-T-----j-:--■....-----------------------------------------------=S
štev. 43.	V Ljubljani, dne 26. oktobra 1911.	Leto XXIV.
—._ - ------- .	-. ----——---------=3
Izhaja vsak četrtek. Cona mu jo t K n. lotu. (Za Nemčijo 4 K, u Ameriko In druge tujo drŽave e K). — Posamezne številke so prodajajo ——— po tO vinarjev.
S prilogami:
— Naš kmečki dom. DruStvenik. Naša gospodinja
Spisi In dopisi se puSiljajo i Uredništvu „l)emolJuba", Ljubljana. Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacije Id ln-soratl pa i UpravniStvu ..Domoljuba". _ LJubljana. Ropltarjova ulica. —
Uradnišivo in ljudstvo.
Draginja tare vse stanove. Vlada je pa zgrabila, kakor po navadi, samo en r-tan izmed drugih in hoče, naj bi državni zbor najprej uradnikom zvišal plače, in sicer za 33 milijonov kron naenkrat, ki bi seveda leto za letom ostali in se o prvi priliki še povišali. Za to bi so seveda morali zvišati davki. Vlada je predložila državni zbornici načrte teh-lc novih davkov: pristojbine pri stavah na dirke, pristojbine od zavarovalnih rent in zvišanje osebnega dohodninskega davka. Od tega upa dobiti potrebnih 33 milijonov, s katerimi naj bi se uradniStvu zvišale plače.
Nobena stranka v državni zbornici so ne upa povedati glede na uradništvo resnice. Vsi čutijo, da tako ne more iti več naprej, toda odvisnost pri volitvah jim zapira usta. Samo naša stranka je imela pogum, da jc po svojem načelniku dr. Šustcršiču potem, ko so se naši poslanci o tem natančno pogovorili, jasno povedala, da naj za take namene vlada drugod išče glasov, pri poslancih Krvatsko-slovenskcga kluba jih ne bo dobila.
Preden so se oddali vladni predlogi o zvišanju uradniških plač in o navedenih novih davkih odseku, ki mora najprej sklepati o njih in jih potem predložiti zbornici, da jih konečno potrdi, izpremeni ali zavrže, je dr. Šu-steršič v znamenitem govoru povedal, kaj mislijo o ti reči naši poslanci In njihovi volilci. Iz njegovega govora posnemamo to-lc:
1. Stroški za državne uradnike in uslužbence rastejo od leta do leta. Leta 1894 se jc izdalo zanje 222,923.000 kron; 10 let pozneje leta 190Č žc 392,726.000;
let kasneje leta 1910 pa 562,328.000. Za 1. 1911 je proračunanih 586,611.000,
torej v enem letu za 24 milijonov 283 tisoč kron več. K temu pride še penzij za 120 milijonov kron na leto. Te ogromne svote kažejo, da tako ne more iti več dalje. Pri vsem tem pa vidimo, da so tisti, kateri morajo navadno največ delati, slabo plačani: sluge, ofi-cianti, delavci v državnih podjetjih, pogodbeni uradniki in pomožni uslužbenci. Večji del izmed teh nima od nameravanega zboljšanja nič pričakovati.
2.	Uradništva je preveč. Pridni in vestni uradniki pravijo, da bi se ga brez škode odpravilo 40 od sto. Čim več jih je, tem bolj počasi se dela. En papir gre skozi celo vrsto rok, prodno sc reši. V nekem ministrskem uradu so hoteli namestu hišnice nastaviti posebno žensko, da bi snažila uradne prostore. To reč je obdelavalo 15 uradnikov. Od leta 1894 do sedaj se je število uradnikov zvišalo za 50 odstotkov. Najprej je treba izboljšati upravo. Marsikje nimajo uradniki kaj dela. Saj imajo tudi druga podjetja svoje uradnike. Ko bi pri bankah in tovarnah uradniki tako delali, kakor pri državi, bi prišle vse na kant. Uradnikom bi se njihove upravičene želje mogle izpolniti, ko bi sc njihovo število zmanjšalo, in ko bi sc ti, kar jih mora biti, res pametno izrabili.
3.	Uradniki s tem zboljšanjem, ki ga predlaga vlada, niso zadovoljni; z jezo odklanjajo teh 33 milijonov, češ, da je mnogo premalo. Ko je šlo za to, da do lela 1917 po 6 milijonov kron da država za zboljšanje živinoreje, je pa vse kričalo, da se milijoni mečejo poljedelcem. »Toda kmetu se stokrat slabše godi, kakor kateremu koli drugemu stanu.« Ko je naš načelnik izgovoril te besede, so jih kmečki zastopniki viharno odobravali in prepričani smo, da bodo tudi vsi naši volilci hvaležni dr. Šustcršiču in klubu, v katerega imenu je govoril, ter sc bodo s pri-
mernim zaničevanjem še mnogo odločnejše odvrnili od liberalnih sleparjev, ki za kmeta nimajo druge reči, nogo da na njegove stroške mečejo milijona tistim stanovom, od katerih upajo gla« sov pri volitvah.
4. Davki, ki jih predlaga vlada, so taki, da zanje lahko vsakdo glasuje, ker zadevajo samo bogatejše ^loje. Toda nespametno jc davke zviševati tako, kakor če kdo psu po koscih rep seka. Država in dežele potrebujejo novih dohodkov. Če sc zdaj sklenejo predlagani davki, potom je izboljšanje dr/el« nih financ pokopano. Zalo >o po»lnnc| Hrvatsko - slovenskega kluba odloma proti nameravanim novim tliivkuni, • Klub zahteva to-le:
a)	Omejitev regulacijo pluč I t jemkov državnih linstavljciicev .,(. žc in najnižje kategorije državnih nit« stavljencev: sluge, oficlante, uradnik« nižjih činovnih razredov. Nuj Imamo odsek, v katerem bomo govorili o plodnih temeljnih potezah. Ostalo Je utvar razprave.
b)	Sprejetje v državnih obratih uposlenih delavcev, malih pogodbenih uradnikov in pomožnih slug, v akcijo.
c)	Upravna reforma v smislu izdatnega reduciranja statusa in v zvezi s tem temeljita in končno veljavna regulacija službenih in plačilnih razmer.
č) Odložitev predlog o pokritjih do predloge temeljitega finančnega načrta o sanaciji državnih in deželnih financ.
Dr. štisleršičev govor je zadel tarčo v sredo. Vsi liberalni listi tulijo proti njemu, kakor bi bili obsedeni. Naše ljudstvo pa stoji zdaj tem trdnejše okrog njega in sovražno vpitje se sliši kakor bi se otroci igrali. Državni uslužbenci, železničarji, delavci po državnih podjetjih, mali uradniki pa čutijo, da je samo ta pot zanje prava, ki io je poli
kazal dr. šusteršič. Lastna korist jih priganja, da se oklenejo na Slovenskem naše stranke.
laaasiaajp a ca aaaaaan
DRAGINJA V DRŽAVNEM ZBORU.
Dne o. oktobra so pričeli in dne 17. Šele končali prvo branje raznih predlogov glede na draginjo. To jasno dokazuje, da ravno tisti izrabljajo sedanjo draginjo v svoje strankarske namene, ki najbolj kriče o draginji. Za te ljudske zapeljivce je draginja le voda na njihove mline. Višek liinavščine pa je, da se na eni strani dobrikajo državnim ulužbencem, katerih glasove rabijo ob volitvah, na drugi strani pa nočejo dovoliti vladi proračuna in pokritja za nove izdatke. Predno so se oddali predlogi draginjskemu odseku, sta govorila še poslanca Seidl in Resel, ki pa nista vedela povedati kaj novega. Draginj-ski odsek, ki so mu izročili te predloge, da poroča v štirinajstih dneh zbornici, je že začel zborovati. Razdelil sc je v pet pododsekov. Prvi bo obravnaval vprašanje o pomanjkanju stanovanj, drugi o kartelih, tretji o živilih, četrti ~> pospeševanju kmetijskih strok, zlasti živinoreje, peti o prekupcih. Vprašanje d uvozu mesa so obravnavali kar v odseku. Sociji so ponavljali svoje fraze o pomanjkanju mesa, da je avstrijska živinoreja zaostala, da nima Ogrska gle-le na uvoz mesa iz Argentinije in z Balkana nobene besede. Izmed kmečkih poslancev je govoril tudi Hladnik, ki jc povdarjal, da bi uvoz argentinskega mesa gotovo potisnil cene mesa v nižino, da bi sc živinoreja kmetu večne izplačala. Posebno letos bi bil to hud udarec, ko kmetje prodajajo živino, ker nimajo radi slabe letine dovolj krme. Omenjal je tudi to, da bi potem, če bi šla živnoreja nazaj, tudi mleko v rr^siu poskočilo v cenah. Govoril je tu-d Gautsch, ki je sedaj kakor poleti proti uvozu argentinskega mastnega mesa. Poljedelski minister pa je opozarjal tudi na nevarnost v zdravstvenem oziru.
DALMATINSKA ŽELEZNICA.
Tudi razpravo o tem nujnem predlogu smo že zadnjič omenili. Med drugimi je govoril tudi naš poslancc Jarc, ki sc je toplo zavzemal za to, da kmalu steče ta tako važna železnica. Opozarjal je vlado na silno zapuščenost Belokranjske v gospodarskem oziru in pokazal na revščino, ki tam vlada, v številkah, posebno glede izseljevanja. — Oglasil se je k besedi tudi voditelj železniškega ministrstva dr. Roll, ki je izjavil, da je vlada storila vse potrebno, da se zgradi proga Novo mesto-Me-tlika, brez ozira na to, kedaj Ogri izpolnijo svojo obljubo. Politični obhod te proge se je vršil, odkupljena so tudi zemljišča in oblastva so dobila potrebna navodila. Gotove so že tudi pripra-2i
ve, da bodo meseca novembra oddana dela. Grajenje se bo pričelo spomladi 1912. — Tudi tehnične priprave za pro go Knin-hrvaška meja v Dalmaciji so že davno končane. To je namreč podaljšek belokranjske železnice v Dalmaciji.
ZBORNIČNI RED.
Jasno je, da se more napraviti kaj uspešnega in res dobrega le, kjer vlada red. Avstrijska zbornica pa to premalo pozna in zato ji delo ne gre izpod rok. Par kričačev lahko ovira delo vseh pridnih poslancev. Sedaj gre za to, da se napravi v zbornici nov red, katerega se bo držati pri razpravah. O ti predlogi so govorili razni poslanci, ki so večinoma za izpremembo, tako da je bilo prvo branje hitro opravljeno. Opomniti je, da se novi poslovnik naslanja na delo Krekovo, ki je predlanskim ustavil s svojim predlogom obslrukcijo.
ITALIJANSKA UNIVERZA.
Kadar vstane v zbornici laški voditelj dr. Conci, pride gotovo vselej s pravno laško fakulteto. Res je, da Lahi po pravici zahtevajo svoje vseučilišče, toda ne smejo ga imeti v Trstu in ne brez slovenskega. Tudi sedaj je to na dnevnem redu. Če bo stvar rešena, jc drugo vprašanje. Dala pa je stvar povod k hudint spopadom med Lahi in Nemci. Nemški poslancc dr. Erler, ki je strašen sovražnik Italijanov, jim je odrekel vsako pravico do tega, ravno tako tudi nemški radikalec dr. Schiirf, ki je ponavljal staro pesem, koliko so Nemci vzvišeni nad vsemi drugimi narodi. Odgovarjal je dr. Gasser, tržaški poslanec. Slovenci so ob Ii priliki spravili znova na dan slovensko vseučili-ško vprašanje. Dr. Jankovič, naš poslanec s Štajerskega, je jedrnato utemeljil potrebo slovenskega vseučilišča. Lahi prodirajo povsod s silo proti Slovencem. Če dobe še univezo, imajo eno orožje več proti Slovenccm, ki se ne bodo mogli z enakim braniti. Dr. Sesar-dič, katoliški Hrvat, je zahteval veljavnost izpitov, skušenj na zagrebški univerzi za našo državno polovico, ker izgleda res čudno, da morajo Dalmatinci in tudi naši dijaki v daljna tuja mesta, ko je domače, enako mesto v bližini.
ITALIJANSKO - TURŠKA VOJSKA.
Italijani nimajo sreče. S strašanskim krikom so naznanjali svetu, da zavzamejo Tripolis, pa še danes ne morejo tistim par turškim bataljonom, ki so tam, do živega.
Tripolis, mesto samo, so srečno vzeli, pa šele z izgubami, Derno, drugo mesto, so drago plačali z dvema ladjama, pred Bengazijem pa so bili naravnost tepeni. Poroča se, da se Turki silno hrabro branijo, podpirajo jili pa tudi Arabci. Šestkrat so Lahom preprečili izkrcanje. Ladje niso mogle nič pomagali, ker niso mogle k obrežju. Splošno se povdarja, da so imeli Lahi precejšnje izgube, dasi to tajc. Sploh so vsa laška poročila o prodiranju, kakor sc je izkazalo, jako nezanesljiva. Vsa pisma in brzoiavkn vlada zapleni, če ni-
so nji po volji. Zato se pravi položaj šele pozneje pokaže. Zlasti je za Itali-jane nevarno, da so jim sovražni Arabci domačini, ki so vsi dobri bojevniki. Nabrali so že veliko število prostovoljk cev proti Italiji.
Znova se poroča, da so Italijani prišli v južnoalbansko morje s svojimi ladjami. Govori se tudi, da hočejo Turke ostrašiti tudi v Solunu in Smirni. Višji poveljnik laškega brodovja se je baje zato podal v Rim, da ga pri vladi natanko pouče. Zato zapletljaji na Balkanu še vedno niso izključeni, posebno ker Turki nimajo nobenega veselja, da bi Lahom Tripolis odstopili.
Veliko pozornost je vzbudilo tudi to, da je Italija poklicala pod orožjo veliko več vojaštva, kakor se je mislilo od začetka. To vojaštvo je večinoma v severni Italiji, blizju naše meje. Zavrat-nim Lahom ni nič zaupati. Zanašajo so lahko tudi na nerodnost naše zunanjo politike, ki si išče zaveznikov med sovražniki, svoje koristi na Balkanu pa pušča v nemar. Upanje je, da naš zunanji minister kmalu odide v zasluženi pokoj.
REVOLUCIJA NA KITAJSKEM.
V	velikanski kitajski državi, ki š^;,-je skoro pol milijarde ljudi in sega od Tihega oceana pa do tibečanskih planot, je zopet izbruhnila vstaja. Kakor navadno »o se uprle južne provincij \ ki so najbolj obljudene, imajo najbulj razvito kmetijstvo, obrt in trgovino in so evropskemu vplivu najbolj dostoj ne. Dozdaj divja vstaja v provincah oi> veliki reki Jankcckiang z velikima n.e-stoma Ilankou in Vučang, potem v provinci Hunan, Kiangsi in Kveičou in 5c v nekaterih drugih. Glavni vzrok upora je baje želja pregnati sedanjo vladarsko rodbino Mandžu ki ni kitajske,-a izvora, ampak je mongolskega rodu. Tudi zato Kitajci ne ljubijo te rodbine, ker jc pod prejšnjo rodbino država vedno rastla, pod sedanjo pa vedno bolj propada.
Sedanjo vstajo vodijo mladi ljudje, ki so sc izšolali po evropejsko. To kaže tudi to, da so proglasili v svojem oklicu na ljudstvo — republiko. Glavni vodja cele vstaje, ki je jako dobro pripravljena, je Sun-jat-sen, ki je veliko popoloval po Evropi in Ameriki, kjer je nabral denarja za vstajo.
Poroča se o bojih pri Ilankou, kamor je odposlala vlada mnogo vojaštva. Točnih poročil še ni, vendar so zdi, da so vstaši zmagali.
ForoKa v viaclorski rot:e!.
V	soboto, dne 21. t. m. ob pol 12. uri sla bila v gradu Švarcau na Nižje Avstrijskem poročena nadvojvoda Karel Franc Jožef, bodoči avstrijski prestolonaslednik, in princezinja Cita Parmska. Papežev majordom Bisleti jc prišel iz Rima, da ju poroči v imenu svetega očeta. Ob četrt na 12. uro so se pričeli
visoki svatjc pomikati v grajsko kapelico. V prvi vrsti je korakal ženin nadvojvoda Karol Franc Jožef, na njegovi i lesni cesar Franc Jožef, na levi pa ženino va mati nadvojvodinja Marija Jožefa. V drugi vrsti je korakala nevesta prin-leza Cita v spremstvu matere Marije Antonije in pa načelnika rodbine Bur-boncev, vojvode madridskega. Pred po-i oko je ženin odložil sabljo. Nevesta je tako glasno izgovorila besedico »Da«, da se je cesar nehote nasmehnil. Po poroki jc papežev majordom prebral pismo svetega očeta, ki prosi Boga, da mladi par blagoslovi, in ju poživlja, da
Prebivalstvo je priredilo visoki nevesti velikanske ovacije. Zlasti lepa jc bila ovacija, ki jo je priredila Šolska mladina. Slavlja se je udeležilo nad 1000 učencev in učenk, ki so zapeli v grajskem parku več pesmi. Zcnin in nevesta sta se ljubeznjivo razgovarjala z otroci. Sijajna je bila bakljada, ki sc je je udeležilo 40 županov okraja Neun-kirchen. Bakljado je zaključil umetni ogenj v grajskem parku. Pri rodbin-' skem obedu ob 1. uri je prvi napil po-ročencema cesar, rekoč: »Napijem na zdravje novemu zakonskemu paru, za katerega prosim nebo sreče in blago-
zaupata v božjo previdnost, ki nikoli ne zapusti trdno verujočih. Sveti oče opominja na postavo, da morajo otroci ljubiti in spoštovati stariše, in konča^s toplo prošnjo, naj Bog blagoslovi in še dolgo ohrani cesarja Franca Jožefa njegovim mnogolikim narodom v blagor obširne avstrijske države, ter podeljuje vsem svoj Apostolski blagoslov. Nato je prejela nevesta dar svetega očeta podobo Izveličarja v prekrasnem okviru. Splošno pozornost jc vzbujal parmski princ Ksaver, ki se bori v vrstah portugalskih monarhistov, a se mu je dovolil petdnevni dopust, da se udeleži poroke svoje sestre, bodoče avstrijske cesarice.
slova.« Nato je trčil z ženinom in nevesto. Nadvojvoda Karol Franc Jožef, ki je zdaj ritmojster 7. dragonskega polka, postane kmalu major v nekem praškem pehotnem polku. Nastanil se bo kmalu po poroki v Pragi. Ženin nadvojvoda Karol Franc Jožef je sedaj star 24 let, nevesta Cita pa 19 let. Poslednja je sicer španskega rodu in je bila rojena na Laškem, a je večinoma vsa svoja deviška leta preživela na Nižje Avstrijskem. Na dunajskem dvoru prevzame sedaj visoka gospa vlogo prve dvorne dame.
