St. 55. Iihaja dvakrat na tedea, in sioet v sredo in soboto ob 11. uri predpoldne ter stsne z Izrednim prilogami ter s .Kažipotom* ob novem leta vred po poŠti prejem&na ali t Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6 60 pol leta ....... .* , 60 , , , 330 5etrt leta.......9 . 40 , . . 170 Posamične Številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upratnifitvo .v.\,(Jo8pqaki aliq g-T. 7. v Gorici r cGoriSki Tiskarni« A. Gabršcek vsak lan od 8. are zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa o^ 9. do 1». ure. Na aaroilla brei 4op*ilaae naroini»e te ae otirano. * Ogl*»l in ¦•alaala* ae raCuaijo po petit-vrstaj, «e tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-kr»t 6 kr. vsaka irrsta. Vecliat po pogodbi. — Voije Črke po prostoru" - Reklame in spisi v urednilkem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgo-\ mast. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan V Gorici, v soboto dne 9. julija 1904. Tečaj XH ty. »Vse za omiko, svobodo in napredek i« Dr K. Lav:t Uredništvo se nahaja v Gosposki ulioi 8t 7 v Gorlol v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti veaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od. 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici it. 7. v I. nadstr. na ievo v tiskarni. Naročnino In oglase je plaeatl looo Gorica. - »opisi nuj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamaoije in druge je«, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le ipravnlStvu. ______ »PBIMOBEC« iahaja neodvisno od «So8e> vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. «Bo8a» la .Primorec, se prodajata v Gorlol v tr---2»k^--8ohw»,»-'^~w^~BM-,n~JiirerirtY''V' Nunski ulioi; — 7 Trstu v tobakami LavrendiJ na trgu della Caserma. Kavčič v Gorici. Taltfon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Naroden ali klerikalen? ,O m 1 a d i n a*, glasilo narodno - radikalnega dijaStva, je priobčila v svoji i. Številki pod gorenjim zaglavjem Članek, ki se glasi Uiko-le: Do malega vse slovensko javno življenje obvladujeta dve struji: k delu nas kliče n a r o d n a id?ja, ob enem pa napenja k I e-rikalizem vse moči. ('listo naravno je, di -tuji narodno vprašanje tako v ospredju; saj ;i> Slovenci pravzaprav šele zbujamo. Naše :.:oCi ao napete za obramba narodnosti, zato ; .s je cu len in nezdrav pojtv, da najde narodnemu boju luja struja — klerikalizem pri t..-.s toliko tal. (>ravao pa je od teb dveh momentov ».-.Ivi.sen skoro vsak pojav v našem javnem ziv-!/ '11,11, v Sala v njihovem medsebojnem raz-t.rrju vi lika nejasnost. Narodna ideja pa $"remi,enje klerikilizma se pri ius tako mejijo iti prepletajo, da ni nenavadno, če s"i-*uao, da jo v kSerikalizmu -- pri nas ga, da .u^e-ejo drugo nejasno*!, radi imenujejo ka-!..(ici/flin - nsHev narod*. «la je klerikali-?. m prvi cil;, da povzdigne SSjvoiHvo. Take f-rostasr.e trditve, katerim dober del Slo-vnetv verjame, so posledica klerikalne pojiti4, ki trosi nejasnost, ker ve, da klcrikaii-:•.:,» s svojimi, narodnim idealom tujimi *:nolri, ne bo mogel prospjvati v narodu, ko a:ita m Idi, da nima klerikalizem z narodno-eksistenčno borbo v bistvu nič opravili. V pričujočem čhnku se omejim? jedino na to, da konst»t»;emo popolno raznorodno*! klerikalizma in tucijonalizma, da sta si tujca po izviru in cii.u in da sta pri tej raznobit-nosti, če se srečata, n-: združiva. Narctl in katoliška cerkev imata svojo tolitiSko individualnost, t. j. imata svo,o politiko. Bistvo politike — stremljenje V-o moči — je v sebičnosti in sicer, da so !nči o.l individualne sebičnosti, — v koiek-¦ i v n i s e it i e n o s t i. ko išče posameznik v <«'.r:sti svoje skupine korist zase. Narodna pohtik? hr.Ce povzdigniti moč naroda, njegovo kulturno in gospodarsko s»io. V roki naroda hoče zdruzdi vso puli-t sfeo moč. Vsestranska neodvisnost naroda ji je ideal. Usoda vsake izven naroda stoječe politične osebe mu je relevantna le z njegovega egoistnega stališča : tako tudi usoda države, ki ji pripada, in usoda cerkve. Danes ne bomo preiskovali, kako je cerkev - nekdaj idealna skupina enako verujočih — v teku stoletij svojega obstanka postala ne le za politiko upoštevanja vreden faktor, ampak samostojno d e 1 u j o t a p o l i t i s k a oseba. Tudi ue bomo danes kritično motrili, ali m cerkev v trenotku, ko je postala politiska oseba, ki se poslužuje vseh sredstev politike, katera je po svojem bistvu sebična, stopila v nasprotje s svojim nesebičnim jedrom «~ z religijo. Trdimo samo in tega nihče, ki le malo pogleda v svetovno in cerkveno zgodovino in premotri katoliško cerkev po celem svetu, danes tajil ne bo: da ima katoliška cerkev svojo politiko. Dobiti hoče v svojo roko pol.ticno moč. Katoliški cerkvi bistvena je ločitev v hierarhijo in lajike. Iherarhija je reprezentant cerkve. Njena meč je identična z močjo urkve. Moč hierarhijo povzdigniti je cilj klerikalizma, V roko hierarhije združiti vse ile, ~ in najsi so le tako ma-tt.n;<'lne «-* ki delujejo v življenju druf.be, zjl Um stremi klerikalize n. Ker pa za Utim cil;cin stremi država, oziroma če ni nacijo-nalna, vsak narod, mor« priti s klerikalizmom v konflikt. Klerikalizem in nacijonalizem sta si po izviru, torej tudi po smotru različna: nacijunalizem hoče, da ostane vsa moč v rokah naroda samega, klerikalizem pa jo hoče predati nosileiju cerkve, Jednemu stanu v družbi, ki p a j e po svoji organizaciji potegnjen iz naroda. Želu je sedaj alternativa; naroden ali klerikalen? Dalo pa bi se misliti, da si dve čisto raznorodni ideji dasta združiti v kak kompromis, tem bolj, ker je narodni politiki mnogo na povzdtgi nravnosti, ki ima zvezo z religijo, ta pa s cerkvijo. M'mogrc,)c pa lahko rečemo, da ni religija dobro spravljena v poutikujoii torkvi: z materijalnimi sredstvi se religija ne d.« ubijati in vzgajali. Nekdaj namen cerkvi, je danes reiig.ja čisto evidentno sredstvo klerikalne politike. Med narodnimi in klerikalnimi ciH pa ni možen komprrmis: l.) Klerikalizem je ko- z mopolitična struja, torej ravno nasprotna narodu; 1) narod ne scue deliti avoje raoci s faktorji, ki stoje izven njega. Že vsake možnosti vplivanja od zunaj se brani. Trdi te mnogokrat, da na Slovenskem klerikalizma ni, da imamo neko specifično slovensko .katolisko-narodno* strujo. V resnici pa ima te struja vse znake klerikalizma: Tudi pri nas hoče klerus imeti v rokah vso moč. On hoče regulirati naSo kulturo, celo gospodarsko bi se rad osvojil. O naših političnih zadevah se iiodi po svet — k papežu v Rim in v sinode na Dunaj. — Duhovnik ima državljansko pravico se umešavati v politiko. Ko pa stopa v politično areno, mora prenesti vse udarce, ki so v obče v navadi pri politiki. Njegov stan ga vendar ne itnu-nizira, pač pa njemu gradi gotove meje. Oe najdeš v nasl .katoliško-narodni* stranki tudi posvetnjake, ni to noben dokaz, da stranka ni klerikalna, kajti njena organizacija je identična s cerkveno organizacijo, in posvetnjak, ki je istih idej s klerikalizmom, jo lahko »vodi*, pa je odvisen od mnenja pravega vodje, cerkvenega predstojnika. Organizacija cerkve, kjer so pod istim glavarjem razne narodnosti, sploh narodna biti ne more, z njo tudi ne klerikalizem. Kakor sploh politične struje tako se klerikalizem veže z onim, ki mu more več koristiti. Kakor podpira drugod tu aristokrate, tam se gerira demokrata, pobija republiko, podpira Francijo, pušča Irca na cedilu, a pomaga vsakemu proti Rusiji, nastopa proti Nemčiji, podpira .Drang nach Osten" na Balkanu, tako tudi pri nas K o h n, N a p o t n i k in Nagi nemskutarijo, Jeglič pa je Slovence, čeravno zadnji pastirski list na Nemce kaže, kako sitno mu je v tej poz iciji. Doker se klerikalizem z narodom bori za politično moč, je njegov notranji nasprotnik. Ce je narod zmagal, je zanj klerikalizem kakor vnanja velemoč. Nad narod si noče deliti moči z v na njimi silami. Sam hoče določati, kakšno kulturo si vzame, svojo gospodarsko silo pa delile s svojimi deli, z razredi. Klerikalizem pa ni nas nasprotnik le s stališča, na katero srro se danes omejili, nasprotnik nam je s stališča kulture in religije, ki jo je degradiral med sredstva, nasprotnik tudi s stališča naSe slovanske ideje, ki edina omejuje naS nacijonalizem. Potem citamo v .Omladini' to-le notico: IsobraSeTaluo delo .Slovenije'. V prvi polovici rožnika so se vršila predavanja tov. phil. Janka Vidovic-a: ,Raz-merenaKorolkem*, Poljaka phil. Ta-deusz-a Grabovvskega: »Mesija-nistiCna literatura poljska od 1. 