URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 14 Ljubljana, 5. aprila 1972 Cena 7 dinarjev Leto XXIX 150. Na podlagi 11., 152. in 153. člena zakona o volitvah poslancev skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 5-22/69) izdajam ODLOK o razpisu nadomestnih volitev za poslanca prosvetno-kulturnega zbora skupščine Socialistične republike Slovenije v 3. volilni enoti Gornja Radgona in 19. volilni enoti Ljubljana Vič-Rudnik 1. Razpišejo se nadomestne volitve za poslanca prosvetno kulturnega' zbora skupščine Socialistične republike Slovenije v 3. volilni enoti Gornja Radgona in 19. volilni enoti Ljubljana Vič-Rudnik; 2. volitve bodo dne 1. junija 1972. St. 0204-7/72 Ljubljana, dne 27. marca 1972. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 151. Na podlagi 11., 152. in 153. člena zakona o volitvah poslancev skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 5-22/69) izdajam ODLOK o razpisu nadomestnih volitev za poslanca republiškega zbora skupščine Socialistične republike Slovenije v 33. volilni enoti Ljubljana Center II 1. Razpišejo se nadomestne volitve za poslanca eepubliškega zbora skupščine Socialistične republike Slovenije v 33. volilni enoti Ljubljana Center II; 2. Volitve bodo dne 28. maja 1972. St. 0202-6/72 Ljubljana, dne 28. marca 1972. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 152. Na podlagi 18. člena zakona o nadomestilu dela obresti in o udeležbi SR Slovenije pri nekaterih kreditih v kmetijstvu in osnovni predelavi kmetijskih Pridelkov (Uradni list SRS, št. 7-89/72) izdaja izvršni svet skupščine SR Slovenije UREDBO 0 natančnejših namenih in pogojih za uveljavljanje Nadomestila za del obresti ter udeležbe SR Slovenije Pri nekaterih kreditih v kmetijstvu in osnovni predelavi kmetijskih pridelkov I. NADOMESTILO PRI KRATKOROČNIH KREDITIH 1. člen Po zakonu o nadomestilu za del .obresti in o udeležbi SR Slovenije pri nekaterih kreditih v kmetijstvu in osnovni predelavi kmetijskih pridelkov (v nadaljnjem besedilu: zakon) se šteje za kmetijsko proizvodnjo tudi proizvodnja rib za komercialne in gojitvene namene v sladkih vodah ter naprava nasadov za pridelovanje jagod. 2. člen Banke iz 3. člena zakona nimajo pravice do nadomestila za del obresti (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo) za kredite, ki jih dajejo za: a) zaloge komercialnega blaga in blagovne rezerve, ki ne služijo kot reprodukcijski material za lastno ali kooperacijsko proizvodnjo; b) pridelovanje cvetja; c) kritje osebnih dohodkov, razen, če zahteva proizvodnja pritegnitev .večjega števila delavcev. 3. člen Organizacija združenega dela, ki najema kratkoročni kredit za lastno ali kooperacijsko proizvodnjo po nižji obrestni meri v smislu 3. člena zakona predloži banki ob podpisu kreditne pogodbe dokaze, da izpolnjuj' z zakonom predpisane pogoje. II. NADOMESTILO ZA INVESTICIJSKE KREDITE IN UDELEŽBA K PREDRAČUNSKI VREDNOSTI INVESTICIJE 4. člen Organizacije združenega dela iz 6. člena zakona dobijo nadomestilo za investicijske kredite, ki jih najamejo za naslednje namene: 1) — za nakup kmetijske mehanizacije za vse vrste kmetijske proizvodnje; — za nabavo opreme v živinorejskih objektih za proizvodnjo mesa; za nabavo opreme za proizvodnjo mleka, pri čemer so vštete tudi zbiralnice in hladilnice; za nabavo opreme za osnovno predelavo sadja, grozdja in vrtnin; za nabavo opreme za sušilnice žit, sadja, hmelja in vseh. vrst krmnih rastlin; — za nabavo in vzrejo plemenske živine, če je plemenski material z dokazanim rodovniškim poreklom ter pasemsko ustreza priporočilom strokovne službe za določeno območje; 2) za nasade hmelja in jagodičevja razen jagod; 3) za napravo in sanacijo vinogradov ter za napravo, izgradnjo in opremljanje nasadov in objektov za proizvodnjo sadik vinske trte; 4) za napravo in sanacijo nasadov sadnega drevja ter za napravo in opremo sadnih drevesnic; 5) — za preureditev živinorejskih. objektov za proizvodnjo mleka in vseh vrst mesa ter za izgradnjo novih objektov v okviru obstoječih obratov; — za ureditev in razširitev kmetijskih zemljišč; — za ureditev dohodnih poti, kanalizacije in namakanja ob že urejeni osnovni komunikacijski oziroma vodni mreži;j 6) — za izgradnjo in preureditev zbiralnic in hladilnic mleka; — za graditev in preureditev objektov, ki služijo osnovni predelavi grozdja, sadja in vrtnin, ter za gradnjo hladilnic, sušilnic in skladišč za pridelke rastlinske proizvodnje; 7) za trajna obratna sredstva za namene od 1) do 6) tega člena. .5. člen Nadomestilo dobijo tudi pedagoški in raziskovalni zavodi na območju SR Slovenije, če organizirajo proizvodnjo ali osnovno predelavo za trg oziroma za pedagoške ali raziskovalne namene, ki so določeni s 4. členom te uredbe. 6. člen Pri dodelitvi nadomestila imajo prednost investitorji, ki nudijo boljše pogoje, med katere se šteje tudi obseg lastne udeležbe pri investiciji. 7. člen SR Slovenija daje udeležbo k predračunski vrednosti investicij za namene, ki so določeni v točkah 1) do 5) 4. člena te. uredbe po določbah 9. člena zakona. III. POSTOPEK ZA UVELJAVITEV UDELEŽBE SR SLOVENIJE PRI INVESTICIJSKIH KREDITIH 8. člen Organizacije združenega dela iz prvega odstavka in hranilno-kreditne službe kmetijskih in gozdarskih delovnih organizacij iz drugega odstavka 9. člena zakona predložijo bankam in gospodarski zbornici SR Slovenije ozirom« zvezi hranilno-kreditnih služb po objavi finančnega načrta računa SR Slovenije ža izravnavanja in posege v gospodarstvu informativni zahtevek z osnovnimi podatki o investicijah v tekočem letu. Ta služi kot podlaga za dodelitev udeležbe SR Slovenije pri kreditih s področja kmetijstva in osnovne predelave kmetijskih pridelkov ter kot podlaga za sklenitev sporazuma po 12. členu zakona. 9. člen Informativni zahtevek mora biti predložen najkasneje en mesec po sprejemu republiškega proračuna, za leto 1972 pa najkasneje do 30. aprila 1972. IV. KONČNA DOLOČBA 10. člen Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-251/71 Ljubljana, dne 22. marca 1972. Izvršni svet skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Stane Kavčič 1. r. 153. Na podlagi 12. člena zakqna o vojaških vojnih invalidih (Uradni list SRS, št. 27-205/68 in št. 21-125 70), izdaja izvršni svet skupščine SR Slovenije ODLOK o uskladitvi invalidskega dodatka z gibanjem poprečnih življenjskih stroškov v letu 1972 I Invalidski dodatek, ki ga upravičenci prejemajo v letu 1972, se uskladi z gibanjem poprečnih življenjskih stroškov tako, da se. poveča za 14,8 “/o. II • Znesek povečanega invalidskega dodatka po tem odloku se zaokroži tako, da se znesek 50 ali več par zaokroži na 1 dinar, znesek pod 50 par pa se ne upošteva. III Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972. St. 192-6/68 Ljubljana, dne 22. marca 1972. Izvršni svet skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Stane Kavčič 1. r. 154. Na podlagi 33. člena zakona o usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Uradni list SRS, št. 5-26/68) in 52. člena temeljnega zakona o zavodih (Uradni list SFRJ, št. 5/65, 50/68 in 55/69) ter 11. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev XXV do Lil k ustavi SR Slovenije- (Uradni list SRS, št. 51/71) je izvršni svet na svoji peti seji dne 22. marca 1972 sprejel ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o zavodih za usposabljanje, do katerih izvršuje ustanoviteljske pravice izvršni svet skupščine SR Slovenije , I 5. točka I. razdelka odloka o zavodih za usposabljanje, do katerih izvršuje ustanoviteljske pravice izvršni svet skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 31-232/68) se spremeni in dopolni tako, da se glasi: »5 a) Ime zavoda Center za rehabilitacijo slepih v Škofji Loki se spremeni tako, da se glasi: »Center za rehabilitacijo in varstvo slepih in slabovidnih v Škofji Loki.« »5 b) Center za rehabilitacijo in varstvo slepih in slabovidnih v Škofji Loki poklicno usposablja, zaposluje in oskrbuje slepe in slabovidne osebe ter osebe s kombiniranimi motnjami, od katerih je osnovna slepota -ali močna slabovidnost.« II Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 022-43/68 Ljubljana, dne 22. marca 1972. Izvršni svet skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Stane Kavčič 1. r. r 155. Na podlagi 13. člena zakona o zdravstvu (Uradni list SRS, št. 26-146/70) izdaja izvršni svet skupščine SR Slovenije ODLOK o mobilizaciji zdravstvenih delavcev na območju SR Slovenije I Da bi se odvrnila nevarnost morebitne epidemije koz, se odredi mobilizacija vseh zdravstvenih delavcev, ki so v rednem delovnem razmerju na območju SR Slovenije. II Zdravstveni delavci iz I. točke tega odloka se morajo takoj po objavi tega odloka zglasiti na svojih delovnih mestih. III Vsak zdravstveni delavec se mora ravnati po navodilih in ukrepih, ki jih izda pristojni štab za borbo Proti karantenskim boleznim. IV Za delo v borbi proti tej nalezljivi bolezni imajo zdravstveni delavci pravico do povračila stroškov po veljavnih predpisih. V Kdor se brez opravičenega razloga ne odzove mobilizaciji ali kdor se ne ravna po navodilih pristoj-bega štaba za borbo proti karantenskim boleznim, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo do 500 dinarjev. VI Ta odlok začne veljati takoj. St. 512-2/65 Ljubljana, dne 30. marca 1972. Izvršni svet skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Stane Kavčič 1. r. 156. Na podlagi drugega odstavka 3. člena zakona o Ppgradah Staneta Žagarja (Uradni list SRS, št. 26-292/65) je izvršni svet skupščine SR Slovenije odločil: 1. Razrešijo se člani odbora za podeljevanje Za-šPrjevih nagrad, ker jim poteče mandatna doba. 2. V odbor za podeljevanje Žagarjevih nagrad se dve leti imenujejo: za predsednika: Milena S'tifter, ravnateljica ekonomskega šol-skega centra v Celju za člane: — Slavko Grčar, podpredsednik republiškega bora sindikata delavcev družbenih dejavnosti — dr. Vlado Schmidt, predstojnik oddelka za P^agogiko filozofske fakultete Univerze v Ljubljani — Janez Sušnik, podpredsednik skupščine občine Kranj — Ivo Škoflek, ravnatelj vzgojnega zavoda v Logatcu — mgr. Roman Oberlintner, namestnik republiškega sekretarja za prosveto in kulturo — Alojz Novak, predstojnik organizacijske enote zavoda za šolstvo SRS Murska Sobota — Veljko Troha, predstojnik organizacijske enote zavoda za šolstvo SRS Novo mesto — Jernej Humar, predsednik skupščine občine Izola — Anica Dolanc, predsednica komisije za predšolsko vzgojo pri zvezi prijateljev mladine Slovenije i.j članica predsedstva ZPM Slovenije — Leopold Suhadolčan, ravnatelj osnovne šole v Prevaljah. St. 113-12/65 /Ljubljana, dne 22. marca 1972. Izvršni svet skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Stane Kavčič 1. r. 157. Na podlagi tretjega odstavka 42. člena zakona o republiški upravi SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 14-149/65) je izvršni svet skupščine SR Slovenije odločil: 1. Lado Gorišek, dipl. gradb. ing., se razreši dolžnosti direktorja zavoda za vodno gospodarstvo SR Slovenije. 2. Za vršilca dolžnosti direktorja zavoda za vodno gospodarstvo SR Slovenije se imenuje Viktor Pirc, dipl. gradb. ing., vodilni projektant zavoda za vodno gospodarstvo SR Slovenije. . St. 111-13/65 Ljubljana, dne 22. marca 1972. Izvršni svet skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Stane Kavčič 1. r. 158. Na podlagi drugega odstavka 3. člena zakona o določitvi premoženjskega cenzusa kot pogoja za pravico do otroškega dodatka in višine otroškega dodatka v letu 1972 (Uradni list SRS, št. 7-83/72) izdaja republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvb PRAVILNIK d pogojih za pridobitev pravice do povišanega otroškega dodatka za težje telesno ali duševno prizadete otroke in za otroke edinih hranilcev ter o načinu uveljavljanja teh pravic 1. člen Pravico do povišanega otroškega dodatka po 1. točki prvega odstavka 3. člena zakona o določitvi pre- moženjskega cenzusa kot pogoja za pravice do otroškega dodatka in višine otroškega dodatka v letu 1972 (Uradni list SRS, št. 7-83/72 — v nadaljnjem besedilu: zakon) imajo težje telesno ali duševno prizadeti otroci z naslednjimi obolenji, poškodbami ali funkcionalnimi okvarami: 1. kronično bolni otroci, pri katerih je kljub terapiji pričakovati trajno prizadetost z diagnozami: kronična kardiopatija, kronična nefropatija, kronične endokrinopatije, kronična pnevmopatija, TBC, težja oblika astme (najmanj trikrat letno potrebna hospitalizacija zaradi napadov, cor pulmonale, kronične pljučne spremembe), kolagenoza, kronična gastro-enteropatija (mucoviscidoza, malabsorbcijski sindrom, colitis ulcerosa), kronične hepatopatije, haemophilia (težke in srednje skupine), kronična encefalopatija (heredodegenerativna obolenja, rezidualna stanja po vnetnih in traumatskih obolenjih, epilepsija — neuravnovešena s terapijo in hudimi psihičnimi spremembami), mišična in živčno-mišična obolenja, maligne bolezni v otroški dobi; 2. otroci s težkimi prirojenimi anomalijami udov, ki zahtevajo trajno uporabo ortopedskih pomagal (npr. phocomelia, hipoplazija, kongenitalna pseudoarthrosa), s težjimi motnjami v razvoju nevralnega kanala s trajno paraplegijo — paraparezo z inkotinenco (me-ningocoele, myelocoele), cerebralno — motorno invalidni otroci (vse vrste spastičnih monoparez, hemipa-rez, tetraparez, atetoz), otroci s parezami in paralizami udov, ki zahtevajo uporabo ortopedskih pripomočkov (po poliomyelitisu, encefalitisu, poporodnih paralizah), otroci z diagnozami arhrogriposis multiplex congenita, osteogenesis imperfecta, skolioza, Mb Pher-tes; 3. otroci, ki imajo na boljšem očesu s korekcijsko lečo ostrino vida manjšo kot 40 Vo (0,40) in otroci s centralnim vidom na boljšem očesu s korekcijsko lečo do 25 »/a (0,25), toda z zoženim vidnim poljem na 20° in manj; 4. otroci, ki so izgubili sluh za več kot 40 decibelov oziroma, ki imajo sluh prizadet tako močno, da potrebujejo za vzdrževanje socialnega kontakta slušni aparat; 5. otroci s težjimi govornimi motnjami organske in psihogepe narave, ki potrebujejo intenzivno ambulantno ali hospitalno obravnavo, in otroci z odprto ri-nolalijo (do končane rehabilitacije); 6. duševno prizadeti otroci, ki imajo na osnovi kliničnih preizkusov ugotovljeno duševno zmogljivost na hujši stopnji z graduacijo; a) zmerne umske manjrazvitosti (imajo pretežno zmanjšane sposobnosti za samostojno delo, so pa sposobni vzdrževati kontakt z okolico, pridobiti navade in skrbeti za svoje osnovne potrebe ter se priučiti za preprosta opravila — orientacijski IQ 36—50 po Bi-net-Termanu, 36—52 po BIASCHU), b) hujše umske manjrazvitosti (imajo toliko zmanjšane umske sposobnosti, da so omejeni v, gibanju. govori in skrbi za osnovne potrebe in so zato nesposobni za samostojno delo, da pa se jih priučiti le za najbolj enostavna opravila — orientacijski IQ 21—35), c) hude umske manjrazvitosti (imajo tako slabo razvite umske sposobnosti, da so zelo omejeni v svojih sposobnostih gibanja, govora in skrbi za svoje osnovne potrebe in potrebujejo celo življenje stalno nadzorstvo, posebno oskrbo in nego — orientacijski IQ pod 20). 2. člen Pravico do povišanega otroškega dodatka po 2. točki prvega odstavka 3. člena zakona imajo edini hranilci otrok v naslednjih primerih: 1. ko obstaja zakonska skupnost roditeljev, vendar eden izmed njiju ne more izvrševati dolžnosti preživljanja otrok: a) ker je popolnoma nezmožen za delo in ni upokojenec, b) ker je na odsluženju obvezne vojaške službe, c) ker je na rednem šolanju, č) ker je na prestajanju prostostne kazni v trajanju več kot 3 mesece; 2. ko ne obstaja zakonska skupnost roditeljev: a) zaradi nezakonskega rojstva otroka, b) zaradi razveze zakonske zveze, c) zaradi smrti enega ali obeh roditeljev; 3. ko sicer formalno obstaja zakonska zveza, vendar eden izmed roditeljev ne izpolnjuje dolžnosti preživljanja otrok: a) ker je zapustil zakonsko skupnost in je neznanega bivališča, b) ker s sodbo ali s poravnavo določena preživnina ni izterljiva. Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi v primerih: 1. ko ima otrok očima ali mačeho, 2. ko pripada pravica do otroškega dodatka za tuje otroke. 3. člen Pravica do povišanega otroškega dodatka se uveljavlja za težje telesno ali duševno prizadete otroke na podlagi izvida in mnenja: — ali dispanzerske pediatrične službe oziroma ustrezne specialistične klinike, — ali komisije za razvrščanje (kategorizacijo), če je bil otrok razvrščen (kategoriziran), — ali invalidske komisije, da je otrok zaradi prirojenih okvar, bolezni ali poškodb nezmožen za samostojno delo in življenje; V spornih primerih daje mnenje strokovni kolegij pediatrične klinike v Ljubljani. 4. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972. Št. 193-1/72 Ljubljana, dne 29. marca 1972. Član izvršnega sveta in republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo Zora Tomič 1. r. K. temu pravilniku je dala soglasje republiška skupnost otroškega varstva s sklepom, št. 190-1/72 z dne 22. marca 1972. 159. Na podlagi drugega odstavka 169. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7-73/72), izdaja republiški sekretar za finance ODREDBO o dopolnitvi odredbe o obliki in vsebini davčnih napovedi 8. napoved za odmero davka na določene premoženjske predmete — stroje, orodje in inventar; 9. napoved za odmero davka na določene premoženjske predmete — motorne čolne in druge plovne objekte na motorni pogon; 10. napoved za odmero davka na določene premoženjske predmete — gozdna zemljišča; 11. napoved za odmero davka od prejetega darila; 12. prijava premoženja.« 1. člen 2. člen V 1. členu odredbe o obliki in vsebini davčnih napovedi (Uradni list SRS, št. 2-6/69 in 3-14''70), se na koncu 5. točke pika nadomesti s podpičjem in dodajo nove točke 6, 7, 8, 9, 10, 11 in 12, ki se glasijo: »6. napoved za odmero davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki se plačuje v pavšalnem letnem znesku; 7. napoved za odmero davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, ki se plačuje v pavšalnem letnem znesku; Obrazci napovedi so sestavni del te odredbe. 3. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 42-10/72 Ljubljana, dne 21. marca 1972. Republiški sekretar za finance Jože Florjančič 1. r. SKUPŠČINA OBČINE m ■o Prva stran Datum prejema napovedi: ......................... Zap. št. seznama prejetih napovedi: ............ Zap. št. razporeda: ........................:... NAPOVED za odmero davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki se plačuje v pavšalnem letnem znesku za leto 197.- Priimek in ime Rojstno leto Poklic Kraj, ulica in hišna št. prebivališča ter številka pošte Vrsta dejavnosti Kraj obratovanja Družinski člani: Priimek in ime Sorodstveno razmerje Datum rojstva Poklic Pridobitno sposoben da - ne Pripomba Podroben opis dejavnosti: (Proizvodnja — storitvena dejavnost in drugo) Podatki o proizvajalnih sredstvih: Zap. št. Vrsta sredstev Vrsta pogona Jakost Poraba v kWh kWh/uro Datum nabave Druga stran Podatki o predvideni zaposlitvi v tekočem letu: Vrsta zaposlene delovne sile Najetih Družinskih članov Predvideni čas zaposlitve v dejavnosti V katerem letu učne dobe mesecev dni povprečno dnevno — ur nosilec dejavnosti — — — vajencev — družinskih članov, ki niso v delovnem razmerju z zavezancem — — Poslovni prostori: Število Površina v ms V lastni ali tuji stavbi Predvideni obseg prometa za tekoče leto po oceni zavezanca . . . t . din — od tega promet z družbenim sektorjem................ .......................din .... Pripombe zavezanca: (ali se poleg obrtne oziroma druge gospodarske dejavnosti ukvarja še z drugo pridobitno dejavnostjo, zdravstveno stanje, drugi elementi, ki vplivajo na višino doseženega dohodka) Žiro račun imam odprt pri ....................................................... pod št................... Izjavljam, da so podatki v napovedi resnični in da sem seznanjen s pravnimi posledicami, ki jih za neresnično in nepopolno napoved določajo veljavni predpisi. ., dne (podpis zavezanca) Ugotovitev davčnega organa: Tretja stran Podatki iz žiro računa zavezanca iz preteklega leta .................................dih ..............:...... Podatki iz registrske kartice zavezanca iz preteklega leta ..........................din ..................... Druge ugotovitve: 1. Davek od osebnega dohodka....................din — olajšave za vajence.........................din — druge olajšave..............................din — ...........................................din Čisti predpis davka ............................. 2. Prometni davek: — od proizvodov — zvezni ..................................din — republiški...........................din — občinski............................... din — od storitev občinski •«*•••»•••«•••• din — ...................................•» . din Skupaj .......................................... Povečanje zaradi nevložene ali prepozno vložene napovedi Krajevni samoprispevek . . . . . ............... . Skupna obremenitev.............................«*., Članarina gospodarski zbornici...............* . . »/o . • • • * din din . din ____ . din ____ . din ____ Utemeljitev davčnega organa: Cen ta stran dne .. Referent: Predstojnik davčnega organa: i Prva stran SKUPŠČINA OBČINE Datum prejema napovedi: ..........4. Zap. št. seznama prejetih napovedi: _.. Zap. št. razporeda: .........-....— NAPOVED za odmero davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, ki se plačuje v pavšalnem letnem znesku za leto 197.. Priimek in ime Rojstno leto Poklic Kraj, ulica in hišna št. prebivališča ter številka pošte Vrsta Kraj storitev obratovanja , Družinski čiani Priimek in ime Sorodstveno razmerje Datum rojstva Poklic Pridobitno sposoben da - ne Pripomba Podroben opis dejavnosti: Podatki o predviđeni zaposlitvi v tekočem letu: Vrsta zaposlene Družinskih Predvideni čas zaposlitve v dejavnosti delovne sile članov mesecev dni povprečno dnevno — ur nosilec dejavnosti — družinskih članov, ki niso v delovnem razmerju z zavezancem Predvideni obseg prometa za tekoče leto po oceni zavezanca din Pripombe zavezanca: Druga stran (ali se poleg opravljanja intelektualnih storitev ukvarja še z drugo pridobitno dejavnostjo, zdravstveno stanje,, drugi elementi, ki vplivajo na višino doseženega dohodka) žiro račun imam odprt pri ............................................................ pod št.................. Izjavljam, da so podatki v napovedi resnični in da sem seznanjen s pravnimi posledicami, ki jih za neresnično in nepopolno napoved določajo veljavni predpisi. .........................., dne ................... ....................................................... (podpis zavezanca) Ugotovitev davčnega organa: Tretja stran Podatki iz žiro računa zavezanca iz preteklega leta..............................din ..................... Druge ugotovitve: Davek od osebnega dohodka....................................din ..................' — Olajšave.................................................din................... — Cisti predpis davka......................................... din .................................... Povečanje zaradi nevložene ali prepozno vložene napovedi.....%...................din..................... Krajevni samoprispevek...........................................................din .................... Skupna obremenitev...............................................................din .................... Utemeljitev davčnega organa: .............................. dne ................. Predstojnik davčnega organa: Referent: SKUPŠČINA OBČINE Prva stran C cc s! I« w > as 'O Datum prejema napovedi: ........... Zap, št. seznama prejetih napovedi: Zap. št. razporeda: ............... NAPOVED za odmero davka na določene premoženjske predmete — stroje, orodje in inventar za leto 197. Priimek in ime Poklic Kraj, ulica in hišna št. prebivališča ter številka pošte Zap. št. Vrste strojev, orodja in inventarja Leto nabave Nabavna vrednost Neodpisana vrednost din Skupaj Pripomba zavezanca: Izjavljam, da so podatki v napovedi resnični in' da sem seznanjem s pravnimi posledicami, ki jih za neresnično in nepopolno napoved določajo veljavni predpisi. ............................, dne ...................i. .................................... (podpis zavezanca) Opomba: Davčni zavezanec je občan, ki poseduje stroje, orodje inventar, če s temi sredstvi pridobiva dohodek pod pogojem, da skupna, še neodpisana vrednost teh sredstev presega 150.000,00 dinarjev. V navedeno skupno vrednost se ne štejejo sredstva, katerih posamična vrednost ne presega 10.000,00 dinarjev. Davku ne podležejo sredstva, ki se pretežno uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo. Napoved za odmero davka vložijo zavezanci, ki so hkrati tudi zavezanci za davek iz samostojnega opravljanja obrtnih ali drugih gospodarskih dejavnosti pri davčnem organu občine, v kateri plačujejo davek od opravljanja dejavnosti; drugi zavezanci pa pri davčnem organu občine, v kateri imajo stalno prebivališče. Ugotovitev davčnega organa: Druga stran Skupno število davku zavezanih sredstev Neodpisana vrednost sredstev Neobdavčena vrednost sredstev Davčna osnova Stopnja davka Odmerjeni znesek davka — din Povečanje zaradi nevložene ali prepozno vložene napovedi Skupna obremenitev Utemeljitev davčnega organa: ..........................., dne Referent: Predstojnik davčnega organa: skupščina ob Cine Datum prejema napovedi: Prva stran Zap. št. seznama prejetih napovedi: Zap. št. razporeda: NAPOVED za odmero davka na določene premoženjske predmete — motorne čolne in druge plovne objekte na motorni pogon za leto 197.. Priimek in ime Poklic Kraj, ulica in hišna št. prebivališča ter številka pošte Zap. št. Vrsta čolna, oziroma drugega plovnega objekta na motorni pogon Vpisan v evidenco j, Znamka , . I _ i motorja kraj 1 reg. st. | J Moč motorja v KM — . Pripombe zavezanca: Izjavljam, da so podatki v napovedi resnični in da sem seznanjem s pravnimi posledicami, ki jih za neresnično in nepopolno napoved, določajo veljavni predpisi. ...................:........, dne .................... ..................................................... (podpis zavezanca) Opomba: Napoved za odmero davka se vloži pri davčnem organu občine, v kateri ima zavezanec stalno prebivališče. Ugotovitev davčnega organa: Druga stran Število motornih čolnov, oziroma plovnih objektov na motorni pogon Skupno število KM ' Davek za eno KM Odmerjeni znesek davka din Povečanje zaradi nevložene ali prepozno vložene napo vedi °/o Skupna obremenitev Utemeljitev davčnega organa: ..........................., dne .................... Referent: Predstojnik davčnega organa: / Prva stran SKUPŠČINA OBČINE |-S M >0 M > CU TS Datum prejema napovedi: ...._____ Zap. št. seznama prejetih napovedi: .. Zap. žt. razporeda: NAPOVED za odmero davka na določene premoženjske predmete — gozdna zemljišča za leto 197 .. Priimek in ime Poklic Kraj, ulica in hišna št. prebivališča ter številka pošte Zap. št. Gozdno zemljišče leži v katastrski občini Št. posest. lista Pare. št. Izmera v ha Katastrski dohodek v din Skupaj Pripombe zavezanca: Izjavljam, da so podatki v napovedi resnični in da sem seznanjem s pravnimi posledicami, ki jih za neresnično in nepopolno napoved določajo veljavni predpisi. ., dne (podpis zavezanca) Opomba: Davčni zavezanec je občan, ki poseduje gozdno zemljišče in mu kmetijstvo ni osnovni vir sredstev za preživljanje, če je njegov skupni dohodek v preteklem letu presegel 20.000,00 dinarjev oziroma skupni dohodki vseh družinskih članov presegajo 10.000,00 dinarjev letno na družinskega člana. Ce skupni dohodek vključuje tudi katastrski dohodek, se ta šteje štirikratno. Napoved za odmero davka se vloži pri davčnem organu občine, v kateri leži gozdno zemljišče. Ugotovitev davčnega organa: Druga stran Skupna izmera v ha Davčna osnova — katastrski dohodek Odmerjeni davek Povečanje zaradi nevložene ali prepozno vložene napovedi Skupna obremenitev din % | znesek Utemeljitev davčnega organa: ., dne Referent: Predstojnik davčnega organa: Prva stran SKUPŠČINA OBČINE (6 T3 Datum prejema napovedi: .......... Zap. št. prejemnega vpisnika:----- Zap. št. odmernega izkaza: _______ Zap. št. odpadnega seznama: ....... NAPOVED za odmero davka od prejetega darila Priimek in ime obdarjenca Poklic Kraj, ulica in hišna št. prebivališča, ter številka pošte Od __________----------------------------------- iz ............................ sem dne ............................... prejel v dar naslednje premično premoženje: Zap. št. Opis darila Vrednost din Skupaj Z darovalcem sem v sorodstvu: ......................................... Od istega darovalca sem v razdobju enega leta prejel že naslednja darila: Zap. št. Opis darila Vrednost dih * Skupaj Druga stran Pripombe zavezanca: Izjavljam, da so podatki v napovedi resnični in da sem seznanjen s pravnimi posledicami, ki jih za neresnično ali nepopolno napoved določajo veljavni predpisi. ----------------------------, dne ..................... .................................................... (podpis zavezanca) Opomba: 1- Napoved za odmero davka na darila, mora po tretjem odstavku 137. člena zakona o davkih občanov vložiti oseba, ki prejme kot darilo premično premoženje, katerega skupna vrednost v razdobju enega leta, presega 50.000,00 dinarjev. 2. Pri ugotavljanju davčne osnove za odmero davka na darila se predmeti gospodinjstva, ne upoštevajo. 2- Napoved se vloži pri davčnem organu občine, v kateri ima zavezanec stalno prebivališče. Tretja stran Ugotovitev davčnega organa: Zap. št. Vrsta premoženja Vrednost — davčna osnova Stopnja davka Odmerjeni znesek davka din — — — Skupaj Utemeljitev davčnega organa: .......................:......, dne ................. Referent: Predstojnik davčnega organa: Skupščini občine Davčni upravi Priimek in ime umrlega rojenega dne ........... Datum prejema prijave: Zap. št. seznama prejetih prijav: ....—............... PRIJAVA PREMOŽENJA .................... iz ........... umrlega dne .. Prva stran Umrli je zapustil naslednje premoženje: 1. Nepremično premoženje (zemljiškoknjižni podatki in kje se nepremičnine nahajajo): 2. Premično premoženje: a) gotovina, hranilne vloge, vrednostni papirji: ...............................:........'t........ b) ostalo premično premoženje (točnejši opis in približna vrednost): 3. Priimek, ime in točen naslov dedičev ter sorodstveno razmerje do zapustnika: 1........................................................-.......................................-... 2................................................................................................... 3 .................................................................-.............................. 4 ..............................................................................-................. 5 ...................................-....-...................•■■■■■.............................. Druga strau 4. Če zapuščina obsega samo premično premoženje — ali se bo opravila zapuščinska obravnava: Prijavo sprejel: Prijavitelj: (priimek in Ime ter točen naslov) Opomba: 1. Prijavo izpolni oseba, ki daje podatke za izpolnitev smrtovnice in se izpolni istočasno z izpolnitvijo smrtovnice. > 2. Prijave ni treba izpolniti če umrli ni zapustil nobenega premoženja ali je zapustil samo predmete gospodinjstva. PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANE 311. Na podlagi 47. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64, 40-302/68 in 43-232/70) in 44. ter 78. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153/70) je skupščina mesta Ljubljane na 33. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30.. marca 1972 sprejela i ODLOK o proračunu mesta Ljubljane za leto 1972 1. člen Za financiranje zadev, ki so skupnega pomena za mesto, ima mesto Ljubljana tele dohodke: — občinski davek od prometa blaga na drobno v trgovini, razen alkoholnih pijač, — občinski davek od prometa z alkoholnimi pijačami v trgovini, — občinski davek z alkoholnimi pijačami v gostinstvu, — ostali občinski davek od plačil za storitve, — občinske upravne takse (brez upravnih taks, ki jih republika odstopa občinam), — občinske komunalne takse (brez turistične takse), — del republiških sodnih taks, ki ga republika odstopa mestu. 2. člen Na dohodkih iz 1. člena tega odloka, razen repub-'iških sodnih taks, so udeležene ljubljanske občine, na območju katerih je bil dohodek ustvarjen. Udeležba znaša: 15 “/o občinskega davka od prometa blaga na drob-no v trgovini, razen alkoholnih pijač, 15 °/o občinskega davka od prometa z alkoholnimi Pijačami v trgovini, 15 °/o občinskega davka od prometa z alkoholnimi Pijačami v gostinstvu, 78 0/o ostalega občinskega davka od prometa blaga Pa drobno, 78 °/o občinskega prometnega davka od plačil za storitve, 15 °/o občinskih upravnih taks. 3. člen Osnova za izračun 15 % oziroma 78 “/o udeležbe občin na dohodkih mesta po 2. členu tega odloka so občinski'davek od prometa blaga na drobno v trgovini in gostinstvu (računi pri SDK 21120, 21121, 21122, 21123, 21124, 21125, 21126), ostali občinski davek od prometa blaga na drobno (računi pri SDK 21127, 21129, 21130, 21131) ter občinski prometni davek od plačil za storitve (računi pri SDK 21220, 21221, 21222) ter občinske upravne takse (brez, upravnih taks, ki jih republika odstopa občinam). 4. člen Dohodki se pred razdelitvijo zmanjšajo za nadomestilo službi družbenega knjigovodstva za opravljanje evidence in kontrole ter informativpo analitičnih zadev. 5. člen Od dohodkov po 1. členu tega odloka, razporejenih v posebnem delu proračuna, se vlaga 10/o v rezervni sklad mesta. 6. člen Skupni dohodki mestnega proračuna din za leto 1972 znašajo..................... 119.330.000 Od tega se: — razporedi po posebnem delu tega proračuna ............................... 116.188.000 — razporedi v tekočo proračunsko rezervo .................................... 1.011.000 — izloči iz proračunske porabe .... 2.131.000 7. člen Poraba sredstev proračuna se začasno omeji za 3%. Če bodo do konca I. polletja dohodki ostvarjeni v višini vsaj 45 %> od zneska 117.199.000, kolikor znaša razporeditev sredstev, se omejitev za II. polletje odpravi. Za odločitev o odpravi omejitve za I. polletje je pooblaščen svet za finance. Sredstva, ki bodo presegala znesek 117.199.000 din, se, izločajo in se ne smejo porabiti v letu 1972. 8. člen Mestni organi in drugi uporabniki sredstev mestnega proračuna za leto 1972 morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim odobrena s tem proračunom, upoštevaje določilo 7. člena tega odloka. Uporabniki ne morejo na račun mestnega proračuna prevzeti obveznosti, ki presegajo zneske, določene v letu 1972, razen če se s posebnim aktom ne določi drugače. Sredstva, ki so v proračunu predvidena za delo zavodov s področja družbenih dejavnosti in za kulturno skupnost Ljubljane, se prenašajo mesečno na njihove žiro račune samo na podlagi sklenjenih pogodb in družbenega dogovora o obveznostih pri uresničevanju programa kulturnih dejavnosti v Ljubljani v letu 1972. Družbenopolitičnim organizacijam in društvom se sredstva nakazujejo skladno z njihovim delovnim programom. Sredstva v glavnem namenu 07 — delo državnih organov, predvidena za redno dejavnost mestne uprave in samostojnih organov, strokovnih služb in pravosodja, se smejo posameznim uporabnikom prenašati mesečno na njihove žiro račune. 9. člen Državni organi v skladu z zakonom samostojno razpolagajo s sredstvi za delo, ki so jim dodeljena. Kot svoja sredstva za delo uporabijo tudi dohodke, ki jih dosežejo s svojo dejavnostjo. Organi ta sredstva skupno s sredstvi mestnega proračuna razporedijo s svojim finančnim načrtom oziroma predračunom za redno dejavnost, posebne namene ali opremo. 10. člen Osebne dohodke voljenih funkcionarjev, tajnika mestne skupščine in pomočnika tajnika mestne skupščine določa komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve na podlagi sklepa o povračilu osebnega dohodka in potnih stroškov odbornikom skupščine mesta Ljubljane ter določanju osebnih dohodkov tajnika in pomočnika tajnika skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 50-958/71). 11. člen Sredstva za posebne namene morajo državni organi voditi na posebnem računu in jih uporabljati po predračunu, ki ga sprejmeta predstojnik organa in svet delovne- skupnosti. Ta sredstva se smejo uporabljati tudi v naslednjih letih. 12. člen S sredstvi, ki so v proračunu mesta predvidena za posamezne namene in ni zanje odrejen neposredni uporabnik ali nosilec, razpolaga pristojni svet v okviru določenega namena. V vseh drugih primerih, razen postavk iz 13. člena tega odloka in proračunske rezerve, razpolaga s sredstvi tajnik mestne skupščine kot odredbodajalec. 13. člen Nosilca sredstev sta: . 1. svet za splošne in notranje zadeve — za sredstva, razporejena v glavnem namenu 07 — delo državnih organov na postavki: nerazporejeno za materialne izdatke in nova delovna mesta, — za sredstva, razporejena v posebnem računu na podpostavkah: reševanje prostorskih vprašanj državnih organov (obveznosti iz preteklih let in nova vlaganja). 2. Komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev državnih organov in družbenopolitičnih organizacij mesta Ljubljane — za sredstva, razporejena v glavnem namenu 14 — negospodarske investicije, na postavki: reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev državnih organov in družbenopolitičnih organizacij, — za sredstva, razporejena v posebnem računu na podpostavki: reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev mestne prometne milice. Komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev državnih organov in družbenopolitičnih organizacij mesta Ljubljane mora pri razporeditvi sredstev do 400.000 din upoštevati predloge komisije za volitve, .imenovanja in kadrovske zadeve. » 14. člen Svet za finance je pooblaščen: — da odloča o razporeditvi sredstev proračunske rezerve do višine 100.000 din v posameznem primeru, *- da najame posojilo iz rezervnega sklada, če proračunski dohodki neenakomerno dotekajo. 15. člen Sestavni del proračuna je posebni račun, ki obsega: dohodke v znesku............... 27,837.000 din od tega razporejeno............ 27,837.000 din 16. člen Na posebnem, računu se zbirajo dohodki in izvršujejo obveznosti, ki izvirajo iz ukinjenih mestnih skladov. - Negospodarske investicije mesta Ljubljane (nova vlaganja) se financirajo prek posebnega računa. 16. člen Odredbodajalec za posebni račun je tajnik mestne skupščine. 17. člen Bilanca dohodkov in splošni razpored dohodkov, posebni del proračuna in finančni načrt, posebnega računa so sestavni del tega odloka. 19. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972 dalje. St. 010/31-72 Ljubljana, dne 30. marca 1972. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. inž. 1. r. Predsednik Predsednik mestnega zbora. zbora delovnih skupnosti dr. Majda Strobl 1. r. Andrej Devičnik, dipl. oec. 1. r. Pregled in razpored dohodkov proračuna mesta Ljubljane za leto 1972 Vrsta dohod. Dohodki Skupaj din 85°/o dohodkov 2 Občinski davek od prometa blaga na drobno v trgovini, razen alkoh. pijač . . 72.815 2 Občinski davek od prometa z alkoholnimi pijačami v trgovini ........ 16.046 2 Občinski davek od prometa z alkoholnimi pijačami v gostinstvu.................10.326 22 % dohodkov 2 Ostali občinski davek od prometa blaga na drobno . . . ... . . .- . . . 3.792 2 Občinski davek od plačil za storitve .. . 1.591 85 °/o dohodkov 3 Upravne takse........................ 5.336 Udeležba na republiških sodnih taksah 3 Sodne takse........................... 7.304 100 »/o dohodkov 3 Komunalne takse....................... 2.120 6 Drugi dohodki ........................... — Skupaj 119.330 Glavni namen Razpored dohodkov Skupaj din Q1 02 03 04 05 08 07 08 13 14 17 18 19 Izobraževanje in vzgoja................ 