Krmar Milanovič.
Prosto po Russellovem romanu »Krmar Holdsvvorth«.
(Dalje.)
Milanovič je dvignil glavo.
Do trenutka, ko je gostilničarka začela pripovedovati o Vidi, mu je bilo njegovo ime še vedno neznano; sedaj je izvedel tudi to. Obličje mu je bilo prebledelo, vendar zavesti ni izgubil. Mirno in udano v voljo božjo je zrl predse. Če bi bila gospodinja govorila tudi še en cel dan, bi bila težko še kaj povedala, kar bi bilo bolj uničujoče vplivalo nanj. Res, pričakoval je novice o Vidini smrti in se tresel pri misli na to strašno možnost, toda da se je mogla zopet poročiti, nato seveda nikdar ni mislil. Niti najgrozovitejši trenutki obupnosti takrat v čolnu se niso dali primerjati z neizrekljivo bolestjo, ki mu je seclaj trgala srce in morila dušo; le železna, v trpljenju utrjena Milano-t vičeva narava je mogla v sebi najti moč, da je kljubovala tudi temu groznemu udarcu in na zunaj ostala mir-, na. Tiho, a vendar krepko in samozavestno je donel njegov glas, ko je od* govoril gostilničarki:
»Življenje gospe Štefičeve in njene stare matere me zanima; prosim, povejte mi dalje, kar veste še o njih.«
»Menda vendar ne prinašate kakih poročil o gospodu Milanoviču, ki je pred petimi leti odšel na morje in se tam ponesrečil?« vpraša krčmarica vsa v ognju in gleda napeto Milanoviču v obraz.
»Ne, ne,« odgovori ta komaj slišno, »a rad bi izvedel, kaj veste ,o njegovi vdovi.«
»Ah, to je žalostna, žalostna povest,« vzdihne dobrodušna žena. »Gospoda Milanoviča se še vedno prav do-> bro spominjam; lepšega junaka in moža ni bilo v devetih farah in mladi parček je živel kakor dve grlici. Zato pa nikoli nisem mogla umeti, kje je mlada žena dobila pogum, da je pustila moža zopet na ladjo; pa seveda, sama ljubezen človeka ne more živiti, treba je tudi kruha, in glejte, pogoltnili so ga morski valovi. Tako je naenkrat ostala nesrečna stvarica sama, zapuščena s svojim otročičem, brez beliča v roki in brez prijatelja na božjem svetu; bila je usmiljenja vredna. Vedno sem sicer trdila, naj bi se nikar ne bila poročila z zobozdravnikom, ker je tako iskreno ljubila svojega prvega soproga, a kljub temu sem vendar prepričana, da je storila ta korak le zaradi otroka. Ko jo je Štefič zasnubil, je živela v naj-silnejši bedi, in saj veste, da za otroka cla mati, če treba, tudi svoje življenje!«
»Ali je imela iz prvega zakona kakega otroka?«
»Da, živahno deklico, ljubko kakor lilija. Ni dolgo, kar sem bila v Zapolju in sem jo videla z materjo na cesti; popolnoma je podobna svojemu očetu. — Vprašali ste tudi po gospe Zemljanov!. Ta je umrla že pred štirimi leti. Njena smrt, skrb, kako naj preživi dete, in
31
negotovost, kaj je z njenim možem, vse to je tiralo Vido skoraj v obuj). Sla; a mati ni baje ničesar zapustila, in ko so konečno proglasili soproga mrtvim, ji tudi njegove plače niso več izplačevali. Dokler je živel stari gospod župnik, je ta plačeval zanjo najemnino in je tudi poleg tega v vseh ozirih pomagal, a po njegovi smrti je skrajna beda potrkala na duri. In glejte, prav v tem položaju jo je spoznal gospod Stefič in jo zajiro-sil za roko. Vendar je minulo precej časa, predno se je mogla odločiti, da ga vzame; žele ko je bil stari gospod župnik že davno pokopan in je spoznala, da se s krajcarji, ki jih je prislužila s šivanjem, ne more prehraniti, šele tedaj je vsa obupana pritrdila. Moj Bog, večkrat premišljujem, koliko je morala revica pretrpeti, ko je leto za letom čakala zaman, kedaj se vrne mož. — Sploh se pa čudim, kako more mlada deklica poročiti pomorščaka! Saj vendar ni nikdar prepričana, ali se vrne srečno ali ne.«
Tu se je gostilničarka najbrž domislila, da je morda zinila katero preveč, kajti naenkrat se je prijazno priklonila in zapustila sobo; kmalu se je pa zopet vrnila, da vpraša gosta, kedaj želi večerjo in čc zahteva tudi prenočišče.
»Pravzaprav sam ne vem, če prenočim tukaj; želel bi pa vendar okrog sedmih nekoliko večerje.«
»Kakor nalašč imam danes na razpolago krasno pitano račko---«
»Že dobro, že dobro, kar specite mi jo,« odvrne Milanovič, ki je že nestrpno čakal, da bi mogel biti zopet sam.
Zaprla je vrata, Milanovič je pa z rokami podprl glavo in se zagledal predse v mizo, kakor bi imel rešiti težke račune-.
SEDEMNAJSTO POGLAVJE.
Novi boji.
Prijetno je dišala pečena raca, katero je zvečer gostilničarka postavila pred Milanoviča, a ta se je komaj pritaknil okusno napravljene jedi. Zato je bila žena skoraj užaljena, ko je videla, da gostu ne ugaja povsod hvaljeni in čislani izdelek njene kuhinje. Prinesla mu je še sira in surovega masla, a tudi to jc ostalo nedotaknjeno.
»Kdo bi bil vendar ta čudni tujcc,« je tožila zunaj svojemu možu; »tako malo je, da se prav nič ne čudim, če je
bolj podoben smrtni senci kakor človeku.«
Zahajajoče solnce je j>ošiljalo svoje zadnje žarke v sobico, v kateri je sedel Milanovič; lahna večerna sapica je pihljala skozi odprto okno in ozračje je bilo napolnjeno z onim blagodejnim mirom, ki zavlada na deželi, kadar ugasu-joče solnce naznanja konec dnevnega dela in začetek pokoja.
Milanovič je bil sklenil prenočiti nocoj v Podgradu. Da bi mogel trezno premisliti, kaj mu je v tem težkem položaju začeti, zato je potreboval miru in samote. Kes, pregnal je bil velikansko razburjenost, ki mu jo je bila povzročila krčmaričina povest, zopet se jo zavedal svojega stanja, a kljub temu so najrazličnejša čuvstva vstajala v njegovi duši, v svojih sklepih in načrtih je omahoval sedaj na to sedaj na ono stran. O, ko bi bil še pri življenju stari župnik, k njemu bi se zatekel, njemu potožil svoje težave in bridkosti in pri njem tudi našel tolažbe. Sedaj pa je stal osamljen sredi najljutejših duševnih bojev.
Dobro je vedel, da mora sedaj Vida biti zanj mrtva. Bil je prepričan, da sc je jioročila samo zato, ker ga je smatrala mrtvim, in prav zato se je čutil dolžnega pustiti jo v tej veri in za večno ostati za njo mrtev. Čc bi se ji dal iz-I>oznati, tedaj bi ji to moglo le škodovati na dobrem imenu in zlobni svet bi jo hitro proglasil za nezvesto, za nič-vrednico.
V resnici, položaj, v kateiega je pri-tirala usoda nesrečnega Milanoviča, je bil nekaj strašnega, groznega; a možato in srčno je sklenil žrtvovati sebe in svojo srečo.
Toda njega dete, njegovo in Vidino dete! — To je bila edina misel, ki ga je z neodoljivo silo vlekla s pota, ki sta mu ga zapovedovali čast in dolžnost.
Kolika sreča, da bi smel videti malo nedolžno dekletce! Da bi v njenem ljubkem otroškem obrazku zrl samega sebe, da bi le enkrat smel svoje ustnice pritisniti na njena ličeca — samo enkrat, bodisi tudi nikdar več potem!
O ne! Ne samo enkrat! Ne samo enkrat! Ali morda res ni mogoče, da bi ostal pri svojem otroku, da bi čuval oba, dete in njegovo mater, da bi užil le še eno kapljico one sreče, ki mu jo je bila iztrgala iz rok kruta usoda? Bog ve, morda jc pa vendar še kaj upanja . . .
Skočil je jx)kouci in začel ogledovati svoj obraz v zrcalu na steni. Ali mu je trpljenje res tako razoralo obličje, da bi ga tudi ljubeče oko več ne poznalo? — Hčerka ga ni videla še nikdar in Vida, ki ga že pet let objokuje mrtvega, bi gotovo ne slutila, da je ta bradati obraz, udrte oči, osiveli lasje iu sključena postava, da je to oni mlade-niško ognjeviti in ponosni pomorščak, ki ga je svoje dni imenovala svojega' soproga.
Svojega soproga! — In ona ga jo zajmstila! Vendar ne, saj mu je gostilničarka pripovedovala, kako je mladi ženi pretila smrt vsled lakote; kako jo morala skrbeti za malo dete, kako skromni so bili njeni dohodki; kako jo popolnoma osamljena živela v mali hišici, kako nerada je dala roko možu, ki jo je želel v zakon in kako bridko jo jokala, ko je stala pred oltarjem.
Da, to je bilo, česar nikdar ni smel pozabiti. Nič manjše ni bilo njeno trpljenje od njegovega. Iz lastnih muk jo lahko sklepal, kaj je moralo čutiti nje-no srce, kadar je mislila nanj, molila zanj in vedno in vedno zaman upala in čakala na njegovo vrnitev. Kar mu je bila povedala gostilničarka, iz tega -i je lahko naslikal bedo in gorje, ki sta tirala njegovo ženo v obup. Srce se mu je trgalo, ko je v duhu zrl to jiretreslji-vo sliko, a premagal se je, hotel jo je zreti, da tako jirežene iz duše obup in ljubosumnost.
Obraz si je zakril z rokami, ko jo stal pred ogledalom. Ko je solnce že zašlo za vrhovi dreves in se je lahen po-lumrak prikradel v sobo, je še vedno stal nepremično in zrl jired se. Ko jo po dolgem času pogledal kvišku, so bile oči mokre, toda zvezdica, ki je migljala na temnem nočnem nebu, je videla nekaj lepšega, kakor je prej gledalo solnce — videla je oči, ki so- solzne zrlo proti nebu, videla obraz, raz katerega so bili izginili vsi sledovi strogosti in trdobe. V vroči molitvi si je Milanovič pri Vsemogočnem izprosil moči in stanovitnosti, da bo zvest svojemu sklopu, ostati mrtev kot Ivo Milanovič in da bo tako nepoznan mogel živeti v bližini bitij, ki so mu bila najdražja na tem svetu.
(Dalje prih.)
		
	RHZGLED PO DOmOVIHi	
		
Naše dopisnike opetovano prosimo, da se v svojih dopisih kratko izražajo, ker je sicer »Domoljub« v času sedanjih občinskih volitev v veliki zadregi s prostorom. Istotako iznova opozarjamo vse, da nobena stvar, ki ni že v ponedeljek v rokah urednikovih, ne more v list tistega tedna.
Iz deželnega odbora. Deželni ekonom g. Gustav Nebenfiihrer je imenovan nadupraviteljem. — Deželni odbor je sklenil prirediti nekaj sadnih drevesnic. — Z redoir. usmiljenih sester se sklene dogovor, da zvečajo svojo hiralnico, s katero se razbremeni deželna blaznica na Studencu. — Deželni vladi
se prijavi govor mestnega tržnega nadzornika Ribnikarja, poln insultov proti deželnemu odboru, ki ga je govoril pod' predsedstvom deželnega odbornika dr. Tavčarja z naročilom, da se disciplinarna preiskava raztegne tudi na ta nc-čuveni nastop magistratnega uradnika. — Ponudba ljubljanske kreditno
banke za nalaganje denarja se odkloni jU zveza ž njo pretrga. — Občina Dolenja vas pri Ribnici popravi občinsko pot v Rakilnici. — Razširjenje okrajne loste v Radovljici se odda Iv. Derniču.
Pozor, deželnozborski volivci v Ljubljani I Dne 31. oktobra bo Ljubljana odločila, kdo naj jo zastopa v dež. zboru mesto odstopivšega poslanca Kneza. Za volivce S. L. S. odločitev ne j,o težka: Vsak bo zapisal na glasovnico ime 7iašega kandidata, moža, ki pozna /težnje malega in srednjega stanu, in ta je: Anton Rojina, mizar, moj-fcterinhišniposestnikvLj ubil j an i. Vsi do zadnjega v boj za našega kandidata!
Žaloigra »Mlinar in njegova hči« na »Ljud. odru«. Na dan Vseh Svetnikov se predstavlja v »Ljudskem domu« dvakrat znana in obče priljubljena žaloigra »Mlinar in njegova hči«, ki je nalašč prirejena za ta resen dan. Prva predstava bo ob pol 3. uri, druga ob pol 8. uri. Prcdprodaja vstopnic zopet v »Katoliški bukvami«. S to prireditvijo se da vsem našim somišljenikom, ki doslej še niso videli te žaloigre, posebno pa onim z dežele, najlepša prilika, da jo pridejo poslušat in se razvedrit ob pristno narodnih tipih.
P. n. naročnike opetovano opozarjamo, naj se pri nakupovanju raznega blaga vedno in povsod sklicujejo na inserate (priporočila) v »Domoljubu«. S tem podpirajo interese našega lista.
župnijo sv. Ožbalta v Dravski dolini je dobil tamkajšnji provizor č. g. yinko Lorenčič.
Umrla je pri Sv. Tomažu pri Ormožu mati g. Frančiška Oštrca, kaplana v Križevcili. Pogreb se jc vršil v pelek dne 20. t. m.
Dr. Krek za pogorelce. Poslanec dr. Krek je v državnem zboru vložil nujni predlog, naj sc iz vladnih sredstev dovoli pogorelccm v Šmartnem v Tuhinju, ki jim jc ogenj naredil 18. t. m. do 100.000 K škode, izdatna podpora.
Gospodinjski tečaj se jc otvoril v nedeljo 22. t. m. v Stari Loki v prostorih gospe Jclovčan. Vodila ga bo gdč. Ema Peče. Tem potom sc odgovarja vsem onim občinam, ki žele imeti tak tečaj, naj sc obrnejo s svojo prošnjo direktno na deželni odbor. Občina ima preskrbeti prostor, kurjavo in razsvetljavo.
Živinorejska zveza je 14. okt. t. 1. priredila razstavo in premovanje goveje živine v Kamniku. Razstava je pokazala, da sc je živina v zadnjih leiih v kamniškem okraju zelo /boljšala. Sploh se v zadnjih par letih v tem okraju zelo veliko dela za zboljšanje živine. Prignalo se je na razstavo do 220 glav živine, in sicer 194 bikov in krav ter do 30 telet. Premij se je razdelilo 80.
Nogo si je zlomil župan v Komendi g. Andrej M e j a č. Prepeljali so ga v ljubljansko Leonišče, kjer se pa že bolje počuti in je upanje, da kmalo popolno okreva.
Novi zvonovi v Horjulu. S požrtvovalnostjo domačih župljanov in tujih dobrotnikov so si I-Ioriulci nabavili no-
ve zvonove, katere je vlila znana domača tvrdka Samassova. V nedeljo dne 22. t. m. ob pol 10. uri dopoldne jih je pred župno cerkvijo v Horjulu posvetil premilostni gospod prelat in generalni vikar Jan. Flis.
Salezijanski zavod na Rakovniku. Letos poteče 10 let, kar so prišli Salezi-janci v Ljubljano in otvorili zavod za vzgojo mladine. Za to priliko (4. nov.) obišče Rakovnik vrhovni predstojnik sal. družbe, vlč. g. prof. Pavel Albera.
Blizu 100 voz zelja so dne 21. t. m. pripeljali na ljubljanski trg. Blago je vseskozi lepo in zdravo in cena tudi povsem povoljna, kajti plačevali so glave zelja po 6 do 12 vinarjev, kar vzpričo splošne draginje vseh drugih živil ni pretirano.
