GLASILO KOLEKTIVA PREDELAVE LESA LJUBLJANA LETO 1971 480081 UTEMELJITVE, KI SO PRIVEDLE DO ZAMISLI, DA SE OBRATI ZDRUŽIJO V MOČNO ENOTO Možnosti razvoja v industrijski coni Zametek je tovarna Velox, ki ima transformatorsko postajo že zasnovano, tako da bo zadoščala tudi za ostali del — Cilj je zastavljen, mi pa se mu bomo približevali tako, kot nam bodo moči dopuščale — Dokazano je, da je enoten obrat cenejši od razdrobljenih S postavitvijo nove tovarne Velox na Viču si je podjetje pridobilo tudi nove možnosti razvoja. Velox tovarna je postavljena v večji industrijski kompleks, v katerem delujejo že tovarna vijakov in delavnice SGP Grosuplja, v tem kompleksu pa je prostora še za druge tovarne, ki imajo prostor rezerviran, kakor tudi za naše podjetje. Podjetje s tako razpršenimi proizvodnimi obrati kot je naše je zelo težko voditi, ima velike stroške režije in potrebuje veliko število energetskih osnov, ki so silno drage. Zaradi tega je že od same ustanovitve podjetja postavljen cilj, da se obrati združujejo v močno skupno proizvodno enoto. Navedem naj nekoliko primerov, ki kažejo, zakaj je enoten obrat cenejši od razdrobljenih. Če začnemo le pri čuvajski službi je jasno, koliko je lahko ta cenejša za en velik obrat kot za šest ločenih, enako je za družbeno prehrano, ki je sedaj v majhnih enotah sploh ne moremo organizirati. Šest kotlovnic in transformatorskih postaj je gotovo 4-krat dražje kot ena s kapaciteto vseh šestih že v izgradnji, da ne govorimo kasneje pri vzdrževanju in upravljanju. Precej podobno je tudi s proizvodnjo. Danes imamo veliko število sušilnic, ki vse skupaj nimajo niti pogojev niti kapacitet ene sušilnice. Stroje kupujemo za vsak obrat posebej, čeprav nam pogosto niso popolnoma izkoriščeni. To so utemeljitve, ki so privedle do zamisli, da se obrati združijo v močno enoto. Ta zamisel je planirana v industrijski coni na Viču. Zametek je tovarna Velox, ki ima transformatorsko postajo že zasnovano tako, da bo zadoščala tudi za ostali del. Na-daljna izgradnja naj bi šla tako, da bi se zgradila kotlovnica s sušilnicami, ki bi služile tudi za celotno tovarno. Po tej izgradnji pa naj bi se dograjevali obrati po potrebi in možnosti tako kot bodo kazale naše potrebe na eni strani, na drugi pa tudi finančne možnosti podjetja. Na ta način je cilj zastavljen, temu pa se bomo približevali tako, kot nam bodo moči dopuščale. • Osnovno zamisel je razvid- • na iz skice, ki kaže, kam • moramo usmeriti svoje • moči. Kdorkoli izmed bral- • cev pa ima k tej zamisli • svoje pripombe, naj jih • sporoči na uredništvo, ker • bodo ekipi, ki celoto načr- • tuje, zelo dobrodošle. FRANC MERZELJ, dipl. ing. VTISI S KONGRESA SAMOUPRAVE JALCEV GLOBOKE KORENINE Drugi kongres samo-upravljalcev Jugoslavije, je sprejel vrsto pomembnih resolucij in drugih dokumentov, ki bodo še boli okrepili naš samoupravni sistem. Le-ta je v zadnjih letih pognal pri nas globoke korenine. Kdor je spremljal potek tega nadvse pomembnega kongresa ni mogel prezreti orizadevanj delegatov, da se stremljenja delavskega razreda uresničijo tako, da se bo uveljavila odgovornost predvsem pri nosilcih javnih funkcij. Med drugim smo delegati poudarjali, da je treba dosledno uveljavljati ustavna dopolnila, ki se nanašajo na pravico delovnih ljudi pri razpolaganju s sredstvi in rezultati dela. Zahtevali smo, da se preprečijo vse oblike pridobivanja in prilaščanja sredstev, ki niso rezultat dela. Bili smo tudi proti vsem tendencam rušenja načel enakopravnosti, samostojnosti svobodnega razvoja družbe, proti vsem tendencam omalovaževanja interesov naše socialistične in samoupravne revolucije. Močno smo bili tudi zainteresirani, da se dosledno postavljajo pogoji, ki jamčijo učinkovito funkcioniranje enotnega gospodarskega trga. Zahtevali smo, da se sklepi kongresa sa-moupravljalcev izvajajo dosledno in so obvezni za vsakogar. HOJA V INDUSTRIJSKI CONI VIČ 1 VELOX 2 MIZARSTVO 3 SKLADIŠČE MIZARSTVA 4 OBRAT GRADB. ELEMENTOV 5 TESARSTVO 6 ŽAGA 7 ENERGETSKI OBJEKT S SUŠILNICAMI LESA 8 SKLADIŠČE HLODOVINE 9 SKLADIŠČE ŽAGANEGA LESA 10 SKLADIŠČE ŽAMANJA 11 UPRAVA JOŽE ŠILC PREGLED FINANČNEGA USPEHA ZA PRVO TROMESEČJE LETOŠNJEGA LETA Doseženi so bili zadovoljivi rezultati Vsaka nova proizvodnja potrebuje določen čas za uvajanje, dokler se ne doseže potrebne produktivnosti oziroma obsega proizvodnje Obrat planirana Realizacija dosežena index ostanek dobička P. Gradec 3.171.522.— 3.032.474.- 95 + 234.624.— Mizarstvo II 3.847.178.— 3.990.111.— 104 186.516.— Rob 1.169.375.— 927.772.— 79 + 174.218.— Mizarstvo I 1.793.750.— 2.660.988.— 148 + 501.216.— Škofljica 3.263.450.— 2.511.473.— 76 + 229.871.— Tesarstvo 3.126.700.— 3.319.127.— 106 + 274.386.— Gradb. elementi 899.800.— 12.121.— 1 — 98.884.— Uprava 235.396.— 1.511.102.— — 17.582.— Skupaj Hoja 17.507.181.— 17.965.171.— 103 + 1.111.333.— Podpeč 3.816.950.— 4.123.267.— 108 + 217.184.— Ve!ox 3.493.758.— 1.628.317.— 47 — 453.626.— Svea 4.462.000.— 4.749.474.— 108 — 411.438.— Iz priložene tabele so razvidni finančni rezultati delovnih enot. Hoja brez SVEA je dosegla 93 % planirane realizacije in 37 % Paniranega ostanka dobička. Mizarstvo I je preseglo plan realizacije za 48 % in ostanek dobička za 112 %, Tesarstvo je preseglo plan realizacije 6 % in ostanek dobička za 54 %. Ostale enote niso dosegle planiranega finančnega plana. Mizarstvo II je v stavbeni dejavnosti doseglo realizacijo 96 %, vrednost čistega dohodka pa je padla na 53 % — predvsem zaradi neproporcionalnega povečanja vrednosti direktnih osebnih dohodkov v primerjavi z doseženo proizvodnjo, delno so se povečali tudi materialni stroški. Pohištvo je plan realizacije in čistega dohodka doseglo z 116 odnosno 165 %. Rolete so plan realizacije dosegle s 109 %, finančni rezultat pa je negativen za to obdobje v takšni vrednosti, da se pojavi izguba za celoten obrat. Izguba na roletah prikazana po obračunu ne izhaja samo iz prvega tromesečja, ampak verjetno v celoti zaradi nepravilnih bremenitev stroškov v prejšnjih letih. Tako je rezultat obrata Mizarstvo II v tem obdobju pozitiven, vendar ni bila dosežena predvidena stopnja čistega dohodka v celoti. Povdariti je treba uspešnost poslovanja GP Podpeč, ki je ustvarila v tem obdobju dobiček. Gradbeni elementi prikazujejo izgubo predvsem zaradi nedoseganja plana proizvodnje. To je razumljivo glede na pogoje dela v zimskem obdobju in zaradi specifičnega sezonskega proizvodnega programa. Obrat Velox je zaključil negativ no v tem obdobju isto zaradi nedoseganja plana proizvodnje. V prvem tromesečju je obratoval samo v eni izmeni zaradi uvajanja delovne sile na novih delovnih mestih. Dosežena vrednost proizvodnje znaša 47 %, kar je za enoizmensko obratovanje in začetno proizvodnjo zadovoljivo. Na obratu SVEA Zagorje je nastala izguba na žagah zaradi večjega povečanja zalog žaganega lesa, ker je bila proizvodnja presežena v primerjavi s planom, medtem ko plan prodaje ni bil dosežen. Obračun po direktnih stroških po katerem ovrednotimo zaloge samo po vrednosti surovine in iz-delavnih osebnih dohodkov, torej brez celotnih režijskih stroškov prikazuje potem samo finančno izgubo, ki pa bo pokrila s prodajo zalog proizvedenih v prvem tromesečju. To je ena izmed pomanjkljivosti finančnega obračuna po direktnih stroških, ker nam ne daje stvarnega finančnega rezultata poslovanja v kolikor se zaloge večajo ali manjšajo. Finalna dejavnost je tudi zaključila I. tromesečje negativno, vendar zaradi zamrz-njenja prodajnih cen ne pa nabavnih cen uvoženega potrošnega re-promateriala v proizvodnji zaradi devalvacije dinarja. Tu je pričakovati v zvezi s sprejetimi stabilizacijskim programom in družbenim dogovarjanjem o cenah prilagajanje prodajnih cen glede na realne proizvodne stroške. Rezultati poslovanja v prvem tromesečju so zadovoljivi, posebno še, če upoštevamo nestabilnost domačega trga in analiziramo dejavnosti katere so nam zmanjšale čisti dohodek. Vsaka nova proizvodnja potrebuje določen čas za uvajanje, dokler se ne doseže potrebno produktivnost oziroma obseg proizvodnje. Torej neka dodatna inve- sticija, ki pa je samo prehodnega značaja, in zato je pričakovati, da bodo vse dejavnosti, ki so v prvem tromesečju zmanjševale čisti dohodek ustvarjeno izgubo pokrile, in do konca leta prispevale k povečanju čistega dohodka ostalih dejavnosti. dipl. stroj. inž. MRAK CIRIL POPRAVEK V drugi številki glasila HOJA na 5. strani, se glasi pravilni naslov: cene penzionov v počitniških domovih, ki SO last podjetja HOJA v letu 1971. Napako je napravila strojepiska pri prepisovanju. AL! ŽE VESTE da imamo v podjetju zaposlenih : 81 KV stavbenih mizarjev, 58 KV pohištvenih mizarjev, 20 KV tesarjev, 10 KV žagarjev, 4 KV strojne mizarje, 9 KV ključavničarjev, 4 KV brusače, 24 KV galanteristov, 2 KV kolarja, 11 KV trgovcev, l KV rolerja, 11 VK šoferjev, 8 KV voznikov viličarja, 2 KV kurjača, 1 KV traktorista, 3 KV zidarje, 2 KV kovača, 3 KV voznike žerjava, 5 KV elektromonterjev, l KV livarja, 1 KV kmetijskega strojnika, 1 KV avtomehanika, 1 KV soboslikar-ja, l KV krznarja, 2 KV šivilji, 2 KV frizerki, 35 VKV mizarjev, 5 VKV tesarjev, 1 VKV ključavničarja, 1 VKV ključavničarja, 1 VKV kolarja, 1 VKV kovača, 27 lesnih tehnikov, 4 gozdarske