¥ Ljubljani, dne 15. septembra 1934, Cena posamezni številki Din 3‘— Leto. XVI. »NAŠ GLAS" izide vsakega prvega, in petnajstega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40’—, za pol leta Din 20'—, za četrt leta Din 10'—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi po ceniku. = NAŠ GLAS Uredništvo« Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467. List za državne nameščence in upokojence. Š. P.: Ali dobi ločena žena rodbinsko pokojnino? O tem vprašanju se je pisalo po naših dnevnikih že pred nekaj časa in so pisci člankov pravilno poudarjali, da »o pravilnem tolmačenju zadevne zakonske določbe dva jurista nista enakega naziranja«. Danes hočemo posvetiti temu vprašanju tudi mi nekaj besed. Zakon o uradnikih določa v § 147, da pripada zakoniti ženi »vplačevalče-vi« (t. j. državnega uslužbenca, ki vplačuje v uradniški pokojninski sklad) rodbinska pokojnina, toda da ženi ločeni od moža po predpisih rimsko -katoliške cerkve ne pripada pravica do rodbinske pokojnine. Kako se ima tolmačiti ta zadnji stavek oziroma kaj je zakonodavec pri tem mislil? Predvsem treba poudariti, da lo-čitvne zakona po predpisih rimskokatoliške cerkve ali z drugimi besedami po cerkvenem pravu praksa sploh ne pozna, ker nobena država na svetu, v kolikor je nam znano, in tako- tudi naša država ne priznava razsodbam cerkvenih sodišč v zadevah zakonskega prava eksekutivne pravice. Vsled tega ne bo v danem primeru noben pripadnik rimsk-o-katoliške vere zahteval od cerkvenih oblastev, da izrekajo ločitev njegovega zakona, temveč se bo obračal v ti stvari na redna civilna sodišča, ki pa postopajo po veljavnih civilnih Zakonih, tedaj pri nas po predpisih občega -državljanskega zakonika. Ali je uradniški zakon mislil pri navedeni določbi mogoče sploh na ločene žene državnih uslužbencev, ki pripadajo rim.-katoliški veri? V tem oziiru treba premisliti sledeče: Obči državljanski zakonik predvideva glede zakoncev, ki pripadajo kaki drugi krščanski veri (mimo rim.-katoliške vere) in piri Židih iz raznih v zakonu navedenih razlogov možnost i ločitve od mize in postelje i razdružitve zakona. Ali pri osebah rimsko -katoliške vere pozna zakon razdružitev le vsled smrti zakonskega druga ali pa, kar pride na isto, na podlagi proglasitve za mrtvega, sicer pa le začasno ločitev od mize in postelje. V zadnjem primeru živita zakonska druga lahko ločeno drug od drugega ali zakon kot tak obstoja med njima še Vedno, ločena žena ostane tedaj še naprej zakonita žena svojega druga. Ona nosi tudi še naprej -družinsko ime svojega moža, ako se ta ne poslužuje pravice, ki mu jo da zakon o -osebnih imenih in ne zahteva izrečno, da se ji to Prepove. Na katerega teh primerov je zakonodavce mislil? Ali na razdružene, ali na začasno ločene žene? V zadnjem Primeru lahko naletimo na primere, pri katerih si lahko pravn-o- čuteči človek stavi vprašanje, ako pri takem tolmačenju zakona ne pridemo, rekli bi, v konflikt s pravičnostjo. Vzemimo n. pr. ločitev zakona izključno po krivdi mo-^a- Sodnik izreče v svoji razsodbi, da ^ora mož plačevati ločeni ženi primeren vzdrževalni prispevek. To on tudi Izpolnjuje (in mora izpolnjevati), dokler je živ. Kadar pa mož umre, naj ta Nesrečna žena, ki je ostala do moževe ^nirti, kakor izhaja iz omenjenih do-°čb o. d. z. njegova zakonita žena in 1 nosi njegovo ime, nima pravice do rnžinske pokojnine, ki bi ji nadome-stha vzdrževalni prispevek, do kate-rega ima po sodnem -izreku pravico? Zagonetna pa je naposled tudi bolnost, da določa uradniški zakon iz azlogov, ki niso iz njega razvidni, da e Pripada družinska pokojnina edino le ženi, ki je ločena -od moža »po predpisih rimsko-katoliške vere«. Iz tega bi se moralo logično sklepati, da pri ženah, ki so ločene po- predpisih kateresi-bodi druge krščanske vere ali po onih, veljavnih za Židinje, ta izguba pravice do družinske pokojnine ne nastane. Popolnoma nerazumljivo je tedaj, zakaj izgubi to pravico ravno le pripadnica rimsko-katoliške vere! Iz vseh navedenih razlogov je nujno potrebno in skrajni čas, da se že vendar enkrat izda zakon, ki se nam že tako dolgo obeta in ki naj popravi vse nejasnosti zakona o uradnikih od 31. marca 1931. Do tedaj pa naj dajo merodajni činitelji vsaj jasna pojasnila in navodila, kako -se ima opisana zagonetka v § 147 u. z. pravilno tolmačiti in to v izogib napačnemu tolmačenju, ki utegne imeti včasih katastrofalne posledice za prizadete. * K prednjim izvajanjem uvaževa-nega g. pisca dostavljamo samo še ugotovitev, da je tudi v praksi vprašanje pravice ločene žene do rodbinske pokojnine sporno in da se pri raznih upravnih panogah različno postopa. Znan nam je konkreten primer, da je neka banska uprava priznala ločenki rim.-katoliške veroizpovedi po smrti moža pokojnino. Zanimiva je utemeljitev, katero v naslednjem navajamo: »Prošnjo s predloženimi dokumenti sem pregledal in našel... 3. Da je bil zakon sklenjen med A. A. in B. B. ločen z razsodbo sodišča... iz edine krivde tožene stranke A. A. Ugotavljam tudi, da ni bila B. B. ločena od svojega moža po predpisih rimsko-katoliške cerkve, temveč s sodno razsodbo (§ 147 u. z.).« Poudariti je treba, da je to odločbo banske uprave vzela glavna kontrola brez pripombe na znanje, kar bi dokazovalo, da stoji tudi glavna kontrola — kakor omenjena banska uprava — na stališču, da je pod »ločeno« ženo v smislu cit. § 147 u. z. razumeti le po predpisih Timsko - katoliške cerkve razpor-očeno ženo v primerni, kjer je cerkveno oblastvo katoliški zakon razvezalo. Določbe navedenega paragrafa torej ni mogoče razlagati v re-strinktivnem smislu, tako da bi izgubila pravico -do irodbinške pokojnine vsaka, po določbah občnega državljanskega zakonika le začasno od mize in postelje ločena zakonska žena rimskokatoliške veroizpovedi. Da ne nastane v tem vprašanju zmešnjava, bi bilo nujno želeti, da se kar najprej, na vsak način pa vsaj ob bližnji no-velizaciji uradniškega zakona tudi vprašanje pravice katoliških ločenih žena do pokojnine uredi na jasen in nedvoumen način. Pravična bi bila ureditev v smislu nekdanje avstrijske uradniške pragmatike, ki je odrekala ločenki pravico do pokojnine samo v primeru, če je bil zakon ločen po izrečni dokazani njeni krivdi, sicer ji je pa rodbinska pokojnina ostala. — Pravkar izvemo, da je skladno s pirednjim naziranjem odločil v nekem konkretnem primeru tudi državni svet. Razsodbo z zanimivo utemeljitvijo objavimo prihodnjič. Obleke kemično čisti, barva, plislra In Iška tovarna J O S. REICH. Učiteljske stanovske zadeve O poteku letošnjega banovinskega rednega zborovanja ljubljanske sekcije Jugoslovanskega učiteljskega združenja smo v zadnji številki že izčrpno- poročali. Danes objavimo v naslednjem poglavitne točke iz obširne resolucije, ki je bila na tem ljubljanskem zborovanju sprejeta: Zaradi nejasnosti poedinih določb zakona -o- narodnih šolah se pojavljajo često na j več j e težkoče. Skupščina zato poudarja, da je treba čimprej izdati izvršilne (predpise k zakonu o