Za železnico Polzela—Kamnik. Pod vodstvom poslancev dr. Kreka, dr. Korošca, dr. Benkoviča in profesorja Jar-ca se je predstavila 17. t. m. voditelju železniškega ministrstva deputacija, v kateri so bili kranjski deželni poslanci baron Apfaltrern, baron Born, Zabret in gerent kamniške občine dr. Žužek. Baron Apfaltrern je izročil spomenico, v kateri prosijo prizadete občine, da naj sc sprejme v novo zakonsko predlogo lokalnih železnic tudi zgradba proge Polzela—Kamnik. Minister je priznal v svojem odgovoru, kako važna da jc železniška proga Polzela— Kamnik—Ljubljana, in obljubil, da se sprejme tudi v novi zakonski načrt projekt Polzela—Vransko. Glede na podaljšanje te projektirane železnice pa železniško ministrstvo ni sklepalo, ali naj da prednost progi Vransko—Kamnik ali pa Vransko—Domžale.
Požar v tuhinjski dolini. Dne 18. t. m. opoldne je nastal v bližini župne cerkve Šmartinske (Sp. Tuhinj) v list-njaku posestnika Matjana požar, ki je uničil enemu gospodarju hišo in vsa gospodarska poslopja, trem drugim gospodarjem Šimnetu, Perjevu in Jur-jevcu pa ugonobil vsa obširna gospodarska poslopja z vso bogato založeno živinsko krmo. Zažgali so baje otroci. Škode je gotovo nad 60.000 K. Poškodovanci so sicer vsi zavarovani pa menda le za skupno 7100 K. Gotovo so potrebni podpore. Da se ni ogenj hvala Bogu razširil še bolj, zahvaliti sc moramo pred par leti ustanovljeni požarni brambi, umnemu vodstvu, c. kr. orožništvu in dobrim ljudem, ki so od vseh strani prihiteli na pomoč. Na lice mesta je prihitel tudi preč. g. Lavren-čič, dekan iz Kamnika, deželni poslanec, da se osebno prepriča o nesreCi. Ljubeznjivo je tolažil ljudi in obetal, da jih priporoči deželnemu odboru kakor tudi c. kr. vladi v državnem zboru za podporo.
Vlomilec v sv. Petra cerkev prijet. S pomočjo mariborske in ljubljanske policije je bil prijet v Gradcu v osebi znanega cerkvenega tatu Pavla Webra. rojenega leta 1871 pri Sv. Krištofu pri Celju ropar, ki je lansko leto v šentpe-terski cerkvi v Ljubljani ukradel mon-stranco in še nekaj drugih dragocenosti. Ukradena monštranca se je dobila
v Mariboru, in sicer je ropar, ki je sedel seJaj radi raznih ropov v ječi, pisal svoji sestri v Maribor, naj neki grm ri-bezlja iz vrta, ki ga ima ona v najemu, presadi na njen lastni vrt. To sc je zdelo oblasti sumljivo, zato je preiskala skrivnostni ribezljev grm in pod grmom je našla zakopane razne dragocenosti, med njimi tudi stvari, ukradene iz cerkve sv. Petra v Ljubljani.
Ogenj v Slepšeku pri Mokronogu. Dne 20. t. m. popoldne je naznanil zvon ogenj. Goreti je začelo v Slepšeku pri Anžurju. Zažgali so otroci. Ker je pihal veter, je takoj švignil plamen po kozolcih in podih, vpepelil Rapušču vse zidarju Žitniku hišo, zidarju Primcu vse, le hiša je ostala. Prihitele so na j>omoč tudi požarne brambe iz Št. Ru-perta in Mirne. Hvala jim!
Prestolonaslednik birmski boter. Dne 18. t. m. je v Vinici na Hrvaškem po zagrebškem nadškofu koadjutorju dr. Bauru prejel zakrament svete birme sin grofa Marka Bombeliesa. Boter je bil avstrijski prestolonaslednik Fran Ferdinand.
Prešernova hiša v Kranju. Dosedanja posestnica gospa Katarina Roblek je prodala znano Prešernovo hišo v Kranju gospej Frančiški Bidovic iz Huj in njenemu bratu za 20.000 K.
Slaboumni zašel. V soboto, dne 15. t. m. je spremljal posestnik Ivan Vesel iz Travnika pri Ribnici svojega 53 letnega slaboumnega tasta Ivana Knavsa na božjo pot na Brezje. Tu se mu je ta v cerkvi med ljudi izgubil ter ga do danes še niso dobili. Kjer bi se utegnil ustaviti, naj ga pridrže in obvestijo Ve-, sela.
Nesreča s samokresom. 15 letni
Ignac Leben iz Brezovega pri Litiji, j« ogledoval doma samokres, ne da bi vedel, da je nabasan. Orožje se naenkrat sproži in zadene poleg stoječega brata Antona Leben v koleno desne noge. Ranjeni se nahaja v ljubljanski deželni bolnišnici.
Gorelo je 16. t. m. opoldne v Pod-gorici ob Savi. Pogorela je Šinkovčeva šupa z mrvo in orodjem, druga poslopja se je posrečilo rešiti. Posestnica Helena Pečnik je bila zavarovana.
Preprečena nesreča. Ko se je v na-, deljo popoldne vračal avtomobil trgov« ca Val. Lapajneta iz Logatca v Idrijo^ mu je bila pri Hotedršici zaprta pot i hlodi, ki so bili bržkone iz škodoželjnosti položeni preko ceste. Ker je bil avtomobil zaseden, se je le pazljivosti šo< ferja zahvaliti, da je avtomobil takoj ustavil in se ni dogodila večja nesreča.
Od mrtvili vstala. Martin Pavlin, posestnik v Dol. Mokrempolju pri Št Jerneju se ni razumel s svojo ženo Nežo, vsled česar je Neža vložila proti njemu tožbo na ločitev zakona in J« novomeško okrožno sodišče zakon ločilo iz krivde moža Martina. Martin se je pa hotel iznebiti prisojenih stroškov in šel dne 11. t. m. do svoje žene v Mokropolje. Po kratkem prepiru jo je udaril s steklenico piva tako -"o glavi, da se je steklenica razletela na drobne kose, žena na ie padla kakor mrtva na
tla. Prepričan, da je svojo ženo ubil, je mož takoj odšel v Novo mesto, kjer se je ovadil sodišču in so ga pridržali v zaporu. Žena pa vendar ni bila čisto mrtva in si je v kratkem času opomogla.
Zadružne šole četrti tečaj se prične dne 3. novembra t. 1. Ker so se dosedanji tečaji izvrstno obnesli in so se slušatelji naučili za trgovino in zadružništvo res mnogo potrebnih učenosti, so vsi hvaležni šoli, ki jih je sprejela v pouk. Učili so se zlasti: računstva, knjigovodstva, dopisja, kupčije, zadružništva, zadružnega prava in vodstva zadrug. Svoje znanje sedaj porabljajo v svoj lastni prid, če so gospodarji na svojem domu, še več pa v korist zadružnikom in zadrugam, pri katerih poslujejo kot tajniki ali odborniki. V Zadružno šolo se snrejemajo kmečki mladeniči, ki so stari najmanj 16 let, če znajo dobro brati in pisati. Nič ne de, če je kdo obiskoval lc eno ali dvoraz-redno ljudsko šolo na deželi, sprejme se vseeno, da ima le veselje do učenja. Šola traja od Vseli svetili pa do Veliko noči prihodnjega leta, torej lc zimski čas. Ker za to šolo ni treba plačati tudi nobeno šolnine, priporočamo našim boljšim posestnikom, da pošljejo svoje sinove v Ljubljano v Zadružno šolo. Kdor sc hoče vpisati, naj pošlje takoj svoj krstni list, zadnje šolsko izpričevalo i u 5 K vstopnine na naslov: Slovenska trgovska šola v Ljubljani, Kongresni trg št. 2. — Tam je dobiti tudi vsa druga pojasnila!
Vojake dobe v Vipavo. V trgu Vipava se v kratkem stalno naseli liau-bicon-regiment, čigar polovica bo v trgu samem, druga polovica v Palah pri Štu-rijah. V Vipavi JkkIo čete in konji nastanjeni v graščini in k njej pripadajočih hlevih, v Palah pa v opuščeni tovarni bakra. Tako bo Vipava polog deželnega glavnega mesta edini kraj na Kranjskem z vojaško posadko.
čudno tele je vrgla krava Franceta Tomšiča v šmarci. Tele ima eno glavo, pa štiri oči in dva (robčka, ušesi sta le dve. Hrbtenici sta dve, pa ste skupaj zraščeni, a noge ima štiri. Rep je eden, pa na koncu se precepi v dva.
Poroka Ljubljančanke v Ameriki. V Ne\v Yorku ste sc poročila gosp. H. P. M c r t n 1 in gdčna Julija P r o s e n c iz Ljubljane. Poročil ju je slovenski duhoven Rev. Anzelm Murn. Gosp. H. P. Mertel je slovenski javnosti v New Yor-ku dobro znan kot graditelj zrakoplova »Fulton«. Ima tudi izdelovalnico za cerkvene potrebščine, svečnike, lestence itd. Izučil sc jc pri Samassi v Ljubljani in potem izpopolnil svoje znanje v velikih tovarnah na Nemškem in v Združenih državah.
Mošt razgnal sode. Vinogradnik Franc Flucher v št. Ilju v Slov. goricah je dne 10. t. m. pripeljal na dom iz vinograda tri sode letošnjega vinskega mošta. Voz z vinom je pustil čez noč na dvorišču, ker je nameraval drugo jutro vino peljati h gostilničarju Vau-potiču. Ker je pa pozabil oddelati pri sodih vehe in mošt, ki je že začel kipeti, ni imel zraka, je ponoči sode razgnalo 6'
in se vse vino razteklo po tleh. Posestnik trpi vsled svoje neprevidnosti okrog 600 K škode.
Pretep med fanti. Pri ponočevanju so sc v Stanetincih na štajerskem stepli fantje. Anton Veršič jc dobil z nožem tako močen sunek v desno stran, da je vsled nrerezane žile izkrvavel in čez četrt uro izdahnil. Franc Kovačič in Peter Jakopič sta dobila globoke rane. Pred tepežem so se fantje napili v gostilni — žganja.
Velika tatvina. Pri baronici Rech-bacli v Mariboru je ukradel nek monter Anton Heinisch, rodom iz Beljaka, mnogo dragocenosti, in sicer več debelih zlatih prstanov, zlato beneško verižico, velik zlat podstavek za fotografije, dva zlata naočnika in mnogo drugih zlatih reči. Ukradel jc Ileinisch tudi več starinskih reči velike vrednosti.
Starčka povozil. Gostilničar Franc Čebular jc peljal 8. t. m. iz Podplata v Rogaško Slatino. Konj se je strašil prihajajočega vlaka in je podrl prevžit-karja Mart. Anderliča na tla. Čebular je pustil siromaka ležati pobitega in se je peljal dalje. Drugi ljudje so ga našli in spravili domov, kjer jo 10. t. m. umrl. Proti Čcbularju se jc prijavila ovadba.
Nesreča pri streljanju. Dne 13. oktobra jc hotel 17 letni kmečki sin Anton Plazi v Ravnah pri Šoštanju na dan očetovega godovanja temu na čast streljali. Ker je bil en možnar dalje časa nabasan, se ni hotel sprožiti. Z železno iglo je izvrtaval smodnik, kateri se jc vnel. Projcktil jo odtrgal fantu dva prsta leve roke; težko poškodovan jc tudi na desni roki in ima obraz poln smodnika.
Umor v Lip niči. Dne 16. t. m. so našli v Lipnici v bližini vile Marx delavca Karela llenharda umorjenega. Kot umora sumljivega so zaprli delavca Franceta Sebernegga, ki jc že pred letom umorjenca napadel v neki gostilni s stolom ter bil vsled tega tudi dalje časa zaprt. Ubiti se je nameraval v kratkem poročiti ter je nosil seboj denar in uro, česar pozneje niso našli pri njeni.
Zaradi zajca ustrelil človeka. 8. t. m. je nekaj mladih fantov iz Ivankova šlo na lov za zajci. Čisto blizu vasi jih opazijo lovski čuvaji, ki iz zasede ustrele nanje ter se je eden fantov takoj smrtno zadet zgrudil. Dotični lov ima v najemu nuštanska graščinska uprava. To jc v zadnjih par letih žc četrti slučaj, da so ustrelili človeka zaradi — zajca.
Umrli Slovenci v Ameriki. V Jolietu je umrl Anton Horvat, star 60 let, rojen v semiški župniji na Dolenjskem. — V Neoburgu jc umrla 42 letna Helena Vidmar, stara 42 let, iz Sela pri Hinjah na Dolenjskem. — V La Salle je umrl Anton Klemcnčič, v Ely, Minn., pa 71 letna Neža Lozar iz Dolenjevasi pri Ribnici.
Perutninarska razstava jc vsled raznih ovir, zlasti pa vsled prepičlc priglasitve k razstavi preložena na poznejši čas, kar naj vzamejo na znanje vsi, ki so se priglasili. Odbor jih obenem prosi, da se vdeleže razstave na pomlad in med znanci agitirajo za obilo udeležbo. Na Dolenjskem se je
lanska razstava izborilo obnesla, v siv. dišču pa se odlikujemo po nebrižnosti in čakamo, da nas vso druge doželc pro-kose, potom šele capljamo za njimi. Odbor.
□aciaaappnaaciciaarii
o Gorenjske noušce a
D__________n
DaaaaaaanpanEaann
g Iz št. Vida nad Ljubljano. Na 110-deljo posvečenja cerkva, se je pri nas ob treh popoldne slovesno blagoslovili) in otvorilo novo šolsko poslopje. (>y. kveni akt je izvršil nreč. gospod stolni) dekan in kanonik Matija Kolar. To slavnosti so so poleg si. obč. odbora domačega in iz Zgornjo Šiške, poleg članov krajnega šolskega sveta ini stavbnega odbora tukajšnjega udeležili; kot zastopnik c. kr. dežel. šol. sv<v:,. blag. gospod Fr. Lovec, c. kr. dež. šolski nadzornik, v zastopstvu c. kr. okrajnega šolskega sveta pa gospodje llof-bauer, c. kr. nadkomisar in Fr. Gabr-šek, c. kr. okrajni šolski nadzornik, veleč, gospoda dr. I. Knific in dr. Demšar, kol zastopnika tukajšnjega zavodu sv. Stanislava, učiteljstvo obrtno-na-daljcvalno šolo, gospoda šolska voditelja iz Zgornje in Spodnjo Šiške ter vsa šolska mladina tukajšnja z učiteljskim zborom. Šola sc jc začela graditi lansko jesen in jc do decembra že prišla pod streho, zgodaj pomladi j>a so se dela zopet nadaljevala. Poslopje jc gotovo eno najlepši]) šol na deželi.
g Iz Šenčurja. Naši liberalci šo zmironi niso preboleli klofut, katero jim jc dala S. L. S. pri letošnjih obč. volitvah. Zmirom šc razni pijani agitatorji zabavljajo čez novi občinski odbor, in kar je z njim v zvezi. V tem se posebno odlikuje naš občinski slugn. Temu ošabnemu možu nikakor ni po-volji na novo izvoljeni občinski odbor. Vsled toga, kadar mu alkohol razburi možgane, opleta kro" sobe z raznimi nečednimi priimki. Povemo pa temu možu, da kaj takeira nc bomo več trpeli. Naj pomisli, da jo on zaradi odbora tukaj, no, pa odbor zaradi njega.
g Moravče. Pozor! Vse, ki ste zadružniki liberalne posojilnice, čaka imenitna kupčija. Moravški Kavka plača za vsak delež, katerega sto vi plačali s jiotinii kronami, sedemdeset kron. Uit i to zadružniki! Za vas jc to izvrsten zaslužek, Kavka pa tudi ve, da jc delež liberalno, posojilnice veliko vreden. Prvi delež, ki bo izredno velike obresti prinesel, jc pa delež ljubljanskega Agromerkurja. — Naša mlekarna menda strašno dobro uspeva. Dobička ima vsako leto na conto, posebno šo, č" je res, da ima tir jati štirideset tisoč od krepiranoga Agromerkurja za sir. - -Š o 1 a, ki jc bila zaradi griže zaprta, so jc zopet začela pretočeno sredo. Namesto učiteljice, g. Zarnik, ki je na dopustu, je nastopila suplentka g. Stepišnik.
g Iz občine Naklo nad Kranjem-Kot vso kaže — pravzaprav no kaže -bomo imeli menda kmalu občinske vo-
litve. Volivci, možje in mladeniči, pokažimo vendar enkrat, da moremo vo-iVti brez onega nepotrebnega vpliva od znanega magnata iz Podbrezij. Podbre-žani in Naklanci, položite v stran tiste liHiodijibtrcba-poniisleke in stopimo kot četa vojakov na noge!
g Mavčiče. V nedeljo dne 15. oktobra popoldne je požar upepelil skedenj K. Stenovca. Zopet jo zažgal menila otrok. To jc letos pri nas že drugi slučaj. Pazite na otroke! — Občinske volitve se bližajo. Volivci, skrbite, da boste pripravljeni!
