Št. 15 (786) Leto XVI NOVO MESTO, četrtek, 15. aprila 1965 DOLENJSKI LIST V nedeljo vsi na volitve! V nedeljo bomo izpolniii zadnji del naše državljanske dolžnosti: z udeležbo na voliščih bomo v vseh 9 občinah dokončno izvolili potrjene poslanske kandidate za republiški zbor skupščine SRSf v občinah Črnomelj, Kočevje, Metlika, Novo mesto, Ribnica in Trebnje pa bomo tudi neposredno volili novega poslanca za zvezni zbor zvezne skupščine. Tako kot smo v nedeljo, 28. marca, z zelo dobro udeležbo izvolili polovico novih občinskih odbornikov, se postavimo na Dolenjskem, v Spodnjem Posavju, v Beli krajini ter na Kočevskem s še boljšo volilno udeležbo tudi to nedeljo! Udeležba ita volitvah naj bo izraz naše privrženosti idealom, za katere se bojujemo vsa povojna leta in ki jih z vedno večjimi uspehi uresničujemo v naši družbeni skupnosti — Socialistični federativni republiki Jugoslaviji! V NEDELJO, 18. APRILA bomo potrdili dosedanjo aktivnost naše države v boju za mir, za ustvarjalno sožitje, za odpravo koloniali-zrna, za ustvarjanje demokratičnih in enakopravnih odnosov med narodi na svetu! Znova bomo dali naš glas za še večji ugled Jugoslavije in njene vloge v mednarodnih odnosih, saj je tudi to plod naših uspehov v socialistični graditvi naše domovine. V NEDELJO, 18. APRILA bomo še enkrat izjaviti: smo in ostajamo v prvih vrstah boja za socializem, za mir in družbeni napredek na svetu! Zato: TUM TOKRAT VSI NA VOLIŠČA! VSE SILE ZA SOCIALIZEM IN MIR NA SVETU! Odkritje spominske plošče prekomorskim brigaddm na Vinici V soboto, 17. aprila, bo ob 16. uri na Vinici svečano odkritje spominske plošče, ki bo vgrajena na pročelju rojst- PREDSEDNIK TSTO FGKKGVBTEU PRVENSTVA V HOKEJU Predsednik Tito je prevzel pokroviteljstvo nad svetovnim prvenstvom v hokeju na ledu, ki bo prihodnje leto marca v Jugoslaviji. Naši hokejisti bodo, kakor je znano, igrali v drugi skupini. Tekme najboljših bodo v novi športni hali v Ljubljani. ne hiše pesnika Otona Župančiča. Pltoščo postavlja krajevna organizacija ZB Vinica s pomočjo Občinskega odbora ZZB Črnomelj, pripravil pa jo je poseben odbor za prosi'a vo 20. obletnaoe pohoda Prekomorskih brigad v Slovenijo. Odkrita bo v spomin na neki dan v apriilu 1954, ko so Prekomorske brigade prvič vkorakale v Slovenijo preko mejne reke Kolpe prav na viniškem področju. Krajevna organizacija ZB Vinica vabi prebivpUstvo M svečanemu odkritju! v, p. Ena najlepših in najpomembnejših povojnih pridobitev za širšo Dolenjsko je prav gotovo nova bolnišnica, ki so jo v Novem mestu slovesno odprli v sredo, 7. aprila, ob 600-letnici Novega mesta in 20-letnici osvoboditve. Zdravstveno varstvo prebivalcev naše pokrajine je z novim kirurškim, otroškim in rentgenskim oddelkom novomeške bolnišnice veliko pridobilo; milijardo dinarjev vreden spomenik bo trajen dokaz skrbi ljudske oblasti za dobrobit naših ljudi Volili bomo tovariša Tita!" V nedeljo, 28. marca, smo med mnogimi volivci na številnih voliščih po Dolenjskem in Beli krajini slišali takele pomenke: »Aha, danes volimo polovico domačih občinskih odbornikov, čez tri tedne bomo pa volili tovariša Tita!« No, tako ni sicer nihče agitiral za nedeljske volitve, ljudje pa so marsikje po svoje razumeli, kako bodo to nedelo, 13. aprila, potrdili predlagane kandidate za zvezni zbor in republiški zbor. Volitve domačega odbornika so so jim bile nekako bližje, osebno ga poznajo, o volitvah zveznih in republiških poslancev pa si niso povsod znali ustvariti prave podobe. Odtod mnenje: »Volili bomo tovariša Ti- ta!« In ko so tako govorili, so imeli v mislih ves naš povojni napredek, u-gled naše domovine po svetu, silen razmah pravic našega delovnega človeka, ki s samoupravljanjem u-trjuje samostojnost, povezanost in enotnost svojih interesov s koristmi vseh naših narodov in narodnosti Jugoslavije. Spričo zares velikih pridobitev, s terimi se lahko ponašamo pred vsem svetom, se ni treba čuditi lepi volilni udeležbi, ki smo jo zabeležili 26. in 28. marca. Iz vseh krajev so nam te dni poročali, da je tudi za nedeljske volitve vse pripravljeno, da bi dosegli prav tako ah pa še boljšo udeležbo in še lepše volilne uspehe. Iz šmarjete pri Novem mestu so n. pr. Otvoritve nove bolnišnice v Novem mestu se je 7. aprila, na dan 600. obletnice ustanovitve mesta, udeležil med drugimi gosti tudi predsednik izvršnega sveta Slovenije tovariš Viktor Avbelj-Rudi. Na sliki: predsednik Viktor Avbelj, za njim pa so ravnatelj bolnišnice primarij dr. Oton Baje, naš veleposlanik v Tuniziji Niko šilih, generalni konzul SFRJ v Celovcu Franc Pirkovič in drugi gostje v hodniku nove bolnišnice (foto: Polde Grahek) — Več o praznovanju 7. aprila berite na 20. strani današnje številke! sporočili občinski volilni komisiji, da ni treba pošiljati k njim iz mesta tokrat nobenega aktivista: »Vse bomo sami opravili, dovolj smo že sposobni in močni, da bodo volitve potekle v najlepšem redu in z dobro udeležbo!« Lahko smo samo veseli take samozavesti, ki kaže na vedno večjo samostojnost vodstev krajevnih političnih organizacij, ki so pokazala — skupaj z vsemi aktivisti vred! — že ob zadnjih volitvah pred tremi tedni zares razveseljivo samostojnost. To je hkrati prava pot za krepitev samoupravljanja v krajevnih skupnostih. Potrjuje nam tudi, da postajajo volitve del redne samoupravne dejavnosti delovnega človeka in našega občana pri uresničevanju vseh nalog, ki smo si jih sami postavili. Zato tudi gremo — kljub večjim in manjšim težavam, s katerimi se moramo še vedno boriti — brez zastojev naprej! Zato so dobile naše volitve izrazit delovni značaj. In če zapišemo danes znano volilno parolo: VSI NA VOLIŠČE! — smo to zapisali samo zato, da ne bi v nedeljo nihče pozabil na to svojo državljansko dolžnost. SPENT I96S SPENT! Danes se pod pokroviteljstvom predsednika Tita v Ljubljani začenja 28. svetovn 3 prvenstvo v namiznem tenisu. V športni hali inž. Stanka Bloudka v Tivoliju bodo 10 dni gostovali najboljši mojstri celuloidne žogice iz vsega sveta. Poglejmo Se enkrat, katera imena bodo vrezana na tradicionalne pokale svetovnih prvakov. ■ V ekipni moški konkurenci je vprašanje prvaka reSeno I že pred tekmovanjem. Ce ne I bodo zmagali Kitajci, bo to » največja senzacija prvenstva. Japonci bodo bržkone drugi. Nasi v polfinalu s Kitajci nimajo nobenih možnosti, s prodorno igro pa bi si lahko zagotovili drugo mesto v skupini in dvoboj s Švedi za 3. mesto. Tudi tu so naše možnosti po zadnjih slabili rezultatih verjetno minimalne. 9 Pri ženskah Romunke ne vzbujajo več takega strahu kot pred leti: Japonke in Kitajke bodo verjetno odločale o prvem mestu, Romunke in Angležinje pa o tretjem. H Med posamezniki homo v moški konkurenci najbrž že tretjič zapovrstjo gledali kitajski finale Čuang Ce Tung — Li Fu Jung. Prvi ilna več možnosti in ne bo posebno presenečenje, če bo že tretjič zapovrstjo osvojil najvišji naslov. Srečen bo lahko vsakdo, ki se bo prebil med 8 najboljših. Možnosti za to ima kdo od Japoncev, od Evropejcev pa morda Johansson. Lahko pa se tudi zgodi, da bodo med prvo osmerico sami Kitajci. Najugodnejši žreb med Jugoslovani ima Marko-vič in ga bomo skoraj zanesljivo videli med lfi najboljšimi. Kaj več verjetno ne bo dosegel. CB Pri ženskah premoč azijskih igralk še ni tako očitna: predvsem Angležinja Shanno-nova ima dosti možnosti celo za najvišji naslov. Jugoslovan-ke so žal še preslabe, da bi lahko upale na dobro uvrstitev. EJ V konkurenci parov so vse napovedi preveč tvegane: azij-iki pari bi po napovedih na papirju morali pobrati najboljše uvrstitve. Ker so tu presenečenja pogostna, lahko upamo, da bodo tudi Evropejci dobro uvrščeni. Še posebej bi se razveselili, če bi se naša igralca Korpa in Vccko v moških parih visoko uvrstila. -al. 27. aprila - slavnostna seja m SZDL Slovenije Izvršni odbor glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije je na svoji zadnji seji obravnaval več tekočih zadev, med drugim tudi letošnjo proslavo dvajsetletnice naše osvoboditve. Cas proslav se hitro bliža. Izvršni odbor bo skli cal deveto sejo glavnega odbora SZDL na jubilejni dan, 27. april, to je dan ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Ta seja bo delovna in slovesna. Na njej bodo namreč tudi politično ocenili sedanje volitve. O volitvah so govorili tudi na seji izvršnega odbora. Ocena je ugodna, zlasti spričo velike udeležbe volivcev. Na seji so posvetili veliko pozornost tudi nalogam, ki bi se jih morali zavedati samo. upravni organi v tem obdobju, ko je treba kar naj- uspešnejše storiti vse ukrepe za ustalitev gospodarstva ter za nadaljnje izpopolnjevanje naše gospodarske ured.tve. Zelo veliko je odvisno od delovnih organizacij, od urejanja njihovih notranjih razmerij, od pospeševanja storilnosti itd., da bo začasno »zamrzenjenje« cen doseglo svoj namen, tako da bomo dosegli ravnotežje med blagovni"! in denarnim trgom. od 15. do 25. aprila Prevladovalo bo lepo vreme. Okrog 16. in 23. aprila krajevne plohe. Dr. V. M. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Pohitimo z razpisom volitev v delavsko svete Delovne organizacije v novomeški občini te dni hite s pripravami za volitve polovice članov delavskih svetov in drugih organov upravljanja. Kot večinoma povsod se je tudi v novomeški občini udomačila stara praksa, ko so gospodarske organizacije vsako leto posebej čakale na odločitev, ali bo treba voliti delavske svete in v katerem roku. Temeljni zakon o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih "organizacijah sicer določa, da morajo biti volitve opravljene v začetku leta, praviloma potem, ko je sprejet zaključni račun in sicer v roku, ki ga določi republiški predpis. Spričo tega, da so bile lani volitve delavskih svetov šele v juniju, mandat- NAŠ AKTUALNI KOMENTAR na doba pa traja polni dve (oziroma za polovico članov eno leto), so v vseh delovnih organizacijah v novomeški občini čakali na republiški predpis, ki naj bi na osnovi temeljnega zakona določil rok za izvedbo volitev. Skupščina SRS je sprejela ustrezni zakon šele 31. marca letos, ki določa, da morajo biti volitve opravljene vsako leto najpozneje do konca aprila. Zaradi določila v temeljnem zakonu, da morajo KI Žužemberk: devize so namenjene kosilnicam biti volitve razpisane 30 dni pred dnem, ki je zanje določen, so se vse delovne organizacije v novomeški občini, ki so čakale na republiški predpis in doslej volitev niso razpisale, znašle v zagati, ker obeh rokov ne bodo mogle spoštovati. Predsednik občinskega sindikalnega sveta v Novem mestu Ludvik Kebe je v zvezi s tem povedal, da delovne organizacije neprestano sprašujejo, ali naj spoštujejo republiški zakon in skrajšajo čas od razpisa do izvedbe volitev ah temeljni zakon, ki določa za ta časovni razmak 30 dnevni rok. Občinski sindikalni svet je po besedah predsednika Ludvika Kebeta zavzel stališče, da je v tem primeru treba spoštovati določila temeljnega zakona, ker je 30 dnevni rok zaradi velikega dela okoli volilnih priprav, ki zagotavljajo demokratično izvedbo volitev, pomembnejši. Tako kaže, da se bodo volitve polovice članov delavskih svetov in drugih organov upravljanja tokrat v novomeški občini zavlekle najmanj do srede maja, saj/ so po podatkih občinske skupščine doslej razpisale volitve le tri delovne organizacije: trgovski, podjetji NOVOTEHNA in DOLENJKA ter Splošna bolnišnica v Novem mestu. V večini delovnih organizacij pa so sklicali seje delavskih svetov, na katerih bodo med drugim razpisali tudi volitve polovice novih samoupravnih organov za ta teden. V govoru, ki ga je Imel ameriški predsednik Johnson preteklo sredo na baltimorski univerzi, je oznanil, da so Združene države Amerike za pogajanja o ureditvi vietnamske krize, in to brez poprejšnjih pogojev. Dodal je še, da so ZDA pripravljene dati milijardo dolarjev za razvoj Jugovzhodne Azije. Denar naj bi uporabili prek posebnega organa organizacije Združenih narodov. In že v prvem stavku se ameriški predsednik sklicuje na poziv 17 nevezanih držav, ki so apelirale nanj in na vse prizadete strani, naj sedejo za zeleno mizo brez poprejšnjih pogojev. Na prvi pogled se zdi, da je Johnson povsem pristal na takšna pogajanja, saj to tudi izrecno pravi Toda teden dni po govoru se še tistih, ki so bili skraja navdušeni, lotevajo dvomi. Ali je Johnson v resnici za pogajanja ali pa je bil govor preračunan zgolj na psihološki učinek spričo pritiska domačega in svetovnega javnega mnenja? Tisti, ki so njegov govor obrnili na vse plati, so dognali, da ostaja Johnson zgolj pri zatrjevanju, da ne postavlja nikakršnih vnaprejšnjih pogojev. Prvič je v svojem govoru izpustil osvobodilno fronto Južnega Vietnama kot stran, s katero se je treba pogajati. To torej pomeni, da ostaja tudi poslej pri svoji trditvi, da gre v vietnamski vojni za napad s severa, da je torej DR Vietnam napadel Južnega, da stoji za vsem skupaj še Kitajska itd., pa se je treba po njegovem mnenju pogajati s temi in ne z osvobodilno fronto. Vsa novejša zgodovina pa priča, da so vse take predpostavke prazne; spomnimo se le alžirske osvobodilne vojne, ki se ni končala prej, dokler se pariška vlada ni pogodila z vodstvom osvobodilnega gibanja. Vse to tudi dokazuje, kako prav ima ameriški komentator Lippman, ki pravi, da tudi najvišje ameriške osebnosti ne razumejo bistva naše dobe. Mislijo namreč, da je revolucija lahko le izvožena, se pravi, da se južnovietnamsko ljudstvo ni Kdo je in kdo ni za pogajanja uprlo proti skorumpiranemu, ne-ljudskemu saigonskemu režimu zaradi tega, ker hoče živeti po svoje in biti sam svoj gospodar, temveč zato, ker to hočejo v Hanoiu in Pekingu. Če bi bilo to res, pravi Lippman, bi bilo mogoče enkrat za vselej zatreti vse revolucije, če bi likvidirali Peking in Moskvo. Toda izkušnja kaže, pravi dalje, da je bilo vsem revolucionarnim pretresom skupno ogorčenje in nezadovoljstvo z vzpostavljenim režimom. S tem, da se Johnson noče pogajati z osvobodilno fronto Južnega Vietnama, dokazuje, da ostaja v tej zmoti. In drugič, Johnson pravi, da je za »svoboden Južni Vietnam, brez tujih vojaških oporišč, brez tujega vmešavanja, brez povezovanja z drugimi pakti, Id bo navezoval samostojne odnose z drugimi«. Če izluščimo bistvo tega govorjenja, ostane, da bi morali borci osvobodilnega gibanja položiti orožje, ne da bi imeli kakršnokoli poroštvo, kakšna bi bila družbena ureditev Južnega Vietnama. Z drugimi besedami bi se to reklo: brezpogojna kapitulacija... Kaj je Johnson pravzaprav mislil, pa dokazujejo dogodki preteklega tedna v Vietnamu', še naprej bombardirajo Severni Vietnam, ameriška letala so se zapletla v boj celo s kitajskimi reaktivnimi lovci nad kitajskim otokom Hainan in Američani pošiljajo v Vietnam nove okrepitve: pretekli teden se je izkrcalo pri ameriškem letalskem oporišču Da Nang v Južnem Vietnamu 1400 »marincev« in napove-dujejo, da bodo take enote ameriške mornariške pehote še poslali v Južni Vietnam. Razen tega pa so poslali tja še nekaj letal. V VVa-shingtonu torej niti malo ne pričakujejo, da bi res v bližnji prihodnosti sedli za zeleno mizo. Kaj pa druga stran? Predvsem zahtevajo, naj se udeleže pogajanj tudi predstavniki osvobodilnega gibanja, predstavnik DR Vietnama pa je v Parizu razložil, da bi se bil Hanoi pripravljen pogajati tudi, če bi ZDA prenehale bombardirati sever in da torej ne vztrajajo trdovratno pri umiku Američanov iz Južnega Vietnama, da bi se mogli pogajati. Vsekakor pa tečejo "zdaj stvari še j siarem, Kar si iaiiKo razlagamo tako, da je šlo Johnsonu bolj za propagandni učinek in da si še )beta zmago — v izgubljeni vojni. Kmetijska zadruga Žužemberk je poslovno leto 1964 uspešno zaključila. Lani je zadruga izvozila za 62.000 dolarjev mladih pitanih goved, dobljene devize pa namenila nabavi motornih kosilnic za kmete — kooperante. Dve kosilnici je zadruga že dobila, sedem pa jih še pričakujejo. V preteklem letu je žužem-berška zadruga urejevala svoja zemljišča in dosegla na njih za več kot 30 odstotno povečano proizvodnjo, pri čemer pa velja poudariti, da '.udi v lastni proizvodnji ni bilo izgub. Pri proizTOdnji krompirja v kooperaciji je bil dosežen pomemben napredek. Zadruga je oskrbela kmetom 40 bon semenskega krompirja, potrebna gnojila in zaščitna sredstva, s tem pa si je zago-'■jovila 280 ton krompirja, pridelanega v kooperaciji. Razen tega so odkupili še 140 ton krompirja iz zasebne proizvodnje. Pri pogodbenem pitanju živine lanske pogodbe s kmeto- valci niso bile v celoti uresničene, zato so njihove obveznosti prenesli na letošnje leto. V rastlinski kooperacij-ski proizvodnji je bilo obdelanih 756 hektarov površin, tržnih presežkov pa razen pri krompirju ni bilo. Kljub temu pomeni rastlinska pro- izvodnja uspeh, saj se je z njo občutno izboljšalo krmljenje živine- Tudi letošnji gospodarski načrt zadruge predvideva nadaljnje urejanje lastne in koopera\djske proizvodnje. M. S. Pogrešajo obrat družbene prehrane V vseh manjših metliških kolektivih prehrana za delavce in uslužbence ni urejena. Ker si kosil v hotelu ne morejo privoščiti, ostajajo ljudje tudi po ves dan brez toplega obroka hrane. Vse to spodbuja Rdeči križ, konfe- renco za družbeno aktivnost žena in občino, da so začeli razmišljati o ustanovitvi o-brata družbene prehrane. Najprimernejši prostori za tak obrat bi bili po mnenju Meitličanov v bivši Makarjevi gostilni. Potrebnih pa je ne- kaj milijonov dinarjev za preureditev prostorov in nabavo opreme. O zbiranju sredstev za ustanovitev obrata družbene prehrane že teko pogovori, in če bodo podjetja pripravljena vsaj nekaj prispevati, bodo od besed lahko kmalu prešli k dejanjem. KOČEVJE: osrednje slavje bo v Fari Pred nekaj dnevi se je prvič sestal odbor za proslavo 20-let.nice osvoboditve, ki mu predseduje predsednik ObO SZDL Stane Lavrič. Razprav-jali so o pripravah na proslavo; centralna občinska proslava bo v drugi polovici avgusta v Pari, ko bodo odkrili spomenik padlim, posvečen pa bo tudi celotni Kolp. ski dolini in njegovemu prispevku v boju za osvoboditev. To bo skupna proslava tudi za občini Delnice in <5abar. Na prvi seji so imenovali več komisij, ki bodo poskrbele za čim boQijšo organizacijo proslave: za propagando, za zbiranje sredstev, za ureditev prostora itd. TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED O Ko so na seji izvršnega odbora zveznega odbora SZDL Jugoslavije govorili o odloku o splošnem zaustavljanju cen, so menili, da so bili odločni ukrepi nujni. Uvodni govor o tem je imel predsednik zveznega izvršnega sveta Petar Stambolić. Med drugim je napovedal nove, odločne ukrepe na področju kreditne politike. O tem je pred dnevi govoril tudi podpredsednik zveznega izvršnega sveta Boris Kraigher na posvetovanju o nekaterih aktualnih družbeno političnih problemih v Ravnah na Koroškem. Dejal je, da so bili zadnji ukrepi prehodnega značaja in da jim bodo morale slediti še spremembe in dopolnitve vrste zakonskih predpisov. Zaskrbljujoče je dejstvo, da še naprej narašča zaposlovanje delovne sile nad vsemi planskimi predvidevanji, kar nikakor ne more biti v prid prizadevanjem za povečanje produktivnosti dela. Ne bi smeli spregledati tudi dejstva, da je v proizvodnih podjetjih še precej skritih rezerv za znižanje cen in da ni vsega kriva samo trgovina. Podpredsednik Boris Kraigher je, ko je opozarjal na aktualne družbeno politične naloge, med drugim dejal, da bo treba še bolj zaostriti kreditne pogoje. Ne bi smeli dopuščati, da bi osebni dohodki naraščali ne glede na rezultate gospodarjenja, kakor se je marsikje dogajalo. Na izvoz ne bi smeli gledati le kot na vir zagotavljanja deviznih sredstev za uvoz reprodukcijskega materiala, ampak tudi kot na pogoj za uspešnost boja za povečanje produktivnosti dela. © V Beogradu je bilo širše, splošnoju-goslovansko posvetovanje — konferenca za socialno delo. V pismu, ki ga je predsednik Tito naslovil na konferenco, je med drugim rečeno, da zahteva urejanje socialnih pro- blemov polno solidarnost vseh delovnih ljudi. V referatu o aktualnih problemih socialnega dela pa je bilo med drugim naglašeno, da izvirajo socialni problemi iz sprememb, ki jih je prinesel hiter gospodarski razvoj, in iz še zmeraj nepremagane zaostalosti ODLOČNI UKREPI SO BILI NUJNI Kot posledica socioloških sprememb, pre-selitvenih gibanj in globokih sprememb v družini naraščajo vzgojna zanemarjenost in škodljiva početja mladoletnikov. 6 Urednik »Dela« Gustav Guzej je v uvodniku na prvi strani osrednjega slovenskega časnika med drugim zapisal, da se je pred kratkim iztekla dveletna mandatna doba 1900 odbornikom občinskih skupščin. Izkušnje, ki so si jih nabrali pri opravljanju odborniške funkcije, bodo lahko s pridom izkoristili pri svojem bodočem delu. Občinske skupščine so bile zanje šola, ki jim je omogočala, da so se lahko širše seznanili z občinskimi zadevami. Znanje in izkušnje, ki so si jih pridobili v tej šoli, je treba s pridom izkoristiti. O V Beogradu že dalj časa razpravljajo o možnosti, da bi razširili zaščitene cene in premije za proizvodnjo mleka tudi na individualne kmete, ki so v kooperaciji z družbenim kmetijstvom. O tej zadevi so nedolgo tega razpravljali tudi v republiški skupščini. ® Pred slovensko skupščino so predlogi zakonov o novi organizaciji republiške uprave. Namen teh zakonov je, da bi smotrno prilagodili delo organov republiške uprave novim razmeram, ki jih je ustvaril dosedanji razvoj samoupravljanja. Čas terja organizapijo republiške uprave, ki bo ustrezala doseženi stopnji v razvoju sistema samoupravljanja. O 23. aprila bo v Ljubljani II. redna skupščina ZZB NOV Slovenije. Na njej bodo obravnavali tri osnovne skupine vprašanj: prvič, razvijanje tradicije NOB; drugič, socialnozdravstveno aktivnost v skrbi za bivše borce in invalide; in tretjič, delo in vlogo organizacij ZZB v komunalnem sistemu. G Pred dnevi so slavnostno podelili letošnje nagrade sklada Borisa Kidriča: deset nagrad sklada in štiri nagrade za iznajdbe in izpopolnitve. Velika Kidričeva nagrada letos ni bila podeljena. Predsednik sklada Silvo Hrast je v svojem uvodnem govoru med drugim dejal, da se je obseg raziskovalne dejavnosti v zadnjih desetletjih podvojil vsakih 12 let. Tudi sredstva za raziskovalno delo so naraščala zelo hitro, celo hitreje kot gospodarstvo, kar je tudi prav. • Ljubjanska opera je pred dnevi gostovala v Celovcu. V tamkajšnjem Mestnem gledališču se je predstavila hvaležnemu občinstvu z Borodinovim »Knezom Igorjem«. To je bilo hkrati slovo od deželnega glavarja Wedeniga, ki je bi pobudnik" plodnega vsestranskega sodelovanja med Koroško in Slovenijo. Gostitelj je v svojih poslovilnih besedah izrazil upanje, da bo tudi njegov naslednik nadaljeval tradicije petnajstletne kulturne izmenjave in sodelovanja med Koroško in Slovenijo. • Propadel izlet v Berlin. Za- hodnonemški parlament je zasedal v zahodnem Berlinu, čeprav ima svoj sedež v Bonnu. Toda šlo je vse narobe: Nemška demokratična republika je vsak dan za nekaj ur zaprla prehode k Berlinu, pa so poslanci morali čakati v repu; za-hodnoberlinski župan Brandt si ni pripravil govora; poslanci se niso slišali, ker so nad njimi bobneli sovjetski in vzhodnonem-ški reaktivci, in sploh — je bilo vse skupaj le klavrna demonstracija, ki je prispevala Se enega k porazom bonske vlade. • Predsednik Tito odpotoval v Alžirijo. V nedeljo zvečer je predsednik Tito z ženo Jovanko in spremstvom, v katerem je tudi sekretar CK ZKS Miha Marinko, odpotoval z ladjo Galeb na prijateljski obik v Alžirijo, kamor ga je povabil predsednik Ben Bela. Le-ta je pred Titovim odhodom dejal, da je lahko vsaka država izjemno počaščena, ki jo obišče predsednik Tito. • Poljsko-sovjetsko prijateljstvo. V Varšavi so ta teden podpisali novo pogodbo o prijateljstvu, vzajemni pomoči in sodelovanju med Poljsko in Sovjetsko zvezo. V pogodbi je med drugim tudi poroštvo za poljske zahodne meje na Odri in Nisi, v Bonnu pa so izjavili, da je ta meja le začasna, dokler ne bodo sklenili mirovne pogodbe. • Potres v Grčiji. Na jugu Grčije, na poltoku Peloponezu, jo bil pretekli teden hud potres. Ubilo je 20 ljudi, 12 vasi je čisto podrtih, 8.500 hiš pa je porušenih ali poškodovanih. • Izredno stanje v Peruju. Perujska vlada je za mesec dni razglasila izjemno stanje zaradi hudih demonctracij v Umi. Prebivalci so se namreč uprli, ker so podražili cene v mestnem prometu. Dva človeka so ubili, 140 pa je bilo ranjenih. • Zasedanje sveta za trgovino in razvoj v Nevv Yorku. Po sklepu lanske konference OZN o trgovini in razvoju se je ta teden sestal svet, ki razpravlja o gospodarskih problemih nerazvitih dežel. DOLENJSKI L. I S T Št. 15 (786) Kdo je kriv, da BELTU zmanjkuje dela? 8. aprila je v BELTU zasedal delavski svet zaradi izredno kritičnega položaja mehanskega obrata, kjer delavcem zmanjkuje dela. Direktor išče sivo surovo železo v Beogradu, šef kontrole si ga prizadeva dobiti v DR Nemčiji. Kamioni so vsak dan na poti do domačih železarn ... V četrtek dopoldne je vladala v BELTU splošna nervoza. Kritični položaj, v katerega je privedlo tovarno pomanjkanje sivega surovega železa za proizvodnjo, se je zadnje dni tako zaostril, da je mehanski obrat že nekaj dni delal samo po dve uri na dan. Medtem ko je delavski svet na izrednem zasedanju razpravljal, kaj ukreniti, nam je Maks Pisec, šef proizvodnje mehanskega obrata in sekretar osnovne organizacije ZK, v razgovoru povedal: — Letos smo sklenili z DDR za 400.000 dolarjev izvoznih pogodb, po katerih bi morali izdelati 1000 zavornih bobnov na dan in jih sproti pošiljati kupcem. Obveznosti do izv'oza pa BELT ne more več izpolnjevati, ker ne dobimo sivega surovega železa, nujno potrebnega za proizvodnjo izvoznega blaga. Vse naše livarne dobivajo to železo preko združenja v Beogradu, kjer so sicer odobrili potrebno količino tudi naši tovarni, v resnici pa ga od tam zelo malo dobimo. Slovenija je daleč .. t Tudi domače železarne niso dosti na boljšem. Sivo surovo železo proizvajajo v šfcorah, a ga morajo sproti pošiljati predvsem jeseniški železarni, od koder dobivajo koks, katerega tudi manjka, železarna Ilijaš v Bosni bi morala NESREČE Avto čez kup premogovih ugaskov 8. aprila sc je na cesti med Ra-tezeni in Mokrim poljem z osebnim avtomobilom prevrnil Ivo Ser-tie iz Karlovca. Voznik je zaradi nepazljivosti zapeljal na kup pre-mogovih ugaskov ob cesti. Škodo cenijo na 200.000 dinarjev. Delavec padel s poltovarnjaka Po cesti skozi Malo Bučno vas je 8. apribi popoldne peljal Anton Kump na kasonu pol tovornjaka dva delavca. Med vožnjo je delavec Kraševcc padel na cesto in se huje poškodoval. Prepeljali so ga v novomeško bolnišnico. Avto povozil otroka 12. aprila ob 12.30 je pred osebni avtomobil, ki ga je skozi Podzemelj vozil Janez Zakrajšek, uslužbenec 2TP iz Novega mesta, skočil 6-letni Jože Malnarič iz Gradca. Hudo ranjenega in nezavestnega otroka so odpeljali v bolnišnico. Objestno znašnnje nad prometnimi znaki Pozno zvečer 30. marca so ob-jestneži porušili in poškodovali 12 cestnih prometnih znakov in znamenj ob cesti Metlika—DraSiči. Zaradi tega dejanja je bil ogrožen javni promet na cesti. Storilce so Ugotovili in jih prijavili javnemu tožilstvu. Nevarni znanilci pomladi v gozdovih Zaradi nepazljivosti gospodarjev, ki so v prvih pomladnih in sušnih dneh požigali suho travo v gozdovih, je minule dni kar štirikrat gorelo. 