Iz domače in tuje prakse GDK: 308 : 302 : 306 : 311 Izvajanje del v zimskih razmerah Franci FURLA~* UVOD Izvajanje del v posameznem delovišču je odvisno od številnih dejavnikov: debelinske sestave drevja, izbranega za posek, drevesne vrste, stanja na trgu, vremenskih razmer, stanja v delovišču itd. Naš temeljni cilj je, da posamezno delovišče izberemo za delovni proces v tistem trenutku, ko lahko dejansko pričaku­ jemo najboljši skupni učinek vseh dejavnikov. Ker so nekateri dejavniki nepredvidljivi , so odmiki od ciljnih učinkov pogosti in vsaj del delovnega procesa opra- vimo v zahtevnejših delovnih razmerah. Ti povečujejo skupne stroške proizvodnje, zato skušamo izvajanje del organizirati tako, da bi jih bilo čim manj. To je zelo pomembna zahteva, kijo moramo upoštevati pri izbiri delovišč, ki jih vključuj emo v proizvodnjo. Zato bi morali že vnaprej natančno predvideti vsa zimska de lovišča in v njih izvesti še posebej temeljito pripravo dela. Če v poteku operativnega izvajanja del posamezno delovišče zajamemo v proizvodnjo v zah- tevnejših delovnih razmerah, moramo neposredno pred pričetkom izvajanja del podrobno preveriti vse prvine sečnospravilnega načrta. Vsebino moramo uskladiti s trenutnimi možnostmi, posebej temeljito pa presodimo razmere z vidika varstva pri delu . 2 KDAJ IN KJE NASTAJAJO ZAHTEVNEJŠE DELOVNE RAZMERE Družbe in druge organizacije, ki se ukvarjajo s pridobivanjem lesa kot glavno dejavnostjo, morajo zelo pogosto delati v zahtevnejših delovnih razmerah. Zato so stalno prisotna naslednja vprašanja: kdaj in v kakšnih razmerah delati, kdaj prenehati in kdaj spet pričeti z delom? Pridobivanje lesa in izvajanje drugih del v gozdu že zdavnaj ni več sezonska panoga. Gre za poklicno izvajanje del preko celega leta. Zato je potrebno ne- prestano tehtati nadstroške, ki nastanejo zaradi dela v zahtevnejših ali skrajnih delovruh razmerah, in stroške, ki nastajajo, ko se zaradi skrajnih delovnih razmer ne dela (nadomestila za slabo vreme, dopuste, povečanje krajših bolniških staležev, nadstroški zaradi krajšega * F. F., dipl. inž. gozd, Gozdno gospodarstvo Postojna d. d., Vojkova 9, 6230 Postojna, SLO 9 2 deJavnika itd). Ob tem je b.·eba ugotoviti, daje razlika med dohodki za delo in nadomestili za zastoje verjetno premajhna. Res paje tudi, da so socialni in eksistenčni pogoji večine delavcev taki , da se le-ti dela v skrajnih razmerah izogibajo. Če vse to poteka ob ustrezni kon- troli, je z vidika varstva pri delu to dolgoročno spre- jemljivo. Z vidika zahtevnih in skrajnih delovnih razmer sku- šajmo presoditi, kdaj dela izvajajo zasebni gozdni po- sestniki. Le-ti se delu v neugodnih vremenskimi raz- merah praviloma izogibajo. V skrajnih razmerah pa del sploh ne izvajajo. Če pa jih, je to le za zelo kratek čas in z izrazi tim materialnim motivom. Velikost pov- prečne gozdne posesti pri nas je 2,3 ha, kar je med najmanjšimi v Evropi, preko 80 % gozdnih posest- nikov pa ima do 3 ha gozda na več prostorsko ločenih parcelah. Predviden letni posek za obdobje 1991-2000 za vse slovenske gozdove znaša 2,8 m3/ha. Iz tega nedvomno sledi, da je za izvedbo takega obsega del možno izbrati optimalne vremenske razmere. Na kratko si oglejmo nekaj primerov pridobivanja lesa v zahtevnejših delovnih razmerah. Prvi primer je delo v višinskih bukovih gozdovih visokega Krasa. Glede na obseg proizvodnje v delo- višču, pomikamo datum pred pričetek zimske sečnje bukovine (l. lO.), tako da bi dela v celoti opravili do konca septembra. Zaradi kvaijenja bukovine in drugih dejavnikov pa z zimsko sečnjo bukovine ne smemo pričeti pred 1. 