CMAc. CSÜO'tMZO N o VI c E Z RIBNIŠKO-KOČEVSKEGA KONCA junij 1992 • cena 55 SLI • št. 28 Poštnina plačana pri pošti 61310 Ribnica • mlada plesalka TINA OPEKA, ljubljenka ribniškega občinstva, med najboljšimi tudi na državnem prvenstvu * • Vaš intervju: MLADOPOROČENCA FRANCLJ • Stavka: KAJ ZALEŽE GROŽNJA S STAVKO V TEKSTILANI • Obrt: Obrt stagnira - KDO JE KRIV? • Riko: PRVIČ STAVKOVNE ZAHTEVE • Črna kronika: PRIČEVANJA TABORIŠČNIKOV <4 61 ^ f \. ul ICo 1 {SV) o v \ Lvi r/.- Ö^D .nj U W V'fvo iv C-LyvK'Ui o ^čWl vV vt» »V v V «t* vV V» *Sr V» »V »V Q>» »V. <» »V \*<» .^V vV -vV aV ,\V aV vV \V vV xV aT n'» »I* •!• V «F «F «F <•> «F «F *F «F «F V *S* «F »F »F «V» «F »F <>F AV «|* «|F «F «1 » ■5^ % ? * i § f -Mf * I # * * -;;c- # S Dneva državnosti, leto dni po razglasitvi samostojne Slovenije, se bomo nekje spominjali z zanosom, drugje bežno ali pa morda tudi s tesnobo, saj so spomini na vojno dan potem še sveži. Lani smo v številki, posvečeni samostojnosti, objavili fotografijo stoletne lipe v Hrovači, ki pa je v tem letu burnih viharjev izgubila vrh. Kljub temu poganja nove zelene veje in v usodi te lipe je moč najti vso mešanico ponosa, tragike in trdoživosti slovenskega naroda. Na binkoštno nedeljo je odjeknila neverjeta vest, ob kateri smo gotovo ostali nemo pretreseni vsi, ki smo jo slišali: s strelom ¥ ¥ ¥ * ? 8 iz puške je bil ubit Ivan Kramberger, ki je bil že kar reden gost na našem koncu in tudi § NOVIH NOVIC. Dobrega človeka iz Negove f ne bo več med nas. Lipa je izgubila še eno ® košato vejo, pod katero so iskali zavetje mnogi ^ preprostih besed, varstva in pomoči potrebni. ^ ¥ UREDNICA ¥ V V1 VSEBINA NOVE NOVIČKE: Pravilnik padel, vlada obstala; Zapornice odstranjene; Dom JLA oddan v najem; Prvič oblikovane stavkovne zahteve na Riku; Peterle na okrogli mizi in otvoritvi prostorov SKD Ribnica; Gimnazijci odprli vrata; Birma.... ČRNA KRONIKA: Pričevanja taboriščnikov; Neprevidno na cesto... OBRT: Obrt stagnira - kdo je kriv? STAVKA: Kaj zaleže grožnja s stavko v Tekstilani VAŠ INTERVJU: Mladoporočenca FR ANGL J ŠOLSKA STRAN: Kapljice AKCIJA: Novinar Nedeljskega hitro odkrit ŠPORT: Nogometna liga; Ples... POSLOVNA STRAN: Melamin, Corel, Fegro, Škoda servis... Neme E NOVE NOVICE izdaja PROZA d.o.o., Ribnica. Glavna in odgovorna urednica: Darja D. Hafnar. Novinar in lektor: Stane Hafnar. Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana. Organizacija: Luxuria d.o.o., Ljubljana. Po odločbi Ministrstva za informiranje št. 23/92 sodi časopis NOVE NOVICE med proizvode informativnega značaja in se zato plačuje 5 % prometni davek, ki je vračunan v ceno časopisa. Polletna naročnina 696 SLT. Naslov uredništva: Vrtnarska 2, Ribnica. Poslovni čas od 8.00 do 10.00. Tel. 861-765 med poslovnim časom, ostalo 861-704. Žiro račun: NOVE NOVICE 51310-685-1349. NoTicE NOVE NOVIČKE Kočevje PRAVILNIK PADEL, VLADA OBSTALA Zadnje zasedanje kočevske skupščine je potekalo predvsem v znamenju razprav o osnutku pravilnika o dodeljevanju službenih stanovanj in z njim povezanim delovanjem občinske vlade. Prvo preizkušnjo je vlada prestala pri razpravi o poročilu o njenem delu, saj je kljub temu, da so mu poslanci iz vrst opoziceje očitali kup pomanjkljivosti predvsem na gospodarskem delu in nenazadje neidentificarno odgovornost za sestavo poročila (bilo je brez podpisa), šlo gladko skozi glasovalno proceduro. Pred tem je ostal skoraj brez podpore predlog poslanskega kluba LDS, da se seja prekine zaradi sestanka z ostalimi klubi, na katerem bi se dogovorili o glasovanju o nezaupnici vladi. Zaradi številnih pripomb na nov pravilnik o dodeljevanju službenih stanovanj, ki ga je tako kot vse prejšnje predlagal IS, pravilnika predsedujoči niti ni dal na glasovanje, ampak je sestavo novega - tako kot je zahtevala opozicija -prepustil sami skupščini. Predsednik IS je poslance seznali, da je pristojno republiško ministrstvo potrdilo pristojnost IS, da predlaga skupščini tovrsten pravilnik in potrdil, da je bilo eno izmed štirih službenih stanovanj na TZO 20 z odobritvijo IS oddano v najem v zameno za pridobitev drugega stanovanja. Poslanci so po polemiki predvsem v zboru ZD dali soglasje k imenovanju predsednika skupščine Mihaela Petroviča za direktorja kočevskega zdravstvenega doma, soglašali pa so tudi z imenovanjem Ane Pevec za direktorico Centra za socialno delo Kočevje. Ribnica BIRMA V ribniški cerkvi je bila zadnjo nedeljo birma, kjer je ta zakrament prejelo preko 70 dečkov in deklic. K svečanosti obreda je poleg lepih novih oblek, ki so otroke naredile tudi kako leto starejše, prispevala tudi nova ura, verižica ali kaka druga dragocenost, ki jo je boter podaril birmancu v spomin na ta pomemben dogodek. Kočevje GIMNAZIJA ODPRLA VRATA Zadnji petek v maju so kočevski gimnazijci povabili medse vse, ki jih zanima njihova ustvarjalnost. Predstavili so se z razstavo slik, šolskih časopisov, laboratorijskim delom, računalniškimi programi, tujimi jeziki ter litara-nimi in gledališkimi utrinki. Osrednjo večerno prireditev so poimenovali Naše kapljice, ki ponazarjajo njihova znanja. V nabito polni dvorani srednješolskega centra je med predstavo platno s poslikanimi kapljicami samo od sebe padlo na sceno, kar pa je ravnataljica gimnazije Meta Kamšek spretno vkomponirala v svoj slavnostni nagovor, češ da se je kapljic medtem nabralo za celo morje in platno ni več preneslo njihove teže. Ravnateljica je poudarila tudi pomen ne samo količine temveč tudi kvalitete znanja, ki ga daje gimnazija. To znanje so potrdili tudi številni uspehi na republiških tekmovanjih iz logike, matematike in šaha. Spomnili so se tudi gimnazijskih profesorjev, ki so pred leti odšli v pokoj po dolgoletnem poučevanju in s tem dejanjem vzpostavili vez s staro kočevsko gimnazijsko tradicijo. Neme E NOVE NOVIČKE Ribnica ZAPORNICE ODSTRANJENE Dobro leto je tega, ko smo pisali o zapornicah čez javno pot, ki poteka od Partizanske ceste skozi Inles do železniške proge. KS Ribnica je neprestano sprejemala sklepe in pošiljala apele, da se javna pot odpre in kot kaže, ji je končno le uspelo. Pristojni občinski sekretariat je februarja izdal odločbo, s katero je Cestnemu podjetju Novo mesto naložil odstranitev prometnega znaka, ki prepoveduje promet motornim vozilom. V dogovoru z Inlesom je tako pred kratkim zarisana 5 m široka cesta z dvema prehodoma za pešce ter tremi prehodi za viličarje. Cesta je s tem z omejitvijo hitrosti na 30 km/h in nekaterimi opozorili odprta neprekinjeno za ves promet, zapornice pa so deloma že prestavili in služijo Inlesu za interne potrebe. S ponovnim odprtjem ceste je prišel do moralnega zadoščenja tudi Janko Pelc, ki si je zaradi ročnega odstranjevanja teh zapornic prislužil denarno in pogojno zaporno kazen, pa še objavo v naši črni kroniki za povrh. Svet krajevne skupnosti Ribnica je njegovo vsestransko angažiranje za ponovno odprtje javne ceste na zadnji seji ponovno podprl, žal pa posledic sodbe kljub nekaterim predlogom ni mogel prevzeti na svoja pleča. Riko PRVIČ OBLIKOVANE STAVKOVNE ZAHTEVE Nizke plače in težave pri