18. marca se je vnel gozd v Radovici pri Metliki, 3. aprila gozd med Metliko in Do-bravicaml, 4. aprila pa je gorelo kar dvakrat v gozdovih v okolici Grabrovca. škodo so ocenili na 350.000 dinarjev. Lobetov senik v ognju 5. aprila zvečer je zgorel senik, last Janeza Lobeta v Lopi pri Hi-njah. V poslopju je bilo tudt precej krme, ki je niso utegnili rešiU. škode je za okoli 120.000 dinarjev. Kaže, da gre za požig. Za vzroki nesreče še poizvedujejo. Frankovičev avto so našli v Ljubljani V noči od 7. na 8. april je neznanec odpeljal osebni avto Fiat 750 izpred stanovanjskega bloka na Zagrebški cesti v Novem mestu. Lastnik Franc Frankovič je bil v hudih skrbeh za vozilo, po Icratko-trajnejših poizvedbah pa so osebni avto le našli. Frankovičevo vozilo je bilo parkirano v Ljubljani. Trenutno še ne vedo, kdo je bil predrzen »izposojevalec«. po pogodbi dobavljati BELTU vsak mesec okoli 25 ton železa, doslej pa ga niso poslali še niti ene tone. Prav tako čakamo naročenih 1000 ton sivega surovega železa iz Bolgarije, vendar blago naše meje še ni prešlo. Zaradi vsega tega je direktor pred dvema dnevoma odpotoval v Beograd, da bi na združenju livarskih podjetij posredoval. Sef kontrole je šel v DDR, kjer bo skušal pripraviti dobavitelje do tega, naj bi poslali železo naravnost v BELT in ne preko Beograda. Mimo tega smo vsak dan v stikih z domačimi železarnami, vendar se je naš kamion ponoči vrnil iz štor — prazen. Delavski svet pravkar razpravlja o sklepu, naj delavca iz livarne nastopijo nekaj dni rednega letnega dopusta, ker tako ne gre dalje. Zaradi splošne negotovosti popušča delovna disciplina in ljudje postajajo nestrpni, že večkrat je bil BELT v težavah, a takih kot zdaj še ne pornnimo. — In kaj, če železa ne bosta dobila ne direktor in ne tovariš v Nemčiji? — UpamO, da nas prav vsi no bodo pustili na cedilu. Nekaj železa bomo gotovo od kod dobili, saj imamo napeljane niti na več koncih, vendar pomeni tudi to rešitev položaja samo za nekaj dni, potem bomo na istem. Ker pa pomanjkanje sivega surovega železa, kakor tudi kotnega železa in pločevine, prizadene preko naše proizvodnje tudi tovarno TAM v Mariboru, novomeško IMV, ITAS v Kočevju in še druge tovarne, za katero delamo na domačem tržišču, bo moralo priti' do nekih ukrepov oziroma sprememb, sicer tudi te tovarne ne bodo mogle delati in ne izvažati. S takim načinom dobavlja-nja proizvodnega materiala pa se dela gospodarska škoda. Mar je vsega tega treba? 2e tako ima naša domača industrija dovolj težav! Mnogo truda je stalo, preden smo uspeli prodreti na nemško tržišče. Ce bi se letos uveljavili, bi prihodnje leto lahko še več izvozili. Tujega kupca pa prav nič ne zanimajo težave, s katerimi se borijo dobavitelji. Hoče blago! In lahko bi mu ga prodali ter si zagotovili tržišče za bodoča leta, tako pa obstaja nevarnost, da bomo do-žfcveli veliko materialno in politično škodO. Takole so volili pred tremi tedni v kolektivu brežiškega trgovskega podjetja KRKA Potrebna je solidarnost družbe do borcev Neredna preskrba z reprodukcijskim materialom še vedno povzroča vrzeli v proizvodnji Tovarne pohištva v Brežicah. Najbolj primanjkuje lakov, lepil, vezanih plošč, bukovega in orehovega furnirja pa tudi bukovega lesa. V prvem tromesečju tovarna ni dosegla planirane proizvodnje Težave so tudi pri izvOzu. Lani so v tem obdobju izvozili več kot letos. Na to vplivajo razni činitelji. Predvsem pa se je izvoz Tovarne pohištva zmanjšal zaradi cen. Zaradi velikih stroškov se podjetje s cenami na zunanjih tržiščih ne more meriti z drugimi- Proizvodnjo bi verjetno pocenili z boljšo izkoriščenostjo strojev, vendar ob sedanjem pomanjkanju surovin in raznih uvoznih materialov niti pomisliti ne morejo na uvedbo druge izmene. Že tako so morali poslati več delavcev na dopust. Podjetje se dobro uveljavlja tudi na domačem trgu, čeprav se bo še vnaprej mo- Kostanjeviška jama Studena dostopna za ogled? še ta teden bo jamarska sekcija v Kostanjevici postavila v jamo Studena 8,5 m dolge lesene stopnice, da bo mogoč vhod v jamo brez vrvnih lestev. Razen tega bodo jamo opremili z lesenim čolnom, tako da bo mogoč ogled tudi v tistem delu, ki je za podzemnim jezerom. Razsvetljave v jami zaenkrat še ni in si bodo morah obi-spovalci pomagati s karbidni-mi svetilkami. Vsekakor pa bo treba že v bližnji prihodnosti potegniti v jamo električno napeljavo in jamo razsvetliti. Ce bo jama enkrat dokončno urejena, bo za Kostanjevico in vso Dolenjsko to velika turistična privlačnost. Zastali tovariši sohištva ralo truditi, da bo večino svoje proizvodnje prodalo v tujini. Tovarna je poslala vzorčne garniture pohištva po vsej državi. Za potrošnike je posebno dobrodošlo kosovno pohištvo, ki ga vsakdo lahko dokupuje po želji. Veliko zanimanje je tudi za spalnice, ki so kombinacija modernega s klasičnim. Trenutno je tudi izdelava teh zastala, ker je težko dobiti na trgu orehovo korenino. Inž. Kado Dvoršak ponovno izvoljen za predsednika ObS Dosedanjemu predsedniku obcinsfe skupščine Črnomelj, inž. Radu Dvoršaku, kakor tudi podpredsedniku skupščine, Antonu Dvojmoču, je potekel dvoletni mandat. Ker pa sta bila na minulih volitvah ponovno izvoljena v skupščino, so bili odborniki na zadnji seji mnenja, naj svoje uspešno delo kot predsednik in podpredsednik skupščine še nadalje opravljata v naslednjih dveh letih. OBIŠČITE RAZSTAVE V DOLENJSKI GALERIJI! 23- aprila bo v Ljubljani II. redna skupščina Zveze združenj borcev NOV Slovenije. Na tiskovni konferenci 12. aprila je predsednik ZZB Janko Rudolf obrazložil tri osnovne skupine vprašanj, ki jih obdeluje poročilo za skupščino: razvijanje tradicij NOB, socialno-zdravstveno aktivnost v skrbi za bivše borce in invalide ter delo in vlogo organizacij ZZB v komunalnem sistemu, še zlasti po ukinitvi okrajev. Pred skupščino je predsednik Janko Rudolf znova podčrtal, da je tradicije NOB dolžna razvijati in negovati družba kot celota. Prav tako je družbena skrb za borce, pri čemer si mora družbena skupnost prizadevati in omogočati borcem, da bodo v enakopravnem položaju z drugimi občani. Potrebna je solidarnost družbe do borcev, ki so danes v slabem položaju, zlasti pa je nujno zagotoviti pogoje za ublaževanje socialnih razmer pri borcih. Pri teh nalogah imajo osrednjo vlogo organi v občinah, katerih skrb je predvsem, da zainteresirajo vse občane za borčevska vprašanja. Kakor so poudarili na tiskovni konferenci, pa bo skupščina razpravljala tudi o vlogi \rganizacij ZZB v komunalnem sistemu. V zvezi s tem bo nakazana potreba, da se v občinskem okviru borčevske organizacije združijo v Zvezo združenj borcev. Ločeno bi organizacije delovale le še kot krajevne organizacije. Predstavniki so na tiskovni konferenci opozorili na pomembnost objavljenja spominov na važne dogodke iz NOB in menili, naj bi se teh nalog lotili predvsem bivši borci, ki vsaj okvirno poznajo zgodovino NOB in razmere med štiriletnim bojem za osvoboditev. Na ta način se bo sčasoma oblikovala podoba vsega, na čemer temelji današnja družbena rast, z zapisovanjem spominov pa bi rešili pozabe vse, kar je značilnega za revolucijo. Rakes ne more ostati brez stalne telefonske zveze Odkar je na Raki ukinjena postaja Ljudske milice, ki je imela stalno telefonsko zvezo s kršo pošto, so prebivalci ob to zvezo. Krško jim je po telefonu odtlej dosegljivo samo v času od 8.00 zjutraj do 3.00 popoldne. Nesreča nikoli ne počiva in se tudi ne ozira na čas delovanja pošte, če prebivalci potrebujejo bodisi zdravniško pomoč, bodisi rešilni avtomobil, če gre za ži-vinozdravnika ali pa če bi kje izbruhnil požar, v času od 15.00 ure popoldne pa do 8.00 zjutraj zdaj ne bi mogli poklicati pomoči iz Krškega. Ko so o tem razpravljali, so na Raki predlagali, naj bi bila stalna telefonska zveza odslej priklopljena na telefonski aparat krajevnega cestarja, na občinski skupščini pa jim je bilo obljubljeno, da bo njihovi želji ustreženo. Po treh mesecih, odkar so za to zaprosili, na Raki žal ugotavljajo, da obljuba še ni uresničena. Inšpekcija na sledi (ne)zamrznjenih cen Pisali smo že, da inšpekcijski organi v Kočevju zadnji- čase intenzivno zasledujejo izpolnjevanje sklepa ZIS o . zamrznjenju cen. Tržni inšpektor Matija Praznik nam je povedal, da se posledice ukrepa že vidijo v trm, da so proizvajalci pričeli zniževati cene. Sicer pa niso opazili pri domačih proizvajalcih tendenc po zviševanju cen, višje cene so zabeležili le v trgovini. Ko je inšpekcija prve dni aprila Priprave na.dopuste v elektrarni Brestanica Sandikalna podružnica in organi samoupravljanja brestaniške elektrarne si zadnje čase mnogo bolj prizadevajo za oddih svojih članov. Podjetje se je letos vključilo v Počitniško skupnosti Krško ter naročilo v Materadi pri Poreču hišico s štirimi ležišči. Za letovanje v Materadi- je med zaposlenimi veliko zanimanja, tako da so ležišča za vso glavno se- zono že oddana. Zaradi tolikšnega zanimanja bodo v Materadi letovali samo po 7 dni, da bi lahko čimveč zaposlenih prišlo na vrsto. Pri sestavljanju pravilnika o letnem dopustu v brestaniški elektrarni niso pozabili svojih upokojenih članov, saj imajo ti izven sezone skoro enake ugodnosti kot člani kolektiva. R. O. pregledala nekatere trgovine, je opazila, da so cene nekaterih izdelkov- v nasprotju z cenami veljavnimi 22. marca. Znatno višje so bile cene proizvodov tovarn Kolinskc iz Ljubljane, Delamarisa, Podravke, Prehrane iz Čakovca, Karbona, Žita Makedonija, Talisa iz Maribora, Merkurja iz Kranja, Kovinske industrije Ig, Astre, Doma in Bagata. Te artikle je trgovina reklamirala, vendar jih proizvajalci nočejo sprejeti nazaj, trgovina pa jih tudi ne more prodajati z izgubo. V poslovalnici Tehnika so tudi opazili nekatere zvišane cene: TV kablom so zvišali ceno od 100 na 105 din, tekaienit mazalicam od 5.500 na G.850 din, dvodelnim spalnicam od 145 na 147.000 din in blazinam za raztegljive kavče od 7.800 na 8.000 dinarjev. Tehnika ima v prodaji tudi nove proizvode, za katere pa ni zaprosila za odobritev cen pristojen občinski or-gan. Do nepravilnosti je prišlo v glavnem zato, ker je Trgopromet dobil uradni list šele na dan inšpekcijskega pregleda in pa zaradi napačnega tolmačenja odloka. LETOS REKORDNA PROIZVODNJA OSEBNIH AVTOMOBILOV O V zveznem sekretariatu za industrijo in trgovino predvidevajo, da bo letos proizvodnja avtomobilov rekordna. Skupno naj bi proizvedli 29 tisoč avtomobilov, uvozili pa naj bi jih 3000. Tako bi zagotovili kupcem skoraj dva tisoč avtomobilov več kot lani. Ker pa so se osebni dohodki povečali, sodijo, da tudi povečana proizvodnja in uvoz ne bosta zadoščala. Vse domače tovarne, predvsem Crvena zastava, imajo predplačila že za vso letošnjo proizvodnjo. 0 Potrošnja sladkorja je iz leta v leto večja. V zadnjih treh letih se je povečala za 3 kg na prebivalca — od 16,6 kilogramov v letu 1962 na 19,9 kilogramov v letu 1964. © Tudi kave porabimo več kot včasih. Leta 1961 smo je popili 19.889 ton, lani že dvakrat več, povprečno 932 gramov na prebivalca. Uvoz kave je bil lani dvakrat večji kot pred tremi leti. Tako visoka potrošnja je predvsem posledica razmeroma nizke cene. Na novomeškem sejmišču je bilo živahno Dne 12. aprila so živ'no-rejci pripeljali na prašičji sejem v Novem mestu 984 mlajših in 38 starejSi'.i pujskov, s cenami pa so morali malce popistiti. Tokrat je šlo v promet 713 prašičkov, ki so veljali od 8000 do 13.030 din, oziroma 13.500 do 23.003 din. *1 Zdaj je v taborišču nekje daleč v Nemčiji. Nadzornice so dale na mizo novo dekle. Skozi KB okno je videti dva laboda, kako plavata v paru preko lesketajočega se jezera. Za njima — most... most! Prav tisti most!... Danijela stoji na neznanem jezerskem bregu. Labod se podvoji. Zdaj plavata proti njej dva objeta laboda. Harry je zavit v nekaj belega in strmo gleda s steklenimi očmi. Zasleduje jo. Laboda raztegneta bele peruti. Danijela teče k njima ... Dve nadzornici jo stisneta za roke: dekle pred njo je že skoraj pregledano; Danijela mora stopiti k mizi. Zdravnica gleda v mikroskop. Njeni deško pristriženi lasje na sklonjeni glavi so sivkasto črni kot ko stekla, ne da bi se deška glava odvrnila od Danijelinega telesa. O bog, prosim, naj se nikar ne spomni! Lahko da bi se zdaj maščevala za brco v trebuh, ki jo je dobila zaradi nje. »Tako rožico pošiljate na težko delo?« Harry jo je vedno klical »moj prelepi cvet«. Fela jo je posvarila, naj pazi, da ne bo okužena. Kaj je na tem koščku stekla? Deška glava gleda z enim očesom skozi orno cevko. Danijela ne more ničesar razločiti. Prazen kos stekla, pa vendar ima občutek, da zdravnica zdaj gleda v njeno maternico. Paziti... Kako neki? Fela to lahko stori. Fela lahko stori marsikaj. Kaj je tam na drugi strani pregraje? Ali se bo Fela spomnila in vzela zvezek in medaljon izpod oblancev? Po KA-CETNIK 135633 žlindra. Njen goli tilnik je rdečkast, po moško obrit in vzbuja strah, kakor da nima nihče na svetu tilnika, črni mikroskop je okrogel kakor črna SS-ovska čepica glavnega zdravnika v Baraki za raziskovanja. Dekle ob mizi napeto gleda na mikroskopsko stekelce pod črno cevko: ali jo bo njen telesni izloček izročil smrti v objem? ... Dekletove oči mežikajo. Strmijo In mežikajo. Glava se vzdigne iznad mikroskopa. Hitra kretnja s prstom — in dekle odide. Nič več ne stoji zdaj med Danijelo in deško glavo. Opazuje jo. Ali jo je spoznala? O bog! Zdravničina usta so podobna ribjim. Kotički se bočijo navzdol. Zakaj jo tako strmo gleda? Najbrž jo je spoznala! še trenutek in poslala jo bo na drugo stran pregraje. Mogoče pa okužene le še nekaj časa živijo v bolnišnici? Obarvana voda v posodi se meša s stvarmi, raztresenimi po mizi. Iz vsake stvari in od povsod strmijo vanjo ribja usta. Ne more jim ubežati. Kaj imajo za bregom? Zakaj jo tako gleda? Kaj vidi na njenem telesu? Zdravničina gornja ustnica se je počasi vzdignila. Nasmeh. »Kakšno zagorelo telo! Kakor moška SA uniforma! Kakšne oči! Kakšna bujna postava! Stopi gor, kurba, da te pregledani!« ... Ni je spoznala! O bog, naj se nikar ne spomni! Zdravničine roke so potegnile s koščkom gaze preko mikroskopskega stekelca, ga namočiLe v obarvano vodo in spet potegnile pre- vojni bi ju lahko oddala njenim staršem. Zdravničin tilnik je obrit kakor moški. Nadzornice že držijo za roke naslednje dekle. Ko bo vzdignila zdravnica glavo iznad mikroskopa, bo stalo dekle na njenem mestu. Isti most! Kam sta izginila laboda? Jezero je prazno. Glava se vzdiguje. Oči prebadajo njeno telo. Ribja usta. »Telo, zagorelo kakor moška SA uniforma ...« Samo da je ne bi spoznala! Prosim, o bog! ... Zdravnica da znamenje s prsti... Zdrava je! Prosta! Začutila je, da je nekdo globoko v njej zelo zelo srečen. Komaj je stopila Danijela iz KB, se je zaletela v Felo, ki jo je čakala pri baraki. Danijelo je prestrašil Felin mračni izraz. Prav nič ji ni bilo podobno, da se brezdelno potika naokrog sredi delovnega dne. Ne, saj ne more biti, da bi Fela izgubila svoj položaj. »Ali si zdaj prosta, Fela?« je jecljaje vprašala. . »Ne, takoj se moram vrniti. Daj, spremi me do vhoda v taborišče.« Danijela si je olajšano oddahnila: torej se ni zgodilo nič takega! Strah zaradi pregleda jo je bržkone čisto zmedel. Po pregledu v KB je bilo taborišče na mah drugačno. Svobodnejše. Miljo dolga ulica v taborišču se je zdaj vlekla v neskončnost. Po nizki, motni steni v baraki je bilo nebo nad zbornim me- stom naenkrat podobno nebu; visoko, svobodno. V primeri z njim so bile ograje iz bodoče žice nizke in nepomembne. Iz Barake št. 8 so stekla proti jezeru dekleta, noseč jedilni pribor, da bi ga zdr-gnlie in splaknile za pregled jedilnega pribora. Zborno mesto je bilo svetlo. Poleg Barake št. 7 so dekleta stresala odeje. Vsako odejo sta držali dve dekleti, ena na tem, druga na drugem koncu. To stresanje jo je spomnilo na balkone, kjer se je zračila posteljnina; na dvorišča, okna; na marljive domačine. Idila poletnega jutra. Dekleta iz Barake št. 8 so bose tekle k jezeru. Sončni žarki so se lomili med bežečimi nogami, kakor da bi skakljale po živosrebr-nih lužah. Za trenutek je bilo vse tako podobno poletnemu taborjenju nekje v čudovitem kotičku, polnem sonca. »Jutri bodo poslali v nieder-waldensko delovno taborišče nekaj deklet,« je rekla Fela. »če že hočeš vedeti, ti tega sploh nisem hotela povedati. Toda pravkar sem odkrila, da gre Jaga z njimi — k svojemu ljubčku, taboriščnemu poveljniku, če že na vsak način hočeš, bom uredila z Jago tako, da ti bo spet raztrgala »raport«, ki ga boš dobila tam. Trda ti prede, srček.« Naslonila se je na Felo in jo prijela za roko. šla je ob njej kot bolnica ob zdravem človeku. Haljo je imela odpeto, čevlji so ji viseli na trakovih v drugi roki. Po pregledu sev še ni bila čisto oblekla. Pod bosimi nogami je čutila taboriščno zemljo in njena duša je željno vsrkavala zrak. Rekla je: »Nikoli ti ne bi odpustila, če mi ne bi bila povedala.« »Odpustila, vraga! To je povsem noro. če ne bi šla tudi Jaga, ti ne bi nikdar dovolila, da se ponovno izpostavljaš nevarnosti. Tudi če bi vedela, da bodo taborišče že jutri razpustili.« Ob potki k Znanstvenemu zavodu so »cvetlične strežnice« z rožnatimi škropilnicami zalivale cvetlične grede. Vstop v območje bodeče žice, ki je obkrožala Zavod, jim je bil prepovedan. »Sestre« iz Zavoda, ki skrbijo za »poskusne predmete«, negujejo tudi rože na notranjem vrtu. Od zunaj Zavoda ni videti, tako kot ne vidimo lobanje pod zamotano pričesko. Zavod je potisnjen globoko s ceste in zakrit z rožami ter listjem. Samo majhen napis na bodeči žici ob vhodu v ulico oznanja: ZAVOD ZA HIGIENO IN ZNANSTVENO RAZISKOVANJE. »Dobiti moram polovico hlebca,« je rekla Danijela. »Lahko ga bom odplačala med tednom od svojih deležev.« »Izvedela sem, da je židovsko taborišče v Niederwaldenu v isti zgradbi kot nemška kasarna,« je nadaljevala Fela. »Morda boš lahko kaj več izvedela od židovskega starešine ali kakšnega drugega funkcionarja, ki se bo podnevi potikal po taborišču. Jago bom vzela v roke jaz. Mogoče bo znorela in ti bo c-elo hotela pomagati. Poskusila bom vse. A zapomni si, da se igraš s smrtjo. Ne veš, kako je treba ravnati z Nemci, človek se ne more zanesti nate.« »Ničesar ne morem izgubiti,« je tiho rekla Danijela. »Nehaj se pomilovati! Nisi edina! če boš pazila nase pri ,zabava-nju', in se izogibala Elsi, bova šli kljub vsemu skupaj v Kongresio. Bož videla, kako lepo nama bo po vojni. Kri bo curkoma lila iz juden-ratskih glav.« Na koncu poti se je Danijela ustavila. Tu je bilo konec barak. Fela je stopila proti notranjim taboriščnim vratom. »Pred zadnjim gongom bom skočila k tebi,« se je med hojo obrnila Fela. Potem je odšla. Prostor, kjer je stala, je bil tlakovan s četverokotnimi kamni. Se-' dla je na tla in si zavezovala čevlje. Ne smem misliti na jutrišnji dan! je prosila samo sebe. Ne smem misliti. Pred njo se je med dvema vrstama rožnatih barak črno zarisala taboriščna ulica. Od tu je bilo taborišče povsem drugačno — novo in tuje. Kakor ga bi ga bila zdaj prvič videla. Od tu je prvič zagledala taborišče. Zdaj ve, kaj se dogaja v barakah. Vse je prepleteno z njenim življenjem. Vse ji je znano, kakor vonj njenega telesa, nohti na njenih prstih. Pozna to zemljo. Te rože, okna. Stene barak in vse, kar se dogaja med njimi. Znan ji je most, ki se boči nad jezerom, mavrična voda in črna senca, SS-ovca, ki koraka po mostu gor in dol, gor in dol. Kljub temu ji je od daleč vse tako tuje in novo. Kakor da bi se bili njeni čuti nenadoma zmotili; kakor da bi se ji bilo naenkrat zmešalo. Kot človek je, ki se ponoči sunkoma ustavi na jasno razsvetljenem trgu rodnega mesta: pozna kraj, vsak dan gre tod mimo, pa nenadoma ne ve, na katerem vogalu trga stoji. To je tlak, kamor se je usedla, ko je stopila v taborišče. Kako to, da ni spoznala tega mesta? Saj je v njenem spominu živo kot takrat, ko ga je bila prvič videla. A videti je čisto drugačno — tako tuje in novo. Na desni je dvorišče — prazno ... Pa saj je bilo vedno na levi! Zmeraj ga gleda iz barak, kako to, da ga ne more spoznati? Kakor da ne bi bilo na svojem mestu-. Takrat, ko je prvič stopila v taborišče, je bilo podobno lepemu, ograjenemu teniškemu igrišču. S te strani je videti popolnoma drugačno. Dvojni vtis, prejšnji in sedanji, daje prostoru dva različna videza. Danijela se razgleduje in se ne more domisliti, kje je. 1 /P •^7 »Kako posebno kupčijo morata imeti,« uganila sta hlapca in dekla, razpravljajoč v hlevu ta nenavadni, važni dogodek. VII ' Omahne se je oglasil istega dopoldne zopet pri Topolščaku ter nosil stari svoj obraz, pospravljal po dvorišču, pomagal pri tujcih in delal, kakor je bila tam že večletna navada. Tudi Miklavž ni izpremenil vedenja svojega; bil je osoren in prijazen, zbadljiv in dobrovoljen, kakor sta baš nanašala povelje in opravek. Popoldne pa se je enkrat naglo obrnil k Tomažu, ko je ta ravno pometal dvor, ter mu velel: »Jutri pa moraš v Ljubljano, Tomaž! Nekaj vina posebnega boš pripeljal, črnega, tržaškega; naročeno je in svatom bo povšeči, če pridejo na obhodnjo. Kobilo vzemi — domov pa počasi vozi, da se ji kaj ne pripeti.« Omahne je prikimal; zavzel se je iz prvega ob tem ukazu, kajti redki so bili slučaji, da ga je Topolščak kam pošiljal ,s konjem; a dejal si je, da imajo tudi doma posla dovolj. Prekanjen pa je bil toliko, da je v tem povelju slutil tudi posebno skrivno namero gospodarjevo, zato se je namuznil na tihem, ko mu je Topolščak obrnil hrbet. Drugega dne je Tomaž kmalu opravil svoj posel v Ljubljani in se je opoldne krepčal v staroznani, sedaj Druškovičevi krčmi na Dunajski cesti, kjer še dandanes radi ostajajo kmetje in vozniki iz dolgega črnega grabna. Malo osupel je pogledal, ko zdajci prisede še drug gost k njemu, kateri na prijazni vzklik Tomažev: »I, kaj pa ti delaš tukaj?« ni imel veselega odgovora. Bil je šepavi Gotard, ki je bil šele ob Tomaževem pozdravu zapazil, da je sedel poleg stričevega hlapca. Vstal bi bil zopet rad, kajti vse, kar je prihajalo od strica ali mu je bilo vsaj v obližju, zdelo se mu je sovražno. Naposled je nekaj zamrmral, česar Tomaž ni mogel umeti. »Morda že balo voziš?« vprašal je le-ta, ne da bi se mnogo zmenil za osorni obraz sosedov. »Vragu rajši ko Topolščaku!« zarohnel je Gotard. »če hočeš, pa mu povej; če pa nečeš, pa drugim pravi, da bo zvedel!« Omahneta je obšlo skrivno veselje. Molčal je nekoliko časa in zbiral svoje misli, kako bi se najbolje sporazumel s fantom, s katerim sta, to je sedaj vedel, v eni točki enih misli, namreč v tej, da Topolščaku ne privoščita kaj dobrega— saj ženitev, katero je Miklavž tako spešil, morala je biti dobra zanj. Tomažu pa ni treba tudi posebnega dušeslovnega izkustva, da ne bi bil takoj znal, da je tisto »dobro«, katerega Gotard stricu ne privošči, edinole Metka. Hotel pa se je prepričati tudi še od druge strani. »So ji li obljubili mnogo dote? Končno jo boš plačeval ti — kdo pa?« »Vse naj vzame, vse posestvo — kaj meni mar za to!« »Ej — Gotard! ženska je ženska — opravi jo v svilo ali hodnik ali pa v cunje! — Saj boš drugo dobil!« Oni je klel potihoma in Tomaž je znal, da je uganil pravo. »Kaj ti ne dade Metke — doma?« vprašal je potem naravnost. »Saj bi jo bili — pa sedaj je prišel ta —!« Gotard ni izustil robate besede, ki mu je bila na ustih. Moža sta se v kratkem popolnoma umela; oba je vezalo sovraštvo do ene in iste osebe. Zdajci vpraša Omahne: »Ali znaš brati?« »Ne!« »Ej — škoda!« Dalje Tomaž opomnje svoje ni opravičeval in tudi Gotard ni več povpraševal o nji. Drug znanec iz št. Ožbolta je bil prisedel k njima, imovit kmet, ki je jel na široko razkladati, da je bil pri izvrstnem doktorju zaradi velike pravde in kako dobro je opravil. Tomaž je pazno poslušal in vprašal, kje biva ta pravdni doktor. Zvedel je kmalu in, ko so bili drugi utopljeni zopet v čisto druge pogovore, prosil je Gotarda, naj ga počaka, da se popeljeta drug za drugim domov. On se bo vrnil takoj. Napotil se je k doktorju, znanemu ljubljanskemu advokatu. Tam je izvlekel iz zašitka v telovniku zavitek s testamentom, katerega je nosil vedno s seboj, in prosil odvetnika, naj mu prebere pisanje. To je bilo kratko. Tujec — podpisanega imena si Omahne ni mogel zapomniti — imenoval je tržaško najdenko, rejenko Metko pri Brnotovih svojim dedičem. Rekel je, da je to njegova nezakonska hči. O materi njeni ni bilo govora; povedal je le, da so dotične listine in pisma, ki pričajo o nji, shranjene na njegovem domu v Sežani. Odvetnik ni našel posebnega v vsem pisanju in, ko mu je Omahne rekel, da ga je znanec prosil po-zvedeti, je li vse prav zapisano v tem testamentu, da bi ne bilo kake pravde, potrdil je odvetnik to ter izročil list zopet Omahnetu, Knjižnica v Brežicah je dobila prostornejši dom V novem okolju bo ta kulturna ustanova lahko svobodneje zadihala — Bralec ima zdaj prost pristop do knjig in prijeten kotiček, v katerem jih bo lahko prebiral V Brežicah je bil v nedeljo, 11. aprila, ob prisotnosti mnogih domačinov tn gostov slovesno odprt nov prostor občinske matične knjižnice v Prosvetnem domu. Do sedaj se je ta kulturna ustanova morala zadovoljiti z zelo skromnim in utesnjenim okoljem. Bila je bolj podobna naitrpanemu skladišču kot pa knjižnici in zaradi tega je bilo delo v njej še posebno težko. Knjig se je z leti nabralo vedno več. Omare in police so bile prenapolnjene in knjižničarke so porabile mnogo truda, da so ustregle bralcem. V veliko zadovoljstvo Bre-žičanov, predvsem pa stalnih obiskovalcev knijžnice in njenih uslužbenk, je ta kulturna ustanova vendarle dobila prijetnejši dom, kjer vsaj nekaj let še ne bo stiske za prostor. To je lep dar knjižnici za 20—letnico njenega obstoja. Upravnica tov. Savica Zor-kova je na otvoritveni slovesnosti takole spregovorila o prvih začetkih te ustanove: »Poletje 1945 ... Brežice so še napol prazne. Tuj rod, ki je nekaj let gospodaril našemu mestu, je odšel. Naši ljudje se vračajo. Počasi se izseJjeniški pas ob Savi spet polni. Dan za dnem prihajajo v smeri od železniške postaje naši ljudje. Prisrčen pozdrav, stisk rok, solze veselja v očeh. Neverjeten delovni zagon zajame ljudi. Prav po Župančičevo: ,Veja se kosa z vejo, katera se bo bolj okitila s cvetjem in pripravila v jeseni žlahtnejši sad.' Sile, ki so nekaj let spale, se sproščajo. Povsod se budi novo življenje. Ustanavljajo se tečfiv, šole, ki naj bi naši mladin, pomagale zapolniti vrzel neplodnih let brez učenja. Tako kot malina se z nepopisnim elanom vrže na delo tudi učiteljstvo. Toda knjig ni. Slovenskih sploh ne. Osnovnošolski učitelji izdajo začasno šolsko čitanko, razmnoženo na šapirografu v 50 izvodih, da z njo pogase prvo žejo otrok po materinem jeziku. Kakor ni učnih knjig, tako tudi ni drugih, leposlovnih. Okupator je uničil skoro vse, kar je dosegel. Učiteljica Fra-nja Mačkovškova začne s prostovoljno zbirko. A ta je zelo majhna. Zato se obrne na ljubljanske založbe s prošnjo za poklonitev slovenskih knjig novo ustanovljeni ljudski knjižnici v Brežicah. Vse založbe se prošnji odzovejo. Knjižnica prične kmalu poslovati in doseže v nepolnem poldrugem letu 120 bralcev in 630 izposojenih knjig. Tako je bila po osvoboditvi ustanovljena prva knjižnica pri nas.« Nedeljsko slavje ob otvoritvi novih knjižničnih prostorov v Prosvetnem domu sovpada torej z 20-letnico ustanovitve brežiške knjižnice in 20-letnico osvoboditve. Zaradi obeh jubilejev je ta kulturni dogodek še toliko pomembnejša. Iz skromnih začetkov v pTrvih povojnih mesecih se je knjižnica v dveh desetletjih razrasla v priznano kulturno ustanovo, ki je razpredla knjižničarsko mrežo po vsej občini. Njen knjižni zaklad se iz leta v leto veča in tudi ljubiteljev pisane besede je vedno več. Mnogo zaslug za rast te ustanove ima njena dolgoletna upravnica tov. Savica Zorkova. V novem okolju bo knjižnica lahko svobodneje zadihala in še povečala število svojih obiskovalcev. Sodoben pristop do knjig in prijetno urejen Republiški sekretar za kulturo in prosveto tov. Miloš Poljunšek je na nedeljskem slavju v Prosvetnem dom i spregovoril zbranim n?kaj spodbudnih besed o pomenu knjižnic v današnji dobi in izročil novi prostor v uporabo vsem, ki ljubijo lepo knjigo. (Foto: Baškovič, Brežice) Stoletnica šole m Gor. Leskovcu em najnujnejša popravila, poleg tega pa bodo cesto do Gor. Leskovca s pomočjo prebivalcev in z družbenimi sredstvi usposobili za avtomobilski promet. Na seji so imenovah pripravljalni odbor za proslavo, v katerem so predsedniki vseh družbenih organizacij. Krajevna organizacija SZDL na Senovem bo priprave na proslavo uresničevala v sodelovanju s krajevno organizacijo SZDL v Gor. Leskovcu. 