tehnike, 1 oblikovnega tehnika, 3 admini-srtativne tehnike, 3 gradbene tehnike, 1 gradbenega delovodjo, 12 ekonomskih tehnikov, 15 uslužbencev z gimnazijo, 8 inženirjev lesne industrije, 1 varnostnega inženirja, 3 diplomirane gradbene inženirje, 10 dipl. gozdarskih inženirjev, 1 dipl. arhitekta, 1 dipl. strojnega inženirja, 1 dipl. ekonomista, 1. dipl. filozofa, 56 PK mizarjev, 94 PK galanteristov, 5 PK strojnih inženirjev, 2 PK kurjača, 1 PK ključavničarja, 8 PK tesarjev, 22 PK žagarjev, 4 PK brusače, 2 PK kuharici, 23 uslužbencev z nižjo šolo, 404 NK delavci. IN ŠE TOLE: PK in NK imajo naslednjo šolsko izobrazbo: 8 razredov osnovne šole jih ima 118, 7 razredov osnovne šole 65, 6 razredov osnovne šole 168, 5 razredov osnovne šole 64, 4 razrede osnovne šole 140, 3 razrede osnovne šole 20, 2 razreda osnovne šele 8, 1 razred osnovne šole 1, brez šole 2. PROBLEMI LIKVIDNOSTI V NAŠEM GOSPODARSTVU Zastoji obratnih sredstev Kakor večino delovnih organizacij tako tudi nas tare predvsem neredno plačevanje kupcev za dobavljene izdelke Za vsako poslovanje so potrebna določena sredstva, ki se v proizvodnem procesu hitro obračajo in jih imenujemo obratna sredstva. Višina obratnih sredstev je odvisna od samega značaja proizvodnje in pa od njihovega obračanja. Neka gospodarska organizacija lahko normalno posluje le v primeru, če je sklenjen tok obračanja njenih obratnih sredstev. Ce se ta tok nekje prekine ali je prepočasen, pomeni, da so potrebna dodatna denarna sredstva za nemoten potek poslovanja. Delovna organizacija pride do teh dodatnih sredstev največkrat s kratkoročnimi bančnimi posojili, za katera pa skoraj vsi. vemo, da jih ni lahko dobiti in da niso ravno poceni. Katera sredstva gospodarskih organizacij so pravzaprav najbolj likvidna? Vsekakor so to tista sredstva, ki se nahajajo na raznih tekočih računih gospodarske organizacije. Z temi sredstvi gospodarska organizacija vsak trenutek lahko razpolaga, čim nakažemo sredstva iz tekočega računa, jih že spremenimo v manj likvidna sredstva. Tudi zapadle terjatve predstavljajo likvidna sredstva, ki pa zaradi splošnega pojava nelikvidnosti v našem gospodarstvu čedalje bolj izgubljajo svoj značaj likvidnosti. Krogotok obračanja sredstev in pa likvidnost teh sredstev si lahko ponazorimo z naslednjim primerom-. Iz tekočega računa nakažemo osnovna sredstva za nabavo surovine in materiala. Denar se je spremenil v vrednost zaloge materiala in surovine in se zadržuje in oplaja v proizvodnem procesu. Ko gotove izdelke prodamo se sedaj pojavlja terjatev do kupca in se sredstva približajo najbližji točki svoje likvidnosti, čas od fakturiranja kupcu pa do njihovega plačila pa je zelo različen in je odvisen od plačilnega roka, ki ga kot prodajalci dajemo kupcu in pa od plačilne sposobnosti kupca, oziroma vseh tistih gospodarskih organizacij s katerimi kupec posluje. Preden preidemo konkretno na problem likvodnosti v našem podjetju si poglejmo najprej kje so osnovna in najpogostejša žarišča zastoja obratnih sredstev: a) Najmočnejše žarišče zaostoja obratnih sredstev je v terjatvah do naših kupcev, zaradi dolgih plačilnih rokov in pa zaradi njihovega nerednega plačevanja. b) Drugi zastoj pri obračanju obratnih sredstev lahko nastane zaradi prekomernega kopičenja zalog materiala ali pa gotovih izdelkov. c) Tretje žarišče prekomernega angažiranja obratnih sredstev pa so investicije. Če se v danem časovnem razdobju porabi več amortizacijskih sredstev kot pa ustvari, se te prekomerne investicije krijejo začasno iz obratnih sredstev, ki so sicer potrebna za redno poslovanje podjetja. Medtem ko probleme žarišč zastoja obratnih sredstev pod b) in c) ne bi obravnavali se malo glob-je ustavimo v prvem in najmočnejšem žarišču zastoja obratnih sredstev. Poglejmo si kako vpliva neredno plačevanje naših kupcev na likvidnost podjetja in kaj smo storili, da bi se izognili takšnemu načinu poslovanja in izboljšali svojo plačilno sposobnost. Kakor večino delovnih organizacij, tako tudi nas tare predvsem neredno plačevanje kupcev za dobavljene izdelke. Plačilni roki pri izstavljenih fakturah so različni in se pri žaganem lesu gibljejo od 8 do 40 dni, pri prodaji ostalih izdelkov pa so določeni v pogodbah in se gibljejo od 30 do 60 dni. Glede na povprečno mesečno realizacijo v preteklem letu in na struk turo prodaje izdelkov z različnimi plačilnimi pogoji, bi se ob rednem plačevanju kupcev za dobavljeno blago terjatve morale gibati od 1.000 do 1.100.— milijonov S Din. Ker pa se le-ti ne držijo pogodbenih rokov plačila je bil dejanski nivo terjatev znatno višji in se je v letu 1970 gibal od 1.633 st. milijonov din v mesecu februarju pa do 2.220 st. milijonov din v mesecu decembru. Povprečni nivo terjatev je bil v letu 1970 1.924 St. milijonov din. če upoštevamo povprečno mesečno realizacijo (590) in jo primerjamo z povprečnimi mesečnimi terjatvami dobimo povprečni rok plačila naših kupcev. Rezultat, ki ga dobimo nam pove, da so v povprečju kupci plačali kupljeno blago v 99 dneh po izstavitvi faktur. Glede na podatek, ki smo ga dobili v letu 1970 in pa na splošno stanje nelikvidnosti našega gospodarstva je takšna situacija zahte- vala nujne in takojšnje ukrepe za izboljšanje naše plačilne sposobnosti. Situacija glede plačilne nesposob nosti poslovnih partnerjev se je v letu 1971 še močneje zaostrila in nekdanja urgenca plačil je postala neučinkovita. Vse več primerov je, ko mora urgenco plačil prevzeti pri določenih partnerjih generalni ali komercialni direktor. In kakšni so naši ostali ukrepi pri izsterjavi? Te bi lahko združili v naslednje skupine: 1. Vse močnejša urgenca plačil ob zapadlosti faktur pri kateri se poslužujemo telefonske in pismene korespondence, ali pa osebne obiske pri naših dolžnikih. 2. Sestanki z komercialnim sektorjem, ki so redno vsakih 14 dni in še na njih obravnavajo največji dolžniki in se sprejemajo nadaljnji ukrepi izsterjave. 3. Prodaja žaganega lesa na akceptne naloge. 4. Pospešena izsterjava preko Okrožnih gospodarskih sodišč, ki pa je v zadnjem času postala zelo neuspešna, saj moramo na realizacijo mandatne tožbe čakati tudi več mesecev. • To je bil le del problematike • obračanja obratnih sredstev in • izterjav, katera v današnjem ča-Q su dobiva vse večji pomen. SKLEPI NAŠIH SAMOUPRAVNIH ORGANOV • SKLEPI NAŠIH SAMOUPRAVNIH O DELAVSKI SVET 17. maj — potrjena je informacija obračuna za prvo tromesečje 1971. — Potrjen je nov predlog cenika internih prevozov, ki stopi v veljavo od 1. 6. 1971. — Ugotovljeno je bilo, da je DS dne 22. 2. 1971 iz dela dobička vložil v sklad skupne porabe 600.000 ND za reševanje najnujnejših stanovanjskih rešitev ter 150.000 ND za prosto razpolago obratom za njihove potrebe ter 349.550 ND za dotacijo sindikatu. — Porabljena so že naslednja denarna sredstva: a) 125.000 ND za nakup starega stanovanja za Janeza Po-zarška in Ilijo Ošapa vsakemu po 62.500 ND da izpraznita prostore v samskem domu, b) 53.500 ND Darji Rauter za delno plačilo nakupa stanovanja, c) 35.000 ND Vidu Zgoncu za doplačilo nakupa stanovanja v katerem že stanuje. — Preostala denarna sredstva so bila porabljena takole: a) 30.000 ND za doplačilo nakupa treh enosobnih stanovanj pri stanovanjskem podjetju Bežigrad-Mnste, ki se dodelijo : Antona Ivancu, ki mu je bilo obljubljeno stanovanje ob sklenitvi delovnega razmerja, Miletu Kuterovcu, ki je izpraznil stanovanje v samskem domu, Antonu Trudnu ali Jožetu Reparju zaradi izpraznitve dveh prostorov na obratu Tesarstvo za potrebe samskih delavcev. b) 20.000 ND Jožetu Žnideri-ču za dograditev enodružinske hiše glede na obljubo ob sklenitvi delovnega razmerja, c) 283.00 ND za nakup dveh stanovanj v katerih stanujeta tov. Knol in Urbančič, ki se vselita v lastno novo stanovanja v kupljena pa se vselita tov. Balažič in Donko. S tem bodo ’ samskem domu spraznjeni 4 prostori za samske delavce. d) 53.500 ND Darji Rauter za plačilo zadnje transe za nakup stanovanja. — Znesek iso.ooo ND, ki je bil razdeljen enotam po ključu 50,00 ND na zaposlenega se prizna: obratu Polhov Gradec 30.720 ND, Rob 5.760 ND, Škofljica 13.920 ND, Tesarstvo 24.720 ND, Gradbeni elementi 2.G80 ND, Velox 6.000 ND, Uprava 18.720 ND, Mizarstvo I 18.000 ND, Mizarstvo II 29.280 novih dinarjev. — Del sredstev, ki so bila vložena v sklad kot dotacija sindikatu v znesku 349.550 ND se uporabi: a) delavcem, ki majo pravico do rednega letnega dopusta in bodo na dan izplačila v delovnem razmerju se, ko bodo sredstva na razpolago, izplača vsakemu po 200,00 ND za kritje stroškov prevoza na dopust. Ta sklep velja tudi za PE SVEA in Galanterijo Podpeč. b) sindikalnemu odboru podjetja dotacija v znesku 28.000 ND za regres počitniškim domovom, ki so last »Ho-je«. c) DS Galanterije naj sklene, da se da sindikalnemu odboru podjetja »Hoja« 12.000 ND za regresiranje dopusta za svoje delavce. d) PE SVEA plača za svoje delavce £*olno c Vio penziona v počitniških domovih, ki so last »Hoja«. — Sprejme se odstop člana DS Viktorja Jamnika iz DE Rob. Nadomestne volitve v DE Rob se izvedejo 21. junija; poslovno združenje LES je nosilec akcije za sklenitev samoupravnih sporazumov v lesni industrjii; Za člana skupščine sklada skupnih rezerv občine Ljubljana Vič-Rudnik sta izvoljena Franc Mcrzelj, dipl. ing., za 4 leta, Podboršek Adriana za 2 leti; izvrši se obvezni prenos 1.278.000 ND v poslovni sklad za obratna sredstva; na podlagi zapisnika inšpektorja Službe družbenega knji- govodstva o pregledu zaključnega računa za leto 1970 se dohodek Hoje za leto 1970 zmanjša za 630.851 ND s katerim se pokrije izguba Galanterije Podpeč; del kratkoročnega kredita v znesku 802.890 ND se spremeni v dolgoročni kredit za obratna sredstva ; pri Ljubljanski banki se najame stanovanjsko posojilo v znesku 752.500 ND s pogojem vračila do 1. 