narodnih šolah, ali, kar bi bilo še boljše, da se izda novela. Na vprašanju šolskega nadzorstva, od katerega je -odvisen v nemajhni meri uspešen razvoj naše narodne šole, je ves učiteljski stan neposredno zainteresiran. Skupščina ugotavlja, -da je -skrajni čas, da se to vprašanje reši, ker zahteva to interes države in šole. Ker je za napredek naše narodne šole in za pravilno ocenjevanje učiteljskega dela poleg temeljite osebne pedagoške in metodične izobrazbe nadzornikov dobro poznanje notranjega ustroja narodne šole prvi pogoj, -smatra skupščina, da si prisvaja učiteljstvo teh šol upravičeno vršenje nadzorstva na narodnih šolah. Zato naj -se izpremene \rse določbe, ki bi učitelju nar-o-dnih šol -kakorkoli otež-kočale -dosego položaja -sreskega kakor banovinskega šolskega nadzornika. Skupščina ugotavlja, -da je imenovanje šolskih preglednikov kvarno za razvoj narodne šole in želi, -da se čimprej postavijo ukazni šolski nadzorniki. Tem naj se zagotovijo -stalnost, višji položaj in večja neodvisnost. V zadnjem času se množijo premeščanja učiteljstva med šolskim letom. Taka premeščanja, utemeljena s potrebo službe, se izvršujejo tudi tedaj, ko dejansko službena potreba me obstoja, in putijo zato prizadeti premestitev za hudo in nezasluženo kazen. Premestitve med šolskim letom škodujejo v prvi vrsti pouku, vplivajo pa tudi porazno na učiteljstvo. Zato je treba onemogočiti vsa premeščanja, ki niso posledica -disciplinskega postopka in obsodbe, ali ki jih ne narekuje resnična potreba službe, odnosno ki niso izvršena na izrecno prošnjo učitelja. Vsem premeščenim in dodeljenim naj se izdajo ukazni -dekreti. Da se omogoči učiteljeva nacionalna kulturna misija v službenem kraju in da bi se moglo učiteljstvo popolnoma posvetiti delu v šoli, je potrebno uzakoniti učiteljevo stalnost na službenem mestu. Stalnost na mestu je prvi in osnovni pogoj za uspešno delo učitelja v šoli im- izven nje. Na učiteljska premeščanja ne Smejo imeti vpliva neodgovorne osebnosti, posamezne korporacije in neosnovane in anonimne obtožbe. Ker se ve-dno zakasnijo- krediti in ker so učitelji gmotno slabo podprti, je potrebno, da se izplača učiteljstvu p-red selitvijo akontacija potnih -stroškov. Učitelj naj se ne razrešuje službe na starem mestu, dokler se mu me izplača akontacija. Učiteljstvo želi, da se obravnavajo vse -obdolžitve v rednem disciplinskem postopku. Ker -so disciplinski predpisi za učiteljstvo v zakonu o narodnih šolah neprimerni in zastareli, prosi -skupščina odločujoče činitelje, -da se zadevni členi v zakonu o narodnih šolah razveljavijo in uveljavijo tudi za učiteljstvo moderni disciplinski predpisi zakona o uradnikih. V to svrho -naj se uzakoni projekt, ki sta jim ga dostavila lani sekcija JUU v Ljubljani in glavni odbor JUU v Beogradu. Skupščina -ponovno poudarja, naj se vse anonimne ovadbe odklanjajo, ker so nemoralne. Na podpisane ovadbe naj se uvede -disciplinska preiskava. Ako ta pokaže, da je bila ovadba neosnovana in zlonamerna, naj prosvetno -oblastvo ovaditelja uradno- zasleduje in skrbi, -da prejme obtoženi zadoščenje. Učiteljstvo smatra, da bo prenehalo zlonamerno ovajanje učiteljstva le tedaj, ako se bo iniciato-r zavedal, da mora za svoje dejanje tudi odgovarjati. Sistemizacija mest za učitelje na- ro-d-nih šol naj se izvrši glede na veliko število učiteljstva po banovinah, kakor je že zdaj urejeno v -državnem proračunu. Ker je še mnogo učiteljskih mest nezasedenih in je potrebno ustanavljati nove šole in otvarjati nove razrede in oddelke, je neobhodno potrebno zvišati sedanje stanje učiteljstva v banovini najmanj za 500 mest, zlasti pa je potrebno zvišati število mest za pripravnike. Za učiteljstvo se zahteva daljši študij kakor za ostalo uradmi-štvo istih položajev, zato naj se zanj sistemizira večje število mest v 5. skupini. Pogoji, ki jih navaja za dosego 5. skupine člen 258. uradniškega zakona, naj se ukinejo. Skupščina želi, da se smatrajo zadeve glede napredovanja v skupine in prevedbe po stopnjah za nujne. Istočasno želi izpremembe zakonskih predpisov tako, da se poviški prejmejo takoj in ne šele po enem letu. Uradniški prejemki danes daleč ne dosegajo eksistenčnega minima, zaradi česar trpijo zlasti uradniki s številnimi družinami. Skupščina zato želi in poziva odločujoče činitelje, da se premeščajo v kraje s srednjimi šolami prvenstveno učitelji in učiteljice s številnimi družinami (otroci). Pravica do stanarine naj se prizna vsem učiteljem in učiteljicam brez ozira na njihovo zakonsko stanje in brez ozira, kam so -dodeljeni. Prav tako je potrebno, da se precizira količina drv, ki pripada učiteljstvu osnovnih šol. Učiteljstvo ne dela le v šoli, marveč izčrpava svoje sile tudi pri izven-šols-kem delu, ki je po zakonu zanj obvezno. Zaradi pirekpmernega napora ostari in oslabi prej kakor ostali drž. uradniki. Zato naj se učiteljstvu službena doba zniža na 32 let. Upokojitve naj Se izvršujejo po podatkih v u-služb. listu, a do nakazila pokojnine naj se izplačujejo upokojencem redni prejemki. Isto naj velja tudi za rodbinsko pokojnino. Učiteljstvo se v toliki meri javno udejstvuje kakor noben drug stan. To delo vrši z največjo požrtvovalnostjo in v najhujših razmerah. Prav zaradi svojega dela pa prihaja v konflikt z osebnimi interesi in ambicijami in preveliko občutljivostjo krajevnih einite-Ijev. Posledca tega so številne pritožbe, ovadbe in preganjanja, proti katerim se mora boriti -danes mnogo učiteljev, najboljših javnih delavcev. Skupščina ugotavlja, da uživa učiteljstvo premalo uradne zaščite in poziva vsa oblastva, -da se to v bodoče izpre-meni in se učiteljstvo v interesu šolskega, kakor tudi izvenšolskega dela vsestransko uradno zaščiti. Zakon o narodnih šolah nalaga učiteljstvu obveznost izvenšolskega dela, kar razumejo laiški krogi tako, da je le učitelj dolžan povsod delati. Proti takemu naziranju se moramo najodločneje boriti. Učiteljstvo je delalo pred uveljavljenjem šolskega zakona in bo delalo na področjih, ki si jih je po svojih zmožnostih in sposobnostih izbralo samo. Načelo prostovoljne izbire delovnega področja mora biti ohranjeno tudi danes. Zmagati pa mora tudi načelo, da ni dolžno delati le učiteljstvo, marveč v enaki meri tudi ostalo uradništvo. Zaradi izvenšolskega dela v nobenem primeru ne sme trpeti učiteljevo delo v šoli. Zato je neobhodno potrebno, da se normira, koliko je učitelj dolžan delati izven šole. Normiranje učiteljevega izvenšolskega dela naj ima namen, obvarovati pred škodo učiteljevo delo v šoli in zaščititi tudi učitelja pred prekomernitn izčrpavanjem. Rodbinam aktivnih državnih uslužbencev in penzionistom naj se prizna železniški certifikat v polnem obsegu kakor aktivnim. Učiteljstvu naj se dovoli enkratna brezplačna vožnja po državi v svrho spoznavanja domovine. izvajajo naslednje predmete: 10 tekstilno blago, 17 nogavice, 20 tiskarskih in knjigoveških podjetij, 5 stavbin-skih, 19 pekarn, 2 obdelovanje lesa, 13 pranje perila, 3 izdelovanje kovinskih predmetov. Ostale opravljajo razne druge produktivne posle. Večina teh zadrug je včlanjena v produktivni zadružni zvezi. Vse te zadruge kažejo v primeru z letom 1931. manjši obrat, manjši či- sti presežek, pa tudi znižanje glavnice. Vendar je obrat vseh teh zadrug v letu 1932, dosegel 1.369,168.627 Din, čisti presežek pa 114,508.760. Število članov znaša 40.093, sredstva pa 942 milijonov 613.439 Din. Število delavcev in nameščencev v zadružnih podjetjih se je V letu 1932. povzpelo na 265.865 oseb napram 263.037 v minilem letu. (Trajk. — Iz »Zadrugarstva«, Beograd.) Angleško zadružništvo v 1. 