20-letnico osvoboditve bo senovško področje proslavljalo letos na osrednji proslavi v Gor. Leskovcu, kjer bodo hkrati proslavljali tudi stoletnico ustanovitve šole. 7. aprila je bila na Senovem seja krajevne organizacije SZDL, kjer so razen o poteku zadnjih volitev, veliko razpravljali prav o pripravah na stoletnico šole v Gor. Leskovcu. Za to priložnost bo šola adaptirana. Ker sredstev primanjkuje, bodo opravili le PREMIERA V GLEDALIŠČU DPD SVOBODA »JOŽE ŠEŠKO« V „PERNJAKOVI" v Kočevju Po obnovi odrske opreme tn ureditvi ogrevanja šeško-vega doma v Kočevju je pri nas ponovno oživela tudi dramska dejavnost. Zbiranje članstva, režijo in vsa ostala gledališka opravila je odbor Svobode Kočevje zaupal dolgoletnemu igralcu in režiserju V. Figarju. Ta je zbral nad 40 igralcev in v štirih mesecih z njimi naštudiral kmečko dramo Prežihovega Voran-ca v štirih dejanjih »Pernja-kovi« v priredbi in besedilu pok. H. Griina. Premiera drame jc bila 2. aprila letos, ki so j: sledile še mnoge reprize. Vse predstave so bile pol-n lino obiskane. Odrsko izvedbo te drame, k j je G run napisal zgolj po osnutkih pokojnega velikega pisatelja, zahteva od režiserja dokaj d61a, znanja in izrednega čuta za pravšno odrsko- izživljanje slehernega igralca, je režiser V. Figar kar se da dobro izpeljal. Iz velike pietete do pisatelja je opustil na nekaterih mestih močno zaželena črtanja teksta, kar bi b'lo izvedbi drame le v korist. V igri sta zlasti izstopali dve plasti iz vaškega življenja: premožna — kmetje in lanetice, ter socialno šibka — berači, beračice, prevžitkarji in sirote. Med prvimi kmet Pemjak (Jože Zorko) in njegova žena (Vlasta Jerbičeva) ter njuni otroci Mojca (Alenka švajgerjeva), Ladoj (Karol Mohar) in Anej (Jože Rov-šek) z ženo Leno (Metka Ruso va), kmet Sečnjak (Jani Buchvald) in njegova žena (Nevenka Rovškova); kruto nasprotje tem pa je dolga vrsta revežev. Beračica Ajta, poosebljsna zloba (Marija Lešnjakova) in berač Moško-plet (Cinil Zupančič), slepi la.jnar (Stefanišin), zlastd pa Sečnjakova mutasta sirota Lena (Tinka Bohančeva) so s svojo sugestivno igro in odrsko rutino pritegnili pozornost. Vsi ostali igralci so zlasti v množičnem nastopu dosti pripomogli k uspešni izvedbi drame. Zelo učinkovito sceno je izdelal Viktor Kobola s pomočjo odrskih mojstrov Alojza Brunca in Izidorja Bohanca. Tokrat so razsvetljava in zvočni efekti vzorno delovali, k čemur so pripomogli Stane Salamon, Franc Bobek in Jadran Sobar. šepetalka je bila Darinka Trohova. Za premiere so izdali tudi obnovljena gledališki list, o katerem bomo posebej poročali, kakor tudi o nadaljnjem dolu gledališkega kolektiva za to in prihodnjo gledališko sezono. FRANCE CANKAR bralni kotiček bosta gotovo privabila v knjižnico mnoge nove bralce. Knjižnici se torej obeta še plodnejše delo, kajti njena vloga pri izobraževanju in prosvetljevanju ljudi je še prav tako pomembna kot nekdaj. Svoje kulturno poslanstvo pa bo z uspehom opravljala le, če bo še naprej uživala vsestransko podporo tistih, ka so ji pomagali že odslej. Predvsem se bo morala zavzeti za njen nadaljnji razvoj občinska skupščina preko svojfih organov, pa tudi podjetja naj bi to kulturno ustanovo čimprej zapazila. Gostje na otvoritvi razstave partizanske grafike akademskega slikarja, novomeškega rojaka Božidarja Jakca v Dolenjski galeriji 6. aprila zvečer (od desne pre/i levi): Zdenka Kidrič, dr. Marijan Brecelj, Božidar Jakac in Franc Pirkovič Enoten učni program, a različni pogoji S posvetovanja s poslanskima kandidatoma v Novem mestu V Novem mestu je bil v petek dopoldne razgovor z novoizvoljenima zveznima poslancema kulturno prosvetnega zbora Borisem Mikošem in organizacijsko političnega zbora zvezne skupščine Tilko Blaha o nekaterih aktualnih problemih s področja družbenih služb, predvsem šolstva in zdravstva. Osnovni problem, na katerega so v razpravi opozorili predstavniki šolskih kolektivov, zadeva financiranje šolstva, tako osnovnega kot šolstva druge stopnje. Letos je sicer občinska skupščina namenila šolstvu precej več sredstev kot prejšnja leta, vendar spričo kritičnega stanja 'ta še ne zadostujejo za kritje vseh potreb. Med drugim so navedli, da v novomeški občini manjka za po- učevanje posameznih predmetov v višjih razredih po polnih osnovnih šol trenutno 61 predmetnih učiteljev, 20 odstotkov učencev je brez tehničnega pouka itd. Vse to seveda močno vpliva na učne uspehe, zato se ni čuditi, da konča popolno osnovno šolo v novomeški občina le 56 odstotkov vseh učencev. Skratka, prosvetni delavci so ponovno opozorili na to, da imamo sicer enotni učni program, vendar pa zelo različne pogoje za njegovo uresničevanje v posameznih občinah in šolah. Zato so menili, da. bi bilo treba tudi financiranje urediti enotno, po nekih skupnih merilih, ki bi veljala v republiškem ali celo v zveznem merilu. Nadalje so opozorili na težave vajenske mladine in di- jaških domov. V novomeškem dijaškem domu znaša oskrbnina 14 000 dinarjev, povprečne nagrade vajencev pa se sučejo od 6.000 v prvem letniku do 10.000 dinarjev v tretjem letniku šolanja. Tako nastaja vprašanje, kdo še lahko biva v dijaškem domu, razen tega pa je dijaški dom tudi v zelo slabem stanju. S področja zdravstva sp zdravstveni delavci opozorili na nerednosti, ki se dogajajo pri izplačevanju nadomestil za bolniške dopuste, zlasti tistim, ki so več kot mesec dni na bolniškem dopustu. Pri tem gre predvsem za zamotan obračunski postopek, ki se deli v takih primerih na delovno organizacijo in na komunalni zavod za socialno zavarovanje. Idejni načrt -za ktprivniško hk je wmim Projektivno podjetje REGI-ON iz Brežic je izdelalo idejni načrt za dograditev šolske stavbe v Koprivnici. ' Treba je reči, da je ta načrt najboljši od vseh dosedanjih in da je v nasprotju z drugimi načrti rešil vprašanje dograditev šolske stavbe v Koprivnici taTco, da bo šola poleg potrebnih učilnic, kabinetov, delavnic in šolske kuhinje z jedilnico v kletnih prostorih, imela v pritličju dograjenega dela stavbe večjo dvorano, ki bo lahko šoli za telovadnico, kraju pa za kulturno prosvetno dvorano. Kako dolgo si Koprivnicam in okoličani takšno dvorano že želijo in kako močno jo pogrešajo, je odveč govoriti! Kadarkoli je v zadnjih dveh letih v krški občini nanesel pogovor na vprašanje gradnje novih šolskih stavb, je bila vedno med najbolj rjerečimi — šolo v Brestanici in šolo v Krškem — omenjana tudi koprivniška šola. To ni nič čudnega, saj popolno osnovno šolo v Koprivnici, ki ima 8 oddelkov, obiskuje 212 otrok, število otrok je stalno že nekaj let in kot sodijo, bistvenih zmanjšanj ali povečevanj ni pričakovati. Do- bra tretjina otrok prihaja na pouk v Koprivnico iz sosednje šmarske občine. Pouk poteka zdaj v treh učilnicah, ki so v stari šolski stavbi, ter v eni učilnici, ki deluje v najeti gostilniški sobi v bližini Koprivnice. V vseh učilnicah imajo pouk dopoldne in popoldne. šola nima zdaj razen učilnic in enega prostora, v katerem je šolska pisarna, posvetovalnica, shramba za vse kar je v šoli potrebno, zbornica in še marsikaj, prav nobenega prostora. Letos je na šoli 7 učiteljev in učiteljic, primanjkuje pa vsaj še eden. Pouk otežkoča dejstvo, da morata dve učiteljici, ki sicer poučujeta razredno, poučeva- ti predmetno in to celo slovenščino in matematiko, kar zahteva od njiju velike napore. Za dograditev in opremo prostorov ter za centralno kurjavo, ki je predvidena v načrtu in bo pomenila za šolo veliko pridobitev, bi bilo treba po sedanjem izračunu odšteti 78 milijonov din. Ce upoštevamo vse kar smo našteli, to pač ni veliko. Tako šolski kolektiv kot tudi prebivalci koprivniškega območja upajo, da bo kljub težavam, ki so s sredstvi, namenjenimi za gradnjo šol, morda le mogoče, če ne letos pa vsaj drugo leto v občini zbrati potreben znesek in šolo dograditi. Akademika Božidar Jakac in Marijan Kozina v prostorih Dolenjske galerije (foto: Mirko Vesel) V nedeljo, 11. aprila, je bil v Krškem ustanovni sestanek klubov likovnih umetnikov amaterjev. Amaterska likovna ustvarjalnost je v krški občini zelo razvita, zlasti med šolsko mladino. Po šolah delujejo krožki, v katerih mladi ustvarjalci oblikujejo linoreze, lesoreze, se ukvarjajo z akvareli, nadarjeni posamezniki pa tudi gnetejo glino. Ljubitelje likovnega ustvarjanja najdemo tudi med odraslimi, saj je v Krškem več talentiranih ustvarjalcev amaterjev, ki se ukvarjajo z raznimi vejami likov- Uspehi z večerne politične šole Slušaiteljd večerne politične šefle v Brežicah so 6. aprila opravljali zaključne izpite. Izpite je uspešno opravilo 16 tovarišic in tovarišev, drugi, ki so bili upravičeno zadržani, pa bodo prišli na razgovor poaneje. Po mnenju komisije oziroma predavateljev so se kandidati vestno pripravili na izpite. nega ustvarjanja. Svoj navdih oblikujejo s čopičem, pa tudi v kamnu, lesu, mavcu in bronci. Na novo ustanovljeni klub jih bo združeval v skupnih težnjah in jim hkrati posredoval marsikatero novost o umetnosti, ki jim doslej morda ni bila znana. Pevski zbor v Koprivnici Koprivniška pevski zbor bo sodeloval letos na vseh proslavah 20-letnice osvoboditve na senovškem koncu. Zbor dela v lepem sodelovanju s senovškim zborom, saj so gostovanja obeh zborov na Senovem in v Koprivnici že v navadi. Najlepše darilo za 20-letnico osvoboditve: DOLENJSKI ZBORNIK 1963 Dobite ga v knjigarnah. — Cena 1500 dinarjev Likovni umetniki - amaterji v krški občini NA V1HIŠKEM PODROČJU NAPREDEK V ŽIVINOREJI Prisluhnil sem nedavno tega vrsti razgovorov med kmetovalci in kmetijskim tehnikom Grdunom v pisarni zadruge na Vinici. Ko sem VOLIVCI ČRNOMALJSKE OBČINE! Občinska volilna komisija obvešča vse volivce na področju občine Črnomelj, da bodo v nedeljo, 18. aprila, volitve v zvezno in republiško skupščino. Tokrat bodo volili prav v s i volilni upravičenci ne glede na to, če so zaposleni ali ne Vabimo volivce, naj čimprej izpolnijo svojo državljansko dolžnost! prišel na vrsto tudi jaz, sem od tovariša Grduna izvedel še: — Slišal sem, da imate na Vinici in v okoliških vaseh organiziran odkup mleka? Kako odkup poteka? — Res je. Mleko odkupujemo že v 11 vaseh na območju Vinice. Od 1. aprila dalje pa odkupujemo tudi v najbolj oddaljenih vaseh v okolici Sinjega vrha. Do zdaj smo na tem področju vsak dan odkupili okoli tisoč litrov mleka, prihodnji mesec pa se bo odkup povišal za nadaljnjih 500 litrov. — Kakšna J3 cena mleku? — Doslej smo plačevali mleko po 55 din pri 3,6 odstotni tolšoi, od 1. aprila dalje pa dobi kmet za liter meka C0 dinarjev. — Kako vpliva odkup mleka na razvoj govedoreje? — Zelo ugodno. število V Griblph mm zvedeli gj| 22. marca 1945 so ustaši in Nemci zažgali Griblje, ki so tedaj v celoti pogorele. V spomin na ta dogodek je konec marca letos krajevna organizacija ZB skupno s šolsko mladino in aktivom ZMS pripravila akademijo v gasilskem domu. Po uvodnem govoru Toneta Kralja je sledil kulturni program pionirjev, mladina pa je uprizorila Klopčičevo »Mater«. Prisotni so z zanimanjem poslušali še enega preživelih borcev, ki je podrobneje opisoval požig Gribelj, nato pa je sledila va ška zabava. d Ograja okoli šolskega vrta, kjer je tudi spomenik, je potrebna popravila. Vrt je lepo urejen, ker pa ni ograje, zahaja nanj živina in uničuje nasad. Vaščani so pokazali do tega problema največje razumevanje in so se odločili pomagati pri popravilu ograje. Zmenili so se, da bodo prispevali drogove in nekateri so dano besedo že iz polnili. fggj Dva u__>nca gribeljske šole sta dobila nagrado za najboljši nalogi za temo, razpisano v mesecu boja proti 4iiiit:iutfifiiiH!iiUtuui!t*u:iJim:iiiimuiiiiiiHiuiiuiti:!iiinuifiuHiiMHifi:: PEDAGOGI! - V izredno praktično korist vam bo knjiga pedagoških člankov in študij - PEDAGOŠKI TEDEN V NOVEM MESTL Izdala Dolenjska založba. Dobite v knjigarnah. Samo 500 dinarjev! Rcizpls sklada za zidanje stanovanjskih hiš občine ČRNOMELJ Upravni odbor sklada za zidanje stanovanjskih hiš občine Črnomelj razpisuje na podlagi sklepa seje z dne 5. 4. 1965 IV. NATEČAJ za dajanje posojil iz sklada za zidanje stanovanjskih hiš občine Črnomelj v letu 1965. Skupno je namenjeno za posojila 25,000.000 din, od tega za: a) novogradnje in dograditve — 20,000.000 din, b) popravila stanovanjskih hiš v družbeni in zasebni lastnini — 5,000.000 din. II. Natečaja se lahko udeležijo: a) pravne osebe, b) osebe v delovnem razmerju ln osebe, ki so po predpisih o socialnem zavarovanju izenačene z osebami v delovnem razmerju, upokojenci in delovni ter vojaški invalidi. III. Pogoji natečaja: Najdaljši rok vračanje posojila za novogradnjo in dograditve je 20 let, najnižja obrestna mera 2".b, za popravila pa 10 let in najnižja obrestna mera 3%. Individualni graditelji prejmejo lahko za novogradnje in dograditve enodružinskih stanovanjskih hiš skupno do 1,800.000 din posojila. Za •popravila stanovanjskih hiš prejmejo prosilci lahko posojilo Iz sklada ob upoštevanju 60% lastno udeležbe, vendar ne več kot 500.000 din. IV. Prednost pri dodelitvi posojil imajo: 1. borci NOV; 2. prosilci, ki imajo zagotovljeno udeležbo svoje gospodarske organizacije; 3. prosilci, ki nudijo: a) večjo stopnjo dovršitve objekta in s tem večjo lastno udeležbo, b) krajši rok odplačila in večjo obrestno mero. V. Ponudbe za posojilo po tem natečaju morajo prosilci predložiti z vso dokumentacijo, ki jo zahteva komunalna banka, v zapečateni kuverti z vidno oznako »IV. natečaj za posojilo« pri Komunalni banki — ekspozituri v Črnomlju najkasneje do 30. aprila 1965. Za potrebne obrazce in informacije se obračajte na Komunalno banko — ekspozituro v Črnomlju, ali na sklad. VI. Prošnje, vložene pred objavo natečaja, kakor tudi prošnje, vložene z nepopolno dokumentacijo, so neveljavne in jih v natečaju na bomo obravnavali. O izidu natečaja bodo prosilci pismeno obveščeni. Številka: KS-55/1-65 Datum: 5. 4. 1965 Upravni odbor sklada za zi-dMje stanovanjskih liiš občine Črnomelj ovice delu zgodovinske komisije ter priporočili odboru za zbiranje zgodovinskega gradiva, naj začne čimprej dela M. Glede proslavljanja krajevnega praznika, 25. maja, je bilo dogovorjeno, da bo ta slovesnost letos potekala v sklopu proslav ob 20-letnici ustanovitve. - r v občini Ribnica je zaposlenih 2.316 ljudi, ne upoštevajoč delavce, ki se vozijo v službo izven občine. Na zavodu za zaposlovanje pa je prijavljenih le 18 brezposelnih, od tega šest moških in 12 žensk. Med njimi je pet invalidov, za katere pa je zaradi težkih invalidnosti zelo težko dobiti primerna delovna mesta. Nekatere teh petih bodo skušali upokojiti. Letos bo končalo v vseh treh osemletkah v občini šolsko obveznost 242 učencev, nekateri tudi v 7. ah 6. razredu. Zavod za zaposlovanje delavcev je na vseh treh šolah izvedel med mladino, ki bo junija zapustila šolske klopi, anketo o odločitvi za poklice. Največ se jih je odločilo za avtomehanike, finomehanike, administrativne šole ali Usmeriti MLADINO V PRAVE POKLICE druge srednje šole, kar dokazuje, da mladina še na pragu življenja zelo malo pozna poklice in se odloča le za tiste, ki so trenutno morda res najbolj iskani. Tako potrebuje Kovinsko podjetje 15 učencev za strojne ključavničarje, pa se za to stroko ogrevajo le redki. Ribniški zavod za zaposlovanje skuša s posebnimi predavanji pri mladini vzbuditi zanimanje tudi za druge poklice, skratka, prikazati jim želi pomen in vlogo vsakega poklica v našem gospodarstvu. Organizirah so oglede podjetij ne le v občini, pač pa tudi v drugih krajih, da so fantje in dekleta spoznala različna dela. Maja bodo obiskali tudi gostinsko šolo v Ljubljani. -S posebnimi testi je zavod ugotovil inteligentnost učencev, ki bodo končali šolsko obveznost. Na podlagi ugotovitev testa bodo vsakega posameznika veliko lažje pravilno usmerili v bodoči poklic. Šoli v Sodražici je dal zavod 120.000 dinarjev za ureditev in opremo šolske delavnice, ki jo potrebujejo za praktični pouk, kar tudi sodi k poklicnemu usmerjanju. Večino učencev oz. učenk iz osemletke v Sodražici, ki bodo zapustili šolo z nedokončano osemletko, bo sprejel na priučevanje sodraški obrat ljubljanske Torbice. Nova številka »NAŠE VEZI« Z inž. Leonom Maroltom, vodjem tehničnega oddelka Inlesa v Ribnici, razpravljava o nadaljnjem razvoju kombi-nata in pogovor mimogrede nanese na misel o pomembni gradnji — gradnji tovarile i-vernih plošč, o čemer že dalj časa razglabljajo. Pravkar pripravljajo o tem potreben elaborat, vendar pa ni rešeno najvažnejše vprašanje — financiranje. Izhajajoč iz potrebe po Kombinat lesne industriji- INLES v Ribnici ju v prvih treh mesecih luta izpolnil 22,2 odstotka letnega proizvodnega plana, kar pomeni, da so v tem času proizvedli za 1.048,700.000 dinarjev izdelkov, v istem obdobju lanskega leta pa le za 880,000.000 dinarjev. Dinamika tromeseeja je bila prekoračena za Kmetje pridno delajo Lepo vreme v marcu in v začetku aprila je omogočilo tudi kmetovalcem v Ribniški dolini, da so lahko pohiteli z deli na poljih. Veliko zemlje je že zorane in kmetje že sadijo krompir. 2ita so kar dobro prezimila, če ne bo posebnih nesreč, se nam obeta dobra letina. Tudi sadno drevje zaenkrat lepo kaže. - r 11,5 odstotka. To sq dosegli kljub težavam zaradi pomanjkanja surovin, s katerimi preskrba ni enakomerna. Od reprodukcijskega materiala jim najbolj primanjkuje železa in pločevine, zelo kritična pa je tudi preskrba z noži za sekano embalažo in furnir. Prav tako nezadostna je tudi preskrba z vza-nimi ploščami, zaradi česar prihaja do zastojev v obratu vratarna, kjer zgubijo včasih dnevno tudi do 200 delovnih ur, kar pomeni okrog 150.000 dinarjev izgube.' Zelo problematična je tudi preskrba z reprodukcijskim materialom iz uvoza, ki jih zahtevajo nekateri izvozni izdelki: polkna, TV mizice in sploh večina končnih izdelkov, ki jih izvažajo na zaiiod. Pri izvozu je nastala nepričakovana ovira zaradi nepravočasno vizi-ranih deviznih nalogov še decembra lani ter zaradi neodpiranja akreditivov inozemskih kupcev. — Zaradi tega kombinat ni mogel V celoti izpolniti tromesečnega plana izvoza, vendar pa upajo, da se ho stanje v najkrajšem času občutno izboljšalo. Občinski odbor SZDL Rib niča je včeraj sklical širš' posvet članov občinski-ga o'-bora SZDL, predsednikov krajevnih organ zacij in občinske volilne komisije, na katerem so analizirali potek volitev v občinsko skupščin >, več pozornosti pa so namenili predvsem pripravam n i nedeljske volitve. V ribniški občini Je bil odstotek udeležbe na občinskih volitvah konec marca zadovoljiv, prav tako pa je občinska volilna komisija prepričana v uspeli Ocena minulih volitev in priprava na nedeifcke blitve volitev v nedeljo. Občune po živa, naj svoj > državijansk i do'žnost opravijo čim prej, prav tako pa naj ne bo volivca, ki ne bi na volišču oddal svojega glasu za republiškega oziroma zveznega poslanca. Na kandidatni listi sta za republiški zbor Matiju Malcžič. za zvezni zbor pa Ludvik Golob. Naj opozorimo še na to, da bodo v nedeljo volili prav vsi volilni upravičenci v vssh volilnih enotah oziroma na vseh voliščih! ivernih ploščah je tovarna v Sloveniji nujno potrebna, v lesni industriji pa pomeni nadaljnjo oplemenitev lesa in maksimalno izkoriščanje lesne mase. Predeluje lahko ža-manje, žaganje, nekatere gozdne odpadke (veje), mehak, hitro rastoč les listavcev itd. — Tovarna ivernih plošč je, pravi tov. Marolt, »žaga dvajsetega stoletja, ivorna plošča pa je oplemenitena deska.« Je vsestransko uporabna, z nadaljnjim opleme-nitevanjem pa se bo njena u-porabnost še močno razširila. Ta »žaga 20. stoletja« je popolnoma mehardziran obrat, v katerem dela le malo ljudi, proizvodni rezultati pa so presenetljivi. Gradnja tovarne bi stala okrog milijardo dinarjev in bi jo dogradili predvidoma, če bodo sredstva zagotovljena, do konca 1967. leta. Nadaljnja kemična in pol-kemična predelava lesa, kamor spada tudi iverka, je v svetu že močno razvita. V Sovjetski zvezi zadnje čase dajejo proizvodnji ivernih plošč vedno večji poudarek, tako da bodo prišli do leta 1970 po proizvodnji ivernih plošč s sedanjega petega ali šestega na drugo mesto v svetovnem merilu. Kako ponekod v svetu izkoriščajo les in lesne odpadke, v ilustracijo tale podatek: osnova v tovarni ivernih plošč je iverni mlin, ki zmelje les ali lesne odpadke v iveri. Na Švedskem imajo take mline že kar v gozdovih in iz gozdov vozijo zmlete iveri v tovarne, tako da izkoristijo prav vso surovino, ki jim jo nudijo gozdovi. Matični urad Loški potok Marca je rodila doma Ivana Ruparčič s Hriba — deklico. V Ljubljani sla rodili: Marta Sega, delavka s Travnika — deklico, in Tinca Mohar, uslužbenka s Hriba — dečka" — Umrl je Anton Bi-n-čina, kmetovalec s Travnika, 81 let. Razširjajte domači pokrajinski tednik DOLENJSKI LISTI Težko je reči, kako bo z Inlesovo »žago 20. stoletja«. Načrti so lepi, vprašanje je le, če se ne bo zataknilo kje ob sredstvih, kakor se tako rado zatakne. F. GRIVEC Pred nami je četrta številka NASE VEZI, glasila kolektiva lesnega kombinata INLES iz Ribnice, ki so ga pričeli izdajati lansko leto. 1.200-članski kolektiv Inlesa dela v šestih obratih v dveh občinah in je bilo obveščanje proizvajalcev vedno pomanjkljivo, z internim časopisom pa so delavci veliko bolje in bolj temeljito seznanjeni z delom vseh obratov, celotnega kombinata, predvsem pa z delom samoupravnih organov — od centralnega delavskega sveta do obratnih delavskih svetov. Po štirih številkah je sicer težko soditi časopis, vendar pa lahko rečemo, da je doslej svojo vlogo več ali manj uspešno opravil — postal je resnična VEZ med vsemi obrati in proizvajalci, zgla-jeval je nesoglasja, ki tu in tam nastajajo, predvsem pa informiral ljudi. Seveda se listu pozna, da Je — žal — še vedno list nekaj ljudi, da ga pišejo le nekateri, čeprav si uredništvo prizadeva doseči čim večjo možnost, da bi Naša vez postal tribuna vseh zaposlenih, pre- ko katere bi se oglašali s pripombami, predlogi, mislimi in načrti. Prav to, da piše list le nekaj ljudi, je deloma tudi vzrok za včasih nekoliko predolge prispevke, ki jih prav gotovo ne bi bilo, če bi pri pisanju, pri krojenju podobe lista sodeloval večji krog (tudi) neposrednih proizvajalcev. Številka, ki so jo prav te dni dobili zaposleni, je posvečena mednarodnemu dnevu žena, o katerem govori daljši prispevek urednika F. Levstika, inž. Mihelič pa poroča o zasedanju kongresa ZKS, kjer je zastopal ribniško občino kot delegat. Precej prostora je odmerjenega tudi poročilu sekretarja z zadnjega zasedanja tovarniškega komiteja ZK ter razjasnitvi spora INLES — Goršič. Več člankov govori o izobraževanju in kadrovski politiki, o formiranju razvojnega biroja pri kombinatu, o prizadevanjih za uvedbo skrajšanega delovnega časa, sklepih CDS in UO ter drugem. Ta mesec bo izšla še ena — prvomajska številka Naše vezi. Dokončen sklep o ribniških servisih O usodi servisov stanovanjske skupnosti Ribnica je bilo že precej razprav, šele pred kratkim pa so se odločili, kako bo z njimi. 1. aprila so vrtec priključili osnovni šoli, ki bo lahko vrtcu nudila boljšo strokovno pomoč, kot jo je lahko nudila stanovanjska skupnost. Z obratom družbene prehrane pa je teže. Po prizadevanjih podjetja INLES kaže, da bo nova menza v bližini Inlesovega obrata še letos dograjena. Pri gradnji sta soudeležena tudi Kovinsko podjetje in Gradbenik. Predvidevajo, da bo menza začela poslovati 29. novembra letos, do tedaj pa bo še dalje posloval obrat družbene prehrane v starih prostorih. Novo menzo bo prevzel v upravljanje poseben odbor zastopnikov vseh treh podjetij, vodstvo pa bo prevzelo podjetje INLES. Mehanični in zidarski servis se bosta priključila podjetju Komunala, ki je razen tega prevzelo še nekatere druge dejavnosti bivše Proslave v jubilejnem lety Občinski odbor ZB NOV Ribnica je v letošnjem programu predvidel več proslav 224 avtomobilov in nad 2000 mopedov! V ribniški občini je zdaj že 224 avtomobilov, v glavnem osebnih. Od novega leta do začetka aprila so jih na novo registrirah 58, 20 do 30 novo registriranih avtomobilov pa so lastniki medtem že preprodali. Predvidoma bodo v Ribnici do 1. maja registrirali še okrog 20 novih osebnih avtomobilov (precej jih je še na carinarnici), povprečno vsak dan enega. Poleg tega je trenutno v občini že nad 2.000 mopedov in okrog 440 motorjev. Kar precejšnja motoriza-cija! »Sramežljive« rdeče registrske tablice imajo v Ribnici štirje avtomobili. in prireditev. 26. marca so praznovali občinski praznik. Prvomajskih praznikov se bodo na delavskih zborovanjih udeležili tudi bivši borci. Na programu je štafetni tek za pokal ZB in pohod ob žici okupirane Ribnice. Tudi krajevne organizacije ZB v Sodražici, Loškem potoku in Dolenji vasi bodo svečano praznovale svoje krajevne praznike. Na dan borcev 4. julija bo na Travni gori tovariško srečanje borcev, internirancev in deportirancev ter zaponukov. Istega dne namerava Avto-moto društvo prirediti krožno vožnjo preko Grčaric, Jelenovega žleba, Travne gore, skoza Sodražico v Ribnico. 22. julija bodo odkrili spominsko obeležje padlim borcem na Grmadi, 31. julija, ko bo v tem kraju krajevni praznik, bo predvidoma tu srečanje rezervnih oficirjev. stanovanjske skupnosti. Skušali so najti drugo rešitev, a se je izkazalo, da je najboljši in uresničljiv samo sedanji način rešitve teiga problema. Šivalnica je bila ukinjena, tri šivilje pa so na praksi v Tržiču pri podjetju Oblačila-Novost, da se bodo usposobile za konfekcijsko izdelavo ženskih oblačil. Omenjeno podjetje namerava v prostorih bivše šivalnice v Bimici odpreti svoj obrat, v katerem bo dobilo zaposlitev okoli 16 žensk. V teku so tudi razgovori s podjetjem Obrtnik v Ljubljani, ker jo pri zavodu za zaposlovanje prijavljenih več kvalificiranih in priučenih šivilj, ki iščejo zaposlitve. Če bi v Sušjah pri Zlebiču izkoristili prazne prostore zadružnega doma za konfekcijski obrat, bi bil tudi ta problem rešen. Krajevna skupnost Ribnica bo lahko sedaj, ko se je znebila skrbi za servise, polno zaživela, seveda pa ji je potrebna finančna podpora občinske skupščine. Dolenja vas: otrok zanetil požar V četrtek o pol šestih popoldan je v Dolenji vasi pri Ribnici nenadoma pri čela goreti mesarija in zbiralnica mleka za trgovino. Kmalu, ko so opazili požar, so bili na mestu domači gasilci, ki so se jim hitro pridružili tudi gasilci iz sosednje vasi. S skupnimi močmi so požar najprej lokalizirali, nato ga po uporni borbi popolnoma zadušili. Po prvotni oceni znaša škoda zaradi požara, ki ga je zanetil nepreviden otrok, okrog tri milijone dinarjev. • r I REŠETO tf Kaj pa pretvornik na Mirni gori? Zapisek s posvetovanja zveznih poštanskih kandidatov v Metliki Negodovanje ljudi v Beli krajini, ker ne morejo poslušati in videti programa ljubljanske televizije, je bilo slišati že na neštetih sestankih in razgovorih. Ob podražitvi radijske in televizijske naročnine je tako negodovanje še bolj upravičeno, često lete ob tem očitki na Zavod RTV Ljubljana, češ da nima razumevanja za poslušalce in gledalce v Beli krajini. 