1. 1982 in obrestno mero 2 %; pri Ljubljanski banki se vežejo sredstva sklada skupne porabe — stanovanjski prispevek na 10 let z 1 0/0 obrestno mero; s 1. 6. 1971 postane podjetje »Hoja« podporni član RK Slovenije in se odobri izplačilo 1.000 ND članarine na leto; sejnina za člane DS na zasedanju se poviša na 50 ND. ODBOR ZA KADRE 14. april Prah M cr jan, dipl. gozd. ing. je bii sprej*.* na delovno mesto direktorji PE Montaža v Munchnu. Francu Koširju, mizarju iz Mizarstva I se odobri stroške šolanja v delovodski lesni šoli. Alešu Wabri se odobri stroška posvetovanja o mehano-grafiji. Odbor podpira akcijo uslužbenk, da si ogledajo obrate in odraz njihovega dela na obratih ter o tem pismeno obvesti direktorja sektorjev, ki naj organizirajo ogled obratov. ODBOR ZA GOSPODARSTVO 20. maj NABAVI SE : MIZARSTVO I: okvirna hidravlična stiskalnica, podmizni hidravlični čelil-nik, pisalni stroj, kompresor. MIZARSTVO II: Stroj za dolb-lenje, utapljanje, vrtanje in rezkanje, stroj za krpanje grč, stroj za brušenje rezkarjev, tračna žaga, krožni transporter za lakiranje oken, nekaj komadov garderobnih omar. ROB; odsesovanje žagovine iz žage, rekonstrukcije elektro inštalacij. PODPEČ: stroj za brušenje rezkarjev. VELOX: večlistna krožna žaga i'n mlin za drobljenje iveri. UPRAVA: l računski in 1 pisalni stroj. Vsi prenosi osnovnih sredstev v okviru podjetja so brezplačni, ker so vsa sredstva nabavljena iz skupnih sredstev. Gasilskemu društvu Brdo sc dodeli pomoč v znesku 200 ND. Načeloma se strokovne ekskurzije in šolske izlete ne financira. Izjemoma, pa se denarno pomaga štipendistom in otrokom, katerih strarši so zaposleni v HOJI. 18. maj Vse vajence, ki so stanovali v samskem domu v Robbovi ulici 30 smo preselili v Dijaški dom gradbenih srednjih šol. Za šolsko leto 1971/72 je treba skleniti z Dijaškim domom pogodbo o oskrbi 30 vajencev, ker so pogoji sprejemljivi tako za podjetje, kot za vajence. Sprejme se 22 novih vajencev, ki bodo stanovali v Dijaškem domu in to: Tesarstvo 6, Mizarstvo I 8 in Mizarstvo II 8. Zaradi stroškov oskrbe v dijaškem domu se nagrade vajencev povišajo: I. letnik od cca 400 ND na 500 ND mesečno. II. letnik od cca 500 ND na 600 ND mesečno. III. letnik od cca 600 ND na 750 ND mesečno. Vajenci domačini dobijo predpisanih 20 % manj. Za pri-učevanje za PK mizarja in tesarja je predlaganih: Tesarstvo 10 tečajnikov. Mizarstvo I 4 in Mizarstvo II 11 tečajnikov. Za vse tečajnike so tudi določeni inštruktorji. Inštruklor- ska nagrada je od 80—ISO ND mesečno. V šolskih počitnicah bo nai praksi v podjetju 42 dijakov in študentov: Podpeč 2; Polhov Gradec 2; Tesarstvo 4; Mizarstvo I 4; Mizarstvo II 4; Uprava 10 in Škofljica 16. Najvišja možna nagrada je 700 ND na mesec s tem, da se stroški prevoza ne vračajo. Obratovodstvo mora vsakemu praktikantu izstaviti oceno prakse in od kdaj do kdaj je prakso opravljal. Odboru za interne samoupravne akte smo predlagali povišanje štipendij. Slavki Zupančič je bilo odobreno 20 delovnih dni izrednega študijskega dopusta za opravljanje izpitov in mature na Upravno administrativni srednji šoli. Janezu Vidmarju in Jožetu Menardu se odobreni stroški vsakoletnega preizkusa S izvedbe. Ivanu Mateši se dodeli hiš-niško stanovanje v samskem domu v Robbovi 30. OSTALI & DELAVSKI SVET GALANTERIJE Podpeč je 7. 5. 1971 obravnaval akcijski program (zunanjo in notranjo sanacijo). O SVET ENOTE MIZARSTVO II je zasedal 5. 5. 1971 in sklenil sprejeti plan investicij in investicijskega vzdrževanja s tem, da se dobiček zmanjša za 139.200 ND. Dobiček se izplačuje v obliki akontacije in to 10 % na me sec. Sprejet je osnutek pravilnika o zaščitnih sredstvih in varstvu pri delu. Predlagano je nekaj novih obračunskih postavk za KV m-zarje. Od drugih svetov enot so na Upravi zadnji zapisniki in to: Škofljica od 12. 4. 1971, Polhov Gradec od 23. 3. 1971, SVEA od 17. 2. 6971, Mizarstvo I od 23. 12. 1970, Rob od 9. 10. 1970 in Tesarstvo od 23. 9. 1970. Uredništvo prosi zapisnikarje naj redno in takoj po zasedanju dostavijo zapisnike za objavo v glasilu »Hoja«. KDO NAM POMAGA PRI USTVARJANJU NAŠE PROIZVODNJE Najbolj pogoste okvare polnojarmenikov V prejšnji številki smo se seznanili z glavnimi značilnostmi delovanja in dela na polnojarmenikih. Tokrat pa si oglejmo glavne okvare in pa vzroke okvar na polnojar-meniku. Polnojarmenik je stroj v žagarski industriji. Pri okvari tega stroja skoraj vsa proizvodnja obstane in kar je najbolj neugodno, realizacija na žagarskih obratih hitro pada. Posebno boleče so okvare v času navala bukovine (februar—junij). Najpogostejse okvare so manjšega značaja in nastanejo pri gibljivih delih ter jih je možno v nekaj dneh odpraviti. To so v glavnem okvara ali zaribanje vodil jarma, obraba pogonskih valjev, obraba ali zaribanje drsnih ležajev, okvara pri črpalki za mazanje. Najobčutljivejši del polnojarmeni-ka je vsekakor mehanizem za pogon jarma (okvir, v katerem so vpeti žagni listi). Ta sc začne pri zamašnjaku (spodnji dU) preko ojine, do čepov okvirja — jarma. Večkrat pa vsled stalnih tresljajev in notranjih napetosti v materialu (ohišju) pride tudi do loma negibljivih delov. To se rado zgodi pri starejših polnojarmenikih. Popravilo teh delov je precej delikatno, ker so to deli iz raznih litin. Po- navadi se morajo taki deli popravljati z kovičenjem in zaplatami. Pri večjih okvarah, ko pride do loma glavnih gibljivih delov (ojnica, jarem ipd.), pa se poruši lahko cel stroj. Pri sprostitvi posameznih povezanih gibljivih delov, se tako sproščeni deli začnejo gibati nekontrolirano, oziroma iztirijo iz vodil in udarijo v stojalo stroja. Zaradi močnega udarca je nujno, da pride do nadaljnjih poškodb. Tak primer je bil na polnojar-meniku na žagi Škofljica. Odlomil se jo levi čep okvirja, ojnica se je sprostila (udarila v prazno). Okvir je udaril v desno stran stojala, pri tem je glava desne ojnice udarila v vodilo, katero je odletelo. Pri tem se je prelomilo glavno stojalo in poškodovalo še precej ostalih delov. Praktično jo bil nolnojarmenik uničen, ker se je moralo menjati obe stojali, ravnati .-amašnja c, novo ojnice in nov okv> z vodili in mehanizem za pomik. Napaka je nastala, ker je bilo na omenjenem delu okvirja (pri čepu) nesolidno postruženo, ko so je omenjen del popravljal. Vzroki poškodb pri okvarah in strojelomih na polnojarmenikih so v glavnem zaradi nesolidnega vzdr zevanja, to je nenatančnega in nepravilnega mazanja, preobremeni- tev strojev (delo v treh izmenah) in nezadostno preventivno vzdrže-vanje-remonti. V glavnem lahko ugotovimo, da zaradi prenapete proizvodnje ter nezadostnega in nekvalitetnega mazanja in vzdrževanja, nastanejo največji zastoji. V končnem seštevku tehtnica pokaže, da se izplača vsako leto polnojarmenik ustaviti za teden ali 14 dni, da se opravi na njem remont. Dokler stroj teče, se malih skritih napak ne opazi. Ravno te napake so ponavadi usodne in to se ponavadi zgodi, ko stroj najbolj potrebujemo. Na žalost pa prav zaradi stalnega povečevanja in prenapete proizvodnje na to težko pristanemo. In še naš zaključek po vsem tem: 1. Povečati pozornost pri dnevnem, tedenskem, mesečnem in letnem mazanju. 2. Uvesti redne letne in po potrebi polletne ali mesečne remonte. 3. Kvaliteto remontov, oziroma popravil dvigniti na višjo raven. 