601
00200
PRH
85^
0S8t0NJ^


Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I grupo«
Cena 200 lir
Leto XXXIII. Št. 220 (9828)
TRST, četrtek, 22. septembra 1977
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» Govcu pri Gorenji TrebuSi, od 18 septembra 1944 do X. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
MEDTEM KO DRUGE STRANKE ČAKAJO, DA SE 0 ODLOŽITVI IZREČE VLADA Konferenca
ODLOŽITEV NOVEMBRSKIH UPRAVNIH VOLITEV PREDMET SPORA V KRŠČAHSKI DEMOKRACIJI
Prevladuje mnenje, da bodo volitve najbrž le novembra, čeprav bi mnogi hoteli odložitev, na pomlad - Odločitev v prihodnjih treh ali štirih tednih
RIM — Preložiti na spomlad upravne volitve, ki bi morale biti novembra (zadevajo 8 milijonov državljanov), bi bilo morda koristno za stranke in za vlado, ki bi lahko bolj sproščeno izvajale program, o katerem so sc domenile, vendar nobena stranka noče, po polemikah, ki so nastale ob primeru obrambnega ministra Lattanzia, neposredno sprožiti pobudo v tem smislu. Kakorkoli že, je vprašanje predčasnih volitev, po uradni odobritvi tako imenovane «minipreo$nove» v okviru Andreottijeve vlade, osrednja tema razprav znotraj in med strankami.
Posamezne skupine in posamezne
Politične sile se bodo morale v teli dneh opredeliti. Kljub temu, da bi mnogi hoteli odložitev, še več pa je tistih, ki bi jo rade volje sprejeli, bodo najbrž upravne volitve le decembra, kot je bilo predvideno. Pa Poglejmo zakaj: uradno bi o tem morala sklepati vlada, vendar pa Andreotti nikakor ne bo sprejel nobene odločitve, če se d tem vprašanju ne bodo izrekle najprej KD in nato še vse stranke, ki posredno Podpirajo njegovo vlado.
O vprašanju odložitve volitev so v Vrstah krščanske demokracije mnenja razdeljena: z ene strani si pri-žadeva tajništvo z, Gallonijem In s Pristaši Andreottija, da bi le doseglo odložitev, z druge strani pa so Panfanijevi pristaši in pripadniki struje forze nuove pripravljeni na hud spopad v vsedržavnem svetu, češ da bi odložitev pomenila nadaljnje popuščanje komunistični partiji.
Scalia je v imenu demokristjan ske desnice označil morebitno odložitev upravnih volitev kot »nesprejemljiv precedens*. Tudi skupina »tridesetih*, mladih demokri-stjanskih poslancev, ki ponavadi podpirajo pobude predsednika vla-de, je posvarila svoje strankarske tovariše naj se nikar ne igračkajo preveč z datumi saj bi ponovna polemika, po »ministrskem nte-su» lahko povz.ročila brodolom krhke ladjice, ki jo Andreotti z dokajšnjo težavo krmari. To pa bi, je dejal demokristjanski poslanec Silvestri, v daljši perspektivi povzročilo propad programskega sporazuma in v bistvu predhodne volitve. Položaj v vrstah krščanske demokracije je torej izredno zapleten, saj tisti, ki so proti odložitvi volitev, lahko izvajajo veto nad odločitvami vsedržavnega tajništva.
Socialistični tajnik Craxi je vče-
raj v svojem posegu na seji socialističnega vodstva, ki je bilo v bistvu posvečeno vprašanju energetske politike, jasno izjavil, da socialisti ne bodo dali prvi pobude za odložitev upravnih volitev. PSI, ki je za racionalizacijo volilnih turnusov, poziva vlado naj o tem odloči, nakar bodo to vprašanje proučili tudi socialisti in ustrezno sklepali. Položaj socialistov nikakor ni lahek. Z ene strani ne morejo upati v občuten volilni uspeh, tudi zaradi dokajšnjih notranjih težav, z druge strani pa jih dolžijo, da podpirajo politično nepremičnost, ki naj bi jo zagovarjali KD in KPI. Pred časom, je dejal član socialističnega vodstva Manca, se je PSI izrazila za združitev vseli upravnih volitev v en sam turnus. V zadnjih mesecih pa so druge politične sile izrazile različna in včasih nasprotujoča si stališča. Če je torej potrebno, da pride do odložitve, ta odločitev in predlog morata priti samo s strani vlade.
Komunisti so že pred dnevi izrazili svoje mnenje, saj sj v bistvu pripravljeni na razpravo o odložitvi volitev, ker bi to morda bilo primerno v sedanjem političnem položaju. Istočasno pa se vztrajno pri-
PO VČERAJŠNJEM MEDMINISTRSKEM SESTANKU V PALAČI CHIGI
Vlada gleda z zmernim optimizmom na možnost gospodarskega razmaha
Prihodnje leto naj bi kosmati narodni dohodek narasel za tri odstotke
pravljajo na volilno kampanjo. Na sedežu KPI v Ul. Botteghc Oscure pravijo, da b! volitve stranki morda koristile, državi pa mo"da ne.
Mnogo bolj kočljiv je položaj republikancev, ki so pravzaprav prvi predlagali odložitev novembrskih volitev, sedaj pa so v dokajšnjih škripcih, saj so prepričani, da bi volitve nudile možnost, da strmoglavijo Andreottijevo vlado in tudi z zaupanjem gledajo na izide volitev.
Socialdemokrati pa so v zvezi z volitvami kategorični. Hočejo namreč, da vlada spoštuje datum, ki je bil določen in se pri tem strinjajo z liberalci.
Kakorkoli že, če bo volilni stroj stekel, ga najbrž ne bo mogoče u-staviti. Če bi hoteli volitve odložiti ostane zelo malo časa, le dva ali tri tedne. Sporazum pa bi moral biti splošen, trenutno pa se zdi, da to ne bo mogoče.
CANDIDA CURZI
RIM — Položaj italijanskega gospodarstva in njegove perspektive Ludi v zvezi s poročilom - in predvidevanji za leto 1978 je bil glavna lema, ki so ga obravnavali včeraj la medministrskem sestanku v Palači Chigi. Seje, ki ji je predsedoval Giulio Andreotti, so se udeleži ministri Stammati, Pandolfi, Morlino, Bisaglia, Donat Cattin, Dssola, Gullotti, De Mita, Malfat-li. Ansalmijeva, Vittorino Colombo 'P Marcorfa, ravnatelj emisijskega Sfivoda Baffi, predsednika IRI in ENT Petrilli in Sette ter drugi državni funkcionarji.
Po uradnem sporočilu predsedstva vlade je bil glavni cilj sestanka preučiti gospodarski položaj tudi v luči pripravljanja go-
PO PODATKIH ISTAT
Občuten padec
industrijske
proizvodnje
RIM — Osrednji urad za statistiko ISTAT je objavil sporočilo, iz katerega izhaja, da je italijanska industrijska proizvodnja padla v juliju 1977 za 7,7 od sto v primerjavi z istim mesecem leta 1976. To je prvič Po skoraj dveh letih, da je industrijska proizvodnja zabeležila padec. Potem ko je namreč v letu 1975 beležila zelo neugodne podatke, je proizvodnja do junija letos neprestano rast-la v primerjavi z ustrezajočimi meseci prejšnjih let.
Demokristjanski gospodarski izvedenec Andreatta je v svojem komentarju o podatkih ISTAT dejal, da je padec industrijske proizvodnje v juliju bil večji kot je bilo pričakovati: predvidevali so namreč zastoj, celo majhen padec industrijske proizvodnje, vendar ne v taki obliki. Padec proizvodnje je prizadel istočasno dobršen del industrijskih področij, kar Andreatta povezuje z občasnim zmanjšanjem zalog. K temu jc treba dodati, med junijem in julijem, tudi zmanjšanje italijanskega izvoza.
Socialist Signorile je dejal, da Je padec proizvodnje v juniju nadaljnji pokazatelj kritičnega položaja, v katerem se nahaja italijansko gospodarstvo in ki •j* zelo zaskrbljujoče. Signorile ie sicer dodal, da je treba objavljene podatke oceniti z dobršno mero previdnosti ter čakati na nadaljnje potrditve. Po njegovem mnenju so potrebni takojšnji učinkoviti ukrepi, ki naj bi globalno obravnavali rešitev težavnega proizvodnega Položaja.
Zelo previden je bil tudi republikance Giorgio La Malfa, ki je izrazil mnenje, da je treba čakati šp na podatke, ki zadevajo avgust in še zlasti na *ne, ki zadevajo september, da bi dokončno ugotovili, ali gre v resnici za recesijo.
spodarskpga poročila ter drffvnegaIdeja na prizadetem območju. Pred
proračuna za prihodnje leto. koristen pa je bil tudi kot priprava na skupščino mednarodnega denarnega sklada, na kateri bo Italijo zastopal, minister Stammati,
Na osnovi včerajšnje analize naj bi ministri ugotovili, da se bo kosmati narodni dohodek v prihodnjem letu povečal za okrog 3 odstotke. Kot je poudaril proračunski minister Morlino v razgovoru s časnikarji pa so že letos zabeležili pozitivne rezultate, zlasti če jih primerjamo z lanskim poi*aznim položajem, ko je lira v nekaj dneh krepko izgubila na vrednosti. Padec italijanske valute je bil znak, da izvršna oblast ne obvlada več gospodarstva. Po mnenju Morlina je v letošnjem letu Italija naredila pomemben korak naprej pri sanaciji gospodarstva in znova obvlada proizvodni sistem, kar je še pomembnejše, pa je istočasno začela s politiko stabilizacije,
Jasno pa je, da naloga vlade v tem pogledu ni lahka. Med drugim mora upoštevati notranje obveze, kot ne primer programski sporazum med strankami, ki je neposredno ali posredno podpirajo, spoštovati pa mora tudi mednarodne obveznosti, zlasti še obveznosti do denarnega sklada.
Vlada pa je — kot je pojasnil pro- j računski minister — prepričana, da ] bo dosegla zastavljene si cilje. To izhaja tudi iz včerajšnjega sestanka. čeprav bo ,treba omejiti javne izdatke in omogočiti večje naložbe, ki naj poživijo gospodarsko dejavnost in omogočijo višjo zaposlitveno raven. Glavni cilj pa je seveda ponoven razmah gospodarstva. V tem okviru je minister tudi poudaril, da lahko pričakujemo poživitev gospodarstva, vendar pa brez kakršne koli utvare. To pa, ker ima vzporedna politika stabilizacije kot nujno posledico počasnejši razvoj.
Letos bo vlada na osnovi nedavno odobrenega zakona predložila proračun in gospodarsko poročilo skupno, kar omogoča tudi večje usklajevanje obeh dokumentov saj se smernice gospodarske politike pretvarjajo v proračunske številke in obratno, (vt)
Župani F-JK pri Andreottiju
RIM — Ministrski predsednik Giulio Andreotti je včeraj sprejel v palači Chigi delegacijo županov Furlanije - Julijskč krajine. Gre za obisk, za katerega so se župani odločili pred nedavnim na skupščini v Vidmu, da bi neposredno seznanili predsednika vlade s položajem na prizadetem območju po izbruhu afere Precasa.
Kot je med srečanjem s časnikarji pojasnil predsednik združenja občin F-JK Campaner (v delegaciji so bili še župan iz Bordana Colomba, župan Humina Benvenuti, župan Korena Visintini, župan Meduna Antoni-ni, župan Milj Bordon, župan Barda Sinicpo in župan Fagagne Cardclli), so med sestankom z Andreottijem naglasili, da nekateri osamljeni primeri protizakonitega ravnanja pe smejo zasenčiti doslej opravljenega
sednik vlade pa naj bi zajamčil, da bo vlada strogo spoštovala obveznosti, ki jih je sprejela z zakonom o rekonstrukciji.
Ameriški minister za proračun Lance končno odstopil
NEW Y0RK — Ameriški minister za proračun Bert Lance, ki ga dolžijo zlorabe lastnega položaja, je odstopil. Zadevno pismo je na tiskovni konferenci prebral sam predsednik Carter, ki je do konca ščitil svojega osebnega prijatelja, kar je zelo škodilo njegovemu ugledu. Še po uradni odstopitvi je Carter zagotavljal, da je Lance «poštena oseba*, prizadeti pa, da ima popolnoma »čisto vest», vendar da ne bi hotel več povzročati težav prijatelju Carterju.
Callaghan prispel na obisk v Italijo
RIM •— Popoldne je prispel v italijansko glavno mesto predsednik britanske vlade Callaghan, ki se bo med svojim obiskom v Italiji sestal s predsednikom vlade Andreottijem, predsednikom republike Leonejem ter s tajnikom socialistične stranke Craxijem. Jutri bo Callaghan obiskal tudi papeža Pavla VI.
V ospredju pogovorov med Calla-ghanom in Andreottijem bodo vprašanja, ki zadevajo Evropsko gospodarsko skupnost in njene hude gospodarske probleme. Poleg tega bosta Callaghan in Andreotti posvetila dokajšnjo pozornost najbolj perečim vprašanjem mednarodne politike: krizi na Bližnjem vzhodu ter nasilju, ki razsaja v Afriki. Skupaj pa j bi določila stališče, ki ga bo zastopala evropska deveterica na zasedanju generalne skupščine OZN v New Yorku, kjer bo razprava o najbolj žgočih vprašanjih, ki ogrožajo svetovni mir, dosegla svoj višek.
Po sprejemu pri papežu Pavlu VI. bo Callaghan jutri popoldne sprejel na sedežu britanskega veleposlaništva v Rimu tajnika PSI Craxija.
KPI prvič povabljena na laburistični kongres
RIM — Tiskovni urad KPI je sporočil, da bo italijanska partija prvič uradno zastopana na kongresu angleške laburistične stranke. Vabilo italijanskim komunistom, da se udeležijo kongresa, ki bo od 3. do 7. oktobra v Brightonu, je na En-rica Berlinguerja naslovil generalni tajnik laburistične stranke Hayward.
interparlamentarne unije v Sofiji
SOFIJA — Načelo enakopravnosti narodov, ki vključuje tudi enakopraven položaj narodnostnih manjšin, je posebno, vendar aktualno in izredno pomembno načelo v zvezi s sodelovanjem in varnostjo. To je na konferenci interparlamentarne unije, ki poteka v Sofiji, izjavil jugoslovanski predstavnik Risto Bajal-ski, ki je v razpravo posegel v makedonščini. Njegovo izvajanje je riied udeleženci naletelo na odobravanje in pozornost.
«Izkušnje iz odnosov med narodi — je dejal med drugim Bajalski — pot*-ujejo, da spoštovanje njihovih pravic in temeljnih svoboščin krepi zaupanje v mednarodni skupnosti. Nič ne izraža želje po zbliževanju in enakosti med narodi bolje kot po uresničevanje pravic manjšin. Nasprotno pa odvzemanje teh pravic ih poskusi asimilacije, še zlasti pa neizvajanje prevzetih meddržavnih obveznosti na tem področju kar najbolj neposredno postavlja v dvom graditev stabilnih odnosov, še več, nepriznavanje narodnostnih manjšin in njihovega popolnega izražanja na vseh področjih človekove dejavnosti je množičen napad na človekove pravice in, kakor nas uči zgodovina, genocid.*
Po besedah jugoslovanskega pred stavnika je rešitev vprašanja narodnostnih manjšin, ne glede na vso zapletenost, dosegljiva samo v demokratični družbeni ureditvi. Poleg j tega je zagotavljanje človekovih pra- ’ vic in temeljnih svoboščin narodnostnih manjšin v duhu novih tokov v Evropi, ki so jih sprožila priporočila konference o evropski varnosti in sodelovanju.
TISKOVNA KONFERENCA GLASNIKA /IMNJIi.i MINISTRSTVA SFIIJ
Rešitev žgočih svetovnih vprašanj cilj prizadevanj neuvrščenih v OZN
Jugoslavija obsoja fašistične provokacije v Bazovici in na Opčinah Atentati so naperjeni proti vsem tistim, ki se zavzemajo za mirno sožitje in prijateljsko sodelovanje med SFR Jugoslavijo in Italijo
PRIPRAVLJALNI ODBOR IZ BAZOVICE IN Z OPČIN, VZPI - ANPI, ANED. ANPPLA TER ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH ŽRTEV
pozivajo vso demokratično javnost in vse stranke in organizacije, ki sc sklicujejo na svetle ideale osvobodilnega boja, da se udeležijo
MNOŽIČNEGA ZBOROVANJA PRED OSKRUNJENIM SPOMENIKOM BAZOVIŠKIH ŽRTEV
V SOBOTO, 24. SEPTEMBRA 1977, OB 15. URI
Govorniki: DARKO METLIKA in RUDI VREMEC - domačina DUŠAN KOŠUTA, pokrajinski tajnik VZPI - ANPI ARTURO CALABRIA, pokraj. predsednik VZPI-ANPI
Predseduje FILIBERT BENEDETIČ, predsednik odbora za pro-i	slavo bazoviških žrtev.
SODELUJE TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR
Podla dejanja fašističnih provokatorjev pred našimi spomeniki ne bodo nikoli izpodkopala temeljnih pridobitev junaškega boja iz naše preteklosti.
UMIIIIllllfllllllltlllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIHIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII llllll IIIIMIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllMIIIIIINIIIIIIHIIIIIIIIII III IIIIIIIIIIIIIIttllllIMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
PRVI SKLEP 32. REDNEGA ZASEDANJA GENERALNE SKUPŠČINE
Vietnam in Džihuti novi članici Organizacije združenih narodov
Azijsko in afriško državo so delegati sprejeli z burnim ploskanjem
NijjW YORK — Sprejetje v svojo sredo dveh novih članic —■ republike Džihuti (148.) in socialistične republike Vietnam (149.) — je bila glavna točka dnevnega reda otvoritvenega dne 32. rednega zasedanja generalne skupščine O ZN. čašt, da najmanjšo afriško državo proglasi za 148. članico ZN, neuvrščeno azijsko pa za 149., je pripadla novoizvoljenemu predsedniku generalne skupščine Lazarju Mojsovu, namestniku tajnika za zunanje zadeve SFRJ.
Vendar pa je pred navdušenim privoljenjem delegatov, ki so ga izrazili z burnim ploskanjem, prišlo do, zapletljaja denarno-pro-eeduralnega značaja. Predstavniki demokratične republike Kampučije so namreč zahtevali volilno pravico, kljub temu, da država žp več lat ni plačala pristojbin. Hujše posledice zadržanja diplomatskih predstavnikov Kampučije je s takojšnjimi pogajanji z odposlaniki arabskih, socialističnih in neuvr-
..minuti.mili.mil....................
Ponovna atentata v Turinu
ščenih držav preprečil zunanji mi nister Sri lanke Shah-Ul Hameed, dejansko »predstojnik* dosedanjega predsednika generalne skupščine. Predlagal je in hjegovi sogovorniki so ga podprli,, da bi volili javno in ne poimensko ter seveda ne tajno, kot je običaj za sprejem novih članov v OZN. Namesto razglasitve volilnih izidov je zato tokrat novi članici veliko prisrčnje sprejel val aplavzov.
čeprav je večina delegacij podprla tudi sprejem. pred kratkim o-samosvojene republike Džibuti, je z večjim zadovoljstvom zaploskala ob poelasitvi junaškega Vietnama za 149. člana. Prošnja azijske države je namreč prodrla šele v četrto, ko se končno ZDA niso več poslužile svoje pravice do veta. Aplavz je zato veljal tudi di-plorpatski zmagi nad sto držav članic, ki so vneto zagovarjale pristop svobodnega in združenega Vietnama v svetovno organizaci jo.
Novima članicama je izrekel do brodošlico prav ameriški predstavnik pri OZN Young, ki je sicer znan po svoji odprtosti do »tretjega sveta*. Poudaril je, da se je ob boju vietnamskega naroda za osvoboditev v notranjosti ZDA razvilo obsežno gibanje, ki je nasprotovalo ameriškemu krvoločnemu posegu v azijski državi in v svetu nasploh. Ob koncu svojega posega je Yo-ung še izrazil željo, da bo vstop Vietnama v OZN pripomogel k borbi za mirno in pravično ureditev sveta.
Veliko oviro na poti k miroljubnemu sožitju pa predstavlja seda nji položaj, ki se sicer vleče že skoraj trideset let. na Bližnjem vzhodu, je v svojstvu dosedanjega predsednika generalne skupščine poudaril zunanji minister Sri lanke Shah-Ul Hameed (predsednik je bil sicer njegov namestnik Amerasinge). Glavni krivec je po mnenju azijskega diplomata izraelsko vztrajanje na nesprejemljivih stališčih, ki jih branijo z napadalnostjo in zavračanjem vseh drugačnih gledanj. Na tako izvajanje je seveda takoj ostro odgovoril izraelski predstavnik pri OZN Herzog, kar je pomenilo dejanski uvod v najbolj žgočo razpravo tokratnega zasedanja generalne skupščine, ki se bo sicer razplam-Aela šele čez nekaj dni*
A/jtejk o -izraelski spor kot tucjj,, druga nesoglasja, ki ogrožajo mir v svetu, pa so po oceni predsednika 32. zasedanja generalne skupščine Lazarja Mojsova posledica krivičnih mednarodnih odnosov, ki jih krojijo, glede na lastne inte rese, svetovne velesile. Rešitev je iskati samo v ustanovitvi nove u-reditve sveta, ki bi morala sloneti na medsebojnem sodelovanju in na obvezi, da je treba spore reševati s sporazumevanjem in ne z orožjem. V tem okviru je treba, je poudaril Mojsov, tolmačiti nenadomestljivo vlogo Organizacije združenih narodov, (bp)
RIM — Ugo La Malfa bo danes odpotoval v LR Kitajsko, kamor ga je uradno povabil ljudski inštitut za zunanjo politiko. La Malfo bo na njegovem obisku po Kitajski spremljal Adolfo Battaglia, ki odgovarja za mednarodno politiko pri republikanski stranki.
<0d našega dopisnika)
BEOGRAD — »Odločno obsojamo fašistično - teroristične orovokaci-je v slovenskih krajih Bazovici in Opčinah na obmejnem območju, na soljenem s Slovenci. Poškodovanje spomenika bazoviškim žrtveni fašističnega nasilja in spomenika 71 nedolžnim talcem - Slovencem in Italijanom, ki so jih ustrelili naoi-fašisli, j<- naper eno oroti vsem naprednim in demokratičnim silam, ki se zavzemajo za nrr in pisateljsko sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo Pričakujemo, da bodo pristojni italijanski organi storili vse. da bi našli in kaznovali storilce teh zločinov.* To je na včerajšnji redni tiskovni konferenci izjavil Mirko Kalezič, glasnik tajništva za zunanje zadeve.
Kalezič ie novinarjem ,pregovoril tudi o jugoslovanskih ocenah in pričakovanjih v zvez* z obiskom madžarskega partijskega voditelja Janoša Kadarja (od danes do sobote) in belgijskega zunanjega ministra Henrija Simoneta (danes in jutri). Dotaknil se je tud* 31 zasedanja generalne skupščine Združenih. narodov in v zvezi s tem med drugim dejal, da si bo jugoslovanska delegacija skupaj z drugimi neuvrščenimi prizadevala, da bi na tem zasedanju dosegli napredek pri iskanju rešitev za najbolj žgoče probleme mednaroui ih odnosov.
Novinarji so Kaleziča vprašali, kaj lahko pove v zvezi s pisanjeru zahodnega tiska, da je ameriški predsednik Carter poslal Titu poslanico preden je jugoslovanski predsednik odpotoval v Sn./ip*sko zvezo. Severno Korejo in na Kitajsko, in ga zaprosil naj v teh državah pojasni stališče ZDA do korejskega vprašanja Kalezič je od-.wnjJ. da ni stvar Jugoslavije da bi objavljala vsebino te •poslanice. Sicer pa po njegovih besedah Tito in Carter »neposredno izmeniu-jeta mnenja o vprašanjih ki ne zadevajo samo odnosov q*ied obema državama, temveč tudi pomembne mednarodne probleme, ki volivak> potek in razvoj mednarodnih
na
odnosov*.
VLADO BARABAŠ
BEOGRAD — Predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Diura-novid je včeraj sprejel kuvajtske ga finančnega ministra Al Atikija in se z njim pogovarjal o političnih in gospodarskih odnosih med državama ter o nekaterih mednarodnih vprašanjih, med drugim* o bližnji dejavnosti neuvrščenih držav. Al Atiki je imel v Beogradu pogovore tudi s podpredsednikom zveznega izvršnega sveta Berisla-vom šeferiem in zveznim tajnikom 2a zunanje zadeve Milošem Mi-ničem.