2e več let je v načrtu zgraditev pretvornika na Mirni gori, ki bo posredoval program ljubljanskega radia in televizije naročnikom v Beli krajini, do uresničitve tega načrta pa ne pride. Ta problem so ponovno spet omenili na razgovoru s poslanci v Metliki 6. aprila, ko so razpravljali o probemu družbenih služb v belokranjskih občinah. Načeli so ga predvsem zato, ker je bil navzoč tudi direktor Zavoda RTV Ljubljana tovariš Boris Mikoš, ki je tudi zvezni poslanec za to območje. Tovariš Mikoš je na sproženo vprašanje odgovoril v glavnem takole: »Gradnja pretvornika ni niti lahka niti cenena zadeva. Naš zavod se ni odrekel gradnji pretvornika na Mirni gori, vendar so posredi števil- SKRIVNOST USPEHA Na nogometni tekmi med vodećim moštvom iz Crow-hursta v Angliji ter njihovim rivalom Hollington United so se slednji izkazali kot močnejša ekipa. Igralci v modrih srajcah so bili kratkomalo povsod tam, kjer je nasprotnik poskušal ustvariti kakršnokoli priložnost. Neki jezni navijač Crcvvhursta je nekaj minut pred zaključnim žvižgom sodnika odkril skrivnost nasprotnikove moči: preštel je igralce in ugotovil, da je Hollington igral z dvanajstimi igralci. Nihče drug ni tega opazil. ne težave, med katerimi finančne niso na zadnjem mestu. Razen tega je potrebno v Sloveniji postavljati pretvornike načrtno in postopno. Na primer: najprej moramo ojačati pretvornik na Kumu od 2 na 5 kilovatov. Ko bomo napravili to, kar upamo doseči že letos, bomo šele lahko ugotovili, kakšen pretvornik bo potrebno postaviti na Mirni gori in če ga bo sploh potrebno postaviti. Na Mirni gori se namreč srečujeta signala našega pretvornika na Kumu in italijanske postaje Monte Gargano, kar povzro-ča motnje. Ko bo pretvornik na Kumu močnejši, se bo videlo, kakšnega bi bilo treba postaviti na Mirni gori, kolikor ne bo morda že ojačani pretvornik na Kumu pokrival tudi območje Bele krajine. V načrtu RTV Ljubljana je na Mirni gori pretvornik s stalno posadko, zato pa so potrebna velika sredstva, pa tudi uvoz naprav. V Sloveniji imamo sedaj že okoli 30 pretvornikov, vendar so še vedno težave s sprejemom v posameznih pasovih, ker je Slovenija pač tako hribovita. Razen tega nam povzročajo stalne motnje postaje iz sosednih držav, ki so znatno močnejše od naših.« Razen tega je tovariš Mikoš razložil, kakšne težave ima RTV Ljubljana. Kolektiv dobro razume želje ljudi, je pa često brez moči, da jih uresniči. Po besedah tovariša Mi-koša ni pričakovati, da bj se sprejem bistveno izboljšal, če postavimo še toliko in toliko oddajnikov in pretvornikov, kar velja tudi za radijski sprejem. Zlasti srednji valovi so že tako zasedeni, da so motnje neizbežne, bolj pa jfh občutijo šibke postaje kot močne. Najboljša rešitev so radijski sprejemniki z UKV napravo. Prav takih sprejemnikov pa je v Sloveniji zelo malo, od vseh komaj 20 odstotkov. Zavod RTV Ljubljana je zaradi tega pripravil razgovor s predstavniki radio industrije in jim priporočil, da prično izdelovati tudi manjše in cenejše radijske sprejemnike z UKV napravami. »T;»:«!r.iii!;i;«i^ šlercii brez koristi »To je čisto enostavno delo...« v soboto zvečer ob pol osmih k nogometnemu stadionu na TABORNI OGENJ, ki ga prirejajo novomeški taborniki v počastitev 600-letnice Novega mesta in Ineva tabornikov. Tako je dejala Tomšičeva Ančka v Bruhanji vasi. Izpod spretnih, vajenih prstov so zobotrebci kar padali na mizo in v trenutku se jih je nabral lep kupček. Vendar — če poskuša kdo, ki tega posla ni vajen, si bo prej porezal prste, pa zobotrebec še ne bo dober ... Več o milijonih za zobotrebce in o milijonih zobotrebcev berite prihodnji teden v našem listu! Londonski »bobbvji« se ne želijo ločiti od svojih visokih pokrival, čeprav tako pokrivanje glave — kot so ugotovili — ne nudi nič večje zaščite kot enostavna čepica. Britanski svet za delovno zaščito, ki je pred kratkim preizkušal sleme britanskih policajev, je pojasnil: »Ze vsak malo trši udarec s pestjo je moč občutiti skozi klobučevino, iz katere so šle-mi napravljeni. Razen tega pade šlem pri borbi skoraj vedno z glave. Zato je že skrajni čas, da to staromodno in nekoristno pokrivalo zamenjajo s pokrivalom, ki bo nudilo resnično zaščito.« Policijska federacija, sindikat »bobbvjev«, je odgovorila: »Sploh ni namen tega šle-ma, da bj nudil nekakšno zaščito. To je enostavno sestavni del tradicionalne uniforme.« K tej odklonitvi je treba Se pripomniti, da visoki šlem daje policajem, ki so majhni po rasti, respekt vlivajoč videz. Srečni Velikonočni otok Na Velikonočnem otoku je rak neznan. Mednarodna raziskovalna skupina, ki jo je sestavljalo 38 zdravnikov in znanstvenikov iz ZDA, Kanade, Norveške, Velike Britanije in Francije, je nedavno proučevala zdravstveno stanje 1100 prebivalcev tega oddaljenega otoka v Tihem oceanu. Otok leži 4000 kilometrov od čilenske obale in ima komaj kakšen stik z zunanjim svetom, tako da še nihče od prebivalcev nikoli ni obolel za kakšnim rakastim obolenjem. Zanimivo pa je, da je ladja iz čila, ki oskrbuje Velikonočni otok, prinesla med domačine bolezen, podobno bronhitisu, ki jo imenujejo conconga. Dragatuščani se pripravlja Folklorna sekcija in domači tamburaši, ki so se lani uspešno uveljavljali na črnomaljskem Jur-jevanju in na raznih gostovanjih, so spet začeli vaditi. O njihovem delu in načrtih pripoveduje učiteljica Mara Brodarič, vodja folklorne skupine: — Lani februarja smo osnovali folklorno skupino, v kateri sodeluje okoli 20 fantov in deklet iz Dra-gatuša in bližnje okolice. Najprej smo se pripravljali za Jurjevanje v Črnomlju, kjer smo izvedli samostojen kresni večer. Videli so nas gostje iz drugih krajev in nas povabili na gostovanje. Bili smo v Zagorju ob Savi, na Vinici in v nekaterih hrvaških vaseh onstran Kolpe. Ljud- PODGANJI PRVAK častni naziv »japonski uničevalec podgan št.l« je prejel 70-letni S. Takahashi iz Ni-igate v zahodni Japonski. Prvo nagrado si je priboril na velikem tekmovanju. V dobrem mesecu dni je pokončal več kot 6000 podgan, na dan je dosegel povprečen rezultat 165 kosov — vsekakor občudovanja vredno število. Pri tem je uporabljal najrazličnejše pasti, med drugim tudi košare in debele bambusove cevi. 2e pred 60 leti se je Takahashi kot šolar vadil v lovu na podgane. je se za domačo folkloro zelo zanimajo. Povsod so nas bili veseli in so nas lepo sprejeli. Letos bomo naštudirali nekaj novih plesov, s katerimi bomo spet nastopili junija v Črnomlju, gostovanj pa bomo organizirali Se več kot lani. Povabljeni smo v Karlovac, nameravamo na Gorenjsko in še kam. Naši folkloristi, kmečki fantje in dekleta, dostikrat prihite na vaje naravnost s polj ali dela v vinogradih. Na gostovanjih spoznavajo nove kraje. Nastopamo skupno s tamburaši, ki jih vodi prizadevni Evgen Cestnik. Vaje imajo največkrat kar v njegovi mizarski delavnici. — Kako ste bili s sredstvi ob ustanovitvi vaše sekcije? — Začeli smo brez vsakega dinarja. Z nastopom v domačem kraju smo s skromno vstopnino dobili prva sredstva v blagajno. Narodne noše smo dobili v Črnomlju, vse ostalo pa organi^'' mo sarrf\ ljubila prosvet^ no poflflf tamburif, - Ko-'j vadite? - po: začnem0 na tedef žajo shajam^ - Kje. teh ple* jete? Dolenjk ril nani^ »tiskarski] gavščin dobro ni »pihrfn nik 2. dasi sa^ potegavif nostno ';. njenem (, kronika med drtt S tury stavljalo časa trd , potlej p j, last j o po" vojem, K rale tU**] VIHARJA POMLAD iV VIHARNA POMLAD * VIHARNA ★ VIHARNA POMLAD * VIHARNA P0&SLAP 57. — Nemški mitraljezec je umolknil in Nemci so se naglo umaknili nazaj v gozd. Rudi je stekel s poslednjimi močmi in se vrgel v zaklon. Mitraljezec ga je besno pogledal, izpustil mitraljez in zamahnil z roko. Rudi je že čutil zvonko klofuto, ki mu bo priletela okrog ušes. Toda reka je v zraku obstala in se povesila. Mitraljezec se je obrnil stran in Rudi ni videl, da ima solzne oči. 58. — K strojničnemu gnezdu se je priplazil bataljonski komisar. »Tak, ti si tisti predrznež! Tako malo municije pa spet nimamo, da bi morali med bojem hoditi ponjo k Nemcem. Ali veš, koliko nabojev smo požgali, ko smo krili tvoj beg? Trikrat več, kot si jih ti, neumnež, prinesel s seboj!« Rudi je zardel, komisarjeve besede so ga zadele v srce. »Da, tovariš komisar, tako je,« je zajecljaL 59. — Komisar sc je nasmehnil, se zresnil in rekel: »Če bi poznal tvojega očeta, bi mu svetoval, naj ti jih pošteno naloži po zadnjici za to neumno predrznost. Kje pa imaš očeta?« — »Padel je v Zidanškovi brigadi, tovariš komisar.« Komisar je pomolčal in pogledal dečku v oči. Potem je tiho dejal: »Drugič bodi pametnejši in ne sili v nevarnost, junak mali. Zapomni si to, tovariš!« jok 60. - mu je Rudi .je n tovariš • < rekel i? % »Res. jHjp pa jc vS# Illlllllll™^^ ■IBlililSIffi Si * po skrbili8 nam je obiska zveza ^tev, finanč-^kup novih na teden Ljj?> spomladi 3a7.arni trikrat 31 ko se bli-■» večkrat se **** vi naučili ua jih pouču- — 2e kot študentka črnomaljske gimnazije sem sodelovala v folklorni sekciji; domača kola in plese poznam tudi kot domačinka v Dragatušu. Temu delu se posvečam z resničnim veseljem. Naša kmečka mladina se tako izživlja na kulturno-prošvet-nem področju, kar je vsekakor primerneje, kot da bi neorganizirano preživljala svoj prosti čas po gostilnah in vaških zabavah. Ra. fc ¥ «a 1. ap-k£V Posrečenih EJ?* in pote. g£W spravil v VSLg** Pa ga , v številki 88, ' gto, a debelo p \ precej slav-Jišfco navdak-»Novomeška Tipuje« piše besedno: ^aii je pred-, mesto) nekaj Otomane, °a turško ob-ss svojim raz-: V njem ^bi-]Qške moči, v njem so gradili nova oporišča ... Ta je res debela, saj je vse absolutno netočno! Novo mesto ni poznalo turške oblasti! Prav tako se pod turško oblastjo mesto ni ne razvijalo, niti ni uspevalo in se v njem niso zbirale turške vojaške moči, še manj pa gradila oporišča! Zgodovinska dejstva so čisto drugačna! Vsakomur, ki vsaj malo pozna zgodovino Novega mesta, je šlo ob 1 branju članka na smeh in ga je obHa nenavadna misel: Kaj pi, če je to šala za — 2. april? A. št. milHHEIIHHiaiiCii^ EJl* si bom,« je obljubil Rudi. Komisar se i nH: »Zdravo, tovariš!« in se odplazil. 1 H ^ke] Sledal za njun in šepetal: »Pravi mi g Seh, pti je, da sem junak... Tovariš mi je j sj .-Junak!« Mitraljezec se je tilio nasmejal: | k| danes si bil neumen junak. Tovariš i e bori z nami. In ti si tudi borec, ali ne?« j Tristan Bernard je z nekim svojim delom zaslužil več | deset tisoč frankov in jih je naložil v »Banque de France«. | Ponosno se je vsak dan sprehaja* pred monumentalno [ zgradbo in zadovoljen pogledoval stražarja, ki je stal pred j poslopjem: »Ta mož varuje moj denar! Lahko sem brez skrbi!« f§ Lepega dne je bil prisiljen dvigniti sto frankov, malo I pozneje tisoč, pa spet dve sto in še in še... čez nekaj i mesecev je vložena vsota povsem skopnela. Ko je nesel iz I banke zadnjih petdeset frankov, je stopil k stražarju, ga 1 potrepljal po rami in mu dejal: »Hvala, sinko! Zdaj greš lahko domov!« Neka dama je po vsej sili hotela izvedeti, kakšno mne- § nje ima pisatelj o zakonu. Bernard se je nekaj časa obo- 1 tavljal, češ da je sam poročen. Ko pa le ni odnehala, je j menil: Nu, če že hočete vedeti: zakon je kakor prostozidar- = ska loža: neposvečenci ne vedo ničesar, posvečenci pa ne § smejo ničesar povedati!« Nekdo je vprašal duhovitega pisca: »Ali mi lahko pojasnite, kaj je kapital, a kaj je delo?« | »Zelo rad,« odgovori Bernard. Posodite mi tisoč fran- I kov — to je kapital.« I »Dobro, kaj pa delo?« »No, delo je pa tisto, kar boste počeli, da boste dobili § denar nazaj.« _ * _ g Bernard je tožil prijateljem, da ni več vere na tem sve- i tu, še pri otrocih ne. | »Na lastna ušesa. sem slišal, kako je mamica učila i svojega sinčka: »če boš poreden, boš prišel v pekel, če boš i priden pa v nebesa.« In veste, kaj je odgovoril mulec: »Kakšen pa moram biti, da bom lahko šel v kino?« — Zakaj misliš, ljuba žena. da te nimam več rad? iMMBU« ICNIUH Saša Dobrila : ARGON AVTI __ :('~" • £~ ARCONAVTI SO KOUŠČAR3EM TRI R\BOLOVU k Rt T KO POMAGALI H^**""" ^S 'O -:' - * NE SAMO Z PELOM.PAČ TA TUPI S SVOJIM! BOc'.AHril IZKUŠNJAMI [ _CZ> 7 iN TAKO SO NALOVILI VEČ, KOT KATEROKOLI PRU^'O LCTO PREJ. ^v ... NE PALEC STRAN, SO NAMREČ KOL1ŠČAR31 SO SE ČUDILI ZJVELl PR\PN\ PRVAR31 IN "ZATO LEPO KOVINSKEMU ORODJU \N OROŽJU. „ POSEKANIH" DEg»EL Nt NIKOU ZMANJKALO. Med pionirji v Pišecah Obisk osnovne šole v Pišecah je vsakokrat združen s prijetnim presenečenjem, kajti pionirji v tem kraju so izredno prizadevni pri izven-Solskem delu- Z velikim veseljem se vključujejo v najrazličnejše dejavriosti. Ljubitelji odrskih predstav se izobražujejo in nastopajo v okviru dramskega krožka. Za konec šolskega leta pripravljajo mladi igralski "a-lenti daljšo samostojno igro. Z uprizoritvijo nameravajo zaslužiti nekaj denarja za za ključni izlet. Pripravili so tudi proslavo dneva žena, 8. februarja pa So se spomnili velikega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Naučili so Se več njegovih pesmi in prikazali dramatizacijo Turjaške Rozamunde. Prireditev »Kaj veš o Prešernu« je zelo lepo uspela. Sicer pa se dramski krožek pripravi na vsako priložnost in ni praznika, da se ga ne bi spomnili z igrico ali recitacijami Učenci pišečke šole tudi zelo radi p 3jo. Imajo dva zbora, ki štejeta skupaj 100 pevcev. 30 jih poje v pionirskem zboru, 70 pa v mladinskem zboru. Zbora nastopata doma in na občinskih revijah. Na šoli so pred dvema letoma ustanovili športno društvo- Vanj je včlanjenih 152 učencev od 3. do 8. razreda. mm f iiižiciH ■ Krajevna organizacija SZDL za mesto Brežice prireja nocoj v Prosvetni m domu javno tribuno z naslovom :;Trgovina in njeni problemi«. Pobudo za nocojšnjo razpravo so dali občani sami, ker so na raznih zborih načenjali to vprašanje. Na zastavljena vprašanja bo odgovarjal udeležencem občinski tržni inšpektor Zdenko Verlič. Prisotni bodo tudi predstavniki trgovskih podjetij. Krajevna organizacija želi, da bi se njenemu vabilu odzvalo kar največ občanov. Si Za ljulnitelje popevk bo v Prosvetnem domu 22. aprila dobrodošla prireditev, na kateri bo nastopil eden naših najboljših pevcev te zvrsti Ivo Robič. V Brežice so ga povabili že za osmi marec, vendar tedaj ni mogel priti. Obljubil je, da bo obiskal mesto kasneje in se tako napovedal za prihodnji te- Društvo ima rokometno, nogometno, namiznoteniško, šahovsko, strelsko in smučarsko sekcijo. Lani So se športniki osnovne šole v Pišecah vključili v Jugoslovanske pionirske igre. V tekmovanju so dosegli lepe uspehe in dobili okrajno nagrado 50.000 dinar: je v. Od občinske zveze za telesno kulturo so prejeli 20 tisoč dinarjev pomoči in za ta denar kupili smuči za tiste učence, ki si sami tega ne morejo privoščiti. Učenci so priredili več športnih srečanj z osnovno šolo Globoko in osnovno šolo na Bizeljskem. Tekmovali so v rokometu, nogometu, streljanju, šahu, namiznem tenisu in smučanju. Letos se nameravajo do konca pouka udeležiti vseh občinskih tekmovanj. Obiskali bodo tudi osnovno šolo na Bizeljskem. Doma bi si radi uredili igrišče, za kar pričakujejo pomoč občinske zveze za telesno kulturo. Te dni je spet zaživel vrtnarski krožek, v katerega je vključenih 15 pionirjev- Pred šolo urejajo cvetlični vrt in kmalu se bodo na njem razcveteli tulipani. Zanje .mladi vrtnarji še prav posebej skrbijo. Letos se bo vrtnarski krožek vključil v turistično olepševalno društvo in sodeloval bo v tekmovanju, ki ga je razpisala zveza hortikul- den. Dvorana bo za to priložnost gotovo spet premajhna. tU Zbor delovnih skupnosti občinske skupščine občine v Brežicah se je v torek, 13. aprila, sestal s predsedniki delavskih svetov in direktorji podjetij. Na seji so obravnavali možnosti za zbiranje sredstev za investicije v šolstvu. H Minulo soboto je bil živilski trg v Brežicah dobro založen. Največ Je bilo naprodaj radiča, be-rivke, špinače, sira in smetane. Cene: radič in berivka 50 din merica, jajca 28 din komad, špinača 50 din merica, čebula 120 din kg, orehi 400 din kg, jabolka 230 din kilogram, mleko 85 din liter, česen 20 din glavica, peter.šilj 20 do 30 din šopek in fižol 230 din kg. Na izbiro je bilo tudi dosti semen in pomladanskega cvetja. Več desetletij stara želja Pišečanov se uresničuje: začeli so graditi cesto Pišece—Bizeljsko. Z bizcljske strani je buldožer že končal zemeljska dela, te dni pa rije traso na pišečki strani. Tudi takih stoletnih tepk, kot je tale na slila, se železni orjak ne ustraši ... (foto: S. Ostrelič) turnih društev Slovenije. Pionirji upajo, da rte bodo med zadnjimi. Dejavnosti učencev bi lahko še naštevali. Na šoli imajo še literarni krožek, klub OZN in podmladek Rdečega križa. Letos so bili šolarji posebno prizadevni pri zbiranju naročnikov za mladinske revije in knjižne zbirke. Zbrali so jih kar 284. Pionir- jem pomaga pri izvenšol-skem delu pionirski starešinski svet. Za to pomoč so mu hvaležni. Želijo si, da bi tudi kmetijska zadruga Bizeljsko, ki ima patronat nad šolo, pokazala več razumevanja za njihovo delo. D0 sedaj je pri njihovih akcijah pomagal le sindikat kmetijskih delavcev na obratu v Pišecah. 0 KJtPELSKIH NAČRTIH Občinskemu odborniku Slavku Vebletu iz Kapel je minila mandatna doba, med občani pa je priljubljen, zato Slavko Veble, predsednik KO SZDL v Kapelah so ga izvolili za predsednika krajevne organizacije SZDL. Ko sem ga pred kratkim pobaral, kaj namerava za Kapele še narediti, je odgovoril: — V Kapelah smo imeli včasih tri pevske zbore, dramsko skupino, knjižnico, v vas je prihajal potujoči kino, imeli smo koncerte, več gostovanj, zadnje čase pa je vse to zamrlo. Mislim, da bomo morali vse te dejavnosti obuditi. Previsoke takse za prireditve so po mojem največ krive, da jih nihče več noče prirejati. Tudi avtorski prispevki so za podeželje previsoki, ker so društva ostala brez vsakršne finančne pomoči, odvisna od svoje iznajdljivosti. V kapelskem gasilskem domu imamo tudi dvorano, ki kliče po obnovi, sredstev za popravila pa ni. Mladina si je uredila društveno sobo v stari šoli, nima pa ustreznih prostorov za namizni tenis m druge igre. Mladi so imeli tudi igršče; na odkupne in semanje dnj so jim ga uničili sejmarji in vozniki vprežne živine. Razen tega v Kapelah že dolgo govorimo o potrebnem gostišču. Izvoljen je bil že gradbeni odbor, pa tudi ta ni izpeljal naloge zavoljo pomanjkanja sredstev. Urediti bi morali še trg pred šolo in še marsikaj. S skupnimi močmi vaščanov, krajevnih organizacij in ustanovljene krajevne skupnosti bi se dalo vsaj najbolj pereče stvari urediti. D. VAHEN Obrat Belokranjske tekstilne industrije v Dobovi, ki je bil prejšnja leta kot samostojna pletilnica vedno v težavah, beleži v letu 1964 izredno hiter napredek. Najbolj nazorno bo, če ga prikažemo kar v številkah. Promet v januarju je znašal 3,5 milijona din, v februarju 7,5 milijona din, v marcu je porasel na 9 milijonov, v aprilu na 14 milijonov in v oktobru je znašal že 47 milijonov dinarjev. Vrednost dosežene proizvodnje v letu 1964 je bila 215 milijonov dinarjev, čeprav so na začetku leta predvideli le 70 milijonov. Vse to dokazuje, koliko lahko pripomore k poslovnim in proizvodnim uspehom dobra or- Prašicji sejem v Brežicah 10. apr. je bil v Brežicah običajni tedenski prašičji sejem, na katerem so kup ci lahko izbirali med 1050 manjšimi in 50 večjimi prašički. Prodanih je bilo 670. Cene: do tri mesece stari prašički okoli 700 din kg žive teže, večji največ 450 din kilogram. KORISTEN TEŠAJ Izobraževanje ljudi, ki bodo oddajali tujske sobe Referat za turizem ObS Brežice, Zavod za pospeševanje gospodinjstva Celje in novo osnovana Občinska turistična zveza Brežice skupaj organizirajo tečaj za tiste, ki bodo letos oddajali turistične sobe gostom. Tečaj bo trajal tri dni. Okrog 40 tečajnikov bodo seznanili z razvojem in vlogo turizma. Na tečaju bodo udeleženci seznanjeni s predpisi o komunalni ureditvi in čuvanju nasadov, o ureditvi stanovanja, o higieni doma in okolice ter o osebni higieni. Govorili bodo tudi o cvetju in rastlinah, ki krasijo domove, o uporabi električnih aparatov, o čiščenju stanovanj in sob za turiste. Razen tega jim bodo pokazali tudi kako se funkcionalno in estetsko uredijo sobe. Govorili bodo o izbiri barv, tapet, o pranju in likanju tkanin. Prav tako bodo tečajniki seznanjeni z vlogo turizma v našem gospodarstvu. Poseben del tečaja bo posvečen načinu nuđenja uslug turistom, kategorizaciji sob, postopku pri izdajanju sob turistom ali organizacijam. Pokazali jim bodo, kako se sprejema turista, govorili bodo tudi o gostoljubnosti. Ta zanimiv in zares potreben tečaj bo pripomogel, da bodo tečajniki znali obveščati turiste o izletniških točkah v okolici, o znamenitostih kraja, o zgodovinskih spomenikih in o vsem tistem, kar ho zanimalo turiste. Ker bodo v glavnem vsi tudi pripravljali kosila za turiste, se bodo tudi praktično seznanili s pri; Vjnnjem običajnega izdatnega kosila. Ta tečaj bo prav gotovo koristil vsem, ki nameravajo izdajati sobe turistom. (S.) II Bobovi led® laiiili Is SS mm ganizacija dela. žal ji v podjetjih privoščijo še vedno le skromno mero pozornosti in zaradi tega tudi ne vidijo velikih rezerv, ki bi jih ob izboljšanju proizvodnega procesa lahko izkoristili. Obrat Beli v Dobovi bo še povečal obseg svoje dejavnosti. Letos predvidevajo, da bodo na novo zaposlili še 90 žena. Toda ta zaposlitev je pogojena z izselitvijo dvočlanske družine, ki stanuje zdaj v poslopju obrata. Tu bo morala poseči vmes občinska skupščina, šele potem bi lah-Nko začeli s preurejanjem prostorov. Zaposlitev nove delovne sile bi v občini prišla prav, saj je na zavodu za zaposlovanje v Brežicah prijavljenih 99 žena, ki iščejo delo. V brežiški občini primanjkuje delovnih mest za ženske in za razširitev obrata Beti v Dobovi se bo morala potruditi predvsem občinska skupščina. Najbrž se bo to dalo uresničiti brez daljšega odlašanja, kajti pri tem je škoda vsakega zamujenega dneva. Dober zaselek pri ffletah a ng m Bi .... ' .. Obrtno podjetje Metal na Jesenicah namerava letos ustvariti za 240,000.000 dinarjev prometa. V začetku leta so z bojaznijo ugotavljali, da bodo spričo pomanjkanja reprodukcijskega materiala te naloge le s težavo izpolnjevali. V prvem tromesečju je proizvodnja kljub krizi za nekatere polizdelke lepo napredovala. Plan so celo presegli. Manjka jim obratnih sredstev, ker odjemalci za- Temeljni zakon o volitvah v delavske svete in druge organe upravljanja v delovnih kolektivih določa, da je treba polovico članov delavskega sveta izvoliti oh pričetku leta, praviloma pa tedaj, ko delovna organizacija že sprej. me zaključili račun. Rok za izvedbo volitev določa repubrški predpis. Čeprav takega predpisa še ni, vemo, da bi morah" voli t v • opraviti do 30. aprila. Volitve bi bilo treba razpisati najmanj 30 dni pred tem. 30 dni — od razpisa do volitev — je čas, ki ga moram.) napolniti z bogato vsebino. Delovni kolektivi naj bi kri-tično in objektivno ocenili delo samoupravnih organov, vendar tako, da bi v razpra-vab posegli tudi malo naprej. V zaključkih naj bi predvsem predlagali, kako izkoristiti notranje rezerve, zagotoviti večjo materialno samostojnost in samostojnost na področju samoupravljanja. Zdi se, da bi ob tak' razpravi še najlaže izbrali kandidat? za samoupravne organe. Delovni kolektivi bodo prav g tovo izvolili v < amoupravn • organe predstavnike, ki bod > kos nalogam, predvsem pi, da bodo znali usklajevati in V DEli,:m SVETIH NAJ NE BODO terese posameznikov s skup-nimi interesi. Posamezniki, ki bi zastopali v organih upravljanja le svoje interese, ne sodijo v izbor kandidatov. Ker pa smo imeli take tudi pri nas, je prav, da o tem i azmišl jamo. Ko bomo izbirali kandidate v samoupravne organe, moramo upoštevati tudi zaposlene ženske in mladino, ti pa bi morali biti zastopani tudi v predstavniških organih kolektivov. Zbor delovnih skupnosti občinske skupščine in občinski sindikalni svet pripravlja-ta gradivo na podlagi anket!1 o problemih samoupravlja- nja. Upamo, da bomo o tem lahko kmalu razpravljali. Tako gradivo dopolnjen > z razpravo odbornikov, občinskega sindikalnega sveta ter pretlstavnikov delavskih svetov in upravnih odborov, bd bilo prav gotovo dobrodošlo tudi kolektivom, ko bodo razpravljali o tej problematiki Občinski sindikalni sve', organizacije meni, da so se sindikalne organizaci e dolžne vključiti v priprave na volitve in v izvedbo samih vol?* te. Nova sindikalna vods vi bodo morala tako zagrizti v prvo večjo odgovorno nalogo. Prepričani smo, da uspeh n? bo izostal. IVAN ŽIVIĆ ostajajo pri plačevanju blaga. Trenutno ima podjetje veliko naročil za izdelke iz medenine Tudi zanjo je na tržišču težko, vendar upajo, da jo bodo kljub temu le nekako nabavili. Vsega materiala potrebujejo 20 ton, predvsem jekla razn h dimenzij. Za letos planirajo tudi dopolnitev opreme. Delo bi lahko potekalo hitreje, če bi imeli na razpolago več strojev. Z drobnim orodjem se oskrbujejo sproti, za stroje pa se bodo odločili le, če bodo imeli zanje dovolj denarja. V prvem četrtletju je uspešno posloval tudi Kovi-noplast. Tromesečni plan je prav tako dosegel in kolektiv se nadeja, da bo tako napredoval do konca leta. Vrednost proizvodnje za 1965 naj bi po planskih predvidevanjih znašala 45 milijonov dinarjev. ... ^ i Matični urad Artiče Marca ni bilo rojstev izven bolnišnice. — Poročila sta se: Ivan Bertole, poljedelec lz Sromelj, in Marija Geršak, poljedelka lz Zg. Pohance. — Umrl jc Franc Zor-ko, užitkar iz Dolenje vasi, 82 let. Matični urad Kapele Marca ni bilo rojstev izven bolnišnice. — Umrla je Marija Novak, poljedelka iz 2upelevca, 72 let. Kova avtobusna proga Poslovalnica ljubljanskega SAP v Brežicah je uvedla novo avtobusno progo za šolarje iz Sebenje vasi. Iz Brežic odhaja avtobus ob 7.05 in pride v Sebenjo vas ob 7.24. Iz Sebenje vasi pa odpelje ob 7.30 ter prispe v Brežic? ob 7.47. D. V. Brežiški rukometaši krepko v vodstvu V nedeljo, 4. IV., so Brežičani premagali Ribnico s 35:19 (19:9). Brežice: Brglez, Rovan G, Šetinc I. 11, Bršec L Avsec G, Bosina 5, Jurišič, DeršHč, Knežević 6, Pavlov, Šetinc 2. — Ribnica: švigelj I., Martulič, Radič 4, Sulc 5, Švigelj II. 1, AndoljSek, Ponikvar I. 4, Ponikvar II. 5, Lovšin. Pred 300 gledalci je dobro sodil Zupančič iz Ljubljane. Gledalci so s sireno pozdravljali dobro igro domačih. Gostje so igrali nervozno. Na tej tekmi je prvič po prihodu iz LJA spet igral Rovan, ki Je bil odličen. ta ODBOJKA: brož'iki odbojkar-ji pridno vadijo. Ker je bila OZTK raziormlrnna, še sedai ne vedo, kje bodo tekmovali. ObZTK Brežice zagotavlja, da bo tudi to vprašanje v kratkem rešeno. BS ŠAH: predvidenega občinskega prvenstva v šahu za mlajše pionirje ni bilo. 4. aprila namreč kljub pravočasnemu obvestilu ŠK igralci niso prišli. Res je čudno, kako se Je to moglo zgoditi, saj med pionirji vlada za šah veliko zanimanje. O-vič DOLENJSKI LIST Št. 15 (786) BtliK liuEiM u mmim m mm S Francem Korenom, gospodarjem iz Gaberja, sem se seznanila na poti v Kr-rnelj. Ob cesti pod domačo vasjo je tisto dopoldne razkladal les. V voz sta bila za-prežena vol in konj in njun lastnik je dejal, da se ta neobičajni par pri vožnji kar dobro ujema. ;>Za koga pa vozite les?« sem povprašala. )>Za gozdni obrat v Sevnici. Njihov kooperant sem in si na ta način skušam nekaj prislužiti. Veliko res ne dobim. Za kubični meter prvovrstnih bukovih drv mi plačajo le 3.840 din. V les, ki ga navozim do ceste, je vloženo že veliko dela. Drva sem sam razklal in jih s trudom pripeljal sem, sekače pa sem moral najeti. Zame je to še toliko teže, ker sem bolan in pri 47 letih so mi moči že precej pošle.« »Imate veliko posestvo?« ;>15 hektarov meri in za delo sva sama z ženo. Vsakega irnam po nekaj, gozda, vinograda, njiv in travnikov. Od vsega tega je ria ravnini samo tale košček, ki ga vidite tule ob Mirni. Mirna pa je muhasta in rada poplavlja. Morali bi jo regulirati tudi tukaj in ne samo v gornjem toku. Lani mi je odnesla dva voza suhega sena in ker za zimo nisem imel dovolj krme, sem moral prodati leto dni staro telico. Zaradi pogostih poplav je krma s teh travnikov vedno blatna. Vredna je precej manj, kot bi bila sicer. Na občini bi morali znižati davke in upoštevati, da nam voda nagaja.