njihovem izplačevanju so na Riku zadnji petek v maju ponovno ustavile stroje. Denar za plače se je našel še istega dne, po izoblikovanih stavkovnih zahtevah sodeč pa za nezadovoljstvo delavcev niso več krive samo plače. V 8. točkah stavkovnih zahtev se poleg podpisa in rednega izpolnjevanja podjetniške kolektivne pogodbe zahteva tudi revizijski in inšpekcijski pregled podjetja in razčiščenje lastninskih odnosov v novoustanovljenih Rikovih in mešanih firmah. Rikov stavkovni odbor je od vodstva zahteval tudi odgovor na vprašanje, preko koga Riko sklepa posle in za kakšno provizijo. Od vodstva je zahteval, da do ureditve razmer ne sme zapustiti podjetja in da pokliče nazaj na delo vse delavce na začasnem čakanju. V eni bistvenih zahtev so postavili zelo kratek rok za predložitev sanacijskega programa firme. Odgovor na množico zahtev je bil kratek in je pokazal pravzaprav na bistveni Rikov problem - krizo v vodenju firme. Generalni direktor Stanislav Škrabec je predlagal formiranje vodilne skupine pod mandatarstvom dipl. ing. Franca Petka, ki bi si sama pripravila strateške usmeritve in pogoje dela. Uživati bi morala zaupanje in sodelovanje celotnega kolektiva,dosedanji direktor pa bi ji nudil pomoč. V ponedeljek se na zboru delavcev po takem odgovoru niso odločili za nadaljevanje stavke, pač pa za odložitev. Omenja se enomesečni rok, v katerem bi nova vodstvena skupina razčistila zastavljena vprašanja in predložila sanacijski program podjetja. Neme E NOVE NOVIČKE ss 1S* s s * ' S t '•s* 'i' * s' S S t ' J- ' M' < * •. ' S S-S* ' S Ribnica PETERLE NA OKROGLI MIZI IN OTVORITVI PROSTOROV SKD Ribniški krščanski demokrati so si za redni zbor občinskega odbora izbrali binkoštno nedeljo. Medse so povabili tudi bivšega in kot so zapisali v vabilu tudi bodočega premiera, predsednika stranke Lojzeta Peterleta. Po poročilih o delu in ustanovitvi krajevnega odbora SKD Ribnica, ki mu predseduje Franc Petelin, je osrednji gost Miklove hiše podal uvod v okroglo mizo na temo SKD kot steber slovenske državnosti. Povedal je, da mnogi niso verjeli, da bi bil lahko pridevnik krščanska tako vabljiv za volilce, da so postali najmočnejša stranka v Demosu. Zato se mu zdi za državo nevarna teza, da sodi po dosegu državnosti SKD na “hladno“, saj ima po Sloveniji vsaj 400 krajevnih odborov. Krščanska demokracija je po njegovih besedah imela glavno besedo tudi pri združevanju Evrope, zato ga ne preseneča, da so potihnila prenoviteljska gesla ’Evropa zdaj!’. Evropa ni ljubezenska skupnost, zato lahko koga tudi povozi. Poziv Spomenke Hribar 'Ustavite desnico!’ je SKD naredil več koristi kot škode, saj je razbistril skupaj z nezaupnicami vladi meglo v slovenski politiki in privabil nove člane v SKD. Ribniškim udeležencem okrogle mize je v odgovorih na vprašanja povedal, da v vrhovih ni nobene možnosti za združitev z Ljudsko stranko, na terenu pa dosti. O komunistih v bivšem Demosu je menil, da imajo trup na desni, glavo pa na levi. V procesu lastninjenja se je dogajalo, da je manjšina diktirala voljo večini, SKD pa se zavzema za jasen zakon, da si ga ne bo razlagal vsak po svoje.Njegov stil vladanja ni bil oster do podrejenih v upravi, od njih je zahteval le lojalnost in strokovnost. Do beguncev je potrebna solidarnost v mejah možnega, čeprav se zahod še vedno obnaša v stilu želeli ste - poslušajte. Na dnu krize so nekateri že, drugi še tonejo, nič dobrega pa ne prinašav dvig plač nove vlade, ki bo sprožil inflacijo. Če bi hoteli na bolje, bi morah “konje na najtežjem delu priprežiti,ne pa prepre-žiti“.Marx se po šolah in univerzah še sramežljivo skiva pod novimi naslovi, čeprav je izgubil večino svetniškega sija. Po končani okrogli mizi je ribniške člane SKD jaozval k tekmovanju s kočevskimi Bogomir Stefanič, Meta Pre-lesnikova pa je ženske pozvala k oranizirano-sti in premagovanju strahu in predsodkov pred javnimi nastopi. Ko je Peterle prispeval še nekaj tisočakov za gradnjo cerkve v Kočevski Reki, so se udeleženci in gostje preselili na pogostitev v nove prostore SKD Ribnica na Seškovi. Ribnica DOM JLA ODDAN V NAJEM S 1. julijem bodo številni najemniki prostorov in bivšega doma JLA začeli plačevati prve najmenine, ki znašajo letno 3,4 % ocenjene vrednsoti objektov. V kasarni je bilo doslej oddanih za proizvodne obrate in skladišča 9 000 m2 površin, tako da je začasno na razpolago še 1500 m2. Medtem, ko se prostori pospešeno urejajo (posebej impozantna je Mercatorjeva skladiščno - diskontna hala), je bivši Dom JLA še vedno nedotaknjen. Kot kaže pa tudi ta ne bo več dolgo sameval, saj ga je končno s pogodbo dobila v najem od Obrambnega ministrstva ribniška občina, ki bo zaradi priznanih sovlaganj plačevala republiki le 65 % najemnine. Občinski IS je dal Dom JLA takoj naprej v podnajem podjetju MIL-MER iz Prigorice, ki se je edino javilo na razpis za najem objekta. Lastnik podjetja Miloš Merhar je znani gostinec iz Prigorice, za najemnino pa bo prvo leto dajal občini 1000 DEM mesečno, pozneje pa bo moral s kar precej donosnimi dejavnostmi poravnavati dolg v višini skoraj 8 000 DEM mesečno. V idejnem projektu si je v bodočem trgovskem centru omislil pokrito in odkrito tržnico, restavracijo, trgovino, igralnico, nočni klub, dis-coteko, gledališče in kino, avtomobilski salon in manjše prodajalne... Novi center bi po podanih ocenah lahko nudil preko 50 delovnih mest, na hipoteko pa bi lahko novi najemnik vložil okrog 80 000 DEM. V kolikšni meri bo ostal objekt javen oz. dostopen šolarjem in drugim nekomercialnim dejavnostim se bo pokazalo pozneje, saj bi tovrstna dejavnost lahko vplivala na znižanje najemnine. Kočevska Reka PRIČEVANJA TABORIŠČNIKOV Konec maja je kočevska in republiška komisija za raziskavo povojnih zločinov in nepravilnih procesov v spremstvu bivših taboriščnikov in najemnih delavcev obiskala Borovec, Prilesje in Gotenico. G. Drobničeva, žena republiškega javnega tožilca, se kot taborišči-nica okrog leta 1950 spominja gradnje barak, v katere so pozneje naselili 300 - 400 taboriščnikov. Opravljali naj bi “družbeno koristna dela“, ki so bila kasneje zaradi pritiska mednarodne javnosti preimenovana v strogi zapor. Med deli, ki so jih v slabih življenskih razmerah opravljali taboriščniki, je bilo tudi rušenje cerkva. Taborišča v Borovcu in Prilesju so bila aktivna 6-7 let, danes pa ni o njih nobenih sledi. Nekdanji najemni delavci, ki so v Gotenici gradili podzemno zaklonišče za vlado, so komisiji zatrjevali, da na področju Gotenice ni bilo taboriščnikov. Tudi oni so rušili sakralne objekte, kako temeljita pa je bila tedanja ideološka indoktrinacija pa dokazujejo še sedanje prepričanje teh delavcev, da je bilo cerkve potrebno rušiti zaradi dotrajanosti in iz “strateških razlogov“. Iz Kočevske Reke pa v zvezi z gradnjo nove cerkve še to: drugi, popravljeni projekt je na reviziji pri škofovski komisiji in če ga ta odobri, se bo z gradnjo cerkve pričelo takoj. IZSILIL PREDNOST V Sajevcu se je 2. junija zgodila prometna nesreča, v kateri je bila ranjena ena oseba. M.A. je s svojim vozilom pripeljal iz Sajevca