensk? Še tega zalega dekliča bi J^enda najraje vzel na roke in ga nesel, čeprav bi bila strmina še trikrat hujša,” 'Naj sem pes, če ne bo še danes vojna v župnišču. Kako naj se ti dve Sedata med sabo, ne da bi si skočili v lase? ” 'Jokali bi rajši, dedci nemarni, namesto da se režite,ko se take stvari Sodijo po svetu,” so jim brusile ženske, ki pa so prav njihove krepke PnPombe najraje vlekle na ušesa. sta zadihana stopala proti župnišču, je Zdravko rekel sestri: Malo nerodno je, da v župnišču nisva sama.” Kako, da nisva sama? ” k Občinski so vselili neko žensko z dvema otrokoma. Nič še ne vem, 0 je in kaj, prišla je od nekod iz mesta, se naselila v revni bajti spodaj cesti, zdaj pa so jo izselili, ker so bajto podrli.” Ampak kako bo to šlo, Zdravko? Se ne bomo na vsakem koraku Sr®čavali in se prepirali? ” Bariča, en sam pes se ne grize. Nič ne veva, kdo je in kaj je ta žen-3’ midva bodiva dobra in potrpežljiva, pa bo nekako šlo. Če bo šlo bo pač najin križ nekoliko večji. Zanesem ne nate, da boš znala Potrpeti.” (Trudila se bom. Toda preveč pa tudi ne smeš pričakovati od mene.” Dobrote ni nikoli preveč.” Kje bom pa jaz stanovala? ” ^ Velika soba je oddana. Ti boš stanovala v najmanjši, jaz pa v srednji. rilge izbire nimava.” pz pride kakšen gost? Kam ga boš pa dal? ” k Moral bo potrpeti, kakor midva. Če ne bo hotel, mu pa zares ne °^> mogel pomagati.” Pa bo to vedno tako? ” n ^ občini so mi rekli, da samo nekaj časa.Lahko je to seveda tudi (aj let. Če potrpiva eno leto, bo drugo že lažje.” Kje si pa nocoj spal? ” BERNARDOVEMU TISKOVNEMU SKLADU ZA NAŠE “MISLI”: $131,— Miha Ropret; $101,— Ivan Valenčič; $100,- N. N.: $50,-Jože Potočnik, Jože Gulj, Brisbansko društvo “Planinka” v spomin pok. Dr. I. Mikuli; $43,—Jožica Paddle-Ledinek; $28,— Josipa Kunek; $25,— Angela Gospodarič; $24.—Elza Frank; $23,— Ivan Mohar, Marijan Lauko, Ivan Figar; $21.— Ivan Legiža; $20,— Ivanka Pohlen, Anton Konda (v spomin Dr. Mikuli), Viktor Javornik; $18,— Jožica Beljan; $16,— Ivan Kostevc; $13,— Maks Brunčič, Franc Janežič, Slavko Jernejčič, Janez Albrecht, Olga Metlikovec, Wilhelm Wetzel, Mario Maršič, Tereza SimunkoviČ, Peter Tomšič, Viktor Matičič, Terezija Smolič, Ivan Nadoh, Antonija Ša-bec, Marija Božič, Stefan Žalik, Robert C. Mejač. Antonija Poklar. Kristina Jug, Viktor Ferfolja, Andrej Fistri d*, Jože Gjerek; $11.— Stanko Pekol; $10,— Slavko Hrast, Jože Kromar, Frančiška Šajn, Slavko Koprivnik; $8,— Jožica Jurin; $7.— Ivo Leber, Izidora Vodopivec, F.erdy Jelerčič, Milka Medica, Ivan Mlakar, Evgen Bizjak, Anton Ivančič, Ivan Šuštarič, Sonja Kovačevič; $6,— Marjana Mencigar, Peter Belec; $5,— Albina Barbiš, Stane Furlan, Albert Logar, Štefanija Mazzi-telli, Venceslav Ogrizek; $4,— Ivan Prugovecki, Miro Bole; $3,— Marjan Maglica, Justina GlajnariČ, Eugen Braidot, Franc Visočnik, Jože Čel-har, Jože Dekleva, Frank Frigula, Bert Pribac, Angela Dajnko, Peter Lenarčič, Anica Kalc, Ciril Čampelj, Franc Šabec, Dragica Filipič, Ivan Mervar, Stanko Schafer, Štefan Kovač, Marija Spernjak, Justina Miklavec, Jože Vičič, Apolonija TanJek, Marija Pahor, Slava Frei, Vida Koželj, Anton Volk, Boža Česnik, Adolf Samsa, Ivanka Kuzmanovič, Milka Tomažič, Marija Medved, Peter Šajn, Julijana Šajn, Sonja Majcen, Štefka TomSiČ, Marija Valenčič, Anna Kodrič, Maria Piotrovv-ski, Viljem Bauer, Štefan Baligač, Maks Furlan, Kristina Hrast, Ri- hard Twrdy, Štefanija Vitez, Boris Topolovec, Matt Cestnik; $2.— Andrej JemejčiC, Franc Žerljal; $1.55 Jože Ficko; $1.— Kristina Vajda, Jo£e Golenko, Rafael Pavlovec, Jože Nemanič. NAŠIM POSINOVLJENIM AFRIŠKIM MISIJONARJEM: $200,- N. M., C. Š.; $100,- N. N. (p. Mihu Drevenšku), N. M. (Tonetu Kerinu, Madagaskar); $50,— Anica Klekar (p. Mihu), Lojzka VuSko, A.& F. Tanžek, Malči Šo-štar; $25,— Družina Udovič, Mira Josipovič; $20,— Antonija šabec, Genovefa Schiffler (p. Mihu), Anton Konda (v spomin Dr. Mikuli); $ 12.— Marija Oražem. MATERI TEREZIJI ZA NJENE LAČNE SIROTE: $25,— Mira Josipovič; $20.— Alojz Gažperič, N. N., A.& F. Tanšek, N. N., Pavla in Slavko Fabjan (namesto cvetja na grob Dr. Mikula); $10.— Druž. Jožef Gosak, Andrej Plesničar, DruŽ. Anton Kristan, Julijana Šajn. V POMOČ VZGOJI FRANČIŠKANSKIH BOGOSLOVCEV: $10,— Frančiška Mukavec. V POMOČ DOMAČI CERKVI: $50,— N. N. (za cerkev v Dolenji vasi). VSEM DOBROTNIKOM NAJ BOG STOTERO POVRNE! □JEKŠE so najviSji slovanski kraj na Koroškem “Na klopi. Noči so tople in niti odeje ni bilo treba.” “Morala bi stvari nekam dati. Toda kam,ko ni ne mize ne drugega.” “Še danes pripeljejo moje pohištvo in potem nama bo takoj bolj domače. Sicer pa je treba najprej prebeliti stene, le poglej, kako so uma-zane.” “Tega se bom takoj jutri lotila. Kje je najbližja trgovina, da kupim barve in apno in vse, kar je za beljenje in slikanje potrebno? ” “Trgovina je tudi tukaj, samo ne vem, če prodajajo take stvari. večja težava je v tem, ali boš ti znala in mogla stanovanje prepleskati? ” “Glede tega pa bodi brez skrbi. Znala bom in zmogla. Nisem samo enkrat prepleskala stanovanja doma. Takrat še pomislila nisem na to, kako mi bo zdaj to prav prišlo. Kar veselim se tega dela.” Proti večeru je prihrumel tovornjak in