•niiminii»n«iiiiniiimniiiHHMiiiM»iiMiiininmiiimiI,„„III,llfIII|m,lll^w|||li|||||||lI||||1||((|||||i||||(#||||
PO ENOTEDENSKI PREKINITVI POGAJAM
FRANCOSKA LEVICA OBNOVILA DIALOG
PARIZ Na sedežu KPF so se i na sporočil, da je njegova stranka včeraj popoldne po enotedenski pre- pripravljena nekoliko odstopiti od krnitvi nadaljevala pogajanja med predloženega načrta, ki ie vzneievo-
delegacijami francoskih levičarskih strank za predelavo enotnega političnega načrta, ki so ga komunisti, socialisti in levi - radikalci podpisali leta 1972. Novo srečanje so o-mogočili posredni in neposredni stiki med predstavniki »levega vrha*, ki so tako prebrodili nekatera ostra nesoglasja v ključnih vprašanjih.
Od prejšnje srede sem, ko se je «levi vrh* končno uradno sestal in po nekajurni razpravi tudi malodane razbij, se je pozornost najvidnejših predstavnikov in strokovnjakov socialistične stranke, komunistične partije in gibanja levih radikalcev, ki so viharno zapustili pogajalno mizo, osredotočila na problematiko podržavljanja zasebnih družb. Tajnik KPF Marchais je že v začetku ted-
TURIN — Turinska športna palača in skladišče turinske tovarne FI AT sta postali včeraj ponoči tarča bombnih atentatov, ki pa na srečo nista povzročila večje škode in niti ne človeških žrtev. Za napad na športno palačo si je prevzela odgo-varnost samozvana organizacija «a-zione rivolrzionariav, ki sd je že pripisala napad na dnevnik La Stampa ter na časnikarja Unita Fer-rera, medtem ko naj bi atentat na skladišče Fiata izvedla neka 'notranja prevratniška skupina, ki se sklicuje na lotta continua. Slednja je zavrnila vsako odgovornost, ter -o-značila napad kot provokacijo. V športni palači je bilg zvečer protestna manifestacija, ki jo je organizirala dežela Piemonte.
, Na telefoto ANSA: razdejanje v športni palači po eksploziji.
•iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiMiiiiiiiiiiniiiiiimii......................................■iimiitiiiiiiiMiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii„l„ilt„„ml„i,l„„i
/
Napetost v Bologni pred shodom «avtonomistov»
BOLOGNA — Znatno pričakovanje in predejšnja napetost vladata v Bologni na predvečer velikega shoda «oroti represiji*, ki ga je za petek, soboto in nedeljo napovedal tako imenovano avtonomno študentovsko gibanje, v katerem se spoznavajo številne skupine levičarskih skrajnežev. Vprašanje, ki si ga marsikdo postavlja je, če se bo srečanje, ki naj bi se ga udeležilo okrog 30,000 mladih iz vseh krajev Italije in iz nekaterih tujih držav, spremenilo v val nebrzdanega nasilja kot marca, ko je pod streli
karabinjerjev padel Pierfrancesco Lorusso, ali pa bodo znali »avtonomisti »tokrat brzdati in izločiti nasilneže in bodo zmožni odločnega, vendar pa demokratičnega soočanja s stvarnostjo Bologne in njene levičarske uprave.
Zaskrbljene komentarje v tem smislu je v teh dneh opaziti v vseh sredstvih javnega obveščanja, kakršno koli predvidevanje pa bi bilo preuranjeno. Jasno pa je, da bo shod v Bologni za italijansko Opo-rečniško gibanje (kot »avtonomisti*
radi imenujejo svojo organizacijo) dejansko zrelostni izpit: če bodo dokazali, da vedo obrzdati in izločiti nasilneže, da vedo obdržati v mejah dostojnosti in demokratičnega sožitja proteste zoper vlado in »represijo*, če se bodo znali vključiti v demokratično igro, si bodo morda pridobili neko politično težo v javnem življenju, v nasprotnem primeru pa bodo obsojeni na osamitev.
Na predvečer shoda so njihove obljube izzvenele vse v tem smislu, tudi ker »o bili preobremenjeni z
organizacijo in z reševanjem najosnovnejših vprašanj ,kot sta problema prehrane in prenočitve udeležencev kongresa. Umaknili so zahtevo, naj časnikarji plačajo za svojo osebno varnost in za opravljanje svojega poklica, poudarili so, da hočejo demokratično in politično soočenje s prebivalstvom. Vendar, le nekaj ur po teh zagotovilih in obljubah, je eksplodirala bomba pred ka rabinjersko vojašnico. Krivci seveda niso bili odkriti, nad mestom pa se zgrinjajo temni oblaki suma in Strahu, (vt),
ljil tajnika socialistične stranke Mit-terranda, do skrajnosti pa razburil predsednika levega radikalnega gibanja Fabreja.
Komunisti ne bi več zahtevali, da bi skupni načrt obsegal tudi podr-žavljenje avtomobilskega mogotca «Pegeot - Citroen* in družbe «Com-pagnie francaise des Petroles*. vztrajati pa nameravajo pri vključitvi vanj celotne železarske industrije. Na svojih stališčih pa mislijo vztrajati na področju obrambe, kjer še vedno zavračajo socialistični predlog o referendumu.
Medtem ko je tajnik KPF Marchais otvarjal včerajšnje srečanje vrha »Union de la Gauche* so politični opazovalci že lahko komentirali rezultate posebne ankete, ki jo je med volivci izvedel inštitut IFOP. Večina Francozov meni, da je za zmago levice na prihodnjih političnih volitvah nujna dosega sporazuma.
To nedeljo pa bodo »posebni volivci* izbrali 113 novih senatorjev, mandat katerih traja devet let. Volitve senatorjev potekajo v Franciji po izredno zapletenem ključu, tako da so napovedi o novi sestavi tretjine senata (vsaka tri leta obnovijo eno tretjino) precej težke. Zanimivo pa je dejstvo, da se za senatorsko mesto potegujejo kar štirje francoski ministri in petnajst poslancev, v veliki večini pripadniki vladne večine, kar pomeni, da vanjo ne polagajo več mnogo upov in bi se rajši zatekli v trdnejšo in težje spremenljivo strukturo ‘francoskega »višjega doma*, (bp)
TRŽAŠKI DNEVNIK
PO ATENTATIH NA SPOMENIKA V BAZOVICI IN NA OPČINAH
Sobotna manifestacija v Bazovici odgovor na fašistično vandafstvo
Predsednik pokrajine sprejel delegacijo prebivalcev Bazovice in Opčin • Danes bosta delegacijo sprejela prefekt dr. Molinari in župan Spacchi • Protest dolinskega antifašističnega odbora in VZPI-ANPi ter PSI za vzhodni Kras - Danes ob 15. uri polaganje cvetja na spomenik talcem na Opčinah
Predsednik tržaške pokrajine dr. Lucio Ghersi je včeraj sprejel delegacijo prebivalcev Bazovice in Opčin, katero so spremljali predstavniki Odbora za proslavo bazoviških žrtev in ostali organizatorji sobotnega množičnega protestnega zborovanja pri oskrunjenem spomeniku na bazovskem strelišču. Delegacija je predsedniku pokrajine izrazila o-gorčenje prebivalstva obeh krajev in vseh Slovencev ter demokratičnih sil zaradi podlih atentatov na spomenike, ki so bili postavljeni žrtvam fašizma v naših krajih.
V	sporočilu, ki ga je izdal tiskovni urad pokrajine, je rečeno, da je predsednik dr. Ghersi zagotovil, da se bo tržaška pokrajina udeležila sobotne manifestacije v Bazovici. V sporočilu je tudi rečeno, da je dr. Ghersi poročal o obisku delegacije načelnikom svetovalskih skupin in z njihovim soglasjem poslal brzojavko vladnemu komisarju s pozivom, naj državni organi preprečijo stalne provokacije in nasilje izrazito fašističnega tipa.
Delegacijo, ki je bila pri dr. Gher-siju, bo danes sprejel najprej vladni komisar prefekt dr. Molinari, nato pa na županstvu še tržaški župan inž. Spaccini.
Medtem se ogorčenje zaradi fašističnih atentatov na obeležja naših žrtev in boja proti fašizmu in za svobodo, vedno bolj širi. Številnim protestom sta se včeraj pridružila tudi antifašistični odbor za občino Dohna in krajevna sekcija VZPI-ANPI. Na skupni seji na dolinskem županstvu so razpravljali o podlih atenatih na spomenika v Bazovici in na Opčinah ter sklenili, da bo protifašistični odbor prispeval 200 tisoč lir za popravila spomenikov, občinski upravitelji pa so sporočili, da je tudi občinska uprava določila v isti namen 300.000 lir.
Dolinski antifašistični odbor in sekcija VZPI - ANPI sta naslovila na vse občane poziv, naj se v čim-večjem številu udeležijo sobotnega protestnega zborovanja v Bazovici. Zborno mesto bo ob 14.30 pri bazovskem nogometnem igrišču.
S sestanka so poslali raznim oblastem protestno resolucijo, ki se glasi:
«Protifašistični odbor in sekcija VZPI - ANPI dolinske občine, zbrana na izredni seji na županstvu v Dolini 20. 9. 1977,
izražata svoje globoko ogorčenje nad podlo in nezaslišano oskrunitvijo spomenika bazoviškim žrtvam in spomenika padlim talcem na Opčinah od fašistične golazni;
ugotavljata, da to ni le osamljen pojav, temveč spada v okvir naraščajočega rovarjenja mračnih sil. zato pozivata k budnosti vso demokratično javnost;
odločno zahtevata od pristojnih o-blasti, da čimprej najdejo krivce ter ukrepajo tako, da se za vselej preprečijo taka nedopustna in sramotna de jan ja.»
V	torek zvečer so na izredni seji na Opčinah tudi člani sekcije PSI za vzhodni Kras obsodili izbruhe vandalizma in neofašizma proti spomeniku bazoviških žrtev in openskih talcev. Vse svoje člane in demokra tično javnost vzhodnega Krasa so pozvali, naj se polnoštevilno udeležijo sobotne protifašistične manifestacije pred spomenikom bazoviškim junakom, da s tem pokažejo še enkrat pripravljenost za boj proti takim in podobnim neofašističnim izbruhom. Pristojne oblasti so pozvali naj čimprej izsledi io krivce podlih atentatov in jih zgledno kaznujejo.
Odbor sekcije VZPI - ANPI z Op-
čin pa vabi vse prebivalstvo, da se udeleži današnjega polaganja cvetja na oskrunjeni spomenik 71 talcem na'Opčinah. Polaganje bo ob 15. uri.
NA PODROČJU DOLINSKE OBČINE
Popravki odsekov hitre ceste
Na podlagi priporočil zadnjega občinskega sveta občine Dolina v zvezi s hitro cesto za Trst (grande v a bilita) so se predvčerajšnjim srečali na tržaškem županstvu upravitelji in izvedenci obeh uprav, da preverijo in popravijo nekatere odseke hitre ceste na ozemlju občine Dolina. Poleg župana Spacchrja so sodelovali za tržaško občino še odbor nik De Luca, inž. Polacco in projektant inž. Malaspina. Dolinsko upra vo so zastopali župan Švab, arh. Costa (UPI), arh. Semerani (PSI),
svetovalec Bevilacqua (KD) in načelnica tehničnega urada arh. Valen-cich. O poteku srečanja bodo dolinski upravitelji poročali jutri na javnem sestanku v Eicmanjih.
Brezplačen prevoz šoloobveznih otrok
Tržaška občina obvešča, da bo danes vzpostavljena redna služba za brezplačno prevažanje šoloob veznih otrok. Avtobusi bodo vozili po naslednjem voznem redu:	li-
nija D Konkonel - Čampo Romano -Villa Carsia - Opčine - Bani; linija I Altura - Vaimaura - Trg Pe-stalozzi; linija I bis Altura - naselje Sv. Sergija - Vaimaura; linija M Rocol Melara - Katinara -Ul. S. Pasquale.
«Brkini vabijo»
. v NŠK
Tržaška Narodna in študijska knjižnica je priredila sinoči v svojih prostorih v Ul. sv. Frančiška 20 svoje prvo srečanje z občin stvom po poletnem odmoru. Srečanje je bilo pod geslom «Brkini vabijo*. V bistvu je šlo za odprtje razstave del brkinske slikarke Vinke Zakrajškove iz Prelož. ki ie v treh prostorih knjižnice razobesila na stene poldrugi ducat svojih olj, ki prikazujejo izključno brkinske motive, kar posredno ali neposredno povedo tudi sami naslovi razstavljenih del. Slikarko je številnemu občinstvu predstavil Maks Zadnik, ki* ga čitatelji našega dnevnika dobro poznajo kot kronista in zgodovinarja NOB v Brkinih in v slovenski Istri. Program prireditve je doplonil nastop okteta iz Košane, ki' je pod vodstvom Jožeta Biščaka zapel štiri pesmi. Prireditev je, kot smo že omenili, privabila veliko ljudi, med katerimi smo videli tudi predsednika SK GZ Borisa Raceta, jugoslovanskega konzula v Trstu Srečka Kovačiča, direktorja koprske TV Dušana For-tiča in druge.
NEREŠEN* VPRAŠANJA VRTCEV 0NAIRC
IZPOLNITI JE TREBA ZAKONSKE OBVEZNOSTI
Sestanek krajevnih upraviteljev in enotnih šolskih sindikatov na tržaški pokrajini, izjave sindikata CCdL-UIL
• Drevi ob 20.30 se bo na Proseku sestala rajonska konzulta za zahodni Kras. Na dnevnem redu bo razprava o strukturah in organizaciji prostega časa.

RAZGIBANA POLITIČNA DEJAVNOST
Prvi odmevi na možnost odložitve jesenskih volitev
"	i
KD zaključila prvo laza priprav na pokrajinski kongres ■ Prevladala je Zaccagni-nijeva struja s 55 odstotki glasov in si zagotovila 60 od skupnih 110 delegatov
V tržaških političnih krogih, kjerl struja »Nuove Cronache* pa je pre-.,	A..,, ™ 7»™in „ 77,-jJ jela 12 odst. glasov in 14 delegatov.
je v zadnjem času že zavrelo v pripravi na volitve v občinske in rajonske svete, se je nekoliko nepričakovano vsa pozornost spet preusmerila na možnost, da bi te volitve odložili na pomlad. O tej možnosti se je v poletnih mesecih veliko razpravljalo, a je prevladala težnja, da se upravne volitve ne premaknejo. Nova možnost bi postavila vso zadevo spet na glavo in o tem tečejo sedaj razprave tudi na krajevni ravni. Del vodstva krščanske demokracije se nagiba k tej možnosti, za katero bi lahko rekli, da je precej verjetna, kajti v nasprotnem primeru bi morala vlada že določiti točen datum za volitve. Komunisti se proti tej možnosti niso odločno izrekli in so nekako nanjo pripravljeni:. Na krajevni ravni so ostro nastopili socialisti, ki se z odložitvijo volitev ne strinjajo ter smatrajo, da bi to pomenilo, da se stranke izogibajo spopadu s tako imenovano »občinsko listo*.
Med temi ugibanji in novimi po: lemikami se nadaljuje dejavnost raznih strank Tu gre posebej omeniti KD, ki je v teh dneh zaključila prvo fazo priprav na pokrajinski kong-es, ki bo konec tega meseca. S tem so mišljeni kongresi sekcij, na katerih so izvolili delegate. V ponedeljek in torek so se namreč sestali člani zadnjih devet sekcij. Skupno se je sestalo 24 sekcij, izvoljenih pa je bilo 110 delegatov, ki zastopajo seveda razne struje. Tudi tokrat je. prevladala Zaccagninijeva struja, ki je prejela 55 odstotkov glasov in razpolaga s 60 delegat:. Če tem dodamo še 13 delegatov struje »prijateljev Andreottija*, ki je prejela skupno 11 odstotkov glasov, vidimo, da je dosedanja večina oh-anilu svoja mesta. Struja »Ini-ziativa Popolare*. ki jo pri nas vodi odborni1' Orlando in ki obsega tudi skuo:no mladih dorotejcev, je predla 20 odst. glasov in bo imela na kongresu 19 delegatov, Fanfanijeva
Dokaj zanimiva je primerjava z izi dom sekcijskih skupščin v lanskem januarju: Zaccagninijeva struja je prejela 55,9 odst. glasov, »Iniziativa Popolare* 13 odst., »Nuove Crona-che* 19,3 odst. in struja »prijateljev Andreottija* 11,8 odst. Precej zgovoren je poraz desničarskih sil.
Ob zaključku prve faze predkongresne dejavnosti je pokrajinski taj-

PO POTRJENI VESTI IZ RIMA
Protest SSk zaradi neupoštevanja zahtev po okraju za slovenske šole
Deželno tajništvo SSk poudarja, da je vest še toliko grenkejša, ker prihaja pet mesecev po podpisu osimskega sporazuma
Včeraj so tudi na tržaškem šolskem skrbništvu potrdili vest iz Rima, da je pristojni oddelek ministrstva za javno vzgojo sprejel predlog deželnega odbora Furlanije-Ju-lijske krajine o razmejitvi šolskih olvajev v deželi. Kot znano ta predlog ne upošteva soglasnih zahtev Slovencev in italijanske demokratične javnosti po samostojnem okraju za slovenske šole. Zato je vest ra ztimljivo izzvala ogorčene odmeve v slovenskih političnih, šolskih in kulturnih krogih in pri italijanskih le vih strankah, ki vključujejo Slovence. V včerajšnji številki smo objavili takojšnje protestne izjave šolskega odbora pri SKGZ ter pokrajinskih tajništev PSI in KPI, prejeli pa smo tudi ostro p-otestno izjavo deželnega tajništva Slovenske skupnosti, ki se glasi:
Deželno tajništvo Slovenske skup nosti' je z velikjm presenečenjem sprejelo novico, da je prosvetno ministrstvo v Rimu — oddelek n iz vajanje delegiranih dekretov — kratkomalo sprejelo predlog dežel nega odbora Furlanije - Julijske krajine o razmejitvi šolskih okrajev, ki ,.t upošteva soglasne in upravi iene ahtevs vseh političnih, kulturnih in šolskih dejavnikov slovenske narodne manjšine po ustanovitvi samostojnega šolskega okraja a li okrajev kot začetn! korak za funkcionalno, didaktično in upravno avtonomijo slovenskega šolstva v Ita liji.
Razočaranje je še toliko grenkej-še, ker je do tega krivičnega sklepa prišlo komaj pel mesecev po vstopu v veljavo osimskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo .ki l moral predstavljati odločilen pre obrat italijanske države v .odnosu do zaščite slovenske narodne manj šine, saj v svojem 8. ('enu predpi suje za narodne manjšine največjo možno zaščito.
Medtem ko deželno tajništvo SSk odločno protestira proti tej grobi diskriminaciji in kršenju duha tn črke osimskega sporazuma, poziva vse stranke ustavnega loka, ki i majo svoje zastopnike' v parlamentu, da nemudoma predložijo dopol nilna določila k pooblaščenemu nd’o ku štev. 4lri z dne 31. maja 1974, ki bi izvršne organe nedvoumno ob vezojjla, da slovenskemu šolstvu zagotovijo ustrezno avtonomijo z vkliučenim samostojnim šolskim o-krajem.
Slovenska skupnost je po svojem deželnem svetovalcu že aprila 1975 vložila takšen zakonski osnutek v deželnem svetu F—JK v smislu čle na 26 deželnega statuta, a ga deželni odbor ni nikdar upošteva1 in niti dal v razpravo deželni zbornici.
Deželno tajništvo SSk si v zvezi z vprašanjem samostojnega šolske ga okraja za slovenske šole pridr žuje pravico do nadaljnjih korakov, da se ta temeljna zahteva slovenske manjšine uresniči.»
Konec
Alessijeve ere pri «11 Piccolu»?
Večdesetletna era Alessijeve družine za krmilim tržaškega »Il Piccolo» se končno le izteka? Včerajšnja »Unitd* piše, da naj bi naslednik China Alessija postal dosedanji vodja kronike pri turinski »Stampi* Ferruccio Borio, ki naj bi mesto ravnatelja tržaškega italijanskega dnevnika prevzel že v prvih dneh prihodnjega tedna.
Da je nekaj resnice na tem potrjuje tudi včerajšnja izjava novinarskega kolektiva «II Piccola* na prvi strani, v kateri pod naslovom «Alarmantne vesti o bodočnosti »Piccola* izražajo zaskrbljenost tako glede spremembe lastništva lista, kot* zamenjave ravnatelja oziroma glavnega urednika, češ da je v teh mahinacijah mogoče zaznati značilnosti divje lotizaci-je, v kateri i bi tu redniki lista imeli samo vlogo blaga za izmenjavo». Tako vlogo pa ured ni/ci lista odklanjajo, sklicujoč se na »skoraj stoletno zgodovino odr.osov z lastnimi čitatelji, ki jo zavidajo povsod v državi*, it tudi zato, ker se upirale «vsakršnemu poskusu moralnega in tehnično - profesionalnega razvrednotenja naslova*.
tUnila* pa ve poleg imena novega ravnatelja povedati tudi, da bo z. njim prišlo do spremembe sedanje politične linije til Piccola*, ki se bo odražala v tem, da ne bo več dajal podpore »meščanski listi* reakcionarne antir^imske deseterice in da se bo odprl do demokratičnih strank.
Zamenjava China Alessija z Boriom sodi v okvir prehoda »II Piccola» pod okrilje založniške skupine Rizzoli, ki si je zagotovila večino delnic, pospešile pa nai bi jo bližajoče se občinske__ volitve v Trstu.
v koronejske zapore, kjer bo pač pod težo novih obtožb najbrž obsedel nekoliko več časa.
Avtobus podrl pešca v Ul. Mazzini
V mestnem središču se je pripetila včeraj popoldne huda prometna nesreča. V Ul. Mazzini je avtobus medobčinskega konzorcija za prevoze podrl 25-letnega Maura Cedoli-na iz Drevoreda D’Annunzio 38, ki se je pri padcu udaril v glavo ter zadobil še druge poškodbe. V bolnišnici, na nevrokirurškem oddelku, so ga takoj po prevozu z rešilnim avtomobilom Rdečega križa sprejeli s pridržano prognozo.
Šofer avtobusa, ki vozi na progi št. 5, je mestnim redarjem povedal, da je vozil proti Nabrežju, ko je pred sabo na pločniku opazil Ce-dolina. Le ta je nenadoma stopil s pločnika in šofer je parkrat zahu-pal ter nato zavrl vozilo, ni se pa mogel Cedolinu izogniti.
Šolska vrata so se na široko odprla, otroci in mladina se spoprijemajo s pravimi težavami, naši najmlajši pa bodo prestopili prag otroških vrtcev šele oktobra. To ne bi bilo še tako hudo, če ne bi odprtja otroških vrtcev spremljali hudi problemi. Ustanovo ONAIRC, ki je upravljala večino vrtcev na našem območju so razpustili, njena služba pa je prišla ood državno upravo. Do sedaj pa se ni o zadevi razjasnilo ne ministrstvo in ne šolsko skrbništvo. Starši živijo v strahu, da ne bodo njihovi malčki deležni tistih uslug, ki jih je nudila prejšnja uprava. Širijo se govorice, da bodo skrajšali čas prisotnosti otrok v vrtcih, da bi prihranili na osebju in na hrani, ker ne bi nudili kosil. To pa je nesprejemljivo, saj vrtec ni le vzgojna, temveč tudi družbeno -varstvena ustanova.
V torek so se zato na tržaški pokrajini sestali upravitelji radijske, dolinske, zgoniške, repentabr-ske in devinsko - nabrežinske občine, predstavniki pokrajine in e-notndh šolskih sindikatov, da bi skupaj poiskali rešitev. Ugotovili so, da niso pristojni organi poskrbeli za vključitev osebja ONA IRC v državni stalež, kar v orvi vrsti pogojuje pričetek šolskega leta. Prav tako bodo občine le delno lahko krile stroške za hrano v otroških vrtcih. Pri tem bi morala priskočiti na pomoč dežela z izrednimi nakazili. O drugih problemih so obvestili parlamentarce naše dežele, da se zavzamejo za njihovo čimprejšnjo rešitev.
CCdlL/UIL pa obsoja zadržanje tržaškega šolskega skrbnika, s ka terim ni uspelo sindikalnim orga nizacijam navezati pogovorov, saj je on pristojen za ureditev staleža učnega in neučnega osebja vrtcev ONAIRC. To je ponoven dokaz, ka ko osrednja in krajevna državna birokracija zavlačujeta izvajanje državnega zakona, ki bi moral s svo jo reformo nuditi državljanom boljše storitve.
rente, ki sta mladeniča rešila iz krempljev pretepačev ter enega od teh celo ujela in pridržala do prihoda policije. Gre za 16-letnega F. S., ki naj bi bil pripadnik zloglasne organizacije «Fronte della Gioventu*. Policija je ha delu. da bi izsledila tudi druge napadalce.
