TRGOVINA ZA RAČUNALNIŠKO IN BIRO MVOTEHM OPREMO Kidričev trg 2 mm m I**- cc i~ 11 ^ SKI UST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST POTRDILO O KAKOVOSTI — Metalnim Tovarna gradbene in strojne opreme Senovo je kot prva družba v koncernu Metalna in ena redkih firm v slovenski strojegradnjiprejela certifikat za zagotavljanje kakovosti po standardu ISO 9002. Listino so v navzočnosti visokega predstavništva koncema Metal-na podelili vodstvu TGS Senovo 16. marca na Senovem. »Zavedamo se, da je današnja podelitev certifikata naš velik uspeh, da tudi s tem dokazujemo, da smo organizirana in stroko vm sredina, ki lahko tekmuje z razvitejšimi,«je ob podelitvi večstranski pomen certifikata označil Franc Lapuh, direktor TGS. Potrdilo o kakovosti je Metalni izročil Ste-van Radovanovič, direktor ljubljanskega podjetja za certificiranje »Tuv Bayem Sava«. Na fotografijidirektor Lapuh (levo) in Peter Palma, direktor urada za standardizacijo in meroslovje, predstavljata listino. (Foto: L. M.) HALO-ALO PIZZA! ® (068) 24-415 ZARADI VAS SPORA Z UM O PRIJA TEUSTVU Poglabljanje sodelovanja s Kitajci NOVO MESTO — S sobotno tiskovno konferenco se je končal enotedenski delovni obisk delegacije kitajskega mesta Yixing iz pokrajine Nanking v Novem mestu. Podpredsednik vlade mesta Yixing Gan Fuhua in predsednik novomeške občinske skupščine Marjan Dvornik sta ob tej priložnosti podpisala sporazum o razvijanju medsebojnih prijateljskih odnosov in gospodarskega, kulturnega in drugega sodelovanja. Med obiskom v Novem mestu je kitajska delegacija, v kateri so bili tudi direktorji tovarne zdravil, gradbenega materiala in tekstila, obiskala več novomeških podjetij, Krko, Labod, GIP Pionir, Revoz. S pogovori, ki sojih imeli, sta bili obe strani zelo zadovoljni, saj naj bi bili temelj za uresničitev nekaterih konkretnih projektov in za razvijanje sodelovanja v naslednjem obdobju. Gostje iz Yixinga, kije v eni najbolj razvitih kitajskih pokrajin, so v Krki videli nekaj zelo moderne tehnologije, ki bi bila lahko zanimiva zanje. Možnosti za sodelovanje med Novim mestom oz. Slovenijo in Yixingom na načelu obojestranskih koristi je po oceni obeh strani dovolj. K pogljabljanju sodelovanja pa naj bi prispeval tudi obisk novomeške delegacije na Kitajskem maja prihodnje leto. Z. L.-D. Gospodarstvo še vedno nazaduje Negativen poslovni izid dolenjskega gospodarstva v letu 1992 — Nov padec industrijske proizvodnje — Izgube sedemkrat večje — Grozeča nelikvidnost — Izvoz večji_ NOVO MESTO — »V celoti je gospodarstvo štirih dolenjskih občin imelo lani negativen poslovni izid. Rezultati so realno slabši kot v letu 1991. Kljub temu pa po naši oceni v letu 1992 še nismo dosegli dna,« je na četrtkovi tiskovni konferenci, ki jo je pripravila novomeška podružnica SDK, izjavil Lojze Pado-van. Ocena je rezultat analize 733 letnih obračunov dolenjskih pravnih oseb, od tega je 122 družbenih podjetij, 6 zadružnih, 36 mešanih in kar 609 zasebnih, ki so pspešnejša od drugih. Dolenjskemu in belokranjskemu gospodarstvu je lani sicer uspelo zadržati tradicionalno dobre izvozne rezultate. Izvoz se povečal manj kot v celi državi, še vedno pa je bil za dobro tretjino večji kot leto poprej in ugodno — precej bolje od republiškega povprečja —je bilo tudi 128,7-odstotno pokritje uvoza z izvozom. To in dosežena prodaja na domačem trgu pa ni bilo dovolj za ohranitev ravni proizvodnje in zaposlenosti. Najbolj zastrašujoč je podatek o industrijski proizvodnji, ki se zmanjšuje že četrto leto zapored. Po 7,5-odstotnem zmanjšanju v letu 1990 in 8-odstotnem v letu 1991 je bila lani manjša še za nadaljnjih 15,7 odst. Število zaposlenih se je lani zmanjšalo za 11,1 odst. Zmanjšala se je tudi investicijska dejavnost. Lanski prihodki dolenjskega in belokranjskega gospodarstva v vrednosti dobrih 160 milijard tolarjev so se povečali za skoraj 168 odst. K temu je največ prispevala visoka inflacija, medtem ko se je učinkovitost poslovanja poslabšala. Ob zmanjšanju prihodkov in ob povečanju deleža za javno porabo in plače v njih je bil končni rezultat, izražen v bruto dobičku, akumulaciji in izgubi, negativen. Gospodarstvo je v letnih obračunih za 1992 prikazalo 1.911 milijonov tolarjev bruto dobička, 1.151 milijonov tolarjev akumulacije in kar 3.694 milijonov tolarjev izgube. Ta je bila sedemkrat večja kot v letu 1991. Izgubo je imelo kar 174 podjetij z • Povprečni dolenjski bruto osebni dohodek je lani znašal 48.699 tolarjev, kar je bilo za 216 odst. več, neto plača pa 26.751 tolarjev oz. 198,8 odst. več. Bruto plača je bila realno večja kot leto poprej, neto plača pa realno manjša. 11.120 zaposlenimi. Podjetij z izgubo nad 2 milijona tolarjev je bilo 50, v njih pa je 10.248 zaposlenih. Lanskoletni dolenjski izgubarski rekorder je (še) 828-članski kolektiv s skoraj 1,3 milijarde tolarjev primanjkljaja. Gospodarski rezultati so bili zelo skromni tudi po razpoložljivih sredstvih (Nadaljevanje na 2. strani) PROTEST KMETOV V TREBNJEM Prejšnji teden so se vsesplošnemu protestu pridružili tudi trebanjski kmetje. V središču Trebnjega, pred občinsko stavbo, se jih je zbralo več kot 200. Protestnemu shodu in govornikom seje pridružil tudi trebanjski župan, ki je poudaril, da takšna politika do kmetov siromaši tudi kraje in občine, kjer ti ljudje živijo. Več na 3. strani (Foto: J. Dorniž) Celulozarjem čas zelo naglo beži Slovenska vlada naj bi šla na roko krškim proizvajalcem celuloze in poplačala njihov dolg gozdaijem — Za dobavo celuloze malo časa — Stroški so neznanka NA ČELU NOVOLESA ANDREJ KOSEC NOVO MESTO - Da sc Milan Bajželj, sanator in generalni direktor od junija 1991, z marcem na lastno željo poslavlja od Straškega Novolcsa, smo že pisali. Sedaj je že znano, kdo ga bo nadomestil; to bo Andrej Kosce, dipl. inženir kemijske tehnologije. Kosec je kot samostojni svetovalce v zadnjem času sodeloval z vodstvom Novolesa pri projektu kontinuiranega strateškega planiranja. Novoles mu že od prej ni tuj. V njem je delal dlje časa, pred tremi leti pa ga je zapustil - za dve leti je odšel za direktoija Slovenijalesovcga predstavništva v Caracas - kot direktor razvojnega sektotja. Umrl je dr. Oton Bajc NOVO MESTO — V ponedeljek je v 90. letu umrl dr. Oton Bajc, človek, čigar delovanje pomeni prelomnico v razvoju zdravstva na Dolenjskem. Dr. Bajc je bil rojen v Ljubljani leta 1903. Medicino je študiral v Heidelbergu in Innsbrucku in se izpopolnjeval v nevrokirurgiji v Berlinu in na Dunaju ter v pljučni kirurgiji v Parizu. Služboval je v Ljubljani, leta 1948 pa je prišel v Novo mesto, kjer je bil do leta 1976 predstojnik kirurškega oddelka Splošne bolnišnice, od leta 1963 do 1976 pa tudi njen direktor. Reorganiziral je dolenjsko zdravstvo in organiziral novogradnjo bolnišnice na desnem bregu Krke. Velja tudi za enega od pionirjev slovenske kirurgije žil, kosti, pljuč, možganov, perifernega živčevja in transfuzije krvi. Svoja dognanja je objavljal v strokovnih publikacijah doma in v tujini, bil pa je tudi član domačih in tujih strokovnih zdravstvenih združenj in društev. KRŠKO — Slovenska vlada naj bi z denarjem podprla nadaljnjo proizvodnjo celuloze v krški tovarni Videm. Dopis o tem bo v kratkem prejelo slovensko ministrstvo za gospodarske dejavnosti, saj so tako poudarjeno sporočilo vladi napovedali 19. marca na sestanku v Krškem. Tu so se tega dne pogovarjali o Vidmu člani vodstva krškega izvršnega sveta, predstavnik ministrstva za gospodarske zadeve, zastopniki slovenskega gozdarstva in delegacija Vidma Krško. Za začetek naj bi vlada pomagala glede več milijonov mark, ki jih krški Predsednik nas roti Sloveniji gre za preživetje, ne v metaforičnem, ampak v dobesednem smislu. Samostojnost ni raj, temveč je nadvse trda preizkušnja naših sposobnosti in naše volje, ki se mora pokazati zlasti v letošnjem prelomnem letu. Ali sc tega ne zavedajo vsi tisti, tudi mediji, ki napadajo vlado in ki nočejo dojeti, da drugačnih potez enostavno ne more vleči, če želi preprečiti neizbežen zlom narodnega gospodarstva. Če ne. bi zamrznili plač in pokojnin ter nadaljevali s februarskim 17-odstotnim povečanjem (v negospodarstvu celo 65-odstotnim!) bi si zapravili še tistih malo možnosti, da se v nekaj letih vendarle izvlečemo iz krize, ki še ni dosegla svojega dna, saj za letos načrtujemo 1-odstotni padec družbenega proizvoda in šele prihodnje leto I -odstotno rast. Te dramatične besede je na nedeljski TV konferenci naslovil na slovensko javnost predsednik vlade dr. Janez Drnovšek z namenom, da bi se zavedali resničnih težav, v katerih srno se znašli. Slovenija je (po dr. Mencingerju) izgidrila najboljše (zaščiteno jugoslovansko) tržišče, na neusmiljenem zahodnoevropskem tržišču, kamor sc mora preusmeriti njeno gospodarstvo, pa je zavoljo (prc)visokih plač vse manj konkurenčna. To je streznitveni čas resnice, ki je še otežen zaradi nujnih sistemskih sprememb in nepričakovane nenaklonjenosti okolja. Kdo si je mislil, da Ih> slovenski osamosvojitvi naklonjena Italija tako brezobzirno pritisnila na nas in grozila z zapiranjem vrat v evropske integracije, če ne bomo izpolnili njenih ultimativnih zahtev? Kdo lahko jamči, da ne bodo negativni učinki lastninjenja, ko naglo izginja motiv za investiranje in bi ves dohodek malone vsi želeli preliti v plače, vsaj v začetni fazi večji od koristi, ki jo o-mu pa bodo v celi 1. etaži apartmaji. »S to prenovo bomo tako precej pridobili na konfortu, kar današnji gostje, zlasti tuji, zahtevajo,« pravi Plut V prejšnjih časih je bilo v Dolenjskih Toplicah 10 do 15 odst. tujih gostov, po vojni za Slovenijo je zaradi nezaupanja ta odstotek padel na 5, računajo pa, da se bo kmalu spet dvignil, in to najmanj na 30. V okviru celotnih Krkinih Zdravilišč, se pravi v Dolenjskih in Šmarjeških Toplicah, na Otočcu in v Strunjanu, pa naj bi kar pol vseh gostov bilo tujcev. A. B. ZDRA VILlSKI TRG — Z izgradnjo objekta za zdraviliško zdravstvo bo trg v Dolenjskih Toplicah zaokrožil svojo podobo. Obenem ga bodo zaprli za promet, za kar bo treba na drugem delu zgraditi most. (Foto: A. B.) Od semen do zlate ribice Novo v Bučni vasi NOVO MESTO — Trgovina »Moj dom« je postala zastopnica Semenarne iz Ljubljane in je pričela te dni v novih prostorih v Bučni vasi, nasproti Cestnega podjetja, prodajati vse potrebščine za sadjarje, vrtnarje in kmetovalce. BOGA TA IZBIRA — Silvo Mesojedec in prodajalka, inženirka agronomije Silva Lukšič, v novi trgovini. Silvo Mesojedec, lastnik trgovine, pojasnjuje novo poslovno usmeritev: »Lesni program, s katerim smo pričeli, bomo vodili še naprej in prodajali, prav tako vse drugo, od zaščitnih sredstev do lepil in vseh drugih pripomočkov, ki jih rabijo mizarji. To prodajo imamo v hangarjih nekdanje bršljinske vojašnice; tam imamo tudi skladišče sredstev za varstvo rastlin in gnojila, tukaj pa imamo predvsem semena, vse vrste orodij, potrebnih v sadnem ali zelenjavnem vrtu, na njivi ali vinogradu, vsa škropiva in sredstva za zaščito rastlin, pa tudi hrano in za domače živali in celo nekatere male hišne ljubljenčke, na primer zlate ribice in papige, pa akvarije in kletke. Vso nabavo in prodajo spremljamo računalniško, dva od prodajalcev pa imata strokovno izobrazbo za kmetijsko svetovanje. Vseh skupaj nas je pet. Večina zaposlenih je prišlo preko zavoda za zaposlovanje.« -p j Očistimo okolje Od začetka marca do konca aprila že tradicionalna akcija ČASTNA IZJAVA VOZNIKA NOVO MESTO - V okviru akcije podpisovanja častne izjave voznika so v Novem mestu odprli dve podpisni mesti. Vozniki lahko častno izjavo podpišejo v izpitnem centru na Ljubljanski 8 b in v prostorih občine Novo mesto na Novem trgu 6, ko bodo registrirali vozila. Za potek te enomesečne akcije z globokim človekoljubnim smotrom skrbi svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. PRAZNIK KS OREHOVICA OREHOVICA - V soboto, 27. marca, ob 20. uri bo v prostorih kulturnega doma zapel mešani pevski zbor Ajda, z glasbenimi točkami pa se bodo predstavili učenci glasbene šole iz Šentjerneja. V zabavnem delu prireditve, ki je posvečena prazniku krajevne skupnosti, bo nastopil še eden od ansamblov. NOVO MESTO — Za to soboto, 27. marca, Ribiška družina Novo mesto načrtuje akcijo ^čiščenja reke Krke in njenih bregov. Čiščenje nameravajo izvesti od Zagradca do Mršeče vasi, vključno s pritokoma Radešca in Težka voda. Na voljo bodo imeli 25 čolnov in upajo, da tudi dovolj delovnih rok, saj so o akciji obvestili skoraj tisoč svojih članov. Akcija, v kateri bodo skušali vključiti tudi Komunalo za odvoz pobranih odpadkov ter evidentirati vse črne izpuste v reko, sodi v sklop že tradicionalne pomladanske očiščevalne akcije Urejajmo okolje. Novomeška akcija Urejajmo okolje poteka letos od 1. marca do konca aprila. Njen cilj je podoben ciljem slovenskega gibanja »Moja dežela — urejena in čista« v letošnjem letu turizma: urejeno in čisto okolje, angažiran odnos človeka in družbe do okolja, dvig ekološke zavesti itd. Vsi lastniki zemljišč v občini so do konca aprila dolžni poskrbeti za urejenost teh zemljišč. Za ureditev javnih površin so dolžni poskrbeti njihovi upravljalci, za ureditev skupnih površin v naseljih pa njihovi uporabniki oz. krajevne skupnosti. Za akcijo velja načelo samoorganiziranosti, prostovoljnosti in samofinanciranja. Le odvoz odpadkov neznanega izvora na komunalno deponijo bo plačal proračun. Izvršni svet občine Novo mesto je v ta namen predvidel 2,4 milijona tolarjev. Večina tega denarja, 2 milijona tolarjev, naj bi šla za sanacijo črnih odlagališč odpadkov. V okviru akcije Cestno podjetje strojno čisti posipne materiale, ki so ostali od zime na robovih cestišč, pločnikih in objektih odvodnjavanja. 9. in 14. aprila imajo v načrtu očiščevalno akcijo s 60 srednješolci, v aprilu pa bodo na novo pobarvali prehode za pešce in očistili signalizacijo, v maju pa poskrbeli za košnjo trave ob cestah. Posebna pozornost bo v okviru letošnje občinske akcije »Urejajmo okolje 1993« namenjena ureditvi Ragovega loga v Novem mestu. V njem so že lani začeli z rednim organiziranim čiščenjem, letos pa naj bi namestili več kotev za smeti in opremili osrednji prostor za priložnostne rekreativne dejavnosti. V času akcije je več časa posvečenega tudi ekološkemu osveščanju ljudi, predvsem šolske mladine. Le strogo načrtovano in organizirano delo na tem področju lahko da rezultate, to je čisto in urejeno okolje, ki bo v veselje tako domačinom kot tujcem-turistom. Z. L.-D. NOVA OKREPČEVALNICA — Rudi Mlinarič je v prostorih A vto-moto društva Novo mesto na Ljubljanski cesti prevzel novo okrepčevalnico »Golf«, ki je odprta vsak dan od 6. do 23. ure. Sedaj bo tudi z njegovo pomočjo ob kavici ali drugi osvežujoči pijači lažje ohladiti kandidata za šoferja, člane izpitne komisije in nenazadnje pa tudi vse tiste, ki bodo tja pripeljali svoje vozilo na pranje ali iskali kakšne druge usluge v tej hiši (Foto: J. P.) Novoles je živ, dolgovi odloženi Lansko leto zaključili z manjšo izgubo — Samo za obresti 400 milijonov tolarjev — Socialni pakt je zdržal, delavci so dobivali 80-odstotne plače STRAŽA — Za Novoles bi lahko rekli, da seje ponovno rodil ravno takrat, ko so mu napovedovali konec. Sredi leta 1991 je namreč v nekaj mesecih prešel iz velikih izgub v dobiček v tekočem poslovanju in z dobičkom tudi zaključil leto. Potem so napovedovali, da Novoles ne bo preživel januarja 1993, ko naj bi zapadli v plačilo stari dolgovi iz prisilne poravnave. Novoles pa je za večino teh dolgov dosegel z upniki sporazum o podaljšanju začetka odplačevanja. Tako so danes Novolesova podjetja živa, stari dolgovi pa reprogramirani. Vsega tua pa niso dosegli samo z opuščanjem programov in odpuščanjem delavcev, kot je v navadi drugje, ampak je Novoles v sanacijskem obdobju od junija 1991 do marca 1993 ves čas povečeval proizvodnjo in izvoz. Če bodo letošnji plan izpolnili, za kar so vse možnosti, bo Novoles v dveh letih realizacijo realno (v nemških markah) povečal za okoli 70 odst. in izvoz za 100 odst. Povečanje obsega proizvodnje pa je najboljši porok za to, da bodo podjetja preživela in se razvijala, da bodo ljudje imeli delo in, seveda, da bodo upniki dobili nazaj svoj denar. Lansko leto Novoles sicer ni zaključil s takšnimi rezultati, kakršne so načrtovali, za kar pa je, pravijo, več vzrokov, zunanjih in notranjih. Tako je sistem Novoles lansko leto zaključil z manjšo izgubo. Samo za obresti za najete kredite, med katerimi je bilo večina premostitvenih, so dali več kot 400 milijonov tolarjev. So pa v tem času za 2,5 milijona mark zmanjšali dolgove iz prisilne poravnave. Tako kot ostale izvoznike jih tepeta precenjenost tolarja in draga država. Če bi bila nemška marka lani v povprečju vredna 56 tolaijev namesto 52, bi imel Novoles za lani dobiček. Prav tako bi poslovali z dobičkom, če bi bili davki in prispevki na evropskem povprečju. Zdržal je tudi socialni pakt, saj so delavci dobivali plače v višini 80 odst. po • Z zanesljivim dobičkom so lani v okviru sistema Novoles poslovala podjetja: Vezan les, Žaga Soteska, Ploskovni elementi. Lipa in Energetika. Izgubo so imela podjetja Bor, Drobno pohištvo, Novi ambienti in Ergo, ostala pa so vmes. Večji problemi so v podjetju Novi ambienti, kjer so postavili novo sanacijsko ekipo. kolektivni pogodbi. Po letu dni so bile plače (preračunamo v marke) za 107 odst. večje in so porasle bolj kot inflacija. A. B. PRAH - Da že dolgo ni bilo poštenih padavin, je vidno na vsakem koraku. Opozoril o nujnem varčevanju z vodo kljub temu še ni slišati, verjetno pa so razmere že kar resne. Tako vsaj bi se dalo sklepati na osnovi obnašanja novomeškega strojnega čistilca cest, ki naj bi sicer “mokro” čistil ulice, a v zadnjih dneh nemalokrat dela v glavnem “na suho” in seveda dviga oblake prahu. Po dva-do trikratnem srečanju z njim morajo drugi avti obvezno pod prho. POPUST - V enem novomeških domov so bili pred dnevi postavljeni pred dejstvo, da je stari telefon odslužil. Družinski poglavar sc je odpravil po nakupih. V Novotchni je ugledal primeren primerek novega telefonskega aparata, vendar z nakupom ni bilo nič, tik predtem je namreč srečal starega znanca, ki mu je povedal zanimivo štorijo, zaradi katere sc je nakup potem dogajal kar na novomeški pošti. Ta priznava 20-odstotni popust, ki ga na polno ceno telefonskega aparata daje Iskra, pa še 10 odstotkov za odstopitev starega. PODJETNIŠTVO - V novomeški podružnici Službe družbenega knjigovodstva so letos analizirali kar 609 letnih obračunov zasebnih podjetij. Tem zdajšnje razmere zelo ustrezajo in nova podjetja, predvsem razna svetovalna in trgovska, rastejo kot gobe po dežju. Dacarji sc jim sicer ravno ne trudijo delati sivih las, zato pa je ljudstvo vse bolj revno in sem in tja kakšno podjetjecc ali trgovina tudi že propade ali iz kakšnih drugih razlogov zapre vrata. Kot denimo Ambient, trgovina za notranjo opremo, v novomeški Ulici Marjana Kozine. Da bi kupcev ne imela, že ne bo držalo. Še zdaj, ko trgovine že mesece ni več, se jih vsak dan nekaj pripelje v tisto smer. Lastniki so namreč pozabili umakniti lično obvestilno tablo iz Ragovske ulice. HITROST - Kdor je bolj na tesnem s časom in nima namena ure posedati v gostilni, ampak le spiti svojo pijačo, sc bo izognil “šoferske” na Otočcu. Najprej kar nekaj časa traja, preden te natakar opazi, prav tako, da prinese naročeno. Če prinese! Večkrat namreč rad kaj pozabi. In čakalni postopek se ponovi. Celo za račun ga je skoraj treba prositi. V opravičilo pa mu povejmo, da je bila ura, ko je bil zaloten v takem stanju, že precej pozna. Morda je v normalnejših zadeva normalnejša. Center včasih ne vedo, ali so v šoli ali v živalskem vrtu oz. na farmi. Pri likovnem pouku ravnatelj vidi le osle, kozle in opice. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 27. marca, bodo odprte naslednje prodajalne živil: •Novo mesto: od 7. do 19. ure: Dolenjka, Nakupovalni center, Drska od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 14.30: mini market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 19. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 16. ure: mini market Pero, Stopiče od 8, do 20, ure: Perko, market v Senlpetru •Šentjernej: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Samopostrežba •Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mercator-KZvKrka, Prodajalna Vrelec •Žužemberk: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market •Straža: od 7. do 17. ure: Mercator-KZ Krka, Samopostrežba V nedeljo, 28. marca, bodo odprte naslednje prodajalne živil: •Novo mesto: od 8. do 11. ure: Dolenjka, Samopostrežba, Glavni trg od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 8. do 11. ure: mini market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: mini market Perot Stopiče od 8. do 12. ure: Perko, market v Šentpetru • Kdor se zdravi po medicinskih knjigah, tvega, da bo umrl zaradi tiskovne napake. 4 DOLENJSKI UST t. 12 (2275) 25. marca 1993 TURIZEM IN ŠPORT - Po zaključnem računu lanskega proračuna črnomaljske občine sodeč, se je, vsaj kar sc povečanih indeksov tiče, v črnomaljski občini v preteklem letu najbolj razvijal turizem. Prihodki od turistične takse so v primerjavi z načrtovano porasli kar za 1.346 odst., kar se sliši spodbudno. Bolj žalostno je, ko vidimo, da je bilo tega denarja le za 160.000 tolarjev, ravno toliko, da sc ne da z njim nič narediti. Med izdatki pa je glede na načrtovanega najbolj porasel strošek za “druge športne aktivnosti”, in sicer za 3.123 odst. Človek bi pomislil, da so Črnomaljci lani doživeli pravi športni boom, kaj pa se da v resnici narediti s 350 tisočaki, vedo najbolje prav športniki. OBDARITVE IN CESTA - In kako bo letos? Najbolje, da se Črnomaljci čim prej pripravijo na vsesplošno dedovanje in obdarovanje, saj, kar sc odstotokov tiče, v občinskem proračunu prav na račun omenjenega pričakujejo največji davek in s tem prihodek. Vendar je prej omenjeno 46-odst. povečanje v primerjavi z lanskim letom malenkost glede na denarne pomoči Romom, ki bodo letos za 866 odst. višje kot lani. Toda, kaj bi to, glavno je, da bodo končno dobili dober kilometer asfaltne ceste od Osojnika proti Jugorju, za katero bodo odšteli iz proračuna za skoraj 53.000 odst. več kot lani, ko so za cesto namenili 7 tisočakov. PARKIRANJE - Parkiranje je v Črnomlju večni in, kot kaže, vse večji problem. Parkirnih prostorov je malo in so že v jutranjih urah polni. Ko zmanjka prostora tudi na pločnikih, ljudje puščajo svoje jeklene konjičke kar na cesti. Tako sploh ne čudi, če avto, ki vozi pred tabo, sredi mesta na lepem ustavi na cestišču, voznik izstopi, zaklene vrata in gre. Da potem nastajajo kolone in prometni zamaški, ni nikomur mar, tudi policistom ne. Sprehod po Metliki) NA LETNI KONFERENCI gasilskega društva Jugorje so med drugim ugotovili, da je denarja za gasilstvo iz dneva v dan manj, da so med ljudmi vedno slabši odnosi ter da je kar nekaj gasilcev, ki so to le na papirju. Kljub temu so jugorski gasilci izpolnili lanskoletni načrt dela, zadali pa so si tudi novega. Pred vsesplošnim rajanjem udeležencev so podelili še priznanja za deset- in dvajsetletno delo, prisluhnili pa so tudi mladim gasilcem, ki so pripravili enodejanko, s katero so se malce ponorčevali iz gasilcev, njihove togosti in včasih nepotrebne počasnosti. V GOZDIČKU blizu osnovne šole Podzemelj so posekali nekaj dreves in to gre v nos nekaterim preveč občutljivim vaščanom. Šoli očitajo, da postopa neodgovorno, ne vedo pa, da so drevesa za posek označili in določili kar trije strokovnjaki Gozdnega gospodarstva iz Črnomlja. Pri odločitvi za posek jih je vodila strokovnost, predvsem pa želja spremeniti na pol divji gozd v park, v katerem bodo lahko osnovnošolski otroci spoznavali drevesne vrste, se igrali ter uživali v senci, ko bo v montažni stavbi preveč vroče in zadušljivo. ( Trebanjske iveri 1 BERAČ MILOŠČINO DELI - Na tem mestu smo zadnjič zapisali, da so pred kratkim na dobrodelno prireditev, katere izkupiček so namenili Društvu paraplegikov novomeške regije, prišli tudi trije ministri, Janez Janša, Lojze Peterle in Ivo Bizjak. Zapisali smo tudi, da je lepo, če si ministri vzamejo čas vsaj za športna srečanja, saj jih drugače tako in tako ni kaj dosti videti v Trebnjem. Na to smo v uredništvo dobili naslednjo pripombo (zaradi njene vsebine jo objavljamo v izvirni, nelektorirani obliki): Kdorkoli že piše “Trebanjske iveri” (saj se nikoli ne ve kdo) ima nedvomno izreden posluh za delovanje SKD v tem kraju. Vse prepogosto se da iz njih razbrati “Kam pes taco moli?!”. Tokrat samo. Tudi sklanjati je potrebno znati, vsaj tako veščemu “piscu”. Z MINISTROM JANEZOM JANŠO - in ne z Janezom Janšem. OO SKD Trebnje. - Naš odgovor je kratek. Bodica kot taka ni imela z delovanjem SKD v Trebnjem nobene zveze, nanašala se je na vse tri ministre, ne glede na njihovo strankarsko pripadnost, če je kdo v njej videl zle duhove, ki so se spravili na OO SKD Trebnje, to ni naš problem. Na koncu še o lekciji iz slovenskega pravopisa, ki žal spominja na zgodbo o beraču, ki je delil miloščino. “Dobrim” poznavalcem slovenskega jezika bi v zagovor povedali le to, da sta obe obliki sklanjanja imena Janeza Janše, tako tista, ki so jo oni označili za pravilno, kot tudi tista, ki smo jo zapisali mi, pravilni, primer sklanjanja imena Janše je celo s črnim na belem zapisan v Slovenskem pravopisu (1962). In še to: takšne pripombe tudi zaradi obilice pravopisnih napak, ki so jih kritiki zapisali v pismu, nimajo prave teže. *Bi ii Spodbuda sicer je, a preskromna Občinski izvršni svet razdelil podjetjem in zasebnikom za 27 milijonov tolarjev posojil — Le 4 odst. predračunske vrednosti — 104 nova delovna mesta__________________________ ČRNOMELJ — V črnomaljski občini so konec preteklega leta razpisali javni natečaj za dodelitev 24 milijonov tolarjev posojil. Namenili naj bi jih za sofinanciranje investicijskih programov ter razvojno-sanacijskih programov tako v obrti kot v podjetjih, skratka povsod tam, kjer prestrukturiranje pomeni razvoj. Na razpis je prišlo 31 prošenj, denar pa je izvršni svet razdelil med 16 investitorjev. Prednost pri dodelitvi posojil so imeli posamezniki in podjetja, katerih programi zagotavljajo proizvodno dejavnost, nadomeščanje uvoza, večji finančni učinek, večja lastna vlaganja, ohranjanje obstoječih in zagotavljanje novih delovnih mest pa prenos sodobne tehnologije v proizvodnjo in pridobivanje novih programov ter varovanje okolja. Predračunska vrednost programov, ki sojih na razpis poslali prosilci, je skoraj 613 milijonov tolarjev. Od tega je šlo v 90 odst. primerov za proizvodno dejavnost, v 4,5 odst. za storitveno dejavnost, v prav toliko primerih za gostinstvo in turizem, v ostalih pa za razvoj trgovine. Ker je od prejšnjega razpisa ostalo nerazdeljenih za 3 milijone tolarjev posojil Štajerske banke, so tokrat razdelili ta denar petim prosilcem. Tako je dobilo posojila 21 investitorjev. Naj omenimo, da so vsi prosilci sku- paj zaprosili občinski izvršni svet za 103 milijone tolarjev posojila. 27 milijonov tolarjev, kolikor je bilo razdeljenih, pa glede na prej omenjenih 613 milijonov tolarjev vrednosti naložb ne predstavlja niti 4 odst. predračunske vrednosti. Pri tem bo 21 investitorjev, po predloženih programih sodeč, odprlo 104 nova delovna mesta. Torej so za vsako novo delovno mesto v povprečju dobili manj kot 4.000 DEM posojila, kar je sicer spodbuda pri odpiranju novih delovnih mest, a zelo skromna, če vemo, da stane novo delovno mesto 50.000 DEM. Res pa je, daje velikost posojil, kijih v črnomaljski občini dobijo, zelo različna glede na to, koliko novih delovnih mest namerava posamezni prosilec odpreti. Včasih gre celo za šestkratno razliko. Zato je bilo na izvršnem svetu slišati predlog, naj bi bila ta posojila bolj enakovredna in naj bi se manj ozirala na to, koliko lastnega denarja vložijo kreditojemalci. M.B.-J. TRIO NOVINA V METLIKI METLIKA - V soboto, 27. marca, bo ob 20. uri v metliškem kulturnem domu dobrodelni koncert družinskega tria Novina. Izkupiček bo namenjen otrokom, obolelim za rakom. Vstopnice po 300 tolarjev za odrasle in 100 tolarjev za otroke je moč kupiti v predprodaji v Ljudski knjižnici ali uro pred prireditvijo. PROSLAVE OB MATERINSKEM DNEVU ČRNOMELI - V črnomaljski občini se bo ob koncu tedna v počastitev materinskega dne zvrstilo več proslav. V soboto, 27. marca, bo ob 18. uri proslava v organizaciji župnijske Karitas v semiškem kulturnem domu. Črnomaljski Slovenski krščanski demokrati pa v sodelovanju z osnovnimi šolami in glasbeno šolo Črnomelj pripravljajo tri proslave. V soboto, 27. marca, bo ob 19. uri prireditev v črnomaljskem kulturnem domu, v nedeljo, 28. marca, pa ob 11. uri v dvorani osnovne šole v Starem trgu ter ob 17. uri v gasilskem domu v Vinici. Vstopnine ne bo. Vljudno vabljeni! IGRAJ KOLL.E - V sobotoje bila v Črnomlju že deseta revija otroških folklornih skupin Bele krajine, ki jo je pripravila tukajšnja ZKO. O tem, kako so nekdaj pričakovali novice, kako so se otroci igrali in peli ter plesali, se zabavali ob pastirskem prazniku na jurjevo, ob kolinah ter na florjanovo, je na prisrčen način pokazalo sedem folklornih skupin iz osnovnih šol v črnomaljski občini Metliški osnovnošolci so se predstavili s spletom belokranjskih plesov, gostje z mariborske osno vne šole Prežihovega Voranca pa pod vodstvom mentorice Nežke Lubej, kije hkrati predsednica Zveze folklornih skupin Slovenije, s štajerskimi igrami na paši. Na fotografiji semiški otroci delajo iz nogavic »klobase«. (Foto: M.B.-J.) Kmetje ne verjamejo, da bo bolje Minister Osterc in Ivan Oman na okrogli mizi o kmetijstvu —Zakaj je metliška Vinska klet uvozila poceni vino? —Prepočasna denacionalizacija KRASINEC - Pretekli teden so se na Krasincu zbrali metliški in črnomaljski kmetje, ki so gostoma, ministru za kmetijstvo Dr. Jožetu Ostercu in podpredsedniku Slovenskih krščanskih demokratov ter predsedniku Slovenskega kmečkega gibanja pri SKD Ivanu Omanu, natresli številne težave. Minister je dejal, da se zaveda, da so sedanje razmere za belokranjske kmete še veliko težje kot v ostali Sloveniji. Vendar pa gostiteljev z Omanom nista prepričala, da se kmetom obetajo^ boljši časi. ali slovenska vlada sploh ima načrt razvoja in zaščite kmetijstva. Minister je pojasnil, da pri nas na nacionalni ravni še vedno ni osvojena miselnost, ki je v drugih razvitih državah že zakoreninjena: gre za to, da kmetijska politika vključuje tudi sekundarne vrednote in ne le pridelavo hrane, ki pomeni le polovico vseh nalog v kmetijstvu. Čeprav je takšen tip kmetijstva dražji, pa ga bo po Osterčevih besedah morala osvojiti tudi Slovenija. A se to ne bo zgodilo čez Dr. Antona Šukljeta, predsednika metliških krščanskih demokratov, ki so organizirali okroglo mizo, je zanimalo, Domačo obrt želijo ohraniti Izdelki tudi naprodaj TREBNJE — Pred šestimi leti so imeli v okviru programa FAO v Trebnjem tudi skupino za razvijanje domače obrti. Lani seje ta skupina preimenovala v Društvo izdelovalcev domače obrti. Tako kot so že lani v Trebnjem pripravili izdelke domače obrti, jo bodo pripravili tudi letos. Trebanjsko društvo izdelovalcev domače obrti daje poudarek predvsem na izdelavo ročnih izdelkov, značilnih za ta konec Dolenjske, s svojim delom pa želijo spodbujali k ohranjanju tovrstnega narodnega izročila tudi mlade. Za trebanjski konec je značilno pletenje košev in košar, peharjev in druge suhe robe. Kmečke žene pa se vsako leto predstavijo s staro dobro domačo hrano. Letošnja razstava bo nekoliko drugačna, ženske bodo predstavile tokrat prvič drugačno, manj kalorično hrano z več zelenjave in manj maščob. Teh mojstrovin jih je naučila Helena Mrzlikar. Tokrat bodo obiskovalci prvič lahko izdelke domače obrti tudi kupili, in sicer v samopostrežni KZ Trebnje ali pri Petru Brcarju v trgovini Gorca, naprodaj pa ne bodo le v času razstave, temveč celo leto. Razstavo bo društvo postavilo pod strokovnim vodstvom dr. Janeza Bogataja in s pomočjo strokovnjakov iz ljubljanskega Doma. Otvoritev razstave bo danes, 25. marca, ob 12. uri, v avli stare osnovne šole. J. D. Kmetje so prepričani, daje denacionalizacija v Beli krajini prepočasna. Zdi se jim žalostno, da sojim pred desetletji požigali celo gospodarska poslopja, da so klonili pred nacionalizacijo, sedaj pa morajo zbirati denar za odvetnike, da bodo zemljo lahko dobili nazaj. Sicer pa je Ivan Oman poudaril, da si v SKD močno prizadevajo za rešitev kmetijskih problemov, kajti sedaj se mudi, A sta iz vrst SLS dobila z dr. Ostercem precej očitkov predvsem zaradi odhoda SKD v pozicijo. Odgovor je bil, da si v SKD pač prizadevajo rešiti stvari, kijih ni pripravljen reševati nihče drug. Če ne bi bili v vladi, bi se po njunem mnenju še težje borili kot sedaj. Oman je še dejal, da ga pri kmečkih štrajkih ne bo, ker ne verjame, da se bo s tem, ko bodo šli kmetje na cesto, kaj spremenilo. M. BEZEK-JAKŠE Mag. Janez Kramarič Pravniki povezani v društvu Prvi predsednik mag. Janez Kramarič ČRNOMELJ, METLIKA Na ustanovnem občnem zboru, ki je bil v Črnomlju 12. marca, seje zbralo 31 diplomiranih pravnikov in pravnikov od 56, kolikor jih živi v Beli krajini. Seveda so se v novoustanovljeno društvo pripravljeni včlaniti vsi, celo tisti Belokranjci, ki sicer živijo in delajo drugje. Na občnem zboru, ki sta se ga udeležila tudi predsednik Zveze društev pravnikov Slovenije dr. Janez Šinkovec in tajnik zveze Branko Korže, so izvolili vse organe društva. Predsednik je postal mag. Janez Kramarič, podpredsednik Branko Matkovič, tajnik pa Marko Zupanič. Pravniki so natančno začrtali svoje delo. »Posegati nameravamo v razpravo o vseh družbeno pomembnih vprašanjih in opredeljevati stališča v skladu z doseženo pravno civilizacijo,« je povedal predsednik Kramarič. »V javnem nastopanju bomo dosledno spoštovali pravila poklicne etike, odklanjali vse oblike nestrokovnih diskvalifikacij, žalitev ipd. Zavzemali se bomo za uveljavljanje pravne države in za racionalno pravo. Širili in poglabljali bomo znanje, zlasti pa se bomo lotili najbolj perečih tem, kot so lokalna samouprava, denacionalizacija in podobno,« je povedal mag. Kramarič. Belokranjski pravniki bodo vsako leto pripravili tudi srečanje, na katerem bodo obravnavali aktualna vprašanja v Sloveniji in Beli krajini ter sodelovali tudi z drugimi tovrstnimi društvi v domovini in v pobratenih občinah. M.B.-J. TEČAJ IZDELOVANJA PISANIC METLIKA - Belokranjski ntuzej bo organiziral v soboto, 3. aprila, v Gangiovcm razstavišču v Metliki tečaj izdelovanja belokranjskih pisanic, ki ga bo vodila Mihaela Črnič. Vsi, ki sc želite naučiti te ljudske obrti, se lahko do 31. marca prijavite v Belokranjskem muzeju osebno ali po tel. 58-177, kjer boste dobili tudi vse potrebne informacije. GOSTOVALA BO TREBNJE - V soboto, 27. marca, bo v trebanjskem kulturnem domu ob 19. uri gostovala folklorna skupina “Ivan Navratil” iz Metlike. Novih socialnih stanovanj še ne bo Denar od prodanih stanovanj letos za osnovni šoli in postajo METLIKA V metliški občini je bilo po stanovanjskem zakonu doslej prodanih 88 občinskih stanovanj. Od tega je bilo 11 stanovanj last zdravstvenega doma, 8 osnovne šole, 68 skupščine občine ter eno stanovanje otroškega vrtca. Zanje so iztržili za slabih 32 milijonov tolarjev kupnin in anuitet, vendar je še vedno neporabljenih nekaj več kot 20 milijonov tolarjev. Sicer pa so porabljeni denar namenili za zamenjavo rešilnega avtomobila in zobozdravstvenega stola v zdravstvenem domu, za rekonstrukcijo kotlovnice v osnovni šoli ter delno ureditev prostorov v športni dvorani. Delno so s tem denatjem pokrili tudi stroške izdelave lokacijske in projektne dokumentacije za metliško avtobusno postajo ter stroške adaptacije nekdanje osnovne šole na Partizanskem trgu. Za letošnje leto v izvršnem svetu načrtujejo, da bo skupaj z doslej neporabljenim denarjem ter tistim, ki se bo še natekel od kupnin in anuitet, na voljo vsaj 25 milijonov tolarjev. Vendar tako kot v drugih dolenjskih občinah tudi v metliški ni posebnega navdušenja za gradnjo socialnih stanovanj, zlasti ne, dokler se sistemsko ne reši vprašanje teh stanovanj. Poleg tega je bilo v Metliki vanje doslej precej nasilnih vselitev. Zato je skupščina sprejela predlog izvršnega sveta, po katerem naj bi letos denar od prodanih stanovanj porabili za štiri namene: za ureditev knjižnice in ra-čunalnice v metliški osnovni šoli bi porabili 900 tisočakov, za ureditev prostorov pod športno dvorano 3 milijone tolarjev, za ureditev telovadnice in nabavo šolske opreme v podzemeljski osnovni šoli 1,2 milijona tolarjev ter za gradnjo metliške avtobusne postaje 20 milijonov tolarjev. ^ g _j V POČASTITEV MATERINSKEGA DNE TREBNJE, MOKRONOG -Občinski odbor SKD Trebnje vabi na proslavo materinskega dne, ki bo v kulturnem domu v Trebnjem v petek, 26. marca, ob 19. uri. V kulturnem programu bodo sodelovali: Trebanjski oktet pod vodstvom profesorice Tatjane Mihelčič, absolventka akademije za GFRT Romana Šalehar in otroci. Predsednik odbora državnega zbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko Štefan Kociper pa bo spregovoril o pomenu družine v današnjem času. Iniciativni odbor SKD Mokronog vabi vse krajane v soboto, 27. marca ob 20. uri na proslavo v počastitev materinskega dne. Bogat kulturni in zabavni program bo potekal v kulturnem domu. NOGOMETNI TURNIR MLADIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV TREBNJE - V telovadnici osnovne šole Trebnje bo v soboto, 27. marca, ob 10. uri nogometni turnir mladih krščanskih demokratov. Tekmovale bodo izbrane ekipe iz vse Slovenije in ekipa, ki jo bodo sestavljali člani IO in sveta MDK. Jože Osterc in Ivan Oman noč, saj ni dovolj denarja. Kljub pomanjkanju sredstev pa Osterc upa, da bodo od 1. aprila na voljo vsaj posojila. Na vprašanje, kako rešiti problem, ko so Gorjanci za belokranjske kmete • večja ovira, kot je Triglav, medtem ko ■ je nekdanji veliki karlovški trg zanje zaprt, kmetje niso dobili natančnega odgovora. Zato pa ga je bil predsednik upravnega odbora metliške kmetijske zadruge Jože Klepec prisiljen dati v zvezi z nakupom dveh vagonov vina, ki so ga po nizki ceni pripeljali v vinsko klet iz uvoza, medtem ko ga belokranjski vinogradniki iz svojih zidanic ne morejo prodati. »Upravni odbor jc bil tik pred sklepom, da direktorju prepove uvoz vina. Toda če ga ne bi uvozila metliška Vinska klet, bi ga kdo drug,« jc dejal Klepec ter dodal, da kmetje v upravnem odboru nimajo moči, saj sc zaradi pomanjkanja znanja niso sposobni postaviti v bran menedžerski strukturi v kmetijski zadrugi. Pravočasno obšli balkanske čeri V Trimu so lansko poslovno leto zaključili z dobičkom —Poudarek na kakovosti proizvodnje, poslovanja in trženja —Več kot polovico izdelkov na Zahod TREBNJE — Danes je težko najti podjetje, ki se lahko pohvali, daje v preteklem letu zaposlovalo nove delavce, uspešno izvažalo na zahodne trge in ustvarilo dobiček. Trebanjskemu Trimu je to uspelo. Povprečno okrog 500 delavcev, ki so zaposleni v trebanjskem Trimu in še okrog 90 v Dobovi, poleg skoraj 100 izposojenih delavcev med poletno sezono je v lanskem letu izvozilo za 18,8 milijonov dolarjev izdelkov, kar je znašalo več kot polovico celotne prodaje, na zahtevne nemške in avstrijske trge. Vse to pa so v Trimu dosegli s premišljenim delom, ko so v času še normalnih gospodarskih tokov z nekdanjimi jugoslovanskimi republikami in bivšo Sovjetsko zvezo začeli iskati nove trge na Zahodu. Udeleževali so se vseh pomembnejših sejmov in veliko vlagali v osvajanje marketinških znanj, kar se jim danes že obrestuje. Z dokaj hitro preusmeritvijo na zahodne trge so ustvarili 3.258 milijonov tolarjev prihodkov in več kot 20 milijonov tolarjev dobička. Trimov nosilni in prodajno najuspešnejši program so plošče, polnjene z mimeralno volno, v katerega tudi največ investirajo, sicer pa Trimov proizvodni program obsega gradnjo indus- trijskih dvoran, kmetijskih objektov, bivalnih objektov pa tudi izdelavo različnih tehnoloških posod. Zaradi izvoznih zahtev so lani posodobili montažno linijo bivalnikov, obnovili profilirano linijo v proizvodnji sendvič plošč, ki so povzročale izmet, denar pa so vlagali tudi v izboljšavo energetsko neekonomičnih delov proizvodnje in v izboljšavo neprijaznih delovnih okolij v proizvodnji bivalnikov in plošč, lakirnici, sušilnici in prezračevanju. Tudi evropska tržišča so se v zadnjih letih močno spremenila. Če so še pred leti pogovarjali predvsem o ceni, količinah in o dobavnih rokih, se morajo sedaj vsi, ki se hočejo prebiti na zahodnoevropski trg, predvsem posvetiti ka- kovosti izdelkov. »Kakovost pa ni mišljena le v proizvodnji, ampak tudi v trženju, poslovanju, s poudarkom na kakovosti dobaviteljev. Da bi zadostili tem zahtevam, se intenzivno pripravljamo za certificiranje po ISO 9001,« pravi direktorica Trima, Tatjana Fink. Trimo je eno izmed redkih slovenskih • V Trimu dajejo velik poudarek tudi na izobraževanje delavcev. Vse več jih je, ki znajo tuje jezike. Sproti in načrtno skrbijo tudi za dokvalifikacijo na novo sprejetih delavcev. »Čeprav je veliko zunanjih in notranjih dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost neke firme, so vedno ključni njeni ljudje; veliko jih mora vleči v isto smer. da pride do uspeha,« pravi direktorica Tatjana Fink. podjetij, ki ima vrsto mednarodno priznanih dokumentov o usposobljenosti podjetja in kakovosti izdelkov. J. DORNIŽ ll lili IZ NkŠIH OBČIN r."wg til i iti IZ NkŠIH OBČIN lil Kmetijci in Zeleni za isto mizo Inšpektorji potrdili, da očitki kmetijcem niso vedno upravičeni — Za reševanje problemov je potrebno sodelovanje in ne nasprotovanje — Dogovor z ribiči KOČEVJE — V četrtek so se v restavraciji Janez v Kočevju zbrali za skupno mizo predstavniki knietijcev, kočevskih Zelenih, ribičev in inšpekcijskih služb. Sestanek je sklical Mercator—Kmetijsko gospodarstvo Kočevje in je bil nadaljevanje že januarja začetih razgovorov. Pobudnik januarskega srečanja, ki se je končalo s sklenitvijo sporazuma med kmetijci in ribiči o preprečevanju onesnaževanja reke Rinže, so bile kočevske inšpekcijske službe. Kočevski sanitarni ODKLAPLJAJO TELEFONE OSILNICA - Te dni so začeli odklapljati blizu 60 telefonskih priključkov v hrvaških vaseh od Gašparccv prek Turkov pa do Ple-šccv in Mandljev. To območje hrvaških občin Cabar in Delnice jc namreč doslej imelo telefonske priključke iz avtomatske telefonske centrale v Osilnici. Medtem pa so zdaj po več letih gradnje le dokončali pošto na Hrvaškem v Plcšcih in tudi ATC. Tako jc dana možnost, da uresničijo dogovor in po tej dograditvi prevežejo hrvaške kraje na hrvaško pošto. Območje Osilnice pa bo tako pridobilo skoraj 60 telefonskih številk in ne bo potrebno širiti njihove ATC. Ni bil letnik desetletja, le dober in obilen Ocena enologa BOŠTANJ, MALKOVEC V soboto so v Boštanju in na Matkov cu ob dnevu vinogradnikov, ki so ga obogatile kmetice s kulinaričnimi dobrotami, podelili priznanja vinogradnikom za letnik 1992. Degustacijski komisiji za ocenjevanje vin v največji podružnici Društva vinogradnikov Dolenjske (DVD) za Sevnico - Boštanj in v podružnici Malkovec je vodil enolog M Agrokombinatove kostanjevi-ške kleti inž. Zdravko Mastnak. Kmet Alojz Zalašček iz Boštanja (na sliki: preteklo soboto mu predsednik podružnice Rado Umek izroča priznanje za najbolje ocenjeno rdeče vino), ki sc že vrsto let uvršča z rdečimi in nekoliko manj z belimi vini v sam kakovostni vrh vinogradnikov, meni, da so bili letos v ocenjevalni komisiji za kakšne pol točke prestrogi; tudi njegova vina dostikrat bolje ocenijo na osrednji pokušnji v Novem mestu. Najvišjo ocena pri 35 rdečih vinih v Sevnici je bila 15,87 pri 36 belih vzorcih pa 16,54. 