vsi otroci so gledali od daleč, kako seje ustavil pred župniščem in kaj vse je na njem naloženo. Šofeija je Bariča povabila v župnišče na sendvič in pivo, kar je pri-peljala že prej na kolesu, Zdravko pa je zavpil otrokom: “Otroci, skočite domov in prosite ata ali starejšega brata, naj bo tako dober in naj nam pride pomagat razkladat.” Otroci so najprej nekaj mencali, potem pa so se poskrili za hišne vogale in od tam opazovali, kaj bo z razkladanjem. Nazadnje je moral Zdravko sam k hišam z isto prošnjo, toda povsod je dobil odgovor: Ga ni doma, čeprav ga je Zdravko videl malo prej hoditi po dvorišču. Ni jim preostalo drugega, morali so začeti zlagati na tla sami trije; šofer, Zdravko in Bariča. Manjše stvari so Še kar zlahka spravili s tovornjaka. Omara pa je bila težka in je ni bilo mogoče razstaviti. Ko so se najbolj napenjali, je stopila iz župnišča najemnica, odrinila Barico: Pusti meni! Si še prezelena, da bi zmogla tako težo! In je na enefl1 koncu pograbila sama — in omara je bila na tleh. “Kaj se obirata,” je zavpila šoferju in župniku, “zdaj jo premakni' mo, dokler je še v zraku. Pozneje bo trikrat težja.” In že so se znašli z njo v župnikovi sobi. “Hvala lepa, drugo bomo že sami, saj ni tako težko,” je rekel Zdravko. “Kar dajte in ne mislite, da se vam bom vsiljevala!” Ko je hotel Zdravko šoferju izplačati za prevoz, mu je ta rekel: “Vse je že plačano, tudi nagrada priložena in župnik mi je zabičal, da ne smem vzeti ničesar, saj boste imeli tako in tako velike stroške, preden se boste uredili, zato je on vse poravnal. Rekel je, da je to tak° in tako njegov poslednji dar.” Zdravka je stisnilo v grlu, kakor ga je vselej prevzela vsaka še tako majhna dobrota, če je za njo zaslutil dobroto srca. Ko je naslednjega dne Bariča kupovala potrebščine za pleskanje sta-novanja, jo je trgovka vprašala: “Oprostite, ženske smo radovedne. Vi niste iz tega kraja? Nakupuje te stvari, kakor da ste pleskarski mojster. Kje boste pa vse to potrebo-vali? ” “V župnišču. Župnikova sestra sem, Bariča mi je ime. Moram preple' skati stanovanje, ker je nekoliko zanemarjeno. Dolgo že ni nihče v nje111 prebival.” “A tako? Pa menda ne boste tukaj ostali? ” \ * “Seveda bom ostala. Bratu bom gospodinjila.” “Kaj bo pa potem tista, ki ima dva otroka? ” “Občina jo je vselila. Proti temu ne moremo nič.” Ko je Bariča odhajala, je trgovka govorila sama sebi: “Kako je to vse zmešano. Kdo naj se znajde? ” Ko je Bariča začela delati v župnikovi sobi, je prišla najemnica in rekla župniku in Bariči: “Počakajta. Nekaj mi je prišlo na misel. Če spravita župnikovo pohištvo. v to sobo, bo moral sedeti na mizi ali pa na omari, tako malo bo tukaj prostora. Oboje bi bilo precej nelagodno. Zato sem mislila: jaz ^mam pohištva, za tri ležišča pa bi bila dovolj velika tudi tale soba. hočeta, zamenjamo. Jaz se preselim sem, župnik pa naj ima mojo sobo.” “Če je vam tako prav, seveda radevolje. Pa hvala za ponudbo.” 'Že prav. Trije bomo omaro že spravili na svoje mesto.” ‘Toliko počakajta, da bom tudi to sobo prepleskala. Vzela bom SVetle barve, vesele, da boste imeli lepše in se bosta otroka bolje počutila.” 'Mislim, da se otroka za take stvari bolj malo menita. Važnejše jima Je>kar imata v želodcu, kakor pa to, kar imata v očeh.” Saj res, od česa pravzaprav živite, Rozika, če smem vprašati? ” 'Se bojite, da bomo pri vas beračili? Ne bojte se. Dokler bom živa, Ju bom hranila in oblačila. Če vas pa zanima, vam povem, da imam po-°jnino po možu, ki je bil delavec v tovarni avtomobilov. Ni ravno 'isoka, toda z dokladami za otroka se da živeti. Morda pa dobim kje Se kako delo, naj samo otroka nekoliko odrasteta, da bo večji lahko P^il na manjšega.” 'Morda bom kdaj tudi jaz lahko nekoliko popazila nanju. Rada lrr>am otroke.” “Pridne in cukraste. Moji niso takšni.” Otroci so vsi enaki.” Menda niso, ko bi nas pa ljudje tukaj skoraj kamenjali, ko smo pri-'• Kakor da smo si prav mi izbrali župnišče za svoje bivališče. Nekje pa m°ramo biti.” , Tudi mene niso sprejeli odprtih rok. Ste videli, da nobeden moški ni °tel priti pomagat razkladat? Toda počasi se bo vse uredilo, boste vi-e*i- Samo potrpeti je treba.” ^ To je pristno farško, oprostite, duhovniško: potrpite, potrpite! e da tradicijo ovrednotimo naši mladini, da spozna bogastvo in pestrost. Razhajali smo se z željo, naj 1 ^'lo takih srečanj med nami še več. s vsem, ki so na kakršen koli način sodelovali, po-"° pa našim gospodinjam, ki so pripravile sloven- 1 ‘velikonočni žegen”, iskren Bog plačaj! D ) SMTP! DRUŽINA v___________________________________ Fr. Janez Tretjak, O. F. M., Holy Family Slovene Mission, 51 Young Ave., l/V. Hindmarsh, S. A., 5007 (P. O. Box 159, Hindmarsh, S. A., 5007) Te!.: (08) 46 9674 In kaj bo novega med nami? V mesecu maju bo na prvo nedeljo MARIJANSKA PROCESIJA na zemljišču Semenišča sv. Frančiška Ksaverija v Rostrevoiju. Pričetek slovesnosti bo ob treh popoldne. Kot navadno seveda tudi letos za to priložnost vabimo vse, posebno pa naše narodne noše. Zlasti letos, ko obhajamo Marijino leto, naj bo naša udeležba zares številna. Skupaj kot narodna skupina bomo prosili našo in nebeško Mater Marijo za božji