« »S čim se največ ukvarjate na vaši domačiji?« »S svinjerejo. Odojke prodajamo na sejmih v Mokronogu in v Sevnici. Večje za-koljemo doma. Nekaj redimo tudi goveje živine, to pa odkupuje zadruga.« »Omenili ste tudi vinograd. Vam kaj prida donaša?« »Tega obdelujem z izgubo. Lani sem izračunal, da me velja liter vina v domačem vinogradu 460 din. Odkupujejo ga po 150 din in razlika je torej kar precejšnja. će se bo podražila še galica za škropljenje, potem mi ne bo kazalo obdelovati nasada naprej.« »Kako je z delovno silo pri vas?« »Ljudi za delo ni v vasi. To vsako leto znova občutimo. V Gaberju sta samo dva mlada fanta in še ta dva sta zaposlena. Eden od njiju bo verjetno le ostal na kmetiji.« »Imate vi kaj otrok?« »Imam, tale poleg mene je star 6 let, druga dva pa hodita v šolo v Tržišče. Pet kilometrov imata do tam.« »Ko zrastejo, boste imeli pomoč pri delu in gotovo se bo kateri izmed njih odločil za kmetijo.« »To si želiva oba z ženo. Vesel sem, da sem obnovil hlev in svinjake po vojni. Med okupacijo so na posestvu gospodarili kočevski Nemci. Starše so selili, jaz pa sem bil od 1941. do 1945. leta v ujetništvu v Hamburgu. Na posestvu rad delam in če bi bil zdrav, bi lahko več prigospodaril,« je posestnik Koren dejal ob odhodu. JOŽICA TEPPEY Pionirji - šahisti v Sevnici tekmu|e|o Na okrajnem šahovskem prvenstvu v Celju so nastopili tudi šahisti iz sevniške občine, ki so dosegli lepe uspehe. Kebrova iz Šentjanža in Bohinc iz Sevnice sta osvojila naslova okrajnih prvakov v skupini starejših pionirk in pionirjev ter se tako uvrstila na republiško prvenstvo. Na ekipnem tekmovanju mladinskih in pionirskih šolskih ekip v sevniški občini, ki ga je organiziralo DPM, je nastopilo 17 ekip iz Sevnice, Boštanja, Tržišča in Telč. Rezultati: mladinci — Sevnica I. 10,5; Boštanj 8,5; Sevnica II., Tržišče. Mladinke — Boštanj 2,5; Tržišče 1,5. Starejši pionirji — Sevnica I. 15, Tržišče 10, Telče, Boštanj, Sevnica II. Starejše pionirke — Šentjanž 7,5; Telče I. 7; Telče II., Sevnica. Mlajši pionirji — Boštanj 3,5; Sevnica 0,5. Zmagovalci bodo igrali na okrajnem prvenstvu, ki bo 25. aprila v Celju. Pohvaliti je treba šolo iz Telč, ki je nastopila s tremi ekipami, od katerih sta bili dve dekliški, in prepešačila kar 10 km, Vsakokrat, ko se Franc Koren iz Gaberja odpravi v gozd po les, mu dela družbo njegov šestletni sinček. Morda bo nekoč Peter celo zagospodaril na očetovem posestvu Volivci so na dobro obiskanih piedvolivnih zborih živahno razpravljali o problemih, ki jih najbolj zanimajo. V Tržišču in na Telčah so se zanimali za proizvodne okoliše, povsod pa so dobro Boljši časi za gostinstvo Za Slovenijo je bilo lani značilno izredno hitro naraščanje turističnega prometa. Ta se bo letos in prihodnja leta še stopnjeval. Posebno hitro se razvija izletniški turizem v manjših naseljih blizu večjih mest in industrijskih krajev, kjer pa žal še vedno manjka osnovnih pogojev za prijeten oddih. Ob koncu leta 196-1 je bilo v Sloveniji 1180 zasebnih gostiln in 1.270 gostinskih podjetij in gostišč v družbeni lastnini. Kljub blažji politiki občinskih skupščin se število zasebnih gostišč lani ni povečalo in bilo jih je celo nekaj manj kot v letu 1963. Da bi se opuščanje zasebnih gostinskih obratov zaustavilo, je skupščina SRS na seji 31. marca sprejela zakon o zasebnem gostinstvu. Pi*vi osnutek je bil pripravljen že lani aprila, vendar takrat še ni bil sprejet zvezni predpis. Zdaj pa, ko novi temeljni zvezni zakon odpira Široke možnosti za razvoj gostinstva in hkrati pooblašča republike za urejanje zasebne gostinske obrti, je skupščina takoj sprejela svoj zakonski predpis. Le-ta vsebuje vrsto Pomembnih značilnosti, ki °mogočajo vsestranski raz-niah gostinske dejavnosti v naši republiki. Tako na primer lahko dobi dovoljenje za ustanovitev go- Spet je odprla resla* vracija na Čatežu Po nekajdnevni preureditvi je spet odprta restavracija ha čateški servisni postaji. Kakor smo izvedeli, bo ta objekt še letos imel na razpolago nekaj vikend hišic in končno res postal motel, saj to ime že dolgo nosi. S. stišča vsakdo, ki ima ustrezne poslovne prostore, četudi ne izpolnjuje vseh pogojev glede izobrazbe. Občinska skupščina sama presodi, če bo sposoben za takšno dejavnost in pri tem upošteva potrebe in značilnosti kraja, v katerem bo odprl obrat. Samostojni gostinec lahko opravlja za svoje goste tudi postranske usluge in jih na primer prevaža s svojim avtomobilom na železniško postajo, jun pere perilo, prodaja razglednice, spominke ipd. Poleg svojih družinskih članov sme zaposliti še največ tri delavce. Če ima vajenca, se ta ne šteje med tiste, ki opravljajo pri njem dopolnilno delo. Vajenec je lahko tudi ožji družinski član, s čimer je ponovno zagotovljeno nasledstvo pri vodenju gostinskega obrata. Zasebni gostinci lahko odpro bifeje, gostilne, prenočišča, penzione in podobne obrate. Republiški zakon omogoča tudi zasebnim gospodinjstvom oddajanje stanovanjskih prostorov in počitniških hišic domačim in tujim turistom. Turistično dejavnost torej lahko opravlja sleherni občan. Novi zakon prinaša napredek tudi s tem, da spaja gostinstvo s trgovino, prometom in drugimi dejavnostmi in mu tako omogoča svobodnejši razmah. Pomembno je zlasti to, da bo dobil naš turizem pestrejše oblike z vključitvijo dopolnilnih sil. Dobro urejena zasebna gostišča bodo prav gotovo vzpodbujala gostinske obrate v družbeni lastnini, da se bodo bolj potrudili za izboljšanje svojih uslug. Med občine, ki so se jim z novim zakonom odprle povečane možnosti za turizem, sodita tudi občini Brežice in Sevnica. Zlasti v brežiški občini so pogoji ugodni. Zasebniki so se že lani vključili v razvoj turizma s tem, da so se pogodbeno vezali na oddajo tujskih sob in tako omogočili večji promet v zdravilišču Čateške Toplice. Z ustanovitvijo občinske turistične zveze si obetajo, da bo tudi gostinska mreža v okoliških vaseh bolje urejena. To vprašanje so načeli v Pišecah, v Kapelah in tudi drugod. V občini Sevnica je lani zasebno gostinstvo izredno napredovalo. Iztržek pri zasebnikih se je povečal za 63,5 odst. Skoro tretjino gostin skih storitev je opravil zasebni sektor. Z ustrezno davčno politiko bo občinska skupščina tudi letos pospeševala vključevanje zasebnih gostišč v turistično dejavnost. V družbenem planu so zapisali, naj bi zasebne gostilne postale nujno dopolnilo družbenim gostinskim organizacijam posebno tam, kjer se družbena gostišča ne bi mogla uspešno razvijati. OBESKA TURISTIČNA ZVEZA V BREŽICAH V soboto, 10. aprila, je bila v Brežicah ustanovljena občinska turistična zveza. K ustanovitvi so pripomogle letne konference turističnih društev, kjer so soglasno menili, da morajo čimprej dobiti organ za koordinacijo dela v teh turističnih društvih. Občinska turistična zveza v Brežicah bo članica Dolenjske turistične zveze. S. da je lahko tekmovala. Zahvala gre tudi kolektivu Kolodvorske restavracije v Sevnici, ki je z razumevanjem odstopil prostor za tekmovanje. D. B. Budakov KLOPČIČ na odru v Loki Predzadnjo nedeljo je dramski odsek PD Primož Trubar v Loki uprizoril Budakov Klopčič, veseloigro v treh dejanjih. Igro je re-žiral tov. Ostrovršnik, ki je vložil v delo mnogo skrbi in truda, oskrbel kulise ter vse potrebne rekvizite. Med igralci je bilo dve tretjini mladih, kljub temu so vsi dobro zaigrali. Občinstvo je bilo igralcem hvaležno in je veselo, da igralska tradicija v Loki še ni zamrla. Gostovali so tudi na Blanci. Na željo Ločanov bodo v domačem kraju igro ponovili, da si jo bodo lahko vsi prebivalci ogledali. SKOČIR STANKO Vesti iz Tržišča pretehtali tudi predlagane kandidate. Volilna enota Telče se je ponovno izrekla za starega odbornika Martina Slapšaka, ki je tudi do sedaj dobro zastopal prebivalce v skupščini. Volitve v tej volilni eno^i so lepo uspele, saj je volišče Trščina zaključilo volitve s 100-odstotno udeležbo že ob 10. uri, takoj za tem pa še volišča Drušče, Jeprjek in Krasinji vrh- Na volišču Telče so morali kot po navadi čakati le na Janka Mrgo-leta, ki edini ni volil. © Svet krajevne skupnosti v Tržišču je že imel prvo sejo. Za predsednika so izvolili Ivama Murna, za' namestnika pa Mirka Fugino. Svet je sprejel tudi nekatere važne sklepe, s katerimi pa bodo morali počakati, dokler skupščina v Sevnici ne dodeli sredstev. © Stanovanjski blok v Tržišču bo dokončan letos, ker je občina zagotovila potrebna sredstva. Splošno trgovsko podjetje iz Sevnice pa preureja prostor bivše gostilne za trgovski lokal. © Predzadnjo nedeljo nas je obiskal kandidat za republiškega poslanca Božidar Gorjan, ki je odgovarjal na vprašanja volivcev. © V nedeljo bomo imeli na področju krajevnega urada Tržišče kar 13 volišč. Poskrbljeno je, da bodo volišča čim bliže volivcem: v Gabrijelah za Gabrijele in Sp. Mla-detiče pri Berku, v Polju za Polje pri Cimermanu, v Pija-vicah za Pijavice in Zg. Mla-detiče pri Jermanu, v Skrov-niku za Skrovnik pri Tratar-ju, v Tržišču za Tržišče, Sko-vec in Kapljo vas na krajevnem uradu v Tržišču, na Vrh-ku za Vrhek v Ulčniku pri Majcnu, v Sp. Vodalah za Sp. Vodale in Gredice pri Jožetu Majcnu, v Malkovcu za Malkovec in Pavlo vas na zadružni kleti, v Trščini za Trščino in Skruševec pri Mariji Lindič, na Krsinjem vrhu za Krsinji vrh in G. Staro vas pri Trbovcu, v Jeprjeku za Jeprjek, Slančji vrh, Otav-nik in Zg. Vodale pri šiplju, v Telčah za Telče in Telčice v šk>li, v Druščah pa za Dru-šče-Hantine in Pečice pri Jer-mančiču. LOJZE UDOVČ ZLATA POROKA Oskrbovanca Doma počitka na Impoljci Marija in Alojz Turk sta s soboto v Krškem in na impoljci praznovala zlato poroko V prostorih občinske skupščine v Krškem so imeli v soboto, 10. aprila, slovesen poročni obred. Ob 50-letnici skupnega življenja sta si na ta' dan ponovno segla v roke jubilanta Alojz in Marija Turk. Ona je dopolnila 77 let, njen zakonski tovariš pa 84. Zlatoporočcnca sta že šesto leto oskrbovanca Doma počitka na Impoljci. Njuna življenjska pot je bila vseskozi polna medsebojnega razumevanja, čeprav je bila izpolnjena s trdim delom in mnogimi grenkimi trenutJci. Težko je popisati veselje in radost obeh jubilantov ob simbolični potrditvi polstoletne* zakonske zveze. Najbolj sta bila vesela Vidmarjeve mame ni več 9. aprila je po daljši bolezni umrla Vidmarjeva mama iz Gabrijel pri Krmelju. Bila je dobra in plemenita žena z odprtim srcem za vsakogar. Nacisti so ji leta 1943 ubili moža in je ostala z dvema nedoraslima otrokoma. Kot zavedna žena in napredna kmetica je bila vzor drugim. Množica, ki jo je spremljala na zadnji poti, je pokazala, kako je bila Vidmarjeva mama priljubljena. Na grobu ji je pevski zbor krmeljske Svobode zapel žalostinko. Občani jo bomo ohranili v trajnem spominu- D. B. JUTRANJKA se bo predstavila na zagrebškem veiesejmu V sevniški Jutranj'; pri-pravljajo izbor otroške konfekcije in kopalnih oblek za pomladanski velesejem v Zagrebu, ki bo odprt 17. aprila. Podjetje bo v svojem pavi'jo-nu prikazalo prikupne pomladanske in poletne modele otroških oblačil ter nove kroje ženskih kopalnih oblek. Njihovi izdelki bodo med o-biskovalci gotovo vzbudili mnogo pozornosti. Za izredno lepe in praktične izdelke je dobila Jutranjka na letošnjem sejmu mode v Ljubljani kar 4 zlate, 3 srebrne in 1 bronasto medaljo. Vsa ta priznanja odpirajo podjetju nove, širše razvojne perspektive. Naročila kar dežujejo in treba bo poliiteti z ureditvijo novega obrata na Radni. Ribnica : Krmelj 19:24 'Gostje so v tekmi LCL poželi zasluženo zmago. Igra je bila tipično prvenstvena in polna dramatičnih preobratov. Gostje so vodili od začetka do konca. Posebno sta se odlikovala vratar Logar in Papež. J. Logar je dosegel kar 11 golov. Pri domačih sta bila dobra Šile in Ponikvar. Bartolj iz Kranja je dobro sodil pred 150 gledalci. D B. tega, da drugi niso pozabili na ta njun praznik. »Smrti bi se prej nadejala, kot pa take časti,« je dejala zdaj že oslepela žena. šest let je te-ga, kar je po hudi bolezni izgubila vid. Toda kljub te-mu se v življenju hrabro drži. Manjkajoči vid ji z razumevanjem pomaga nadomestiti njen mož in vsi tisti, ki skrbijo za prebivalce doma 7ia Impoljci. Tovariš Turk vidi še zelo dobro in sproti prebere vse časopise, pa tudi televizijo spremlja vsak večer. Obveščen je o vsem, kar se dogaja doma in po svetu. Zlata poroka obeh oskrbovancev z Impoljce je bila velik dogodek za vse, ki živijo z njima v domu. Uprava doma je priredila v nedeljo slovesno kosilo za jubilanta in ostale oskrbovance. Na slavje je povabila tudi vse njune svojce. Prišli sta obe rejenki z družinama. Turko-va namreč nista imela svojih otrok in sta vzgojila dve siroti. V domu sta zadovoljna z oskrbo- žena je sicer rekla, da ne bi šla tja, če bi ne zgubila vida. Tako pa sta se z možem le odločila, da bi se na tak način oskrbela na stare dni. On je upokojenec, doma pa je iz krške občine. Zaradi tega je bil v Krškem tudi poročni obred. Po končani slovesn-osti na občini so zlatoporočenca za' peljali še na obisk v Senovo. Tega dneva ne bosta pozabila. Prinesel jirfta je veliko srečnih trenutkov in presene-čenj, ob katerih sta se prepričala, da ju imajo ljudje radi. Ko sta sprejemala šopke in darila, sta jubilanta obžalovala le to, da ne moreta skupaj uživati ob pogledu na vse te lepote in dobrote. Toda Marija Turkova je kljub temu pokazala veliko vedrine. Vsem prisotnim je dejala: »Pa za biserno poroko spet na svidenje!« To jima tudi vsi iz srca želimo! J. T. Matični urad Sevnica Marca ni bilo rojstev izven bolnišnice. — Poročili so se: Jože Pavšek, delavec, in Dominika ši-vavec, delavka, oba iz Malega Cirnika; Anton Janežič, ključavničar, in Alojzija Zalar, poljedelka iz Svrževa; Ivan Bec, uslužbenec, in Marija Romih, uslužbenka, oba iz Sevnice; Edvard Polanc, strojni ključavničar, in Silva Zupane, trgovska pomočnica, oba iz Sevnice; Ciril šepel, tovarniški delavec iz Sp. Vodal, in Ana TJdo-vič, poljedelka iz Zg. Vodal; Anton Majcen, šofer s Polja, in Antonija Šuštar, šivilja iz Skrovnl-ka. — Umrli so: Daniel Vrtačnik, krojač iz Orešja pri Sevnici, 51 let, in Marija Jazbec, užitkarica iz Drožanja, 76 let. Matični urad Tržišče V času od januarja do .marca so doma rodile: Marija Janežič iz Sp. Vodal — Rudija, in Marija Žagar iz Kaplje vasi — Jožico. — Umrli so: Marjan Komljanc, dijak s Polja, 15 let, Terezija Ko-ienc, upokojenka z Vrha, 63 let, in Amalija Vintar, užitkarica iz Drušče. 79 let ..... T™ ZAPIS Z LETNE SINDIKALNE KONFERENCE NA RUDNIKU Senovski rudnik: črna bodočnost? Na nedavni sindikalni konferenci na rudniku v Senovem so v razpravi razen o stalnem govorili predvsem o starostnem sestavu rudniškega kolektiva. Starejšim rudarjem počasi pešajo moči, dotoka mlade delovne sile pa zadnja leta skoroda ni več. Ker je delo v rpvih slabo plačano, pogoji pa težki, to ne privlači mladih ljudi za rudniško delo. Osebni dohodki bi morali biti vsaj za 30 odstotkov večji kot so povprečni osebni dohodki v ostalih panogah. Z 31.616 dinarji povprečnega osebnega dohodka na mesec pa je bil lani rudnik komajda enak osebnim dohodkom v drugih gospodarskih panogah. Tudi na skrajšani delovni čas ni misliti, čeprav so ga prav rudar ji najbolj potrebni! Deiitev dohodka med skupnostjo in rudnikom se je lani poslabšala za 0,2 odst. v škodo rudnika. Ce hoče kolektiv senovskega premogovnika letos doseči dohodek, ki bo enakovreden lanskemu, bo moral ustvariti za 10 odst. večjega. Ce pa bi hoteli skrajšati delovni čas, povečati osebne dohodke za 30 odst in za 9 odst. povečati skupni dohodek, bi morali ustvariti letos 600 milijonov dinarjev, kar pomeni, da bi morali cene premoga povečati za 50 odst. To seveda ni mogoče, pa tudi skritih rezerv v rudniku ni več. Bolniških izostankov je bilo lani precej, saj je bilo za 9,5 odst. vseh delovnih dni bolniških. Res je, da posamezni starejši člani kolektiva bolujejo po leto dni, toda 111 članov kolektiva je bilo takšnih, ki so lani izostali po 8-krat. kar pomeni, da jih domala vsak mesec enkrat ni bilo na delo! Rudnik je v preteklih 20 letih zgradil 148 družinskih stanovanj za rudarje, kar pa še vedno ne zadošča potrebam. 98 stanovanj namreč zasedajo družinski in osebni upokojenci, v 26 stanovanjih pa stanujejo tuje stranke. Na konferenci so ugotovili, da bo treba posvetiti več skrbi družbenemu standardu. Kakorkoli bo treba zagotoviti sredstva za gradnjo tržnice, čakalnice za avtobusne potnike, javnega stranišča, sredstva za varstvene ustanove, za poslopja, namenjena družbeni prehrani, za centralno garažo, za regulacijo potokov in popravilo cest, za gradnjo otroškega kopalnega bazena, ureditev vodovoda, ki bo oskrboval Senovo z užitno vodo. za ureditev pokopališča z mrliško vežo in drugih potrebnih objektov, o katerih tečejo razprave v Senovem že dlje časa. Rudarjenje na Senovem sc bo zato, ker so zaloge premoga izčrpane, končalo v 15 ali 20 lotili. Zategadelj so perspektive Senovega v pravem pomenu besedo črne. Ne vemo še, kaj bomo delali potem. Vsi, ki so v rudniku zaposleni, ne bi iskali dela drugje, če bi jim bil zagotovljen kruli dnina. Oa nam naši potomci ne bi očitali, da nismo videli dlje kot do konca svojega nosu, smo pripravili elaborat za gradnjo cementarne, saj je na senovskem koncu obsežna surovinska zaloga za približno 700 let. Tu bi lahko pridobivali prvovrstni cement, katerega moramo zdaj celo uvažati. Vsa doslej vložena sredstva pa so bila zaman, saj stoji naša cementarna še vedno samo v elaboratu! Na konferenci smo se pomenili tudi o rekreaciji v našem počitniškem domu v Vr-sarju. Sindikalna podružnica želi, da bi se rudarji kot neposredni proizvajalci prijavljali v čim večjem številu. Ne bi bilo prav, ko bi morali nezasedena mesta v našem počitniškem domu ponujati drugim delovnim organizacijam, saj vemo, da smo prav rudarji oddiha najbolj potrebni! RADO KOZOLE Na Smledniku bi radi v tretji okoliš Prebivalce, ki imajo svoja zemljišča na smledniškem koncu, je prizadela razvrstitev tega področja po občinskem oddelku v II. proizvodni okoliš. Svet je sicer lep na pogled in leži v ravnini, toda razen manjšega dela je večina parcel zamočvirjena. Zlasti s travnikov lastniki največkrat ne uspejo pospraviti pridelka sena. Zavoljo tega so že dali vlogo na občinsko skupščino, da bi njihovo področje prekvalificirali iz II. v III. proizvodni okoliš. Tozadevna komisija je že imenovana in prebivalci lahko, v kratkem pričakujejo svoje vloge. Krška razglednica: pogled na tovarno celuloze in papirja ob Savi Raka ie ostala brei fcrsiha, š©iar|i pa brez malice Volitve so iako z okolico mk razgibale Ko so na krajevni organizaciji Socialistične zveze na Raki razpravljali o nedavnih volitvah, so ugotovili, da so predvolilne priprave prebivalce zelo razgibale. 93 odst. udeležba volivcev pri volitvah občinskih odbornikov je lahko raškemu področju, ki tako uspešne udeležbe na volitvah doslej ni bilo vajeno, samo v čast. Prebivalci so v predvolilnih pripravah pokazali veliko zanimanja že na kandidacijskih zborih in so s preu- darkom pretresali koga predlagati in koga ne. Na kandidatni listi so bili kar trije kandidati, čeprav so volili samo enega odbornika. Priprave na volitve republiškega poslanca, ki bodo 13. aprila, so v polnem teku. Prebivalci kažejo tudi za te volitve veliko zanimanje, zato so v krajevnem vodstvu SZDL prepričani, da bodo volivci kaj kmalu opravili svojo dolžnost. Na področju krajevnega urada Raka bo 12 volišč. Trgovsko mrežo na Raki oskrbuje s kruhom pekarija IMPERIALA iz Krškega. Od časa do časa kruha zmanjkuje, vendar pa kakšnih večjih težav doslej ni bilo. Kruh dovaža avtobus, ki vozi na progi iz Krškega. Ko smo 8. aprila obiskali Rako, so nam tam povedali, da so 7. in 8. aprila ostali brez kruha. 400 šolarjev, ki obiskujejo pouk v osnovni šoli, je zato v obeh dneh ostalo brez malice, mnoga gospodinjstva pa brez kruha. In kje so vzroki? Vozniku avtobusa, ki kruh dovaža, so prišle na uho govorice, češ da v pošiljkah včasih manjka kakšna štruca kruha. Kot je videti, je to voznika tako prizadelo, da je sklenil, da kruha ne bo več dovažal. Najbrž ni pomislil na to, koliko težav bo povzročil s takšnim enostranskim ukrepom in niti na to, da je s tem pritrgal malico 400 šolskim otrokom. Tak enostranski ukrep voznika ima poleg že naštetih lahko tudi politične posledice. Ljudje na podeželju napake v oskrbi radi posplošujejo in voznikov ukrep bi kaj lahko ocenili kot ukrep kateregakoli družbenega organa. V Krškem so »ustrežljivi« ... Na Senovem slafsa preskrba z mesom Seno v.______i zadnje čase vznemirjajo govorice, češ da namerava KZ Krško ukiniti eno izmed obeh prodajaln mesa na Senovem. Pred vojno so bile na Senovem štiri mesnice, dve, ki sta zdaj, pa že dolgo ne zadoščata več. Senovčani tudi sicer tožijo nad preskrbo z mesom, ker je kakovost mesa posebno zadnje čase slabša. Pozimi so na Senovem prodajali celo meso, ki je že dišalo, še zdaj pa ni dobiti drobovine kolikor bi je želeli, pa tudi teletine ni. Pomanjkanje teletine prizadene zlasti dietetike, ki drugega mesa ne smejo uživati. Prebivalci menijo, da ni ne pametno in ne gospodarno, da je klavnica za vso krško občino zdaj v Kostanjevici, kamor morajo voziti živino in odkoder nato vozijo Potok pri Gržeči vasi bi radi regulirali Potok pri Gržeči vasi vsako leto poplavlja dobršen kos okoliške zemlje. Prebivalci, ki jim povodenj povzroča nemajhno škodo, bi zategadelj radi potok regulirali. Vsako leto voda poplavlja njive, največ škode pa povzroča na okoliških pašnikih, ker voda odnaša seno. Prebivalci so pripravljeni pri regulaciji potoka po svojih najboljših močeh sodelovati, zelo pričakujejo, da jih bo občinska skupščina v Krškem v njihovih težnjah podprla. meso po vsej občini, kar prav gotovo vpliva na cene. Kot je slišati, bodo v mesnici, ki bo ostala, če eno ukinejo, namestili dva sekača in blagajno. Kljub temu bo za vse področje ena sama i prodajalna mesa premalo. Senovčanom ni prav, ker so se predstavniki KZ odločili za takšen ukrep, ne da bi se prej posvetovali s krajevnimi predstavniki na Senovem. Tovariš urednik! V soboto, 3. aprila, sem imel opravek v Krškem. Bil sem z vozom na gumijastih kolesih in s konjem, ker sem hotel pripel tati domov nekaj tovora. Ker mi je zadnje kolo puščalo, sem zapeljal na servis in prosil, naj mi napolnijo zračnico, proti plačilu, seveda- Toda uslužbenec me je odločno zavrnil, češ, da pri njih strežejo le avtomobilom, ne pa kmečkim vozem. Vse moje moledovanje in razburjanje ni nič zaleglo. Domov sem moral brez tovora Takšnih, ki še nimamo avtomobila, je pri nas na vsakega z avtomobilom vsaj devet, smo pa po mnenju servisa v Krškem manj vredni, kot tisti, ki si ga lahko privoščijo. Mar kmet res ni vre- den, da bi mu na servisu napolnili zračnico? ANDREJ JALOVEC, kmet. Malo Mraševo 8 Smrt je kosila v Podbočju 1. aprila smo pokopali 81 letno Marijo Zugič iz Dobrave, ki je kljub trpljenju in težkemu delu na kmetiji dočakala visoko sta* rost. Moža je izgubila v prvi svetovni vojni. Imela je 7 otrok od katerih jih živi še 6. Dva dni za tem pa smo poko vali 69-lctnega kovača Franca Cola-2iča, po domače kovačevega Franceta Colariča, po domače Kovačevega Franceta. Bil je daleč naokrog znan kot dober kovač -n požrtvovalen gasilec. Vsi, ki so ga poznali in spremili na zadnji poti, ga bomo ohranili kot dobričino v lepem spominu. Takšno stanje v preskrbi s kruhom prav gotovo ni spodbudno v času, ko teko priprave na volitve, ki bodo 18. aprila. Voznik najbrž na vse to ni pomislil. Prebivalci Rake upajo, da bodo nevšečnosti v preskrbi odpravljene, preskrbo pa je treba v bodoče urediti tako, da ne bo odvisna od samovolje posameznikov! Pokopali smo Kerinovo mamo 9- aprila smo pokopali S4-letno Kerinovo mamo iz Broda. Kakor večina kmečkih mater tudi ona ni poznala v življenju drugega kot delo in skrb za otroke. Imela je devet otrok Bila je pridna kot mravlja in je še v visoki starosti opravljala lažja hišna dela. Do vsega je bila zelo natančna. Leta 1918 jo ie hudo prizadela smrt 17-letne hčere, lera 1916 smrt najsta- 18. aprila bo v Vel. Podlogu vse na voliščih Krajevna organizacija SZDL v Vel. Podlogu je pretekh teden na seji razpravljala o udeležbi na nedavnih volitvah občinskih odbornikov. Ugotovili so, da je bila udeležba dokaj dobra in ukrenili so vse potrebno, da bo na volitvah republiškega poslanca, ki bodo 18. aprila, še boljša. Po dosedanjih pripravah sodijo, da bodo volitve opravljene brez posebnih težav in da bodo volivci kar se da hitro opravili svojo dolžnost rejšega sina in leta 1950 moževa smrt. Med okupacijo e 2 družino odšla v Podboč;e, ker bi jo sicer Nemci izselili. Pa tudi tam ni Imela mirnega življenja: sin inž. Lojze je bil zaprt, sin Andrej pa v italijanski internaciji. Kerinova mama je dotrpela in zas u:.i-la miren pokoj. Vsi se je bomo vedno radi svominiali J. S. SENOVO: potreben je nov k lonzator Krajevni vodovod na Senovem je bil zgrajen pred šestimi leti. Voda je bila takrat dobra, toda pred dvema letoma so analize že pokazale, da zaradi vdorov druge vode v izvir ni več primerna za prehrano. Klorizator v zbiralniku ne deluje dobro, ker meša v vodo včasih preveč klora, drugič spet premalo ali pa nič. 2e nekajkrat se je primerilo, da so lastnikom v okrasnih bazenčkih na vrtovih poginile ribe. ker je bilo v vodi preveč klora Prevelika količina klora prav gotovo škoduje tudi zdravju ljudi. Novi komunalni zavod v Krškem naj bi zatorej, kot želijo Senovčani, poskrbel, da bi novi klorizator, ki ga je (kot je slišati) nabavil rudnik, bil čimprej vgrajen. S tem bi oili vzroki, ki so vplivali na slabšo kvaliteto vode, vsaj začasno odpravljeni. V prihodnosti pa bo treba izvir temeljito preiskati in vzroke nečistoče odpraviti. Mimo samoupravljanja ne more nihče veš Ker je prof. Ciril JVIurnik smatral za potrebno pred javnostjo polemizirati o sestavku pod gornjim naslovom, ki je bil 25. 3. 