1932. Vprašanje rodbinske pokojnine (Donesek k problemu pokojnine vdov odpuščenih bivših avstr, uslužbencev.) Vdova po nekem drž. uslužbencu, ki je bil po prevratu začetek leta 1919. odpuščen iz naše državne službe, ker se je branil, nadalje opravljati službo v naši državi in izjavil, da bo zaprosil za tuje državljanstvo, je zaprosila za priznanje rodbinske pokojnine po umrlem možu. Vdova je utemeljevala svojo prošnjo s tem, da je bila njenemu pokojnemu možu naknadno odklonjena zaprošena podelitev tujega (t. j. avstrijskega) državljanstva, tako da je oma sama po Svojem odpuščenem možu obdržala državljanstvo naše države in občinsko pristojnost v nekem mestu na bivšem Spod. Štajerskem. Prošnjo navedene vdove je fin. ministrstvo odbilo. Proti ti odločbi se je vdova pritožila na državni svet, ki je njeno tožbo zavrnil z naslednjim utemeljevanjem: »V čl. 2 zakona od 5. septembra 1930 o konvenciji, sklenjeni na Dunaju dne 30, novembra 1923 med kraljevino Jugoslavijo, Avstrijo, Italijo, Poljsko, Rumunijo in Češkoslovaško glede ureditev raznih kategorij pokojnin, ki še liiso bile urejene z rimsko konvencijo od 6. aprila 1922, je predpisano, da bodo osebe, navedene v 1. členu te konvencije, prejemale od 1. sept. 1923 pokojnino od tiste visoke pogodbene stranke, ki je dotična oseba na podlagi Saint-Germainske pogodbe postala njen državljan. Z isto določbo (čl. 2) je izrečno predpisano, da se izvzemajo od navedenih oseb tisti, ki so odklonili nadaljnjo službo v državi, katere državljani so postali, ali ki niso položili prisege, katera se je od njih zahtevala. V 3. čl. navedene konvencije je določeno, da pokojnine tistih, ki so preživeli osebe, navedene v 1. čl. cit. konvencije in katerim na dan 3. novembra 1918 pokojnina še ni bila priznana, gredo od 1. decembra 1923 dalje v breme tiste visoke pogodbenice, ki bi bila po predhodnih določbah morala prevzeti nase dotičnega uslužbenca. Iz izpodbijane odločbe se vidi, da je mož tožiteljice pokojni N. N. 'služil v naši državi do dne 8. marca 1919, ko je bil odpuščen iz državne službe zato, ker je odklonil nadaljnje službovanje in se izjavil za Avstrijo. S tem je izgubil pravico do pokojnine od kraljevine Jugoslavije, zaradi česar se po čl. 3 navedenega zakona ne more niti tožiteljici priznati pravica do pokojnine od naše države.« Vojaška kadrska služba in pokojnina Letno poročilo angleške in škotske glavne nabavljalne zadruge za 1. 1934. je mimo ostalih zelo zanimivih člankov obdelalo tudi popolno statistiko angleškega zadrugarstva za leto 1932. Čeprav leto 1932. z ozirom na padec cen, na nezaposlenost, nizke mezde in zmanjšano kupno moč konzumentov ni bilo tako ugodno celotnemu gibanju, vendar se je vsota vplačanih deležev pri nabavljalnih zadrugah povečala za skoro 676,350.000 Din ali za 2’5% napram vsoti deležev v 1. 1931., tako da znaša skupna vsota vplačanih deležev pri vseh nabavljalnih zadrugah konec leta 1932. skupno Din 27 milijard 256,905.000. Skupna glavnica vseh zadrug znaša 33.151,175.761 Din. Število članov se je povečalo za 170.412 t. j. na skupno 6,760.432, kar predstavlja več kot polovico družinskih gospodarstev (družin) v vsi državi. Število zadrug se je pa tudi v tem letu zmanjšalo za 17. To zmanjšanje ne pomeni neuspeha ali likvidacije teh nabavljalnih zadrug. Angleško zadrugarstvo že dolgo časa kaže težnjo, da ustvari kar naj-jačje zadruge in to po številih članov konzumentov in po vsoti lastnih sredstev. Zato je pri njih od leta do leta število zadrug vse manjše in manjše, medtem ko število članov narašča. Tako je bilo leta 1913. 1387 zadrug z 2 878.648 člani, leta 1918. je bilo 1364 zadrug s 3,846.531 člani, leta 1928. zadrug 1245 s 5,885.135 člani, a v letu 1932. je bilo le še 1171 zadrug s 6 milijonov 760.432 člani. Vse te zadruge so prodale za 45 milijard 365.403.018 Din blaga oz. za 3'5% manj kot v letu 1931., kar pa z ozirom na razmere, ki so vladale v letu 1932. ne predstavlja nazadovanja. Čisti presežki vseh zadrug so dosegli 5.625 217.926 Din. Od te vsote je bilo zadrugarjem Vrnjenih 1.151,599.502 Din kot obresti od deležev, ostanek pa kot povračilo. Zadruge zaposlujejo skupaj 189 tisoč 127 uslužbencev. Število uslužbencev v letu 1932. se je povečalo za 1494 oseb, kar je najmočnejši dokaz, da se je obrat povečal, čeprav zaradi padca cen to povečanje ni moglo priti do izraza tudi v skupni vsoti, prejeti za prodano blago. Angleška glavna nabavljalna zadruga. V nji so včlanjene nabavljalne in skupina poljedelskih zadrug iz An-'glije in Walesa. Skupno število zadrug članic je 1065. V letu 1931. jih je bilo 1079. Nnjihova glavnica vložena v Angleški glavni nabavljahu zadrugi znaša 17.297,049.299 Din, kar predstavlja povišanje za 684,492.803 Din napram skupni glavnici iz leta 1931. V 1. 1932. so zadruge prevzele za 18.541,472.427 dinarjev blaga ali za 0'2% več kot v letu 1931. Kot povračilo in obresti od deležev se je zadružnikom konec leta 1932. izplačalo 684,492.803 Din. Zadruga zaposluje 41.958 uslužbencev t. j. za 323 več kot prejšnje leto. Škotska glavna nabavljalna zadruga. Ima 245 članic. Poslovanje 1. 1932. ni dalo tistih uspehov, kakršni so bili doseženi prejšnje leto. Blaga se je prodalo za 3.640,527.823 Din, medtem ko se je v letu 1931. prodalo blaga za 3.735,446.105 Din. Skupna sredstva zadruge (lastna in tuja) so se napram onim iz prejšnjega leta povečala za 33,260.693 Din t. j. na 2.055,115.853 Din. Čisti presežek je znašal 108,762.040 Din ali za 16,816.090 manj kot prejšnje leto. Navzlic temu se je število uslužbencev povečalo za 128, tako da je doseglo število 10.498 oseb. i Angleško - škotska glavna nabavljalna zadruga. Bavi se s posli odpremi j anj a čaja in proizvaja kakao in čokolado za spredaj navedeni nabav-Ijalni zadrugi. V letu 1932. izkazuje prav tako manjši obrat kot v prejšnjem letu. Medtem ko je v letu 1931. dobavila zadruga blaga za 1.532,602.111 dinarjev, je leta 1932. dobavila zadrugam samo za 1.399,813.188 Din blaga. Čisti presežek v letu 1932. je znašal 62,562.600 Din napram presežku 75 milijonov 922.542 Din v prejšnjem letu. Zadruga za zavarovanje je skupno podjetje Angleške in Škotske glavne nabavljalne zadruge. Vplačani deleži so konec leta 1932. znašali 5 milijonov 918.063 Din, rezerve 3 milijarde 200,282.290 Din, investicije 3 milijarde 268,645.568 Din, prejete premije 1 milijardo 155.401.941 Din, čisti presežek pa 7,175.848 