g Tržiške novice. Občinske volitve za trg se bodo menda vršile na nedeljo, dne 12. novembra. Ta dan so prosti delavci in obrtniki, zato se bodo lahko udeležili volitev. — Okrajno glavarstvo je ugodilo pritožbi Slovencev in več Nemcev črtalo iz imenika za prvi volilni razred. Boj za staro nemško postojanko bo hud. — V krajnem šolskem svetu je stavil gospod nadučitelj Karli nger predlog, naj se tržiška štiriraz-mlnica spremeni v osemrazrednico. Ta predlog, ki je za obrtni kraj Tržič velikega pomena, je najtoplcje podpiral gospod župnik Potokar. Predlog je bil soglasno sprejet in so bo tozadevna prošnja poslala deželnemu šolskemu svetu v Ljubljani. S lom bo ustreženo in pomagano zlasti otrokom delavcev, kateri so morali včasih po tri leta presedati in se dolgočasiti v četrtem razredu. — V nedeljo bodo igrali v društvu Sv. Jožefa znano priljubljeno igro »Mlinar in njegova hči«! Vabimo k obilni udeležbi!
g črnuče. Občinske volitve se bližajo. Prejšnja lota so se vršile mirno. Mi bi radi, da bi se tudi sedaj. Ali letos bo vojska. Mora biti. Krivi so lega naši nasprotniki. Mi moramo braniti našo sveto vero in duhovnike naše, ki jih liberalci in socialni demokrati zmerjajo s »farji« in »prokleti norec«. Tako govore možje, ki smo prej veliko nanje držali. Sedaj so sc pokazali, prav jc. .Mi moramo in bomo branili svojega dušnega pastirja, ki ves gori za kmečki t-Uui. Hočemo pa ludi, da pridejo v občinski odbor možje izgledni, dobri in skrbni gospodarji, ki bodo modro in varčno gospodarili z občinskim premoženjem. Zato vsi, dragi volilci in volil-ke, ki vam je za splošni blagor naše občine, pridružite sc veselo nam, ki smo zvesti programu Slovenske Ljudske Stranke, pojdite korajžno z nami v sveto vojsko za »vero in dom!« — V številki 54. »Domoljuba« boste brali imena onih mož, katere vam bo priporočala naša ljudska stranka za odbornike na Črnučah. Sedaj na le pridno agilirajte, dragi bravci, in posebno še ve goreče bravke »Domoljubove«, pa samo z resnico, laži prepuščajte nasprotnikom, ki jih res že okrog l rosi jo; a o tem drugikrat!
g Občina Ribno pri Bledu. V predzadnji številki Vašega lista še niste mogli sporočiti, kdaj se vrše v naši občini napovedane dopolnilne volitve. Danes pa že lahko naznanite, da se vrše te volitve dne 31. oktobra, to je prihod-
nji torek. Volili bomo brez ozira na to, da so nekateri vložili pritožbo zoper razsodbo c. kr. deželne vlade. Sedaj so jo vložili kar na ministrstvo. Zapisali niso nič, na katero ministrstvo: ali na zunanje, ali trgovinsko ali vojno, ali katero drugo, ker tisti, ki deli svete po Ribnem in tudi na Beli, če je treba, ter sestavlja razne pritožbe, pa sc na nobeno ne podpiše, tisti torej ni smatral za vredno, da bi bil »svoje« podučil, da je na Dunaju več ministrstev. Tudi ni utegnil prebrati § 33. o. v. r., ki pravi, da o pritožbah zopet* volitve razsoja deželno oblastvo končnoveljavno, ni imel časa, da bi bil prebral razglas c. kr. glavarstva, ki z ozirom na zadnjo pritožbe pravi, da je razsodba c. kr. deželne vlade končnovcljana, ne vzame si časa za to, ampak sestavlja pritožbo na pritožbo, svetuje »le pritožimo se«, podpisati pa se nikamor ne upa, da bi ne prijeli njega, kadar bodo advokati napravili račune od pritožb: plača naj, kdor je podpisan. — Ali je to prijatelj kmeta? Ali naj gre kmet, ki tako težko služi svoj kruh, za tistimi, ki ga tirajo v pritožbe, tožbe in stroške, saj vendar vsak ve, da se brez odvetnika težko kaj opravi in tudi to ve vsak, da odvetniki navadno niso brezplačni? — Toliko za danes, kadar bodo končane volitve, se oglasim zopet.
g Iz Gorij. Deželni odbor je za po-vzdigo in rejo goveje živine pravo pogodil s tem, da je pričel prirejati in delit i po deželi vzgojevalne premije za sesajoča teleta in starejše junčice. To se je pokazalo zlasti na Bledu dne 19. t. m. Videli smo namreč, da so iz vse okolice, posebno pa še iz Gorij pripeljali živinorejci veliko število k premova-nju. Vzgojcvalnih premij je bilo 29 razdeljenih; zastopnik selške živinorejske zadruge pa je nakupil več lepih telic. Ljudje so dobili po tem premovanju veselje za rejo telet, in sedaj pravi marsikateri kmet, redil bom in no bom prodal mesarju. Na ta način se bo v deželi kmalu povzdignila živinoreja na prejšnjo stopnjo. Zgledi vlečejo. — Gospod Legvart, deželni živinorejski nadzornik je pohvalil naše živinorejce ter rekel, da je živinoreja v naših planinskih krajih na visoki stopinji in da deželni odbor s temi premijami hoče živinorejcem ^omagati, da bodo s tem večjim veseljem redili lepa teleta in jih ne prodajali mesarjem. — Vodopravna komisija za gorjanski, blejski in ribenski vodovod sc je vršila pod vodstvom okrajnega glavarja radovljiškega dne 10., 13. in 14. t. m. Uravnala so se vsa vodopravna razmerja med mlinarji in Žagarji ob potoku Radovna. Ljudje se vesele vodovoda, ki jc živa potreba našemu ljudstvu. Da bi lc oblastvo sedaj hitro svojo nalogo izvršilo ter projekte poslalo ministrstvu v rešitev in podelitev podpore. — Postajališče v P o d h o 1 m u - V i n t g a r j u je gotova stvar. Z delom se bo v kratkem pričelo. Kranjska obrtniška družba na Jesenicah je za napravo podelila 500 kron podpore občini. Hvala. — Škoda, katero je zadnje deževje napravilo v
občini, je velika, zlasti so prizadeti nekateri mlinarji. Pa tudi kmetje trpe zdatno škodo, ker jim je naliv donesel na polje in travnike veliko peska, lepo zemljo pa odnesel. — Okrajno glavarstvo poizveduje škodo. Da bi le ljudem kaj pomagalo in bi oblast pri odmeri davkov imela razum in srce za ljudi, katerim je povodenj napravila veliko škode.
g Z Bleda. Hotel Mallner, ki ga je kupil jeseniški restavrater Dolničar za 185.000 kron, je ostal v njegovih rokah. Bati se ic bilo, kakor smo poročali, da v 14dnevnem roku, med katerim je bila pogodba še odprta, posežejo Nem-i ci vmes s svojo dolgo roko, ker bi pa po postavi morali menda najmanj 46.000 več ponuditi, so se ustrašili. G. Dolničarju pa želimo obilo sreče v hotelu! — Sekovaničev hlapec se je zelo opekel, posebno po obrazu, ko se je užgal karbitov plin, s katerim jo hiša razsvetljena. Sedaj je že znatno okreval. — Nekateri vajenci obrtne šole so zelo dobro vzgojeni v tej šoli, kjer še krščanskega nauka nimajo, dasi so ga najbolj potrebni (prav po francosko). Celo med cesarsko mašo uidejo iz cerkve. Res, dobri Avstrijci! Čast obrtni šoli! — Župan Rus se je za mesec dni podal na Rumunsko in Sedmograško. Precej je zbolel zdravnik gospod dr. Bcncdik, vendar je sedaj že toliko okreval, da lahko opravlja svoj zdravniški posel. — Čujemo, da je oni nemški graški liberalni list, ki je pohvalil Bled radi roparske bande, da je menda morila fijakerje po Betinju (pa menda le v preveč razgretih liberalnih možganih graških urednikov), vse te storijce moral ponižno preklicati, čo ne bi moral gospod urednik v koho, kar bi mu pa prav nič ne škodovalo.
OBČINSKE VOLITVE V ZGORNJI ŠIŠKI.
Laži in zopet laži gromadijo libe-. ralci v svojih liberalnih trobilih »Slov, Narodu«, »Jutru« in »Slov. Domu«. —i Dravcljsko pokopališče se bo vzelo občini ter pripisalo draveljski ali celo šentviški cerkvi, gasilni dom v Drav-< Ijah se bo porabil za katoliško izobraževalno društvo, Brenkovo gostilno bo morala plačati občina. Take in podobne budalosti trosijo liberalci sedaj med ljudstvo s hudobnim namenom, zbega* ti volilce, da bi ne dali glasov kandidatom S. L. S. Nas poštene može, ki si upamo tudi drugače misliti, nego ko-mandira Slepi Janez, imenujejo farške podropnike. In vendar vsi dobro vemo, da g. župnik Zabret niti enega našega kandidata nli predlagal. Zaupniki po vaseh smo si kandidate izbrali, ko g. Zabreta šc zraven ni bilo, na zaupnem shodu v šiški, kjer nas je bilo zbranih nad sto iz vseh vasi, smo te kandidate predlagali in jih potrdili, in zopet vsi vemo, da g. Zabret niti pri onem ni nasprotoval. Da nam je pa gospod župnik i'azlagal občinski volilni red, da je dalje ovrgel nekatere laži in obrekovanja, to je pa njegova pravica. Gospod Zakotnik! Ali vaše županstvo res stoji
71
TiH tako -iabib nogah, da vas morajo liberalci in socialni demokrate 5 takimi lažmi in surovostmi reševati' Povejte rajši. gospod Zakotnik. i.ako ?te
pi-avljali šišenski gasilni dom, kake ».te postopali z Mibevčevo h&o t Kose-rii. kako sie nam stregli z regulacijo cest Povej:e kako sle se brigal) za nas ob letošnji suši. ko .ie bilo treba ceiiiii škodo t.r. roiiu. ko je bilo treba prositi
Namestniki: Valentin Knez, delavec v Kosezah ŠL 22; Ma'e\ž Jekovec, tovarniški delavec v Zg. Šiški št. 3; Jožef Pirat t. posestnika sin v Dravljah št. 4
zt
Seveda, vi ste obrtnik.
jetnik. za:o - kmetom čutiti ne morete! Povejte nam, kako stoje občinski i: Saj nihče ne taji. da ste popra-
racuni. vili ko- • poko:<a; ljud-'v s".e vi n.
ško cerkev in zidaii draveljsko -če. Toda ienar vam je dalo ki je moralo narediti dolg. da jv:i zidati. In to ljudstvo hoče jasnosti. To ljudstvo ne more zaupati ti-tim, ki jih morajo braniti »Jutro«, i Slov. Narod in Slovenski Dom .
Volile:! Pokažimo r;a dan volitve, da nismo podrepniki »Jutra*, . Sloven- i skega Naroda in Slov. Doma . Ne dajmo se preslepiti od sladkih liberal- j cev in kmeta sovražnih socialnih demokratov. Ne pokažimo glasovnice nobenem j liberalcu! Ztpiiimo na glasov- j niče samo imena tistih mož. ki smo jih po resnem posv-tovanju izbrali. Naši možj<- so:
Pod občina Zgornja Šiška: Odbornik .\Iat"vž Klemene, jo-e.-t- \ nik v Zg. Šiški št. 12; namestnik Miha'! >'r i y, f. - o -11 j i k v Ko-ezali številka 12.
Z podobčino Dravi,e: Odbornik Jakob Arhar. posestnik v ZapuŽah št. II; namestnik Mihael Kog k. ; os' -tnik in ko.aški moj- , .-ter v Dravljah št. 7.
Za I razre.j: Odborniki: Anton ileriit, posestnik v Zg. Šiški št. 2-3; I Jakob Koman, posestnik in mizarski lojs er v Z g. Šiški gt. 72; Janko Bab-r 1 i i 1. tovarniški uradnik v Zg. Silki 8te-\ilka :■/>; Yi...\- Tome. posestnik in načelnik strojne zadruge v Dravljah številka 15; Jož. Je.irif, pose-tnik v Dravljah š'. 17: Franc Brenk, posestnik in mizarski mojster v Dravljah št. 10. Name-miki: Ivan Sitar, posestnik v Zg. Šiški it. 8; Franc Burgar, posestnik v '/.v. Šiški št. 40; Ivan Peterca, posestnik v Dravljah št. 27.
Za II. razred: Odborniki: Ivan Tuvan, pos< ~;nik v Kosezah št. 1: Franc Zaj'-'-. posestnik in gostilničar v Zgor. Šiški št. 105; Jožef A'četo, posestnik na Brdu št. 20: Franc Čar man, posestnik v Dravljah št. 08: Franc Koman, posestnik v Dravljah št. 22; Jernej Sitar, po-.se-trn'k na Pržanu št. 4. Namestniki: Anton Pogačar, posestnik v Zg. Šiški št. Hi; Jožef CergoJj, posestnik v Dravljah št. 24; Josip Žagar, posestnik in mizarski mojster v Dravljah št. 73.
Za III. razred: Odborniki: Matevž Burgar, posestnik v Zg. Šiški številka 87; Ivan Piš, posestnik in črev-ljarski mojster v Zg. Šiški št. 106; Miha Habjan, posestnik v Zg. Šiški št. 37; Ivan Bergant, posestnik in mizarski mojster v Dravljah Št. 55; Jakob Černi-vec, posestnik v Dravljah št. 41; Valentin Sirnik. posestnik v Dravljah *t. 11
81
jgcaaaaaannaaaaac
= ' Dolenjske nouics |
□---D
d V štacgi, dne 17. oktobra. 21. nedelja p. bin.. to je dne 29. oktobra, bo tukaj drugi veliki shod pri Sv. Antonu. — Štangarski m a r o n i. Letos je obilo zelo lepega kostanja. Zato mu je visoka cena. Pet kron tu mernik. Prišel je Lah sem in ga plačal po tej ceni. Od ga bo pekel in prodajal za la-ki ma-roni. Izvanredno! Tudi še n<-kaj češpelj imamo po drevju.
d Vače. Slov. Narod z dne 19. t. me- . št. 241.. je v lažnjivo-ti samega sebe prekosil. Dobro je potegnil neki dopisun z Vač liberalne tepce. O nekem našem somišljeniku si je ta rokovnjač izmislil podlo obrekovanje. Ni pa povedal, da g a je 8. t. m. napadel tisti Jež<-k. zoper katerega se bo radi nočnega napada s psi vršila 25. t. m. vz-klbna obravnava pri ljubljanskem sodišču. Kako streljanje je slišal samo tisti, ki je že tudi slišal travo rasii. — Ker so liberalci pri občinskih volitvah za n glas obviseli, se sedaj silno ba-hajo. Zakaj neki se ne upajo povedati, koliko so dobili glasov in zakaj se je Boite tudi to pot peljal •. Naprednjaki. le recite: Zmagali smo, a delali smo pa tako-le: Naprednjakom je prišel še mrlič pomagat volit. Volili so tudi neveljavno za nekega Amerikanca. Dan pred volitvijo so bili še v vseh razre-rih v manjšini, zato so zadnjo noč vzdignili divji lov na omahljivce ter nosili okrog podpisane glasovnice v zameno. Ko bi sodišče izvedelo za Vse gTož-nje, obetanje in obrekovanje, bi bilo slabo za naprednjake, izmed katerih je skoro vsak silovito agitiral in rogovi-1x1. Celo na dan volitve so nam kake tri omahljivce preslepili. Lagali so zaradi kaplanije in društvenega doma. ki se ga že boje. predno smo mi besedico črhnili o njem. Laž je imela še vselej kratke noge. Tega se pa nihče noče spominjati, kako so ravno naši možje poceni dobili prostor za šolo ter ljudstvu prihranili na tisoče stroškov, ker ni bilo potem treba šole kje zunaj trga na novo graditi. Naprednjaki. le ba-hajte se s svojo prigoljufano in prila-gano zmago. Nam se niti vredno ni zdelo volitve ovreči. Čemu bi za tako zmago marsikomu napravili sitnosti. Liberalci se zavedajo sami, da so se zgoljufali sedaj skozi — toda nikoli več.
d Mujjava. Pri občinskih volitvah na Muljavi je zmagala v vseh treh razredih Slovenska Ljudska Stranka. Veliko zgledovanja je napravilo v vrstah številnih volilcev to, da je stiski opat Maier volil liberalno v nasprotju z vsemi drugimi duhovniki. To mora enkrat za vselej j^renehati, da bi celo duhov-
/j i k i dajali orožje v roko iibera]jjjm na. »prutnikw«, sicer bomo proti taki-i, Nemc-m napeli še druge strune!