19C5 objavljen v Dolenjskem listu, se čuti komisija za presojo zahteve po razrešitvi direktorja TSS Krško dolžno odgovoriti na njegove trditve. Sporni sestavek je bil v Dolenjskem listu objavljen zategadelj, ker je komisija vročila en izvod svojega zapisnika novinarju s prošnjo, naj list zadevo, priobči. Zaradi govoric, ki so se precej časa širile po Krškem, smo namreč smatrali za potrebno, javnost obvestiti o celotni zadevi iz prve roke. 2e v začetku svojega odgovora moramo ugotoviti, da ima prof. Murnik pač bolj malo osnove polemizirati o tem, ali je bilo piscu vse jasno o načelih samoupravljanja ali ne, saj je morala komisija svojo kočljivo nalogo opravljati prav zategadelj, ker je prof. Murnik pri svojem delu kot vodilni uslužbenec šole kršil samoupravna načela. Kolektiv TSS Krško je na osnovi teh ugotovitev postavil zahtevo o razrešitvi direktorja. Svet šole le izvedel re- ferendum. Rezultat referenduma je jasno podprl zahtevo o razrešitvi direktorja. Poleg tega pa je bila komisija tako kot je v oporeka-nem sestavku rečeno, res imenovana po sklepu sveta za občo upravo in notranje zadeve skupščine občine Krško, ki je imenoval polovico članov, in sveta TSS, ki je imenoval drugo polovico članov komisije. Torej so sporno zadevo v šoli sprožili njeni samoupravni organi, svet za občo upravo in notranje zadeve pa je njihovo zahtevo pravno nadaljeval. Upamo, da je prof. Murniku znano, da samoupravni organi za enkrat še nimajo pristojnosti samostojno odločati o nameščanju in razreševanju vodilnih uslužbencev. Prav zato pa je bila naša komisija imenovana kot vmesni člen v postopku za razrešitev prof. Murnika. V svojem odgovoru poudarja prof. Murnik, da je trditev o tem. da bi on povzročil škodo šolskemu kolektivu, neresnična. Zal moramo ugotoviti, da je bila materialna škoda povzročena in da se navedbe o prestopkih, ki so bili vzrok te škode, vlečejo skozi zapisnik kot rdeča nit. S tem, da je odtujil brez vednosti samoupravnih organov obe stiskalnici iz šolske delavnice, ki sta bili plačani šele nato ko so se notranji odnosi v šoli močno napeli (kolikor je komisiji znano. Še sedaj niso v celoti plačani) in šele nato, ko je celotno zadevo začel raziskovati javni tožilec, je kolektivu povzročil brez dvoma škodo, šola je bila namreč ta čas brez obeh stiskalnic in brez plačila za njiju, ki bi ga morala po veljavnih uzancah dobiti v osmih dneh po prodaji. Sklicevanje na pravilnik o plačevanju delovnih ur v delavnici, ki je bil sprejet 12. novembra 1962 je pač jalovo, ker v tem pravilniku ni zaslediti naftna nagrajevanja delavcev v delavnicah; govori le o nagrajevanju učiteljskega zbora, nikjer pa ni zapisnikov ali kakršnekoli dokumentacije samoupravnih organov, ki bi kazala, da so le-ti odločali c spremembah pravilnika, na katerega se prof. Murnik sklicuje, in o delitvi čistega dohodka posameznim delavcem Glede programov in finančnih planov pa toliko: prof. Murnik ugotavlja da je osnutke takšnega programa sprejel UO šole na seji 8. decembra 1964, svet šole pa ga Je potrdil 25. decembra 1964. Komisija je zaman iskala takšne programe za prejšnje razdobje in mu prav to v svojem zapisniku očita. Programa, na katera se prof. Murnik izgovarja, sta bila sprejeta že nato ko so družbeni organi začeli s kontrolo poslovanja v TSS Krško. Rezkalnt stroj je bil nabavljen brez gospodarne presoje in mimo samoupravnih organov šole (to je osnovno sredstvo!), posveta strokovnih orgarov. na katerega se sklicuje prof. Murnik, pa sta predstavljala, kot Je ugotovila komisija, le prof. Murnik in vodja delavnic. Stroj od nakupa pa do zasedanja naše komisije ni delal Vprašujemo se. če je to gospodarno in Če je bila s tem povzročena škoda kolektivu in družbeni skupnosti? Prof. Murnik ni mogel komisi- ji postreči z nobenim zapisnikom, iz katerega bi bilo razvidno, da je kolektiv delavnic sklenil posoditi stiskalnico mojstru delavnic, čeprav se v svojem odgovoru na takšen sklep sklicuje. Dejstvo pa je, da je bila stiskalnica družbena last, da je bila osnovno sredstvo in da jo je kot takšno posodil zasebniku, čeprav delavcu, članu kolektiva, ne da bi se v pogodbi dogovoril, da bo le-ta plačeval najemnino. Vsako izgovarjanje, da je to storil v najboljši veri, da tak postopek ni protipraven, lahko ocenimo zgolj kot neresno. Kaj je dolžnost vodilnega uslužbenca v takšnem primeru, bi pač mora! vedeti. Na vrsti je zadeva s štipendistom. Zaman je izgovarjati se na prejšnji postopek občinske skupščine kakor je menila komisija. Dejstvo je, da je šola štipendista prevzela, da je prof Murnik podpisoval listine, na osnovi katerih je bila štipendistu izplačevana »štipendijam in bi torej kot vodilni uslužbenec pač moral zagotoviti tudv to, da bi imela šola ustrezno pogodbo in da bi predčasni odhod štipendista iz službe sankcionirala Čeprav trdi prof. Murnik. da je morala komisija ovadbo o dopustih ovreči, moramo poudariti da je to veljalo samo za njegov izredni dopust, v ostalem pa ni spoštoval zakonitih predpisov ki veljajo za službena potovanja. Ob koncu moramo ovreči še zlonamerno podtaknjeno ugotovitev prof. Murnika. da na seji sveta, ko je ta odločal o njegovi razrešitvi, »ni smel biti navzoč« Obveščen je bil »naj bo v dosegu«, če ga bo svet pozval na sejo, kolikor bo smatral to za potrebno. Povemo pa naj še to, da je svet TSS s tajnim glasovanjem Ižgla sova! njoTOvo razrešitev "> 12 gln- sovi »za« 1 član sveta se je glasovanja vzdržal, in z nobenim glasom proti. Ob koncu moramo ugotoviti, da bi prof. Murnik pač storil največjo uslugo samemu sebi, če se ne bi spuščal v javno polemiko. Ker ne želimo biti enostranski, bomo tudi mi skupaj z novinarjem, ki je napisal - sporni sestavek ugotovili, da Je bil prof. Murnik kot strokovni delavec na šoli vsekakor. uspešen. Komisija pa je mnrala po drugi strani ugotoviti, da ni imel tistih odlik, ki jih naš družbeni red zahteva od vodilnega uslužbenca v samoupravnem Sistemu. Odnosi v šoli so bili pod njegovim vodstvom zelo napeti, celo tako, da je nekaj časa obstajal strah, da šola svojega . poslanstva ne bo mogla opravljati. Komisija ni našla v šoli urejene dokumentacije o delovanju' samoupravnih organov, saj je prof Murnik o večini odločitev samoupravnih organov govoril iz spomina, celotna dokumentacija, ki tega naziva niti ne zasluži, pa je raztresena v več osebnih beležnicah in med ostalimi zapiski prof. Murnika Ob koncu naj dodamo še to, da komisija ki je presojala zahtevo po razrešitvi, ni imela pri ocenjevanju škode v mislih samo materialno, temveč tudi moralno škodo, ki je v zavodu m vsej družbeni skunnosti nastala zaradi malomarnih odnosov prof. Murnika do načel družbenega upravljanja. Po vsem tem je komisija predlog kolektiva o razrešitvi sprejela in svet šole je nato po šesturnem zasedanju prof. Murnika razrešil dolžnosti direktorja. To pa podčr-tuje ugotovitev da mimo samoupravljanja ne more nihče več. Komisija za preso io lahteve za razrešitev direktorja na TSŠ Krško 18 DOLENJSKI LIST Št. 15 (786) KO SZDL Trebnje se prebuja Pol ure z njenim predsednikom, 25-Ietnim Ivanom Mrazkum ' IVAN MRAZEK je s 25 leti prav gotovo eden najmlajših predsednikov krajevnih organizacij Socialistične zveze na Dolenjskem. V Trebnjem so ga izvolili na občnem zboru 12. februarja letos. — Se spominjate, kaj ste takrat obravnavah? — Seveda se. Govorili smo o šentrupertski mesariji in člani Socialistične zveze so bili zelo ogorčeni ob sklepu, da bodo mesarijo ukinili. — Kakšen je delovni načrt vaše organizacije? — Nekega pisanega načrta še nimamo. Imamo samo ustmeni dogovor. Najprej moramo organizacijo utrdili, ker je bila med najbolj zanemarjenimi v občini. Tako ne morem povedati, koliko članov ima. Na dosedanjih sejah vodstva smo se posamezniki zadolžili, da najprej evidentiramo trenutno stanje. Sam pripravljam spisek članov. 'Zatem nameravamo z akcijo pridobiti nove člane in pobrati članarino. Računamo, da bi lahko organizacija s podružnicama v Starem trgu in Vrh — Trebnjem štela nad 2.500 članov. Ko bodo mimo volitve, v katerih je Socialistična zveza opravila osrednjo nalogo, bodo izdelali letni delovni program. Volje, kot kaže po nekaj sejah, vsaj v odboru te S trebanjskih gradbišč © Stanovanjsko poslovni blok, ki ga je letos začel graditi novomeški PIONIR, je že sezidan do strehe. Gradbinci uporabljajo pri gradnji najrazličnejšo mehanizacijo. Kaže, da bo stavba zgrajena v rekordnem času. Kakor smo že poročali, bodo v njej trgovski prostori in stanovanja za trg. Poleg te zgradite bodo letos zgradili še en stanovanjski blok, v katerem bodo stanovanja tudi za trg. © Obrat MODNIH OBLAČIL pospešeno pripravljajo ža proizvodnjo. Notranjost prostorov, ki so bili zgrajeni v druge namene, so nekoliko preuredili, če bodo utegnili pravočasno nabaviti opremo, bo obrat začel poskusno proizvajati že po 1. maju. Zaposloval bo predvsem ženske, ki so v ta namen že opravile šivalne tečaje, v prihodnosti pa bo to eden največjih obratov z žensko delovno silo. © Tudi nova šola ima še gradbene odre, ker ji urejajo notranjost in zunanjost. Prebivalstvo s šolniki in učenci vred nestrpno pričakuje, kdaj jo bodo odprli. Ko bo pouk v novi šoli, bodo prišli na svoj račun vsi tisti, ki že leta in leta čakajo, da bi zasedli prostore v stari šoli. da bo dovolj, da označim le dvoje ali troje nalog na nekaterih področjih. Prva je organizacija javnih tribun, ki so neprimerno bolj obiskane kot zbori volivcev, kjer bomo obravnavali otroško varstvo, zdravstvo, komunalne zadeve, olepšavo krajev, socialno varstvo in podobno. Druga naloga je ustanovitev krajevne skupnosti. Trebnje ustrezen iniciativni odbor že ima, zato bomo začeli zbirati predloge za samoupravne organe krajevne skupnosti. — Kako pa je s financiranjem krajevne skupnosti? — Od občinskega proračuna ni veliko pričakovati in bo pač življenje krajevne skupnosti odvisno od tega, kako jo bodo podprli občani. Občani na območju naše krajevne organizacije so pripravljeni pomagati. V Repčah in Vrh-Trebnjem, kjer imajo slabe poti in morajo bolnike do Trebnjega prinesti na no-silih, so že na zborih volivcev zatrjevali, da so priprav- ljeni prispevati, če bi pričeli popravljati poti. Prav gotovo je to samo eden od neštetih primerov, kjer bi lahko občani prispevali in pomagali krajevni skupnosti, da bi lažje in organizirano reševala podobne reči. — Kako se je organizacija pripravila na tekmovanje med krajevnimi organizacijami Socialistične zveze v občini? — Občni zbor naše krajevne organizacije je bil tako kasno, da smo se vpregli neposredno v priprave na volitve. Kako je bilo prej, je znano, saj je bila KO SZDL Trebnje med najslabšimi v občini. — česa si najbolj želite kot predsednik? — Da bi se organizacija čimprej znašla, se utrdila, začela delati in podprla občane pri njihovih prizadevanjih. Če bodo ta hotenja občani pravilno razumeli, bomo marsikaj dosegli. (i.z.) Kandidati za zvezne pssfane® v Trebnjem »Nalog je toliko, da je kar težko vse našteti...« meni predsednik trebanjske krajevne organizacije SZDL Ivan Mrazek organizacije ne bo zmanjkalo. — V čem vidite vlogo organizacije, katere predsednik ste? — Mislim, da ni potrebno na dolgo in široko govoriti o tem. Naloge so obširne. Mor- Trebunjski harmonikarji prvič pred javnostjo Harmonikarski orkester oddelka glasbene šole v Trebnjem se marljivo pripravlja na svoj prvi javni nastop, ki bo 27. aprila. Za nastop se .posebej pripravlja nad deset učencev, ki se učijo v šoli igrati harmoniko. Zdaj pa krajevne skupnosti! Krajevne organizacije Socialistične zveze v trebanjski občini zbirajo te dni predloge za samoupravne organe in vodstva krajevnih skupnosti. O predlogih bodo razpravljali zbori volivcev, ki bodo po aprilskih volitvah. Menijo, da bodo sveti krajevnih skupnosti lahko sestavljeni do prve polovice letošnjega leta. 6. marca so obiskali Trebnje kandidati za zvezne poslance Boris Mikoš, Vinko Kastelic in Tilka Blaha ter se s predstavniki samoupravnih organov podjetij, šol, zdravstvenih ustanov, delavske univerze in družbeno političnih organizacij pogovarjali o perečih problemih na področju šolstva, zdravstva, zdravstvenih materialnih pogojev in učnih programov. Kandidati so pohvalili prizadevanje občine in njen način reševanja zdravstva, hkrati pa so zvedeli, da manjkajo v trebanj- AKCIJA ZA PRIPOMOČKE Delavska univerza v Trebnjem bi rada nabavila magnetofon, kinoprojektor in dia-projektor in je v ta namen organizirala nabiralno akcijo za denar. Sredstva naj bi prispevali bodoči koristniki teh pripomočkov. Do zdaj je bilo v okviru Delavske univerze v letu 1965 osem poljudnoznanstvenih predavanj v Trebnjem, Mokronogu, šentlovren-cu in na Mirni. Razen pripomočkov bi rada Delavska univerza dobila tudi svojo učilnico. Ustrezen prostor se obeta v stari šoli, ko bodo to izpraznili. ski občini še trije zdravniki splošne prakse. Med drugim so načeli tudi vprašanje splošnega kmečkega zavarovanja, kar ni rešeno le še v dolenjskih občinah. Kandidati so odgovorili na več vprašanj, ki so zanimala udeležence posveta. Tečaj za higienski minimum Delavska univerza v Trebnjem bo v kratkem organizirala tečaj za higienski minimum. Tečaj za polkvalificira-ne delavce v lesni stroki pa že nekaj časa teče. Marljivo dela tudi večerna ekonomska srednja šola. M0KR0N0ŠKI MLADINCI ZA DAN MDB V počastitev dneva rnladin-skih delovnih brigad so mo-kronoški mladinci 4. aprila organizirali delovno akcijo. Okoli 15 fantov in deklet je urejalo športno igrišče v Mokronogu. Sprememba avtobusnega voznega reda TREBELNO-TREBHJE-LJUBLJANA Na željo potnikov in krajevnih organizacij spreminja podjetje Avtopromet GORJANCI, Novo mesto, vozni red na že obstoječi avtobusni progi TREBEL-NO—TREBNJE—LJUBLJANA, kakor je razvidno iz spodaj objavljenega voznega reda. Avtobus bo začel voziti na novi progi 15. aprila 1965. VOZNI RED TREBELNO-MOKRONOG-TREBNJE-VEL. LOK A-VEL. GABER-IVA?4ČNA GORICA-LJUSLJANA velja od 15. aprila 1965 1 2 km postaje 3 4 4.55 5.00 TREBELNO 20.10 20.15 4.40 5.15 4 MOKRONOG 19.55 20.30 5.27 .' 10 ŠENTRUPERT 19.43 5.37 14 MIRNA 19.33 5.50 19.20 20 TREBNJE 5.55 19.15 19.15 6.02 25 VEL. LOKA 19.08 6.14 32 VEL. GABER 18.56 6.20 35 RADOHOVA VAS 18.50 6.27 39 ŠENTVID 18.43 6.35 43 IVANČNA GORICA 18.35 * 7.10 74 LJUBLJANA 18.00 S cenami „zamrzile ji tudi potrošnja Ukrep Z1S o »zamrzovanju« cen je marsikje povzročil, da so trgovci začeli zavračati pošiljke prodajalcem, ker nočejo prodajati njihovega blaga v lastno izgubo. V Trebnjem se Dojijo, da bo ukrep še najbolj prizadel potrošnike ker se z zavračanjem pošiljk izbira v trgovinah zmanjšuje, namesto da bi se povečevala. Trgovce je ukrep udaril kot strela z jasnega, saj je zvečine stanje tako zasukal, da bi morali blago prodajati po ceni, ki je občutno manjša od nabavne cene. To pa seveda ne gre, pravijo. Zato so marsikje po 22. marcu povečali cene z utemeljitvijo, da prodajajo zdaj nove artikle. Med tem dražjim blagom je možno najti najrazličnejše srajce, puloverje, otroška oblačila in podobno.. Da bi preprečili tendenco nadaljnjega zviševanja cen, so začeli svojo akcijo inšpektorji. Kontrola je namenjena predvsem tam, kjer so cene začeli zviševati zaradi napačnega razumevanja ukrepov ali pa samovoljno. V odgovor na to trgovci že zavračajo pošiljke, ker nočejo prodajati blaga z izgubo, v skladiščih pa se kopičijo zaloge. Vse to pretežno zato, ker so proizvajalci z ozirom na ukrep še lahko povečali cene, trgovci pa ne. Oglejmo si primer iz ene MERCATORJEVIH prodajaln v trebanjski občini. Nabavna cena za motor PRETIŠ (170 cm3) — dobavitelj SLOVENIJA-AVTO — se je po 22. marcu povečala za 54.000 dinarjev. Po stari nabavni ceni bi moralo vozilo veljati le 6.000 dinarjev več, kot je nabavna cena. V trgovini so za motor formirali prodajno ceno, ki je za več kot 17.000 dinarjev večja od prodajne cene do začetka veljavnosti ukrepa. Teh 17.000 dinarjev pa ne predstavlja nič drugega kot trgovčevo izgubo, če tako vozilo proda kupcu. Novi nabavni ceni za motor PRETIŠ (379.845 din) bi namreč ustrezala prodajna cena 403.470 dinarjev, kar pa je z ukrepom preprečeno. Podobno je ukrep prizadel prodajalce zdravil, le da so lahko tukaj občutnejše posledice. Obvestilo, da trebanjska lekarna ne sme povečati cen, čeprav so se nekatera najpotrebnejša zdravila podražila, je Skupnost lekarniških podjetij Slovenije posla- la 8. aprila. Upravnica lekarne mr. Hillmavrjeva meni, da bi bile posedice blažje, če bi pred prepovedjo prišla kakšna obrazložitev oziroma napoved o »zamrzovanju« cen zdravil. »Prepoved o zvišanju cen je prišla tako iznenada, da trenutno ne najdem rešitve,« je pod vtisom obvestila o »zamrzovanju« cen v trebanjski lekarni rekla mr. Hil-lmayr. »Najbolj smo lekarnarji iznenađeni ob podražitvi zdravil v zagrebški PLIVI, ko je že obveljal ukrep ZIS,« je nadaljevala upravnica trebanjske lekarne, »škatlica phenal-gola velja zdaj 90 dinarjev, mi pa bi jo mogli prodati le za 80 dinarjev, čiste izgube je 10 dinarjev. Phenalgol je zdravilo, ki ga lekarna največ proda — 50 do 80 škatlic dnevno. Tako je tudi z zdravilom thelmin-sirup. Očitno je, da je sklep o podražitvi proizvodnje in prepoved (ustrezno) višjih cen zdravil v prodaji slabo proučen. Upamo, da bodo stanje ublažili z novim, bolj pretehtanim sklepom. Kaj bi bilo, če lekarna ne bi prodajala bolnikom najbolj potrebnih zdravil!? Trenutno stanje resno opozarja, da bi se to lahko zgodilo. Vendar lekarnarji le nismo samo trgovci.« Ukrep o »zamrzovanju« cen, zlasti njegovo izvajanje na kraju samem, je našel svoj odmev pri vseh, ki so zainteresirani za dostopne cene po-trošnega blaga. Zato ukrep ZIS pozdravljajo. Hkrati je poslovna javnost zaskrbljena nad mnogimi nejasnostmi v zvezi s ukrepom, kar bi lahko privedlo do tega, da bi se izbira blaga v trgovini zmanjšala, samo blago pa bilo celo nedostopno potrošnikom. »Vsi pa hočemo, da bi bila trgovina dobro in pestro založena,« je poudaril predsednik občinskega odbora SZDL v Trebnjem Tone 2i-bert v odgovoru na vprašanje, kaj meni o »zamrzovanju« cen. Včasih občina, idaj krajevna skupnost Na zadnjem zboru volivcev na Mirni so zahtevali da je treba čimprej ustanoviti krajevno skupnost. 13 Ivan Gričar, tajnik krajevnega odbora: »Najprej smo računali, da bomo imeli na našem območju dve krajevni skupnosti: eno za Mirno in neposredno okolico, drugo za hribovske vasi s sedežem v Migovici. Ker smo se prepričali, da za dve krajevni skupnosti ne bi imeli niti kadra niti sredstev, smo se volivci odločili za eno krajevno skupnost. Taka bo krajevna skupnost na našem območju s sedežem na Mirni obsegala bivšo mi rensko občino.« gj Bert skuj ca, predsednik KO SZDL: »Pri nas še nismo razčistili vprašanje, kakšno vlogo naj ima krajevna skupnost in kakšne naloge naj opravlja. Po mojem bi moral to povedati njen statut; osnutek statuta že dalj časa pripravljamo. Statut bo tudi povedal, kdo bo financiral dejavnost krajevne skupnosti. Dela bo veliko. Od proračuna ne moremo veliko priča- kovati, ker bodo letos težave. Gospodarske organizacije na Mirni niso na najboljšem, zato tudi do njih ne bomo smeli biti prezahtevni. Zelo zelo veliko je tega, kar kliče po ureditvi in za kar je treba več denarja, kot bi ga lahko zbrali občani sami. Za otroški vrtec se na primer potegujemo leta in leta, pa do zdaj še nismo našli primernega prostora- Po mojem mnenju bi manjša komunalna dela (popravilo električne napeljave, pokopališča in potov) lahko krajevna skupnost sama financirala, to pa le tedaj, če jo bodo občani podprli s samoprispevki. Obeta se nam modernizirana cesta, zato bomo začeli misliti na olepšavo kraja. Turizmu moramo odpreti vsa vrata. V ta namen se obeta kopališče in vikend pri Fužini. Zdaj, ko se se volivci že izrekli za območje krajevne skupnosti, bo moral prijeti za delo iniciativni dobor in pripraviti vse potrebno za ustanovitev.« I. Z. MODNA OBLAČILA bodo stekla v maju? Obrat modnih oblačil v Trebnjem, ki so ga lani začeli smptrno pripravljati za proizvodnjo, bodo predvidoma odprli prve majske dni. Manjka še okoli 30 milijonov dinarjev za strojno opremo, zlasti za stiskalnice tn likal-nice. Več deset gospodinjam, materam in dekletom, ki so jeseni obiskovale šivalne tečaje, je veliko db tega, da bi obrat skoraj odprli in jim tako nudili zaslužek. Matični urad šentrupert Marca ni bilo rojstev izven bolnišnice. — Umrli so: Rozalija Koren, kmetovalka s Homa, 64 let; Jožefa Peterle, užitkarica z Dol. Jesenic, 81 let, in Jožefa Urana, gospodinja z Vrha. 51 let. 7. april-dan 600-letiilce Sončno vreme na dan prve večje slavnosti v okviru praznovanja 600-let-nice ustanovitve Novega mesta je bilo 7. aprila svojevrstna nagrada vsem ki so se trudili Novo mesto karseda ozaljšati. Ob 9. uri so se odborniki občinske skupščine zbrali na slavnostni seji, ki je bila v Domu ljudske pro-svete. Predsednik občinske skupščine Sergij Thoržev-skij je pred slavnostnim govorom pozdravil predsednika republike izvršnega sveta Slovenije in sekretarja Centralnega komiteja ZKS Viktorja Avblja, podpredsednico republiške skupščine Dragico Rome, akademika Božidarja Jakca ter vse ostale ^goste in predstavnike, ki"~so prišli na slavje. V slavnostnem govoru je opisal zgodovinski razvoj Novega mesta od ustanovitve do današnjih dni. Po govoru je prebral pozdravno pismo podpredsednika SFRJ Aleksandra Rankovi- ća pripravljalnemu odboru, v katerem se je tovariš Ranković, ki je prevzel pokroviteljstvo nad 600-letnico Novega mesta, opravičil, ker se proslav 7. aprila zaradi državniških poslov ni mogel osebno udeležiti. Po slavnostni seji občinske skupščine je predsednik Sergij Thorževskij povabil goste in odbornike na ogled razstav v Dolenjski galeriji. Gostje in odborniki so si z zanimanjem več kot erio uro ogledovali razstavo grafik akademika Božidarja Jakca v zgornjih prostorih galerije ter rastavo arhivskih dokumentov novomeške občine v spodnjih galerijskih prostorih. Akademik Božidar Jakac je predsedniku republiškega izvršnega sveta Viktorju Avblju tolmačil nastanek posameznih razstavljenih grafik, s posebnim zanimanjem pa si je tovariš Avbelj ogledoval razstavljene arhivske dokumente v spodnjih Predsednik republiškega izvršnega sveta Viktor Avbelj, jugoslovanski veleposlanik v Tuniziji Niko Šilih in akademik Božidar Jakac v pomenku z znanim partizanskim zdravnikom, Novomeščanom dr. Julčetom Sajetom, pred stavbo nove bolnišnice malo pred otvoritvijo. ZAHVALA SPLOŠNE BOLNIŠNICE Ob dograditvi novega objekta se zahvaljujemo vsem delovnim organizacijam za finančno pomoč, ki so jo prispevale v obliki 1 %> od neto osebnih dohodkov h gradnji novih oddelkov. Skupna tako zbrana sredstva delovnih kolektivov so znašala 18,200.000 din. Prav posebno se zahvaljujemo Komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje Novo mesto, ki je od vsega začetkii podpiral idejo o novogradnji in gradnjo izdatno finančno podprl. SPLOŠNA BC1NSŠNICA NOVO MESTO prostorih in poslušal razlago direktorja Dolenjskega muzeja prof. Janka Jarca. Po ogledu galerije so gostje in odborniki odšli proti stavbi nove bolnišnice na slavnostno otvoritev. Pred stavbo se je medtem že zbrala dokajšnja množica Novomeščanov. Med gosti smo opazili veliko število zdravstvenih delavcev iz vse Slovenije. Najprej je imel pozdravni nagovor ravnatelj novomeške bolnišnice primarij dr. Oton Baje, za njim pa je govoril predsednik oočin-ske skupščine Novo mesto Sergij Thorževskij, ki se je zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli k izgradnji bolnišnice. Nato je sledila predaja ključa predsedniku upravnega odbora bolnišnice dr. Ivu Smrečniku. Predsednik občinske skupščine Sergij Thorževskij mu je predal ključ, nakar se je dr. Ivo Smrečnik v imenu kolektiva bolnišnice in v imenu celotnega področja, kateremu bo bolnišnica služila, prisrčno zahvalil. Sledil je ogled prostorov. Predsednik republiškega izvršnega sveta Viktor Avbelj in ostali visoki gostje so si ogledali nove prostore in poslušali razlago strokovnega osebja. Ena izmed najpomembnejših slovesnosti ob začetku proslavljanja 600-leinice ustanovitve Novega mesta in 20-letnice osvoboditve je bila otvoritev treh novih oddelkov bolnišnice — največja pridobitev naše pokrajine. Na sliki: predsednik občinske skupščine Novo mesto Sergij Thorževskij govori na otvoritveni slavnosti pred vhodom nove bolnišnice. V ozadju stoje (od leve proti desni): predsednik upravnega odbora bolnišnice dr. Ivo Smrečnik, ravnatelj bolnišnice primarij dr. Oton Baje in drugi predstavniki bolnišnice. Bolnišnica je bila odprta za ogled ves dan, množice Novomeščanov in okoliških prebivalcev pa so tega dne občudujoč hodile iz prostora v prostor in si jo ogledovale. Brez dvoma je bolnišnica najlepši spomenik 600-letnici Novega mesta in hkrati s tem najlepše darilo našemu področju, saj bo omilila veliko stisko v dosedanjih prostorih in pomagala k izboljšanju zdravstvene ravni prebivalstva. Mladina novomeške občine, ki v času volitev ne stoji in čaka prekrižanih rok, je začela te dni na sestankih in študijskih skupinah obravnavati zanimiva poglavja iz gradiva V. kongresa ZKS. Do zdaj so kongresno snov že obravnavali dijaki nekaterih novomeških srednjih šol in mladi proizvajalci v nekaterih proizvodnih organizacijah. Gradivo V. kongresa je tudi že obogatilo vsebino razprav v raznih študijskih krožkih novomeškim šol. Dijaki srednje kmetijske šole na Grmu so pričeli na več področjih sodelovati s pripadniki JLA v Pogancih. Imeli so že več medsebojnih športnih tekmovanj, na katerih so se pomerili v namiznem tenisu, odbojki in drugih športih. Do podobnih srečanj bo prišlo tudi med pripadniki JLA in drugimi srednjimi šolami v Novem mestu, zlasti gimnazijo, ki ima razvitih še več področij za sodelovanje. V počastitev G00-letnice Novega mesta in v letu, ko proslavljamo 20 let osvoboditve, bodo osrednje mladinske prireditve v maju, predvsem ob dnevu mladosti. Tako bo športno tekmovanje za pokal IMV, ki ga letos organizira lanski dobitnik učiteljišče. Hkrati z drugimi prireditvami pripravljajo še izlet na Bazo 20, mladinsko parado in svečanosti ob sprejemu štafete mladosti. Na spodbudo občinskega odbora RK je občinski komite ZMS priporočil svojim aktivom in .vsej mladim, da se odzove v humani krvodajalski akciji, će bo akcija uspešna, bo tudi to lep prispevek mladih v jubilejnem letu. Popravek Popravljamo tiskarsko napako v članku »Rudolf IV. — Ustanovitelj« iz zadnje številke našega tednika. Vojvoda Rudolf je bil rojen leta 1339 in ne 1393, kot je bilo pomotoma natisnjeno. Popravlj amo tudi napako v podpisu »Prva stran ustanovnega pisma Novega mesta z dne 7. aprila 1365«, kjer bi moralo stati napisano: Začetek Ferdinandove potrdi Ive pravic iz ustanovnega pisma Novega mesta. Slika prikazuje torej odlomek iz pisma, ki potrjuje pravice, katere so bile mestu z ustanovnim pismom podeljene. Popravljamo tudi tiskarskj Z gosti ob otvoritvi Dobro razpoloženi predsednik republiškega izvršnega sveta Slovenije Viktor Avbelj se rokuje*s pomočnikom ravnatelja novomeške bolnišnice Jožetom Pe-koljem po prihodu pred stavbo nove bolnišnice malo pred otvoritvijo Občinski odborniki in gostje si ogledujejo glavno operacijsko dvorano v novem kirurškem oddelku (foto: Polde Grahek) napako v 'zadnji besedi pod. listka na 3. strani »Iz pretelk. lih stoletij Novega mesta«, kjer mora biti pravilno zapisano » . .kasneje prizidanim prezbiteri jem.