Din. Produktivnih zadrug je bilo v letu 1932. vsega skupaj 96. Od teh pro- Neki upokojeni uradnik, kateremu se za odmero pokojnine od položajne doklade ni vpoštevala aktivna državna služba, katero je prebil v svojstvu praktikanta, in kadrska vojaška služba, je proti odločbi o odmeri pokojnine vložil tožbo na državni svet, ki jo je pa zavrnil z naslednjim utemeljevanjem: »Tožitelj osporava pravilnost izpodbijane odločbe zaradi tega, ker mu je z isto priznanih za pokojnino samo 70% položajne doklade in navaja, da bi mu bilo treba za odmero položajne doklade vračunati tudi dobo, katero je odslužil kot (davčni uradniški; op. ur.) praktikant in katero je prebil med odsluženjem kadrskega roka in sicer od 9. septembra 1897 do 1. oktobra 1902, s katero dobo bi imel 35 let ter bi mu pripadalo 95% položajne doklade. Navedbe tožbe so neumestne. A. Birabeau: Pod črto Vem, da ne delam prav. Doslej ste brali v časopisu o tatvinah, vlomih in o sleparijah. Jaz, ki mi je dana naloga, da vas raztresem, bi vam moral pripovedovati zgodbo, kjer gre za dobroto, vdanost, nežnost in ljubezen. Pa kaj hočete, tak sem, kakor vi sami, tudi jaz berem vse druge stolpce dnevnika in misli mi prav tako krožijo okoli lopovskih prigod. Torej ne morem .si pomoči: pripovedoval vam bom zgodbo o vlomilcu. Tisti večer je obiskal Gontran, vlomilec, stanovanje gospoda Modinanta. Da, ime mu je Gontran in navzlic temu je vlomilec. Če mislite, da je ime Gontran primerno samo za plemiče, se motite. Ime stoji v koledarju in vsakdo, ki le hoče, si ga lahko vzame, kajneda (in Gontran si je bil medtem že precej važnejših reči vzel). Častna beseda, če bi ga 'bili srečali na stopnišču, med tem ko je ž vetrihom odpiral stanovanje gospoda Modinanta, ga ne bi bili ločili od poštenega meščana, ki se vrača domov. Lepo je oblečen in žvižga. In žvižga. Kakor priden delavec, katerega delo veseli. Če je pa človek zadovoljen, pa rad žvižga, mar ne? Zadovoljen je. Iz dveh razlogov: prvič, ker je njegovo današnje podjetje prijetno, zanimivo in lahko. Saj je pravi užitek, vlomiti pri človeku, kakor je gospod Modinant. Živi kakor pač žive stari samci (je ločen), vsak torek je od sedmih zvečer pa do polnoči z doma (najbrž v gosteh pri starih prijateljih), tako da slug ob sedmih pet minut že ni več v stanovanju in si torej moreš lagodno' 'izbrati najdragocenejše predmete. To je prvi razlog, da je Gontran zadovoljen. Drugega morda ne boste ugenili, zato vam ga kar sam povem: prav kmalu namreč postane oče. Da. Človek je lahko vlomilec in družinski oče hkrati. Človek je lahko tudi vlomilec in hkrati srečen, da postane oče. Morda bi bil Gontran lahko postal kaj drugega kot vlomilec, toda že nekaj rodov so bili vsi iz njegove rodovine vlomilci. Njegov oče je kradel pod prezidentom Feliksom Faureom, ded pa pod Napoleonom III. Sicer pa ne uvidim, čemu bi morali »vlomilcu že kar vnaprej odrekati prirodna, človeška čuvstva. Nekdo je lahko Zelo dostojen, pa sovraži otroke; zakaj ne bi bilo torej mogoče, da je kdo nepošten, pa jih obožuje? Vsekakor je Gontran ves blažen, odkar ve, da bo kmalu oče. Če bi mu mogli odpreti možgane, bi megli brati v njih dobre, sveže in preproste misli vseh mladih očetov, seveda vseh mladih očetov, ki se tega vesele: če bo dekletce, ji bo ime Regina. Če bo fantek, se bo imenoval Maksimilijan. Potrudil se bom, da bo posel dobro uspeval, da mu ne bo nič manjkalo. Nanosim mu domov čudovitih igrač ... Tako mislijo vsi mladi očetje, kajneda? Samo da so Zanj dobri posli uspeli vlomi in da čudovitih igrač pač ne bo kupoval. Zato žvižga med tem ko odpira vrata stanovanja gospoda Modinanta. Žvižga tudi v delavnici, kjer bo zamotal dragocene predmete. Nenadoma pa neha žvižgati, dobra volja pa ga ni minila. Pravkar je zagledal fotografijo, katero vzame s pisalne mize in jo opazuje. Na fotografiji je v kotu nekega vrta videti mlado dekletce, ki se smehlja. Staro bo morda pet let, ima okrogla lička in mehke lase. Gospod Modinant je ločen, ima pa hčerkico, ki živi najbrže pri materi.. . Gontran prijazno kima z glavo, med tem ko opazuje fotografijo. Mala je brhka. Če sam dobi hčerko, bo morda podobna ti mali... Toda čas hiti. Na delo. Gontran postavi sliko nazaj in prične zlagati predmete v kovčeg. Naenkrat: drrrin.. . zvonec. Telefon. Preneumno! Zvonec je kakor nekaj živega, kakor da kdo tam iz daljave iztega roko. Gontran se ne čuti več samega. Stoji sredi sobe, obe roki ima polni in čuti se oviranega, vznemirjenega. Aparat stoji mirno in skrivnostno na pisalni mizi. Zvonec kliče kar naprej ... Ah, to je nemogoče, popolnoma nemogoče, da bi človek zlagal ukradene dragocenosti v kovčeg, če mu za hrbtom neprestano zvoni: »Halo?« Čisto nagonsko je dvignil slušalko in odgovoril. »Halo!« »Številka 21—22?« Že mogoče, tega on ne ve. »Gospoda Modinanta ni doma?« »Ne, milostliva,« »Vi ste njegov sluga?« »Da, milostliva.« —• Saj vendar ne more reči: »Ne, vlomilec sem«. »Ne veste, kje je zdaj?« »Ne, milostliva.« »Za božjo voljo! To je strašno. Vsekakor mu morate takoj sporočiti, ko se vrne... Jaz sem soseda gospe Modinan-tove, v Vesinetu. Da, sporočiti mu morate, da je njegovi hčerki zelo slabo, da se boje, da ne bo preživela noči in da naj takoj pride, če jo hoče še videti živo... Ubogi mož obožuje otroka. Saj se lahko zanesem na vas? Boste počakali nanj, dokler se ne vrne?« »Seveda milostliva.« Glas je utihnil. Gontran je položil slušalko na aparat. Ne zgane se. Ne upa se ganiti... Slišal je, »da je njegovi hčerki zelo slabo ...« In to je nanj čudno vplivalo-Vzbudilo mu je skoro osebno razburjenost- Kovčeg je odprt, stoji sredi sobe. - ■ »če jo hoče še videti živo«... Z levico drži sevresko vazo ... »obožuje tega otroka« .. • »dokler se ne vrne«. Ko se vrne, ga bo razburjalo samo to, da so mu vlomili v stanovanje... V Vesinetu čakajo nanj, da pride. No' vico so mu vendar sporočili, mar ne? Nje' gov sluga je odgovoril, da bo čakal nanj H da se morejo zanesti nanj... Gontran se ne zgane. Draži ga, kar občuti: saj to je bedasto. Kaj se ga vse ^ tiče? Toda navzlic temu mu visi pogl6® na fotografiji, kjer se smehlja malo deklet0® z okroglimi lici in nežnimi lasmi. Kaj nal vendar stori? »Počakajte nanj!« Mar moie čakati.. ? Dolgo se ne gane. Nato vzame, dr° gega za drugim, ukradene dragocene pre mete iz kovčega in jih postavlja skrbno ^ svoje mesto. Nato stopi k pisalni mizi, vza-me košček papirja in napiše: »Vaši gre zelo slabo. Pričakujejo vas v Vesinet vrata ’hč°ri etu-'' Nato odide, zapre z vetrihom • ^ za seboj, porine papirček pod vrata m ide po stopnicah s praznim kovcK malce godrnjaje, pa vendarle srečen. In pripomnim še to, da sem vam, ^ prav sem vam poročal o vlomilski Pr,e. j6 vendarle pripovedoval zgodbo, v kate dobrota, vdanost, nežnost in ljubezen- Čas, katerega je tožitelj odslužil v stalnem kadru pri vojakih od 6. oktobra 1899 do 1. oktobra 1902, se mu ne more priznati kot efektivna državna služba, ki se po I. odst. § 113 uradniškega zakona iz leta 1931. računa za pridobitev pravice do osebne pokojnine, zaradi česar ta njegova vojaška služba ne more vplivati na določevanje višine položajne doklade za pokojnino. Ta služba se more tužitelju priznati samo za določitev količine osebne pokojnine od plače kot pokojnin- ske podlage (§ 123 u. z.) po 5. točki § 270 uradniškega zakona, kakor je to v izpodbijani odločbi tudi pravilno storjeno. Ker pa tožitelj brez te službe v stalnem kadru nima 35 let efektivne državne službe, vračunljive za odmero odstotka položajne doklade za pokojnino, zaradi tega se mu tudi ne more priznati za pokojnino 95%, temveč samo 70% položajne doklade, kolikor mu je bilo z izpodbijano odločbo tudi priznano.