.j V Velikih La&čah uprizori Katol. slov. izobraževalno društvo v nedeljo' ' dne 'M- oktobra 1911, popoldne ob p \ 3. uri žaluigro Mlinar in njegova Vstopnina.: Vsj sedeži po 00 h. stojišča' po 20 h. Vstopnico se 'j obe v predpr0-daji v Kmetijskem društvu in prej predstavo pri blagajni. K obilni j<jf.. ležbi vabi odbor.
d Kre niče. n' pokoj je šel tak, jš. nji učitelj g. Janez VVohinc po 37letriem službovanju. Na tukajšnji šoli j? ufn 29 let. Nadome-tuje ga gdčr jpJ7a Gospoda.-ič. ki je do v-daj vo;:!a šolo na Prežgan; u. — Začeli so sope t uravnavati Savo od kresnjškf-ga •	,t proti Hotiču. Delo izvrš .je ri -va -m a v lastni režiji, ker dc-sečč- -j podjetnik ni botel na ta račun prevzeti. Delo se bo menda nadaljevalo lest let. Zopet bo nekaj denar,1« v -av-ki d^ iiii ostalo. Lahko smo hvaležni na-- m-j ; . slaneu gospodu PovMa, saj je r>'-••:-lacija Save posebno njegov j delo
d K volitvam gospodarskega odbe-ra v Litiji. Kakor srno -vojča- j ornr .j -o bili potom reklamacije po- -tniki iz Grbine in Sitarjevca sprejeti v imeni-, za volitve v gospodarski odbor ; i-•ij'-. Proti temu sta ugovarjala gg. S- • tec in Slane in sta vložila prid* na okr. glavar- vo. Priziv sta utemeljevala iz s- "jeea starega strankarskega s", h- ... Glavarstvo je tekom dveh mesecev devo vsestransko preiskavalo in kvn- ■ 110 priziv zavrnilo. Tak" sla dobila p-spoda Svetec in Slane precej dolg nos; Grbinčani -o pa ] rišli do svojih pravi-, katere so jini vsa leta kratili litijski mogotci. Volitve bodo v kratkem i }lisa ne.
d Litija. Novodobno sedmino -o vpeljali naši Sokoli. \ nedeljo. >. t. ) . je namreč umrla gospa Frančiška pl. \Vurzbach, ki je bila podporna člani'.1 Sokola, v svoji hiši v Gracu pri Litiji; ob tednu, 15. t. m., pa -o Sokoli pri: -dili v isti hiši vpričo žalujoče roubi'r^ živalien ples. Spoštovanje in plete ta 1 ranjkih, katero poznajo tudi Culul -fri. je našim naprednim mladinom -veta b:iga. Pač žalostna bodočnost ). -šega naroda, če bo Sokol dobil tla ir- ! našo mladino.
• 1 Krka. \ Krški vasi je zadnja ob-čiiiska volitev prinesla ločitev duhov. Na eni strani so pristaši trhlega lil e-ralizma, na drugi sirani pa stoje trdno kakor skala somišljeniki S. L. S. Med nami je bilo nekaj cincašev. o K -terih nismo vedeli, ali so na desni ali na levi. A zdaj po volitvah dobro poznamo te ličke. Volitve so jih ločile nas. Gnjila jabolka so odpadla. Somišljeniki: Držimo po volitvah še trdneje skupaj, kakor smo držali doslej. Liberalcem pa, kadarkoli bodo stikali okro-c nas, pokažimo vrata! Možje! Ne bodimo zajci, ki bi se pustili koma udirati od Zajke .
d Krški liberalci zaničujejo kmeta! Pravijo, da se ne bodo dali koman-dirati od kmetov, če kmetje zmagajo.
Zc zdaj napovedujejo, da se bodo ločili od kmetov in da bodo sami za sebe. V tolažbo jim bodi povedano, da noben kniet ne bo jokal za njimi, sicer se bodo pa polagoma privadili tudi — kmečki »komandi«!
d Krško. Liberalci pravijo, da bodo na vsak način zvišali že itak velike občinske dokiade! Zakaj? Tožijo, da jim manjka še en policaj in še en pomočnik pri tajništvu! Za nas kmete je sreča, da liberalni purgarji samo obračajo, obrnili bomo iia že mi kmetje na dan občinskih volitev!
d K-ško. Naši liberalni purgarji se bahajo, da ima občinska hranilnica en milijon kron vlog. Ne povedo pa, kam gre dobiček! V občinsko blagajno ga presneto malo pride: v njej je suša, dasi so občinske dokiade že neznosne! Liberalci že vedo, kam ta stvar izgine in ne bi radi izgubili te molzne krave, zalo se tako silno boje dne, ko bodo zavedni kmečki možje naredili konec purgarskemu gospodarstvu.
d Od Sv. Gregorja. V ponedeljek, 10. t. m., ob 10. uri, smo obhajali pri podružnici sv. Urha pri Maršičih prav ljubko slovesnost. Ondotnemu cerkve-niku Fr. Ogrincu, ki je že 50 let nepretrgoma /.veslo opravljal cerkveniško službo, je pod slavolokom z napisom: »Slava zvestemu služabniku cerkve!« pred cerkvijo s primernim nagovorom pripel domači gospod župnik častno svetinjo za štiridesetletno službovanje. Nato mu je ključarjeva hčerka M. Rig-ljer v imenu soseske z lepimi besedami izročila veliko sliko sv. Frančiška z napisom: »Soseska sv. Urha svojemu skrbnemu cerkveniku F. O. ob oOletnici njegovega zvestega službovanja.« Podoba je bila odičena s trobojnim trakom z odlikovančevim imenom in letnicama 21. sept. 1801 — 21. sept. 1911. Nato je sledil v cerkvi slavnosti primeren govor in za tem sveta maša, med katero je prejel odlikovancc sv. obhajilo. K slavnosti svojega očeta so prihiteli od blizu in daleč njegovi otroci z vnuki. Med obedom, ki ga je priredil svojim gostom, došlo jc priznalno pismo od dekanijskega urada v Ribnici, ki je slovesno razpoložene še v obilni meri poživilo. Ril je to lep in časten dan.
d škocjan p i Mokronogu. Liberalci znajo gospodariti z občinskim premoženjem. Že pod lansko vlado Činko-letovo, Henedičičevo in Durjavovo je znašal primanjkljaj 1579 kron 18 vin. Letos seveda se jc vso to naložilo na davke. No, pa da smo le liberalci, polom pa če gre vse iz žepa. Pri vsem tem so liberalni komandantje poravnali •Jolg za most v Dobravi in dolg za brv v Rakitniku s cerkvenim denarjem far-manskega grunta in vkljub temu pri občini toliko manjka. Menili so sc tudi, da bodo z občinskim in farmanskim denarjem ustanovili liberalno godbo. Taki načrti so seveda le v škocijanu mogoči. Ampak liberalnim gospodarjem je začela slaba peti. Pri občini vsako leto večje dokiade in c. .kvena blagajna farmanskega grunta je tudi pre-
cej suha. Kar se pa še da, hitijo zapravljati. Zdaj zidajo Renedičiču plot iz cementnih stebričkov in železnili drogov. Za drugo leto torej spet obetajo čedno dokiade.
d Št. Rupert. Liberalci lažejo, da je dr. Zaje na zadnjem shodu rekel: »Župan in odborniki so cigani in rokomavharji.« Toga na shodu živa duša ni slišala in odbornik Zaje tega tudi ni rekel. Če pa mislite, da je res rekel, tožite ga! 400 prič se bo dvignilo proti 4 liberalcem in pričalo, kako lažete! Liberalci poglejte na občinska pota in brvi. Z a h t e -v a mo, da se noben šolski otrok ne kaznuje, ako ga ni v šolo! Ali bo otrok hodil po takih potih, ko še odrasli človek ne more?! Liberalci že sleparijo pri ženskah za pooblastila, češ da bodo za gospoda kaplana. Ženske, ki ste že dale pooblasti-1 a, kar pridite v Hranilnico in boste v pričo prič preklicale — pa je dobro. Ako ne bo z lažmi konec, bomo do pičice objavili pogodbo o železnici, iz katere se vidi prav lepo, kako delajo liberalci za svoj žepi Namen liberalcev je ta: Zmagati z Zupančičem in potem voliti grilovskega Vidmarja za župana.Vsak naj zato čuje in dela in liberalci morajo pasti. Pri-poznamo, da je nekaj mož poštenih, ki vlečejo še z liberalci in veliko jih je med liberalci, ki pravijo, da tako ne sme več naprej in sami ne bodo volili liberalce. Zato še enkrat: vsi na odločilni boj proti liberalcem!
d Svibno. Občinske volitve. N o v a š o 1 a. V četrtek dne 19. oktobra so bilo za tukajšnjo občino Sv. Križa v Svibnem občinske volitve. S. L. S. je sijajno zmagala v vseh treh razredih. Vsi novi odborniki in namestniki so njeni odločni pristaši, ki bodo izvolili izmed sebe za župana že v tretjič priljubljenega g. Henrika Medveda, posestnika v Št. Jurju pod Kumom. In prav je tako. Kajti on zasluži popolno zaupanje volilcev vseli treh fara, ki jih obsega občina Sv. Križa: Svibno, Št. Jurij in Dobovec. — Pač je zadnjo dni neki Hinko Knez iz Št. Jurja dobil skomine po županskem stolcu, toda možje volilci so mu z glasovnicami v roki povedali, da liberalcev tudi v odbor nočejo nobenega. — Ob začetku šolskega leta je bila v Svibnem slovesno otvor-jena nova šola dvorazrednica. Po sveti maši je bilo poslopje blagoslovljeno, nato pa se je vršila lepa šolska slavnost. Vdeležili so se je okrajni glavar iz Krškega, okrajni nadzornik, sosednje učiteljstvo — iz Radeč skoraj pol-noštevilno —, šolarji in mnogo ljudstva. — Pozdravil je navzočo domači g. župnik, govorila sta tudi g. okrajni glavar in g. okrajni nadzornik, ena učenka pa se je v imenu šolarjev vsem skupaj z&hvalila. S cesarsko pesmijo se je slavnost končala. Nova šola bo veljala približno 33.000 K. Za primeroma majhno faro bo to precejšnje hrome, a ljubezen do mladine bo storila, da ga ljudje ne bodo tako zelo čutili.
n
□
notranjske nooice
□C3
n
□
□
□□aapaaciDaaanccjaa
Col pri Vipavi. Dne 6. novembra bomo obhajali obletnico ustanovljenja našega odseka Orel. Spored: Zjutraj skupno sveto obhajilo, popoldne po službi božji govor, potem volitev novega odbora in vpisovanje novih članov. Želeti je, da se udeleže vsi dosedanji člani in da jih pride še veliko novih; pokažimo, da ne gremo nazaj, ampak naprej!
n Iz Črnega vrha pri Idriji. V ne-< deljo, dne 15. oktobra je priredil tukajšnji Orel veselico, na kateri se je igrala dr. Krekova igra »Tri sestre«. Igralci in igralke so brez izjeme vsi pogodili svo-. je vloge tako, da smo bili zelo zadovoljni. Dvorana je bila polna; prišlo jih jo nekaj iz drugih far, manjkalo je pa precej naših, sicer poštenih mož in fantov. Ali je tako prav ?
n Črni vrh nad Idrijo. Na uredili* ško mizo »Slovenskega Naroda« je se^ del neki tič iz Črnega vrha in je v sobotni številki omenjenega lista z dne 14. t. m. zapiskal v svet, da se v naši občini odpirajo ljudem oči — in uspeh tega strahovitega odpiranja ho, da S. L. S. ne bo pri bližajočih se volitvah prišla v poštev — vsaj tako zveni iz dobrodušnih dopisnikovih besed. Sedanji občinski odbor obstoji iz S. L. S. do zadnjega odbornika — in halo: kaj naj temu naložimo na kramo, da bi ga podrlo k I lom (jc bila pobožna želja dopisnika). Eli, kaj neki: občina je slra-hovito zadolžena »do grla« — in sever da vsled slabega odborovega gospodar-! stva. »Narodov« dopisnik jc sila svobodomiseln, misli, kar hoče in tudi piše, kar hoče; koliko pa sloni to njegovo mišljenje, očitanje na resnični podlagi, je njemu deveta briga. G. dopisnik, ni lepo — ampak ostudno — kar brez stvarnih podatkov hoteti v ljudstvu vzbuditi nevoljo proti sedanjemu občinskemu odboru in posredno proti S. L. S. Dobro je pa to, da razen par ljudi še ni čitalo dopisa, od katerega pač no bo nikakega uspeha. — Pa vendar g. dopisnik, ker ste omenili »do grla« za-, dolženo občino, odprimo knjige! Zdi so nam, da Vam se nili ne sanja, kdaj so je napravil dolg, ki ga Vi omenjate. Na jesen leta 1905. je pri občinskih volitvah S. L. S. vrgla liberalce iz odbora; občinska blagajna jo bila takrat suha, izkazala je 555 K 46 vin. primanjkljaja, obenem jc prejšni župan (pokojni D. R.) vzdignil iz hranilnice v Idriji 1. 1904. (1) zastavljeno hranilno knjižico za 584 K 37 vin.; dalje jc izplačal 6. oktobra 1905 za oskrbo ubožcev v hiralnici 370 K 80 vin.; znano Vam je pa tudi gosp. dopisnik, da koncem leta ima občina precej izplačil — in kje vzeti denar, če ga ni v blagajni. Škoda, gospod dopisnik, da sc niste takrat oglasili s svojo dobrohotnostjo in segli v žep, da bi s tem za-branili, da bi župan ne bil primoran seči v posojilnico po 2000 K. Tudi pri
nobeni šefi sedanjega olič. odbora niste bili, dn bi imeli priliko spoznati, kakšni gospodarji so odborniki, ko se gre za izdatke. Ne dolga delati, ampak vrniti, je njih geslo. V dokaz temu, da je župan vložil letos 700 kron in do konca t. i. 1)0 še 500 K vrnil. In polog tega l>o gotovo še nekaj preostanka. Ti podatki, gosp. dopisnik, so dejstvo! Gospodu dopisniku priporočamo, da v prihodnje ne pošilja več v svet neosnovanih dopisov. Sicer pa ne radi Vas, gosp. dopisnik, ampak radi ljudstva so te vrstice, da se ne bo dalo zbegati pri občinskih volitvah od liberalcev, ki so samo za z g a g o — za itsiio delo pa za — nič. Urez dvoma bo zmagala S. L. S. tudi pri nas, kakor drugod po domovini! Zlati vek liberalcem črnovrškim več ne pride!
n Dobrova, dne 22. oktobra. Liberalno trobilo »Slovenski Narod« je na.m v svoji številki 235 z dne 21. t. m. odprlo oči, kako imamo izvoliti v kratkem novi občinski odbor. I'o mnenju tega lažnji- J vega in obrekljivega lisla nista ne oče župan in tudi ves ostali občinski odbor zanič, ker sta oba za blagor občine nc-brižna in nedelavna. Zupan da je le hlaoec gosp. župnika Plantariča, župan da dela le v farovško korist, občinska mu je pa lc deveta briga. Grdo zlagano! Naj dopisnik dokaže, da se jc za žup-nišče med tem časom le vinar izplačal iz občinske blagajne! Dalje trobentač 1udi grdo laže, da oče župan onega leta, ko je bila toča poklestila en del naše občine, ni storil svoje dolžnosti; župan je bil takrat svojo dolžnost storil točno in o pravem času; za to pa on ni odgovoren, Če višje instance niso stvari o pravem času odposlale na merodajno me-slo. — Da je naš sedanji župan gospod Anion Laznik na svojem mestu, je najboljši dokaz to, da je bil že pri več zaporednih zadnjih občinskih volitvah soglasno izvoljen za župana. Lažnjivi dopisnik naj to-aj pusti pri miru našega gosp. župnika Plantariča in "-osp. župana Paznika; gleda naj na svoje lastno gospodarstvo, ki je bolj potrebno kura-tclja, kot pa ono omenjenih dveh gospodov. Kar pa zadeva zadnji svet »Narodovega: obrekovalca, bodemo pa že Do-brovčani preskrbeli, da spravimo v novi občinski odbor može, ki bodo tudi na pravem mestu, a takih pa gotovo ne kot bi jih rada imela »Narod« in njegov obrekljivi dobrovski dopisnik. Kar »Narod« priporoča, to ni za pošteno in značajne Dobrovčane. — Dobrovski volivec.
n Iz Idrije. Pri našem rudniku so napeljali elektriko tudi v jamo. Moč se porabi za svetlobo, za vrtanje in vzdigo-vanje. Prej je voda zunaj vodo v jami vzdigovala ter jo na prosto zlivala. Velikansko kolo se je vrtelo, da je gonilo »Kunststango«. A sedaj, po kakih 200 letih njegovega službovanja, se bo odpravilo. Podrli so mu že hišo, v kateri je stanovalo, ogromne repatnice so odstranili in čez malo časa se ne bode več poznalo mesto, kjer je bila naprava, o kateri je marsikateri tujec začuden povpraševal. kaj pomeni velika z lesom
vsa obita bajta. Da je notri kolo, ki vzdi-guje 300 m visoko vodo, ni mogel verjeti, ker vsak meni, da je v notranjosti zemlje le trdo kamenje, ne pa tudi voda, ki se mora sproti odpeljavati, da no zalije rovov in jarkov. Sedaj se mora novi iznajdbi stara naprava umakniti. Ta bo bolj zanesljivo, bolj poceni opravljala svoj posel kakor stara. — Novi avtomobil se dobro sponaša. Vedno je veliko ljudi, ki imajo opraviti kaj v Logatcu ali Ljubljani. Ti in. drugi iz radovednosti se poslužujejo novega prometnega sredstva, tako da pošta nima skoraj nič ljudi in tudi malokateri voznik prevaža kakega tujca na postajo. Marsikateri fijakar je spregel kočijo ter začel s težkim vozom dovažati drva, pesek in druge stvari, kajti skoraj ves osobni promet je prevzel avtomobil. Ni čuda! Pošta jc vozila nad štiri ure do Logatca, drugi vozniki tri ure, le ako se je mudilo ali je priganjal konje, je v skrajnem času prišel v dveh in pol urah. Sedaj pa rabimo le nekaj minut več kot eno uro. V treh urah je človek iz Idrije v Ljubljani. Slišimo, da sc nekateri radi tega jeze in na cesli s kamenjem napadajo avtomobil. Ne boste nič dosegli Naši Orli napravijo v nedeljo 29. t. m veselico. Veseloigro je spisal profesor na naši realki dr. Pregelj. Igrala se bode prvikrat, zato bode gotovo Didičeva dvorana polna, ker igra »Ribič in njegova hči« jc v Idriji dose-daj še neznana. — Skrlatica je nagajala nekaj časa, in ker jc nekaj realeev obolelo in bilo v ljudski šoli več slučajpv nalezljive bolezni, so la teden razkužili vso šolske prostore v realki kakor tudi na c. kr. rudniški ljudski šoli.