blagoslov, mir in medsebojno razumevanje. Na drugo nedeljo v maju bomo obhajali dan, ki je vsako leto posebej posvečen našim materam. Ob desetih bo naša redna nedeljska maša tokrat za žive in pokojne matere, bogoslužju bo sledil spored mamicam na čast, ki ga bo podala naša mladina, v dvorani pa bo nato okrepčilo za vse. Vabljeni! Petega marca sta sklenila zakonsko zvezo ženin Jason Peter Shepherd, po rodu Avstralec, in nevesta Margareta Jerebica, znanih slovenskih staršev Jožeta in Cilke Jerebica. Mlademu paru želimo na poti v skupno življenje obilo božjega blagoslova, ki naj podpira medsebojno ljubezen in razumevanje. Slovenska radijska oddaja v priredbi našega verskega središča je na valovih radijske postaje 5EBI FM vsako sredo zvečer ob osmih. Poslušajte jo, saj je pripravljena za vas! P. JANEZ #11 Slovenski narod je sicer ubog, toda njegova kultura je velika, tako velika, da se zdi bogatim sosedom nemogoča — kakor prelepa krizantema v gumbnici raztrganega berača. /Ivan Cankar/ l r > Z V$£H V£THOV v-------------------------------------------/ VSTAJENJSKO MAŠO je papež letos daroval v baziliki sv. Petra, ker je deževno vreme preprečilo bogoslužje na Trgu. A praznik vstajenja ni bil zato nič manj doživet. Posebnost letošnje velikonočne maše pa je bil velikonočni spev “stihira” iz bizantinske liturgije, ki ga je pel zbor ruskega bogoslovnega semenišča v Rimu. Na ta način je bilo lepo poudarjeno skupno verovanje v Kristusovo vstajenje med verniki pravoslavne in katoliške Cerkve v tem letu, ko Rusija praznuje tisočletnico krščanstva. Po maši je papež iz lože bazilike sv. Petra voščil v 51 jezikih velikonočne praznike. Tudi za nas se je oglasil v našem jeziku: “Blagoslovljene velikonočne praznike!” Potem je povedal vstajenjsko poslanico, v kateri je izrazil željo, naj bo v tem Marijinem letu božja Mati vodnica vseh h Kristusu. SKORAJ vseh petindvajset velikih vojn, ki te tedne divjajo po svetu, so vojne v državah v razvoju. Doslej je bilo v njih ubitih okoli tri milijone ljudi, med njimi kar štiri petine civilistov. Kje, zakaj in kdo se bori proti komu? Če izvzamemo zalivsko vojno, so vse vojne med državami praktično izginile, odkar so se evropske države leta 1945 nehale bojevati med seboj. Današnja tipična vojna je civilna, med ljudmi iste dežele. Pričeli so jo uporniki, ki hočejo spremeniti državni ustroj, razmerje moči med rasami, ali pa se odcepiti. Seveda pa prihaja podpihovanje od zunaj, kakor tudi pomoč v orožju in vežbanju vojske. Celini, ki sta danes prizorišče naj večjega števila voin, sta Afrika in Azija. hodi v cerkev le občasno, polovica Rimljanov pa je versko brezbrižnih, če ne celo brezbožnih, in jih versko življenje sploh ne briga. V nekaterih predelih mesta komaj pet odstotkov ljudi obiskuje nedeljsko mašo. — Mestnih župnij je 314 , v njih pa deluje 2200 duhovnikov, a 500 jih je aktivnih po bolnišnicah in raznih drugih ustanovah. En duhovnik pride na 10000 prebivalcev Rima. NEWYORŠKI nadškof in kardinal John 0’Connor je izjavil, da se bodo duhovniki, redovniki in redovnice posebej usposabljali za oskrbo bolnikov, ki imajo aids. Obiskovali bodo tečaje v-štirih newyorških bolnišnicah. Tudi kardinal sam enkrat v tednu obišče bolnike v bolnišnici Santa Clara . Njegova želja je, da dobijo prizadeti pomoč s strani Cerkve ne le v dušno-pastirskem pogledu, ampak tudi praktično. Obolelih je tudi v New Yorku vedno več, vedno manj pa razpoložljivih bolniških postelj, tako da je državna zdravstvena služba v velikih težavah. FILIPINSKI komunistični uporniki so na severu dežele umorili katoliškega duhovnika Amanda Codi-ama. Postal je žrtev gverilcev “Nove ljudske vojske”* oboroženega dela filipinske komunistične partije-Ubili so ga, ker ni hotel podpisati listine za izpustitev dveh zaprtih upornikov. ZAIRSKI predsednik Mobutu se je ravno za letošnjo veliko noč mudil na uradnem in prijateljskem obisku Jugoslavije. Prazniki so ga dohiteli v Sarajevu. ^ frančiškanski cerkvi sv. Antona se je udeležil prazni-čne maše, p'o bogoslužju pa ostal na kosilu pri očetih frančiškanih, ki vodijo to sarajevsko župnijo. Obiskal je tudi razstavo o “Zgodovinskem bogastvu frančiškanskih samostanov”, ki so jo nedavno odprli v tern glavnem mestu Bosne in Hercegovine. NA DRUGO velikonočno nedeljo je papež Janez Pavel 11. po opoldanski molitvi vse odgovorne v Etiopiji znova povabil k miru in solidarnosti. Zadnje čase so se oboroženi spopadi med uporniškimi enotami in četami redne etiopske vojske močno zaostrili. Trpi pa predvsem civilno prebivalstvo. Boj1 potekajo na področjih, kjer vlada najhujša lakota. Začasno je bila ustavljena vsa pomoč mednarodnih dobrodelnih in drugih ustanov, ker sojo presekali nepfe' stani spopadi. Za prizadete skrbi še naprej le donia^3 Cerkev. Ob trpljenju, kije prizadelo prebivalce Etiopije,va' bi papež vernike vsega sveta, naj se z njim združijo v molitvi za mir v tej afriški državi, hkrati pa pokažej0 solidarnost do lačnih množic. “Naj Bog razsvetli P3 inet in zgane srca, da ne bo opuščena nobena moV nost pomoči tem ubogim ljudem in se bo našel nači’1 za premagovanje težav, ki kljubujejo tej nujni dolžn0' CAMPBELLFIELD, VIC. 3061 Telefon: 