« Vestnik Upokojencem! Opozarjamo že danes vse tovariše državne upokojence in upokojenke, člane Društva drž. upokojencev in upokojenk v Ljubljani, da izide še pred dnem 1. oktobra posebe njim namenjena številka našega lista, katero prejmejo vsi društveni člani brezplačno. V ti številki bodo razna važna pojasnila in navodila zlasti tudi za izpolnitev prijav za draginj-ske doklade, katere se morajo vložiti v prvi polovici meseca oktobra. Prijave za draginjske doklade. Vsi drž, upokojenci brez izjeme morajo vsako leto v oktobru predložiti finančni direkciji prijavo za draginjske doklade. Prijave, ki morajo biti datirane od 1. do 15. oktobra, je vložiti v prvi polovici meseca oktobra na predpisanem obrazcu, ki mora biti v vseh razpredelkih popolnoma točno in pravilno izpolnjen. Navodilo je natisnjeno na hrbtu obrazcev. Opozarjamo zlasti na to, da je treba prijave dati pristojnim davčnim upravam v potrdilo, nekatere podatke pa morata kot jamca podpisati po dva državna uslužbenca. — Društvo drž. upokojen-cev(-enk) v Ljubljani je založilo prijavne formularje ; po najnovejših spopolnjenih predpisih. Vsak formular velja 1 Din, dobe se pa pri društvu (proti znamkam, poslanim v pismu) in v trafikah po večjih krajih naše banovine. Društveni člani prejmejo s prihodnjo številko našega lista po 1 obrazec popolnoma brezplačno. Kaj je stanovska dolžnost drž. uslužbencev? Da z vsemi močmi podpirajo svoje strokovne organizacije, da se čvrsto oklenejo stanovskih glasil, da redno plačujejo članarino za liste. Le če bo vsak posameznik izpolnil svojo dolžnost, bodo mogle organizacije v redu vršiti svojo nalogo. To velja tudi za »Naš Glas«. Zato naj vsi naročniki svojo dolžnost napram listu tako V redu izpolnjujejo, kot žele, da izpolnjuje list svojo. Oblastveno nadzorstvo nad strokovnimi organizacijami. Na vprašanje, kaj je razumeti pod izrazom »nadzor resortnih ministrov«, kateremu so strokovna društva drž. uslužbencev v smislu 10. odst. § 76 u. z., (kateremu je enak 8. odst. § 78 zak o drž. prom. osebju), podvržena, je prometno ministrstvo izdalo naslednje pojasnilo: »Pro-fesijonalna združenja drž. uslužbencev stoje pod nadzorstvom prometnega ministra oz. dotičnega resortnega ministra. Iz te pravice do nadzora izhaja, da je prometni minister poblaščen, da sme izvršiti pregled celokupnega delovanja in gospodarenja v takem združenju, kadarkoli se pojavi opravičen sum, da postoji disciplinska krivda.« Potovanja po znižani ceni. Generalna direkcija drž. železnic je objavila, da morajo vsi potniki, ki potujejo z ugodnostno vozovnico z namenom, da obiščejo razne razstave, kongrese, velesejme, 1 izlete 'ali svečanosti, za katere se je odobrilo znižanje voznine, na odhodni postaji kupiti vozovnico po dovoljeni znižani ceni, hkrati pa tudi posebno železniško legitimacijo. Brez take legitimacije znižane vozovnice ne bodo veljale. Službena potovanja v dveh proračunskih dobah. Finančno ministrstvo je odločilo, da se potni in selitveni stroški, če Se je potovanje začelo v eni, končalo pa v naslednji proračunski dobi, likvidirajo v breme dotičnega proračunskega leta, v katerem so se taka potovanja končala. To odločbo je vzela tudi glavna kontrola na svoji splošni seji z dne 26. junija 1934 pod štev. 66.050 brez pripombe na znanje. Odločba fin. ministrstva je bila pa izdana dne 21. junija 1934, štev. 5100/VIL Podporno društvo državnih in banovinskih uslužbencev dravske banovine ima svoj izredni občni zbor V ponedeljek, dne 8. oktobra t. L ob 19. uri 30 min. v gostilni Birk Josip, Borštnikov trg št. 2 v Ljubljani. Dnevni red: Poročilo O stanju bolniškega sklada in predlog o regulaciji mesečnih prispevkov za bolniški sklad. V primeru nesklepčnosti se bo vršil pol ure pozneje prav tam z istim dnevnim redom nov izredni občni zbor, ki bo sklepal veljavno neglede na število prisotnih članov. Recipročne vozne ugodnosti uslužbencev železnic in parobrodov. Prometno ministrstvo je obnovilo reprociteto glede voznih ugodnosti za privatna potovanja svojih uslužbencev z »Jadransko plovidbo« in z »Dubrovačko plovidbo«. Aktivni prometni uslužbenci imajo pravico do 75% popusta za neomejeno število potovanj, njihovi družinski člani pa 50% popust na podlagi svojih legitimacij. Aktivni uslužbenci obeh parobrodskih družb in člani njihovih družin imajo pravico do 50% popusta rednih voznih cen za neomejeno število potovanj po drž. železnicah. Nabava šolskih knjig. Člani ljubljanskih nabavljalnih zadrug si morejo tudi letos nabaviti pri zadružni Učiteljski knjigarni V Ljubljani, Frančiškanska ulica 6, šolske knjige in druge potrebščine proti nakaznicam. Z zadrugami se Vrši obračun na obroke in običajna povračila enako kot pri drugem blagu. Poslovanje finančne kontrole. Po uradnih statistikah je bilo lani zaposlenih v službi finančne kontrole na celotnem ozemlju naše države približno 160 uradnikov in 5.000 zvahičnikov. Službo je vršilo' 120 glavnih oddelkov, 538 oddelkov finančne kontrole in 125 ekspozitur. Finančna kontrola razen redne službe v notranjosti države 'varuje in brani v carinskem in političnem pogledu 5.151 km državne meje na kopnem, 4178 km morske obale, 511 km na rekah in 160 km državne meje na jezerih. Zato je osebje hudo zaposleno, ker je število uslužbencev padlo v zadnjih letih za več kot 3000 oseb. Finančna kontrola je zaplenila' lani 43.000 kg predelanega in 112.000 kg nepredelanega tobaka, 900.000 kg cigaretnega papirja, 71.000 kg soli, 15.000 kg petroleja, 12.928 kg vžigalic, 8.830 vžigalnikov itd. Odkrila je raznih prikrajšav na državnih dajatvah po različnih zakonih za 29 milijonov dinarjev. Pri raznih podjetjih in osebah, ki izdelujejo oz. prodajajo monopolske predmete ali ki so sicer podvrženi finančnemu nadzorstvu, je bilo izvršeno lani 2,225.717 preiskav oz. pregledov. Iz organizacij Iz organizacije davčnih uradnikov. Člani ljubljanskega poverjeništva Združenja davčnih uradnikov se obveščajo, da je društveni tajnik, g. davč. insp. Ivan Mešek, iz službenih razlogov odložil funkcijo tajnika. Njegove posle je zaenkrat prevzel g. davčni kontrolor Viktor Koritnik od davčne uprave za mesto v Ljubljani, na katerega naj se v bodoče člani organizacije obračajo. Zborovanje poštarske Male antante. V dneh 27. do 29. septembra se vrši v Pragi kongres Male antante poštnih, telegrafskih ’n telefonskih uslužbencev. Strokovne organizacije na Češkoslovaškem prirejajo velike Priprave za to zborovanje. Na kongres poš-Be večje število odposlancev tudi naše -druženje p. t. t. uslužbencev kraljevine Jugoslavije. • Delovanje glavnega odbora JUU. Iz Poročila glavnega odbora Jugoslovanskega ^de'jskega združenja za , poslovno leto trenjem, ki so deloma ovirala razmah organizacije, vendar v splošnem zmagala stanovska zavednost, kar se je pokazalo tudi v naraščanju pristopov. Društvo je štelo v desetih banovinskih sekcijah skupaj 300 sreskih učiteljskih društev, v katerih je bilo vpisanih 18.213 osnovnošolskih učiteljev. V poslovnem letu 1932/33 je bilo samo 284 sreskih društev s 17.367 člani. Torej se je v minilem letu ustanovilo na novo 16 društev, pristopilo pa 847 novih članov. Vseh učiteljev in učiteljic na narodnih šolah v vsi državi je pa 24.697. Neorganiziranih je torej 6.484 učiteljev. Izvršni odbor je izvršil 541 posredovanj, deloma splošnih deloma zasebnih. Naklada organizacijskih listov je zaradi notranjih razporov deloma padla, prav tako pa tudi plačevanje naročnine. Dolg naročnikov znaša nad 1 milijon Dm. Vsi listi: »Narodna Prosveta«, »Učitelj« in »Jugoslovenče« imajo primanjkljaj. V tajništvu organizacije posluje poleg tajnika tudi pomočnik in 4 upravniki listov. *933/34 posnemamo, da je navzlic notranjim Zalogo upravlja poseben odpravnik. Sestanek učiteljskih abiturijentov iz let 1875—85 Dne 4. avgusta so se zbrali v Mariboru upokojeni učitelji abiturienti gornjih letnikov. Od še živih 50 tovarišev se jih je sešlo 28. Ob 10. uri se je opravila v stolnici v spomin umrlih tovarišev sv. maša. Upokojenci so se nato podali k fotografu in od tu v hotel Orel. V lovski dvorani je pod vodstvom sklicatelja sestanka tov. Ogorelca bila izrečena mnoga lepa misel. Po pozdravu predsednika je tov. Petriček z izbranimi besedami počastil priljubljene pokojne profesorje gg, Lavtarja, Ehrata in za slovensko Štajersko toli zaslužnega ravnatelja učiteljišča g. Schreinerja. Tov. Ogore-lec pa je posvetil besede umrlim tovarišem, tov. Gnus pa je želel navzočim in nenavzo-čim tovarišem s prisrčnimi besedami lep in srečen večer do skrajnih mej življenja. Starosta zbranih, g. Pezdevšek je zanimivo podal razvoj šolstva od leta 1869. do danes. Po oficijelnem delu je dvigalo popeljalo goste k obedu na lepo teraso omenjenega hotela. Med živahne razgovore in petje večno lepih narodnih pesmi so bile vpletene napitnice in govori. Zlasti je globoko zamišljeni govor g. prof. Majcena, v katerem je primerjal človeško življenje s hojo na visoko goro, naredil velik vtis. Živahno so upokojenci pozdravili tu ljuba gosta, iskrena tovariša g. sres. šol. nadzornika L Tomažiča in predsednika Učit. doma g. A. Hrena. Velik avtobus je po obedu odpeljal ve-.selo družbo na krasni Mariborski otok. Naslednji dan so se sešli upokojenci pri Slomškovem grobu ter posetili zadnje domove svojih znancev. Ko so si še ogledali bogate razstave ter veselični prostor Mariborskega tedna, so se zadovoljni razšli z željo, da se kmalu zopet vidijo. Udeleženci sestanka so prisrčno pozdravili zastopnika Društva upokojencev(k) v Mariboru poštnega nadsvetnika g. Verb-njaka. V imenovanem društvu tvorijo ravno učitelji večino članov. Ker opravlja sklicatelj sestanka, tovariš Ogorelec pri tem društvu vse tajniške posle brezplačno, je imenovano društvo nosilo stroške za obed in avtobus za vse udeležence. Za to mu ti izrekajo prav toplo zahvalo. Tovarišu Ogo-relcu pa naj bo lepo uspela prireditev in priznanje njegovega iskrenega tovarištva v zadoščenje. Hvala mu! — I. M. Ljubljanska stanovanjska zadruga Zadruga državnih nameščencev za nabavo stanovanj v Ljubljani je imela svoj IV, redni občni zbor 31. julija 1934. z običajnim dnevnim redom. Poročila odbornikov, predvsem predsednika, tajnika in blagajnika, so bila vzeta z odobravanjem na znanje ter se je podelil odboru na predlog ing. Štolfa, ki je skupno s članom nadzorstva, dr. Ogrisom pregledal poslovne knjige in skontriral blagajno, absolutorij. Pred glasovanjem se je pročitalo poročilo Zvezi-nega revizorja o pregledu zadruge v dneh 30. in 31. maja 1933., s katerim je grajala Zveza nekatere namišljene nedostatke. Z velikim odobravanjem je bil nato prečitan odgovor Zvezi, ki točko za točko stvarno pobija Zvezine opombe. Do dneva skupščine ni prejel odbor od Zveze na svoje poročilo nobeiiega odgovora. Pri volitvah v upravni odbor sta bila zopet izvoljena izstcpivša člana ing. Otahal Josip in ing. Fatur Drago, kot namestnika pa dr. Ferjačič Josip in Spende Anton; v nadzorni odbor pa kot član ing. Štolfa Josip, kot namestnika Pohar Robert in Žitnik Jos. Nato so se spremenila pravila zadruge v tem pogledu, da za sklicanje skupščine ni več potrebna posebna objava v »Zadrugar- stvu« in drugih listih, temveč da zadostuje, ako se objavi sklicanje v zadružnih prostorih. Predsednik je poročal nato o težkočah, ki jih je imela zadruga radi odplačevanja posojila banski upravi. Zahvalil se je banu dr. Marušiču in pomočniku bana dr. Pirkmajerju za njihovo dosedanjo naklonjenost ter je poročal, da zadruga ni odplačevala svojega dolga zato, ker je še vedno upala, da bo dobila izplačano od Zveze že obljubljeno posojilo v znesku 1,000.000 Din. Videč, da Zveza svoje obljube ne izpolni, so morali misliti zadružniki na samopomoč ter so začeli zbirati sami med seboj mesečne prispevke, da zamorejo odplačevati zapadli obrok posojila banske uprave. Navzlic temu so se pojavile nepričakovane težkoče, vsled česar je sklenila skupščina, na predlog zadružnika Gorkiča, da pooblasti upravni odbor, naj glede najetja posojila in povračila banski upravi oz. glede eventualne prodaje zemljišča sklene in ukrene, kar smatra za primerno in potrebno. Ker ni bilo nobenih drugih predlogov in se tudi pri slučajnostih nihče ni oglasil k besedi, je zaključil predsednik ing. Otahal skupščino ob 22.15 uri. Po svetu Nove železničarske uniforme. Poljsko prometno ministrstvo je pripravilo nov pravilnik za spremembo uniform državnih železničarjev. Po novih predpisih bodo uniforme poljskih železničarjev spremenjene v kroju in barvi blaga, ki bo moralo biti boljše in trpežnejše od dosedanjega. Kongres slovanskih železniških uradnikov. Konec junija se je v Lvovu vršil kongres Lige slovanskih železniških uradnikov. Zbrali so se zastopniki čeških, bolgarskih in jugoslovanskih društev železniških uradnikov ter seveda delegati poljskega društva, ki ima v Lvovu svoje sedišče. Poljsko društvo vrši letos po svojih funkcijo-narjih posle predsedništva Lige. Na zborovanju so se razpravljale razne stanovske zadeve, zlasti je bil toplo pozdravljen prihod bolgarskih železniških uradnikov, ki so se letos prvič udeležili kongresa Lige. Ta je v minilem letu podvzela vse korake za izposlovanje voznih ugodnosti društvenim elanom. Priredila je več izletov in sicer v Gdynjo ob Baltiškem morju, katerega so se udeležili Bolgari, Čehi in Poljaki, medtem ko so bili jugoslovanski