n Vipavske novice. Liberalci so pri občinskih volitvah pridno na delu. Tu-intam so že poskusili svojo srečo, priti na vrh, pa sc je izkazalo, da se jim prav temeljito majejo še njihove zadnje postojanke. Da agitirajo, lo je njihova reč, toda sredstva, ki jih pri agitaciji rabijo, so nezaslišana. V vsaki občini so si izmislili kako posebno laž, s katero manevrirajo in begajo volivce. Ker nimajo niti ene reči pokazati, ki bi jo bili storili za vipavsko dolino, blatijo naše naprave na način, da se poštenemu človeku žc gabi. Liberalci so nam zapravili železnico - gg. Mayer, Božič in Ilrovatin najbolj vedo, koga zadene krivda — sedaj dolžijo dr. Žitnika in dež. poslanca Perhavca, da sta ona kriva, da šo nimamo železnice. Liberalna požrtvovalnost za povzdigo vipavske doline se kaže najlepše v sledečem novem dejstvu. Neka družba namerava vpeljati avto-mobilno vožnjo iz Gorice v Postojno. Vse jc pozdravilo to misel, edino znani liberalni mogotci niso zanjo. Gosp. Mayer se je hitro podal na Dunaj — rekel je, da gre avtomobile kupovat in da bo sam vpeljal avtomobilno poštno vožnjo, toda za kulisami se govori, da na Dunaju avtomobilov, ki so naprodaj, niti videl ni in da jc šel proti novemu podjetju samo intrigirat. Kdor pozna njegovo delo za vipavsko železnico, mu bo stvar popolnoma jasna. — Članom vipavskega gozdnega odseka trški liberalci nc
privoščijo potnin v nanoške gozde, kj jih pa liberalni člani v prav taki vi.so-čini prejemajo kakor naši. Zgražajo se da so v gozdu celo jedli in pili, ko so celi teden bili v njem in odkazovali »šibe« (debla) — da je pa župan Petrov-čič na občinske stroške si pustil plačati drago zlato uro in da je učitelj Mercina pil na občinske stroške, je trškim liberalnim glavam uinljivo samoposebi. Celi svet prosi za zboljšanje cest v niža-vah in gorah. Poslanec Perhavec je posloval novo cesto na Nanos. Podjet, nik je na par krajih gradil cesto s slabim materialom in vsega tega je zopet kriv edino poslanec Perhavec. Ljudje božji, kje imate pamet! Da imarno novo cesto sploh, le zahvalite svojega poslanca, da je pa cesta ponekodi slaba, pri-mite podjetnika, saj ne eradi ceste gosp. Perhavec. Cesta tudi ni šc kolavdirana, pri kolavdaciji bo prilika navesti vso pritožbe, da podjetnik nedostatke popravi. Liberalci agitirajo s tem, da je Perhavec proti razdelitvi skupnega gozda. To ni res! Gosp. Perhavec je žo neštetokrat izjavil, da bo on zasiopal stališče večine. Ako bo večina za razdelitev, se bo gozd razdelil. Kako lažnjiva je agitacija zoper gozdni odsek, priča najlepše zapisnik, ki so ga podpisali tudi vsi liberalni člani gozdnega odseka in v katerem vsi z ogorčenjem obsojajo napade na gozdni odsek. V zadnjem času so se liberalci lotili tudi cestnega odbora. Lahko rečemo, da ni kmalu kje tako skrbnega cestnega odbora, kakor je vipavski. Tudi njega ne puste v miru. Zal nam je, da jc med klevetnike zoper cestni odbor zašel tudi medicinae uni-versae doktor gosp. Kane. V gostilni pri kozarcu vina nripoveduje, da plačuje cestni odbor delavce po 5 kron in da jdi pri delu ne nadzira. Ros jo ravno nasprotno, da je cestni odbor jako varčen in da delavce skrbno nadzira. Gospod Kane, svetujemo Vam, da vprašate "o-spoda Skala, po čem je plačeval delavce, potem pa molčite. Ravno Vi nimate povoda pritoževati so nad posameznimi Jtorporacijami, po čem plačujejo svoje uslužbence. Vi prejemate letnih 3(i00 K od dežele in zdravstvenega zastopa, torej ravno 10 K na dan poleg vse drugo zdravniške plače. Nikdar ne borno pustili, da bi deželni uslužbenci neupravičeno napadali korporacijc, ki stoje pod isto kontrolo kakor Vi. Mogoče ste hoteli s lem pomagati g. Karolu Mayerju do vstopa v cestni odbor. Toda pustite gosp. Maycrja, da spi krivično spanje političnega mrliča, dokler ne bo plačal vseh reči, ki bi jih po pogodbi v svojem slavnem špitalu že zdavnej moral napraviti. — Somišljenike po občinah prosimo, naj bodo liberalnim agitatorjem vedno za petami in naj njihove laži brezobzirno razkrinkavajo.
Darovnice prilaga splošno znana ljubljanska tvrdka H. Suttnor vsaki, tudi najmanjši pošiljatvi ali jih vroča pri osebnem nakupu. Na vsaki taki da-rovnici je označen znesek, za kateri jo bilo nakupljenega blaga. Kdor te listke skrbno hrani, dobi v primeri s skupno
vsoto lepo darilo, ki ga ne stane niti vinarja. Zatorej odjemalci to solidno ivi-dkc: Pozor na darovnicc!_
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko ccrkvijo) sorejema hranilne vloge in jih obrestuje po
rudne ure ol 8. ziulraj do i.
61ei inserat!
V	L| UJaJ lBhko tJtoslanojo ve-
VSaKI MSI like neprijetnosti pralnega dneva, ako se namoči perilo že na predvečer s pralnim praškom ki popolnoma izloči vso nesnago.
Pralni prašek je predmet zaupanja, kajti lahko Je ponarejen In težko je ponaredbo dognati. Ako kupite izdelek tvrdke, katera Vam za pristnost jamči, tedaj bodeto gotovo prejeli zanesljivo pralno sredstvo. Ponarejeni pralni praSkl (prah Iz mila) sicer tudi dobro čistijo, a uničijo v kratkem času vsako perilo. Najboljši in najzanesljivejši pralni prašek je vsekakor
Schichtov
pralni ekstrakt »Ženska hvala".
4 V2% brez kakega odbitka.
.Mnenje gospoda dr. I. Ne del ko,
S o 1 u n.
Gospod J. S c r r a v a 11 o,
Trst.
Veseli me, da Vam zamorem poslati svoje mnenje o Vašem S e r r a v a 1 -1 o v e m Kina-vinu z ž c 1 e z o m, ki p;i rabim že dve leti. S kratkimi besedami: Vaš prenarat pripisujem vedno kot krepilo in proti mrzlici. Vsled dobrega okusa ga jemljejo radi tudi oni bolniki, ki nočejo vživati več nobenih zdravil, ker imajo od njih že ves pokvarjen želodec. Ti bolniki so zadovoljni /. njegovim okusom in tudi z uspehi, ki se dosežejo ž njim. Podajam ga rad tudi svojim operiraneem, posebno ženskam, v času konvalcscence, in sicer z najboljšim uspehom. Tudi šibkim, doječim ženskam je postalo Vaše vino pre-potrebno, ker ga lahko uživajo in uspešno.
S ol u n, 12. junija 1909. m	1) r. N e d e I k o.
Svetujemo Vam revmatične, pro-tinske bolezni, bodljaje, bolezni v križu in bolezni v členj<u ne zanemarjati. Tucat za poskušnjo Fellerjevega fluida z znamko »Elsafluid« stane samo 5 K. Fellerjeve odvajalne Rhabarbara-krog-ljice z znamko »Elsa-krogljice«, šest škatljic franko 4 K. Dobi se od E. V. F e 11 e r v S t u b i c i, E 1 s a t r g št. IG (Hrvaško).
V	prihodnji številki z dne 2. novembra bode priobčen inserat o razpisu Ceres-daril v znesku 3 0.0 0 0 kron! Opozarjamo že danes da naj vsak cenjeni naročnik istega dobro prečita.
V	vsaki starosti se lahko uporablja pri krčnem kašlju z najboljšim uspehom prijetno dišeče sredstvo »T h y m o m e 1 S c i 11 a e«. Isto se dobi za 2 K 20 vin. skoro v vsaki lekarni vendar naj sc pazi strogo na ime Thy-momel Scillae. Več v oglasu.
Praško domače mazilo iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi jo prav izborno sredstvo za pokritev vsake rane, ker zabrani iste pred okuženjem in bolečine hladi in olajša. To izborno domače sredstvo sc dobi tudi v tukajšnjih lekarnah.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
V	Brnu, 18. oktobra: 22, 37, 45, 14, 17.
V	Trstu, 21. oktobra: 30, 58, 50, 28, 17.
V	Lincu, 21. oktobra: 72, 81, 89, 5, 33.
pgaacjancinaaaaanna
Klali oglasi.
DDanaanaDaannDDan
Vsaka beseda velja za vsakokrat 10 vinarjev.
1 Sprejmi! ae: |
učenec za kolarskl obrt pri kolarskem mojstru Franu Mcžck na Jesen<cah, Gorenjsko.
izurjen samski kovač za star<nipe'jnno kovačijo v večjem kraju Naslov Alojzij Marttnčlč, Dolenja-vuh p. Cerknici, Notranjsko. 2 učenca za krojaški obrt takoj pri Ivnnu Zvezda, Jesenice, Gorenjsko.	3176
IMnrn mlfllnrnn katera bi bila pripravljena napra-loCKIll IHlCllCIIlU viti letni sklep za ves izdelek ča-jevega masla, kupujem tudi vsako množino domačega siru M. Šller, trgovina z deželnimi pridelki, Kranj, Gorenjsko.	3208
Izdelane postelje
Pernica alf blažim 18) cm dolga, 116 cm Široka K 10 -, 12-, 15- In 18—, 2 metra dolqa, 110 cm Široka K 13--, 15--, 18'-, 21'- Zglav-—nik 80 cm dolg, 58 cm Siro i K 3 -, 3'50 In 4 - ; 00 cm dolg, 70 cm širok k 450 In 5-50. Izdelujem tudi po kakorSnlkoll drugi meri. Tridelni modrocl iz žime za t no posteljo K 27 . boljSI K 33.—. PoSllja se poStnlne prosto po povzetju od K 10'- naprej. Zamenia ali nazaj se vznme lc proti povrnitvi postnih stroškov. 3ISI--6 Benedikt Snchsel, Lobe» 9IO pri Planu (tenko).
ilii in poti
za obiske z sebnih p-odajalcrv s suknenlm blagom za gospode in danu- sc sprejmo proti visoki proviziji event. p. zneje stalno pri prvi razpoš. blagi. Ponudbe pod: „Weltflnna 92462" nu anončno pisarno M. Dukcs Nachf. Dunaj 1,1.	2711
Narav, nakup Ustanovi]. 1870.
Več kot 4000 slik
vporabnlh predmetov
in daril vseli vrst ima moj najnovejši glavni cenik, katerega pošljem takoj vsakomur
ZHSTom
in poštnine prosto. C. kr. dvorni založnik
Jan Konrad
Brli* št. 2760. (Češko).
Zaslužek!
2 — 4 K na dan in sialno 9 pre-vzetjera lahke pletenine doma. Edino moj stroj za hitro pletenje „PatenthebelM Ima Izkušene jeklene dele, plete zanesljivo nogavice, modne in Športne izdelke. Predznanje nepotrebno. Poduk zastonj. Oddalienost ne škoduje. Troški mali. Pisni, garanc. tiajne službe. Neodvisna cksistenca. Prospekt zastonj. Pod:etje za pospeševanje domačega dela, trgov, sodn protokol. Kari wolf, Dunaj, Mariahilf, Nel-kengasse J/06.	189)
^ Le naravnost
od tovarniško razpo-šiljalnico
„Sndel5a"3
Krnov štv. 42 favstr. Slezlja)
kupite
blčgo za moške in obleke ukor tudi
plalniiio calboliSe kakovosti po najnižjih tovarniških cenah. Ostanki zelo poceni. iur Zahtevajte vzorce. Krasne serijske novosti.
Potrudite se
pred nakupom vpo-rabnili predmetov in daril vseh vrst zahtevati moj glavni cenik s 4000 slikami, kateri se pošlje vsakomur
zastonj in franko. C. kr. dvorni založnik
Jan Konrad
Brllx 81.2762 (ČcBko).
Razpošiljam oro/Je v»ak#* Trst«1, kol pušk« Mauiuicrlcs.i, Drillhige, l.on-caiter in Floburt, aamokrca«, pišio!« itd. po tToruiiklh ceuali. Popravil« najceneje. Zanealjivim oi^bara dovoljujem ugodna delita odplačila.
Cošiljam tudi boljše puške, no da
l sc sililo kupiti 8 dni na pofkuinjo in ogled. Caniki zantonj m franko,
F. Dušek, tovurna pu&k, OpoCno St. 52 oJ> državni železnici, Češko 1921
Kdor rabi
dobre ln prlstuobarvne zimske barhente. flsnele za srajce In drugo perilo, lanene Inbom-bažaste kanafase, cedre, platno, Inlet, brisače, rjuhe, zimsko blago za dame in gospode, 2epna robca In druge tkanine, naj se obrne zaupno na krSC. tvrdko
Jaroslav Marek
ročna tkalnica 45, v Bistrem pri Novem Mestu ob Met. (ČeSko.
V zalogi imam tudi veliko množino ostankov zimskega parhenta.flunela.kannfasa itd. ln razpošiljam v zavojih po 40 m za 18 K, prve vrste za 20 K franko po povzetju. — Vzorci se poSlljaio zastonj iti poŠt. prosto. Od ostankov se vzorci ne pošiljajo, - Dopisuj« se slovensko.	309^
Priporočamo novo trgovine manufakturn. blaga
J. Ciuha
»Pod Tranco« LJubljana, Stari trg ilevl.
1050 prej bazar postala elektrline železnice.
^Umetne jobe
Brez ruvanja zobnih korenin se ustavljajo amc-rikanski umetni zobje, posamezno ali cela zobovja, izvzemii nedelje lil praznike vsak dan od S. ure zjutraj do 6. zvečer v konc. zobarsk. atelje
O. Seydl
lfl Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 7.
Vi ste sovražnik
svojega lastnega denarja, ako kupujete žo
napravljen —— rum —— Altvater - liker Allasch * kumnovc itd.
Z mojo izborno
esenco
napravite si brez vsa-koga truda najfinejšo likerje za polovično oeno.
I (teklonloa zadostuje za 5 litrov I a ruma n litre najfin. Altvater 8 „ „ Allasch-
knmnovca ■ natanon. navodilom o uporabi za samoK 1*20 Vse 3 steklenico skupaj
samo K 3'—. Posamezne steklenico samo proti naprej vpo-slatvi zneska tudi v znamkah; od 3 stoki, naprej tudi po povzetju franko na vsako poštno postajo. 2774
HITSCHM ANN
izdelev. eseno Humpoleo na čeikem 101.
Tisoč priznalnihpisem.
Smate Ii bolečin©? Revmatiške, trganje, glavobol, zobobol? Ali ste si jih nakopali na prepihu vsled prelilajenja? Poizkusite vendar bol lajšajoči, zdravilni, krepilni Feller-jev fluid s z. .,Elsafluid". Ta je res dober. To ni samo reklama! Dvanajstorica za poskušnjo 5 K franko. Izdeluje lekarnar Feller v Stubici. Elsatrg 16 (Hrvatafeo).
62
gostilna
Stara, znana
da v lepem, prometnem kraj« na Gorenjskem takoj v najem.	3155
Ponudbe na upravništvo „l)omoljtiba" pod Stev. 3209.
Razpisuje se služila	orfanisia in [ettka m-
ii Ajdovec pri zuže	Itlhnrllll Nastopi se lahko takoj, lil U U i n U- 1'ojnsniln daje tamoš-
nji župnik.	3206
	
r
i
Izbotno
olajšuje bolečine, zadržuje vnetje in
učinkuje antiseptično.	1
že 40 let sc je izkazalo mečilr.o vlačno mazilo tako-zvano praShO domače mazilo, kot zanesljivo sredstvo za obvezo. Tp obvaruje rune, olajšuje vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje-
Razpošilja sc vsak dan. jsJU
i pušica 70 vin. Proti predplačilu K 3*16 se pošljejo 4 pu-šice, za K7'— pa iti puSic poštnine prosto na vsako postajo
avstro-ogrske monarhije. Vsi deli embalaže imajo postavno deponovano varstveno znamko.
Glavna zaloga	5120
B. FRAGMER, c. in kr. dvorni dobavitelj
lekarna »Pri črnem orlu«
Frap, Mala strana, vogai Nerudove ulice .št. 203.
Zaloge v lekarnah flvstro-Ogrsku. V Ljubljani: Dr. G Piccoll, Jos. Ciiinai. Rili. SuSnlk.