359 1179 Vsa dela so pod garancijo! V OKVIRU priprav na rimsko škofijsko sinodo so izvedli anketo, ki kaže za mesto Rim kaj porazno sliko: komaj še 25 odstotkov katoličanov glavnega italijanskega mesta in obenem središča krščanstva se ob nedeljah redno udeležuje svete maše, 25 odstotkov Melbournskim Slovencem se priporoča KAMNOSEŠKO PODJETJE LUCIANO VERGA & SONS MEMORIALS P/L ALDO and JOE sti človečnosti in bratstva!” je poudaril sveti oče. bill cosby je dobro znan in priljubljen tudi pri avstralskih gledalcih televizijskih sporedov. Ta ameriški komik je dobitnik štirih letošnjih nagrad ameriškega občinstva. Nagrade “People’s Choice” podeljujejo Ze Štirinajst let na osnovi raziskav Gallupovega inšti-*uta, pri katerih sodeluje 5000 ljubiteljev filma in te-)evizije iz vseh Združenih držav. Američani so Cosby-Ja že četrto leto zapored izbrali za najbolj priljublje-nega televizijskega zvezdnika. Priznanje je dobil tudi na področju “show businessa” na splošno in v katego-r'J> najbolj priljubljenih televizijskih osebnosti “vseh ‘-asov”. Četrta nagrada občinstva pa je pripadla nje-S°vi oddaji, ki je bila izbrana za najboljšo televizijko komedijo leta. JERUZALEMSKI latinski patriarh Mihael Sabbah Se je zavzel, da bi smeli tudi Palestinci na zasedenih °Zemljih Zahodnega brega Jordana in Gaze svobodno v°liti svoje politične predstavnike, čeprav jim Izrael ^trajno odbija to možnost. Poudarja, da imajo Pa-estinci ravno tako pravico do svoje države kot Izrabi do svoje neodvisnosti. Kristjane po vsem svetuje Patriarh povabil, naj po svoje pomagajo, da bi pale-stinsko ljudstvo, med katerega spada tudi sam, spet a°bilo vrnjene pravice in svoje dostojanstvo. Palermskega vprašanja niso rešili v preteklih 40 letih. ker ni bilo prave politične volje. Nasilje ga nikakor dragi rojaki, POTUJETE V EVROPO? Na pragu domovine,sredi stare Gorice, ob drevoredu Corso ltalia,Vas Pričakujemo v PALAČE HOTELU, najbolj-Sem hotelu v mestu: sob s kopalnico, telefonom .radijskim spre- lemnikom, barvnim TV, mini-barom, klimatiza-C|jo. Najmodernejše u-dobje po zelo ugodnih cenah: samska soba 43 avstr. dol., dvoposteljna avstr. dol. Gostom So na razpolago hale, konferenčna dvorana. Parkirni prostor in hotelska restavracija. V PALAČE HOTELU ko poskrbljeno za Vaše ^'rnprijetnejše počutje, dobrodošlico pa Vam bo osebno izrekel rojak VINKO LEVSTIK ne more rešiti. Tistim kritikom iz lastnih vrst, ki mu očitajo preveliko previdnost do zatiralskih Izraelcev, patriarh odgovarja, daje njegovo področje dušno pastirstvo in ne politika. Ne gre mu le zato, da bi pokazal solidarnost do Palestincev — on tudi sam živi in trpi sredi svojega ljudstva. AVSTRALIJA ima na tisoče ilegalnih priseljencev, to ni nobena tajnost. Oblasti jih niti ne iščejo dosti, saj mnogi delajo in plačujejo takso, nekateri celo kar pod pravim imenom. Policija ima drugega dela dovolj s pravimi kriminalci. Ilegalni priseljenec pride na vrsto več ali manj le, če ga kdo prijavi, ali pa če je zasačen v kriminalnem dejanju. — Pri nedavni debati v našem parlamentu je opozicija hotela, naj bi dobili ilegalni priseljenci, ki so v Avstraliji nad deset let in se ponašajo brez graje, dovoljenje za stalno bivanje. Toda minister za priseljevanje Clyde Holding je odločno izjavil, da kake nove amnestije ne bo več: noben ilegalnih priseljencev ne bo amnestiran, pa četudi je v Avstraliji že preko deset let. SOVJETI zadnji čas obljubljajo svetu, da bodo odpoklicali svojo vojaščino iz Afganistana in končali z okupacijo, ki je bila potrebna “za vzdrževanje reda v deželi”. A vse kaže, da bodo še vedno podpirali in oboroževali komunistični režim v Kabulu ter pustili v deželi 10.000 sovjetskih svetovalcev in vojaških izvedencev. Tak “umik” bo seveda le pesek v oči svetu. ■.'S'*/«, Tel. (0481 34170 GORIZIA-GORICA, Corso Italia 63 (ITALY) 821 66/Telex 461154 PAL GO I il S* V r? L V '*! »far pl :\ VAŠ HOTEL! DOBRODOŠLI! £3— HOTIČIH NAŠIH MUDI H VESELA PESEM ZAJČKA PROSIM BELEGA, TOPEL Ml KOŽUŠČEK DA. - KAJ POTEM? Dragi striček! Pošiljam Ti pozdrave, da boš vedel, da z mamino pomočjo rad prebiram Kotiček. Škoda, da ne živimo bliže Melbourna, pa bi se večkrat videli. Za veliko noč smo hoteli priti, pa je ata zbolel in smo ostali doma. Stan Rupnik, 12 let, Portland, Vic. DRAGI OTROCI! Zopet je Galerija mladih na vrsti — pa se ustavimo spet v Melbournu. Na sliki se prijazno smejeta TONI in PAVEL BOGOVIČ, dobro poznana vsem, ki prihajajo v naše versko središče v Kew. Prav od prvih otroških let sta pri slovenski cerkvi doma. Kaj bi ne bila, saj se tudi oče Anton in mama Olga vsa leta pridno udejstvujeta v našem središču. Oba fanta obiskujeta srednjo šolo v Kew, pa seveda tudi sobotni slovenski pouk. Starejši Toni se letos pripravlja na maturo in bo maturiral tudi iz slovenščine. Toni je bil dolga leta ministrant slovenske cerkve, Pavle pa je še. Njun glavni šport je tenis, pa tudi glasba ju zanima. Toni igra harmoniko, Pavel pa kitaro in kadar jo skupaj urežeta, ju je veselje poslušati. Obema želimo še veliko uspehov v življenju in naj nikoli ne pozabita slovenskega jezika. Prepričan sem. Desna slika je z lanskega mladinskega koncerta v Kew, kjer