Fašisti napadli demokratična mladinca
Spet grob in nezaslišan napad fašističnih pobalinov na demokratična mladinca. Pripetilo se je včeraj o-krog poldne na Goldonijevem trgu Študenta Paolo Save in Elio Vergna, oba 22 let stara, sta lepila lepake za radijsko postajo Canale 89. Njun posel je premotila skupina kakih sedmih ali osmih neofašistov. Pobalini so se zagnali proti njima in medtem ko je Vergni uspelo zbežati, so Saveja prijeli ter ga začeli pretepati. K sreči sta se tedaj pripeljala mimo redarja Vescovo in Pa-
HiuiiiiinininiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiimiuiHiiiniiiiiiiniiimiHiiiiiHiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Z VČERAJŠNJE TISKOVNE KONFERENCE
• V dvorani pokrajinskega sveta bo
danes popoldne z začetkom ob 17.30 občni zbor tržaškega Konzorcialnega podjetja za promet. Na dnevnem redu bo razprava o številnih vprašanjih notranjeupravnega značaja.
Uradni začetek «Praznika prijateljstva* KD
Izreden nastop Bejartovega baleta
V tržaškem gledališču Rossetti je včeraj nastopila belgijska 'baletna skupina, ki jo vodi Maurice Bejart. Spored je vseboval koreografijo «Se rait — ce la mort» na glasbo Ri charda Straussa, «Ognjenega ptiča* Igorja Stravinskega, izbor Verdijeve glasbe z naslovom «V come...* in Ravelov »Bolero*.
Bejart je eden najbolj znanih ko reografov modernega baleta in je tudi v Trstu predstavil izredno po stavitev, kar velja še zlasti za Stra minskega in za Ravela: kljub izredno moderni ritmiki odlikuje to oredstavo izredna skladnost plesalcev z glasbo. Nastopajoče je občinstvo nagradilo z izredno dolgim a-plavzom.
S sinočnjo predstavo se je uradno pričel vsedržavni «Praznik prijatelj stva», ki ga prireja KD v naši de želi. Predstavi je prisostvoval minister za turizem in prireditve Anto-niozzi, nekateri parlamentarci in številni vidni strankini predstavniki iz naši dežele.
PD F. PREŠEREN
vabi v soboto. 24. septembra, ob 20.30 na predstavo komedije Oskarja VVultena
«1X2»
ki bo v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
Kino
SI,UNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
RAZPISUJE
ABONMA
za sezono 1977-78
V abonmaju
Oton Župančič
REPERTOAR
VERONIKA DESENIŠKA
(tragedija v petih dejanjih)
Ob stoletnici pesnikovega rojstva Režija: JOŽE BABIČ
Branislav Nušič OBLAST
(komedija v dveh dejanjih)
Prvič v slovenščini integralno besedilo Prevod: MILAN JESIH Režija: MIROSLAV BELOVIČ
Aleksej Arbuzov IRKUTSKA ZGODBA
(igra v treh dejanjih)
Prevod: MILE KLOPČIČ Režija: MARIJO URŠIČ
Dario Fo	SEDMA - KRADI MALO MANJ
(Settimn: ruba un po’ meno)
(komedija v dveh dejanjih)
Prevod: BORUT TREKMAN Režija: JOŽE BABIČ
•**	GOSTOVANJE DVEH GLEDALIŠKIH
ANSAMBLOV IZ MATIČNE DOMOVINE
***	GLASBENA KOMEDIJA
Gostovanje gledališča Komedija iz Zagreba
Izven abonmaja
Miroslav Košuta VITEZ NA OBISKU
(mladinska igra)
Krstna uprizoritev Režija: MARIJO URŠIČ
Kole čašule	VRTINEC
(igra v dveh dejanjih)
Prvič v slovenščini '
Prevedel: JANKO MODER 'Režija: LJUBIŠA GEORGIJEVSKI
Alviero Negro BUNKER
(komedija v dveh dejanjih)
Prvič v narečju beneških Slovencev Prevod: BOŽO ZUANELLA Režija: JOŽE BABIČ
Poleg ponovitev nekatčrih uspešnih predstav iz preteklih sezon so v repertoarnem načrtu predvidena tudi nekatera druga gledališka gostovanja iz Jugoslavije.
Posebna dejavnost
UMETNIŠKI PROGRAM DELA BO IZPOPOLNJEN ŠE Z IZVEDBO POSEBNIH NASTOPOV SSG V ŠOLAH IN PROSVETNIH DRUŠTVIH.
Vrsta abonmajev v Trstu
Red A (premierski)
Red B (prva sobota po premieri)
Red C (prva nedelja po premieri)
Red D (mladinski v sredo)
Red E (mladinski v četrtek)
Red F (sindikalni — druga sobota po premieri)
• Red G (popoldanska predstava na dan praznika)
Red H (mladinski)
Red I (mladinski)
Red J (mladinski)
Težave pri zaposlovanju mladih v tržaških obrtniških delavnicah
Mladino je treba strokovno usposobiti za poklic, za obrtniška podjetja pa je treba določiti posebne podpore
nik Rinaldi podal izjavo, v kateri roudarja. da so sekcijski kongresi i-otrdil obveze st.-ankc za reševanje perečih problemov Trsta in politično liniio stranke, njeno voljo po premostitvi sedanjih težav v pove zavi z dr”žbcno stvarnostjo ter pri oravUenost, da nadaljuje po poti. ki id je začrtal XIII. vsedržavni kongres, ki ie tudi poveril tajništvo Zaccagniniju.
Policija prFavila sodišču izsiljevalca
Agenti letečega oddelka kvesture so te dni prijavili sodišču 38-letne-ga Vlncenza Lo Casta iz Ul. Boito 38. ki je trenutno zaprt v koronej-skih zaporih zaradi raznih kaznivih dejanj. Dolgemu seznamu hudih prekrškov se sedaj pridružuje še izsiljevanje. Možak je namreč nenasitno terjal denar od lastnika neke bencinske črpalke v našem mestu, ka teremu je grozil, da se bo znesel nad njegovimi otroki, če mu ne izroči določenih vsot. Prestrašeni lastnik črpalke je sicer ugodil njegovim absurdnim zahtevam, a se je v določenem trenutku, ko mu je bilo vsega dovolj, obrnil na policijo. Medtem so Lo. Casta aretirali v Miljah zaradi drugih prekrškov ter zaprli
V prostorih časnikarskega krožka je bila včeraj dopoldne tiskovna konferenca, na kateri sta predsednik in tajnik združenja obrtnikov iž tržaške pokrajine L. Franco in G. Ciani orisala stališče obrtnikov do vprašanja, ki zadeva zaposlovanje mladih na podlagi ukrepov, ki jih predvideva zakon štev. 285.
Predstavnika združenja sta naglasila, da bi obrtniška podjetja na Tržaškem res potrebovala mnogo mladih moči, saj so obrtniki v večini primerov starejši ljudje, vendar pa da so pogoji za sprejemanje v službo mlade delovne sile danes neugodni. Razlogov za takšno stanje je več, dva pa sta še posebej pomembna: mladi ljudje, ki bi se ra di zaposlili v obrtniških delavnicah, v večini primerov nimajo ustrezne kvalifikacije, in to tudi v primeru, da so opravili strokovne tečaje, ki so jih v prešnjih letih organizirale ustanove Inapli. Iniasa in Enalc lomen jene ustanove delujejo zdaj pod okriljem dežele), Poleg tega je treba računati, da stane danes mlada, nekvalificirana delovna moč v obrtništvu skoraj toliko, kolikor že dobro vpeljan delavec.
Tudi ukrepi, ki jih predvideva zakon štev. 285, niso takšni, da bi zagotovili zaposlitev brezposelne mladine. Predvsem bi morala naša dežela v ta namen prejeti od države okrog 7 milijard lir. kar še zdaleč ni gotovo, pa, tudi sicer bi bilo zaman pričakovati, da bo tržišče, vsaj kar se obrtniških dejavnosti tiče, sprejelo večje Število mladih ljudi, če ne bodo pristojni organi — v tem primeru deželna odborništva — poskrbeli za njihovo strokovno usposobitev. Obrtniki so mnenja, da bi morala za to skrbeti ena sama ustanova, pri praktičnem pouku mladih pa bi morale sodelovati obrtniške tvrejke. Po končanem teoretskem in
praktičnem pouku bi morali mladi stopiti v delavnice, da se strokovno izpolnijo, ta čas pa bi morali obrtni -ki-mojstri biti deležni posebnih prispevkov iz deželne oziroma državne blagajne.
Zakon štev. 382 je po mnenju vodstva združenja tržaških obrtnikov precej pomanjkljiv, ima pa nedvomno zaslugo, da je postavil v ospredje zahtevno vprašanje, ki ga predstavlja zaposlovanje mladih. Normo je treba sedaj izpolniti še z vrsto drugih ukrepov, da bo tržišče lahko dejansko sprejelo razpoložljivo delovno silo. V tem trenutku pa kakor rečeno gospodarske dejavnosti na Tržaškem, pa tudi širše v deželi Furlaniji - Julijski krajini, niso zmožne, da bi zaposlile večjega števila mladih ljudi. To velja za vsi večje industrijske obrate, še v večji meri pa za malo in srednjo industrijo ter za obrtništvo. Obrtniške delavnice bodo še naprej zaprte za mlade, sta zaključila Franco in Ciani. če ne bodo pristojni deželni organi poskrbeli za primemo strokovno usposabljanje mladih in za finančno podporo obrtniških dejavnosti.
Ariston 17.00—21.45 «Tre donne* Ro berta Altmana. S. Duval, S. Spa cek. Barvni film.
Mignon 14.30 «Simbad e 1’occhio della tigre*. Barvni filro. .,
Nazionale 16.30 «11 poliziotto sprint*. Maurizio Merli. Barvni film.
Grattacielo 16.00 »Una donna alla fi-nestra*. Romy Schneider, Philippe Noiret. Barvni film.
Excelslor 15.30 «11 principe e il po-vero*. Raquel Welch, Oliver Reed.
Fenice 16.00 »Airport 77». Barvni film.
Eden 16.00 «Tre tigri contro tre tigri*. R. Pozzetto, C. Ponzoni, E. Monte-sano,\D. Di Lazzaro, P. Villaggio.
Ritz 15.30 »La spia che mi amava*. Roger Moore, Barbara Bach, Curt Jurgens. Barvni film.
Filodrammatico 15.30 »Fraulein Kittv*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.00 »E poi lo chiamarono il Magnifico*. Terence Hill. Barvni film.
Aurora 16.30 »Car wash». Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Capltol 17.00 »Vizi e peccati delle donne nel mondo*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Moderno 16.00 «SS il treno del piace-re». Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Ideale 16.30 »Intrigo intemazionale*. Cary Grant. Eve Marie Saint, James Mason. Barvni film.
Impero 16.30 «Questione d'onore» Ugo Tognazzi. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Viltorio Veneto 16.30 «11 pistolero*. John Wayne, Lauren Bacall. Barvni film.
Astra 16.30 «L’isola sul tetto del mondo*. Walt Disney,
Volta (Milje) 17.00 »Corruzione al pa-lazzo di giustizia*. Franco Nero.
Cene za abonente
Parter I. (sredinski sedeži) Parter, II, (ostali sedeži) Balkon
17.000	lir	9.000 lir
14.000	lir
5.000 lir	5.000 lir
Stalno slovensko gledališče razpisuje (razen za premiere v Trstu) tudi družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji družinski član doplača 5.000 lir. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 5.000 lir. .Po isti ceni nudimo abonma tudi invalidom. Sindikalni abonma stane 7.000 lir. Abonma red G (popoldanska predstava na dan praznika) je namenjen občinstvu iz okolice in stane* 6.000 lir. Zaradi izrednih organizacijskih težav pri dobavi avtobusov ni v ta abonma vključen prevoz. Zato smo določili nižjo ceno. Abonmaji so plačljivi v dveh obrokih, od tega prvi ob vpisu, drugi do 1. januarja 1978.
VPISOVANJE ABONENTOV OD 22. DO 30. SEPTEMBRA OD 8. DO 14. URE PRI GLAVNI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA, UL. PETRONIO 4, TEL. 734-265 TER OD 1. DO 8. OKTOBRA V TRŽAŠKI KNJIGARNI, UL. SV. FRANČIŠKA 20, TEL. 732-487. DOSEDANJI ABONENTI LAHKO OBNOVIJO ABONMA TUDI TELEFONSKO V ČASU OD 22. DO 27. SEPTEMBRA OD 8. DO 14. URE V KULTURNEM DOMU.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165: Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-114; Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121: Se sljan: tel. 209-197: žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. "71-124.
6-DNEVNI IZLET OD 8. DO 13. OKTOBRA V
ŠPANIJO
(KATALONIJA IN MODRA OBALA)
Avtobus in ladja Cena: 162.000 lir
Informacije in vpisovanja na sedežu UNION, Ul. Valdirivo 30, tel. 64-459 (vsak dan od 17.30 do 19.30 razen ob sredah); v soboto od 10.30 do 12.30. Vsako sredo na okrajnem sedežu, Lonjerska cesta 177, od 18. do 19.30.
TUTTOZ00 77
17./27. septembra
URNIK: 9.-13. /14.-20.
PRODAJNA AZSTAVA IVALI ZA DRUŽBO
VSTOPNINA: 1000 LIR (ZNIŽANA 800) VHOD TRG DE GASPERI 1
Tržaški velesejem
Izleti
Združenje Union prireja v soboto. 24. septembra, in v nedeljo. 25. septembra, dvodnevni izlet k slapovom Krke na Hrvaškem. Informacije in prijave pri združenju Union, Ul. Valdirivo 30, tel. 64459 vsak dan razen ponedeljka od 17.30 do 19.30.
Potovalni urad Aurora
priredi od 2. do 9. novembra
potovanje v Leningrad Kijev in Moskvo
Potovanje sovpada s proslavami 60-letnice Oktobrske revolucije in predvideva ogled velike vojaške parade v Moskvi.
Cena 340.000 lir
Vpisovanje pri potovalnem uradu Aurora v Ul. Cicerone 4, telefon 60261.
Ker je na voljo le omejeno število prostorov, se vpisovanje zaključi nepreklicno v ponedeljek. 26. septembra.
Za izlet k slapovom Krke, ki ga prireja združenje Union v soboto 24. in v nedeljo 25. septembra, je še nekaj prostih mest. Cena znaša 30.000, za u-pokojence 26.000 lir. Vpisovanje in informacije na sedežu združenja v Ul. Valdirivo 30, II. nadstr. telef. 64-459. vsak dan od 17.30 do 19.30.
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob smrti našega dragega
ALOJZA OKRETIČA
se zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani.
Trst, 22. septembra 1977 Pogrebno podjetje Zimolo
Družina
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 22. septembra MAVRICIJ
Sonce vzide ob 6.52 in zatone ^
19.04.	— Dolžina dneva 12.12. —
na vzide ob 16.9 in zatone ob U9, Jutri, PETEK, 23. septembra SLAVOJKA
Vreme včeraj: najvišja temperatur®
16.5	stopinje, najnižja 11,2, ob 13. uf'
16.5,	zdačni tlak 1015,3 mb stanoviten vlaga 57-odstotna, nebo 4/10 pooblac^ no, veter 8 km na uro, zahodnik, mor je skoraj mirno, temperatura mori
17.6	stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 21. septembra 1977 se je ^ Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je
UMRLI SO: 78-letni Antonio BiM^ to, 63-letni Giovanni Scoria, H0-letr[ Giustina Suppan vd. Berze, 37-letni ® manuele Casadio, 78-letni Antonio P pas, 81-letna Maria Stavagna v ' Battig, 52-letni Sergio Fraquelli. "j letni Narciso Malle, 82-letna M®1'’ Bonetti vd. Rassevi, 80-letni Rena Allegretto.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Gl como 1, Ul. Soncini 179, Ul. R«v0 tella 41.	...
(od 8.30 do 13.00 In od 16.00 do Trg Garibaldi 5. Ul. Diaz 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA Sl-l)^ Nočna služba za zavarovance IN", in ENPAS od 22. do 7. ure: tele št 732-627
Stavka zaradi šole v Skednju
Ko prošnje ne zaležejo, je treba preiti k drugim oblikam hoja. Stavka se šolnikom upira, a je bila včeraj prepotrebna, da se škedenjski slovenski šoli zagotovijo učilnice. Na transparentih so jasno izpričali svoje nasprotovanje popoldanskemu pouku, ki naj bi začasno rešil problem. Starši in šolniki temu nasprotujejo in zahtevajo, da tržaška občina izpolni dane obljube. Trenutno bi problem prostora lahko rešili s pregradami učilnic. Otroci, starši in šolniki so ostali pred svojo šolo do 11.30- in izpričali svojo odločnost, da ne prestopijo praga take šole. Protest bodo ponovili tudi danes
kluiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiifiMiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii, umu,,|,n,n,lllll|l||||l|||||||||l|l||||ll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||ia
V NOČI OD SOBOTE NA NEDELJO
Povratek k običajni sončni uri bo povzročil precejšnje spremembe
Kazalce na urah bomo premaknili za 60 minut nazaj ■ Spremembe v voznih redih
V noči od sobote na nedeljo (25.
I September) bo spet stopila v veljavo sončna ura. Kazalce na naših bi-ah bomo morali zato premakniti j ta 60 minut nazaj. S tem se za-■ Lljučuje- štirimesečno obdobje po letne ure, ki nam je omogočilo | vsaj uro več sonca, državi pa,
, lako vsaj trdijo, precejšnje energetske prihranke. Nevšečnosti že poznamo, saj jih doživljamo že ce-I Uh 12 let, odkar je leta 1965 prvič stopila v veljavo poletna ura. Najhuje je bilo v maju, ko smo se j privajali na za uro zgodnejše vsta-j Janje, sedaj smo se dodobra nava-I hili in se že vračamo v stare ko-j lesnice, kar pa ni tako hudo, saj ''ečini ugaja nekoliko dlje poležati D postelji.	**t«wr*	««
Glavne nevšečnosti pa so z vozni ! ftii redi prevoznih sredstev. Pri Avtobusih italijanskih prog ne bo i tpremernb, glede povezav z Jugoslavijo je treba od starega voznega i pada odšteti eno uro. Da bo bolj lasno: avtobus za Dubrovnik ob J8.3fl bo po novem odpeljal ob 17.30. ladijske povezave družbe «Alto A-i driaticos z Istra in Gradezem o-I kanejo nespremenjene, prav tako So nespremen jeni urniki vzletov z j punskega letališča. Zimski red letal j oo namreč stopil v veljavo šele Ul- oktobra.
Največje spremembe pa bodo na železnici, ker stopi v veljavo istočasno s povratkom sončne ure tu-pli zimski red vlakov, ki ga objavljamo na 6. strani Spremembe v vuznem redu lokalnih vlakov so minimalne: le nekaj[ minut, lahko pa Povzročijo precejšnje nevšečnosti delavcem, ki so že navajeni na določene ure odhodov. Največje spre pternbe so pa na daljših progah, j Predvsem pa na mednarodnih zve-pah. Odhodi brzovlakov za Benetke j Oodo imeli precejšnje razlike, tako i Udi brzovlaki za Turin in Lecce I >er Simplon express. Prav tako Precejšnje so spremembe na pro Sah z Avstrijo in Nemčijo, krajevne železniške povezave v Jugosla,-Jpijo bodo sledile istemu kriteriju W avtobusne povezave, uro manj. m pa ne bo veljalo za povezave * Vzhodno Evropo.
-
RTV Ljubljana pripravlja . oddajo o tukajšnjem prosvetnem življenju
Snemalna ekipa ljubljanske tele l/lžije, ki pripravlja oddajo o kuI-I Ptno prosvetni dejavnosti v našem '*amejstvu z naslovom «Od vsake jutra raste dan», je prejšnje dni hnala v Dolini in Boljuncu. Na Tiski trak je posnela bogato in svejano dejavnost prosvetnega Jštva tValenlin Vodnik* ter-bonskega društva «Erance Preše i*. Poleg zborov, godbe in dni > skupin iz tega predela Brega mo v oddaji, za katero še ni ano, kdaj bo na sporedu, lahko -dali še druge zanimivosti iz tih ajev ter prisluhnili raznim va Bnom, k> se na takšen ali dru-čen način ukvarjajo s kultur hi dejavnostmi.
Doslej so že posneli delovanje rilskega prosvetnega društva «Ta ■X v kratkem pa bodo posneli kulturno prosvetno življenje v >rštu in v Ricman.iih, nakar bo sledila še druga društva.
........ S
Potujoče gledališče Giuliana Scabie
piuliano Scabia 1e v Trstu re 'žiral zanimiv poskus potujočega tališča. Ob sodelovanju zdrav-'Vene ekipe konz/mciia za mental ! bolezni v Barkovljah je upri lpil nekaj sporočil, ki so jih na-
slovili «Nekoč je bila umobolnica*. Potujoče gledališče je nato nastopilo v Rojanu in na Greti, kjer so uprizarjali razne skeče in prepevali na dvoriščih in kar pred hišami. S tem se je ustvarila nova oblika sodelovanja s pacienti in je bil storjen korak, da se končno odpravijo umobolnice - zapori.
Ansambel «Gaiebi» na reviji v Velenju
Na povabilo Krajevne skupnosti Šalek - Gorica- - Velenje,-Turističnega društva Velenje in Zveze - kulturno prosvetnih organizacij občine Velenjg, j?	*
Opčin sodeloval v dneh 17. in 18. septembr.. 1977 na tretji reviji narodnozabavnih ansamblov iz Slovenije in zamejstva v Velenju. Prireditev je sovpadala s praznovanjem 900-letnice vasi Šalek, posvečena je bila 85. rojstnemu dnevu maršala Tita in 40-letnici KPS.
Na reviji je sodelovalo 23 ansamblov iz vseh krajev Slovenije. Sama revija se je odvijala v veliki modemi RDEČI DVORANI, kjer se je v soboto, 17. septembra,zvečer, zbralo nad pet tisoč ljudi, ki so z izredno pozornostjo in navdušeno sledili izvajanju posameznih ansamblov. Res prisrčen in topel aplavz je zadonel po dvorani, ko so se na odru prikazali člani ansambla «GALEBI», ki s-> edini predstavljali zamejstvo. Posamezne ansamble je ocenjevala posebna petčlanska strokovna žirija, ki je po nastopu vsakega ansambla izrazila svoje mnenje o njem s točkami. Ansamblu «GALEBI* so prisodili 35 točk in je s tem dosegel šesto nagrado strokovne žirije. Poleg tega pa je dobil nagrado organizacijskega odbora kot ansambel, ki je prišel iz zamejstva. Vsekakor gre za velik uspeh, kar daje ansamblu «GALEBI> spodbudo in možnost za nadaljnji napredek na področju domače narodnozabavne glasbe.
imntiiMimiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiituimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiuiiiiiiiiiimimMiiiiiiiiiiiiiiii
Pisma uredništvu
Tema, variacije in epilog za zbore, ki jih ni...
TEMA (patetico, con espressaone d: dolore)
Pereč (je) problem pomanjkanja pevovodij, saj... (bi) kar trije zbori... lahko delovali, pa niso zaradi pomanjkanja pevovodij. (Spodbuden obračut, minule sezone. Primorski dnevnik, L. XXXIII., št. 211, str. 5).
VARIACIJE (fantastlco, ma inde-ciso)
a)	Leta 1978 bo... dolinsko prosvetno društvo slavilo 100-letnico tabora v Dolini in začetek prosvetnega delovanja v vasi. Glavno težo slovesnosti ob tem pomembnem jubileju bo moral seveda nositi društveni pevski zbor kot najaktivnejši društveni odsek. (Zbor PD «Valentin Vodnik*, PD XXXIII., 205, 3). če so med pevci brez zborovodij tudi Brežani, mislim, da lahko najdejo med vrstam-’ spodbudo za sodelovanje.
b)	Čez dve leti bodo (v Bazovici) praznovali stoletnico delovanja PD Lipa oziroma takrat pod lipo ustanovljenega pevskega društva... Pred dvema letoma (so) izvolili novi odbor, dali društvu novega zaleta in ustanovili mešani pevski zbor. (Uspel praznik kulture v Bazovici, PD XXXIII., 206, 3). Lepa priložnost za pevce brez zborovodje z vzhodnega Krasa!
c)	Moški pevski zbor «1. Gruden»
obvešča svoje stare in nove člane. da bo prva vaja v torek... (Oglas.	PD.	XXXIII..	208,	2).
Velja za pevce brez zborovodij z zahodnega tržaškega Krasa.