4. Glavno pa je, da naše ljudi, ki neposredno upravljajo s temi stroji, navadimo na red, čistočo in natančnost pri izvajanju vsakodnevnih in pa občasnih vzdrževalnih del. ANTON TEHOVNIK Polnojarmenik v našem obratu 4. STRAN HOJA HOJA 5. STRAN PO POTI, KI PRI NAJMANJŠIH MOŽNIH STROŠKIH DAJE NAJUGODNEJŠE REZULTATE SANACIJA NAŠE GALANTERIJE Sanacija mora uspeti, kaže pa tudi, da imata proizvodnja in pro daja obešalnikov še možnosti uspešnega poslovanja, seveda ob nenehnem trudu vseh zaposlenih V sestavku »Zakaj galanterija prinaša izgubo« smo prikazali glavne vzroke, ki so pripeljali do kritičnega finančnega stanja. Analiza vzrokov in ugotovitev potrebnih ukrepov za zboljšanje poslovanja našega obrata (podjetja) sta zahtevali največjo angažiranost večje skupine ljudi — delavcev Hoje in Galanterije. Vse možne poti, ki vodijo v sanacijo obrata, je bilo treba temeljito preštudirati in združiti v eno samo, najboljšo, ki pri najmanjših možnih stroških daje najugodnejše rezultate. Zaključke teh ugotovitev zajema sanacijski načrt, ki obravnava naslednje postavke po stroških in potrebnih ukrepih: 1. Določitev optimalnega proizvodnega programa 2. Povečanje kapacitet brez investicij 3. Boljše izkoriščanje materialov 4. Izgradnja sušilnice 5. Ureditev zunanjega transporta 6. Ureditev notranjega transporta 7. Ostala dela in zanje potrebna investicijska sredstva 8. Vpliv osamosvojitve obrata v samostojno podjetje 9. Vpliv devalvacije 10. Povečanje prodaje na domačem tržišču • 1. Določitev optimalnega proizvodnega programa^____________________ Proizvodni program zajema obešalnike po količini, tipih, lastnih in prodajnih cenah. Na podlagi analize tržišča in možnih kapacitet v proizvodnji, smo sestavili proizvodni program, po katerem je proizvodnja tistih tipov obešalnikov, ki dajejo najslabši finančni rezultat, močno zmanjšana ali celo ukinjena. Pri sestavljanju programa smo upoštevali izračune stroškov in doseženih prodajnih cen ter dosedanje izkušnje in ugotovitve, ki smo si jih pridobili z lastnimi raziskavami predvsem evropskega tržišča. Postalo nam je povsem jasno, da moramo na tržiščih, ki jih zmoremo obdelovati sami (Evropa), najti kupce in z njimi poslovati direktno ter navezovati tudi osebne stike. Tak način prodaje, daje ob sedanji pestri izbiri tipov in čedalje boljši kvaliteti izdelkov sorazmerno ugodna finančno pozitivna naročila za razliko od naročil, ki smo jih dobili preko posrednikov in ki so bila z redkimi izjemami finančno negativna. S tem je tudi pojasnjeno, zakaj vlagamo toliko truda in naporov, da sami najdemo kupce in z njimi poslujemo direktno brez posrednikov. Finančni učinek se z delno izločitvijo najmanj rentabilnih tipov izkazuje v zmanjšanju izgube (ali ob koncu leta v povečanju dobička). Programu se poskušamo kljub nekaterim težavam čimbolj približati, kar nam je v precejšnji meri tudi uspelo. Upoštevati moramo dejstvo, da tržišče ni mogoče prisiliti, da bi sprejelo neinteresantne tipe obešalnikov, temveč se mu moramo prilagoditi. Istočasno z raziskovanjem tržišča, stroškov proizvodnje in upoštevajoč spremembe v splošni gospodarski politiki zasledujemo spremembe v optimalnem programu. Ta je danes lahko optimalen, čez nekaj mesecev bo pa lahko že precej drugačen. Tudi takim spremembam se poskušamo prilagajati. • 2. Povečanje kapaci-tete brez investicij: Naloga je tesno povezana z optimalnim proizvodnim programom. Stroške proizvodnje je po enoti proizvoda možno zmanjšati tudi z povečanjem obsega proizvodnje. V našem primeru ni količinski, temveč vrednostni, saj se struktura tipov obešalnikov od manjvrednih nagiba k zahtevnejšim in bolje plačanim tipom obešalnikov. Naloga je zelo zanimiva, ker pomeni pocenitev proizvodnje brez vlaganja sredstev velik prihranek, nanaša pa se v glavnem na izboljšave v proizvodnem procesu. Podobne izboljšave smo uvajali že leto za letom, a same brez drugih močnejših ukrepov niso mogle pozitivno vplivati v taki meri, da bi lahko odtehtale vpliv drugih negativnih vzrokov, zaradi katerih dejavnost galanterije posluje negativno. Povečanje proizvodnje v precejšnji meri zniža stroške po enoti proizvoda predvsem na račun znižanja stalnih stroškov proizvodnje. • 3. Boljše izkoriščanje materialov:_________________ Analiza se nanaša predvsem na izkoriščanje osnovne surovine t. j. bukovega žaganega lesa in zadeva v glavnem zmanjšanje dimenzije elementov, ki jih rabimo za izdelavo obešalnikov. Ta proces teče stalno, kajti navaditi se moramo čedalje natančnejšemu načinu dela. Z analizo delovnega procesa z ve-čih strani smo ugotovili, da je možno kvaliteto obdelave na nekaterih fazah dela še izboljšati ali v določenih primerih celo izločiti. Ena izmed važnih ugotovitev je ta, da je možno že pri razrezu žaganega lesa v elemente doseči tako kvaliteto reza, da ni več potrebna faza skobljanja, ampak gredo elementi direktno na brušenje. To pa pomeni zmanjšanje porabe lesa in obsega dela. Izvedba naloge zahteva enkratno investicijo 18,5 milij. S din za strojno opremo (mizna krožna žaga, formatna krožna žaga, stroj za posnemanje robov in tračna žaga), da približno toliko tudi letnega prihranka. Investicija je tore jdobro naložena, ker se hitro izplača in jo že izvajamo. • 4. Izgradnja sušilni- Sanacijski program je predvideval tudi rešitev vprašanja sušenja lesa, stroške za izgradnjo sušilnice ter prihranke v proizvodnji, če bi obešalnike delali iz lesa s stopnjo vlage okrog 15 % (sedaj se giblje med 21 in 25 %). V zadnjih mesecih pa smo v proizvodnem procesu dosegli nekaj izboljšanj kvalitete strojne obdelave in zmanjšali obseg dela pri površinski obdelavi (brušenju) nekaterih tipov obešalnikov. Poizkusi in ponovni izračuni so pokazali, da je rezultat iz- boljšav pri boljši strojni obdelavi ugodnejši, kot . če bi sušili les na nižjo stopnjo vlage. Primerjava cen obešalnika srednjetežkega programa, ki ga izdelamo po sedanjem izboljšanem postopku in obešalnika iz dosušenega lesa kaže, da je cena obešalnika iz suhega lesa, upoštevajoč tudi prihranke zaradi manjše porabe laka, za 4,5 S din višja samo zaradi stroškov sušenja. Zadnji poizkusi so nas prepričali, da graditev sušilnice ne pride v poštev, ker ne znižuje stroškov proizvodnje, ampak jih sušenje celo zvišuje. Za proizvodnjo najzahtevnejših obešalnikov bomo torej les sušili le v obstoječi sušilnici, za manj zahtevne obešalnike pa bomo še naprej uporabljali zračno sun les. • 5. Ureditev zunanje-ga transporta:______________ Na skladišču žaganega lesa v Podpeči vsako leto vskladiščimo okrog 2.500 m3 svežega bukovega žaganega lesa, prav toliko pa moramo vzeti v proizvodnjo zračno suhega. Na manipulacijo torej pride letno okrog 5.000 m3 žaganega lesa in manjše količine decimirane-ga lesa. Skladanje je bilo v preteklih letih vedno ročno; posledica takega načina dela je bila, da smo v spomladanskih mesecih na teh delih morali imeti več delavcev, kot bi bilo v boljših pogojih dela normalno. Delo samo je bilo zelo naporno. Prevoze po skladišču smo opravljali z vozom z konjsko vprego in kamionom; mnogokrat smo imeli zastoje pri odpremi gotovih izdelkov, ker smo morali za potrebe proizvodnje z kamionom prepeljati zadostne količine suhega lesa, odprema pa je morala čakati, da je bil kamion prost. Zaradi zmanjšanja stroškov manipulacije z lesom, olajšanja dela skladiščnim delavcem in sprostitve kamiona za druge prevoze smo se odločili za nabavo viličarja. Z njim sedaj opravimo vse interne prevoze na obratu ter skladanje zložajev žaganega lesa v kope. Investicija v znesku 19,5 milij. S din je bila predvidena za nabavo viličarja in utrditev terena, kar je oboje že izvedeno. Prihranek se nanaša v glavnem na zmanjšanje števila skladiščnih delavcev; drugih manjših prihrankov (dovoz laka in kartonov ni upoštetih), ker niso tako pomembni in finančno ne vplivajo veliko na povečanje prihranka. • 6. Ureditev notranje-ga transporta: Dosedanji način notranjega transporta s pomočjo vozičkov, stojk in zabojev ne ustreza več, ker je premalo urejen in povzroča precej fizičnih naporov. Pri tem načinu morajo delavci večkrat ustavljati stroje, da z združenimi močmi prepeljejo tovor obdelovan-cev od ene do druge faze dela oziroma stroja. Posledica tega je slabše izkoriščanje strojev in težja organizacija proizvodnega procesa. V izogib tem težavam smo se odločili za ureditev notranjega transporta z valjčnimi progami in paletami v oddelkih, kjer se premika največja količina lesa —- torej v razrezoval- nici in oddelku strojne obdelave. Druge oddelke bomo obravnavali kasneje, ko bo zanje dokončno izdelana ureditev proizvodnega procesa in ko ga bomo začeli tudi izvajati. Investicija za ureditev notranjega transporta za prva dva oddelka znaša 21,o milij. S din, prihranek v skoro enakem znesku pa izvira v glavnem iz boljšega izkoriščanja delovnega časa. Enkratna investicija se torej izplača v letu dni, kar je dokaj ugodno. • 7. Ostala dela in zanje potrebna investicij-ska sredstva: _____________________ Za dokončno ureditev ogrevanja, odsesovalnega sistema in nekaterih proizvodnih oddelkov bomo rabili še dodatna investicijska sredstva, ki po posameznih postavkah znašajo: — dokončna ureditev kotlovnice 14,000.000 SD — ureditev odseso- valnih naprav 8,000.000 SD — ureditev razrezo- valnice 4,000.000 SD — ureditev lakirnega oddelka 2,000.000 SD Skupaj: 28,000.000 SD Del teh investicij smo že vložili v odgovarjajoča dela, del pa jih je potrebno še zagotoviti. Finančnega učinka v tem primeru ne moremo izračunati, ker gre predvsem za izboljšanje delovnih pogojev. ® 8. Vpliv osamosvojitve obrata v samostojno podjetje:________________ Obrat Podpeč je bil v okviru podjetja Hoja edini, ki je večino svojih izdelkov prodal na tuje tržišče konvertibilnih valut. Takim samostojnim podjetjem — imenujemo jih pretežno izvoznike — družba priznava nekatere posebne pravice, kot so: povečana retencijska sredstva (devizna sredstva, kupljena po uradnem tečaju in namenjena za nabavo strojne opreme) in pravica do uporabe ostalih ustvarjenih deviznih sredstev za lastne potrebe. V sklopu Hoje si obrat koriščenje teh pravic ni mogel pridobiti, zato smo morali iti na pot odcepitve od matičnega podjetja. S tem smo si pridobili status pretežnega izvoznika, pravico na večja retencijska sredstva (preje 7 % od ustvarjene devizne realizacije, sedaj 14 %) in s 1. 4. 1971 pravico do uporabe ostalih ustvarjenih deviznih sredstev, za kar pa moramo čakati na odločbo Narodne banke,- na podlagi te odločbe namreč lahko začnemo koristiti omenjena sredstva. Postopek je dolgotrajen in zahteva nenehno aktivnost odgovornih ljudi, da to zadevo dokončno rešimo. 