1831." in tov. Adolf Ribnikar-jaj .Načrt počitniškega dela*. Kot priprava na počitniško delo sta se sklicala Se posebej dva shoda, katerih so se udeležili Člani ,,/Vdrije*, .Bodočnosti', tKo-rotana* in ,P r o s v e t o'. Slovensko di-jaStvo se je pri svoji počitniški organizaciji odloČilo a a I o k a 1 n i p r i n c i p, da se izogne vsaki neprakticnosti, ki izide iz nepo-znanja razmer. Vendar pa se mu je zdelo potrebno, da se, predno preide k delu, seznani medsebojno o svojih razmerah, da se postavi kar možno enoten program dela, ki se naj spopolni po idejah in izkušnjah, ki jih ima vse slovensko dijaStvo. Ferijalna sestanka sta v tem pogledu krasno uspela in ni ga bilo med nami, ki ne bi bil nesel domov nekaj novih misli in načrtov, pa tudi trdne volje do dela. • •• Kar se tiče članka, moramo pred vsem konstatirati, da kaže, da ni med nami in narodnimi radikalci nikake razlike. Tako, kakor ta Članek, smo mi pisali že stokrat, in pišemo še vedno. — Članek pa je lep, in daje direktivo, kakoSno mora biti delovanje tudi takozvanemu narodno-radikalnemu di-jaStvu. Slovensko dijaStvo se je pri svoji počitniški organizaciji odločilo za lokalni princip. Tako Citamo v notici. Prav. Toda v smislu programa! Direktivo daje prej omenjeni Članek. Ergo v tem smislu mora biti zasnovano delo ferijalnih društev. Islandski ribič. Pierre Loti. i Roman. Iz francoščine prevel Fran Š t u r m. j |l>ati> I | Skoro mesec clnij je že preteklo, kar m> se vrnile j Hkndske ladje, razun dveh, ki sta izginili v onemi viharju mesoca junija. Toda »Marija« se je dobro j držala, in Jan in vse ostalo moštvo jo bilo sedaj mirno j d»jma. | Pri misli, da gre k Janu, se je čutila Marjeta zelo j razburjeno. ! Samo enkrat ga je videla, odkar se jo vrni! z Islanda. To je bilo tedaj, ko so vsi skupaj spremili ?bogega SilvesterSka, ki je odhajal v vojaško službo. i>H so ž njim do poštnega voza; on je malo pojokal, babica je zaplakala na glas, — in odpeljal se je v Brest, v svoj »kvartir«. Jan, ki jo tudi prišel, da se poslovi od svojega mladega prijatelja, so je obračal v stran, kadar ga je Marjetica pogledala, in ker je bilo krog voza tudi mnogo drugih ljudij, — novincev, ki so odhajali in njihovih starišev, ki so jih spremljali, — ni mogla govoriti ž njim. Sedaj, pa se je končno odločila za velik korak, >n šla jo, nekoliko v strahu, na njegov dom. Njen oče je imel prej zveze z Janovim očetom, in pri ribičih, kakor tudi pri kmetih, nočejo te kupčije nikdar nehati. Tako mu je bil dolžen še kakih sto frankov od neke ladje, ki jo je pred kratkim prodal, Dajte, dajte, ure, mu jo rekla, naj ponosom' jaz ta denar tja: rada bi ?.t» vide-la Marico; pa tudi še nikdar nisem bila tako daleč, in ta dolga pot bi mi bila *rik ue niare nikdo izpodbiti. — ln%«0&ir vidi vsakdo, kdor ima le malo vpo^led^ v caSe politične borbe* kako nevarno <*elo za goriške Slovence je pričel kle- ( rikM«e*nl Delovanja jjrojti ne "vidimo, pač pa ali - Kai tak naj bo Jokal« princip"?! Mi *odi mo*. da ne, er smo tega mnenja, da so ^0 »v-nati po gorenjem lepem Članku.... Da fc<*io pranelka omahovanje in sedenje mec3 toe»* stolofcoa, da jih vidimo pri delu po dlr*Wl»1&la«k* n» ** strani .Onaladine« I - joc-da prinese* prav ta prograroatorični ClaM^ote-ebnu) jasnost v one vrste dijaštva, ki ^o *.i prilastile pridevek »narodnega radi-kai%»a*'. .Jotem g>a vaotsx kajpada takoj prijet^ Wtdi c3ol c v smislu ja«mo začrtanega Bta^itffc. I t^aj bi prinesle že prihodnje počitnic« vtredn^e sadove članka v ,0«nladini" l fci&nunjslto vprašanje« (Dalje.) C3roL Jfouen^i »i glede ženitve Jakoba Kuhata*, ni mal pomagal Slednjič je rešil to za«d«v<* ricm^njski kaplan dr- Požar. Ko je bil pofclic^n sredi junij* k bolnemu Jukobu ifrtjeltfcida* 8a prividi, ga je na bolniški postelji fofcaeil a Katarino H, in poročal potem o iz^ni. po*oki naravnost ministerstvu na Duan&j-* C»roz*iiki pa so porofiali v Koper in Tcrsf. 9R gospod*, je molčala. Zvedel je tudi ii<%{ Sster^ o tenu ter rekel, da bi bil storil v tak^m sslufiaju tudi on tako, kakor dr. Po-t*š,L*sec«v, ko je bil kar na« ki>at *a^wcljaivlJe*J 5*st0P Ricmanjcev iz ka-to^isfe M*tif e latinskega obreda, je zaCel go-vQ>rili župinik v fiolisji, da bo moral kaplan p*ata*i 4^0 K globe* in se luknjo mu je privezi! po -vrh?, D^lje je pripovedoval, da mora ke»pl8%i v (eku treh dnij potem dolinskega žu^pufega urada poslati na okr. glavarstvo porotni ]jst Jakoba Kttreta in Katarine H., icipa* d^muj^ ukazal prost Petronio biti tepo po^oretu eskr. glavarju in župniku v DloliiVi t<^r Oa so Hicnaanjei zopet latinski k^loI^čatM, fcS pripadajo »jenau. Kmalu potem P*a je* pripovedoval župnik, da mu riemanj-sDr/ta/)l^p u/bioteL pftgJati poročnega lista. Q)kr. gtaflifetfo pa se je obrnilo na kaplanaj k^jktt x dravilno^ z* poročni list, ter ga do- bilo. Natnestništvo ni storilo na te nič. Dr. Požar ni bil kaznovan ne z globo ne z zaporom, kakor mu je želel latinski župnik v Dolini. Škof Drohobecki je konferiral glede Ricmanj z vlado v Trstu, dne 15. septembra 1901. pa je prišel v Ricmanje, pozval vse hiSne gospodarje v cerkev ter vzel njihove izjave in želje na zapisnik. Imel je tudi peto mašo po grško-katoliškem obredu v staro* slovenskem jeziku. Utis te maše je bil ve-likansk. Ko je umrl škof Sterk, so prišli na krmilo laški duhovniki .reformatorji*. Prost Petronio sicer naravnost ni diral v jurisdik-cijo križevskega škofa, ali česar si ni upal delati naravnost, je skušal doseči po zvijači. Kajti latinsko gospodo na ordinarijatu pa pobožne svetovalce na naraestništvu je grabila zlasti staroslovenska služba božja. Ko je bil poklican kaplan Požar pred Petronia, mu je ta slednji povedal, da vlada nikakor ne privoli v ustanovitev novih župnij. Ordinarijat pa je delal še dalje. Finančna prokurstura je kar nakrai dala ukaz dolinskemu župniku, da naj preišče po arhivih, Cegav je riemanjst« 'irovž, če nI lastnina tržaške škofijske mize. NamreC v Bregu in v Ricmanjih so imeli nekdaj tržaški škof, kapiteij in nunski samostan svoja posestva in hiše. Tržaški škof je imel do leta 1848. celo nekaj kmetov, ki so mu plačevali desetino. Ali nikdo ne pamti, da bi bil farovž last tržaške škofijske mize, oziroma da bi imel škof kako služnost v tem farovžu. Pač pa je razvidno »z nekega starega inventarja, potrjenega od duhovske oblasti in posvetne, da je farovž last ricraanjske občine. Poizvedovanje od strani finančne prokurature v tem pogledu je imelo svoj namen, namreč v Trstu so premišljevali, kako bi poslali v Ricmanje laškega kaplana v jezo Ricmanjcem. Ako bi se bilo dalo dognati, da je farovž last tržaške škofijske mize, tedaj bi bili vrgli iz njega dosedanjega kaplana pa porinili notri Laha. Verski zaklad bi prispeval izdatno za take ašpase". Mislili so, da preženejo na tak način kaplana, da tako neha jurisdikcija križevskega Škofa, ostane pa Ricmanjcem sama dobrota — laški kaplan! Seveda se ta pobožna želja ni izvršila, letos pa teče tožba od strani finančne prokurature proti občini glede farovža, ker zahtevajo v njem za rim-sko-katoliškega duhovnika vsaj pravico služnosti do stanovanja. (Pride še.) Dopis!. le kojSčanske županljo. (Dalje.) Josip Zorzut iz Vedrijana je oskrboval kot rednik Janeza in Ano Simcič z vsemi potrebščinami, bodisi v zdravlju ali bolezni na domu. Bilo ni najmanjšega povoda in vzroka, da bi se ta dva v bolnišnico tiralo. No, ta Jos. Zorzut je bil vedno in je še goreč pristaš proti-žu-panove stranke. Zato se mu je gledalo od strani našega vzornega na priliko, kje bi se moglo zadati temu, kakor je že to običajno v županiji neverjetnosti, tim večje ekelečo rano. Zgodilo se je, da je planil strastni jastreb na tega našega pristaša na način, ki zasluži le gnjeva in studa. Kakor nam je sam Zorzut pravil, kar je tudi pripravljen s prisego potrditi, je prišel nekega dne po predzadnji obC. volitvi v njegovo hišo župan, stavljaje neke pogoje, po katerih se ima Z. ravnati glede vzdrževanja omenjenih Simči-Cevih. Sicer da stori Simčiče v bolnišnico odpeljati na Z. stroške. No sploh pa je bilo znano, kar so tudi kasneje priče potrdile, da je Z. natančno svojo dolžnost spolnjeval nasproti starim S., kar so tudi sami S. priznali, da niso potrebni iti v bolnišnico, ker imajo potrebno eksistenco doma pri posino-vljencu Zorzutu. Ali slepa strast je morala v tej pošteni družini pokazati svoje maščevanje. Prišel je nekega dne voz na račun občine in obč. sluga, na kar odvedejo S. v bolnišnico! Zdajci je bilo veselje v Izraelu, češ Z. bo ob premoženje, ker plačevati bo moral bolniške stroške. Radi dotičnih bol, stroškov se je vila dolga pravda. In Zorzuta je naš nasprotnik radi stroškov tako trpinčil, da vbogi revež občuti prav britko na zapravljenem denarju v svojo obrambo vse svoje žive dni. (Tozadevna stvar bi po vsej resnici morala biti preiskana od poklicanih činiteljev, in dotične bol. stroške naj trpi oni, ki je zakrivil, da so šli S. v bolnišnico. Saj to bilo bi pač preškandalozno in v nebo-krieečs, da bi občina take .luštne špaseg našega uzoritelja tako drago plačevala.) To je pač hujši nego samoobla&tnost! I Izid pravdnega postopanja je pokazal, kakor je bilo vže naprej pričakovati, da J. Z. ni dolžan, poravnati bolniške stroške, povzročene po Simčičevih, kateri so znašali približno 1200 K. Umevno je, da je morala občina te za njo in enako za Z. neopravičene stroške pokriti. Pošteno pa ni in naravnost v nebokričeče je, da za tako brezvestno početje mOra ubogi davkoplačevalec svoje težko prisiužene novce zalagati in s tem maščevalne ,špase* izvestnega človeka plačevati, in tak človek, ki preži poštenega nasprotnika, ki mu noče korakati čez drn in strn, tnaterijelno uničiti in za katerega izvolitev gredo nc.