MODERNIZEM V ZAHODNO- IN JU2NOSLOVANSKIH KNJIŽEVNOSTIH* V zvezi z zadnjim mednarodnim slavističnim kongresom, ki je bil od 21. do 27. avgusta 1973 v Varšavi, je izšel tudi zbornik študij z gornjim naslovom. V njem je zbranih 14 študij, ki so jili napisali poljski avtorji; le-ti so si izbrali za predmet svojili raziskovanj posamezne pojave v zahodno- in južnoslovanskih knj iževnost ih: češki, srbski, hrvatski, s lovenski in bolgarski, in sicer obdobja tako imenovanega »modernizma« ali »moderne«. Samo uvodni prispevek urednice zbornika, M a r i e B o b r o w n i c k e , Prohlematyka modernizmu m lUeraturach slomianskich je zasnovan širše teoretično. Avtorica začenja z ugotovitvijo, da je »modernizem« v primerjavi z ne- katerimi drugimi l iterarnimi obdobji neprimerno manj raziskan, saj so za- čela izhajati najvažnejša monografska dela o n jem šele pred dobrimi de- setimi leti, kar dokazuje v opombi pod črto z navedbo bibl iografije . V n j e j jc naveden samo en podatek, ki se v celoti nanaša na s lovensko književnost , in sicer A. Ocvirk. Slovenska moderna in evropski s imbolizem; druge obsežne obravnave tega obdobja naše književnost i (npr. Dušan Pirjevec, Ivan Cankar in evropska literatura, Ljubljana 1964; Joža Malinič, Zgodovina s lovenskega Slovstva V — Obdobje moderne, Ljubljana 1964; Franc Zadravec, Zgodovina s lovenskega slovstva V — Nova romantika in mejni obliki realizma, Mari- bor 1970) se sploh ne upoštevajo. Doce la so prezrta tudi starejša tehtnejša in ce lovitejša dela (ki so jih napisali npr. Izidor Cankar, Božo Vodušek in Marja Boršnik). Avtorica predlaga, naj bi sintezam posameznih s lovanskih »inodernizmov« sledile komparat ivne raziskave, ki naj bi potekale v med- slovanski in s lovansko-zahodnoevropski smeri, pri čemer bi določeval i med- sebojne paralel izme, analogije , vpl ive in odnose. Končni ci l j naj bi bilo »po- enotenje modela literature« tega obdobja pri vseh s lovanskih narodih. Hkrati se zaveda težavnosti te poti, ker j e razvojna intenzivnost od knj iževnost i do knj iževnost i drugačna. Nato opozarja na problematiko v zvezi s posameznimi literarnimi pojmi, npr. kako definirati pojem obdobje. Pri tem se sklicuje na rešitve, ki so j ih predlagali nekateri teoretiki (R. Wel lek , H. Markiewicz, D. Durišin). Kljub razlikam pri posameznih knj iževnost ih zameji »modernizem« z začetkom 90. let 19. st. in s koncem prve svetovne vojne. Kot odločujoča dejstva za določitev začetka kakega obdobja šteje: izdajo l i terarnega mani- festa, konkretno real izacijo nove smeri v kakem literarnem delu in premik v krit ično-estetski miselnosti . S konkretnimi primeri je nakazala začetke •modernizma« pri posameznih narodih in poudarila dejstvo, da ne veljajo povsod ista določila. Toda pri Slovencih omenja samo izid Zupančičeve Čaše opojnosti 1. 1899, s lovenska literarna zgodovina pa upravičeno dodaja vsaj še Cankurjevo Erotiko, ki je izšla celo nekol iko pred Zupančičevo zbirko. Posebno pozornost bi bilo treba po mnenju M. B. posvetiti vprašanju istočasnosti l i terarnih tokov »modernizma«. S primerom iz bolgarske knj ižev- * Modernizm w l iteraturach slowianskich (zachodnich i poludniowych) . Polska Akademia Nauk — Oddzial w Krakowie. Prace Komisji Slowiano- znawstva. Nr. 27. Redaktor naukowy: Maria Bobrownicka. Wroclaw — War- szawa — Krakow — Gdansk. Zaklad Narodowy imienia Ossolinskich. 