11 vzorcev je bilo izločenih. Rekordno število 125 vzorcev vina (57 belih in 68 rdečih), so ocenili v malkovški podružnici, 9 pa so jih izločili. Pri rdečih vinih je najvišja ocena 15,8, pri belih pa 16,22. Inž. Mastnak je povedal, da se niso uresničili obeti, da bo to letnik desetletja ali celo kaj več. Po njegovem je ta vinski letnik nič več kot dober. Vina imajo še dosti neprc-vrelega sladkorja, zato je nevarnost cika precejšnja. Pri žametni črnini so ugotovili, da deluje zelo tanko, nežno, »oprano« tudi zaradi preobloženih trsov. Pri obilnem letniku so vinogradniki uporabili dosti nove in tudi že dlje časa neuporabljene posode, kar je v nekaj primerih ocenjevalno komisijo prisililo, da je vzorce izločila. V sevniški podružnici izločenih vzorcev niso obešali na veliki zvon, ampak so vinogradnike pisno opozorili, zakaj je njihovo vino izločeno in kje je vzrok za napako. Vinogradniki so to potezo in ponujeno pomoč enologa zelo dobro sprejeli, saj so se zvečine, navkljub temu da tokrat morebiti niso bili dovolj uspešni vi-noradniki in kletarji, udeležili družabnega srečanja. P. P. inšpektor Predrag Petrovič je tudi v četrtek vse prisotne pozval, naj se ne bi medsebojno obtoževali, marveč poskušali najti za vse sprejemljive rešitve. Pritrdil je direktorju Mercator—Kmetijskega gospodarstva Kočevje Janezu Žlindri, da ni vse slabo, kar zadeva kmetijstvo in še posebno prašičjo farmo v Klinji vasi. Žlindra je dejal, da so v zadnjih nekaj letih storili ogromno za ekologijo. Tako kot predsednik ribiške družine Kočevje Tomaž Arko, je nedavni sporazum z ribiči, ki kmetijce zavezuje, da ne bodo gnojili na zemljiščih ob Rinži, označil za LEGALIZIRALI OBRTNO CONO RIBNICA - Na zadnji seji ribniške občinske skupščine so delegati sprejeli predlog odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana občine. V srednjeročnem planu jc sedaj prvič zajeto tudi 18 lia kasarn iškega kompleksa bivše -IIW, ki jc bilo doslej v vseh planih bela lisa oziroma opredeljeno kot območje posebnega družbenega pomena. Ob soglasju ministrstva za obrambo to sedaj dobiva novo civilno namembnost. S spremembo prostorskoureditvenih pogojev so pravzaprav le legalizirali obrtno proizvodno cono, ki tu nastaja. veliko pridobitev in izraz njihove pripravljenosti za preprečevanje onesnaževanja narave. »Z razvozom gnojevke in gnojnice smo v bistvu razselili naše farme, vendar pa nam tega nihče ne priznava,« je dejal Žlindra in dodal, daje gnojevka v celoti razgradljiva in da ostaja problematičen le smrad, ki pa si ga tudi prizadevajo zmanjšati. Ob smrad, kot izredno motečo posledico gnojenja, se je spotaknila predstavnica Zelenih Sonja Bižal, vendar njene trditve inšpektor Petrovič s podatkom, da je imel do sedaj samo eno pritožbo zoper smrad oz. gnojenje, ni potrdil. Navedbo Marka Figarja, da se za spiranje gnojevke uporablja pitno vodo, je direktor farme v Klinji vasi Franc Trdan, označil za neresnično. Menil je, daje posledica nepoznavanja zadev in nestrokovnosti Zelenih. Zatrdil je, da za spiranje gnojevke ne gre niti litra pitne vode in da imajo izmed vsem osmih farm v Sloveniji najmanjšo porabo pitne vode, M. LESKOVŠEK-SVETE OGLEDALI SO SI CESTO PSILNICA, PREDC.RAD, FARA - Člani sveta KS Osilnica in domači gospodarstveniki so si 21. marca ogledali del obkolpske ceste od Mozlja preko Prcdgrada, Dola in Žage do Fare. Gre za lokalno cesto, ogled pa jc bil organiziran zato, da bodo izkušnje pri gradnji te ceste uporabili pri gradnji ceste od Petrine do Mirtovičev in naprej od Osilnice do Drage. »Električne« posledice meje Hrvati so zadovoljni, Slovenci pa prizadeti KOČEVJE Z vzpostavitvijo državne meje s Hrvaško, so se na območju, ki ga pokriva Elektro Kočevje, med številnimi problemi pojavili še novi. Dogovor s hrvaško stranjo, ki prinaša ohranjanje obstoječega stanja napajanja nekaterih slovenskih gospodinjstev s hrvaško elektriko in hrvaških s slovensko, pomeni začasno rešitev, dolgoročno gledano, pa bosta obe strani morali prevzeti vsaka svoje odjemalce. Na slovenski strani območja, ki ga pokriva Elektro Kočevje, je 240 gospodinjstev, ki jih napajajo Hrvati, na hrvaški strani pa 300 gospodinjstev, ki dobivajo elektriko iz Slovenije. Slovenski odjemalci hrvaške elektrike račune zanjo poravnavajo Elektru Kočevje po ceni, ki velja za slovensko elektriko, hrvaški odjemalci pa za slovensko elektriko hrvaškemu elektrogospodarstvu po njihovih veljavnih cenah. Ker je elektrika iz Slovenije dosti boljša kot na Hrvaškem, ki ima zaradi vojnih razmer dokaj nezanesljivo dobavo električne energije, je razumljivo, da so odjemalci na Hrvaškem s takšno rešitvijo zadovoljni. Za dobro elektriko namreč pla- VZORCNI NASAD BREZ SOGLASJA SEVNICA - Navkljub zagotovilom sadjarja in podjetnika inž. Frana Kotarja, ki je nameraval v starem mestnem jedru Pod Vrtačo urediti sodoben vzorčni sadovnjak, kjer naj ne bi s škropljenjem ogrožaj vrtnin na bližnjih vrtovih niti stanovalcev, mu ti ne verjamejo. Kotar na občini sploh ni zaprosil za ustrezno soglasje, s čimer bi lahko strokovno ugotavljali upravičenost njegovega zahtevka. PREDSTAVITEV KNJIGE DR. JANKA PRUNKA SEVNICA - V sevniški občinski knjižnici bo drevi, v četrtek, 25. marca, ob 18. uri scvtiiška zveza kulturnih organizacij predstavila naj novejšo knjigo sevniškega rojaka, zgodovinarja dr. Janka Prunka, Slovenski narodni vzpon. To delo jc pivo v slovenskem zgodovinopisju, ki prikazuje zorenje slovenske narodne volje po narodni samostojnosti od narodnega preporoda v drugi polovici 18. stoletja do samostojne državi^ Slovenije 1991-1992, torej v tako velikem časovnem loku. Knjiga je narejena s pomočjo obilice primarnega dokumentarnega gradiva. Osvobojena ideoloških interpretacij, prinaša v mnogočem novo, mnogo svetlejšo sliko slovenskega političnega razvoja, kot smo je bili vajeni. Na predstavitvi, ki jo bodo popestrili s priložnostnim kulturnim sporedom, bo sodeloval tudi avtor knjige. čajo trikrat manj, kot bi plačali v Sloveniji, saj je elektrika na Hrvaškem cenejša. Prizadeti pa so slovenski odjemalci hrvaške elektrike, ki slabo elektriko drago plačajo. Da bi lahko prevzeli slovenske odjemalce, bi Elektro Kočevje moral zgraditi 21 km daljnovodov in 17 km nizkonapetostnega omrežja ter postaviti 12 transformatorskih postaj. Za to bi potreboval 3,8 milijona mark. Gre za denar, ki sc po mnenju direktorja Elek-tra Kočevje Vincenca Janše, Elektru ne bo obrestoval niti v tisoč letih, je pa, s človeškega vidika gledano, njegova naložba opravičljiva. M. L.-S. ŠUŠMARJENJA je VSE VEG RIBNICA - Odbor ribniške obrtne zbornice jc na zadnji seji občinske skupščine ponovno načel problem šušmarstva v občini. Navedli so, da jc v ribniški občini kar 700 večjih ali manjših obratovalnic in obrtnikov, ki delajo na črno največ v lesni branži, frizerstvu, avtomehaničnih popravilih in v gostinstvu. Zavzeli so sc za učinkovitejše delo inšpekcijskih služb, ki naj bi pripomogle k odpravi oziroma omejitvi dela na črno. Opozorili so, da tiho pristajanje na takšno stanje povzroča med zasebniki, ki se držijo zakona, vse več negodovanja. Priložnost za legalizacijo črnih gradenj V ribniški občini je na črno zgrajeno prek 100 objektov RIBNICA — Republiška vlada jc minuli četrtek sprejela predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Ko bo ta, popularno imenovani, zakon o moratoriju na rušenje črnih gradenj, sprejet v državnem zboru, se bodo morali črnograditelji v treh mesecih po njegovem sprejemu odločiti, ali bodo črno gradnjo legalizirali, ali pa jo bodo morali porušiti. Kako bodo izvajali zakon, še ni znano, po mnenju referenta za lokacijska in gradbena dovoljenja Franca Mikuliča z ribniške občine, pa bo vzpostavil določen red in doprinesel k izoblikovanju jasnejše in točnejše slike o tem, kje in koliko je sploh vseh črnih gradenj. Teh podatkov sedaj nihče ne beleži in spremlja, zato je podatek, da je v ribniški občini okoli 100 črnih gradenj, le približen. »Če bi upoštevali vse najrazličnejše prizidke, drvarnice, garaže in druge pomožne objekte, ter vse sive gradnje, je takšnih objektov, ki so zgrajeni brez izdanih vseh potrebnih dovoljenj, pravgo-tovo prek 100,« pojasnjuje Mikulič. Največ je na črno zgrajenih pomožnih objektov, vendar pa številčnih podatkov o tem in ostalih vrstah črnih gradenj ni. Mikulič pravi, da gre za vse možne vrste gradenj, od stanovanjskih in gospodarskih poslopij, do proizvodnih objektov. Gre tudi za vse možne oblike, od sive gradnje do gradnje brez vseh dovoljenj in celo do primera izgradnje stanovanjske hiše na tuji zemlji. M. L.-S. Priznanja CZ Trije zlati znaki za kočevske dobitnike državnih priznanj KOČEVJE — Republiški štab za CZ je ob letošnjem svetovnem dnevu civilne zaščite podelil državna odlikovanja za dosežke na področju razvoja in krepitve CZ tudi najzaslužnejšim v kočevski občini. Zlati znak civilne zaščite so prejeli Gasilsko društvo Vas—Fara, DOLENJSKI LIST Vaš četrtkov prijatelj ZLATI ZNAK CZ — Ob prevzemu naj višjega državnega priznanja CZ, podeljenega Elektru Kočevje, je direktor Elektra Vincenc Janša dejal, da v času vojne v Sloveniji odklopitev elektrike delu družin vojaških oficirjev v Ribnici ni bila namerna, kot to ljudje mislijo, ampak je do nje prišlo ob izklopitvi ribniške vojašnice. (Foto: M. L.-S.) občinska organizacija RK Kočevje in kočevska poslovna enota Elektra Ljubljana. Vsem trem dobitnikom najvišjih priznanj CZ so bila odlikovanja že vročena, nazadnje Elektru Kočevje minuli četrtek. Zlati znak CZ podeljen Elektru Kočevje za njihov prispevek v času junijske vojne v Sloveniji, je direktorju kočevskega Elektra Vincencu Janši izročil kočevski župan dr. Mihael Petrovič. Županje dejal, daje Elektro upravičen dobitnik priznanja ne le zaradi dobro opravljenih nalog v času vojne, ampak tudi celotnega svojega poslovanja v preteklosti in danes. Posebno je pohvalil njihov posluh za potrebe demografsko ogroženih območij, na katera je Elektro v preteklem letu vložil prek 20 milijonov tolaijev. Direktor Elektra Kočevje Vincenc Janša je po krajšem orisu nalog, ki sojih požrtvovalno opravili delavci Elektra v času vojne, prisotne seznanil tudi s problemi, s katerimi se Elektro srečuje danes. O delu civilne zaščite v občini je Milena Lautar z občinskega štaba za CZ povedala, da je dobro organizirano. M. L.-S. DRUŽINA LAHKO NAJVEČ NAREDI— Ob materinskem dnevu, ki so ga preteklo nedeljo na Blancipripra vili krščanski demokrati, je s krajšim koncertom navdušil moški pevski zbor Svoboda iz Brestanice pod vodstvom Janka A v-senaka, zaigralje domači ansamabel Delfini. Zatem je po predavanju dr. Toneta Kunstlja o zelo pomembni vlogi družine, in zlasti matere pri vzgoji otrok, t’ pogo voru sodelovalo tudi občinstvo. Ob koncu materinskega dneva so se matere, očetje in mladež pred kulturnim domom zadržali v klepetu ob kozarčku domačega vina in kosu kruha. (Foto: P. P.) Odnos do odpadkov odraz kulture Vsebina smetjakov tudi prepoznaven znak pomanjkanja kulture — Na občini in pri podjetju _________Barles zadovoljni z modelnim projektom ločenega zbiranja odpadkov SEVNICA — Ločeno zbiranje odpadkov, s katerim je lani začelo na območju Malkovca, Tržišča, Šentjanža, Krmelja in Naselja heroja Maroka (NHM) v Sevnici senovško podjetja Barles, poteka sorazmerno dobro. Količine sekundarnih surovin so so zelo različne, bio odpada pa je malo, ker te odpadke odvažajo le še iz blokovskega NHM v Sevnici, potem ko so ugotovili, da so količine bio odpada v krmeljskem blokovskem naselju zanemarljivo majhne. Poudarjajo, daje stanje v manjših blokih še zadovoljivo, medtem ko je kultura stanovalcev v stolpnicah na nizki ravni, kar je razvidno tudi iz stanja v smetnjakih in okoli njih. Vzroke za manjše količine odpadkov v smetnjakih pa vidijo izvajalci modelnega projekta, ki gaje podprla tudi sev-niška občina, predvsem v premajhni osveščenosti ljudi in nesprejemljivi zakonodaji, ki ne spodbuja ločenega zbiranja in reciklaže niti ne uvaja ekološkega davka. »Ob vsem tem še tako dober namen in napori, vloženi v ta modelni projekt, navzven delujejo kot gašenje požara, ki ga nismo znali ali hoteli preprečiti,« poudarja tudi sevniški sekretar za okolje Jože Kolar, Z modelnim projektom so želeli v občini zmanjšati količino odpadkov, namenjenih deponiranju. Cilj akcije »Čisto mesto«, s katerim se podjetje Barles pojavlja še v nekaterih drugih slovenskih krajih, je tudi aktivno sodelovanje stanovalcev pri ločenem zbiranju odpadkov. Ločeno zbirajo belo in barvno sleklo, papir, karton in bio odpad. V Mirenski dolini so postavili zabojnike za papir in karton ter ostali odpad, predvsem pri blokih v Krmelju, pri gostinskih lokalih ter trgovinah pa še 240-litrske plastične posode. V vseh krajih razen na Mal-kovcu so na voljo steklenjaki za barvno in belo steklo. Stanovalci so prejeli tudi lično brošuro (pripravil in založil jo je Barles, d.o.o., Senovo) o kompostiranju. Da bi modelni projekt lahko nemoteno potekal, so po nemajhnih zapletih • Poslanca Zalaščka je na zadnjem zasedanju vseh treh zborov zanimalo, kako uresničujejo načrt mini kompo-starne v gramozni jami v Boštanju in koliko denarja so porabili za to. Zalašček j e podvomil o kakovosti opravljenih gradbenih del, saj asfalt na kompostarni že poka, delno pa se jc posedla tudi ograja okoli objekta. Po izjavah strokovnjakov je prišlo do razpok zaradi visokih voda oktobra lani. ZRMK Ljubljana je skladno z zahtevami ob lokacijskem ogledu že konec julija lani ugotovil trdnost nasutega materiala in preiskal vzorec asfalta. Izvajalec del bo še v tem mesecu popravil poškodbe na kompostarni. Pa še to: skupni stroški za izvedbo modelnega projekta ločenega zbiranja odpadkov znašajo 3,2 milijona tolarjev! le naredili mini kompostarno z reciklažnim dvoriščem. P. P. Drobne iz Kočevja) CENTER ZA RAZVOJ - Na kočevski občini razmišljajo o ustanovitvi Centra za razvoj Kočevske, ki naj bi bil v pomoč obrtnikom, podjetnikom in kmetom. Gre za tišje oblike pomoči, ki jim jih sedaj nudi služba za revitalizacijo pri kočevskih upravnih organih. Ta bo z ustanovitvijo centra seveda ukinjena. Kakšne organizacijske oblike bo ta nova oblika nudenja pomoči podjetnikom, obrtnikom in kmetom, sc kočevski izvršni svet še ni dokončno odločil. Posebna komisija, ki se je pri iskanju najprimernejše organizacijske oblike srečevala z. različnimi dilemami, se nagiba k ustanovitvi centra kot javnega zavoda, katerega ustanovitelj bi bila skuščina občine Kočevje. SLUŽBENA STANOVANJA Posebna komisija, imenovana od skupščine občine Kočevje za pripravo pravilnika za dodelitev službenih stanovanj, je po nekaj mesecih vendarle opravila svoje delo. Med upravičenci za pridobitev službenih stanovanj bo tudi gospodarstvo, kar seveda ne preseneča, saj sta bila oba pravilnika o dodelitvi službenih stanovanj, ki jih jc pripravil izvršni svet, ovržena, med drugim tudi zaradi tega, ker ni bilo vključeno gospodarstvo. Pravilnik pa ne prinaša rešitve za že skoraj dve leti prazna stanovanja na Trgu zbora poslancev. Ta so bila povod za spore in dolgotrajne zaplete, ki so privedli do ustanovitve skupščinske komisije za pripravo pravilnika o službenih stanovanjih. Stanovanja na TZO so iz pravilnika menda izključena, na voljo pa so najboljšim ponudnikom kot profitna stanovanja. Ribniški zobotrebci) PRORAČUN - V sredo bodo v Ribnici odločali o občinskem proračunu. Kdove koliko denarju ni na voljo za razdelitev med vse, ki bi denar želeli, zato bodo poslanci pri skopo odmer jenih deležih upoštevali pripravljenost proračunskih porabnikov, da dajo poslancem na vpogled ne le poročila o delu v preteklem letu, ampak tudi o porabi denarja. Tisti, ki lega ne bodo pripravljeni storiti, bodo dobili manj (če sploh kaj) kot tisti, ki skupščini menda nimajo kaj prikrivati. To dodatno merilo pri razdeljevanju proračunskega denarja so predlagali poslanci krščanskih demokratov. Vsa društva, stranke iir drugi, ki za svoje delovanje prejemajo del denarja tudi iz občinskega proračuna, naj bi zato do skupščinskega zasedanja predložili ustrezna poročila. Kasneje bo prepozno, saj bo proračun, katerega osnutek so poslanci prejeli že na zadnjem zasedanju, v sredo morda tudi sprejet. NOVA OPREMA - V dandanašnjem izredno težkem času za prenckalcro podjetje in ljudi se vse prepogosto pozablja tudi na delovne razmere, v katerih delavci delajo. Ribniški Občinarji na to niso pozabili. Pred kratkim so preuredili in na novo opremili prostore izvršnega sveta ter prebelili hodnike in nekatere pisarne. > Sevniški paberki J DELNIČARJI? - Po sevniški srenji se vztrajno širijo govorice, naj bi Tehnološke sisteme Sevnica (TSS) kupil novopečeni direktor tega podjetja, trgovec Milan Senica, .ki je republiškemu Skladu za razvoj,. lastniku TSS, rožnato “vizijo”, tovarne naslikal le na enem listu papirja, in da naj bi bila delničarja bodoče firme tudi dva visoka občinska funkcionarja. O tem seveda nihče uradno flič“nc ve. Izkušnja pa govori, da jc doslej iz takih govoric marsikaj meso in kri postalo, zato naj bo tole zgolj dobronamerno opozorilo. Zadnjič iiamreč ni veliko manjkalo, da bi. razjarjeni delavci TSS, ko so terjali izplačilo januarskih plač, prihrumeli na občino, potem ko so jim gospodje sprva obljubili obisk, zatem pa s faksom pojasnili, da jih ne bo. Tistega toplcgaa dne, na 40 mučencev dan, so potem najvišji občinski funkcioan-rji le prišli na pogovor v'TSS,: da so delavec vsaj nekoliko pomirili, , KARATEISTI - Ob otvoritvi prodajnega salona oz. servisa za.Nissa-nova vozila pri Albinu Zicgprjju v Dolenjem Boštanju so prikugnjČjoč-ko prikazali mladi sevniški' karateisti. Kdove zakaj jc nekateriinAŠiet ta nastop tako v nos, da so gflisj&iišali preprečiti: V« : ' ZAHVALA - Sevniški gaitBctrtjura-jo v zadnjem času zaradi; triivfekih požarov pogosto preprežečtij škodo. Za svoje prostavpljnei\fit5jčJiično in humano delo so dobili Jdfeteklo solarto nenavadno zahvalo jiicSgrskem Vrhu, kjer je požar povzmčjl ŽrVW Vučcvič. Policista in gašilep so povzročitelj in še nekateri domačini iz bližnjega vinograda ozmerjali, o kakšni pomoči pa ni,so hoteli Slišali, saj naj bi bili gasilci tisti, ki st redijo na njihovih žuljih. Nekaj minut zatem je iz okolice Zabukovja prišel za gasilec lažni alarm. • Raznolikost, ne uniformnost, je moč. (Brandt) IME - Neki možakar, širši javnosti povsem neznan, je zadnjič ob uradnem srečanju rekel eni od vplivnih žensk v Vidmu, da ji sploh ne bo povedal imena, češ da si ga tako ali tako ne bo zapomnila. Domišljavec naj ostane še nekaj časa neznan, da ga ne bi takoj po objavi imena zaradi njegove vzvišenosti poiskali Vidmovi delavci in bi se pridružil letečim Švedom. Možakar je nekakšen svetovalec, ko se pogovarjajo o Vid-movem stečaju. Cc je res tako izjemen, kot sc dela, sc bo torej lahko kmalu izkazal. Sicer pa Posavci še zmeraj trdijo, da nizko pade, kdor visoko leta. ŠPORT IN LUČ - Pri znani gostilni v Brestanici lahko zainteresirani igrajo tenis, in sicer tudi ponoči, ker so zraven luči. Kot sc govori, nočni turnirji razveseljujejo ne samo igralec, ampak tudi ljudstvo v bližini, čeravno mu tenis nekolikanj krni pičle urice sladkega nočnega spanca. Bajc take nočne nadloge Brcstaničani mirno prenašajo zato, da bi zbujali zavist pri sosedih na Senovem. V tem rudarskem kraju namreč domačini ponoči ne morejo igrati tenisa, saj je na Senovem svetla žarnica nad cesto'ali kje drugje zunaj še zmeraj največja redkost, česar se vesele zlasti tatovi vetrobranskih stekel in ženskih torbic. NUKLEARKA - Brošura, v kateri piše o jedrski elektrarni Krško, o zaščiti pred njo in podobnih rečeh, do danes po več letih še ni našla poti v krška gospodinjstva, katerim so jo pisci in tiskarji namenili. Knjižice so doslej prispele do sedežev krajevnih skupnosti in tam so obtičale v omarah. Zastoj v glavnem ne moti nikogar, niti oschja iz nuklearke niti večine navadnih smrtnikov širom Posavja. Govori se, da bi brošure lahko že zdavnaj prišle v roke bralcem. Toda v Krškem in okolici in v sami elektrarni bi se potem morali bolj posvetiti razpečavanju brošure in manj preštevanju, kdo je v nuklearki Slovenec in kdo ni, kdo lahko ostane in kdo naj gre iz. elektrarne. (N ovo v Brežicah NOVA TEHNIKA - Zaenkrat nam šc ni uspelo dognati, kakšna je zadnja radijska tehnika in če sc je z. njo posodobil tudi Studio D. Kljub temu smo prepričani, da šc niso prišli tako daleč, da bi v eter lahko pošiljali fotografije. Nekateri so očitno prepričani o nasprotnem. Ko jc bil znani brežiški fotograf iz firme Baškovič-Rožman na delu in je veselo pritiskal na sprožilec okrog predsednika Kučana in podjetnika Poloviča, so ga zmotili kar trije gostje. Vprašali so ga - ne boste verjeli - če dela za Studio D. NOVA DOBA - Spoštovani delavci! Vsi, ki ste šc nedavno na svojih delovnih mestih počeli marsikaj, le delali bolj malo, sc zamislite malo nad novo dobo, ki prihaja. Pravzaprav je že čisto pred vrati. Cc ne verjamete, povprašajte tiste, ki si služijo za preživetje v čateških Termah. Če boste hodili mimo receptorja, ga nič ne sprašuj, lahko bi ga zmotili pri njegovi novi zadolžitvi. Vodstvo podjetja jc namreč ugotovilo, da ta delavec v popoldanskih urah bere časopise in si tako dela kratek čas. Na žalost ne bo več dolgo tako, v bodoče bo receptor polno zaposlen. Kadar ga ne bodo motili gosti, bo v računalnik vnašal fakture. TURIZEM - V torek jc bila v Ljubljani Brežiška pomlad, turistična predstavitev občine. Kot ponavadi so se tudi tokrat zanjo doma težko dogovorili. Termam je šlo v nos, da bo največ od te prireditve iztržilo Vino. Razdražen zaradi nesmiselnih prepirov, je Ciril Kolešnik predlagal predstavitev, ki bi gotovo zadovoljila tudi Terme. “Pa postavimo pred mestno hišo dva čebra,” je dejal (verjetno naj bi spominjala na bazene), “v enem naj sedi Mokrovič, v drugem pa jaz. Šc krtače bova imela v rokah in drug drugega ribala po hrbtih!” To bi bila zares dosledna predstavitev občine. Ni znano, zakaj jc niso izpeljali. DOLENJSKI LIST Vas četrtkov prijatelj ns Ul Na blokiranih žiro računih dvakrat več Glavnina v krški občini KRŠKO — Po podatkih tukajšnje podružnice Službe družbenega knjigovodstva je imelo ob koncu februarja blokiran žiro račun nad 5 dni 75 pravnih oseb v gospodarstvu v Posavju. To pomeni eno podjetje manj kot v januarju. Toda blokirani februarski znesek je bil večji od januarskega, in to za več kot desetino. Znesek, kije bil na žiro računih posavskih gospodarskih podjetij blokiran februarja letos, je tudi večji od povprečnega zneska finančnih blokad v letu 1992, in sicer za več kot dvakrat. Glede na poročilo SDK je v največjih težavah gospodarstvo v krški občini, saj tam blokirani znesek presega 2,7 milijarde tolarjev. Brežiškemu gospodarstvu so v tem času blokirali 104 in sev-niškemu 101 milijon tolaijev. V Krškem je bilo v obravnavanem mesecu 32 podjetij z blokiranim žiro računom, kar je največ v Posavju. V brežiški občini jih je bilo 20 in v sevniški 23. V Posavju se veča število podjetij, ki nimajo denarja za neposredno in takojšnje plačilo blaga in storitev ter medsebojni dolg. Na to kaže tudi udeležba v letošnjih dveh krogih pobotov, opravljenih v krški podružnici SDK. V februarskem pobotu je sodelovalo 124 partnerjev iz. Posavja, medtem ko se jih je botalo januarja 119. V februarskem pobotu je sodelovalo tudi 3.332 upnikov iz Slovenije. V botanju februarja so udeleženci poravnali za 150 milijonov tolarjev terjatev in obveznosti. To pa je za 18 odst. manj kot v mesecu poprej. PRODAJA OBRATA JE NAJBOLJ NESPAMETNA BREŽICE - Brežiški izvršni svet jc v ponedeljek ponovno s pismom obvestil predsednika slovenske vlade o svojem protestu proti prodaji obrata Adric Caravan v Brežicah. Ob dejstvu, da ga prodaja matično podjetje Adria Caravan, se vprašuje, kakšno vlogo ima pri tem sklad za razvoj. Adria se jc po mnenju Brcžičanov odločila za najbolj neracionalno in nesprejemljivo rešitev. Vzhod dela za zelo majhen denar Iskra in drugi KOSTANJEVICA — Med podjetji v Krški občini, ki so se pred časom znašla v gospodarskih težavah in še občutijo probleme, je Iskra v Kostanjevici. Prvi močnejši udarec je tovarna doživela v trenutku, ko ni mogla več prodajati na tržišče v nekdanji Jugoslaviji. Ker so manj kot prej začeli kupovati od kostanjeviške Iskre tudi zdesetkani proizvajalci v slovenski elektroindustriji, so nastale v tovarni ob Krki dodatne težave, zmanjšal se je izvoz. Medtem ko so imeli še leta 1991 v Kostanjevici toliko dela, da so zamujali z dobavami, je proti koncu 1991. leta število tujih naročil upadlo za več kot polovico. Očitno je svoje opravila vojna. Iskra je želela obdržati in navezovati stike s tujimi partnerji, vendar ti niso prišli na razgovore niti v Avstrijo, kaj šele v Kostanjevico, in so se takrat ognili Sloveniji. Na tržišču, kamor prodaja Iskra Kostanjevica, je ponudba delovne sile in blaga večja od povpraševanja, zato bodo za oboje veijetno še nekaj časa veljale sedanje nizke cene. Poceni izdelke so pripravljeni delati predvsem v državah nekdanje Vzhodne Evrope, na primer na Poljskem. Za Iskro Kostanjevica v danih razmerah taka konkurenca pomeni, da na velike posle s težko dosegljivimi inozemskimi naročni- • Iskra bi sicer lahko oddala dosti blaga, vendar možni kupci nimajo denarja, da bi ji plačali. Domači trg plačuje večinoma z blagom, denarje edino od izvoza. ki še ne more računati. Razprodaje delovne sile, na katero je pripravljen pristati nekdanji Vzhod, slovenski sindikati bržčas ne bi dovolili. Težave ostajajo, saj majhen in razmeroma nepremožen proizvajalec, kot je Iskra, lahko vpliva zelo malo ali nič na razmere na mednarodnem trgu. L. M. V Nerezinah bo že kmalu živahno PSK, organizacija dopustov Krško, bo v kratkem začela pripravljati nerezinsko letovišče na prihod turistov —Začetek sezone 23. aprila — Država zatajila KRŠKO — »PSK, organizacija dopustov Krško« bo v nekaj naslednjih dneh poslala v svoje počitniško naselje v Nerezine strokovno ekipo. To pomeni, da se za krško organizacijo, kije pravna naslednica Počitniške skupnosti Krško, dejansko že začenja letošnja turistična sezona. Potem ko je PSK zabeležila lani v Nerezinah 66.000 nočitev, letos upa vsaj na tolikšno zasedenost obmorskega letovišča, v katerem je na voljo 1.500 ležišč. Omenjeno podjetje za organizacijo dopustov, ki ima sedež v Krškem, vendar združuje prek 90 članic iz vse Slovenije, bi rado celo preseglo lanski poslovni dosežek, zato premišljeno načrtuje. »Z ozirom na dve sušni leti, ki sta za nami, poskušamo med drugim spet organizirati turistično ponudbo tako, da bi dosegli visoko raven iz preteklosti. Tako bomo v naš letošnji poletni program v Nerezinah vključevali glasbo, priložnostna športna tekmovanja, navtični turizem in še kaj,« pravi Mirko Štajner, direktor PSK Krško. Nerezinsko turistično naselje bodo odprli za obiskovalce 23. aprila in ga zaprli ob koncu septembra. Pred navedenim aprilskim datumom bo strokovna ekipa PSK v počitniškem naselju med drugim popravila, kar je potrebno sanirati po lanskem jesenskem neurju. Če bo krška dopustniška skupnost v letu turizma močno približala lanski poslovni uspeh rezultatom iz svojih zlatih let, bo to bolj ko ne samo njena zasluga. Vladina prav gotovo ne, saj nima niti ministra za turizem, kar z obžalovanjem omenja tudi Štajner. Vlada se sploh nekako ne potrudi dovolj, so prepričani v PSK Krško. Slednja ima na Hrvaškem podjetje, vendar samo na papirju, ker zaradi nedorečenih meddržavnih zadev to podjetje še ne more razpolagati s premoženjem. Zato je PSK na čelu tistih, ki priporočajo Ljubljani, naj se čimprej dogovori z Zagrebom o slovensko-hrvaškem gospodar- • V Nerezinah v otroški koloniji v celi sezoni lahko letuje tudi okrog 500 otrok. V nerezinski otroški koloniji naj bi se letos od 28. junija do 28. an-gusta zvrstilo 5 trinajstdnevnih izmen najmlajših dopustnikov. Informacije glede omenjene otroške kolonije daje v Krškem Občinska zveza prijateljev mladine, tam Vida Ban, zaposlena v občini v Krškem. skem sodelovanju in doseže poenostavitev različnih uradniških opravil. L. M. Načrti zastareli ali jih ni Zakaj zastoji v izdelavi lokacijskih načrtov V času od 5. do 20. marca so v brežiški porodnišnici rodile: Karla Umek iz Armeškcga - Hano, Dušanka Petelin iz Krškega -Klemena, Darinka Stane iz Krškega - Klavdijo, Irena Umek-Babič iz Kumšperka - Sebastijana, Donja Hudorovič iz Gorice - deklico, Darinka Munič iz Brežic - Andrejo, Marija Zorič iz Bukoška - Valentina, Martina Mihelin z Bizeljskega - Vinka, Martina Bogovič z Razteza - Andreja, Jožica Kozinc iz Kladja - Boštjana, Lenčka Šmit iz Kremena - Tino, Sonja Kolan s Senovega -Davida, Sonja Hrvatič s_Senovega - dečka. Čestitamo! BREŽICE — V občini so ob poročilu o realizaciji prostorsko izvedbenih aktov v preteklem letu ugotovili, da je ostala vrsta nalog neizpeljana. Direktor Zavoda za prostorsko načrtovanje Dušan Blatnik zatrjuje, da zavod ne more prevzeti odgovornosti za to, in hkrati kaže na zunanje vzroke, ki onemogočajo normalno delo te občinske ustanove. Po njegovem vzroki segajo več let nazaj, saj občina nima ažurnih in z veljavnimi zakoni usklajenih planskih dokumentov. Ravno zaradi tega je najprej potrebno izdelati in potrditi dolgoročni in srednjeročni plan, na osnovi katerega bi lahko izdelali legalne ureditvene, zazidalne in lokacijske načrte. Blatnik težave svojega zavoda opisuje tudi na znanem primeru ulice od cerkve sv. Roka do Nemške hiše. Pravi, Izgnanstvo ne sme v pozabo V Brestanici ustanovili krajevno organizacijo društva izgnancev — Knjiga dr. Ferenca kot učbenik IZGNANCI V BRESTANICI — Kot je dejal Slavko Kunej, Slovenija zdaj obravnava pravičneje izgnanstvo. V društvu izgnancev ocenjujejo kot najpomembnejši premik na boljše to, da je naša država priznala izgnance kot skupino, kiji pripada vojna odškodnina. Pravičnostje zmagala tudi tako, da je država priznala izgnancem določen delež na nekdanjo družbeno lastnino, potem ko so dokazali, da od takšne ali drugačne nemške vojne odškodnine Jugoslaviji doslej niso dobili niti pfeniga. Na sliki z ustanovnega občnega zbora v Brestanici. Levo je Andrej Kovačič, vodja iniciativnega odbora. (Foto: L. M.) Najbolj sporna je amortizacija IS očitali, da je povišal sredstva za amortizacijo občinskih zgradb in jih porabil za druge naložbe — Kljub temu sprejeli zaključni račun BRESTANICA — Tu so 19. marca ustanovili krajevno organizacijo Društva izgnancev Slovenije Rajhenburg s sedežem v Brestanici. V njej se združujejo izgnanci iz sedanjih krajevnih skupnosti Brestanica, Koprivnica, Rožno—Presladol in Senovo. Slavko Kunej, predstavnik Društva izgnancev Slovenije, je na občnem zboru izrazil zadovoljstvo nad ustanovitvijo organizacije v Brestanici, saj na ta kraj vežejo izgnance posebej žalostni spomini. Po njegovem bi čas izgnanstva moral najti mesto v kolektivnem spominu prihodnjih rodov Slovencev. O povojni Sloveniji je rekel, daje izgnanstvo pozabljala na ukaz politikov; med slednjimi si je edino Franc Šetinc upal opozoriti, da je slovensko izgnanstvo del slovenske zgodovine. Izgnanci morajo še kar naprej opozarjati nase, drugače bi kot kategorija izginili iz spomina, kot je menil Kunej. Zato se morajo vključevati v krajevne organizacije. Vodstvo društva bo s tem začutilo močno člansko zaledje in se bo tako lažje potegovalo za pravice izgnancev. Na navzočnost izgnancev v slovenski stvarnosti bo opozoril zbornik dr. Toneta Ferenca. Knjiga bo na več sto straneh izšla v kratkem in Kunej je o njej menil, da bi morala postati v Šloveniji šolski učbenik. Izgani Slovenci se bodo Sloveniji množičneje predstavili 4. julija v Dobovi na osrednjem državnem srečanju izgnancev. M. LUZAR BREŽICE — Po sklepu IS pred dobrim letom so v Brežicah ponovno ocenili vrednost občinskih objektov, saj so bili mnenja, da so podcenjeni in sc zato za njihovo amortizacijo izdvaja premalo sredstev. Na osnovi nove ocene so se sredstva za amortizacijo povečala za 40 odstotkov, kar pomeni tudi večje odhodke za tlelo upravnih organov. Ko so poslanci brežiške skupščine pred tednom dni sprejemali zaključni račun, se je najbolj zatikalo ravno ob tem vprašanju. Razpravo je izzval Borut Mokrovič, ki je bil proti predlogu zaključnega računa predvsem zaradi predlaganega enofaznega postopka. Ta namreč one- CldfiOtik PODJETJE ZA TRGOVINO. TURIZEM IN PROMET d.o.o. 68250 BREŽICE Valvazorjeva 37 Tel/Fax 0608/62-220 Mobitel 0609/612-999 Opel astra od 23.600 DEM Opel vectra od 29.000 DEM Fiat UNO od 13.300 DEM Fiat TIPO 1,6 od 19.800 DEM ROWER 214 od 25.000 DEM Možnost bančnega posojila ali leasing. mogoča, da IS vnesel v zaključni račun še kake popravke. »Ne strinjam se z močno povišano amortizacijo za občinske objekte in opozarjam, da se za šole ne namenja niti tolar amortizacije. Morda je IS prekoračil pooblastila pri porabi 27 milijonov tolarjev. Predlagam amandma, s katerim bi amortizacijo prerazporedili za letos in drugo leto ter jo uporabili za in vesticijsko vzdrževanje v šolstvu po že sprejetih sklepih skupščine.« Marjan Gregorič je pojasnil drugo plat medalje, saj je ravno on najbolj vztrajal na povišanju amortizacije za, po njegovem mnenju, podcenjene zgradbe. Za primer je navedel sanacijo platoja pri zdravstvenem domu. »Če bi bil zdravstveni dom ocenjen tako, kot je treba, torej če ne bi bila tako nizka akumulacija, bi bili stroški obnove všteti v sredstva, ki smo jih dobili od zdrav- stvene skupnosti,« je dejal. Ob povečana sredstva za amortizacijo seje obregnil tudi Zvonko Krulc, ki je prepričan, da bi morala o tem posebej sklepati skupščina. Očital jc izvršnemu svetu, da je s povečanjem sredstev za obnovo občinskih zgradb pokrival druge naložbe. Predsednik IS Ciril Kolešnik mu je odgovoril, da je bil njihov sklep pravno utemeljen in da se je na stavbah marsikaj naredilo. »Imamo veliko premoženje. Lahko bi se odločili in ne bi poskrbeli zanj, ga nevzdrževanega prepustili bodočim lokalnim skupnostim.« Dejal je, da se 27 milijonov za nazaj ne da prerazporediti, za naprej pa poslanci lahko rečejo, kako in kaj. O 4,9 milijona tolarjev neizkoriščenih sredstev amortizacije se bodo lahko odločali na naslednji skupščini, ko bodo sprejemali pioračun za to leto. Takrat naj bi se odločili, ali bodo ta sredstva namenili za ohranjanje vrednosti občinskih stavb ali za kak drug infrastrukturni objekt. Poslanci niso sprejeli Mokrovičevega amandmaja in so potrdili predlagani zaključni račun. B. DUŠIČ-GORNIK NOVI ČLANI IS IN NOVA SEKRETARJA BREŽICE - Brežiški izvršni svet ima od prejšnjega četrtka kar štiri nove člane. Poslanci skupščine so razrešili člana IS za področje zdravstva in socialnega skrbstva dr. Andreja Zidariča, ki sc jc odselil iz Brežic, in na njegovo mesto izvolili dr. Slavka Sušina. Področje gospodarstva bo v imel na skrbi Brane Musar, ki so ga hkrati imenovali še za sekretaija Sekretariata za gospodarski razvoj. Tudi Bogdan Matjašič, diplomirani pravnik, bo hkrati član IS za področje komunalne infrastrukture in urejanje prostora ter sekretar Sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja. Za področje varstva okolja bo v izvršnem svetu v bodoče poverjen Hrvojc Oršanič, diplomirani inž. gozdarstva. da lokacijske dokumentacije za njeno obnovo ni mogoče izdelati na strokovnih osnovah, saj ni ureditvenega načrta za mestno jedro in tudi ne ažurnih urbanističnih zasnov mesta. V Brežicah ni rešen osnovni koncept izgradnje infrastrukture, ni strokovnih podlag za razvoj, za ureditev prometa ali kanalizacije. Neurejen je tudi kataster vodov, poleg tega pa so že izdelane geodetske podlage neažurne. Delo zavoda ovirajo tudi birokratsko naročanje in izdelava nalog, neusklajeno delovanje upravnih organov, pomanjkanje arhiva, večfaz-nost odločanja, nepravočasno sprejemanje proračuna, preobsežen program dela in nenazadnje tudi obilica nalog, ki niso vezane na osnovno dejavnost zavoda. Zavod že dobro leto opozarja na te pomanjkljivosti, a ne more po hitrem postopku izdelati planov, za katere je potrebno več let. Poleg tega seje otepal s kadrovskimi in prostorskimi težavami. Prostore so lani sicer dobili, a še vedno delajo brez nujno potrebne opreme, celo brez omar in nepogrešljivega telefona. STROKOVNA BESEDA ZA KMETOVALCE ARNOVO SELO, BREŽICE -Brežiška kmetijska svetovalna služba pripravlja za jutri ob 19. uri v gasilskem domu v Arnovem selu predavanje o namakanju vrtnin in o jrotrebah po vodi v posameznih tehnoloških fazah razvoja. Tako kot že v Brežicah in Globokem bo tudi tu predaval kmetijski svetovalec Jože Vovk. V petek, 2. aprila, ob 16. uri bo v sejni sobi Kmečke zadruge Brežice o siliranju krmnih dosevkov predaval Stanc Bevc iz Novega mesta. POČASTILI SO MATERINSKI DAN BREŽICE - Brežiški osnovnošolci so se zelo dobro odzvali na natečaj za najboljši sestavek ob materinskem dnevu, ki ga jc razpisal občinski odbor SKD. Štiričlanska žirija bo izbrala 8 najuspešnejših piscev, ki bodo šli na izlet v Gardaland. V torek zvečer so brežiški krščanski demokrati pripravili tudi kulturni večer v počastitev materinskega praznika. Sodelovali so osnovnošolski ansambli, recitatorji, pevski zbor in ansambel Lopatič. Koncert ob tem prazniku jc pripravila tudi pihalna godba iz Loč. & m PO ŠOLAH VSE POJE — Danes zvečer bo v dvorani brežiškega prosvetnega doma finalnifestival mladih pevcev iz osno vnih šol Bizeljsko, Globoko in Piše-ce. Na njem bodo sodelovali učenci, ki so dobili največ glasov na festivalih, ki so jih pozimi priredile njihove osnovne šole. Za spremljavo bo poskrbel učitelj glasbenega pouka Vilko Urek in še združeni mladinski pevski zbor OŠ Bizeljsko in Globoko. Mladi pevci se bodo občinstvu predstavili dvakrat, prvič ob 17. uri in drugič ob 19.30. Gostji današnjega večera osnovnošolske glasbe bosta pevka Heidi in Tadeja Molan, lanskoletna zmagovalka občinskega otroškega festivala. Tadeja (za mikrofonom) je na sliki v družbi svojih sovrstnic iz OŠ Dobova, ki znajo pod vodstvom učiteljice Pavle Bonetičprav lepo zapeti in zaigrati. (Foto: B.D.