08. Zaključitev del ob koncu septembra nato uravnavama z vključevanjem povečanega števila ljudi in strojev v proizvodni proces. Prekoračitev da- tuma čez začetek oktobra pomeni hitro večanje verjet- nosti vremensko zahtevnejših delovnih razmer in s tem večjih stroškov. Povečujejo se namreč zneski za na- domestila (prevozi na delo, malica), doseženi učinki pa hitro padajo, zato se stroški na enoto proizvodnje večajo. Z razporedom del se torej vsaj deloma izog- nemo zahtevnejšim delovnim razmeram. Zelo zahtevne delovne razmere z vidika varstva pri delu nastopijo pri sečnji in izdelavi ter spravilu lesa iz vetroloma, snegolorna in žledoloma. V tem primeru je zlasti pomemben varstveni vidik (iglavci - podlubnik:i, listavci - hitro kvarjenje lesa), zato je z deli potrebno pričeti takoj ob nastanku in jih izvesti v čim krajšem času . GozdV 57 (1999) 2 Tudi nosilnost podlage, na kateri izvajamo dela, je lahko dejavnik zahtevnih delovnih razmer. Za delo- višča na flišnih podlagah moramo izbirati ali dolga sušna obdobja ali zmrzla tla z nizkimi temperaturami, na barju ali poplavnih območjih pa le zmrzla tla. Zato je možno, da kakšno leto sploh ni ustreznih razmer za izvedbo del, ali pa je dela možno izvesti le ob dodat- nih, nesprejemljivo visokih stroških. Ti nastanejo, če moramo vlako zaradi slabe nosilnosti tlakovati, na primer v Prekmurju celo z okroglicami. Delo je v ta- kem primeru bolje opustiti in izbrati ugodnejše raz- mere. Zelo podobno je tudi z delom v velikih strminah, z izvajanjem končnih sečenj na močno pomlajenih po- vršinah in goščah in podobno. 3 OPREDELITEV SKRAJNIH DELOVNIH RAZ- MER Vse našteto v prejšnjem poglavju opredeljuje zah- tevnejše delovne razmere. Delovno gradivo Nonnativi gozdnih del uporablja tudi termin "bistveno slabše okoliščine". Če se tem okoliščinam pridružijo še raz- lični vremenski dejavniki, govorimo o skrajnih delov- nih razmerah. Nekateri vremenski dejavniki že samo s svojo pri- sotnostjo ustvarijo skrajne delovne razmere. To je npr. dež, ki onemogoči delo v sicer idealnih okoliščinah. Obstaja večno vprašanje, kdaj glede na jakost dežnih padavin delati in kdaj ne. Nato, koliko časa počakati, da z delom pričnemo, ko preneha deževati. Znano je, da krošnje zadržijo precejšen del padavin, zato v se- stoju še vedno "dežuje", ko sicer ne dežuje več. Čas, v katerem je po dežnih padavinah možno začeti z de- lom, je v brezvetrju daljši kot ob prisotnosti vetra. Nato je treba upoštevati še razmočenost podlage, vrsto zem- ljine (podlage), stnnino, itd. Še pomembnejša dejav- nika sta sneg in nizke temperature. Tadva že v majhnih količinah zahtevne delovne razmere spremenita v skrajne, ko delo ni več niti varno niti gospodarno. Večje količine snega lahko povzročijo skrajne delovne raz- mere tudi v rednih deloviščih, kar pomeni, da moramo z izvajanjem del prenehati. Dolžina