5.185 Znanstvena dejavnost.............. 2.200 Kulturnoprosvetna dejavnost .... 29.655 Socialno varstvo.................... 60 Zdravstveno varstvo................ 451 Komunalna dejavnost............... 23.897 Delo državnih organov.............32.153 Narodna obramba ....................... 5.223 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev.................... 3.291 Negospodarske investicije............... 9.522 Proračunske obveznosti iz preteklih let 3.430 Rezervni sklad.................... 1.121 Nerazporejeni dohodki - tekoča proračunska rezerva .... 1.011 — izločeno iz proračuna......... 2.131 Skupaj ............................. 119.330 Pregled in razpored dohodkov posebnega računa proračuna mesta Ljubljane za leto 1972 Vrsta dohod. Dohodki -aj din Vrsta Razpored dohodkov Skupaj din 1 Prenesena sredstva ................. . 7,161.000 2 Dohodki iz ukinjenega sklada za preprečevanje alkoholizma ...... 301.270 3 Dohodki iz ukinjenega sklada rizika . 118.3C0 4 Dohodki od posojilnih pogodb .... 149.870 5 Dohodki za izgradnjo prizidka sodnega poslopja v Ljubljani .... 1,844.700 6 Dohodki za investicije..................... 16,876.000 ' 7 Drugi dohodki . . . 1,385.800 Skupaj . . . .............................. 27,837.000 1 Obveznosti iz anuitet.........4,116.190 2 Neporavnane obveznosti iz preteklega leta ................................... 7,279.740 3 Investicije mestnega pomena .... 16,262.000 4 Drugi izdatki................. 179.070 Skupaj 27,837.000 312. Na podlagi 5., 22. in 43. člena temeljnega zakona o prometnem davku (Uradni list SFRJ, št. 14-282/65, 29-493/65, 33-561/65, 68, 40-471/68, 48-537/68, 11-140'69 in 56-675/69), ter 6., 37., 78, in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153/70) je škup-ščina mesta Ljubljane ha 33. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1972 sprejela O D L O II o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davku na območju mesta Ljubljane 1. člen V odloku o občinskem prometnem davku na ob-niočju mesta Ljubljane (Glasnik, št. 30-123/68, 1-2/69 in 20-84/69) se 10. člen spremeni in dopolni tako, da se v prečiščenem besedilu glasi: »Davčni zavezanci, ki se jim davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti odmerja v pavšalnih letnih zneskih, plačujejo v pavšalnih letnih zneskih tudi Prometni davek. Občinska davčna uprava določi pavšalni letni znesek na podlagi pričakovanega celotnega dohodka oziroma dohodka, ki je podvržen plačilu prometnega davka in pri tem upoštevati veljavne davčne stopnje. Pri določanju višine davka se mora prometni davek določiti za vsako družbenopolitično skupnost posebej. Prometni davek v pavšalnem letnem znesku se plačuje skupno in na način, kot se plačuje davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtne in druge gospodarske dejavnosti.« 2. člen V tarifi občinskega prometnega davka se 12. točka tarifne številke 3 črta, sedanja 13., 14. in 15. točka pa postanejo 12., 13. in 14. točka. Nova 12. točka tarifne številke 3 se spremeni in se glasi: »12. žaganje lesa — 10%.« 3. člen Tarifna številka 6 se spremeni in se glasi: »Od plačil za prevoz potnikov in blaga, ki se opravlja občanom ali civilnim pravnim osebam, se plača prometni davek po stopnji 10%.« 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Določbe 1. in 3. člena se uporabljajo od 1. januarja 1972. St. 010/30-72 Ljubljana, dne 30. marca 1972. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. inž. 1. r. Predsednik Predsednik mestnega zbora zbora delovnih skupnosti dr. Majda Strobl 1. r. Andrej Levičnih, dipl. oec. 1. r. 313. Na podlagi tretjega odstavka 13. člena zakona o oblikovanju in .družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 12/67), sklepa Zveznega izvršnega sveta, z dne 15. III. 1972, 1. člena odloka o pooblastitvi sveta za gospodarstvo za odločanje o spremembi cen osnovnih živil, ki so pod družbeno kontrolo cen v prodaji na drobno (Uradni list SRS, št. 5/70) in 20., 105. ter 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je svet za gospodarstvo skupščine mesta Ljubljane na 16. redni seji, dne 29. marca 1972, sprejel ODREDBO o najvišjih drobnoprodajnih cenah za sveže goveje in telečje meso 1. člen S to odredbo se določajo najvišje drobnoprodajne cene na območju skupščine mesta Ljubljane: 1. Za meso mlade pitane govedi — meso brez kosti: plučna pečenka stegno........................ . . pleče, bržola.................... bočnik, vrat .................... potrebušina...................... — meso z vraščenimi kostmi ledja ......................... . rebra, prsa, robček.............. — kosti ........................ . 2. Za goveje meso — meso brez kosti: plučna pečenka................... stegno . ... t ..... . pleče, bržola.................... bočnik, vrat .................... potrebušina . .'................. — meso z vraščenimi kostmi ledja ........................... rebra, prsa, robček ....... — kosti................ din za kg 52.00 35.00 31.00 21.00 17.00 25.00 17.00 2,50 52.00 28.00 25.00 18.00 17.00 19.00 17.00 2,50 3. Za telečje meso — meso brez kosti din za k£ stegno...............................52,00 pleče ............................. 47,00 bočnik............................. 41,20 potrebušina..........................21,00 — meso z vraščenimi kostmi zarebrnice ..........................26,00 vrat............................... 21,00 prša............................ . . 21,00 — kosti.............................. 2,50 2. člen Cene' drobovine se oblikujejo do ravni z dne 26. novembra 1971.. 3. člen Te cene lahko uveljavijo podpisniki sporazuma o poslovnem sodelovanju in oblikovanju cen goveda, mesa, mleka in mlečnih izdelkov takoj, ostali pa takrat, ko bodo podana ustrezna tolmačenja zveznih ali republiških organov. 4. člen Z uveljavitvijo te odredbe preneha veljati odredba o najvišji ravni cen za sveže goveje in svinjsko meso v prodaji na drobno (Uradni list SRS, št. 334-32/70). 5. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010/33-72 Ljubljana, dne 29. marca 1972. Predsednik sveta za gospodarstvo skupščine mesta Ljubljane Jože Poeivavšek, dipl, iur. 1. r. 314. Na podlagi 78., 119. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 33. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1972 sprejela SKLEP o razrešitvi načelnika uprave za inšpekcijske službe skupščine mesta Ljubljane Briški Lojze se z dnem 30. VI. 1972 razreši dolžnosti načelnika uprave za inšpekcijske službe skupščine mesta Ljubljane. St. 010/29-72 Ljubljana, dne 30. marca 1972. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. inž. 1. r. 315. Na podlagi 12. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65) in 32., 78. ter 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70), je skupščina mesta Ljubljane na '33. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1972 sprejela SKLEP o razrešitvi sodnikov občinskega sodišča I Ljubljana • 1 Dolžnosti sodnika občinskega sodišča I Ljubljana se razrešita Lulik — Peternel Marija in Pogačnik — Komar Ana. 2 Ta sklep velja, ko enak sklep sprejme skupščina občine Litija. Št. 010/28-72 Ljubljana, dne 30. marca 1972. Predsednik . skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. inž. 1. r. 316. Na podlagi 12. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65) in 32., 78. ter 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list - SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 33. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1972 sprejela SKLEP o razrešitvi sodnikov občinskega sodišča II Ljubljana Dolžnosti sodnikov občinskega sodišča II Ljubljana se razrešijo: B e d e n k Franc, Letonja Franc, Podjaveršek Albin in Potkonjak Uroš. Št. 010/27-72 Ljubljana, dne 30. marca 1972. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. inž. 1. r. 317. Na podlagi 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14 70) in 6. člena odloka o ustanovitvi sklada ljubljanskih občin pri temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana za gradnjo osnovnih šol in vzgojno-varstvenih zavodov (Uradni list SRS, št. 49/71) je skupščina mesta Ljubljane na 33. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1972 sprejela SKLEP o izvolitvi članov odbora za družbeni nadzor sklada ljubljanskih občin pri (emeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana za gradnjo osnovnih šol in vzgojno-varstvenih zavodov V odbor za družbeni nadzor so bili izvoljeni: A r n e ž dr. Zoran, Hren Tone, Pl r o v a t Andrej Humar doc. dr. Zdenka, Jarc Ludvik, K o r n h a u s e r dr. Aleksandra, Kristančič Azra, Maležič Cilka, Markič Majda in Suhadolc Vinko. Št. 010/32-72 Ljubljana, dne 30. marca 1972. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. inž. 1. r. SKUPŠČINA OBČINE GROSUPLJE 318. Na podlagi 11. in 47. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Slovenji (Uradni list SRS, št. 36/64, 10/65, 43/67, 40/68 in 43/70) in 36. ter 102. člena statuta občine Grosuplje je skupščina občine Grosuplje na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1972 sprejela ODLOK o proračunu občine Grosuplje za leto 1972 1. člen Proračun občine Grosuplje za leto 1972 obsega: din — dohodke v znesku................ 11.494.000 od tega: — razporejene dohodke v znesku . . . 10.865.700 — nerazporejene dohodke v znesku. . 628.300 2. člen Od dohodkov občinskega proračuna za leto 1972 pripada: a) komunalnemu skladu občine 100 Vo prispevka za uporabo mestnega zemljišča; b) posebnemu računu za gasilske namene 100 % dela zavarovalnih premij ki jih vplačujejo zavarovalnice občini po izločitvi sredstev za plačilo anuitete; c) rezervnemu skladu 1 °/o vseh proračunskih dohodkov doseženih v letu 1971 razen od prenesenih dohodkov iz prejšnjega leta in od dopolnilnih sredstev republike; č) temeljni kulturni skupnosti Grosuplje 100 °/o odstopljenega republiškega davka od osebnega dohodka iz avtorskih pravic patentov in tehničnih zboljšav in 100 °/o odstopljenega dela republiškega davka od prometa blaga na drobno. 3. člen Uprava občinske skupščine razpolaga v skladu s predpisi z vsemi sredstvi, ki so ji dodeljena za redno ' ; dejavnost. Uprava občinske skupščine kot svoja sredstva za delo uporabi tudi dohodke, ki jih doseže s svojo dejavnostjo. * 4. člen Svet za finance skupščine občine je pooblaščen, da odloča o uporabi nerazporejenih dohodkov do zneska 100.000 din v vsakem primeru. O odobritvi uporabe sredstev je svet dolžan poročati občinski skupščini. Svet za finance je pooblaščen, da v upravičenih primei-ih prerazporeja sredstva v okviru glavnih namenov med bližnje namene. 5. člen Vsa sredstva proračuna, ki bodo dosežena nad zneskom 11.494.000 din, se uporabijo za investicije na področju vzgoje in izobraževanja v občini. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972. St. 400-5/72 Grosuplje, dne 29. marca 1972. Predsednik skupščine občine Grosuplje Ivan Ahlin 1. r. Pregled dohodkov in razporeda dohodkov proračuna občine Grosuplje za leto 1972 dohod. Imenovanje dohodkov Skupaj 1 Prispevki in davki..................... 5,325.000 2 Davki.................................. 3,997.400 3 1 Takse......................... . . . 680.000 5 Dohodki po posebnih predpisih . . • 251.600 6 Razni dohodki ........................... 200.000 7 Dopolnilna sredstva...................... 760.000 ^ Prenesena sredstva........................ 280.000 Skupaj dohodki . 11,494.000 lrnen Razporeditev dohodkov Skupaj 03 Kulturnoprosvetna dejavnost . . . 439.300 04 Socialno skrbstvo................... 1,570.000 05 Zdravstveno varstvo.................. 1,271.000 06 Komunalna dejavnost.................... 737.000 07 Delo državnih organov ............... 4,130.000 12 Dejavnost krajevnih skupnosti . . . 500.000 13 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev................. 566.900 14 Negospodarske investicije.............1,015.000 15 Gospodarske investicije.................. 3.500 16 Gospodarski posegi..................... 528.000 18 Rezervni sklad........................ 105.000 19 Nerazporejeni dohodki.................. 628.300 Skupaj razporejeni dohodki .... 11,494.000 319. Na podlagi 26., 27. in 28. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8/69) in 67. ter 102. člena statuta občine Grosuplje je skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1972 sprejela ODLOK o spremembi odloka o določitvi sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja 1. člen V odloku o določitvi sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 7/71) se prvi odstavek 3. člena spremeni in se glasi: n V letu 1972 se ne glede na določila 2. člena tega odloka izločajo davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja po stopnji 3,20 "/o in deli davkov iz 2. odstavka 2.‘člena tega odloka temeljni izobraževalni skupnosti Grosuplje za financiranje vzgoje in izobraževanja do sneska 6,400.000 din. Ko sredstva iz teh virov dosežejo znesek 6,400.000 din se od takrat dalje prenehajo izločati temeljni izobraževalni skupnosti Grosuplje in se v celoti izločajo v korist proračuna občine Grosuplje za leto 1972. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972 dalje. St. 402/6/71 Grosuplje, dne 29. marca 1972. Predsednik skupščine občine Grosuplje Ivan Ahlin I. r. 320. Na podlagi 1., 4. in 31. člena zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7/72) in 102. člena statuta občine Grosuplje je skupščina občine Grosuplje na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 29. marca 1972 sprejela ODLOK o občinskih upravnih taksah 1. člen Za spise in dejanja v upravnih stvareh ter za druge predmete in dejanja pri organih občine Grosuplje se uvajajo občinske upravne takse. 2. člen Za plačevanje občinskih upravnih taks se uporabljajo določbe zakona o upravnih taksah. Občinske upravne takse se plačujejo po taksni tarifi, ki je sestavni del zakona o upravnih taksah. 3. člen Kot organi šo po tem odloku mišljeni: 1. upravni organi občine Grosuplje, 2. organizacije združenega dela in druge organizacije, kadar v okviru javnih pooblastil, katere jim daje zakon ali na podlagi zakona izdan predpis, odločajo o upravnih stvareh na zahtevo stranke. 4. člen x Taksne vrednotnice prodajajo pooblaščene organizacije združenega dela' ter upravni organi. Dovoljenje za prodajo taksnih vrednotnic izda svet za finance. Pooblaščeni prodajalci morajo vedno imeti na zalogi Potrebne količine taksnih vrednotni*. Taksne vrednotnice morajo biti občanom na razpolago v vsem poslovnem času prodajalca. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Z dnem, ko začne Veljati ta odlok, preneha veljati odlok o občinskih upravnih taksah (Glasnik, št. 16/68) z vsemi spremembami in dopolnitvami. .. Št. 423-3/72 Grosuplje, dne 29. marca 1972. Predsednik skupščine občine Grosuplje Ivan Ahlin 1. r. 321. Na podlagi 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 7/70 in 7/72) in 102. člena ®tatuta občine Grosuplje je skupščina občine Grosuplje na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1972 sprejela ODLOK o spremembi odloka o komunalni taksi « 1. člen V odloku o komunalni taksi (Glasnik, št. 59/65) se trstji člen sprčmepi in se glasi: Turistična taksa za začasno bivanje v turističnih krajih znaša 2,00 din od nočnine. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973 dalje. Št. 423-5/64 Grosuplje, dne 29. marca 1972. ■ Predsednik skupščine občine Grosuplje Ivan Ahlin 1. r. 322. Na podlagi 162. člena zakona o prispevkih in dav--kih občanov (Uradni list SRS št. 7/69) v zvezi z 261.' členom zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72) in na podlagi izida referenduma, opravljenega dne 12. III. 1972, je svet krajevne skupnosti Šentvid pri Stični na seji dne 17. marca 1972 sprejel SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje popravila ceste Ivančna gorica—Šentvid—Radohova vas in za sofinanciranje dograditve osnovne šole v Šentvidu pri Stični I Na območju krajevne skupnosti Šentvid pri Stični, ki obsega naselja: Šentvid pri Stični, Artiža vas, Glo-govica, Griže, Grm, Male Češnjice, Mali kal, Pristavlja vas, Petrušnja vas, Radohova vas, Selo pri Radohovi vasi, Šentpavel, Velike Pece, Velike Češnjice, Veliki kal, Vrhpolje in Zaboršt, se vpelje krajevni samoprispevek za sofinanciranje popravila ceste Ivančna gorica—Šentvid—Radohova vas in za sofinanciranje dograditve osnovne šole v Šentvidu pri Stični. II Krajevni samoprispevek se vpelje za dobo treh let in to od 1. IV. 1972 do 31. III. 1974 za sofinanciranje popravila ceste in od 1. IV. 1974 do 31. III. 1975 za sofinanciranje dograditve osnovne šole. III Krajevni samoprispevek plačujejo občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Šentvid pri Stični in to: 1. občani, ki imajo osebne dohodke iz. delovnega razmerja, od katerih se plačuje davek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, plačujejo krajevni samoprispevek po stopnji 1,5 %> od neto osebnih dohodkov; 2. starostni, družinski in invalidski upokojenci plačujejo samoprispevek po stopnji 1,5 %> od pokojnin; 3. zavezanci davka od kmetijstva plačujejo samoprispevek po stopnji 4°/o od katastrskega dohodka; 4. zavezanci davka iz osebnega dohodka pd opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti in zavezanci davka iz. osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, plačujejo samoprispevek po stopnji 3 °/o od dohodka, ki je osnova za odmero davka iz osebnega dohodka. IV Zavezanci plačujejo samoprispevek takole: 1. za zaposlene občane, katerim se odmerja samoprispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, obračunava in odteguje samoprispevek izplačevalec dohodkov ob izplačilu dohodkov; 2. upokojencem obračunava samoprispevek komunalni zavod za socialno zavarovanje ob izplačilu pokojnin; 3. zavezancem iz točke III. pod 3. in 4. tega sklepa , odmerja samoprispevek davčna uprava skupščine občine v rokih in na način kot davek iz osebnega dohodka. Krajevni samoprispevek nakazujejo zavezanci na žiro račun št. 5013-842-1062-009 občina Grosuplje — za krajevno skupnost Šentvid pri Stični. V Plačevanja samoprispevka so oproščeni naslednji dohodki: nagrade vajencev v gospodarstvu ter učencev in študentov na praksi, štipendije in posojila za šolanje, prejemki iz zdravstvenega varstva, nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni, pomoč za opremo novorojenčka, otroški dodatek, invalidnine vojaških in mirodobnih vojnih invalidov, invalidski dodatki, socialne podpore, priznavalnine ter drugi prejemki socialnega značaja. Obveznosti plačevanja so oproščeni tudi: — upokojenci od minimalnih pokojnin; — zavezanci davka od kmetijstva, če katastrski dohodek ne presega 200 din. VI Sredstva iz samoprispevka se zbirajo na posebnem računu krajevne skupnosti Šentvid pri Stični. Za zbiranje sredstev samoprispevka je odgovoren svet krajevne skupnosti. VII Iz samoprispevka bo za popravilo ceste zbranih predvidoma 450.000 din in za dograditev šole 230.000 dinarjev. Razliko med celotnimi stroški del in realizacijo samoprispevka bo krajevna skupnost krila iz lastnih in drugih virov. VIII Glede odmere, pobiranja in izterjave krajevnega samoprispevka, veljajo predpisi, ki veljajo za odmero, pobiranje in izterjavo prispevkov in davkov. IX Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati z dnem objave. St. 11/72 Šentvid pri Stični, dne 17. marca 1972. Predsednik krajevne skupnosti Šentvid pri Stični Franc Ložar L r. SKUPŠČINA OBČINE LITIJA 323. Na podlagi 114. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin (Uradni list SRS, št. 5 69) je zbor delovnih skupnosti skupščine občine Litija dne 21. marca 1972 sprejel ODLOK o razpisu nadomestnih volitev v zbor delovnih skupnosti skupščine občine Litija 1. člen Razpišejo se nadomestne volitve v zbor delovnih skupnosti skupščine občine Litija v volilni enoti 12, trgovina — obrt in gostinstvo, ki obsega sledeča podjetja: Mesarija Litija, Pekarna Center Ljubljana — PE Litija, Pletiljstvo Litija, Veletrgovina »Mercator« — PE Litija, Državna založba Slovenije — PE Litija, Trgovsko podjetje »Peko« Litija, Trgovsko podjetje »Tobak« Litija in Šmartno, Majolka Šmartno, Emona Ljubljana — P market Litijai Trgovsko podjetje Petrol — servis Litija. 