« Bralce prosimo, da oprostijo tudi drugim manjšim tiskarskim napakam, do katerih prihaja brez krivde -uredništva. UREDNIŠTVO I J8L B nBr 1 I Rna________ 2 Ta razmeroma skromna samostanska posest in morda ob njej nič manj skromna vasica z imenom Gradec ni mogla bi"i zametek bodoče mestne naselbine, ker pač ni imela take funkcije kot npr. gradovi, t>b katerih so v onih časih nekatere mestne naselbine kot npr. Črnomelj nastajale. Vzrok nastanka mesta je treba iskati drugje in v novomeškem primeru je to volja tafcratoega avstrijskega vojvode Rudolfa IV., ki je v Slovenski Marki, kot se je takrat imenoval pretežni del Dolenjske, potreboval za utrditev svo jo moči, mesto, ki bo postalo gospodarsko, obrtniško in trgovsko središče te pokrajine. Dvoje takih starejših središč na Dolenjskem, frajzinški Otok ob Kri:i nasproti Dobrave in niže na Krki ležeča španhajmska Kostanjevica se nista nikoli mogli povzpeti do večje veljave. Zato je vojvoda Rudolf zasnoval na dobro za- varovanem okljuku ob srednji Krki in zemljepisno nekako sredi Slovenske Marke ležeče Novo mesto in ga poi-mr/.ioval po svojem imenu in mu 7. aprila 1365 podpisal ustanovno pismo. Novo mesto, že po naravi zavarovano na treh straneh s skalnatimi do 15 r.. visokimi, strmo proti Krki padajočimi bregovi, je kmalu dobilo tudi svoje obzidje, katerega ostanki so deloma še danes dobro vidni. Mesto je kmalu postalo novo gospodarsko središče ob Krki, kjer se je križala važna trgovska pot iz Hrvatske proti Ljubljani z ono v smeri proti morju. To, po čemer so se mestne naselbine predvsem ločile od ostalih trgov in vasi, so bile v prvi vrsti razne predpravi-ce, ki so jih uživali meščani: osebna, svobodna, mestna samouprava in lastno sodstvo z. voljenim in pb deželnem knezu potrjenim sodnikom, sejmske pravice ir pravo trgovanja, obenem pa tudi predpravice, da so se potujoči trgovci morali ustavljati v mestih in najprej meščanom ponuditi blago na prodaj itd. Te pravice so spočetka podeljevali kar ustno (npr. Kostanjevici), ko pa se je sčasoma mestno pravo izoblikovalo v stalno in popolno formulo, so nove mestne naselbine dobile svoje pravo v celoti z ustanovno listino kot npr. Novo mesto. V vedno nemirnejših časih od XIV. stoletja dalje je postalo važen znak mestne naselbine tudi mestno obzidje, mesto pa je poleg trgovsko-obrtnega pomena dobilo še poseben . vojaško-obrambni značaj. Ravno ti vojaško-obrambni oziri pa so tuđi v XV. stoletju (zaradi vedno večje turške nevarnosti) pripomogli nekaterim trgom do mest- nega obzidja — in mestnih pravic. Najvažnejši med temi privilegiji so bili ravno oni, s katerimi so bili mestnim naselbinam podeljeni letni sejmi. Zakaj s tem, da je naselje dobilo po enega ali več sejmov, mu je bila podeljena tudi pravica nadzorstva nad tržnim mirom, v kateri je bila vključena pravica izvrševanja nižjega sodstva, s čimer je pojem mesto dobil tudi svojo pravno vsebino in pomen. V mestih pa so se naseljevali razni obrtniki in trgovci, katerim se je pridružil tudi ta ali oni plemič, ki pa se obenem z mestno duhovščino seveda ni bavil z meščanskim pridobitnim delom, t.j. s trgovanjem in z obrtjo. Na osvobajajoča mostna tla so jaribežali gotovo tudi mnogi hesvobodni okoličani, ki so večinoma kot dninarji, kajžar-ji, tovorniki, hlapci in podobno bili gospodarsko odvisni od drugih slojev in tako tvorili mestni proletariat. Tedanji meščani so se seveda morali baviti tudi z obdelovanjem polja, vendar si je mesto skušalo zagotoviti zadosten pritok poljedelskih pridelkov iz okolice, za katere so okoličani prejemali izdelke novomeških obrtnikov. Ta izmenjava blaga pa je bila precej ovirana po obrtni produkciji kmetov in z izdelki obrtnikov. V trgovini pa so se morali takratni meščani trdo boriti proti prekupčevanju, t.j. trgovanju kmetov, ki so končno smeli kupčeva-ti le s poljskimi pridelki, z živino, izdelki domače obrti, vinom in s soljo. Ravno ta kmetska konkurenca v trgovini je predvsem kriva, da se niti Novo mesto niti ostala dolenjska mesta niso mogla kaj prida povzdigniti, čeprav je bila samo meščanom pridržana pravica trgovanja zlasti z boljšimi tkaninami, kolonialnim ali takrat imenovanim beneškim blagom in po večini tudi z domačim in s tujim železom. Vse trgovanje pa je dosegr.lo svoj vrh ob glavnih letnih sejmih, ki so bili mestom s posebnimi listinami podeljeni in so morali biti po vsakokratnem novem vladarju iznova potrjeni. Nad vsemi pravicami mesta, nad varnostjo meščanov in njih premoženja in varnostjo vseh, ki so so udeleževali sejmov, je čuval od meščanov izvoljoni in od vi-cedoma (zastopnika vladarja) potrjeni mestni sodnik. Novomeškemu sodniku je stal ob strani dvanajstčlanski notranji in štiriindvajset članski zunanji svet, poleg tega pa še tako imenovana »občina«, sestavljena iz 48 meščanov. Pisarniške in blagajniške posle sta opravljala mestni pisar in mestni blagajnik. Sodna oblast mestnega sodnika ni bila omejena samo na mesto, ampak je obsegala ves okoliš na levem bregu Krke od če.šče vasi in Prečne preko Kala, Daljnega vrha, Ždinje vasi in Trške gore do potoka Lešnice pod Starim gradomr in ob njera zopet do Krke. S socialnimi delavci za mum mizo Velike spremembe v naši družbi in družini ter pospešen tempo življenja so terjali nove oblike socialnega dela in strokovno opravljanje socialne službe. Prvi korak je bil na našem področju storjen z ustanovitvijo Centra za socialno delo v Novem mestu, leta 1962. Od tedaj do danes je center posvečal vso pozornost zlasti zbiranju dokumentacij, izdelavi poročil in predlogov za izboljšanje socialne službe. Uspehi takega dela se že kažejo v povečani skrbi družbe za človeka. — Kljub vsem prizadevanjem pa se socialna problematika množi iz dneva v dan. Z namenom, da bi širšo javnost seznanili z dosedanjim delom in načrti novomeškega centra, smo organizirali s socialnimi delavci razgovor za okroglo mizo. lahko pomagale predvsem krajevne skupnosti, mi pa jih bomo skušali za tako delo usposobiti. — V varstvo otrok in mladine sodijo rejništvo, posvojitve, nezakonska rojstva, kategorizacija otrok; katera teh dejavnosti zasluži največjo pozornost družbe in čemu? Darja Podbevšek: — Vse te dejavnost so samo ena izmed oblik družbenega varstva, so pa vse enako pomembne in jih ne moremo ločevati. Leta 1960 je izšel Zakon o rejništvu, vse od takrat do lani pa nismo ugotavljali, kako žive otroci v reji. S pomočjo ankete in kasnejše analize smo ugotovili, da je v pogodbeni reji 33 otrok, mnogo otrok pa dajo starši sami k tujim družinam. To — Lani so se materialni pogoji socialnih podpiran-cev precej izboljšali, kljub temu pa prejemajo ti občani še vedno premalo sredstev za dostojno življenje. Ali nameravate letos zaradi podražitve življenjskih stroškov podpore še zvišati in za koliko? Viktor Bartolj: — Na območju naše občine prejema Okoli IGO ljudi družbeno po-tooč, razen tega dobe mno-& občani samo občasno podporo v denarju ali blagu. V Prvi polovici leta 1964 je bilo Povprečje socialnih podpor 3-300 din, v drugi polovici le-*a so bile podpore zvišane na 5-400 din. S to številko nismo zadovoljni mi, ki se s social-^mi problemi ukvarjamo, še *nanj pa občani, katerim Predstavlja ta vsota sredstva 2a preživljanje. V letošnjem tetu zaadaj ne kaže, da bi Podpore še zvišali. Nameravamo pa obravnavati vsak socialni primer posebej in zvišati podpore tistim, ki so najbolj potrebni. Vsekakor pa bomo morali več plačevati za rejnine v tujih družinah, tako za otroke kot za ostarele ljudi. — V zadnjih letih postajajo ostareli občani problem socialne službe; kako ga boste reševali v prihodnja? Viktor Bartolj: — Število starih in onemoglih se naglo yeča, saj imamo v novomeški občini že nad 14 odstotkov prebivalcev, starih nad 60 let. Mladina s podeželja odhaja, stari pa ostajajo sami brez sredstev za preživljanje. Mnogo starejših občanov že prejema tako ali drugačno družbeno pomoč. Po naši °ceni je nepreskrbljenih starih ljudi v občini le še 5—8 °dst. Ker nimamo za ostarele nobene varstvene ustanove v domači občim in ker so Vedno večje potrebe, postaja gradnja doma upokojencev Vedno bolj nujna. Za ostarele starše imajo danes kaj malo čuta lastni otroci, zato jih Vedno več išče družbeno po-*&oč. Ostarelim občanom bi kdaj posebno nagrado za svoje delo. Marija Prah: — V našem delovnem programu je zapisano, da bomo kategorizacijo otrok, motenih v duševnem razvoju, letos končali. Za te namene pa je sredstev manj kot smo računali, ker bodo strokovnjaki iz komisije podražili svoje usluge. Tako bo za kategorizacijo prav vseh 300 otrok zmanjkalo denarja. Premalo sredstev je tudi za habilitacijo že kategoriziranih otrok. Marsikdo bo moral leto dni ostati doma, namosto da bi ga poslali v posebno šolo ali zavod. Problem zase je pomanjkanje ustreznih šol in zavodov za umsko in telesno prizadete otroke. Novomeška posebna šola je že davno premajhna, zavodi za najteže duševno Novomeški turistični teden V počastitev 600-leinice Novega mesta organizira turistično društvo TURISTIČNI TEDEN od 23. do 30. aprila Ta akcija turističnega društva naj bi zaključila zadnje priprave na turistično sezono v našem mestu. Društvo zato naproša vse hišne svete, zasebne lastnike hiš, podjetja in ustanove, da urede zunanjost objektov in okrase okna z zelenjem. Še posebej pa je v tem času treba urediti trgovske in druge izložbe. Društvo bo spodbudilo vsa trgovska podjetja in poslovalnice, naj se zavzamejo za izložbe, ki jih bo posebna komisija po 1. maju ocenila in nagradila najpri-zadnevnejše kolektive. Najlepše in najslabše izložbe bodo fotografirali in posnetke objavili v časopisih. Mimo olepšave mesta pa bo društvo 23. aprila ob 20.00 zvečer predstavilo Novomeščanom ansambel narodnih plesov iz Banja Luke s kvalitetno prireditvijo »S pesmijo in plesom po Jugoslaviji«. V nedeljo 25. aprila bo bo 11. uri promenadni koncert na Glavnem trgu. P. N. — V vedno več družinah nastaja razkroj; kateri so glavni vzroki za nesoglasja v družinah v naših krajih? I Marinka Mraček: — Zakon-I ci zapuščajo družino na na-1 šem področju največ zaradi i grobega ravnanja, prešuštvo-I vanja ali nepremagljivega so-1 vraštva, ki ima za posledico 1 stalno fizično obračunavanje. 1 Lani smo v ločitvah zakon-I skih zvez dosegli rekord, saj I je bilo na območju naše ob-I čine 40 razvez v družinah z I otroki, kolikor jih ni bilo I prej v več letih skupaj. Ce I ima razveza zakona na eni I strani ugodne posledice za I zakonca, ima na drugi strani 1 več senčnih strani, kar zade-I va otroke. Ugotavljamo nam-| reč, da so otroci iz razveza-| nih zakonov prikrajšani ne I samo v ljubezni obeh rodite-1 ljev, temveč tudi v materialni nem in vzgojnem pogledu. — Ali se vaša socialna služba s tem stanjem zadovoljuje? Kaj nameravate ukreniti, da bi se v bodoče število razvez ne večalo? Marinka Mraček: — V letošnjem delovnem programu imamo ustanovitev zakonske posvetovalnice, a zanjo nimamo potrebnih strokovnjakov. Skušali pa bomo ustanoviti vsaj. komisijo za družbeno neprilagojene osebe, ki bo obravnavala alkoholike, kajti mnogo družin gre narazen prav zaradi alkohola. — Skrbništva še niste omenili; morda v tej dejavnosti ni posebne problematike? Anica Jenko: — Skrbniška služba je doslej posvečala pozornost predvsem premoženju ljudi pod varstvom. Morali pa bi bolj skrbeti za ljudi same, pri mladoletnih osebah za vzgojo in njihovo šolanje. Morali bi jim nuditi pomoč pri usmerjanju v poklice, o čemer do zdaj skoro-da ni bilo govora. Skušali bomo narediti vsaj to, da se bomo bolj zanimali za razmere, v katerih žive starejši pod skrbništvom, za njihovo zdravstveno stanje, ker so to predvsem duševno bolni ljudje, ki si sami ne znajo pomagati. — S kolikimi sredstvi je socialna služba raspolagala lani, koliko bi jih potrebovali letos za najnujnejše potrebe in koliko jih bo v resnici dobila po predvidevanjih v občinskem proračunu? Viktor Bartolj: — Za splošno varstvo je bilo lani porabljenih 43 milijonov dinarjev, ob koncu leta je ostalo še za okoli 3 milijone dinarjev neplačanih računov. Predlog proračuna za letošnje leto znaša okoli 25 odstotkov sredstev več kot lani. če ne bi hkrati s tolikšnim povečanjem sredstev nastopila podražitev življenjskih stroškov, bi to pomenilo velik napredek, tako pa se bojimo, da posebnih sprememb ne bo opaziti. Pri tej vsoti niso vštete priznavalnine za borce in aktiviste, namenski znesek v sklad za otroško varstvo in tudi ne negospodarske investicije v socialne namene. — Pravite, da bo letos sredstev za vse potrebe premalo; zato bodo verjetno nekatere dejavnosti prikrajšane. Kje boste šte-dili? Viktor Bartolj: — Ne glede na sredstva ne bo mogoče štediti pri tistih občanih, ki jim socialna podpora pomeni edini vir sredstev za preživljanje. PrivarčevaU bomo lahko le na ta način, da bomo manj ljudi pošiljali v razne vzgojne in socialne zavode, kjer so oskrbnine silno drage. Vse bolj se bomo morali posluževati rejniških družin za oddajo otrok in ostalih občanov. — Katere načrte boste skušali letos predvsem uresničiti? Viktor Bartolj: — Osnova za naše delo je letni program centra, prioritetni red pa bi imele naslednje naloge: temeljita analiza o ostarelih občanih, ker na tem področju v preventivi doslej nismo prav nič narediiili. Na osnovi analize bo mogoče izdelati perspektivni plan razvoja na tem področju, na podoben način, kot smo lani obdelali otroško varstvo in zatem sestavili perspektivni načrt razvoja za dobo od 1965—1970. Druga najvažnejša naloga je kategorizacija duševno in telesno prizadetih otrok. Okoli 300 takih otrok komisija sploh še ni pregledala, zato si bomo »Polžek« je zavit, igre bo konec ... Takole teče včasih telovadna ura na prostem v Šentjerneju prizadevali, da bi letos vsaj to naredili. Marija Prah: — Izdelali bomo obširno poročilo o družbeno neprilagojeni mladini s posebnim poudarkom na mladoletnike, katerim je bil izrečen vzgojni ukrep skrbstvenega organa ali staršev. To zavoljo tega, ker poteka že četrto leto od sprejetja noveliranega kazenskega zakona, po katerem so začeli izvajati tovrstne ukrepe. Zdaj bi morali pregledati uspehe in pomanjkljivosti dela na tem področju. V programu imamo tudi ustanovitev disciplinskega centra, s pogojem, da bomo zanj dobili ustrezne strokovnjake. Marinka Mraček: — Temeljito bomo obdelali vprašanje družbene prehrane v občini. Ugotovili smo, da je sedanja prehrana delavcev nezadostna in v večini kolektivov neprimerna. Poiskali bomo vse vzroke in ugotovili, kakšne posledice ima vse to za delavce in storilnost v kolektivih. Družbeno prehrano imamo organizirano v enem obratu. Jedilnica je polno zase- dena, zmogljivosti kuhinje pa ne, zato bi jo lahko uporabljali še drugi kolektivi. Anica Janko: — Letos bomo naredili tudi analizo o stanju skrbništva. To področje je bilo doslej zanemarjeno in če hočemo doseči napredek, moramo skrbništvo najprej strokovno obdelati. Potrebno je uvesti nadzorstvo nad otrok! v črni reji, ker je vprašanje, če jih tam ne izkoriščajo kot delovno silo. Viktor Bartolj: — Predvidevamo še posvetovanja, programirano delo s socialnimi komisijami pri krajevnih skupnostih, pri šolah in v delovnih organizacijah. Pripravili bomo nekaj seminarjev za vodstva socialnih komisij, za rejnike in seminar za skrbnike. Ob koncu bi dodal še da naš center opravlja področju socialne službe rho strokovno delo, vnaprej določeno po programu, medtem ko gredo vsa izplačila v socialne namene preko oddelka za družbene službe občine. RIA BAČER to, na sa- »Povsod po terenu imamo dobre, predane mladince — čudno se mi zdi, da jih ne znamo poiskati in jih usmeriti v politično delo. V sodelovanju med našimi organizacijami se nikakor ne znajdemo, in čeprav smo prav komunisti v prvi vrsti odgovorni za te stvari, se Se danes nismo vživeli vanje,« je med drugim dejal Zvone Pere v razgovoru na torkovem posvetovanju predsednikov mladinskih aktivov, sekretarjev osnovnih organizacij ZK in predsednikov krajevnih organizacij SZDL v Sindikalnem domu v Novem mestu. Namen posvetovanja je bil postaviti temelje za boljše sodelovanje med temi organizacijami, ki so bile do sedaj često preveč zaprte v svoj ozek krog ali pa so si celo nasprotovale. Tudi mladina se želi politično udejstvovati, saj njihova organizacija ni poklicana samo za organizacijo akcij in proslav, so poudarili mladi udeleženci posvetovanja. Zveza mladine neposredno vzgaja pruizv«jalca, upravljatcc in bodoče poljube d«l»vce. O. »c bodo izknSmrjit tako m»u> posvečali njihovraiu r*r»oJ», b* težko najti sploh koga, ki bi bil sposoben samostojno prevzeti tc dolžnosti iz rok starejših. Govorili so tudi o neposrednih težareh in pomanjkijl»Oftih pri vzgoji mladine ter na koncu Ugotovili, da se m»rajo —-dl komunisti bolj sprr*»o jirftag'l^ti današnjemu razvoiu in p>»r«»jra», v katerih živim*. Njihova naloga je sklepe s tega posvetovanja prenesti v svoje organizacija ter bolj prizadeto prisluhniti težnjam mladih ljudi. m. OBVEŠČAMO vse cenjene potrošnike kruha in peciva, da bo PRODAJALNA KRUHA na Glavnem trgu štev. 10 zaradi čiščenja lokala ZflPRTU OD 20. DO 25. fiPMLfl 1965 V tem času bodo odprte non-stop proda jalne v Kan-diji in na Cesti herojev pri osnovni šoli. Kruh boste dobili tudi v samopostrežni trgovini. Potrošnike prosimo, da sprejmejo gornje obvestilo z razumevanjem na znanje. KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJE Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Marija šivak, Bojan Florjan-čič, člana kolektiva Krke — tovarne zdravil Novo mesto; Viktorija Košir, gospodinja iz Dolnje Straže; Stane Marinčič, posestnik iz Skocjana; Ana Mcsojcdnik, gospodinja iz Spodnjega Lakenca; Julka Anderlič, gospodinja iz Zour; Marija Mrgole, gospodinja iz Prečne; Janez Mrgole, član kolektiva G. O. Mokronog; Lia Kos, članica kolektiva PoŠta Smarjeta; Antonija Mesojednik, gospodinja iz Spodnjega Lakenca; Antonija Per, gospodinja iz Orešja; Alojzija Obštetar, delavka iz Brezovice; Angela Radovan, član kolektiva Merkator poslovalnica Otočec; Slavka Radovan, delavka iz Dolnjega Gričevja; Janez Gazvoda, član kolektiva Ela Novo mesto; Joža Kolenc, Joža Novak, Joža Petelin, Ljuba Čečelič, Marjan Turk, Marija Kopic, Marija Kon-da. Vera Turk, člani kolektiva Novoteks Novo mesto; čedo Nego-vanovič, član kolektiva IMV Novo mesto Ue tarnajte, da iz vaše občine ni dovoij člankov v komunskem glasilu! Raje se odločite in napišite primeren prispevek, ki bo koristil vsem Popoldne so šli domov iz šole v Orehovici, pa so si v Cerovem logu oprali roke v potočku, ki teče skozi vasico ... Vsakdanja pot iz podgorjanskih vasi v šolo iim ie nravo vesel ie! smatramo za takozvano črno rejo, ki na našem področju še m raziskana. Zanimivo je, da imamo na voljo kar 30 novih rejniških družin, a največ s podeželja, kar nam povsem ne ustreza. Med rejniki je nekaj res požrtvovalnih, zato bi bilo prav, če bi tudi izredno dobri rejniki dobili kdaj pa motene otroke pa so vsi polno zasedeni. Marinka Mraček: — V to področje sodijo tudi nezakonska rojstva. Zanimivo je, da je zadnje leto število nezakonskih rojstev upadlo, medtem ko število splavov narašča, šola za življenje bi bila nujno potrebna mladim dekletom in fantom v kolektivih, zato z njo ne bi smeli odlašati. Zaostriti pa bi morah plačevanje preživnin. Nezakonskim očetom bi morah bolj stopati na prste in postaviti preživnine na ekonomsko osnovo. Mar bom§ Mili po meso ¥ Ljubljano? Začasne ukrepe o zamrz-njenju cen, od katerih so v glavnem izvzeti samo kmetijski proizvodi v prodaji in nakupu na debelo ter nekatere gostinske usluge, so potrošniki z veseljem pozdravili. Tudi trgovina na drobno je pravilno razumela prizadevanje naših gospodarstvenikov za rešitev težkega gospodarskega položaja in uravnovešeno e cen na tržišču. Težje je v trgovini na debelo, ker so na primer proizvajalci cementa, stekla, umetnih gnojil in drugih izdelkov dobili odobritev za povišanje proizvodnih cen tik pred usodnim 22. marcem, čeprav je bil namen tega odloka, med drugim, tudi izloči >i posrednike med proizvajalci in trgovino na drobno, ki pri preprodaji z lepim zaslužkom blaga večkrat niti videli niso, zdaj podjetja na debelo mrzlično iščejo izhod iz zagate. Ah bo ta v združevanju manjših in manj trdnih podjetij, ali v prilagajanju na stare cene in pokrivanju izgub iz rezervnih skladov, še ni mogoče reči. Marsikoga bo najbrž pobralo ... Tako so ugotovili na 17. seji izvršnega odbora občinske Socialistične zveze, kateri so prisostvovali tudi člani občinskega sindikalnega sveta in predstavniki Občinske skupščine. Proizvodne organizacije že pošiljajo prve signale o umiku na stare cene, tako MEB-LO iz Nove gorice, ELA, KRKA in druge. Tudi MERCA-TOR je znižal nekatere cene. Najpogostnejša rešitev bo najbrž v neposrednih stikih med proizvajalci in trgovino na drobno. Odlok o zcmrzrcjcnju cen j o dobrodošel, ker se realni osebni prejemki v primerjavi z lanskim letom niso bistveno dvignili - »Biti ali ne Wtl!« za grcsiste - Tržna inšpekcija ima posne roke dela - Kaj bo z novomeško MESARIJO? Tržna inšpekcija nadzira cene v občini in bi do 25. marca neupravičeno pridobljeno razliko pri trgovinah, ki ne upoštevajo odloka o zamrznje-nju zaplenila, po tem dnevu pa kršitelje predlaga tudi za denarno kaznovanje. Nobena trgovina ne more zadrževati nabavljenega blaga v skladišču in čakati ugodnejšega vetra, ker ga je po uredbi o trgovanju dolžna prodati- Tako se kupcem vsaj za začetek ni bati, da bi ne mogli dobiti nekaterih proizvodov v trgovinah, kjer sicer kupujejo. V težjem položaju je novomeška MESARIJA, ki je na pritisk potrošnikov in občinske skupščine umetno zadrževala cene govejemu in telečjemu mesu za 15 do 30 in več odstotkov nižje kot je meso staio v drugih krajih Slovenije, Ker cen niso povišali pred 22. marcem, govedo pa je iz dneva v dan dražje, za MESARIJO res ni rešitve, če zvezni organ za cene ne bo dovolil izjemne prilagoditve cen novomeškega mesa republiškemu povprečju. Vse kaže, da bomo morda celo ostali brez mesa in mesarije, čeprav sta si pOdjstje in občinska skupščina kar najbolj prizadevala ustreči potrošnikom. Borci bodo tudi letos na oddihu v Bonfoloh pri Puli Okrajni odbor ZZB Ljubljana bo tudi letos organiziral v svojem domu v Banjolah pri Puli letovanje za člane ZB in njihove družine od 1. junija do konca septembra. Letovanja bodo trajala po 10 dni. Za člane ZB Novo mesto je rezerviranih 12 ležišč v dveh stavbah. Za letovanje v juniju se morajo prijaviti do konca aprila, za julij, avgust in september pa do 1. junija pri občinskem odboru ZB NOV, kjer bodo dobili tudi "5 I Novomeška kronika H REFLEKTORJI BODO UGASNILI pred rotovžem in na Kapit-lju, ker so stroški vsakodnevnega osvetljevanja za občinski proračun prehudi. Luči, ki so priključene na mestno razsvetljavo, pa bodo §o vedno razsvetljevale oba spomenika in napis na hribu pri Rago vem logu. Novomeščani in gostje bodo prav gotovo razočarani, saj je osvetljevanje mesta mimo slavnostnega razpoloženja tudi turistična privlačnost. Ali ne bi bilo mogoče urediti, da bi bili obe zgradbi razsvetljeni vsaj do 11. ure zvečer? m PLOČNIK PRED TOVARNO KRKA bo, kot obljubljajo na občini, popravljen še pred 1. majem. Potem pride na vrsto še vrt pred Industrijo obutve in nekatere druge novomeške »posebnosti«. ■ ČEZ NOVI MOST NA LOKI se že marljivo vozijo mopedisti ln kolesarji, čeprav napis pred mostom razločno opozarja, da to ni dovoljeno. Postaviti miličnika za ves dan pred most, da bo preganjal neposlušneže, bi se najbrž ne izplačalo, kolov pa tudi nI mogoče zabati tako, da bi mimo njih še vedno lahko prišle mamice z otroškimi vozički. VEČ KOT 80 KAMIONOV SMETI je zvozilo v pripravah na 600 letnico mesta iz ožjega mestnega okoliša novomeško komunalno podjetje. Priznati je treba, da je bilo mesto 7. aprila čisto kot malokdaj in ozaljšano kot prava nevesta. Dvoje si želimo: da bi bila 600 letnica vsako leto ali pa, da bi meščani bolj spoštovali snago in odlagali smeti samo na za to določenih prostorih! H TRŽNICA JE BILA pretekli ponedeljek tako založena, da so se kupci prerivali med stojnicami. Ugodno vreme je številnim vrtič-karjem naklonilo že precej zelenjave, posebno solate, kar vse gre prav dobro v promet. Cene: solata berivka 100 din merica, rdeči radič 60 din merica, zeleni radič 50 din merica, regrat 50 din merica, motovileč 70 din merica, smetana v skodelicah 140 din, sirčki 360 din kg, krompir 50 din kg, jabolka 150 din kg, čebula 90 din kg, jajca 35 din. Posebno veliko Je bilo izbire med semeni in sadikami. m GIBANJE PREBIVALSTVA: rodile so: Angela Brajer iz Kidričevega trga 2 — deklico, Marija Kastelic s Ceste komandanta Staneta 10 — Aljo, Elizabeta Mušet i? Kristanove 19 — deklico, Hermina Vukoslavovič iz Jerebove 0 — dečka. — Poročila sta se: Ivan Ma-rinič, uslužbenec iz Šmihelske ceste 6, in Marija Zelič, delavka te Šmihelske ceste. — Umrla sta: Alojz Banič, upokojenec iz Trdinove 28, star 86 let, ln Karolina Mejak, upokojenka iz Citalniške ulice 2, stara 89 let. Za 480 din umazana »gospa«... Bilo je ie dni v samopostrežni zelenjavni trgovini na Glavnem trgu. Ena izmed prodajalk je opazila, kako je ena izmed nakupo-valk dala v žep plašča dva zavitka popra in dve jušni kocki, malo kasneje pa je smuknila pod solato v svoji- košarici še dve ribji konzervi. Z visoko dvignjeno glavo sije pomikala proti blagajni, v roki pa jc »uradno držala« samo listek za kupljeno solato za 100 dinarjev. Pri blagajii je ponudila slotak in listek uslužbenki, blagajničarka pa jo Je povabila, naj pokaže le drugo blago. Seveda: globoka »uža. Ijcnost«, dolg nos, zafrkljivi odgovori, ko pa jc posredoval neki moški v službeni uniformi, je »ima gospa« zmetala na pult blagajne, kar je imela ukradenega bla.^a il žepa in izpod solate, pri tem pa je jezno poiskala v svoji denarnici še pettisočak in začela mahati z njim po zraku: »Saj som hotela vse plačati . . .« Jezno je gledala po trgovini, zabrusila prodajalkam v obraz »So še druge trgovine v Novem mestu!« in odvihrala iz tr- govine ... V vsej tej zmedi ni plačala niti solate za 100 dinarjev! Tako se je naša »fina gospa« umazala za borih 482 dinarjev, kolikor namreč stane nakradeno blago. Zal ji je uspelo izkoristiti gnečo in razburjenje v trgovini in jo je topot poceni odnesla . . . Naslednji dan je poskusila drobno tatvino ženica, ki jo prodajalke že dolgo poznajo, da se jc rado prime kaj takega, kar ni nje no! Pri blagajni se ji vedno strašansko mudi in kar vnaprej že po ve, da »se boji za otroka, da ji u,-hi utonil na Glavnem trgu!« — Nekaj dni pred tem so izročili mi ličnlku dekle, ki je tudi vzelo nekaj blaga, ga skrilo in hotelo utajiti. Nič ne pomaga: tatice in tatove bo treba objavljati v - časniku s polnimi imeni, pa naj imajo kakršnekoli zveze ali izgovore. Saj ne kradejo samo uslužbenkam samopostrežnih trgovin od ujihovih osebnih dohodkov — kradejo vsej skupnosti! prijavnice in pojasnila. Tudi letos bo naš odbor prispeval po 200 din na dan za vsakega člana. Vsi, ki bi želeli letovati v Banjolah, naj se čimprej prijavijo! Želimo, da bi v juliju in avgustu odstopili mesto članom s šoloobveznimi otroki ter se prijavljali za junij in september, ko je tudi letovanje cenejše. -mrt- Predsednik občinske skupščine Sergij Thorževskij je nato priporočil prisotnim pravilno razumevanje in tolmačenje ukrepov o zamrznje-nju cen, ki bodo veljali v današnjem gospodarskem položaju vsaj nekaj mesecev. Govoril je tudi o omejevanju proračunske potrošnje in upadanju proizvodnje v prvih mesecih letošnjega leta zaradi pomanjkanja reprodukcijskih surovin. Najbolj so prizadeta podjetja NOVO TEKS, IMV, ELA in druga. Izvršni odbor in sindikalni svet sta razpravljala še o nedeljskih volitvah in o proslavi ob obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte 27. aprila. M. MOŠKON Kdo bo postavil črpalko v Suhi krajini? Nenehno naraščanje prometa po slikoviti dolini zgornje Krke narekuje gradnjo bencinske črpalke in mehanične delavnice v Sulii krajini- To so predlagali volivci na zborih in sestankih v Žužemberku in na Dvoru, vendar podjetje PETROL do sedaj še ni pokazalo zanimanja za ta objekt. Volivci menijo, da bo treba navezati stike s podjetjem CROATIA PETROL v Zagrebu, za mehanično delavnico pa pridobiti zasebnega obrtnika, če nobeno podjetje ne bo pripravljeno odpreti servisa v Suhi krajini. S. M. V Toplicah: stare, a še vedno pereče ugotovitve 2. aprila je imelo občni zbor Turistično društvo v Dolenjskih Toplicah. Lepa udeležba članstva je ponoven dokaz, da se ljudje zavedajo pomembnosti turizma. Po poročilih društvenih funkcionarjev, ki so pohvalili delo društva v preteklem obdobju, poslovanje v turističnem uradu ter zanimanje domačinov za oddajanje tuj- Dve iz Straže 0 Prosvetno društvo Svoboda namerava deloma z lastnimi sredstvi, deloma s pomočjo krajevnih gospodarskih organizacij preurediti oder v zadružni dvorani in kupiti novo kino aparaturo. Računajo, da bodo potrebna dela še letos opravljena. £ V Straži imajo zobno ambulanto, kompletno opremljeno, vendar ni izkoriščena, ker ni zobozdravnika. Občani izubljajo precej delovnega časa, ker si hodijo popravljat zobe v novomeško zobno ambulanto. Razen tega si Stražani žele še zdravnika splošne prakse, ki bi vsak dan sprejemal bolnike. Zdravnika sicer imajo, delijo pa si ga s Toplicam, zato je ambulanta splošne prakse odprta samo vsak drugi dan. Zdravnik je z delom zelo obremenjen v obeh ambulantah, poleg vsega pa opravlja še obiske na domu. Borac : Gimnazija 6:6 V prijateljski tekmi v malem nogometu sta se ekipi Borca ln gimnazije razšli z neodločenim rezultatom 6:6. Nogometaši iz JLA so povedli z 2:0, gimnazijci so preko Stokanoviča Izenačili na 2:2, Kranjc je dal še tretji gol ln po avto golu so gimnazijci vodili s 4:2. Ko so vsi pričakovali njihovo zmago, je Borac v zadnjih minutah dosegel dva gola. V podaljšku so gimnazijci po zaslugi Kavščka dosegli peti gol, nasprotniki pa so hitro izenačili. Pri tem golu sta se poškodovala vratar gimnazijcev in napadalec gostov. Do konca tekme sta obe ekipi dosegli še po en gol. Zadnjega je dosegel Kranjc tik pred koncem. Rezultat odgovarja poteku te dramatične tekme. Matični urad Dol. Toplice Marca ni bilo rojstev, niti porok. — Umrli so: Franc Poglajen, kmet z Uršnih sel, 83 let; Lovro Zupane, pekovski mojster iz Dol. Toplic, 82 let; Franc Markovič, poljski delavec z Gor. Polja, 59 let, in Neža Bukovec, upokojenka z Gor Gradišča, 84 let. skih sob, se je razvila živahna razprava, v kateri so sodelovali skoro vsi navzoči. Topličani menijo, da bi morali čimprej urediti cestno razsvet: ljavo, poskrbeti za večjo čistočo v naselju, urediti slabe ceste in primerno igrišče za otroke, da se ne bi podili po ulicah in delali škodo v nasadih. Predlagali in svetovali so še to ln ono, vendar bo o vsem sklepal odbor, če bo količkaj možnosti, bodo vse predloge in nasvete tudi upoštevali. Predlagane člane novega odbora je občni zbor soglasno sprejel, hkrati pa novemu odboru zaželel mnogo uspehov pri delu za nadaljnji razvoj turizma v Dol. Toplicah. D. G. Regulacijski načrt Novega mesta iz leta 1929. V petintridesetih letih se mar:;ikaj spremeni, kajne? Boste tokrat pri spremembah sodelovali tudi vi? -AH vas zanima, kakšno bo M ovo mest© hi pet, deset aH tricv ' Fet? »Občani so laiki in" dajo pripombe na urbanistično ureditev mesta samo kadar so osebno prizadeti,« je menil Marjan Lapajne, dipl. inž. arhitekture v razgovoru o sodelovanju prebivalcev pri reševanju ureditvenih problemov Novega mesta. »Na razstavo v domu JLA pred dobrima dvema letoma, ko smo razgrnili nekatere načrte, so prišli samo stari meščani, pogrešali pa smo pripombe mladih, ki bi morali biti za te stvari še bolj zainteresirani. Vsaj tehnični izobraženci, zdravniki, študentje, profesorji in drugi bi lahko mnogo pripomogli pri reševanju težav, ki jih ohranitev stare podobe mesta povzroča ...