č) Pevski	zbor	«Vasilij	Mirk» s
Proseka ■ Knntovela obvešča svoje člane, da se bodo... začele redne pevske	vaje... (Razna	obvestila,	PD.	XXXIII.,	209,	2).,
Verjetno bi ta zbor ne zapodil kakega pevca brez zborovodje s sredn;ezahodnega tržaškega Kra-. sa, ki bi želel v njem sodelovati.
d)	Moški pevski zbor T"bor Opčine je nričel z rednimi vajami ob ponedeljkih in četrtkih ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Ljubitelji petja so vabljeni, da pristopijo k zboru. (Oglas, PD, XXXIII., 211, 2). Pevci brez zborovodje z Opčin in okolice bi se ne smeli pomišljati ob tako ljubeznivem vab’lu.
e)	Dekliški pevski zbor «lgo Gruden» obvešča svoje članice, da bo prva vaja... (Oglas, PD, XXXIII., 216, 3). In to ni edini
PO PODATKIH TRGOVINSKE ZBORNICE
V ZUNANJI TRGOVINI NA GORIŠKEM SE JE OBČUTNO POVEČAL UVOZ
Glavna usmeritev na zapadni trg, Avstrijo in Švico - Povečan uvoz iz Jugoslavije ■ Nobenega napredka v trgovini z Vzhodom
dekliški zbor na Tržaškem, v katerega se lahko vključijo pevke brez zborovodij,
f)	Nov dokaz nadvse pomembne vloge, ki jo igra Tržaški partizanski pevski zbor... prihaja iz Gradišča... Tu mislimo na sobotni koncert TPPZ z navdušujočo «Partizansko balado*... Šlo je torej res za uspešen uvod v novo sezono... (Navdušujoč koncert TPPZ v Gradišču. PD. XXXIII., 263, 3). Za pevce brez zborovodij iz vse tržaške pokrajine.
g - m) Poleg omenjenih zborov začenjajo novo sezono še vsi ostali zbori na Tržaškem od Mač-kolj do Devina, in seveda zbori v samem Trstu; četudi si v mestu odmislimo cerkveno petje (in tudi zbor srbske pravoslavne skupnosti, v katerem pa bi se pevci brez zborovodij prav tako znašli v slovenski družbi), sta tu vsaj dva zbora z ž vahno dejavnostjo v neliturgične namene: Ščedenski pevski zbor in zbor «Marij Kogoj* od Sv. Ivana, n) Komorni zbor Glasbene matice prične z vajami... in vabi k sodelovanju vse dosedanje in nove pevce. (Oglas, PD, XXXIII., 217, 2). Torej tudi Komorni zbor GM sprejema pevce brez zborovodij, sicer ne vseh, ki bi se ne mogli vključiti v zgoraj omenjene zbore, ampak največ petdeset, to pa zato, da bi se mu ne bilo treba seliti iz Gallusove dvorane. EPILOG (tragico, con amarezza) Ne manjkajo nam pevovodje, ampak organizatorji - agitatorji - aktivisti, ki b’ poznali vsaj toliko glasbe, da bi bili še pevovodje (kje na svetu vodijo poklicni glasbeniki ali glasbeniki s prizadevno umetniško tendenco zbore brez umetniške perspektive?). Pereč je problem pomanjkanja pevcev (na glas katerih se lahko zaneseš). Koliko jih je med Slovenci na Tržaškem: poleg kakih desetih, ki so se učili solopetja, še nekaj desetin z naravriim vokalnim darom. Kako nizek ie njihov odstotek — in torej kvalitativni prispevek — glede na okoli trideset zborov na Tržaškem! In kdo naj recimo te pevce prepriča in jim da materialno možnost, da se združijo v dober slovenski amaterski ali polprofesionalen zbor...
Janko Ban
Takoj po zaključku počitnic, verjetno pod vtisom obilnega priliva deviz iz turističnega prometa, pa tudi iz drugih pokazateljev gospodarskega značaja, so iz rimskih krogov prišle novice o povečanju trdnosti lire, torej o padcu inflacije ter o. naraščanju proizvodnje. Te vesti so bile tudi statistično dokazane in jih je zato jemati brez pridržkov. Uspeh je velikega pomena za zavarovanje kupne moči, prejemkov, kar je posebne važnosti za tiste, ki živijo od stalnih plač in mezd. Ta u-speh je prav gotovo posledica političnega dogovora šestih strank, u-stavnega loka in še posebej posledica sodelovanja naprednih sil pri sprejemanju odločitev na najvišji ravni.
Sedaj pa poglejmo, kakšen je položaj v zunanji trgovini v goriški pokrajini. Pri tem se poslužujemo podatkov in ocen, ki jih je za lansko leto in v odnosu na stanje v
trjujejo preobrat v menjavi z Jugoslavijo, kjer prihaja do vse večjega uvoza ter zmanjševanja izvoza. U-voz se je lani zvišal za 31,3 odstotka, izvoz pa je padel za 26 odstotkov. V absolutnih številkah se je u-voz iz Jugoslavije zvišal od 2.6 milijarde lir v letu 1975 na 4,5 milijarde lir, izvoz pa se je od 10 milijard lir v letu 1975 zmanjšal na 7,5 milijarde v letu 1976. Povečanje u-voza na Goriškem pripisujejo odločitvi italijanske vlade, da na Goriškem ne uvede 7-odstotne valutne takse, s katero je hotela zajeziti naraščajoči primanjkljaj v valutni bilanci. Ta odločitev je povečala u-voz zlasti proti koncu leta 1976 ter v začetku leta 1977. S tem so se na posebnem računu ustvarili veliki zneski, ki jih jugoslovanska strah ni izrabila.
Če si sedaj ogledamo še blagovno sestavo uvoženega in izvoženega blaga, bomo ugotovili, da so lansko
letu 1975 zbrala trgovinska zbornica. |eto uvažali predvsem kmetijsko-pre-Prva ugotovitev se nanaša na iz-1 hrambeno blago, živino, tekstilno
blago, les in izdelke kemične industrije, izvažali pa tekstil, plastične izdelke, drogerijsko blago ter najrazličnejše stroje.
voz in uvoz. V primerjavi z letom 1975 se je izvoz lani povečal za 26,7, uvoz pa za 40,6 odstotka, kar pomeni, da se je bolj povečal uvoz kot izvoz. Trgovinska bilanca je bila tudi lani pozitivna, vendar manj kot prejšnje leto.
Blagovna menjava na deželni ravni je bila tudi zadovoljiva, vendar je tudi na njeno ravnovesje negativno vplival prevelik uvoz. Uspešnost trgovinske bilance na Goriškem in v naši deželi pride še bolj do izraza ob primerjavi s položajem na vsedržavni ravni, kjer so zabeležili v lanskem letu izgubo tri tisoč milijard lir.
Upoštevajoč trgovinska gibanja na deželni ravni, prihaja vedno bolj do izraza naša usmeritev na področje Skupnega evropskega trga. Povečal se je zlasti izvoz (na prvem mestu je Zahodna Nemčija), medtem ko je lanski uvoz zelo blizu predlanskemu. Izmenjava se je povečala tudi z Avstrijo in Švico, z območiem držav Vzhodne Evrope pa se kljub bližini in razsežnosti trga ne more razviti.
Podatki in statistike nadalje po-
Goriška mladina vabi na sobotno protestno manifestacijo v Bazovici
V Gorici se je sinoči na izredni seji sestal mladinski odbor pri Slovenski kulturno - gospodarski zvezi in izrazil ostro obsodbo fašističnih atentatov na spomenika bazoviškim žrtvam in talcem na Opčinah. Podli dejanji spadata v vrsto provokacij, ki jih pripravljajo reakcionarne sile z neofašisti na čelu, da bi v državi ustvarile ozračje napetosti, tudi v perspektivi novembrskih volitev. Mladinski odbor poziva vso mladino k stalni budnosti in aktivnosti v demokratičnih organizacijah, da sc preprečijo nadaljnji napadi na razvoj demokracije in napredka italijanske družbe.
Vse mladince vabimo, da se množično udeležijo sobotne manifestacije pred oskrunjenim spomenikom bazoviških žrtev. Zborno mesto je na vaškem trgu ob spomeniku padlim v Bazovici ob 14.30.
Nezaslišana odločitev glede vrtca v Štandrežu
Kakor smo izvedeli včeraj, go-riška občina ni ustregla želji staršev otrok v Štandrežu, da bi jim zagotovila pouk doma. Izvedeli pa smo še hujšo novico, da namreč ne bo zagotovila niti prostora za novo sekcijo v Ul. Vittorio Veneto, ki bi jo ti otroci obiskovali, in sicer tudi avtobusnega prevoza ne. Te vesti je predsednik krajevne skupščine izvedel od goriškega župana. Odločitev povzroča upravičeno razburjenje v vasi, ker se starši otrok ne morejo sprijazniti z odločitvijo občinske uprave, da bodo svoje otroke, ki so jih vpisali v vrtce, obdržali doma. Takšna šolska politika do naših im trok je diskriminacijska ter je ni mogoče opravičiti. Slovenska javnost pričakuje, da bo občinska u-prava omogočila slovenskim otrokom obiskovanje slovenskega vrtca.
IZ RIMA NI /f TOČNIH VESTI
Socialisti in komunisti za volitve v novembru
Tukajšnja vodstva strank so v tem smislu posredovala v glavnem mestu
V novembru bodo volitve tudi v krajevnih upravah na Goriškem? S tem vprašanjem se že nekaj mesecev ubadajo tukajšnje politične sile jn z zaskrbljenostjo čakajo posoški politiki, kaj bodo veljaki v Rimu o-dločiii. Seveda ne gre samo za volitve na Goriškem. Obnove občinskih in pokrajinskih svetpv ter izvolitve rajonskih svetov so napovedane v številnih mestih in pokrajinah, v Rimu pa si niso še na jasnem, ali bodo volitve ali ne.
Tukajšnje politične stranke se sicer na volitve pripravljajo, čeprav ne vedo, ali bodo sploh razpisane. Na Goriškem imamo poleg splošnega še en poseben problem. Letos jeseni zapade petletno delovanje občinskih uprav v Ronkah, Romansu in Vilešu. Občinska sveta v Tržiču in v Grade žu ter pokrajinski svet sicer ne delujejo več od letošnje pomladi, vendarle niso še uradno razpuščeni. Zato je pri nas sploh odprto vprašanje, ali bi se za te tri svete sploh volilo, pa četudi bi bile volitve v Ronkah, Romansu in Vilešu.
Tajništvo socialistične stranke se je, kot smo že včeraj na kratko napisali, zavzelo pri osrednjem vodstvu stranke v Rimu, naj zahteva volitve tudi tam, kjer so komisarske uprave. Referent za krajevne
■ IIIIIMIIIIIIIIIimiUltllllllllllllllllllllllllllllllMIIMIMIIIIIIIIIIMIIIIHIIIIIIIIllllllllllHIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillUlllllllllllUillllllllllllllllllllllllllllUIIMIIIIIIIIIII
V ZNAMENJU DOBREGA SOSEDSTVA
Srečanja in vezi med goriškimi in novogoriškimi knjižničarji
Koristna osnova za poglabljanje dosedanjega sodelovanja, ki ga 1)0 treba premišljeno dolgoročno načrtovati
razstavnega materiala (knjig) dovolj težavno.
Seveda se je sodelovanje raztegnilo tudi na druga polja, predvsem na publicistično. Knjižničar iz Nove Gorice je objavil več svojih prispevkov v Studi Goriziani in s tem ponovno zagotovil slovensko prisotnost v tej reviji, ki so ji prejšnja desetletja bili tudi Slovenci sodelavci (Tuma, Premrou itd.), dr. Manzini pa je pripravil zapis o Danteju in ga kot predavanje podal na akademiji, posvečeni obletnici velikega pesnika (v prevodu je potem tekst 'izšel v Goriškem knjižničarju), ki je bila v Goriški knjižnici (1965),
Tudi družabni' stiki-, povezani s strokovnimi izleti ali obiski, so bili kar pogosti: dr. Manzini je omo čil, da so naši in koprski knjižničarji obiskali knjižnice v Rimu in Firencah, pa tudi se udeležili drugih družabnih srečanj z itali janskimi kolegi (Gradež, Videm, Trst).
Ko je Biblioteca Governativa kot druga ali tretja knjižnica v državi začela snovati in tudi v nekaj letih izpeljala mrežo knjižničarskih postojank po goriški pokrajini, je prišlo do poživitve osebnih stikov (razširjenih tudi na druge knjižničarje severne Goriške) prav ob i-skanju strokovne pomoči vsaj za tiste knjižnice, ki so dobile slovenski del knjižnega gradiva (Štever-jan, Sovodnje, Doberdob). Takrat nismo imeli na Novogoriškem nič takega, kar bi lahko postavili ob bok njihovi mreži. Kasneje pa se je to izboljšalo. Pred tremi leti smo začeli uvajati bibliobus. To je bil velik korak naprej, ki so ga cenili in občudovali tudi italijanski kolegi. Tako je prišlo do ponov-uiiiiiMiMiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtniiiiiiiiiiiiiiiiia
Gradnja športne hale hitro napreduje
Prvi stiki med italijanskimi go riškimi knjižničarji in njihovimi kolegi v Novi Gorici datirajo že v leto 1958. Takrat se je nekdanji ravnatelj Bibliotece Govemative, pokojni dr. Guido Manzini. oglasil v Solkanu, kjer je takrat v prostorih osnovne šole gostovala Študijska knjižnica, S svojim strokovnim sodelavcem je prinesel nekaj letnikov revije Studi Gorizia-ni. Novogoriški knjižničarji mu o-biska uradno sicer niso vrnili, pač pa so se z goriškim kolegom tu in tam srečali na slovenskih in jugoslovanskih knjižničarskih strokovnih sestankih.
Pogostejši so postali stiki in .Judi deloma delovni načrti v šest desetih letih, ko sta obe knjižnici uresničili nekaj skupnih akcij. Prva je bila velika razstava italijanske knjige, ki je bila organizirana v Novi Gorici v avli občinske skupščine in ki je potem potovala v več slovenskih osrednjih mest (n. pr. Novo Mesto, Koper) ter pomenila za Študijsko knjižnico tudi precejšnjo obogatitev, saj je Bi-blioteca Governativa, ki je oskrbela material za razstavo, darovala nekaj tega gradiva po končani razstavi novogoriški ustanovi.
Druga, in zadnja pred odhodom dr. Manzinija v pokoj, pa je bila razstava mladinske knjige treh dežel (Avstrije, Italije in Jugoslavije oziroma Slovenije) ki se je potem zvrstila v Gorici, Novi Gorici in v Celovcu. Tako za prvo kakor za drugo je prišla pobuda iz Nove Gorice, obakrat pa je potem prevzela iniciativo goriška knjižnica, ki je razpolagala s sredstvi, in je bilo že samo zbiranje
Že konec prihodnjega oktobra bo športna hala UGG na Madonnini sprejela športnike in navijače. Gradijo jo v zelo pospešenem tempu in tako gradbeniki kot voditelji goriškega špočtnega združenja UGG so prepričani, da bo hala, nared za začetek letošnjega košarkarskega prvenstva prve lige, v kateri sodeluje tudi goriška ekipa Pa-gnossin. športno halo gradijo z montažnimi elementi, denar je iz
lastnih sredstev in s prispevki zbrala UGG.
Goriška peterka Pagnossin bo svoji prvi dve tekmi igrala na tujem igrišču in šele za tretjo prvenstveno tekmo se bodo vrata novega športnega objekta odprla za goriško občinstvo.
Nova hala bo lahko sprejela več tisoč navijačev in tako bo zadošče no zahtevam italijanske košarkar-
ske zveze. Vprašanja pa bodo ,na-stala s parkirnimi prostori za avtomobile, kajti brez dvoma se bo ob prvenstvenih tekmah nabralo tam okoli nad tisoč avtomobilov. Težave bodo tako s parkiranjem kot z odhodom avtomobilov po vsaki tekmi. Promet po mostu 9. avgusta v videmsko ali gradiščansko smer bo ob določenih urah zares nemogoč.
nega srečanja na samem delovnem mestu: novi ravnatelj Bibliotece Isontine Otello Silvestri in njegov sodelavec Gianni Marchesan sta prišla na izposojevališče v Grgar in si ogledala delo naše potujoče knjižnice.
štirje novogoriški knjižničarji z novim ravnateljem Goriške knjižnice Zoltanom Janom so si marca letos na povabilo goriških ko legov ogledali knjižnice v Doberdobu, Foljanu in Villessu. Temu sta sledila dva obiska goriških knjižničarjev pri nas; tako sta si ravnatelj goriške knjižnice in njegov sodelavec letos ogledala izpo-sojevalni punkt bibliobusa v Kozani v Goriških Brdih (ogledali so si istočasno tudi Gradnikov dom v Medani), kasneje, pa sta ista dva in dr. Stelio Crise, vodja soprain-tendence za Furlani jo - Julijsko kra jino ogledali izposojevališče novo goriškega bibliobusa v šempetrski Iskri, kjer so gostom razkazali tudi tovarno in so ti bili zares presenečeni nad našo skrbjo za kulturo med delavstvom.
Pri vseh teh obiskih, ki so bili povezani tudi z ogledom matičnih prostorov in fonda ustanove, so italijanski gostje in kolegi obljubili, da bodo knjižnici oomagali, kolikor bo v njihovih močeh, da bi Goriška knjižnica dobivala kak italijanski tisk v dar, predvsem da b' lahko nadaljevala z nekaterimi zbirkami in serijami, ki jih je zad nja leta morala prekiniti zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, pa tudi zaradi smrti dr. Manzinija. ki je zanje skrbel, da so k nam prihajala. Seveda bo morala tudi Goriška knjižnica pripraviti kaj gradiva za zamenjavo.
Če hočeta knjižnici to dosedanje sodelovanje poglabljati in ga morebiti tudi širiti, bo seveda treba premišljeno pripraviti dolgoročnejši načrt in ga v okviru možnosti, ki se bodo pokazale za realne, uresničevati še. naprej. Na vsak način pa ie osnova, na kateri so rastli dosedanji stiki, dobra in dovolj široka. da je moč na njej graditi še naprej.
Marijan Brecelj
Goričani na protestno zborovanje v Bazovico
Mladinski center, ZSŠDI in SPZ vabijo Goričane, da se udeležijo protestnega zborovanja, ki bo pred o-skrunjenim spomenikom bazoviških žrtev na bivšem strelišču pri Bazovici, v soboto, 24. t.m., ob 15." uri. V ta namen organizirajo avtobus, ki bo odpeljal s Travnika ob 13.30. Ustavil se bo tudi v štandrežu (ob 13.35), v Sovodnjah (ob 13.40) in v Devetakih (ob 13.45.)
Vpisujejo na sedežih naših organizacij v Gorici, Ul. Malta 2, tel. 24-95.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo Ulica Toti 52, tel. 72701.
uprave v direkciji PSI posl. Aldo Aniasi je v zvezi s tem nastopil pri notranjem ministru Cossigi in zahteval, da se volitve razpišejo tudi v goriški pokrajini ter v občinah Tržič in Gradež. Tam je treba dodati še šest občin v drugih deželah Italije. Ni moč. trdijo socialisti, da bi te uprave še vnaprej vodili pre-fekturni komisarji.
Posoški m komunistom je ob priliki obiska v Trstu govoril referent za krajevne uprave v vodstvu KPI posl. Armando Cossutta. Dejal je, da se KPI zavzema za volitve v novembru in da morajo te volitve zajeti tudi tiste uprave, kjer so sedaj komisarske uprave in tudi občino Trst. Sestanek je vodil tajnik posoške KPI Paizza, ki je dejal, da so posoški komunisti že pripravljeni na volilno kampanjo.
V drugih strankah pa vlada tišina. Demokristjanom očitno ni preveč pri srcu, da bi bile volitve v tem trenutku. Sicer pa so tudi v tej stranki nasprotujoča si mnenja.
Do odločitve pa mora vsekakor priti do konca septembra.
V VILI MANIN PRI PASSARIANU
V	pripravi prikaz, figurativnih umetnosti
V	četrtek, 29. septembra bo ▼ vili Manin v Passarianu srečanje med kulturnimi organizacijami ter preučevalci in kritiki likovne umetnosti, ki se bodo pogovorili o napovedani razstavi sodobne figurativne umetnosti Furlanije-Julijse krajine.
Sestanek ima namen določiti program in hnično izvedbo razst, ve. Spregovoi il bo tudi deželni odbornik za kulturo in šolstvo Mizzau, ki je pobudnik srečanja, poleg njega pa še tržaški podžupan G. Ce-sare in kustos muzeja «Revoltella» G. Montenero.
Razstava sodobnega deže'nega slikarstva spada v okvir soočanja z vsem umetniškim snovanjem v deželi.
Zvezki furlanske toponomastike
Pri založniku Dolcettiju v Vidmu je furlansko filološko društvo dalo tiskati «Probleme furlanske toponomastike». V prvem zvezku, ki ga je napisal Cornelio Cesare Desinan, so tri študije. Prva je splošnega značaja in obravnava bibliografijo o furlanski toponomastiki, druga se nanaša na toponomastiko v Oltrisu, karnijski vasici blizu Ampezza, tretja pa na madžarske besede v furlanski toponomastiki. Prva knjiga ima 115 strani in 16 zemljevidov. Brez dvoma bo dobrodošla vsem, ki se zanimajo za to vprašanje in v kasnejših zvezkih (drugi je že v tisku) pride tudi do obravnave slovenskih imen v raznih krajih današnje furlanske dežele.
Gledališča
V veliki dvorani PDG v Novt Gorici,
Soška 1, bo drevi, ob 20.15, gledališka predstava domačega gledališkega ansambla z igro Cirila Kosmača - Janeza Povšeta «Balada o trobenti in oblaku*.
Kino
Corica
VERDI 16.30—22.00 «11 male di Andy Warhol». C. Baker, P. King. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
CORSO 17.00- 22.00 «Paperino e Com-pany in vacanza*, sledi «11 levriero picchiatello*. Barvni risanki.
MODERNISSIMO 17.40-22.00 «Pic-nie a Hanging Rock*. Racuel Roberta in Dominique Guard. Barvni film.
VITTORIA 17.00-22.00 «Come accade la prima volta*. Eva Mattes in Karin Goetz. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CENTRALE 17.30-22.00 «Dossier O-dessa*. Maximilian Shell in Mary Tamm. Barvni film.
Tržiti
PRINCIPE 18.00-22.00 «E' nata una stella* (Una storia d'amore oggi).
EXCELSIOR 16.00-22.00 «Rocky». S. Stalone.
A« »vi Carica in okolica
SOČA «E1 dorado*, ameriški film ob 18. in 20. uri.
SVOBODA «Družinska zarota*. Ameriški film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Sandokan tiger iz Malezije* (II. del). Italijanski film ob 17.00 in 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani Ulica Carducci 38. tel. 2268.
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so spremili k večnemu počitku našega dragega moža in očeta
IVANA VETRIHA
Posebna zahvala darovalcem cvetja, pevskemu zboru iz Batuj, msgr. Močniku in drugim duhovnikom, ki so opravili verski obred ter vsem, ki so počastili njegov spomin.
Žena Angela, hčerke in sinovi ter drugo sorodstvo
Gorica, Batuje, Črniče, 22. septembra 1977
AMERIŠKI TISK O NEVERJETNIH PROTISLOVJIH
Letošnja izredna letina vodi človeštvo v - krizo
Ker se zaloge žita večajo in cene padajo, naj bi skrčili z žitom posejane površine - Na svetu pa so milijoni lačnih - Indija izvaža žito
Ponovno smo priča čudnemu in hkrati nesprejemljivemu protislovju. Vtem ko se na eni strani kopi-' čijo v silosih ogromne količine prehrambnega blaga, imamo na drugi strani na stotine milijonov ljudi, ki sploh ne vedo. kaj se pravi se do sita najesti. Smo ob koncu letnega časa, ko kmet dela obra čun nad uspehi in neuspehi. Kakor poročajo strokovne agencije, bo letošnja letina šla v zgodovino kot ena najbolj bogatih. Nedolgo tega smo ugotovili, da je Sovjetska zveza tudi letos zabeležila zelo bogato letino. V ZDA prav tako beležijo velike uspehe. Sosednja Jugoslavija bo po vsej verjetnosti «pre-‘ bila plafon» desetih milijonov ton »rumenega zlata*, to se pravi koruze, potem ko je zabeležila izreden uspeh v pridelku žita, sladkorne pese. sončnice itd. Pa tudi z a-zijske celine prihajajo izredni podatki, saj so pridelali v Aziji 240 milijonov ton riža. kar je največ kar so pridelali riža doslej v eni letini na svetu. Prav tako izredna je letošnja letina pšenice, ker ra čunajo, da je letos letina dala 280 milijonov ton suhega zrnja. Skratka podatki so zelo povoljni, izredno dobri. In tolikšno bogastvo predstavlja — krizo. Zares, v tem smislu prikazujejo v določenih ameriških krogih letošnje bogastvo. Tako piše ameriški tisk, ki letošnjo bogato letino ocenjujejo kot »svetovno krizo zaradi izobilja*. Sicer pa prepustimo besedo ameriškemu tisku.