2. člen Nadomestne volitve v zbor delovnih skupnosti skupščine občine Litija v volilni enoti št. 12 bodo' v sredo, 24. maja 1972. 3. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 010-16/69 Litija, dne 21. marca 1972. Predsednik I zbora delovnih skupnosti skupščine občine Litija Avgust Spat 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA BEŽIGRAD 324. Na podlagi 47. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS št. 36/64, 40/68 in 43/70) ter 108. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 15/70) je skupščina občine Ljubljana Bežigrad na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. marca 1972 sprejela ODLOK o proračunu občine Ljubljana Bežigrad za leto 1972 • 1. člen Od predvidenih bruto proračunskih dohodkov za leto 1972 v znesku din 72,350.000 pripada: mestni skupščini Ljubljana 15,938.000 temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana 23,298.000 skupščini občine Ljubljana Bežigrad 33,114.000 predvideni dohodki občinskega proračuna za leto 1972 znašajo din 33,114.000 od tega so razporejeni v znesku din 31,007.000 in nerazporejeni din 2,107.000 2. člen Za uresničevanje programa dela krajevnih skupnosti v občini Ljubljana Bežigrad se v proračunu za leto 1972 zagotavlja, glede na določila čl. 93. statuta občine Ljubljana Bežigrad, 1,076.000 din, kar predstavlja S.žS'Vo predvidenih proračunskih dohodkov občine za leto 1972. 3. člen . y Od dohodkov občinskega proračuna za leto 1972 se odvaja v obvezni rezervni sklad 1 °/o. 4. člen Sredstva prispevka za uporabo mestnega zemljišča, ki bodo zbrana za leto 1972, se namenijo v višini 70 o/o za potrebe po programih občinske skupščine in v višini 30 % za skupne potrebe mesta Ljubljane. 5. člen Uprava skupščine občine Ljubljana Bežigrad samostojno razpolaga s sredstvi, ki so ji dodeljena za redno dejavnost. 6. člen Za odplačevanje najetih posojil z obrestmi (anuitet) se zagotovi za leto 1972 znesek 2,455.600 din. 7. člen Svet za finance je pooblaščen, da v letu 1972 odloča o uporabi sredstev obveznega rezervnega sklada za pokrivanje neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov ter določi višino sredstev, ki se lahko dajejo kot kredit v ta namen. Sredstva, porabljena po tem členu, morajo biti vrnjena rezervnemu skladu do 31. oktobra 1972. 8. člen O razporeditvi nerazporejenih dohodkov (tekoče proračunske rezerve) za nepredvidene in premalo predvidene proračunske potrebe odloča svet za1 finance. Svet za finance poroča skupščini občine o razporeditvi tekoče proračunske rezerve. 9. člen Svet za finance je dolžan trimesečno poročati skupščini občine Ljubljana Bežigrad o pritoku in razporeditvi dohodkov. 10. člen Splošni del proračuna in pregled posebnega delg proračuna sta sestavni del tega odloka. 11. člen Sredstva, ki so po odloku o začasnem financiranju proračunskih potreb v I. trimesečju 1972 (Uradni list SRS, št. 49'71) porabljena, se poračunajo v smislu določil tega odloka. 12. člen Ta odlok začne veljati dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972. Št. 400-3/72-2 Ljubljana, dne 24. marca 1972. v Predsednik skupščine občine Ljubljana Bežigrad Karel Kušar 1. r. Pregled dohodkov in razpored dohodkov proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1972 Zap. Skupaj št. Dohodki din i. Prispevki 23,594.000 2. Davki 5,363.000 3. Takse 150.000 4. Dohodki po posebnih zveznih predpisih 2,170.000 5. Dohodki organov in razni drugi dohodki 417.000 6. Prenesena sredstva 1,420.000 7. Skupaj 33,114.000 St. glav. Razpored dohodkov Skupaj din namena 01 Dejavnost izobraževanja in vzgoje 40X00 03 Kulturnoprosvetna dejavnost 582.500 04 Socialno skrbstvo 3,587.500 05 Zdravstveno varstvo 1,234.000 06 Komunalna dejavnost 3,344.000 07 Delo državnih organov 5.017.000 12 Dejavnost krajevnih skupnosti 1,076.000 13 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 2,383.200 14 Negospodarske investicije 11,862.200 16 Gospodarski posegi 1,570.600 18 Vlaganje v rezervni.sklad 310.000 19 Nerazporejeni dohodki: — Tekoča proračunska rezerva 545.000 — Posebna rezerva 1,562.000 Skupaj 33,114.000 325. Na podlagi 6. in 10. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS. št. 7/72) in 108. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 15/70) je skupščina občine Ljubljana Bežigrad na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. marca 1972 sprejela ODLOK o spremembi odloka o davkih občanov 1. člen V 4. členu odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 10/72) se drugi odstavek črta. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. IV. 1972. St. 422-8/72-4 Ljubljana, dne 24. marca 1972. Predsednik skupščine občine Ljubljana Bežigrad Karel Kušar 1. r. 326. Na podlagi 6. in 10. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72), 5., 6., 26. in 29. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 16/67, fe'68, 27/68 in 40/68) in 108. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 15/70) je skupščina občine Ljubljana Bežigrad na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. marca 1972 sprejela ODLOK o spremembi odloka o določitvi stalnih sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja 1. člen V 2. členu odloka o določitvi stalnih sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 3/71, 47/71, 10/72) se drugi odstavek črta. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. IV. 1972. St. 402-16/72-2 Ljubljana, dne 24. marca 1972. j Predsednik skupščine občine Ljubljana Bežigrad Karel Kušar 1. r. 327. Na podlagi 108. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 15/70) je skupščina občine Ljubljana Bežigrad na skupni seju občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. marca 1972 sprejela ODLOK o prenehanju veljavnosti odloka o izdatkih za potne in druge stroške,' ki se priznavajo občinskim organom med materialne stroške » 1. člen i Odlok o izdatkih za potne in druge stroške, ki se priznavajo občinskim organom med materialne stroške (Glasnik, št. 21/66, 27/68 in Uradni list SRS, št. 14/70) neha veljati. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 114-1/72-1 Ljubljana, dne 23. marca 1972. Predsednik skupščine občine Ljubljana Bežigrad Karel Kušar 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA ŠIŠKA 323. Na podlagi 45. člena temeljnega zakona o financiraju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/64, 28/66, 1/67, 54/67, 30/88, 58/69, 32/70, 60/70 in 15/71), 47. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 10/65, 43/67, 40'68 in 43/70) ter 92. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 18/70) je skupščina občini Ljubljana Šiška na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. marca 1972 sprejela ODLOK o proračunu občine Ljubljana Šiška za leto 1972 1. člen Za financiranje občinskih potreb, potreb skupnega pomena za mesto Ljubljana in potreb temeljne izobraževalne skupnosti zbira občina Ljubljana Šiška dohodke kot jih določajo republiški predpisi, odloki skupščine občine Ljubljana Šiška in odloki skupščine mesta Ljubljana. 2. člen Na podlagi virov dohodkov določenih v prvem členu bodo za proračun občine Ljubljana Siska na območju občine Ljubljana Šiška v letu 1972 zbrani dohodki v skupnem znesku 56.453.000 ki se delijo: na razporejene dohodke 54.032.000 ter na nerazporejene dohodke — tekoča proračunska rezerva 1.145.000 — posebna rezerva nad 14,9 Vo povečanjem potrošnje preteklega leta za intervencije v gospodarstvu 1.276.000 2.421.000 3. člen Dohodki proračuna občine se razporedijo v določenih odstotkih oziroma v določenih zneskih. V odstotkih od proračunskih dohodkov se. razporejajo dohodki naslednjim koristnikom: 1. Posebni račun prispevka za uporabo mestnega zemljišča — 100‘Vo priliv prispevka za uporabo mestnega zemljišča................... 3.020.000 2. Mestni gasilski sklad — 100 Vo priliv premije od zavarovanja pred požarom ........................ 3. Sklad za napredek turizma mesta Ljubljane —' 70 ‘Vo komunalne takse za začasno prebivanje potnikov in turistov na območju občine Ljubljana Šiška . . . 4. Sklad za pospeševanje kmetijstva občine — 50 'Vo davka iz osebnega dohodka od kmetijske,dejavnosti, ki pripada proračunu občine........................ 5. Rezervni sklad občine — 1 Vo od vseh dohodkov proračuna ob- čine tekočega leta, po odbitku dohodkov, ki se 100 Vo razporedijo uporabnikom ................................. Skupaj v odstotku razporejeni, dohodki . . Posebni del proračuna, ki razporeja dohodke v določenih zneskih pa znaša . . . • Vsega razporejeni in nerazporejeni dohodki proračuna občine . ........................ 4. člen Iz razporejenih dohodkov v določenih zneskih v posebnem delu proračuna se dodeljujejo sredstva na ustrezne račune naslednjim uporabnikom: — Etnografskemu muzeju — Ljudski knjižnici Siška-Medvode — — Zavodu za socialno delo — upravnim organom skupščine občine in mesta — krajevnim skupnostim —, družbenopolitičnim organizacijam in društvom — skladom in posebnim računom. 5. člen Uprava skupščine občine samostojno razpolaga s sredstvi, ki so ji dodeljena za redno dejavnost, kakor tudi s sredstvi, ki jih ustvari z lastno dejavnostjo. Izplačila iz sredstev za delo državnih organov se izvršujejo na podlagi nalogov tajnika. 6. člen Sredstva za financiranje gradnje, razširitev in opremo šol, domov in vzgojnih zavodov se dodeljujejo na posebni račun za te namene. 7. člen / V rezervni sklad se vlagajo sredstva po preteku vsakega meseca v znesku, ki ne more biti manjši od IV« ostvarjenih dohodkov v minulem mesecu, zmanjšanih za dohodke, ki se 100 V« razporejajo uporabnikom (prispevek za uporabo mestnega zemljišča in premija od zavarovanja pred požarom). Obveznost, vlaganja v rezervni sklad se lahko odloži za čas, ko zaradi zaostajanja v dotoku proračunskih dohodkov, proračun uporablja posojilo iz svojega rezervnega sklada. 8. člen O razporeditvi nerazporejenih dohodkov (proračunska rezerva) za nepredvidene ali premalo predvidene družbene potrebe odloča svet za družbeni plan in finance. O svojih odločitvah mora naknadno poročati občinski skupščini. 9. člen Če zaostaja pritekanje proračunskih dohodkov v taki meri, da obstoja verjetnost, da ne bodo doseženi v planirani višini iz 2, člena tega odloka, sme svet za družbeni plan in finance začasno zmanjšati višino sredstev, ki so v proračunu razporejeni za posamezne namene. O takem ukrepu mora svet za družbeni plan in finance obvestiti občinsko skupščino in ji predlagati ustrezne spremembe proračuna. 10. člen Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada, kadar v proračun in sklade neenakomerno pritekajo dohodki. O uporabi rezervnega sklada za druge namene pa sme svet odločati le db višine 100.000 din. 11. člen Pregled in razpored dohodkov po glavnih namenih, bilanca sredstev, splošni razpored dohodkov, posebni del proračuna, finančni načrti posebnih računov in skladov so sestavni del tega odloka. Pregled in razpored dohodkov proračuna po glavnih namenih se objavi obenem s tem odlokom v Uradnem listu SRS. 12. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972. St. 3/1-400-4/72 Ljubljana, dne 27. marca 1972. Predsednik skupščine občine Ljubljana Šiška Danilo Sbrizaj 1. r. . ,300.000 1S6.0C0 344.000 531.000 4.391.000 52.062.000 56.453.000 Pregled in razpored dohodkov proračuna občine Ljubljana Šiška za leto 1972 dohodka Dohodki 1. Prispevki......................... 38,576.000 2. Davki................................ 11,955.000 3. Takse . ................................. 342.000 5. Dohodki po posebnih zveznih predpisih .. • ■ 3,020.000 6. Dohodki organov in razni drugi dohodki 350.000 9. Prenesena sredstva......................2,210.000 56,453.000 Skupaj Številka glavnega Razpored dohodkov Znesek namena 03 Kulturnoprosvetna dejavnost . . 400.00C 04 Socialno skrbstvo . '.... 7,520.000 05 Zdravstveno varstvo.............. 1,367.000 06 Komunalna dejavnost . . . . . 5,006.000 07 Delo državnih organov.... 6,559.000 12 Dejavnost krajevnih skupnosti . . 2,431.000 13 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij ................................. 3,729.000 14 Negospodarske investicije .... 14,729.000 15 Gospodarske investicije.......... 7,044.000 16 Gospodarski posegi . 4,638.000 17 Obveznosti iz preteklih let . . . . 78.000 18 Rezervni sklad...................... 531.000 19 Nerazporejeni dohodki — tekoča proračunska rezerva . ’. 1,145.000 — posebna proračunska rezerva . . 1,276.000 Skupaj ................................. 56,453.000 329. Nh podlagi 5., 6., 26., 40. in 62. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 16'67, 5/68, 27'68 in 40/68) ter 92. in 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška je skupščina občine Ljubljana Siska na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. marca 1972 sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o določitvi sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja 1. člen Odlok o določitvi sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 10/72) se dopolni z naslednjim: Za četrtim členom se dodata dva nova člena in sicer: , »S. člen Sredstva, ki se zberejo za financiranje vzgoje in izobraževanja na podlagi 2., 3. in 4. člena tega odloka, sme temeljna izobraževalna skupnost Ljubljana v letu 1972 uporabiti največ do višine 3/5.943.000, kar ustreza globalnemu povečanju dosežene porabe sredstev v letu 1971 za 18,2 "/o v okviru te skupnosti. 6. člen Ko dosežejo sredstva namenjena za financiranje vzgoje in izobraževanja višino določenoj v 5, členu tega odloka, izloči služba družbenega knjigovodstva vsa presežna sredstva na račun posebne rezerve proračuna občine Ljubljana Šiška. Izločena sredstva posebne rezerve proračuna se smejo uporabiti za intervencije v gospodarstvu. Prvotni 5. člen postane 7. člen, 6. člen pa 8. člen.« 2. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972. St. 3-402-08/72 Ljubljana, dne 27. marca 1972. Predsednik skupščine občine' Ljubljana Šiška Danilo Sbrizaj 1. r. 330. Na podlagi 3. člena zakona o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1972 (Uradni list SRS, št. 7/72) ter 92. in 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška je skupščina občine Ljubljana Šiška na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. marca 1972 sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o stopnjah prispevka za dnevno varstvo otrok 1. člen Odlok o stopnjah prispevka za dnevno varstvo otrok (Uradni list SRS, št. 10/72) se dopolni z naslednjim: Za 3. členom odloka se dodata dva nova člena in sicer: »4. člen Sredstva, ki se zberejo za financiranje dnevnega varstva otrok po 2. členu tega odloka, sme sklad za otroško varstvo pri temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana v letu 1972 uporabiti največ do višine 4,335.000, kar ustreza 16 %> povečanju dosežene porabe v letu 1971. j 5. člen Ko dosežejo sredstva namenjena za dnevno varstvo otrok višino določeno v 4. členu tega odloka, izloči služba družbenega knjigovodstva vsa presežna sredstva na račun posebne rezerve proračuna občine Ljubljana Šiška. Izločena sredstva posebne rezerve proračuna se smejo uporabiti za intervencijo v gospodarstvu. Prvotni 4. člen postane 6. člen.« 2. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnpm listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972. St. 3/1-420-08/72 Ljubljana, dne 27. marca 1972. Predsednik skupščine občine Ljubljana Šiška Danilo Sbrizaj 1. r. 331. Na podlagi 108. člena ustave SRS (Uradni list SRS, št. 10/63) ter 92. in 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRSt št. 18/70) je skupščina občine Ljubljana Šiška na sejah občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. marca 1972 sprejela ODLOK o zavarovanju plemenišča eebel-mafis na Golem brdu pri Medvodah fr • ' 1. č&n Da se omogoči vzrejevalcu čebel-matic na plemeni-šču, ki ima svoje središče na kmetiji Golo brdo 19 na dnu doline približno 1,5 km zahodno od zadnjih hiš vasi Golo brdo, kar najbolj načrtna odbira in . vzreja čebel matic iz dobrih rodov, se prepoveduje vsak dovoz čebel od drugod na pašo na to plemenišče v času ple-menenja čebel — matic, to je od 15. maja do 10. septembra. 2. člen Meja plemenišča iz 1. člena poteka od motela Medno proti jugu po vzhodnem pobočju Smrečja (in sicer 50 metrov pod grebenom Smrečja) do območja Toškega čela, ki je v celoti znotraj mej plemenišča; od tod poteka meja plemenišča proti zahodu po grebenu Ravnika in dalje po grebenu v severozahodni smeri do kraja Grabce, od tod pa naravnost proti severu do vrha hriba Sv. Jakob (z nadmorsko 'višino 808 m); od tod poteka meja naravnost proti vzhodu na vrh hriba Peteline (z nadmorsko višino 588 m) in dalje naravnost v severovzhodni smeri v dolino Pod Zavr-šami, od tod naravnost proti severozahodu do železniške postaje Medvode, od tod pa po železniški progi do motela Medno. Navedena meja je vrisana v karto-specialko, ki je sestavni del tega odloka in je prizadetim na vpogled na oddelku uprave skupščine občine Ljubljana Šiška, pristojnem za kmetijstvo in na krajevnem uradu Medvode. 3. člen Vzrejevalec čebel-matic na navedenem plemenišču je dolžan čebelarjem, ki imajo stalno prebivališče in svojo čebelarstvo znotraj meje plemenišča ali v bližini te meje, brezplačno zamenjevati čebele-matice njihovih čebeljih rodov (oziroma družin) s čebelami — maticami iz rodov, ki jih goji v svojem čebelarstvu. 4. člen Pravne in fizične osebe, ki bi kršile prepoved iz 1. člena, se kaznujejo za prekršek z denarno kaznijo od 5 do 500 din. . 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1/2-320-153/71 i Ljubljana, dne 27. marca 1972. Predsednik skupščine občine Ljubljana Šiška Danilo Sbrizaj 1. r. SKUPŠČINA ODCINE LJUBLJANA VIC-RUDNIK 332. Na podlagi 47. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 40/68 in 43/70) ter 93. in 163. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 16/70) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1972 sprejela ' ODLOK o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1972 1. člen Od predvidenih bruto proračunskih dohodkov za leto, 1972 v znesku din.......... pripada: Skupščini mesta Ljubljana ...... Temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana ...................................... Skupščini občine Ljubljana Vič-Rudnik — predvideni dohodki občinskega proračuna za leto 1972 znašajo din ............ od tega so razporejeni v znesku din . , . in nerazporejeni v znesku din . . . . 2. člen Na proračunskih dohodkih iz 1. člena tega odloka so udeleženi: 1. posebni račun prispevka za uporabo mestnega^ zemljišča ...................... 1,920.000 din 81,890.387 6,453.641 29,436.811 45,999.935 43,692.662 2,307.273 2. mestni gasilski sklad Ljubljana — del premije za zavarovanje pred požarom 100fl/o ..................... 177.650 3. Občinski rezervni sklad 1 °/o-.......... 430.000 tako, da čista proračunska sredstva, ki so razporejena v posebnem delu proračuna znašajo din . . ........................... 43,472.285 3. člen Za skupne komunalne investicije mestnega znača-ja se pri mestu Ljubljana združuje 30 %> prispevka za uporabo mestnega zemljišča odmerjenega oziroma vplačanega v letu 1972, 70 °/o prispevka se troši po programu preko posebnega računa v občini. 4. člen Ce bodo proračunski dohodki presegli v 1. členu tega odloka predvideni znesek, naj se usmerijo že v tekočem letu preko sklada skupnih rezerv skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik kot intervencijska sredstva za reševanje najbolj perečih problemov nelikvidnosti v gospodarskih organizacijah. Enako velja za presežna sredstva, ki bi se natekla preko .29,436.811 din, namenjenih za dejavnost temeljne izobraževalne skupnosti Ljubljana. V primeru, da proračunski dohodki občine ne bodo pritekali tako, kot je predvideno v tem odloku oziroma proračunu, lahko svet za finance začasno zmanjša znesek sredstev, razporejenih v posebnem delu proračuna, da se ohrani proračunsko ravnovesje. 