sta nastopila tudi Toni in Pavle, pa četudi je imel Toni zlomljeno nogo POTLEJ RAKA BOM UJEL, BOM NJEGOVE ŠKARJE VZEL. - KAJ POTEM? JEŽA KJE IZTAKNIL BOM, IGLO MU IZMAKNIL BOM. - KAJ POTEM? KOŽUH, ŠKARJE, IGLO IMAM, PA COPATKE UKROJIM SAM, ZIMA MISLI, DA BOM BOS -PA POKAŽEM DOLG JI NOS! DANILO GORINŠEK da bosta imela tudi na naše versko središče vedno tople spomine. Draga fanta, le hvaležna bodita dobrim staršem & vse, kar so vama nudili vsa ta leta in vama še nudijo-Koliko je slovenskih staršev, ki ne mislijo na vse to• Škoda se jim zdi časa, škoda vsake brige. Ko se zavejo, je pa prepozno: otrok je dorastel in zletel iz gnezda, a našel je tudi pot iz slovenske družbe, ker je nikdar ni niti dosti poznal. Nič se ne čudim, k° mi včasih tak odrasli otrok niti ne zna več povedati, odkod so prišli starši. .. Striček se zahvaljuje vsem, ki ste se udeležili tekmovanja in mu poslali SLIKA' NICO VSTALEGA KRISTUSA. Ni bilo lahko izbirati. Končno je bila izbrana kot najlepše pobarvana slika TOMAŽA SUŠNIKA iz Gran-ville, N. S. W. Zaslu; žil si je nagrado — saJ jo pozabljivi striček menda ne bo pozabil poslati .. . * IZ ARGENTINE smo prejeli velikonočne čestitke Slovenskega narodnega odbora, ki naj bi jih v velikonočni številki posredovali vsem Slovencem širne Avstralije. Kot smo videli na poštnem žigu, je bilo pismo 2 letalsko pošto pravočasno oddano, vendar je do nas Priromalo šele — 14. aprila. Kljub zakasnitvi poštne dostave - iskrena zahvala Narodnemu odboru! TUDI IZ ARGENTINE so prišli tile pozdravi: Članice in člani društva ZEDINJENA SLOVENIJA, ki je proslavila 40-letnico svojega obstoja, pošiljajo s svojega 41. rednega občnega zbora vam in preko Vas vašim bralcem, demokratičnim Slovencem v svobodnem svetu, iskrene pozdrave. Želimo vam veliko uspehov pri vašem delu in prizadevanju za utrditev slovenstva. Naj Vsemogočni blagoslavlja vaše delo! Prav lepo pozdravljamo. Lojze Rezelj, predsednik Emil Cof, tajnik Buenos Aires, 20. marca 1988. Tudi za te bratske pozdrave — iskren Bog plačaj! e naj bi bilo več povezave. med organizacijam i Slo-vBnije v svetu! Tudi takile pozdravi naj bi rodili svoj K štiridesetletnici pa naše iskrene čestitke z °brimi željami za bodoča leta! — Urednik. KEVV, VIC. - K nepopolnim podatkom rojakinje 'omenil sem jo v januar-Februarski številki), ki je Ijmrla 28. novembra 1987 v Geelongu, zdaj lahko do-am popravek oz. dopolnilo: Pokojnica je bila RE-1NA JAGAR (ne Jager!), rojena Horvat dne 27. no-j^mbra 1942 v Vadarcih pri Murski Soboti. V Avstra-![° je prišla z letalom 24. junija 1970. Naj ob tej pri- liki tudi izrečem sožalje možu, s katerim sva se sreča- a za veliko noč. Dodal bi rad še enega pokojnika preteklega leta v ^eelongu, dasi so njegovi podatki nepopolni. Dne • Januarja 1987 je v tamkajšnjem domu onemoglih Urnrl FRANK BIZJAK, rojen 1919 na Štajerskem, a lrne kraja mi žal ni znano. Na pokopališču v Altoni |e bil 6. januarja 1987 upepeljen in tam je shranjen udi njegov pepel. R. I. P. - P. Bazilij. j AINSLIE, A. C. T. — Zopet je prišlo leto okrog in reba je poravnati naročnino in tudi primakniti nekaj a Sklad. (Bog Vam povrni za dar! Dokler bodo Misli ete tako darežljive naročnike, se jim ni treba bati ^a bi morale prenehati. Obenem tudi hvala za poslani k ar|ek iz drugega izseljenskega časopisa. Objavil ga y.°m, ko bo zanj prišla prilika. — Op. ur.) Misli so mi Seč, ker se ne boje pisati resnice. Iz srca jim želim, a bi še dolgo prihajale med nas in budile med nami °venskega duha, ki ga včasih tako manjka. r . 42 sem prva generacija po vojni rojenih in moj jstni kraj je Judenburg v Avstriji. Čeravno rojen v O um hm AVSTkALSKC WUJ£ Avstriji, se zavedam in sem ponosen, da sem štajerski Slovenec. Judenburg je lepi kraj ob reki Muri, kjer je bilo po vojni dosti Slovencev, ki so zapuščali z žalostjo v srcu svojo rodno domovino in se podali v širni svet. Po koncu vojne so pričakovali v domovini demokracijo, pa dočakali samo razočaranje. Tako se moramo še zdaj potikati po tujem svetu, naše domove in delovna mesta pa zasedajo oni z juga, da po Sloveniji že skoraj ne slišiš domače govorice: Da, tako daleč so nas pripeljali naši političaiji. Kar me vselej spravi v slabo voljo je to, da prihajajo iz domovine med nas ljudje, ki nas hočejo prepričati, kako doma vse cvete in kako odlično je tam življenje. Še pred dvajsetimi leti sem sam doživljal vse, tiste “dobrote”. Tudi če seje materialno medtem kaj spremenilo — obljubljenega raja še ni in ga ne bo, saj še vedno isti ljudje sedijo na vodilnih stolčkih. Ti “filozofi”, ki prihajajo med nas, so čisto zmedeni in sami ne vedo, kam spadajo. Nekatere res dobijo na limanice s svojim prepričevanjem. Slovenci v Avstraliji smo lahko ponosni, da se je pri nas osnovala Zveza Slovenske Akcije. Vsi bi morali stopiti skupaj kot ena družina, to je edina rešitev, da se ohranimo kot narod in obdržimo svoj jezik. Pozdravljam vse Slovence po svetu, zlasti pa bralce naših Misli! Bog z Vami! — Zvonko Bezjak. TORONTO, KANADA — Oglaša se bivši “Avstralec” in obiskal sem Vas zopet v januarju 1986, če se spominjate. Ko prebiram “Misli” in vidim, daje v njih vedno kaka prošnja, zlasti za pomoč