ši katoliško-klerikalni — saj tako se sami imenujejo — vojščaki z dušo in telesom v ogenj, naj nam bo krščanski idealist. Ironija! O da, dragi dopisnik ! Samo oni skeleči udarec, zadan po vašem ljubljencu v afer nem vprašanju Zorzut-SimčiC bi vam moral odpreti še tako tesno premre-žene oči, da bi vendar sprevidel, kje je resnica in kje je ni, in da tavate le po umazani laži-luži. — Vi namreč pravite, da vam ni za veljavnost oseb ampak za načela. Zdrav razum pa ne more umeti, da bi bilo dopustno pod praporom istih vaših načel povzročati občini tako krivico, kakoršna je v gornjem slučaju, kajti krščanska načela nikakor kaj takega ne dopuščajo; zato pa je naravnost škandalozno, da ste si postavili za zagovornika takih činov, ki zaslužijo ne le ojstre javne obsodbe, ampak po poravnavi storjene krivice. Pomislivši, da J. Z. je kakor rečeno svoje stare Simčičeve z vsem potrebnim, bodisi v zdravlju ali bolezni oskrboval, in da se je na vse pretege pro-tivil proti tiranju svojcev v bolnišnico, da pa njegov glas je bil pri županu seveda le glas upijočega v puščavi, ker tu se je hotela spasti, kakor vse kaže, maščevalna strast in torej, da ni bilo najmanjšega vzroka, ki bi opravičil postopanje v tem slučaju nasproti Zorzutu s tem, da se mu je po sili odvedlo stare Simčičeve v bolnišnico, katero postopanje pa je bilo ne le Zorzutu, kateri je moral v svoje opravičenje mnogo dragega denarja zapravdati, temveč je, kakor rečeno, tudi občini mnogo občutnih a nepotrebnih stroškov povzročilo. Zato bi bilo pravično, da bi se v interesu občine in pravice ta stvar natačno preiskala in one stroške v bolnišnici, povzročene, po Janezu in Ani SLi-čičevi, katere je občina pokrila, prisodile onim, kateri je kriv pohoda v bolnišnico teh. Je-li tako perfidno postopanje ni morda v skladu s semooblastnim gospodarstvom 'i Naprednjaki silijo na površje, tako pravite vi dop. Da to je istina, da veljavni možaki so se oglasili proti neznosnim razmeram, ki so, žalibog, zavladale v tej županiji, ter hočejo tem pogubonosnun razmeram na pošten način z uma svitlim mečem napraviti konec. Mi nismo sicer nikoli kakor tudi ne bomo zagovarjali morebitne malomarnosti bivših županov, na koje se naš v \dsnik skoraj pri vsaki točki naslanja, en*rfo pa ne moremo dopuščati, da bi se čim dalje občini škodljiva rja razširjala v tej županiji. Možakom gor.-slr. ni na tem, da bi podcenjevali zaslugo kateregakoli, tira taanj g. žup., nikakor pa ne morejo spregledati dejstva, da bi se občini škodljiva svojslva od strani naših nasprotnikov kot koristna snov v deveta nebesa povzdigovala. Mi nočemo nobene reči občini koristne, ki bi po dop. mnenju pod žrjavico tlela, položiti mrtvo v grob. Le čudno se nam zdi, da naši vzorni gospodarji čakajo pihati pepel iz S te žrjavico. kadar imajo nastopiti volitve, s | kojini pepelom hočejo bolne oči kratkovidnim volilcera frigati, Mi smo več nego prepričani, da nekdo je bil 2e davno in ne bil čakal niti trenutka, ako bi vedel, da se v drugič ne opeče, že zdavnej izpihal pepel, ter ako bi bilo ognja kaj, je bil v strehi že kedaj. Mi pa kličemo vam g. dop. le korajžno naprej, ako je še ognja kejl sMimo njega ne morejo, zato se spe-njajo čez njega." Tako se spodtika naši stranki, odnosno možakom tej na čelu. Naše izjave, podane na raerodajna mesta, niso anonimne, kakor one znane zatožbe od strani zdivjane strasti o poštenih in uglednih ose-(Daljc t prilogi.) NJ«g* ni bilo! Vedno in povsod ga je oddalje-; %«!«*. nemila utsoda °cl nje. Mislila je že, da bi odložila ^voj ofc>iskr. T^)da to dekletce, ki ga je srečala na poti, ^otc»vo kaj povč do>ma... Kaj bi si potem mislili v ^>or^-E>er*.u? Odločila se je torej, da pojde dalje, a ^la je ^joltkor* mogoče počasi, da bi se morda Jan ^ie(5 te»uj ^vrail domov. Čim "bolj se« je bližala Pors-Evenu, tej pozabljeni, ^lez^nafe^ii ^vasici, kjer je prebival Jan, tem divjejša in ^filc»8tnt«j*a ja postajala okolica. Morski zrak, ki ljudi ^ako k^epi, j^ vplival tudi na rastlinstvo, ki je bilo tu ^ifžl^o, kr*atk c aič ne zoperstavljajo lepim fantom. Ne, Jatn n*j mislil v tem trenutku na ljubezen, Šel je v Ji»^iu>vy po opravku k nekemu koSarju, ki je edini v celem okraju znal plesti dobre koše za morske rake. I Prišla je do kapelice na griču, ki jo je bilo že od daleč videti. Bila je čisto siva, majhna in zelo stara; šop dreves, že sivih in brez listja, ki so rasti a I tu sredi suhe, peščene planjave, jo je obdajal kakor) lasje, počesani vsi na iedno stran, kot da jih je po- j gladila nevidna roka. In to je bila ista roka, ki pogreza ribiške ladje, večna roka zahodnih vetrov, ki je nagnila to krivo ve-; jevje v isto mer, kakor podi morske valove. In stara drevesa so obrnila svoje veje po vetru in upognila I hrbet pod stoletno silo te roke. Marjetica je bila že skoro na koncu svoje poti; kajti to je bila Pors-Evenska cerkvica. Ustavila se je torej tu, samo da bi potekel čas, Nizek, na pol podrt zid, je obdajal pokopališče, kjer je stalo vse polno križev. In vse je imelo isto barvo: cerkvica, drevesa in grobovi; zdelo se je, da! je vse ožgano in oglodano od morskih vetrov; isti sivkast mah, posejan z bledimi, žvepleno-rumenirai lisami, je pokrival kamenje, grčaste veje in granitne svetnike, ki so bili vdelani v zidu. Na jednem izmed lesenih križev je bilo zapieano z velikimi črkami ime: »Gaos. — Jool Gaos, osemdeset let« Ah, da! To je bil ded p vedela je to. Temu staremu pomorščaku je prizaneslo morje, ker ni maralo zanj. Sicer je moralo počivati na tem pokopališču več Janovih sorodnikov, to je bilo naravno, in lahko bi bila pričakovala kaj takega; in vendar je napravilo to ime, ki ga je brala na grobu, nanjo mučen vtis. Da bi potratila še nekaj trenutkov, je stopila v mali zastareli preddvor, pobeljen z belim apnom, da bi pomolila par očenašev. Obstala je preplašena, srce se jej je skrčilo. »Gaos«! Zopet je ugledala to ime, vdolbeno v mrtvaško ploščo, kakorsne postavljajo v spomin onim, ki umrjejo na morju. Na plošči je Mtala sledeči napis t V spomin Ivanu-Alojziju Gaos, staremu 24 let, mornarju na krovu »Margerete«, ki je izginil na Islandu 3. avgusta 1877. Naj počiva v miru l Island, — vedno Island! — Povsod ob vhodu v kapelo je bilo pritrjeno vse polno lesenih plošč z imeni mrtvih mornarjev. To je bil kotiček za ponesrečence, in žal jej je bilo, da je prišla sem, polna neke temne slutnje. V Paimpolu je že videla v cerkvi podobne ns-pise; toda tu, v tej vasici, je bilo to prazno grobišče islandskih ribičev manjše, bolj obrabljeno in bolj zapuščeno. Ob vsaki strani je bila postavljena kamenita klop za vdove, za matere; in ta nizek prostor, nepravilen kakor kaka votlina, je čuvala dobra Devica, že zelo stara, naslikana z rožnatimi barvami in velikimi, zlobnimi očmi; podobna je bila Gibeli, prvotni boginji zemlje. Gaos! Že zopet!' V spomin Francetu Gaos, soprogu Ane-Marije le Goaster, kapitanu na krovu »Paitnpoležana«, ki je poginil na Islandu med 1. in 3. aprilom 1877. z vsem svojim moštvom, broječim triindvajset mož. Naj počivajo v miru! Spodaj sta bili naslikani navskriž dve mrtvaški nogi in črna lobanja z zelenimi očmi, naivna in zoprna slika, ki je dišala še po barbarstvu preteklih dob. Gaos! Povsod to ime! Deželni odbor goriški tožen. — Povodom reorganizacije deželnih uradov v letu 1901. je deželni odbor goriški umirovil deželnega kancelarja Karola viteza Doljaka. Umirovljenec pa je uložil pritožbo na državno sodnijo z zahtevo, naj se to umirovljenje proglasi neveljavnim, ali pa naj se pritoži-telju dovoli popolna penzija. Državna sodnija je odbila pritožbo z utemeljevanjem, češ, da je bil deželni odbor opravičen, umiroviti uradnika, ki po njegovem mnenju" ni sposoben za vodstvo rearganizovane deželne pisarne. • Ponesrečil je delavec Jos. Cigoj iz GojaČ, in sicer v kamnolomu pri Rihem-bergu, kjer mu je skala zlomila levo nogtfaa' 8 krajih. Pripeljali so ga v Gorico v bolnišnico. Pet delavce? je sasalo. — V svrho gradnje velikega mosta Cez Sočo kopljejo zemljo ter jo odnašajo, pripravljajo za most ugodna tla. Dela pri tem kakih 20 delavcev (tvrdka Redlich & Berger.) Včeraj popoludne se je pri delu utrgal kos zemlje ter zasul pet delavcev, dva popolnoma, trije so ostali le z nogami v?emlji. Prihiteli so hitro drugi delavci na pomoč ter rešili vseh pet. Ona dva, ki sta bila takorekoč zakopana, sta Ant. Pa-voni in G. Balt. di Lorenzo iz Kalabrije. Eden je nevarno ranjen v notranjem, drugi imnj. Pripeljali so ju v Gorico v bolnišnico. Nji cesti umrl. — Guglielmo della Savia, star 35 let, iz Vidma je Sel iz C«?rvi-njana v Saciletto po opravku, kar ga je sredi ceste zadela kap. Padel je na tla in o«taI mrtev. Vašna raisodba upravne sodnije. — Dne 6. t. ra. je upravna sodnija izrekla važno razsodbo, Tiče se volilne pravice učiteljic pri občinskih volitvah. Dosedaj so imeli le učitelji ljudskih in meščanskih Sol občinsko volilno pravico, dečim so bile učiteljice izključene, dasi zakon govori le o učiteljskih osebah brez ozira na spol. Sedaj pa je upr. sodnija vsled neke pritožbe iz Žatea razsodila, da imajo učiteljice enako volilno pravico kakor učitelji pri občinskih volitvah. .Bralno in pevsko društvo* v Dobrav 1J ah vabi na veselico, katero priredi dne 17. julija 1.1. ob 3. uri popoldne. Vspo-red: 1. »Bog i Hrvati«, poje možkt zbor. 2. Pozdravni nagovor. 