1973. 216 str. nosti ponazarja zanimivo tezo, da posamezna nacionalna književnost pri uvanjanju novih tokov sprejema tudi tiste vrednote prejšnjih, ki jih sama ni razvila, a ji v določenem trenutku manjkajo. Med raziskovalne naloge pri- hodnosti uvršča preučevanje razmerja, ki ga je imel »modernizem« do ro- mantike, funkcijo bibličnih, antično-mitoloških in folklornih prvin, premike v dramaturgiji , inovacije v ustroju proze, evoluc i jo l iterarnih zvrsti, v logo literarne kritike in »modernističnih« revij ter podobno. Zaradi številnosti nalog se posameznih lahko le dotika, ne more pa j ih izpeljati . To tudi ni bil n jen namen, saj je dala svoji študiji podnaslov »raziskovalni postulati«, na koncu pa jo je označila kot najsplošnejšo »orientacijsko skico«. Razum- ljivo je. da bi zavzelo natančno in vsestransko preučevanje zastavljenih nalog neprimerno večj i obseg, kot ga ima celoten zbornik. Izmed drugih prispevkov nas na tem mestu zanimata predvsem dva, ki se ukvarjata s s lovensko književnostjo.* Prvo študijo Rola czasopism ,Ljubljanski zvon' ora•/. ,Dom in svet' m szer- zeniu modernist ijcznich kierunkôm literackich je napisasala J o 1 a n t a G r o o - K o z a k , ki tako izpolnjuje del načrta M. Bobrownicke o osvetlitvi vloge literarnih revij. Ker so se na prelomu stoletja v slovenski književnosti pre- pletali različni tokovi, se je Jolanta Groo-Kozak odločila za »širše razumeva- nje termina Moderna«, ki naj bi obsegalo vso mnogovrstnost l iterarnih ten- denc takratnega časa. Zaradi tega bi se bilo potrebno vprašati o ustreznosti termina »moderna« ali »modernizem«. Bobrownicka se tega v svojem pre- gledu literarnih problemov skoraj ni lotila, čeprav je iz navedene biblio- graf i je razvidno, da se pojav l ja tudi pri Pol jakih termin »neoromantizemi: (J. Krzyzanowski , Neoromantyzm polski, Wroclaw 1963), toda Bobrownicka samo pravi, da je Krzyzanowskemu to sinonim za »modernizem«, sicer pa da ima lahko širši ali ožji pomen kot »modernizem«. Vsekakor bi bilo dobro, da bi pisca obeh študij o s lovenskih literarnih pojavih, Jolanta Groo-Kozak in Zdzislaw Darasz, pojasni la vzroke svojega vztrajanja pri pojmu »mo- derna«; že zato. ker se novejša slovenska literarna zgodovina odloča ob istem predmetu za pojem »nova romantika«. 7.c prej je Ivan Prijate l j v svoji oceni knj ižnega prevoda krajše ruske proze, ki ga j e oskrbela Minka Go- vekarjeva , opozarjal, da nam beseda »moderen« pomeni »sodoben«, »moderna« pa le tisto poezijo, za katero je značilno »iskanje novodobne duše ( . . . ) hre- penenje po f inejš ih dušnih horizontih« (LZ 1906, št. 7, s. 446). S tem je po- kazal, da je mogoče uporabljati ta pojem v različnih časovnih obdobjih, kar navadno tudi počnemo. Jolanta Groo-Kozak sicer citira omenjene Pr i jate l jeve besede, toda ne iz potrebe po terminološkem preciziranju, ampak da bi ozna- čila bistvene značilnosti obdobja. Medtem ko Joža Mahnič (Zgodovina slo- venskega slovstva V, str. 18) še ohranja pojem »moderna«, se Marja Boršnik v razpravi »O slovenski .moderni'« odloča za poimenovanje »moderna ro- mantika« (SR 1968, str. 311). Franc Zadravec navaja pomanjkl j ivost i doseda- njih pojmov in se odloča za »novo romantiko« (Zgodovina s lovenskega slov- * Jolanta Groo-Kozak, Rola czasopism »Ljubljanski zvon« oraz »Dom in svet« w szerzeniu modernistycznych kierunkôw literackich; n. <1.. s. 1"1 —165. Zdzislaw Darasz, Liryka erotyczna S lowenskie j modernv; n. d., s. 165—172. 