in v križišču s cesto proti Jurjevci trčil v prednji del vozila, ki ga je upravljal V.A. in ga pri tem odbil na travnik. V trčenju je bila poškodovana sopotnica, ki je bila prepeljana na UKC. Povzročene je bilo za 120 000 SLT škode, zoper M.A. pa bo podana kazenska ovadba zaradi povzročitve težje telesne poškodbe. Z BOMBO NA POLICIJO Še vedno je mogoče najti eksplozivna telesa iz zadnje vojne, vendar v skrbi za varnost ni zaželjeno, da se prinašajo kar na policijsko postajo, kot je to 1. junija storil občan iz Ribnice. Granato z vžigalnikom bi bilo vsekakor bolj varno pustiti v gozdu in le poklicati policijo, da zavaruje kraj najdbe in pokliče za deaktiviranje usposobljene strokovnjake. NEPREVIDNO NA CESTO 24. maja ob 22. uri se je pri gostilni Medved v Prigorici nepravilno vključeval v promet H.A. iz Humca, saj je pri tem zapeljal na nasprotni vozni pas v trenutku, ko je mimo pripeljal voznik BMW-ja L.A. iz Rakitnice. Na vozilih je nastalo za 100 000 SLT škode, povzročitelj pa je bil zaradi vožnje pod vplivom alkohola začasno tudi ob vozniško dovoljenje. MOPEDIST POŠKODOVAN Kako nevarna je lahko vožnja z motornim kolesom se je moral žal na lastni koži prepričati mladoletni M.J.. 31. maja se je na cesti Novi pot zaradi prevelike hitrosti na nepreglednem ovinku zaletel v nasproti vozeči osebni avto. Mopedist je vozil tudi brez čelade in je bil zaradi poškodb prepeljan na UKC, nastala škoda pa je ocenjena na 20 000 SLT. ZAPELJALA S CESTE Težko, soprano vreme ah pa morda strah pred nasproti vozečim vozilom sta povzročila, da je v Žlebiču zapeljala s ceste tuja državljanka M. D. iz Zagreba. Po 27 metrih vožnje po bankini je zapeljala še v nasproti vozečega Z.V. iz Ljubljane. Zagrebčanka je bila v nesreči laže ranjena, postopek pa so vodih ljubljanski policisti. NoTicE OBRT : Vlada in obrtniki za skupno mizo OBRT STAGNIRA -KDO JE KRIV? V globoki krizi ribniških družbenih podjetij se vse več pričakuje od drobnega gospodarstva oz. obrti, ki naj bi poskrbela za to, da ribniški gospodarski voz ne bi povsem obtičal. Kakšni pa so dejanski pogoji, da bi tudi v tej občini obrt postala upoštevanja vreden gospodarski dejavnik, so poskušali za skupno mizo ugotoviti tako obrtniki sami kot ribniška občinska oblast ob prisotnosti predstavnikov republiške Obrtne in Gospodarske zbornice. Uvodničarji so podali prerez situacije na področju obrti, kot jo pač vidijo iz svojega zornega kota. Statistično gledano obrt v Ribnici stagnira, kar pa ob splošnem trendu širjenja te dejavnosti drugod pravzaprav pomeni, da nazaduje. V zadnjem obdobju je močno nazadovalo prevozništvo, širi se sicer trgovina, a je prav malo pravih proizvodnih obrtnikov. Od 60 strojnih izdelovalcev suhe robe sta kot obrtnika prijavljena le dva, vsi ostali plačujejo raje kmečko zavarovanje in imajo tako kot 450 drugih prijavljeno t.i. domačo obrt. Sekretar GZ Ribnica Pavel Hočevar vidi bistven problem za obrtnike v neusklajeni prostorski ureditvi, ki pri induvi-dualni gradnji ni predvidevala možnosti gospodarske infrastrukture. Interesenti za gradnjo se morajo zaradi neobstoječe obrtne cone znajti po svoje, zaradi tega pa ne pridejo čez upravne postopke. Motivacijo za obrt jemlje tudi siva ekonomija, saj je zaradi neukrepanja inšpekcij povsem uničila gradbeno obrt, grozi pa tudi avtomehanični, saj na 8 prijavljenih avtomehanikov pride kar 30 šušmarjev. Obrt je zatrta v Ribnici po mnenju OGZ zaradi vsaj doslej dobrostojećega družbenega gospodarstva. Več optimizma je v uvodne razprave skušal vnesti predsednik IS Ribnice Janez Henigman z ugotovitvami, da je obrtna cona opredeljena, da so prostori v kasarni urbanistično urejeni in da so se letos za razvoj drobnega gospodarstva določila tudi sredstva iz proračuna. Nekoliko manj opimistično je bilo njegovo mnenje, da Ribnica še ni dosegla najnižje točke, da ji primanjkuje dobrih programov, vendar bodo morali zanje poskrbeti podjetja in obrtniki sami - občina jim tehnologije in industrijske rasti pač ne more dati. V nadaljevanju se je pokazalo, da so uvodničarji le pripravljali teren za konkretnejše spopade. Tako so pristni obrtniki od prisotnih članov vlade oz. upravnih organov zahtevali jasen odgovor, ali obrtna cona je ali ni. Dobili so odgovor, da v zazidalnem načrtu je, dejansko pa je ni, ker je zemlja v lasti zasebnikov in je ni mogoče odkupiti. O tem, da ni družbene zemlje za tovrstno cono, so imeli obrtniki spet svoje mnenje, saj so omenjali nedavni nakup prav te zemlje s strani nekaterih posameznikov. Ponovno je prišel na mizo problem črnih gradenj na Opekarski in v Lepovčah, težave pri preselitvi stanovalcev iz objektov, namenjenih za obrtno dejavnost in kopica drugih zamer, ki so se nabrale med obrtniki in občino. Zaradi izpostavljanja posamičnih problemov so sogovorniki izgubili izpred oči celotno problematiko drobnega gospodarstva, kar so skušali popraviti gostje iz obeh republiških zbornic. Predsednik OZ Slovenije g. Kramberger je opozarjal na odsotnost strateškega programa, v katerem bi morala država določiti prioritete. Tako bi morala vlada od skupaj 950 miljonov DEM, s katerimi rešuje družbena podjetja pred stečajem, vsaj 150 milijonov DEM vložiti v podjetja brez izgub, da bi lahko povlekla gospodarstvo naprej. Sekretar OZS g. Filipič je nanizal predloge, ki so jih v zbornici predlagali vladi in vključujejo tako kratkoročne kot dolgoročne ukrepe. Mednje sodi znižanje malega R pri bančnih kreditih in pogubnih zamudnih obresti, nadomestitev izgubljenih trgov ter nova davčna in obrtna zakonodaja. Zakon o družbah, ki naj bi ga sprejeli jeseni, bi moral poenostaviti registracijo ter administriranje, s tem pa bi obrt postavil v enakovrednejši položaj z ostalim gospodarstvom. Delavno srečanje ribniških obrtnikov z občinsko vlado je bilo zastavljeno precej ambiciozno in je zato morda prinselo manj, kot so udeleženci pričakovali. Predvsem tisti, ki so s poudarjanjem širšega gospodarskega interesa skušali pospešiti res že skoraj brezupno zapletene in dolgotrajne upravne postopke. Po drugi strani pa tudi vlada razen kritik ni odnesla s sestanka kakšnih uporabnih predlogov, s katerimi bi si obrt lahko obetala boljših časov. Oblast ima posluh pač za tiste, ki posedujejo moč. Včeraj so bile to velike družbene firme, danes nihče, jutri morda drobno gospodarstvo. Pa ne tako, da bo kopiralo velike proizvodne objekte ampak tako, da bo znalo med seboj uglasiti stotine in tisoče drobnih idej, kako preživeti od samostojnega dela. In če bo hotela preživeti tudi državna in občinska uprava, potem bodo odnosi med njo in obrtniki res morali biti urejeni sistemsko in ne več kot plod kompromisa po izbruhu konflikta. S.H. Razmere v ribniškem gospodarstvu Po podatkih, ki nam jih je posredovala Območna gospodarska zbornica Ljubljana, je zaključni račun v letu 1991 predložilo 69 ribniških podjetij. To pomeni,da tudi pri nas nastajajo nova mala podjetja,ki bodo v nekaj letih zavzela pomembno mesto v strukturi občinskega gospodarstva. Žal pa ribniška podjetja prednjačijo v regiji po ustvarjenih izgubah, ki kar 18-krat presegajo akumulacijo. V Ribnici je industrijska proizvodnja v prvih treh mesecih kar za 42 % manjša v primerjavi z istim obdobjem lani, ob koncu leta pa je bila zabeležen tudi 176 % porast brezposelnosti. Izvoz se je v prvih treh mesecih zmanjšal zaradi izpada konvertibilnih trgov kar za 66 %, razveseljivo pa je vsaj to, da se je hkrati povečal izvoz na konvertibilno področje za 41 %. Med največje probleme spadata razvoj in investicije, saj Riko za razvojno sanacijo lani ni uspel pridobiti nobenih sredstev, v zadnjem mesecu pa GZS tudi ni dobila sporočila od nobenega ribniškega podjetja, da se zanima za tuja vlaganja. Pa še to: konec aprila je imelo v Ribnici blokiran žiro račun 14 podjetij v skupnem znesku 182,5 miljonov SLT. NoTilE STAVKA 1 li Pod mejo znosnosti KAJ ZALEŽE GROŽNJA $ STAVKO V TEKSTILANI Prvo leto od uvedbe stečaja je minilo tudi v kočevski Tekstilani. 