2e v prejšnjem članku (glasilo Hoje — št. 2) smo (s precejšnjo rezervo) nakazali, kolikšna devizna sredstva smo »odstopili« družbi po uradnem tečaju, ki je bil glede na dejansko (tržno) ceno deviz izredno nizek. Iz naslova pridobitve zgoraj navedenih pravic do 1. 4. 71 naprej se bomo trudili doseči čim ugodnejši finančni rezultat. ® 9. Vpliv devalvacije: Učinki, ki jih za naše podjetje daje devalvacija naše valute, ne spadajo direktno v sanacijski načrt, moramo pa ga pri sestavi dokončnega izračuna upoštevati, ker daje zaenkrat še pozitivne finanč- ne rezultate. Pri izračunih 5 ^ upoštevali spremembo tečaja nar ja z 1.250 S din na l-500. ^e- za US dolar, znižanje izvoznih P mij z 25 % na 15 % (in v maju povišanje na 18 %) za 3 ^ riška tržišča in z 22 % na 12 /o .jj evropska tržišča, znižanje uv0^.adi taks in povečanje stroškov z^r nabave najnujnejših repromate lov iz tujine. Za osnovo za izT" ^ ne smo vzeli podatke o ovs h izvoza v letu 1970, ker preciv % izvuza v ieiu is/u, ivci h1 ~ aQ varno, da se v letu 1971 (ra.cUI1nre' v US dolarjih) ne bo močneje sP menil. Izračun po devalvacij* pokazal, da dobimo za naš ^ ^ ob upoštevanju vseh preje nast postavk 80 milij. S din vec, Q pred devalvacijo. Istočasno * jj upoštevali tudi podražitev v materialov, ki jih uvažamo; ^ ški se s tem povečajo za 24 milij. S din. Celotni PoZ1*;al učinek devalvacije je torej^ znvflo 56 milij. S din. Čimbolj se čaS° d-oddaljujemo od spremembe v va. nosti dinarja v odnosu na tuje ^ lute, tem manjši je pozitiv*11 nančni učinek devalvacije za ^ voznike, kajti naraščanje cen novni surovini in drugim mate ^ lom se odraža v dviganju stro* proizvodnje in končno v ceni P izvoda. Višja lastna in PrO-.l0St cena pa manjšata konkurenc* artikla na zunanjem trgu, ki de na stalnost cen dosti bolj s* ^ len kot pri nas. To velja tako obešalnike kot za druge izdela lesne industrije; upadanje renčnosti je družba potrdila z gom izvoznih premij v mesecu ju za 3 % za ameriška tržišča..^ likšen je danes za Podpeč finafl učinek iz naslova devalvacija* 0 moremo izračunati, ker se sta spreminja, ocenjujemo pa, da komajda še finančno pomefflbe ^ smo zelo blizu situaciji, kot J? pred devalvacijo. Posledica J? Vf žak položaj podjetij — *zVOZrU,c.iij' ki si poskušajo pomagati z z0lrja' sevanjem izvoza in P5eUSl^:5ce; njem prodaje na domače rezultati tako stimuliranega *2 ce. oziroma nerešenih vprašanj lotnem gospodarstvu so že * ^c. saj jugoslovanski izvoz tudi valvaciji stagnira oziroma P^-a|, namesto, da bi močno narai1iva' kar je eden glavnih ciljev ^eV_^ar' cije. Ker je situacija v S°sPwiizt* stvu v pogledu izvoza dokaj kritične meje, pričakujemo v ^ za nji prihodnosti ukrepe druzo pospešitev izvoza. • 10. Povečanje pro^3 je na domačem tržiščUj^. Prodaja na domačem tržišču^ ^ je ugodne finančne rezultate celotnem poslovanju »Galant izboljšuje slabše rezultate zu. Zato se trudimo, da bi c\n0^' naših izdelkov plasirali na a .eJTi čem tržišču; ti napori so v P tromesečju že dali lepe r.eZ1iastal v drugem tromesečju pa je ^aji manjši zastoj, kar je pri.Pfg $C' obešalnikov normalno, saj J so zonski artikel. Jasno pa je- ~*0sti tudi na domačem tržišču pr0' prodaje omenjene, ker naS?j!Iern^ izvodnim kapacitetam PrlIT1 -pre' količin obešalnikov ne ,rn0^5esain‘' jeti. Iz povečane prodaje op fačiu kov na domačem trgu tud* fr namo z dodatnim pozitivni nančnim rezultatom. Ob realizaciji navedenih *0^ 0b cij v znesku 167 milij. S dm ^ vi-upoštevanju planirane izgub® šini 133 milij. S din ter P°zl J0 iz finančnih učinkov, ki izV*5 Aacij' navedenih ukrepov, je po sn0zit*' skem načrtu končni izračun P. jp ven. Večkratna preračunava primerjava izračunov pp*3 * pa* koncem leta 1970 in izračuno ' rejenih v maju 1971, kažejo n te-cejšnje razlike (končni rezu* Inž. Stane Brandstatter, direktor »Galanterije« Sle!/1 na zadni*h podatkih, ki so di Qe .na gospodarsko situacijo tu-na Jajbolj realni). Te razlike niso dih aie 2arad* netočnosti v izraču-p ' temveč so posledica možno iz-pj ^Hjajočih se pogojev poslova-Cj: ,2aradi nestabilnega podevalva-pj Ke§a splošnogospodarskega sta-C*a.radi česar tudi ni mogoče s Po-1,1* izračuni nakazati rezultate je • Vania koncem leta. Najvažne-dai!? J?: da tudi pri upoštevanju Pok^ših pogojev izračun še ved-tat Kaze na končni finančni rezul-bji 2a teto 1971 okrog meje renta- d°sti .e cjjj prve faze dda Sanaciji galanterije. Začetek v letošnjem letu je dokaj ugoden in vzpodbuden, saj °bračun za prvo tromesečje izkazuje dobiček 21,7 milij. S din, kar je prvič po štirih letih, ko s° bili obračuni prvega trome-Sečja negativni. Ta rezultat nas ne sme zavesti na mišljenje, da Se bo naprej izboljševal, kajti Pted nami je nekaj mesecev ^rtve sezone za prodajo na domačem trgu in čas dopustov, ko realizacija navadno pade in po-teni zopet naraste v zadnjih Mesecih leta. Sanacija torej mo-ra uspeti, kaže pa tudi, da ima Proizvodnja in prodaja obe-Salnikov še možnosti uspešnega Poslovanja, seveda ob neneh-Pom trudu vseh zaposlenih, ki Se neposredno in posredno Ukvarjajo z dejavnostjo galan-er*je. Le-ta bo kot dejavnost obstojala v sedanjem obsegu še oliko časa, dokler ne bo do-atni ali novi proizvodni pro-Sfam pripravljen v taki meri, . a bo mogel zamenjati del pro-l2vodnje obešalnikov, prevzeti s°razmerno večji del stroškov Proizvodnje ter dati ugodne fi-nančne rezultate. INlG- BRANDSTATTER stane ČAS SE JIM JE USTAVIL Enajst inženirjev in tehnikov, ki še niso imeli izpita iz varstva pri delu, je dobilo 24. 2. 1971 pismeno nalogo iz tega področja. Rok predložitve naloge je bil 18. 3. 1971. Do 1. 6. 1971 še niso predložili naloge. Anton Šuštar, tehnik iz Mizarstva II ter Jože Urbančič, tehnik in Stane Kos, delovodja iz Gradbenih elementov. Ce je naloga res tako težavna, je Anton Curk pripravljen dati tudi inštrukcije. POJASNILO Za samohranilko, ki ji pripada 4 dni rednega letnega dopusta na leto več, se smatra: — vdova —- ki ima moža na prestajanju kazni zapora nad 6 mesecev — ki ima moža študenta — ki ima moža trajno nesposobnega za delo — če je oče otroka neznan ali je neznano očetovo bivališče — ki ima moža na odsluženju vojaškega roka — če je ločena, vendar samo v primeru, ko je preživnina neizterljiva Samohranilka ni žena, ki ima brezposelnega moža, zato, ker je alkoholik, delomrznež in podobno. Iz pisarne direktorja splošnega sektorja ANALIZA DELOVNIH MEST Ključ k naši urejenosti Predpogoj za kakršnokoli organizacijo in delitev dela, za dvig produktivnosti, premeščanje, napredovanje, razporejanje in nameščanje delavcev Eden izmed nujnih predpogojev za pravilno razporejanje ljudi v delovni organizaciji je v tem, da poznamo poklic, oziroma delovno mesto. Pri tem moramo jasno ločiti oba pojma. Poklic je predvsem produkt stare in danes že zastarele oblike dela, kjer delavec opravlja vse faze dela v okviru obdelave določeenga materiala. Npr. mizar dela okna, vrata, pohištvo, ograje, predelne lesene stene itd. Spričo velikega razvoja industrije je znotraj poklicev nastala delitev dela, kjer posameznik opravlja zgolj nekaj faz dela v okviru izdelave določenega artikla. To delo, ki ga opravlja delavec v industrijski delitvi dela, imenujemo delovno mesto. Analiza delovnega mesta je tehnični postopek, s katerun ugotavljamo: 1. naloge (kaj delavec dela) 2. načine izvajanja (kako delavec dela) 3. pogoje dela (pod kakšnimi pogoji dela) 4. zahteve (kakšne sposobnosti, lastnosti in znanje mora imeti za zasedbo) Metod za analizo delovnega mesta je veliko, vendar zajemajo vse iste štiri pogoje. Nastane vprašanje koliko je delovnih mest v podjetju. Ali toliko, kolikor je delavcev? Ali manj? Nekateri avtorji zagovarjajo stališče, da ima vsak delavec, ki opra/lja neko delo, svoje delovno mesto. Vendar ni tako. Mnoga delovna mesta so si med seboj glede na naloge, pogoje dela in zahteve toliko podobna, da gre v bistva za eno delovno mesto, ki ga pa zaseda večje število nosilcev. Npr. delovno mesto stavbni mizar zaseda v našem podjetju približno so delavcev. Da lahko govorimo o dveh različnih delovnih mestih, mora biti občutna razlika ali v nalogah ali v pogojih dela ali v načinu opravljanja dela ali pa v zahtevan za zasedbo delovnega mesta. Pogosto enačimo v praksi delovno mesto z delovnim prostorom, kar je zelo napačno. Npr. direktor je na svojem delovnem mestu tudi tedaj, kadar podpisuje pogodbo izven podjetja. Potemtakem je delovni prostor samo eden od elementov delovnega mesta in to tisti, ki se nanaša na pogoje dela Običajno je najbolje, če analizo delovnih mest opravljajo štiri osebe in sicer: industrijski psiholog, tehnolog, varnostni tehnik, zdravnik in vodja oddelka. V našem podjetju bo postopek nekoliko drugačen, vendar ne bo bistvenih razlik. Težave pri snemanju delovnih mest bodo nastopale predvsem za radi neenotne organizacije na obratih in prav to bomo morali predhodno rešiti. Praktična korist analize delovnih mest je velika. Ce vemo točno koliko je delovnih mest, vemo tudi koliko in kakšne ljudi rabimo. Iz tega izvira vsa politika izobraževanja, kadrovanja in premeščanja. Pa ne samo to. Analiza delovnih mest je tudi predpogoj za kakršnokoli organizacijo In delitev dela, za dvig produktiv- nosti, za premeščanje, napredovanje, razporejanje in nameščanje delavcev. Povsem razvidno je, kje se zaposlujejo moški, kje ženske, kje invalidi in kje mladoletniki. Analiza delovnih mest je za naše podjetje nujno potrebna in se trenutno že izvaja. 