uradniki zaradi potnih listin primorani izostati. Prav tako sta bila prirejena dva izleta v Jugoslavijo, Liga je sodelovala na kongresu bolgarskega društva železn. uradnikov in priporočila vsem članom sodelovanje pri raznih slovanskih ligah za zbližanje slovanskih narodov. Med Jugoslavijo in Češkoslovaško se je dosegel vzajemni sporazum o priznavanju voznih ugodnosti. Isto se skuša doseči za druge države. Glede odnošajev Lige napram »Ligi slovanskih organizacij narodnih železničarjev in brodarjev« so zborovalci sklenili, da se bo skušala doseči fuzija obeh lig, tako da bi vsa društva vstopila kot enakopravna v novo skupno osrednjo organizacijo. — Naglasila se je nujnost, da se čimprej zgradi železniški uradniški dom ob Jadranu, nakar bo treba misliti na enake domove ob Črnem morju in Baltiku. Še o znižanju plač na Češkoslovaškem. Objavili smo že podatke o zakonskem projektu, po katerem so se državnim usluž- bencem v Češkoslovaški republiki znižali prejemki. Določeno je bilo za aktivne nameščence, ki prejemajo do 7.200 Kč na leto, Znižanje za 2%, za ostale pa 4%. Upokojencem s prejemki do 6000 Kč so Se znižale pokojnine za 2%, nad 6000 Kč pa za 4%. — Razen teh znižanj se je uvedla tudi nastavitvena taksa, po kateri morajo uslužbenci, ki so pomaknjeni v višjo skupino, plačati v prvem letu 50.% prvega poviška na prejemkih. Dalje se je zakoncem, če sta mož in žena v državni službi, obema akti-vitetna doklada znižala za polovico. Samcem, ki žive v družini očeta ali matere se je znižala aktivitetna doklada za 20%. Mimo navedenih je bilo Uvedenih še nekaj drugih določb, s katerimi upa vlada doseči prihranke v državnem proračunu. — Zaradi primerjave pa moramo navesti, da imajo drž. uslužbenci na Češkoslovaškem še navzlic znižanju znatno višje prejemke nego mi, in da so bili staroupokojettci povečini že prevedeni na nove pokojnine, ki prav tako presegajo naše. Zadružne vesti. Iz ljubljanske Nabavljalne zadruge. Spremembe cen: Premog, trboveljski koso-vec 395 Din za 1 tono, na obroke 10 Din več. Drva: cela polena najmanj 4 m3 iz kolodvora po 80 Din za m3, plačljivo v 3 zaporednih mesečni obrokih. — Iz skladišča: cela polena 92 Din m3, žagana 100 Din, Žagana in sekana 108 Din: na obroke po 4 Din več za m3 dostavljena na dom. Orehova jedrca. Od 32 Din na 28 Din. — Sprejemajo se naročila za krompir in jabolka za zimo. — Zadruga sprejme učenca za trgovino takoj; prednost imajo sinovi članov. Mednarodna zadružna šola. V Londonu se je vršil od 25. avgusta do 1. septembra KIH. tečaj mednarodne zadružne šole, katero prireja in vodi Mednarodna zadružna zveza. Šola se vrši vsako leto v drugi deželi, in se je vršila doslej že v Švici, Angliji, Belgiji, Franciji, Holandski, na Danskem, Švedskem, v Nemčiji, Češkoslovaški in Avstriji. Običajno traja tečaj 14 dni, letos je pa skrčen na 8 dni zaradi mednarodnega zadružnega kongresa. Predavali so odlični strokovnjaki iz Angleške, Amerike, Francije in Španije. Bolgarsko nabavljalno zadrugarstvo. V letu 1933. je imela glavna bolgarska nabav-Ijalna zadruga »Napred« prometa za 432 milijonov 207.000 levov, t. j. za 4% več kot v letu 1932. Priključenim zadrugam je odstopila za 286 milijonov levov blaga. Promet z zadrugarji se je povečal, medtem ko je promet s člani nekoliko padel. Konec leta 1932. je imel »Napred« v 56 včlanjenih zadrugah skupaj 59.829 članov, konec 1. 1933. je bilo pa že 58 zadrug, ki so štele 62.567 zadrugarjev. Nabavljalno zadrugarstvo v Avstriji. V minilem koledarskem letu so prodale nabav-Ijalne zadruge v Avstriji svojim članom blaga za približno 1'3 milijarde dinarjev. Napram letu 1932. je vrednost prodanega blaga padla za 7'15%, kar je znak, da je gospodarska kriza v tem letu narasla. Ker nabavljalne zadruge v Avstriji sprejemajo tudi hranilne vloge, so člani vložili vanje v letu 1933. približno 170 milijonov Din vlog, kar znači napram prejšnjemu poslovnemu letu za 17 milijonov Din manj. Tudi temu nazadovanju je vzrok gospodarska stiska. Zdravstvo O OKREVANJU PO HRIPI. Iz graškega uradniškega glasila »Fest-besoldeten-Zeitung« objavljamo v prevodu naslednji članek, katerega je napisal dr. med. Karel Graninger iz Gradca. Članek je zanimiv tudi za najširše kroge naših bralcev. »Vprašanje okrevanja ni pri vseh boleznih enako važno in pomembno. Pri infekcijskih boleznih, zlasti pri hripi, je od pravilnega ravnanja med okrevanjem časih mnogo, pogostoma pa vse odvisno. — Zdi se, da je bolezen na videz dobro potekla, vročica je prenehala, bolnik vstane in — kar nenadoma se pojavi poslabšanje. Da, pri hripi pogostoma celo najhujše: oslabelost srca, kap. Tega se je seveda zlasti tedaj bati, če gre za hud primer hripe — kakor smo jih videli v letih 1918/19 — ali pa če gre za bolnike, ki že imajo kakorkoli srce ali pljuča oškodovana. Toda tudi sicer taki primeri niso docela izključeni. Podobne primere angin, ki so zelo hudo potekle, pozna vsakdo iz svoje okolice. Zelo pogostne so tudi pri hripi mešane infekcije. Današnja hripa poteka, kolikor moremo to doslej pregledati znatno mileje kot leta 1918/19. Zato je upati, da bomo tudi glede okrevanja doživeli manj neprijetna presenečenja, kot tedaj. Vendar dokazuje zdravniško izkustvo, da ima hripa posebne »muhe«. Okrevanje ne poteka vselej gladko in nenevarno, kakor bi se moglo pričakovati po akutnem poteku bolezni. Celo kadar je bolezen čisto normalno potekala, pokazuje mnogo več presenečenj kot večina drugih bolezni. Dražljivi kašelj, suh 1 in mučen, ki bolniku ne da spati, je običajen. K temu pridejo pomanjkanje teka, nespečnost, nervoznost, nevrastenija in podobno. Toda lahko je še huje: da se namreč že postojeće slabosti in bolezni, zlasti pljučne okvare, srčne bolezni in poškodbe žlez poslabšajo' ali da se razvijejo na podlagi prestane hripe. Niso redki primeri, ko se latentna (skrita) bolezen po hripi šele pokaže. Ker poznamo te zahrbtne lastnosti hripe, moramo 'biti previdni. V vseh medicinskih učnih knjigah najdemo zmerom opozorila na to posebnost okrevanja po hripi in vsak izkušen zdravnik pozna in uvažuje te muhavosti in sicer popolnoma upravičeno. Ni morda čisto napačno, če pravijo: doba okrevanja po hripi je pogostoma nevarnejša od bolezni same. Kako je mogoče to posebnost hripe, ki se zdi lajiku morda čudna, razložiti? Kako se moremo uspešno ubraniti te muhavosti? To svojstvo okrevanja po hripi moremo tako razložiti, da se toksini (strupi) hripe posebno radi lotijo živcev in žilja (kapilar) in zaradi tega povzročajo milejše ali močnejše funkcijske ovire in ohromitve. Te ohromitve se pa pokažejo po navadi se le tedaj, če morajo dotični žilni skupki in organi izvrševati pomnoženo delo. Slične stvari poznamo pri difteriji in angini. Ohromitev celic in znižanje krvnega pritiska, počasni krvni obtok in funkcijske ovire posameznih organov morejo trajati mesece in mesece. Zato se rekonvalescenti počutijo zelo slabotne in se jim razpoloženje močno menja. Opažamo apatijo in občutke neugodja, dražljivost in preveliko