240 pretežno delavk je to leto preživelo, da še same ne vedo, kako. Leto dni izčrpavajočega dela v treh izmenah na meji zajamčenih palač ali celo pod njimi jim je izčrpalo vse gmotne rezerve in tudi voljo do dela, od katerega se ne da preživeti. Brez vseh pravic so v četrtek, 4. junija ustavile stroje in zahtevale od stečajnega upravitelja, da jim omogoči preživetje. Stavka ali vsaj grožnja z njo v kočevski tovarni odej ni posebno pogost dogodek, zato se je v istem hipu na kraju dogajanja znašla vsa lokalna novinarska srenja. Prisotni smo bili tako priče spontanemu izbruhu nezadovoljstva, v katerem so delavke prepričevale svojega stečajnega upravitelja, da se z 10 000 tolarji ne da niti živeti, kaj šele delati. Hotele so mu dopovedati po čisto človeški plati, da jim ne gre za nobeno izsiljevanje za višje plače, ki bi prinašale la-godnejše življenje. Pri tem jim nekaj deset odstotkov povišice pomeni toliko kot nič, saj si pri tako nizki plači s tisočakom ali dvema več ne morejo prav nič pomagati. Delavke so zahtevale, da se stečajni upravitelj pogovarja hkrati z vsemi, saj preko svojih predstavnikov ne morejo doseči ničesar. Stečajni upravitelj Albin Pečnik jih je pozival, naj vzdržijo in naj postavljajo razumne zahteve. Skušal jim je predočiti težke ra-mere, ki so nastale zaradi vztrajanja vlade na nizkem tečaju marke, saj Tekstilana izvaža izključno na nemško tržišče. Ko je postalo jasno, da takšna množična pogajanja ne bodo obrodila sadov, se je upravitelj umaknil s pogajalsko skupino v svoje prostore, delavke pa so sebi v korajžo in tolažbo nadaljevale s pogovori, ki smo jim seveda z zanimanjem prisluhnili. Povedale so, da imajo dela ogromno in da je naporno zaradi zastarele tehnologije, ki se ji ču- dijo vsi, ki se spoznajo na to stroko. Nemški kupec jim znižuje ceno odej pod krinko reklamacij, čeprav na koncu nobena odeja ne ostane v skladiču. Za delo v treh izmenah dobijo kakih 200 tolarjev dodatka ob tem, da je 12 000 tolarjev že kar nadpovprečna plača. Za polni delovni čas in brez bolniških izostankov ter ostalih odbitkov je neka delavka prejela vsega dobrih 8 000 SLT. Vsi zaposleni so že leto dni brez vsakršnega dopusta razen v dneh ob praznikih, ko ustavijo celotno proizvodnjo. Precej pikrih so imele tudi nad delom komerciale, ki se je osamosvojila v samostojno firmo in jim ni sposobna zgotoviti tudi drugih odjemalcev. Pričakovale so sicer 20 % povišanje plače za maj, a se se jim pod 50 % zvišanjem ne splača prihajati v službo, v kateri ne zaslužijo niti za plačilo položnic. Drugo plat Tekstilanine medalje je bilo mogoče poslušati na pogajanjih skupine delavcev z upravnikom. Pogajalci so upravniku povedali, da nimajo pravega mandata in da nimajo tolikšnega vpliva, da bi delavce lahko pripravili do prekinitve stavke, če jim ne da 50 % povišice. V tem kontekstu “pogajanj“ je bilo brez pravega učinka upravnikovo obtoževanje Banke Slovenije za nizek kurz in na zavezane roke stečajnega upravitelja, ki mora skrbeti le za to, da se stroški proizvodnje ne načenjajo stečajne mase. On v tem smislu ni dolžan skrbeti za delavce in če ti ocenijo, da se jim bolj splača na zavodu prejemati nadomestilo za nedelo kot pa delati, imajo to še vedno svobodno na izbiro. Kot upravitelj ima tudi sam pooblastila, da odpušča pogodbeno zaposlene delavce, zato ga ni mogoče izsiljevati. Po človeški plati razume stisko delavk in bo poiskusil pri stečajnem senatu izposlovati vsaj takšno povišanje plač, da najnižja ne bo pod zajamčeno, ki bo za maj znašala okrog 12 000 SLT. Vztrajal je pri tem, da je 50 % povišanje absolutno nerealno in bo vsak % nad 20 tudi zanj pomenil velik uspeh. Zahteval je vsaj tri delovne dni časa, da seznani z zahtevami senat in upnike, kar so delavci po kratkem ponovnem obisku pri njih začuda brez večjih pripomb tudi sprejeli. Ne glede na to, kako se bodo upoštevale njihove zahteve, ostaja grenak priokus, kako malo je danes vredno delo, če se vse zaroti proti delavcu. Skregano je z vsako logiko, da se v imenu reševanja firme uniči delavce. Za take plače drugih delavcev ne bo mogoče dobiti, razen če jim bo garanje v tri “šihte“ le dodaten zaslužek ob državno plačanem nedelu. To pa so že špekulacije, ki so se sicer že zakorenile v vsakdanji praksi in povzočajo nevzdržno neenakopraven položaj zaposlenih nasproti brezposelnim “pogodbenikom“. S.H. m Mladoporočenca FRANCLJ DEŽELA VZHAJAJOČEGA SONCA Marija in Ivan Francij sta mladoporočenca iz Sodražice, med prijatelji in znanci bolj znana kot Pika in Vane. Dober mesec je tega, kar sta se vzela. Njuna srednješolska ljubezen je tako po sedmih letih dobila tudi uradno potrdilo. In zakaj to tako poudarjamo? Zato, ker sta se poročila 25. aprila letos, že takoj naslednje jutro pa sta odpotovala na poročno potovanje v Tajsko - Singapur. Ker se v NOVIH NOVICAH nismo uspeli upreti skušnjavi, da vsaj iz druge roke izvemo kaj več o tej sanjski deželi vzhajajočega sonca, sta Pika in Vane danes na naših osrednjih straneh. KAKO STA SE ODLOČILA PRAV ZA TAJSKO ■ SINGAPUR? PIKA: Pravzaprav sem se odločila že pred desetimi, da bom šla kam daleč, ko se poročim. Zelo rada potujem in na absolventski izlet smo šli v Tunizijo za teden dni na safari od severa do juga Sahare. Tam sem celo jahala kamelo. Po napornem visokošolskem študiju (živilska tehnologija) je bila to resnično prava nagrada za trud. VANE: Slab mesec pred načrtovano poroko sva se začela zanimati za potovanja pri raznih turističnih agencijah. Po vztrajnem iskanju naju je pri Golfturistu premamil izlet na Tajsko - Singapur, Piko bolj zaradi same eksotike potovanja, mene pa tudi poslovno. Tako sva v torek vplačala potovanje, v soboto je bila ohcet, v nedeljo zjutraj pa sva če letela z Dunaja prek Beograda do Dubaia, od tam pa v Bangkok. Pot je bila vsekakor dobro organizirana, obroke hrane smo imeli v letalu, saj smo v njem prebili 14 ur. KAKŠEN JE BIL PRVI VTIS, KO STE PRISPELI ? PIKA: Šokirana sem bila nad dobro organizacijo, postrežbo, prijaznostjo na vsakem koraku, odnosom do gostov... Tam se na vsakem koraku čuti neverjetna vzgojenost in vljudnost. VANE: Imeli smo tudi zelo dobrega vodiča, ki nas je že med potjo seznanil