-G.) Novinarji Dolenjskega lista komentirajo VRiku nihče nikomur več ne verjame Minilo je že leto dni, odkar so Rikovi delavci prvič javno izrazili nezadovoljstvo z razmerami v podjetju in nizkimi ter nerednimi plačami. Maja bo minilo tudi leto, odkar so prvič organizirali stavko, ki je (dotedanji direktor Stanislav Škrabec bi tako ali tako odšel v pokoj) prispevala k zamenjavi direktorja. Že tedaj kol tudi pri kasnejših izbruhih nezadovoljstva Rikovih delavcev pa je bilo opazno dvoje: splošno nezaupanje, ki je imelo za posledico tudi slabo organiziranost delavcev ter prepričanje velike večine Rikovih delavcev, da Rika ni možno rešiti. Direktorja Mirka Jančigaja je ob njegovem prihodu v avgustu lani pričakalo vzdušje vsesplošnega prepričanja, da je na Riku preveč zaposlenih, da je odpuščanje delavcev nujno in da Rika, takšnega, kot je bil, in kakršnega si Rikovi delavci želijo, da bi ostal, ne bo nikoli več. Trditve, da Jančigajevemu nestvarnemu optimizmu aelavci po več kot pol leta njegovega direk-torjevanja ne verjamejo več, zato niso povsem točne. Zadevajo le tiste delavce, ki so ves čas, morda ne toliko verjeli, kot upali, da bo Riko možno rešiti. Naj se sliši še tako nenavadno, je med 500 delavci, ki čakajo na delo doma, še danes moč najti nekaj takšnih, • O Različne podatke o cenah slovenskega celuloznega lesa, ki veljajo y gozdu in so zabeleženi v knjigovodskih knjigah celulozarjev, je mogoče povzročil tiskarski škrat. To bi se še dalo rešiti. Težje bi bilo, če bi jih zanalašč naredili morebitni slovenski prekupčevalci g slovenskim celuloznim lesom. Če je na delu škrat, ga bodo inšpektorji in različni drugi zagovorniki pravice in prava zlahka ukrotili. Težje bo, če ni škrat, saj bi brskanje po slovenskem gospodarskem dnu v tem primeru lahko zatreslo celo kak vrh. ki pričakujejo, da se bodo vrnili na delo v Riko. Kljub temu pa so Jančigajev prihod in še posebno njegovi optimistični nastopi med aelavci verjetno omajali zakoreninjeno prepričanje o nerešljivosti razmer in vzbudili upanje. Čudež pa se ni zgodil in rešitev ni prišla čez noč. Delavcev, ki so bili v preteklosti vajeni solidnih, če že ne kar visokih in nadpovprečnih plač, dolgotrajno delo za majhen aenar, ki Je mnoge pahnil na rob preživetja, ni spodbujalo k delu. Ob ribniški miselnosti ljudi, za katere valja, da se bolj kot ljudje drugod posvečajo le skrbi zase in za svojo družino, se je med delavci razvilo medsebojno nezaupanje. To je preseglo meje normalnih medčloveških odnosov, saj se zdi, kot da nihče nikomur nič ne verjame. Vodstvu ne zaupajo, tudi svojim izbranim predstavnikom ne povsem in ob podaljševanju takšnega stanja bodo posledice težke in dolgotrajne, kajti najtežje je povrniti izgubljeno zaupanje. MOJCA LESKOVŠEK-SVETE Popackan slovenski papir Državi Sloveniji ni vseeno, kaj bo z Vidmom, čeprav nekateri trdijo drugače. Skuša namreč zagotoviti vse potrebno, da se krška tovarna celuloze in papirja ne bi več opomogla. Sklad kot neke vrste od države postavljeni gospodar in skrbnik mnogih podjetij, tudi Vidma, doslej ni našel rešitve za Videm. Najverjetneje je tudi ne bo poiskal; kar bo naredil, je daleč slabše od tistega, kar sprejemajo delavci Vidma. Za Videm je država prek pooblaščenih poslovnežev in učenjakov predlagala stečaj. Ni čudno, da so zaradi takih dogodkov slovenski papimičarji in proizvajalci celuloze, združeni v sindikalno konfederacijo Eergam, v torek protestirali v sami državni prestolnici. Šli so se pač pogovarjat v Ljubljano, ker “Ljubljana" noče priti na pomenek v Krško. Delavci Vidma, torej državljani take Slovenije, stavijo bolj ko na vse drugo na svoje protestne shode. Nikomur več ne verjamejo, kar je povsem razumljivo, saj so dolgo časa poslušali lepe obljube, zdaj pa so zvedeli, da je za Videm menda edina rešitev stečaj. Država Slovenija, pod katere pravnim okriljem so učeni ljudje izumljali rešitev za Videm in po neutnidnem sprenevedanju hladno napovedali krški tovarni stečaj, je — liti, Arthur, iUII sicer velik dobrotnik za papimičarje. Zlasti za tuje. Očitno si šteje v posebno čast, če eden naj večjih slovenskih časopisov Delo izide na finskem, ruskem, avstrijskem ali kakem drugem uvoženem papirju. Ne moti je, da slovenski papimičarji pišejo protestna pisma že na uvoženem papirju. Medtem pa slovenske sosede strogo prepovedujejo uvoz tujega papirja. Sicer pa državi Sloveniji očitno jemljejo stvari iz rok celo drugorazredni menedžerji, ki so prvorazredni, kadar operirajo na svojem delovnem področju. Dokaz za to so vsa slepomišenja glede Rolfa Normana, ki nenadoma v Sloveniji ni več tako priljubljen, čeprav je še vedno tako dobro plačan, kot je bil v času, ko so mu padli v poslovni objem popularni slovenski finančniki in vsakovrstni izvedenci za zahtevna vprašanja. Državno nemoč dokazuje tudi besedni spopad slovenskih papir-ničarjev in gozdarjev glede cene celuloznega lesa. V besedičenje o teh cenah se je vključil tudi državni gospodarski minister, vendar je imel oh sebi v beležki zapisane napačne cene slovenskega celuloznega lesa. Gozdarji trdijo, da oni zaračunavajo nižje cene, kot so tiste, ki jih je omenjal dr. Tajnikar in z njimi utemeljeval svoje stališče, da je slovenska celulozna industrija odločno predraga, če je tako zelo drag že les zanjo. MARTIN LUZAR Bo le konec odrinjenosti čebelarstva? Ob vsem viku in kriku, ki so ga v zadnjem času zagnali kmetje, so čebelarji ostali nekako ob strani. Gotovo ne zato, ker bi jim bilo po volji, kar se dogaja v čebelarstvu. Pač pa bolj drži, da so bili vedno v precej podrejenem položaju, četudi je vloga čebelarstva še kako pomembna. Te svoje odrinjenosti se vse bolj zavedajo tudi belokranjski čebelarji, združeni v več čebelarskih društev. Na srečo je pri njih dozorelo vsaj spoznanje, da si bodo morali najprej sami pomagati, kajti čakanje, da bo država opravila tisto, kar hi bila sicer dolžna, je postalo že mučno. Tako jim je uspelo v sodelovanju z veterinarsko inšpekcijo napisati odlok o enotnem zdravljenju čebel v Beli krajini, ki naj bi bil kmalu sprejet. Ta odlok pomeni za belokranjske čebelarje velik uspeh. Ne le zaradi tega, ker na republiki podobnega dokumenta ni, ampak tudi zato, ker upajo, da sc bodo razmere v čebelarstvu v Beli krajini vsaj nekoliko izboljšale. Doslej se je namreč nemalokrat dogajalo, da so obupani čebelarji opuščali čebelarjenje ali pa so jim čebele zaradi nezadostnega zdravljenja pomrle. Seveda se zavedajo, da tudi s tem odlokom ne bo moč Znajdi se ali pa crkni V novomeški podružnici Službe družbenega knjigovodstva dobivajo vse več anonimnih prijav domnevnih nepravilnosti po podjetjih, ki zahtevajo inšpekcijske preglede. Tako so v zadnjem času opmvili dva pregleda zaradi suma nepravilnega obračunavanja prometnega davka in v obeli primerih ugotovili še več dmgih nepravilnosti. Ena prijava se je. nanašala na izplačevanje dela plač v bonih, ki je sicer kar dosti razširjeno in kljub vprašljivosti v bistvu dopuščeno, saj bi bila zadeva lahko urejena v pogodbi o zaposlitvi. Naslednja prijava se nanaša na obračunavanje plač in regresov ter dajatev od njih. Inšpekcijski pregled je v teku, vendar v SDK poudarjajo, da je bila lani s kolektivno pogodbo določena le najnižja plača in regres, najvišja pa ne, zaradi česar je seveda vprašanje, kakšne rezidtate bo aal inšpekcijski pregled. Ena prijava se je nanašala na visoke dohodke vodilnega delavca v podjetju z dmžbeno lastnino. Inšpekcijski pregled je pokazal, da so bila izplačila res visoka, vendar ni šlo za plačo, ampak za dnevnice, nočnine, nadomestila potnih stroškov za potovanja v tujino. Vse je bilo dokumentirano in v skladu z akti podjetja, ta plačila doslej tudi niso bila omejena, tako da osnove za ukrepanje ni bilo. V SDK se zavedajo, da so v več podjetjih izplačevali razna nadomestila, ki niso obdavčena, čeprav gre v resnici za obdavčljive dohodke. Če bi hoteli ukrepati -tudi v tem primeru ni pretiranega razloga, da bi se prestopnikom tresle hlače - bi morali nepravilnosti najprej dokazati. Tega običajno ne morejo, saj v podjetjih poskrbijo, da so izplačila pokrita s primernimi jmpirji. Ta smo tam, v razmerah, ko je dovoljeno oz. možno praktično vse. Če že ni dovoljeno, tudi prepovedano ni, zakonski nered pa je takšen, da lahko najde -nekaznivo - luknje celo vsak tretjerazredni računovodja, ki je po možnosti za to nagrajen z nekaj tolarji v plačilni kuverti več. Vodilna elita si lahko tudi v podjetjih brez lastnika oz. z družbeno lastnino ne glede na rezultate jemlje tako veliko in daje raji tako malo, kolikor se ji zahoče. Del plač iznajdljivi izplačujejo v obliki bonov, regresov in raznih nadomestil, od katerih so davki in prispevki manjši. Delavec ima zato manjšo osnovo za primer bolniške oz. upokojitve, država pa manj. denarja, ki ga morajo pač dati dmgi, manj iznajdljivi. Povsem zakonita je (oz ni nezakonita) razna obračunska telovadba, s katero se da v podjetjih z mešano lastnino prikazati izgubo kljub normalnemu poslovanju, dobiček pa preliti k lastniku na tuje, ali s katero se da skriti morebitni ustvarjeni dobiček, da se nanj pač ne bi usedla vsekakor prepožrešna država s prepožrešno oblastno elito vred. Prenekateri zasebni podjetnik je prikazal izgubo, čeprav z načinom življenja očitno dokazuje, da mu ne gre tako slabo. Dacarji pa v stilu države po liniji najmanjšega odpora kasirajo za tisto, kar se pač ne da skriti, ker je na papirju. In tako naprej. Maksima vsega našega bitja in žitja je boli kot kdajkoli iznajdljivost; od večine, ki se mora znajti, da preživi, do sposobnejših podjetnežev, ki hočejo zaslužiti čim več in dati komurkoli čim manj, in do države, ki hoče s čim manjšim naporom krmariti med vsem tem in dobm živeti Načeloma to ni nič groznega in slabega, saj je tudi v svetu, po katerem se radi zgledujemo, biznis in večinoma vse. uspešno povezano s hojo po robu zakona. Korak vstran jra je lahko hudo nevaren. Pri nas bo treba ta rob šele zarisati, na papirju in v glavah. Zanimivo je - ali pa tudi ne - da se nikomur ne mudi. Nikomur? Večinska raja nima dosti s tem. ZDENKA LIND1Č-DRAGAŠ rešiti vseh problemov. Za dokončno ureditev razmer v čebelarstvu bi potrebovali republiški zakon, takšen dokument pa bi za čebelarje hkrati pomenil družbeno priznanje. A čebelarji kot večni optimisti -saj se sicer sploh ne bi začeli ukvarjati s čebelami - upajo, da bodo le dočakali svoj zakon, s katerim jim ne bo država metala le peska v oči. Tako, kot je storila s čebelarskimi veterinarji-pospeše-valci, ki jih je po vsej Sloveniji zaposlila le sedem, od tega za sedem občin na Dolenjskem, v Posavju in Beli krajini le enega. In še tega v lanskem letu v Belo krajino sploh ni bilo zaradi pomanjkanja časa in denarja. Z odlokom, ki so ga pripravili belokranjski čebelarji, tega problema sicer ne bodo mogli rešiti. Upajo pa, da jim bo uspelo vsaj to, da bodo zdravila za čebele lahko kupovali v kmetijski lekarni in jim ne bo treba še naprej oskrbovati se z njimi po čudnih kanalih, celo s tihotapljenjem. Zato pa naj bi zakonska palica udarila po tistih, ki zanemarjajo čebele, tako, kol je lahko kaznovan tisti, ki na primer muči psa. Belokranjski čebelarji si zares srčno želijo red in upajo, da bo potem končno odklenkalo tudi tistim, ki so jim napoti čebele v šolskih čebelnjakih v Podzemlju in Metliki. M. BEZEK-JAKŠE RTV naročnine ne bodo plačevali dvakrat V Mirenski dolini,^ posebej še v krajevni skupnosti Šentjanž, zadnje čase ne burijo durtov le polemike, kaj je bolj potrebno, dvorana oz. telovadnica v Sevnici ali telefonija v Mirenski dolini. Šent-janžane, ki imajo doma prijavljen radijski ali televizijski aparat, razburja tudi Radiotelevizija Slovenija oz. njen vodja službe skupnih prihodkov Franci Sekirnik, ki je s pomočjo svojih odvetnikov in sevruškega sodišča RTV naročnikom iz Šentjanža in okolice (očitno je računalnik RTV zaenkrat posredoval le priimke, ki začenjajo na J in K!) razposlal kar ‘izvršilne ki naj bi močno zamujali s plačevanjem mesečne RTV naročnine. Zaustavimo se pri posamičnem primeru, saj so si vsi zelo podobni, razlika je, žal v škodo domnevnih dolžnikov RTV naročnine, ki ne hranijo starejših odrezkov o plačilu naročnine, tem se je je RTV usedla za vrat bodisi z rubežem plače, pokojnine ali pa s prodajo premičnin dolžnika. Ko je tako uradno listino prejel na primer že tako bolehni • Sodnik sevniškega sodišča Zdravko Groboljšek je na osnovi omenjenega ugovora Franca Klenovška razveljavil poprejšnji sklep sodišča o izvršbi, vprašanje pa je, če bodo on in drugi domnevni dolžniki RTV doživeli, da jim bo ta monopolna ustanova povrnila vsaj stroške, ki so jih imeli z izpodbijanjem krive obdolžitve neplačevanja RTV naročnine. O tem, da bj se jim morebiti kdo iz te hiše v Beli Ljubljani celo opravičil, ni nič slišati, čeprav bi bilo to najmanj, kar hi lahko storili bodisi gospod Sekirnik, računodkinja RTV Majda Jevnikar ali kdo drug, da bi ljudjem vsaj malo povrnili zaupanje. Je pa ta primer le še dokaz več, kako nezaščiteni so pri nas potrošniki. 83-letni Jože Klemenčič iz Češnjic, ga je skoraj kap. Gosjx>d Klemenčič, ki smo ga našli na domu domala priklenjenega na posteljo, tako hudo so ga razburili ljubljanski škrici, nam sicer ni mogel pokazati potrdil o plačani RTV naročnini, ker jih je potreboval, da se je pritožil zoper tak izvršilni predlog. Zato pa je toliko bolje opremljen z ustreznimi [mpirji Franc Klenovšek iz Šentjanža 15 B, ki je sevniški enoti temeljnega sodišča Novo mesto z veseljem sporočil, da je zanj izvršilni sklep na podlagi verodostojne listine, da mora v 8 dneh plačati zaostalo naročnino za avtomobilski radijski sprejemnik, za obdobje od julija do decembra 1991, popolnoma brezpredmeten, ker je že poravnal naročnino. Gospod Klenovšek je v dokaz priložil še fotokopije računov. Jasno je povedal, da ne misli računov plačati še enkrat niti stroškov (2.971 tolarjev), ki mu jih je naložilo sodišče. PAVEL PERC Dogodki v sliki in besedi KNJIGA NA POTI K BRALCU— V krški knjigami Opus so 19. marcaodpr-li center knjižnega kluba Svet knjige. V tej zasebni krški knjigami so poleg Opusovega direktorja Silvestra Mavsarja prisostvovali otvoritvi Milan Matos, glavni direktor založbe Mladinska knjiga, Metod Zidanšek, vodja Sveta knjige. Stane Sunčič, podpredsednik skupščine občine Krško, predstavniki določenih občinskih vladnih resorjev, posamezniki iz kulturnih krogov in drugi ljubitelji knjige. Opus, ki je po Matosovih besedah prva zasebna knjigama s klubskim centrom Sveta knjige, predstavlja v regiji med Novim mestom in Celjem edino središče prvega in največjega slovenskega knjižnega kluba. Slovesno otvoritev v Opusu sta popestrila s kulturnim programom Stanka Macur in Janko A vse-nak. (Foto: L M.) A VTOMEHANIKA ZIERER ZASTOPNIK OZ. DEALER NISSANADRIE — Druga avtomobilska tovarna na Japonskem — Nissan, po velikosti pa peta na svetuje I. aprila 1991 z ustanovitvijo prve mešanejaponsko -jugoslovanske firme Nissan Adria v Ljubljani, zdaj pa prvega podjetja z mešanim slovenskim in japonskim kapitalom pri nas. dobila ekskluzivnega zastopnika za območje bivših jugoslovanskih republik in za Albanijo. Po besedah direktorja Nissan Adriae Borisa Perka ob uradni otvoritvi II. (izmed 13 predvidenih vSloveniji) prodajnega salona v Dolenjem Boštanju (na posnetku) na jožefovo bo njihov zastopnik A vtomehanika Zierer pokrival Posavje in Zasavje. Albinu Ziereru je za uspeh čestitala tudi podpredsednica OZ Sevnica Silva Fric. Kot nam je povedal direktor prodaje v Nissan AdriiJanez Moder, prodajp pri nas odjaponskih proizvajalcev največ ravno Nissanovih vozil; lani so jih 890, letosjm že 336. PODRUŽNICA POSTALA DRUŠTVO — Člani vinogradniške podružnice Podgorje, ki zajema vinske gorice na desnem bregu Krke od brusniških goric do Ljubna in združuje 176 vinogradnikov, so v nedeljo na letni skupščini sprejeli pravila in tako kot prva vinogradniška podružnica Društva vinogradnikov Dolenjske postali samostojno društvo. Vinogradnikom Podgorja bo sledilo tudi ostalih dvanajst podružnic iz novomeške, trebanjske, krške in sevniške občine. Novoustanovljena društva se bodo še naprej povezovala v Zvezo društev vino-gradniko v Dolenjske. Njiho va skupna naloga bo povrnitev ugleda cvičku ne le v domačih zidanicah, temveč tudi drugje po Sloveniji in zunaj njenih meja. Vinogradnik Božo Mrvartna sliki), ki ima svoje trije na pobočjih Ljubna, je lani na lokalni pokušnji pridelal najboljši cviček, letos pa je spet prejel največ točk; za nameček je bito najbolje ocenjeno tudi njegovo rdeče vino, z belim pa je pristal na drugem mestu (Foto: J. Pavlin) ZAKAJ CVIČEK NIMA UGLEDA? — Tako dobro vinsko letino, kot je bila lanska, je treba tudi oceniti in pokusiti V Društvu vinogradnikov Dolenjske pndru Jun Trebnje so to opravili minulo nedeljo. V ocenjevanje so dobili 118 vzorcev, vendar sojih 16 morali izločiti. Najuspešnejšim vinogradnikom so podelili priznanja. Izvolili so tudi nov 13 članski upravni odbor in tričlanski nadzorni odbor. Dosedanji predsednik trebanjske podružnice vinogradnikov Franc Opara je poudaril, da bodo v prihodnosti morali posvetiti še večjo pozornost vinogradniškim pospeševalcem in izobraževanju vinogradnikov. UDARNIŠKO DELO OBRTNIKOV — Čeprav udarniške akcije danes niso več v modi, so se metliški obrtniki nedavno odtočili, da pravna ta način uredijo dotrajani pod v njihovem domu. Prostori v obrtnem domu, y katerih je nekdaj gostovala obrtna zadruga, so bili prazni, zato je hita sedaj prava priložnost za zamenjavo podov. Obrtniki nameravajo prostore ponuditi v najem, a ker vedo, da z najemnino ne bi mogli pokriti obno vitvenih del, so se odločili za prostovoljno akcijo. S tem so hkrati hoteli dati zgled obrtnikom, kise na vabilo niso odzvati. (Foto: M.B. -J.) Nove iskre prižigajo svetel kres Prenovljena folklorna skupina “Kres” je prebila led - Jožefovski kres pri gostilni “Na hribu” na Škrjančah - V programu sodeloval tudi kapiteljski prošt NOVO MESTO, ŠKRJANCE - Dva kresa sta v petek zvečer zagorela skoraj ob istem času. Eden simbolično, v novomeškem Domu kulture, Iger je nastopila prenovljena novomeška folklorna skupina “Kres”, drugi zares nekaj kilometrov iz mesta, na Škrjančah pred gostilno “Na hribu”, naznanjajoč konec pestrega kulturnega programa in pričetek jožefovanja. OSTALI SO ZVESTI - Tudi potem, ko so starejši člani folklornega društva "Kres" prenehali plesati, so mu ostali zvesti. Eni so pričeli s pevsko skupino (na sliki), ki jo tako kot mlajšo otroško skupino vodi Majda Nemanič, drugi pri tamburaših, ki jih uči Stane Križ. Prvi nastop enih in drugih je uspel. (Foto: T. Jakše) O SEBI IN KAPITLJU - Kapiteljski prošt je gostom na kulturnem večeru v gostilni hrib pripovedoval o sebi in o velikem jubilantu Kolegiatnem kapitlju. Na večeru, ki ga je organiziral Rudi Škof, so nastopili še harmonikar Silvester Mihelčič, pesnica Marija Pilko, pevec Ladko Korošec in slikar Toni Vovko. (Foto: T. Jakše) Folklorna skupina “Kres” je tokrat nastopila v vsem svojem sijaju in številu. Kar devetdeset nastopajočih se je zvrstilo na odru, in kar je še posebej pomembno, med njimi sta bili 25 članska mlajša otroška družina 15-LETNICA SEVNISKE GODBE SEVNICA - Delavska godba na pihala pri GD Sevnica praznuje letos petnajstletnico. Ta jubilej bodo sev-niški godbeniki s svojimi oboževalci in gosti proslavili s slavnostnim koncertom pod taktirko prof. Franca Zupanca, in sicer v soboto, 27. marca, ob 19. uri v Kulturni dvorani. Godba bo na koncertu nastopila z desetimi skladbami, najzaslužnejši člani orkestra pa bodo dobili tudi priznanja. Tradicija god-beniške dejavnosti v Sevnici pa je starejša, saj praznujejo letos 85 let registrirane instrumentalne dejavnosti in 65. obletnico ustanovitve gasilske godbe. Ta dejavnost je imela svoje vzpone, pa tudi mirovanja. “ZARES ČUDEN PAR” GOSTUJE ŠKOCJAN, NOVO MES IT) - Gledališka skupina iz Mirne Peči se bo v soboto, 27. marca, ob 19. uri predstavila v Škocjanu na tokrat že peti uprizoritvi komedije “Zares čuden par”, v torek, 30. marca, ob 19.30 pa bodo s to igro nastopili še v Domu kulture v Novem mestu. Velik mož izšel iz malega kraja V Pišecah opozarjajo na rojaka Maksa Pleteršnika in na njegov slovensko-nemški slovar, ki je še danes prava zakladnica slovenskega jezika PIŠECE - Ob letošnji 70-letnici smrti slovenskega filologa in slavista Maksa Pleteršnika in ob 100. obletnici izida njegovega slovarja slovenskega jezika so Pišečani pripravili načrt, s katerim mg bi v dveh letih dostojno obeležili v preteklosti preveč prezrto življenje in delo svojega rojaka. Kako so si projekt zamislili, so povedali pretekli teden na tiskovni konferenci, ki sta se je poleg novinarjev, predstavnikov kraja, občine, Pleteršnikovih potomcev, Občinske turistične zveze in drugih gostov udeležila tudi predstavnik Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter Slovenske matice dr. France Jakopin in dr. Jože Toporišič s Filozofske fakultete. Turistično društvo iz Pišec bo obnovilo Pleteršnikovo rojstno hišo in v njej uredilo spominske prostore, uredilo okolico, obnovilo spo- BELOKRANJSKE PISANICE PRI FRANČIŠKANIH NOVO MESTO - Knjižnica Frančiškanskega samostana v Novem mestu in Belokranjski muzej iz Metlike sta pripravila razstavo Belokranjske pisanice, katere otvoritev bo pri novomeških frančiškanih odprta danes, v četrtek, 25. marca, ob 18.45. Razstavo je postavila kustodinja Belokranjskega muzeja Andreja Brancclj, odprta pa bo do 15. aprila, vsak dan od 15. do 19. ure, razen na veliko noč. minsko obeležje na grobu in s pomočjo osnovne šole zasnovalo projekt, ki bo slovenski javnosti podrobneje prikazal življenje in delo Maksa Pleteršnika. Ob obletnici njegove smrti letošnjega septembra bodo priredili komemoracijo na pokopališču, končali prvi del obnavljanja rojstne hiše, blagoslovili kapelico ter pripravili razstavo o slavistovem življenju. Leto pozneje bodo z odprtjem spominskih prostorov v obnovljeni rojstni hiši, predstavitvijo projekta o Plctcršniku in s slavističnim zborovanjem v domači občini počastili 100. obletnico izida Plctcršnikovega slovarja. Ob tej priložnosti naj bi izšla tudi posebna znamka, zbornik o Plctcršniku in brošura o Pišccah. Plctcršnik je študiral jezikoslovje pri Miklošiču na Dunaju in nato služboval po raznih krajih Slovenije, kar je pripomoglo k njegovemu KONCERT PIANISTA ERIKA ŠULERJA NOVO MESTO - V ponedeljek, 29. marca, ob 19.30 bo v dvorani Glasbene šole Marjana Kozinc v Novem mestu nastopal mladi pianist Erik Šulcr, učenec prof. Sijavuša I. Gadžijcva iz Moskve. in 12-članska starejša otroška družina, kar daje vedeti, da Kres lepo skrbi za podmladek. Odrasla skupina začetnikov kaže, da tudi starejši še verjamejo v ljudske plese. Tamburaška skupina in pevska skupina, v kateri so predvsem bivši plesalci, izpričujeta ljubezen in zvestobo temu uveljavljenemu ansamblu. Seveda ob vsem tem naštevanju ne gre pozabiti paradne odrasle skupine in muzikantov, ki so dobro uvežbani; nekateri, na primer harmonikar, so pravi virtuozi. Seveda je to blišč, ki prevzame gledalce; duša skupine, Branka Moš-kon, pa ve povedati še kaj drugega: o težavah s prostori za vadbo, o finančnih težavah, neprimernih prostorih za rekvizite, in o nošah, ki že zdavnaj kličejo po obnovi. Tudi to bo treba rešiti, če hočemo, da se bo mesto še postavljalo z lastno folklorno skupino. poznavanju slovenskega besedišča. Veliki slovar slovenskega jezika v dveh zvezkih je končal v 12 letih. Slovar je prava zakladnica slovenskega jezika, v kateri so zastopana tudi narečja, kar mu daje posebno vrednost. Tudi današnji jezikoslovci se čudijo, da je Plctcršnik zmogel tako temeljito preiskati slovensko besedišče, upoštevati tudi posebnosti naglasa in besedišče tako natančno prevesti v nemški jezik. B. DUŠIČ-GORNIK DAL NARODU JE SVOJEMU ZAKLAD - Tako so poimenovali Pišečani svoj projekt, vendar sami ne Irodo kos zahtevni nalogi. Za pomoč so zaprosili strokovnjake in ustanove ter sklicali tiskovno konferenco. Vodila jo je predsednica Turističnega društva Marjanca Ogorevc, o Plctcršnikoverti delu pa je govoril tiuii dr. Jože Toporišič. (Foto: B. D.-G.) Poklic -dolenjski vodič Dolenjski muzej pripravlja tečaj NOVO MESTO - Novo mesto bo že letos dobilo kvalificirane vodiče, ki bodo znali v pravem jeziku in na vsa zastavljena vprašanja najti pravi osgovor, tako da se nam pred novo turistično sezono, v katero Novo mesto stopa s pomembno 500-lctnico Kolegiatncga kapitlja in z njo povezanim večjim turističnim dotokom, ne bo treba sramovati. Dolenjski muzej v Novem mestu sc je odločil aktivneje in tudi tržno poseči v predstavitev svojih zbirk pa tudi drugih kulturnozgodovinskih znamenitosti Novega mesta in Dolenjske. Ker pa je ljudi, ki bi posedovali dovolj zgoščeno in široko poznavanje te tematike, malo, bodo že aprila pripravili tečaj za vse, ki jih zanima naša preteklost, so dovolj komunikativni ter aktivno obvladajo vsaj en tuji jezik in so seveda zaintaresirani, da si na ta način pomagajo preživljati se. Ponudba za vodniško delo pri muzeju je namenjena predvsem dijakom, študentom in mlajšim upokojencem, ki izpolnjujejo opisane pogoje in so po uspešno opravljenem tečaju in teoretičnem ter praktičnem preizkusu znanja pripravljeni skleniti pogodbo o delu z Dolenjskim muzejem. Do 3. aprila morajo zainteresirani na Dolenjski muzej, Muzejska 7, (informacije je moč dobiti na tel. 21-169), poslati prijave s krajšim življenjepisom. V muzeju računajo, da bodo na ta način dobili solidno jedro kakih desetih vodičev pa še precej takih, ki bi ob potrebi priskočili na pomoč. Vodiči naj bi skrbeli tudi za prodajo turističnih spominkov, prospektov, knjig in umetniških del. Računajo, da bodo največji odjemalci vodniških uslug dolenjska zdravilišča in nekatere druge delovne organizacije. T. J. V gostilni Na hribu je svojevrsten kulturni večer pripravil Rudi Škof. Svoja likovne dela je razstavljal novomeški ustvarjalec Toni Vovko, za glasbo je poskrbel belokranjski umetnik na elektronski harmoniki Silvester Mihelčič, ki je vmes tudi pripovedoval o svojih številnih potovanjih po svetu. Zanimiv je bil razgovor z novomeškim proštom in godovnikom Jožefom Lapom, ki je pripovedoval o svojem življenju, še vec pa o znamenitem jubilantu, novomeškem Kolegiatnem kapitlju, ki svojega prošta po starosti natančno desetkrat presega. Pesnica marija Pilko je prebrala nekaj svojih pesmi, celoten program pa je z vedro pesmijo zaključit operni pevec Ladko Korošec. Program je bil zanimiv in skladen s tradicionalnim ambientom gostilne “Na hribu”. Lahko bi celo rekli, da je bil prebogat in bi lahko razdelili na več večerov. T. JAKŠE METLIŠKA GODBA NA DVORU DVOR - V soboto, 27. marca, ob 20. uri bo v Domu kulture na Dvoru gostoval Metliški mestni pihalni orkester. Orkester sodi med najstarejše v Sloveniji, saj nepretrgoma deluje že 143 leL Pod vodstvom prizadevnega in uspešnega kapelnika Ivana Jerine bodo izvedli pester glasbeni program in s koncertom počastili tudi materinski dan. JUTRI JOŽE KOTAR V GALERIJI NOVO MESTO - Jutri, v petek, 26. marca, ob 19. uri bo v Dolenjski galeriji v Novem mestu otvoritev razstave del novomeškega slikarja Jožeta Kotarja. Na ogled bodo slike, nastale v letih 1989 - 1993, poimenovane Slike izkušenj in upanja. Umetnika bo predstavil umetnostni zgodovinar Franc Zalar, kustos Mestnega muzeja v Ljubljani, na otvoritvi pa bo nastopil kantavtor Tomaž Pengov. Razstava bo odprta do 11. aprila. LUTKE SAMO SE TA TEDEN KOČEVJE - Razstava “V svetu lutk” v Šeškovem domu sc počasi izteka. Spremljevalne prireditve bodo trajale še do srede. Jutri, v petek 26. 3., bo ob 16. uri lutkovni abonma “Naredimo lutkovno predstavo” (VVZ KOčevje, I. Robič), ob 18. uri istega dne pa lutkovna igrica OŠ Ob Rinži iz Kočevja z naslovom “To je naša žoga”. V ponedeljek, 30. 3., bo ob 16. uri lutkovna igrica Mojca Pokrajculja (OŠ Zbora odposlancev Kočevje), v torek 30. 3., ob 10. uri spet lutkovna igrica “To je naša žoga”, v sredo 31. 3. 1993 pa bo ob 10. in 18. uri na sporedu lutkovna igrica “Strah”, ki so jo pripravile vzgojiteljice VVZ Kočevje. PREDANOST NARAVI FARA - V petek so v prostorih Ljubljanske banke v Fari odprli razstavo del slikarja Janeza Černača iz Kočevja. Odprta bo mesec dni. Janez Černač je doma iz Gorenje vasi pri Mirni na Dolenjskem, dela pa pri GG Kočevje. Je magister gozdarskih znanosti in je za uspehe pri sonaravnem gospodarjenju z gozdom prejel Jesenkovo priznanje. Navezanost na naravo in še zlasti na gozd se pozna tudi pri njegovem umetniškem ustvaijanju. kultura in izobra- ževanje Ob moralni še denarno podporo O uspehih in težavah črnomaljske godbe ČRNOMELJ - Glasbeni pedagog Anton Kralj že deseto leto v črnomaljski glasbeni šoli poučuje trobila in pihala. Prav ti glasbeniki predstavljajo hkrati podmladek godbe na pihala, zato ne čudi, da je zadnjih sedem let Kralj tudi dirigent godbe. Glede na to, da je od 36 godbenikov večina starih do 20 let, Kralj v repertoar vključuje priredbe del, ki so godbenikom blizu, pri tem pa upošteva vse okuse. “Prav zaradi tega, ker godbeniki v glasbeni šoli pridobivajo izobrazbo, program v godbi pa Anton Kralj menjavamo vsako leto, je godba v zadnjem času precej napredovala, tako da se udeležujemo tudi območnih srečanj in tekmovanj. Mnogi naši godbeniki pa so sc kot solisti izkazali na številnih tekmovanjih po Sloveniji,” je zadovoljen Kralj. I-ahko pa bi bilo uspehov še več, če ne bi bilo denarnih težav. “Včasih je bila godba slabo zapisana na občini. Sedaj z ZKO sicer dobro sodelujemo, a kaj, ko ima vedno premalo denarja! Zato si prizadevamo, da bi predsednik občinske skupščine postal častni član godbe. S tem, ko bi bolje spoznal naše delo, bi bili morda deležni tudi kakšnega tolaija več ali pa celo financirani iz proračuna, tako kot imajo to donro urejeno v Metliki,” potarna Anton. Razmišljajo tudi o podporni članarini meščanov, kajti število godbenikov se povečuje, instrumenti so zastareli, dodatnega zaslužka z igranjem na pogrebih pa je vse manj. Vsi lanski dohodki godbe so znašali le borih nekaj tisoč mark, kar je zadostovalo za nakup dveh ali treh instrumentov. “Pohvaliti moram, da je v zadnjem času vsaj moralnapodpora godbi precej narasla. To dokazujejo poslušalci s svojim navdušenjem na koncertih pa tudi Župančičeva diploma, ki sem jo prejel ob letošnjem kulturnem prazniku, čeprav je priznanje vsem godbenikom. Po vsem tem smo prepričani, da smo na pravi poti, a vemo, da bomo morali še trdo delati,” pravi Kralj. M.B.-J. Ali znamo znanje sploh vrednotiti? Ko bo znanje pravilno ovrednoteno, bo tudi knjižnici lažje - Se bodo morali stropi Študgske knjižnice res sesuti, da bo dobila nove prostore? NOVO MESIT) - Novomeška Študijska knjižnica Mirana Jarca bo za skladiščenje svojih gradiv letos izkoristila še hodnik v pritličju, torej tudi tisti sicer temni prostor, kjer je bilo moč postaviti skromno razstavo. Seveda je ta hodnik kot tudi večina prostorov v sedanji stavhi knjižnice neprimeren za hranjenje knjižnega gradiva; prostori namreč ne ustrezajo standardom sodobnega knjižničarstva, tako glede vlage in klimatskih pogojev kot glede velikosti prostora in dostopnosti gradiva, še več, neprimerni so tudi glede obremenitve, saj grozi, da se ho zaradi teže nekega dne vse skupaj sesulo. “Stara zgodba,” bodo dejali tisti, ki so vajeni vsakoletnih poročil o nevzdržni prostorski stiski knjižnice, drugi bodo dejali celo tako, kot so knjižničarji tudi že vajeni: “Pospravite navlako!” Stvari pa le niso tako preproste in rešitev bo treba poiskati v najkrajšem času. Ravnatelj Študijske knjižnice Janez Mcžan je celo optimist, saj pravi, da bo do tega prišlo najkasneje v dveh letih, čeprav zaenkrat konkretnega pred- loga za rešitev še ni. Zaradi visoke cene so šli po vodi upi o modernih prostorih v novogradnji na Novem trgu, za porodnišnico, ko bo izpraznjena, je interesentov več, negotovo pa je še tudi kaj bo s sosednjo stavbo Uprave za notranje zadeve, ko sc bo lc-ta preselila na novo lokacijo. Še največ problemov bi seveda rešila povsem nova stavba, kjer bi bilo moč urediti primerne skladiščne prostore in postaviti knjižnična gradiva za sodobni prosti pristop. Toda za tako rešitev bi potrebovan tudi pravo perspektivo, ki pa je trenutno zelo zamegljena. Ustanoviteljica knjižnice je namreč novomeška občina in jo izključno samo ona tudi financira, knjižnica pa je osrednja splošnoizobraževalna knjižnica v regiji, zato po zakonu opravlja posebne domoznanske naloge še za devet dolenjskih občin. Tudi več kot ena tretjina uporabnikov je izven novomeške občine. Stvar se bo seveda še bolj zapletla z novo lokalno upravno ureditvijo, ko bo občina Novo mesto še manjša. Bo knjižnica potem ostala le njej v breme? To bi pomenilo njen konec. Zato bo nujno treba urediti financiranje regionalnih knjižnic na čisto drug način. Verjetno iz Janez Meian republiških sredstev, kot je sedaj urejeno za zavode. Tako bi bil tudi standard regionalk po Sloveniji bolj izenačen. Podobno porazno sliko kot pri prostorih kaže knjižnica tudi pri nabavi gradiva, saj je v letu 1992 dosegla skupaj z obveznimi izvodi in darovi le 64 odstotkov nabave iz leta 1991. Zlasti se je zmanjšal nakup, kar kaže, da sc je zmanjšal dotok literature, za katero se knjižnica odloči po svoji presoji in dejanski potrebi. Vse pa vendar le ni tako črno. Pozitivne strani sc v knjižnici dogajajo na področjih, na katere lahko vplivajo zaposleni sami, pa tudi sloves knjižnice kot tiste ustanove, ki človeku lahko marsikaj ponudi. Tako seje v lanskem letu obisk knjižnice povečal za tretjino, povečalo sc je število novovpisanih uporabnikov in močno se je povečala izposoja. Pri tem je treba poudariti dve pomembni stvari: močno je med porabniki naraslo število srednješolcev, med izposojeno literaturo pa je močno porasel delež strokovne literature. To pa samo potrjuje izobraževalno pomebnost in ncpogrcšljivost te ustanove. Samo po sebi razumljivo je, da narašča izposoja tudi avdio in video kaset ter posebnega gradiva in da je čedalje večji pritisk na informacijko dejavnost, saj je knjižnica računalniško [povezana z večjimi slovenskimi knjižnicami in različnimi bazami podatkov, tako da je posredovanje informacij postalo zelo pomebno in učinkovito. Vse to delo knjižnica opravlja s 17,5 strokovnimi delavci in dvema v posebni zbirki in matični službi, torej z 9,5 delavca manj kot predvidevajo normativi. Žal prostorska stiska greni življenje tako zaposlenim kot uporabnikom. Obojim je zelo otežkočeno delo v študijski sobi in v čitalnici, da o težavah s pripravami priložnostnih razstav, predstavitvijo novih knjig in zbirk, predavanj in srečanj s knjižnimi ustvarjalci, kar naj bi tudi sodilo k poslanstvu splošnoizobraževalne knjižnice, ne govorimo. Kaj je moč še storiti, da se bodo zadeve premaknile? “V tej pisarni so bili v zadnjih treh letih trije različni kulturni ministri, pisal sem predsedniku slovenske vlade, da o občini niti ne govorimo. Nihče ne more reči, da z zadevo ni seznanjen. Zdaj je odvisno le od tega, koliko so pripravljeni priznati pomen znanja v naši družbi. Da ga naša ustanova ima in ji ga daje, ni dvoma,” pravi ravnatelj Janez Mcžan. T. JAKŠE POTA m sm? *»* V šestih letih devetič obsojen Silvu Sabotinu so sodniki izrekli novih 26 mesecev zapora — Iz zapora zbeži, da krade in vlamlja — Boj za preživetje NOVO MEST — Zapori so neizbrisno zaznamovali otroštvo in mladost danes 23-letnega Silva Sabotina, doma iz Občic pri Dolenjskih Toplicah. Mladenič brez zaposlitve in strehe nad glavo, za katerega velja ocena psihiatra, da gre za intelegentno borno osebo z zmanjšano možnostjo razumske presoje, je kradel in vlamljal, da se je preživel, že od mladih nog. je ponudila 4. aprila lani, in jo mahnil v Govorice o drogah ne držijo Porast kriminala TREBNJE, NOVO MESTO — V zadnjem času je bilo v Trebnjem slišati govorice, daje tudi v teh krajih vse več drog. Ker pa se zadnje čase veliko govori in piše o zasvojenosti mladih z mamili po celi Sloveniji, so se očitno vala zasvojenosti z mamili ustrašili tudi v Trebnjem. Na novomeški upravi za notranje zadeve smo preverili, koliko te govorice držijo. V kriminalističnem oddelku yNZ Novo mesto nam je Janez Šercelj, ki dela na področju drog, povedal, da so lani v Trebnjem obravnavali le eno kaznivo dejanje omogočanja uživanja drog pri kaznjencu v K PD Dob, odkrili so tudi en nasad marihuane in ga uničili. Kaj več v Trebnjem niso odkrili, tudi oni pa so prisluhnili govoricam, zato operativno spremljajo določeno populacijo in gostinske lokale, kjer se mladi radi zadržujejo. V kriminalističnem oddelku v Novem mestu, kjer spremljajo območja občin Novo mesto, Trebnje, Metlika in Črnomelj, ugotavljajo, da se na teh območjih pojavljajo v glavnem zasvojenci z lahko drogo. Za porast kriminalitete med mladimi pa niso krive droge, največkrat je vmes alkohol in pripadnost določeni skupini. J. D. Silvo je od leta 1987 po zaporih, vmes je bil vsaj osemkrat obsojen za takšna in drugačna kazniva dejanja, največkrat za premoženjske delikte in nasilniško obnašanje. To mu je v krvi in težko, da bo kdaj drugačen. Pred dnevi je na zatožno klop novomeškega sodišča sedel zavoljo vlomov in tatvin, ki segajo še v predlanski december ter lanski januar in april. Resda je bil Silvo tudo takrat za rešetkami, na kriva pota je stopil, ko je iz zapora ušel. Prvič je bilo to konec leta 1991, ko se ni vrnil s prostega izhoda, ki gaje dobil za novoletne praznike, drugič pa aprila, ko je spektakularno pobegnil iz novomeških zaporov. In česa gaje bremenila obtožnica? Med 10. in 15. majem 1992 je v Srednji vasi skozi straniščno okno vlomil v vikend Sama Zupančiča in odnesel plinsko jeklenko ter plinski kuhalnik. Tiste dni je vlomil še v vikend Janeza Rustje v gozdu blizu Črmošnjic in prav tako vzel 12-kilogramsko jeklenko s plinom. V tem času je Sabotin prebival v zapuščeni hiši Marije Kužnik v Črmošnjicah, kamor je prav tako vlomil. Tam je spal in si kuhal na begu pred policisti, ki so ga iskali. Vmes je 7. januarja vlomil še v cerkev sv. Filipa in Jakoba v Srednji vasi in tam v cerkvenem stolpu prespal, naslednje jutro pa odšel po »opravkih«. V tisto obdobje samovoljno podaljšanega novoletnega izhoda sodi še incident, ki si ga je skupaj z bratom Francem in prijateljem Marjanom Šteingljem privoščil v planinskem domu na Mirni gori. Tam so namreč nepovabljeno obiskali novoletno zabavo Alojza Sladiča, se spravili nanj in nad goste, jih žalili, prišlo je celo do pretepa, vmes pa je bilo razbitega in uničenega nekaj inventarja ter opreme. Policisti so Sabotina prijeli 21. januarja nekje na Mirni gori in ga nato vrnili v novomeške zapore. Tu ga je čakala kazen v obliki bivanja v samici, samotne ure pa je Silvo izkoristil za tuhtanje, kako se znova rešiti bivanja za rešetkami. Izkoristil je priložnost, ki se mu svobodo. Skrival seje pojjozdovih Kočevskega Roga, Starih Zag, Občic in Srednje vasi. Bilje brez sredstev za preživljanje, vlomi in tatvine so mu bili edini izhod. Tako je 9. aprila okoli 20. ure vlomil v zidanico Ivana Šerclja na Velikem Riglju in ukradel salamo, žganje, sok, odeje, nekaj prepečenca in druge drobnarije, med 4. in 19. aprilom pa je v Starih žagah vlomil v hišo Marije PONAREJENI DOLARJI NA DOLENJSKEM NOVO MESTO - UNZ Novo mesto opozarja občane, da sc je zadnje tedne pojavilo na Dolenjskem več ponarejenih bankovcev za sto ameriških dolarjev. Gre za dokaj dobre ponaredke, zato previdnost pred deviznimi nakupi na črnem trgu ne bo odveč. ROČNA BOMBA OB CESTI KARTEUEVO - 17. marca je občan obvestil policiste, da je v gozdu ob magistralni cesti med Ljubljano in Novim mestom pri Kartcljcvcm našel ročno bombo tipa M-57, proizvajalca Crvene zastave. Policisti so kraj nevarne najdbe zavarovali, za uničenje bombe pa je poskrbel pirotehnik. OSUMLJENA^TATVINE OBLAČIL NOVO MESTO - 19-letna K. J. s Kalc je utemeljeno osumljena, da je 16. marca v prodajalni Standard konfekcije na novomeškem Glavnem trgu zmaknila in v kabini skrila pod bundo dva nedrčka in štiri ženske spodnje hlačke. Prodajalka je tatvino še pravi čas opazila. K. J. je morala plen, vreden natanko 5.455 tolarjev, vrniti. Še druga žrtev pomladnih požigov V soboto so na pogorišču našli mrtvo 72-letno Kristino Novak s Pleša — Prejšnji teden kar šest požarov — Neprevidnost in veter NOVO MESTO — Neprevidno spomladansko sežiganje trave in dračja je na Dolenjskem terjalo že dve smrtni žrtvi, kar je bržkone dovolj vpijoče opozorilo pred tovrstno nevarnostjo. O prvem tragičnem primeru smo že zapisali, do novega je prišlo v soboto, 20. marca, popoldne na Pleškem hribu. ocene govorijo o 100.000 tolarjih škode. Dva dni kasneje, 18. marca, je A. K. 72-letna Kristina Novak s Pleša je na svoji parceli blizu gozda sežigala odpadne veje in dračje. Okoli 12.40 je odšla domov na kosilo, nato pa se vrnila na parcelo. Že od daleč je opazila, da se je ogenj razširil in bržkone ga je hotela pogasiti sama. Pri tem pa sojo najverjetneje zajeli zublji, saj so jo nekaj kasneje na pogorišču našli mrtvo. Daje sezona spomladanskih požigov in požarov na vrhuncu, kaže tudi ostala, resda veliko manj tragična bera prejšnjega tedna. Policijski zapisniki omenjajo še pet požarov. Tako je 16. marca okoli poldneva V. J. iz Žalostne Gore zakuril na domačem travniku. Veter je ognjene zublje razširil po vsem travniku, kmalu gaje bilo v plamenih en hektar, požar pa je nato zajel še rob gozda, kjer je zgorela podrast. Nestrokovne s Štrekljevca blizu njive, ki jo ima v kraju Brezje, zažgal grmičevje. Ogenj je pred odhodom domov sicer pogasil, toda površno. Kmalu zatem je namreč znova zagorelo, požarje zajel travnik in 2 hektaija mešanega gozda, kjer je zgorelo več smrek. Z ognjem so opravili vaščani ob pomoči tamkajšnjih prostovoljnih gasilcev. Škoda še ni znana. 