3. .Studencku", poje mešan zbor. 4. »Vzvečer*, poje tnozki zbor. 5. »Mladi vojaki*, poje mešan zbor. 0. Pie?. Med veselico in pri plesu svira prvafika so-kolska godba. Vstopnina k veselici 40 vin,, sedež tO vin. Ples se vrši v kih po kroni. Slavna društva, prijatelje it* .»otmlljenike se vabi k mnogobrojni udeležbi najuljudneje. Obsojena laška delavca. — Radi dogodka v Riherabergu so na podlagi naniest-nistvenega ukaza preiskali bivališča vseh delavcev pri železnici. V baraki delavcev Do-tnenico Verbelli in Eor, Moiinazzi, oba iz Medene v Italiji, so našli dinamitne patrone, skrite v njunih zavojih. Radi tega so ju klicali pred sodnijo ter ju obsodili vsakega na rae3ec strogega zapora, ker sta imela pri sebi brez dovoljenja razstrelilne snovi. Pri Rutarjlh v obmejni dolenjski občini se je bati, da se podere zvonik. Baje so zvonovi pretežki in zvoni se vedno in vedno, vsled česar je nastala nevarnost, da se zvonik podere. Županstvo je prepovedalo zvonenje. Aretirali so nekega Avg. Feretiija iz Marsilja, rojen 1.1885. Feretti je mizar. Prišel je v Gorico brez sredstev, poln glada. Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-Gliubieb. Eksekntorja je napodil neki Gorkič v Vrtojbi ter ga tudi nabil. Prišli so orožniki ter odvedli Oorkiča v zapor. Gorkič je baje slaboumen. Zopet rabijo t Barbano. — Z brez- j madežnim spočetjem Device Marije hočejo j napraviti menihi v Barbani dober .kšeft* : Zato vabijo .iz bližnje okolice, goriške in tržaške0 (poprej so bili segli bolj na Široko) romarje na .devetdnevnieo.* Seveda treba prinesti kronice, kronice in spet kronice, potem se jim bo godilo tam dobro ter dobijo vse, kar hočejo. Zgodovina uči, da se kupijo za denar pri menihih tudi nebesa I — To~t©Wfr«j^ da se časti Mater božjo lahko doma, In sicer bolj po ceni nego v Barbani. — Vabijo pa tudi duhovnike na slovesnost 18. t. ir. No, ti pa naj le gredo, zlasti kar je politikujočih, očitnih, grešnikov med njimi; Teh se morda Smrtna nesreča na delu. — V četrtek je ponesrečil na delu 23 letni zidar Josip Veljak od sv. Ane St. 352. Delal je na neki gradbi v čistilni petroleja pri sv. Savi v Trstu. Delal je na odru v II. nadstropju, a okolu 8. ure v jutro je padel z odra ter težko poškodovan obležal na tleh. Drugi delavci so ga pobrali ter ga nemudoma prenesli v mestno bolnišnico, kjer je pa revež umrl. Požar v Betjan. — Dne 4*t m."je nastal v vasi Retje, župnije in občine Laški potok, strašen požar. V kratkem času je popolnoma vpepelil 18 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji. Ljudje so bili na košnji. Zgo- ........ D . , , . , wla je vsa obleka, hišno in gospodarsko po- namili Mat, Lo^a v Barbam, da se povrnejo . sIopje) nekaterhn tud| mnogo denarja> Otrok z dvema glavama. — Žena poboljšani in bolj pametni! Listnica. —¦ Dop. v T. — Dopisa s tako vsebino, kakor je v Vašem, ne moremo priobčiti. Zakaj ne, ni težko uganiti. — Srebrna tobaSnlea je bila zgubljena preteklo nedeljo od GorJcs proti Št. Petru. Kdor jo je našel, naj se oglasi v našem upravništvu. Prispevki »a nastalo .Goriškega Sokola* in novo telovadnico. Gosp. Fran Gruden, župan in trgovec v Na-brežini...........K 4; Surova svila iz (bast) od gld. 9'90 do gld. 43*25 blago za popolno obleko. Franko in carine prosto na dom. Bogata vzorna zbirka z obratno pošto. Tovarna svile Henneberg v Cnrlhn. 5 Razgled po svetu. V Inomostn so bili zopet izgredi proti Lahom. Več je ranjenih. V Tridentu pa so demonstrirali proti Nemcem. Liškc korpora-cije protestujejo proti nemškemu nasilstvu. Celovški okrajni glavar končno šel T pokoj. V »Miru* čitamo : .Vendar enkrat I Sicer še nismo brali urad. razgl., a istina je, da je dolgoletni ,pa$a* celovškega okr. glav., baron Mac Nevin 0'Kelli, dne 1. julija zapustil svoje mesto ter se tudi že preseRI iz Celovca. Reči moremo, da je pri njegovem odhodu res občno — veselje. Ni mesto, da bi tu ponavljali vso vnebovpijoče krivice in nepostavnasti, ki jih je ta mož storit Slovencem. Saj so njegovi junaSki čini še v živem spominu. Delal je pač vedno tako, kakor bi nikoli ne smel delati ncprislransk političiti uradniki In še zadnja komedija z imenovanjem za častnega občana, ko so beračili njegovi pristaši celo pri slovenskih županih, naj se barona Mac Noviua ob njegovem odhodu imenuje častnim občanom I Najboljši odgovor na to so dali vrli Skofi-čani, katere je Mac Nevin, kakor znano, ljubil s prav posebno ljubeznijo 1 Poroča se narn o tem iz Škoflč: V petek zvečer dne 30. junija je gorelo v skoflški župniji 7 velikih ir. /.; od vseh strani, posebno pa od vi:„nega Jerberga, kjer je tudi gorel velik kres, je odmevalo streljanje topičev (možnar-jev.) Nekateri so začudeni in radovedni po-praševali, kaj da je. Veste kaj je bilo? V starih Časih so s kresovi na gorah in planinah naznanjevali, da prihaja sovražnik — Turk — v deželo. Škofičani pa so zasmodili kresove, ker je ta dan šel tudi nekak turški paša, ki je prav po turško gospodaril pri volitvah v Skofičah, iz dežele, šel v „pokoj*, ta turški paša je celovški okr. glavar; Mac Nevin. Veselimo se že občinske seje, pri kateri bode predlog Mac Nevinov za škotskega tastnega občana enoglasno odklonjen!* Od strele ubit. — Prof. Emil Schot-tenhame! z beJjaške strokovne šole je šel minulo nedeljo z družbo na Dobrač. Prišla je huda ura. Ko stopi iz koče pogledat, ali se bo kmalu razvedrilo, udari strela vanj ter obleži na mestu mrtev. Truplo so prepeljali v Bfeljak. Celo družbo ponarejalcev denarja je redarstvo zasledilo v Puli. Dolgo časa že so prihajale ovadbe od raznih strani, da se širijo ponarejeni srebrni goldinarji. Slednjič se je posrečilo redarstvu, da je zalotilo še-storico ponarejevalcev. Redarstveni organi so zaplenili tej družbi razno orodje, kovine, pečate itd. Pa tuli takega orodja so dobili, ki se potrebuje na ulomih. Dveletna vojaška služba t Franciji. — Francozka zbornici je sprejela s 516 proti 43 glasom zakom o popolnem uvede-nju dveletnega vojnega obveznega službovanja. Nadalje je zbornica vzlic prigovoru vojnega ministra in komisije vsprejeh s 400 proti 173 glasovom popravek, da se med 1. julijem in 1. oktobrom rezervisti ne smejo klicati pod vojaško službo. Umrl znamenit slov. Čebelar. — V Mojstrani na Gorenjskem je umrl dne 5. t, m. svetovnoznani Mihiel Ambrožič, star 58 let. S svojim umetnim čebelarjenjem si je pridobil nad 120 odlikovanj. Ivana Skorjana v Oltri pri Kopru je 4. t. m, porodila dobro razvito dete možkega spola z dvema glavama. Dete, ki je premikalo usta in oči na obeh glavah, je živelo Sest ur. Truplo so poteru prenesli v mrtvašnico v Lszaret, kamor je šla zdravniška komisija. Laški stotnik Eroolesil prodal načrte otoka »Sicilije. — V Italiji imajo nov škandal. Dognalo se je, da je stotnik Erco-lessi prodal načrte trdnjav na Siciliji in druge važne listine ali Avstriji ali Franciji. Pri njem so našli razne reči, ki pričajo o veleizdajstvu. Stotnika so zaprli pa tudi njegovo ženo. Toča v novomeški okolici. — Pred kratkim je padala okoli Novegamesta strašanska toča, ki je daleč naokrog vse uničila. Skupna škoda, cenjena uradno, znaša 435.000 kron. Toča je padala debela kot jajca, debela celo kakor moška pest. Vse je pobito. — Podpora od strani dežele je mogoča le, ako bo zboroval deželni zbor. Ali prisili ta prst božji do pameti .katoliške" obstrukcioniste?! Toča je tolkla najbolj v fari fanatika in razgrajača župnika Nemaniča. Ameriški Nlovond in tsesokolskl alet. — Na vsesokolski zlet pride kot zastopnik ameriških Slovencev g. Fr. Sakser, lastnik tiskarne in izdajatelj ter urednik .Glasa Naroda* v Novem Yorku ter prinese kot darilo ameriških Slovencev prekrasen trpV zastavi ljubljanskega ,»Sokola". Papeže? blagoslov. — Totkvemada s Krka, slavni škof Mahnič, pripoveduje v .Hrvatstvu", kako je bil pri papežu in kako je papež dal svoj blagoslov »Hrvatstvu* ter sploh klerikalnemu gibanju v Hrvatski. Drugega tudi ni mogel storiti Josip Sarto, ker je le po vetu Peste in Beča postal Pij X. Slavno .Hrvatstvo" in klerikalna stranka je dobila blagoslov Vatikana, ali blagoslova hrvatskega naroda ne *'obi. Zabranjena Husova slavnost. — Čehi v Budjejevicah so hoteli proslaviti spomin Jana Husa na veličasten način. Ali policija je zabranila slavnost. Zvečer 7. t. m. se je zbrala množic« ijudstva, ki je slovesno protestirala proti zabranitvi ter kamenjala došle orožnike. Demonstracija je trajala do 11. ure zvečer. Veterani pa Ja^.inskein. — Kakor javlja .Daily Mail* iz Tokia, je izdal mikado ukaz, s katerim so sklicani pod orožje vsi veterani. Ti veterani bodo oboroženi z malimi, lahkimi puškami. Ker pa japonski pro-vijanti po magazinih trpijo mnogo od strani podgan, katerih je polna Koreja in Mandžurija, bodo