7 — Slavist ična revi ja stva V, str. 6). Isto po imenovanje uporabljajo tudi nekateri drugi literarni zgodovinarji , npr. Boris Paternu (prim. Slovenska knj iževnost 1945—65 J. Ljubljana 1967, str. 14). Študija Jolante Groo-Kozak želi prikazati, kako sta poročali takratni osrednji s lovenski revij i o novih evropskih literarnih to- kovih (gre torej za ugotavl janje vloge t.i. posrednikov pri prodiranju lite- rarnih vpl ivov v določen kulturni prostor). Avtorica spregovori najprej o nastanku obeh revij in o njunem ideolo- škem ozadju — katol iškem in l iberalnem. V prvem poglavju pregleduje tiste č lanke v DiS od 1888 do 1914, ki seznanjajo bralce predvsem s češkimi in poljskimi novostmi, zanimajo pa jo tudi predstavitve evropskih pisate l jev in f i lozofov v obliki portrctnih č lankov (Schopenhauer, DiS 1890; Tolstoj, DiS 1892) ali teoretični spisi (npr. A. Kalan, Ali je umetnost sama sebi namen, D iS 1889; E. Lampe, Dekadent izem, DiS 1899; E. Lampe, V zarji novega sto- letja, DiS 1901). V vseh opaža ocenjevanje novosti z ozkega dogmatičnega katol iškega stališča in ne prevel iko razgledanost po sočasnih evropskih lite- rarno-fi lozofskih dogajanjih, zato naj bi bilo to poročanje tudi neobjek- tivno. Nato opozarja na tiste č lanke po 1. 1900, ki pričajo, kako se j e začela ostrina ideološkega zavračanja izgubljati . Ko začenja pregledovati dejavnost LZ, najprej zabeleži glasove o evropskem naturalizmu do 1888, potem pa jo zanimajo članki o »modernističnih« pojavih v posameznih s lovanskih knji - ževnostih. Za razliko od DiS, ugotavlja, da se kaže v njih večja strpnost (npr. K. Hoffmeister , Očrtki in profil i iz modernega češkega pesništva, LZ 1894). Svojo študijo sklepa J. G.-K. s trditvijo, da sta imeli reviji pomemben delež v s lovenskem literarnem prostoru že s svojo rivalnostjo, poročanje o evrop- skih novostih pa da je bilo nenačrtno, priložnostno in večinomu posneto po neavtentičnih virih. Nerazumlj ivo se zdi, zakaj avtorica ni opozorila na odnos Josipa Stritarja do nemškega modernizma v LZ 1894 in 1896, ko je že opozorila na njegovo nasprotovanje naturalizmu. Prav tako ne omenja osrednjega in zelo po- membnega članka Vladimirja Foersterja Dekadenca, nova smer (LZ 1897), v katerem je predstavil idejne in obl ikovne značilnosti smeri in jo ponazoril s prevodi nekaterih pesmi. Ob Opckovih Dekadentsk ih biserih (DiS 1899), ki j ih avtorica omenja, bi bilo treba tudi povedati , da je l iterarna zgodovina (F. Zadravec, ZSS, str. 47) dognala, da je v njih Opeka smešil nekatere vsebinske in obl ikovne poteze Cankarjeve Erotike in Zupančičeve Čaše opojnosti (obe 1899) in še neko Murnovo pesem. — Celovito podobo o vlogi obeh revij v obl ikovanju s lovenske moderne bi dobili šele tedaj, ko bi upošteval i tudi uredniško polit iko in sprotno kritiko, kar pa ni bil ci lj te študije. Zgovoren bi bil na primer podatek, da urednik LZ Bežek 1. 