5. člen V upravičenih primerih odloča svet. za finance skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, da se prenesejo sredstva iz enega v drugi glavni namen. V okviru glavnega namena med bližnjimi nameni prenaša v upravičenih primerih razporejena sredstva upravni organ občine, ki je pristojen za finance. 6. člen Svet za finance skupščine občine je pooblaščen, da razporeja sredstva tekoče proračunske rezerve za premalo predvidene izdatke na posamezne bližnje namene proračuna in dovoljuje izplačila za izredne nepredvidene izdatke. 7. člen Svet za finance je pooblaščen, da, v letu 1972 odloča o uporabi sredstev obveznega rezervnega "sklada za pokrivanje neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov ter določi višino sredstev, ki se lahko dajejo kot kredit v ta namen. Sredstva, porabljena po tem členu, morajo biti vrnjena rezervnemu skladu do 31. oktobra 1972. 3. člen Za izvajanje proračuna občine skrbi oddelek za gospodarstvo in, proračun, odredbodajalec proračuna je tajnik skupščine občine, v njegovi odsotnosti pa načelnik oddelka za gospodarstvo in proračun. 9. člen Pregled dohodkov občinskega proračuna za leto 1972 in njegova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna in v posebnem delu proračuna, ki sta sestavni del tega odloka. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnerp listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972 dalje. St. 400-7/72 Ljubljana, dne 30. marca 1972. Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Slavko Korbar, dipl. inž. 1. r. Pregled dohodkov in razpored dohodkov proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1972 šty' Dohodki ' Skupaj 1 Prispevki .......................... 35,368.992 2 Davki. ...............................7,451.412 3 Takse ............. 52.074 4 Dohodki po poseb. zveznih predpisih . 1,920.000 5 Dohodki organov in razni drugi dohodki ........................... 494.220 6 Prenesena sredstva .................... 713.237 Skupaj ................................... 45,999.935 Štev. glav. Razpored dohodkov Skupaj nam. 03 Kulturnoprosvetna dejavnost . . . 1,528.000 04 Socialno skrbstvo ........ 7,746.000 05 Zdravstveno varstvo ...... 1,848.000 08 Komunalna dejavnost ...... 2,664.050 07 Delo državnih organov................. 6,578.000 12 Dejavnost krajevnih skupnosti . . . 3,283.000 13 Dejav. družb, polit, organ, in društev ..................................... 1,834.490 14 Negospodar. investicije ...... 8,675.955 15 Gospodarske investicije ..... 498.547 16 Gospodarski posegi ....... 8,151.620 17 Proračun, obveznosti iz prejšnjih let . 455.000 18 Vlaganje v rezerv, sklad . . . . . 430.000 19 Nerazpor. dohodki: — tekoča prorač. rezerva .... 1,246.000 — posebna rezerva . . . . . . . 1,061.273 Skupaj ‘......... 45,999.935 333. Na podlagi 58. in 93. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 16/70) ter 6. in 10. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72) je skupščina občine Ljubljana VičrRudnik na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1972 sprejela ODLOK o dopolnitvah odloka o davkih občanov > 1. člen Odlok o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 10/ 72) se dopolni tako, da se za 13. členom dodajo 13a, 13b in 13c členi, ki se v celoti glasijo: »13a člen Davčnim zavezancem, ki izvršujejo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost in vlagajo sredstva za obnovo, razširitev ali izgradnjo poslovnih prostorov in za nabavo opreme, se prizna posebna davčna olajšava v naslednjih dejavnostih: — mizarstvo, — elektromehanika za gospodinjske aparate, — pranje in mazanje motornih vozil, — brivstvo in frizerstvo, — gostinstvo s turističnim značajem. 13b člen Davčnim zavezancem, ki so pričeli (začetniki) z obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo, se prizna davčna olajšava v prvem letu poslovanja 40 %>, v drugem letu pa 20 Vo odmerjenega davka v naslednjih dejavnostih: — inštalaterstvo vseh vrst, — zidarstvo, — krovstvo, — tesarstvo, — soboslikarstvo, — pleskarstvo, — mizarstvo, — elektromehanika za gospodinjske aparate, — pranje in mazanje motornih vozil, — krojaštvo in šiviljstvo, — čevljarstvo, — brivstvo in frizerstvo, — gostinstvo s turističnim značajem. Šteje se, da je davčni zavezanec pričel (začetnik) z obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo, če ni preje opravljal obrti v kateri drugi občini ali, da ni kdo drug izvrševal v isti delavnici dejavnosti iste obrtne stroke. 13c člen Posebna olajšava iz 13a in 13b člena tega odloka se prizna, če se, davčni zavezanci ukvarjajo z obrtnimi storitvami ali gostinstvom s turističnim značajem oziroma, da je vsaj 70 Vo celotnega dohodka, doseženega z obrtnimi storitvami ali gostinstvom s turističnim značajem. Kaj je šteti za obrtno storitev ali gostinstvo s turističnim značajem presodi v posameznem primeru davčni organ občine po predhodnem mnenju službe za gospodarstvo. Davčno olajšavo iz 13b člena tega odloka se uveljavlja s posebno vlogo, ki ji je treba priložiti dokazila o vloženih sredstvih. Vlogo z dokazili je. treba vložiti z davčno napovedjo.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972 dalje. St. 422-193/72 Ljubljana, dne 30. marca 1972. Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Slavko Korbar, dipl. inž. 1. r. 334. Na podlagi 68. in 70. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 17/71) ter 93. in 141. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1972 sprejela ODLOK o ustanovitvi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu 1. člen Ustanovi se svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ljubljana Vič-Rudnik (v nadaljnjem besedilu: svet) kot družbeno telo. 2. člen Predsednika in člane sveta imenuje skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik izmed predstavnikov zainteresiranih organov in organizacij ter strokovnjakov s področja cestnega prometa. Mandatna doba predsednika in članov sveta traja 4 leta in so lahko po preteku te dobe ponovno imenovani. 3. člen Naloge sveta so: — obravnava in proučuje cestno prometno problematiko, — pospešuje prometno vzgojo in skrbi za izobrazbo udeležencev v cestnem prometu, — usmerja prometno vzgojo in preventivno dejavnost organov in organizacij, ki se ukvarjajo z vprašanji varnosti cestnega prometa ter usklajuje njihovo delo, — izdaja in razširja prometno vzgojne publikacije ter razvija in pospešuje varnost cestnega prometa in prometno vzgojo prek drugih sredstev javnega obveščanja, — predlaga organom in organizacijam, ki se ukvarjajo z vprašanjem cestnega prometa, ukrepe za zboljšanje njihove varnosti, — opravlja tudi druge zadeve s področja preventive in vzgoje v cestnem prometu. 4. člen Natančnejše določbe o delovanju sveta se določijo s poslovnikom o delu, ki ga sprejme svet. 5. člen Sredstva za izvrševanje nalog sveta določi občinska skupščina v vsakoletnem proračunu, na podlagi programa za delo sveta. Sredstva za delo sveta, ki so določena v proračunu občine, uporablja svet na podlagi programa za delo sveta, ki ga sprejme svet. 6. člen Strokovne naloge za svet opravlja tajnik sveta, upravno-tehnična dela oddelek za družbene in skupne službe, računovodstveno delo pa oddelek za gospodarstvo in proračun. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. St. 021-8/72 Ljubljana, dne 30. marca 1972. Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Slavko Korbar, dipl. inž. 1. r. Na podlagi 114. člena zakona o volitvah odborni-kov^bčiriskih skupščin (Uradni list SRS, št. 5-21/69) je zbor delovnih skunosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji dne 30. marca 1972 sprejel ODLOK o razpisu nadomestnih volitev 1. člen Razpišejo se nadomestne volitve v zbor delovnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik v volilni enoti št. 37 — Zavod za avtomatizacijo Ljubljana, ki obsega: — Zavod za avtomatizacijo Ljubljana, Tržaška c. 2. 2. člen Nadomestne volitve se razpišejo, ker je prenehal mandat odborniku Romanu ing. Klemencu, ki je bil izvoljen v tej volilni enoti. Volitve bodo 20. aprila 1972. 3. člen Ta odlok velja takoj in se objavi v Uradnem listu SRS ter v Zavodu za avtomatizacijo Ljubljana. St. 021-6/72 Ljubljana, dne 30. marca 1972. Predsednik ■ zbora delovnih skupnosti skupščine občine . * Ljubljana Vič-Rudnik Ciril Marinček 1. r. ■ SKUPŠČINA OBČINE LOGATEC 336. Na podlagi 96. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 21/71) je skupščina občine Logatec na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. marca 1972 sprejela ODLOK o višini nadomestila osebnega dohodka in potnih stroškov odbornikom ter članom kolegijskih organov skupščine občine Logatec 1. člen S tem odlokom se urejajo povračila osebnega dohodka, stroškov za službena potovanja odbornikov, članov svetov, komisij in drugih organov ter povračilo potnih stroškov za udeležbo odbornikom, članom svetov, komisij in drugim udeležencem na sejah skupščine občine Logatec in njenih organov v skladu z določili družbenega dogovora o osnovah za nadomestila odbornikom, poslancem in voljenim ter imenovanim funkcionarjem (v nadaljnjem besedilu: družbeni dogovor). 2. člen Predsedniku skupščine občine se določi mesečno nadomestilo osebnega dohodka v višini od 3.500.;— do 4.500.— dinarjev. Ce predsednika skupščine dalj kot en mesec nadomešča podpredsednik ali odbornik, ki ga določi skupščina, mu pripada mesečno nadomestilo osebnega dohodka iz prvega odstavka tega člena za ves čas nadomeščanja. 3. člen Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve skupščine občine Logatec je pooblaščena, da določi višino mesečnega nadomestila osebnega dohodka predsedniku »skupščine v razponu iz drugega člena tega odloka. Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve lahko določi drugim voljenim funkcionarjem, ki opravljajo funkcijo nepoklicno, namesto mesečnih nadomestil, povračilo osebnega dohodka v enkratnem znesku v. višini do 2.000.— dinarjev. 4. člen Stroške, ki'nastanejo v zvezi z udeležbo na seji skupščine, seji sveta, komisije ali drugega organa, se upravičencem povrnejo z dnevnico, ki znaša: din — za zamujeni čas do dveh ur............20 — za zamujeni čas od dveh do treh ur . . » 30 — za zamujeni čas od treh do štirih ur . ; » 40 — za zamujeni čas nad štiri ure . . . . s . • 50 Udeležencem na seji skupščine, sveta, komisije ali drugega organa iz naselij: Grčarevec, Hotedršica, Laze, Jakovica, Medvedje brdo, Novi svet, Petkovec, Ravnik pri Hotedršici, Rovte, Praprotno brdo, Vrh nad Rovtami, Hlevni vrh, Hleviše, \Lavrovec, Zibršej Rovtarske Zibrše, Zaplana — del pripada dvakratna dnevnica iz prejšnjega odstavka tega člena. \ 5. člen Usklajevanje mesečnega nadomestila osebnega dohodka z gibanjem osebnih dohodkov v gospodarstvu izvrši za tekoče leto komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve na podlagi enotne osnove za vse podpisnike družbenega dogovora. 6. člen Odborniku, ki poklicno opravlja funkcijo v občinski skupščini, pripada za čas nezmožnosti za delo zaradi bolezni 100 %> stalnega mesečnega nadomestila osebnega dohodka. V primeru nezmožnosti za delo zaradi nesreče pri delu pripada 100 Vo stalnega mesečnega nadomestila osebnega dohodka. Osnova za izračun višine nadomestila za čas nezmožnosti za delo je mesečno nadomestilo Osebnega dohodka v preteklem letu. 7. člen Odborniku, ki poklicno opravlja funkcijo v občinski skupščini, se ob upokojitvi izplača še znesek v višini mesečnega nadomestila osebnega dohodka, V primeru smrti pa se izplača družini znesek v višini' dvakratnega mesečnega nadomestila osebnega dohodka. Odbornik, ki opravlja svojo funkcijo poklicno, ima pravico do nadomestila osebnega dohodka tudi po prenehanju funkcije, dokler se ne zaposli ali ne prevzame druge dolžnosti. Nadomestilo lahko prejema največ 6 mesecev po prenehanju funkcije. 8. člen Odbornikom'občinske skupščine, članom svetov in komisij ter drugim sodelavcem pripada dnevnica, kadar izven kraja zaposlitve opravljajo službene zadeve po nalogu občinske skupščine, njenih svetov, komisij in drugih organov. Dnevnica za službeno potovanje izven občine Logatec, ki traja od od ,8 do 12 ur, znaša 60 din. Dnevnica za službeno potovanje izven občine Logatec, ki traja od 12 do 24 ur, znaša 80 din in stroški za prenočevanje na podlagi računa. ■ Za službeno potovanje v tujino pripadajo dnevnice in druga povračila stroškov po določbah uredbe o izdatkih za službena potovanja v tujino, ki se priznavajo republiškim organom med materialne stroške. 9. člen Za osebni prevoz se priznavajo zneski, predpisani v potniški tarifi za najkrajšo pot. Za prevoze, se uporablja prevozno sredstvo, ki omogoča najprimernejši način potovanja za izvršitev službene naloge. Ce se potovanje opravi med 20. in 6. uro in traja skupno več kot 5 ur, se v stroške priznava uporabo spalnika. 10. člen Odbornikom občinske skupščine, članom svetov, komisij in drugih organov ter drugim sodelavcem, je za službena potovanja dovoljena uporaba javnega prevoznega sredstva ali lastnega avtomobila v primerih, ko to narekuje smotrnost ali narava opravila. Uporabo lastnega avtomobila za službeno potovanje odobrava odredbodajalec proračuna občine Logatec. Pdvračilo stroškov za uporabo lastnega vozila v službene namene znaša 0,90 din za dejansko prevoženi kilometer. 11. člen Odbornikom občinske skupščine, članom svetov, komisij in drugih organov ter drugim udeležencem, pripada za udeležbo na sejah občinske skupščine in njenih organov povračilo stroškov prevoza, če so se udeležili seje, na katero so bili povabljeni in če je kraj njihovega stalnega bivališča oddaljen toliko, da morajo za prihod na sejo uporabljati javno prometno sredstvo. S sejami so izenačeni vsi organizirani sestanki in drugo delo pri izvajanju funkcije Skupščine in njenih organov. 12. člen Potni stroški se priznavajo v višini potniške tarife za najkrajšo pot z javnim prometnim sredstvom. Za prevoz z lastnim prometnim sredstvom se v primeru, ko ni v skladu s 1. odstavkom 11. člena tega odloka, obračunavajo potni stroški za javno prometno sredstvo. 13. člen Nalog za izplačilo potnih in drugih stroškov izdaja odredbodajalec proračuna občine na podlagi evidence o udeležbi. Dnevnice iz 4. člena tega odloka bodo izplačane dvakrat letno (junij, december). 14. člen Odborniku, ki poklicno opravlja funkcijo v občinski skupščini, pripada delno mesečno povračilo stroškov za prevoz na delo, ki znaša toliko, kolikor je cena mesečne vozovnice, zmanjšana za 20 din, 15. člen Odborniku, ki poklicno opravlja funkcijo v občinski skupščini, pripada regres za letni dopust v višini 600 din in regres za prehrano v znesku 50 din mesečno. Regres za prehrano se ne sme izplačati posamezniku v gotovini. 16. člen Sredstva, ki so potrebna po tem odloku, se zagotovijo v proračunu občine Logatec. Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve izda na podlagi določil tega odloka posameznim funkcionarjem individualne odločbe. Evidenco o udeležbi na sejah skupščine vodi skupščinska pisarna, za ostale organe skupščine pa tajniki organov, ki so dolžni o tem obvestiti skupščinsko pisarno. 17. člen Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati odlok o osebnem dohodku in povračilu osebnega dohodka ter materialnih in potnih stroškov odbornikom, funkcinarjem in članom skupščinskih organov ter predstojnikom organov, ki jih imenuje skupščina občine Logatec (Uradni list SRS, št. 30/70 in 46/70) in odlok o povračilu potnih in drugih stroškov odbornikom, članom svetov in drugih kolegijskih organov skupščine občihe Logatec (Uradni list SRS, št. 4/68). , 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-10/72 Logatec, dne 23. marca 1972. Predsednik skupščine občine Logatec Vinko Haložan 1. r. 337. Na podlagi 96. in 198. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 21/71) je občinska skupščina na 25. redni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. marca 1972 sprejela ODLOK o spremembi statuta občine Logatec 1. člen 141. člen statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 21/71) se spremeni tako, da se glasi: Občinska skupščina ima tele svete: 1. svet za gospodarstvo; 2. svet za družbeni plan in finance; 3. svet za kmetijstvo in gozdarstvo; 4. svet za urbanizem in komunalno stanovanjske zadeve; 5. svet za narodno obrambo; 6. svet za kulturo in prosveto; 7. svet za zdravstvo in socialno varstvo; 8. svet za splošne in notranje zadeve; 9. svet za telesno kulturo; 10. svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Vsak svet ima predsednika in do osem članov. Občinska skupščina določi konkretno število članov vsakega sveta. 2. člen Za 8. točko v 153. členu se doda nova 9. točka, ki se glasi: 9. imenuje tajnike svetov, komisij, upravnih odborov in drugih kolegijskih teles. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 011-4/71 Logatec, dne 23. marca 1972. Predsednik f skupščine občine Logatec Vinko Haložan 1. r. 338. Skupščina občine Logatec je po 99. in 169. členu statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 21 71) na 25. skupni seji obeh zborov dne 23. marca 1972 sprejela SKLEP o potrditvi statutov novoustanovljenih krajevnih skupnosti I Potrdijo se statuti novoustanovljenih krajevnih skupnosti: Laze, Hotedršica, Trate in Vrh. Vse štiri statute so sprejeli sveti krajevnih skupnosti po poprejšnji javni obravnavi na zborih volivcev. II Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 011-1/72 Logatec, dne 23. marca 1972. Predsednik skupščine občine Logatec Vinko Haložan 1. r. SKUPŠČINA OBČINE RIBNICA 339. Na podlagi 6., 10. in 13. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72), 30. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70), 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov prispevkov in davkov občanov za leto 1972 in o začasni uporabi taksnih vrednotnic (Uradni list SRS, št. 51/71) in 140. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 13/71) je občinska skupščina Ribnica na seji občinskega zbora in seji zbora delovnih skupnosti dne 23. marca 1972 sprejela ODLOK o davkih občanov I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen V občini Ribnica se uvaja obveznost plačevanja davkov, ki so po zakonu dohodek občine. Občani občine Ribnica plačujejo davke po določbah zakona o davkih občanov in po določbah tega odloka. 2. člen Vrste davkov, ki se plačujejo po tem odloku: 1. davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja; 2. davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti; 3. davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti; 4. davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev; 5. davek od osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav; 6. davek na dohodke od stavb; 7. davek na dohodke cd premoženja in premoženjskih pravic; 8. davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih; 9. davek na dobitke od iger na srečo. II. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ DELOVNEGA RAZMERJA 3. člen Davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja, ki predstavlja dohodek občine se plačuje po stopnji 4,95 °/o od s predpisi določenih osnov. Davka od osebnega dohodka iz delovnega razmerja po občinski stopnji ne plačujejo krajevne iskupnosti na območju občine Ribnica ter komunalno podjetje Ribnica. S posebnim. odlokom občinske skupščine bo določen odstotek davka od osebnega dohodka iz delovnega razmerja za izobraževanje. 4. člen . Zavezancem, ki plačujejo davek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja na podlagi pavšalnih osnov se določijo naslednje mesečne pavšalne osnove: 1. za gospodinjske pomočnice, zaposlene v zasebnih gospodinjstvih — 500 din; 2. za ribiče in lovce, zaposlene v ribiških oziroma lovskih podjetjih, zavodih, zadrugah in organizacijah — 600 din; 3. za osebe, zaposlene v domovih planinskih društev — 500 din; 4. za gospodarske pomočnike, zaposlene pri zasebnih kmetijskih gospodarstvih — 300 din. III. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI 5. člen Za odmero davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, se območje občine razdeli na dve skupini katastrskih občin: Dl. Skupina: k. o. Dolenja vas, k. o. Goriča vas, k. o. Gorenja vas, k. o. Jurjeviča, k. o. Prigorica, k. o. Ribnica, k. b. Sodražica, k. o. Sušje, k. o. Vince in k. o. Zamostec; tV. Skupina: k. o. Dane, k. o. Gora, k. o. Grčarice, k. o. Hrib, k. o. Podpoljane, k. o. Rakitnica, k. o. Retje, k. o. Sv. Gregor, k. o. Travnik, k. o. Velike Poljane, k. o. Zimarice. Stopnja davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki ga predstavlja katastrski dohodek od negozdnih površin so proporcionalne in različne za Posamezne skupine katastrskih občin ter znašajo: a) za III. skupino . 10 “/o b) za IV. skupino....................... , 3 Vo Osnova za davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki odpade na osebni dohodek iz gozda je vrednost lesa, določena za posek v letu, za katerega se davek odmerja. Stopnja davka znaša 20 Vo. 6. člen Davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti so oproščeni zavezanci iz krajev, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji posebno slabi. Oprostijo se zavezanci, če skupni letni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 4.000 din. Za višinske kraje iz prejšnjega odstavka tega člena so določene vasi in zaselki: 1. Vsi kraji naslednjih katastrskih občin: k. o. Gora, k. o. Grčarice, k. o. Hrib, k. o. Podpoljane, k. o. Retje, k. o. Sv. Gregor, k. o. Travnik, k. o. Velike Poljane in k. o. Zimarice; 2. Dane v k.d. Dane; 3. Dolenji Lazi in Zapuže v k. o Gorenja vas; 4. Lipovec, Makoša in Otavice v k. o. Goriča vas; 5. Kot v k. o. Jurjeviča; 6. Zadolje v k. o. Prigorica; 7. Brinovšica, Črnec, Graben in Hojče v k. o. Sodražica; 8. Gorenji Lazi, Hudi konec, Preska in Sinovica v k. o. Vince; 9. Nova Štifta in Ravni dol v k. o. Zamostec. 7. člen Začasno so oproščeni davka iz kmetijstva dohodki zemljišč: 1. ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami-zavezanca postala uporabna — za 10 let; 2. na katerih se zasadijo novi sadovnjaki — za 10 let. Navedene oprostitve se priznajo od 1. januarja prihodnjega leta po izpolnitvi pogojev za oprostitev. 8. člen Zavezancem davka od kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva in preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, se ne glede na višino osebnih dohodkov prizna posebna olajšava. Za sredstva, vložena v preusmeritev gospodarskih poslopij, za nabavo strojev in kmetijske opreme, sredstva vložena za preusmerjanje gospodarstva za živinorejsko proizvodnjo (za vzrejo in pitanje živine, za proizvodnjo mesa in mjeka), za uvedbo pašno-košne-ga sistema, za izvedbo melioracij in za ureditev zemljišč, močvirij in pašnikov, če sredstva za melioracijo vložijo posamezni kmetje. Olajšava se prizna, če zavezanec vloži za navedene namene sredstva v višini vsaj 50 % katastrskega dohodka od svojih zemljišč, vendar najmanj 2.000din. Olajšava po tem členu pripada zavezancu tudi, če skupaj z drugimi zavezanci nabavlja oz. vlaga sredstva za take namene, če njegova vloga presega v prejšnjem stavku navedeni znesek. Olajšava po prejšnjem odstavku znaša 80®/o vloženih sredstev, vendar ne sme presegati 5-letne odmere davka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti. V primeru, da davčni zavezanec vlaga sredstva v drugem in naslednjih letih, ko mu je bila olajšava že priznana za prej vložena investicijska sredstva, se čas pri naslednjih olajšavah ustrezno skrajša oziroma višina olajšave zmanjša, če bi z olajšavo za ponovno vložena sredstva prekoračil najvišjo možno olajšavo po tem členu. Davčni zavezanec uveljavlja olajšavo s posebno vlogo, ki ji priloži dokaze o vloženih sredstvih iz prvega odstavka tega člena. O olajšavi odloči davčni organ občine z odločbo. IV. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 9. člen Davek od osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki pripada občini, se odmerja: a) po dejanskem osebnem dohodku; b) v pavšalnem letnem znesku; c) v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku). 10. člen Stopnje davka od obrtnih dejavnosti, ki se plačujejo po dejanskem osebnem dohodku so progresivne in znašajo: osnova od do stopnj; "/. 30.000 10 30.000 35.000 14 35.000 40.000 18 40.000 50.000 22 50.000 60.000 26 60.000 70.000 30 70.000 80.000 34 80.000 90.000 36 90.000 110.000 37 110.000 130.000 38 130.000 150.000 39 nad 150.000 40 11. člen ' Zavezancem, ki vlagajo sredstva v razširjeno reprodukcijo se prizna posebna olajšava. Od dela davčne osnove, ki ustreza znesku, ki ga je zavezanec vložil za obnovo, razširitev ali izgradnjo poslovnih prostorov in za nabavo opreme, se občinski davek odmeri po najnižji stopnji, pod pogojem, da zavezanci vodijo poslovne knjige. Omenjena olajšava se prizna za vse dejavnosti, razen za avtoprevozniško dejavnost in za izgradnjo objektov oziroma nabavo strojev in ostalih delovnih priprav s katerimi se opravlja dejavnost, ki ne predstavlja osnovno dejavnost zavezanca. Zavezancem, ki zaposlujejo invalide z nad 8C °/o in več procentno invalidnostjo, se zniža odmerieni davek za 20 °/o. 12. člen Davek iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku plačujejo zavezanci, katerih celotni letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 25.000 din in če ne zaposlujejo tuje delovne sile. Pavšalni letni znesek ne more biti višji kot bi znašal po veljavni davčni stopnji odmerjen davek od dejanskega dohodka 25.000 din. Višina pavšalnega letnega zneska je odvisna od pogojev, obsega, načina, vrste dejavnosti, delovne sposobnosti zavezanca in predvidenega dohodka. Pavšalni letni znesek davka se med letom sorazmerno zniža, če zavezanec s poslovanjem preneha oziroma je ppslovanje začasno ustavljeno zaradi smrti, bolezni, vojaških obveznosti oziroma iz drugih razlogov in je začasno ustavitev poslovanja dovolil pristojni organ. Zavezancem, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku lahko predpiše za dohodke pristojen organ vodenje knjige prejemkov in izdatkov. 13. člen Davčnim zavezancem, ki so prvič začeli izvrševati obrtno dejavnost in ne zaposlujejo tuje delovne sile, se odmerjeni davek v prvem letu zniža za 50 “/o, razen zavezancem avtoprevozniške dejavnosti in zavezancem, ki opravljajo obrtno dejavnost kot postranski poklic. Zavezanci, ki opravljajo obrtno dejavnost v starosti nad 65 let brez dopolnilnega dela drugih, so plačila davka oproščeni, ter tudi zavezanci, ki opravljajo čevljarsko dejavnost. 14. člen Davek v pavšalnem letnem znesku plačujejo tudi zavezanci, ki opravljajo obrtno dejavnost kot postranski poklic. Davek v pavšalnem letnem znesku za posamezne dejavnosti znaša: din din lončarstvo 450 < knjigovezništvo 600 kovaštvo 750 kamnoseštvo 1.200 klujčavničar- zidarstvo in stvo 1.500 fasadarstvo 1.800 tinomehanika 1.050 tesarstvo 1.800 kleparstvo 750 soboslikarstvo 1.800 avtoklepai-stvo 1.500 pečarstvo, obla- avtomehanika 1.500 ganje s kera- avtoličarstvo 1.800 mičnimi plošči- urarstvo 1.200 cami 1.800 električarstvo 1.500 krovstvo 600 avtoelektričar- polaganje stvo 1.500 parketa 1.800 mizarstvo 1.800 polaganje tapetništvo 600 podov iz kolarstvo 450 umetnih smol 1.800 sodarstvo 450 instalaterstvo 1.350 rezbarstvo 450 moško moško krojaštvo 750 frizerstvo 750 žensko žensko krojaštvo 750 frizerstvo 750 pletilstvo 600 » fotografstvo 750 Sedlarstvo 450 žaganje drv 450 /ulkanizerstvo 600 ostale storitve 900 Davek iz tega člena se zmanjša za: 10 Vo tistim zavezancem, ki so dopolnili 55 let starosti; 20 %> tistim zavezancem, ki so dopolnili 60 let starosti . Oproščeni so plačila tega davka Zavezanci, ki so dopolnili 65 let starosti. 15. člen Zavezancem, ki opravljajo obrtno dejavnost kot postranski poklic kmetijski dejavnosti se poveča davek od opravljanja dejavnosti iz prejšnjega člena za 30 «/q. 16. člen Davek od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka se plačuje po naslednjih stopnjah: 1. od prodaje srečk in plačil pri športni napovedi in pri lotu, ki jih organizira Jugoslovanska loterija — 10 %>; 2. od dohodkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih .pravic, od provizij uličnih prodajalcev časopisov, od dohodkov iz zbiranja naročil za potopise, knjige, revije in podobno, od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov, od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali od razmnoževanja ali izdajanja drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike in od dohodkov potujočih zabavišč — 20°/o; 3. od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, c:l . dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti, dohodkov doseženih-po 3. in 4. točki 76. člena zakona o davkih občanov — 15°/o; 4. od dohodkov delavcev, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije in od dohodkov doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjene v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za že v prejšnjih točkah tega člena odmerjene dohodke — 20 °/o; 5. od dohodkov domače obrti in dohodkov od spo-minkarstva — 5 0/i>, lesne embalaže — 10 °/o. Davek iz prejšnje točke se ne plačuje od izdelkov domače obrti, ki so rezultat ročnega dela in sicer od: lesenih zobotrebcev in špil. lesenih žlic, lesenih kuhalnic, lesenih posod in bboclov, lesenih pletenih izdelkov, brezovih metel in nasadil za orodje. Za zavezance iz .5. točke tega člena lahko davčni organ na osnovi svojih ugotovitev oz. uradnih podatkov ali na posebno vlogo zavezanca presoja umestnost obdavčitve v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka in z odločbo odredi obdavčitev po dejanskem osebnem dohodku ali v pavšalnem letnem 'znesku. Tem zavezancem predpiše lahko tudi vodenje knjige prejemkov in izdatkov. V. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV 17. člen Davek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev se plačuje: a) po dejanskem osebnem dohodku; ,b) v pavšalnem letnem znesku; c) v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku). 18. člen Stopnje davka od intelektualnih storitev, ki se plačuje po dejanskem osebnem dohodku so progresivne in znašajo: osnova od do 30.000 stopnj “/. 11 30.000 35.000 15 35.000 40.000 19 40.000 50.000 23 . 50.000 60.000 27 60.000 70.000 31 70.000 80.000 34 80.000 90.000 36 90.000 110.000 37 - 110.000 130.000 38 130.000 150.000 39 nad 150.000 19. člen 40 Davek od intelektualnih storitev v pavšalnem letnem znesku plačujejo zavezanci, katerih celotni letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 25.000 dinarjev in če ne zaposlujejo tuje delovne sile. 20. člen Stopnja davka od intelektualnih storitev, ki se plačuje v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka je proporcionalna in znaša 20 n/o. VI. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV 21. člen Stopnja občinskega davka od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav znaša' 8 “/o. Ne glede na določbo po prejšnjem odstavku tega člena se plačuje občinski davek od avtorskih pravic po stopnji 10 °/o za naslednje vrste dohodkov: 1. doseženih od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmpv in diapozitivov, reklamne glasbe, kakor tudi od reprodukcij takih del; 2. od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del; 3. artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavno-glasbenih prireditvah; 4. izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesnih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah. Če se osebni dohodki od avtorskih pravic iz 3. in 4. točke tega člena ustvarijo v organizaciji strokovnih združenj umetnikov in njihovih članov, se od takih dohodkov plača davek od avtorskih pravic, ki pripada občini po stopnji 8 °/o. VII. DAVEK NA DOHODKE OD STAVB 22. člen Davek na dohodke od stavb se v občini Ribnica plačuje od stavb in delov stavb,- ki ‘se dajejo v najem In od stanovanjskih prostorov, ki se sezonsko ali občasno uporabljajo za počitek ali oddih. 23. člen Davek na dohodke od stavb se plačuje od ugotovljenih osnov po stopnji 30 °/o. Stroški vzdrževanja in upravljanja ter letne amortizacije stavb znašajo 60 u/o od stanarine ali najemnine oziroma stanarinske ali najemniške vrednosti. 28. člen Dohodek, ki predstavlja osnovo za davek na dohodek dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih se določi v višini 40«/o takim osebam izplačanega osebnega dohodka. 29. člen Davek na dohodek dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih se plačuje v višini 20 °/o od ugotovljenih osnov po 28. členu tega odloka. Davek na tujo delovno silo ne plačujejo zavezanci od dohodkov izplačanih invalidom z nad 50 °/o-no invalidnostjo. 24. člen Osnova za davek od stavb za stanovanjske prostore, ki se sezonsko ali občasno uporabljajo samo za počitek ali oddih (počitniške hišice in podobno), je celotni znesek stanarine zmanjšan za stroške vzdrževanja in upravljanja in za znesek enoletne amortizacije takih prostorov. Znesek enoletne-stanarine iz prvega odstavka tega člena ustreza znesku stanarine za enake ali podobne stanovanjske prostore, ki se v istem kraju uporabljajo za stalno stanovanje. Ce so stanovanjski prostori iz prvega odstavka tega člena dani v najem, se poleg davka od stavb od tako doseženih dohodkov plačuje tudi davek na dohodke od premoženja. Za stanovanjske prostore, ki se sezonsko ali občasno uporabljajo samo za počitek ali oddih (počitniške hišice ipd.) se ne prizna davčna oprostitev iz prvega odstavka 116. člena zakona o davkih občanov. VIII. DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC 25. člen X. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO 30. člen Davek na dobitke od iger na srečo se plačuje po stopnji 10°/o. XI. POROŠTVO 31. člen Davčni organ občine lahko zahteva od davčnega dolžnika poroštvo za plačilo davčnih obveznosti. Poroštvo obsega pismeno, izjavo ene ali več fizičnih ali pravnih oseb s katero se zavezujejo poravnati davčne obveznosti zavezanca, če jih sarti ne poravna in teh ni bilo mogoče izterjati iz njegovega premoženja. Pismeno izjavo je možno zahtevati v primeru, če prisilna izterjava iz dolžnikovega premoženja ni uspela, oziroma če dolžni znesek presega enoletno odmero ter davčni zavezanec ne izpolnjuje pogojev za odpis dolga. Davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic se plačuje po naslednjih osnovah in stopnjah: Davčna osnova Stopnja din »/o do 5.000 15 nad 5.000 do 10.000 20 nad 10.000 do 20.000 25 nad 20.000 do 30.000 30 nad 30.000 do 40.000 35 nad 40.000 do 50.000 40 nad 50.000 45 XII. KONČNE DOLOČBE * 32. člen Davčni zavezanci, ki so po zakonu o davkih občanov dolžni vložiti napoved za odmero davka, morajo redno napoved vložiti najkasneje do 31. januarja vsakega leta. Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prispevkih in davkih občanov občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/71). 26. člen Dohodki doseženi od oddajanja opremljenih sob v turistične namene so oproščeni plačevanja tega davka. IX. DAVEK NA DOHODEK DOSEŽEN Z UPORABO DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH 33. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1972, določbe 16. in 20. člena pa se uporabljajo od dneva uveljavitve tega odloka. St. 422-2-72-01 27. člen Zavezanec za davek na dohodek dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih je občan, ki uporablja v svoji pridobitni dejavnosti tudi dopolnilno delo drugih. Ribnica, dne 23. marca 1972. Predsednik skupščine občine Ribnica Bogo Abrahamsberg 1. r. SKUPŠČINA OBČINE SEVNICA 210. Na podlagi 8. člena temeljnega zakona o zavodih (Uradni list SFRJ, št. 5-33/65) in 35. člena zakona o socialnih zavodih (Uradni list SRS, št. 4-17/71) so skupščine občin: Brežice, na seji dne 23. marca 1972, Krško, na seji dne 20. januarja 1972, Novo mesto, na seji dne 22. februarja 1972, Trebnje, na seji dne 23. decembra 1971 in Sevnica, na seji dne 14. decembra 1971, sprejele ODLOK o ustanovitvi doma počitka Impoljca 1. člen Ustanovi se Dom počitka Impoljca (v nadaljnjem besedilu: Dom), kot splošni in posebni socialni zavod za območje občin Brežice, Krško, Novo mesto, Trebnje in Sevnica. Sedež doma je v naselju Arto 13, pošta Sevnica. Dom je pravna oseba. 2. člen Dom ima zlasti tele naloge: 1. da sprejema v redno in občasno oskrbo osebe, ki zaradi starosti, lažje telesne in duševne prizadetosti ali drugih posebnih okoliščin ne morejo ali ne želijo živeti sami oziroma v družini, prvenstveno iz območja občin ustanoviteljic; 2. da nudi oskrbovancem nastanitev, prehrano in zdravstveno nego; 3. zagotavlja oskrbovancem redno splošno in specialistično zdravstveno varstvo s tem, da: a) ima organizirano hišno ambulanto in priročno lekarno, b) določeno število zdravstvenih delavcev po predpisanih normativih, c) zagotovi redne obiske splošnega zdravnika in zdravnikov specialistov ter redne zdravniške preglede oskrbovancev; 4. organizira družabne in kulturne aktivnosti, ki ustrezajo potrebam oskrbovancev; 5. organizira ustrezne oblike rehabilitacije, zaposlitve in resocializacije, ki ustrezajo stanju in potrebam oskrbovancev; 6. organizira v sodelovanju z drugimi organizacijami, društvi in posamezniki določene oblike pomoči občanom zunaj zavoda v skladu s svojim statutom; 7. opravlja druge naloge po zakonu, družbenem sporazumu, programu, statutu doma in tega odloka. 3. člen Dom ima statut, ki ga potrdi skupščina občine Sevnica, ko dobi soglasje ostalih skupščin občin ustanoviteljic. S statutom določi dom zlasti svojo organizacijo, organe upravljanja in njih sestavo, delovno področje, samoupravne pravice delavcev doma, načela o delovnih razmerjih, varstva pri delu, strokovnosti dela, civilni zaščiti ter pravice in dolžnosti oskrbovancev. 4. člen Pri opravljanju svoje dejavnosti sodeluje dom z družbenopolitičnimi in samoupravnimi skupnostmi, z delovnimi in drugimi organizacijami ter društvi. 5. člen Dom je samostojna in samoupravna delovna organizacija posebnega družbenega pomena. Pri opravljanju zadev posebnega družbenega pomena sodelujejo v svetu zavoda poleg članov delovne skupnosti tudi oskrbovanci, predstavniki družbenopolitičnih skupnosti, drugih organizacij in društev, ki jih delegirajo: — občinske skupščine — ustanoviteljice po 1 predstavnika, — komunalni zavod za socialno zavarovanje Novo mesto in Celje po 1 predstavnika, — društva upokojencev iz območja občin ustanoviteljic po 1 predstavnika, — oskrbovanci doma 1 predstavnika, ki ga izvolijo izmed sebe. 6. člen Dom upravlja s sredstvi, ki so mu bila dodeljena ob njegovi ustanovitvi in s sredstvi, ki si jih pridobi s svojo dejavnostjo. 7. člen Skupščine občin — ustanoviteljice, določijo s posebno pogodbo kako bodo izvrševale ustanoviteljske pravice in dolžnosti do doma. S pogodbo določijo zlasti: — razvoj doma glede na program razvoja socialnega varstva na območju občin ustanoviteljic, — ukrepe in finančne vire za izdelavo in izvedbo sanacijskega programa razvoja doma, — dajanje mnenj k cenam storitev doma, — obravnavanje pritožb oskrbovancev doma ali njihovih svojcev, oziroma skrbnikov, — dajanje soglasja k imenovanju in razrešitvi direktorja doma, — posledice, ki zadenejo podpisnike pogodbe, če ne izvajajo pogodbenih obveznosti, — postopek za reševanje spornih vprašanj v zvezi z izvajanjem pogodbe. 8. člen Nadzor nad zakonitostjo dela opravlja v imenu občin ustanoviteljic upravni organ, pristojen za zadeve družbenih služb skupščine občine Sevnica. 9. člen Direktor doma je dolžan v 15 dneh od uveljavitve tega odloka priglasiti dom za vpis v register zavodov pri pristojnem okrožnem gospodarskem sodišču. 10. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odločba okrajnega ljudskega odbora Krško o ustanovitvi Doma onemoglih na Impoljci, št. 1664/53 z dne 12. februarja 1953 in odločba občinskega ljudskega odbora Sevnica o spremembi in dopolnitvi odločbe o ustanovitvi Doma onemoglih Impoljca, št. 02-DO-24/1-1960 z dne 18. aprila 1960. 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Skupščina občine Brežice St. 57-13/71-2 Brežice, dne 23. marca 1972. Predsednik skupščine občine Brežice Vinko Jurkas 1. r. Skupščina občine Krško St. 57-5/71 Krško, dne 20. januarja 1972. Predsednik skupščine občine Krško Jože Radej 1. r. Skupščina občine Novo mesto St. 022-27/71-7 Novo mesto, dne 22. februarja 1972. Podpredsednik skupščine občine Novo mesto Avgust Avbar 1. r. Skupščina občine Trebnje St. 022-13/71-2 Trebnje, dne 23. decembra 1971. Predsednik skupščine občine Trebnje Ciril Pevec 1. r. Skupščina občine Sevnica St. 57-3/71-2 Sevnica, dne 24. decembra 1971. Predsednik skupščine občine Sevnica Marjan Gabrič 1. r. SKUPŠČINA OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU 341. Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 6. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7-73/72) in 128. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20-194/64, 18-249/67 in 4-55/69) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. marca 1972 sprejela ODLOK o davkih občanov I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Davki se v občini Šentjur pri Celju predpisujejo odmerjajo in izterjujejo po določbah zakona o davkih občanov, po določbah tega odloka in po predpisih, izdanih na njihovi podlagi. 2. člen Zavezanci, ki niso dolžni voditi poslovnih knjig po zakonu o davkih občanov, razen zavezancev, ki opravljajo obrtne storitve kot postranski poklic, morajo voditi evidenco o dohodkih in izdatkih. Glede vrste in načina vodenja poslovnih knjig se uporabljajo določbe tretjega odstavka 22. člena navedenega zakona. Zavezance iz prvega odstavka tega člena, ki so stari nad 60 let (moški) oziroma 55 let (ženske) in ne zaposlujejo tuje delovne sile, lahko davčna uprava na njihovo zahtevo oprosti vodenja predpisane evidence. Tako oprostitev lahko davčna uprava dovoli tudi za preostalega zakonca in otroke, ki v skladu z zakonom nadaljujejo obrt po umrlem svojcu in imajo zaposlenega le poslovodjo. Svet za gospodarstvo in finance lahko na predlog davčne uprave ali komisije za razvoj obrti oprosti vodenja poslovnih knjig po 1. odstavku tega člena zavezance določenih strok ali posamezne zavezance, če to narekujejo kakšni splošni ali posebni razlogi (zdravstvene, socialne narave). II. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA IZ DELOVNEGA RAZMERJA 3. člen Stopnja davka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja znaša za območje občine 3,65 °/o. 4. člen Davek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja se ne plačuje od dohodkov, ki so po zakonu oproščeni plačila republiškega davka iz delovnega razmerja. 5. člen Za kategorije dohodkov, od katerih se plačuje davek iz delovnega razmerja po pavšalnih osnovah, se določijo tele pavšalne osnove: Pavšalna Kategorije dohoSkov osnova v din 1. od osebnih dohodkov gospodinjskih pomočnic, zaposlenih v zasebnih gospodinjstvih 400 2. od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih pri krajevnih skupnostih ......... 400 3. od osebnih dohodkov ribičev, lovcev, zapo- slenih v ribiških oziroma lovskih podjetjih, zavodih, organizacijah in zadrugah .... 400 4. od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih v domovih planinskih društev ....... 400 5. od osebnih dohodkov gospodarskih pomoč- nikov, zaposlenih pri zasebnih kmetijskih gospodarstvih........................... . 200 III. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI 6- člen Stopnja davka iz osebnega dohodka, ki odpade na dohodek od gozdov je proporcionalna in znaša 18 V«. 7. člen 10, člen Glede na proizvodne, ekonomske in prometne pogoje se zaradi določitve različnih stopenj občinskega davka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti (davek od kmetijstva) območje občine razdeli na naslednje skupine katastrskih občin: V drugo skupino spadajo: Dolga gora Goričica Grobelno Kameno Krajnčiča Lokarje Ostrožno Podgrad Ponikva Ponkvica Rifnik Slatina Slivnica Sv. Primož Sv. Urban Sv. Jurij Tratna Zg, Selce Golobinjek Planina Javorje Sv. Rozalija Žagaj Vodruž (del). (naselje Jakob) V tretjo skupino spadajo vse ostale katastrske občine, vendar tako, da spadajo v prvo podskupino katastrske občine: Marija Dobje Loke pri Planini Planinska vas Pletovarje Sv. Uršula Sv. Ilj Vezovje Sv. Vid pri Planini Brezje pri Dobjem Lopaca Presečno Paridol Suho Straška gorca Dobrina Voduce Loka pri Zusmu Planinca Vodruž (del) (naselje Vodruž in Sotensko) v drugo podskupino pa katastrske občine. Marijina vas, Kalobje in Mrzlo polje. 8. člen Stopnje občinskega davka od kmetijstva (razen dohodka od gozdov) so progresivne in znašajo po posameznih skupinah katastrskega dohodka negozdnih površin in skupinah katastrskih občin: (v ‘It na KD) II Skupina IIl/l ni/z do 800 . 14 10 nad 800 do 2000 20 16 11 nad 2000 do 4000 , 18 12 nad 4000 do 6000 »••••• 26 20 13 nad 6000 .... 22 15 Zavezancem davka od kmetijstva — kmetom se prizna posebna olajšava, če vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva ob naslednjih pogojih: — da preusmerjajo svoja kmetijska gospodarstva po programu oziroma načrtu, s katerim soglaša strokovna služba področne kmetijske organizacije in za kmetijstvo pristojen upravni organ občine, — da je tak program v skladu s programom razvoja kmetijstva v občini, — da obstajajo stvarne možnosti za realizacijo programa preusmeritve kmetije, — da preurejajo stanovanjske ali gospodarske prostore za turistične namene po načrtu, s katerim soglaša za gostinstvo in turizem pristojen organ občine. Davčna olajšava se prizna za eno ali največ dve leti, njena višina je odvisna od razmerja med vloženimi sredstvi in katastrskim dohodkom negozdnih površin in znaša: , Ce so vložena sredstva v razmerju do KD nad do Znaša olajšava v “la odmerjenih davkov za dobo štirikratna 50 1 leta štirikratna- osemkratna 100 1 leta osemkratna desetkratna 60 2 let desetkratna 75 2 let Priznane olajšave po tem členu lahko zavezanec uveljavlja s pismeno vlogo, naslovljeno organu, pristojnemu za kmetijstvo, oziroma za gostinstvo in turizem, če gre za vlaganje v te namene. Mnenje o tem ali gre za preusmeritev gospodarstva oziroma za preureditev stanovanjskih in gospodarskih poslopij v turistične namene da komisija, ki jo določi svet za kmetijstvo oziroma svet za gospodarstvo in finance. Komisija ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji sa priznanje olajšave, višino in namembnost vloženih sredstev ter posreduje svoje ugotovitve davčnemu organu občine, ki izda na tej podlagi ustrezno odločbo. Olajšavo za sredstva, vložena v tekočem letu, je možno uveljaviti najkasneje do konci januarja naslednjega leta. Ce ima zavezanec katastrski dohodek v dveh ali več katastrskih občinah, ki spadajo v različne skupine po 7. členu tega odloka, se odmeri davek po stopnji katastrske občine, kjer ima zavezanec pretežni del katastrskega dohodka. 9. člen Začasno so oproščeni davka od kmetijstva dohodki zemljišč: 1. ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezancev poslala uporabna ............................ 6 let 2. na katerih se posadijo novi vinogradi ali črni ribez nad 1000 m2 ........ 4 leta 3. na katerih 'se posadijo sadonosniki nad 2000 m2 — srednjedebelni......................8 let. — nizkodebelni .......................5 let 4. na katerih se posadijo drugi večletni na- sadi (lešniki ipd.) na površini nad 2000 kvadratnih metrov . '.................2 leti Če zavezanec zahteva olajšavo zaradi nakupa plemenske živine, mora predložiti dokaze o plemenskem poreklu kupljene živine. Ce se kmetijski stroji, oziroma plemenska živina, za katero je bila priznana olajšava po tem členu odtuji pred potekom 3 let od časa nabave, se že priznana olajšava razveljavi. 11. člen Davka od kmetijstva so oproščeni zavezanci iz tistih krajev, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji posebno slabi, če skupna odmerna osnova teh zavezancev ne presega 1000 din in če se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov. Za višinske kraje po prvem odstavku tega člena se štejejo naslednja naselja: Jarmovec, Laze pri Dramljah, Marija Dobje, Svetelka, Brdo, Loke pri Planini, Tajhte, Planinska vas, Planinski vrh, Podvine, Grušče, Pletovarje, Razbor, Sedina, Vodule, Dramlje, Jazbine, Sp. Slemene, Straža na gori, Zalog, Zg. Slemene, Trno, Trška gorea, Vczovje, Podlog, Podpeč pri Šentvidu, Šentvid pri Planini, Brezje pri Dobjem, Skarnice, Večje Brdo, Završe pri Dobjem, Krivica, Lopaca. Hruševje, Presečno, .Telce, Košnica, Paridol, Osredek, Planinca, Dobje, Gorica pri Dobjem, Jezerce pri Dobjem, Ravno, Repuš, Slatina pri Dobjem, Suho, Dobje pri Lesičnem, Straška gorca, Dobrina, Hrastje, Žegar, Bukovje pri Slivnici, Voduce, Loka pri Zusmu, Jazbin vrh, Kalobje, Kostrivnica, Podlešje, Vodice pri Kalobju, Podpeč nad Marofom, Praprotno, Laziše, Vodruž in Sotensko. Občinskega dela davka od kmetijstva so oproščeni tudi zavezanci iz ostalih krajev v občini, če njihova odmerna osnova od negozdnih površin ne presega zneska 1000 din in če so dohodki od kmetijstva osnovni vir sredstev za preživljanje. Zavezancem davka od kmetijstva, ki posedujejo kmetijska zemljišča na področju, prizadetem po cin-karniškem plinu (po evidenci komisije za ugotavljanje te škode) se prizna začasna olajšava v odstotku od odmerjenega občinskega davka od kmetijstva. Za zavezance v škodnem rajonu I znaša ta odstotek 35 Vo, v rajonu II pa 15 %>. Če zavezanci dosežejo povrnitev škode po povzročiteljih, se zneski priznanih olajšav prekličejo. IV. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 12. člen Višina pavšalnega letnega zneska davka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti (davek od obrtne dejavnosti) je odvisna od — kraja, kjer ima zavezanec sedež svoje dejavnosti, — sezonskega značaja in drugih značilnosti dejavnosti, — starostnih, zdravstvenih in drugih razmer zavezanca, ki vplivajo na uspešnost poslovanja, — tehnične opremljenosti prostornih in drugih pogojev. Davek v pavšalnem letnem znesku se odmerja tudi zavezancem, ki opravljajo obrtne storitve kot postranski poklic. Višina pavšalnega letnega zneska davka sme znašati najmanj 150 din, največ pa 3.250 din. 13. člen Stopnja davka od obrtne dejavnosti po dejanskem dohodku, ki se plačujejo po letnih osnovah, znašajo: Za osnove v din Stopnja v •/• do 30.000 . ........ 10 nad 30.000 do 35.000 , nad 35.000 do 40.000 , nad 40.000 do 50.000 , nad 50.000 do 60.000 . nad 60.000 do 70.000 . nad 70.000 do 80.000 . Za osnove v din Stopnja v Vo nad 80.000 do 90.000 . nad 90.000 do 110.000 . nad 110.000 do 130 000 . nad 130.000 do 150.000 . .... 38 nad 150.000 14. člen Olajšave po 81. členu zakona se uporabljajo za vse stroke storitvenih in proizvodnih obrtnih dejavnosti, ostalih gospodarskih dejavnosti in gostinstva. Ne veljajo pa za prevozništvo z motornimi vozili in za opravljanje obrti kot postranski poklic. 15. člen Odmerjeni davek od obrtnih dejavnosti se zniža zavezancem, ki opravljajo naslednje dejavnosti: — za 20 %>: avtoelektričarstvo, kleparstvo, vodo-instalaterstvo, rezbarstvo, mehanika za vzdrževanje gospodinjskih strojev, lesno strugarstvo in modelarstvo; ! — za 40°/o: pečarstvo, krojaštvo, šiviljstvo, kolarstvo, lončarstvo, čevljarstvo, tapetništvo, sodarstvo, kovaštvo. Olajšava, izračunana po tem členu, lahko znaša največ 2000 din. 16. člen Zavezancem, ki prvič ustanovijo obrtno delavnico, da bi opravljali storitveno obrtno, obrti podobno gospodarsko ali gostinsko dejavnost in se zavežejo, da bodo tako dejavnost opravljali vsaj 2 leti, se za prvo leto dejavnosti odmerjeni davek zmanjša za 50 °/o, če se ustanovi taka dejavnost na območju urbanega kraja Šentjur in 75 °/o, če se ustanovi na ostalih območjih občine. Olajšava po prvem odstavku tega člena lahko znaša za novoustanovljene obrate v urbanem območju kraja Šentjur 15.000 din, za nove obrate na ostalih območjih občine pa 20.000- din. Ta olajšava ne velja za prevozništvo z motornimi, vozili in opravljanje dejavnosti kot postranski poklic. Med storitvene dejavnosti v smislu tega člena se ne šteje avtoprevozništvo. Zavezancem, ki opravljajo storitveno obrtno dejavnost, se ne odmeri davek od obrtnih dejavnosti, ko dopolnijo 60 let (moški) oziroma 55 let (ženske), če delajo brez tuje delovne sile in njihov dohodek po odbitku stroškov ne presega 10.000 din. Te oprostitve ne veljajo za zavezance, ki opravljajo dejavnost avtoprevozništva, gostinstva in obrti kot postranski poklic. Zavezanec lahko v enem koledarskem letu koristi le eno izmed olajšav, določenih v 15. in 16. členu tega odloka, ima pa pravico, da koristi olajšavo, ki je zanj najugodnejša. 17. člen Davek od obrtnih dejavnosti po odbitku se plačuje od tehle dohodkov in po sledečih stopnjah: .% 1. od prodaje srečk in vplačil pri športni na- povedi, lotu in drugih igrah na srečo . . 10 2. zavarovalnih poverjenikov................10 3. provizij zastopnikov ustanov za varstvo . malih avtorskih pravic . ................10 4. od provizij uličnih prodajalcev časopisov, knjig in podobno . . . . . ... . . 15 5. od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno................................15 6. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter zbiranja oglasov.....................15 7. dohodkov delavcev, doseženih z opravlja- njem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči ........................................10 8. doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti.......................... . 20 9. doseženih z opravljanjem priložnostnih storitev za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije ... 25 10. doseženih z opravljanjem del po pogodbah o delu, sklenjenih v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz prve do devete točke tega odstavka . . 25 11. doseženih od prodaje izdelkov uporabnih umetnosti ali od razmnoževanja ali izdajanja drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike................................20 12. iz dohodkov potujočih zabavišč ..... 10 13. od dohodkov po tretji in četrti točki 76. člena zakona o davkih................. . 15 Prispevka po odbitku se oprostijo dohodki od zbiranja ih prevoza mleka do zbiralnice, doseženih kot postransko kmetijsko dejavnost in dohodki, doseženi z obiranjem hmelja. ---r, V. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD .SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV 18. člen Stopnje davka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev znašajo: Osnova v din Stopnja v •/• do 30.000 10 nad 30.000 do 35.000 14 nad 35.000 do 40.000 18 nad 40.000 do 50.000 22 nad 50.000 do 60.000 26 nad 60.000 do 70.000 29 nad 70.000 do 80.000 32 nad 80.000 do 90.000 34 nad 90.000 do 110.000 36 nad 110.000 do 130.000 37 nad 130.000 do 150.000 38 nad 150.000 39 19. člen Davek iz osebnega dohodka od intelektualnih storitev v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka plačujejo zavezanci po stopnji 25 u/o. Davek iz dohodka od opravljanja intelektualnih storitev se odmeri v pavšalnem letnem znesku zave- zancem, ki dosegajo svoj dohodek z opravljanjem verskih obredov, če njihov dohodek po odbitku stroškov'ne presega 25.000 din. VI. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV 20. člen Stopnja davka iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in izboljšav znaša 3 °/o. Stopnja davka na dohodek, dosežen z opravljanjem del, navedenih v tretjem odstavku 107. člena zakona znaša 10%>. Po tej stopnji so obdavčeni tudi dohodki zavezancev iz četrtega odstavka 104. člena zakona. 21. člen Če nastane dvom, ali gre za delo oz. izdelek s področja uporabne umetnosti, ali pa le za obrtni izdelek, odloči o tem svet za gospodarstvo in finance. VII. DAVEK NA DOHODKE OD STAVB 22. člen Davka na dohodek od stavb ne plačujejo zavezanci, katerim so dohodki od kmetijstva osnovni vir sredstev za preživljanje, če se stavbe ne dajejo v najem. 23. člen Za kritje stroškov vzdrževanja, upravljanja in amortizacije se prizna del stanarine ali najemnine oziroma stanarinske ali najemne vrednosti, in sicer pri poslovnih lokalih 40%>, pri vseh ostalih pa 60°/o. 24. člen \ Stopnja davka na dohodek od stavb znaša 30 “/o. VIII. DAVEK NA DOHODEK OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC 25. člen Davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic se plačuje po tehle progresivnih stopnjah: Osnova v din Stopnja v '/• do 5.000 20 nad 5.000 do 10.000 25 nad 10.000 do 20.000 30 nad 20.000 do 30.000 35 nad 30.000 do 50.000 40 nad 50.000 do 100.000 45 nad 100.000 50 26. člen Na dohodke, dosežene z odajanjem stavb, ki se sezonsko ali občasno uporabljajo samo za počitek ali oddih (počitniške hišice) v najem, plačujejo lastniki davek od premoženja po stopnji 30°/o. Od doseženih dohodkov se odštejejo stroški, potrebni za dosego dohodkov v višini 30%>. Na dohodek, dosežen z oddajanjem opremljenih sob se davek ne plača. IX. DAVEK NA DOLOČENE PREMOŽENJSKE PREDMETE 27. člen Zavezance, ki opravljajo obrtno, ostalo gospodarsko dejavnost in gostinske storitve, se oprosti plačevanje davka na določene premoženjske predmete, naštete v 2. točki 138. člena zakona o davkih občanov. X. DAVEK NA DOHODEK^ DOSEŽEN Z UPORABO DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH 28. člen Dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, se ugotavlja v odstotnem razmerju od osebnega dohodka, izplačanim takim osebam in sicer: Vrsta dejavnosti Odstotek proizvodna obrt 25 storitvene dejavnosti 20 intelektualne storitve 15 kmetijstvo in druge dejavnosti 10 29. člen Stopnja davka na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih znaša 15 %>. 30. člen Poleg oprostitev, ki jih določa 148. člen zakona o davkih, se davka na dohodek, doseženega z uporabo dopolnilnega dela drugih, oproščeni še zavezanci davka od kmetijstva za tolikšno število zaposlenih, kolikor je članov gospodinjstva za delo nesposobnih, na služenju v JLA ipd. XI. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO 31. člen Stopnja davka na dobitke od iger na srečo znaša 10 %>. XII. POROŠTVO 32. člen Davčna uprava lahko zahteva od zavezanca poroštvo za plačilo njegovih davčnih obveznosti, če jih ni mogoče, ali jih ne bi bilo mogoče izterjati iz njegovega premoženja in tedaj, če zavezanec ne poseduje premičnega ali nepremičnega premoženja v ustrezni vrednosti. Poroštvo se šteje za podano, če eden ali več občanov z overjeno pismeno izjavo jamči s svojim premoženjem za izpolnitev zavezančevih davčnih obveznosti do določene višine. Izpolnitev obveze po tej določbi se zavaruje z zastavo nepremičnin. Za določeno višino se šteje znesek, ki ustreza povprečni odmeri davka po dejanskem dohodku za dejavnost, ki jo zavezanec opravlja ali za sorodno dejavnost, odmerjeno za zadnje leto. Če zapadle davčne obveznosti zavezanca presegajo znesek iz prejšnjega odstavka, mora zavezanec nuditi poroštvo do višine zapadlih davčnih obveznosti. Šteje se. da so podani razlogi za uveljavitev terjatve po danem poroštvu, ko je davčna uprava storila vse v zakonu navedene ukrepe za prisilno izterjavo dolžnega zneska odmerjenih dajatev od zavezanca. 33. člen Poroštvo pred izdajo dovoljenja za opravljanje obrtne ali drugih gospodarskih dejavnosti se lahko zahteva za •— gradbene in stavbne obrti — avtoprevozništvo — gostistvo — kovinske in druge galanterije. XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 34. člen Svet za gospodarstvo in finance se pooblasti, da 'opravlja pristojnosti, ki so po 59, in 231. členu zakona o davkih občanov dane v pristojnost občinske skupščine. 