imeli veterani nalogo, streljati podgane. Kdor pobije največ podgan, dobi dekoracijo t Božji blago lov. — V Baranovu na Poznanjskem je porodila neka mlada žena prvikrat šest detet moškega spola. Vsako dete tehta lVt do 2 funta. Mati in otroci so zdravi. Poslanec Klofa« t AbUI. — Petro-grajsko .Novoje Vreraja* je prineslo brzojavko iz Moskve, da je dospel tje češki poslanec Klofač, ki je na potu v Vztočno Azijo. Klcfač da nameruje obiskati Vladivostok in si ogledati pokrajine ob reki Amurju. Dela na ieleanlSki postaji Trst St. Andrej. — Za fundiranje novega vsprejein-nega poslopja na rečeni postaji razpisuje ravnateljstvo drž. železnic dela pilotiranja in zabijanja betona. Dela se oddado potom po-nudeb. Ponudbe je doposlati do 15. julija opoludne ravnateljstvu drž. Železnic v Trstu. AmerlSka eskadra obstoječa iz šest oklopnjač in treh križark manjše vrste pod poveljniStvom kontreadmirala Barkeja pride v Trst dne 12, t. m. ter ostane tamkaj 10 dnij. Žrtev ljubosumnosti. V sredo so pripeljali iz Tara v Istri v tržaško bolnišnico 161etno Filomeno Nešat. Reva je težko ranjena na glavi in na vratu. Ranil jo je s sekiro njen mož. Nesrečnež je namreč jako ljubosumen. Očital je ženi neke namišljene pregreške, a ker je žena tajila, je pograbil sekiro ter z isto začel udrihati po njej. Prihiteli so na pomoč sosedje, ter mu ubogo ženo iztrgali iz rok. Takoj po storjenem zločinu se je ljubosumni mož sam izročil orožnikom. Cela obitelj y Terski blaznosti. — Iz Prage je došlo 5. t. m. poročilo: Člani kmečke obitelji Lenoch t Seča pri Lttoraišlu so se peljali večkrat v okraj Brovnov na obisk k neki Kristini Ringel, ki. je pred nekaterimi leti slepila kmete, da se jej je prikazala Mati božja. Dne 29. m. m. je bila zopet ena hči Lenochova pri Kristini Ringel. Na svojem povraž-ku je pripovedovala, da se je tudi njej prikazala Mati božja. Od tega časa se nahaja vsa obitelj v verski blaznosti. Dne 6. t. ra. se je zaprlo vseh 6 otrok Lenochovih t stanovanje ter se popolnoma sleklo, na kar je nesla ena hči Lenochova svojega 41etnega nečaka v vrt, ga tam toliko časa bila ob neko drevo, da je otrok izdahni), menž, da pride tako čim prej v nebesa. Na to je vrgla na tla svojo 71etno nečakinjo ter po njej tako teptala, da je ista zadobila smrtne rane. Ostale sestre so bile toliko časa z glavami ob tla, dokler so bile vse krvave. Popolnoma gole so letele potem na polje, kjer so jih pa prijeli. — Krščansko delo 1 Vojna med Rusi in Japonci. Bazno vesti. Kakor se glasi carski ukaz, vzamejo letos na Ruskem v vojake 447.302 novinca. — Poročali so 6. t. m., da je zadela vladi-vostoška eskadra severno od Genzana na japonsko brodovje, ter da se je unela tam pomorska bitka, ki jeskončala srečno za Ruse. — Iz Liaojanga poročajo, da se umika armada generala Oku z namenom, da se koncentruje pri Port-Arturju. — Ladije ruskega dobrovoljnega brodovja .Petrograd*, .Orel*, in .Smolensk* so plule te dni skozi Bospor in Dardanele. Kam so namenjene, se ne ve. Japonska ladja .Kaimon* seje pogreanlla. Iz Tokia poročajo, da se je pogreznila japonska ladja .Kaimon*. Ta ladja je bila obrambena ladja za obrežja, spuščena v morje leta 1882.; tonelat 1400, topov 9. Zadela je v Talienvanskem zalivu na rusko mino ter se pogreznila. Dve japonski torpedo v ki pogreznjeni ? Poročajo, da je dospela ruska torpe-dovka .Poročnik Burakov* v nedeljo iz Niuč-vanga v Port-Artnr. V nedeljo zvečer so skušale 4 japonske torpedovke udreti v port-arlursko pristanišče. Obrežne baterije so zapazile njihove nakane. Ena torpedovka je bila pogreznjena ob vznožju Zlate gore, druga pod baterijo 22. Tretji so odstrelili dimnik. Rasi odbili Japonce. Pri Dačičavu je divjal ljut boj. Oddelek generala Samsanova je prisilil Japonce, da so se umaknili proti Sinučenu. Kozaki so odbili sovražne predstraže. Zabajkalska baterija je prizadjala Japoncem velike izgube. Dež. Deževna doba nastopa z vso svojo grozoto; pride pa še vse hujše. Lepše vreme prične navadno šele proti koncu meseca avgusta. Dotle Rusi znatno pomnožijo svoje moči. Japoncem se dostavljajo živila težko, vojaki trpijo glad, bolezni se oglašajo, deževna doba utegne biti za. nje usodepolna. Seveda bodo trpeli zbog nje tudi ruski vojaki. Zadnje Testi. Japonci so zasedli baje trdnjavo št. 16. na glavni črti. Nahajajo se od Port-Arturja le še 3 milje. — Poroča se o novih bojih na prelazu Motien. — Iz Čifu poročajo o bojih po hribih severnovzhodno od Port-Arturja. — Proti Kamimuzi so bile velike demonstracije tudi v Tokiu. —. Admiral Skrydlov poroča o rekognosciranju pri Gensanu. Rusi so uničili tara vefi transportnih in drugih ladij. — Ruska eskadra križnrk se je zapletla v korejski ožini v boj z japonskimi torpedovkami. Dve japonski lorpedovki sta se baje potopili, Rusi niso trpeli škode. Nekaj izkušenj v industriji glede na naše politično in gospodarsko življenje. (Ponatis dovoljen le proti naznanilu vir8). (Dalje.) Na sajenje tobaka se je v Hercegovini poleg viuoreje -obračala največja pozornost. Sajenje tobaka v Hercegovini pa je tudi do-eglo nepričakovane vspehe, tako, da so -~ »iili po vrsti glavno tobaCno tovarno v Saiajevu, potem tovarne v Mostam, v Ba-njaluki in sedaj čeTrto v ^ravniru. IždeJuje se 13.000 me hereegovinskega surovega tobaka, okoli 7000 bos. surovega tobaka in druge vrste tobaka. Iz tega se napravlja 36 mil. cigaret in po 70 mil. zavojev tobaka za kajo. Omeniti je §e, da je napravila vlada v Orasju uzorno gospodarstvo za tobakorejo. V* deželno industrijo je Šteti tudi prvo bosn. rafinerijo in žganje Špirita v Dol. Tuzli. Ima jo komandilna družba s 600000 K vlog komandistov. Ta družba predela vsako leto 20.000 me turšiee, 20.000 me ječmena in okoli 30.000 me pšenice v moko. Prideluje iz tega 8000 hekt. špirita in okoli 40.000 me moke in ječmena. Omeniti treba, da d prideluje pri žganju 10.000 me takozvane suhe .žlempe" kot postranski pridelek ter se jo izvaža v Nemčijo. Da se spravijo kože zaklane govedi in ovac do boljše vrednosti, so napravili po večjih mesnicah sušilnice, in v zvezi ž njimi stoji od domačinov ustanovljena zadružna strojarna, po tovarniško urejena, v Jelcu in v Travniku tovarna za rokavice. Vinoreja je vspela v Hercegovini jako dobro, samo v Mostarskem okraju so pridelali leta 1893. — 26.784 hekt. V svrho boljšega razpečavanja rib itd. Tudi tam so slabe žetve, in v zvezi 2 njimi skrb in beda. Tako n. pr. je bila v lanskem letu 1903. v Bosni jako slaba letina glede sliv in češp, in zbog tega beda v mnogih krajih, tako da so kmetje ponujali namesto sadu na prodaj češpljina drevesa; celo podpisanemu so bila ponujana. Ali navzlic vsemu temu je Bosna dežela, ki se dviga, ki ne prednjači le orient. deželam z dobrim vzgledom, marveč nudi tudi našim obmejnim deželam, Dalmaciji, Hrvatski in Primorju marsikaj posnemanja vrednega. Ali pa morda napreduje Bosna tako, ker nima parlamenta in parlamentarcev?! Zaključujem to poročilo z besedami g. inšpektorja kmet. postaj Ang. Bautza, iz čegar poročilasera posnel večina tu navedenega, kiseglasetako-le: .More se torej glede na inteligenco in na nadarjenost glede hitrega razumevanja pri prebivalcih teh dežel postaviti le ugoden pogled v bodočnost v nadaljevalnem procvitanju v kulturnem oziru." Radi kontrole, da navedene reči, n. pr. glede" bosenske živinoreje temeljijo na dejstvih, sem si preskrbel kmet. poročila iz Mdllthala, Wippthala in lnomosta, ki podkrepljajo moja poročila. O teh drugič. * Iv. Rollett. Hahod. Znano je, kako moti nahod vsakdanje življenje, in kako malo se navadno brigajo j ljudje zanj. Toda nahod je tu pa tam zelo j resna bolezen in na vsak način bi morali . dobro paziti na vsak nahod in skrbeti za , to, da se ne razširi po človeškem telesu, j Da razumemo dobro to bolezen, mo- j ramo si predočiti nosovo notranjost. Hripelj | deli nos v dve votlini, v kateri so po tri I nosne školjke. Kakor sploh vsi notranji ! deli nosa so tudi omenjene školjke pokrite ' z zelo nežno sluznico (slizno mreno). Raz- namreč sveža voda, in čim svežejša je voda, je postavil v Capljini ob Narenti tovarno za t jjka med kožo in slizno mreno je seveda | tembolje vpliva, in čim več vode izpiješ, konserve' znani dunajski fabrikant konserv ' vsakomur znana. Koža pokriva telo, ovira I tem preje se ozdraviš. ' po možnosti izgubo telesne gorkote, brani | Pri nahodu je pa tudi stadij, ko me- pred notranjimi poškodbami in tako dalje. J niš, da ti tiči v goltancu telo, ki se noče Slizna mrenica pa služi drugemu na- ; spraviti ne naprej ne nazaj. To ni drugega krat, trikrat se umiješ na dan in mraz ti koj izgine. Vsak se sicer brani tega umivanja, ker res ni nič' neprijetnejšega koži, od umivanja v tako razdraženem stanju. Voda provzroča tako veliko mrzloto, da ti kar sapa zastaja in da bi najraje koj prenehal s tako mrzlo poskušnjo. Tega se seveda ne -sme napraviti, ampak mirno nadaljevati svoje zapričeto delo. Po umivanju se polasti telesa prijetna gorkota, kakoršne ne občutiš drugače nikdar kot ravno po umivanju gorenjega telesa in sicer pri mr-zujočem telesu. Pri tem