cerkvam doma, sem se še jaz ojunačil. Končno “beseda ni konj”, smo včasih rekli doma. Saj ni nihče prisiljen dati. Nekate- E. Z. OFFICE MACHINES Pty Ltd. Zastopnik podjetij BROTHER in CASIO elektronskih pisalnih in računskih strojev. Popravljamo vse vrste strojev — naše delo je garantirano. V zalogi imamo tudi vsakovrstne stare pisarniške stroje. EMIL ZAJC 1475 Centre Road, CLAYTON, Vic. 3168 Telefon: 544 8466 SADNA DREVESCA - cepljene slive, odlične slovenske in nemške vrste, prodajamo po pet dolarjev komad. Naročila pošljite na naslov: Jože L a c k n e r, 24 Clark Street, VVangaratta, Vic. 3677, telefonsko pa jih lahko naročite tudi po Ivanu Mejaču v Melbournu: (3)435 0127 Melbournskim rojakom je na uslugo ZOBNI TEHNIK — DENTAL TECHNICIAN j LUB1 PIRNAT * 18 WRIDCWAY AVE., BURWOOD, Vic. i Telefon: 288 4159 \ Izdelava umetnega zobovja in vsa popravila. I Full denture Service and repairs. ! re, zlasti take ki kraj poznajo ali so celo doma iz tiste župnije ter krščeni v cerkvi, ki potrebuje pomoč, pa članek s prošnjo le spomni, da morda rade volje primaknejo kak dolar v dobre namene. Zato upam, da p. urednik mojega pisma ne bo zavrgel, četudi bo z njim ena prošnja več v “Mislih”. Mirenski grad je mnogim poznana Marijina božja pot. O njej je izšla posebna brošura na petdesetih straneh, ki govori o zgodovini svetišča. Borušuro je izdal gospod Anton Pust, lazarist, ki deluje na Mirenskem gradu, ob sodelovanju mirenskih rojakov Marka Vuka in Budinovih bratov. V župnijski cerkvi smo praznovali 100-letnico rojstva našega nepozabnega pokojnega župnika; g. Oskarja Pahorja. Ob tej priliki so postavili v župnijski cerkvi tudi spominsko ploščo - kip pokojnega župnika. Marijino svetišče na Mirenskem gradu je bilo zaradi vremenskih neurij in časa v takem stanju, daje nujno potrebovalo obnovitve, ki naj bi zavarovala velike umetniške vrednote tega svetišča. Vsa ta dela so bila izvršena in tako je svetišče zdaj spet v svoji lepoti in veličastnosti. Vsi iz Mirnega smo lahko na to našo Marijino cerkev ponosni. To leto 1988 obhaja naša božja pot svojo 500-letni-co. Za ta jubilej je č. g. Anton Pust v Žalcu pri Celju naročil tri nove zvonove. Ko je bilo o nabavi zvonov objavljeno lani za veliko noč, je bilo navdušenje med verniki očitno. V nekaj mesecih so bili zvonovi že na Gradu. Tako ima božja pot spet štiri zvonove, kot je bilo pred prvo svetovno vojno. Največji tehta 1300 kilogramov in nosi napis: V Marijinem letu 1987. Drugi zvon (540 kg) je posvečen sv. Križu, tretji (286 kg) pa sv. Vincenciju Pavelskemu. Dne 11. oktobra lanskega leta jih je slovesno-blagoslovil in mazilil novi koprski škof dr. Metod Pirih. Cena zvonov je okrog 20 tisoč dolaijev, montaža in ureditev elektrike pa bo verjetno stalo še kakih 10 tisoč dolaijev. Prav zaradi teh stroškov prosim drage sovaščane po svetu za razumevanje in prošnjo, da domači božji poti pomagate kriti stroške in tako pokažete svojo ljubezen in ponos do svetišča žalostne Matere božje. Darove bodo “Misli” rade posredovale dalje, lahko pa pišete oz. pošljete svoj dar tudi naravnost na naslov: Rev. Anton Pust,Grad 215, 65291 MIREN, Slovenija, Yugoslavija. Naj omenim, da na istem naslovu lahko naročite tudi že prej omenjeno brošuro MIRENSKI GRAD PRI GORICI, saj je ta brošura res lahko v ponos vsakemu zavednemu Mirencu. Vesel sem, da sem s tem pismom izpolnil svoj namen. In prepričan sem, da bo marsikdo rad podprl to naše lepo svetišče, ki nam je skozi stoletja nudilo toliko duhovne tolažbe, saj smo se tja vedno radi zatekali. Na ta način bomo tudi mi prispevali, da bo svetišče svojo nalogo nadaljevalo še mnoga leta. Ker že pišem, naj za konec dodam še tole o cesti na SVETO GORO. Kdor je med svojim obiskom domovine poromal tudi tja, ta dobro ve, kako slaba cesta je vodila na vrh. Zdaj so jo začeli popravljati in bo seveda stalo mnogo denarja. Očetje frančiškani, varuhi svetogorskega svetišča, nabirajo darove za ta nujna popravila. Vse avstralske rojake, zlasti pa bralce “Misli” i11 pa moje sovaščane ter osebne znance prav prisrčno pozdravljam — Lucian Mozetič. SLO VENI A N FUNEKAL SER VICE — ^S//S‘ /l A.F.D A 724 5408 // 72 3093 Sydneyskim Slovencem v času žalovanja 24 ur dnevno na uslugo: v velikem Sydneyu, na deželi, v Canberri A.C.T., kakor tudi pri meddržavnih ali prekomorskih prevozih pokojnih. " " VVODONGA, VIC. — Uredništvu “Misli” se zahvaljujem za objavo naše zahvale ob priliki smrti drage ’ hčerke Mary, kakor tudi za objavo sporočila o njej. Rada pa bi popravila netočnost, ki seje nehote vrinila pri Vašem iskanju podatkov o pokojni. Hčerka Mary po službi pri Rdečem križu še ni obležala, am-Pak je imela potem še svoje zadnje delo tu v Wodongi. To tlelo je zaključila v novembru lanskega leta. Saj boste imeli malo prostora za ta popravek, kaj-ne- Z iskrenimi pozdravi! — Anica Kalc z družino. Rade volje objavljam popravek in se opravičujem, Ce Vam je moja netočnost povzročila kako nevšečnost. - Urednik BRISBANE, QLD. — V lanski avgustovi številki 'Misli” sem se oglasila. Na žalost soprogu ne ugaja zrak in se nameravava še ta mesec vrniti v Sydney. Prijaznost naših slovenskih rojakov tu v Brisbanu omembe vredna in