o značilnostih in običajih dežele, v katero smo bili pravkar namenjeni. PRISPELI STE V BANGKOK. KAKO BI GA OPISALI? PIKA: Bangkok je glavna de-setmilijonska prestolnica Tajske. Ljudje večino opravil opravljajo kar na ulici. Ni redkost, da petčlanska družina živi v enem prostoru, prehranjuje pa se kar na ulici. Tu je ogromno malih lokalov na ulici in človek ima občutek, da vse življenje poteka na ulicah. Značilno za Bangkok je tudi, da lahko prav ob moderni zgradbi odkriješ smetišče ali kolibo - o kakšni organizirani arhitekturi bi le težko govorili. Glavna zanimivost Bangkoka so gotovo templji, ki smo si jih bosi ogledali. Brez dvoma je za to mesto značilna prostitucija, od N cm c E VAS INTERVJU II SKiswiiiÄSSÄysisiissiiiiSÄJSÄisiÄyÄyftysÄK.SAyÄWSSÄ^^^ katere znajo marsikaj iztržiti od zahodnoevropskih gostov. VANE: Hoteli so luksuzni, sobe na nivoju, hladilne naprave so vgrajene povsod, tako da tistih 45 stopinj C zunaj v notranjosti sploh ni zaznati. PIKA: Hrana je po hotelih bolj evropska, seveda s poudarkom na rižu, ki ga tu pripravijo na tisoč in en način (od sladkega do kislega...). Če pa hočeš okusiti pravo eksotično hrano, se lahko odločiš med številnimi malimi lokali, kjer je hrana enkratno pripravljena. NA POTI VPATAYO STE OBISKALI PLAVAJOČO TRŽNICO IN VRT ROŽ. PIKA: Plavajoča tržnica je videti zelo zanimiva: na čolnih prodajajo sadje in zelenjavo, kupce pa s čolni vozijo od ene do druge plavajoče stojnice. VANE: Ko smo imeli na enem od izletov postanek za kosilo v vrtu rož, nas je bilo za deset avtobusov potnikov postreženih v slabih petnajstih minutah. In to KAKO postreženih! Ob kvalitetni hrani in pijači smo bili deležni strokovne in prijazne postrežbe. PIKA: Kopali smo se na koralnem otoku, saj je Pataya obmorsko mesto. Temperatura morja je bila 35 stopinj, v njem pa je kar mrgolelo rib, rakov...Mimogrede ujameš ribo ali raka! Temu primerna je tudi cena morske hrane, ki je tu zelo nizka. Tukaj vidiš na tržnicah sadje, kot je ananas , mango, pa tudi takega, ki ga dotlej nisi še nikoli okusil. Brez “glihanja“ tu ne gre in z malo spretnosti zbiješ prvotno ceno za polovico. VANE: Tu se splača kupovati svilo, saj stane naročena mo- ška svilena obleka s srajco in kravato, narejena po meri v borih 24. urah, 100 DEM. Tu je plačilna enota bath (Ido-lar=25bathov), delovna sila pa so Indijci. KONČNA POSTAJA PA JE BIL SINGAPUR... PIKA: Meni je prevsem padlo v oči, da je trava povsod enako velika. Povsod vlada disciplina in higiena je res na naj-višji ravni. Najmanjši prekršek je strogo kaznovan. Tako znaša kazen za odvržen papirček 500 singapurskih dolarjev (1 DEM=1 singapurski dolar). Tu je kajenje dovoljeno le na za to določenih mestih, tu velja prepoved proste prodaje coca cole za šolske otroke... Singapur je čist, z lepo arhitekturo. Najstarejša hiša je stara največ od 150-200 let. Male trgovinice se tu ne nahajajo na ulicah, ampak so nanizane v velikih nakupovalnih centrih, tudi tu pa je aktualno “glihanje“... VANE: Singapur je mesto čistoče in visokega standarda. Tu se za nas splača nakup razne tehnike, ki je tu tudi do 3x cenejša kot pri nas (iste znamke, npr. PANASONIC...). V Singapuru poteka vožnja po levi strani. Osebni avto ne sme biti starejši od 5 let, taxi pa od 4 let. Avto, ki je starejši od dveh let, sploh ne moreš prodati v Singapuru. Kljub vsemu naštetemu pa so avtomobili pri njih skoraj še enkrat dražji kot pri nas. Singapur je mestna država in ima zato precej gost promet, podeželani pa morajo avte pustiti kar zunaj in se posluževati zelo razvejane podzemne železnice. KAJ BI REKLI ZA KONEC? PIKA in VANE: Misliva, da bi Slovenija lahko postala drugi Singapur, le miselnost naših ljudi bi se morala spremeniti. Za denar pa, ki sva ga vložila v to potovanje, lahko trdiva, da se nama je trikratno obrestoval. Zato upava, da bova Tajsko in Singapur kmalu spet videla. Kaj naj rečemo mi za konec? Vsem nam želimo: Na svidenje, Singapur ! Prihajamo ! Darja D.H. : " "" .......... NAŠE KAPLJICE UTRINKI MLADOSTI O dnevu odprtih vrat Gimnazije Kočevje, ki se je zgodil 29.maja 1992, smo v NOVIH NOVICAH že poročali. Na tej strani pa vam bomo skušali v grobih obrisih predstaviti izbor gimnazijskih prispevkov, ki je z letnico maj 1992 izšel pod naslovom UTRINKI MLADOSTI. Preberite si sledeče prispevke iz GLASILA GIMNAZIJE KOČEVJE ! Zagotovo boste zaznali morda že davno pozabljene mladostne sapice, ki sežejo globoko... IZGUBLJENO BOGASTVO Še vedno mi misli včasih uidejo tja, kjer je njeno zasanjano kraljestvo. Tiha, hladna podoba se nežno smehlja za oknom in vabi v svoje svetlo kraljestvo. V tem kraljestvu tiho odmeva utrip srca, ki napaja mojo dušo. Njene modre oči - nebo nad peklom. Smehljaj njenih ust se igra s strunami zlate harfe, ki jo otožno igram, da bi jo privabil v svoj objem. In res priteče iz preteklosti reka njenih svetlih las. Nežno jih gladim in opazujem njen kot mavrica polni obraz. Bogastvo, katerega del so tudi mehke, opojne dlani, prepojene s sladkim vonjem po vrtnicah. Ko se spet priplazim v resničnost, jo vidim tako, kakršna je. Bel obraz, temni, poldolgi lasje in nenavadno modre oči. Vendar vidim v njej več, veliko več kot samo to. V njej vidim EVO, ki se bo pregrešila samo enkrat, vendar ne za ADAMA. ZAME ! Pravijo, da te življenje spremeni. To sem ugotovil, ko sem se po dolgem času zopet ozrl na njeno podobo. Isti obraz, iste oči, isti lasje ! Le v njenem notranjem kraljestvu je ugasnila tista svetloba, ki je včasih napajala moje srce. ŽIGA RIŽ AL, 2.b G SPOMINI Pred menoj leži bel papir, na katerem se bo moje življenje zadušilo. Iščem zaščito pred tvojim molkom. Ko iščem poti, kako naj ti povem, da te ljubim, hodim po stezicah, kjer sem te srečala. Ob spoznanju, da mi nisi dosegljiv, se je moje hrepenenje stopilo kot mavrična rosa, ki pada z neba. Kdo ve, kam nosi veter tvoj pozdrav. Kdo ve, kje si zdaj. Ah, saj tega nočem vedeti... Vem le za bolečino, ki pije mojo srčno moč, stiska grlo in me obdaja z zidnim oklepom. Kot megla sem, ki se lepi na stekla, se zliva v velike kaplje in drsi navzdol. Umrla so vsa upanja v meni, vsa usodna znamenja v temi sedanjosti. Odprlo se je žrelo - pohotno brez megle, ki požira in omamlja hkrati. In to naj bi bila moja sreča ? Sreča požrtega srca daleč na smetišču ljubezni. Nikoli nisem obupala, pa sem vendar izgubila nekaj, nekaj, za kar sem dolgo upala, dan je v meni bolj vidno kot jaz sama. Veseli nasmeh! In že ihtim in solze polzijo po licih. Nikogar ni, ki bi me prijel za roko in mi pomagal vstati...Sama tavam kot osamljena ptica po obali krožnika mrzle juhe in brkljam po luknjah preteklosti. Najdi se! Če najdeš nekaj več, ne boš verjela, da si našla tisto, kar si iskala. Če najdeš sebe, si našla srečo! NINA KLUN, 3. NHD RAZVEDRILO 3. NHD pri uri biologije. Ponavljamo značilnosti golosemenk in kritosemenk. Prof. Bajde: “Med kri-tosemenke spadajo lesnate in zeljnate rastline. Vemo kam kaj spada?“ Razred: “Jaaaa!“ Egon: “Tršica, kaj ne, da spada fižol med lesnate rastline?“ Prof. Bajde: “Egon!“ Egon: “Pa jst mislim, da da.