■ Pridelovalce žita je zajela panika. Pred dvema letoma je vladalo veliko pomanjkanje. Kupci so se potegovali za katerokoli količino pšenice, rži in koruze in plačevali i zlatom. Danes pa je narobe. Po rekordnih letinah v 1976 in 1977 je prišk) do svetovne krize. Na obeh straneh Atlantika so silosi polni. Zaloge so dosegle neverjetno visoko raven. Tečaji na chicaški borzi naglo padajo. Trgovina je v zastoju. V ZDA je Carterjeva vlada pred nekaj dnevi sklenila, da se bodo v prihodnji letini zmanjšale površine z žitom. V deželah skupnega evropskega tržišča problem ni tako oster.
Vtem ko je tako med bogatimi deželami, ki že ne. vedo, kaj bi z žitom počele, je v nerazvitih deže la h prav narobe, kajti nezadostna prehrana ali tudi lakota prizadevata že stotine milijonov ljudi.
Letošnja žetev na svetu bo dosegla. verjetno presegla, že zgodovinski rekord lanskega leta, ko je skupna količina žita znašala že 1,1 milijarde ton zrnja. (Tu so mišljena vsa žita, vštevši koruzo, op. ur.) Tako bogata letina, h kateri so pripomogle povoljne vremenske razmere in tudi povečanje posejanih površin, je privedla do tega, da so se zaloge tako povečale, da jih tržišče ne more vseh absorbirati. V začetku julija letošnjega leta je bilo teh zalog za 170 milijonov ton. Če ne’ bo prišlo do nepredvidenih sprememb, se bodo prihodnje leto rezervne zaloge povečale na 200 milijonov ton zrnja. To pa bo predstavljalo nerešljiv problem glede skladiščenja tega bogastva, hkrati pa tudi hude finančne težave.
Cene žitu so že sedaj padle na že malone smešno raven. Chicaška borza'žita velja za barometer svetovnega žitnega trga in tu so cene žitu najnižje. V začetku leta 1974 je en pud žita veljal 6,5 dolarjev, v začetku lanskega leta je veljal komaj 3,5, sedaj pa velja le 2,2 dolarja. Tečaji koruze, soje in drugih tako imenovanih drugorazrednih žitaric pa so padli v enakem razmerju, torej v razmerju 3—1.
Padec cene ima zelo resne posledice za ameriške farmarje, ki so glavni pridelovalci in glavni izvozniki žita na svetu. Ta padec jim v veliki meri zmanjšuje dohodke. Zato pritiskajo na predsednika Carterja, da bi jim v sili pomagal. Eden izmed načinov proti nadaljnjemu upadanju cen je zmanjšanje posejanih površin, ki naj privede do zmanjšanja pridelka in dosledno s tem do novih, višjih cen.
Predsednik Carter je že sprejel predlog ministra za kmetijstvo, predlog, ki predvideva, da naj se površine. posejane z žitaricami, skrčijo za 20 odstotkov. Kaže, da bodo v kratkem sprejeli podoben ukrep tudi glede tako imenovanih drugorazrednih žitaric, kjer pa naj se posejane površine skrčijo le za 10
odstotkov. Da bi zmanjšali svoje zaloge, bo ameriška vlada verjetno povečala svoja «darila» žita tujini, posebno deželam v razvoju. Besedo »darila* smo dali med navedni-ce, ker v bistvu ne gre za darovano blago, pač pa za pogojevanje takega ali drugačnega zavezništva, za pogojevanje določenih stališč. Vendar moramo upoštevati, da bodo ZDA v tej obliki poslale v svet v letošnji in prihodnji letini približno 7 milijonov ton žita.
Sklepa o omejitvi pridelka, ki ga je nedavno sprejel predsednik Carter, v nekaterih deželah sveta pa niso .sprejeli z zadovoljstvom. Posebno ne na primer v Alžiriji, kjer so zagrozili, da naj se na ta ameriški ukrep odgovori z zmanjšanjem črpanja nafte. Alžirski list «E1 mu-džaliid* v zvezi s tem dobesedno piše:
«Ves svet je v nevarnosti pred pomanjkanjem prehrane zaradi zmanjšanja površin, posejanih z žitom. To pa je posledica ukrepa, ki ga je sprejela Carterjeva vlada. Ta dušitev proizvodnje z izgovorom, kj ne zdrži piti najbolj preproste resne analize, je v nasprotju z mednarodno solidarnostjo in ogroža napore držav tretjega sveta, da bi prišlo do dialoga med njimi in med industrializiranim svetom,*
Gledišče Alžirije ni samo gledišče Alžira, pač pa z njim soglaša večina voditeljev FAO, to se pravi tiste organizacije Združenih narodov, ki se ukvarja s problemi kmetijstva in prehrane na svetu. Pred nekaj tedni je svetovni svet za prehrano objavil iz Manile poziv, v katerem je med drugim rečeno:
«Doslej ni bil uveden nikakršen sistem za zagotovitev svetovne gotovosti glede prehrane. Še več, doslej ni bil uresničen nikakršen napredek. Pomoč v prehrani je krepko izpod ravni, ki je bila postavljena na konferenci in ki znaša deset milijonov ton. Ta pomoč ni redna, ni stalna ...»
Svetovna organizacija navaja nato dolg seznam dežel, ki nimajo zadostne prehrane. To so na primer Cameriim. Dahomci, Etiooia, Gvineja. Mali. Mavritaniia. Nigerija, Somalija, Tanzanija, Bangladeš, Indija, Laos. Pakistan, Kambodža, Haiti itd., itd.
, Prehrambene razmere v mnoeili deželah tako 'imenovanega tretjega sveta so «v protislovnem sta-
nju*. Z drugimi besedami bi rekli lahko, da v nekaterih deželah vlada čuano protislovje. Vzemimo na primer Indijo, ki je znana tudi po tem, da vlada v njej oo-manjkanje hrane. Pravzaprav imamo v Indiji pojav nezadostne prehrane, ki pa je posledica pre majhne kupne moči več sto milijonov ljudi. Hkrati pa indijska vlada zatrjuje, da ima v skladiščih 18 milijonov ton pšenice in riža. Indiji torej ne primanjkuje žitaric, pač pa primanjkuje indijskim ljudem denarja, da bi si nabavili kruha. Še več, ker Indija ne ve, Kako naj vskladišči letošnjo žetev, razmišlja o tem. kako in kam naj izvozi svoje stare zaloge žita. In tu prihajamo do absurda. malone neverjetne vesti, da namerava Indija del svojih vskla-diščenih žitnih bogastev izvoziti v Sovjetsko zvezo, da bi se s tem oddolžila Sovjetski zvezi za oomoc. ki ji jo je severna soseda dala pred leti. V Bangladešu so se oo katastrofalni lakoti v letih 1974 1975 razmere tako popravile, da vlada odklanja pomoč, ki ii ' jo nudijo zahodne dežele. Podobno kot Indija namerava tudi Bangladeš izvoziti večje količine žita. da bi z izkupičkom kril dolgove, napravljene v prejšnjih" letih.
Še besedo dve o Sovjetski zvezi. Tudi v Sovjetski zvezi imajo letos bogato letino, ki je že druga zaporedna bogata letina. Ker na Sovjetska zveza porabi zelo veliko žita. ga bo tudi letos uvozila, vendar pa v manjših količinah in le kakovostno pšenico, uvozila pa bo tudi nekaj koruze za krmo. Sovjetska zveza pa se tokrat ne nanaša več na ZDA, od katerih je bila odvisna v letih 1974 - 1975.
Pri tako povoljnih podatkih se zdi skoraj neverjetno, da je v svetu še veliko ljudi, mimo katerih to bogastvo gre. Po ocenah strokovnjakov ie na svetu najmanj 450 milijonov ljudi, ki so podhranjeni, to na zaradi nizke kupne moči. «To pa so že eksplozivne razmere*, kot žatrju.iejo v Washingtonu, kjer se v določenih krogih že bojijo dolgoročnih posledic morebitnega zmanjšanja a-meriškega pridelka žita. Ostaja namreč nevarnost, da milijoni lačnih ljudi spoznajo vso špekulativ-nost vvashingtonskih krogov.*
IMIUIIIIIIIIflltlllimillllMIIMIIIinillllHIIHIMIIMIIIUIIMIHItlinilllllimilllllMIIIIinilUIIIIIIIMIIIIMIOMIIlillll
Patronat KZ - INAC svetuje
Tudi pokojnine po konvenciji naj INPS integrira na minimalno
Prejeli smo
LTJNIONE SOVIETICA . posebna številka ob 60-letnici oktobrske revolucije. Mesečno ilustrirano revijo o političnem in družbenem življenju izdajajo v ruščini in več drugih jezikih. V izredni Številki, ki je bogato ilustrirana, je več člankov, ki dajejo primerjavo med Rusijo pred oktobrsko revolucijo in današnjo Sovjetsko zvezo ter tudi in ZDA.
Vpr.: «že sedem let prejemam minimalno invalidsko pokojnim?, ker sem imel zelo nizke prispevke. Da bi dobil prepotreben povišek pokojnine, sem lani na podlagi jugoslovanske odločbe, ki mi priznava štiri leta delovne dobe, vložil prošnjo za povišek pokojnine po konvenciji. Prav te dni sem prejel odgovor, da mi Jugoslavija jsicer priznava pravica do dela pokojnine, vendar če to sprejmem, mi INPS zniža italijanski del pokojnine, tako da bi inkasiral na dveh krajih tisto, kar sem prejemal doslej od INPS. Je to pravilno? Kaj naj naredim?»	P. R.
Tisti zavarovanec . ki uveljavlja delovno dobo v Italiji in Jugoslaviji, lahko zahteva na osnovi konvencije med obema državama, da mu vsak pokojninski zavod izračuna sorazmerni del pokojnine, ki ga nato samostojno nakazujeta. Za tiste italijanske upokojence, kj zaradi kratke delovne dobe ali nizke mere zavarovalnih prispevkov nimajo visoke pokojninske osnove, velja načelo, da jim INPS integrira pokojninske zneske -na minimalno. če npr. bivši podrejeni delavec ima na osnovi prispevkov o-ziroma prejemkov pravico do 55.000 lir mesečno pokojnine, mu zavarovalni zavod avtomatično zviša pokojnino na 79.650 lir, ki je po zakonu določena minimalna pokojnina za leto 1977. Po zakonu pri-tiče integracija na minimalno pokojnino vsakemu državljanu, ki ne uživa pokojnin pri sorodnih pokojninskih skladih. Vendar pa INPS aplicira to načelo tudi na primerih prejemanja pokojnine od neke druge države. Zato je povsem razumljivo, da so tudi v vašem primeru znižali italijanski sorazmerni del pokojnine.
Vendar pa si upamo trditi, da je protizakonito odrekanje integracije na minimalno pokojnino po konvenciji, ker je zgrešena dosedanja in-tepretacija zakonodaje. Na podlagi zakonov št. 1338/62 in 153/69 je namreč izrecno predvideno kopičenje pokojnin pri italijanskih pokojninskih skladih, medtem ko
OB ZAKLJUČKU POLETNE IN ZAČETKU NOVE SEZONE
Dva naivca v Kraški galeriji in trije Tržačani v Sesljanu
V soboto bo v «Cartesiusu» odprl razstavo Livio Rosignano
sploh niso omenjene pokojnine iz neke druge države. Le če upokojenec uveljavlja dve pokojnini v Italiji, nima pravice do integracije, po našem mnenju pa mu ta integracija italijanske pokojnine priti če, že prejema sorazmerni del pokojnine iz druge države.
Taka interpretacija se vedno bolj ukoreninja tudi pri nekaterih vodilnih krogih INPS, zato je napočil trenutek, da vsak upokojenec, ki je v teh pogojih, vloži na zavarovalni zavod priziv z zahtevo, da se mu prizna integracija na minimalno pokojnino. Le na tak način bo moral INPS zavzeti stališče in bo enkrat za vselej odpravil to krivično odtrgovanje pokojnine.
Kar se vašega primera tiče, vam ne morem na osnovi podatkov svetovati, če se vam izplača opcija pokojnine po konvenciji ali ne. Zato vas vabim, da se javite v našem uradu v Ul. Cicerone 8/b (tel. 62785), da skupaj pregledamo vso dokumentacijo in izberemo najboljšo rešitev. Prav tako vabimo na razgovor, v perspektivi vlaganja prizivov za priznanje integracije in torej poviška pokojnine, vse tiste upokojence po konvenciji (ki npr. prejemajo pokojnino od Italije in Jugoslavije), katerih sorazmerni del italijanske pokojnine je nižji od 79.650 lir.
DAVČNI ODTEGLJAJI NA POKOJNINAH
Konec tega meseca poteče rok za predložitev na INPS zahtevkov za priznanje davčnih odtegljajev na pokojninah za leto 1976 in 1977. Ker je marsikateremu upokojencu INPS apliciral nižje odtegljaje za družinske člane v breme, kot jim dejansko pritiče, seznanjamo vse zainteresirane, da se lahko zglasijo v naših uradih. Prošnjo lahko vložijo vsi tisti, ki so oddali le model 101, medtem ko se po zakonu št. 114/77 ta možnost ne tiče tistih upokojencev, ki so predložili davčno prijavo potom obrazca 740.
med Sovjetsko zvezo
...........................»i.............m.....mm................................................................
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Spremeniti boste morali nekatera svoja poslovna stališča. Dobre možnosti za vse dejavnosti osebnega značaja.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne ponujajte nikomur zlahka svoje pomoči. Rešite manjši nesporazum s prisrčnostjo in taktom.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6) Za hvaljujoč se svojemu kritičnemu smislu. boste dosegli sicer ne ravno dosegljiv cilj. Razumevanje z ljubljeno osebo.
RAK (od 23. 6. do 22.7.) Skušajte sprostiti svojo fantazijo. Odpravili boste nekatera manjša nesoglasja.
Horoskop
LEV (od 23.7. do 22.8.) Obravnavati boste morali zelo delikatna in zapletena vprašanja. V čustvenem pogledu bodite previdni.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) U-skladite čimprej vse svoje programe. Nezaupljivost ne more koristiti vašim čustvenim načrtom.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Premagajte težave, ki ogrožajo u-resničitev vaših načrtov. Nekdo skrivoma goji za vas iskrena čustva.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 22. 11.) Ogibajte se določitev, ki bi
vam jih utegnila narekovati ma-
ščevalnost. Ne ukvarjajte se z vprašanji drugih.
STRELEC (od 23. 11. do 20.12.) S svojimi pobudami boste razorožili vse nasprotnike. Uspelo vam bo uresničiti neki svoj načrt.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Kljub ne najbolj ugodni situaciji, boste dosegli znaten poslovni u-speh. Spor v družinskem krogu.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Preden se spustite v neko pustolovščino, dobro premislite. Razširite krog svojih poznanstev.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne u-strašite se nečesa, kar je samo na videz strašno, zagotovljen vam bo uspeh. Ognili se boste nevšečne-mu razgovoru.
Poletje, kolikor ga je sploh bilo. je mimo. S tem se zaključuje tudi običajni poletni odmor .v razstavni dejavnosti tržaških in okoliških u-metnostnih galerij, kajti z včerajšnjim dnem se je začela že redna dejavnost, redna nova sezona. Tako so v umetnostni galeriji «La Lanterna* v Ul. sv. Nikolaja odprli razstavo avstrijskega slikarja Petra Richarda Oberhuberja, ki bo razstavljal v našem mestu do srede oktobra, v soboto pa bodo v galeriji (Cartesius* v Ul. Marconi odprli razstavo grafičnih del znanega tržaškega umetnika Livia Ro-signana. Od sinoči pa v galeriji Rossoni razstavlja tudi slovenska slikarka Velikonja.
Čeprav smo omenili poletni odmor, moramo hkrati pribiti, da je bilo v letošnjem poletnem času več zelo pomembnih, pa čeprav poletnih razstav, saj je na primer občinska galerija prirejala razstave redno, brez odmora, na Gradu sv. Justa, v auli magni na univerzi ter v Rižarni je imel trojno raz stavo tržaški slovenski slikar Lojze Spacal, kateremu je to veliko manifestacijo priredila tržaška občina ob sodelovanju univerze in u-stanove za gostinstvo in turizem ob njegovi 70-letnici ter ob 40-letni-ci javnega udejstvovanja na področju likovne ustvarjalnosti. Spa-calova razstava se bo zaključila konec meseca. Nadalje smo imeli med. 'poletjem zanimivo razstavo japonske grafike na Gradu sv. Justa, kjer je sedaj razstava z naslovom . «Predzg<!dovina področja Caput Adriae». Hkrati moramo o-meniti še veliko deželno razstavo grafike v palači Costami, razstavo, ki se bo končala 27. t.m. in čeprav gre za kolektivno razstavo, predstavlja nekakšen pregled grafične ustvarjalnosti.
Ko smo tako napravili bežen pregled nekaterih manifestacij v Trstu v zadnjih mesecih in zadnjih dneh. se bomo nekoliko bolj na dolgo ustavili pri dveh razstavah, ki so ju odprli preteklo soboto in sicer pri razstavah v «Kraški gale-riji» v Repnu ter na sedežu avtonomne ustanove za gostinstvo in turizem na ■obalnem pasu nabre-žinslco-devinske občine v Sesljanu.
Kakor smo že v nedeljo poročali, se v (Kraški galeriji» v Repnu predstavljata dva gosta iz Jugoslavije in sicer Konrad Peternelj — Slovenec ter Radomir Baškovič.
Peternelj je slikar samorastnik, naivec, po rodu je iz Stare vasi na Gorenjskem in velja danes za enega najbolj cenjenih in uveljavljenih slovenskih naivcev. Doslej je razstavljal v raznih jugOHluvtPi-ških centrih, /m tudi drugod'' po svetu se je uveljavljal, kot na primer v Belgiji, Avstriji, Nemčiji, Švici, na Švedskem, pa tudi v A-meriki. Nič novega ne bomo povedali, če rečemo, da se je Jugoslavija močno uveljavila v svetu tudi na področju naive. Glede tega so seveda na prvem mestu hrvaški likovniki naivci, toda tudi Slovenci imamo nekaj znanih imen in med najboljše spada tudi Konrad Peternelj. V (Kraško galerijo» je Peternelj prinesel približno ducat olj na steklu. Peternelj upodablja izključno kmečke motive.
Tako imamo v niraški galeri-ji» upodobljen razpadajoč kmečki dom, za katerega 'menimo, da je najboljša razstavljena slika na steklu, nato imamo lep zimski motiv s svati, tu je nadalje velika slika na steklu, ki prikazuje žetev, odličen ie tudi zimski motiv teoeža pred gostilno. Omenili smo že cvetje, k čemur bomo dodali še obiranje koruze in pa sliko, ki prikazuje sončnice Peternelj pa je razstavil tudi. osem grafičnih listov, osem odlično izpeljanih in izdelanih kmečkih motivov v črno-belem Gre v tem primeru za motiv, ki pri-kazuje prodajalca (suhe robe*, nadalje gobarja, kosce oziroma kmečke ljudi pri mizi, 'žitno polje in ljudi pri južini. ljudi na veselici, skratka zelo preproste, hkrati pa življenjske motive ki jih gorenjski naivec zna tako lepo upodobiti.
Z njim razstavlja Radomir Boškovič. ki je sicer po rodu iz bližine Peči na Kosovu, ki pa že nekaj časa živi in dela v Kopru. Doslej je razmeroma mlad likovnik razstavljal samostojno■ v Kopru in v Parmi, pri kolektivnih likovnih manifestacijah pa je sodeloval v raznih kraiih v Jugoslaviji in Italiji.
Ko smo si ogledovali njegova dela, smo (ugotovili*, da zanj dela prvenstveno priroda sama. Radomir Boškovič namreč uporablja pri svojih stvaritvah drevesne korenike, za katere vemo, da zadobivajo najrazličnejše oblike. Zato Boškovič išče zanimive korenike širom po Jugoslaviji in mu njihove oblike navdihujejo motive. Vendar bi bilo zgrešeno misliti, da je dovolj primerno koreniko odkriti. Nasprotno ko Boškovič odkrije neko (zanimivo* koreniko, se je mora šele lotiti im primerno izkoristiti, da iz nje ustvari kolikor možno določenemu motivu slično podobo In tako nastajajo njegove (Baletke*, tako je nastala njegova (Gos*, tako je nastal njegov «Kozorog» itd. Gre za zares posrečene likov ne stvaritve, ki na uvrščalo med pomembne likovpe ustvarjalce lz Repna stopimo v Sesljati v galerijo, kje/4 razstavljajo trije tržaški.’ slikarji: Franco Volk. Pino Calčla rulo in Renato Manueli.
Franco Volk ie slovenskim, ljubiteljem umetnosti že znan. O njem' smo obširheje pisali pred leti.' tudi ob izidp. mape petih mladih tržaških slovenskih likovnikov. Volkova umetnost je značilna po motiviki in po načinu
dela, saj je znan po svojih kva dratih iti po osnovi, dela namreč v glavnem na aluminijskih ploščah. ko are za olja. Pa tudi v grafiki je dosleden svoji ((geometriji*
V Sesljanu je Volk razstavil P! svojih del. Tu pa se Volk pred stavlja tudi nekoliko spremenjen, kajti poleg kakih desetih olj na aluminijskih ploščah je razstavil tudi nekaj svojih slik na platmi. Tudi tu ostaja zvest svojemu aeometrizmu, vendar pa se. nekoliko spreminja in to v pozitivnem smislu, ker si odpira pot v nove možnosti. S tem nočemo re či. da je svoj ciklus na alumi ni in zaključil, menimo pa. da je delo na platnu zahtevnejše, novi motivi pa mu dajejo možnost, da se še bolj razživi. Njegov geo-metrizem bi namreč mo^el postati ovira, dve razstavljeni sliki na platmi pa kažeta,, da je utesnjenost skušal nekoliko razbiti
Pino Caldarulo je razstavil večje število svojih temper. Caldarulo, v nasprotju s Manuelijem in Volkom, ni povsem enoten, ker je
razstavil veliko različnih motivov. Vsekakor pa je največ del posvetil Krasu in Kraševcem, kar dokazujejo tudi naslovi «Kraševec», «Počitek na Krasu*, «Kraški embrio», «Jezerce Prčedoh, «Kraška soba,» itd., vendar menimo, da sta najboljši njegovi razstavljeni deli dva zelo lepa portreta, in sicer portret vnuka Massimiljana ter portret deklice Barbare.
Veliko bolj skladen je Renato Manueli, to je tisti, tržaški, likovnik, ki se je «specializiral» v u-podabljanju svojih motivov, kot bi bili vsi izklesani iz starega krnskega kamna, saj so vse njegove podobe sivkaste barve kot bi jih izklesala sama priroda, burja in dež, ko ima vsaka njegova ka-menolika figura barvo kraškega kamna. Pa še ena je njegova za nimivost. Povsod vidimo podobo ženske, pa čeprav pod najrazličnejšimi motivi in naslovi. Sicer pa bomo navedli le nekaj naslovov njegovih del: «Pomlad na Krasu*, «Jok nad prepadom», «Mala podoba Trsta*, «Podoba v vetru» itd.
Razstava treh tržaških likovnikov bo trajala do 2. oktobra.
ČETRTEK, 22. SEPTEMBRA 1977
■ i
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
par-
Duo klavir in flavta
AV. ... v. .-*&• .......
V cerkvi sv. Silvestra sta — kot smo že poročali — v ponedeljek zvečer nastopila ■ flavtist Giorgio Klasen in pianist Ennio Silvestri, ki sta izvajala dela Veracinija, Mozarta, Donizettija in Bartoka.
13.00	Argumenti:
Kinoteka - Šport
13.30 DNEVNIK in Danes v lamentu
18.15 LUCIEN LEUVVEN - šesto, zaključno nadaljevanje 19.20 PAPER MOON, TV film
19.45	Almanah, Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40 Prihajajo pošasti... - glasbena oddaja
21.45	Velike bitke preteklosti: QUEBEC (1759)
Nato filmske premiere Ob zaključku:	DNEVNIK,
Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
13.00	DNEVNIK 2 . Ob 13. uri 13.30 Vzgoja in dežele: Otroci danes
16.45	Iz Rima: Hokej ITALIJA - IRSKA
18.15 Inurbacija
18.45	Iz parlamenta in DNEVNIK 2 - Šport
19.00	POČITNICE NA GALEBJEM OTOKU
19.45	DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 Dragi očka
ZGODBA O ZOBEH, TV komični film
21.10	Dogodki, ankete, vprašanja, ki govore o ženski
22.10	LA MOSSA DEL, CAVALLO Ob zaključku DNEVNIK 2 Zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
10.00	- 11.00 - 12.C0 TV v šoli Hrvatska Dežele in ljudje. Sodiobno naselje. Francoščina. Risanka itd.