J
Največja Izbira
posteljnega perja =
popolnoma novo oskubljeno o \ sivih goni, V8 kg. K l--10 j ;txpo.šilja za noskušnjo po pošti 5 kg. tudi več, proti post. povzetju. 1 velika pernica u pnkoni Jfc 10*—, pernica s pol-pulioin Iv 12-80. poraica s perjem K 10*—, bolo, oskubljeno perjo K 2 40, polpuh K 3-—. prvovrsten K 4- . siv puh K 3-20, zelo fini bel puh K fe- . vse ceneje kot <lrugo<l in gotovo novo. Vzglavnico uenapolnjcne K 1- , pemicc ne-napolnjene K 3- —.	2345
Prva češka zaloga posteljnega perja, oddelek na drobno Adolf Gans, Dunaj, Hernals, Ottakrlngorstrasse 48 60. Prodajulna na debelo na dvorišču desno. Podružnici: Tlefer
Graben 11 in Mariahilf, Amerllgstrasse 8. Svarilo pred zmotami! - Prosim na ime ln naslov pazili.
ADOLF GANS,
! Ceni fotograf, aparati !
Kompletni fotograf -aparati dajo zajamčeno dobro slike, s ploščami, papirjem, kemikalijami In podukom velikost »lik 0X0 oni Kl'90, «X12 cm K 3-80, 5-70, 9 70 itd. (poštnina posebej;.	1878
Natančne krasne kainore in dvojni anastigmati nedosežni in pocenil
Itabljeni aparati in objektivi znanih tvrdk zelo poconil Glavni ceniki obsfgajofli 130strani zastonj, ravnotako priložnostni ceniki.
FJIr. (tirnim
tovarna foto-graf-aparatov
Hirschbero 326, Češko.
Berite! Konec draginje!
lik ri
Nova ivrdka
l!
———- Največja trgovina te vrste. _
SflKS :::::• odKrv,8ie
Najnovejši kamgarn, trpežen .... ! " " Mandarine blago za zimsko obleko .... 6 — "
Angl raglan-Sevlot............g._
J',1® " uniforme ln Črno salon, obliki ; ! s— Sevfot in blago za damske obleke ...	ž-
Vtorcl n« zahtevo saiton) z obratno" poŠto
Slovenska trgovska šola v Ljubljani, Kongresni trg št. 2.
Zadružna šola
se prične due 3. novembra 1911 ter traja do 30. aprila prihodnjega leta.
Na Soli sc poučuje: računstvo, knjigovodstvo, zadružništvo, kupčijstvo i. d.
Sprejemajo so kmečki mladeniči, ki so stari najmanj 16 let in so dovršili ljudsko šolo.
Šolnine ni plačati nobene.	.1201
Za vpis ie poslati krstni list, zadnje šolsko izpričevalo in 5 K do novembra t. 1 na naslov:
Ravnateljstvo Slovenske trgovske šole v Ljubljani.
Ljubljana, dno 23. oktobra 1911.
ki ima veselje do čevljarskega obrta, se sprejme pri Josipu Vider, čevljarskem mojstru, Poljanska cesta 11, Ljubljana.	iS080
Pril®ž?i!®sfS!D isofifino darilo
S,M"'
istodobno vporaben tudi kot »Latcrna magica« s
tremi barvenimi pašami slik (filmi) in 6 slikami na steklu 3'jCmSirok, petrolejko, reflektor in navodilom za uporabo, komplet v kart. K 12*—. S tem kinematografa rn pričarjajo sc na steno žive slike, koje si rade ogledujejo mlade iu stare osebe. Mehanizem je natauCcn in preprost; omogoča uporabo vsakomur, tudi otrokom. Razpošiljanje po povzetju po c. In kr. dvom. založniku
JAN KONRAD, razpošljalnica v BrQxu št.2750 (Češko).
Bogato ilustrovani glavni ceniki sepošliejo vsakomur na zahtevo zaslon) in franko.
v vseSi velikisl, nove in rabljene, dodaviia najceneje tovarna za sode
Emil FlCk, Praga-fflichle
Komisijska zaloga se odda pod ugodnimi pogoj solidnim zastopnikom. 3189
Skrbne matere
no čakajo, da se pri njihovih ljubljenčkih razvije i/, navadnega kašlja resna bolezen, ampak dajo otrokom v takih slučajih takoj zdravniško priporočeno, prijetno dišeče, kašelj olajšujoče sredstvo
Thymomel Scillae.
Izdelovanje ln glavna zaloga v
B. FRHGNER-ja lekarni!
c. ln kr. dvor. dobavitelj Praga III., št. 203. |
Prosimo, vprašajte svojega zdravnika I
1 steklenica K 2-20. Po poŠti franko proii naprej poiiljatvi K 2-90. 3 steklenice proti naprej poši-Ijatvl 7 K. 10 stehlcnlc proti naprej poSlljalvI 20 K.
Ptzir na ime sredstva, fzdelovatelja
in varstveno znamke. Dobiva se v vseli lekarnah V Ljubljani: Riliard SuSnlk, dr. G. Piccoll, Jos. Clžmaf.
IHHHHHaHHHBl
| CLIMAX motori na petrolej S
Najcenejši obrat. S
n i

Bachrich & Co. m
tovarna za motorje ™ DUNAJ XIX 0.
Stonksirenčna budiika
po araerikan. sistemu, idoe« » Vsaki legi, za službo rabna do-bre kakovosti, s 3letn. pism. jamstvom za dober iu nravi lek, K 2 90, 3 komadi ii 8 - i
ponoči sveteOiin Imralnl kom I kd.K3'30, Jkd. K«'-lla kakov K 2'50. S ponoti sve-tcčimkazalnikoia K2 80 NlUak rizlkol Z h m e n j a a d o p u s t n n ali se pa vrne denar. Razpošiljanje po pošt povzetju ali prej. poslalvl denaria od priz. najbolj, svet. tvrdke. Prva tovninn ur
JAN KONRAD
c. Iti kr. dvorni znložnik, Brlix, it. 2731, ČcUko. Bogato llustrovun glavni cenik z nad 4COO slikami na zahtevo var komur zastonj In frnnko.
Psjnofinih 'J0!	tak°i 7ti IsrojaSko obrt In tudi
Anton Podgoršek, krojaški mojster, Srednji Gn-meljni št. 4. 1'. Št. Vid nad Ljubljano.	3133
([lepe bele rurje) 3207
:..: kupuje in dobro plačuje :..:
C.f.Scfi«t!iBi.lrlScftiiz
eradec, fftarplaiz 10 —12.
Vsaka mati
se mora razveselili, da imajo močnate jedila, kakor štruklji, cmoki, peciva, torte, narnstki, pudingi, kipniki, krofi, krjiice, buhtelni, krivci, rezanci, omleti, palačinke, vlivanci, rogljički, žličniki, štruce itd. v mnogih slučajih posebno za otroke prednost pred mesnimi ali sestavljenimi jedili, nko so pripravljena z dodatkom
dr.
2713
po 12 vinarjev
kajti lo tedaj so ne samo redilna, auijiak tudi lahko prebavna, česar se zojiet posebno pri otrocih ne more preceniti. Napravite torej za Vnše otroke mnogo takih močnatih jedi z dr. Oetker-jevim pccilnim praškom, ki se dobi povsod z več milijoni preizkušenimi predpisi.
ZDHAV, REDILEN, POCENI.
Čitajte
dne 2. novembra
raspisu Ceres«
2863
Čitajte
v tem lislu natančneje pogoje o
v zsiesku K 36.000!
i hn sivega skubljenega K »•-, boljšega K 2 40, pol belega pnma K 2-ho belega K 4- , finega mehkega pulia K o, prvoVrstnei?a K V—, s-— in B'0o. Sivega puha K 0'-, belega finega K 10'—, prsnoga puha K12 - od pet kg naprej franko.
Dovršene napolnjene postelje
iz gostega, trpežnega, rudcCcgn modrega ali belega Inlet iianklng) blaga, t pemtca luo cm doign, 12(1 cm 5 roka, z 2 vzglavnlcama, vsaka ca. no cm doii;a, 60 cm Široka, zadostno napolnjena z novim sivim, puhastim In trpežnim postoljnim perjem K te-—, s pol puhom K 20 -,s puh perjom X 24— Posamezno pernico k 10'—, u--, 14—, 16—. Posamezno vzglavnico K 3 —, 3-50, -1 - . Pernice ■oo krat llo cm velike K 13 -, iS--, 18 -, 20'-• Vzglavnico ■ ■' To cm velike K l'5o, 5-—, 6'50. Spod. pernico iz najbolj, gradta za postelje lso> 110 cm velike K 13-- in 15—, razpošilja proti povzclju ali naprej vp'acilu
Maks Berger Dešenica št, 412 a Češki les.
NiKak riziko, ker sc zamenjava dovoli oll denar vrne. Uugatl iluslr. ceniki vsega postehioga blaga zasloni. 2117
Na prodaj je majhno,
2881
in elektrike, obstoječe iz pritličja in prvega nadstropja. Pri posestvu jo lep vrt za zelenjavo in ima okoli dva orala; posebno ugodno je za pc-rilnico, vrtnarijo ali katero drugo obrtno podjetje, ker leži ob vodi in električni moči. Povpraševati jo pri upravi tega lista, pod »Industrija 7.«
fflK^
lilago za (lamske obleke, kanafas, ccfir, oksfortl, platno, cajg za moško obleko, brisačo, žcimi robci In vso tkano izdelke dobavlja poceni tvnlka
HlSdEC & LOChfflSIl 2998
češka tkalnica in razpošiljalna v Novem Mesiu ob Met. (Češko). Vzorci na zahtevanje zastonj In franko. Naročila od K 20-— naprej franko.
T3 m m 'ia. b, m mm
druiln sc oblači z Izde.kl Iz tkMa'ce
1'osiljutov za poaliušnjo po povzetju vsebujoča 23 mknnnfasa Rekcrdia za postoljno prevleko rudoče uli uiodro pisana lt 10-60. 23 m tielo tkanine z.n srnjco Iris K II,—. 13 in colira za sriijr,, Prrmancnt sortiran po 3 m samo K 8*60 1 tucat liolili plalnenlh-damast brisač št. 7 K 6.
(iarsku tknlnlcu	2643
St&rek & Machžoč
Spy Slcv. 45 ČeSko.
Za nepoveljno denar nazaj. □ Vzorci zaston)!
J
Bal
U

čč. šol. sester v Narodni šoli Družbe
sv. Cirila in Metoda v Velikovcu
se priporoča p. n. slovenskim staršem. V hiši je štirirazredna ljudska šola; ozira se posebno na pouk v ženskih ročnih delih. Šolsko leto se prične dne 4. novembra t. 1. Plačila 20 K mesečno. — Oglasila naj se blagovolijo poslati čč. šolskim sestram v Velikovcu na Koroškem. 3050
liUS
šalStSš
Helo lep zaslužek
pri nabiranju gozdnega prapiola (spod-lesnice, steljce, mala praprotca). Cena tisoč peres 80 v do 2 K. Več pismeno. Vzorci na razpolago. M. Jacobi in A. Maček, Eibnica (Dolenjsko).	2949
Kdor ima otroke, ta ve,
kolikokrat si isti nakopljejo pekoče mehurje, globoke rane in odtiske. Zdravniško priporočena, zdravilna krema za
rane	?]
„3BŠimfS" ozdravi hitro in za-bratii zastrupljenje krvi. Dobi se samo od dEŽESfiSS
lekarne u Slenensisl Bistrici.
HTZ™ 1 pušica stane K 120.

Barhant, flanele
samo la ostanki
40 metrov 20 K
za boljše hiše bombaž.-platneno blago,prlstno-barvno, 4—15 metrov dolgi kosi, do 120 cm široko blago platneno rjuhe, kanafas, bar-hent, flonele, cofir, oksford, platno, gradi, brisače itd. dobite po povzclju franko pri tvrdki	2859
Josipa Zeleny in sinovi
tkalnica, Češka čerma, p. Nachod, Češko.	Ustanovljeno 1878
ite m as m
povzročijo bolečine in priklenejo drugače zdrave ljudi na postelj. Vsakdanja Pjftma" uporaba zdravilne kreme za rane „Uiglli(l povzroči, da bolečine pojemajo. Zdravniško priporočeno. Dobiva se samo od
1 pušica stane K 1-20.
2222
t	Dobro domačo bla-
||M g" lz tkalnice
■; "'.! pošiljam po povzet-IIII J" vfiakomur, kdor naznani knr po-r	trebuje.
40—50 ki bsiasskau za K 17—22.
Posebno prikladni so kot darila 711 bližajoči oe Božič in hodom p. 11. naročnikom postreri tako, da postane vnak moj odjemalec. Zajamčeno pralno tkanino v zelo IVpih barvah, kanafaze. lanona platna za srajce, oksfordo, krizote, sifone, brisače, tkano barhento pripravno za krila in obleke, dol- uo, bat iste,, fianele conro pripravno za bluze in obleko. Tudi zelo krasno modrikasto blago ao lahko dobi v kosih 3 do 15 ni.
Pišite	8000
Fr. IHar5ik-ii. domačemu tkalcu
Čtška čerma 10j pri Nachodu (Češko).
Ceno češko posteljno perje. 3
Kilo sivega puljenega K 2.—, boljšega K 2'40 polbetega K 3-60, belega K 4-20, prtma kakor puh melikega K 6'- , veleprlma K 7-20, najboljša vrsta K 8 40 Puh siv K 6'—, bel K 12-—, n jfinejSI prsni puh K I4'40. Od 5 kg naprej
LT ZaotovUene postelje Iši^S^r
blazina 180 cg dolgi 116 cm Široka po K JO-—, 12-—, 15-. 18 —, 21—. 200 cm dolga 140 cm Široka po K 13" , 15--, 18—, 21—, zg avnica «0 cm dolga 58 cm Široka po K 3-—, 350, f-, 90 cm dolga 70 široka po K 1-50, 5-50,6' . Razpo5iljan|e tranko po povzetju od K 10* ■ naprej. Zamena dovoljena, za neugajajoče denar nazaj. PoizliuSnje in cenovnikl franko. Artur VVollner, Lobcs pri 1'lznu 159, Češko.
Prave turinslie vremensho hišice z uro
kažejo vsako vromonsko iz-nremembo 24 -48 ur naprej. S«. 944, Hišica izdelana iz lirastovoga lesa, streha z mahom pokrita. Sprodnja stran ima toplomer in jo z vejami okrašena /. dobro ldočo uro s kazalom iz slonove kosti, natančno regulirana In repasirana s 3 letnim pls> menim |arastvom, z dvema podobama, 25 cm. visoke, 10 cm. široke, elegantno izvršeno, najlepSl okras za vsako sobo, komad K 6*60. Vremenska hišica brez ure K — *80, 1*30, 1-50. i*80 v mojem glavnem ceniku. Nikak riziko! Zamena dovoljena ali d nar nazaf. Hazpošiljnnjo po povzetju od priznano najboljšo ave-tovno tvrdko c. In k. dvornega založnika
JAN KONRHD
razpoftilfalnica, BRCX 2749, Češko.
Glavni cenik s približno 4000 slikami vsakomur zastonj in poštnino prosto,
Zastonj
si more nabaviti vsaka gospodinja dragocene vporabr.c predmete, ako sc redno rabijo priljubljeni
KNORR-ovi makaroni KNORR-ovi ovseni izdelki KNORR-ova hranila za otroke KKORR-ove jnhe
Kuponi so priloženi vsakemu zavoju in opravičujejo za brezplačno dobavo dragoccnib dobitkov. Cenik sc dobiva v raznih trgovinah ali naravnost od tovarne
C. H. KffORR, tir. z o. J. GJELS (Gor. Ausir.)
Smlma !mif. stenske prepioae.
St. 2097 v l.kako-vosti na obeh str. popo notna enaka, v r.izllc vzorcih kot: srnjakova rodi) , labod, lev, pis, lis ca, 2 papigi, tiger, frne, v lepili barvah izvršena, lOOcni Sir,, 200 cm dolga. kom. le K 5-60. - St. 2098. Ista. enaki vzorci in slike, 90 cm
Široko, 181 cm doltja, le K '1'80. Najvefia izbira numlznlli in |!n..ScI|nfii garnitur,
llunelusllli. »polnih otle|, «ivt,nlli crtc| lt<!. Ml<uk riziko ! Zamena <Iovol|en&> nll denar i:aj::ij! Pošilja proti pov etiu ali predplačilu
c. in kr. dvorni založnik ta BtoBirad
poskljalnica v Briixu šl. 2711 (Češko).
'■■ovni cenik z n;oK(i(i.|„„|„i, vsakomur zasloni iu irnnko
Združene tovarne za volnino prodajajo letos zopet izključno po meni 4C00 komadov talcozvanih
volaških kocei za kmk
za ceno le K 'i"40 komad in II 8'60 za par
(6 parov franko na dom) naravnost na lastnike koni Ti debeli, trajno trpežni koci so topli kot kožuhovina, temnosivi, okoli 150 200 cm velik: torej lahko pokrijejo celega konja. Razločno
pisana naročila, ki se izvršujejo le po povzetju ali če se denar pošlje naprej, naj se pošljejo na
STELNER-jevo komisijsko rfizpošiljalnico združenih tovarn za koče Dunaj II, Taborstrasse 27 G.