« Tokrat je svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve novomeške občinske skupščine v mali dvorani na rotovžu v Novem mestu razgrnil načrte za ureditev mestnega jedra. Od 13. do 25. aprila bo razstavljen zazidalni načrt, ki si ga lahko ogledate vsak dan od 8. do 18. ure, ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Obiskovalcem bo načrt pojasnjeval projektant Danilo Lapajne, dipl. inž. arh., v torek, 20. aprila od 17. ure dalje. Novomeščani! Oglejte si razstavljene načrte in s svojimi predlogi in pripombami prispevajte k boljši in lepši podobi središča mesta! Vrtee3 eesta m gestššee -- osrednji problem Straža Krajevna skupnost Straža sodi med najbolj delavne in prizadevne na področju novomeške občine. Z željo, da bi našli primerno rešitev nekaterih perečih krajevnih problemov, je straška krajevna skupnost pred kratkim sklicala posvetovanje. Udeležili so se ga tudi predsednik in podpredsednik občine Novo mesto, poslanec Stane Dolenc ter predstavniki gospodarskih organizacij iz Straže. Na posvetovanju so razpravljali predvsem o otroškem varstvu, po katerem se kažejo vsak dan večje potrebe, ker se Straža razvija v industrijski kraj z velikim šte- Novo mesto : Borac 21:18 V prijateljski rokometni tekmi so na igrišču na Loki NovomeSča-ni prejšnji teden premagali ekipo iz JLA z 21:18 (6:6). Novo mesto: Gasior, Malic, Jaklič 6, Kobe 1, Gantar 1, Smerdu 3, Setina 4, Vidmar 1, Možina 5. Borac: Jova-novič, Popovlč 3. Munraj 5, Gar-daš 4, Culo 2, Mikoleti 3, Gru-bič 1. — Sodnik Vučkovlć. Po izenačenem prvem polčasu so Novomeščani popustili in gostje so v polovici drugega polčasa vodili s 16:12. Šele tedaj so domači s šestimi goli Jakliča zapečatili usodo gostov. Domači napad je padel na še enem izpitu: iz situacij, ki se jih ne more zastre-ljati, ni znal doseči gola. V tem sta prednjačila Predvsem Možina in šetina. Pionirski vratar Malic je branil zadovoljivo. Sodnik je že tako počasno, slabo in nezanimivo igro Se poslabšal s svojimi nemogočimi odločitvami. vilom zap( /ilenih žena. Obrat NOVOLESA je za namene otroškega varstva ponudil stavbo, vendar ta ne ustreza, zato si prizadeva krajevna skupnost najti boljše prostore, če bi dobili primerno stanovanje za riranko, ki stanuje v vili na vrhu hriba, bi v tej stavbi lahko uredili lepo varstveno ustanovo. Prav ta stanovanjski problem pa je glavna ovira, da ne morejo vrtca hitro ustanoviti. Precej govora je bilo tudi o asfaltiranju ceste mimo postaje do obrata Novolesa in ureditvi gostišča v Vavti vasi, o čemer Stražani razpravljajo na vseh sestankih. Domača podjetja imajo najlepše razumevanje do vseh treh problemov, zato krajevna skupnost zatrdno računa še letos uresničiti načrte s cesto in gostiščem, verjetno pa bodo uspeli tudi z vrtcem. V ČASU TURISTIČNEGA TEDNA od 23. do 31. aprila objavlja TURISTIČNO DRUŠTVO NQV0 MESTO SLEDEČI NAGRADNI RAZPIS za najlepše komercialno urejene izložbe v Ncvem mestu Izložbe bo ocenila posebna komisija. Po 1. maju bo podelilo Turistično društvo Novo mesto kolektivom poslovalnic TRI DENARNE NAGRADE: 1. nagrada — 15.000 din 2. nagrada — 10.000 din 3. nagrada — 5.000 din Poziva >io vse kolektive trgovskih podjetij k sode lovanju! 22 DOLENJSKI LIST Št. 15 (786) Povečana spina aktivnost v Ritnici Aktivnost ribniških športnikov se le v zadnjem času precej povečala. Nedvomno je dosti vplivala Organizacijska in kadrovska utrditev vodstev posameznih telesno-Vzgojnih organizacij. Število članstva se je lani povečalo od 438 1150. Jedro tvori mladina. Letos sta bili ustanovljeni dve no-v,t telesnovzgojni organizaciji: Partizan v Loškem potoku in Sahov-?ko društvo v Ribnici. Razen splošne telesne vzgoje so na ribniškem Področju najbolj razširjeni rokomet, namizni tenis, šah in smutnje. Prav gotovo se bo aktivnost še povečala ob izvajanju Pravilnika za dodeljevanje finančnih sredstev: bolj aktivna telesno-Vz8ojna organizacija bo namreč dobila več denarja. Predsednik občinske zveze za telesno kulturo v Ribnici MATIJA ZOBEC je rad odgovoril na nekatera vprašanja. — Dosegli ste nekaj lepih uspehov Verjetno vam tudi problemov ne manjka? — Res je. Z veseljem pa lahko Ugotovimo, da smo enega izmed glavnih — vrednotenje telesne kulture — že zadovoljivo rešili. S tem pa smo si tudi zagotovili več finančnih sredstev. Treba bo le Se dobiti več denarja za vzdrževanje objektov in nove gradnje. Zdaj nas najbolj ovira pomanjkanje strokovnih in organizacijskih kadrov: v občini imamo le tri Profesionalne delavce, pa še ti so vsi zaposleni na eni šoli. Tudi SšD v Ribnici in Sodražici zahtevata ustreznejšo rešitev. Zdaj se namreč cepi številčno majhen strokovni kader in bi bilo bolj primerno, da bi kadre združili in jih primerno organizirali v Partizanu. Ali ste tudi vi imeli probleme s tekmovalnimi skupnostmi? — čeprav je naše področje ko- m ŠAH a »SREBišNI KONJ« za škerlja, odlični igralci Kočevja! Na šahovskem tekmovanju »Srebrni konj«, ki ga organizira uredništvo Ljubljanskega dnevnika, je v nedeljo v Novem mestu igralo kar 39 gahistov. V predtekmova-nju so bili razdeljeni v štiri skupine. Kočevski šahisti so se dobro odrezali in se jih je od sedmih kar pet plasiralo v finale. Rezultati predtekmovanja: I. skupina — Osterman 8, Longer 7, pptkovič (i, Adamič 5 itd; II. sku-irja. Neprijetno je presenetil Longer. Vrstni red: 1. Škcrlj 'Nm) 10, 2. Osterman (Kočevje) J. 3. Longer (Lj) 7,5. 4. do 5. ^enko (Nm) in Gornik (Ko) 7, fi- Pctkovič (Nm) 6, 7. Sitar (Nm) 5, 8, Zupane (Ko) 4,5, 9. do 10. picek M. in Janež (Nm in Ko) 4, U. do 12. Kranjc in Štimec (Nm m Ko) 1,5. Skerlj je razen »srebrnega konja« dobil še 10.000 na-Krade za prvo mesto in pravico miclc5.be na finalnem turnirju za »srebrnega konja«. Na turnirju bodo poleg Parme nastopali tudi drugi znani slovenski šahisti. Šahisti iz Koprivnice ri se odrezali Šahovski krožek na osnovni šoli v Koprivnici ima za seboj »že tradicijo. Med šolarji je veliko ljubiteljev šaha in zlahka boste v soli ali v bližini nje našli dvoiico v napetem dvoboju pred šahovnico, okoli njiju pa krog klbtcov. Na občinskem tekmovanju mladin""-/ so mladi šahisti Iz kopriv-WSke šole dosegli 4. mesto, kar si prav gotovo prav lahko štejejo * čast. munikacijsko, gospodarsko in kulturno bliže Ljubljani, so na zadnjem sestanku sklenili, da naj se skupaj z organizacijami iz kočevske in grosupeljske občine vključimo v tekmovalno skupnost Dolenjske, ki bo imelo sedež v Novem mestu. Stroški se bodo na ta način zelo povečali. Mislim, da bi o tem morali razpravljati na višjem forumu. Razvoj telesne kulture namreč na ta način ne bo napredoval. — Kakšne so letošnje naloge? — V načrtu imamo, da bomo razen že omenjenih problemov iz vedli še: Razširili bomo telesno vzgojo v tiste predele občine, kjer jo do zdaj še ni in kjer je opaziti zanimanje. V ta namen smo za gradnjo cenenih igrišč pri šolah in na sedežih krajevnih skupnosti tudi predvideli del finančnih sredstev. Radi bi dosegli, da bi samoupravni organi v delovnih organizacijah pravilno vrednotili telesno kulturo in začeli s tako re- kreacijo, ki bo privlačna za vse zaposlene. Do zdaj sta za to pokazali zanimanje le delovni organizaciji INLESA in GRADBENIKA. V letošnjem jubilejnem letu bomo našo dejavnost pokazali javnosti z nastopi in akcijami, ki jih bomo organizirali skupaj s telesno vzgojnimi organizacijami iz kočevske in grosupeljske občine. Prav tako se bomo vključili v tekmovanje'športne igre Gorskega kotarja, Kočevja in Ribnice. Takšno je torej športno stanje v Ribnici. Prav gotovo je najbolj pereč problem tekmovalnih skupnosti. Spet se je pokazalo, da v mestih vse preveč radi zapostavljajo podeželje: Kočevje, Ribnica in Grosuplje bi prav gotovo veliko, veliko laže tekmovali r-tekmovalni skupnosti Ljubljane kot pa v skupnosti Dolenjske. Ob vseh drugih ugodnostih ne smemo pozabiti, da bi z Ljubljano imeli boljše zveze, izgubili bi manj časa in najbrž bi tudi naraslo zanimanje za šport in telesno kulturo. ObZTK Kočevje pred občnim zborom Konec meseca bo redni občni zbor ObZTK, na katerega se že pripravljajo. Ta zbor bo zelo važen, saj bo ObZTK dobila zaradi razformiranja okrajne zveze veliko več odgovornosti in pooblastil tako v organizacijskem kot tekmovalnem smislu. Na tem zboru bodo morali rešiti še eno važno vprašanje: katerim panogam dati prednost. Nemogoče je enako obravnavati skoraj 15 športnih panog in želeti povsod tekmovalne uspehe. Za množična občinska tekmovanja, kjer bi morala nastopati večina športnikov, se težko dobi zagovornike, organizatorje in možnosti, ker klubi vsa sredstva izčrpajo za višja tekmovanja. Odločitev o prioriteti zahteva še veliko študija in analiz. Panoge bo treba razvrstiti po uspehih iz zadnjih let, predvsem Iz leta 1964. Pri vsem tem pa ne-smemo pozabiti temeljne telesne vzgoje, ki je osnova zdravega raz- Somrak zmagal, Sto-kanovič presenetil V telovadnici osnovne šole - je bilo v soboto odprto prvenstvo Novega mesta v namiznem tenisu. Zmagal je Somrak, član kranjskega Triglava, drugi s slovenskega mladinskega prvenstva, Iti je v odločilni tekmi premagal Turka x 2:0. Presenetil je Stokanovič, ki se je plasiral pred Bergerjem in Uhlom. Igralo je 16 tekmovalcev. Vrstni red: Somrak 7 zmag (14:0), Turk 6 (12:2), Stokanovič 4 (9:8), Berger 4 (9:8). Berger je četrti, ker jc v medsebojnem dvoboju zmagal Stokanovič. Peti je bil Uhl 4 (9:10). Sledili so Jenič, Zi-ka, Uhan itd. Desete športne igre ELEKTRE Od 13. do 15. maja bodo v Kopru jubilejne desete športne igre EIcktre. V odbojki, kegljanju, atletiki, šahu, streljanju na glinaste golobe in nekaterih drucih panogah se bodo pomerili člani vseh kolektivov elektrogospodarskih podjetij Slovenije. V brestaniški elektrarni se temeljito pripravljajo za letošnje igre. Posebno kegljači pridno vadijo, žal pa morajo trenirati v Sevnici, ker doma nimajo primernega kegljišča. Na posebne uspehe ne računajo, saj jc glavni namen zbliževanje članov elektrogospodarskih organizacij. OBČINSKA ZVEZA ZA TELESNO KULTURO Novo mesto zaposli - honorarno ČISTILK0 za Dom Partizana na Loki. voja mladega rodu in moralnega lika državljana. Te predloge o prioriteti bodo morali izdelati teles-novzgojni strokovnjaki in poznavalci športa. Zelja po višjih tekmovanjih zaenkrat ni dosegljiva za vse, ker ni denarja in strokovnjakov. Prioriteta bo morala upoštevati tiste panoge, ki imajo skozi celo leto možnosti za množičnost in fiziološko odgovarjajo tekmujočim. Proučiti bo treba tudi stanje tistih panog, ki trenutno s svojimi kadri niso sposobne dvigniti kvalitete in zagotoviti tekmovanje v višjih ligah, posebno še, če so to športi atraktivnega značaja, namenjeni razvedrilu gledalcev. Potrebno bo tudi organizacijsko utrditi zvezo. Statut bo treba prilagoditi novemu stanju, izdelati bo treba pravilnik o razdeljevanju sredstev, načrt o vzgoji kadrov in sodnikov in urediti kartoteko, članstva v občini. Pripraviti bo treba perspektivni načrt in sodelovati s svetom za telesno kulturo in šolstvo pri ObS. Važna bo tudi utrditev odbora in njegova razširitev. Misliti bo treba tudi na profesionalni kader, saj je telesna kultura v občini že tako razvita. Tudi mladinske organizacije bi morale dati telesni vzgoji več podpore pri delu. Misliti bo treba na osvežitev odborov. Občni zbor bo torej v Kočevju reševal mnogo važnih stvari. Zveza naj prične reševati načelna vprašanja in avtoritativneje postavljati smernice socialistične telesne kulture. A. Arko RAKEK : ELAN 3:1 Novomeški nogometaši so letošnjo sezono začeli na Rakeku. V prvenstveni tekmi so zmagali domačini s 3:1 (1:1). Prvi gol so dosegli domači, ko je Arko uspešno realiziral 11-metrovko. Šo v prvem polčasu je Maksimovič izenačil, v drugem polčasu pa je bil spet uspešen Arko iz 11-me-trovke in na koncu je Mlakar po stavil rezultat tekme. Sodnik Lipovec iz Logatca je bil očitno naklonjen domačim nogometašem. Pri gostih se je najbolj odlikoval vratar Retelj. šmihel : Črnomelj B 24:9 Začela se je medobčinska rokometna liga. V prvi tekmi so ro-kometaši Šmiheia na Loki premagali II. ekipo Črnomlja s 24:9 (10:4). Sodil je Vrga iz Črnomlja. Šmihel: Medic 1, Blažič 12, Ko-kalj 7, Smrekar 1, Krošelj, Bur-gar 2, Murn 1. — Črnomelj B: Če-mas 1, Kočič 1, Turk, Glazar 2, Weiss 1, Sever, Milojevič, Barbič i, Zgavec. Rokometaši iz šmiheia niso imeli težkega dela proti II. črnomaljski ekipi in so tako osvojili prvi dve točki v spomladanskem nadaljevanju. Blažič Je brez težav dosegal gole, dober pa je bil tudi Kokalj. Prihodnjo nedeljo so obeta zanimivo nadaljevanje. B ekipa Črnomlja bo igrala v novomeškim Partizanom, A ekipa pa s šmihclom. Obe tekmi bosta na Loki. Novomeščani bodo zanesljivo zmagali. Prva ekipa Črnomlja pa je v srečanju s šmi-helom favorit. Pfed novimi nalogami ljudske tehnike na Dolenjskem V Novem mestu Je bil oh razformiranju okrajev in okrajnih forumov družbenih organizacij posvet Ljudske tehnike, ki so se ga udeležili zastopniki občinskih odborov iz Črnomlja, Metlike, Trebnjega in Novega mesta. Prisotni so bili tudi člani sekretariata bivšega okrajnega odbora LT iz Ljubljane. Pogovarjali so se o sedanjem položaju in o koordinaciji dela med občinskimi odbori LT. Iniciativo bo zaenkrat prevzel odbor LT iz Novega mesta, vendar bodo sredstva in stroške porazdelili. Največja naloga bodo priprave za prireditve ob 600-letnici Novega mesta in 20-lrtnicl osvoboditve. Traktoristi bodo tekmovali za naslov dolenjskega prvaka, pionirji-foto-grafi bodo imeli svojo prvo razstavo, tekmovali bodo modelarji, v jeseni pa bo za zaključek medklubska razstava fotografij, na kal-ri bodo razstavljali amaterji iz vse Dolenjske. Na nekatere prireditve bodo povabili tudi organizacije LT Iz obrobja Dolenjske In Gorenjske, ki se zanimajo za delo na tem področju. Letošnje prirr-iitve bodo nadomestile nameravani izlet LT. — Govorili so tudi o finančnem stanju, ki je slabo posebno v Bell krajini, kjer se ta dejavnost počasi prebija. Tudi na šolah tehnični pouk ne dosega poseb-nlh rezultatov, dotacije družbe pa so zaenkrat preveč skromne. Upajo, da bo medobčinsko sodelovanje našlo nove oblike pomoči. Družba bo morala prisluhnili LT ie posebej pri delitvi sredstev, saj brez njih ne bo večjih uspehov. —mrt— Telovadci četrti Na srednješolskem prvenstvu Slovenije v gimnastiki so novomeški gimnazijci zasedli 4. mesto, dekleta iz gimnazije pa so bila šesta. V moški in ženski konkurenci so zmagali Mariborčani. Med posamezniki je bil Novo/ne-ščan Pavlin osmi s 56,60 točke, zmagal pa jc Ljubljančan Toi-y. Ce ne bi Pavlin spodrsnil na drogu, za kar je izgubil celo točSb, bi bržkone zmagal. Najboljša No-vome.ščanka na tem tekmovanju je bila Urbasova. ZMAGA KARLOVCA V NOVEM MESTU Na tekmovanju kegljačev železničarjev v Novem mestu so nastopile ekipe Karlovca, ljubljanske Lokomotive in domačega Železničarja, ki so imele po dva nastopa. Najprej je Karlovac po hudi bor bi premagal domačine s 401:382. Nato smo od Ljubljančanov pričakovali dobro igro, vendar so nas razočarali. Domači so dosegli povprečen rezultat, pa vendar so zmagali s 336:300. Karlovčani v zadnjem srečanju niso imeli dosti dela in so premagali Lokomotivo s 327:288. Tako je zmagal Karlovac s 728 keglji pred Železničarjem (718) in Lokomotivo (588). ZIMSKA LIGA V nadaljevanju zimske kegljaške lige ni bilo posebnih sprememb. Presenetila je ženska ekipa Pionirja, ki je premagala Luknjo. Tudi poraz Pionirja z drugo ekipo Železničarja ni bil pričakovan. Trenutno je v vodstvu Pionir I. s 36 točkami, Železničar I. pa ima dve točki manj. Slede: Pionir II. 30, Vseh 9 I. 28, Luknja I. 22, Luknja II. 22, Železničar II. 16, Elektro 14, Bolnica 12, Vseh 9 II- in Pionir (ž) po 10. Dolenjsko prvenstvo dvojic V Kanižarici se je začelo dolenjsko prvenstvo dvojic v kegljanju. Sodeluje 16 parov iz Novega mesta, Kanižarice in Dol. Toplic. O prvem mestu bosta odločala dva Pionirjeva para. Zdaj vodita Barbič in Krušič, ki imata 5 kegljev naskoka pred Mrzlakom in Hrenom. Med posamezniki sta Barbič z 853 in Mrzlak z 850 keglji razred zase. Prijetno so presenetili nekateri mlajši tekmovalci: Hrovat, Bradač tn drugi. Vrstni red: Barbič, Krušič 1.627, Mrzlak, Hren 1.622, Rodič, Turk 1.553, Asani, Birkelbah 1.553, VVeiss V., Mržljak 1.539, itd. (en) ! ZDRAVNIK VAM SVETUJ1 B laga v zraky in v zemlji laik® škoduje Vlaga v ziaku je vedno prisotna v večji ali manjši meri, kar je odvisno od toplote zraka. Čim bolj je zrak topel, več lahko vsebuje vodnih hlapov, če se toplota zraka zniža, se vlaga izloči v obliki rose ali slane. Naše telo oddaja vlago v zrak skozi kožo z izhlapevanjem in skozi pljuča z dihanjem. Izloča pa tudi vodo z urinom, blatom in znojem. Ker vlaga v zraku kot dober prevodnik odvaja toploto hitreje nam je v suhem zraku toplo, v vlažnem pa hladno. V sopari, ko je zrak z vlago zasičen in še topel povrhu, ne moremo več oddajati vlage z znojem, ker znoj noče hlapeti in se zato počutimo zelo neugodno, lahko pride celo do toplotne kapi. V hladnem vlažnem zraku pa nastanejo ozebline, prehlad in podobno. Vsi poznamo strupen vlažen mraz okrog ničle v meglenem zimskem vremenu, medtem ko nas v suhem mrazu pri 20 °C pod ničlo tako ne zebe in ga lažje prenašamo. Ker zaradi prehlada pade odpornost organizma in ker se v vlažnem zraku tudi povzročitelji bolezni lažje obdrže in celo razmnožujejo, ni čudno, da se ob času vlage in mraza bolj širijo nalezljive prehladne bolezni, če pa je zrak presuh in še vroč, izločamo več vlage kot normalno, kar ima za posledico žejo, sušenje in pokanje sluznic in kože. To doživimo v puščavah, v prostorih, ki so ogrevani s centralno kurjavo, pri visoko gretih industrijskih pečeh, v nekaterih rudnikih in podobno. Vlaga je seveda tudi v zemlji, čeprav je zemlja pretežno sestavljena iz trdnih snovi. Več vlage je v hladnih mesecih tudj na površini zemlje. Zaradi tega poznamo preprosto pravilo, ki pravi, naj ne sedimo na zemlji v mesecih, ki vsebujejo v svojem imenu črko R, ker se bomo sicer prehladih. Vlaga se v zemlji počasi zbira, posebno po padavinah, in priteka na svetlo kot studenec ali pa ostane v njej kot talna voda. Naši predeli so pretežno kraški. Za^ radi tega po kanalih pronicajo gnojnica in odpadne vode v globino, ne da bi se taka voda dovolj očistila ter s tem lahko povzroča nevarno okužen je pitnih vod in drugih vodnih virov, kar je zdravju nevarno. če se vsega tega zavedamo, bomo znali preprečiti nepotrebne posledice. Dr. B. O. Občni zbor metliškega Partizana Na zadnjem občnem zboru metliškega Partizana je bilo prikazano resnično, nič kaj obetajoče stanje telesne vzgoje v Metliki. Ze dejstvo, da je bil zadnji občni zbor društva 1962. leta, nam kaže na neresnost vodstva in nezani-manje članstva. Ugotovili so, da tista sredstva, ki jih dobijo, komaj zadostujejo za vzdrževanje telovadnega doma. Zato tudi društvo daje telovadnico v najem za razne zabave, kar vsekakor ni pravilno. Žalostno je tudi to, da je bil na občnem zboru prisoten le predstavnik KOMETA, medtem ko predstavniki drugih podjetij niso prišli, čeprav so bili povabljeni. Občni zbor je otvoril predsednik Partizana Martin Crnugelj, ki je opisal delo društva od zadnjega občnega zbora dalje. V društvu je delovalo več sekcij, vendar brez podpore vodstva, brez trenerjev in nekontrolirano. Redno vadbo so imeli le rokometaši, igralci namiznega tenisa in mladinci splošne vadbe. Vsi ti treningi so bili prepuščeni lastni iznajdljivosti. Edino rokometaši so javno nastopali; pokazali so največji uspeh med vsemi panogami, čeprav se morajo velikokrat boriti z zastarelimi nazori nekaterih in čeprav vadijo v neprimernih pogojih. V Partizanovih vrstah ni ne industrijske in ne kmečke mladine. Med prvimi bi bila potrebna večja propaganda, kjer bt lahko pomagala tudi vodstva podjetij. Ugotavljamo namreč, da večina de- lavske mladine nesmotrno izrablja svoj prosti čas. Po predsednikovem referatu se je vnela žolčna razprava, ki je delno razčistila pretekle probleme,, ni pa izbrisala grenkega občutka, da se v Metliki za šport žrtvuje zelo malo sredstev. Marsikdo se je tudi vpra- Nogometaši Kočevja so v Jaršah premagali Induplati s 4:1 (3:0). Gostje so v začetku zastreljali najstrožjo kazen, vendar so kljub temu do polčasa dosegli tri gole. Domači gledalci so, bolj ko se je tekma bližala koncu, bodrili no gometaše Kočevja. Gole za goste so dosegli Berlan 3 in Bejtovič II 1. Kočevje in vrhniški Usnjar imata zdaj po 17 točk in sta v vodstvu, vendar so Vrhničani igrali dve tekmi manj. Zmagovalec se bo uvrstil v slovensko ligo, drugoplasirani pa bo poskušal srečo na kvalifikacijah. V predtekml so mladinci izgubili s 5:2 (3:1). Med mladinci bo treba več resnosti in discipline. ATLETIKA — Mladi atleti Partizana so šli na otvoritveni miting v Novo Gorico, kjer so nastopali skoraj vsi najboljši slovenski atleti. Atleti iz Kočevja, ki so skoraj še pionirji, so bili borbeni in so se celo prebili na vidnejša mesta. Jerman je bil v skoku v višino peti s 165 cm, v skoku v daljino pa s 5,91 m sedmi. Bratkovič Je šal, če bo novi odbor čakal na občni zbor tri leta. Na koncu so rokometaši dobili nove drese, žogo in pokal za prvo mesto na jesenskem turnirju, ki je bii posvečen občinskemu prazniku. -NI bil drugi v tekmi na 3000 m. Dosegel je čas 9,08,8. Lampe se je s časom 2,52,9 uvrstil na četrto mesto v teku na 1000 m. Solidni so bili še Hočevar, Briškijeva in Opa-kijeva v tekih. # \. Arko Dolenjski rekord Bojana Pavlica Na nedeljskem atletskem tekmovanju na stadionu Bratstva in enotnosti so zmagali: pionirji — kopje: B. Pavlic 18,50 ni, krogla: B. Pavlic 12,00 m, višina: Slak 160 cm; mlajši mladinci — kopje: Konda 46,00 m, krogla: Velkavrh 11,80 m, disk: Konda 31,30 in, višina: Uscnik 130 cm; starejši mladinci — kopje: Berger 38,70 m, krogla: Berger 11,20 ni, disk: S. Pavlic 32,30 m, višina: Jarc 150 cm. Najboljši rezultat je postavil Bojan Pavlic, ki jc v metu kopja postavil nov dolenjski rekord za pionirje. Norčevanje za SM.C69 dinarjev... Povrnimo sc še enkrat na športno zabavno prireditev, ki je bila 5. aprila v novomeški dvorani kina Krka. Odmevi na to — zgrešeno — prireditev so namreč tako močni, da ne moremo mimo njih. Oglejmo si za začetek dvoje izjav: • Tomo Jereb, dijak: Ta športna prireditev je bila pravo norčevanje iz novomeške športne — in ne le športne — publike. Zdi se mi neverjetno, da se na taki prireditvi lahko pripeti tole: ko je novinar Poleta spraševal Slavka špana: »V Tokiu ste imeli od vseh Slovencev največ smole, ko ste izpadli v teku čez ovire. Povejte našim poslušalcem, kaj je bila največja smola?« Špan: »To, da sem v teku čez ovire izpadel v predtekmovanju!« Mislim, da komentar nI potreben! • Jurij Vizjak, študent: Zdelo se mi je, kot da sem v cirkusu, kjer so športniki in novinarji Poleta klovni! Da bi pozabili na slab program, so nam na koncu »servirali« izredno neokusno tekmovanje gledalcev, kjer so izžrebanci morali »zreti« piškote ln napihovati balončke. Vsekakor so s tem skušali nasmejati gledalce (kar se jim je seveda »posreći- lo«) in jih pripraviti-, da bi pozabili na slab program. O Tako torej! Ce povemo še, da so bili napovedani še nekateri drugi športniki, ki pa jih nismo videli, potem ta prireditev res ne potrebuje nobenega komentarja. Oglejmo si še drugo plat tega športno zabavnega večera (in popoldneva). Prireditev je stala kar lepo vsoto denarja: 200.000 din ie šlo za novinarje, športnike, glasbenike in pevko (vseh je bilo 20), 54.000 din so dali za njihovo večerjo, 40.000 din za dvorano, medtem ko še nista znana računa gostišča na Loki s popoldanske zakuske in Knjigotiska za plakate! Gospodarske organizacije (bilo jih je 13) so prispevale 355.000 din: od Novoteksa, IMV in Pionirja, ki so dali po 50.000 do Standarda, ki je sodeloval s 5.000 din Vstopnice tudi niso bile poceni: zvečer po 250 in 200 din (nekaj so jih dobila podjetja, ki so prireditev omogočila). Navadno so taki ustni časopisi — In ta prireditev ni bila nič drugega kot to — brezplačni, ker imnjo namen popularizirati določen časopis. V Novo mesto prispe vsak ponedeljek 125 izvodov tega športnega tednika. Podružnica Dela Je marca dobila 300 Izvodov Poleta, vr- nila pa jih je 153. Podružnica Ljubljanskega dnevnika dobi po 30 izvodov na teden, proda pa jih polovico, medtem ko kiosk Mladinske knjige pred Metropolom dobi 35 izvodov, proda pa jih različno Za konec: Polet si je morda skušal v Novem mestu s to prireditvijo vrniti omajan položaj, saj ljudje raje segajo po drugih športnih časopisih, vendar na povsem nepravilen način. To, kar so . gledalci videli predzadnji ponedeljek, jih je prav gotovo odbilo! Polet je s slovenskimi športniki uprizoril pravo norčevanje za 300 tisočakov s primitivno točko gledalcev na koncu! V Ljubljani so najbrž pozabili, da Novo mesto le ni več taka provinca, saj Je t tem me^tu veliko kulturnih prireditev Tisti, ki so bili v dvorani, bodo prav gotovo pošteno premislili, preden bodo prišli na tako »šprtno-zabavno prireditev«! © Odgovorni forumi bi lahko bolj © premislili, preden so se odlo-e čili za to prireditev. Mar ne bi a bila ta vsota dobrodošla novo- • meš'n;e UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR Tone Gošnik (glavni m odgovorni uredn.k) Rlo Bačer, France Grlvec. Miloš Jakopec Marjan Moškon Jožica I'eppe? in Ivan Zoran IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številki 40 din — Letna naročnina 120- din, polletna 600 cbn; plačljiva Je vnaprej Za Inozemstvo 24CT din — Tekoč, račun pn podružnici NB i Novem mestu: 6U6-11-608-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE Novo mesto Glavni trg 3 - PcStnl predal 33 -Telefon Z\-2Yt - Rokopisov m fotografij ne vračamo -TISKA časopisno podjetje DELO V Ljubljani Trebnje: 17. in 18. 4. italijanski barvni film »Drakut maščevalec«.