ti pa ni treba ravno mnogo vode rabiti, zadostuje za to le mala količina vode; z mokro cunjo si moraš drgniti kožo in lahko pričakuješ najboljših vspehov. Najprej se izgublja neprijetni Čut in potem opaziš koj v nosnih votlinah nekako olajšavo, katera traja pol ali pa eeld celo uro. Ko ta izgine, mu ni treba koj ponavljati svojega umivanja, pač pa ponoviti isto vsake dve uri; zelo slabotni ljudje naj se umivajo vsakih pet ur. Polivi pri nahodu niso priporočljivi, ker preveč vplivajo na že itak razdražene kožne živce. Drugo sredstvo bi bila kopelj v svoji spalni sobi. Hitro vstani iz gorke postelje, stopi v vodo ir, koj zopet v posteljo. Ves poskus naj ne traja delj časa od poldruge minute. In zakaj ne? Pri nahodu so kožni živci zelo razdraženi, in en moment zadostuje, da se shujša bolezen. Le oni ljudje, kateri so hitri in urni, si lahko preženejo nahod. Nočno obleko imej na sebi, ko stopiš iz postelje v kopelj in pazi vedno na to, da si ne odkriješ gorenjega telesa. Potem pa hitro v posteljo; pri pravem nahodu in pri pričetem unetju sapnika je najboljše sredstvo: umivanje gorenjega telesa, aH pa tudi že omenjena polkopelj. Za notranjo rabo izpij kozarec čaja, kateri se nahaja povsod in kateri je Bog podaril vsaki tudi najmanjši hiši, to je Menda ni škodljivejše stvari od gorkih zdravil proti nahodu. Potem je pa že bolje, da se prepušča vse zdravljenje naravi, kakor pravi slovenski pregovor o nahodu: •Tri dni prihaja, tri dni ostaja, tri dni odhaja ! in to je vsega skupaj celih devet dni. Ako se ponavlja nahod, moraš torej računati ravno toliko po devet dni kolikor je nahodov. Najhujše je pri tem, ker se pojavi slabost, in posledica je, da postane nahod kroničen. Vsled tega je treba paziti na nahod in ga skrbno lečiti koj pri prvem njegovem pojavu. Pri kroničnem nahodu je treba ener-gičneje postopati. Ker pri tem ni več mrzlice, ampak oboli le sluzna mrena, moraš lečiti tak nahod z obkladki, ali pa celo s paro. Prvi dan ovitek, drugi dan polkopelji, tretji dan cela kopelj, četrti dan srajca s senenimi cvetlicami. Pri pari poslužuj se sledeče metode: postavi v visoko posodo vrelo vodo, obrni narobe papirnat škarnicelj. otrži mu jamico, da lahko ima para svoj izhod, postavi nad jamico svoj nos in para ti pojde v nos. Ako hočeš imeti boljše zdravilo, vzemi zavrelico komarača, preslice in senenih cvetlic. Ponavljaj to večkrat na dan, ne žabi pri tem popolnoma na mr/lo umivanje gorenjega telesa in polkopelji, in kmalu se poslovi nahod. Hiša na prodaj v Kapucinski ultoi SI. 0 z osmimi lepimi prostori v pritličju ter v I. in II. nad stropju, s hlsvotn z« 3 konj« in obširnim dvoriščem. (Voda na dvorišču.) Ve6 pove" upravnifitvo »Soče*. Warhanek. V istih se pred vsem pečejo jegulje, katere se potem izvaža v dozah in sodih v Avstro-Ogrsko. Ne more pa se zaključiti poročila o gospodarstvu Bosne in Hercegovine, ne da bi se omenilo mlekarne in izdelkov. Tu prednačijo trapisti. Sir, kateri izdelujejo v ,Maria-Stern", si ni pridobil dobrega imena le v Avstro-Ogerski, marveč se izvaža tudi daleč izven naše domovine. Ni mogoče tu obravnati obširno celo gospodarsko delovanje Bosne in Hercegovine, ali omeniti hočem še svilorejo. V mostarskem okraju se delajo poskusi z nasajanjem bombaža in se tudi res prideluje bombaž, ali nimam podatkov o množini, kvalitet •¦ ' vspevanju. j Mislim, da sem s tem dokazal, da stoji ' bosansko kmetijsko gospodarstvo na jako vi- j šoki stopinji, pa tudi, da moderno kmetijstvo ne more biti brez industrije; kolikor več je industrije v deželi, toliko lažje je kmatovalcu razpečati svoje pridelke. Zapeljivo je zame, navesti še kratek iz= pisek iz bosenskega rudarstva, ali hočem le na kratko omeniti, da je bilo leta 1898. — 2711.835 inc rujavega premoga, to je 415.404 me, več od leta 1897. spravljenega na dan. Varjene soli se je pridelalo v letu 1898. — 144.962 me, 5773 me več od leta 1897. Čistega bakra se je izdelalo leta 1898. — 1489 me, 189 rac več od prejšnjega leta itd, Dalje bi se dalo pisati o bosenskih mineralnih roda h, izvažanju istih ali o bosenski kemični industriji in o umetni industriji Bosne, ali to me odvaja od mojega določenega načrta. Da pa se ume v Bosni delati energično ter se kmetuje intenzivno, tega se ne more zanikati. O gibanju Bošnjakov priča najbolje okoliščina, da se ne priredi v Avstro-Ogrski nikake razstave, ne da bi bila Bosna več ali manj zastopana. Tako je nastopila na razstavi spir. izdelkov oa Dunaju, ki je bila pred kratkim zaključena, popolnoma dostojno in lepo ter je razstavila svoj lesni jesih in izdelke iz prekapanja lesu v Tesliču. Na kratko: Bosansko gospodarstvo preveva svežost in živahnost, s Uemur pa ri rečeno, da je Bosna dežela, kjer ljudem pečena piščeta v usta lete. Tudi tam 8s nima kmet svojega piščanca v loncu, tudi tam se mora služiti vsakdanji kruh v potu obraza. menu. Vedno je mokra, kar se lahko vsak sam prepriča; ako ni mokra, je bolna. Ako je jezik suh in razpokan, se koj sklepa na bolni jezik ali pa na kako notranjo bolezen, vsled katere je obolel jezik. Pri mrzlici postane ustna slizna mrena tako suha, da meni bolnik, da ne more več gibati z ustmi. Vse to pa -čini dejstvo, da je izgubila slizna mrena svoje najvažnejše zmožnosti in da ni več mokra ali vlažna. I Ako je preveč mokra, se tvori na njej neprenehoma tekočina in sicer preveč tekočine, kar gotovo ni "zdravo. Nahod ni torej druzega kot nezmerna produkcija tekočine na nosovi slizni mreni. Ker se razteza ta slizna mrena tudi v oddaljene notranje votline, si lahko približno predstavljamo, kako veliko mora biti njeno površje; torej mora biti sorazmerno tudi količina tekočine, katero izloča sluznica, velika. Ni torej čuda, ako postane nos pri pravem hudem nahodu pravcati studenec, ki preplavi v najkrajšem času vse polno kvadratnih metrov rut Najvažnejšega spremljevalca nahoda je označil prav dobro oni kmet, kateri je izustil besede: »Tak nahod imam, da se mi kar meša v glavi, da sem postal že neumen.« To takozvano neumno stanje si kaj lahko anatomično razlagamo. Nadaljevanje nosove votline je čelna votlina; v čelu začne boleti, in to označujejo nekateri kot čut neumnosti. Ta katar nosovih votlin se razširi kaj rad v goltančno votlino, skozi eustahično cev celo do ušes, kar provzroča seveda bolehanje sluha; v goltanec in v sapnik pelje navadno pot, katero si izbere nahod. Znano je, da se pripisuje neštetim sredstvom zdravilno moč proti nahodu. Iznašli so praške, poskušalo se je s simpatičnimi sredstvi, nasvetovalo se je opojne pijače, odobravalo potenje, vseh mogočih in nemogočih sredstev se je posluževal človek, toda le tnalo so mu koristila. Ako pa imamo večkrat nahod in ako vidimo, kako trpi mnogo ljudij na tej bolezni, se mora slednjič vendar misliti na koristna protisredstva. Najboljše lečenje bi bilo to-le: Ako te začenja mraziti po telesu, ne pomaga nobena druga stvar tako izbomo kot umivanje gornjega telesa; enkrat, dva- kot takoimenovani globoki nosni katar, bolezen, ki sicer ni nevarna, pa neprijetna, ker ti ovira uporabo glasu in nosa. Pri tem je pač najboljše: pij svežo vodo, in sicer zelo svežo. Kako pa to, da pomaga tako izborno mrzla voda? Požirki mrzle vode ohlade sluzne mrene, izčistijo ne samo ust in grla, ampak tudi bližje partije notranjih delov nosu. Javna zahvala. V aprilu mi je začela soproga bolehati; pojavi njene bolezni so bili nenavadni in dan k dnevu hujši strašnejši, bolečine v spodnjem telesu tako grozne, da si ni mogoče misliti neznosnejšega trpljenja. Zdravnika gg. dr. Mor-pnrgo in dr. Weinlechner sta konstatovala najmisterijoznisi, najnevanuii slučaj, ki more doleteti -¦- mater. Hiter razvoj bolezni jo prehvapil celo silno skrbna opazovalca-zdravnika, kajti 11. maja je grozila že smrtna ura vsled izkr-vavenja... — Ni bilo Časa misliti ne na prenos bolnice ne na povabilo Še kakega špecijalista od drugod, kakor sem si želel, marveč dr. Weinlechner je izvršil najnevarnejšo vseh operacij v mojem stanovanju. Gosp. dr. Morpurgo, ki je zasledoval razvoj bolezni že od prvega početka, jo vodil narkozo, gospod dr. Bader in še jeden asistent pa sta pomagala dr. W einlechnerju, ki je bil gotov s težko operacijo v mali uri, ne da je soproga Čutila, kaj se je ž njo zgodilo. Zbudila se je zopet v svoji postelji. ~~ Ob strokovnjaški čujednosti gg. dr. Morpurga in dr. "VVeinlechnerj p so srečno minili prvi dnevi, ko je visela nad nami nevarnost vnetja in smrti, in zdaj se bliža soproga popolnemu ozdravljenju. Bilo je že vse izgubljeno, soproga je resnično že umirala, — in eto rešilnega angelja v podobi noža v veščih rokah. Gg. dr. W e i n 1 e c h n e r, dr. M o r-purgo, dr. Bader so mi rešili soprogo, rešili so ljubljeno mamico štirim nježnim otročičem. Zato pa se čutim dolžnega, izreči jim na tem mestu svojo iskreno zahvalo. Srečen sera, da sem našel doma, če3ar bi morda za drag denar ne bil našel v večjih mestih. V GORICI, 9. julija 1904.. A. Gabršček. Priloga „J8ott" it. 55 ž dne «. julija 1304. bab, cmpak nosijo ista s polnim imenom podpisana. Zahrbtnih poučil nam