0 Vljudno prosimo vse delavce, ki 0 bodo zaprošeni za mnenja in • opise del, da to z vso resnostjo 0 sprejmejo, kajti analiza delovnih 0 mest je ključ k urejenosti od-0 nosov v podjetju in ključ k za-0 dovoljstvu ljudi. dipl. psih. BENJAMIN JURMAN OD APRILA DO JESENI Aprila letos se je v SVEA pričel strokovni tečaj za PK mizarje, ki bo trajal 57 ur ali do 25. 6. 1971. Tečaj obiskuje 9 delavcev, včasih pa tudi samo 6 ali 7. Baje niimajo vsi pogojev, da bi se udeleževali predavanj, ker so na terenu. Ob majski vročini, ki je bila, pravijo, sc ni dalo študirati. Vse kaže, da bo treba vzdržati do konca, jeseni pa opraviti izpite. (Na sliki: Tečajniki iz PE SVEA Zagorje) OBISK NA VROČEM KONTINENTU Afrika čedalje bliže Dolga je pot od sečišča do potrošnika V mesecu februarju je bila pod pokroviteljstvom Slovenijalesa organizirana ekskurzija v Centralno afriško republiko (CAR) z namenom ogledati si tropski gozd in način njegovega izkoriščanja. CAR je po površini skoraj trikrat večja od Jugoslavije in ima približno toliko prebivalcev kot Slovenija. Prebivalci so v glavnem Sudanski črnci. Relief je rahlo valovit z vzpetinami 400—500 m. Severni del pokriva tipična savana, ki v visoki ravnini preide v visoko travnato savano z akacijo in baobabom. Južni del pokriva tropski gozd, ki ob rekah tvori prave galerije. 2o sam prehod iz savane v tropski gozd je zelo zanimiv. Punene, ki rastejo ob vznožju vzpetin razkosajo površino v obliki satja in dajo pokrajini svojstven videz. Glavno mesto je Bangui s približno 85.000 prebivalci, ki leži ob reki Ubangi, 1200 km oddaljen od rečne luke Brazaville v Kongu, do katere se plavi tropski les. Ogledali smo si tudi način izkoriščanja tega gozda. Glavne drevesne vrste so mahagonij in ebenovina, ki tvorijo zgornji sloj. Spremljajo jih še druge manjvredne drevesne vrste, ki pa zaradi transportnih stroškov ekonomsko niso zanimive, niti ni še dovolj raziskana njihova uporabnost. Ta nadvladajoča drevesa segajo v višino od 30 do 50 m. Pod temi drevesi je sloj mladja, ki se bori za svoj življenjski prostor in ustvarja tako podrast, da je prehod nemogoč. Delavec si krči pot do drevesa s pomočjo mačete. Posamezna drevesa, določena za posek so oddaljena drug od drugega sto in več metrov. Do vsakega drevesa buldožer napravi vleko ali pa cesto. Delo ceste napreduje izredno hitro, saj izravnan teren predstavlja dovolj trdno osnovo za transport hlodovine. Pri podiranju uporabljajo enoročne motorke znamke Stihi. Ležeče drevo potem skrojijo na različne dolžine. Nakladalci jih nakladajo na kamione, ki jih prepe- ljejo na žago ali pa do reke Ubangi, kjer se vežejo v splave in plavijo po reki. Pot od sečišča do potrošnika je precej dolga in predstavlja maso stroškov, ki dvignejo ceno tropskemu lesu. INŽ. CIRIL ŽIVIC Inž. Ciril Živic (označen s križcem) med člani folklorne skupine v glavnem mestu Centralno afriške republike VODENJE IN SOCIALNE KLIME V DELOVNIH ORGANIZACIJAH S kom se srečujemo Vsakdanja praksa nam kaže. da se pri svojem delu srečujemo z najrazličnejšimi ljudmi. ki na določene probleme ali prilike različno reagirajo. Zato je od njihovega obnašanja odvisno tudi razpoloženje njihove okolice. Spregovorili bi radi o nekaterih tipih, ki jih ne moremo smatrati za reprezentativne. pa se z njimi vsak dan srečujemo. Med te spadamo lahko tudi mi. In ce se zavedamo, kakšni smo sami in če poznamo način, kako naj določene napake odpravljamo ali vsaj omilimo, bomo z ljudmi tudi laže delali. Navedemo naj samo nekaj primerov iz prakse: a) BIROKRAT To je človek, ki se dosledno »ravna po črki«. Elastičnosti nima, rad se vrača na svoj problem, ga ponavlja, kakor da je zgolj od tega vse odvisno. Njegovo ravnanje zavira delo, zlasti zato, ker v ničemer noče popustiti. Dostikrat se počuti zvišenega nad zamislijo, ki jo zagovarja. 0 Kaj storiti: — Ali smo resnično spoznali, da takšen človek nima prav, da sicer pošteno misli, vendar je »cokla« razvoja? — Ne smemo ga odbiti, kajti katerikrat njegova previdnost le rodi nove zamisli. Ne smemo ga podcenjevati. Pri delu ravnajmo z njim pomirljivo. — Pridobiti ga moramo za miselnost skupine v kateri dela. Večina ga »preglasuje«. Njegove trditve ovržemo z dokazi. — Če bi ga dobili s tem, da mu vzamemo besedo, smo napravili lahko iz njega »junaka«, ki si bo našel pristaše in si pridobil javno mnenje. b) KOMPLIKATOR. To je tisti, ki iz slehernega vprašanja naredi velik problem. V svojem pojasnjevanju so komplicirani, povsod »obredejo vse kote«. Ne znajo na enostaven način reševati svoje naloge. Stvari radi zasukajo, zmedejo .Tak je njihov način dela. Nikoli niso dobri organizatorji in za velike naloge nimajo dovolj organizacijskih sposobnosti. 0 Kaj storiti? Ker takšen človek po vsej sili z neznansko gostobesednostjo zagovarja in obrazlaga svoje mnenje, ga je treba »pristriči«, to se pravi, — da mu na primeren način vpademo v besedo, — da njegove komplicirane trditve povzamemo in jih na enostavnejši način prenesemo na skupino v kateri dela; — da storimo vse, da ne pride v vodstvo in ne povleče za seboj še ostalih; — da njegovo zamisel predložimo drugim v pretres in opozorimo na nevarnosti njegovega ravnanja. Seveda moramo biti pri tem taktni in umirjeni; — v najhujšem primeru pokličemo na pomoč skupino, da ga z vplivom vseh moralno prisilimo k spoštovanju slehernega posameznika. Z navajanjem dejstev ga prisilimo, da se ukloni. Ne smemo pozabiti na pozitivne momente, ki jih tak človek vendarle vnaša v skupino. S prenaglim reševanjem vprašanj se pokažejo luknje. Te pa se dostikrat odkrijejo prav s pomočjo takšnih ljudi. C) KRITIKASTER So ljudje, ki uživajo nad svojo lastno pomembnostjo in važnostjo. Ker drugače ne morejo uveljaviti svoj »jaz«, hočejo povsod briljirati in se hvalijo, koliko novih zamisli imajo. Morda je nasprotno to izraz njihove nemoči, morda pri tem zakrivajo določeno hibo. Na vsak način hočejo biti važni s tem, da radi »pregrizejo« sleherno stvar, da bi se tako prikupili vplivnejšim in da bi njihova vrednost zrasla. Kritikaster pa je lahko tudi človek, ki morda resnično misli bolje in natančneje kakor drugi. Ima lahko več idej in boljše dokaze. Toda kritikaster se^ razlikuje od normalno kritičnega človeka, ki vedno na nežaljiv način pobija predloge. Tu gre za takt in odnos. Vsaka še tako ostra kritika se da povedati na miren, dostojen način. Kritikaster katerikrat kriti žira kljub temu, da ne pozna situacije ali predmeta, o katerem je beseda. Seveda ima njegova kritika določeni namen. Morda so po sredi njegovi osebni interesi. To je dostikrat človek z več obrazi, ki svojo »kritiko« usmerja po reagiranju prisotnih, računajoč zraven na to, kaj mu bo bolj koristilo. 0 Kaj storiti? — Najti je treba vzroke njegovega ravnanja: 0 ali ima morda osebne težave doma? 0 ali nima uspeha pri delu? 0 Je morda zaposlen in ga ne upoštevajo? 0 Ima morda kakšno telesno napako, pa se hoče na ta način uveljaviti? 0 Morda je sposoben samo kritizirati, ne zna pa poiskati nove rešitve in je dobronameren? 0 Morda sovraži vse in je nezadovoljen z vsem. Zato kritizira v svoje zadovoljstvo in v škodo drugih. 0 Morda pa celo uživa v trpljenju drugih? — Vedeti moramo ali je njegovo kritiziranje dobronamerno, ali ne. V praksi sc je obneslo sledeče: Kritikastra je treba vprašati, kaj konkretno predlaga. Ce so predlogi konkretni in boljši, jih sprejmimo. V nasprotnem primeru ga moramo: 0 z dejstvi prisiliti, da umolkne, 0 postavljati mu moramo konkretna vprašanja, na katere mora odgovorjati z dejstvi. Tu spoznamo, ali imamo opravka s človekom, ki stvar razume, ali pa je v ozadju vse kaj drugega. Z dejstvi, če imamo seveda sami boljše predloge, ga prisilimo k popuščanju. 0 Nikoli pa ne smemo dopuščati žalitev, ki ljudi zmedejo in stvarjajo slabo vzdušje. 