prekinitve je odvis- na od količine in trajanja snežne odeje. Takoj nato se pojavi vprašanje, kdaj z delom spet pričeti. Praviloma so delovne razmere ob ponovnem pričetku del vedno ugodnejše, kot so bile, ko z delom prenehalo. V skrajnih delovnih razmerah dela izvajamo brez prekinitve, ko gre za javne prometnice, ki odpirajo zaprta naselja ali zaselke. V zahtevnih delovnih raz- merah pa najprej odpremo gozdne prometnice in se GozdV 57 (1999) 2 do11.1ače glede na varstvene vidike (lubadar) podlubniki itd.) odločamo o nadaljnjem zaporedju izvajanja del. Močan vpliv na razmere, v katerih bomo pričeli z delom, ima tudi dolžina prekinitve izvajanja del. Ob dolgih prekinitvah, ko se razmere počasi ali sploh ne izboljšujejo, se delo lahko prične v še vedno zelo zah- tevnih razmerah. Vendar so ti primeri redki in običajno omejeni na majhne površine in kratek čas, saj je smow trneje opraviti prerazporeditev na površine z manj zahtevnimi delovnimi razmerami. V kombinaciji s snegom se kot dejavnik skrajnih razmer pojavljajo tudi nizke temperature, o čemer nekaj več v naslednjem poglavju. 4 DEJAVNIKI, KI PO DELOVNIH FAZAH OPRE- DELJUJEJO SKRAJNE DELOVNE RAZMERE 4.1 Splošno Možnosti je veliko: različna debelina snega, raz- lična vrsta (pršič, težak južen sneg) in različno stanje snega (zmrznjen južen nizke temperature in prisotnost vetra. Pri južnem snegu debeline 30 cm in več dela v gozdu nima smisla izvajati. Možno pa je delati celo pri 50 cm pršiča, če ga ohranja dokaj stalna nizka temperatura do -7 ali -8 °C. Gospodarno je mogoče delati tudi pri višji debelini snežne odeje, do 1 mali več (Pokljuka, Jelovica), če je sneg useden in se ne udira. Obvezno pa to pomeni izbiro delovišč z debelim drevjem in kidanje okrog drevja, izbranega za posek. S snegom se pogosto prepletajo še nizke temperature in veter. Kaj lahko pomeni prepletanje nizke temperature s hitrosgo vetra, prikazuje preglednica 1 (KOVAČ 1998). Na kratko povzemamo še nekatere druge, za naše delo pomembne ugotovitve citiranega vira. Tako se priporoča ena plast oblačil za temperature nad 15 °C in dodatna plast oblačil za vsakih 5 °C pod to mejo. Seveda je število plasti le okvirno in se spreminja za plast ali dve. Velika telesna dejavnost lahko zaradi povečanega nastajanja toplote zahteva nekoliko manj plasti, celodnevno ždenje na enem mestu pa seveda nekoliko več. Zračni žepki v tkanini so odličen izolator, zato je volna zelo primerna za zimska oblačila. Več tanjših plasti je bolj primernih od ene debele, saj med seboj bolj uspešno zadržujejo zrak in s tem toploto. Primernejša so tudi ohlapnejša oblačila. Pomembno je še, da si pokrij emo glavo, saj gre skozi njo iz telesa celo do 30% vseh toplotnih izgub. Prav tako moramo biti v zelo neugodnih razmerah pozorni na pravilno izolacijo rok in nog. Pri temperaturah pod -20 °C pa 93 z d()mače i11 tuje prakse Pregledn ica 1: Na'Jidezna temperatura in nevarnost ozeblin (Vir: U.S. Army Antarctic Research Laboratory) Hitrost vetra Zunanja temperat•Jra (°C) (km/h) o -5 -10 -15 -20 -25 -30 -35 -40 o o -5 1 -10 -IS -20 -25 -30 -35 -40 5 -1 -6 -11 -16 -22 -27 -32 -37 -42 10 -3 -8 -14 -19 -25 -30 -36 -41 -47 15 1 -7 -13 -19 -25 -31 -37 -43 -49 -55 20 1 -9 -16 -23 -29 -35 -42 -48 -54 -6 1 25 -1\ -19 -25 -32 -39 -46 -52 -59 -66 30 1 - 13 -20 -28 -35 -41 -48 -55 -63 -70 35 -15 -22 -29 -37 -43 -51 -58 -6.15 -73 40 1 -16 -23 -31 -38 -46 -53 -el -68 -76 45 l - 17 -24 -32 -40 -41 -55 -62 -70 -77 50 -18 -25 -33 -41 -48 -56 -64 -72 -7Q Nevarnost ozeblin za pravilno oblečeno osebo Majbna nevarnost Znatna nevarnost 1 Zele velika nevarnost -20 11C < T -20 uc ::;;; T < -30 °C -30 '1C ~T se priporoča ogrevanje zraka, ki ga vdihavamo, recimo s pomočjo šala ali rute (KOVAČ 1 998). Izkušnje pri. operativni izvedbi del kažejo, da mora biti vsaka odločitev za izvajanje del pod -JO °C skrbno pre- tehtana. Zastoji zaradi okvar na dovod ih goriva pri diesel- skih motmjih so zelo pogosti ter časovno in lokacijsko nepredvidljivi. Odpravljanje okvar poteka v izredno ne- ugodnih delovnih okoliščinah, kar še dodamo povečuje že tako visoke stroške dela. Okoliščine s prepletanjem snega, nizkimi temperaturami in vetrom pa pomenijo tudi hitro stopnjevanje kvarruh vplivov na delavca pri izvajan jn del v gozdu. Zato je v prepletanju npr. temperature in vetra spodnja temperatuma meja pričetka ali prenehanja pri- mernih delovnih razmer ustrezno višja. Vsesplošnega navodila, kdaj začeti, koliko časa delati in kdaj prenehati z izvajanjem del v snegu, ni mogoče opredeliti. Prav zato obstaja gozdarski ope- rativni kader, ki tehta vse zunanje in notranje dejavnike ter smiselno odloča o izvajanju del. Pomemben zunanji dejavnik je stanje lesa na trgu, večkrat tudi samo stanje zalog lesa pri glavnih (le nekaj, dveh ali treh) odje- malcih. Večkrat je prav to ključni kriterij, ki odloča, da se izvajajo dela v skrajnih razmerah, tj. pri nizkih temperaturah (pod -1 O 0C), visokem snegu (nad 50 cm) in močnem vetru . V takih razmerah nastajajo zelo visoki nadstroški pri sečnji, spravilu in odvozu lesa ter nadstroški v centralnih mehaniziranih skladiščih. 4.2 Skrajne delovne razmere v normativih gozdnih del Povečanje osnovnih normativov v višini 40 % za delo v dežju je predvideno le pri nakladanju kamionov. 94 To je razumljivo. Delovna operacija traja kratek čas, poleg tega pa v takem vremenu izbiramo oddaljene kupce, ki zahtevajo debelejše sortimente. Popravki zaradi nizkih temperatur s tem sporazu- mom niso predvideni. Iz preglednice 3 je razvidno, da je temperatura s popravki zajeta le pri sečnji in izdelavi lesa. Pri tem ni niti v enem naštetem aktu oziroma viru opredeljeno, kako ukrepati pod temi temperaturami. Pri Gozdnem gospodarstvu Postojna je obstajal le ustni dogovor, da se sečnja in izdelava lesa pod prikazanimi temperatu- rami ne izvaja. To je tudi v skladu z ugotovitvami v poglavju 4.1 (KOVAČ 1998). Pri spravilu in prevozu lesa pa pri takih temperaturah tudi popravki normati- vov ne pomagajo. Mraz povzroči zmrzovanje plinske- ga olja, kar ima za posledico po gos ce in drage zastoje. Primerjava preglednic 2 in 3 kaže praktično nespre- menjene popravke pri spravilu lesa in rahel trend ve- čanja pri sečnji in izdelavi ter prevozu lesa. Vsi pri- kazani popravki pomenijo večanje osnovnih stroškov proizvodnje. 