15.25	Nogomet:
OLIMPIJA HAJDUK
18.20 Maček Filemon
18.35	OBZORNIK
18.50	Modri plašček
19.25	Skrivnosti morja
20.15	Risanka
20.30	DNEVNIK
21.00	Prijatelji in sosedje
21.30	Pogovor o...
Politični sistem — ključno vprašanje jugoslovanskega razvoja
22.45	Miniature:
DORE KLEMENČIČ - MAJ 23.10 DNEVNIK
Koper
16.25	Nogomet:
OLIMPIJA HAJDUK
20.25	Televizijski trimski test 20.55 Otroški kotiček
21.15	DNEVNIK
21.35	BELI OČNJAK, film
Zagreb
18.20 POROČILA
18.45	Mali odred
19.15	Izobraževalna oddaja
19.45	Odgovor na vse 21.00 Argumenti 77
21.50	Nevarna srečanja
ŠVICA
19.05 Program za otroke 20.25 Kulturna agenda 20.55 Tukaj Bern
21.45	Reporter
22.45	GUYS & DOLLS, glasbeni variete
TRST A
7.00.	8.00. 11.30, 13.00, 14.00. 17,00.
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro; 8.05, 9.05 Glasba in kramljanje; 9.30 Nekoč je bilo; 9.40 Koncert sredi jutra; 10.05, 11.35 Predpol-danski omnibus; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Glasbeni almanah; 14.10 Mladina v zrcalu časa; 14.20 Glasba na našem valu; 15.35 Klasični album; 16.05 Melodije; 10.30 Za najmlajše; 17.05 Violinist To-mač Lorenz; 17.20 Glasbena panorama; 18.05 Obrazi slov. povojnega pripovedništva; 18.15 »Primorska poje 77».
KOPER
7.30. 8.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.30, Poročila; 7.05, 8.00 Glasba za dobro'jutro; 9.15 Pravljica; 9.30 Plošče; 10.10 Hi-Fi Magazine; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Poslušajmo jih skupaj; 11.45 Plošče: 12.05 Glasba po željah; 14.10 Plošče; 14.35 Na knjižnih policah; 14.40 Mini juke box; 15.00 Operne skladbe«; 16.00 Plošče; 16.45 Lahka glasba; 17.10 Poslušajmo;tjA* skupaj; 17.40 Glasbeni’ notes; 18.(H) Ob petih popoldne; 18.30 Primorski dnevnik; f«.'45 "Zabavna #ašbfir'19.00 Glasba po željah; 19.35 Mladi izvajalci; 21.00 Glasbena fantazija;
22.00	Slov. skladatelji; 22.45 LP plošče; 23.45 Poje Albano.
RADIO 1
7.00,	8.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00,
19.00	Poročila; 6.00 , 7.20 Glasbe no prebujenje; 8.50 Resna glasba:
9.00	Vi in jaz; 10.30 Lahka glasba;
11.00	Strnjena komedija; 11.3U Wild Life; 12.05 Par besed; 12.30 Evropa Crossing; 13.30 Lahka glasba; 14.20 Drobec satire; 14.30 L tal. maske; 15.05 Rdeča plošča:
15.30	Rumenorožnati sanjski blak; 16.15 E...state con noi: 18.05 Tandem; 18.35 Srečanje z VIP °" sebo: 19.20 Poglobimo se v komedijo; 20.15 Jazz; 21.05 Operetna glasba; 21.30 Sardinija: 22.00 Beethovnov koncert; 22.45 Poje Milva.
SLOVENIJA
7.00,	8.00,	10.00.	12.00,	13.00.
15.00, 19.00, 20.00 Poročila; 7.2« Rekreacija; 7.50 Dobro jutro, <j; trocil; 8.20 Beseda na današnji dan; 9.08 (glasbena matineja; 10.05 Radijska šola; 10.35 Mali slovenski vokalni ansambli; 11.40 Turistični napotki; 12.03 Uganite, Pa vam . zaigramo; 13.10 Melodije!
13.30	Kmetijski nasveti; 13.40 0“ vasi do vasi; 14.20 Zabavna glas-ba; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Koncert; 15.40 Mehurčki; 16.30 Melodije in ritmi; 17.00 »Vrtiljak*! 19.05 Iz repertoarja znanih opernih pevcev; 20.35 Lahko noč, °' troci, 20.45 Mladi Levi; 21.00 četrtkov večer; 22.00 Literarni večer; 22.40 Lepe melodije; 23.20 So; nata in sonatina; 24.05 Literarm
nokturno; 24.15 Paleta pope
vk-
minil...........................iniiMHiMtiniHiiiii...n..iiiiiiiHiuimiiiiiniimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii...milim""
ANDREJ ŠAVLI: VRSTA SKOZI ČAS
Obrazi koprsko - goriške generacije slovenskih učiteljev (1875 -1909 -1919)
KOVAČI ZA KATEDROM
Vikior Bežek
(1860-1919)
Doma je bil iz Postojne, gimnazijo je dovršil v Ljubljani, klasično filologijo in slavistiko je študiral na univerzi na Dunaju in v Gradcu. Poučeval je na gimnaziji v Gorici. Št. Pavlu na Koroškem, Novem mestu in v Ljubljani, nato na učiteljišču v Ljubljani in Gorici, dokler ni bil leta 1904 imenovan za ravnatelja štirijezičnega moškega učiteljišča v Kopru. S slovenskim delom tega učiteljišča je leta 1909 prišel v Gorico, kjer je bil ravnatelj
todaj samostojnega in popolnoma slovenskega moškega učiteljišča. Leta 1915 je moral v vojno be gunstvo v Ljubljana, kjer je vo dil zaposlovalne tečaje obeh slovenskih goriških učiteljišč, mo škega in ženskega Viktor Bezek je bil član deželnega šolskega sveta za Goriško -Gradiščansko, predsednik izpia-
ševalhe komisije za ljudske in’ meščanske šole, deželni šolski nadzornik in odbornik Slovenske šolske matice. Upravičeno ga štejemo med pionirje slovenske pedagogike, saj je napisal slovenske učbenike za pouk pedagoških predmetov na učiteljišču Občno vzgojeslovje z dušeslovnim uvodom (1913) in Občno ukoslov-je (didaktiko) z umoslovnim uvodom t.j. uvodom v logiko (1917. 1919).
Mnogo je storil tudi za razvoj slovenskega učiteljišča. Ko je di-jaštvo z znano koprsko stavko pripomoglo k odločitvi dunajske ga ministrstva, da je pristalo na slovensko moško učiteljišče v Gorici, ravnatelj pač ni mogel voditi stavke in je moral igrati vlogo pomirjevalca, gotovo pa je. da je prišlo do ministrske odločitve ne brez Bežkove zasluge, zlasti ne brez zasluge Frana Ma-tejčiea, deželnega nadzornika za slovenske in hrvatske šole. Prav tako je gotovo, da je prav Bežek s svojimi slovenskimi pedagoškimi učbeniki pripomogel k polni realizaciji nove pridobitve. Še leta 1913 je ugotavljal, da je bilo moško učiteljišče v Gorici edino, na katerem se je pedagogika poučevala v materinščini in da jč bilo na njem to doseženo že jeseni leta 1909
Njegovi nekdanji učenci imajo Viktorja Bezka v spominu kot strogega učitelja in vzgojitelja ter skrbnega ravnatelja, ki ga .je prevevala globoka mentorska za vest. Nekateri so mu zamerjali preveliko strogost in premajhno razumevanje z,a potrebe zlasti slovenskih dijakov. Takšnih sodb ni mogoče sprejeti brez upoštevanja dejstev, da je vladal pred njegovjm prihodom na šoli nered, ki ga je Bežek skušal odpraviti, in da je moral brzdati ne le slovenske, ampak tudi italijanske dijake, hkrati še profe-
sorje, med njimi celo kakšnega »šulferajnarja*. Ravnateljevanje na 'učiteljišču je bil eden izmed vzrokov njegovih depresij, psihičnih in fizičnih tegob, ki so ga privedle do tragičnega konca.
Bežek zavzema vidno mesto v naši kulturi tudi kot jezikoslovni pisatelj, literarni kritik, urednik Ljubljanskega zvona in mentor njegovih mlajših sodelavcev.
V
Anton Črnivec
(1856-1935)
Rojen je bil v Šentvidu pri Stični, gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, matematiko, fiziko ir. filozofijo je študiral na Dunaju. Od leta 1883 je bil učitelj in vo dja pripravnice na Proseku, od 1886 do 1894 je služboval na učiteljišču v Kopru, potem še eno leto na gimnaziji v Pulju, od leta 1895 do 1903 je bil profesor in dalje do 1916 ravnatelj na učiteljišču v Ljubljani. Umrl je star 79 let.
V letih T870 - 1873 je matematik dr. Franc Močnik napisal raču-nice za osnovne šole. bile so v rabi iv vseh avstrijskih deželah. Pouk matematike je dobil z njimi trdno osnovo. Močnikov koncept razporeditve in obsega ma tematične učne snovi so po njegovi smrtni dopolnjevali in prirejali. Pri Slovencih je bil ta prireditelj Anton Črnivec. Tako s poukom na proseški pripravnici, kako* na koprskem in ljubljanskem učiteljišču se je zelo temeljito seznanil s problematiko ra čunskega pouka. K svojim pet-delnim računicam je napisal Navodilo za prvi del osnovnošolskih računic in pa Navodilo pri pouku računstva v osnovni šoli. v pedagoškem tisku je mnogo pisal o pouku računstva in geometrije. Z njegovimi računicami, naslonjenimi močno še na Močnikove, se je pouk računstva v osnovni šoli še bolj ustalil, zato so hile te računice zelo dolgo v rabi, šele v zadnjih letih pred drugo
svetovno vojno je sodeloval Prl
izdaji črnivčevih osnovnošolski«
računic Milko Jeglič.
čmivčeve rešitve so ustrezaj predvsem zato, ker so bali z Pl1' mi zadeti ustrezen izbor, obse£ in razporeditev matematične učiJ® snovi za osnovno šolo ter so bn v njih upoštevane možnosti dobre metodske obravnave.
Anion G vaj c
Rojen je bil v Ljubljani *cta 1865; po gimnaziji v rojstnem Me' stu je na Dunaju študiral gra<^ beno tehniko, na akademiji Pa slikarstvo. Do prve svetovne V°1 ne je bil profesor risanja na skem učiteljišču v Gorici; bil f med iniciatorji in strokovnimi °r ganizatorji obrtno-nadaljevalrk8 šolstva na Goriškem ter vo_aJa obrtno-nadaljevalne šole v skem domu* v Gorici. V, let|1 1917 -1918 je poučeval na zat*1 slovalnih tečajih goriških uč'^e ljišč, ki so bili v Trstu; po P1^ vojni je bil najprej na realk' končno na moškem učiteljišč11 Mariboru.
Akademski slikar .Anton Gva.^ je kot umetnik mnogo prispe v likovno zakladnice sloveni' kulture, kot pedagog pa k f ' mahu likovnega pouka ozir,J takratnega risanja v osnovnih
obrtno nadal jevalnih šolah.
Delo-
val je v raznih krajih Gor|S kot predavatelj o likovni urrl, nosti in o pouku risanja. Prl? . val je pogosto na učiteljskih k
ferencah. V tem smislu je
del(r
žeh'
val pozneje tudi v Mariboru
Gvajc je bil profesor na	,a
skem učiteljišču v Gorici, če ^ omenjamo v zvezi z moškim . teljiščem. je zato, ker je bil P^fl prvo svetovno vojno, kakor	jj,
videli, profesor na zaposlov®,^
/prstu-
str®’
tečajih obeh goriških učit moškega in ženskega, v Pa tudi zaradi mentorskega „ kovnega dela pri usposab ,la učiteljev obrino-nadaljevalnm
ne moremo mimo Antona Gv J
/
KOŠARKA
f ' 'H
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
V POLFINALU EP V BELGIJI
	
r.,i
22. septembra 1977
Italija ■ Jugoslavija brez tovorita
V drugem polfinalnem srečanju pa bo verjetno SZ premagala ČSSR
LIEGE — 20. evropsko košarkarsko prvenstvo se nagiba h koncu, že danes bosta namreč polfinalni tekmi, poleg tega pa še dve srečanji za uvrstitev od 5. do 8. mesta.
Italija — Jugoslavija
Kot se je že večkrat dogodilo na raznih evropskih in svetovnih prvenstvih ter tudi na 01, se bosta tudi na tem EP v polfinalu spoprijeli I-talija in Jugoslavija.
Resnici na ljubo so bili doslej na podobnih tekmovanjih uspešnejši Jugoslovani, pa čeprav je znano, da so bili »azzurri* vselej enakovreden nasprotnik Jugoslovanom. Vsa dosedanja srečanja so se namreč tesno zaključila v korist «plavih» in še posebno dramatično je bilo na zadnjih 01 v Montrealu, ko je Jugoslavija zmagala le z enim košem razlike, s košem, ki ga je v poslednjih Sekundah dosegel Slavnič.
Če je Italija odtlej v glavnem o-hranila nespremenjeno vsaj prvo peterko in da sedaj lahko računa še
.....IIHIIIIIIIIIIIIIII.....................................................
izrednega Carrara, pa se je v jugoslovanskem taboru stanje spremenilo. Igralci so sicer ostali isti, čeprav je zelo občutiti odsotnost Damirja Šolmana, »plavi* pa so dobili novega vodjo. To je Aleksander Nikolič. ki nedvomno sodi med najbolj
NAMIZNI TENIS‘
Iztok Frank najboljši jugoslovanski mladinec
Velik kakovostni napredek mladih slovenskih igralcev
Zvezna mladinska kapetana jugoslovanske namiznoteniške zveze sta objavila lestvici najboljših jugoslovanskih mladink in mladincev v pretekli sezoni.
Zanimivo je, da so mladi sloven ski igralci zabeležili v sezoni 1976-1977 velik kakovostni napredek, saj Zavzemajo na teh lestvicah v prvi deseterici kar šest mest, torej več kot polovico. Če k temu dodamo, da je tudi na prvem mestu igralec iz Slovenije, potem res ni tetko ugotoviti, da doživlja slovenski mladinski namizni tenis (vsaj med fanti) v jugoslovanskem merilu pravi preporod.
Na prvem mestu je namreč mladi Iztok Frank iz Maribora, ki je s svojo igro že pred časom opozoril hase strokovnjake in sodi trenutno hied najbolj obetajoče jugoslovanske tgralce sploh.
Lestvica desetih trenutno najbolj 5ih mladih igralcev namiznega tenisa v Jugoslaviji je namreč taka:
L Frank (Maribor)
2.	Kovač (Sobota)
3.	Koljaja (Vojvodina)
L Horvat (Sobota)
5.	šarlah (Ilirija)
6.	Veren (Sobota)
7.	Mraovič (Partizan)
8.	Cajnkar (Maribor)
9.	šehič (Vitez)
10.	škorič (Vjesnik)
Kot kaže ta lestvica, se tudi Murska Sobota razvija v močno namiznoteniško središče, saj so kar trije i-g"alci iz tega mesta celo med prvo šesterico najuspešnih mladih igral tev v državi.
Stanje na lestvici mladink je dru gačno. Premoči Slovenije tukaj ni, saj ima ta republika le eno svojo
POZIV
Združenje slovenskih športnih društev v Italiji poziva vse svoje članice, da se polnoštevilno udeležijo sobotnega Protestnega zburovanja pred o-skrunjenim spomenikom bazoviških žrtev in tako izpričajo zvestobo idealom iz NOB naše mladine, ki se aktivno udejstvuje v športnih društvih. Poleg športnih delavcev in članstva, naj bodo prisotni tudi tekmovalci v športnih dresih.
pripravljene trenerje na svetu. Za nimivo pa je, da je prav Nikolič žel največje uspehe izven svoje domovine, in to predvsem v Italiji, kjer je s Petra rco, z Ignisom in z Alcom dosegel vse, kar se je doseči moglo.
Z drugačno koncepcijo košarke, ki jo je Nikolič dobil pri vodenju drugače organiziranih italijanskih klubov, je sprejel vodstvo jugoslovanske reprezentance. Hotel je dati «plavim» bolj urejeno igro, pri tem pa ni mogel mimo dejstva, da Jco-šarkar je predvsem član svojega matičnega društva, kjer igra po dolženem sistemu, ki je še vedno tipičen za jugoslovansko košarko, to je: prosta igra z dokajšnjo mero u-stvarjalnosti.
Ni torej naključje, da je na tem EP Jugoslavija igrala izredno nedosledno in večkrat tudi nemotivirano.
In prav zaradi tega ne moremo dati danes nikakršnega predvidevanja. Zna se namreč zgoditi, da bi Jugoslavija zopet zaigrala kot nekdaj in da bi tako zopet odpravila «azzurre». Zna se pa tudi zgoditi,
NA DRŽAVNIH IBTVICAH	fi"SS
posegli vsaj po srebru.
SZ — ČSSR
Čeprav so Sovjeti nepričakovano izgubili z Italijo, pa mislimo, da so vseeno v srečanju s ČSSR favoriti. Težko je namreč verjeti, da bi »sovjetski stroj* zopet odpovedal, pa čeprav je ČSSR na tem EP pokazala, da upravičeno sodi med najboljše reprezentance v Evropi.
DANAŠNJI SPORED
14.00: Bolgarija — Nizozemska (od 5. do 8. mesta)
18.30: Italija — Jugoslavija (polfinale)
20.30: SZ - ČSSR (polfinale)
22.30: Izrael — Belgija
(od 5. do 8. mesta)
predstavnico med prvo deseterico, pa še ta je komaj na devetem mestu.
Lestvica mladink je naslednja:
L Perkučin (Proleter)
2.	Pavlov (Naftagas)
3.	Bemardič (Mladost), Kiralj (Proleter) in Starjački (Mara -thon)
6.	Rukavina Mladost)
7.	Papič (Naftagas)
8.	Aničič (Opatija)
9.	Čadež (Olimpija)
10. Vujadinovič (Radnički)
SPLIT — Košarkarji splitskega prvoligaša Dalvina se te dni nahajajo v Italiji, kjer bodo odigrali štiri prijateljske tekme. Spoprijeli se bodo s Scavolinijem iz Pesara, Fa-brianom Basket, Lenzom - Osimom in Perugio Basket.
V prvem kolu 2. amaterske nogometne lige je Gaja v slovenskem derbiju proti Bregu pripravila veliko presenečenje, saj je svojim nasprotnikom odnesla z njihovega igrišča kar obe točki
Iz planinskega sveta
Delovanje SPDT
čeprav je bilo to nedeljo izredno slabo vreme, je avtobusni izlet, ki ga je priredilo SPDT na Grintovec, uspel. Avtobus je bil tudi tokrat poln. navdušenih planincev, ki se niso u-strašili ostrega mraza, pa tudi ne dežja in snega. Večina udeležencev je namreč dosegla Coizovo kočo na Kokrškem sedlu,, naprej na vrh Grintovca pa se res ni dalo iti, saj je sneg, ki je že navsezgodaj začel padati, prekril vse markacije, poleg tega pa je takt. pot postala nevar na. Vsekakor pa je že bil lep uspeh doseči kočo po zasneženi pokrajini. Manjša skupina, ki se ni podala, na Grintovec, je z gondolo dosegla Veliko planino ter se v popoldanskih urah vrnila. Vsekakor so bili planinci zadovoljni z novo gorsko izkušnjo, ki jih je doletela.
Tudi izleti skupine naših starejših planincev se še kar pogosto vrstijo. Prejšnjo nedeljo, tokrat z lepim vremenom, so se podali na dvodnevni izlet po Kamniških Alpah ter dose gli vrh Kočne in Grintovca.
S temi izleti se je verjetno zaključila letošnja visokogorska sezona SPDT. Na sporedu bodo sedaj manj-

ATLETIKA
V KATEGORIJI DEČKOV
Mladi atleti Adrie med protagonisti
V četrtek je bilo na občinskem stadionu v Trstu tekmovanje za C kategorijo dečkov in deklic letnikov 1966-67. Nastopili so tudi atleti A-drie in Bora, ki so zabeležili nekaj prav dobrih rezultatov. «Belo-modri» atleti iz Lonjerja so bili celo med protagonisti v sprintih, čeprav so nastopili le v treji.
REZULTATI:
DEČKI
50 m (letnik 66)
1. Pečar	Vaško	(Atfria)	8”1
3. Seleš Bruno (Bor) -	9”2
50 m (letnik 67)
?. Saksida Marko (Adria)	8”4
3. Zudek	Alfred	(Adria)	8”5
800 m
5. Brigadini Fabio (Adria) 3’31”4 DEKLICE 50 m (letnik 66)
9. Kebar	Irena	(Bor)	9
NOGOMET
V 1. JUGOSLOVANSKI ZVEZNI LIGI
iiiiiiiiiimiiiiiiiiiJiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii,, niiiiu,, m,umu n,«»111,111,11,1, 11111111 iinnmimmiminmiiiuumHniiiuiniimmmuiimummi iiiiiuimi iimiimiiiin
NOGOMET
KVALIFIKACIJE ZA SP
Poljska le korak pred uvrstitvijo v finalno kolo
CHORZOV/ — V mednarodnem povratnem nogometnem kvalifikacijskem srečanju za svetovno prvenstvo je v prvi evropski skupini včeraj Poljska premagala Dansko s 4:1 (2:0).
Po tej tekmi je v L evropski kvalifikacijski skupini stanje naslednje: Poljska	5	5	0	0	16:3	10
Portugalska	3 2	0	1	3:3	4
Danska	5	2	0	3	12:8	4
Ciper	5005	2:20	0
Odigrati morajo še tekme Danska-Portugalska, in Portugalska - Ciper.
BERN — Evropska nogometna zveza je včeraj sporočila datume finalnih srečanj evropskih pokalov. Finale pokala prvakov bodo odigrali 10. maja 19v8 na «wembleyu» v Londonu, medlem ko bodo finale pokala pokalnih prvakov odigrali 3. maja 1978 v Parizu.
Finale pokala UEFA pa bodo, kot običajno, odigrali na igriščih obeh finalistov in scer 26. aprila in 9. ali 10. maja.
NEW YORK — V tem kraju so potrdili vest, da bo nogometna reprezentanca LR Kitajske odigrala pet tekem v ZDA od 6. do 16. ok tobra. Tr krat se bo spoprijela z državno reprezentanco ZDA, po en krat pa s Cosmosom in moštvom Tampa Bay.
PKEDPRVENSTVENE PRIPRAVE
Drevi v Gorici Pagnossin Radnički
Goričani so pred dnevi zmagali na turnirju v Lurri
Goriški Pagnossin z uspehom na-1 igrali še ekipe Pintinox, Libertas daljuje predprvenstvene priprave, in Pallacanestro Livorno.
Pred-dnevi je namreč v Lucci zmagal na turnirju, katerega so se po leg goriške ekipe udeležili še Pe rugina ter domači Libertas in Pallacanestro. Danes zvečer pa bo v goriški telovadnici zanimivo prija teljsko srečanje. Bepvenutijevi va rovanci se bodo namreč srečali z Radničkim iz Beograda.
Do začetka prvenstva pa se bodo Goričani- udeležili še nekaterih turnirjev ter prijateljskih tekem.
24. in 25. septembra bodo sode lovali v Trstu na mednarodnem turnirju »Nereo Del Negro*, na ka terem bosta nastopila poleg domače Servolane še Ilurlingham in Cr-vena zvezda iz Beograda.
Prve dni oktobra bodo v Anconi igrali na tamkajšnjem turnirju, dan kasneje pa bodo v Pordenonu sodelovali na turnirju treh Be nečij.
5. oktobra bodo v Trevisu ponovno igrali z Hurlinghamom. Sledilo bo nato prijateljsko srečanje z ekipo iz Montecatinija.
7. in 8. oktobra bo Pagnossin sodeloval v Livornu na turnirju »Mau-rizio Cosmelli*, na katerem bodo
Vedno v okviru turnirja treh Be-neči.j bodo 10. oktobra igrali doma proti ekipi Vidal iz Mester, 12. oktobra proti Canonu, ob koncu pa bo v Tržiču srečanje z Mobiamom iz Vidma.
Rudi Pavšič
Odbor ŠZ Bor je na svoji redni seji v torek, 20. t.m., z ogorčenjem obsodil vandalistič-ni’. dejanja na spomenikih padlim v Bazovici in na Opčinah. Dejanja, ki hočejo skaliti mirno sožitje In razumevanje, ki se je ustvarilo med tu živečima narodoma, kar je še posebno utrjeno na športnem področju, kjer uživajo naša društva popolno enakopravnost in razumevanje.