“ Prof. Bajde: “Ja, saj da, če še fižolovko zraven postaviš! “ 2.c pri uri biologije. Ponavljamo razmnoževanje živali. Prof. Bajde: “Denis, kaj pa naredi veterinar s kravo?“ Denis: “Veterinar oplodi kravo.“ 2.c pri uri slovenščine. Jemljemo priredje in ne moremo mimo brezvezja in mnogovezja. Prof. Furlan: “Šli bomo v hribe, postavili šotor, razgledali se bomo po vrhovih, šli bomo tudi do Triglavskih jezer, potem se bomo odpravili domov. Kaj je to?“ Vsi: “Brezvezje!“ Prof. Furlan: “Da, v redu. Kaj pa če pravim takole: vsedel se bom pred televizor in si ga prižgal in šel po piškote in jih bom jedel na fotelju in bom nadrobil po tleh in mama bo zopet vpila in jaz bom moral sesat. Kaj je to?“ David: “Nakladanje!“ NoTicE AKCIJA m .. . .. .... Ribnica NOVINAR NEDELJSKEGA HITRO ODKRIT Pri Nedeljskem dnevniku so začeli z novo igro, namenjeno bralcem in naročnikom tega pri nas najbolj branega časopisa. Zakaj pravzaprav gre? Z malo truda, detektivske žilice in seveda sreče si lahko mimogrede bogatejši za celih 30 oziroma 20 tolarskih tisočakov. Treba je le najti novinarja Nedeljca, ki bo vsak teden obiskal kraj, na katerega bodo pravočasno opozorili na straneh njihovega dnevnika. Tokrat so se pri Nedeljcu odločili, da bo njihov novinar obiskal Ribnico v petek, 5.junija. ALEŠ ŠKAFER bo nagrado investiral v vozniški izpit. Dolgoletnega novinarja Nedeljskega Ladislava Lesarja gotovo pozna marsikdo izmed nas predvsem po njegovih člankih in intervjujih, manj prepoznaven je verjetno na sliki, v živo pa ga je doslej srečalo kaj malo izmed nas. In prav Ladislav Lesar je bil tisti, ki ga je bilo treba najti, ga pocukati za rokav med 13. in 15. uro z besedami: “Vi ste Ladislav-Lesar od Nedeljskega! “ in že si bogatejši za nekajmesečni Rikov OD. Pravila igre določajo, da moraš imeti pri sebi Nedeljski Dnevnik, potrdilo plačane naročnine (seveda to velja samo za naročnike) in 30 000 SLT se lahko znajde v tvojem žepu. Za tiste, ki niso naročniki Nedeljca oz. nimajo iz katerega drugega vzroka potrdila o plačani naročnini, so pri Nedeljcu namenili 20 000 SLT nagrade za uspešno opazovanje in prepoznavanje. “Prvi, ki bo Ladislava Lesarja na pravilen način spoznal, bo dobil kuverto z nagrado,“ je pisalo v časopisu. KUVERTO ! ! ! Verjetno ga ni Ribničana, ki ga ob tej besedi ni premamilo k vsaj trenutni odločitvi, da se bo v petek odpra- vil na lov po ribniških ulicah. In res se je v petek ob omenjeni uri v središču Ribnice kar trlo ljudi, malo iz radovednosti, malo zares. Spet se je pokazala smešna plat take in podobnih akcij, ko se ljudje delajo, da so samo slučajno na mestu dogodka. Če pa bi se le pojavila priložnost, takrat bi bili verjetno lahko priča pravemu akrobatskemu skoku k pravi osebi v pravo smer...In res sta podoben skok izvedla Aleš Škaper in Boris Fink, mlada najstnika, ki bosta v kratkem prestopila prag polnoletnosti. Oba Ribničana sta se že v četrtek pripravljala na petkov finiš, izdelala sta strategijo iskanja, ki se je krasno obnesla. S kolesi sta krožila po Ribnici, že prej pa sta se dogovorila, da si bosta denar razdelila, ne glede na to, kdo bo novinarja prvi zagledal. Naloga pa, kot se je pozneje izkazalo, po vseh pripravah zanju res ni bila pretežka in že nekaj minut po trinajsti uri je Fink bliskovito skočil s kolesa in se postavil pred možaka, ki je po svoji nenavadni opravi (novinar Ladislav Lesar je bil napravljen v meniha)bodel v oči. Zdrdral je pravo geslo in množici ljudi, ki se je v nekaj trenutkih nabrala okrog njiju, je bilo jasno, da je upanja o lastnem dobitku konec. Po nekaj besedah, čestitkah in pač vsemu, kar sodi zdraven, je denar, celih 30 000 SLT, zamenjal lastnika. Fanta sta si denar pošteno razdelila in se popoldan pri Slavinu poveselila s prijatelji. S pridobljenim denarjem pa bosta pametno ravnala. Aleš Škaper bo denar porabil za vozniški izpit. Kam bo denar naložil Boris Fink, se še ne ve, gotovo pa ga bo pametno obrnil. Čeprav so časi zares taki, da bi slehernemu od nas še kako prav prišlo 30 000 SLT, pa si pri sebi mislim, da v boljše roke denar resnično ni mogel priti. Torej naj bodo te besede v tolažbo vsem, ki so si tistega petka obetali nagrado, jemali celo dopust na firmi, si že ure prej ogledovali teren...Pa tudi tistim, ki so do poznega popoldneva iskali novinarja Nedeljca, ker niso bili obveščeni, da je že zdavnaj odkrit. Vsaj upanje so imeli nekaj ur dlje kot ostali! In tudi to je nekaj! Darja D.H. ikT NOVE T-1 NovicE ŠPORT xW;: LESTVICA ONL RIBNICA PO 9. KOLIH 1. DIVJI JEZDECI 9 8 0 1 33:17 16 +16 2. TRGOVINA MATEJA 9 6 2 1 21:11 14 +10 3. V.C.RIBA 9 6 1 2 65:17 13 +48 4. SODRAŽICA 8 6 1 1 43:13 13 +30 5. MALIBU 8 3 3 2 15:10 9 + 5 6. TUBORG 8 3 1 4 25:20 7 + 5 7. MON 8 2 3 3 25:21 7 + 4 8. PRISTAVA 9 3 1 5 19:34 7 -15 9. LIRA 9 2 2 5 19:42 6 -23 10. ALF 9 2 1 6 19:33 5 -14 11. DOLENJI LAZI 9 2 0 7 13:30 4 -17 12. GRČARICE 9 1 1 7 16:66 3 -50 LESTVICA ONL KOČEVJE PO 4. KOLU 1. SLOVENKA DOLGA V. 4 4 0 0 18:4 8 +14 2. TILIA 4 3 1 0 10:5 7 + 5 3. AG INŽENIRING 4 3 0 1 13:7 6 + 6 4. COREL 4 1 2 1 16:12 4 + 4 5. ČRNI POTOK 4 2 0 2 11:13 4 -2 6. GRATVIG 4 1 1 2 9:6 3 + 3 7. MAJAMOZELJ 4 1 1 2 6:10 3 -8 8. KOVINAR KOVINOTEH. 4 1 1 2 12:20 3 -8 9. SNEŽNIK 4 1 0 3 7:14 2 -7 10. JEDINSTVO 4 0 0 0 6:17 0 -11 ---KOČEVJE DELNICE ------ F^FMO?! I I II I I I I II PRAVI NASLOV ZA VSAKEGA, KI GRADI, ADAPTIRA ALI UREJA OKOLICO ° KUPLJENO BLAGO VAM BREZPLAČNO DOSTAVIMO NA GRADBIŠČE 0 PALETIRANO BLAGO VAM RAZLOŽIMO ALI NA VAŠO ŽELJO DVIGNEMO NA PRVO ALI DRUGO PLOŠČO (če je dostop možen) 0 SVETOVANJE O NAČINU GRADNJE IN IZBIRI MATERIALA 0 STANOVANJSKA ZADRUGA Vse informacije dobite na naslovu ali po telefonu (061) 851-196 in faxu 851-196 Del. čas: od 8. -17. ure, sobota od 8. -12. ure Z BEMOZ-om prihranite čas in denar! Ples POMLAD 92 Zadnji petek v maju je bilo zelo živahno pred Miklovo hišo, kjer so vse popoldne do poznega večera razkazovali svoje znanje plesalke in plesalci DANCE GROUP Dl in nekateri gostje. Najprej so se še pri dnevni svetlobi pomerili v show dance-u in disco plesih, pod reflektorji pa se je na veselje številnih gledalcev odvijala razkošna plesna revija in predstavitev najuspešnejših programov z državnih in evropskih tekmovanj. Varovanke Diane Drobnič imajo letos za sabo kar lepe uspehe, saj so pionirke državne prvakinkje s plesno točko Amerikanček, kjer ima osrednjo vlogo naša znanka iz naslovne strani Tina Opeka, sicer odlično uvrščena tudi med posamezniki. 4. mesto v show dance-u in drugo mesto v disco plesih med petinštiridesetimi plesalci na državnem pokalu marca letos res ni kar tako. O uspehihDianinih varovancev na raznih tekmovanjih v tej sezoni pa bomo podrobneje pisali v naslednji številki, saj so si s svojim delom in rezultati zaslužili podrobnejšo predstavitev. D D H NovVcE POSLOVNA STRAN 1 KAKOVOST ■ ODLOČILNI DEJAVNIK KONKURENČNOSTI MELAMINA Spoznanje izpred dveh let, da se je zrušilo dosedanje tržišče, je prisililo podjetje Melamin, da se je preusmerilo na še edini plačilno sposobni zahodno-evropski trg. Na tem trgu pa veljajo drugačne zakonitosti kot so veljale na jugoslovanskem ali vzhodno-evropskem. Številni izsledki raziskav iz razvitih držav dokazujejo, da je glavni adut trženja in poslovne uspešnosti ravno kakovost izdelka odnosno storitve ob primerni ceni in roku dobave. KAJ JE KAKOVOST ? Kaj pravzaprav razumemo pod kakovostjo? Definicij je več, za nas pa je najpomembnejša “Kakovost je zadovoljitev kupčevih pričakovanj in želja“ ali povedano drugače “Kakovost je skladnost z zahtevami.