4.3 Nekateri nadstroški pri sečnji in izdelavi lesa Pri sečnji in izdelavi lesa nadstroške povzroča ob- vezno kidanje snega okoli dreves pred podiranjem, težji (daljši) prehodi od drevesa do drevesa in gibanje ob deblu pri kleščenju ter težje obračanje nmogokrat- nikov oziroma sort imen tov. Zmrznjen les pomeni tudi večjo obrabo verige in motorne žage. Prav tako se z zniževanjem temperature zelo hitro povečuje kvarni vpliv motorne žage in ostalih dejavnikov na sekača . GozdV 57 (1999) 2 Iz dorr1ače in tuje prakse Preglednica 2: Popravk i ali bonitikacije osnovnih normativov pri delu v snegu po Panožnem sporazumu 1985 D.el0vna faza ali opravilo Višina snega (cm) Popravki v% Sečnja in jzdelava lesa nad 50 do 20 Spravilo lesa (zbiranje in vlačenje) do 15 za 5 Konji , traktorji od 16 do 50 do 15 nad 50 za 20 do 30 do 8 Ž:ični žerjav i in večbobenski vitli od 31 do 50 do JO pri višjem snegu do 30 Prevozi lesa zasnežene ceste 15' (minut) za eno montažo in demontažo verig Preglednica 3: Popravki ali bonifikacije osnovnih normativov pri delo v snegu v delovnem gradivu Normativi gozdnih del 1994 Delovna faza ali opravilo Vrsta popravka Popravki v% Višina snega (cm) Sečnja od 20 do 50 do 10 in nad 50 do 20 izdelava lesa Temperatura °C od - 5 do -lO 5 od - Il do -1 5 8 Spravilo lesa Višina snega (cm) (zbiranje in vlačenje) do 15 5 Kouji (samec), traktmji ~ od 16 do 50 do 15 nad 50 do 20 Višina snega (cm) Žičnice do 30 do 8 od 31 do 50 do lO nad 50 do 20 zasnežcnc ceste Prevozi lesa za varnost vožnje 25 za montažo, demontažo verig 15 ' za 2 kolesi ali 1 os 4.4 Nekateri nadstroški pri spravilu lesa Pri spravi lu lesa se poveča čas trajanja vseh postop- kov, pri nižjih in zelo nizkih temperaturah in snegu nad 50 cm pa se znatno poveča število težjih okvar (strojelomi). Preobremenitve strojev so zato pogoste. Da bi zmanjšali preobremenitve, smo v skrajnih pri- merih, ko ni bilo možne nobene prerazporeditve del, skladišča okroglega lesa na žagah pa prazna, izvajali celo pluženje gozdnih vlak z buldožerji. Jasno je, da so v takem primeru še dodatno nastajali različni nad- stroški: celoten strošek pluženja z buldožerjem, nižji učinki na časovno enoto, povečani stroški popravil na enoto itd. 4.5 Nekateri nadstroški pri prevozu lesa Prevoze lesa ni možno izvajati brez pluženja in po- sipanja, kar vedno ne zadostuje in je potrebna montaža GozdV 57 (1999) 2 snežnih verig. Te je potrebno ob prihodu na asfalt demontirati . Bolj kot pluženje in posipanje ter stanje kamionske ceste vpliva na povečane stroške vzdr- ževanja prepletanje naslednjih dejavnikov: zmanjšanje nosilnosti kamionske ceste zaradi razmočenosti ali odjuge ter povečana frekvenca težkih vozil i..n osebnega prometa. Do tega prepletanja pride, ker hočemo zaradi znižanja dodatnih stroškov pri zimskem odpiranju de- lovišč čim bolj zmanjšati površino, na kateri bomo vzpostavili znosne razmere za izvajanje deL Poškodbe na kamionskih cestah lahko znatno povečajo stroške vzdrževanja gozdnih cest, zato je mnogokrat smiselno frekvenco zmanjšati, z odvozom začasno prenehati ali pa odpreti nova delovišča. To so torej le nekateri vzroki, ki povečujejo stroške v procesu pridobi vanja lesa. Zelo pomemben kazalec zahtevnejših oziroma skrajnih delovnih razmer je večja pogostnost in resnost delovnih nezgod, ki še dodatno povečajo stroške dela. 95 Iz do1nace in tuje pral