je ne bom nikoli pozabila. Tudi P° radijskih oddajah (do sedaj 851) razveseljujejo svo-Je tukajšnje rojake s prijetnimi domačimi zvoki, šala-•fli, čestitkami, bolnikom dajejo spodbudo za čimprejšnje ozdravljenje, vabijo nas v svojo sredo in s tem Pomagajo razveseliti naše življenje. Trud g. Mirka in njegove soproge Anice Cuderman, Edija Andlovec, ^Ibina Orla, Jožeta Vaha, Marice Podobnik, Janeza .'clja in ostalih je zares omembe in pohvale vreden. več kot štiri leta prostovoljno pripravljajo oddaje ]n se po cele ure vozijo do radijske postaje, kjer žrtvujejo svoj prosti čas. Žal so morali te oddaje skrčiti na enkrat tedensko, ker kadra primanjkuje. V upanju, da nas bodo še naprej ob sobotah zvečer zabavali, se jim Poslušalci lepo zahvaljujemo. Naj omenim, daje deže-,a Queensland ogromna (večja od Japonske ali Angli-Je)- Rojaki, ki živijo izven Brisbana, oddaje žal ne ujamejo. Pridejo pa tudi iz oddaljenih krajev v Dom na ribčku, da se snidejo s Slovenci. Rojaki na Sunshine °ast-u so si nadeli ime “Sončni Slovenci” in kar pri-s^aja jim. Tudi oni so radi na hribčku vsi nasmejani. frne 6. decembra je bila na hribčku slovenska sveta l^aša in Miklavževanje. G. Jože Vah je že deveto leto Miklavž”, seveda “ta pravi”, naš slovenski, ne kak dedek Mraz” ali “Father Christmas”. Razlika od na-^ega Miklavža je le v tem, da v svoji obleki trpi v tej ročini. Vneto smo spremljali podelitev daril in rogo-%inje parklja ter obujali spomine na stare čase, ko slikar Simon Novak # Otroški in družinski portreti na domu # Poroke v domačem okolju ali po želji # Posebni družinski prazniki - rojstni dnevi, zaroke, obletnice in sličho 1 Priporoča se vam vaš rojak Simon Novak Melbourne, ^ ^ ^ — Victoria 307 8405 Melbournskim Slovencem se priporoCa KAMNOSEŠKO PODJETJE VIZZINI MEMORIALS Proprietor: Giovanni Verga 9 TRAWALLA AVE., THOMASTOWN,VIC. Telefon: 359 5509 doma: 478 5375 in 478 4726 Nagrobne spomenike izvršujemo po dogovoru. Garancija za vsako naše delol so bili rožiči in skromna darila del našega življenja. Tako, nekaj malega iz te obširne “Kraljičine dežele”, o kateri se bo v tem letu gotovo kaj več slišalo. Saj nam pripravlja v svojem glavnem mestu velesejem EXP0 88, ki bo nam vsem prinesel veliko lepega in zanimivega. Tople pozdrave vsem bralcem “Misli” — Kristina Hrvatin. REŠITEV KRIŽANKE prejšnje številke: Vodoravno: 1. noga; 5. štor; 9. opira; 11. trta; 12. ven; 13. skop; 16. dan; 17. orel; 19. uk; 20. sova; 21. ako; 22. plitva; 24. oče; 26. iver; 27. lira; 29. oka; 30. motati; 32. Ltd.; 34. žoga; 35. od; 36. onem; 38. ali; 39. imam; 41. ona; 42. rije; 44. misal; 46. Oman; 47. stre. — Navpično: 1. novo; 2. opera; 3. ginekologija; 4. ar; 5. št.; 6. trdovratnost; 7. otava; 8. rana; 10. as; 14. kup; 15. okli; 18. ločita (se); 20. steklo; 23. Ivo; 25. era; 28. atom; 30. molim; 31. Ida; 33. denar; 34. . . . žaro; 37. male; 40. mm (za milimeter); 43. en; 45.1(zvršni) S(vet). Rešitev so poslali: Ivan Lapuh, Frančiška Klun, Sestre v Slomškovem domu, Meta Lenarčič. Vinko Butala, Sestri v Baragovem domu, Ivanka Študent, Danica Petrič, Jože Grilj, Francka Anžin in Marija Špi-lar, Jože Štritof, Milan Prešeren, Ivanka Krempl, Jožef Debevec, Stanko Aster-Stater, Slavko Koprivnik, Tomaž Sušnik, Vinko Jager, Edvard Robnik. Lidija Čušin, Marija Senčar. — Žreb je izbral za nagrado Meto Lenarčič. L. & E. K. Bayside Printing Service Slovenska tiskarna Poročna naznanila — Listke za konfete Krstne Listke — Zahvalne Kartice Vizitke — Pisemske Glave Ter vse vrste knjig in računov. Lastnik Lojze Kovačič ^ Very Reasonable Prices -K A .H. 551 7451 * { 89 CLARINDA ROAD. OAKLEIGH SOUTH 3167 * HEIDELBERG CABINETS FRANK ARNUŠ ?rr ltd. Priporočamo se melbournskim rojakom za izdelavo kuhinjskih omar in drugega pohištva po zmerni ceni. 7 LONGVIEVV COURT, THOMASTOVVN 3074 (Bundoora Industrial Park) fJJJJJJJffffffffJXfJJJJ. TEL.: 465 0263 A.H. : 459 7275 Križanka (Ivanka Žabkar) Vodoravno: 1. poškodbe; 5. dotikati se nečesa s premikom; 9. premakniti nekaj iz roke v roko, odpravljati se nekam; 10. zaključki kakega zborovanja; 11. izvažati (tujka); 13.najznačilnejši pok-klic ženske; 14. posodica za črnilo; 17. uredi, popravi!; 18. joka se (v narečju); 20. podelitev zakramentov umirajočemu; 23. utrujen, poklapan; 24. poln različnih barv, pester; 25. nekaj predstaviti le v obrisih; 26. starogrški bog sonca, tudi vrsta metulja. Navpično: 2. kožni zajedalec, ki povzroča srbenje; 3. slovesna kulturna prireditev, tudi ime nekaterih visokih šol; 4. ena od številk; 5. grda lastnost človeka, ki se veseli nezgode bližnjega; 6. predpisani del, ki so ga morali oddajati podložniki v času fevdalizma; 7. pridelovalec ali tudi prodajalec soli; 8. vrsta dela pri obdelavi pohištva; 12. snov brez prave vrednosti, tudi oseba z nesprejemljivimi moralnimi lastnostmi; 15. je od Lovreta; 16. srečanja; 19. vrsta bolezni grla (tujka); 21. hotenje, želja; 22. alkoholna pijača. REŠITEV pošljite na uredništvo do 12. maja. Čarovnik zakliče na koncu predstave v napolnjeno dvorano:“Za zadnjo točko bom pa naredil, da bo ena izmed gospa izginila.” Glas iz četrte vrste: “Pojdi na oder, stara!” “Koliko mleka na dan vam dajo