0 Kritikastra zdravimo s tem, da zdravimo vzroke njegovega ravnanja. Nekatere vzroke smo našteli. JANEZ KORENClC, TESARSKI DELOVODJA: Neustrezen sestav zaposlenih Vedno manj zanimanja za tesarski poklic Janez Korenčič je tesarski delovodja. Pri podjetju Mestno tt arstvo je bil od januarja 1950 dalje. Doslej je bil v podjetju 3 leta kvalificiran tesar, 10 let tesarski delovodja, 7 let pa je že bil tehnični vodja. Za naše bralce smo mu zastavili nekaj vprašanj: Večkrat ste že omenili, da vam manjka kvalificiranih tesarjev. Zanima nas, če to bistveno vpliva na kvaliteto izdelkov in na finančno uspešnost obrata? — Za poklic tesarja je med današnjo mladino vse manj zanimanja. Vsi, ki se odločijo za poklic tesarja so večinoma učenci s slabšim učnim uspehom. Mnogi pa tudi ne zdržijo do konca učne dobe. Jasno je, da vajenci s slabšo pred-izobrazbo ne pridobivajo med vajeniško dobo potrebne strokovnosti. Pomanjkanje kvalificiranih tesarjev le v določeni meri vpliva na kvaliteto izdelkov, ker to vrzel skušamo nadoknaditi in upam, da tudi uspemo z večjim prizadevanjem vodilnega kadra, delovodij in skupinovodij. Glede finančnega uspeha pa sem mnenja, da bi se le ta povečal če bi se struktura zaposlenih povečala v prid kvalificiranih tesarjev. Tečaj za pridobitev polkvalifi-kacije za poklic tesarja pri vas ni uspel. Kaj predlagate za uspešnost takega tečaja? — Za poklic polkvalificiranega tesarja ni bilo med nekvalificiranimi delavci dovolj zanimanja. Vzrok temu je tudi premajhna razlika med osebnim dohodkom nekvalificiranega delavca in polkvalificiranega tesarja. Tudi program tečaja ni najboljši. Po mojem mnenju bi dosegli boljše uspehe, če bi bil tečaj strnjen. Trajal naj bi mesec dni in to v zimskem času. Način dela na vašem obratu je obrtniškega značaja, zato je normiranje del, oziroma akordiranje težja zadeva. Zanima nas: koliko Janez Korenčič del imate akordiranih, kdo zasleduje finančni uspeh akorda in kaj vam služi za osnovo normiranja? — Delo je v pretežni meri obrtniško, ker gre v glavnem za raznovrstna klasična tesarska dela, ki jih je težje normirati. Tu gre predvsem za manjša dela, dočim pa večja dela normiramo po splošnih gradbenih normah. Okoli 70 % del ni normiranih. Uspeh norm oziroma akordov, zasleduje obračunski kalkulant. Pogodbene obveznosti za izvršitev del (vikendov) v Moravcih so bile zelo zahtevne. Zanima nas, kako ste te obveznosti izvršili? — Pogodbene obveznosti pri izgradnji vikendov v naselju v Moravcih so bile kar se tiče tesarskih del izvršene v roku. Do prekoračitve rokov pa je prišlo pri orbt-nikih-kooperantih, ki kljub veliki prizadevnosti tov. Martinca svojih del niso opravili pravočasno. Menim pa, da gre le za manjše prekoračitve pogodbenega roka, kar upam, da bo investitor ob dejstvu, da so dela solidno opravljena, upošteval. Imate relativno precejšnje šte-velo nesreč pri delu. Povejte nam, kje so vzroki zanje in kako bi odstotek nesreč zmanjšali? — Glede nesreč pri delu bi dejal, da gre predvsem za manjše obratne nezgode. Z izboljšanjem strukture zaposlenih v korist kvalificiranih, bi se odstotek nesreč prav gotovo zmanjšal. Nekaj pa bi k temu pripomogel tudi bolj izpopolnjen tečaj iz varnosti pri delu. OSAMLJENI JUBILANTI l. roal in 29. november sta praznika delovnih jubilantov. Tedaj se zbe*wjo vsi tisti delavci, ki so v podjetje vložili že 10, 15, 20 ali 25 let dela. Podjetje jim ob tej priliki izkaže majhno priznanje v obliki nagrade in pogostitve. Tudi letos so se 24. aprila zbrali jubilanti iz vseh naših obratov v lokalu RIO v Ljubljani, da bi tu praznovali svoj jubilej. Praznovanje je bilo dobro organizirano, imelo pa je eno lepotno napako. Medte mko so prišli na slavje skoraj vsi jubilanti, pa od njihovih nadrejenih skoraj nikogar ni bilo. Od obratovodij sta se slavja udeležila samo tov. Kurent in ing. 2ivic, medtem ko o ostalih obrato-vodjih in direktorjih sektorjev ni bilo ne duha ne sluha. Čeprav je bilo slavje dobro organizirano, se ni razživelo. Posamezni delavci so izjavljali: Toliko let dela sem vložil v podjetje, pa nisem vreden tega, da bi bil moj šef navzoč pri mojem odlikovanju.« Naj bodo besede kakršnekoli, prijazne ali trde, res pa je, da so imeli delavci prav. V našem podjetju posvečamo veliko pozornosti prodaji artiklov, veliko tudi tehnologiji, le za človeka imamo tako malo posluha. Ne dvomim, da je bil marsikdo od obratovodij zadržan zaradi važnega dela. toda vsi so bili dosti prej obveščeni o praznovanju, pa bi lahko nanj tudi prišli. V prihodnje se kaj podobnega ne bi smelo dogajati, ker bo drugače praznik jubilantov popolnoma izgubil svoj smisel in namen. BENJAMIN JURMAN OSEBNE NOVICE • NOVI SODELAVCI Polhov Gradec Končan Anton Škofljica Petrič Miro NK Perc Drago NK Čop Vlado NK Muratagič Mumin NK Cimperman Janez S$ Mlinac Franjo NK Bogovič Tomo NK Nekič Ante Sš Raič Ante NK LovakoviČ Mato NK Tesarstvo Lavrič Franc NK Gradbeni elementi Bošnjak Ago NK Murgič Osman NK Slabe Jože SS Penič Dimitrije NK Ekipa prve pomoči iz SVEA se je na občinskem tekmovanju Tekmovalna ekipa civilne zaščite podjetja »Hoja« je v konku- v Zagorju odlično odrezala in zasedla drugo mesto. renči ekip ljubljanskih podjetij zasedla petnajsto mesto Velox Redaj Veselj NK Ademovič Jasmin NK Glamošič Nikola NK Tibaut Franc NK Marčec Marija !• K Stanojevič Miodrag NK Redaj Habit NK Pustinek Vinko NK Mihajlovič Toplica NK LJUBLJANSKO SINDIKALNO PRVENSTVO Ni važno zmagati... TEKMOVANJE EKIP PRVE POMOČI Dobra uvrstitev Uprava Žužek Jože SS Pezdir Anica Sš Gabrejna Marija SŠ Vernik Zlata NK Varda Martina SŠ Kukovič Marija Sš Janežič ing. Anton VŠ PeČevnik Jelka OS Košak Katja Sš Kozlevčar Jože SS Mihelač ing. Jože VS Podboršek Adrianan OŠ Prah ing. Marjan Vš Logar Marija VŠ Mizarstvo I Mihajlovič Miodrag NK Radočaj Slavo NK Kovačevič Ignac KV Jež Andrej NK Pestotnik Franc KV Mizarstvo II Vidmar Anton NK Mehmeti Gani NK Paunovič Ratomir KV Vojinovič Ljubomir NK Zečirovič Nada NK SVEA Zagorje Razpotnik Franc NK Znidarko Vlado NK Drolc Albin NK Bokal Edvard NK Pavlovič Dušan h K • ODŠLI K VOJAKOM Koblar Jože, Polhov Gradec Nagode Simon, Polhov Gradec Jamšek Jože, Polhov^ Gradec Lenič Marko, Podpeč Lenič Milan, Podpeč Jerina Jože, Podpeč Hren Alojz, Škofljica Jurčič Mile, Škofljica Pavlič Ante, Tesarstvo Zabukovec Jože, Tesarstvo Režek Danijel. Mizarstvo I • UPOKOJENI Preskromne skupne priprave — Bojan Kern se je odlično odrezal Namiznoteniška ekipa našega podjetja se je udeležila ljubljanskega sindikalnega prvenstva. Tekmovanje je potekalo 22. maja v prostorih TVD Partizan v Zgornji šiški. Prijavili smo dve ekipi, katere smo sestavili po uspehih v predtekmovanju. Na predtekmovanje se je prijavilo deset tekmovalcev, v ekipi pa so se uvrstili: I. ekipa — Bojan Kern, Mitja Bartož in Peter Jakše. II. ekipa — Jernej Logar, Franc Oven in Markušič. (Logarja je zaradi odsotnosti zamenjal Anton Majcen.) Prvenstvo je potekalo po sistemu na izpadanje. Naše je doletela izredna smola, saj so že v prvih kolih dobili za nasprotnika že renomira-no in močno ekipo GIP Gradisa ter neugodno ekipo Litostroja. Naša namiznoteniška ekipa V prvem kolu je I. ekipa igrala z Jugotekstilom in zmagala z 2 : 1. Posamezne igre so dobili; Kern z 2 : o in Jakše z 2. 1, Bratož pa je izgubil z 2 • 0. Najbolj zanimiva in dramatična je bila borba Jak šefa, ki je v zadnjem setu igral na razliko — 26 . 24 v njegovo korist. II. ekipa pa je izgubila z ekipo Litostroja* z 3 : o in izpadla iz nadaljnjega tekmovanja. Naslednji nasprotnik I. ekipe je bila močna in izenačena ekipa Gradisa; zmagala je z 2 : 1. Od naših se je izkazal le Kern, ki je bil tudi najuspešnejši na tekmovanju. Zmagal je z 2 -. 1. V finale sta se uvrstila ravno naša nasprotnika. Zmagovalec je postal GIP Gradis, lanskoletni sindikalni prvak. Drugo mesto pa je zasedel Litostroj, (rezultat srečanja 5 : 3). Vzrok za (ne)uspeh naših ekip so prav gotovo tudi slabe skupne priprave, ki jih bo potrebno v prihodnje načrtno izboljšati. ALEŠ WABRA V Zagorju drugo mesto, v Ljubljani pa petnajsto Nuditi čimprejšnjo, začasno, toda veščo pomoč poškodovanemu ali nenadno obolelemu človeku v primeru poškodbe oz. obolenja v zvezi z delom, v primeru nenadne elementarne nesreče, v primeru vojne in v vseh drugih primerih, imenujemo PRVO POMOČ. Znati jo moramo nuditi takoj na mestu nastanka, preden pride zdravnik in preden moramo izročiti poškodovanca ali bolnika varstvu poklicnih zdravstvenih delavcev. Pri prvi pomoči je treba ukrepati naglo, pravilno in v pravem zaporedju. Delati smemo le tisto in toliko, kar je nujno potrebno, da rešimo življenje in preprečimo poslabšanje, dokler ne pride zdravnik. Kakor kažejo zdravniške izkušnje, je od načina prve pomoči mnogokrat odvisna, uspešnost zdravljenja in končna usoda poškodovanca. Marsikdo ne bi umrl, tudi bi marsikdo ne postal invalid, če bi mu pravočasno in pravilno nudili prvo pomoč. Prva pomoč ni zdravljenje — t. j. stvar zdravnika — pač pa je nujen pogoj za kasnejše uspešno zdravljenje. Iz navedenega sledi, da je dobro znanje prve pomoči porok tudi za njegovo uspešno praktično izvajanje. Seveda pa pri tem ne smemo zanemariti transporta poškodovanca do zdravnika. Po predpisih o varstvu pri delu, civilne zaščite in drugih predpisih, so dolžne imeti delovne organizacije zadostno število usposobljenih delavcev za nudenje prve pomoči. Za uspešno usposabljanje delavcev za prvo pomoč skrbi Občinski odbor Rdečega križa, ki preko 80 urnega tečaja za začetnike in 20 urnega dopolnilnega tečaja daje vsem navzočim tako znanje, ki zagotavlja uspešno praktično nudenje prve pomoči. Da se pridobljeno znanje sčasoma ne pozabi, je pohvale vredno prizadevanje oddelkov za narodno obrambo in odborov prve pomoči po občinah, da z raznimi tekmovanji stalno osvežuje pridobljeno znanje. V zadnjem času so bila tekmovanja enot prve pomoči po občinah in v republiškem merilu. Tako tekmovanje je bilo 24. aprila za ljubljanska podjetja v telovadnici Tabor, kjer je tekmovalo 27 ekip, dne 9. maja pa v Zagorju, kjer je tekmovalo 8 ekip. Trud ekipe iz SVEA je bil poplačan z zasedbo drugega mesta, kar je zelo lep uspeh, ekipa HOJA pa 15. mesto v hudi konkurenci. Vsem sodelujočim v obeh ekipah prve pomoči želimo, da s pridobljenim znanjem pomagajo, da se za to zainteresirajo predvsem mlajši. Hkrati pa se vsem tekmovalcem zahvaljujemo za njihovo prizadevanje za čim boljšo uvrstitev. IVO RANCIGAJ, »SVEA« Zagorje Mravlje Ana, Podpeč Snoj Marija, Uprava KANDIDATI NAJ SE PRIJAVIJO DO 20. JULIJA LETOS • PRENEHALO DELOVNO RAZMERJE Sporazumno — 16 odpovedal delavec — 3 samovoljno — 17 v preizkusni dobi — 5 izključitev — 1 odpoved podjetja — l razveljavitev učne pogodbe — 4 • NAPREDOVANJE Sešlar Jože, vodja priprave dela v PE SVEA, je uspešno končal študij na Višji lesnoindustrijski šoli v Ljubljani in zagovarjal diplomsko nalogo dne 14. maja 1971. Sola mu je zato podelila naslov »inženir lesne industrije«. Čestitamo! Ustanovili bomo svojo planinsko sekcijo Že letos nekaj prijetnih izletov v naše gore Idejo za ustanovitev planinske sekcije sem dobil že pred leti, ko sem se na Triglavu srečal z jeseniškimi železarji. To je njihov vsakoletni izlet, ki jim obenem služi še zato, da se spoznajo med seboj Lansko leto sem imel priliko opazovati, kako delovni ljudje iz ljubljanskega Saturnusa premagujejo višino in se vzpenjajo našemu očaku na teme. Potem sem v Delavski enotnosti prebral, da ima Avfo-montaža planinsko sekcijo in da so organizirali izlet na Jalovec. Se bi lahko našteval delovne organizacije, ki izkoriščajo lepoto naših gora za razvedrilo in medsebojno spoznavanje. Sprašujem se, kako pa bi se bralo.