20. marca okoli 16. ure je zagorelo pri Biču med Dolenjim in Gorenjim Suhadolom. F. G. iz Dolenjega Suhadola je zažigala podrast na svoji parceli, ogenj pa se je po travniku razširil v mešani gozd, kjer je zgorela podrast. Vaščani so požar sami pogasili. Istega dne okoli 12.30 je J. Š. iz Gribelj na svoji njivi blizu doma zakuril odpadke koruze, pri tem pa se ni zmenil za močan veter. Slednji je ogenj zanesel na parcelo Kmetijske zadruge, kjer je zgorelo dva VLOM V TOVORNJAK - V noči na 18. marec je neznan storilec na Čatežu vlomil v tovornjak domačina 1. K. Odnesel je avtoradio in več' tahografskih vložkov, tako da je skupne škode za 20.000 tolarjev. OB KOLO IN BUNDO - 20. marca zvečer je neznan storilec odpeljal iz. kolesarnice pred šent-jemejsko Iskro kolo in bundo, ki jo je lastnik J. C. z Roj pustil na vozilcu. Neprevidncž je ob 11 tisočakov. TATVINA IZPOD KOZOLCA -Med 5. in 19. marcem je neznanec izpod kozolca v Jablanu ukradel traktorski priključek kultivator, med brati vreden 50 tisočakov. F. K. bo s spomladanski opravili zamujal. ISKAL, A NIČ NAŠEL - V času med 16. in 17. marcem je bilo v kraju Reber pri Drganjih selih vlomljeno v vikend Ljubljančana B. J. Neznanec je pridno stikal, vendar ni našel nič vrednejšega, zato je odšel praznih rok. Z vlomom povzročene škode je za 30.000 tolarjev. Koliko na zatožno klop? Lani skokovit porast gospodarskega kriminala na Dolenjskem — Ovadenih kar 251 oseb NOVO MESTO — Takšnega razcveta gospodarskega kriminala, kot smo mu bili priča lani, na Dolenjskem še ni bilo. Kriminalisti so za razliko od predlanskih 175 obravnavali kar 311 kaznivih dejanj, zanje pa so temeljnemu javnemu tožilcu ovadili 251 oseb. Ni odveč dodati, da so pri vrhu seznama storilcev direktorji, gostinski in turistični delavci ter poslovodje. Tudi to po svoje govori o tem, v kakšne vode je zaplul dolenjski gospodarski kriminal. V opravičilo tako visokemu porastu je treba zapisati, da so po čudnem ključu med gospodarski kriminal uvrščene tudi gozdne tatvine; tovrstnih kaznivih dejanj je bilo lani kar 137. Drugi po številu so primeri ponarejanja denarja; v letu 1992 je bilo teh dejanj odkritih kar 87, največje šlo za ponaredke tiso-čtolarskih bonov. Med ostalimi za gospodarski kriminal veliko bolj značilnimi grehi omenimo štiri primere Virant. Odnesel ji je nekaj žganja, škarje, nože, električni kabel, svetilko, odeje in škornje. Zbrani dokazi so govorili tudi o tem, daje Sabotin 10. aprila okoli 21. ure v Občicah na dvorišču stanovanjske hiše Cirila Češarka vlomil v počitniško prikolico Adria 350 in odnesel dva posteljna vložka ter spalno vrečo. Očitno seje Sabotin pripravljal na daljše bivanje v svobodi, vmes je prespal tudi v hiši Igorja Mavsarja na Malem Riglju, kamor je prav tako vlomil, toda policisti so vedeli, koga in kje iskati. Novo sojenje je Silvo pričakal v zaporu. Senat novomeškega sodišča, ki mu je predsedoval Franc Kusič, je Sabotina obsodil na dve leti in dva meseca zapora, v izrečeno kazen pa mu je štel tudi pripor. Ob dejstvu, da gre za specialnega povratnika, so mu sodniki v olajševalno okoliščino šteli mnenje psihiatra, prav tako pa tudi to, daje vsa dejanja priznal. Sodba še ni pravnomočna. B. B. Od sobote višje kazni Do 12.000 tolarjev za prehitro vožnjo, prehitevanje v škarje ali druženje z maligani za volanom NOVO MESTO — Obisk sodnikov za prekrške bo od sobote naprej dražji. 27. marca prične namreč veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških, ki med številnimi novostmi prinaša predvsem povečane denarne kazni. Ker na nekaterih področjih še zmeraj veljajo bivši zvezni, točneje jugoslovanski zakoni, bodo denarne kazni v njih od sobote naprej trikrat večje. Prav tako so trikrat večje tudi kazni za kršitve cestnoprometnih predpisov. Tako bo poslej povzročitelje manjših trkov moč kaznovati s 3.000 do 15.000 tolarji, velika dražja bo poslej tudi vožnja pod vplivom alkohola: voznik bo ostal ne le brez vozniškega dovoljenja, pač pa tudi z bolj ali manj prazno denarnico. Kazni so med 2.400 in 12.000 tolarji. Enak razpon kazni je predviden tudi za tiste, ki bodo odklonili preizkus z alkotestom, za voznike, ki bodo prehitevali v škarje, za tiste, ki bodo vozili brez vozniškega dovoljenja ali bodo največjo dovoljeno hitrost prekoračili za več kot 30 kilometrov na uro. Od sobote naprej bodo krepko večje kazni za kršitelje Zakona o dohodnini. V korist države bo v takih primerih potrebno odšteti najmanj 400.000, oz. 100.000 tolarjev, dvakrat povečane so poslej tudi kazni za tiste, ki bodo kršili Zakon o prometnem davku. Za tiste, ki morebiti razmišljajo o tem, da bi visoko denarno kazen raje odslužili z bivanjem za rešetkami, še ta podatek: novost, ki jo prinaša spremenjena zakonodaja, je tudi v tem, da bo poslej en dan bivanja v zaporu predstavljal izrečeno denarno kazen v višini treh tisočakov namesto dosedanjega zneska 300 tolarjev. B. B. Kdo so nočni razbijači Skupina neznancev seje sredi noči znesla nad hišo A. R. hektaija podrasti, zraven pa še nekaj večjih dreves. Prostovoljni gasilci iz Gribelj in vaščani so požar pravočasno lokalizirali in pogasili, tako da bližnjega gozda ni zajel. In naposled še nedeljski • Na območju novomeške UNZ je bilo letos že 40 požarov, kijih je zanetila malomarnost, največ v novomeški občini (15), po deset v črnomaljski in trebanjski ter 5 v metliški. Uslužbenci UNZ so zoper 11 osumljencev podali kazenske ovadbe temeljnemu javnemu tožilcu, 15 storilcev pa je bilo predlaganih v postopek sodnikom za prekrške. Po nestrokovnih ocenah v teh požarih zgorelo prek 500.000 tolarjev. požar, do katerega je prišlo ob 10.40 v Stari gori pri Semiču. B. M. je tam ob vikendu kuril suhe veje in dračje, ogenj pa seje kmalu razširil po travi in grmičevju naprej med vikendi do roba gozda. Na srečo so ga vaščani in semiški prostovoljni gasilci še pravi čas pogasili, tako da večje škode ni bilo. PREVOLE — To, kar seje v soboto, 20. marca, ponoči dogajalo s 58-ietno A. R. s Prevol, je bržkone moč videti le še na filmskem platnu. Med drugo in poltretjo uro zjutraj so neznanci prišli do stanovanjske hiše A. R. na Prevolah in si tam dali duška z razposajenostjo ter objestnostjo. Najprej so se znesli nad vrtno ograjo, jo prevrnili, z nje potrgali lesene dele, zatem so uničili bližnjo češnjo, zažgali slamo, s katero so bile jablane zaščitene pred divjadjo, a jim tudi to ni bilo dovolj. Eden od neznancev je stopil do vhodnih vrat in pričel brcati vanje ter tolči in vpiti. Ko mu jih nihče ni odprl, je vrata snel s tečajev. Meni nič tebi nič je stopil v kuhinjo in pričel razbijati še tam, med drugim je zagrabil plinski štedilnik in ga zalučal ob tla. Lastnica seje ob takšnem trušču seveda prebudila in stopila v kuhinjo ter od neznanca za- ZA VSAK AVTO POSLEJ POTRDILO O USTREZNOSTI LJUBLJANA - Tc dni je Urad za standardizacijo in meroslovje pripravil uredbo o homologaciji vozil, katere nanten je preprečiti uvoz avtomobilov, ki nc ustrezajo zahtevanim predpisom. Tako bo poslej moralo imeti sleherno vozilo, bodi uvoženo bodisi izdelano v Republiki Sloveniji, potrdilo, da ustreza vsem predpisom, ki veljajo v naši državi. Ta prepis velja tudi za individualne uvoznike, le da si bodo morali ti potrdilo sami priskrbeti, sicer vozila ne bo moč ocariniti. Ugotavljanje ustreznosti vozila bo veljalo tako za nova kot za rabljena vozila, ki jih bo po sprejetju zakona o zunanjetrgovinskem poslovanju mogoče uvažati. sklenitve škodljivih pogodb, tri zlorabe pooblastil, dvoje primerov nevestnega gospodaijenja, dvanajst zlorab položaja in pravic odgovorne osebe, pet poneverb, trinajst ponarejanj poslovnih listin, osem zatajitev davščin, da ne naštevamo naprej. Gospodarski oddelek urada kriminalistične službe UNZ Novo mesto na čelu z Antonom Olajem je opravil torej ogromno delo, drugo pa je vprašanje, koliko od 251 lani ovadenih oseb bo tudi sedlo na zatožno klop in seveda kolikšno je resnično število tovrstnih dejanj, ki bodisi zaradi nedokazljivosti ali spretnosti in iznajdljivosti avtorjev ne najdejo poti v policijske spise. Naj se sliši se tako čudno, toda časi in razmere so gospodarskemu kriminalu naklonjeni bolj kot kdajkoli doslej. Predvsem po zaslugi nedorečene zakonodaje, ki le stežka sledi vedno novim oblikam gospodarskega kriminala. B. B. S sekiro po glavi, ker mu ni ustregla Maščevanje V. K., ko so-vaščanka ni privolila v spolne odnose MIRNA PEČ — 17-letni V. K. iz Potočne vasi je danes v priporu, ki ga je zanj odredil preiskovalni sodnik novomeškega temeljnega sodišča. Mladenič je osumljen, daje 16. marca okoli 20. ure skušal umoriti 47-letno sovaščanko Veroniko B. V. K. se je tistega večera vračal domov, med hojo po lokalni cesti pa je blizu doma srečal Veroniko in jo pričel nagovaijati k spolnim odnosom. Veronika B. je to odločno odklonila, kar je mladeniča tako razjezilo, da je odšel domov, vzel sekiro in se z njo v roki vrnil na kraj srečanja. Znova je od Veronike zahteval spolno občevanje in ko gaje ta vnovič zavrnila, jo je pričel pretepati. Najprej z ročajem sekire, nakar jo je po glavi mahnil še z rezilom. Veronika je obležala nezavestna in hudo poškodovana, zdravi se v novomeški bolnišnici. V. K. je po dejanju pobegnil, vendar so ga izsledili in prijeli kar občani sami ter ga kmalu po dejanju pripeljali na policijo. Kot že rečeno, ga je preiskovalni sodnik vtaknil za rešetke. htevala, naj zapusti njeno hišo. A se možakar za to ni zmenil, z razbijanjem je nadaljeval, razmetaval je stole, poškodoval hladilnik in še kaj. Lastnici tako ni preostalo drugega, kot da je v strahu zase odšla od doma. Vrnila seje nekaj minut pred tretjo in olajšana ugotovila, da neznanih nasilnežev ne v hiši ne ob njej ni več. Kdo si je privoščil neslano in objestno nočno razgrajanje, policisti še ugotavljajo. IZPRED GOSTILNE IZGINIL GOLF ŠTEFAN - 21. marca okoli 9.45 je izpred gostilne Mišič v Štefanu izginil osebni avtomobil Golf JX rdeče barve z regitrsko oznako NM 177-270. Vozilo je lastnik M. P. iz Velike Loke pustil odklenjeno, v njem pa so bili celo kontaktni ključi. Kdor bi karkoli vedel o ukradenem golfu, naj to sporoči najbližji policijski postaji na telefon 92. PO DOLENJSKI DEŽELI • Metličan P. K. je imel prejšnji teden pred tamkajšnjim lokalom “BB bar" parkiran osebni avtomobil R 21, v njem pa prenosni telefon, mobitel imenovan. Reklama je naredila svoje, mobitela, vrednega lep kupček tolarjev, P. K. v vozilu ni več našel. Ni ovir za tatove! • V času med 18. in 19. marcem je nekdo iz zaklenjene kolesarnice stanovanjskega bloka v Črnomlju ukradel dirkalno kolo. Če misli kdo z njim nastopiti na bližnji mednarodni kolesarski dirki “Po Sloveniji", katere start in cilj bo v Novem mestu, mu sporočamo, da je rok za prijave že zdavnaj mimo. • /7. marca zvečer je pustila Čatežanka C. K. svojo petico pred domovanjem, naslednjega dne pa so vozilo našli policisti na železniški postaji v Veliki Loki. Kdo je izvršil nočni premik avtomobila, ni znano, očitno pa se je nekomu hudo mudilo na vlak, mimogre pa je iz vozila zmaknil 10.000 tolarjev vreden avtoradio. • V Ručevski gori je bilo prejšnji teden vlomljeno v vikend 1. S. Sklicujoč se na tradicionalno dolenjsko gostoljubnost, si je gost postregel s slanino, klobasami, vinom in žganjem. I. S. pravi, da je škode kar za 70.000 tolarjev. POSEKAL IN ODPELJAL OSEM HRASTOV PRELOKA - V času med I. januarjem in 19. marcem je neznanec v gozdu pri naselju Prcloka posekal in neznano kam odpeljal osem hrastov, last domačina F. M. Les je bil vreden vsaj 160.000 tolarjev. PODLEGEL JE POŠKODBAM NOVO MESTO - 15. maja je v novomeški bolnišnici umrl 24-lctni Vladimir Preskar z Gumbcrka. Preskar se je hudo poškodoval v prometni nesreči, do katere je prišlo 7. marca okoli 5. ure zjutraj na magistralni cesti Ljubljana-Novo mesto pri Kar-teljevem. Aprila tehnični pregledi traktoijev Komisija bo na terenu med 1. in 23. aprilom NOVO MESTO — Sekretariat za notranje zadeve novomeške občine pripravlja v prihodnjih dneh skupaj z vsemi tremi zavarovalnicami in Avtohišo Pionir tehnične preglede, podaljšanje veljavnosti in evidentiranje traktorjev in traktorskih priklopnikov po krajevnih skupnostih. Tako bo komisija v četrtek, 1. aprila, delala v Stranski vasi in na Ruperčvrhu, dan kasneje pa v Straži. 5. aprila bodo tehnični pregledi traktorjev v Dolenjskih Toplicah, 6. aprila na Uršnih selih, 7. aprila pa v Žužemberku. Pregledi in evidentiranja se bodo nadaljevala 8. aprila v Hinjah, 9. aprila na Dvoru, 13. aprila v Mirni Peči, 14. aprila v Šmarje-ti, dan kansneje v Škocjanu, 16. aprila pa v Orehovici. Zadnji teden svojega terenskega dela bo komisija opravila 19. in 20. aprila v Šentjerneju, 21. aprila v Brusnicah, dan zatem v Podgradu in naposled 23. aprila še v Stopičah. Mesta pregledov in ostalih opravil bodo enaka kot v letu 1992, tehnični pregledi pa bodo potekali vselej med 14. in 18. uro. Dodajmo še, da morajo imeti lastniki doslej neevidentiranih traktorjev pri sebi račun o nabavi vozila in — če je bil traktor uvožen — carinsko deklaracijo ter seveda osebno izkaznico. DOTRAJAN DIMNIK POVZROČIL POŽAR SADINJA VAS - 14. marca okoli 7. ure je prišlo v Sadinji vasi pri Dvoru do požara na stanovanjski hiši Jožeta Š. Preiskava je pokazala, da jc ogenj nastal na podstrešju, zakrivil pa ga jc dotrajan dimnik. Požar jc uničil leseni del sušilnice za meso in ostrešje. Z ognjem so opravili prostovoljni gasilci z Dvora in novomeški poklicni gasilci. Škode jc za okoli 150.000 tolarjev. WM NA PREHODU ZBIL PEŠCA -32-lctni Janez Krese iz Zalivca je 16. marca ob 12.50 peljal avtobus po Zagrebški cesti v Novem mestu proti Žabji vasi. Ko je pripeljal do tamkajšnjega križišča, jc vozilo pred semaforjem ustavil in potem, ko sc jc prižgala zelena luč, zavil v desno proti Metliki. V tistem trenutku je prehod za pešce prečkal osemletni Novomcščan Dejan Kulovec, ki so ga desna prednja vrata avtobusa zadele, padel jc na vozišče, nakar mu jc čez nogo zapeljalo še kolo. Krese je avtobus takoj zatem ustavil, hudo poškodovanega Kulovca pa so odpeljali na zdravljenje v ljubljanski Klinični center. Med najstarejšimi slovenskimi postajami Slovenija je že dolga leta del sistema svetovnih vremenskih opazovalnic in delček v njem je tudi novomeška glavna meteorološka postaja, ki deluje v sklopu Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije. Postaja stoji na Žibertovem hribu v Maistrovi ulici, na eni od najvišjih točk Novega mesta. Vodja postaje je Iztok Mazovec, meteorološka opazovalca pa sta Andrej Lah in Milan Obradinovič. Na območju širše Dolenjske je več manjših in občasnih meteoroloških postaj, poleg glavne v Novem mestu še javljajoča postaja v Črnomlju, in letne postaje v Metliki, Semiču, na Malkovcu, v Gornjem Lenartu in na Bizeljskem. Poleti se javljajo tudi postaje za potrebe kmetijstva, poleg tega pa še fenološke, agrometeorološke in padavinske postaje. V okviru Zavoda deluje na našem območju še limnološka postaja (za merjenje pretoka voda) pri Sv. Križu. Dva dni po prvem pomladanskem dnevu meteorologi praznujejo svoj dan. Na novomeški meteorološki postaji, ki neprekinjeno deluje na različnih lokacijah že od leta 1858, je delovni ritem tudi ta dan tekel tako, kot teče že desetletja in desetletja. Novost je le v tem, da trem zaposlenim že nekaj tednov pomaga nov, neutruden sodelavec - računalnik Po svoje je vsak človek malo vremenoslovca. Na vreme se vsi bolj ali manj spoznamo, če drugega ne, ga radi vpletamo v pogovor, kadar zmanjka pogovorne niti, sc čezenj pritožujemo, kadar nam kaj ne gre dobro do rok, ali ga hvalimo, kadar nas lepi sončni dnevi zazibljejo v dobro razpoloženje. Mnogi ga znajo tudi napovedovati, kar je sicer predmet resne znanosti in strokovnjakov, stroki pa skačejo v zelje laiki po zaslugi revmatizma ali v mladosti polomljenih kosti. Ni skrivnost in ne novost, da smo od vremena res močno odvisni, ne samo gospodarsko, marveč tudi duševno, saj nam sušno vreme denimo lahko skazi letino, obilno jesensko deževje pvzroči poplave in naredi veliko škodo, topli fen pa, ko potegne po kotlini, zruši notranje ravnovesje. Zaradi tesne povezanosti človeka z vremenom in odvisnosti od njega je opazovanje in merjenje vremenskih pojavov skoraj prav tako staro, kot je človeška civilizacija. Neke vrste vremenoslovci so bili že pripadniki prastarih kultur na Bližnjem vzhodu, kar dokazujejo arheološke najdbe 5(XX) let starih naprav za merjenje količine padavin in klinopisnih tablic z navodili za opazovanje oblakov. Množina vremenskih rekov pa kaže, da je preprosto ljudstvo skozi stoletja prav tako kopičilo svoja spoznanja o vremenu in vremenskih spremembah. 23. marca ustanovitev Svetovne meteorološke organizacije Poklicno se z vremenom seveda ukvaijajo vremenoslovci. Letos praznujejo že 120-let-nico organiziranega mednarodnega sodelovanja na področju meteorologije. Leta 1873 je bil namreč na Dunaju prvi mednarodni meteorološki kongres, ki je pripravil osnove za ustanovitev mednarodne meteorološke organizacije. Osem desetletij kasneje jo je zamenjala nova organizacija, in sicer je bila v okviru Organizacije združenih narodov ustanovljena Svetovna meteorološka organizacija. Konvencija o nji je postala pravnomočna 23. marca 1950. leta. V spomin na ta dogodek meteorologi vsega sveta praznujejo mednarodni meteorološki dan 23. marca. Organiza-cija^ združuje prek 160 članic, Slovenija pa je članica od lanskega septembra. Vsako leto za proslavitev tega dneva izberejo temo, ki opredeljuje delovanje SMO. Letos se bodo posvetili meteorologiji in prenosu tehnologije. Meteorologija ima namreč poseben pomen, še posebej za nerazvite predele sveta, tudi kot posredovalec novih tehnologij. Nerazvite države si nikoli ne bi mogle privoščiti vrhunskih tehnologij, kot je denimo satelitska tehnologija, v okviru SMO na imajo dostop do nje m jo brezplačno lahko uporabljajo, seveda v korist celotne svetovne skupnosti. Meritve klimatskih sprememb, globalno segrevanje, izginjanje ozonske plasti, zmanjševanje gozdnih in poljedelskih površin, zmanjševanje zalog pitne vode, onesnaževanje zraka ipd., vse to prizadeva svet v celoti, zato sta izmenjava in posredovanje podatkov med vsemi državami tako zelo pomembna. Novomeška postaja deluje že od leta 1858 in je tretja najstarejša postaja, ki neprekinjeno deluje na slovenskem ozemlju. Prva merilna postaja je delovala v frančiškanskem samostanu od 1858 do 1918, od 1919 naprej pa deloma na kmetijski šoli na Grmu in v kandijski bolnišnici, kjer je bil nameščen barometer. Poleg tega je imel naš veliki naravoslovec Ferdinand Seidl doma nameščeno lastno opazovalnico s kovinskim barometrom, aneroidom, in vlagomerom, meritve pa je vestno beležil dan za dnevom tudi v viharnih vojnih časih. Od 1945. leta naprej je bila opazovalnica /nekaj časa na Brodu, nato se je selila v Gotno vas, od leta 1971 pa je na sedanji lokaciji. “Na naši postaji opravljamo opazovanja in meritve, vnašamo podatke ostalih postaj Dolenjske v računalnik, posredujemo zanimive podatke medijem ter ostalim interesentom, sprejmemo pa tudi zelo veliko šolskih ekskurzij, več kot 50 letno, in smo najbrž najbolj obiskana meteorološka postaja v Sloveniji,” je povedal meteorološki opazovalec Milan Obradinovič, ki je zjutraj dežural na postaji. Vsako uro, podnevi in ponoči, v mrazu in vročini, suši ali nalivu, morajo namreč opazovalci stopiti do številnih merilnih naprav in zabeležiti najnovejše podatke, nastaviti ob potrebnem času zapisne listke, doliti črnilo v pisala, pregledati to in ono, nato pa podatke zapisati in sporočiti v Ljubljano. Pri tem delu jim je nedolgo tega priskočil na pomoč računalnik. 23. decembra so začeli postavljati računalniško vodeno avtomatsko postajo. Postavljene so že naprave za merjenja vetra, temperature zraka na treh višinah, temperature zemlje na treh globinah, relativne vlage, za merjenje količine padavin, globalnega sevanja in zračnega tlaka, naprave za difuzno sevanje in vlažnost lista pa morajo še postaviti. Prednost računalniško vodenega meijenja je precejšnja, saj elektronski služabnik ves čas sproti spremlja in beleži meritve ter hkrati izračunava mejne vrednosti in povprečja. Podatki so takoj dostopni za tiskanje, izrisa-vanje grafičnih prikazov ter za prenos v ljubljansko središče. Nekaj zanimivih številk Obradinovič je po končanem obhodu merilnih naprav pobrskal po statistikah, ki jih imajo na postaji za 43 let nazaj, in poiskal nekaj zanimivih številk o vremenu v novomeški okolici. Radi sicer potarnamo, da je vreme zmešano in da ni več tistih lepih nekdanjih snežnih zim in vročih poletij. Kar se zim tiče, imamo prav, o poletjih pa ne. Podatki kažejo, da je bil lanski avgust v povprečju najbolj vroč mesec v zadnjih 43 letin, saj je povprečna temperatura dosegla 24 stopinj Celzija, kar je blizu povprečni temperaturi tropskih krajev. Najvišjo dnevno temperaturo pa so zabeležili julija leta 1957, ko se je toplomer v Novem mestu povzpel na 38 stopinj. Najnižja izmerjena temperatura je še vedno tista iz februarja leta 1929, ko je zamrznila Krka; takrat so izmerili 30 stopinj pod ničlo. V povojnem času pa je bilo najhladneje februarja 1956. leta, ko se je živo srebro v toplomeru spustilo .26 stopinj pod ničlo. Vse od leta 1989 dolenjski meteorologi beležijo zelo sušne zime. Januar in februar pogosto nimata nič padavin, povprečje pa je za skoraj 10 litrov nižje od triinštiridesetletnega povprečja. Kako muhasto je lahko vreme, pa je pokazal letošnji januar, ko je edino okolica Novega mesta imela nekaj več snežnih padavin, drugod pa je bilo snega bistveno manj, na Gorenjskem celo nič. Novomeško območje je imelo od 40 do 50 cm snega, Šentjernej do 10 cm, Mirenska dolina 2 do 5 cip. Pravih zim res ni več: snega je čedalje manj. V okolici Novega mesta se snežna odeja zadrži v povprečju 58 dni, zadnja štiri leta pa se je obdržala le okrog 6 dni. Najdlje se je sneg zadržal leta 1969, in to kar 107 dni. Kakšne zime so bile včasih, pove tudi podatek o povprečni višini snežne odeje, ki znaša 48 cm, najvišja pa je bila znežna odeja februaija 1969, in sicer 103 cm, v Beli krajini pa leta 1955, ko je zapadlo 96 cm snega. obravnavala. Vendar pa si v svetu ne želimo nič več kot konstruktivno sodelovanje pri nastajanju zakonov, saj nam sicer ostane le še veto. Toda zdaj že zelo razvpitega zakona o zamrznitvi plač nismo imeli priložnosti obravnavati prej, ker je bil interventni in ga je vlada poslala v zbor in svet po hitrem postopku. Tako nam ni preostalo drugega kot dati zopet veto,” pravi Branko. Seveda v svetu ne želijo dajati le mnenja o tistem, kar se je znašlo na zborovskem dnevnem redu. Razpravljali bodo tudi o globalnih temah, ki zadevajo vso državo. Matkovič, ki poskuša ob vsaki priložnosti približati Belo krajino Ljubljani, je predlagal problem južne meje. Lokalni interesi v državnem svetu seveda niso isti, a se člani zavedajo, da bodo uspešni, če bodo podprli drug drugega. Kot predstavnik skupine lokalnih interesov, ki so ga imenovali za člana posvetovalnega telesa predsednika državnega sveta, zatrjuje, da so bili doslej v njegovi skupini zelo enotni, kar le še potrjuje, da so združeni glede na lokalne in ne politične interese. Na očitke, ki letijo iz državnega zbora in s strani nekaterih novinarjev, češ da hočejo biti člani državnega sveta elita ali se celo postaviti nad zbor, pa Matkovič odgovarja na kratko: “Očitki so neupravičeni, res pa je, da smo po ustavi takoj za državnim zborom. Morda so bili nekateri člani sveta, ki so prišli iz prejšnje skupščine, zares razočarani, ker imajo sedaj drugačno vlogo kot prej. Večina pa ne misli postati nikakršna elita. Kritike so letele tudi na naše plačilo, češ naj bo funkcija svetnikov častna. To je res, toda do nadomestila za izgubljeni zaslužek zaradi dela v svetu smo gotovo upravičeni, mar ne?” Sicer pa Branko Matkovič vetjame v vlogo državnega sveta, ki naj bi bila zlasti v tem, da državnemu zboru takrat, ko na hitro sprejme kakšen zakon, svetuje, naj o njem še enkrat premisli. In ne nazadnje, več glav, zbranih v svetu in zboru, tudi več ve, kajne? MIRJAM BEZEK-JAKŠE Najbolj sušno leto v celoti je bilo 1973, najbolj mokro pa 1972. Povrečna količina padavin za novomeško okolico je 1147 litrov. Leta 1972 je padlo največ padavin, lanski oktober pa je ne samo na Dolenjskem, marveč v vsej Sloveniji presegel vse mesečne rekorde, odkar merijo količino padavin, se pravi, da gre za več kot stoletni rekord.. Novo mesto je imelo 352 litrov padavin na kvadratni meter, Ljubljana pa čez 500 litrov. Med podatki, ki lahko zbujajo skrb, je naraščanje povprečne temperature. “Ugotavljamo, da se je v zadnjih 40 letih povprečna temperatura dvignila za nekaj desetink,” pravi Obradinovič. “To že nekaj pomeni. Upajmo, da se ne uresničujejo črne napovedi o pregrevanju ozračju. Ce bi se namreč povprečna temperatura zemeljskega ozračja dvignila za 2 stopnji, bi prišlo do katastrofalnega topljenja polarnega ledu. Gladina morij bi se dvignila za več deset metrov in mnoga naseljena obmorska območja bi preplavilo,” je povedal Obradinovič. Na videz suhoparna in dolgočasna meteorološka merjenja v takšni luči postanejo še kako pomembna in po svoje tudi vznemirljiva. Upajmo, da nam bodo meteorologi ob naslednjem svetovnem meteorološkem dnevu lahko sporočili kaj spodbudnega, denimo, da se ozonski plašč v ozračju ne tanjša več in da povprečna temperatura ne narašča. MILAN MARKELJ Branko Matkovič Čeprav so se v zadnjem času precej razvnele polemike o tem, kaj je in kaj hoče biti državni svet ter kakšna je njegova vloga, Branko pravi, da je, preden je sel na volitve, natančno proučil vse, kar je bilo znanega o tem organu. Zato danes ni razočaran zaradi njegove vloge, saj je vedel, da nima zakonodajne moči. “Res pa je, da vloga državnega sveta v ustavi ni dorečena, saj gre za mešanico zahtev lokalnih skupnosti pri upravljanju z državo ter tem, kar v drugih državah poznajo kot drugi dom. Ostali interesi, torej delojemalcev, delodajalcev, predstavnikov kmetov, obrtnikov, samostojnih poklicev in negospodarskih dejavnosti, so prišli v ustavo pozneje. Prav zaradi teh na državni svet leti očitek, da je nadomestek zbora občin in zbora združenega dela, ki pa ni upravičen. V svetu gre le za soočenje posennih interesov, brez zakonodajne oblasti,” razlaga Branko. Toda brez razočaranj vseeno ni šlo. Pravi, v državnem svetu: branko matkovič 0®gqIM!Go®MS0 6® tfloDm 0 Predsednik metliške občinske skupščine Branko Matkovič, 36-letni dipl. pravnik iz Radovičev pri Metliki, je edini predstavnik Bele krajine v slovenskem parlamentu. Čeprav Matkovič ve, da bi mu bilo lažje, če bi Belo krajino zastopal še kdo, ga ni posebno začudilo, ker ni bil v državni zbor izvoljen noben belokranjski kandidat. “Že zaradi načina volitev ni bilo moč pričakovati belokranjskega poslanca v državnem zboru, razen če bi šli na volitve z žmočnim’ kandidatom, ki bi pobral tudi glasove od drugod. V resnici pa so dali Belokranjci svoje glasove kandidatom od dnigod, ” razplet decembrskih volitev komentira Matkovič. da je, tako kot tudi drugi člani sveta, razočaran nad tem, kako njihovo vlogo razumejo v državnem zboru. To se je prvič pokazalo, ko so na pet zakonov dali odložni veto, kar pomeni zahtevo po ponovnem odločanju pred razglasitvijo zakona. “A sem bil razočaran, ker so se v zboru odločili samo za ponovno glasovanje. Pričakoval sem, da bodo prej razpravljali, argumentirali, upoštevali predloge in šele potem glasovali.” V zboru so razpravljali le o zakonu o skladu stavbnih zemljišč, na katerega je dal prvi veto prav Branko, toda na koncu so ga sprejeli v nespremenjenem besedilu. Po njegovem je ta zakon nov dokaz, da hoče država ponovno čim več podržaviti in nacionalizirati. Matkovič pa je svojo odločitev, da kandidira na volitvah, utemeljeval prav s tem, da se bo, če bo izvoljen, lažje boril proti centralizaciji in podržavljanju. Sedaj ve, da bo prav zaradi skromnih pristojnosti, ki jih ima državni svet, ta boj težak in krut, prava donkihotovska bitka z mlini na veter. “Vse, kar lahko naredi državni svet je, da da veto. In ker se je zadnjič zbor tako ošabno obnašal do naših predlogov, smo se odločili, da bomo v svetu o zakonskih osnutkih in predlogih razpravljali pred obravnavo in sprejemom v zboru. Toda čeprav ima svet po ustavi pravira dajati mnenja zboru, so nekatera zborovska telesa naše predloge oholo zavrnila, medtem ko so jih druga priloga dolenjskega lista 11 I: M. MARKELJ zavezniški piloti spet v Sloveniji lflM@HQ §000®, a §D0fl@ rpmsGlfi Kot ogromni bobneči oblaki so zavezniški bombniki parali naše nebo. Ljudje so jih radi slišali, saj je ta zvok pomenil tudi zlom Hitlerjeve vladavine. Včasih pa so morali fantje iz zadetega letala tudi odskočiti. Tedaj so padli med ljudi, ki so za njihovo varnost žrtvovali tudi svoja življenja. Vcrnon se je pognal skozi odprtino za bombe. Padalo se je odprlo in objela ga je tišina. Kake tri tisoč metrov nad tlemi je bilo to. Vedel je, da bo blagodejni mir trajal le kratek čas, kakih petnajst minut, potem pa se bodo začele nove skrbi. Najprej čim varnejši pristanek, nato skrivanje in borba za preživetje. Pod sabo je videl zasneženo pokrajino, gozdove in skalne vrhove v daljavi. Vedel je, da je to Slovenija, in navodila, ki so jih dobili člani posadke za tak slučaj, so bila kratka in enostavna: izogibati se večjih naselij in Nemcev ter čimprej poiskati stik s partizani. Leteča trdnjava se je hitro oddaljevala. Spremljal jo je oblak dima. Trije nemški lovci so jo srdito obstreljevali, saj ni in ni hotela strmoglaviti. Lovci so končno le opravili svoj posel in sc obrnili k padalcem. Devet belih kupol se je odprlo za trdnjavo. Deseti član posadke, Laurence Meidl, topničar v kupoli, je bil težko zadet in je verjetno izdihnil še predno je letalo treščilo na tla. Trda slovenska dobrodošlica Nemški lovci so obleteli padalce čisto od blizu. “Morda pa je zdaj že vsega konec?” je pomislil Vemon, ko so se letala vračala. Padalci bi bili zanje idealne tarče. Videl je obraz pilota, ki je letel le nekaj metrov stran. Nemec se je nasmehnil in salutiral. Letala so izginila in zemlja se je hitro dvigovala. Vcrnon je že videl gozdno jaso, proti kateri ga je neslo. Skupina jelenov se je spokojno pasla na njej. Začudeno so živali dvignile glave, ko so opazile nenavadno pojavo na nebu, potem pa se jadrno pognale v beg. naše korenine Devetdeset jih bo Ana Simonič z Osojnika dopolnila letošnjo jesen, a beseda ji teče tekoče, njen spomin je jasen in oči ji dobro služijo, tako da je z vsem, kar pišemo v Dolenjcu, na tekočem. Ponosna je na to, da jo tukaj za gorjanskim pogorjem obiskuje vsak teden že odkar je pričel izhajati. Prav nič ni nezaupljiva, ko potrkam na okence njenega doma, kjer si gospodinji kar sama. “Bolna je že štirinajst dni, gripa jo daje, a kar potrkajte, zdaj je že pokonci,” me napoti k njej njena hčerka Anica, ki živi v hiši nižje ob cesti. In res, duri sc kmalu gostoljubno odprejo. “Pridite naprej, skuhala vam bom kavo,” mi reče Ana ob nenapovedanem obisku nič nejevoljna. Z Ano se je lepo pogovarjati. Spomin je ne pusti na cedilu niti takrat, ko sega v pripovedi, ki jih je nekoč slišala od svojega deda. On pa sc je še spominjal tlačanskih časov, ko je oskrbnik z gradu Krupa, pod katerega je spadala Anina rojstna vas Sela pod Jugoijem, zvečer naročal njegovemu očetu: “Klemenčič, da mi jutri zjutraj ob sedmih pripelješ iz vasi dvajset ljudi na delo.” Klemenčičevi so bili v vasi spoštovani. Predniki so morali svoj čas urejati odnose z graščinskimi, Anin oče pa je bil v ranjki Avstriji suhorski župan. Veliko posla je imel zlasti med prvo vojno, ko je bilo treba poskrbeti za nastanitev ujetnikov. Enega od njih, Italijana Francesca, se Ana še dobro spominja. Fant za delo ni bil kaj prida, saj je bil meščanski, njegov oče je bil ladijski kapitan, Trenutek, ko se je Vernon prvič v življenju dotaknil slovenske zemlje, je bil boleč, kajti pristanek je bil trd. A mladi radiooperater v posadki sestreljene leteče trdnjave B17 številka 584, imenovane “Sad Sack”, je bil živ in zdrav. Seveda pa še daleč od tega, da bi bil na varnem. Kar šestinštirideset dni je trajala njegova odisejada, predno je spet lahko poletel in se pridružil ameriški armadi. “Sad Sack” je dobil smrtni zadetek 18. marca 1944 ob 10. uri dopoldne v bližini Cerknice na Notranjskem. Natančno 49 let po tistem je Vernon A. Jensen obiskal kraj, Kjer je bil doskočil. V zemljo je zasadil deset ameriških zastavic, za vsakega člana posadke po eno, domačini pa so mu pripravili kulturni program. Vernon je eden od štirih še živih elanov posadke. Devet jih je takrat srečno pristalo. Dva so kmalu zajeli Nemci in ju odpeljali v ujetniško taborišče, eden je doskočil že ranjen. V partizanski bolnišnici vso ga pozdravili in poleti vrnili zaveznikom. Šest jih je odšlo s partizani in po dolgotrajnih pešačenjih in mnogih nevarnih avanturah prišlo do Bosanskega Petrovca, od koder so poleteli v Bari. Ob ostankih opreme, padal in letal na razstavi o reševanju zavezniških pilotov, ki je odprta v Dolenjskem muzeju, Vernon pripoveduje, kaj se mu je zgodilo potem, ko ga je gostoljubno, čeprav malo trdo pozdravila slovenska zemlja. “Hitro sem se rešil vezi, Bruce Magnuson, sin pilota Clifforda, ki jc upravljal z letečo trdnjavo “Sad Sack”, in radiooperater Vemon A. Jensen ob ostankih padlega letala na razstavi v Dolenjskem muzeju. zato pa se je rad smukal okoli otrok in jih učil italijanskih besed. Ana je bila odprte glave in si je marsikaj zapomnila. To ji je pozneje še kako prav prišlo. Čeprav je bila Klemenčičeva kmetija na selih za tiste čase kar velika, pa obilja vendarle ni bilo. Osem otrok je bilo pri hiši. No, kruh si je dekletce le lahko vzelo v šolo. Mnogi otroci še tega niso imeli, pa ga jc Ana delila z njimi. Tako so tekla mlada leta, ki se jih z veseljem spominja. Zlasti Gorjancev, kamor so pogosto hodili. Na Fabriki, kjer je takrat še stala lesena cerkvica sv. Egidija, zaščitnika lovcev, so bila žegnanja, pri sv. Jeri, kjer je bila visoka lesena piramida, seje nudil lep razgled vse do zagrebških ravnin in do zasneženih slovenskih Alp. Na Osojnik se je Ana poročila leta 1923. Mož Janez Simonič je ob cesti postavil novo hišo, kajti dve leti prej je pol vasi zgorelo. Mlada družina je pričela z veliko voljo kmetovati, a uspeha ni bilo, saj so kmetijo bremenili dolgovi in visok preušitek za moževo mater in sestro. Ana je rodila dve hčerki. Ko je bilo Ivanki dve leti, Anici pa šest mesecev, je Janez odšel v Kanado, da bi kmetijo rešil dolgov. “Branila sem mu, on pa me ni poslušal,” sc spominja Ana najbolj težkih dni v svojem življenju. Kajti moža ni in ni bilo nazaj. Tudi denarja je bilo vse manj. Minevala so leta, Ana Simonič z Osojnika tašča in svakinja pa sta pričeli dvigovati glavo, ukazovati in zahtevati vse več. Ana ni zdržala več. Vzela je otroka in se z njima odpravila nazaj na Sela, kjer se je nastanila v hiši, ki jo je podedovala njena mama. Ko se jc pričela druga svetovna vojna, sta bili dekleti že kar veliki. “Med vojno smo na Selih pretrpeli marsikaj, a ker smo bili vaščani složni in smo drug drugemu pomagali, je nakako šlo,” pravi Ana. Spominja se, kako so se partizani v vasi zbirali za napad na italijansko posadko pri Zajcu onkraj hriba. Ob petih zjutraj so odšli iz vasi pojoč: “Nabrusimo kose, že klas dozoreva... . Domači fantje, ki niso imeli pušk, so polnili možnarje, dekleta so se pripravljala za prvo pomoč ranjencem. Pokanje se je kmalu pričelo in tudi prve ranjence so kmalu prinesli. V Anini hiši so jih obvezovali. Težje ranjenega partizana so pustili pri oglarski koci pod Škrbcem. Oskrbovali in obvezovali sta ga Anini dekleti. Spominov na vojno ima Ana na pretek. Zdaj so bili v vasi partizani, zdaj Italijani. Pred slednjimi so bili zlasti v nevarnosti kokoši. Zdaj je Ani prav prišlo, kar jo jc naučil vojni ujetnik Francesco. Po italijansko se je zadrla nad Italijani, če so hoteli streljati na kokoši ali pri hiši kaj ukrasti, in pomagalo je. Ani pa je pomagalo tudi dobro poznavanje Ciorjancev. Nemalokrat jc bilo treba iti po sol in druge potrebščine vse tja do Gracar-jevega turna m v vasi okoli Šentjerneja. Pot jc bila tvegana, nevarnost je prežala za vsakim grmom. “V vasi smo se kar nekako navadili na streljanje. Po glasu smo spoznali mine, ki so letele z onkraj hriba. Takoj smo vedeli, če so nevarne za nas ali bodo padle bliže Metliki,” pravi Ana, potem pa pripoveduje o nevarni pustolovščini deklet med italijansko hajko. Italijani so sc približevali vasi. A še predno so prišli med hiše, je pred njimi prikorakala mula s težko bredo na hrbtu. Dekleti, ena sosedova in ena domača, sta mislili, da je ušla Italijanom, pa sta jo hitro prijeli za povodec in in jo kljub nevarnosti odpeljali v breg k partizanom. Ti pa so jo takoj prepoznali, saj jc bila to mula, ki jo jc malo prej izgubil njihov ranjeni mulovodec. Mož Janez se je vrnil in Kanade takoj, ko jc pripeljal prvi povojni “šif”. Najprej Ana ni hotela vrniti na Osojnik. Preveč hudega jc tam prestala. A možje moledoval in omehčala se je. Toda življenje je že steklo mimo. V tujino je odšel mlad, močan mož, iz tujine se je Ani vrnil ižčrpan in bolehen starec TONE JAKŠE zvil padalo in ga skril. Kmalu sem srečal še enega člana posadke in odšla sva, da bi se čimbolj oddaljila od kraja, kjer sva padla, kajti vedela sva, da leta naših padalskih kupol ne spremljajo samo piloti, ampak še številne druge oči. Kaj hitro bodo tukaj Nemci, da bi nas polovili. In res, previdnost ni bila odveč. Kmalu sva jih zagledala, kako se približujejo. Zarila sva se vsak v svoj grm m se pritajila. Nemci so šli mimo ravno med nama, ne da bi kaj slutili. Še nekajkrat sva tako naletela na najine zasledovalce, potem pa našla primerno zatočišče, skrito podzemno jamo, v kateri sva pritajena čakala štiri dni. Jedla sva samo čokolado in pila snežnico. Ko sva bila po štirih dneh že kar dobro sestradana, sva spet odšla na pot. Računala sva, da je zdaj zrak čist in da so Nemci odnehali z iskanjem.” Gnojni koš je še v Palčjali Ameriška letalca sta prišla do obronka gozda in pred njima so se razprostrli travniki in njive. Sredi polja je ždela prijazna vasica Palčje pri Pivki. Vse je bilo spokojno, le kmetič je na polju poganjal vprego. Prihajal je v njuno smer. Spremljal ga je deček. Nedaleč od obronka gozda jc bila njiva in tam sc je kmet ustavil. Iz ogromnega koša na vozu je nametal nekaj kupov gnoja. Potem se jc spet obrnil proti vasi. letalca sta videla, da je njiva velika in da se bo moralo to početje še nekajkrat ponoviti. Res je kmet prišel še večkrat. Ko se je že bližal večer in sta sklepala, da je to zadnji tovor, ki ga jc kmet pripeljal na njivo, sta se Američana odločila. Stopila sta na piano. Kmet je takoj vedel, koliko je ura, saj je verjetno videl, kako so sc Nemci prizadevali, da bi pilote polovili. Nasmejal se je in jima prijazno pokimal. Oddahnila sta se. Odpeljal ju jc s sabo v vas. Kmet danes ni več živ, dogodka pa se dobro spominja Anton Rebec, tisti deček, ki jc spremljal očeta na polje. Se danes živi v Palčjah. Tisti voz z gnojnim košem ima obešen na skednju in dogodka se dobro spominja. Stvari so se potem hitro odvijale. Stik s partizani jc bil takoj vzpostavljen in letalca sta se pridružila drugim zdravim članom posadke. Iz Notranjske naj bi se skupina prebila skozi Gorski Kotar do Bosne. Ni šlo. Do Delnic so prišli dvakrat, a so se morali vsakič vrniti. Sporazumevanje je bilo sprva težavno, vendar so se kmalu navadili. Včasih so naleteli tudi na “amerikancc”, ljudi, ki so svoj čas delali v ZDA. Z njimi so se lahko več pogovorili. Noči so bile takrat prekratke. Na takega človeka jc naletel v Delnicah tudi Vemon. Ugotovila sta, da je človek delal v istem mestu, kjer je Vernon preživel mladost. Celo hišo, v kateri je možakar stanoval, je Vernon prepoznal. Kdo bi mislil, da ju bo tako čudna usoda spet vrgla skupaj na isto obalo! Na Delnice pa ima Vcrnon še drugačne spomine: eksplozije, ogenj, dim in kri. Ko so bili drugič tam so jih Nemci bombardirali. Ameriški letalci so pomagali reševati ranjence in civilno prebivalstvo iz gorečega pekla. “Leta 1967 sem potoval skozi Slovenijo in se odpravil tudi do Delnic. Vse je bilo na novo pozidano,” pravi Vcrnon. Dramatično prečkanje Kolpe Ker skupina pri Kotarju ni uspela, se jc odpravila preko slovenskega osvobojenega ozemlja, čez Črnomelj in za Gorjanci. Pot je bila dolga. Šli so peš. Povsod so srečevali prijazne ljudi, ki so delili z zavezniškimi vojaki hrano in streho nad glavo. “Videli smo, da imajo še sami vsega premalo, a so ponudili najprej nam,” se spominja Vernon in ne more skriti ganjenja. Zlasti ko se spomni na tiste, ki so v zaščito zavezniških letalcev žrtvovali tudi življenje. Pot je bila namreč zelo nevarna, zlasti ko so se spustili na hrvaško ravnino za Gorjanci. Premikali so sc ponoči, podnevi so poiskali kritje. Partizanske skupine, ki so spremljale letalce, so sproti opravljale še druge naloge. Vernon se spominja, kako so nedaleč od Zagreba prečkali progo. Šli so nekaj kilometrov naprej, tam pa so morali počakati na varnem; partizani pa so sc vrnili m progo pognali v zrak. Potem so za njimi udarili Nemci. Umik do globoke reke Kolpe jc trajaj velik del noči. Skoraj se je že danilo, Nemci so se bližali, za kakih štirideset ljudi pa jc bil na voljo en sam čoln. Polovica partizanov je odšla nazaj in z ognjem krila umik. Nekaj se jih ni nikoli več vrnilo. “Tudi ti so imeli svoje matere, očete, morda žene, otroke, pa so žrtvovali svoje življenje za nas,” pravi Vemon. Končno so le. prišli do Drvarja. Tu so sc jim pridružili rešeni letalci, pobegli vojni ujetniki in drugi z vseh koncev sveta. Bili so Anglež, Škoti, Irci, Indijci, Novozelanci, Američani, Južnoafričani in drugi. V Drvaiju je Vcrnon videl tudi Tita, ki jih je prišel pozdravit. Od tam so krenili naprej proti Bosanskem Pctrovcu, kamor naj bi jih prišla iskat zavezniška letala. Na tej poti je bil Vernon vodič Južnoafričanu. Fant jc znal govoriti mnogo jezikov. Poleg angleščine jc tekoče obvladal še francosko, italijansko, nemško in srbohrvaško. V veliko pomoč jim jc bil pri sporazumevanju z domačini. Toda bil je popolnoma slep. Pred časom je pobegnil iz ujetniškega taborišča v Italiji, prišel v Slovenijo in se pridružil partizanom. Tam ga jc v oči ranila nemška ročna bomba. Zdaj se je vračal k svojim. Iz Bosanskega Petrovca so jih neke noči le odpeljala letala. Kakih osemdeset sc jih jc že zbralo. Od trenutka, ko se je Vernon dotaknil tal, pa do takrat, ko je spet poletel, je minilo 46 dni. Po kratkotrajnem okrevanju v ZDA sc je Vcrnon spet pridružil letalskim silam. Zdaj kot radiooperater na transporterjih, ki so oskrbovali pacifiško fronto. Bil je tudi v Tokiu tistega dne, ko je Japonska podpisala kapitulacijo. A njegovi spomini na doživetja v Sloveniji so le najmočnejša. Večkrat se ie sestal z nekdanjimi letalci, še zlasti sta bila prijatelja s pilotom Cliffordom E. Magnusonom, ki jc sicer že umrl, a jc njegov sin Bruce prav tako zagret za obujanje spominov na dogodivščine svojega očeta, na katerega jc ponosen. Bruce jc skupaj z Vcrnonom prišel v Slovenijo in si seveda z velikim zanimanjem ogledal razstavo v novomeškem muzeju. Bruce jc prvič tukaj in jc zelo vesel, da se je odločil za to pot. “Res lepa dežela in prijazni ljudje,” pravi Bruce, z njim pa soglaša seveda tudi Vernon, ki jc imel oboje priložnost temeljito preizkusiti v najtežjih časih. “Ko smo se peljali po avtocesti proti Novem mestu sem opazoval tiste male gozdne poti in takoj se mi jc obudil spomin. Po takih smo hodili, saj ni bilo nobenega prevoznega sredstva. Res jc, spet smo odleteli, a del srca smo pustili v tej lepi deželi in pri ljudeh, ki so nam pomagali,” pravi Vcrnon. Prav na 49. letnico padca njegovega “Sad Sacka” sc mu je izpolnila želja, da bi še enkrat obiskal deželo, ki jo ima v tako lepem spominu. Naj kot zanimivost povemo še to, da je Bruce izvrtal, kdo je bil nemški pilot, ki je Vcrnonu salutiral, ko je padal na slovenska tla. To je bil Joackim Slcinhoff. Tudi on jc preživel vojno. TONE JAKŠE med legendo in zgodovino liil M fas® M®# Pravljice o zmajih so k nam prišle s Kelti. Vendar je zelo čudno, da imamo Slovenci za zmaja samo svoje besede. Spomnimo se jih: pozoj, smok, premog. Po zmaju ima ime hrib Smok pri Semiču, ki ga danes napačno imenujejo Smuk, namesto pravilno Smok. Vas Prcmogovci nad Pobočjem v Gorjancih jc dobila ime po premogu, ki so ga nekoč tam kopali, kar je nekdaj v našem jeziku pomenilo zmaja. Kurivo premog so si v starin časih razlagali kot zmajevo kri. Včasih so se domačini v suhokrajinskih Laščah razveselili maškar, ki so jim prišle ob pustu plesat. Iz keltske zapuščine jc znano, da ples prinaša dobro letino repe, ki so jo sejali staroselci, pregnanci iz plodnih nižinskih polj. Zanimivo je, od kod izhajajo Lašče. Včasih so jih pisali kot Lasiči, kar jc pomanjševalnica od izraza Lahi. Kako so zašli Lahi v Suho krajino ali pa v katere druge Lašče, je še vedno neraziskana skrivnost. Ravno tako jc zanimiv izvor Lcdcčc vasi na Šcntjcmcjskcm polju. Verjetno jc v kakšni povezavi s kultom slovenske boginje pomladi Lade, ki so jo nekoč mlada dekleta spomladi tja do kresa častila z množičnimi rajanji in petjem ter s cvetnimi venčki na glavah. Lcdeča vas je morala biti nekoč na kakšen način povezana z boginjo Lado, ker so tudi Germani prevajali Lcdcčo vas kot Ladendorf. Znani slovenski raziskovalec Ignac Kušljan jc v svojih Spominih zapisal, da jc po vsej verjetnosti moralo biti v Lcdcči vasi svetišče boginje Lade, kar jc dokazoval tudi z lepo bronasto svetilko na treh verižicah, ki so jo izkopali tam. Ni pa rečeno, da v Lcdcči vasi že prej ni bilo kakšno svetišče starih ljudstev, ki so jih, kot vemo, Sloveni pregnali v hribovite predele in so tam tudi gojili kultna obredja, ki so sc v nekaterih oblikah ohranila. Spomnimo se belih žena - vil in njim podobnih mitoloških bitij, škratov, velikanov m drugih. SLAVKO DOKL 1 2 priloga dolenjskega lista NAGRADA V ČRNOMELJ IN KRŠKO Žreb je izmed reševalcev 10. nagradne križanke izbral MILANA STANČIČA iz Črnomlja in VILIJA VERSTOVŠKA iz iz Krškega. Stančiču je pripadla denarna nagrada 3.000 tolarjev (sporoči naj nam številko tekočega računa ali bančne knjižice in EMŠO), Verstovšek pa bo prejel knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo. Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 5. aprila na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 12. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 10. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 10. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: ONA, OPIAT, SINTRANJE, TVAR, RADO, PREDSEDNIK, RUSIJA, ANA, JEŽ, PEST, JL, EDEM, IL, KASAI, ROLANDO, YMA, ALC, JEZA, PRHA, TAINE, AVTOMAT, ORNAT, ER-NANI. prgišče misli Knjiga je vesi človeštva. M. MAHNIČ Življenje hodi svojo pot, pogosto daleč od naših programiranih želja in slepih hotenj. C. ZLOBEC Ironija je najlažji izhod iz položaja, ko si brez dobre misli, brez dokazov, dani in poguma. M. MAHNIČ Govoriti eno in misliti drugo ni prida perspektivno. M. KMECL NAGRADNA KRIŽANKA 12 l KEMIČNI SIMBOL ZA BOR ZEMELJSKA OŽINA MED DVEMA MORJEMA ŽENSKI PROSTORI PRI MUSLIMA- NIH MI RIS HRVAŠKI POPEVKAR (DUŠKO) AMORET1 PRODAJA- LEC SOLATE IME PLESALCA OTRINA VRSTA HRASTA SRBSKO MOŠKO IME > Us IME KAČI-ČEVE SAMORO-KA OSEBA TRIBARV- NICA ME SLIKARKE VOVKOVE PASMA PSOV ITAL. PESNIK (PIETRO, 16. STOL.) ODPADNIK KEM. SIMBOL ZA NATRIJ > d u botENaSKt do™ DOLENJSKI tttiiMiflilTi ZAČRTANA POT UMETNOS1 v1 ^ REDKEJŠE ZENSKO IME V LAPOR POVRŠINA NORVEŠKI SLOVNIC AF (IVAR) JADRANSKI OTOK OBZIRNOST TEKOČ OGLJIKO- VODIK ŠKOTSKO M. KRILO ORODJE KOSCEV VZDEVEK DRUŠČINA ETIOPSKI KNEZ ATLESTKA DISCIPLINA ASm&iNO JAREM POLJSKI KNJIZEV-„ NIK (ŠALOM) SkK IDkJSKl DROBIŽ VSTAJANJE PO BOLEZNI POOGLENELO MAHOVJE NA BARJU zanimivosti iz sveta BMffim s žomaonS Qoq ©oraajjsooo Že od konca febmatja annada policistov in specialcev oblega dobro utrjeno kmetijo Mount Carmel blizu teksaškega mesta Waco, kjer se nahajajo fanatični privrženci verske sekte Davidova veja, ki jo vodi David Koresk Obleganje je doslej terjalo več kot štirinajst mrtvih in več kot štirideset ranjenih med policisti in med verniki Obleganje sc je začelo v nedeljo, 28. februarja, ko so zvezni agenti in policisti poskusili z napadom zavzeti utijcno kmetijo in rešiti ljudi, ki naj bi bili, po zbranih podatkih, na milost in nemilost prepuščeni diktaturi verskega voditelja. Po tajnih kanalih se je izvedelo, da Korcsh pripravlja množični samomor vseh svojih privržencev. Vendar so z napadom ravnali napačno, kot so pokazali dogodki. Predvsem niso pričakovali tako hudega oboroženega odpora. Ker napad ni uspel, sc je začelo dolgotrajno in mučno obleganje, ki zdaj traja že več kot štiri tedne. Kdaj bodo obleganci popustili, nihče ne ve. Imajo namreč velike zaloge hrane, lasten izvir pitne vode in dva generatorja za proizvajanje potrebne energijo. Medtem pa v javnost prihajajo nove in nove podrobnosti o nenavadni sekti in njenem voditelju. Ustanovitelj sekte bolgarski izseljenec Davidova veja je nastala po razkolu v Scd-modnevni adventistični cerkvi, ki jo je med obema vojnama ustanovil bolgarski izseljenec Viktor Hutcv. Verjel je, da bo Kristus ponovno prišel na svet, vendar šele potem, ko bo obstajala dovolj čista cerkev za sprejem Odrešenika. Zbral je več privržencev v polkomunistični skupnosti na kmetiji v Wacu. Po njegovi smrti je njegova vdova Florence komuno preselila na kmetijo Mount Carmel. Leta 1959 je razglasila, da sc bo na veliko noč začel konec sveta in bo nastopilo božje kraljestvo. Na stotine privržencev sekte je takrat prodalo vse svoje imetje, pustilo službe in odpotovalo v Waco, kjer so čakali na prerokovane dogodke, ki pa jih seveda ni bilo. Takrat je Sedmodnevna adventistična cerkev izgubila veliko privržencev, polom pa je bil kriv, da je nastala še ena ločina, Davidova veja, ki jo je ustanovil Ben Roden. Ločino je vodil do svoje smrti leta 1978, ko je vodstvo prevzela njegova vdova Lois. Tako je bilo v Mount Carmel, ko je tja prišel sedanji voditelj David Korcsh. Takrat se je še pisal Vemon HovvcII. Rodil sc je v Dallasu v družini, ki je pripadala Adventistični cerkvi. Bil je bister deček, s presenetljivim poznavanjem biblije, v šoli pa mu ni šlo najbolje zaradi dislcksijc (težavno razumevanja branega). Kljub teh hibi je zavzeto študiral biblijo in sc kot 18- letcn fant pridružil najprej adventistom, čez nekaj let pa Davidovi veji v Wacu. Kot biblijski David z mnogimi ženami Tu je dolgolasi Howcll najprej delil mizo in posteljo s 67-lctno vdovo ustanovitelja sekte in v njeni senci počasi prevzemal vajeti v svoje roke. Ker je prišel v spor s sinom nekdanjega voditelja, je s skupino svojih privržencev zapustil skupnost, po smrti Rodcnovc vdove pa sc je vrnil v Mount Carmel in se s spletkami in nasiljem znebil Rodcna ter prevzel vodstvo. Kot je razglasil svojim privržencem, mu je v razodetju Bog naročil, naj zgradi novo hišo Davidovo. Svetopisemski izraz si je tako kot še marsikaj drugega iz biblije razlagal po svoje. V praksi je to pomenilo, naj ima čim več otrok s čim več ženskami, podobno kot biblijski kralj David. Razlagal je, da maziljenje po glavi, kot ga za kralja Davida opisuje sv. pismo, ni pomenilo zlivanja olja na kraljevo glavo, marveč vlaženje glave njegovega penisa med spolnim občevanjem. Po Rodcnovi vdovi je bila njegova žena 14-lctna Rachcl Jones, s katero je imel dva otroka. Hišo Davidovo pa je gradil še s 17-lctno Robyn Bunds, nato z njeno 50-lctno materjo pa še z mnogimi drugimi ženskami, starimi in mladimi. Prekrstil sc je v Davida Korcsha, po judovskem kralju Davidu in babilonskem kralju Kiru (Korcš v hebrejščini), ki je izpustil Izraelce iz babilonskega suženjstva. S širjenjem vpliva si je Korcsh izbiral predvsem mlajše in lepše ženske. Med najljubšimi ženskami je bila 12-lctna Michcllc Jones, najmlajša med izbrankami pa je bila celo 10-lclna deklica. Ženske so voditelju rodile več otrok, koliko, pa se ne ve, ker v rojstnih listih otrok ni vpisano očetovo ime. To so matere delale po navodilu Odrešenika zato, da bi “pred oblastjo skrile božji načrt”. Korcsh je svoj vpliv na vernike vse bolj krepil in jih držal v vse tršem primežu. On sam si je lahko izbral katerokoli žensko v skupnosti, a mu to še ni bilo dovolj, saj je nazadnje prepovedal, da bi razen njega kdor koli v skupnosti imel ženo. Takrat je več zakoncev, ki se niso strinjali z novim redom, zapustilo skupnost. Eden od parov, Brcault, je v Avstraliji ustanovil novo Davidovo vejo, oblasti v ZDA pa opozoril na razmere v Korcshovi komuni. Tam sc je teror nadaljeval. Korcsh je začel trpinčiti tudi otroke. Pogosto jih je pretepal do krvi. Hkrati je komuno oboroževal in se pripravljal na veliki boj, v katerem bodo kot glasniki novega sveta zmagali njegovi privrženci. Kmetija je postala prava utrdba. Ko se je oblast nazadnje odločila poseči v dogajanje na Mount Carmelu, je naletela na trdnjavo in na fanatične borce, pripravljene umreti za svojega voditelja. MILAN MARKELJ zdravnikov kotiček mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda OraDTOV BIK Od otrokovega razpoloženja in stanja je odvisno, kdaj je neke vrste dražljajev preveč. Kadar je zaspan, razdražen ali lačen, ga lahko spravi v jok tudi tisto, kar mu je v veselje, ko je buden, zadovoljen in sit. Igrice, ki ga sicer silno zabavajo, kadar je razigran, ga bodo spravile v obup, če ga bomo skušali spraviti v dobro voljo, kadar mu ni do tega. Utrujenega in zaspanega dojenčka je treba stisniti k sebi in pozibati, ne pa se igrati z njim. Lačnemu dojenčku je treba dati jesti. Če boste dajali otroku jesti ob nepravem času, bo kajpada jokal. Če mleko teče prepočasi - zaradi premajhne luknjice na cuclju ali zato, ker dojenčka jemljete od prsi - bo otrok bolj občutil, da je lačen, kot pa to, da mu je prijetno, ker je. In tako bo dojenček, ki je jokal, ker je bil lačen, tudi ostal lačen, ker je preveč jokal, da bi se lahko najedel. Če kopamo ali previjamo dojenčka, ko je že zelo lačen, bo prav gotovo planil v jok: ker ni mleka od nikoder in zato, ker mu gre na živce, če kaj počnete z njim, kadar bi moral jesti. Tudi takoj po obroku ga ne smete kopati, ker mora biti pri miru, sicer se lahko zgodi, da bruhne mleko. Za kopanje torej izberete čas, ko je otrok buden, še preden ga zgrabi lakota. Prcvijcte pa lahko dojenčka tudi po obroku, če boste ravnali z občutkom in previdno. Mnogi starši mislijo, da otrok plane v jok, kadar ga slačijo zato, ker nerodno ravnajo z njim. Mnogi dojenčki jočejo zato, ker ostanejo brez obleke. Pogosto se zgodi, da otrok postaja vse bolj napet, ko mu slačite vrhnja oblačila, ko pa mu slečete še srajčko ali majčko, začne prav tuliti. Otroku ni hladno, ni mu všeč, da je tako gol izpostavljen zraku. In brž ko ga boste zopet oblekli, bo prenehal jokati. Navadno pa je otrok čisto miren, tudi kadar je nag, če mu čez trebušček in prsi položite kako tkanino (brisačo, plenico, odejico ali kaj podobnega). Večina dojenčkov v dremavem stanju trza ali stresa z rokami ali nogami. Neredko se zgodi, da se vedno znova stresejo in se zbudijo, ker jih zdramijo lastne kretnje. Zajočcjo, spet zadremuckajo, sc stresejo in spet zajočejo, ne morejo pa premagati tega stanja in trdno zaspati. Če otroka lepo povijemo ali zavijemo, se ne bo nikdar zbujal zaradi lastnih gibov in trzajev. Zelja po telesnem dotiku Dojenčki, ki jočejo tako dolgo, dokler jih kdo ne dvigne, navadno jočejo zato, ker jim je neprijetno zaradi telesnega dotika z nekom drugim. Tak jok pa starši pogosto razumejo napak. Mislijo, da otrok joče zato, ker hoče, da ga vzameš v naročje. S tem hočejo povedati, da otrok zahteva nekaj nerazumnega, in če bi popustili, bi začeli malčka razvajati. V resnici pa je prav narobe. Saj dojenček ne joče zato, da bi ga vzeli v naročje, ampak zato, ker ste ga položili v ležišče in ga prikrajšali za telesni stik. Za majhnega dojenčka je normalno in nagonsko, da mu je najbolj prijetno, če ga kdo drži. V mnogih krajih sveta dojenčke skoraj neprestano nosijo ali držijo (in to ne samo pri primitivnih ljudstvih). Kadar mora biti mati prosta, otroka izmenoma drže stare mame ali starejše sestre, večino del opravi mati sama z otrokom na hrbtu. Če otroka dvignemo in poujčkamo, bo skoraj zagotovo prenehal jokati. Če pa ne, ga dvignite pokonci in ga stisnite k sebi z glavico ob ramenu. Tako 5 trebuškom in prsnim košem pritiska ob vaše prsi in se pomiri. Če pa tudi telesni dotik ni dovolj, da bi ukrotili jok, hodite z otrokom ob ramenu sem in tja. Zibanje ga bo pomirilo in spet bo zavladal mir. Verjetno pa otroka ne morete nositi tako ure in ure. Otrokovi želji po dotiku ustrežete tudi tako, da ga zavijete, da bo dobil ob dotiku z odejo prav tak občutek topline in varnosti, kot ko ga tesno stiskate k sebi. (Se nadaljuje) praktični križ j Večni jeans Jcans se ne da. Postal in ostal je naš zvesti spremljevalec od najrosnejših let do pozne starosti, saj je ta pralna in nadvse hvaležna tkanina zelo praktična in uporabna skoraj za vse priložnosti. Jcans je praktično nepogrešljiv za otroška oblačila, bodisi za najmlajše, ki se še plazijo po vseh štirih, za šolarje, ki trgajo hlače po šolskih klopeh, igriščih, drevesih, ali za najstnike, ki se sicer že močno spogledujejo z lepoto in eleganco. Letošnje kavbojke so pošitc s kričečimi zaplatami in gotovo jih bomo lahko videli tudi na naših ulicah, kamor moda jcansa nenavadno hitro prodre. Po pisarnah in tovarnah takih verjetno ne bo, to pa še ne pomeni, da hlače iz jeansa v nobenem primeru niso za v službo. Z elegantno bluzo, jopico ali blazerjem so čisto spodobne in prav simpatične. Kavbojke si lahko privoščijo tudi starejši letniki, seveda v kombinaciji s klasičnimi srajcami, suknjiči in celo kravatami. A \&\ Da bo cvetje čim dlje sveže Pomjad je tu in z njo prihaja vsak dan več cvetja. Če nabirate cvetje za v vazo, začnite zgodaj zjutraj, preden sonce še ni izpilo vlage iz pecljev, ali zvečer, tako da poniči cvetje znova vsrka vlago. Če se odločite za nakup, ne kupujte rezanega cvetja, ki ima konce pecljev potemnele in spolzke, ki mu odlctava cvetni prah ali so peclji videti prosojni ali rjavkasti. Sicer pa ostane rezano cvetje dlje časa sveže, če je v vazi vedno dovolj vode, v kateri raztopite hranilo za rezano cvetje. Šopek ne sme stati na soncu, pri neposrednem viru toplote ali na prepihu. Odmirajoče cvetje takoj odstranite iz vaze, ker izloča plin etilen, ki lahko škoduje še svežemu cvetju. Polpete s krompirjem Za 4 osebe potrebujemo: 300 g kuhane govedine iz juhe, 250 g krompirja, 2 jajci, 1 strok česna, šopek peteršilja, I limono, nastrgan parmezan, drobtine, 1 staro žemljo, sol, poper, mleko, olje. Meso zmeljemo in drobno sesekljamo. Primešamo mu drobno sesekljan peteršilj in strt česen. Olupimo krompir, ga operemo in skuhamo v osoljeni vodi do mehkega, nato ga očedimo in pretlačimo. V skledo nadrobimo žemljo in jo prelijemo z malo mleka. Žemljo nato iztisnemo in zmešamo s pretlačenim krompirjem, soljo, poprom, parmezanom in mesom. Dodamo jajci in vse skupaj pregnetemo z rokami, da dobimo enotno zmes. Iz zmesi oblikujemo majhne polpete. Povaljamo jih v drobtinah. V ponvi segrejemo olje in zato ocvremo polpete z obeh strani. Ko so vse polpete ocvrte, jih zložimo na pladenj, okrašen s solatnimi listi. Obložimo z limoninimi krhlji in ponudimo s krompirjevo ali zeleno solato za glavno jed. Ameriške borovnice Ameriške žlahtne borovnice so sc zadnja leta razširile tudi pri nas, saj sc zanje zanimajo mnogi vrtičkarji. So večletne rastline, ki sc razvijejo tudi v do 4 m visok pokončni grm. Vrtne borovnice so zelo občutljive za podlago. Potrebujejo zelo kislo zemljo (pH 4-5), rahlo in bogato s humusom. Skozi vse leto mora biti zemlja primemo vlažna. Ker imajo plitvo koreninsko grudo z drobnimi lasastimi koreninami, hitro reagirajo na neustrezne talne razmere. Ob pomanjkanju humusa, vlage in pri približevanju nevtralni reakciji zemlje (pH 7) grmički hitro odmro. Da jim podlago izboljšamo, jih zastiramo s šoto ali iglicami, ki jih naberemo v iglastem gozdu, v suši pa jih redno zalivamo. Nepogrešljive tehnične baze Velik del slovenskih voznikov je včlanjenih v Avto moto zvezo Slovenije, kar jim prinaša vrsto ugodnosti, med drugim kar precej cenejše storitve v tehničnih bazah AMZS (nekatere so celo brezplačne). V teh bazah strokovno usposobljeni avtomehaniki opravljajo testiranja, nastavitve, preventivne preglede in manjša popravila, kar vse prispeva k večji varnosti v prometu. Na našem področju že dalj časa deluje tehnična baza na Otočcu, precej novejšega datuma pa je tehnična baza v Črnomlju. Sicer pa so v Sloveniji tehnične baze AMZS še v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kopru, Kranju, Novi Gorici, Postojni, Murski Soboti, Dravogradu in Tepanjah. Vseh skupaj je dvanajst, nekaj od starejših baz bo v kratkem obnovljenih in posodobljenih, zgraditi pa nameravajo tudi eno bazo v Zasavju, kar bo gotovo prišlo zelo prav domačinom [T!i tudi tranzitnim in turističnim voznikom. priloga dolenjskega lista 1 3 Starši in otroci - Odreja premehka, ne palica ne ostra beseda ne rabi se dosti, oče veleva cesto materi, naj kazni ona nepoko-mike. Otroci radi kradejo, kmečki in gosposki, kmečki fantje zL vino iz nograda, razbivši hram. Cesto ne dobivajo od zanikamih roditeljev obleke, morajo zaslužiti si jo otroci celih kmetov v tujih hišah kot posli in dninarji. Tudi dekleta kradejo. Nekaj tercijalsko-farškega je v slovenskem značaju, neka zavist, skrivna jeza, škodoželjnost, neodpustljivost, zamerljivost. Razžali sloven. gospoda in odpustil ne bo ti nikoli več, ali zahteva da mu oprostiš ti še zanaprej vse sotise in malicije. Tak je tudi kmet. Na videz sicer hitro pozabi razžaljenje, ali v srcu mu bo ostalo, v vinu, jezi in proti drugim ljudem bo mu to krivico očital in ga opravljal do smrti, če prav se je stokrat že s tabo spravil in sprijaznil. IZGINULA CVIKARSKA OBRT - V okolici Čateža, Dobenega, Čerine, Cimika in Žejnega je nekdaj raslo več kostanja. Spomladi so se moški odpravili “cvikat” kostanjeve mladike. S posebnimi kleščami so ranili mladiko in na nji pustili oblikovane znake. Mladike so se zaradi tega zarasle v nenavadne oblike. Takšne so potem odpeljali v tovarno palic v Bregani, Iger so jim po večmesečni obdelavi dali končni videz. Sprehajalne palice, ki so nastale iz takega lesa, so svojstvenih obljk in zelo redke. “Cvikane” palice so izvažali tudi v Avstrijo, Švico in Nemčijo, naprodaj pa so bile v domala vsaki domači trgovini. Cvikarji so delovali do 1. svetovne vojne, po nji pa se je tovarna preusmerila v izdelovanje smučarskih in planinskih palic ter palic za dežnike in sončnike. Na sliki: “cvikana” palica. (Pripravila Ivana Počkar, dipl. etnologinja Posavskega muzeja v Brežicah) {Jz {JnAinotjiJi zafzi±Izou Za učence in starše V tej rubriki običajno ne pišemo o učbenikih, tokrat pa moramo narediti izjemo. Državna založba Slovenije je namreč izdala učbenik, ki priteguje zanimanje ne samo učencev in učiteljev, katerim je predvsem namenjen, marveč tudi številnih drugih bralcev, ki knjigo kupujejo, čeprav je že dolgo, kar so gulili šolske klopi in sc vanje tudi ne nameravajo vsesti. Zadnja leta so se namreč razprla obzorja, razkadile so se ideološke megle in pred nami se odpirajo drugačni razgledi na minule dogodke. In kje, če ne v šolskem učbeniku, človek najde najbolj jasno in preprosto zapisane resnice in spoznanja? Gre za knjigo 20. STOLETJE, učbenik zgodovine za 8. razred osnovne šole, ki sta ga napisala Branimir Nešovič in dr. Janko Prunk. Tisto, kar priteguje k branju, je seveda tematika sama, se pravi novejša zgodovina, ki jo oba avtorja obravnavata drugače, kot smo bili v skoraj pol stoletja vajeni. Iz učbenika je izginila ideološka optika, skozi katero so bili v povojnih učbenikih zgodovinski dogodki preinterpretirani, da bi bila slika toka zgodovine takšna, kot jo je potrebovala politika. Nekaterih dogodkov pa sploh ni smelo biti. Da so take stvari z zgodovinopisjem skregane, je jasno, četudi je res, da je zgodovinopisje na nek način vedno obremenjeno s trenutkom, v katerem se razgleduje v minula dogajanja. Knjiga ima šest poglavij, ki so razdeljena na teme. Vsako temo zdaj ta, zdaj drugi avtor podaja v treh sklopih: s temeljnim besedilom, viri in podpisi k slikam, ki so ali dopolnilo temeljnemu besedilu ali pa predstavljajo samostojno informacijo. Besedilu je dodana kratka razlaga novih pojmov ter vprašanja za preudarek. K privlačnosti in nazornosti učbenika veliko pripomore obilje slikovnega gradiva ter oblikovanje, ki celotno gradivo privlačno in pregledno razporeja. Verjetno so za branje najbolj zanimivi tisti deli učbenika, ki zajemajo dogajanja, ki so bila doslej ali močno ideološko interpretirana ali pa prepovedana. To so strani, na katerih je govor o oktobrski revoluciji in boljševizmu ter stalinizmu pa o dogajanju med drugo svetovno vojno pri nas, predvsem o neenotnosti Slovencev med vojno in o povojnem poboju vojaških in političnih nasprotnikov, strani o povojnem uvel- javljanje revolucionarnih pridobitev ipd. “Knjigo sva pisala z mislijo na osmošolce, ki imajo radi zgodovino,” sta v uvodu zapisala avtorja svoj namen, a napisala sta učbenik, ki ga bodo brali tudi očetje in matere osmošolcev, medtem ko je za šolo na tej stopnji skorajda preobsežen in prezahteven. MILAN MARKELJ Pesmi štirih -že tretjič Ob koncu aprila 1953 so pri Slovenskem knjižnem zavodu v Ljubljani izšle Pesmi štirih, knjižni prvenec štirih mladih in rcvialno že uveljavljenih slovenskih pesnikov: Kajetana Koviča, Cirila Zlobca, Janeza Menarta in Toneta Pavčka. Vsak pesnik je predstavljen s približno 20 pesmimi in 400 verzi, avtorji pa so za uvod svojim razdelkom pesmi napisali nekaj misli o poeziji. Zbirka je takoj naletela na širok in pretežno zelo naklonjen sprejem ocenjevalcev. Slovenska bibliografija je navedla kar 17 poročil ali kritik. Tolikšnega odmeva je bila do tedaj deležna le redkokatera pesniška zbirka in še posebej ne knjige, ki so jih podpisali mladi, uveljavljajoči se leposlovci. Se ugodneje kot kritika so knjigo sprejeli bralci. Tako lepe usode ta knjiga ni doživela zaradi kakšnih posebnih simpatij do mladih. Tisto, kar je pritegovalo in zbujalo pozornost, so bile pesmi v njej. A to niso bile pesmi, napisane v duhu časa in za potrebe delovnih množic, pesmi za “današnjo rabo”, kakršne je že nekaj let prej želel slišati Župančič. Nič herojskega, zanosnega, mobilizirajočega ni bilo v njih, nič realsocialističnega, kot bi rekli danes. Mladi pesniki so zapeli samo o tistem, o čemer so sanjarili, kar so doživeli, kar je tičalo globoko v njih - v duši in srcu, kar jih je radostilo in žalostilo. Nekateri so v njih videli novoromantike, novodobne Murne in Kosovele, vsi pa so se strinjali, da se z njimi začenja novo obdobje za slovensko liriko. Avtorji Pesmi štirih so danes med vodilnimi slovenskimi pesniki, v samem vrhu slovenske poezije. Nobeno šolsko berilo ni brez njihovih pesmi, nobena resna antologija jih ni obšla, in to ne doma in ne na tujem. Zlobec in Menart sta se povzpela celo med akademike. Toda v slovensko poezijo in literaturo so vstopili s skupno knjigo, z zbirko, ki je pomemben mejnik tako zanje kot za slovensko poezijo. Izdaja iz leta 1953 je seveda že zdavnaj pošla. Prvi ponatis se je pojavil šele pred desetimi leti, ob tridesetletnici prvega izida. Letos, ob štiridesetletnici, je Pesmi štirih v enaki podobi, kot so prvič zagledale beli dan, poslal med bralce ljubljanski založnik Mihelač. IVAN ZORAN MAKO d.o.o. Cesta bratov Cerjakov 12, tel.: 0608/61-145, faks 0608/62-405 ! Ugodna ponudba kmetijskih strojev in zervnih delov re- BCS 622 benzin — petrolej BCS 622 benzin BCS 622 diesel BCS 602 benzin BCS 603 benzin BCS KOSA 127 cm BCS DUPLEX Nahrbtna bakrena škropilnica 16 I Nahrbtna kosilnica — Kavvasaci BK Visokotlačni razprišilec vode 130 barov Motor za gorenje muta, ladin progres ALN 330 Nahrbtna škropilnica — Turbine 90 312.700.00 SIT 322.717.00 SIT 390.190.00 SIT 174.730.00 SIT 192.780.00 SIT 2.118.00 SIT 206.482.00 SIT 7.126.00 SIT 35.988.00 SIT 32.188.00 SIT 53.000,00 SIT 48.414.00 SIT Cene so brez davka. Na zalogi imamo vse rezervne dele in zagotovljen servis. Nudimo vam tudi obročno plačilo. . Republika Slovenija OBČINA BREŽICE SEKRETARIAT ZA UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA Na podlagi 6. člena Pravilnika o oddaji službenih stanovanj v najem (Ur. list RS št. 54/92), Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o oddaji službenih stanovanj v najem (Ur. list RS št. 13/93) in sklepa Izvršnega sveta SO Brežice z dne 1.3.1993 Sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja občine Brežice objavlja RAZPIS ZA DODELITEV SLUŽBENIH STANOVANJ V NAJEM Izvršni svet Skupščine občine Brežice bo sklenil najemni pogodbi za dve službeni stanovanji, za določen čas, za čas trajanja delovnega razmerja upravičenca v upravnih organih občine in javnih zavodih, katerih ustanovitelj je skupščina občine Brežice. POGOJI ZA ODDAJO SLUŽBENEGA STANOVANJA V NAJEM: Na razpis za dodelitev službenih stanovanj v najem lahko sodelujejo državljani Republike Slovenije, ki so zaposleni v: - upravnih orcjanih, strokovnih službah in upravnih organizacijah občine Brežice; - javnih zavodih s področja družbenih in gospodarskih dejavnosti, katerih ustanovitelj je Skupščina občine Brežice; - če prosilec ali njegov ožji družinski član nima v lasti ali najemu stanovanja ali stanovanjske hiše, ki ustreza standardom iz 5. člena pravilnika o oddaji službenih stanovanj v najem. NATEČAJNI POSTOPEK: Udeleženci razpisa morajo oddati svoje vloge v 8 dneh po objavi razpisa. Obrazloženi vlogi za najeme službenega stanovanja je potrebno priložiti: 1. mnenje organizacije oziroma zavoda, kjer je upravičenec zaposlen, in mnenje o dosedanji delovni uspešnosti prosilca (ali gre za deficitaren, vodilni ali strokovni kader itd., sklep oz. odločbo o imenovanju na funkcijo oziroma delovno mesto...); 2. dokazilo o doseženi stopnji strokovne izobrazbe - kopijo diplome; 3. potrdilo o višini osebnega dohodka prosilca oziroma skupnem dohodku vseh članov družine; 4. potrdilo o premoženjskem stanju (obr. DZS 0,12). Vloge bo sprejemal Sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja občine Brežice, Cesta prvih borcev 18, soba 20, 8 dni po objavi. Nepopolne vloge in vloge, ki bodo dostavljene izven roka, ne bodo obravnavane. Vsak prosilec bo pisno obveščen o rešitvi svoje vloge po sprejemu predloga razdelitve službenih stanovanj. T ®Knez Arheološko bogastvo Novega mesta] Dokaz, da so to bili skeletni grobovi, so primerno velike pravokotne grobne jame in funkcionalno razporejeni pridatki v grobovih. V mnogih grobnih jamah smo našli ostanke desk, iz česar sklepamo, da so bili pokojniki v teh grobovih pokopani v krstah. Ker se kosti umrlih niso ohranile, antropološke raziskave niso možne. Kljub temu lahko pogosto iz značilnih grobih pridatkov razberemo spol in socialni položaj pokopane osebe. Tako so grobovi vojakov razpoznavni po standardni oborožitvi halštatskih bojevnikov na Dolenjskem z dvema sulicama in železno tulasto sekiro. Ženske grobove spoznamo po ovratnicah iz raznobarvnih steklenih in jantarnih biserov, po bronastih zapestnicah in nanožnicah ter z več Bronasti prsni oklep halštatskega kneza glinastimi vretenci kot obtežila na preslicah. Halštatska kultura je trajala v Sloveniji do konca 4. stoletja pred n. št. Mlajša železna doba Sredi 3. stoletja pred n. št. so Dolenjsko zavzeli in naselili Kelti iz rodu Tavriskov. Napad Keltov je tradicionalno halštatsko kulturo nasilno rekinil ter vojaško porazil in zlomil moč alštatskih aristokratov. Avtohtoni prebivalci so bili konfrontirani z novo civilizacijo in kulturo, ki pa ni dosegla bogastva in luksuza halštatske kulture. Kelti so prinesli v deželo in vsilili domorodcem nov način pokopavanja: žgani pokop v ravnih grobovih, ki je zamenjal pokopavanje nesežganih mrličev v gomilah. Tudi oblike orožja in tehnika bojevanja Keltov sev razlikuje od oborožitve halštatskih bojevnikov. Železna čelada in ščit, dolgi meč z verigo za pripenjanje na as, sulica in bojni nož sodijo k oborožitvi eltskega bojevnika. Konjeniški oddelki in uporaba bojnega voza so v bojni tehniki Keltov igrali odločilno vlogo. Kelti so pri nas uvedli hitro vrtljivo lončarsko vreteno, tehniko emajliranja in razvili visokokvalitetno proizvodnjo železa, ki se kaže v kvaliteti njihovega orožja in orodja. Železo je bilo tudi priljubljen material za izdelavo okrasja in nakita. Iz srednjelatenskega časa (3.-2. stol. pred n. št.) poznamo v Novem mestu dve nekropoli žganih grobov: ena je bila v Kandiji, druga pa na Kapiteljski njivi. Značilno je, da sta ti dve sočasni pokopališči bili urejeni v neposredni bližini halštatskih gomil, nekaj keltskih grobov je bilo tudi vkopanih kasneje v gomilah. Doslej je bilo v Kandiji dokumentiranih več kot 60 srednjelatenskih grobov, na Kapiteljski njivi pa že 80 sočasnih keltskih grobov. Grobovi so enostavne okrogle ali pravokotne jame, pridatki so brez posebnega reda postavljeni na dno jame. Pepel in žganina sta ali potresena na dno jame ali pa shranjena v lončeni posodi. V pridatkih teh grobov je deloma še opazen vpliv retardirane halštatske kulture, na primer v oblikah keramičnih posod in nekaterih nakitnih predmetov, ki jih pripisujemo avtohtonim prebivalcem. Na drugi strani poznamo grobne inventarje s tipičnimi keltskimi oblikami posod: na hitro vrtljivem lončarskem vretenu izdelane posode širokih, nizkih in ostro bikoničnih oblik, s keltskimi fibulami in keltskim orožjem. Te grobove lahko z gotovostjo etnično pripišemo Keltom. V grobovih keltskih žena najdemo tudi masivne barvaste steklene zapestnice, redko zlat nakit in večkrat amulete iz različnih materialov in bizarnih oblik. Obredno deformirani in poškodovani deli orožja v grobovih, vojakov so v Novem mestu pravilo. Med lončenimi posodami na grobišču v Kandiji velja omeniti izjemno oblikovano trebušasto posodo psevdokantaros z dvema obraznima maskama in ročajema v obliki stiliziranih kačjih glav z ovnovimi rogovi. Ta posoda je služila za mešanje pijač. Primerjave za to posodo najdemo pri vzhodnih Keltih na Madžarskem. priloga dolenjskega lista nogomet I. LIGA, 20. KOLO: KOPER STUDIO D 1:0 (1:0) STUDIO D: Mohor, Pavlin, Kramar, Kosič (Vrhovac), Prelogar, Milano-vič, Mesojedec, Primc, Gliha, Oblak, Kostrevc (Martinovič). LESTVICA: 1, SCT Olimpija 28, 2. Maribor Branik 26, 3. AM Cosmos Ljubljana 26, 4, Mura 25, 5. Živila Naklo 25,6. Kompas Holidays 24, 7. Studio D 22,8. Koper 22,9. Elektroe-lement Zagorje 20 itd. V 21. kolu igrajo: Studio D—Maribor Branik, SCT Olimpija—Koper, Kompas Holidays—AM Cosmos Ljubljana, Živila Naklo—Mura itd. II. LIGA, 17. KOLO: ILIRIJA— AVTOBUM 1:1 (0:0) AVTOBUM: Magič, Rautar, Muhvič (Potočnik), Majerle, Bošnjak, Rajši, Murn (Struna), Merdanovič, Vujčič, Jolič, Komočar. LESTVICA: 1. Istragas Jadran 26, 2. Primorje 26, 3. Ona Rudar 24,4. Jelen Triglav 24, 5. Avtobum 23, 6. Domžale 18 itd. V naslednjem kolu igrajo: Avtobum—Gidos Turnišče, Primotje— Oria Rudar, Istragas Jadran—Ilirija itd. rokomet I. DRL, moški, 21. KOLO: ITAL-CO DOBOVA—KOLINSKA SLOVAN 17:18(11:9) ITALCO DOBOVA: Marcola, Voglar 2, Levec 4, Avsec, S. Deržič 1,1. Deržič l,Glaser 8, Pavkovič, Kranjc, Vašcer, Zibert 1, Kuhar. KVM RIBNICA—DRAVA 24:20 (11:10) KVM RIBNICA: Krajec, Zbašnik. Škaper 2, Šilc, Ilc 6, Tanko 1, Lesar 5, Mihelič 5, Pušnik 4, Fejdiga 1, Gelze. LESTVICA: 1. Pivovarna Laško 39... 9. Presad 17, 10. KVM Ribnica 15, II. Italco Dobova 9,12. Pomurka 8. Pari 7adnjega kola: Nova Oprema—Italco Dobova, Pomurka— KVM Ribnica itd. 1. DRL, ženske, modra skupina, ZADNJE KOLO: MLINOTEST— OPREMA 19:21 (8:8) OPREMA: Jesenko, M. Dragičevič 5, Lindič, Guštin, Vuk 3, L. Dragičevič, Klančar, Bejtovič 1, Kondžič 11, Kersnič, Vinčič 1, Jovičič. LESTVICA: 1. Belinka Olimpija 20, 2. Krim Electa 15, 3. Oprema 10, 4. Mlinotest 8, 5. Kranj 7, 6. Burja 0. Polfinalna para: Krim Electa—Oprema, Belinka Olimpija—Mlinotest. I. DRL, ženske bela skupina, 9. KOLO: BRANIK—NOVO MESTO 26:16 (14:5) NOVO MESTO: Novak, Popadič 2, Dcrčar 3, Veselič 3, Bračič, Turk 2, Tomas 6, Drmaž. LESTVICA: 1. Branik 15, 2. Velenje 14,3. Žalec 7,4. Izola 7,5. Novo mesto 6, 6. Primož 5. V naslednjem kolu igrajo: Novo mesto—Velenje, Izola- Branik, Primož—Žalec. II. DRL, moški, zahod, ZADNJE KOLO: PREDDVOR INFOTRA-DE—AKKIPOL TREBNJE 29:20, GPG GROSUPLJE—NOVOLINE 20:22 itd. LESTVICA: 1. Šešir 31,2. Kodeljevo 30... 6. Novoline 14,7. Akripol 13 itd. II. DRL. moški, vzhod, ZADNJE KOLO: KRŠKO—CELJE 24:21 (11:15) LESTVICA: 1. Krško 31, 2. Velika Nedelja 27 itd. odbojka KONČNICA DP za 3. mesto, prva tekma: PIONIR—KAMNIK NOVI GRANITI 1:3 (13, -7, -7, -3) PIONIR: Brulec, Petkovič, Černač, Goleš, Dolyja, Kaliberda, Unaut, Mestnik, Babnik, Travižan. II. DOL, moški, 18. KOLO: PIONIR II—TOPOLŠICA 2:3 (14, -8, -7, 12,-7) LESTVICA: 1. Ljutomer 34... 11. Pionir II 6, 12. Celje 2. V naslednjem kolu potujejo Novo-meščani v Mežico. II. DOL, ženske, 18. KOLO: MEŽICA—PIONIR 0:3 (-11, -9, -12) LESTVICA: 1. Mislinja STEEL 34, 2. Pionir 30, 3. Alpin Triglav 28 itd. V soboto igrajo Novomeščanke doma z Alpinom Triglavom. III. DOL, moški, zahod, 16. KOLO: MOKRONOG—PRVAČINA 0:3 (-6, -7, -4) LESTVICA: 1. Pan Kovinar 30, 7. Mokronog 12 itd. V naslednjem kolu igrajo Mokrono-žani v gosteh s Plamenom. košarka 1. DKL, končnica za obstanek, 3. TEKMA: PODBOČJE—MIK PREBOLD 104:73 (46:31) PODBOČJE: Vego 13, Gramc 2, Lu-če v 28, Krajcar 18, Lesovar 11, Bor-delius 9, Hočevar 8, Vavpotič 15. Četrta tekma je bila včeraj v Preboldu. namizni tenis I. DNTL, moški, 12. KOLO: MELAMIN—NOVOTEHNA 6:1 Murn—Kralj 2:1, Špelič—Horvat 2:0, Lesar—Miklič 2:0, Lesar, Murn —Horvat, Kralj 2:1, Mum—Horvat 2:0, Špelič—Miklič 2:0, Lesar—Kralj 2:0. LESTVICA: 1. Kovina 22,2. Arcont 22.. . 6. Novotehna 6,7. Melamin 4,8. KONČNA LESTVICA: 1. Vesna 30.. . 