vaše krave? ” “Okrog 63 litrov,” “Koliko ga pa od tega prodate? ” “Okrog 75 litrov.” Zakonca gledata film na televizorju. “Kaj misliš, ali se bosta dta dva na koncu poročila? ” vpraša mož ženo. “Čisto gotovo. Takele zgodbe se nikdar ne končajo dobro.” SMEH JE NAJBOLJŠE ZDRAVILO BREZ RECEPTA /Uvoženo iz domovine/ + Tam, kjer vlada ena barva, je vse črnobelo. + Bolj enaki so že poskrbeli za svoje sinove in hčere, še bolj enaki pa tudi za svoje vnuke. + V državi, kjer so mrtvi politiki pomembnejši od živih mislecev, ima ceno bron, ne možgani. + Na stara leta bi tudi hudič postal rad svetnik. + Delavci so stavkali, ker so bili slabo informirani. To bi šele stavkali, ko bi bili dobro informirani. + Nič človeškega mi ni tuje, vendar bi si včasih le zaželel kakšen telečji zrezek. + Pri nas razmišljajo o ukinitvi verbalnega delikta. A zelo potihem. Glasno razmišljanje je verjetno prav tako verbalni delikt. + Nekje v Sloveniji. En delavec koplje jarek, drugi ga pa zasiplje. Mimo pride tretji in pravi:"Kje pa je tu logika? " Eden mu razloži: "Logika je že, a delavca, ki bi moral polagati v jarek kabel, danes ni na delo.” + Napake nezmotljivih so vedno usodne. + Marx se je ukvarjal s kapitalom, mi pa z izgubami- KRAŠKI IZLIVI — Pesmi Marcele Bole. Melbourne. Cena 7,— dol. ISKANJE — Pesmi Petra Košaka, Melbourne. Cena 3.- dol. CVET LJUBEZNI Pesmi Ivana Lapuha, Melbourne. Cena 4. — dol. SVETO PISMO NOVE ZAVEZE v prikupni žepni izdaji. Z opomba-1111 in kratko razlago težko razumljivih mest. Cena 6.— dolarjev. KRISTJAN MOLI je naslov molitvenika s 305 stranmi. Cena 5,—dol. HVALIMO GOSPODA je zbirka ljudskih cerkvenih pesmi (z notami) v obliki molitvenika, z dodatkom stalnih mašnih in drugih molitev. Ce-na je 5,- dol. Ista pesmarica v skrajšani obliki stane 2dol. HOJA ZA KRISTUSOM je knjižica v obliki molitvenika, ki obsega nesmrtne spise Tomaža Kempčana. Cena 5,— dolarjev. SHEPHERD OF THE VVILDERNESS Angleški življenjepis misijo-narja Baraga v žepni izdaji. Spisal Bernard J. Lambert. Cena 2.— dol. DREAM VISIONS Cankarjeva knjiga “Podobe iz sanj” v odličnem angleškem prevodu. Slovenian Research Center . USA. Cena 11,—dol. Men VVHO BUILT THE SNOWY - O življenju ob graditvi Snowy ^ountains projekta napisal v angleščini Ivan Kobal. Cena 8,- dol. THE GLIMMER OF HOPE (Svit upanja) - Izšla v angleškem jeziku v samozaložbi pisca Jožeta Komidarja, N.S.W. Obsega spomine na Loško dolino med revolucijo in razmišlja o komunizmu. Cena 6,— dol. THE SLOVENIANS FROM THE EARLIEST TIMES - V angleščini Je napisala slovensko zgodovino Dragica Gelt. S številnimi slikami o-Prcmljena knjiga je izšla v Melbournu. Cena 22,— dolarjev. Imamo še več knjig našega matičnega, zamejskega in zdomskega trga. LEPOTE SLOVENSKIH CERKVA je monumentalna knjiga z 283 barvnimi posnetki. Avtor slik je Jože Anderlič, besedilo pa je napisal dr. M. Zadnikar. Cena 49.— dol. GORIŠKE MOHORJEVKE 1988 so končno dospele: zbirko štirih lepih knjig naročite pri nas za ceno 30.— dolaijev (poštnina posebej). CELOVŠKE pa so že pošle. Knjiga SLOVENIAN HERIT-AGE I. (zbral dr. E. Gobec) je pošla in čakamo na novo pošiljko. SLOVENSKO-AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc. pozdravlja vse rojake in bralce MISLI s prisrčnim vabilom: KADAR SE MUDITE V CANBERRI, OBIŠČITE NAS! Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM, poznan pod imenom TRIGLAV, na Irvving Street. PH1LL1P (CANBERRA), A. C. T . je odprt gostom vsak dan (vključno sobote, nedelje in praznike, razen velikega petka in večera božične vigilije) od 11.30 a.m. do 11.45 p.m. Naš bar je odprt od 11.30 dopoldan dnevno ter nudi tudi številne slovenske pijače. Kuhinja servira okusno domače pripravljeno hrano vsak dan od šestih do devetih zvečer, ob nedeljah pa tudi od poldne do druge ure in od šeste ure zvečer. KADAR SE MUDITE V CANBERRI: DOBRODOŠLI V SLOVENSKEM DOMU! Pri nas Vam bo tudi vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici. Naša telefonska številka: (062) 82 1083. VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA DONVALE TRAVEL 1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 3109 Telefon: 842 5666 DOHVAL RA VEL Vabimo Vas, da obiščete našo pisarno, ki ima lastni prostor za parkiranje. AH pa nas pokličite po telefonu in PRIDEMO NA VAŠ DOM, če je tako ugodnejše! Z nasveti pri načrtovanju in pri urejevanju Vašega potovanja po Avstraliji ali preko moija (pri nabavi potnih listov, viz, raznih drugih dokumentov, m zavarovanja, fotografij za potne liste ...) VAM Jfc NA USLUGO ERIC IVAN GREGORICH Lic. No: 3 02 1 8 SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE! POLETI DO LJUBLJANE, ZAGREBA, TRSTA in DUNAJA /enako do RIMA, BEOGRADA, FRANKFURTA . . ./ Zelo dobre ekonomske prilike za obisk lepe Slovenije in vseh strani sveta . . . Pokličite ali obiščite naš urad za podrobnejša pojasnila, da Vam lahko pomagamo pravočasno dobiti potni list in jugoslovansko vizo! DOHVAL Mravel Ne pozabite, da je že od leta 1952 ime GREGORICH dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje! PRIDEMO TUDI NA DOM! ERIC IVAN GREGORICH DONVALE TRAVEL 1042—1044 Doncaster Ruad, EAST DONCASTER, Vic. 3109 Telefon: 842 5666