“ Vodstvo podjetja Melamin se je pravočasno zavedlo, da je izhod iz krize, ki je zadela skoraj vsa podjetja po razpadu Jugoslavije, v povečanem plasmaju izdelkov na zahodne trge. Ti trgi pa so si postavili kriterije, pod katerimi je možno na njih nastopati in jih strniti v standerde kakovosti, znane pod ISO serije 9000. KOREKTIVNE AKCIJE V Melaminu že več kot leto dni uvajamo sistem poslovanja po tem standardu ob pomoči zunanjega strokovnjaka in računamo, da bomo do konca leta 1992 ta sistem tudi verificirali pri eni od mednarodno priznanih institucij. Ta postopek verifikacije se običajno zaključi s pridobitvijo mednarodno priznanega “Certifikata kakovosti poslovanja“. Že prej smobili v Melaminu prepričani, da delamo kvalitetno, toda ko smo po elementih poslovnega procesa izdelali analizo in nato organizacijske predpise, delovna navodila in postopke, smo ugotavljali, da se da na vseh področjih marsikaj izboljšati. Vse te ugotovitve so zahtevale, da smo prilago- dili dokumentacijo zmožnostim proizvodnih procesov in proizvodne procese dokumentaciji. Take akcije imenujemo s skupnim imenom korektivne akcije. POSLOVNIK KAKOVOSTI S tem, da smo uredili vse omenjeno in uredili sisteme sledljivosti delovnih procesov ter jih tudi praktično preizkusili, smo lahko pristopili k izdelavi najvažnejšega akta kakovosti v podjetju in to je Poslovnik kakovosti. To je normativni akt, v katerem so definirani elementi politike, cilji, odgovornosti, organizacija in tako naprej, kot to zahteva mednarodni standard serije ISO 9000. Poudariti moramo, da so imeli pri izdelavi sistema kakovosti poslovanja od razvoja do uporabe izdelkov odločilno vlogo strokovnjaki iz vseh področij, ki so istočasno tudi njegovi uporabniki. To je tudi zagotovilo, da bo sistem živel, se dopolnjeval in razvijal tudi v bodoče. ISO 9000 V OKTOBRU ? Končni cilj, pridobitev mednarodno priznan certifikat kakovosti, ki dejansko pomeni uvrstitev na seznam evropskih podjetij s skladnim sistemom, izdelanim po ISO 9000, ni več daleč. V programu imamo, da se to zgodi v letošnjem oktobru, ko bomo lahko dokončno rekli: imamo sistem kakovosti, ki jamči trajno zadovoljstvo Melaminovih kupcev in s tem njegov dolgoročen položaj na tržiščih. MELAMIN N oN °vvi c E POSLOVNA STRAN COREL V maju je gostišče Corel na Mahovniku 41 del svojih prostorov namenil trgovski ponudbi. Krajani Mahovnika in okolice se v novi trgovini lahko oskrbijo z vsemi prehrambenimi artikli od kruha do delikates, sadja in pijače, gopodinjskih potrebščin in sredstev za osebno higieno. Posebnost trgovskega lokala je v tem, da je odprt tako kot gostinski non-stop od 8. do 22. ure, vključno z nedeljo. Tehnična trgovina FEGRO Konec maja je na Cesti na Ugar 8 v Ribnici odprla vrata nova tehnična trgovina s kmetijsko mehanizacijo, pločevino, nosilci, cevmi, ročnim in električnim orodjem ter kovinsko galanterijo. Dobro je založena tudi s kolesi in mopedi, če pa boste trgovino obiskali med 8.in 19. uro ali ob sobotah med 8. in 12. uro, boste odkrili še marikaj, kar bi potrebovali pri gradnji, na polju ali v vaši delavnici. Tel. 860-638. Gornje Lepovče 114, Ribnica tel. 061/860-405, 860-442 Ponudba naših storitev je pestra! - Organiziramo tečaje, seminarje in druge oblike izobraževanja - Organiziramo instrukcije in priprave za zaključne izpite - Nudimo svetovanje psihologa. - Pomagamo pri iskanju pomoči za najrazličnejša hišna dela, dela na vrtu ... - Si želite obiskati gledališče, kino, iti po nakupih, pa nimate varstva za otroka? Pokličite nas, našli vam bomo primerno varstvo v našem ali vašem domu. Imate morda še kakšne želje? Prav gotovo! Pokličite nas vsak dan med 19. in 21. uro., potrudili se bomo, da vas ne bomo razočarali! tel. n.c. 862-131, fax 861-030 Mercator- kmetijska zadruga Ribnica Šeškova 15, Ribnica Cenjeni potrošniki V poslovalnice ZADRUŽNIK se lahko oskrbite z umetnimi gnojili, zaščitnimi sredstvi za potrebe kmetijstva ter raznimi rezervnimi deli. V poslovalnici DOM SODRAŽICA nudimo vse vrste živil, gradbenega materiala, inštalacijskega materiala, umetnega gnojila in vse vrste tehničnega blaga. V poslovalnici IZBIRA in SVETI GREGOR nudimo vse vrste živil, galanterije, gospodinjski tekstil in drobno pakiranje semen. NOVO: V Loškem potoku nudimo umetna gnojila in zaščitna sredstva ter odkupujemo vse vrste celuloznega lesa. Informacije na telefon 867 - 004 g. Debeljak vsak dan od 8 -10 ure. N o vi c E POSLOVNA STRAN ^ URBAN d.o.o. ŠKODA servis z 20-ietno tradicijo dopolnil ponudbo s prodajo vozil iz programa CIMOS - CITROEN Začetki ŠKODA servisa v Ribnici segajo v leto 1969, ko je Ivan Lovšin odprl avtoservis v Slatniku. Danes je servis v Gornjih Lepovčah 36 najsodobneje opremljen, v okviru podjetja URBAN d.o.o. pa nudi tudi prodajo in pooblaščeni servis za vozila ŠKODA, od meseca maja dalje pa tudi prodajo vozil CIMOS-CITROEN. ŠKODA SERVIS Zahteve proizvajalcev avtomobilov in njihovih zastopnikov postajajo do pooblaščenih servisov vse strožje, saj je zaradi vse težje dostopnosti avtomobila še kako pomembno njegovo vzdrževanje. V ŠKODA servisu tem zahtevam in potrebam kupcev sledijo že dobrih 20 let. Ivan Lovšin je postavil zraven hiše samostojen servisni objekt prilagojen zahtevam AVTO IM-PEX-a iz Ljubljane. Opremljen je z dvema dvigaloma, aparaturami za preizkus zavor, nastavitev CO in porabe goriva ter drugimi najsodobnejšimi servisnimi orodji. V sklopu objekta je tudi skladišče rezervnih delov z računalniško povezavo s celotno mrežo Škodi-nih servisov, ki omogoča takojšnjo dobavo manjkajočih delov. Lastnik se zaveda, da sama tehnologija še ni dovolj za kvalitno servisno storitev tako v garancijskem roku kot starejših vozil. Treba je tudi znati, zato je lani uspešno opravil izpopolnjevanje v sami tovarni ŠKODA na Češkem. PRODAJA VOZIL ŠKODA Prodaja avtomobilov iz Škodinega programa FAVORIT 135 L, LS, FORMAN in sedaj zelo uporabne izpeljanke PICK-UP poteka po sistemu plačaj-odpelji. To pomeni, da so avtomobili na zalogi v vseh barvah in da jih je mogoče pred nakupom preveriti s poskusno vožnjo. Avtomobile si je mogoče ogledati tudi pred sedežem firme URBAN na Gallusovem nabrežju 10 v Ribnici, kjer se lahko dogovorite tudi o drugih oblikah nakupa. PRODAJA VOZIL CIMOS-CITROEN V mesecu maju so uvedli pri URBANU novost, ki jo bodo najbolj veseli ljubitelji Citroenovih avtomobilov. V Ribnici je odslej namreč mogoče kupiti Citroen AX, BX, ZX, XM TURBO ter tovorna in specialna vozila iz programa te popularne francoske znamke, ki sodeljuje s koperskim Cimosom. Do teh avtomobilov je mogoče priti po sistemu staro za novo, več o tej novi ponudbi pa boste izvedeli po telefonu 861-857 ali 862-196. Z razširitvijo ponudbe se je pokazala tudi potreba po servisiranju Citroenovih vozil, kar spričo dolgoletne servisne tradicije ne bo predstavljalo posebnega problema. Priprave so že v teku, saj na kavlitetne servisne storitve za to znamko vozil čakamo na tem koncu Dolenjske oz. Notranjske že kar precej časa. Rast in razvoj ŠKODA servisa v sklopu podjetja URBAN gre torej še naprej k vsestransko zadovoljnemu kupcu oz. uporabniku storitev. Da pa je kljub uspehom še mogoče storiti korak ali dva v tej smeri, pa pričajo načrti za prihodnost, ki jih Ivanu ne manjka in nam jih bo zaupal takoj, ko bodo postali del konkretne ponudbe. M Novi c E POSLOVNA STRAN m w v f/' ' v ^ ..Vi- ' jy f i v'tfćfiss Ss«SS>žf «SfsSKbSR» f AVTOMOBILSKA IZLOZBA AGATON Podružnica Ribnica, Šeškova 42, tel. 861-488, telefax 860-653, odprto od 9. do 13. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 9.do 12. ure NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO Nudimo vam kratkoročni - dolgoročni kredit z 14 do 16 % letnimi obrestnimi merami! NA ZALOGI: RENAULT CLIO 1,1 RN OPEL ASTRA GL 1,4 i kat MET. RDEČA/SIVA OPEL ASTRA GL 1,6 i kat MET. BARVA HONDA CIVIC AB 1,5 CX kat RDEČA/ SIVA MET. HONDA CIVIC SEDAN 1,6 DXI kat MODRA MET. HONDA PRELUDE (na sliki) 10 731 DEM 15 900 DEM 16 600 DEM 15 951 DEM 16 900 DEM 27 100 DEM V tovarniško ceno Honde Prelude je vštet servo volan, ABS zavore, elektronska nastavitev sončne strehe, šip in ogledal, varovalna vreča v slučaju karambola, stereo radiokasetofon s 6 zvočniki, katalizator, metalic barva... Dobava takoj! ******************************************************************** MEGATRON d.d. Kočevska Reka 7 61338 Kočevska Reka žiro račun: 513-601-12510 ***! ,£f;iwi,UuV, P E SERVIS IN PRODAJA VOZIL Ljubljanska c. 67, KOČEVJE Tel.: (061) 854- 121 Telefax: 851 -447 Nudimo Vam vozila i/. programa CHRYSLER ošabna vozila SAKATOGA in LE BARON, terenska vozila CHEROKEE in WRANGLER, osebna vozila ZASTAVA in FIAT, IVECO - ZASTAVA in TAM - IVECO tovorna vozila nosilnosti 0,5 do IS l. Za ostale tipe vozil: AUDI, VW, TOYOTA itd., sprejemamo devizna vplačila. Vozila iz programa CHRYSLER in ZASTAVA so na zalogi, kakor tudi vsi nadomestni deli za osebna in tovorna vozila, traktorje in gradbeno mehanizacijo. Poleg POOBLAŠČENEGA SERVISA za vozila ZASTAVA, LADA, TAM - IVECO in CHRYSLER, opravljamo tudi vse avtomehanične in avtokleparske usluge, montažo in centriranje gum ter optično nastavitev preme. Del. čas: vsak dan od 7. do 17. ure, sobota od 8. do 12. ure, informacije na te.: 854-121 in 800-331 ali po 'telefaksu 851-447. AVTOZASCITA -AVTOKLEPARSTVO Dušan Vidervol,Blate 3, Dolenja vas, tel.: 864 -177 za avtozaščito dajem 3 letno garancijo opravljam avtokleparska dela NOVO: Ravnanje huje poškodovanih delov vozil z univerzalnim hidravličnim vpeljem! •V.V.V.V.V.V v.v.v.v.-.vr.r.-.: i; Računovodske ji storitve,proizvodnja, j trgovina d.o.o. I Vivarska 3, 61310 Ribnica rrcl.(06l) 862-188. j fax (061)862-189 Za hitrejšo in ekonomičnejšo gradnjo vašega objekta vam nudimo montažne plošče iz prednapetega betona proizvajalca ABK INT d.o.o., Nova gorica. l’loSOc so primerne za vse vrste objektov, odlikuje pa jih visoka upogibna trdnost in hitrost montaStc. Nudimo tudi montažo! Za gradnjo proizvodnih in skladiščnih objektov nudimo montažne hale istega proizvajalca. Za vašo streho po konkurenčnih cenah dobavimo betonske strešnike BRAMAC z dodatnimi elementi. I L. QJ d.o.o. .lurjcvica 5la. Cil.^K) RIBNICA 'Icklon/lak.s: (ur.I)S61 - •19.'! Agencija (icrbiCcva 5 la ffl lili JUHI JAN/N tel.: 158-315. 161 -282 int. 22 ^ludimo'inasledne IZDELKE: "■> Kleparske gradbene elemenle: žlebovi, odločne cevi, kljuke., in REPROMATERIAL Cu pl. - 0.5 - 0.6 - 0.8 -1.00 mm profil -5x25 -5x30 -6x30 mm Al pločevina -0.7 -0.8 -1.00 mm Al pl. barvna -0.7 in 0.8 mm MS pločevina -0.8 -1.0 -1.5 -2.0 -2.5 -3.0 mm MS šipke od O 3 do O 30mm, šesloglalo... MS cevi od O 8 do O 60 mm debelina sten 1-1.5 ... mm, kvaliteta MS 58,63... Dimenizije, ki niso navedene, in jih nimamo na zalogi, dobavimo po naročilu. Kratki dobavni roki! Luisa Adamiča 10, I Ribnica ! d.0.0.Tel.: 862 - 067 i * akcijska prodaja KERAMIČNIH PLOŠČIC po \ tovarniških cenah : { * na zalogi OKNA IN VRATNA KRILA po zelo = ugodnih cenah j * nudimo OBLOGE v naravni in rui nirani izvedbi i c * odkupujemo ŽAGAN LES j j VABIMO I VAS I V i kjer vam nudimo v prijetnem vzdušju: j S # malice > j • poslovna kosila, večerje j ; * slavnostna kosila med 9.00 in 21.00 uro. Rezervacije in informacije kluba 111: 061/ 861 - 983 j j Podjetja KVM vam nudijo: j • oskrbovanje gostincev in trgovcev z živili in neživih ter vsemi vrstami pijač, hitra dostava in j zanesljiva poslovnost v trgovinah ! j JORAS, tek: 861-530 i 1 BREG, tek: 861-379 j ŠPECARl.lA ZIMZELEN, tek: 863-348 1 PRESENEČENJE OB NAKUPU NAD 1500 SLT | j » trgovini BREG in ZIMZELEN sta odprti tudi ob 1 j nedeljah j I • grosistična prodaja pijač, tel.: 861-371 j • skladišče živil in neživil, tel.: 861-983 kl- «r,l-9S0, Sfil-'JSI (XjfrRTV SERVIS vf.w "Kapele Marjan, Kočevska cesta 15, Di 15, Dolga vas 61310 Kočevje, tel. (061) 852-077 Popravilo: • TV aparatov ISKRA, GORENJE, BLAUPUNKT, GRUNDING... • avtoradijskih sprejemnikov, kasetofonov, videorekorderjev, električnih pastirjev, telefonov, teletextov, priklučkov za video in drugih audio -video aparatov. PO DOGOVORU POPRAVILO NA DOMU! ZA SERVISNE STORITVE DAJEM 30. DNEVNO GARANCIJO! Podjetje za projektiranje in gradnjo objektov, d.o.o. Kočevje, TZO 56, tel. (061) 851 - 385 NUDIMO VAM: • Izdelovanje projektne dokumentacije za vse vrste stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov. • Gradnja stanovanjskih hiš, poslovnih prostorov, vse vrste vzdrževalnih del, urejanje okolic... • Posredovanje in nadziranje obrtniških del MI - GRADimo za vas OSVALD Grič cesta IV/3, tel. 861-880 * Izdelovanje betonskih blokov dimenzij: 30x40x20, 25x40x20, 20x40x20, 13x40x20, 8x40x20 vogalnikov dimenzij 30x40x20 tlakovcev "S" model * montaža in dostava materiala za: vodovodno instalacijo stavbno kleparstvo centralne kurjave Prevzememo adaptacijo kopalnic z vključno zidarskimi deli! ► NOVO NOVO ZA VAS ZA VAS MUDIMO Trenirke, metrsko blago - otroško konfekcijo - moško, žensko konfekcijo Obiščite nas ! prn/ip- PRODAJALNA-ŠIVILJSTVO r m ^ GORENJE 29, tel.: 855 - 333 nama VELEBLAGOVNICA KOČEVJE Izkoristite ugodnosti v Nami: - moške in ženske hlače, krila in bluze 20 % popust - moška in ženska konfekcija MURA 10 % popust - otroške hlače Trikon 20 % popust - akcijska prodaja avdio kaset - akcija POHIŠTVO BREŽICE - darilo vzmetnica - kataloška prodaja itisonov - uvožene igrače - JOYSTICKS - Namina mesečna košarica PRESENEČENJE OB VEČJEM ::::::: NAKUPU DARILO SLOVENSKA SREČKA nama & nove NOVICE KUPON ZA POPUST Samo s kuponom, ki je objavljen v Novih NOVICAH, in ob plačilu v gotovini, ste upravičeni do POPUSTA pri nakupu Ö % nakita POPUST \ pri nakupu zlatega nakita nama & nove NOVICE _____________________Qosßqf, /a) K