5. NE Krško 22. Merkur 2. II. DNTL, moški, 18. KOLO: NE KRŠKO—VESNA 1:6, NE KRŠKO—JESENICE 6:2. Papež sedmi v Italiji, Puš prvi v Zagrebu NOVO MESTO — Novomeški kolesarji so minuli vikend nastopili na dveh mednarodnih dirkah. Del članske vrste je sodeloval na 160 kilometrov dolgi preizkušnji v italijanskem Percotu, kjer je Sandi Papež zasedel odlično sedmo mesto, ostala ekipa se je zbrala v Jarunu pri Zagrebu. Med pionirji je med 43 kolesaiji zmagal Peter Ribič, pri mlajših mladincih pa je med 50 tekmovalci prvi prevozil ciljno črto Tine Derganc (oba Krka). V konkurenci starejših mladincev je bil Uroš Murn drugi, Kastelic tretji, Gašperin četrti in Ži-lič (vsi KD Krka) peti. Največ zanimanja je veljalo članski dirki, kije minila v znamenju krkašev. Zmagal je Gregor Puš pred Ravbarjem, Eržen je bil četrti in Gimpelj (vsi Krka) peti. USPEHA ŠONCA IN JAZBINŠKOVE NOVO MESTO - Smučarji novomeškega Roga so sc minuli vikend udeležili treh tekem za pokal centralne regije v Avstriji. Na sobotnem prvem veleslalomu cicibanov je bil Kastelic 9., Šonc 11., Golob 16., Plaznik 26. in Verbič 28., med dekleti pa je bila Jazbinškova druga. Na drugem veleslalomu je bil Šonc 9., Golob 17., Plaznik 25. in Verbič 26., medtem ko je bila Jana Jazbinšck 5. V nedeljo je bil še slalom, na katerem je bil Sašo Šonc 7., Kastelic 9., Golob po hudi napaki 23., Plaznik 24. in Verbič 26.; Jazbinškova si je v dekliški konkurenci prismučala 4. mesto. TERITORIALCI PROTI PRVOLIGAŠU DOBOVA - V prijateljski rokometni tekmi sta se pred dnevi v Dobovi pomerili ekipi domačega prvoligaša jn novomeških teritorialcev. Zmagali so Dobovčani s 34:23 (15:14), čeprav je bil v prvem delu rezultat kar desetkrat izenačen. LAND BOLJŠI OD HRASTA LJUBLJANA, VERŽEJ - V nadaljevanju squash prvenstva je ekipa novomeškega Hrasta minuli četrtek gostovala v Ljubljani pri ekipi Landa. V moški konkurenci so gostitelji zmagali s 3:2, v ženski pa s 3:0. V soboto pa je bilo v Veržeju odprto prvenstvo Slovenije, ki pa ni prineslo večjih novosti. Znova je zmagal Janežič (Fit Top) in znova je bil drugi Novomeščan Vučkovič. KARATEISTI SEDMI NOVA GORICA - Pred dnevi je bilo v Novi Gorici ekipno tekmovanje v semmi contactu, na katerem je med številnimi italijanskimi, hrvaškimi in slovenskimi klubi nastopilo tudi novomeško zastopstvo. Djcladini, Jakše, Marančc, Božič in Plevnik so v konkurenci dvanajstih ekip zasedli sedmo mesto. Gliha (še) ni preporodil Studia D Po porazu v Kopru prihaja k novomeškim nogometašem v nedeljo ekipa Maribora Branika — Se bo napad prebudil? — Avtobum ob točko S tretjo zaporedno zmago so nogomataši Kopra dohiteli Studio D na prvenstveni lestvice I. lige, Novomeščanom ni k ugodnejšemu razpletu pomagal niti Primož Gliha, ki je znova oblekel zeleni dres s številko 9. Vsega ena točka iz treh prvenstvenih nastopov je bistveno manj, kot so od spomladanskega starta pričakovali v taboru novomeškega prvoligaša, res pa je tudi, da so vse adute stavili na včerajšnjo četrfinalno tekmo slovenskega pokala v Ajdovščini proti Primorju. Novomeščani so tekmo v Kopru pričeli napadalno. Prvo sijajno priložnost je že v 3. minuti zapravil Gliha, dve minuti kasneje so radijci zapored izvedli kar pet kotov, toda Boškovoič je ostal nepremagan. Nepisano pravilo v nogometu je, da so takšni spodrsljaji slej ko prej kaznovani, Studiu D seje to zgodilo v 21. minuti, ko je sodnik zaradi igre z roko v kazenskem prostoru pokazal na belo točko, Bečaj pa je dosegel edini zadetek na tekmi. Vsi poskusi Novomeščanov, da bi izid izenačili, so bili zaman, trener Gugolj je v ogenj poslal Martinoviča in Vrhovca, toda točki sta ostali doma. Uspeh Kopra je zaslužen, radijcem pa ostaja spoznanje, da jim igra z dolgimi podajami ne prinaša rezultatov, kot so jih z njo želi jeseni. Takrat so bila V SREDO SKUPŠČINA KD KRKA NOVO MESTO - V sredo, 31. marca, ob 18. uri bo v sejni sebi Zavarovalnice Tilia Novo mesto letna skupščina Kolesarska društva Krka. Kolesarji bodo opravili inventuro minulega obdobja, opravili nadomestne volitve za nekaj neaktivnih članov izvršilnega odbora ter sprejeli program dela za letos. Ljubitelji kolesarstva vabljeni! KK NOVO MESTO 92 V II. LIGI! NOVO MESTO - Košarkarji lani ustanovljenega KK Novo mesto 92 so dosegli zastavljeni cilj: uvrstili so se v II. državno ligo. Tudi v povratni tekmi, ki je odločala o tem, kdo se bo neposredno uvrstil v višji tekmovalni razred, so bili boljši od ekipe Brežic z 90:62 (36:34), koše pa so dosegli: Kek 23, Zupevec 17, Bajc 17, Petrov 10, Lalič 8, Strašek 6, Cerkovnik 5, Plantan 2, Lenart 2. Za Brcžičane pa vse še ni izgubljeno, napredovanje si bodo skušali priigrati v tekmi z drugim najslabšim moštvom II. slovenske lige. igrišča večidel razmočena in zasnežena, spomladanski pogoji za igranje pa dajejo veliko možnosti tehnično podkovanim nogometašem. Teh ima tudi Studio D nekaj (Kosič, Bracovič, Oblak), žal pa je njihova današnja forma daleč od tega, kar znajo in zmorejo. Razplet včerajšnje pokalne tekme je dal odgovor, ali je v Studiu D že potrebno biti plat zvona. Pred vrati je namreč nedeljska tekma z Mariborom Branikom, ekipo, ki si po spodrsljaju proti Potrošniku v boju za vrh ne sme privoščiti poraza. Jesenska tekma Mariborčanov in Novomeščanov je bila prava nogometna poslastica: Štajerci so bili srečnejši in zmagali z 1:0. Kako bo tokrat? Mogoč je prav vsak razplet, Novomeščanom bi morala iti na roke prednost domačega igrišča. U pajmo, dajo bodo z Gliho v konici napada naposled tudi izkoristili. Podbočje dokazalo, da sodi v I. ligo Ker igrajo ekipe v končnici letošnjega državnega prvenstva za obstanek v prvoligaški druščini na tri dobljene tekme, so morali košarkarji Podbočja na parket tudi včeraj. Po treh odigranih tekmah z MIK Preboldom namreč vodijo Podbočjani z 2:1; za končni uspeh potrebujejo še eno zmago. Poučeni z izkušnjo med tednom, ko so proti pričakovanjem v Preboldu ostali praznih rok, so Podbočjani sobotno tekmo začeli odločneje. Vodili so od prve minute naprej in prvi del zaključili s prednostjo petnajstih košev. Gostom tudi sedem zaporednih trojk Govca v drugem polčasu ni pomagalo, skupaj z bučnimi navijači so razočarani odpotovali domov. V primeru, da so Preboldčani izid v zmagah včeraj izenačili na 2:2, bo peta tekma v soboto v Podbočju. Ogorčen boj drugoligašev za prvi dve mesti, ki voditi prihodnjo sezono v I. državno ligo, seje minuli vikend nadaljeval. Zaenkrat najbolje kaže Jadranu in Primorju, včerajšnjemu pokalnemu tekmecu Novomeščanov. V igri so tudi Kočevci, ki pa so od tekme v Ljubljani z Ilirijo pričakovali poln izkupiček. Avtobumarji so do 82. minute vodili, vendar so se morali na koncu zadovoljiti s točko. Podobnega spodrsljaja si v boju za vrh ne smejo več privoščiti. V naslednjem kolu prihaja v športni park Gaj ekipa Gidosa. Kočevci računajo na zanesljiv uspeh, spomniti pa jih kaže, daje taisti Gidos v minulem kolu ekipi Set Vevče nasul v mrežo kar sedem zadetkov. VETERANI ZA ZELENIMI MIZAMI LJUBLJANA - V soboto, 27. marca, bo v dvorani Krim-Galjevica državno prvenstvo veteranov, ki ga organizira ljubljanska območna namiznoteniška zveza. Veterani bodo razdeljeni v kategorije od 30 do 40 let, 40 do 50, 50 do 60 in nad 60 let, ženske pa od 30 do 40 let in nad 40 let. Prijave bodo zbirali na dan tekmovanja od 8.30 naprej v dvorani. Osem medalj okoli vratu Krčanka Maša Ivanovič najuspešnejša udeleženka plavalnega pionirskega prvenstva v Mariboru MARIBOR — Minuli vikend je bilo v Mariboru državno prvenstvo mlajših in starejših pionirk ter pionirjev v 25-metrskih bazenih. Izreden uspeh je dosegla Krčanka Maša Ivanovič, kije bila najuspešnejša udeleženka prvenstva s petimi zlatimi in tremi srebrnimi medaljami. Ivanovičeva je zmagala na 200 in 400 metrov prosto, na 200 m mešano, na 100 m prosto in na 200 m delfin, srebro pa sije priplavala na 100 m delfin, 800 m prosto in skupaj s Povhetovo, Pribožičevo in Hojskijevo v štafeti 4-krat 100 metrov mešano. Poglejmo ob tem še ostale izide zastopstva krškega PK Celulozar. Na 200 m prosto je bila Pribožičeva četrta, na 400 m mešano je Povhetova osvojila prav tako četrto mesto, na 200 m hrbtno je bila Pribožičeva druga, na 200 mešano je med pionirji zmagal Miha Cerle, med pionirkami pa je bila v tej disciplini Pribožičeva druga. V tekmi štafet pionirk na 4-krat 100 metrov so bile Krčanke pete, na 100 m prosto je bila Pribožičeva tretja, na 200 m prsno je Cerle zasedel 4. mesto, v de-, kliški konkurenci pa je bila v tej disciplini Nika Pribožič druga. Tekmo štafet 4-krat 200 m prosto so Krčanke končale pele, enako tudi pionirji Celulozaija, na 100 m prsno je bila Povhetova druga in Pribožičeva tretja, na 100 m prosto je Cerle osvojil bronasto medaljo, na 100 m hrbtno pa Pribožičeva srebrno. Tekmovanja seje udeležilo 165 mladih Oprema med četverico najboljših Velik uspeh kočevskega ženskega rokometa — V polfinalu končnice s Krimom Electo — Prva spomladanska zmaga Ribničanov na domačem parketu Rokometašicam kočevske Opreme je uspel veliki met. Ne le da so se uvrstile v končnico štirih najboljših ekip, ki bodo odločile o naslovu letošnjega državnega prvaka, ampak so po podvigu v Ajdovščini prvenstvo končale na tretjem mestu, kar pomeni, da trn njihov nasprotnik v končnici ekipa Krima Electe, in ne Belinke Olimpije. Resda je tudi Krim na papirju močnejši nasprotnik od Kočevk, vendarle je možnosti za morebitno presečenje, ki bi vodilo v veliki finale, s tem nekaj več. Oprema si je takšen razplet zagotovila z zmago v Ajdovščini, gostiteljice, ekipa Mlinotesta, bodo tako nasprotnik Belinke Olimpije. Najzaslužnejša za kočevsko zmago je bila Kondžičeva, ki je kar enajstkrat zatresla mrežo gostiteljic. Sicer pa je po poročilih iz Ajdovščine uspeh Opreme zaslužen, sredi drugega dela so vodile že s petimi zadetki prednosti. V beli, slabši prvoligaški skupini obračunov še ni konec. Zadnje kolo bo odigrano v soboto, Novomeščanke pa za beg z dna potrebujejo zmago proti močnemu Velenju, ki je še v borbi za vrh. Kolo pred koncem rednega dela prvenstva pa je vse odločeno v moški konkurenci. V končnici je mesta za osem ekip, Ribničanov proti pričakovanjem in obljubam ne bo med njimi. Še najbolj zanimivo bo videti, katera ekipa bo prvenstvo končala na zadnjem mestu, posredno bodo o tem v Bakovcih odločali tudi Ribničani. Slednji so v soboto zabeželi sploh prvo spomladansko zmago na domačem parketu, igralce Drave so bili Ribničanom enakovredni le v prvem polčasu. Manj veselih obrazov so bili rokometaši Italca Dobove, ki so bili na pragu podviga v tekmi s Kolinsko Slovanom. Dobovčani so vodili že z 11:7, Ljubljančani so izid prvikrat izenačili šele na 12:12, do konca pa se je nato bil ogorčen boj za vsako žogo. Srečnejši so bili gostje, ekipa Dobove pa je dokazala, da ji je ne oziraje se na to, ali bodo prvenstvo sklenili na zadnjem ali na predzadnjem mestu, mesto med slovenskimi prvoligaši. Že v soboto bodo s končnico za vstop v 1. državno ligo pričeli drugoligaši. Prvak vzhodne skupine je Krško, ki bo v četrtfinalu končnice prosto. PRVI PORAZ ISKRE SEMIČ - V 10. kolu južne skupine I. slovenske lige v streljanju s serijskim orožjem je semiška Iskra doma izgubila proti Kopačcvini s 1258:1264. S prvim porazom so Semičani padli na drugo mesto, doslej so zbrali 28 točk. plavalk in plavalcev iz trinajstih slovenskih klubov, v končnem seštevku je PK Celulozar zasedel odlično peto mesto. Trenerja Silvo Potočnik in Andrej Škafar sta lahko s takšno bero več kot zadovoljna, še posebej, če upoštevamo pogoje, ki jih imajo krški plavalci v primerjavi z ostalimi klubi. Za dolenjskimi strelci je pester mesec Vrsta občinskih in regijskih strelskih tekmovanj NOVO MESTO — Za dolenjskimi strelci je izredno pester in delaven mesce, v katerem tudi tekmovanj ni manjkalo. Tako je bilo že pred časom občinsko pr-venstvo osnovnih šol, na katerem je zmagala OŠ Žužemberk pred Šmarjeto in Vavto vasjo, med fanti je slavil Erpe (Vav-ta vas) pred Longarjem (Žužemberk) in Ivančičem (Šmarjcta), pri dekletjhvpa Bukovčeva pred Kmetovo (obe OŠ Žužemberk) in Kocjanovo (Šmaijeta). Na podobnem regijskem prvenstvu je zmagala OŠ Trebnje I, Trebnje lije bilo drugo in Šmarjeta tretja, med fanti je bil najboljši Bukovec pred Pekoljem (oba OŠ Trebnje) in Oberčem (Šmarjeta), pri dekletih pa je bil vrstni red enak kot na občinskem merjenju moči. Na občinskem tekmovanju za Zlato puščico je zmagal Tavčar (Štraža) pred Piškuričem in Berlanom (oba Krka), medtem ko je bil na občinskem prvenstvu razplet takšen: med pionirji sta zmagala Erpe in njegova SD Tone Mišič iz Straže, slednja je bila najboljša tudi pri mladincih, kjer je posamično slavil Tomaž Zupančič (ŠD Pionir); v članski konkurenci je bila prva Krka, posamično pa njen strelec Piš-kurič. Na podobnem regijskem tekmovanju je bil vrstni red precej spremenjen. Med pionirji sta slavila SD Trebnje in Aljaž Bukovec, med pionirkami Žurga (oba SD Trebnje), pri mladincih Tisovec (Straža), med člani ekipno SD Iskra Semič in posamično njen član Jože Ivanetič. In za konec še uvrstitve sobotnega regijskega tekmovanja za Zlato puščico. Zmagal je Jože Ivanetič (SD Iskra) pred Francem Cugljem (Trebnje) in Petrovičem (Iskra). Tudi tretje mesto je vse dlje Pionir izgubil prvo tekmo končnice DP za 3; mesto proti Kamniku — V soboto derbi ženske II. DOL Med najboljšimi v Evropi Rezultati uvrščajo Gordano Djurič in Boštjana Šimu-_______niča med najobetavnejše v Evropi DOLENJSKE TOPLICE — Z letošnjo zimsko atletsko bero so lahko v Dolenjskih Toplicah zadovoljni kot še nikoli doslej. Mlada atleta Boštjan Šimunič in Gordana Djurič sta zastavljeni plan v celoti izpolnila, prvi uspeh sta zabeležila že v začetku februaija v Budimpešti. Djuričeva je v troskoku zasedla odlično tretje mesto, z rezultatom 12,53 m pa dosegla še državni rekord za starejše mladinke, Šimunič je bil na tej tekmi osmi. Svoje najboljše izide sta Boštjan in Gordana dosegla na državnem mladinskem prvenstvu v Ljubljani, kjer sta oba krepko zmagala v svojih kategorijah. Šimunič je dosegel rezultat 14,61 m, Djuričeva pa je državni mladinski rekord popravila na 12,54 m. Tako sta letošnjo zimo osvojila dva naslova državnih prvakov, dosegla najboljša rezultate sezone v mladinski konkurenci, ob tem pa postavila še tri državne rekorde, enega pa izenačila. Z letošnjim dosežkom se Boštjan Šimunič uvršča med petdeset najboljših troskokašev Evrope, Gordana Djurič pa je z izidom 12,54 m že med desetimi najboljšimi Evropejkami. Do norme za nastop na mladinskem evropskem prvenstvu v Španiji ji tako manjka še 6 cm in upravičena so pričakovanja, da bo Gordana ne le nastopila na tem prvenstvu, pač pa celo, da sc bo uvrstila v finale najboljših troskokašic Evrope. Še beseda, dve o ostalih topliških dosežkih. Andreja Blatnik je, čeprav še pionirka, na državnem članskem prvenstvu zasedla drugo mesto v troskoku, Melita Hohnjec, mlajša pionirka, pa je bila v starejši kategoriji v skoku v daljino druga. Vse to so to-pliški atletski delavci dosegli ob izredno slabih zimskih pogojih za vadbo, vsa sreča, da jim ob strani stojijo nekateri sponzorji, v prvi vrsti Zavarovalnica Tilia, ki jim pomagala omogočiti dva tedna priprav: enega v Pulju in drugega v Budimpešti. Prazne tribune na sobotni prvi tekmi končnice letošnjega državnega prvenstva za 3. mesto so najbolj pokazale, koliko danes velja novomeška odbojka. Njenemu ugledu primeren je bil tudi rezultat, saj so pionirjevci doma klonili pred ekipo Kamnika Novih Granitov, in bolj ali manj zanesljivo je, da bodo Novomeščani prvenstvo končali na skromnem četrtem mestu. Daleč od želja in obljub pred meseci, ko so ciljali na nič več in nič manj, kot na naslov državnih prvakov. Kakih sto najzvestejših ljubiteljev odbojke je v soboto razočarano zapuščalo dvorano pod Marofom. Če smo pred tednom dni opravičilo za slabo igro Pionirja proti Viledi iskali tudi v oslabljeni ekipi, je tokrat odpadel še ta izgovor. Novomeščani imajo po imenih na papirju sodeč, zelo dobro moštvo, ki pa tega letos enkrat samkrat ni potrdilo tudi z. igro. Daje temu glavni krivec ukrajinski trener Viktor Fed-jušin, je znano že dalj časa in upajmo, da smo ga v soboto zadnjič videli na klopi novomeške ekipe. Kamničani so v Novo mesto pripotovali prepričani, da možnosti za uspeh nimajo, temu primemo so tudi igrali v prvih minutah. Ko pa so videli ne- ZADOM BLIŽE OBSTANKU V LIGI ČRNOMELJ - Košarkarji Zadoma so v prvi tekmi p!ay offa z,a obstanek v II. SKL premagali ekipo Starš s 87:80 (43:38). Strelci so bili: Žunič 22, Gavranovič 18, Franko 14, Zupančič 14, Vipavec 6, Planinc 6, Bahor 4 in Majerle 3. B. F. borbenost in apatičnost domače ekipe, so stvari vzeli v svoje roke in prepričljiovo zmagali. Daje res tako, kaže tudi podatek o vsega desetih osvojenih točkah novomeške ekipe v zadnjih dveh nizih. Resda za Pionir še ni vse izgubljeno, saj ekipi igrata na dve dobljeni tekmi, toda ob takšni igri in vodenju v čudež enostavne ni verjeti. Bolj zanimivo bo zato v soboto v Novem mestu, ko se bosta v nemara odločilni tekmi za vstop v prvo državno ligo pomerili ekipi novomeškega Pionirja in Alpina • Aprila bo skupščina odbojkarske zveze, na kateri naj bi sprejeli predlog novega tekmovalnega sistema. V prvi ligi naj bi nastopalo osem ekip, v enotni drugi ligi 12 ter po 10 v vzhodni in zahodni skupini lil. lige. Triglava. Novomeščanke enkratne priložnosti bržkone ne bodo izpustile iz rok. ŠAHOVSKI KOTIČEK • Med 19. in 21. marcem je bilo v Radovljici državno prvenstvo Slovenije za dečke in deklice, ki je minilo v bolj ali manj pričakovani premoči starotrških predstavnikov. Med 46 šahistkami Je zmagala Darja Kapš, Simona Mihelič je bila tretja, Sabina Kapš (vse OS Stari trg) peta, Tanja Šiško je bila 18., Karmen Ajdič (obe OŠ Mirna Peč) pa 25. Pri fantih je med 48 igralci Tadej Kobe zasedel drugo mesto, Gregor Simčič (oba Stari trg) je bil 25., Dejan Ambrožič (Mirna Peč) pa 30. • Zmagovalec rednega klubskega turnirja ŠK Triglav Krško je bil Meštrovič, ki je zbral 8 točk, sledijo pa: Volčanšck in Grilc po 6,5, Žnideršič in Levičar po 6, Kos 5,5 itd. • Od 12. do 14. marca je bilo v Radovljici državno prvenstvo v pospešenem šahu za fante in dekleta, rojene leta 1978 in mlajše. Posavski predstavniki so dosegli lep uspeh, saj je med fanti Robi Volčanšck zasedel sedmo mesto, Šebanc je bil 26. in Pavlovič (vsi OŠ Jurija Dalmatina, Krško) 33. Med dekleti je bila Grilčeva 25., Vcrhovčcva 33. in Povhetova (vse OŠ Sava Kladnika, Sevnica) 38. (jb) PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA Prenos maše na TV Javen poziv televiziji Združenje za demokratizacijo javnih glasil si v skladu s šesto točko svojih ciljev prizadeva tudi za primerno število oddaj z versko vsebino in bogoslužjem. Zaradi stalnega opominjanja svojih članov in somišljenikov Združenje v imenu številnih vernih bolnikov, invalidov in starejših ljudi, priklenjenih na posteljo poziva Televizijo Slovenijo, naj čimprej uvrsti v televizijski program prenos nedeljske maše. Zdravi kristjani imajo za obisk maše veliko priložnosti, bolniki in težji invalidi pa so odvisni samo od dobronamernosti in razumevanja osrednje slovenske televizijske hiše. Zato pozivamo svoje člane, naj nas v tej zahtevi podprejo in nam pisno izrazijo svoje strinjanje, somišljenike pa tudi vabimo, da se včlanijo v naše Združenje, če čutijo potrebo po demokratizaciji javnih glasil. Prof. dr. ANTON DOLENC Združenje za demokratizacijo javnih glasil 61231 Ljubljana, Črnuče, p.p.47 Pot v hribec 8 POBUDA SLOVENSKI VLADI Slovenska ljudska stranka daje pobudo vladi Republike Slovenije, da sprejme odlok o moratoriju na izdajanje državljanstev Republike Slovenije, ki se pridobijo z naturalizacijo, to je s sprejemom v državljanstvo na podlagi prošnje. Predlagani moratorij naj se uvede za vse prošnje državljanov republike bivše SFRJ vse do takrat, ko sc bo krizna situacija v teh novonastalih državah uredila in bo država Slovenija z njimi sklenila meddržavne pogodbe, ki bodo na temelju opcije reševale status dvojnega državljanstva. S tem bi se vsaj delno izognili naraščajočemu številu dvojnih državljanov in s tem njihovemu prioritetnemu položaju pred Slovenci z državljanstvom Republike Slovenije. FRANCI FELTRIN glavni tajnik SLS SLS PROTESTIRA Slovenska ljudska stranka z začudenjem in zgražanjem spremlja prakso nezakonitega odstranjevanja strokovnih in vodilnih delavcev v različnih inštitucijah. Posebej značilen je najnovejši primer nezakonitega odstranjevanja članov Upravnega odbora Sklada za razvoj malega gospodarstva. Po javni izjavi ministra Tajnikarja je vlada to že storila, ne glede na nezakonitost takšnega ravnanja. V tem konkretnem primeru gre za skrajševanje mandata članov UO, ki so bili imenovani v času Demosove vlade za štiri leta v skladu z določili Zakona o razvoju malega gospodarstva. Poskus nezakonitega skrajševanja mandata je mogoče opredeliti kot političen kadrovski revanšizem, ki bo po enaki logiki prav kmalu lahko posegel tudi na področje pravosodnih in dmgih organov oz. inštitucij. Slovenska ljudska stranka protestira zoper takšne pojave, v konkretnem primeru pa zahteva odgovornost ministra Tajnikarja in vlade Republike Slovenije, na katero se ta minister sklicuje. Tajništvo SLS Visok obisk v Kostanjevici krpal luknje Francesco Cossiga v dolenjskih Benetkah Kljub temu da je mesto Kostanjevica na Krki, znano kot dolenjske Benetke, majhen kraj, tudi nas obiščejo visoki predstavniki tujih držav. Naj opišemo priprave na obisk italijanskega senatoija in nekdanjega predsednika Italije g. Cos-sige in naših državnikov v Kostanjevici na Krki. Mesto Kostanjevica je staro, ob tem pa je stara tudi vsa infrastruktura mesta. Menimo, da je tako kar prav, saj se lepe ceste, urejeni pločniki, elektrifikacija in telefonija ne ujemajo s častitljivo starimi, spomeniško zaščitenimi, propadajočimi hišami. Že dolga leta se borimo za vsaj delno obnovo, pa ngm do danes še ni uspelo veliko. Že dan prej, pred prihodom, so po javnih občilih povedali, da bo g. Cossiga na svojem obisku po Sloveniji med drugim obiskal tudi Kostanjevico. Le kako to, smo se spraševali, in glej, zares so v Kostanjevici uro pred prihodom visokega obiska pričeli s pripravami oz. obnovo glavne ceste po samem mestnem jedru. Bili smo priča veliki investiciji oz. ažurnemu angažiranju cestnega podjetja pri obnovi ceste. Fantje so ročno, in to z dvema vrečama asfalta (od umetnega gnojila), obnovili in popolnoma usposobili prehodnost cestišča mestnega jedra. Hitrost in kvaliteta del je bila izjemna. Udarci lopate in čevljev so doneli po ulicah mestnega jedra, in kot bi mignil, so bile štiri pomembnejše luknje že zakrpane. Glede slabše informiranosti pa nas resnično zanima, katera ustanova je bila pripravljena oz. je investirala tako visolo naložbo v našo cesto. Dolgo pričakovana obnova kostanjeviške ceste je bila tu! Menimo, da bi lahko večkrat povabili kakega državnika v naše mesto, da bi vsaj luknje sproti krpali, kajti v zadnjih 20 letih so v mestnem jedru asfaltirali le 5 m2 cestišča. Prebivalci mestnega jedra Kostanjevica na Krki O Vidmu se danes piše na tujem papiiju Iz prejetega pisma: Kot nekdanji direktor na osebne obtožbe ne odgovarjam, gre mi za tovarno, kije mnogo več dela, kot zdaj potrebuje — Sindikat bo moral eno vodstvo podpirati vsaj tri leta Oglasil sem se zaradi pritiskov na kolege v Vidmu in okolici, na znance in svojce. Usodi Vidma, v kateri sem sodeloval tudi sam, bi rad s tem vrnil nekaj treznosti. Največji problem Vidma je, da »uspešno« izgublja domači trg. Kupci se enostavno bojijo navezave na Videm kot največjega dobavitelja. O razlogih takih bojazni je bilo napisanih mnogo strokovnih člankov in tudi kritik na ravnanja posameznikov. Ponovno poudarjam, da smo si v vodstvu na začetku mandata zastavili zahteven cilj: preusmeritev firme v poslovni sistem. Vedeli smo, da s papirjem in celulozo ni mogoče zaslužiti in preživeti. Zato smo vlagali v znanje in iskali nove partnerje. Osnovnega problema, t.j. pridobitve zadostnega obratnega kapitala, nismo mogli rešiti. Zato smo zgubljali moč v preusmeritvi firme. Na trgu in tudi znotraj podjetja pa smo uživali vse manj kreditibilnosti. Še danes le redki razumejo, kako težko je Videm preusmeriti na zahodne trge, kjer vlada recesija. Najboljša papirniška firma v Evropi danes odpušča 2.500 delavcev! V mojem mandatu je bilo res malo firm, ki so Vidmu še zaupale. Toda, je to glede na tedanji položaj v Sloveniji, bivši Jugoslaviji in svetu kaj presenetljivega? In koliko bank danes vlaga v ta sektor? Zaradi povedanega mora vlada hitro preveriti, če lahko najde kakšno drugo možnost mimo sedanje. Prenehanje celotnega poslovanja ni smiselno. To bi povzročilo porast cen papirja iz uvoza (predvsem časopisnega) in tudi porast cen celuloze. Prav tako se bo spremenilo razmerje cen na surovinski strani. Če bo država preverila, kaj in koliko je Videm vlagal v Slovenijo v preteklih 10 letih — prek davkov, carin in visokega zaposlovanja v celotni reproverigi, bo tudi lahko iskala interes za rešitev Vidma. Prepričan sem, daje imela slovenska družba v preteklih 10 letih veliko več koristi, kot je sedaj potrebni obratni kapital za zagon. Znano je, da v svetu obratujejo in se prodajajo tudi slabše opremljeni obrati, kot je Videm. Vendar po drugačni obrestni meri in z večjo produktivnostjo. Ne dvomim, da se bo vloženi kapital povrnil, če se bodo le nekateri agregati (tudi obrestna mera) ustrezno prilagodili dolgoročnim investitorjem. Prihod g. Normana ni mogel rešiti kaj posebnega, ker je tudi on dobil premalo obratnega kapitala in ker tudi njemu zaposleni, ki imajo v Vidmu veliko moč, niso naklonili podpore. Kako to, da sindikat ne zahteva pomoči pri financiranju raznih programov? Vprašanje, kdo bi te programe vodil, je kajpak upravičeno, saj je veliko strokovnih delavcev zaradi slabega vzdušja ali prisilno zapustilo firmo. Mislim tudi, da bo sindikat moral temeljito spremeniti obnašanje. Videm lahko uspe, če bo sindikat podpiral eno vodstvo vsaj tri leta. Direktorji v firme običajno ne prihajajo samo zaradi denaija. In direktorje odstavlja upravni odbor, ne pa sindikat pred vrati. Zato se vprašujem: kateri podjetnik ali banka bi danes vlagala v Videm? Novice iz Krškega se hitro širijo po vsem svetu. Če se vrnem v obdobje mojega vodenja: moj cilj je bil, da Videm ne izgubi strokovnega kadra, da ne izgublja trga in da pridobi čim več partnerjev za UMETNIKI, POMAGAJTE OTROKOM! LJUBLJANA - Odbor za zbiranje sredstev, s katerimi naj bi kupili v Ljubljani nekaj stanovanj, namenjenih mladim bolnikom izven Ljubljane na zdravljenju v onkološkem oddelku otroške klinike UKC, poziva slovenske likovne umetnike, da mu priskočijo na pomoč s svojimi prispevki v obliki slik, risb, grafik ali kipov, ki jih namerava odbor razstaviti 31. marca. Razstavo bo odprl predsednik Milan Kučan. Razstavljene slike bodo naprodaj po cenah, ki jih bodo določili avtoiji sami. Darila bo vsako dopoldne najkasneje do 26. marca dopoldne sprejemal predstavnik Narodnega muzeja v Ljubljani, Prešernova 20. Zakaj nedokončan dom v Soteski Gradbeni odbor se je pri akciji srečeval s težavami — Delajo škodo Težko sem se odločil napisati te vrstice, ker sem bil preko predstavnikov Podhoste, Loške vasi, Gornjega in Dolnjega Polja, Drenja, Gabija in Soteske leta 1984 izvoljen za tajnika gradbenega odbora. Ta meje pooblastil za vodenje vseh gradbenih del, ko smo iz ruševin nekdanjega hleva gradili in urejevali notranjost prostorov gasilskega in kulturnega doma v Soteski. Stvar smo opravili tako, da bi nam to marsikdo zavidal. Zaradi pomanjkanja denaija se je gradnja zavlekla v leto 1989, čeprav je pomagal Novoles, g. g. Straža. Tudi vaščani Drenja so prispevali les. Prebivalci so množično prostovoljno delali in tisti, ki imajo doma kmetije, so prihajali Reka Krka ne sme umreti Film »Krka — poročilo o reki« Filipa Robarja je pokazal, da bo treba spremeniti odnos do nje Minuli petek smo si člani Projektne skupine za varstvo okolja skupaj z idejnimi soustvarjalci ogledali ekološki dokumentarec o reki Krki. Skupna ocena je bila, da je naša investicija uresničila svoj namen, t.j. ustvariti film, ki bo prikazal presek stanja reke v danem času, hkrati pa izdelati poučen pripomoček pri ekološkem programu osveščanja predvsem šolske mladine. Ideja o filmu je stara dve leti. Porodila se je v Projetni skupini za varstvo okolja pri Sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora, kjer ima funkcijo posvetovalnega in usmeijevalnega značaja. Pred dvema letoma je bil namreč izdelan Program osveščanja na področju varstva okolja v občini Novo mesto, v katerem so ovrednoteni podatki o stanju ekološke osveščenosti. V filmu je Krka predstavljena kot naravna vrednost, za katero se je vredno potruditi za ohranjanje njene biološke vitalnosti, iz drugega zornega kota pa kot pojem Dolenjske in življenja dolenjskega človeka, ki se prepletata od davnine do danes okoli reke Krke. Film je predstavil tudi glavne gospodarske dejavnosti z vidika varovanja okolja in prizadevanja za ohranitev čiste Krke. V sebi nosi sporočilo o ogroženosti reke Krke zaradi človekove de- javnosti, ki je velikokrat spremljana z brezbrižnostjo do posledic za okolje. Avtor nam z geografskega vidika predstavlja Krko od izvira do izliva v Savo, kajti njen tok sledimo skozi štiri občine. Prav tako pokaže reko kot biotop ter prikaže zgodovinski in gospodarski razvoj ob njej. Vzdolž celotnega toka smo v filmu videli nekaj glavnih onesnaževalcev, najsi bodo to črni izpusti, tovarniške odplake ali iztoki iz čistilnih naprav. Na vsakem delu njene poti jo povezovalec opredeli v kakovostne razrede, iz katerih je razvidno, da je Krka že na samem izviru onesnažena. Kaj to pomeni za vodo, ribe, druge živali v njej in seveda za nas, ki živimo ob njej? Naše vedenje o njej ter obnašanje do nje bomo morali v marsičem spremeniti in nikakor ne bomo smeli dopustiti, da bi KRKA pred našimi očmi umrla. Do nastanka filma sta finančno pripomogli tudi občina Grosuplje in Krško. Vse, ki so kakorkoli pripomogli k uresničitvi tega projekta, bomo povabili na predstavitev filma, o kateri jih bomo pravočasno obvestili. Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora občine Novo mesto na delo med prvimi. Težav, s katerimi seje v tej akciji srečeval gradbeni odbor, ne bi navajal podrobno. Notranjost stavbe smo po nekaj letih uredili po vseh predpisih, tako da so se gasilci in kulturniki že pred leti preselili v dom. Nedokončana so ostala vsa zunanja dela. Ko je gradbeni in gasilski odbor še razpravljal o pogodbi, sklenjeni s Kmetijsko zadrugo Krka Novo mesto, kije bila podpisana L avgusta 1984 za dobo 15 let, je ugotovil, da je treba dokončati še zunanja dela. Se pravi zazidati večje razpoke in odprtine v celotni stavbi, obiti z lesom ostrešje, usposobiti jaške, pokriti z bo-brovcem škarpo in montirati hidrant pri gasilskem domu. Ko sem začel kot pooblaščenec z deli pri škarpi, je bila tam že tisto leto razbita vsa opeka. Dal sem popraviti, a je že opaziti, da se bo ponovilo. Pesek zraven stavbe so odstranili tisti, ki na tem prostoru igrajo nogomet. Odpovedal sem že naprošene delavce in tako dom gasilcev in dom kulture iz dneva v dan še razkazuje svojo zunanjo nedodelanost. Vsakič, ko igrajo nogomet na dvorišču za stavbo, se dela škoda tudi na našem vrtu. Ogrožena je tudi stavba in luč pri dvorani je že odbita. Gasilsko društvo Soteska je dobilo že drugi opomin od najemodajalca, ki zavezuje k taki uporabi prostorov, da bo okolica čim manj motena. Prav nič ne želim, da bi kot najbližji sosed poslušal preklinjanje v več jezikih in kričanje cele dneve. Moti tudi železna konstrukcija. Montirali sojo samovoljno, vendar ne spada tja. To so povedali tisti, ki se na take stvari razumejo. Hudo mi je, ker sem vložil pri gradnji dosti ur prostovoljnega dela. Vedno sem bil pristaš športa in sem se ukvarjal tudi s kulturo. Ob pogledu na sedanje razdejanje se ti podro vsi ideali. Mine volja za nadaljnje delo, ko opazujemo, kako skačejo čez našo vrtno ograjo in se ne zavedajo, da se v kulturnem svetu kaj takega ne dogaja. Sem ogorčen nad tem, da se na zemljišču, ki je last dveh družin, dela škoda. Kako naj reagira žena, ki je ljubiteljica cvetja?! V ograjeni prostor, kjer vpitje kar odmeva, ne spada nogomet. Najemna pogodba dovolj razločno navaja, katere dejavnosti se lahko odvijajo tukaj, da ne motijo okolice in ne povzročajo škode. Če se pogodba ne bo upoštevala, se bo zadeva reševala na sodišču. Upam, da bo zmagal razum. TONE VIRANT Soteska 37 skupne nastope na trgih (tudi finančnih). Te cilje smo poskušali doseči v finančno blokirani firmi. To smo počeli na način, ki je bil pač možen. Osebno sem živel v prepričanju, da se bo našel kdo, ki bo to cenil, in tudi tukaj sem se zmotil. Da firma ni šla že prej v stečaj, se moram zahvaliti svojim sodelavcem, ki so v Vidmu »zabili« številne dolge ure. Tudi takrat smo govorili o stečaju. Toda dobili smo priporočila, da to ni najpametnejša varianta, posebno še, ker smo tako ali drugače morali končati investicijo PS L In smo jo končali, kljub težkim razmeram. V nasprotju s tem danes lahko beremo časopise, natiskane na papirju, ki ni iz Krškega. Na osebne obtožbe tukaj nisem od- Resnica o podpori po Jelinčičevo V OO Novo mesto in Črnomelj je zanj le 11 članov Zmago Jelinčič, ste tudi tokrat govorili resnico? V mislih imam Vaše besede ob kongresu Vaše SNS v Zemonu, ki ste jih dali za televizijo Slovenije. Med ostalim ste dejali, da Vas ne podpira le nekaj območnih odborov (omenili ste Škofljico, Škofjo Loko in del Kamnika). Tukaj in na tem mestu spodbijam Vaše besede, ker so daleč od resnice. V Beli krajini delujeta dva območna odbora, v Črnomlju in v Gradcu. Kolikor mi je znano, Vas v črnomaljskem odboru podpira le šest članov izmed vsaj stotih. Pri nas v Gradcu nimate niti enega simpatizeija. V našem odboru smo že pred pripravljenim sestankom za izredni kongres, kije bil pred dobrim mesecem v Ljubljani, zbrali na sestanku in se enoglasno odločili, da Vam ob prvi priložnosti povemo, da ne podpiramo Vas, ampak šesterico, ki je izstopila iz Vaše poslanske skupine. V reportaži z Vašega kongresa sem med prisotnimi spoznal le dvojico, ki sem jo poznal že pred volitvami. Vsi ostali so novi ljudje, zato bi bilo res najbolje, da obdržite ime Slovenska nova stranka. Med temi Vašimi delegati je bila večina ljudi s precejšnjim številom let na plečih. To me ne bi toliko motilo, če ne bi bil na vseh koordinacijskih sestankih, ki ste jih imeli Vi s predsedniki območnih odborov iz celotne Slovenije. Teh vaših delegatov ni bilo na kongresu v Kočevju, kakor tudi ne na izrednem kongresu mesec dni kasneje v Ljubljani. Isto je bilo na povolilnem sestanku januarja letos. Prav nasprotno je na sestankih Staničeve SNS. Na njih je videti ogromno večino predsednikov območnih odborov (za nekatere izmed njih ste se že potrudili in jih tudi »odstavili«). Omeniti moram se vaš sestanek OO Novo mesto, kjer ste pričeli zbirati podpise za Vašo podporo. Od sedmih podpisov sta bila dva iz Črnomlja. V OO Novo mesto, Črnomelj in Gradac je bilo pred 6. decembrom okoli 250 članov. Od tega članstva Vas sedaj podpira v OO Novo mesto pet članov, v OO Črnomelj šest in iz OO Gradac nobeden. Po vašem mnenju je to ogromna večina!? SILVESTER JAKŠA OO SNS Gradac govarjal. Zagovarjal sem se pred ustreznimi organi in verjetno se še bom. Čas bo pokazalj kaj direktor sme in česa ne sme delati. Cas bo tudi pokazal, kako se merijo rezultati poslovanja v tako razgibanem času vodenja kot je bil moj v Vidmu. FRANC ČARGO Krško KJE JE KDO, KI BI LAHKO POMAGAL Kje je socialna služba oz. kdo, ki bi lahko pomagal Mariji Zmajšek, ki nima doma oz. stanovanja. Zaposlena je na novomeški gimnaziji kot snažilka. V pismu, ki nam ga jc poslala, piše: “Prošnjo za stanovanje sem poslala na občino že pred dvema letoma in pol. Večkrat sem šla že vprašat, ali se je našlo kašno stanovanje tudi zame, a vedno mi pravijo, da še ne in da imajo še hujše primere kot sem jaz. Res ne vem, če jc kdo še v hujši stiski kot jaz. Potikam sc po svetu, enkrat sem tukaj, drugič tam, največkrat pa spim na betonu v šolski garderobi. Ne vem, kam bi se dala. Imam majhen zaslužek, hranim se po gostilnah. Dokler imam denar, pojem kakšno enolončnico, ko mi ga zmanjka, sem lačna. Povrhu pa še boleham za epilepsijo. MARIJA ZMAJŠEK SNS - znak za dve različni stranki Slovensko nacionalno stranko vodi Marjan Stanič Kongres, ki gaje v soboto organiziral nekdanji predsednik Zmago Jelinčič, je bil kongres Slovenske nove stranke, t.i. Jelinčičeve stranke. Slovenska nacionalna stranka je svoj izredni kongres imela 13. februarja letos, kjer je bil dotedanji predsednik razrešen, ker je tako •zahtevala večina območnih odborov in prek 90 odst. članstva. V stranki so sedaj popolnoma novi ljudje, zagledani v vodjo in zvesti ukazom. Za nove ljudi je Slovenska nova stranka kar pravi izraz. Izdelati so si dali tudi pravilnik o strukturi in ustroju SNS. Posebno zanimiv je 22. člen pravilnika, ki govori o poslancih, ki bi izstopili iz poslanske skupine in bi morali nositi stroške predvolilne kampanje. Dokaz več za to, daje SNS — Slovenska nova stranka privatna lastnina družine Jelinčič. Slovenska nova stranka je bila registrirana 27. julija lani na občini Ljubljana—Center, sedež stranke je na Tivolski 13. Edina prava Slovenska nacionalna stranka je tista, ki ima za v.d. predsednika do rednega kongresa gospoda Marjana Staniča, ima 12-člansko predsedstvo, svet stranke in nadzorno komisijo. In najpomembnejše: Dosledno izpolnjujemo predvolilne zahteve volil-cev, dosledno spoštujemo program in statut stranke in od tega ne odstopamo. Slovenska nacionalna stranka v.d. predsednika MARJAN STANIČ Prevm jena »Deklica s • v v 1 pisca! ko« Kočevje, mesto ob Rinži se počasi, a zanesljivo spreminja v Teksas • Če ljudje obupajo, se lotevajo brezupnih stvari. (Tutu) • Če hočete biti kolikor toliko slavni, morate biti čim večkrat na televiziji. (S. Vodopivec) • Za izdelavo krznenega plašča je potrebnih štirideset neumnih živali, nosi pa ga ena sama. • Nobenemu tujcu ne smem povedati, koliko trga smo z bivšo Jugoslavijo izgubili. Po njihovi logikii hi z nami prenehali delati. (S. Žibert, direktor Jelovicej V Ložinah pri Kočevju imamo gostišče Dallas, v Kočevju pa pravi Teksas. Najhuje je v nočeh ob vikendih, ko se okoli polnoči začne po mestu tuljenje, razbijanje in razgrajanje. Vse to se običajno začne, ko zaprejo mladinski klub Škorc. Gostišča za odrasle morajo biti po občinskem odloku zaprta že prej (do 23. ure), mladinski, disco in podobni lokali za mlade pa so lahko odprti do ene ure zjutraj. Že leto in več mladinci, očitno gimnazijci (fantje in dekleta), ki so alkoholno ali drugače omamljeni in zato še posebno pogumni, po zaprtju Škorca odidejo do bližnjega stanovanjskega bloka, kjer živi njihov profesor. Tam po bloku razgrajajo, razbijejo stikala za zvonce in elektriko, spravijo se nad profesorjev poštni nabiralnik in ga po svoje »obdelajo«. Če pa najdejo vhodna vrata v blok zaklenjena, pa — kot se za bodoče izobražence in kulturne ljudi spodobi — urinirajo skozi režo pri vhodnih vratih, da seč teče na hodnik. Pritožbe stanovalcev na policijski postaji ne zaležejo. Tam zvedo le, da imajo premalo policistov in torej ne morejo učinkovito ukrepati. Povedo tudi, da so o tem obvestili že pristojne na občini, a ukrepov ni. Predlagali so, naj bi ukrepali vsaj v Škorcu. Gre za stavbo sredi mesta, kije prava beznica in že njen zunanji videz je tak, da bi lokal tudi zelo prizanesljiva inšpekcija morala zapreti. Nočni razgrajači se tudi zelo radi znašajo nad kipom akademskega kiparja Staneta Jarma »Deklica s piščalko«, ki je (bil do nedavnega) na ploščadi pred samskim blokom sredi mesta. Najprej je bil na podstavkih sredi bazenčka, napolnjenega z vodo, kar je vsaj toliko oviralo »nočne ljubitelje kulture«, da ni mogel vsak do kipa. Potem so odgovorni vodo iz bazenčka izpraznili, v bazenček dali debelejši prod in tako olajšali dostop do »Deklice«. Zdaj so že nekajkrat deklici ne le odlomili piščalko, ampak jo tudi sneli s podstavka in vrgli v bazenček. Nazadnje seje to zgodilo pred 14 dnevi, po nekaj dneh pa je odlomljena »Deklica« izginila. DEKLICE S PIŠČALKO NI VEČ Podstavka v bazenčku na ploščadi sredi mesta sta prazna. Pred kratkim so ponoči »neznani storilci« spet obračunali z Jarmovim kipom »Deklica s piščalko« in ga vrgli spodsta v-ka, že prej pa so ga pogosto poškodovali. Poštenim krajanom se zdaj zastavlja več vprašanj, kot: Zakaj plačevati davke? Kako skrbe starši za svoje otroke? Kaj naredi šola? Kaj bo iz teh otrok, ko bodo odrasli? JOŽE PRIMC l Meje naivnosti in potrpežljivosti Ugovor na komentar z naslovom Meje naivnosti, potrpežljivosti in revolta, objavljen 18. marca — Sprašuje, ali so meje res do dobro definirane V Dolenjskem listu je bil dne 18. marca 1993 objavljen članek novinarja P. Perca z naslovom »Meje naivnosti, potrpežljivosti in revolta«, v katerem je avtor v romantičnem stilu natrosil nekaj trditev, ki diskreditirajo mene, bivšega direktorja podjetja Tehnološki sistemi - Sevnica (TSS), osebno. Ne vidim razloga, da bi moral to dopustiti. Zaupanju v »vodilne menedžerje« se lahko reče tudi naivnost, če od njih pričakujete, da bodo podjetje, kije bilo že v oktobru 1991 zrelo za stečaj, čez noč pripeljali v obljubljeno deželo. To tudi sicer ne velja le za podjetje TSS in delavci, kot navajate, niso delali nadur zato, ker so verjeli direktorju, temveč zato, ker je bilo to potrebno zaradi pravočasne realizacije naročil. Sploh pa niso delali neplačanih nadur, temveč sojih, ko je bilo to možno, koristili v razmerju 1 :1,5 oz. 1 :2 (nedelja, prazniki). Dogajalo seje, da za nadurno delo ob sobotah ni bilo volje, zato pa toliko več ob nedeljah. Uganete, zakaj? Delavcem morda res še ni, bojim pa prav gotovo vse bolj jasno, da so imeli dela čez glavo (koliko je bilo takih podjetij?), direktor pa jih, kot navaja novinar, ni prepričeval, daje denarja dosti, ampak da nekaj denarja je, in tudi ne (kot navaja novinar), da je bolje, če je denar zunaj, temveč da je nujno, da je nekaj denarja na voljo za zagotavljanje nemotenega poteka proizvodnje. Povsem neresnična je trditev, da sem »kot direktor brez soglasja delavskega sveta potisnil TSS na smetišče republiškega sklada za razvoj«. V dokaz vam je v uredništvo dostavljena kopija od predsednika delavskega sveta, podpisanih sklepov delavskega sveta, na osnovi katerih seje podjetje TSS 4. septembra 1992 prijavilo na ustrezni natečaj. Brez teh sklepov prijava na natečaj namreč sploh ni bila možna. Zato od novinarja in uredništva pričakujem objavo us- Način volitev je le ostanek prejšnjih časov Volitve v KS Trebnje Čeprav tudi naša stranka kandidira v skupščino KS Trebnje, imamo nekaj pripomb, ki jih ponujamo krajanom naše krajevne skupnosti v premislek. Volitve v nove organe KS so oziroma bodo potekale na podlagi na novospre-jetih pravilnikov. Ti so nastali na podlagi gradiva občine Trebnje, ki pa ni bilo sprejeto na zasedanju skupščine. Pravilnik »O postopkih in načinu volitev v organe KS Trebnje« in Sklep o razpisu volitev v organe KS Trebnje so obravnavali in sprejeli organi KS Trebnje, kateremu je mandat že potekel. Ker še ni novega zakona o lokalni samoupravi, stara zakonodaja in statutarne določbe pa ne veljajo več in tudi niso primerne za novi demokratični sistem, se sprašujemo, zakaj ni bilo omogočeno izrekanje krajanov KS Trebnje o postopkih ih načinu volitev v organe KS. Zato je upravičeno mnenje krajanov, da sprejeti postopki in način volitev niso primerni za naš čas, ampak so ostanek starega sistema. Zanimivo je tudi, da političnim strankam, ki delujejo v tem prostoru, ni bilo omogočeno, da bi sodelovale pri pripravi volitev. Vprašljiva sta sestava nove skupščine KS Trebnje in način določanja kandidatov. Krajani bodo izvolili samo 13 članov (to je 57%), 10 članov (43%) pa bodo po nam tujem principu direktno določila društva in druge inštitucije, ki imajo sedež v KS, vendar delujejo na celotnem teritoriju občine. Jasno nam je, da si hočejo nam neznani lobiji zagotoviti svoj vpliv tudi naprej. Znano je, daje KS Trebnje razpolagala s precejšnjimi sredstvi iz samoprispevka, prav tako pa se pripravlja predlog za sprejem novega. Kandidate za skupščino KS Trebnje in druge organe KS bi morale predlagati politične stranke ali pa skupine državljanov. V nobenem primeru pa ne društva in druge institucije, ki s KS sodelujejo na drugačen način. Prav tako je nesprejemljivo direktno imenovanje v skupščino KS. Opozarjamo tudi na to, da stranke in krajani nimajo nobenega vpliva na sestavo volilnega odbora KS ter volilnih odborov na voliščih. Ni predvidena kontrola volitev, kije v navadi v demokratičnih sistemih. Vse to je prepuščeno organom KS, ki jim je mandat že potekel. To kaže tudi, da so pripravljalci »scenarija« hoteli izključiti vsako »presenečenje«. Menimo, da je »Zaključno poročilo o realizaciji programa samoprispevka« pomanjkljivo in premalo podrobno opredeljeno. Glavna napaka pa je v tem, da ga je sprejela skupščina KS, ki ni bila več legitimna. Novi organi naj bi razpisali samo nov predlog za samoprispevek. Sprašujemo se, ali bodo krajani KS Trebnje zaradi vsega tega lahko glasovali za nov samoprispevek, ki naj bi zagotovil dodatna sredstva za nadaljnji razvoj naše KS. OO SKD TREBNJE treznega demantija, sicer bom primoran ustrezno ukrepati. To, da delavci zahtevajo vodstvo, ki jim bo dalo delo in zanj tudi primerno plačalo, in da jim ob strani stoje svobodni sindikati Posavja, se sliši normalno vse dotlej, dokler človek ne sprevidi, da je v podjetju pravzaprav bilo vodstvo, ki je delo dalo, zataknilo pa se je pri dogovarjanju glede pravil igre, zlasti glede tega, da bi se plačevalo natančno toliko, kolikor se bo zaslužilo, in takrat, ko bo zasluženo. Tudi tistih tisoč (?) mark v treh mesecih je namreč dandanašnji treba zaslužiti. Podjetje, kjer se o tem ni možno dogovoriti, temveč se skuša cilje doseči z izsiljevanjem oz. oviranjem proizvodnje ne glede na posledice, vodstva sploh ne potrebuje. Še v angleščini Krka začenja 20. letnik svojega glasila — Ena stran Company News Z Utripom Krke obvešča tovarna zdravil svoje delavce že dve desetletji. Pravkar je izšla prva letošnja številka v nakladi 4000 izvodov, v kateri na 16 straneh poleg kadrovskih novic objavljajo najbolj zanimiva tekoča vprašanja iz življenja podjetja. V ospredju je tudi tokrat razglabljanje o prodaji Krkinih izdelkov doma in na tujem. Lani so načrt prodaje zdravil dosegli, čeprav so bile količine manjše kot prejšnja leta. V Sloveniji so prodali polovico vsega blaga, na jugu nekdanje države pa imajo številne težave. Kozmetika načrtuje letos še enkrat večji izvoz kot lani. V Novotermu bodo od junija do konca avgusta povečali zmogljivosti. Za to bodo porabili 12 milijonov nemških mark in potem poizvajali 17 namesto sedanjih 12 tisoč ton izolacijskih gradiv. Postavili bodo novo peč in posodobili tehnološki postopek. Za reševanje ekoloških vprašanj bodo namenili dodatnih 1,7 milijona nemških mark. K ekologiji Novega mesta že prispeva