ne more nikdo dokazati, toliko manj brbljavi dopisnik! istinito pa je, kakor smo od verodostojne strani izvedeli, da je nas preslavni župan zahrbtno in krivo poučeval ruerodajne cini-telje o možeh naše stranke. To je paC ne-lepo od njega. Je-li bi ne bilo prav, da bi vi, dop., povedali, namesto nam. županu, da, laž ima kratke noge?! Ako veste* o nas kake pozitivnost', Čemu ne greste s podpisanimi tožbami proti nam P Da, da izza plota streljati se vam že prileze, nikakor pa vara ne dela kot takim časti. (Pride še.) " '*'- Blhemberg, 6. julija. — D je bil vinjen — radi tega so poslali po radarje na glavarstvo. Prišla sta dva, ki sta ga odpeljala na policijo, kjer je pa pokazal svoje dokumente in tudi .Vidi* tukajšnjega ordinsrijata. Na to so ga pustiti v miru. Šel je v Videm. njegov sin tej lepi mladenki čisto indiferenten, zakaj zopet in zopet je zadel govoriti o njem: — To je res čudno, je ponavljal: sicer n8 ostaja nikdar tako pozno zunaj. Šel je v Loguivv, da nakupi košar za morske rake; kakor veste, gospodična, je to ne3 veliki lov, s katerim se ukvarjamo po zimi. Bila jo raztresena, in podaljšala je svoj obisk ne primerno dolgo, dasi seje zavedala, da je to preveč; ali srce se jej je stiskalo pri misli, da. ga ne bo videla. ~ Pameten človek, kakoršen je on! Kaj more neki početi ? V gostilni ni, gotovo ne; tega se pri njem ni treba bati. — Ne rečem; ravno včasih, ob nedeljah, s svojimi tovariši... Saj veste, gospodična, mornarji... E, moj Bog, kadar je človek mlad, zakaj bi si vse odrekal?.« Toda pri njem je to res nekaj izvanrednega, zakaj lahko rečem, da je pameten človek. Medtem se jn začela delati noč; ženske so zganile urezane obleke ter nehale z delom. Otroci in mala rejenka, ki so sedeii po klopeh, so se začeli stiskati drug k drugemu, ker jih je bilo strah temne večerne ure; pogledovali so Marjetico/kakor bi 3e hoteli: vprašati: »Zakaj še neki ne odide?« Iii na ognjišču je začel plamen rdeče žareti sredi tega temnega mraka, ki je legal po sobi. — Ostanite pri nas na večerji, gospodična Marjetica. Oh, ne! Tega ni mogla! Kri jej je Šinila hipoma v obraz., ko se je je domislila, kako dolgo se je zamudila. Vstala je ter s'» j> ulovila. Vstal je tudi Janov oče, da jo spremi košček pota, tja -::o one osamljene globine, kjer stoje ob poti temna drevesa. Ko sta tako stopala drug ob drugem, se jej je vzbudilo spoštovanje in neka ljubezen do tega starčka; prihajali so jej hipi, da bi govorila ž njim kakor z očetom; ali besede so jej obtičale v grlu, in rekla ni ničesar. Šla sta v hladnem večernem vetru, ki je dišal po morju, po goli planjavi, in od časa do časa sta prišla mimo temnih, ubožnih koč, ki so bile že zaprte. Pod temi nizkimi strehami so stanovali revni ribiči; pot je šla mimo križev, med bodičjem in skalami. Kako je bil daleč ta Pors-Even, in kako se je bila zakasnila! Srečevala sta tu pa tam ljudi iz Paimpola ali Loguivva; vselej, kadar je videla od daleč njihove nerazločne postave, je mislila na Jana; toda njega bi morala spoznati od daleč, in razočaranje je prišlo hitro. Noge so se jej zapletale v dolge morske lišaje, ki so se vlekli po tleh, razmršeni kakor lasje. j Ko sta prišla do križa pri Plouezoeh-u, je pozdra-' vila starčka ter ga prosila, naj so vrne. Bilo je že j videti paimpolske luči, zdaj se jej ni bilo treba več i bati. Za danes je bilo torej končano... In kdo ve, kdaj bo zopet videla Jana... Lahko bi dobila kako pretvezo, da bi šla zopet \ v Pors-Even, toda ta obisk bi potem gotovo napravil! slab vtis. Ohranili je morala svoj pogum in svoj po-j uos. Ko bi le bil Silvester, njen mladi zaupnik, še tu! j Morda bi ga poslala k Janu, da ga pripravi do besede. Toda odšel je, in kdo ve za koliko let ? ... IV. — Oženil da bi se ? je rekel zvečer Jan svojim starišem, oženil ? E, moj Bog, čemu neki ? -- Ali bom morda še kje tako srečen kot pri vas ? Skrbi nimam, sitnosti nimam z nikomur, in topla večerja me Čaka vsak večer, kadar se vrnem z morja... O, saj dobro vem; mislite pač na to, ki je bila danes tu. Toda najprej mi ne gre nič kaj v glavo, da bi maralo tako bogato dekle za reveže, kakoršni smo uri. In potem, niti te niti katero druge, ne, premislil sera vae dobro; ne oženim se, vedite. Stara dva sta se molče* spogledala, globoko užaljena. Pogovarjala sta se prej o tem in bila prepričana, da ta lepa mladenka n<3 bi odklonila njunega Jana. Toda nista se upala siliti vanj, ker sta vedela, da ne bi nič koristilo. Mati je povesila glavo in ni rekla več besedice; spoštovala je želje tega sina, prvorojenca, ki je bil nekaka glava cele družine. Dasi je bii ž njo ljubezniv in v malih, vsakdanjih zadevah ubogljiv kakor otrok, je bil v važnejših zadevah je-dini gospod, odločen in neodvisen, ki si na dal malo nič ukazovati. Zvečer ni ostajal dolgo po koncu, ker je zelo zgodaj vstajal, kakor ribiči sploh. Po večerji, ko je odbila osem, je še pogledal z zadoščenjem na košare, ki jih je prinesel iz Loguivva in na nove mreže ter se začel razpravljati, čisto mirno, kakor po navadi. Potem je šel v zgornjo sobo, kjer je apaval s svojim bratcem Laumecotn na lepi postelji, pogrnjeni z rožnatim pregrinjalom. V. — Štirinajst dnij je že bil Silvester, mkdi prijatelj Marjetičin, na svojem »kvartirju* v Brestu; — Čutil so je zelo zapuščenega, a bil je pameten; ponosen je bil na svoj moder ovratnik in čepico z rdečim trakom, in bil je v resnici lep v mornarski obleki, s svojo gibčno hojo in visoko postavo; v srcu pa se mu je vedno smilila dobra njegova babica, in ostal je še vedno isti nepokvarjeni otrok kakor nekdaj. (Dalje pride.j Uvtlroue žitne kane PCSKuSiter«*.. v«onn diH«»MQife. f% o«iin» S kt.PMf|t>*.4K 6fth "»K« pr,pQIWM3l ffWiWXITiEL J" Kdor rabi denar z i mala in v- lika po-ojila, dobi vsakdo nalanjčc o I pojasnilo proti poiiljalvi 40 vin. poštnih ziamk. Naslov ' iskret 155 postvest. Tomio, Goriško Doslej te izšlo u zalogi „Goriške tiskarne fl. GabrSCek" ' o Qoricl * -** ? knjig „Oenca slouanskih pouestij" B B I. knjig*: 1. Figura. — 2. Iz križarskih bojev na Poljskem. - 3. Slepeovodja. ¦ • 4. Slika iz Hladnih let. 5. Slovaške sličice. -••¦ 6. Ada. 7. Oeenaš. ¦ S. Sov- j ražnik. Cena ......K 1*— j II. knjigi: 1. Mati in sin. 2. Vsakdanji j dogodki. :?. Ded Liben. 4. Sanjarij« ; in resničnost. 5. Na hrodu. 6. j Zlatija, vojaška nevesta. - 7. Žywila ! aH moč domovinske ljubezni. s. i Črnogorski stotnik. 9. Odrtnik. i lo. O Hiljakih. Cena . . . K 1- ¦ i III. knjigi: 1. »Proklcti ste...!« 2. »Kadar I pridem t vojne!« . i. Pomladni mraz^. j 5. Slike. G. .Narodne pripovedke«. Cena .K \-Ht \ IV. knjigi; t. RuhIiiju. 2. Prve rože. :L Mala igra. 4. Stara pestunja. j .*». Maščeval »e je. G Jetiukovi otroci. Cena K l-»<> | V. knjigi: J. Lux in tenebris luc.et. 2. j Md«* ljubezni. '.J. Že zopet. 4. i (¦lasov i u groba. 5 Noe v gozdu. ! (5. Izdajale«:. T. ('o/.d šumi. s. j Dva huzarja. Cena . . K 1*20 ; VI. knjigi: 1. Črtice z ogljem. '_*. Ta tretja. ; 3. Poroka po pomoti. Cena K I "-'O \ VII. knjigi: 1. Holnik. *J iKv.. 3. Svetla i prikazen. i. Pripovedka o oftabneru > Ageju. o. Stari oče Zahar. (1. C.o- '; rolomov. 7. StraSna o.iveta. H. \ Dva Hiitn. 'i. Zakaj ? Cena K I-20 ¦¦ Itn^irr. ' I-^i;.. «, i.« i-! C-..'. >.4.'.. j r\aro\ praščiK, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 8. * ^iffft%m^^^aJc^?f94»»>peciv«^Jtplaee za birma nce, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naroČila ter obljublja solidn, postrežbo po jako zmernih cenah. Gorica -*e- Gorica Klimafično zdravišCa Hotel Sudbahn na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. - Lastna električna razsvečava. Električni avtoraobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. -Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč z& one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Issborna kuhinja m klet. V hotelu je obsežna knjižnica. Anton Potatzky v Gorici Na sredi RaStelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupoval Šče nlrnberškega In drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za Šivalne stroje. POTREBŠČINE za Arc/aše in čevljarje. SnMiiJlce. — Kožni ?enel. — MaSne knjižico. iišna obuvala za vse letne čase. 1'nst'bnoBt: Semena za zelenjave, trpve in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krofinjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi, t 35 8 Sladočarkfl (sirup) Tamarindo pripravljen v kemičnem laboratoriju LEKARNE GRISTOFOLETTI najboljša higijenična in zzz ==: okrepCeualna pijača u poletnem času. Cena steklenici 80 vin. Kdor narott po pojil, na)i prldctic 10 uin. J« poMnino. KMT- Poiilj« «8 jedino po povietju «li naprej podanim *ne»kom. -*m Ha MhKuanjr poJIljamo etnik mit knjiltvnc iflleat, S6sepffiWa(Hccolo) za kavarno Central veščega slovenskega, laškega in deloma nemškega jezika. BožjasL Kdor trj,i na b-,l;a*:i. kr^ih in «iru|r.lj n«rtoznit bo',, snih, na; talr.cva iajSir" o teh bolexn.li Dobiva se zaslon; in franko * prti. bcliwa»ii«-Apot*k«', Prmikfirt ». M požar < zamore se lahko in naglo pogasiti samo s nove sestave, koje od de ae in leve strani vodo vlečejc in mečejo. V vsakem položaju delujoče krotanje brizgalnice nepotrebno! R. A. Smekal Zagreb, skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sekallc in gospodarskih strojev. i i 129 odlikovanj * i .?A\ Pozor! K-.ilalug n-.it,ii o efantncjs.h kn/.g «at. (.».ispf ilobi vsak :doJi!;» v« .