Ceniki na žejjo zastonj in franko. Zu neugnia-.
joče se zavezem vrniti naprej poslani denar. Mnogoštevilna priznanja iu naročila so doSki ud kobilarne v Raduvcu, Komornu in Brody-ju župnika Kolarja Tutz -u dr. Vračuna, odvetnika v Varnsflu, posestnika Weidibergerja llosva, Grilnwalda, Zor-kovak, Roller Liditen, pl. Mroczkowski-ja Dobro-stany, Rosenauerja Zg. Moldava, Hublissa Maiikcti-dorf, Sdienka Gerlsdorf, lastnika umetnega t:.lina, Fohringerja in dr.	2Hi5
ceneno češko
1 »io 2 vinarja obratnih slroš- motar^RI Z mUČnitn pri-
ko\ za uro in HI' z mojim pat. iis|?{jm xa surmD p«^
od 10 lil' naprej; i do 5 vin. pri mojih petrolinskih motorjih iu petrolinskih lokomohilah, dalje 2—1(1 111' tudi stoječe motorje Tvornlca motorjev I. MARCIIAIOVVSKI Ilunai III., 1'aulusgussc 1. Na tisoče motorjev v obratu. (,'enovniki gratis. Ugodni plačilni pogoji. V zalogi tuili že rabljeni petrolinovi motorji.	.'!15
ffb/ni/tl tv i/AmeriJco Materi Utrli/o dobro, po cen i in -rttwe.il/iifo-potovali na/w ob me/o
nSimon^c/fm efe/^
v Sjutl/arii 'Jčolv dvvrjJc e uJico20. t&a/a>i>rslnuO\yasnila iffybsel/xyilaMo.
Pioti proviziji se sprejmejo v vseli krajih it-9
krajevni zastopniki
od nekega prvega bančnega zavoda za prodajo postavno dovoljenih srečk proti plačilu v mesečnih obrokih. Osebe ki v tej stroki delujejo, dobe popolnoma posebno ugodne pogoje. Ponudbe poti .šifro: »Visok zaslužek 577« na Haa-senstein & Vogler A. C., Dunaj I/l.	L'040
Najboljša češka tvrdka.
Ceno posteljno perje!
1 kg slvooa, doltrenu skuhljo-neja 2 K ; boliScga 2 K 40; prlma potbelega 2 K 80; belega 4 K : belega puha 5 K 10; i kg izredno rinila, snežno-bclega, skubljencfla f> K 10, K ; i lig puha 6 K, 7 K; puha 10 K ; najfinejši puh 12 K. - Pri 5 k(j se pošlje franko.
Dovršene napolnjene postelje
iz ,eio goMega rdeCega, modrega, belega »Ii rumenega iinukirig blag,t, I pernica Ifio cm dolga, 120 cm široka z 2 blazinama, vsaka tO cm dolga, 6 cm široka, napolnjena z novim, sivim, zelo trpežnim, puhastim posteljnim perjem 16 K ; 5 polpuhom 'f K ; o pultom 21 K: posamezne pernico Io K, 12 K, II K, 10 It; blazine .1 K, 3 K 50, 4 K; pernice 200 cm dolge, 11(1 cm Široke, K 13, i'l K 70, 17 K K , 21 K: blazine locm riolt;e, 70cm Široke, 'I K 50, 5K 20, 5K 70; spodnjo pernice iz mofnefln, posastega grodln IfOcm dolge, nftcm Široke, 12 K So, I'I K mi. Pošilja proti povzetju od K 12 viSje tranko. Zometia dovoljeno, za nepovoljno denar nazaj.
Cenik zastonj in Tranko.	2410
S. BENISCH, v Dešenici Stev. 71, Češko.
popolne obleke
vsebujejo moji 40 metrov dolgi ostanki za 20 K
in sicer; 1 moderna obleka iz listra, 1 praktična obleka za hišna opravila in 1 krasna poletna obleka. Ostali ostanki s»* lahko porabijo /.a predpasnike, bluzo itd.
popolnih srajc
vsebujejo moji 40 metrov dolgi rimibiiriki ostanki tkanino lepo, dobro blago za 22 K. Ostali ostanki ho pripravni za najboljše opremo.
Ko.-pošiljn se po povzct]u. «.-—■■ Prvovrstna tovarniška razpoilljaliiica
Josip Fraienslein, Jaromer 91, CeSko.
Od ostankov so no požiljajo vzorci. Od vseh drugih predmetov vzorci na /.eljo franko. Vzorci so morajo vrniti.
• i i:;-i ova dobra kakovost 5 ko sivega, s ljubljenega K» G0. l* —, boljšega K 15 - , belega mehkega puha K LM- - . bol j Sega tO'* , snc/nobclega, zelo f i lic;.'a K .'! • do K -IJ	Razpošiljanje
fianko in carine prosto proti pov/etju. Zamena proti povrnitvi noštnih - str skov dovoljena.
Ustanovljeno 1832.
rinlcto s stioji najnovejše sestav«-. prckaAujo v»ako konkurenco po finosti, ki omogočijo z juko majhno množino pobarvati veliko povrSino, razpošilja po nizkih cenah
ISdnif SSagsptenaim-a čiasBad.
i\ttbilmn
I-rva klanjala tovarna oljnatih barv, HrncZa, laka in atoklarskesta Meja. Zaloga slikarskih ln pleskarskih predmetov. Jluatr. eeniki le dobe brezplačno.
zložna, cena
2927°o7 * Cimard Line
Bližnji odhod iz domače luke Trsta: Ultonia 31./10., Paunoniu 11. 11., Clinrp ha
28.il. 11911. Reke: Franconia 9. 11. 1911. IzLiverpola: Lusitaniiu (najboljši največi'in na'-lepši parnik sveta), 28./10., 18.'11., 16./12. 1 11 A\auretania 21./10., 11./11., 9./12., 30. 12. 1<'!:. Pojasnila in vozne karte pri Andrej Odlasek, ljubljena, SlomSk. ui. 25, blizu cerkve i>rcu Jezusov. Cens vožnjiTrst-Nevv-Jork III. razred K 160*— za odrasle osebo vStevši davek in K 90.— za otroka pod descl let vStevSi davek.
priporočam svoje izborne neprekosljive amerikanske kosilnice »Deering«, vsakovrstne poljedelske stroje najodličnejših tovarn, motorje enostavne konstrukcije, pluge, čistilnice, mlatilnice itd.
V zalogi Imam vedno črpalke za s vodo, vino in gnojnico, cevi: železne, svinčene in gumijaste, štedilnike, peči, blagajne, železn. šine, traverze, cement !n vse drug * d&g stavbene potrebščine kakor tudi razno orodje za ključavničarje, kovače, kleparje itd.^www
FR. STUPICfl u UIRUAHI, Marije Terezije cesta 1.
Uradne uro od 9. do 12. dop. In od 2. do 6. pop.
ki hoCe pospeSevntl kožna nego, ki hoče Iznubiti pege, ter doseči nežno mehko kožo In belo polt, se umiva le z
Steckenpferd Milno mlečno milo
(znamka Steckenpferd) tvrdke Bergmann & Co„ TeStn ob Lahi. Komad po 80 v se dobi v vseh lekarnah, droqerijah In trgovinah
s parfumom i. t. n 009
Prima solinška britev
jfcte.	Izdelana iz
najboljšega
^^^•■■''ImZ^itrt^. angleške ga
Jekla, bru-
ZMMS&msB**'	gena na ro-
ko, poostrena, pripravljena za takojšnjo vporabo. Jamči se za vsak komad.
St. 8701: drž. črno pol.,1 , votlo brufi., * .fiiroka v loku K 1-70 „ 6,02: „ „ „ ' , „ n *it „ ,, i, it „ 6700: „ „ „ ■/. „ „ '/■ « „ ii » 2'60
„ 8707: „ „ ,, '/, »	...... „ 3-20
6713: n flnlni inilt. slouokoSč. držajem t', votlo brus.
Sir. v toku.............2'tio
Nolvečj.i izberi britev, brivskih garnitur in potrebščin nii/dete v mojem glavnem ceniku z nad <04)0 slikami, ki .o pošilja VBalcomur zastonj in franko. Nikak riziku, /.uitienu dovoljena ali denar nazaj. 1'oSilja po povzetju ali predplačilu c. In lir. (ivornl znlnžnllf
Dežni plašči za gospode, dame in otroke
|a. IzvrSItev I	Prvovrstna ks oJaSko delo I
§St. 850. Plašč za gospode iz
dobrega nepremočlj. gladkega lodna za poletje in zimo v sivi ali olivni barvi z močnimi trakovi in odpenjaj, se kapuco, kompletni širok 115 120 125 m dolg kom. K 16 K 17 K 18. St. 855. Isti za dame z veliko kapuco, ki seže čez klobuk _li kapo, kompletni širok 115 120 j25 f/n dolg kom. K17-2B18-2S1826 Plašči za gospode ln dame iz najfinejšega in najboljšega blaga v I. Izvršitvi v mojem glavnem ceniku. — Plašči za deklice ali dečke. Kron 12--, 13--, 13-50, 14-50 v največji izberi. Nlkak rlzfkol Zamena dovoljena ali denar nazaj I Pošilja po povzetju dobro znana najboljša svetovna tvrdka
JflN KONRAD
c. In Ur. M zalomili, razpoSfljalnica. Brun itn. 2742. (tske.
Bogato liustrovani glavni cenik s 4000 al:kaml na zahtevo vsakomur zaston) In poštnine prosta.
Razširjajte Bomo a a ailbO.
Najcenejša in najhitrejša vožnja
naše fiii j '.c sc bode razpošiljalo bago po sledečih cenah v vcCjl in mali množini in sicer sc bodo pošiljala naročila nad K 10"— 'r.-,r,l..i. za nepovoljno se denar vrne. Vsled hitrega odiajanja se !j' ], .-i poSiljajo od tu navedenih predmetov vzorci kakor ceniki. VsVd natančne izvršitve naročil se prosi za hitra naročila. C'0 komadov rjuh (tirolsko posteljno platno: preje "3-20, sedaj K 2--
'■'.'); cn-.ulnv kompl velik, flancl. rjuh pri je K 205 sedaj K ros *><> !:ontailov težkih gnrkih flanel. odej prej K 4-uo sedaj K 2-70 600 komadov prešitih odej za 2 postelji, dobra volna prej
K O-tO sedaj h i 3ooo »/i, Inn ,iit širok, čipk zastoiov piet K r.'!n sedaj -'čsvin. 280 komadov posteljnih garnitur (fini burit) bordo ali oliv,
I rej K 10 W> setlaj K U'60 260 Komadov napolnjen !i pernic i/, rudi.', i;.i N::aking blaga
prej K 15-00 sedaj K 0-80 070 komadov zglr.vnic Iz Istega blaga prej K tl"J0 redni K a Ml looo m prislnobarv. močnega oksforta piej K — sed.tj K—-M 170 komadov tlrol. mečnena platna 7« nn irok prej K - '70 sedaj K -52
MO parov lepih vol. damsk nogavic pr. K I 7ii s._ci',.:j 1<--9* 21:11(1 parnv volnenih nogavic prej K - -00 sedaj K .50 080 turatov lepih barvastih In belili žepnih robcev pol tucati
prej I i t oo sedaj Krmil komadov dežnih plničev iz velblodje dlal: prej K 10- ,
sedaj K il-bo vsake velikosti. 1'««) m pisan, blaga za predpasnike prej K no sedaj K 05. otou komadov n rcicii h predpasnikov iz pisanega blaga prej
K 1 60 sedaj K r—. 70 lomailov tirolskih brisač nebclje: e ali fcclc, prej K ".to ce 'aj K '55.
460 < g ovčje volne v vseli barvah prej K so sedaj K 70 povesem.
1000 komadov flanelastih ali krz>:alih trikot srajc za gospode
prej K 3'ti(i sedaj K 270. t'80 krmadov flancl i lili srajc za dame s kratkimi ro.avi K
t 70 i dolgimi rokavi Iv 1 05. 1200 komadov n-oder. kravat prej 1\ r sedaj K - 50 oso komadov velik, tižnlh torbic 14 palcev dolge, prej K 190, sedaj K r—.	:07°
teo l omailov krznatih trikot ali parhent sp> d. hlač prej Iv 1.00 sedaj K 1-30
MO komadov hlačk za otroke piei K CIO sedaj K- 70.
===== je s cesarskimi brzoparniki ■
. Kron?rin essin CScIlia" ..Kaicer Wllheltr. II." - ..Kronprinz Wllhelm" '160 ..Kalscr W Ihelin der Crosse".
Podrobna pojasnila in potrebni pouk da vsakomur
EDVARD TAVČAR, Ljubljana
Kolodvorska ulica 5t. 35, nasproti stari Tišlerjevl gostilni
brzoparilniki za krme so
Nov izboljšan sestav!
Močna izpeljava popolnoma iz kovanega železa in železne pločevine,
Svari se pred Cenejšimi in slabšimi pona-redbami iz litega železa!
Zahtevajte cenike t	Dopisuje se slovensko!
raznoSil|alal oddelek
Gradec, flimensfrrasse 68
Tovarna strešnikov F. F. lfIDIC $ KOIIIP. Ljubljana
ponudi v vsaki poljubni množini pravilno žgani
navadni stresnih «r
in patent, dvojno zarezani
sistem MM
Na željo pošljemo takoj vzorce in popise.
Najboljša ura sedanjosti
in po najnižji ceni. Srebrna ura od K 7-— naprej.
NarofujteU pri mojidoir.atiivrdki ksr boste tu res ceno in dobro posireženi.
Fr. Čuden u Ljubljani,
parno nasproti Frančiškanske csrkoe
Ceniki s koledarjem tudi po po-!; zastonj.
Tudi lajksljsi in najcenejši sivalsi strci: so v zalogi.
k vet na Metfnm irp, samo nasproti
Frarric	cerkve
3149
f 6 belih
2okiv; ji-.;™
K16».Udooatcq«
lincr.c
Naprodaj je malo posestvo
v kpera kraju na Gorenjskem. Poslopja so v naj: oij-trn -tanju, oddaljena od cerkve in šole 4 minute, od postaje Otoče 20 minut. Več pove lastnik J. Rakovec, Zg. Dobrava 7, p, Poilnart.
Samo 5 Kron
^ stane moja (^J) pristna >r Svlcar-ka sistem roskopt-patent. remont, ura na sidro, i a-tan;no re-
fulirana 35 ur idofn s letnim pismenim jamstvom K 5'-, s sekundnim kazalcem K 5-50. Nikak riziko! Zamena dovoljena ali denar nazaj. Raz-ioSiija po povzetju ali naprej vplatilu. Prva tova na ur JHN KONRAD, c. kr.dvorni založnik Brux St 2727, Češko. Glavni cenik s 4uOu slikami na zahtevo vsakomur zastonj in coštnine prosto
HOVA MODA I9II-I9I2!
Sukno za moške, volna in parhent za ženske obleke, ravnokar došlo. Cene izvanredno nizke in to le vsled tega, da se pri cenjenih odjemalcih vpeljeva. — Vzorce r.a željo, pošiljava poštnine prosto. — Naslov: 2?74
Hedžet ft Kontnih	3
Tmriiita zaioss flama .pcrliat za ceio opremo iialo) nevesti! =
} . :.. ./• Tli j r".'.-:'Zx'>*\Zi. r '..-7 narav:.r s: 7. tfcalr.
k r - ' - x :. »r. : »'.-.• arciiin bl*> J.>a?poS;lja tuli z:»«ebniltozn
#
» 2918
Vi. v najboljši kakovosti. Burite nt t naj-moderneiiili vzorcih za obleke, bloze In ...a krila. rlanele, čeizii tzor..-i za sra.ee in bluze. Cctlr za b:.rv. .r& c« -i'i.ska kr.ia, Kanala« za posteljne prevleke v pisanih barvah. Modrikasto lilago z« knhitj*k« predpasnike in obleko za dom. Okalord i tava-ii.« »ra-c« . gospode in -.elavske >r« -«, Belo plntno za životno ( rilo. Dolgo«! oslao-™L N.poTf.1 no se zamenja. KazpoJilja po p .ze-. u tkalnica pkitna JULIJ KAVTOR, BABI pri Nachodu, CeJko. — Vzor i vjeh dragih izdelkov zastonj in franko.	rosa	Vzorci ostankov se ne razpošiljajo.
opeka
vsako a a
Ugodna prilika!
Ker imam veliko zalogo opeke, ki je izdelana ie iz cenenega cementa, oddajam
cementne strešnike
(z zarezo in brez zareze) — po znižani ceni. — Cementna stre';ia prekaša po svoji trpežnosti drugovrstne opeke ter da;em za njo poljubno garancijo.	28«
Ivan Jelaein, Ljubljana.
To - je - nekaj!
Pri nakupu bi a ga — 7. a lepo obleko — za čedno bluzo — je predložitev primerno veliko izbire — prav posebne vrednosti, ker se iz iste, ne da bi se kaj več izdalo — tudi kaj modernega lahko izbere. Pri nabavi perila — srajc — hlač, in druzega perila, kot rjuh, zglavric — pernic — mo-drocev — zastorov — odej — more saino koristiti — če se i ni a pred seboj na vpogled prave vrste — da se lahko izbere — kar je dobro za v p o r a b o. Velika razpošiljalnica: Bratje Lechner v Gradcu razpošilja — namenu odgovarjajoče skupine vzorcev v bogati izberi in — ilustr. cenike od perila za gospode in dame in konfekcije — brezplačno na izbiro — kjer se nahaja na tisoče slik vseh vrst blaga. S tem je torej dana priložnost, določiti nakup doma v krogu svojcev in tudi glede cen se bodo dosegle znatne ugodnosti za nakupovanje.
To stane samo eno dopisnico za 5 vinarjev.
u
Izdaja konzorcij .Domoljuba"
Tiskala Katoliška tiskarna.
Odgovorni urednik • Ivan Rakovec.