tudi uporaba zemeljskega plina v Krkini toplarni v Ločni, kjer ne kurijo več z. mazutom. V mešalnici v Bršljinu je medtem stekla poskusna proizvodnja na novem stroju za granuliranje antibiotikov za veterinarsko uporabo, s čimer bo Krka konkurenčnejša na trgu. Krkin magister farmacije Franc Vrečerje s 33 leti dosegel doktorat znanosti. Zanimiv pogovor o življenjskih načrtih mladega strokovnjaka objavlja Katja Stimac. Prvič lahko preberemo v novi številki Utripa Krke tudi nekaj več o uspešnem poslovanju igralnice na Otočcu. Poročila o novih Krkinih zdravilih in dopolnitvah so napisana v prijetni, lahko berljivi obliki, ki bralca pritegne. — Tudi tokrat ne manjka v glasilu odmevov na kulturne prireditve. Lani je bilo na 15 planinskih izletih 340 Krkinih delavcev. Pred dvema letoma rojeno zamisel, da bi sodelavce v tujini sproti seznanjali z. dogajanji v podjetju, uresničujejo zdaj: eno stran glasila namenjajo novicam iz podjetja v angleščini pod naslovom Company News. Tokrat objavljajo 12 novic iz nove številke časopisa, ki bodo sodelavce in tuje poslovne part-neije sproti seznanjal z zadnjimi novicami iz Krke. Uspešni sevniški karateisti Marko Stopar prvak SEVNICA — Sevniški karateisti so nastopili na Ravnah na državnem turnirju in med 97 zastopstvi iz Avstrije, Italije in Slovenije kljub nepopolni ekipi dosegli nekaj dobrih rezultatov. Največ uspehov so imeli starejši pionirji Dejan Uranjek, Iztok Busar in Marko Stopar, ki so v ekipnem nastopu osvojili četrto mesto. Med posamezniki seje med Sevničani najbolje odrezal najmlajši tekmovalec Rok Čre-pinšek, ki mu je za las ušla bronasta medalja. Dobro je nastopil tudi Danilo Lisec, ki seje uvrstil na zelo solidno 5. do 6. mesto. Fdina tekmovalka iz Sevnice Marjana Gole je v svojem prvem nastopu dosegla 6. mesto. Devetčlanska ekipa sevniškega karate kluba je na drugem odprtem prvenstvu Štajerske v katah in športnih borbah pokazala veliko znanja. Nastopilo je 194 tekmovalcev iz 36 klubov. V kategoriji mlajših dečkov je bil Denis Orač drugi, tretji je bil njegov klubski kolega Danilo Lisec, četrti pa Rok Črepinšek. V kategoriji starejših dečkov so bili Sevničani še uspešnejši: 13-letni učenec OŠ Savo Kladnik Sevnica, Marko Stopar, je namreč postal prvak odprtega prvenstva Štajerske. Nad pričakovanji je bil v tej kategoriji tudi nastop Dejana Uranjka, iti je na koncu zasedel 7. mesto v katah. V kategoriji mlajših mladincev do 18. leta v športnih borbah je bil Sevničan Smiljan Hribcršek peti. Pri mladincih do 21 let pa sta Sevničan Jani Ribič in Silvo Koželj zasedla 9. do 12. mesto. P.P. Najbrž veste, gospod P Perc, da kot direktor nisem bil odstavljen, ampak sem sam dal upravnemu odboru predlog za razrešitev. Če ne poznate vseh razlogov, vam jih lahko pojasnim iz prve roke. Ostalih navedb iz članka, ki se ne nanašajo name osebno, ne želim komentirati, pač pa bi rad povedal tole: Če se novinar Dolenjskega lista že loti komentiranja, čemur naj bi bila namenjena rubrika, naj bi bil komentar osnovan na argumentih, ne pa na čvekanju (govori se, da...). V resni analizi bi se namreč izkazalo, da so aktivnosti bivšega vodstva TSS potekale vseskozi v interesu podjetja, žal pa ta v danih razmerah ni bil in ni mogel biti v vseh primerih enak interesom nekaterih najbolj glasnih oz. zrevoltiranih posameznikov. Z mejami naivnosti, potrpežljivosti in revolta pa se dandanašnji ne srečujejo le delavci, ampak so te še kako dobro znane tudi (bivšim) direktorjem. DUŠAN BORŠT AR, dipl. ing. OSILNICA: DRUGI TV PROGRAM OSILNICA - Pred kratkim jc strokovna ekipa TV Slovenija montirala na pretvorniku pri Smrckaijih aparature za sprejem drugega programa TV Slovenija. Tako zdaj večji del območja krajevne skupnosti Osilnica lahko sprejema slovenski prvi in drugi TV program. Še vedno pa kar tretjina te KS sploh ne dobi slovenskega TV programa, manjši del dobiva samo hrvaškega, del KS pa sploh nobenega. Tako ta del Slovenije ni le brez neposredne cestne povezave s Slovenijo, ampak kar občutni njen del ne dobiva niti slovenskega TV programa. • Očitali slikarjem socialističnega realizma nemoralnost je hudo nekrščansko. (Kermauner) Upokojence bo prizadel novi zakon Omejil bo pokojnine V Šentjerneju so imeli upokojenci 14. marca v dvorani osnovne šole letno društveno konferenco. Mešani pevski zbor pod vodstvom Sonje Pirc jim je na začetku, konference zapel štiri pesmi. Anton Žnidaršič, predsednik društva, jc podal poročilo o celoletni društveni dejavnosti. Razpravljalci so opozorili na nekatere dobre in slabe točke delovanja, ki bodo upoštevane pri delu v letošnjem letu. Predsednik občinske zveze društva upokojencev jc informiral udeležence o nekaterih problemih uveljavljanja in zagotavljanja socialnovarstvenih pravic iz zdravstvenega, stanovanjskega in pokojninsko-invalidskega zavarovanja. Zlasti bo upokojence prizadel nov intervencijski zakon, ki ureja tekoče usklajevanje pokojnin z življenjskimi stroški in s temj ker je omejil višino pokojnin do določenega odstotka višine plač. Upokojenci z ogorčenjem sprejemajo take socialne krivice in s protestom izražajo nezadovoljstvo proti taki zakonodaji, ki upokojence potiska v izjemno neugoden položaj in poglablja njihovo socialno stanje. Ob zaključku je konferenca izvolila nov, 15-članski odbor in za predsednika društva določila Silva Goloba. RUDI HRVATIN ČETRTEK, 25. III. SLOVENIJA 1 10.10 - '23.05 TELETEKST 10.10 VIDEO STRANI 10.20 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 11.10 TEDENSKI IZBOR EVROPA, danski film 13.00 POROČILA 13.05 VIDEO STRANI 14.05 FILMSKO POPOLDNE 14.05 BUNTZ Z BEVERLY HILLSA, ponovitev amer. naniz., 13/13 14.30 ODLETEL BOM, ponovitev amer. nadalj., 20/21 15.15 BENNYJEV PROSTOR, amer. film 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 - SLOVENSKA KRONIKA 17.15 OTROŠKI PROGRAM: ŽIV ŽAV 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.50 BESEDE, BESEDE, BESEDE, TV igrica 19.15 RISANKA 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ŽARIŠČE 20.40 ISKANJE SALOME, švicarska nadalj., 1/6 ?1 TO TFDNIK 22J5 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT SLOVENIJA 2 9.35 - 24.00 Teletekst 9.50 Video strani - 10.00 Tedenski izbor: Madeira; Sanjska potovanja (3/12); 10.25 Športna sreda: Pred Planico, košarka NBA liga - 11.55 Svet. pokal v alpskem smučanju: smuk (ž); 12.55 smuk (m) -13.45 Video strani -15.50 Obiski (ponovitev) - 17.20 Svet poroča (ponovitev) - 18.00 Videošpon - 18.45 Že išpon veste? - 19.17 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov - 19.22 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Povečava: Pogovor: Slovenska kinematografija jutri; 21.35 Kratki igrani filmi - 22.35 TV jutri - 22.40 Sova: Ona in on (amer. naniz., 3/13); Odletel bom (amer. nadalj., 21/21) - 23.50 Video strani PETEK, 26. III. SLOVENIJA 1 9.20 TEDENSKI IZBOR OVČAR IIOBO, amer. naniz., 6/12 VIDEOŠPON POGOVOR: SLOVENSKA KINEMATOGRAFIJA JUTRI KRATKI IGRANI FILMI 13.00 POROČILA 13.05 POSLOVNA BORZA, ponovitev 13.15 VIDEO STRANI 14.45 FILMSKO POPOLDNE 14.45 ONA IN ON, ponovitev amer. naniz., 3/13 15.10 ODLETEL BOM, ponovitev amer. nadalj., 21/21 15.55 VRNI TEV NA OTOK ZAKLADOV, angl. nadalj., 8/10 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 16.55 EP VIDEO STRANI 17.00 DNEVNIK 1 - SLOVENSKA KRONI KA 17.15 OTROŠKI PROGRAM 17.15 HUCKLEBERRY FINN IN PRIJATELJI, angl. nadalj., 3/26 17.40 PRVI USPEHI 17.45 VČASIH NA TV TUDI ČARAMO, 4/4 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.50 BESEDE, BESEDE, BESEDE, TV igrica 19.15 RISANKA 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 FORUM 20.25 UBIJALSKI MAGNUM, amer. film 22.25 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT SLOVENIJA 2 9.35 - 1.25 Teletekst 9.50 Video strani - 10.00 Tedenski izbor: Že veste?; 10.30 Gospodarska oddaja: 10000 obratov; 11.00 Iskanje Salome (švicarska nadalj., 1/6) - 11.55 Švet. pokal v alpskem smučanju: super veleslalom (ž); 1255 super veleslalom (m) -15.40 Okrogla miza o politični kulturi (ponovitev) - 16.40 Osmi dan (ponovitev) -17.30 Alpc-Donava-Jadran - 18.00 Tok lok (kontaktna oddaja za mladostnike) - 18.45 6LASm JE ttVUgMM Komaj smo prišli v pomlad, že hitimo nazaj v zimo. Ampak tokrat imamo tehten razlog: v dolini pod Poncami se bo zbrala vsa svetovna elita smučarskih skakalcev, saj bo na stari Bloudkovi skakalnici finale svetovnega pokala. In v tej poskočni druščini imamo tudi Slovenci svojo legendo, to je trener Bogdan Norčič, ki je na novi velikanki že pred 16 leti poletel 181 metrov, kar je bilo za tiste čase prava športna senzacija. Se danes govorijo, da je Norčič med tistim poletom, za katerega nihče ni vedel, kako se bo končal, veselo prepeval. Bogdan Norčič, ta korajžni Gorenjec, bo gost sobotne oddaje Glasba je življenje na Studiu D. O tem, če je res prepeval, kaj in kako je prepeval, boste zvedeli v oddaji. Bogdan tudi sicer nima dlake na jeziku in jih ima nič koliko za ušesi in prav zaradi njegove nalezljive veselosti ga imajo skakalci zelo radi. V sobotni oddaji bomo nekaj malega rekli tudi o dirigentih, ki v glasbenem svetu veljajo za svojevrstne pojave. In tudi res so. Dirigent je namreč glasbenik, ki pri svojem delu redno uporablja palico, čeprav se ne pretepa. Žarko Petan pravi o dirigentih: Čim manj posluha ima dirigent, tem daljšo palico potrebuje. Tof pa dodaja: Preveč imamo dirigentov, manjka nam prvih violin. V glasbenem horoskopu pa bomo tokrat obdelali strelce. Ali ste vedeli, da je glasbeni instrument strelcev harmonika in da je v tem znamenju rojen Slavko Avsenik? Pa na prijetno sobotno poslušanje! Vaša Simona H20 Znanje za znanje: Učite se z nami - 19.00 Euroriteni (23. oddaja) - 19.22 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Studio Cit)1 - 22.10 Glasbeni utrinek - 22.15 TV jutri - 22.20 Sova: Popolna tujca (amer. naniz., 23/ 28); 22.45 Občutek za smrt (angl. nadalj., I/ 6); 23.40 Do zadnjega diha (amer. film) - 1.15 Video strani SOBOTA, 27. III. SLOVENIJA 1 8.45 - 1.35 TELETEKST 9.00 VIDEO STRANI 9.10 TEDENSKI IZBOR: 9.10 JAKEC IN ČAROBNA LUČKA, 24/26 9.20 RADOVEDNI TAČEK 9.30 ERAZEM IN POTEPUH, otroška nadalj., 4/5 10.05 OSCAR JUNIOR 10.15 TOK TOK 11.00 UBIJALSKI MAGNUM, amer. film 13.00 POROČILA 13.05 TEDNIK, ponovitev 13.45 VIDEO STRANI 14.00 FILMSKO POPOLDNE 14.00 POPOLNA TUJCA, ponovitev amer. naniz., 23/28 14.30 OBČUTEK ZA SMRT, ponovitev angl. nadalj., 1/6 15.20 Ciklus filmov F. Čapa: V ZNAKU SIDRA, češki film (ČB) 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 POTOVANJE PO ČLOVEŠKEM TELESU, nemška poljudnoznan. serija, 8/8 18.00 REGIONALNI PROGRAMI - LJUB1JA-NA 18.45 TV MERNIK 19.00 RISANKA 19.12 ŽREBANJE 3 x 3 iq?? tv Norni 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 UTRIP 20.25 EUROSONG 93: FINALISTI SE PREDSTAVIJO 21.30 NA DNU, brazilska nadalj, 4/5 22.20 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.03 TV JUTRI 23.05 SOBOTNA NOČ SLOVENIJA 2 7 - 1 SS Tplpfplrct 7.40 Video strani - 7.50 Tedenski izbor: Klub klobuk - 9.20 Športna sobota: Planica: finale svet. pokala v smučarskih skokih; 13.20 Svet. pokal v alpskem smučanju: veleslalom (ž); 14.50 veleslalom (m); 16.20 Planica; 17.00 DP v odbojki (m) - 19.00 Moja knjiga o džungli (24/27) - 19.22 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Blaznost (angl. dok. serija, 1/5) - 21.05 Slike iz Sečuana: Tržnica - 21.35 Poglej in zadeni - 23.10 Sova: Alo, alo (angl. naniz, 4/18); 23.35 Občutek za smrt (angl. nadalj, 2/6); 0.25 Črni Lun (franc, film) - 1.45 Video strani NEDELJA, 28. III. SLOVENIJA 1 8.00 - 0.35 TELETEKST 8.15 VIDEO STRANI 8.25 OTRQŠKl PROGRAM ŽIV ŽAV, ponovitev 9.10 ZVEZDICA ZASPANKA 10.15 HUCKLEBERRY FINN IN PRIJATELJI, ponovitev angl. nadalj, 3/26 10.40 MOJA KNJIGA O DŽUNGLI, 24/27 11.00 POJEMO, ZATO SMO 11.30 OBZORJA DUHA 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 12.30 VIDEOMEH 13.00 POROČILA 13.05 EUROSONG 93, ponovitev 14.35 FILMSKO POPOLDNE 14.35 ALO, ALO, ponovitev angl. naniz, 4/18 15.00 OBČUTEK ZA SMRT, ponovitev angl. nadalj., 2/6 15.50 VELIKA PRIČAKOVANJA, angl. nadalj, 2/6 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 KAVBOJ, amer. film 19.05 RISANKA 19.17 LOTO 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ZRCALO TEDNA 20.25 NEDELJSKIH 60 21.30 GALAHAD Z EVERESTA, angl. dok. serija, 1/3 22.15 DNEVNIK 3, VREME SLOVENIJA 2 8.05 - 0.55 Teletekst 8.20 Video strani - 8.30 Tedenski izbor: Na dnu (brazilska nadalj, 4/5); 9.20 Športna nedelja: Planica; slalom (ž); slalom (m); NBA liga; odbojka (ž) - 17.15 Alpe-Donava-Jadran (ponovitev) - 17.45 Poglej m zadeni - 19.22 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Mednarodne nagrade za klasično glasbo - Nigcl Kcnnedy izvaja Štiri letne čase - 21.55 ..- 22.30 TV jutri - 22.35 Sova: Hal Roach predstavlja: Ameriška burleska, 3/29; Občutek za smrt (angl. nadalj, 3/6); Hiša iz kart (finska nadalj, 4/5) - 0.45 Video strani PONEDELJEK, 29. III. SLOVENIJA 1 10.10 - 23.25 TELETEKST 10.25 VIDEO STRANI 10.35 TEDENSKI IZBOR 10.35 OVČAR HOBO, amer. naniz, 7/12 11.00 FORUM 11.15 TV MERNIK 11.30 NEDELJSKIH 60 12.30 VIDEOMEH 13.00 POROČILA 13.05 BLAZNOST, ponovitev angl. dok. serije, 1/5 14.05 VIDEO STRANI 14.05 FILMSKO POPOLDNE 14.05 PONOVITEV AMER. BURLESKE, 3/29 (ČB) 14.25 OBČUTEK ZA SMRT, ponovitev angl. nadalj., 3/6 15.15 PLESNA PARADA, amer. film (ČB) 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE SLOVENSKA KRONI- 17.00 DNEVNIK 1 KA 17.15 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK PET PRIJATELJEV, angl. naniz, 7/13 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.50 PARI, TV igrica 19.15 RISANKA 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 SEDMA STEZA 20.30 MAGIJA + MODA 21.30 OČI BOSNE, dok. oddaja 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT SLOVENIJA 2 9.50 - 0.50 Teletekst 10.05 Video strani - 10.15 Tedenski izbor: Znanje za znanje: Učite se z nami; Pojemo, zato smo; Euroritem (24. oddaja); 11.15 Športni pregled in posnetek F-l - 13.00 Poročila -16.fi) Utrip, Zrcalo tedna (ponovitve) - 16.30 Dober dan, Koroška - 17.00 Ljudje in zemlja (ponovitev) - 17,30 Obzorja duha (ponovitev) -18.00 V službi rock n rolla - 18.50 4x4 - 19.22 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Super jezik (znanstvena oddaja) - 20.35 Znanost (13. oddaja) - 21.00 Hrepenenja (amer. drama) - 22.00 Vabilo iz Vipavske doline - 22.35 TV jutri - 22.40 Sova: Najstrašnejši umor (angl. naniz, 4/6); Občutek za smrt (angl. nadalj, 4/6); Hollywood sc jih spominja (amer. dok. serija, 12/14) - 0.50 Video strani TOREK, 30. III. SLOVENIJA 1 9.45 - 22.55 TELETEKST 10.00 VIDEO SPRANI 10.10 TEDENSKI IZBOR 10.10 OVČAR HOBO, amer. naniz, 8/12 10.35 V SLUŽBI ROCK N ROLLA 11.20 POTOVANJE PO ČLOVEŠKEM TELESU, 8/8 12.05 SUPER JEZIK, znanstvena oddaja 12.35 ZNANOST 13.00 POROČILA 13.05 OČI BOSNE, ponovitev 13.50 VIDEO STRANI 14.40 FILMSKO POPOLDNE: 14.40 NAJSTRAŠNEJŠI UMOR, pono-vitev angl. naniz., 4/6 15.10 OBČUTEK ZA SMRT, ponovitev angl, nadalj, 4/6 16.00 HOLLYWOOD SE JIH SPOMINJA, ponovitev amer. dok. serije, 12/14 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 - SLOVENSKA KRONIKA 17.15 OTROŠKI PROGRAM ERAZEM IN POTEPUH, otroška nadalj, 5/5 OSCAR JUNIOR 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.50 PARI, TV igrica 19.15 RISANKA 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ŽARIŠČE 20.45 GLASBA, SHOW IN CIRKUS: KRAUEVI VARIETE, 2. del 21.40 NEBESA MORAJO POČAKATI, angl. dok. serija, 4/4 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT SREDA, 31. III. SLOVENIJA 1 10.25 - 0.00 TELETEKST 10.4(1 VIDEO STRANI 10.50 TEDENSKI IZBOR 10.50 OVČAR HOBO, amer. naniz, 9/12 11.15 SPREHODI PO STARI LJUBLJANI, 9/9 11.40 MARIE CURIE, franc, nadalj, 6/6 12.20 OSMI DAN 13.00 POROČILA 13.05 POSLOVNA BORZA, ponovitev 13.15 GALAHAD Z EVERESTA, ponovitev angl. dok. serije, 1/3 13.50 VIDEO STRANI 14.15 FILMSKO POPOLDNE: 14.15 V AVTOBUSU, ponovitev 10. epizode angl. naniz. 14.40 OBČUTEK ZA SMRT, ponovitev angl. nadalj, 5/6 15.30 IMF CARMEN, ponovitev franc, filma 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK I - SLOVENSKA KRONIKA 17.15 KLUB KLOBUK 18.50 PARI, TV igrica 19.15 RISANKA 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ŽARIŠČE 20.25 FILM TEDNA EVROPSKA KINEMATOGRAFIJA: KAJEV ROJSTNI DAN, danski film DOLENJSKI LIST SSEX 2275) 25. marca 1993 DOLENJSKI LIST J FIAT l r TUDI V NOVEM MESTU anaa servis gril Dol. Kamence 46 b Novo mesto tel./fax. (068) 28-714 • Pooblaščen servis za vsa vozila BBBB • Prodaja vsen vrst vozil BBBBs katalizatorjem • Rezervni deli zagotovljeni • Na zalogi Alfa Romeo 155 2000 (ABS klima naprava, lita platišča...) • Fiat Uno turbo diesel r^nr^if^nr^i nudi v najem ali proda proizvodne in poslovne prostore, primerne za opravljanje različnih dejavnosti, na lokacijah Novo mesto — Bršljin, Leskovec pri Krškem — Togrel in Brežice. Hkrati pa vam nudimo prodajo zemljišč na lokacijah Metlika — Želebej in Gradac. Informacije: GIP »PIONIR« NOVO MESTO Kettejev drevored 37 tel. 068/21-826, 23-686 int. 1398,1289 fax. 068/21-037 PODJETJE SJtu&o D.O.O. KETTEJEV DREVORED 3, NOVO MESTO RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO: DIREKTORJA PODJETJA Pogoji: — najmanj VI. stopnja strokovne izobrazbe družboslovne smeri — najmanj pet let delovnih izkušenj na kadrovskem področju — znanje enega tujega jezika — organizacijske sposobnosti H kandidaturi je potrebno priložiti razvojni program družbe. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev, opisom delovnih izkušenj z referencami, razvojnim programom in kratkim življenjepisom pošljite v 8 (osmih) dneh na naslov: Rudolf, d.o.o.,Kettejev drevored 3,Novo mesto, tel. (068) 23-186. Kandidate bomo o izbiri obvestili v osmih dneh po odločitvi. OPREMA Slovenj Gradec yTPf4 Poj-HŠM\ KR AJNC Novo mesto __ANA ZA LAHKO NOC IN DOBER DAN -PARTNER lir —SK&lnost - IN UDOBJE KVALITETA, sedežnih garnitur, vzmetnic in LEŽIŠČ PO NAJNIŽJIH MOŽNIH CENAH in UGODNI PRODAJNI POGOJI V lastni prodajalni NOVE OPREME: SALON POHIŠTVA KRAJNC, Košenice 65a, Novo mesto, tel. (068)21-674 Slovenj Gradec, Stari trg 304, tel. 0602/44-185, 0602/42-051 IVI -KZ "KRKA" P E AGROSERVIS POT NA GORJANCE 8 NOVO MESTO V okviru našega tradicionalnega sejma, ki bo v NEDELJO, 28. 3.1993,ob 9. uri v prostorih AGROSER-VISA, organiziramo tudi LICITACIJO naslednjih poškodovanih in rabljenih vozil: FORD SIERRA 1.6. CLXI letnik 1990 izkl. cena 400.000,00 SIT RENAULT 5 C Diesel letnik 1991 izkl. cena 380.000,00 SIT ŠKODA FAVORIT 135 letnik 1992 izkl. cena 120.000,00 SIT 126 P 650 GL letnik 1988 izkl. cena 30.000,00 SIT letnik 1979 izkl. cena 120.000,00 SIT ZASTAVA 645 MB 1213 z komoro in EUR0C00L letnik 1987 izkl. cena 1.700,000,00 SIT Ogled vozil v četrtek, 25.3.1993,od 7. do 15. ure in eno uro pred pričetkom licitacije, ki se bo pričela ob 9. uri. Sprejem vplačil v višini 10% od izkl. cene, eno uro pred licitacijo. Informacije na tel. (068) 21-479 ali 24-480. Salonit Anhovo vam do konca meseca aprila nudi po zelo ugodnih cenah gradbene materiale Baumit □ toplotnoizolacijske omete □ notranje omete □ sanacijske omete □ plemenite omete in barve Za podrobnejše informacije pokličite Salonit Anhovo,tel. (065) 51-030 in (065) 27-480. SALONIT ANHOVO SLOVENSKI ŠPORTNI ČASOPIS EKIPA • Moped šou je nekaj tako primitivnega, da je všeč samo še popolnim bebcem. Treba ga je ukiniti, ker bolj kot karkoli drugega onesnažuje okolje. (Crnkovič) • Glasba je stenografija občutja. (Tolstoj) • Tudi hudič lahko citira sveto pismo za svoje potrebe. (Shakespeare) • Kjer ni krave, občudujejo koze. (Konfucij) • Treba je govoriti kot večina in misliti kot manjšina. (Gracian) • Pravica je ustvarjena za tiste, ki jo ustvarijo (Borne) VI NAM — Ml VAM REPLAY BLUEJEANS Generalni zastopnik za Slovenijo išče ekskluzivnega zastopnika (prodajalna butik) za Novo mesto DEMEYERE POSODA visoka kakovost vrhunski design! V programu so: — lonci in kozice — ponve, čajniki — lonci na pritisk — gril plošče — in vse, kar še potrebujete v vaši kuhinji PRODAJA: E SHOP Novo mesto, Glavni trg 21 ISKRA AVTOMATSKI ODZIVNIKI vm T y;:B!| S 4fjfe K ' ^ i Z' AVTOMATSKI ODZIVNIK IN SPREJEMNIK SPOROČIL Poslušanje posnetih sporočil preko telefona z DTMF oddajnikom. : mmm man f BOI 5 *L' .—A« .-unij ■S" 1 .« Deluje kot običajen telefon DA VAS BO VSAK KLIC DOSEGEL Informacije: IskraTerminali T&G d.d., tel.: 064/331 -804 novost iz tovarne zaves IH velana po tovarniških cenah odslej tudi na Dolenjskem, Beli krajini in Posavju Pridemo na dom z vzorci, nasveti, metrom Izberete zaveso, mi vam jo sešijemo in prinesemo domov. Spremenite svoj dom z zavesami velana. Pokličite nas! Tel.: (068) 50-153, 58-494 POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Oklešen Leopold K Roku 77 Novo mesto tel. (068)26-193 delovni čas: non stop prevozi pokojnikov — tudi iz tujine prodaja pogrebnega materiala ureditev pokojnikov - tudi na domu urejanje dokumentov v zvezi s pokojniki kompletne storitve pri pogrebih • storitve v zvezi z upepelitvijo • posredovanje vencev in cvetja • izredno konkurenčne cene • brezplačen prevoz do 20 km • 10% popust ob takojšnjem plačilu • možnost plačila na 3 čeke ali 3 obroke VSI KI VAM VSAKDANJIK KRAJŠA ČAS ZA PRIPRAVO HRANE l_________________________ Podjetjem, graditeljem in vsem, ki to želijo, nudimo v restavraciji PIONIR STANDARD pripravo toplih malic in kosil za potrebe vaših delavcev ali gostov. Kvalitetno in po vaši želji pripravljeno hrano vam na področju Novega mesta in Krškega dostavimo tudi na vam željeno mesto. Hkrati pa lahko prevzamemo vaš obrat prehranjevanja v najem. V naši restavraciji vam s pestro ponudbo pripravimo različne skupinske prireditve, kot so poroke, maturantski plesi, družabna srečanja. Z ugodno ceno se vam priporočamo. Pionir Standard, d.d.,Novo mesto tel : (068) 21-712, 21-986 NAJCENEJŠA STANOVANJA V SAMSKEM HOTELU »PIONIR« Če rešujete svoj stanovanjski problem, vam ponujamo kar najugodnejšo rešitev Nudimo vam bivanje v garsonjerah in opremljenih hotelskih sobah v samskem hotelu Pionir Novo mesto in Krško po izredno nizkih cenah. Možnost začasnega bivanja za študente, kooperante, športnike..., skratka vse, ki to potrebujete. Kot posebno ponudbo nudimo nastanitev sezonskih delavcev v Novem mestu in Krškem že od 200 SIT na dan. Informacije: Pionir Standard, d.d.,Novo mesto tel.: (068) 21-712, 21-986; v Krškem (0608) 21-786 Na osnovi 16. in 19. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja razpisuje Srednja šola Krško prosto delovno mesto RAVNATELJA ŠOLE Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — imeti mora ustrezno visoko izobrazbo, pedagoško-andragoško izobrazbo in opravljen strokovni izpit, — imeti mora najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgojnoizo-braževalnem delu, — imeti mora organizacijske in delovne sposobnosti za vodenje šole. Nastop dela 01. 08.1993. Mandat traja štiri leta. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev s kratkim življenjepisom in z opisom dosedanjega dela na naslov: Srednja šola Krško, svet zavoda, Hočevarjev trg 1,68270 KRŠKO in to v 10. dnen po objavi razpisa. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po poteku razpisnega roka! IlUAf TEHNIČNA TRGOVINA IN MONTAŽA INSTALACIJ Novo mesto. Bršliin 21, tel. 068/27-197, fa*. 068/23-209 Vam nudi material za: VODOVOD IN KANALIZACIJO OGREVANJE ELEKTRIKO in RADIATORJE EVROPSKEGA PROIZVAJALCA EVROPSKA KAKOVOST OCEAN SLO ATEST 5 LET GARANCIJE KONKURENČNE CENE RABATI ZA TRGOVINE IN MONTAŽERJE , ZA OBČANE PLAČILO NA ČEKE V primeru, da vam izvedemo tudi montažo centralne kurjave ali vodovoda PLAČATE SAMO 3% DAVKA KRAJEVNA SKUPNOST ŠENTJERNEJ Trg Gorjanskega bataljona 8 68310 Šentjernej razpisuje prosta dela in naloge — enega delavca za opravljanje računovodsko administrativnih del Pogoji: — srednješolska izobrazba ekonomske ali druge ustrezne smeri — tri leta delovnih izkušenj na tem področju — poznavanje dela na računalniku Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Krajevna skupnost Šentjernej, Trg Gorjanskega bataljona 8, 68310 Šentjernej AKT RAČUNALNIŠKI INŽENIRING Šestova 6, METLIKA PRIREJA RAČUNALNIŠKE TEČAJE V PROSTORIH POSLOVNE STAVBE BELT ČRNOMELJ, IN SICER: - UVOD V RAČUNALNIŠTVO Z OPERACIJSKIM SISTEMOM DOS - OPERACIJSKI SISTEM DOS IN WINDOWS - OUATTRO PRO 4.0 - LOTUS 1 -2-3 - VVORDSTAR 7.0 - DBASE IV - PARADOX - CLIPPER 5.0 - AUTOCAD IN OSTALA PROGRAMSKA ORODJA, ZA KATERA BO ZANIMANJE. VABIMO VAS NA 7. MEDNARODNI SEJEM GRADBENIŠTVA V GORNJO RADGONO OD 29.3. DO 2.4.'93 VSEM, KI SE BOSTE ODLOČILI ZA NAKUP NAŠIH IZDELKOV, NUDIMO 15-0DST0TNI SEJEMSKI POPUST. H H lo / TEKSTILNA LRešnikS GALANTERIJA Trgovina URŠKA. Prešernov trg 15. Novo mesto (na tržnici) Nudimo vam naslednje artikle iz lastne proizvodnje: trenirke od 1.400 — 2.700 SIT šic hlače od 950 - 1.600 SIT spodnji deli trenirk od 700 — 1.250 SIT pajacki 1.550 SIT pliš puloverčki 1.400 — 1.600 SIT pižame 1.050 — 1.750 SIT Za naštete artikle velja ob nakupu s kuponom nad 4.000 SIT 15% popust. Trgovina URŠKA KUPON 1 25. 3. — 1. 4. PRIČAKUJEMO VAS V HALI A ,@SALONIT ANHOVO V prodaji so še mečkane trenirke od 3.600 — 5.800 SIT, pleteni kompleti od 10.000,00 — 11.500 SIT. Vljudno vabljeni — pri vsakem nakupu darilo! Delovni čas: od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure. Prvi požirek naredimo z zapitimi očmi, drugega s priprtimi, tretjega pa s široko nasmejanimi očmi. JELOVICA P« Sk.Loka, Kidričeva 58, tel.064/631-241, fax/632-261 I lllwl-----------------------------------------J nftA*A AHMA HIŠE, URATA, OKNA, SENČILA, URTNE GARNITURA Ilf OPUŠČENI PROGRAMI | ; GOTOVIM VAM NUDI JPUSTA ! U SEJMA j ki velja za pogodbe in naročila, sklenjena v času sejma na vseh oaSih prodajnih mestih NOVO MESTO Ob potoku 5. 068/22-772, METLIKA Vmogradniška41.068/56-716, KRŠKO CKŽ 21, 0608/21-236 Izberite pravo Izberite Savo S TEM OGLASOM LAHKO DO 30.4.1993 PRI NAKUPU NAD 8.000 SIT UVELJAVLJATE POPUST 500 SIT. SAVA KRANJ TRADE vam v svojih maloprodajnih enotah v Kranju, Mariboru in Kopru ter v franšizijih nudi: - traktorske gume, gume za prikolice in kmetijske stroje - klinaste jermene za traktorje, kombajne in kmetijske stroje - druge izdelke iz bogatega programa Save Kranj. Prodajalne Sava Kranj Trade: - Kranj, Gregorčičeva 10, tel. (064) 211-833 - Maribor, Trg revolucije 6, tel. (062) 31-169 - Koper, Ljubljanska cesta 5, tel. (066) 32-211 Franšiziji Sava Kranj Trade: -Jesenice, "GUM SHOP” d.o.o. M. Tita 58, tel. (064) 81-387 -Velenje, "SVIT" d.o.o. Šaleška 7, tel. (063) 852-377 - Dravograd, "FIDES" d.o.o. Meža 127, tel. (0602) 83-424 - Ljutomer, "AVTOMATERIJAL" Prešernova 24, tel. (069) 81-085 - Gorišnica, "AKTUALNO" Zamušani 2, tel. (062) 712-272 - Hruševje "Ml OSKRBA" d.o.o. Veliko Ubeljsko 26, tel. (067) 58-953 in Postojna, Tržaška 39, tel. (067) 23-978 - Ljubljana, "JAKŠIČ CENTER" Cesta dveh cesarjev 176, tel. (061) 274-475 - Ljubljana, "GUMICA" d.o.o. Celovška 330, tel. (061) 52-990 MEDIC Na lazu 3L, Neve meste nasproti avtobusne postaje REVOZA tel / fax 068 25 835 fotof(opiranje do formata AO Sarvno fotofopiranjc možnost z diapozitivov in fiCmoV papirnica servis - prodaja - najem foto/fopimc in SirotcSničnc opreme Canon SKUPŠČINA OBČINE KRŠKO KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA IN OBČINSKA PRIZNANJA objavlja na podlagi 15. in 16. člena Pravilnika o izvajanju Odloka o občinskih priznanjih RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE KRŠKO ZA LETO 1993 1. Občinska skupščina podeljuje posameznikom, organizacijam in skupnostim ter njihovim organom, skupinam in drugim organizacijam ter enotam oboroženih sil naslednja občinska PRIZNANJA: a) VELIKI ZNAK OBČINE KRŠKO - za življenjsko delo in za izredne dosežke na področju družbenega in ekonomskega razvoja občine. b) ZNAK OBČINE KRŠKO - za dosežene uspehe pri delu ali za dejanja, ki v občini zaslužijo splošno priznanje ali imajo poseben pomen za družbeni in qospodarski razvoj občine. c) PRIZNANJE OBČINE KRŠKO - se podeljuje v primerih, ko niso izpolnjeni pogoji za podelitev ZNAKA občine, pa je družbeno priznanje utemeljeno. 2. Predlog lahko dajo: Občinska skupščina in njeni organi ter delovna telesa, podjetja, krajevne skupnosti, enote NOV in POS in oboroženih sil ter druge organizacije in skupnosti. Pobudo lahko dajo tem organom, organizacijam in skupnostim tudi delovni ljudje in občani. 3. V predlogu mora biti navedena vrsta priznanj, za katero se predlaga, z obrazložitvijo in navedbo podatkov o predlaganem kandidatu, iz katerih je moč neposredno ugotoviti utemeljenost predloga. 4. Predloge je treba poslati Komisiji za odlikovanja in občinska priznanja Skupščine občine Krško najkasneje do 10. aprila 1993. ZAHVALA V 95. letu starosti nas je zapustila draga teta MARIJA MILAVEC Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojnico pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevkam za lepe pesmi, Gornikovi in Plutovi za poslovilne besede, Gortanovi za zvonjenje in osebju Doma počitka v Metliki. Žalujoči: vsi njeni POTAPLJAŠKI TEČAJ Tečaj bo potekal v mesecu aprilu. Informativni sestanek s kandidati bo v petek, 26.03.1993, ob 18. uri v prostorih KPA, Župančičevo sprehajališče 1 (Dom športov na Loki). Prijave: — 26. 03. 1993 ob 18. uri na inf. sestanku — 31.03. 93 ob 19. uri v prostorih KPA Informacije na telefon: 27-725 ali 24-370 od 14. do 16. ure • Boljše umetno dihanje kot naravna smrt. (Jagodič) • Vojna je množični maraton okostnjakov. (Jagodič) • Nasmejan obraz proda več blaga kol spreten jezik. (Crane) •Junaki umirajo zato, da strahopetci preživijo. (Jagodič) • Največja hiba današnje mladine je naglušnost. (Jagodič) Vasi možgani zmorejo precej več, kot ste vajeni. Ob uporabi AVS metode zavestnega in podzavestnega učenja ter posebnih tehnik sproščanja se jih lahko naučite aktivirati. V prijetnih hotelih se boste po načelu 2 vikenda - 1500 novih besed na intenzivnih začetnih, nadaljevalnih in strokovnih seminarjih naučili angleščine, nemščine, francoščine in italijanščine. Zaključene skupine lahko izbirajo čas, kraj in program seminarjev, v kolikor okolje in termini ustrezajo standardom metode. © emona elektronski center Šmartinska 130, Ljubljana tel.:061441085, faks:061444320 AVS CENTER GRAZ Rablhang 14 tel.: 9943 - 316 / 471 - 572, faks: 9943 - 316/466 - 833 OSMRTNICA Nenadoma nas je zapustil naš sodelavec LJUBO PUŽINA Uršna sela 118 Od pokojnika smo se poslovili v nedeljo, 21.3.1993, na pokopališču Uršna sela. Ostal nam bo v lepem spominu. Sodelavci podjetja Krka - Novoterm, Novo mesto ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v 61. letu zapustila mama, stara mama in sestra ANA GRIVEC rojena Smolič Dobrnič 30 EUROŠPED d.o.o. Špedicija, transport in trgovina Ljubljanska 27 Novo mesto razpisuje prosto delovno mesto komercialista za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom K sodelovanju vabimo vse, ki imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju prodaje (uvoz — izvoz) in izpolnjujejo naslednje pogoje: — srednja ali višja šola ustrezne smeri — vozniški izpit B kategorije Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na gornji naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po objavi razpisa. ZAHVALA V 86. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in babica VIDA ZUPANČIČ ZAHVALA V 83. letu nas je zapustila naša draga in ljubljena mama MARIJA GORENC iz Cegelnice 26 pri Novem mestu Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter delavcem Zavoda za zaposlovanje Novo mesto in Kovinarja za izraze sožalja, darovane vence, cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala osebju infekcijskega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, pevcem in M. Vovk za besede slovesa. rojena Avsec Sela pri Štravberku 3 Z najlepšimi mislimi se zahvaljujemo vsem, ki steji pomagali in jo obiskovali med njeno boleznijo. Ob boleči izgubi naše mame se zahvaljemo g. župniku za opravljen pogrebni obred, vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam pomagali in darovali ter se v tako velikem številu poslovili od pokojnice Žalujoči: vsi njeni Žalujoči: vsi njeni Iskrena hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen obred in pevcem za lepo zapete žalostinke. Žalujoči: vsi njeni OSMRTNICA V 73. letu starosti je umrla ANA SOMRAK rojena Tomše Od nje smo se poslovili v ožjem družinskem krogu. Žalujoči vsi domači Novo mesto, 20.3.1993 ZAHVALA V 89. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, stari oče FRANC GORENC iz Novega mesta, Cesta herojev 76 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste darovali cvetje ter našega očeta pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi gospodu proštu Lapu za lepo opravljen obred ter pevcem iz Šmihela. Vsi njegovi ZAHVALA V 56. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, tast, brat in stric EDVARD KOLENC z Marofa 18, Mirna Peč Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in. znancem, ki so nam pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, sv. maše in pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala vaščanom Marofa in postaje, pljučnemu in internemu oddelku bolnišnice Novo mesto, dr. Hudoklinovi, dr. Balažiču in patronažni sestri Slavki Kastelic. Hvala tudi kolektivu PTT Novo mesto, govorniku Marjanu za poslovilne besede in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje. Posebna hvala sosedom, vaščanom, govorniku za poslovilne besede, gospodu župniku za opravljen obred, kolektivu Dolenjke - skladišča za darovane vence ter vsem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči: vsi njeni Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in vsem, ki ste sočustvovali z nami, podarili cvetje in jo pospremili na zadnji poti. Prisrčna hvala osebju Doma starejših občanov in internega oddelka bolnišnice za požrtvovalnost in razumevanje v težkih dneh in gospodu župniku za opravljen obred. Vsi njeni iz Črmošnjic ZAHVALA Mama, kako srčno si nas ljubila, za nas trpela in molila. Bog ti v nebesih plati, naSa zlata mati Doma ostala je praznina, a v naSih srcih bolečina V 86. letuje ugasnilo plemenito srce naše predrage mame, stare mame in prababice MARIJE VUKŠINIČ rojene Nemanič iz Želebeja 13 pri Metliki Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in vaščanom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali za sv. maše, vence, cvetje in pokojnico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Lidiji Zajc iz Metlike, gospodu župniku Albinu Žnidariču za lepo opravljen obred in Pogrebni službi Hiti za dostojanstven pogreb. Žalujoči: sinovi Stane, Tine, Tone, Jože z družinami in sin Ivan, hčerke Mimica, Stanka, Rezka, Anica, Ivanka z družinami in hčerka Karlinca z otroki ter pravnuki in pravnukinje ZAHVALA V 90. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica, tašča in teta MARIJA JAKLJEVIČ z Grabrovca 1 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Delo in trpljenje — bilo tvoje je življenje. Trpljenje si prestala, zdaj boi v grobu mirno spala. V 83. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in sestra MARIJA RŽEN rojena PAVŠIČ iz Klenovika 24 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, podarili cvetje. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred ter vsem, ki ste pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Hčerka Alojzija z družino in Marica ZAHVALA Zlati časi, kje ste zdaj, kjer srečni smo bili nekdaj, kjer ženo, hčerko, mamo, staro mamo, taSčo, sestro in teto smo imeli mi, zdaj pa je od nikoder ni? V 70. letu starosti nas je zapustila JUSTINA KUZMA z Belčjega Vrha 26 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, znancem in prijateljem za nesebično pomoč, sočustvovanje, izrečeno sožalje, darovano cvetje in vsem, ki ste našo ljubo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala govornikoma za poslovilne besede pred domačo hišo in ob odprtem grobu, pevcem, ki ste jo s pesmijo pospremili v večnost, ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Posebno se zahvaljujemo osebju ZD Črnomelj, ki je blažilo bolečine naše drage mame. Žalujoči: mož Janez, oče Franc, sinova Mirko in Rajko in sestra Fani z družinami ter ostalo sorodstvo tedenski koledar Četrtek, 25. marca - materinski dan Petek, 26. marca - Emil Sobota, 27. marca - Rupert Nedelja, 28. marca - Janez Ponedeljek, 29. marca - Ciril Torek, 30. marca - Bogo Sreda, 31. marca - Benjamin LUNINE MENE 31. marca ob 6.10 - prvi krajec kino BREŽICE: 25. in 26.3. (ob 20. uri) ter 27. in 28.3. (ob 18. in 20. uri) amcriSki politični film Bob Roberts. 31.3. (ob 20. uri) ameriški erotični film Prvinski nagon. ČRNOMELJ: 26.3. (ob 20. uri) in 28.3. (ob 18. in 20. uri) ameriški Ijubezensko-pustolovski film Poslednji Mohikanec. KRŠKO: 26. in 27.3. (ob 18. uri) ameriška komedija Gospe v akciji. METLIKA: 26. in 28.3. (ob 20. uri) ameriški akcijski grozljivi film Smrt Frcdija. NOVO MESTO: 25.3. (ob 16., 18. in 20. uri) mladinski film Napihnjeci. Od 26. do 28.3. (ob 16. in 18. uri) predpremiera Vonj po ženski. 29.3. (ob 18. in 20.15) film Neoproščcno. SEVNICA: 26.3. (ob 20. uri) in 27.3. (ob 18. uri) film Neoproščcno. kmetijski stroji KMETOVALCI! AGROIZBIRA KRANJ, trgovina Slavko Prosen, nudi ugodno akumulatorje Vesna in Topla vseh vrst. Primer: 12 V 97 Ah - 7.300 SIT, 12 V 150 Ah - 15.900 SIT, traktorske gume Barum, Pirelli, rezervne dele za traktorje IMT, Ursus, Tomo Vinkovič, Zetor, Univerzah Štore, Deutz. Pokličite nas na ® (064)324-802! 1072 TRAKTOR ZETOR 5211, star 6 let, traktorsko kosilnico, priklop zadaj, in pu-halnik Tajfun prodam. Janez Agnič, De-sinec 8, Črnomelj, * 52-141. 1153 MALO RABLJEN obračalnik pajek 340 prodam. Murgelj, Jablan 30, Mirna Peč 1154 TRAKTOR Tomo Vinkovič, star 5 let, prodam. ® (061)772-436. 1157 TRAKTOR ZETOR 8145, pogon na vsa 4 kolesa, star 4 leta, prodam. Cena po dogovoru. ® (0609)612-231. 1158 PLUG Slavonec kupim. Saje, Daljni Vrh 22. 1167 TRAKTOR UNIVERZAL 445, pogon na vsa 4 kolesa, prodam. * (0608)31-238, Starc. 1168 TRAKTOR Tomo Vinkovič, 30 KS, prodam. Cena ugodna. ® 57-166, 1169 TRAKTOR MCCORMICK, 39 KS, z bočno kosilnico prodam. Udovč, Cr-mošnjice 44, Novo mesto. 1172 ŽITNI KOMBAJN znamke Lanz, delovne širine 220, ugodno prodam. Ivan Brudar, Vinja vas 21, Novo mesto. 1174 TRAKTORSKO KOSILNICO prodam. ® 57-608. 1178 MULTIKULTIVATOR, 10 KM, s koso, 80 cm, še v garanciji, prodam. Jurčičeva 19, Trebnje, ® 44-506. 1181 TRAKTORSKO ROTACIJSKO kosilnico SIP, disk britev 165, rabljeno dve uri, prodam 500 DEM ceneje. ® (061)786-050. 1191 SILOKOMBAJN SK 80, malo rabljen, ugodno prodam. Obrh 18, Dolenjske Toplice, ® 65-573. 1207 TRAKTOR IMT 549, 850 delovnih ur, ter belo in rdeče vino prodam. % 27-178. 1209 KOSILNICO BCS FIGARA, generalno obnovljeno, prodam.^Zdravko Gregorčič, Družinska vas 28, Šmarješke Toplice. 1215 TRAKTOR IMT 35 s kabino, dobro ohranjen, prodam. ® (0608)82-481. 1226 ZELO DOBRO OHRANJEN traktor Zetor 6718, letnik 1978, in frezo s kosilnico ter obračalnikom prodam. Anton Muhič, Petane 5, Novo mesto, ® 86-181. 1245 FREZO za Tomo Vinkovič, prvič rabljeno, prodam. ® 47-427. 1246 motoma vozila OPEL omega 20i, prevoženih 120.000 km ugodno prodam. ® (068)57-473. TOVORNJAK Mercedes 1213, letnik 1980, prodam. ® (068)86-150. 1152 JUGO 45, november 1989, prodam. « 20-288. 1182 JUGO 45, letnik 11/88, prodam. ® 84-652. 1185 ALFO 1.3, 1/91, rdečo, spojler, prodam. Josip Pavičič, Stiplovškova 6, Brežice, ® (0608)62-316. 1186 R 5 CAMPUS, letnik 10/91, ugodno prodam. Jenič, Belokranjska 65. 1193 ŠKODO FAVORIT, letnik 1991, prodam. Rkman, Stranska vas 59. Ogled po 16. uri. 1195 JUGO 45, letnik 1988, prodam. * 25-658, popoldne. 1197 R4GTL,letnik 1991, dobro ohranjen in garažiran, ugodno prodam. ® (068) 76-204. 1201 126 P, letnik 1978, registriran do 4/94, v dobrem stanju, prodam. Potočar, Trška Gora 75 ali Gostilna Pugelj. 1203 ______________________________ Dolenjska banka d.d. M Novo mesto POLJE ZAUPNOSTI Ljubljanska banka Dolenjska banka d. d. Novo mesto je v tem mesecu uvedla v večini svojih enot novost pri poslovanju z občani na bančnih okencih — POLJE ZAUPNOSTI. Tako smo poimenovali prostor pred bančnim okencem, označen z zeleno linijo, s katerim želimo uresničiti željo: »Pri bančnem okencu želim biti sam.« POLJE ZAUPNOSTI nudi strankam možnost za zaupen pogovor o denarnih zadevah, brez radovednih pogledov s strani, nelagodnosti ob dvigu večje vsote denarja in brez občutka utesnjenosti. Takšen način poslovanja omogoča diskretnost in individualno obravnavo komitentov. Seveda brez vašega sodelovanja ne bo šlo. Zato vas prosimo, da pri obisku v banki počakate pred označeno črto, dokler stranka pred vami ne uredi svojih finančnih zadev, šele potem pristopite k bančnemu o kencu. Za vaše dobro počutje — POLJE ZAUPNOSTI. SO ljubljanska banka H DOLENJSKI LISTf USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rusija (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Bolan Budja, Jožica Domli, Breda Dušlč-Gornlk, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Zdenka Undlč-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge) in Pavel Perc. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 85 tolarjev; naročnina za 1. trimesečje 990 tolarjet; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 1.980 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.400 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 2.800 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.600 tolarjev. Mali oglas do deset besed 900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 90 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB - Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 23-606, 24-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 23-610; mali oglasi in zahvale 24-006; telefax 24-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. Časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p. o. Tisk: Ljudska ^pravica, Ljubljana. J fanngnmmna Ljubljanska 27, NOVO MESTO (Javna skladišča) — prodaja vozil Fiat, VW, Renault, Opel, Ford — gotovinski odkupi rabljenih vozil — posredniška prodaja po vaši ceni — staro za novo, staro za staro Ponudba meseca: R 5 campus 1,4 kat. 15.500 DEM RENAULT CLIO 19.500 DEM RENAULT 19 23.000 DEM VW POLO od 18.700 DEM VW GOLF III. GL, od 25.600 DEM FIAT UNO 45IE, kat. od 14.200 DEM FIAT TIPO 1,4 S, kat. od 19.200 DEM Vozila so na zalogi, cene so do registracije! Tel. (068) 26-010. Z 750, letnik 1985, prodam. Jože Jankovič, Pavičiči 11, Črnomelj. 1204 GOLF, 12/89, rdeč, prodam. ® (0608)79-441, po 16. uri. 1205 GOLF D, letnik 8/90, rdeč, prodam. ® 22-612, po 16. uri. 1206 Z 750, letnik 1984, prodam. Alojz Bartelj, Gor. Karteljevo 23, Novo mesto. 1216 FIAT UNO - jugo 45, letnik 1990, črn, lepo ohranjen, prvi lastnik, prodam za 8.700 DEM. ® (0608)31 -612, po 19. uri. 1221 JUGO 45, letnik 7/90, dobro ohranjen, prodam, “m (068)59-432, popoldne. 1222 Z 750, 2/81, garažirano, dobro ohranjeno, prodam. * 76-067. 1231 GOLF D, 11 /89, garažiran, prodam. «(068)21-072. 1232 Z 101 GTL, letnik 1983, registrirano do 26.1.1994, ugodno prodam. Martin Jančar, Ratež 55, ® 85-925. 1234 GOLF, letnik 1986, in 126 P, letnik 1984, prodam. ® 73-148. 1238 DOBRO OHRANJEN AX 14 RD -diesel, 12/89, prodam. ® (0608)81-569. 1239 Z 101, letnik 1986, prodam. ® 22-390. 1240 Z 750, letnik 1984, prodam. ® 45-015. 1241 LADO RIVO 1300, letnik 1988, prodam. ® 26-229. 1243 JUGO KORAL 60, letnik 1990, rdeč, in tomos avtomatik 45, nov, prodam. Košak, Cegelnica 75, Novo mesto, ® 28-939. 1244 Z 101, letnik 1980, prodam. Cena 1.600 DEM. «65-545. 1249 GOLF D, S paket, letnik 1984 prodam za 6.300 DEM. Marinkovič, Kettejev drevored 49, ® (068)28-919. 1251 R 4, letnik 1985, prodam. Pelko, Podgrad 20 a. 1255 GOLF D, star 10 let, dobro ohranjen, rumen, prodam. Ogled možčn vsak dan od 16. ure dalje. Alenka Popovič, Dol. Vrh. 9, Dobrnič. 1258 GOLF D, letnik 11/89, prevoženih 52.000 km, bel, prodam. ® 59-056. 1259 JUGO KORAL 45, letnik 1989, prodam. ® 42-548. 1260 126 P, letnik 87/88, prodam. ® 43-618. 1261 VW HROŠČ, letnik 1976, registriran do 22.9.1993, s širokimi platišči in vso dodatno opremo prodam. ® 25-893. 1264 Z 128, letnik 1987, registriran do 1.6.1993, poceni prodam. ® 43-678. 1265 R 4, letnik 1988, prodam. ® 25-449. 1267 GOLF BENCINAR, letnik 1991, brezhiben, prvi lastnik, ugodno prodam. ® 85-378, od sobote dalje. 1269 LADO RIVO 1500, 5/89, prvi lastnik, prodam. Alojz Golob, Birčna vas 28, Novo mesto. 1271 JUGO 55 GV, letnik 1989, prodam. ® 25-259. 1272 DOSTAVNO VOZILO Trafic s povišano streho, opremljen tudi za kampiranje, letnik 1986, ugodno prodam. ® (0608)21-463 ali 21-367. 1274 GOLF DIESEL, letnik 1984, dobro ohranjen, registriran do 10.93, prodam. Robi Fink, Smolenja vas 28, Novo mesto. 1278 obvestila NESNICE, mlade jarkice, pasme hi-sex, rjave, stare 4 mesece, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije (kličite od 17. do 22. ure) vsak dan: Jože Zupančič, Olovec 12, Črnomelj, c (068)52-806, Gostilna Jože Cetin, Mostec 46, Dobova, :o (0608)67-578, Zdenka Janežič, Slcpšek 9, Mokronog, o (068)49-567, Martina Zelič, Loka 9 pri Zidanem Mostu, :« (0601 )84-124. 385 Cenjene stranke obveščam, da imamo na zalogi nova vozila OLTCIT. Cena do reg. 7.000 DEM (carina, promet, davek in preizkusne tablice že vračunane). Inf. Servisno prodajni center Janez Molek, Gradac 131 ® 57-207, Avtodeli Metlika ® 58-666, Avtodeli Novo mesto ® 27-729 TELSAT D.O.O., CPB 13, Brestanica. UGODNO! Na zalogi več sistemov stereo satelitskih anten. s“ (0608)70-465, od 9. do 16. ure. 916 MINITOUR d.o.o. Miran Štukelj Ulica Ivana Roba 30.Novo mesto tel.: (068) 23-917, 25-506 Organiziramo enodnevne nakupovalne izlete v Brno (češka). Odhod vsak teden. HORTING NOVO MESTO svetuje, oskrbuje in vzdržuje vrtove in zelenice, o 24-433. 1150 AGRO d.o.o. Prodajalna SEJALEC Cesta k. Staneta 3, Novo mesto nudimo vam: — veliko izbiro vrtnih semen — domačih in uvoženih iz Italije — biokoledar — setveni — semensko koruzo — pakirano tudi po 1 kg — krmno peso, korenje, trave, detelje — vsa zaščitna sredstva za varstvo rastlin — komplet vrtno orodje GARDENA — motorne žage STIHL, ALPINA — motorne škropilnice STIHL, SUPRA — vrtne kosilnice Pričakujemo vas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. ® (068) 24-132 BELE PIŠČANCE ZA DOPITA- NJE ter rjave nesnice različnih starosti prodajamo. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, »42-524. 1212 Električne omarice, zunanje ter notranje, kompletno opremljene ali prazne, ugodno prodam. Dostava do Novega mesta. Izvajamo tudi električne inštalacije. Tel. (061) 752-979. ROLETE, ŽALUZIJE in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah, o (068)44-662. 1214 Avtomehanika ali avtokleparja zaposlim v trgovini AVTODELOV v Novem mestu. Servisno prodajni center Janez Molek, Gradac 131, p. Gradac. PMC TRGOVINE Nedanovski Robert PMC TRGOVINA V. Brusnice 13 (1. nadst. center stara šola) UGODNO TA HIP: barve, laki (tesarol 597 SIT) semena, sadike (pesa brigadir 0,25 kg 225 SIT) olja, maziva, potrošni material (olje za traktor 1012310 SIT) cvetličarski oddelek: rože vseh vrst, korita 30 cm 214 SIT škropiva, gnojila (modra galica 194 SIT) domača zdravila domačih in tujih proizvajalcev satelitska oprema PACE avto alarmi od 90 DEM naprej IN ŠE MNOGO DRUGEGA Manjše artikle pošljemo po pošti (po povzetjuj; naročila sprejemamo na tel,: 41-199. Delovni čas trgovine: 7.-18. ure. SE PRIPOROČAMO' PMC TRGOVINE Nedanovski Robert PMC TRGOVINA Škocjan 47 (nasproti mesarstva Bobič) UGODNO TA HIP: barve, laki (jupol 30 kg 2277 SIT) semena, sadike (trsne sadike 110 SIT) olja, maziva, potrošni material (olje za traktor 1012310 SIT) cvetličarski oddelek (korita za rože 50 cm 317 SIT) škropiva, gnojila (modra galica 194 SIT) satelitska antena PACE avto alarmi od 90 DEM naprej IN ŠE MNOGO DRUGEGA Manjše artikle pošljemo po pošti (po povzetju); naročila sprejejamo na tel.: 41-199. Delovni čas trgovine je: 7.-17. ure. SE PRIPOROČAMO! ZAVAROVANCI WIENER STAD-TISCHE, ki ste prekinili plačevanje, izkoristite priložnost dviga denarja nazaj. Privatniki, obrtniki, organiziramo posojila v Avstriji brez pologa in garanta! ® (041)565-194. 1273 IZPOSOJAMO POROČNE, OBHAJILNE IN MATURANTSKE OBLEKE Z RAZNIMI DODATKI TRGOVINA »OUICK« VAVTA VAS 20 STRAŽA PRI NOVEM MESTU TELEFON: 068/85-425 Delovni čas: Od 9. ure do 12. ure in od 16. ure do 19. ure, sobota: od 9. ure do 13. ure. SE PRIPOROČAMO! SAT ANTENE, visoka kakovost, zanesljiv sprejem. Garancija, servis. Nimate toliko denarja, da bi kupovali poceni. Antene Marko Gerden, d.o.o., ® 44-129, zjutraj in zvečer. 1279 POZOR! Za vse, ki bi želeli delati, enkratna priložnost. Zaslužek v devizah. Inf. LIBRA d.o.o., p.p. 39, 62310 Slovenska Bistrica YURENA. šola tujih jezikov * 23-434 Iščemo prijazno gospo, lahko tudi invalidko, za varstvo 12-mesečnega otroka. V poštev pridejo osebe iz Trebnjega in bližnje okolice. Tel. (068) 45-777. Prostore za pisarniško ali podobno dejavnost v centru Novega mesta poceni oddam. TeL (068) 22-054 Gasilsko društvo Prekopa odda v dolgoročni najem spodnje prostore doma enemu ali dvema najboljšima ponudnikoma za uporabo mirne poslovne dejavnosti, ki ne bo motila in onesnaževala okolja. Inf. po tel. (0608) 60-248. Servisiramo hladilnike, hladilne skrinje, menjamo izolacijo na skrinjah, ki puščajo vodo ali ledenijo. Dajemo garancijo in ne zaračunavamo kilometrine. Tel. (061) 551-630 STROJNI OMETI BAU-MIT: izdelavo in dobavo materialov lahko naročite pri STYRIAN d.o.o. LENART. OBIŠČITE NAS NA GRADBENEM SEJMU V GORNJI RADGONI. Tel. (062) 724-123, fax: (062) 724-707 od 8,—15. ure. PMC TRGOVINE Nedanovski Robert Trg gorjanskega b. 2 68310 Šentjernej tel. (068) 41-199 - trgovina na debelo - prodaja manjših artiklov po povzetju - domača lekarna (vse vrste domačih zdravil) - zaščitna sredstva (škropljenje, zatiranje škodljivcev-voluharjev, krtov, bramorjev..) SE PRIPOROČAMO! VALILNICA HUMEK Sprejemamo naročila za enodnevne piščance, bele, težke, rjave in grahaste nesnice. Inf. po tel. (068) 24-496 ali na naslov: Valilnica HUMEK, Irča vas 18, Novo mesto. BELE, težke kokoši in rjave nesnice prodajamo na farmi na Gor. Lazah. Humek, ® 24-496. ZELO UGODNO! Kompresorji od 25 do 500 litrov z atestom po konkurenčnih cenah. KOP LONGAR, tel. (068) 84-647. ŠOLA ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL Vabi k pospešenemu tečaju CPP v Šentjerneju in Škocjanu. Začetek tečaja bo v ponedeljek, 29. marca, ob 17. uri nad kmetijsko zadrugo v Škocjanu. Krajane Škocjana in okolice vabimo v ponedeljek, 29. marca, ob 16. uri na sedež avtošole v Škocjan 59. Prijave sprejemamo tudi po tel. (068) 76-222 ali pred začetkom tečaja. Vsi, ki ste dopolnili 15 let, lahko opravite teoretični in praktični izpit za traktor. Poučevanje in izpit v Šentjerneju. Nudimo tudi poučevanje na motornem kolesu YAMAHA. Vabljeni! Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetju zemlja se zagrne, zame pa pomladi ni! Z AH V ALA Komaj v 24. letu starosti nas je zapustil naš dragi sin, brat, vnuk in nečak VLADIMIR PRESKAR z Gumberka pri Otočcu Ob boleči izgubi ljubega sina se iskreno zahvaljujemo osebju intenzivnega oddelka bolnišnice Novo mesto za nudeno pomoč, delovnim organizacijam KO Crtalič, Petrolu, Ljubljanski banki, Revozu in njihovim sodelavcem, enako sorodnikom, prijateljem in vaščanom ter vsem ostalim znancem za darovane vence, cvetje in izrečeno sožalje. Zahvala tudi pevskemu zboru, gospodu župniku za opravljen obred in vsem, ki ste sočustvovali z nami in pokojnega v tako velikem številu pospremili do preranega groba. Žalujoči: neutolažljiva mami, ati, brat Tomaž, vsi sorodniki in prijatelji LERAN d.o.o Novo mesto, Lebanova 24 POSREDUJEMO pri nakupu in prodaji nepremičnin, ocenjujemo, svetujemo PRODAMO: — v Novem mestu hišo z dobro utečeno pekarijo in prodajalno kruha — hiše v Novem mestu, Smolenji vasi, Otočcu in Črnomlju — stanovanja v Novem mestu in Straži — vikend z vinogradom (320 trt) na Vinjem vrhu — parcele za gradnjo vikenda v Šmarjeških Toplicah — kmetijska zemljišča v Rihpovcu pri Trebnjem in na Raki — zidanico z vinogradom (17 a) nad Semičem — parcelo za gradnjo hiše z dovoljenjem v Semiču — garažo v Ljubljani, lahko kot skladišče — zamenjamo stanovanja s hišo ali manjša stanovanja z večjimi z doplačili ® (068) 22-282 od 8. do 19. ure (061) 714-450 od 16. do 19. ure TRGOVINA IN DOMAČA LEKARNA C. kom. Staneta 5, Novo mesto tel. (068) 28-150 AKCIJSKA PRODAJA Velika izbira tenis copat Tenis copati: otroški 882,00-1.398,00 ženski 1.590,00-2.298,00 moški 1.598,00-3.490,00 Ali star Ali star (nizki) 1.200,00 Lumberjack visoke 1.898,00 Madigan 1.090,00 — 1.598,00 Ortopedski natikači Flyflot ženski 1.790,00-2.790,00 moški 1.990,00 Pregibne cokle Kopitarne Sevnica 2.549,00 Anatomski natikači 2.687,00 Medvedke 2.498,00 Semiš visoki škornji 4.790,00 Ž. hlačne nogavice 96,00 T. shirt majice otroške od 239,00 — 268,00 Spodnji deli trenirk 940,00 Domača zeliščna zdravila Kozmetika Zdenke Kahne Možen nakup na 3 čeke! RAČUNALNIŠKI INŽENIRING — tinančno-intormativni sistem — materialno poslovanje — veliko drugih računovodskih programov ter prodaja, inštalacije in servisiranje računalniške opreme in prodaja programskih paketov svetovnih proizvajalcev (Podrobne informacije na telefon: (063) 27-217 fax: (063) 28-511 (Zlatko Grdber) Na lepi lokaciji v okolici Šentjerneja prodam 0,5 ha sadovnjaka. Uredim tudi lokacijsko dokumentacijo. Tel. (068) 42-042 Satelitske antene PACE z montažo. Ugodne cene, Tehnik d.o.o., Ljubljana. Naročila po tel. (061) 554-794, 194-203. posest MONTAŽNI VIKEND, 3 x 4 m, na parceli 9 a, dostop z vsakim vozilom, v brežiški občini, prodam za 5.000 DEM ali menjam za avto. ® (0608)34-927. V BREŽICAH, v bližini železniške postaje, prodam novo enostanovanjsko hišo z velikim vrtom. ® 073 61/89432, Nemčija, po 16. uri. 1166 V SEVNICI, v Florjanski, prodam hi- šo v končni fazi izgradnje. ® (0608)22-150, interna 494, dopoldan. 1170 HIŠO v tretji gradbeni fazi v Novem mestu prodam. ® 27-679. 1176 DRUŽINSKO HIŠO z vrtom v Metliki, površine 800 m2, prodam. Cena 50.000 DEM. ® (061 )572-676. 1183 ZAZIDLJIVO PARCELO v Kostanjevici na Krki prodam. ® (061)315-031. 1200 ZAZIDLJIVO GRADBENO PARCELO v okolici Novega mesta, ob gozdu ter ravni legi, v izmeri med 1.500 in 2.000 m2 kupim. ® (068)26-004. 1202 V NOVEM MESTU, Regrča vas, prodam zazidljive parcele z lokacijsko dokumentacijo. ® (061)571-793, po 18. uri. 1218 V BLIŽINI SEVNICE prodam vi- kend hišo z vinogradom. ® (0608)82-281. 1224 STARO HIŠO z gospodarskimi poslopji na 3100 m2 v bližini Šmarjeških Toplic prodam. Informacije na ® (068) 26-537. 1229 VIKEND - ZIDANICO z vinogradom, 15 a, v Straški gori prodam. ® 23-562. 1237 V ŠENTJERNEJU prodam manjše zemljišče v izmeri 3.51 a, primerno za vrtiček. ® 20-568. 1253 V KRŠKEM prodam gradbeno parcelo z LD. ® (0608)77-019. 1263 9 A VINOGRADA s hramom v Stražniku pri Pleterjah prodam. Plačilo možno v dveh obrokih. ® 41-071. 1270 prodam KRAVO ZA ZAKOL, prodam. ® 86-283 GRADBENO BARAKO, silikatno opeko in deske za »šolanje« ugodno prodam. »27-751. 1151 NOV VIDEOREKORDER Sharp prodam. ® 23-256. 1162 SREBRNE PUDLJE, mladičke, prodam. Drago Durič, Šmarješke Toplice 148, » 73-654. 1171 KROMPIR ZA SEME dezire in kondor prodam. ® (064)632-861. 1175 KRAVO, visoko brejo, prodam. ® 22-628, dopoldne. Stane Staniša, Konec 12, Novo mesto. 1177 KROMPIR ZA SEME dezire, pet-lant, sante in kenebek prodam, o (061)785-167. 1189 KROMPIR ZA SEME dezire, sante in saski prodam. ® (064)310-096. 1192 SMREKOVO KOLJE za fižol prodam. »78-105. 1194 KROMPIR, beli, kenebek, primeren za seme, prodam. ® 45-125. 1198 KOKER ŠPANJELA, starega 8 mesecev, prodam. Jelše pri Otočcu 11, Otočec. 1199 STROJ ZA VEZENJE, 7- glavi MARKO, industrijski šivalni stroj z dvojnim transportom in dvoredne orgle s pedali, zelo primerne za v cerkev ali učilnice, prodam. ® (069)56-010. 1217 MALO RABLJENE GUME, po 2 komada 155/13, 165/70/13 in 700/16, prodam.® 23-941, zvečer. 1220 KROMPIR ZA SEME sante, jerla in kenebek prodam. ® (061)785-077. 1223 KRAVO s teletom prodam. ® (068)49-477, zjutraj. 1225 ČISTOKRVNE NEMŠKE OVČARJE brez rodovnika, stare 7 tednov, prodam. « 24-792. ’ 1227 PEČ ZA CENTRALNO z bojlerjem, 35.000 kalorij, izdelano iz 9-milimeterske pločevine, prodam. ® 53-229, zvečer. 1233 ROVOKOPAČ MS 50 D, zelo dobro ohranjen, prodam. ® (068)21-213. 1235 SENO in otavo prodam. ® (061)851 -493. 1236 BREJO TELICO prodam. ® 86-191. 1247 ŠPORTNO KOLO prodam. ® 20-545. 1248 3000 KG SENA in 2 m3 suhih smrekovih desk prodam. ® 65-624. 1252 JEDILNI KROMPIR ter krompir za seme, vrste dezire, sante, ugodno prodam. »(064)401-214. 1254 KUPPERSBUSCH in električni štedilnik prodam. ® 20-243. 1256 STROJ za krivljenje (abkant preša), Jelšingrad po licenci LDV, tip Hapa 50/2500, letnik 1986, ugodno prodam. ® (0608) 21-463 ali 21-367. 1275 razno STEKLOPIHAŠKE USLUGE vseh vrst laboratorijskega in kemijskega stekla nudimo. ® (068)44-763, 44-679. 974 SADIKE jablan, vrtnic in drugega so še na zalogi. Drevesnica Prešeren, Lobe-tova 42, Novo mesto. 1188 PRODAJA HITRIH ELEKTRIČNIH KUHALNIKOV za kavo. Cena 1.500 SIT. Naročila sprejemamo po ® (062)36-208. 1190 PRIZNAN narodnozabavni ansambel iz Novega mesta išče pevca - drugi tenor. » 27-943. 1242 INŠTRUIRAM matematiko in kemijo. ® 27-652. 1250 službo dobi NATAKARICO ali mlado dekle za delo v strežbi takoj zaposlimo. ® (064) 47-830. 1048 KUHARJA - KUHARICO in natakarico zaposlim. Stanovanje v hiši. Gostilna Lunca, Zagradec pri Grosupljem. »(061)772-367. 1160 BISTRO BACARDI iz Šentjerneja išče dekle za delo v strežbi. ® 42-110. 1161 RENOMIRANO SLOVENSKO podjetje išče sodelavce na območju Dolenjske in Posavja za dela in naloge do-stavljalca in popisovalca. Plačilo: plača in premija! Ponudbe pošljite pod Šifra: »APRIL« 1173 • PODJETJE išče zastopnika za prodajo čistilnega programa po podjetjih in trgovinah na območju Dolenjske. ® (064) 218-955 ali (064)216-348. 1179 TUJE PODJETJE zaposli na območju Dolenjske in Posavja večje število ljudi z vozniški izpitom B kategorije. Pošljite kratek življenjepis pod Šifra: »REDNA ZAPOSLITEV« 1180 SIMPATIČNA, mlada, poštena dekleta za delo v gostinstvu iščem. ® 26-042. 1208 V OKREPČEVALNICI zaposlimo dekle. ® 85-150 interna 23. 1210 DELAVCA v mizarski delavnici zaposlim. Mizarstvo Miklič, Šranga 43, Mirna Peč. 1219 PRIJETNO, prijazno in sposobno dekle dobi delo. ® (068)48-303. 1228 ZA PRODAJO ISKANIH ARTI- KLOV iščemo potnike z lastnim prevozom. »65-711. 1257 SPOŠTOVANI! Želite kreativno delo, delo, katerega opravljate samostojno in s tem vplivate na svoj zaslužek? Nudimo vam takšno delo, zato se oglasite na » (062)305-539, vsak delavnik od 7. do 15. ure! 1266 POTNIKE za prodajo tekstila na terenu potrebujemo. Provizija 30 %. ® 45-214. 1268 UGLEDNO PODJETJE honorarno zaposli prodajalce, komercialiste na področju Posavja, za gospodinjsko tehnične pripomočke. Število je omejeno. * (068)22-019. 1276 30 % PROVIZIJE, tedensko plačilo za prodajo tekstila na terenu! ® (068)23-534. 1277 DOLENJSKI LIST ---L------- službo išče HONORARNO ALI REDNO zaposlitev iščem. Imam vozniški izpit B kategorije. » 47-536. 1156 stanovanja V PIRANU, 20 m od morja, prodam adaptirano stanovanje, 63 m2, v centru, za 1.500 DEM/m2. ® (066)73-545, dopoldne, (066)75-973, popoldne. 1159 MLADA DRUŽINA najame stanovanje ali hišo v Črnomlju za daljši čas. Šifra: »NOVO UPANJE« 1164 SOBO ali garsonjero v Novem mestu nujno potrebujem. Šifra: »DOBER PLAČNIK« 1165 LASTNO GARSONJERO za odkup stanovanjske pravice za dvosobno stanovanje odstopim. ® 25-442. 1184 V LJUBLJANI prodam takoj vseljivo trisobno stanovanje, 75 m2! Mestni plinovod, toplovod, SAT, telefon. Možno plačilo na obroke. ®',‘t-609 1187 DVOSOBNO STANOVANJE, 56,30 m2, v Novem mestu prodam. ® (068)25-068. 1196 V NOVEM MESTU najamemo sta- novanje, lahko opremljeno. Možno predplačilo. ® 28-150. 1213 GARSONJERO v Ljubljani - Šiška, 28 m2 z balkonom, prodam. ® (068)44-670. 1230 STANOVANJE, 66 m2, prodam za 950 DEM/m2. ® 24-008, zvečer. 1262 ženitne ponudbe FANT, star 29 let, išče za skupno življenje dekle ali mamico iz Novega mesta ali okolice, staro od 18 do 35 let. Šifra: »PRIDEM K TEBI« 1211 ZAHVALA V 55. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, brat in stric MARTIN KOSALE iz Potočne vasi 23 a Iskreno se zahvaljujemo vsem znancem, sorodnikom in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče, darovali za maše in nam kakorkoli pomagali. Hvala kolektivoma Elektro Novo mesto in Dolenjka ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. • Vsi njegovi ZAHVALA V 89. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, stari oče in stric FRANC SEGA iz Stopič 8 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom in prijateljem za podarjene vence, sveče, izraze sožalja in vso pomoč. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi ZAHVALA V 91. letuje končala svojo težko življenjsko pot naša draga mama, stara in prastara mama MARIJA IVEC Maline 4 pri Semiču Zahvaljujemo se vsem obiskovalcem med boleznijo, sorodnikom, prijateljem in znancem, vaščanom Malin in okoliških vasi, vaščanom Vojne vasi, delavcem SDK Črnomelj in Komunalnega podjetja Grosuplje ter vsem ostalim, ki so nam izrekli sožalje, z nami sočustvovali in pokojno mamo tako številno pospremili v njen poslednji dom in jo zasuli s cvetjem. Prisrčna hvala tudi g. kaplanu za lepo opravljen obred in pevkam za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sinova Jože in Ivan, hčerke Mimica, Anica in Rezka z družinami Maline, Avstralija, Ljubljana, Črnomelj, Grosuplje, 22.3.1993 ZAHVALA Delo, skrb, trpljenje — tvoje je bilo življenje. Tiho in mirno, kakor je tudi živela, je nekaj dni po praznovanju 89. rojstnega dneva zaspala v Gospodu naša draga mama PEPCA MACEDONI iz Šmaijete 27 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste pokojno mamo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče, za sv. maše in nam izrekli sožalje ali na kak drug način počastili njen spomin. Posebna zahvala g. župniku za obiske na domu, globoke poslovilne besede in opravljen obred, cerkvenim pevcem za lepo petje, Jožetu Zoranu za zvonjenje in patronažni sestri Sonji za lajšanje bolečin. Žalujoči: Lojze in Janez z družinama ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ati, utihnil tvoj je mili glos, obstalo zlato je srce. Le sledi ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok. Rad si delal, rad živel, družino svojo rad imel. Zdaj, ko te več med nami ni. vemo, koliko nam pomenil si. V 49. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, bratranec, svak JOŽEF JARC iz Šegove 6 Ob boleči izgubi dragega moža in očeta se iskreno zahvaljujemo gospodu župniku za poslovilni obred, vsem sorodnikom, sostanovalcem Sc-gove 6, sodelavcem TPV, UC 530 in B/2 Stara Vrhnika 1, 5.D OS Šmihel, vsem znancem, prijateljem, ki ste nam kakorkoli pomagali, sočustvovali z nami, izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, lepe besede in pokojnega v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Justina, sinova Jože in Slavko, hčerka Albina in ostalo sorodstvo ZAHVALA Oh, kako sem le ljubila, da nisi vedela kako! Tudi jaz trpela sem s teboj in to tako zelo. Žal izgubila si življenjski boj, saj huda bolezen prekinila je tvoj obstoj. Namesto lučke v tvoji hišici na grobu lučka ti gori. Ob smrti ljube mame VIDE NOVAK s Sel pri Semiču se zahvaljujemo sosedom za vso pomoč in govore, znancem, sodelavcem, prijateljem za obilo podaije-nega cvetja, sveč, predvsem pa toplih besed. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njen zadnji dom v tako velikem številu. Hvala tudi delavcem Doma starejših občanov Črnomelj in gospodu župniku. Žalujoči: hči Sonja z družino, očetom Albinom, taščo Fančko in teto Micko ZAHVALA Ata, dragi, ti si šel. ni te več med nami, vendar v naših srcih boš ostal, da ne bomo sami V 62. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, ata, sin, brat, bratranec, stari ata, stric in boter TONE DULC iz Hruševca 14, Straža Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali in sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali sveče, cvetje in sv. maše ter pokojnega pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju, posebej dr. Balogu, sosedom Kraševec, Tomšič, Krštinc, Zupančič ter TES - u Novolesa. Hvala govornikoma g. Peterlinu in g. Mirtiču za lepe besede, godbi Novoles ter g. župniku za obiske na domu in lepo opravljen obred. Vsi njegovi • : .'-••:/ifii7TrrrrTOi 23 portret tega tedna Branko Krevs Direktorica kadrovsko-splošnega sektorja v novomeški Krki Marjeta Potrč je nedavno dejala, da sicer ne ve, ali imajo le srečo ali so tako pedantni pri izboru, da v zadnjih letih dobivajo v hišo visoko izobražene in zelo kakovostne mlade strokovnjake. To gotovo drži. Eden od dokazov je tudi to, da skorajda vsi novomeški študentje, ki si prislužijo študentsko Prešernovo nagrado - to pa je nagrada za najboljše - “pristanejo” v Krki. Tako je tudi z Brankom Krevsom, ki si je z diplomsko nalogo na ekonomski fakulteti najprej prislužil Krkino, potem pa še študentsko Prešernovo nagrado. “S Krko sem že dolgo povezan. Začelo se je v srednji šoli, ko sem med poletjem delal v Šmarjeških Toplicah, kjer sem doma, da sem zaslužil kakšen dinar. Med študijem sem bil potem Krkin štipendist, takoj po šoli pa sem dobil zaposlitev in sedaj sem končal pripravništvo. Seveda sem zadovoljen. Krka je ime, ki visoko kotira in fin je občutek, da si krkaš. Predvsem pa je za Krko znano, koliko da na izobraževanje in usposabljanje. Saj tudi drugam pridejo (manj!) mladi šolani, sposobni ljudje, vendar pa jim ne dajo dihati. To je škoda za vse,” pravi Branko in kot primer Krkinega zgleda takoj omeni šefinjo Kraševčevo, ki je polna dobrih idej in izkušnjami. Branko Krevs se je že zgodaj odločil za ekonomijo. Tako je po osnovni šoli šel na srednjo ekonomsko šolo, za katero pravi, da je bilo uspešno učno obdobje, v katerem je dobil dobre študijske osnove. Svoje je kajpak prispevalo zanimanje in veselje do tega področja. Po študiju - da je bil zelo dober študent, je verjetno odveč poudarjati - je bil kljub navezanosti na Krko in domači kraj v dvomih, ali ne bi ostal v Ljubljani. Ponudili so mu, da bi ostal za tri leta na fakulteti kot mladi raziskovalec. Prevladala je praksa in ni mu žal. “Delam na informatiki. Zagotavlja/no dnevne informacije, ki jih potrebuje menedžment za svoje odločitve. Kaj kažejo? Mislim, da je Krka prešla kritično obdobje izgube jugoslovanskega trga in drugih sprememb. Sicer pa v tem sektorju na področju informatike razvijamo nov projekt oz. sistem celovitega zajemanja poslovanja podjetja. Bilance stanja, ki so bite sedaj narejene le z letnimi obračuni, bodo na voljo tedensko. To bo v Sloveniji edinstven projekt, saj nikjer drugje še ne razmišljajo tako konkretno v tej smeri. To je napaka, razmere to zahtevajo,” spet udari na dan ekonomist v Branetu. Za diplomsko nalogo, ki je dobila tako visoke nagrade, je obdelal metode ocenjevanja investicijskih projektov s poudarkom na inflacijskih razmerah. Prepričan je namreč, da je v življenju vedno najpomembnejše, v kaj in kako vlagati. “Obdelal sem zahodne metode, ki bodo morale prevladati tudi v Sloveniji. Krka pa jasno tako že dela. Njeni ljudje gledajo na Zahod in tuja spoznanja prilagajajo domačim razmeram. Tako je tudi edino prav," pravi Branko Krevs. Da je še poln načrtov, nima zaslug le mladost. Pravi, da te okolje enostavno potegne za sabo. To v Krki pomeni stalno učenje in izpopolnjevanje. Branko se že pripravlja na podiplomski študij, le tega še ne ve, ali bo to magisterij ali bolj praktična in mednarodno usmerjena MBA šola. Ob vsem tem mlademu ekonomistu ne zmanjka časa za kolesarjenje, plavanje, tek, tenis in druge stvari, ki že po logiki stvari pritičejo mlademu človeku. Pravi, da je rekreacija nujna, da se ohranja normalna kondicija ob napornem delu. Malo gre tudi tu za posebno zanimanje: Branko je bil pred tremi leti namreč republiški podprvak V triatlonu, vendar je poškodba zavrla tekmovalnost. Le tekmovalnost te vrste. Z. LINDIČ-DRA GAŠ lkhinjk: KR4JINSKI _B4RK____ Park Lahinja Odmevna razstava o Krajinskem parku Lahinja v ljubljanskih Križankah LJUBLJANA Ob velikem zanimanju strokovne javnosti so 19. marca v Kulturno-informacijskem centru v Križankah v Ljubljani odprli razstavo Krajinski park Lahinja. To zanimivo in odmevno razstavo sta pripravila novomeški in republiški zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, omogočila pa ministrstvo za kulturo in črnomaljska občina. Avtorica razstave je Mira Ivanovič, konservatorka za naravno dediščino pri novomeškem Zavodu, ki je pred kratkim za projekt Krajinski park Lahinja dobila visoko strokovno nagrado — Steletovo priznanje. Krajinski park Lahinja je razglašen za naravno znamenitost, posamezni objekti v njem pa za kulturne spomenike. Na razstavi v Ljubljani predstavljajo vrednote tega krajinskega parka v osrčju Bele krajine, in kar je zelo pomembno, predstavljeno je zaključeno delo. Krajinski park Lahinja je zgleden primer, kako so območje pravočasno ovrednotili, predlagali njegovo zavarovanje, črnomaljska občina je to sprejela in tako so preprečili hidrolemioracijo v zgornjem toku Lahinje, s čimer bi uničili njene vrednote. Na podlagi rezultatov temeljite inventarizacije in ovrednotenja naravne in kulturne dediščine tega območja, je občina Črnomelj leta 1988 razglasila to območje za naravno znamenitost. Leto zatem pa je novomeški ZVNKD pri takratni Kulturni skupnosti Slovenije prijavil akcijo za obnovo, predstavitev in popularizacijo Krajinskega parka Lahinja. Akcija še teče, njene obilne dosedanje rezultate pa predstavljajo na razstavi v Ljubljani. Dogovarjajo se, da bi potem razstavo postavili tudi v Črnomlju. Na razstavi, ki bo odprta do 3. aprila, si je moč ogledati tudi video film o parku, ki ga je posnel etnolog in cineast Naško Križnar. Ob tej priložnosti so izdali še barvne razglednice z motivi iz parka, izšel pa je tudi lep in bogat vodnik po parku. A. B. “Halo, tukaj je bralec Dolenjca!” Zanemarjena trgovina - Prelepo o zdravnici? - Kaj sta ministra govorila o deželi brez - Voznik ni bil kriv - Senovo v temi - O tovomjačku in stojnici - Zakaj čakanje pri zobozdravniku - Za Stanka iz Pivke bi moralo biti vse enako Četrtkovo novinarsko dcžuranjc bo očitno treba prestaviti na kasnejšo večerno uro; daljši spomladanski dnevi namreč dokaj zredčijo klice, in to sc je zgodilo že pri zadnjem dežurstvu, nted katerim je prva telefonirala Stražanka, ki ji ni vseeno, kakšno trgovino ima v soseščini. Gre za Novolcsovo prodajalno pohištva, ki je po bralkinih besedah zanematjena, da bolj biti ne more. Trije zaposleni so si menda bolj ko ne v napoto, še največ dela imajo z branjem časopisa, in tako ne vidijo po keramičnih ploščicah cedečih sc ostankov kave, debelega sloja prahu na pohištvu, umazanega stranišča in še česa. Pravi čudež je, da v takem lokalu sploh kaj prodajo, meni bralka. “Do Straže ni daleč, oglejte si to malomarnost,” nam je svetovala. Smo že na poti. Iz Straže je prišel tudi drugi klic, za začetnicami K. P. pa želi ostati skrita bralka, ki sicer nima nič proti temu, da smo v zadnji številki “Dolenjca” pisali o dr. K. Kvasičcvi. “Če pa bi poznali mojo bolečo skušnjo s to zdravnico, potem Kva-sičeve ne bi prikazali v tako lepi luči,” je dejala gospa in skušala na Halo, tukaj DOLENJSKI UST! Novinarji Dolenjskega 'lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefon (068)23-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. dolgo opisati, kaj vse zameri zdravnici. Svetovali smo ji, naj primer podkrepi z dejstvi, in če ne gre za zelo osebno zadevo, st) ji na voljo pisemske strani časopisa. Metličanka Z. K. pozorno prisluhne, kadar je na TV kaj o deželi brez, in tako ni preslišala podatka, da sc je zunanji minister L. Peterle nedavno pogovarjal s hrvaškim kolegom tudi o Beli krajini. In o čem je visoki gospod besedoval, to zanima bralko, saj iz novinarske vesti ni bilo mogoče razbrati ničesar. Če ic šlo za mejo, potem sc ji ne zdi logično, zakaj izpostavljati Belo krajino, saj so drugod vzdolž meje nesporazumi še večji, zagotovo pa po bralkincm mnenju beseda ni tekla o dejanjih, ki razburjajo Belokranjce. Na primer o tem, da v Metliki in drugod zaposlujejo hrvaške državljane, čedalje več Slovencev pa je brez dela; tudi Z. K. je že štiri leta brezposelna. “Če bo šlo tako naprej, se do jeseni v Beli krajini lahko marsikaj zgodi, o tem pa se gospod Peterle ne bo imel potrebe pogovarjati s Hrvati, ampak z nami,” je dejala bralka. Nesrečo, o kateri smo pisali v Dolenjskem listu, je videla gospa iz Straže, in prisega, da voznik, ki je pred novomeško lekarno trčil otroka, ni nič kriv. Deček je z receptom stopil iz avta, v katerem je sedel njegov oče, in brezglavo pritekel na prehod za pešce, po katerem je tisti hip počasi peljal avto. Še najhujše pri nesreči sc gospe zdi to, da se je dečkov oče na moč nesramno znesel nad voznikom. Na Senovem so že dolgo brez javne razsvetljave. Za nič denarja ni nič muzike, sc reče. In zakaj je Senovo ponoči v temi, čeprav ljudje plačujejo za elektriko, ve veliko povedati gospa S. V., ki nas je klicala in prosila, naj končno že pridemo zadevi do konca. Pred takimi izzivi novinarji Dolenjskega lista ne bežijo! Šinihelčan S. C. ne sodi med voznike, ki sc ne pripenjajo z varnostnimi pasovi, zato nima nič proti temu, da nevestneže policisti kaznujejo. A če so možje postave tako dosledni pri pasovih, potem bi po bralčevem mnenju lahko ukrepali tudi tedaj, ko se mimo njih pogosto pelje tovornjaček s prizrensko registracijo. “Kolikor vem, t.i. blokade za jugoslovanska vozila še niso preklicali,” je dejal S. C. in opozoril tudi na “črno” stojnico s sadjem poleg kioska pri novomeški bolnišnici. “Možak, ki tamkaj prodaja sadje, je slednje nudil najprej iz vrečk na tleh, potem si je priskrbel stol, sledila je klop, zdaj premore že pravo stojnico, še malo, pa bo zrasel kiosk. S čigavim dovoljenjem?” se sprašuje bralec. Bralec iz Trebnjega je povedal, da je treba pri zobozdravniku dr. Kuz-manoviču v trebanjskem zdravstvenem domu zelo .dolgo čakati, da prideš na vrsto. Čakanja pa ni, če sc k temu zobozdravniku odpraviš tedaj, ko v isti ambulanti opravlja zasebno prakso, za katero je kajpak treba plačati tržno ceno. Ana Bilbija, direktorica zdravstvenega doma, je pojasnila, da je dr. Kuz-manovič njihov najboljši zobozdravnik, zato sc zanj odloča veliko pacientov in odtod daljše čakanje. “Ob torkih popoldne pa dr. Kuz-manovič opravlja zobozdravstvene storitve popolnoma ločeno od programa, ki ga financira zavarovalnica, a tudi ta ambulanta spada pod okrilje trebanjskega zdravstvenega doma.” Stanko iz Pivke. Kako sc piše in na katerem naslovu ga je mogoče najti, tega pa možak tokrat ni in ni hotel povedati, češ da ga poznamo, saj pogosto kliče dežurnega novinarja. Red mora biti, in ko je Stanko končno povedal, kdo da je, sc je na novinarja usul plaz očitkov zaradi naročnine. “Štiri položnice sem dobil lani, a na vsaki je bil večji znesek, čeprav je časopis zmeraj enak.” Tako je g. Stanko pomešal jabolka in hruške, o tem, da v Sloveniji najbrž še dolgo ne bo npr. zahodnjaške gospodarske trdnosti, ni hotel nič slišati. D. R. Težave kmetov so povsod enake Srečanje ribniških in prekmurskih kmetov — Na okrogli mizi spregovorili o težavah — Neposreden prenos oddaje Radijski valovi s kmetij , RIBNICA — V Ribnici seje v soboto začelo že 22. dvodnevno tradicionalno srečanje slovenskih kmetov, poimenovano Radijski valovi s kmetij, kijih v sodelovanju s kmetijskimi zadrugami že peto leto pripravlja Radio Slovenija. Tokrat so kmetje iz murskosoboške občine oz. Zveze kmetijskih zadrug Panonka, obiskali kmete z ribniškega območja, ki jim bodo, tako kolje to v navadi, prihodnje leto vrnili obisk. V skladu z ustaljeno prakso, sije okoli 40 kmetov iz Prekmurja najprej ogledalo nekaj kmetij in sicer Zidarjevo v Sušju in Lesarjevo v Ribnici, ob 18. uri pa so na javni okrogli mizi skupaj z gostitelji in drugimi vabljenimi, spregovorili o žgoči kmetijski problematiki in položaju kmetov. Na njihova vprašanja so odgovarjali predsednik Zadružne zveze Slovenije Leo Frelih, Predsednik kmečke zveze dr. Franc Zagožen in Lojze Senegačnik z republiškega ministrstva za kmetijstvo. Dr. Zagožen je dejal, da je sedanja politika vlade nerazumna in da sama postaja vzrok gospodarske krize. »Če se do aprila z vlado ne bomo uspeli dogovoriti, bomo prisiljeni, da z radikalnimi ukrepi vlado prisilimo na drugačno politiko,« je dejal in dodal, da se kmetje sicer čutijo odgovorne, da pa bo krivdo za nastale posledice radikalnih ukrepov morala nositi vlada. Prekmurski kmetje so povedali, da želijo imeti poleg živinoreje tudi poljedelsko proizvodnjo, da zahtevajo za- RAZSTAVA BELOKRANJSKIH PISANIC NOVO MESTO - Knjižnica frančiškanskega samostana v Novem mestu in Belokranjski muzej iz Metlike pripravljata danes, 25. marca, ob 18,45 otvoritev razstave belokranjskih pisanic. Razstava, na kateri bodo pisanice in vizitke tudi naprodaj, bo odprta do 15. aprila od 15. do 19. ure, razen na veliko noč. VEČER V RUMANJI VASI RUMANJA VAS - V soboto, 27. marca, bo ob 19. uri v mladinskem domu zabavno-kulturna prireditev, na kateri bo pel mešani pevski zbor iz Straže, za ples in veselje pa bodo poskrbeli vaški godci. Vabljeni! ščitne cene za mleko, prašiče, govedo, pšenico in sladkorno peso, opozorili pa DOBRODELNI ČETRTKOV VEČER NOVO MESTO — V športni dvorani bo danes ob 19. uri velik dobrodelni koncert z nazivom »Za urgentno reševalno vozilo«. Na prireditvi bodo nastopili številni znani pevci in ansambli domačih pesmi in napevov, gospelov in popevk. Izkupiček prireditve, ki jo je organizirala glasbena in produkcijska hiša Sraka, je namenjen novomeškemu zdravstvenemu domu za nakup urgentnega reševalnega vozila, ki ga že dlje časa nujno potrebujejo. so tudi, da so razmere tako kritične, da so nekateri, predvsem mladi kmetje, že socialno ogroženi. Domačini so izrazili, da so problemi za kmete več ali manj povsod enaki, dotaknili pa so se tudi katastrskega dohodka in nepravičnega sistema štipendiranja, iz katerega je bila, kot je dejal Zagožen, po navodilih ministrstva za delo v preteklem letu skoraj vso kmečka mladina izključena. Po okrogli mizi je bil kulturni večer, na katerem so se v pesmi in besedi predstavili tako domačini kot gostje, prijetno in delovno srečanje kmetov iz Prekmurja in Ribnice pa se je končalo v nedeljo z neposredno kmetijsko oddajo Radijski valovi s kmetij. M. LESKOVŠEK-SVETE KLIC V SILI NOVO MESTO - Ta četrtek vas bo med 18. in 20. uro pri telefonu 23-304 čakala psihologinja Marjana Šetina-KIadnik. STREL BO PO DOLGEM PREPLAVAL KOLPO— Vsoboto, 17.julija, natanko po letu dni, ko je znani plavalni maratonec Mokronožan Martin Strel r (drugi z desne) v boju z mrazom in sam s seboj preplaval Krko od izvira do / izliva, bo na pobudo nekdanjega člana slovenskega predsedstva dr. Dušana Pluta po dolgem preplaval tudi Kolpo. Tokrat ne bo segel po rekordu, saj ga ta čaka najbrž naslednje poletje v morju med Kubo in Florido, temveč bo na 55-kilometrov dolgem odseku od Starega trga do Podzemlja zamahoval za »čisto in prijateljsko Kolpo«. Ob tej priložnosti naj bi se Strelu pridružili številni prijatelji Kolpe na kanujih in drugih polovilih, na cilj pa bi priplaval skupaj z maratoncem Veljkom Rogošičem in nekaterimi znanimi slovenskimi plavalci Po uspehu bo na kopališču v Podzemlju velika prireditev (Foto: J. Pavlin) MAKETA GRADU KOSTEL ŽE STOJI KOSTEL - Pred kratkim so v Čolnarskem klancu pri odcepu ceste za Kostel postavili veliko maketo (4x1,5 m na 6 m visokih stebrih) gradu Kostel, ki opozarja na to zgodovinsko zanimivost. Maketo je izdelal kipar Marjan Lcš iz Cerova, ki je izdelal tudi druge oznake za kraje in zanimivosti v zgornji Kolpski dolini ter v KS Kočevska Reka. BOŠ VIDEL, KAJ DELA DOLENJC NOVO MESTO - Ansambel Lojzeta Slaka s sodelavci že pripravlja tradicionalno zabavnoglasbeno prireditev “Boš videl, kaj dela Dolenje”, ki bo letos 24. aprila ob 17. in 20. uri v Športni dvorani. Prireditev so v Novem mestu lani prvič pripravili in je zanjo veliko zanimanja pokazala tudi TV Slovenija. Pripravili so štiri polurne oddaje in štiri ponovitve na obeh televizijskih programih. Tudi za letošnji scenarij, ki zaobjema ohcet po Dolenjsko in Slakove svatovske skladbe, je televizija že rezervirala termine. Posneli bodo celotno pireditev, ki bo trajala 80 minut, in jo predvajali dvakrat v celoti: v nočnem videomehu, še isti dan, 27. aprila, popoldne pa jo bodo v celoti zavrteli še na drugem programu. Poleg ansambla Lojzeta Slaka bodo nastopili še humoristi Modrc kronike, plesalci folklorne skupine Kres, oktet Lipa iz Trebnjega in aktiv kmečkih žena, za gostinski del prireditve pa bodo poskrbeli pri Mercatorju KZ Krka v Novem mestu. 5isco!rhn kostni Ijram dornjr tfrl)poijr petek, 26. 3. JASMIN STAVROS s skupino HALO-AL0 PIZZA! ®(068)24-415 ZARADI VAS Kaj je m sliki? 3.000 SIT ZA PR A VILEN OD- GOVOR — Veliko dopisnic je priromalo v naše uredništvo, ko smo vam za uganko prejšnjega tedna postavili spominsko ploščo padlih borcev pred muzejem NOB v Novem mestu. Žal tega vsi niste uganili Nekateri ste bili prepričani, da je na fotografiji spominska plošča na Cviblju pri Žužemberku, in bili iz žrebanja seveda izločeni Nagrado bo tokrat poštar nesel v Novo mesto, na Brod 36 a, in sicer Faniki Primc, ki je pravilno odgovorila na zastavljeno vprašanje in imela pri žrebu največ sreče. Povabilo k nagradni igri velja še naprej, kupon z izpolnjenimi podatki prilepite na dopisnico in pošljite na naslov: Dolenjski list, p.p. 130, Novo mesto. Za žrebanje bodo prišli v poštev vsi, ki bodo odgovore poslali do ponedeljka, 29. marca. Kaj je na sliki?............................. Moj naslov:.................................. Kupone pošljite na dopisnici na naslov: Dolenjski list, p.p. 130, 68000 Novo mesto Lestvica narodnozabavne glasbe 0 Studia D in Dolenjskega lista „ ____________________________________ Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado BENU MARUŠIČU iz Boštanja. Nagrajencu čestitamo! Lestvica je Ur leden takšna: 1 (2) V gostilni - ANS. VINKA CVRLF.TA 2 (4) Iščem te - ZASAVCI 3 (1) Slovenija naj bo jutri lepša - ANS. LOJZETA SLAKA 4 (6) V parku - ANS. VESNA 5 (3) Slovenski vojak - ANS. MIRO KLINC 6 (9) Ob rojstnem dnevu - ANS. HENČEK 7 (S) Pri nas je glasba doma - HMELJARSKI INSTR. KVINTET 8 (7) Kjer doma je veselje - ANS. BORISA RAZPOTNIKA 9 (8) To si ti - FANTJE Z VSEH VETROV 10 (-) Tiha sreča - ANS. NAGELJ Predlog za prihodnji teden: Veter je napisal pravljico - ANS. TONIJA VERDERBERJA studio H Glasujem za: Z 2 P X Moj naslov Kupone pošljite na naslov; Studio D, p.p. 103, 68000 Novo meslo