Da se kaj takega ne bi več dogodilo, poziva ŠZ Bor oblasti, naj izsledijo krivce, svoje člane in tekmovalce pa vabi, da se množično udeležijo sobotnega protestnega zborovanja v Bazovici.
Vojvodina nepričakovano premagala Crveno zvezdo
Danes bo na sporedu (tudi po TV) tekma med Olimpijo in Hajdukom
Včeraj so odigrali tekme 8. kola L jugoslovanske nogometne lige. Med doseženimi izidi najbolj preseneča poraz državnih prvakov Crve-nc zvezde, ki so v Novem Sadu klonili s klasičnim izidom. Važno zmago je v gosteh izbojeval Beograd, ki je odpravil enajsterico Osijeka in si s tem nekoliko opomogel na lestvici. Visoko sta zmagala Partizan in Borac, ki sta nasprotnikoma skupnh nasula kar devet golov.
Na vrhu lestvice sta Dinamo in Partizan dohitela vodečega Hajduka, vendar bo ta igral šele danes popoldne v Ljubljani proti Olimpiji. Za tekmo vlada veliko zanimanje, vsaka prognoza pa je skoraj nemogoča, čeprav so Ljubljančani trenutno na repu lestvice. Srečanje bo prenašala tudi jugoslovanska televizija, s pričetkom ob 15.25.
IZIDI 8. KOLA Radnički - Trepča Vojvodina - Crvena zvezda ,Osijek - Beograd Sarajevo - Dinamo Zagreb - Budučnost Partizan - Čelik Borac - Velež Ri.jeka - Sloboda Olimpija - Hajduk 15.30 po TV)
LESTVICA
Dinamo, Partizan, Hajduk 12, Sloboda 11, Borac 10, Crvena zvezda 9, Budučnost, Sarajevo, Vojvodina 8, Osijek, Velež, Čelik, Rijeka, Zagreb 7, Radnički' 6, Beograd 5, Olimpija, Trepča 3.
PRIHODNJE 9. KOLO (25. 9.) Sloboda - Radnički, Velež - Rijeka, Čelik - Borac, Budučnost - Partizan, Hajduk - Zagreb, Dinamo -Olimpija, Beograd - Sarajevo, Crvena zvezda - Osijek, Trepča - Vojvodina.
1:0 2:0 -.1:2
1:1
3:1
Sjl
4:1
0:0
(danes ob
KUWAJT — Državni nogometni reprezentanci Kuwajta in Walesa sta se razšli pri neodločenem izidu 0:0. Tekma je bila prijateljska.
Juventus 2,27, Inter 2,56, Roma 3,00, Foggia 3,14, Milan 3,24, Lazio J,26, Perugia 3,73, Verona 4,67,, Sampdo-ria 4,70, Catanzaro 7,32. Napoli pa se ni uvrstil.
V B ligi je prvo mesto zasedla Novara, pred Spalom in Brescio.
EDINBURGH — Škotska mladinska nogometna reprezentanca je včeraj premagala ČSSR z 2:1. Tek 'ina je veljala za turnir UEFA.
Nogometno prvenstvo 3. amaterske nogometne lige se bo pričelo v nedeljo. 2. oktobra. Na Tržaškem bo tekmovalo 27 enajsteric, ki bodo razdeljene v dve skupini. Slovenske e-kipe bodo tekmovale v skupini N, spored L kola pa je naslednji: Čampi Elisi - S. Vito .
Rozzol - Giarizzole -tuianese - Kras Vesna - Afi Siat Union - CGS F.so. S. Luiai - Modiano
KOLESARSTVO'
BRUSELJ - Belgijec Ludo Pee-ters je zmagovalec mednarodne kolesarske dirke Pariz — Bruselj. 286 km dolgo progo je prevozil v sedmih urah In sedmih sekundah. Kot drugi je na cilj prispel njegov rojak Demery, tretji pa je bil Francoz Hinault. Za njimi so se uvrstili: De Vlaeminck, Dierickx, Kuiper, Peve-nage in Freddy Maertens. Glavnina je prispela na cilj z 20” zaostanka.
VARŠAVA — Mladinska nogometna reprezentanca Poljske je z 1:0 premagala Dansko v nogometni kvalifikacijski tekmi za turnir UEFA,
BOLOGNA — Dne 4. oktobra bo na sporedu mednarodna kolesarska krožna dirka po Emiliji. Tekmoval bo tudi Belgijec Roger De Vlaeminck, ki je zmagal lansko leto na tej dirki.
PLAVANJE
40-letrvi odvetnik iz Barija, Paolo Pinto, bo skušal v petek kot prvi človek preplavati morsko ožino med Tremitskim otočjem in celino. Proga meri približno 25 km.
MILAN — Italijanska nogometna zveza je včeraj objavila lestvico »Disciplinskega pokala* za leto 1976-1977. V A ligi je razvrstitev naslednja: Bologna 1,62, Cesena 1,76, F:o-rentina 2,05, Genoa 2,17, Torino 2,23,
TENIS
LONDON — Žensko teniško tekmovanje »Grand prix» se počasi bliža koncu. Igralke morajo odigrati še nekaj turnirjev, na koncu sezone pa se bo najboljših osem spoprijelo na finalnem turnirju v Palm Spring-
su. Na lestvici je trenutno v vodstvu, Američanka Ch-is Evert s 550 točkami. Sledijo ji Stove (Niz.) 375, Wade (VB/ 335, Navratilova 320, Reid (Avstralija) 250. Na šestem mestu je Mirna Jaušovec s 220 točkami; sledijo ji še Sue Barker, Bil-lie Jean King, ’ D anne Fromholtz in Wendy Turnbull.
ATLETIKA
NOVO MESTO — Na atletskem prvenstvu Dolenjske je državni reprezentant v metu kladiva Štiglič, dosegel najboljši letošnji jugoslovanski rezultat, z metom 67,67 m. V ženski konkurenci pa je v skoku v višino zmagala- Lovšetova s 175 cm.
ODBOJKA
Radnički prvi
SCANDICCI — Na mednarodnem ženskem odbojkarskem turnirju v Sčarldicciju je jugoslovanska ekipa Radnički (Beograd) osvojila prvo mesto. V finalu je premagala bolgarsko šesterko Lokomotiv iz Sofije s 3:0 (12, 14, 3).
V tekmi za osvojitev 3. mesta je Scandicci premagal rimski CUS s 3:2 (-12, 5, 14, -14. 6).
AVTOMOBILIZEM
TURIN — Mednarodni avtomobilski rally London - Sidney se počasi bliža koncu. Tekmovalci morajo še prevoziti približno 2.000 km od Pertha do Aliče Springa. Po zadnjih neuradnih vesteh vodi Anglež Fovv-kes na mercedesu.
HOKEJ NA LEDU
CoRiilšA D AM^r-ZZU - italijanska hokejska zveza je sporočila, da se bo letošnje državno prvoligaško orvenstvo v hokeju na ledu začelo 9. novembra. Nastopalo bo devet ekip in sicer naslednje: Aleghe, Asiago, Bolzano, Brunico, Cortina, Gardena, Milano, Renon in Valpel-lice.
To prvenstvo bo najdaljše v zgodovini italijanskega hokeja, saj bo trajalo kar 36 kol. Zaključilo se bo 1. marca prihodnje leto.
ši izleti, predavanja, kmalu pa bo 'že treba misliti spet na smučanje.
Sto družin na Nanosu
Planinsko društvo iz Postojne prireja tudi letos in sicer v nedeljo, 2. oktobra, že tradicionalni, pa tudi zelo priljubljeni pohod *100 druV na Nanosu*. katerega so se prejšnja leta udeležile tudi mnoge družine zamejskih planincev. Kot vsako leto bo tudi letos izhodišče Razdrto, kjer bo prva kontrolna točka in kjer bodo družine dob’le kontrolni karton. Proslava bo pred Vojkovo kočo ob 11. uri.
Planinske postojanke
zapirajo
Letošnja planinska visokogorska sezong se zaključuje. Njen konec je napovedal že prvi mraz. sneg. ki se je zadržal na višini nad 1000 metrov in pa seveda tudi koledar, saj je že nastopila jesen. Z zaključkom planinske sezone začenjajo zapirati tudi planinske koče, kvečjemu še ostajajo odprti zimski b vaki v tistih kočah, kjer ga pač imajo. Ti bivaki niso oskrbovani.
Kočo na Prehodavcih bodo zaprli 25. t.m., vendar pa je odprt bivak Biserka, kjer lahko prenoči tudi 22 ljudi. Koča na planini Razor bo odprta le ob sobotah in nedeljah, če bo seveda lepo vreme. Na triglavskem pobočju so Dom Valentina Staniča že zaprli, čeprav, na žalost, ljudje sedaj vdirajo vani. Tržaško kočo na Doliču in Dom Planiko pa bodo zaprli to nedeljo. Dom na Le dinah bo s skromnejšo oskrbo odprt do 10. oktobra.
Sezona predavanj
v Ljubljani
Prav dobro vemo, kako je v Sloveniji planinstvo razvito, zato ni nič čudnega, da tudi letos planinsko društvo Liubljana Matica, ki je najbolj številno slovensko planinsko društvo sploh, razpisuje abonma za obisk predavanj v sezoni 1977/78. Vpis starih abonentov bo od 1. do 20. oktobra, novih pa od 21. do 31. istega meseca v društveni pisarni. Obenem tudi vabijo vse, ki imajo primerne kolekcije barvnih diapozitivov. naj se zglasijo za sodelovanje na tradicionalnih «srečanjih ob sredah*.	,
Atlas
planinskih postojank
Nemška založba Geo - Buch je pred kratkim izdala zanimiv informator o postojankah v Bavarskih Alpah. Avstriji, na Južnem Tirolskem in v Sloveniji ter tako dokazala zanimanje nemških planincev tudi za naše gore. Pri sestavi vodnika so sodelovala številna društva, organizacije in posamezniki. V njem je sicer še precej tiskarskih napak, ponekod pa tudi moti imenoslovje, ki je prirejeno nemškemu turistu, posebno pa stara nemška imena za naše koče (n.pr. Vosshiitte za E-rjavčevo, kočo, Deschmannhaus za Staničev dom itd.), naša imena pa so omenjena samo v oklepajih.’ Vodnik je normalne velikosti in moderno zasnovan, ima 245 strani in 60 enostranskih večbarvnih zemljevidov. Podatki so nanizani ob simbolih v brzojavnem slogu, vrstni red postojank pa je abeceden, po gorskih skupinah.
DUŠAN JELINČIČ
Z S Š D I
obvešča, da je nova telefonska številka 767304.
OBVESTILA
ŠD SLOGA
obvešča vse svoje najmla.iše odbojkarice, da bo prvi trening danes, 22. t.m., ob 16. uri, v telovadnici pri Banih
• » •
SPK ČUPA
sporoča, da je jesenska društvena regata zaradi slabega vremena prenesena na nedeljo, 25. septembra. Vpisovanje pri prijavni mizi na društvenem prostoru v Sesl lanu od 8. do 9. ure. Predviden start ob 10. uri.
Družabni večer z nagrajevanjem je prenesen na soboto, 1. oktobra, zvečer, v gostilni Bella Riva t Brojnlci.
• # •
Redni občni zbor RMV bo v nedeljo, 9. oktobra t.l.
Kitajski
12.
dnevnik
Naj bo tako ali drugače, Peking je dajal precej žalostno Podobo. Ustvaril je vtis dolge vasi, polne prahu, neurejene, ^koliko umazane, s preveč odpadki, da bi lahko rekli, da čisto mesto. Toda vsi ti odpadki so očitno tam zaradi Nadnje hišk, in če sem zbral dovolj fantazije in odmislil vso ta popotresno gradnjo in predpotresno pripravljenost, po-tafti moram zapisati, da je na primer Tien An Men (trg nemškega miru), s svojo okolico deloval veličastno.
V prepovedanem mestu se vedemo bolj ali manj tako taot vsi turisti po svetu. Fotografiramo palače, ljudi; vsi ta tega ravno ne veselijo. Fotografiramo otroke, ki nas Pomnijo na dom in ki so tako prisrčni, da se moraš raznesti. Vodniki najn pripovedujejo zgodovino prepovedanega Šesta. Govore v zgodovinsko ideoloških terminih, od datumov do politično ideoloških ocen takratnih kitajskih dinastij, njihove moči in njihovega protiljudskega delovanja, talo je sicer lepo, zanimivo, ponekod prav romantično, dru-tad utrudljivo, vendar v ničemer tolikanj specifično, da bi ta počutil bistveno drugače kot katerikoli turist, ki pride V Peking in se mu zdi vse novo, vse drpgačno in vse zanimivo, pa vendarle vse tako, kot pač mora biti.
Naš turistični program se nadaljuje z obiskom grobnic kitajskih cesarjev v okolici Pekinga. Zopet fotografiranje, pripovedovanje, čudenje, zadovoljstvo, da vidimo tako od blizu in tako neposredno nam še zelo neznano kitajsko zgodovino. Grobnice dajejo vtis moči, bogastva, toda ne nadutosti. Po zamisli niso tako domišljavo predrzne kot faraonske, toda kljub temu dovolj veličastne, da dokazujejo nesmrtnost kitajskega cesarstva in njegovih vladarjev. Kitajski vodniki nam skušajo ustvariti podobo množice ljudi, ki so morali umreti, da so si cesarji zgradili grobnice; skušajo nam predočiti bogastvo cesarskih .družin in revščino ljudstva, kar pravzaprav niti ni tako težko, Saj je zgodovina, in ne samo kitajska, dovolj verna ilustratorka podobnih dogajanj v obstoju človeštva.
Kosimo prav nič -proletarsko«. V letnem dvorcu cesarske družine, ki je odprt za obiskovalce kot vse zgradbe dvora. Priredijo nam imenitno kosilo. Seveda strogo kitajsko kot povsod doslej. Tudi tu sta način prehranjevanja in protokol podobna prejšnjim. V dvorani je več okroglih miz, razporejenih po protokolu, ki so ga sestavili Kitajci. S kitajskimi gostitelji posedemo za mize, tako da se lahko pogovarjamo in da smo hkrati razvrščeni po naših funkcijah. Protokol je tudi tu relativno strog, tako da nam ne dopušča dosti improvizacij.
Ko kdo naredi napako, mu je treba pomagati
Proti večeru se vračamo v Peking. Ogledam si mavzolej, ki ga gradijo Mao Ce-tungu, da bi v njem ležal v kristalni krsti, narejeni posebej za to. Ne moremo si predstavljati niti velikosti mavzoleja niti njegove arhitekture, ker se ves skriva za gradbenimi odri, obdan z žerjavi. Gostitelji nam povedo, da dela pri gradnji vsak dan več kot tisoč ljudi, da bo končan za obletnico Mao Ce-tungove smrti in da se kitajsko ljudstvo tega dogodka neizmerno veseli. Ne pozabijo nas podučiti, da je -banda štirih« hotela onemogočiti gradnjo mavzoleja, da pa je Hua Kuo-
feng z udarcem, ki je likvidiral bando, hkrati spodbudil tudi gradnjo mavzoleja.
Zvečer spet sežem po Mao Ce-tungu in berem njegovih -deset odnosov«.
-Ko kdo naredi napako«, pravi Mao, -mu je treba pomagati. Narediti moramo vse, da mu pomagamo na poti k poboljšanju. Nujno je treba potegniti jasno črto med pravilnim in nepravilnim. Saj so vspori v partiji, ki se nanašajo na kak načelen problem, del vserazrednega boja v družbi; ta pa ne prenese dvoumnosti. Popolnoma naravno je, da smo v raznih primerih tovariše, ki so zagrešili kako napako, pretehtano in argumentirano kritizirali in da smo se proti njim celo bojevali, če je bilo potrebno.
BLIŠČ CESARSKE MOČI — Marmornata ladja v letnem dvorcu. Ljudstvo se seznanja z zgodovino tudi zato, da si prir/goji, da je ljudstvo, izključno ljudstvo, resnična in edina oblast.	Foto; M. G.
kajti naš cilj je bil pomagati jim, da popravijo svoje napake. Sektaško bi bilo, če bi se veselili njihove nesreče, namesto da bi jim ponudili pomoč. Za uresničevanje revolucije je zmeraj dobro imeti čimveč ljudi. Ce zanemarimo neznatno število tistih, ki se kljub številnim opozorilom nočejo poboljšati, je treba reči, da se velika večina •tistih, ki so delali narobe, lahko poboljša. Tako, kakor postane človek, ki je prebolel tifus, imun, so tudi tisti, ki so delali napake, pozneje manj izpostavljeni tej nevarnosti, seveda če se znajo kaj naučiti. Tisti, ki niso storili še nobene napake, pa so v nevarnosti, da bodo prej storili kaj narobe, ker se jih zaradi uspehov rada loti vrtoglavica.«
Skozi te Maove besede ugotavljam specifičnost kitajskega socializma, specifičnost njegove doktrine. Razlogi, za spor s Stalinom očitno torej niso samo zunanji in ne samo ekonomski. Razlike v načinu političnega boja v koncepciji razrednega boja, odnosov med partijo in ljudstvom so tako velike, da se mi zdi konflikt s Sovjetsko zvezo tistih časov mnogo bolj razumljiv, mnogo bolj logičen. Zato preletim nekaj strani in-se ustavim na mestu, kjer govori Mao Ce-tung o Stalinu. Takoj me preseneti. Ne morem ga povsem uskladiti z vsem, kar sem doslej pre-bral pri Mau. Maov miselni svet je vendar tako različen od Stalinovega, toda o Stalinu piše: -Tisti, ki so v Sovjetski zvezi kovali Stalina v zvezde, so ga na vsem lepem začeli teptati v prah. Tudi pri nas hodijo nekateri po njihovih stopinjah. Centralni komite naše partije sodi, da so Stalinove zasluge in napake v razmerju 7:3 in da Staliu zaradi tega ni nič manj marksist. Na podlagi te ocene smo napisali članek z naslovom o zgodovinski izkušnji diktature proletariata. Takšna ocena je dokaj pravilna .
Zopet razmerje 7:3. Enako so pred dnevi naši gostitelji ocenili kulturno revolucijo. Tudi ta naj bi bila v razmerju 7:3 — pozitivna. Najbrž je ta odnos tipičen za kitajski miselni svet.
Uredništvo, uprav«, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Montecchi 6 PR 559 — Tol. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7« 14 70 Podružnica	Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 * 57 23
Naročnina
Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38 000 lir, za naročnike brezplačno čevlja «DAN».
V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350.00 din. za organizacija in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
Poitni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 6
22. septembra 1977 0dgovornl orednik Gor„d v„.i
Za SPRI	2iro račun 50101-603-45361 .ADII» • DZS • O10U0 tjupijana,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de*
lavnikih 13.000, ob praznikih 15000.
Finančno-upravni 500, leoalni 500, osmrtnice In sožalja 250 lir ra mm višine v Širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku eh upravi Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI.
Član Italijanske| zveze časopisnih I založnikov FIEG'
Izdaja I in tiska I
Jz TT
1 Trst
'M
PROCES PROTI FAŠISTIČNIM PREVRATNIKOM V BRESCII
PRIČEVANJE GIANNIJA MAIFREDIJA RAZBURILO OBTOŽENCE IN BRANILCE
Obremenilna «suporpriča» razkrinkala podtalno rovarjenje Fumagallija in kame-radov proti demokratični ureditvi v Italiji, ki je imelo kot cilj desničarski udar
Prisega novega ustavnega sodnika
BRESCIA — V dvorani tukajšnje porote, kjer se odvija proces proti ustanovitelju skrajnodesničarskega te orističnega gibanja MAR Cariu Futnat-alliju in njegovim 56 kame-radom. se je končno pojavila tudi težko dočakana obremenilna «super-p-iča*. Gre za 45-letnega Genove-žana Giannija Maifredija, k' je v preteklosti motovilil okoli fašističnih prevratnikov in jih nato izdal kara binjerjem.
Preden preidemo k orisu včerajšnje obravnave, naj omenimo protestno p smo predsednika senata Fan-faniia odgovornemu uredniku komunističnega «Paese sera». List je včeraj dal precejšnji poudarek izjavi obtoženca št. 1 FVmaffallija časnikarju milanskega «11 Giorno* Marcu Nozzi, po kateri naj bi se Fanfani udeležil delovnega obeda ob priliki ustanovitve «akcijskega revolucionarnega gibanja* 1. 1962 (malo pred oblikovanjem prve levosredinske vladne koaliciie). Predsednik senata je to najodločneje zanikal: «Na ravnost smešno je misliti, da bi podprl nastanek ali delovanje skupin,
katerih namen je bil preprečiti levosredinsko politiko, ko pa sem vendar prvi predsedoval tako usmerjeni vladi*.
Maifredi je pred meseci spravil v zagato s svojimi pričevanji v začetnem delu preiskave nekdanjega notranjega ministra Paola Emilia Taviamja, ki naj bi mu bil šofer ter naj bi mu tudi rešil življenje pred neznanimi atentatorji (Taviani je vse zanikal), včeraj pa je odkril sodnemu zboru, da si je zadevo preprosto izmislil; tako si je pridobil zaupanje črnih zarotn'kov, v čigar vrstah naj bi vohunil za dobrobit demokratičnega ustroja v državi. V resnici je bil Maifredi svoj čas u-piavni tajnik krajevne sekcije kr-ščanskodemokratske stranke v kraju Sestri Levante, a po preselitvi v Brescio se je pričel družiti z novo-fešist:č:iimi elementi.
Možakar, čigar prisotnost v sodni dvorani je očitno razburila obtožence in njihove zagovornike, tako da je prišlo iz njihovih vrst do silovitih besednih in k sreči ne tudi do fizičnih reakcij (med odmorom je
tiimMniiiiiniiHiiiitiHmiiiimtiiiiiiMiiiiiiiHiniiiiHMiiiiiiHiMiioiiiimiiiiiiiiiiMiHmiiHiiMiiiiiiiiiiMuiiia*
PO EKOLOŠKI KATASTROFI JULIJA LANI V SEVESU
Dejavnost preiskovalne parlamentarne komisije
Ustanovitev štirih delovnih skupin - Prihodnji teden pričetek zasliševanja vladnih, deželnih in drugih dejavnikov
RIM — Predsedstvo parlamentarne komisije, ki ima nalogo razčistiti ozadje ekološke katastrofe z dne 10. julija 1976, ko se je skozi dimnik tovarne ICMESA v Sevesu sprostil oblak strupenega dioksina in legel na okoliš, je odredilo ustanovitev štirih delovnih skupin. Te bodo morale vsaka na dodeljenem ji področju nadrobno proučiti in dokumentirati, nadaljnje nevarnosti, ki jih postavlja človekovemu zdravju in krajinskemu ravnovesju industrijska dejavnost.
Prva skupina izvedencev je zadolžena, da ugotovi, po katerem patentu in v kakšne proizvajalne smotre je bil zgrajen obrat družbe ICME SA, kakšna je bila do trenutka strašne nesreče njegova dejanska proizvodnja, čemu so bili resnično na me.ijeni izdelki in kateri so bili njihovi naročniki.
Drugi skupini je poverjena razčlenitev škode, ki jo je dioksin prizadejal ljudem, naravnemu okolju in gospodarstvu na območju Sevesa.
Tretja skupina mora preveriti Že sprejete in predlagane ukrepe za izplačilo odškodnine prizadetemu prebivalstvu oz. za izbojevanje ustreznih sredstev od odgovornih za tra gični dogodek.
Strokovnjaki iz četrte delovne sku pinc pa bodo morali pretresti vpraša sanja v zvezi z zbiranjem podatkov o moreb tnem riziku, ki spremlja industrijsko proizvodnjo v njeni celoti; to z namenom, da se slednjič o predelijo in uresničijo pobude za kar najučinkovitejšo zaščito zdravja delavcev ter občanov sploh.
Predsedstvo omenjene komisije je tudi že določilo razpored avdicij predstavnikov vseh prizadetih organizmov in posameznikov, ki so v posredni oz. neposredni zvezi z vpra šanjem sanacije Sevesa in okoliške ga zastrupljenega ozemlja.
V torek. 27. t.m., bo komisija za slišala pristojne zastopnike ministrstev za delo oz. zdravstvo. Nasled nji torek. 4. oktob-a, bodo na vrst' predstavniki ministrstva za industrijo ter -resorja za javna dela; 11. oktobra Odgovorno osebje lombardij-ske deželne uprave; 18. oktobra pa zastopništvo pokrajinske uorave in župani štirih prizadetih občin na o-kuženem ozemlju.
Pozneje bo vrsta na predstavnikih raznih zavodov ter ustanov in organizacij, tako pridejo npr. v poštev sindikalisti, vodstvo družbe IC MESA, višji svet za zdravstvo, vse-N državna ustanova za preprečevanje nezgod ENPI, državni svet za znanstvene raziskave CNR, izredni komisar za Seveso odv Spallino in še predsedniki vladnih oz. deželne komisije, ki se bavijo s problemom.