občutljivost, pa slabo spanje. Od drugih znakov bi bilo omeniti močno bitje srca, tresenje mišic in nadležno nočno' znojenje — sami znaki nepopolnega okrevanja. Lastne izkušnje iz dobe epidemije hripe v letu 1918/19, kakor tudi izkušnje mnogih drugih zdravnikov kažejo, da je podaljšano in počasno okrevanje pričakovati pri takih bolnikih, ki so imeli le nizko temperaturo, ki so se malo znojili in kjer se je že od početka pokazalo, da je živčni sestav in sistem žilja močneje prizadet. Bolniki z visoko, toda kratkotrajno mrzlico ali vročico običajno lažje in hitreje okrevajo. Zato se zdi, da ni neopravičen sklep, da so se pri primerih prve kategorije toksini močneje zasidrali v telesu in da le počasi zapuščajo telesno staničje, medtem ko bolniki druge vrste naglo uničijo povzročitelje hripe in toksine naglo izločujejo. Zato je v takih primerih verjetno, da se bo popolno ozdravljenje doseglo prej kot pri prvi kategoriji. Do' neke stopnje se zdi to tudi razumljivo: v živčnem staničju je presnavljanje mnogo počasneje kot v kitah in žlezah. Zato ostanejo tam toksini delj časa in trdneje. Če je ta domneva pravilna — in mnoga dejstva, kakor tudi uspešni ukrepi na podlagi te domneve govore v njen prilog — bo treba rekonvalescenta še nadalje zdraviti in s primernim ravnanjem in ukrepi pospeševati presnavljanje in odstraniti strupe iz organizma. To pa pogostoma ni prav lahka naloga, ker se zdi, da je zaradi velike (afinitete) sorodnosti toksinov hripe z molekuli beljakovine v živcih in žilah razrušitev tega spoja brez uničenja ali pretvorjenja teh molekulov in celic skoro nemogoča. (Slične primere poznamo pri trdovratnih zastrupljenjih s svincem in živim srebrom.) Seveda je mogoče poskušati, da dosežemo odstranitev strupov iz organizma in izločitev toksinov z milim znojenjem, z ovoji, svetlobnimi kopelmi in z obsevanji kakor tudi z ustrezno masažo. Na žalost pa v težjih primerih ni mogoče vselej doseči zaželenega uspeha in preosnova oz. nova ustvaritev življenja zmožnega in za delo sposobnega telesnega staničja pogostoma izostane ali pa je nepopolna. Toda celo v takih primerih je še rešitev možna, če ne gre za popolnoma obupane bolnike, ki jim je odpornost že hudo trpela. Ta pot je pot dijete. Če smo že od početka poskušali z ustrezno ureditvijo dovajanja hrane glede količine in kakovosti vplivati na bolezenski potek, bomo v takih primerih, ki so se navedenim in drugim fizikalnim ukrepom in medikamen-toznim vplivom upirali, in ki kažejo počasno, popolnoma nezadovoljivo okrevanje, odredili stroga dijetna zdravljenja, ki jamčijo za preosnovo in obnovitev telesnega staničja in ki usposobijo organizem, da spet izvršuje svoje funkcije urejeno in pravilno. Kako daleč moremo dijetetično iti, je odvisno od posameznega primera. Omeniti je pa treba, da je časih šele sistematsko predpisana popolna omejitev hrane dovedla do uspeha in do ozdravljenja, kakor sem se mogel sam prepričati na mnogih primerih, ker je vsako drugo zdravljenje odreklo. Tudi nekateri drugi zdravniki navajajo to dejstvo. Je še več ukrepov, ki so sposobni, da skrajšajo okrevanje in povzročijo, da ugodneje poteka. Odvisni so od stanja rekonvalescenta in od vrste okvar in slabosti. Pogostoma so uspešna pomožna sredstva inhalacije, zračne kopeli, kopeli z raznimi dodatki, včasih tudi sprememba zraka in podnebja. Pri težkih živčnih poškodbah (hripa v glavi) je treba pogostoma misliti na spremembo poklica. Naj bo poedini primer kakor že, vselej bomo s primernimi dietetičnimi, fizikalnimi in kli-matičnimi ukrepi prišli najprej do cilja in okrevanje cim prej dosegli. In če to tudi v vseh primerih ni mogoče, bo vendar na ta način bolnik še najprej in najbolj zanesljivo popolnoma okreval in bo mogel spet izvrševati svoj poklic.« KRVAVLJENJE IZ NOSA. Mladim ljudem kri rajši teče iz nosa kot starejšim. Krvavljenje nastane, če smo na nos padli ali če smo se na nos udarili ali pa če se ob pomnoženem krvnem pritisku na glavo krvne cevke nosne sluznice raztrgajo ali počijo; tak pritisk mere nastati po uživanju močnega čaja ali močne kave in alkoholnih pijač ali zaradi' težkih telesnih naporov (dviganje težkih bremen, telovadba, turistika itd.). Navadno zadostuje že trdo držanje za nos ob naprej vpognjenem telesu, da ustavimo krvavljenje že čez par minut. Dobro je, če damo pri tem na tilnik še mrzel obkladek. V trdovratnih slučajih pa si natlačimo v krvavečo nosno votlino vato; vsako usekovanje ali celo potegovanje vode v nos je nepriporočljivo. Oe se krvavljenje večkrat ponavlja, si dajmo nos preiskati od zdravnika; kajti v takšnih slučajih gotovo v notranjosti nosa nekaj ni v redu. (»Zdravje.«) S ■■■ yj E >(fl 0 < E Z Im ■N a > ■o 0 O a 7 ra ra >w (A ra ra ra e o ra IS ± a. m ■o £ 0 ra X a 72 B5»a k. 0 ■ HM 9> ■o 4* * m _ a >■ o O 3 > 0 f* 5 6 3 < -1 6- £ O Nogavice, kravate, žepne robce, rokavice, vezenine, Sipke, D. M. C. sukanec, gumbi, potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje v največji izberi pri Josip PETELINC, Ljubljana ===== (blizu Prešernovega spomenika) ob vodi ■ Kreditna zadruga državnih uslužbencev v Ljubljani, Gajeva ulica 9 — v lastni hiši Najstarejša kreditna zadruga v Jugoslaviji, ustanovljena leta 1874. Poštni čekovni račun štev. 10681 / Telefon štev. 3413 Posojila tudi ranžijska (do Din 10X00'-) vsem javnim nameščencem po 8 °/o proti zaznambi na plačo in poroštvu. Hranilne vloge na hranilne knjižice in vloge v tek rač. obrestuje, ako so vezane na krajšo dobo, po 5 °/o — 6 Vz °/o. Izplačila promptna. Tovariši, rešila nas bo samo stanovska in zadružna zavednost. NOGAVICE VSE IZ LASTNE TOVARNE v priznano solidni in elegantni izdelavi oddajamo po tovarniških cenah V NAŠIH PRODAJALNAH V LJUBLJANI PREŠERNOVA ULICA 20 PRED ŠKOFIJO ŠTEV. 19 prva jugoslovanska tovarna dežnikov in nogavic JOSIP VIDMAR KROJAŠKI ATELJE Priporočamo tvrdko Fran. Iglič, uuMjana M. Tičar, Ljubljana , . , . Pražakovaulica za nakup vseh pisarniških vejših krojih. Lastna zaloga modnega blaga. Uradnikom znaten popust ali na obroke. in šolskih potrebščin. Učiteljska tiskarna je najmoderneje urejena in izvršuje vsa tiskarska dela od najpreprostejših do najmodernejših Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige; ilustrirane knjige v enobarvnem ali večbarvnem tisku; brošure in ; knjige v vseh nakladah, časopise, revije in mladinske liste. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov Lasina Ivornica šolskih zvezkov LjnMf Frančiškanska ulica Telefon šle v. 2312 Račun pošt. hran. 10.761 1 Zadruga državnih uslužbencev za nabavo potrebščin, Ljubljana VcdreSkav trg št, 5. z. z o. z- Telefon št. 2421. Državni uslužbenci! Vaša nakupovalnica mora biti edino zadružna prodajalna. V zalogi ima vedno sveže špecerijsko blago. Dostava na dom brezplačna. Preskrbuje kurivo, posreduje nakup manufakturnega blaga pri Zadrugi državnih železničarjev in pri tvrdki Teokarovič. Širite zadružno misel med svojimi tovariši! Izdaja za konzorcij .Naš Glas“ odgovorni urednik -