1897 ni hotel objaviti Cankar- jevega dckadcntncga cikla Dunajsk i večeri, tako da je lahko odmeval šele 1899 z izidom v Erotiki. Kar zadeva odmeve i ta l i janskega futurizmu v obeli revi jah — avtorica omenja poročilo Ivana Grudna LTtalia futurista v DiS 1915 — je treba pripomniti, da je o tej novi smeri pisal že Friderik JuvanCič (Manifest futuristov, LZ 1909), naslednja poročila o n je j pu najdemo tudi v LZ 1911, 1912, torej že pred DiS. Z d z i s l u w D u r n s z je napisal študijo Liryka eroiyczna sloweiïskiej moderny. V njej se omejuje na ljubezensko liriko Ketteja, Murna. Cankarja in Zupančiča. Vrstni red pesnikov v tej študiji se ne zdi sprejemljiv. Najprej sta na vrsti pesniška prvenca Cankarja in Župančiča — Erotika in Čaša opojnosti (obe 1899), šele potem se avtor obrne h Ketteju in Murnu. Res je, da sta pesniški zbirki Ketteja in Murna izšli postumno (Kette: Poezije, 1900; Murn: Pesmi in romance, 1903), toda s stališča literarnega razvoja jima pri- pada začetno mesto, saj predstavlja npr. Kette s svojimi moderniziranimi soneti in nenaklonjenost jo dekadenci vez med tradicijo in novimi prizade- vanji; zato de luje neorgansko, če ga obravnavamo po Cankarjevi in Zupan- čičevi dekadentni fazi. Erotični liriki četverice pripisuje avtor študije po- membno vlogo v kontinuiteti l jubezenske tematike in v boju zoper pesniške konvenc i je s pomočjo vpl ivov evropskega »modernizma«. S tega vidika raz- č lenjuje predvsem prvi zbirki Cankarja in Župančiča. Čudno je, da avtor na tem mestu ne navaja nikakršne strokovne literature, konkretno npr. Pa- ternujeve razprave Tematska kontinuiteta pri uvujanju novih stilov v slo- vensko pesništvo od baroka do moderne (SR 1969), na katero se je opiral. V študiji je zelo pomanjk l j ivo tudi to, da se loteva samo Čaše opojnosti , saj naslov napoveduje obravnavo erotične lirike »moderne«, in to do 1. 1918. D o takrut pa sta izšli še zbirki Čez plan (1904) in Samogovori (1908), v katerih ni mogoče spregledati l jubezenske tematike. N i k j e r pa ni pojasnjeno, zukaj j e ostal le pri prvi Zupančičevi zbirki. Kette in Murn sta po vsem tem dobila izredno malo prostora, naštete so samo najbol j splošne značilnosti n june li- rike, pri čemer si j e avtor pomagal z biografskimi podatki ali pa s poenostav- ljenimi esej ist ičnimi oznakami, ki pravzaprav ne povedo ničesar bistvenega. Taka je npr. oznaka, da je Kette »vnesel v s lovensko knj iževnost svežino, neposrednost in naravnost v izražanju občutij«. Sklenemo lahko z mislijo, da je prva študija koristna, vendar nepopolna informacija o idejno-estetskih nazorih, ki so se pojavljal i v nekaterih člankih revij LZ in DiS; avtorica bi jo lahko izpopolnila, če bi upoštevala dognanja novejše s lovenske literarne zgodovine. Druga študija ni zadovolj iva: zaradi preširoko zastavl jenega cilja in skromne izpeljave. Marjan Dolgan Ljubljana AŠKERČEVA PISMA ČEHOM Kolikor mi j e znano, ni doslej še nihče podrobneje raziskoval Aškerčevega odnosa do s lovanskega sveta, njegovega zanimanja za s lovanske jez ike in knj iževnost i pa tudi za kulturno, politično in gospodarsko ž iv l jenje slovan- skih narodov sploh. Prav tako tudi nimamo posebne študije o tem, kol iko so ti stiki vplivali na Aškerčevo pesniško ustvarjanje in kakšnega pomena so bili za formiranje njegovega svetovnega nazora oziroma polit ičnega pre- pričanja. Marja Boršnikova (dalje MB), ki j e doslej proučevala Aškerčevo ž iv l jenje in delo najbol j podrobno,1 posveča seveda v svoji znani mono- 1 Priin. njeno Aškerčevo bibl iografijo. Maribor 1936, Zgod. društvo 119, |3) str. (dalje AB); Aškerc. N j e g o v o ž iv l jenje in delo. Ljubl jana 1939, Modra ptica. 462, [2] str. (dalje A.) in števi lne razprave in č lanke v revijah in zbornikih.