Dejavnost štirih delovnih skupin bodo usklajali parlamentarci Orsi ni, Čhiovinijeva. Carpi Luzzatto in Susanna Agnelli. Predsednik Orsini je pojasnil tisku, da preiskovalna komisija proučuje postopek, ki je po treben, da si zagotovi sodne akte o primeru ICMESA. z druge strani pa povedal, da je že prejela* od lom-bardijske deželne uprave vso doku mentacijo o predlaganji pobudah v korist prizadetih orebivalcev v Sevesu in okolici, (dg)
francoskim kolegom Mehaigneriem, s katerim ,je prouči! možnost refor me pravilnikov EGS, ki se tičejo vina in kmetijskih pridelkov Mi nistra rta se najbolj Dosvetila vprašanju vina. saj je znano; da je med obema državama že nekaj let v teku pravcata «vinska vojna*. Marcora in francoski kolega sta našla nekaj stičnih točki vendar bosta skušala najti rešitev tudi za možnost povečanega izvoza vin. ki bi jih obogatili s kon centriranim moštom in za pomoč, ki bi jo morali nuditi kmetijsko predelovalni industriji.
•KUPČIJE* V FRANCIJI
Za libanonskega otroka je dovolj 25.000 frankov
PARIZ —- Libanonski otrok je vreden 25.000 frankov: tako piše Francoise Combelle v tedhiku «La vie», kjer podrobna opisuje trgovino z libanonskimi otroki. Ti naj bi bili zelo v čislih, saj so «bele rase, krepkega zdravja in prepojeni z zahodno kulturo*.
Policija, ki je uvedla preiskavo, je baje ugotovila, da se s prodajo otrok bavi bejrutski odvetnik s stalnim bivališčem v Parizu .Tega seveda niso našli, ker je že pred tednom dni odpotoval v tujino. Ko pec. ki hoče brez posebnih težav priti do libanonskega ctroka. mora plačati poleg 25.000 frankov tudi povratno vozovnico Pariz Bejrut.
Maifredi počakal na nadaljevanje razprave v bližnji sobici, kjer sta ga ščitila karabinjerja!), je začel pripoved nekako takole: «Redno sem zahajal na dom inž. Ezia Tartaglie (enega glavnih obtožencev, op. ur.). Tja 'so zahajali številni kameradi in na sestankih pripravljali načrte bombne napade na karabinjerska in policijska poveljstva. Govor je bil seveda tudi o nakupu orožja. Sam sem jih uril v streljanju, toda ko sem spoznal, da postaja vsa zadeva nevarna, sem druščino zapustil.*
Enako naj bi storili tudi drugi mladinci ter se pridružili Fumagal-liju, ki se je na debelo preskrbel z orožjem. «Žvedel sem, da se MAR pripravlja na oboroženo vstajo; vzdušje, ki bi bilo primerno zanjo, naj bi ustvarili z bombnimi atentati na ulicah in trgih ter podobnimi napadi na bolnišnice. Tedaj sem stopil v stik s karabinjerskim kapetanom Delfinom (sodelavcem vojaške obveščevalne službe SID. op. ur.), ki mi je svetoval, naj ostanem v prevratniških krogih in poizvem, kaj pravzaprav v resnici nameravajo.* Na vprašanje predsednika Ulerija, čemu se ni obrnil rajši na policijo, kjer je imel prijateljstva, je Maifredi odvrnil: «Zato, ker mi je obtoženec Pedercini razkril, da lahko kupi od policistov toliko orožja kolikor ga hoče*... Tu gre omeniti, da sedi med fašističnimi kameradi na zatožni klopi tudi marešaio javne varnosti, ki je bil tedaj odgovoren za orožarno v svoji vojašnici.
Maifredi se je nato dvakrat sestal s Fumagallijem ter se domenil za posel: kolovodji MAR bo preskrbel orožje v zameno za razstrelivo.
«Superpriča* je nadalje povedala, da je gibanje MAR polnilo lastno blagajno s pleni od bančnih ropov ter odkupninam za ugrabljence, a od Tartaglie naj bi leta 1973 zvedel, da je. v načrtu državni udar.
Pozneje je Maifredi med zasliševanjem nekajkrat zašel v protislovja v odnosu do izjav, ki jih je dal preiskovalnemu sodniku (npr. glede letnice urjenja Tartagliovih pajdašev v streljanju). Na ustrezno vprašanje je potrdil, da mu je leta 1974 časnikar Giorgio Zicari ponudil 7 milijonov lir za informacije o delovanju MAR in da denarja ni spre jel. Tedaj je nastalo prerekanje med javnim tožilcem Trovatom in branilcem Tassijem (bivšim poslancem novofašističnega gibanja MSI), zaradi česar je predsednik prekinil obravnavo. Še pred tem je odv. Capo-ne zahteval, da sodišče pokliče na pričevanje načelnika SID adm. Ca-sardija, medtem ko je Tassi zahteval soočenje med Maifredijem in Ta vianijem. (dg)
V VELJAVI OD NEDELJE, 25. SEPTEMBRA
VOZNI RED VLAKOV
Pred državnim poglavarjem Leonejem je včeraj prisegel novi član ustavnega sodišča dr. Amaldo Maccaronc. Poleg predsednika ustavnega sodišča Rossija in drugih so bili navzoči predsednik senata Fanfani, predsednik poslanske zbornice Ingrao in predsednik vlade Andreotti.	(Telefoto ANSA)
• IIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIt994IIIMIIIIIIIIfMIIHIIIIIIIimillllllllIIIIHIiniHIIIIIIIIIIIHII1»llllllHIIIIIII»lllllllllll Hill IIIMIHMIIIIIIIIII lllllllllllll
SESTANEK KADROV FEDERACIJE CGIL, CISL, UIL
POBUDE SINDIKATA ZA UVELJAVITEV ZAKONA 0 ZAPOSLOVANJU MLADINE
Mladim brezposelnim omogočiti večjo in tvornejšo prisotnost v delavski organizaciji
TRST - BENETKE - BOLOGNA -RIM - REGGIO CALABRIA - CA-TANIA - MILAN - TURIN - GENOVA - PALERMO
Odhodi:
4.23 D 6.05 R
6.25 L
6.50 D
9.25 R 10.50 L 13.00 D 13.40 L
RIM — V pričakovanju štiristran-skega srečanja med vlado, deželami, podjetniki in sindikati o vprašanju mladinske zaposlitve, ki bo v začetku prihodnjega tedna, ie enotna sindikalna federacija CGIL, CISL; UIL sklicala pripravljalni sestanek, na katerem so odločali, o stališču, ki naj ga do tega vprašanja zavzame delavska organizacija in o stvarnih pobudah, ki naj jih v tem okviru predlaga sobesednikom.
Sindikalna federacija, v imenu katere je imel uvodno poročilo tajnik CISL Crea, je mnenja, da bo štiri-stransko srečanje koristno le. če bo vlada imela lastno jasno in avtonomno stališče o vseh korakih, ki so potrebni za dosego zastavljenih ciljev in če bo pokazala pripravljenost, da odpravi vse težave, ki zavirajo delo dežel, ter porazi upornost podjetnikov.
Crea. čigar poseg so ob koncu prisotni odobrili z veliko večino, je po
udaril, da sindikat pripravlja vrsto pobud, ki naj mu zagotovijo vodilno mesto v boju za uveljavljanje pravice vsakogar do dela. V tem smislu je bil včerajšnji sestanek tudi priprava na vsedržavno konferenco o mladinskem zaposlovanju, ki bo oktobra in katere 'se bodo udeležili predstavniki zvez mladih brezposelnih.
Po skrbni analizi pojava brezposelnosti (v Italiji naj bi bilo okrog 2 milijona in 200 tisoč mladih brez zaposlitve ali z nestalno zaposlitvijo) je Crea poudaril, da mora po njegovi oceni sindikalno gibanje rešiti dve osnovni vprašanji: vključiti pobude za mladinsko zaposlitev v širši boj za zaposlovanje; biti prisotni tudi med mladimi brez zaposlitve. In v tem okviru je predlagal nekaj stvarnih ukrepov, ki naj bi omogočili mladim brezposelnim večjo in tvornejšo prisotnost v sindikalnem gibanju in pri uresničeva-
IIIIIIIIH|IIIIHIIIIIMIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIHII|llllllllimilllilllllllll(llllllllllllllllll|IHII1Mllllllllllllflllllllllllll(lllllflllllH^IIIIII«l|||||tlllllllllUllHmMlltHIII|llll|llllia
PO V GOTO VITVAH IZRAELSKE VARNOSTNE SLUŽBE
nju zakona o mladinskem zaposlovanju. To pa bo delavsko gibanje doseglo, če bo na neki način sprejelo medse kot temeljne organizacije zveze mladih brezposelnih.
Po izčrpni razpravi so prisotni kot rečeno odobrili z veliko večino poročilo Cree in njegove predloge ter jih dopolnili s popravkom, ki so ga predložili predstavniki delavcev kovinarske stroke. Po tem popravku naj bodo pogajanje za nadurno delo, boj proti dvojnim službam in delu na domu ter pogajanje za tako i-menovani «turn-over» temelji boja za uresničevanje in izpopolnjevanje zakona o zaposlitvi mladih, (vt)
17.25 R
17.32 L 18.05 L
Pobeg Rederja v načrtih nacifašistov
Vest naj bi funkcionarji SID sprejeli z. . . nasmeškom
RIM — Bodo tudi nacističnemu krvniku VValterju Rederju skušal; pomagati k begu iz Gaete. kjer prestaja zasluženo kazen zaradi pokola v Marzabottu? Načrt obstaja. Tako vsaj trdi višji častnik 'zra elske tajne službe Raymond Hemsy, eden najbolj angažiranih agentov v borbi proti nacističnim in fa
IIIIIIMlillllllBllllllt	lili IIIIIMIIIIIIKIIIIIMMIIMIMtIIIIIIIIIIMIIIMI IH Mlllflll IIIIIMIIIIMIIII MII	Ml MII
KER POVZROČA RAKOTVORNE SNOVI
Prepovedali bodo tablete ki vsebujejo piraraidon
Gie za spojino, ki je prisotna v skoraj vseh tabletah proti glavobolu in bolečinam nasploh
MF.D ITALIJO IN FRANCIJO
Do kdaj še vinska vojna
RIM — Minister za kmetijstvo
Marcora se je v Parizu sestal s
RIM — Višji zdravstveni svel ne predvideva nobenega takojšnje ga drastičnega	ukrepa proti	zdra-
vilom, ki vsebujejo piramiden. Do tega sklepa sta danes prišla 1. in 4. odsek ki sta se sestala po<1 predsedstvom dekana rimske med' črnske fakultete prof Cimina 50 znanstvenikov, ki je seštavilo no ročilo o škodljivosti piramidona. ki povzroča nastajanje rakotvorne snovi, bo sedaj poslala svoje skle pe ministru Da! Falcu in priporočilo ministrstvu za zdravstvo.1 naj odredi nadomestitev piramidona v vseh zdravilih,	ki	ga vsebujejo,	z
drugo, inanj škodljivo snovio.
Do te zamenjave pa vsekakor ne bo prišlo tako kmalu. Povemo »a j. da je pirarmdpn prisoten v ske raj vseh zdravilih proti glavobolu in proti bolečinam sp'oh Ugotovili so. da piramiden sicer ni v d ra šan.je, ki bi ga bilo treba reš:t; takoj, vendar	so	mnenja,	da	je
dobro, da zdravniki in občani vedo. kakšno nevarnost predstavlja
Med drugim	so	ugotovili,	da	so
mnogo bolj kot piramidon nevarne
cigarete, ki prav tako povzročajo rakotvorne snovi in sicer v še več ji meri kot piramidon, saj ie v eni sami cigareti 80 nanogramov (milijardink grama) rakotvorni!) aminov.
Sedaj bodo morale industrije ki proizvajajo zdravila najti snov. ki lahko uspešno nadomesti pirami-don. ne. da bi bila rakotvorna. Zato bodo s časom zahtevali prepoved tablet, ki vsebujejo piramidon, medtem ko bo ta snov dovoljena zdravilih, ki jih ne jemljemo
v
ustno
(if)
BRASILIA — Poslanec opozicijske stranke MDB (brazilsko de mokratično gibanje) Emanoel Wais-man je najavil predložitev zakon-j za časa skega osnutka o uvedbi smrtne kazni za ugrabitve z umorom u-grabijenih tako pred ali po prevzemu odkupnine. Zakon je potreben, je pripomnil poslanec, ker je ugrabitev. ki se končajo s smrtjo u-grabljenih, vedno več in jih družba praktično ne more prčprečitii
šističnim skupinam. Hemsy je podatke o načrtu posredoval tedniku «Giorni», ki jih bo objavil v da našnji številki,
Izraelske varnostne službe ne zanima odgovornost krajevnih organov v zvezi s Kapplerjevim begom, hoče pa enkrat za vselej onemogo čiti evropski neonacizem, kar pa brez uničenja skupina A1A ne bo mogoče.
V	zadnjem obdobju so se nove
«ruja ve srajce* ojunačile in skušajo z akcijami, kot so jo izvedli v Celiu, dokazat:	javnemu mnenju
njihovo nezmotljivost. Njihova predrznost je šla celo tako daleč, da so opozorili Tel Aviv o svojih načrtih: Kanglerjev primer naj bi bil le del njihove' ofenzive, ki se bo nadaljevala z Rederjfevim begom.
Organizacija AIA (mednarodna protikomunistična zveza), piše tednik ' Giorni, je vzrastla iz pepela skupine Odessa, ki jo je ustanovil Mussolinijev, «osvoboditelj» Otto Skorzeny. Finančno je zelo močna, saj si je prisvojila nacistične fonde, ki jih je vložila v švicarske, avstrijske in argentinske banke. Vodi jo, kot podnačelnik, bivši esesovski stotnik, ki se v Muenchnu bavi s trgovino z orožjem. Ta naj bi imel. vedno po podatkih izraelske varnostni? službe, tudi v Rimu, točneje v Ul. G. Cubboni. svojo podružnico.
V	Tel Avivu so prepričani, da je Kapplerjev beg pripravila skupina AIA, vedno seveda s sodelovanjem vohunske in protivohunske službe Zvezne republike Nemčije Komandos, ki je «osvobodil* Kap-plerja, je vodil bivši esesovec. član zloglasne portugalske agencije A ginterpress, pod katere streho so
Salazarjeve diktature našli varno zavetje in zaščito italijanski fašisti Delle Chiaie, Massan-grande in Graziani. Hemsy je vse kakor prepričan, da je treba iskati sodelavce pri izvedbi Kapplerje-vega bega tudi v italijanskih krogih in sicer pri Delle Chiaii in njegovimi pomočniki, ki se skri-
vajo v Viminalu in v drugih sektorjih italijanskega javnega življenja.
Nalogo, da organizirajo pobeg Rederja, so poverili skupini bivših esesovcev na Južnem Tirolskem in v Innsbrucku.
SID je bil obveščen, je pripomnil Hemsy, «vendar so se nam smejali v obraz*, (md.)
ARETIRANA V VERONI
Radioamaterja vzklikala fašizmu
VERONA — Tukajšnje radioamaterje so zadnje dni presenetile oddaje na krajevnem valu. preko katerih so neznanci delali fašistično propagando. «Novi red je mrtev, živel nacionalsocializem* je donelo v etru, preko katerega so neznanci vzklikali fašistični stranki in njegovi obnovi.
Zadeva je prišla na uho policiji, ki je začela raziskovati. Agenti so prejšnjo noč opazili na bliž njem griču alfo romeo 2000 s karakteristično radioamatersko anteno, zaradi česar so nemudoma posegli in aretirali 35-letnega trgovskega potnika iz Tridenta France-sca Veror.eseja in 20-letnega Albina De Russija iz Chiuppana pri Vicen-zi, ki je služil vojaški rok v Veroni. Oba so seveda aretirali in ju ori javili sodišču pod obtožbo apologije fašizma, obnove fašistične stranke in posesti nepri.javlje nega radijskega oddajnika.
Portogruaro - Benetke Benetke - Bologna,- Firence (preko Benetk); Milan -Genova Brign. (preko Me-ster) (*)
Portogruaro (nadaljuje do S. Dona) od 26.9. do 23.12., od 7.1. do 23.3. in od 29.3. naprej; razen ob praznikih in od 24.12.77 do 1.1.78 Benetke - Rim in Turin (preko Mester - Milana). Spalni vagoni Moskva -Rim (1); 1. in 2. razred Zagreb - Turin, Budimpešta - Rim in Zagreb - Rim; 2. razred Zagreb - Be-netke
8.00 DD Benetke
8.30 DD Benetke (pogradi 2. razreda iz Beograda - Aten -Skopja - Sofije in Istanbula)
Benetke - Rim (*) Portogruaro - Benetke Benetke - Milan - Turin Portogruaro
14.40 DD Benetke
17.10 DD Benetke - Bologna - Rim -Neapelj - Reggio Caiabria -Catania (pogradi 2. razreda Trst - Reggio Caiabria; pogradi 1. in 2. razreda in spalnii vagoni Trst - Ca-tania). Vozi od 25.9. do 15.10.1977, od 16.12.77 do 8.1.78 ii. od 23.3. do 1.4,78 Mestic (brez vmesnih postaj) - Milan - Genova (*) Portogruaro - Benetke Portogruaro (razen ob praznikih)
18.54 DD (Simplon express) Benetke - Rim - Milan - Domo-dossola - Pariz (pogradi 1. in 2. razreda Trst - Pariz; spalni vagoni Benetke -Pariz; pogradi 2. razreda Beograd Pariz, Zagreb -Pariz in Benetke - Pariz) Portogruaro
Benetke in Bologna - Lec-ce (preko Mester) (pogradi 2. razreda Trst - Lecce) Benetke - Milan - Turin -Genova - Marseille (pogradi L in 2. razreda Trst -Turin; spalni ' agoni in pogradi 2. razreda Trst - Genova)
22.25 D ) Me s tre - Bologna - Rim (spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razreda Trst - Rim)
Prihodi ;
I.	50 D Benetke
6.25 L Portogruaro (razen ob praznikih) •
7.19 L Portogruaro
7.35 D Marseille - Genova - Turin
-	Milan - Me s tre (spalni vagoni in pogradi 2. razreda Genova - Trst; pogradi 1. in 2. razreda Turin - Trst)
7.45 DD Rim - Bologna - Mestre (spalni vagoni in pogradi
1.	in 2. razreda Rim -‘Trst)
9.15	D Benetke
10.09 DD (Simplon express) Pariz -Domodossola - Milan - Rim
-	Benetke (pogradi 1. in
2.	razreda Pariz - Trst, pogradi 2. razreda Pariz -Beograd, Pariz - Zagreb); Lecce - Bologna (pogradi 2, razreda Lecce - Trst)
II.	05 R (Rialto) Milan - Mestre
(Mestre - Trst brez vmesnih postaj) (*)
12.15	DD Benetke
13.07 DD Palermo - Catania - Reggio Caiabria - Neapelj -Rim - Firence - Bologna -Benetke (pogradi 2. razreda Reggio Caiabria - Trst; pogradi 1. in 2. razreda Palermo in Catania - Trst).
19.23 L 20.28 D
22.15 D
Vozi od 25.9. do 16.10. od 17.12.77 do 9.1.78, od 24.3. do 2.4.78
Milan (preko Mester) - Benetke
Ccrvignano (razen ob praznikih in od 24.12.1977 do do 1.1.78)
Benetke
Turin - Benetke Firence - Bologna - Benetke (*)
Benetke (spalni vagoni Benetke - Beograd; pogradi 2. razreda Benetke - Beograd - Atene - Skopje - Sofija in Istanbul) Portogruaro
Benetke - Portogruaro (razen ob praznikih)
Rim in Milan (preko Mester) (*)
Benetke
23.27 DD Turin - Milan - Rim - Benetke. Spalni vagoni Rim - Moskva (2)
13.42 D 13.55 L
15.17 D 17.46 D 18.30 R
19.05 D
19.16 L 20.07 D
21.00	R
23.00	L
Vinogradniki!
BLIŽA SE ČAS TRGATVE. V SVOJI KLETI BOSTE POTREBOVALI RAZNE STROJE, KI BODO OLAJŠALI VAŠE DELO. PODJETJE FURLANI VAM NUDI STISKALNICE, PUMPE IN MLINE V NAJSODOBNEJŠIH IZVEDBAH IN PO LANSKIH CENAH
PODJETJE
FURLANI
TRST
UL. MILANO 25 — TELEFON 62-200
(*) Samo 1. razred in posebna r*' zervacija.
(1)	Ne vozi ob sredah in petkih.
(2)	Ne vozi ob četrtkih in sobotah.
TRST - VIDEM - DUNAJ - SALZBURG - MONCHEN
Odhodi:
5.25 L	Videm
6.10 D	Viden. - Trbiž
6.18 L	Videm
7.15 D	Videm - Trbiž • Dunaj * Salzburg
10.08 L	Videm
12.25 D	Videm - Trbiž
13.05 L	Videm - Carnia
13.55 DD Videm - Calalzo (1)	
14.05 D	Videm
14.33 L	Videm
16.55 L	Videm - Trbiž
17.43 D	Videm - Benetke (razen ob praznikih)
17.58 L	Videm
19.18 D	Videm
20.15 L	Videm
20.52 D	Videm - Trbiž - Munche«
23.00 L	Videm - Trbiž - Dunaj (pogradi 1. in 2. razreda rr:,st - Dunaj)
(1) Vozi	v predprazničnih dneh od
7.12.77 do 25.3.78. Prihodi :	
0.50 L	Vklem
6.50 L	Dunaj - Trbiž - Videm (pogradi 1. in 2. razreda Dunaj - Trst)
7.26 L	Videm
7.57 D	Benetke - Videm (razen ob praznikih)
8.46 L	Videm
9.0 D	Miinchen - Trbiž - Videm
10.15 D	Videni (razen ob praznikih od 24.12.77 do 1.1.78 in od 24. do 27.3.78)
12.03 L	Trbiž - Videm
14.05 D	Videm
15.05 L	Videm
16.10 D	Videm
17.59 L	Videm
19.25 L	Videm
19.38 DD Trbiž - Videm	
20.43 L	Pordenon - Videm (ob sobotah in praznikih priliaj® iz Vidma)
22.20 L	Videm
22.50 D	Salzburg - Dunaj - Trbi* - Videm
24.00 DD Calalzo - Videm (1)
(1) Vozi ob praznikih od 8.12.77 do
27.3.78	(razen v dneh 25.12.77-
1.1.78	in 26.3.78).
TRST - OPČINE - LJUBLJANA '
BEOGRAD - SKOPJE - BUDIMPEŠTA - ATENE - SOFIJA - ISTANBUL - MOSKVA
Odhodi:
10.29 DD (Sbnplon express) Opd>n« Ljubljana - Zagreb - Beograd - Skopje Opčine - Ljubljana (D Opčine - Ljubljana (D Opčine - Ljubljana (D _ Opčine - Ljubljana -greb - Beograd (vozi o® torkih, četrtki Ii in sobotam ukinjen dne 31.12.1977 )n 25.3.78)
20.05 DD Opčine - Ljubljana - Sk°; pje - Beograd - Atene Sofija - Istanbul (spah? vagoni Benetke - Beograd,’ pogradi 2. razreda Bene ke - Beograd - Atene - S*®" pje - Sofija in Istanbul) Opčine
13.50	L
16.50	D 18.35 D 19.05 D
20.20 L 23.52 D
Opčine - Ljubljana -	:
greb - Budimpešta. Spari vagoni Rim - Moskva 1*
Prihodi ;
5.00 D Budimpešta - Zagreb
Ijana - Opčine. Spalm'’ goni Moskva - Rim (•*' 6.14 D Beograd • Zagreb - BJI. bljana - Opčine (vozi torkih, četrtkih in sobota -ukinjen dne 2l. 12.1977 25.3.78)	„
8.05 DD Istanbul Atene - So L - Beograd Skopje - L) Ijana - Opčine (spalm goni iz Beograda
Atehe in 0e'
netke; pogradi 2. ra: Beograd - Skopje
-	Sofija - Istanbul netke)
9.10 D Ljubljana - Opčine (J)
13.35	L Ljubljana - Opčine (« 16.38. L Ljubljana - Opčine 0’ <j
18.35	DD (Simplon express) Beog
-	Skopje - Zagreb - Lju&\ na - Opčine (pogra“' j razreda Zagreb - Be®8
-	Pariz)
21.30 L Opčine
(1) Ukinjen ob nedeljah. . (O' vrirt "h četrtkih in sobo loj Ne vozi ob sredah in petki*1'