*• mii. ' >k-\x\v\ • }.-\&n\ v ii»nr.i Naslov : Dislre". '.V» \ .>*\ oni T<;ir.i:s. ; i;...riS\o. _______________________________! Se mnogo denarja na razpolago, j Povsod I Stalen. Povsod! ' lahek in p:i,eten zaslužek 2a es-ebe vrake/a <-Un.i. ' dame in ^o^pitde, z navadnim obrtnim, dotnaeSm j in pisarniškim delom; roCnirn delom :t>!.. brez pr,- ' ^ehnejra pp.Mznanja in se lahko opravka doma ali zunaj (lahko tudi v prostem •"asu i Ponudbe: Rudolf Rast Odd.l2H Tetseaeit na Elbl. sVpražanja pod -dipisnici; oznaniti je ta list.) Andrej Fajt pekovski mojster | v Gorici Girsi Frikt, Gius. št. t | filijalka v isti ulici št. 20. Sprejema naroČila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za bir-mance, poroke itd. Vsa naročila izvrSujo toCno in natančno po želji naročnikov. Ima tudi na prodaj različne moke, fino pecivo, fina vina in likerje po zmernih conah. Za tellko ime* priporoča goriške pince, potice Itd. Pfaff-ovi šivalni stroji D0r*» so najboljl. "^KS To sliši kupec sicer o vsakem izuelku in od vsakega agenta, ki navadno niti ne ve kaj je Šivalni stroj, in Se ne ve kako se npetje nit v šivalni stroj, tem manj kako isti Siva, toda mi smo po naSi več kot fO-letni poskuinji raznih tovarniških strojev se prepričali, da so res Pfatfovl šivalni stroji najbolj trpežni, ter se uverili da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno kol s Pfatfovlm. ffaffovi šivalni stroji L&25po 10-letni dobi Se vcdno Ifafiovi iivalni stroji &S22E1 za doma5°rab0 in Ifaffnvi iiuatlli Sfl*nii so l)0sebn0 Popravni za umetno vezenje riailUII •Ifailll SlIUJI (recamirenje) ter se poučuje brezplačno. ffaffovi iivalni stroji EJjt ZiK*vsak0 tovarno* Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pfaffovo šivalne stroje. laloga Ifaffovih šivalniti in drugih strojev v SoriGi via Municipio štev. 1 SAUNIG & DEKLEVA. Popravljalulca Šivalnih strojev, dvokoles Nunska ulica 14 m* Odlikovan fotografski atelje ^ Gorica, Gosposka ulica S t. 7, II. nadstropje nzz je največji in najmodernejše urejen ateljč na Primorskem, zzzz Izvršitev fotografij vseh vrst je neprekosljiva. Ha razpolago je neštevilno pohvalnih pisem. Cene nižje kakor pn konkurentih. *»« Mizarska zadruga ^ v Gorici — Solkanu .. , ,,„,.: vpisana zadruga z omejenim jamstvom ,..........------------ tovarna s strojeviilm obratom na parno In vodno silo naznanja, da izdeluje nsurazličnejša pohištva vseh slogov : ter sprejema v delo vsa večja stavbena d la. . Podružnica v Trstu Via dl Plazza vecriila 1. Zastopstvo v Spljatu tor Orljontu. Cene zmerne, delo lično in solidno. Edina slovenska kleparska delavnica, == t Gorici =z j Karol Čufer ulica 8v. Aniona št. 1. So toplo priporoča »lav. občinstvu v moHtu in na de- j želi za izdelovanje vneli kleparskih izdelkov, kakor cevlj za vedo, Žlebe za poslopja, kuhinjske priprave Itd, Prevzame tudi j vsako popravo po zmernih j cenah. Zagotavlja točno postrežbo in polteno delo. Izdeluje tudi »late iinpisc zs trgoTlne. l*rv» kiuieesijonlimui duliivnlou % mo- t (ornim obratom za lin) mohaniko, liziko, ma- » tematiko, optiko, iiuo brušenje in poliranje it*l. r Vpeljava strelovodov, brzojavov, liiSnili tele« C fonov, plina in vode, C Popravo m fovrSuJejo hitro In po coni. ¦ toPotočniMlHipl Gorica, za vojaftnico. E Piccizijskn delavnica predmetov za merjenje. I Bogata zaloga l ra/.nVh predmetov za razsvetljavo */.« pllnovo S in e'.wktii$no lnt\ * PiiMiiiuoziii deli za eiektrieno, plinovo vodno 1 in purno vpeljavo Puuipc, železne in kovinske j cevi. Zalogu meBftitikeira orodja, kultpjskih i nožev, brivskih britev, škarij itd. ! Ka/.poSlljatev na deželo m izvrši hitro in ¦ — po cent. — S _________________________________________i Vino belo in črno, pristnega pridelka v sodih od 56 1 naprej in sicer črno po 32, 34, 36 in 40, belo po 36 in 40 kron za 100 1 kakor tudi zalogo sodov a 700 1 po ugodnih cenah pfiporoaa Q j,. JRBSBBRG - GOHCa, Šempeterska cesta it 9. Mirodilnica Karal Volpis Gorica, Gosposka ulica št 15. (? lastni hiši) nasproti „Trem kronam." Velika zaloga barv, mirodil, kemičnih izdelkov, port- landskega in roman cementa iz tovarne Egger & Liithi Kusstein, Tirolsko. Vse po najnižjih cenah. Anton Krušic trgovec, in krojaški mojster Corso GiusBppe Verdi št. 33 ravnokar dospelo sveže blago za poletno dok Ima zalogo gotovih oblek za vsak stan. »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. i nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902' Hranilno vita« bo obrestujejo po 4V.%- Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. sama. Posojila: na vknjižbe po 5'/,%, na varščino ali zastavo 6%, na menice Q%. Glavni deleži koncem leta 6l/>%. Stanje 31. tieo. 1903. (v kronah): Članov 1777 z delažiK-123644. --Hranilne vloge 1,416.573 66. — Posojila 1,471.650 -42 — Vrednost hIS 162.162-93 (v resnici so vredne več). — Keservni aalog 70.125-85. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon št 79. j\nton 3vanov pečenko - Gorica Velika zaloga prisfnih belih in ornih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od 56 l naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Zaloga piva »fietniške družbe združenih pivo-varen Zalee-Zaški Trg in plzenjskega piva .prazdroj* iz s'o?eCe češke „7He~ ššanske pivovarne". ZhIoctr kdu. kareifga se oddaja I na debelo od i 00 kg naprej. Cene zmerna. Postrežba poštena in točna. Christofle & GS Ziuka tmm == 1 Stroji k sirojim I = Opozarjamo vsakega varčnega in rodoljubnega go podarja, da edina hrvatska zavarovalna zadruga 33 CROATIA f. c. in kr. dvorni založniki Heinriehhof Dunaj I. Opera itlng" 5 Težko posrebrnjeno namizne orodje In posodja vseh vrst (žlice, vilice, noži itd.) Pripoznani najboljši izdelki izredne trpežnosti. Največja izbera najlepših modelov. * Dar-11 astro v an cenik na zah te vanje, -^eej Vsi Christoflovi izdelki imajo v jamstvo svoje izvirnosti vtisneno gornjo varnostno znamko in ime Christofle. stoječa pod pokroviteljstvom slon. In kralj, glavnega mesta Zagreba z jamstveno glavnico 500.000 kron in temeljno glavnico 200.000 kron sprejemlje vsako vrsto nepremičnin (hiše, gospodarska poslopja, tovarno) in premičnin (Ukor pohištvo, gospodarsko orodje, stroje, blago, žito, seno, slamo, blago zloženo na prostem aH v skladižCih) v zavarovanje proti ognju in streli ob najnižjej reni in najboljšem jamstvu. Ista posreduje posojila na nepremičnine za svoje zavarovance pri prvih denarnih zavodih. Dolžnost je vaakaga dobrega Slovan« zavarovati se pri domačem zavodu, že da ne gre denar v tujino. Glavno poverjaniitvo za Trst, Goriško in Istro se nahaja v Trsu, ulica Mirautar .št. 11. irhovno poverjeništvo za Goriško in Bradisčansko = iarzellini štev. 22.----------- v lonci ulica T Biroji k svojimi T MJllOO želo znižane vozne cene v Ameriko Prej gli 105 Ravno ista v Ameriko potujoči naj se blagovolijo obrniti na Agenturo Zwilchenbart v Buchsu ali Baslu (Švica) Vožqja čez morje samo 6 dni. i i, Na vsako vpraSanj« tiaje se kretom poŠto in brezplačno odgovor hi pojasnila. J| vožnja m postrežba kakor prej Iz Ljubljane v Novi-York samo gld. 70 s prosto dobro hrano že v Hamburgu v dežele: Pennsvlvanja, Ohio, Illinois, Minnesota, Montana, Gslifornija itd. toliko višje kolikor je tarifna cena po ameriški železnici; s priznano najboljšimi parniki družbe Hamburg - Amerika Llnie Kdor je odločen potovati in da se mu dober prostor preskrbi, naj pošlje 20 kron are na moj naslov: Fr. Seunig — Ljubljana, Dunajska cesta 31. Vse stroje za m vmorejo. Brlzgulnlce za sadjino drevje z incSalom za mešanico iz bnkra in apna tako, da so naje-denkrat na »Ive cevi brizga, brizgtilnice (strealjke) za sadjino drevje % nntatijko iiainerjeno petrolmetaiiico, 1 svalllnica na acetllan da so ulove letoči hroSČi, hidravlične stiskalnice asa vino, stiskalnici za vina in avičje s iiferiftdjalita pritiskam. stroj« za drobljenje, stiskalnico, čisto nove mline za grozdje, noic priprave prot! peronosporl In za žvcplatijc, sesaike za vino. cevi za vino. kakor tudi vse drugo stroje za poljedelstvo kot zbiralnike (trleure), mlatiluier, kitale (gepel) i. t. d. razpošilja kot specialitete po najnižjih tovarniških cenah Ig. Heller, Dunaj, II, Praterstrasse 40. Cenllniki zastonj hi frank o. Dopisuje se \ TM-ti jezikih. Zahteuajte pri nakupu Schicht-ovo stedilno milo ^"^"^^^^^^^^^™ z znamko „JELEN". -mg Ono Je BW zajamčeno Čisto ""MS In brez vsako škodljive primesi. Pero izvrstno. Kdor hoče dobili zares Jamceno pristno, perilu neškodljivo miio naj dobro pazi da bo imel vsak komat*, ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEffl . Georg Schlcht Ausslg a. E. — Največja tovarna te vrste na evropejskem ozemlju I DnblUO SL DOUSOd ' — Zastopnik: Umberto Bozzini - Gorica, Stolna ulica št 9. — !