- »Planinska sekcija HOJA Ljubljana organizira iziet na Triglav. V Bohinju se dobimo ob . . . »Priznajte, bil bi to enkraten dogodek za nas vse, tudi za tiste, ki so že bili na tem vrhu. Če že imamo takšne apetite, moramo začeti. Vsi vemo, da je vsak začetek težak, vendar ne tako, da bi ga ne zmogli. Torej, ustanoviti planinsko sekcijo! Za uvod bi se domenili za skupen sestanek vsi tisti, ki imajo veselje do planinarjenja in ki želijo delati v tej sekciji. In kaj naj bi naša planinska sekcija delala? Naša os novna naloga bi bila razvedrilo in spoznavanje naše najožje domovine. Za začetek bi v poletnih mesecih pripravili dva do tri izlete v hribe. Kasneje bi vse skupaj seveda popestrili s skupnimi srečanji, tekmovanji in podobno. Vse je seveda odvisno od tega. koliko bomo delovni. Mogoče vas še zanima, kaj pa letos. Letos želimo nekateri ljubitelji planin iz Podpeči obiskati Krn. Na ta vrh se bomo povzpeli, če bo to vreme dovoljevalo, že v drugi polovici julija. Ce je kateremu do tega, naj se nam pridruži. KOS ANDREJ PRIPIS LIREDNISTVA Kandidati, ki bi radi postali člani planinske sekcije Hoja, naj se prijavijo Andreju Kosu v obratu Podpeč, Oven Francu v obratu Mizarstvo II in Gabrovšek Janezu na Upravi do 20. t. m., nakar bi sklicali ustanovni sestanek sekcije. i. 8. 10. 11. 12. April je muhast glede vremena pomiadna nosi seboj bremena, prve punčke b'le so v vročih hlačkah čeprav je kurica b'la na njihovih tačkah. Zopet na veliko iskali smo ljudi, da bi k nam za denar delati prišli, pa vseeno mogli jih dobiti nismo, da plača je premajhna, smo dobili pismo. Takih je primerov vedno več pri nas, da drugi dan pravi delavec na glas, da tako težkega dela opravljal več ne bo, da iščemo nekaj drugega, če nam je tak' ljubo. 2e dolgo služim pri tej hiši igral se nismo slepe miši, sedaj pa na plačilni dan šli domov smo brez denarja — poklapan. Ali ni narobej tale družben red ki nelikvidnost prinesel je na svet, birokrati svojo plačo prvega dobijo, ti delavec pa čakaj, da to ti v banki dovolijo. Na razpis, da iščemo dekleta, ki za delo v pisarnah so ogreta javilo se jih za eno četo a ducat njih je b'lo sprejeto. To so možakarji oči za njim' metal ko so jih na hodniku sreč'val, povprečna starost zdaj na upravi tam pri tridesetih se ustavi. Lepo je to, če kolektiv je mlad samo nekaj se nam je za bat', kdo nam delal bo čez leto dni, ko bodo na vrsti nujne ohceti. Vse drugo bi še nekam šlo, če pri plačah nebi b'lo tako zamrznjene so ostale še naprej Ti pa kakor veš — ravnej. Na vseh obratih dela je čez glavo, »HOJA« že dobila je veljavo, vse sobote dela se in pa nedelje, a v plači tako ni razmerje. Ekipo civiline zaščite smo zbral' v merilu smo mestnem — tekmoval' smo lepo 15 mesto zasedli potem pa pri Jamniku — fejst se najedli. Jubilantov tokrat 30 smo imel v RIO smo kar dobro se imel, skoraj vsi so štrajkali obratovodje manjkali tudi sektorjev so vodje. 13. Od SVEJE večkrat se na radio kaj sliši pa se HOJA vedno kar presliši. ne vem, zakaj imena tega jih je sram, kot da jutri od nas šli bodo stran. 14. Ker orgovorni urednik bo kmalu šel v pokoj odbor je sklenil, da naj honorarno vodi boj vsaj še tol'ko časa, da dobimo nov'ga asa. 15. To kar drugim v 8 letih ni uspelo je predsednik Sile opravil važno delo toplo mal'co je pripravil v enoti vsej upam, da vsi zadovoljni bote, prej al' slej. 16. Šilca smo poslali na kongres, da povedal bo kaj je res, da duška dal bo delavskem' razredu, da ta bo enkrat svoje res povedu. 7vr/ / je ZQGidiL& 17. 18. 19. 20. Saj drugega nič mu nismo naročil' kod, da bi že radi gospodarsko bili čil, da bi radi cene za zmeraj ustav'li, da bi korupcionaše radi zadav'li. Ko da bili misli vsi smo enih govoril Tito je o nekaterih, spoznal je on vso resnico, da delavcu je treba dati res pravico. Sindikat organiziral piknik je v Peklu menda se ni noben'mu nič zareklu. le jamral so, da bili so lačni _ zato pikniki bodo zdaj drugačni. Mesec maj hudo je sušen bil trgovec zopet cene je navil, marka zopet okupirala je dinar vse je zmešano kot segedinar. 21. Zdaj smo od Marxovega nauka odstopil drugače plače bomo zdaj delil, nič več po delu ne bodo nas plačal kvalifikacijo smo spet v trone djal. 22. Da naj korupcijo podpiram in dobrostoječe protežiram dejali zadnjič so mi uradno a z vestjo mojo, to ni skladno. 23. Tako vidite se lomijo načela ki nekdaj bila sveta so in ne novela, neupravičeno poedinci bogatijo in s tem plače delavske hromijo. 24. Kmečko ohcet spet smo imel' Slovencev smo dosti skup zgrmel, parov spet smo 13 skupaj sprav'li pred svetom spet smo se postav'li. 25. Žičnico krvavško so nam zdaj zaprli in s tem rekreacijo močno zavrli, peš bo v našo kočo treba zdaj hoditi in zato seveda fejst se izpotiti. 26. Kot rusov nas je zdaj na Upravi, verjetno se zato zdaj več napravi, finančno Uprava je prišla na minus, ne daj, da dobil' bi še ricinus. 27. Okrog tople malce je pa direndaj, veliko jih dalo malco je nazaj, zopet jo hodijo v trgovino kupovat pa nikarte se po njih zgledvat. 28. V uho mi padla huda je novica, skoraj ni verjeti, pa je le resnica, da SVEA se bo od nas ločila, da se zopet bo osamosvojila. 29. Iz Veloxa ljudje bežijo, pravijo, da se preveč potijo, da so plošče za zlagati pretežke, da jim treba dati je od plač presežke. 30. Kako pa v SVEI se bo končalo drugič se bo v Hoji bralo že čas je verze te v cenzuro dati, da Vi jih mogli boste brati. 31. Vreme junijsko tako je smešno se poletje nič ne jemlje resno, vsak dan na nas se ploha vlije, čez pol ure pa že zopet sonce sije. OSAT OHQ! AHA! V OBRATU — Ali veš, Tine, kakšna je razlika med KV kurjačem in priučenim? — Ja, vem. KV je padel v odprtino za kurjenje, priučeni pa ne! OKROGLI VOLAN — Pa mi povej, zakaj je volan okrogel? — Tega pa res ne vem, zakaj. — Zato vendar, da ga na ovinku ne zmanjka. ŠKOTSKO TOPNIŠTVO RAZGLEDANOST Ta skladba je Mozartova. — Domnevam, da je kaj novega. — Kaj ne veste, da je Mozart mrtev? — Oprostite, nikoli ne berem časopisov. — Torej prav, dobili boste višjo plačo! LOVSKA Lovec prinese domov ženi štiri zajce, ki jih je ujel na lovu. Zajci so bili brez kakršnih koli ran, le po zadnjem delu so bili oguljeni. Ker žena tega ni mogla razumeti, je vprašala-. Kako si pa ujel te zajce? Lovec: Dobil sem jih pri grupnem seksu. PRESENEČENJE — Kupujem pralnik za ženo. Darilo za njen rojstni dan. — Je to tisto presenečenje, ki ji ga pripravljaš? — Ja, pričakuje avto. LETA — Koliko si star, Jožek? — Šest jih bom. — Poglej no; zelo velik si za svojo starost. Saj si večji kot moj dežnik. — Koliko je pa vaš dežnik star? — Ne morem čez cesto? Mar ne vidiš, da gori rdeča luč! NI UGANIL — Ali veš, katera guma se na desnem ovinku najmanj izrabi? — Ne vem! — Rezervna vendar! ODLOČITEV — Rad bi se poročil z vašo hčerko. — Ste že govorili z mojo ženo? — Že, pa mi je le bolj všeč hčerka. »ZAKLAD« NA KRVAVCU Med pospravljanjem našega doma na Kriški planini pod Krvavcem se je poleg drugega našlo tudi 67 praznih steklenic, ki so ležale razmetane po omarah, policah in pogradih. Največ teh steklenic je bilo pred tem napolnjenih z alkoholnimi pijačami od žganja do vina. To so bile pravzaprav samo buteljke ter literske in dvoliterske steklenice, kajti poleg tega je bilo še okrog 17 drugih, manjših steklenic. No, sonce pa je potem pod snegom odkrilo še precej črepinj in odpadkov povsod okrog koče, pa tudi spodaj po bregu. Skratka, veliko nesnage. Pa ne gre samo za nesnago, črepinje so tudi velika nevarnost za vse tiste, ki bodo zdaj v poletnih mesecih iskali mir in lepoto v tem gorskem svetu. Zares, tako onesnažene okolice okrog naše koče kot letos, doslej zagotovo še ni bilo. Ostanki papirnatih, steklenih in drugih embalaž so prekrili zelene pašnike. GLASILO KOLEKTIVA PREDELAVE LESA LJUBLJANA hoja — Glasilo kolektiva HOJA — PREDELAVA LESA LJUBLJANA, Langusova 8 — Odgovorni urednik Janez Gabrovšek — Ureja uredniški odbor: Janez Gabrovšek, Benjamin Jurman, ing. Anton Majcen, ing. Ciril Mrak, Anton Šuštar, Anton Tehovnik in Aleš Wabra — Tiska Tiskarna PTT, Ljubljana, Tržaška cesta 42 hoja