35. člen Z dnem, ko začne' veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prispevkih in davkih občanov (Uradni vestnik Celje, št. 3/69, 4/69, 10/69, 16/69, 24/69. in Uradni list SRS, št. 6/71 in 51/71), pravilnik o določitvi pogojev in meril za priznanje olajšav zasebnim kmetom, ki vlagajo sredstva za preusmeritev gospodarstva (Uradni vestnik Celje, št. 16/69 in Uradni list SRS, št. 6/71). 36. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972. Št. 42-1/72-3 Šentjur pri Celju, dne 28. marca 1972. Podpredsednik skupščine občine Šentjur pri Celju Ivan Veber inž. agr. 1. r. 312. Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 4., 27., 28., 29. in 30. členu zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8-52/69), 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20-194/64, 18-249/67 in 4-55/69) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. marca 1972 sprejela ODLOK o določitvi stopnje občinskega prispevka za izobraževanje v letu 1872 L člen Stopnja občinskega'prispevka za izobraževanje v letu 1972 iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja znaša 1,05 Vo od osnove po prvem odstavku 27. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 3-52/69). 2. člen Ta odlok začne veljati na slednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972. St. 400-18/72-4 Šentjur pri Celju, dne 28. marca 1972. Podpredsednik skupščine občine Šentjur pri Celju Ivan Veber inž. agr. 1. r. 343. Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 1. členu zakona o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1972 (Uradni list SRS, št. 7-82/72) in 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje št. 20/64, 18/67 in 4/69) ha seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. marca 1972 sprejela ODLOK o stopnji prispevka za otroško varstvo v letu 1972 v občini Šentjur pri Celju 1. člen Prispevek za dnevno varstvo otrok po 5. členu zakona o skupnostih otroškega varstva in financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji za leto 1972 v občini Šetjur pri Celju se plačuje po stopnji 0,45 °/o. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972. Št. 420-133/72-4 Šentjur pri Celju, dne 28. marca 1972. Podpredsednik skupščine občine Šentjur pri Celju Ivan Veber inž. agr. 1. r. 344. Skupščina občine Šentjur pri Celju, je po 47. členu zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) in 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20/64, 18/67 in 4/69) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. marca 1972 sprejela ODLOK 0 proračunu občine Šentjur pri Celju za leto 1972 1. člen Skupni dohodki proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1972 znašajo . . . . din 10,771.615 °d tega: dln — za razporeditev po posebnem delu proračuna................................... 9,573.190 — za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo................................. 197.425 — sklad za urejanje mestnih zemljišč . 1,001.000 2. člen Od dohodkov občinskega proračuna za leto 1972, razporejenih v posebnem delu proračuna, pripada: a) skladu za požarno varnost pri občini Šentjur pri Celju 100 “/o od dela vseh zavarovalnih premij, katere plačuje zavarovalnica v občini; - b) skladu za pospeševanje kmetijstva pripada 100.000 din; c) rezervnemu skladu pripada 1 % od vseh proračunskih dohodkov doseženih v letu 1972. 3. člen Razporejena sredstva za delovanje medobčinskih ustanov, občinskega sodišča, javnega pravobranilstva, občinskega javnega tožilstva in medobčinsko geodet-sko upravo, se bodo izdvajala na njih račune po enakih mesečnih delih, kolikor ni dinamika financiranja po pogodbah drugače določena. Vse druge dejavnosti, organizacije, zavodi in drugi potrošniki proračunskih sredstev bodo prejemali razporejena sredstva v skladu z izvrševanjem delovnih programov in dohodkov proračuna. 4. člen Sredstva, ki jih organi, zavodi in organizacije ustvarijo s svojo dejavnostjo, uporabljajo kot sredstva za svojo redno dejavnost.' 5. člen Svet za gospodarstvo in finance je pooblaščen, da odloča o uporabi nerazporejenih dohodkov (tekoče proračunske rezerve) in o razdelitvi sredstev iz postavke »ostala komunalna dejavnost«. 6. člen i t Svet za gospodarstvo in finance se pooblašča, da v primeru neenakomernega pritekanja dohodkov omeji proračunske izdatke po posameznih glavnih postavkah do 5 °/o. 7. člen Svet za gospodarstvo in finance se pooblašča, da v upravičenih primerih razporeja sredstva v okviru glavnega namena med bližnjimi nameni. 8. člen Doseženi dohodki in realizirani izdatki v obdobju začasnega financiranja (januar-marec 1972) so v celoti sestavni del proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1972. 9. člen Pregled dohodkov proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1972 in njegova razporeditev sta zajeta v bilanci občinskega proračuna, ki je sestavni del tega odloka. 10. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972. Št. 400-19/72-4 Šentjur pri Celju, dne 28. marca 1972. Podpredsednik skupščine občine Šentjur pri Celju Ivan Veber inž. agr. 1. r. Pregled dohodkov in razporeda dohodkov proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1972 Vrsta dohod Dohodki kov Skupaj dih 1 Prispevki...................* s . . 5,775.000 2 Davki.................................. 2,489.000 3 Takse.................................... 733.000 6 Dohodki organov in razni drugi dohodki ....................................... 35.000 7 Dopolnilna sredstva...................... 650.000 9 Prenesena sredstva........................ 88.615 Neto proračun . 9,770.615 5 Prispevek za uporabo mestnega zemljišča . . . '......................... 1,001.000 Številka glavnega Razpored dohodkov namena Skupaj din 03 Kulturnoprosvetna dejavnost . . , . 255.121 04 Socialno skrbstvo . . . . . , . , 1,805.000 05 Zdravstveno varstvo ....... 1,118.325 06 Komunalna dejavnost......... 405.000 07 Delo državnih organov..... 3,797.928 12 Dejavnost krajevnih skupnosti . . . 190.000 13 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev . . .................. 481.816 14 Negospodarske investicije. 1,205.000 16 Gospodarski posegi . ................. 100.000 17 Proračunske obveznosti...... 120.000 18 Rezervni sklad........................ 95.000 19 Tekoča proračunska rezerva . . . . 197.425 Neto proračun ......................... 9,770.615 Sklad za urejanje mestnih zemljišč . 1,001.000 Skupaj . . . . 10,771.615 345. Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 3. odstavku 30. člena zakona o javnih cestah (Uradni list SRS, št. 51-288/71) in 128. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20-194/64, 18-249/67 in 4-55/69) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. marca 1972 sprejela ODLOK o načinu plačevanja cestnih pristojbin za kmetijska in specialna komunalna vozila 1. člen Prostovoljna gasilska društva, ki imajo v upravljanju cestna motorna vozila, prilagojena za gasilske namene, se oprostijo plačila pristojbine za cestna motorna vozila, določena v 6. grupi 1. točke odloka o višini pristojbin, ki se plačujejo za cestna motorna vozila (Uradni list SRS, št 2-6/72). 2. člen Za kmetijske traktorje do 25 KS in pripadajoče priklopnike do nosilnosti 1 tone se pristojbina za cestna motorna vozila ne plača; za kmetijske traktorje nad 25 KS in pripadajoče priklopnike nosilnosti nad 1 tono se plača 50 °/o pristojbine, določene za ta vozila v 4. grupi 1. točke, oziroma v 5. grupi 1. točke v 1. členu citiranega odloka. 3. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in velja od dneva objave. St. 423-7/72-3 Šentjur pri Celju, dne 28. marca 1972. Podpredsednik skupščine občine Šentjur pri Celju Ivan Veber inž. agr. 1. r. 346. Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20/64, 18/67 in 4/69) in na osnovi ustavnih določil o vlogi, družbenopolitične organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. marca 1972 sprejela ODLOK o stalnih sredstvih občine Šentjur pri Celju za financiranje dejavnosti občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Šentjur pri Celju 1. člen Občina Šentjur pri Celju prispeva sredstva za financiranje dejavnosti socialistične zveze delovnega ljudstva kot najširše družbenopolitične organizacije v občini Šentjur pri Qelju kot stalna sredstva. 2. člen Sredstva z prejšnjega člena se izločijo iz proračuna občine Šentjur pri Celju vsako leto iz svojih dohodkov, in sicer po stopnji 0,023 % od narodnega dohodka, ki je bil dosežen pred enim letom od leta, v katerem se sredstva izločijo. Podlaga za izračun teh sredstev je dosežen narodni dohodek v občini Šentjur pri Celju, ki ga na podlagi svoje redne dejavnosti ugotovi upravni organ skupščine občine Šentjur pri Celju — statistična služba. 3. člen Za redno izvrševanje tega odloka skrbi oddelek za gospodarstvo in finance skupščine občine Šentjur pri Celju. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972. Št. 400-17/72-1 Šentjur pri Celju, dne 2,3. ;marca 1972. Podpredsednik skupščine občine Šentjur pri Celju Ivan Veber inž. agr. 1. r. SKUPŠČINA OBČINE ŽALEC 347. Skupščina občine. Žalec je na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in. 115. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17/68 in 24/69) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. marca 1972 sprejela ODLOK o zazidalnem načrtu ,vikend naselja Breg pri Polzeli 1. člen Sprejme se zazidalni načrt vikend naselja Breg pri Polzeli. 2. člen Zazidalni načrt obsega kompleks, ki se razteza v , ozkem pasu ob Savinji od1 severa proti jugu. Na vzhodni strani meji na1'Savinjo, na zahodni strani na dovozno cesto, na severu in jugu pa ga omejujeta daljnovoda. Kompleks meri 1.3 ha in je namenjen za gradnjo individualnih počitniških hišic ter se kot območje zunaj naselij, določeno, za posebne namene, ureja z zazidalnim načrtom. 3. člen Zazidalni, načrt predvideva gradnjo 129 počitniških hišic. Lokacijska in gradbena dovoljenja izdaja upravni organ skupščine občine, pristojen za urbanizem. Pri izbiri objektov in gradnji je treba poleg grad-benotehničnih in sanitarnih predpisov upoštevati določbe pravilnika za izvajanje tega zazidalnega načrta. Stroški komunalne ureditve bremenijo investitorja. , ' -......,4. člen Zazidalni načrt, ki ga je izdelalo stanovanjsko kor. munalno podjetje Žalec v avgustu 1971, je sestavni del tega odloka. 5. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 350-7/71-3 Žalec, dne 23. marca 1972. Predsednik skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r. 'j t 348. Skupščina občine Žalec je n\j podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 115. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17/68 in 24/69) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. marca 1972 sprejela ODLOK o dopolnitvi zazidalnega načrta stanovanjske soseske v Parižijah ‘ V 1. člen Zazidalni načrt stanovanjske soseske »Farižlje« Polzela, ki je bil sprejet z odlokom o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske »Parižlje« Polzela (Uradni vestnik Celje, št. 11/69) se dopolni v tem, da se soseska poveča za pet enodružinskih stanovanjskih hiš. Objekti so predvideni na južni strani soseske na parcelah št. 538/141, 538/317, 538/217 in 538/216 k. o. Spodnje Gorče. 2. člen Vse lokacije izdaja v skladu s tem odlokom upravni organ skupščine občine, pristojen za urbanizem. Stroški komunalne ureditve bremenijo investitorje. 3. člen Dopolnitev zazidalnega načrta stanovanjske soseske v Parižijah, ki jo je izdelalo stanovanjsko komunalno podjetje Žalec v novembru 1971, je sestavni del tega odloka. 4. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 350-4/71-3 Žalec, dne 23. marca 1972. Predsednik skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r. 349. Skupščina občine Žalec je na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 115. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17/68 in 24/69) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. marca 1972 sprejela ODLOK o zazidalnem načrtu soseske V Prebold 1. člen Sprejme se zazidalni načrt soseske V Prebold. 2. člen Kompleks obsega predel severno od ceste Kaplja vas—Griže, ki ga na vzhodu in zahodu omejujeta električna daljnovoda, na severu pa poteka meja soseske po severnem delu meje, ki jo določa urbanistični načrt za naselje Prebold. Kompleks meri li ha. Na njem je predvideno 106 individualnih stanovanjskih objektov. Predviden je tudi prostor za objekt s servisnimi storitvami. 3. člen , Komunalno .omrežje soseske je povezano s Komunalnim omrežjem Prebolda iri se mora izvajati so- časno z izgradnjo soseske. Stroški komunalne ureditve bremenijo investitorje. 4. člen Vse lokacije izdaja v skladu s tem odlokom upravni organ skupščine občine, pristojen za urbanizem. 5. člen Zazidalni načrt stanovanjske soseske V Prebold, ki ga je izdelalo stanovanjsko komunalno podjetje Žalec v maju 1971 je sestavni del tega odloka. 6. člen Odlok začne Veljati osmi dan po c'-javi v Uradnem listu SRS. St. 350-6/71-3 Žalec, dne 23... marca 1972. Predsednik skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r. 350. Skupščina občine Žalec je na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 115. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17/68 in 24/69) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. marca 1972 sprejela ODLOK o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske severno od Garanta na Polzeli 1. člen Sprejme se zazidalni načrt stanovanjske soseske severno od Garanta na ‘ Polzeli. 2. člen Zazidalni načrt obsega kompleks, ki meji na severu na železniško progo Celje—Velenje, na vzhodu na razbremenilnik, na jugu na poljsko pot parcelo št. 1114/4, k. o. Polzela, na zahodu pa na občinsko pot parcelo št. 1115/3, k. o. Polzela, katera meji na kompleks, za katerega je sprejet zazidalni načrt stanovanjske soseske Polzela IV b. Kompleks meri 4 ha. Na njem je predvidena gradnja 24 enodružinskih hiš. 3. člen Komunalno omrežje soseske je povezano s komunalnim omrežjem Polzele in se mora izvajati sočasno z izgradnjo soseske. Stroški komunalne ureditve bremenijo investitorje. 4. člen Vse lokacije izdaja.-v skladu s tem odlokom upravni organ skupščine občine, pristojen za urbanizem. 5. člen Zazidalni načrt stanovanjske soseske severno od Garanta na Polzeli, ki ga je izdelalo stanovanjsko komunalno podjetje Žalec v juniju 1971, je sestavni del tega odloka. 6. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-5/71-3 Žalec, dne 23. marca 1972. Predsednik skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r. * 351. Skupščina občine Žalec je na podlagi 35. člena zakona o socialnih zavodih (Uradni list SRS, št. 4-17/71) in 115.. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17-210/68 in 24-330/69 na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih ..kupnosti dne 23. marca 1972 sprejela ODLOČBO o uskladitvi akta o ustanovitvi finančno samostojnega , zavoda doma upokojencev Gomilsko I Akt o ustanovitvi finančno samostojnega zavoda doma upokojencev Gomilsko, ki ga je ustanovil, občinski ljudski odbor Žalec z odločbo št. 04-347/3 z dne 13/3-1856 se zaradi uskladitve z zakonom o socialnih zavodih spremeni in dopolni po določbah te odločbe. Kot samostojni splošni socialni zavod, katerega ustanovitelj je občina Žalec, deluje na območju občine Žalec dom upokojencev Polzela s sedežem na Polzeli. . III Dom upokojencev Polzela (v nadaljnjem besedilu »dom upokojencev«) : deluje v skladu z zakonom in drugimi predpisi ter na podlagi svojega statuta ter njegove spremembe in dopolnitve veljajo, ko jih potrdi skupščina občine Žalec kot ustanovitelj zavoda. IV Zakonitost dela doma upokojencev nadzoruje za socialno varstvo pristojni uprhvni orgaji skupščine občine Žalec v skladu s posebnimi predpisi; nadzorstvo nad strokovnim delom pa opravlja republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo. V Organe upravljanja doma upokojencev določa statut doma upokojencev v skladu z zakonom in to odločbo. VI V svetu doma upokojencev sodelujejo štirje predstavniki javnosti in sicer: — predstavnik, ki ga ipienuje skupščina občine; — dva predstavnika, ki ju imenujejo družbenopolitične organizacije z območja krajevne skupnosti Polzela, krajevna skupnost Polzela ali krajevna organizacija SZDL Polzela; ' — predstavnik oskrbovancev. VII Dom upokojencev je dolžan uskladiti svoj statut s to odločbo najkasneje do 1. aprila 1S72. Vlil Ta odločba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Ko začne veljati ta odločba, preneha veljati odločba o ustanovitvi finančno samostojnega zavoda doma upokojencev Gomilsko. St. 022-6/72 Žalec, dne'23. marca 1972. Predsednik skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r. 352. Skupščina občine Žalec izdaja na podlagi 115č člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17/68 in 24/69) ter po sklepu seje odbornikov obeh zborov z dne 23. marca 1972 ODLOČBO o razrešitvi in imenovanju članov komisije za konkretizacijo nalog akcijskega programa stabilizacije 1. V komisiji za konkretizacijo nalog akcijskega, programa stabilizacije se razrešita kot člana: Laznik Tone, Merx Celje, Skok Vlado, Tekstilna tovarna Prebold. ,2. Za nova člana pa se v komisijo imenujeta: B o n a j o Leopold, Minerva Žalec, Cokan Franc, Savinjski magazin Žalec. St. 020-10/72-1/3 Žalec, dne 27. marca 1972. Predsednik skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r. 353. Skupščina občine Žalec izdaja na podlagi 115č člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17/68 in 24/69) ter po sklepu seje odbornikov obeh zborov z dne 23. marca 1972 ODLOČBO o imenovanju predstavnika skupščine občine Žalec v zbor zavarovalnice Maribor Kot predstavnik skupščine občine Žalec se v zbor zavarovalnice Maribor imenuje Pevec .Jože, strojni ključavničar — zasebnik iz Griž 3. St. 022-4/72-1/3 Žglec, dne 27. marca 1972. Predsednik skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r. 354. Skupščina občine Žalec izdaja na podlagi 115č člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17/68 in 24/69) ter po sklepu seje odbornikov obeh zborov z dne 23. marca 1972 ODLOČBO o imenovanju predstavnika skupščine občine Žaiec v svet Doma oskrbovancev Novo Celje Kot predstavnik skupščine občine Žalec se v svet Doma oskrbovancev Novo Celje imenuje za prihodnjo mandatno dobo Rehar Silva, delavka v upravi skupščine občine Žalec. * St. 022-5/72-1/3 * Žaleč, dne 27. marca 1972. Predsednik skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r. V ' 355. Svet za komunalo, stanovanjske zadeve in urbanizem skupščine občine Žalec je na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) na seji dne 29. februarja 1972 sprejel SKLEP o razgrnitvi urbanistične dokumentacije za Žalec in Vransko na javni vpogled I Lia javni vpogled se za trideset dni od dneva objave tega sklepa razgrnejo osnutki urbanistične dokumentacije: — zazidalnega načrta SOSESKE VI. Žalec — urbanističnega načrta Vransko II V času razgrnitve lahko k (osnutkom poda svoje pripombe in predloge vsak občan ali zainteresirana delovna ali druga organizacija. III Sklep se objavi v Uradnem listu SRS, na občinski razglasni deski, ter na razglasnih deskah krajevne skupnosti. Žalec in krajevne skupnosti Vransko. Št. 350-2/72-3/10 Žalec, dne 29. februarja 1972. Predsednik sveta za komunalo, Predsednik ' stanovanjske zadeve skupščine občine Žalec in urbanizem Jožko Rozman 1. r. Ivo Krašovic 1. r. ' i POPRAVEK V sklepu o določitvi prispevka za zdravstveno zavarovanje za določene kategorije oseb, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega zavarovanja — Celje (Uradni list SRS, št. 9-99'72) se druga alinea drugega odstavka 5. člena pravilno glasi takole: »— osebe z višjo strokovno izobrazbo — visokokvalificirani delavci......... 3.800« Uredništvo VSEBINA: Stran 150. Odlok o razpisu nadomestnih volitev za poslanca pro-svetno-kulturnega zbora skupščine Socialistične republike Slovenije v 3, volilni enoti Gornja Radgona in 19. volilni enoti Ljubljana Vič-Rudnik ..... 187 151. Odlok o razpisu nadomestnih volitev za poslanca re- publiškega zbora skupščine Socialistične republike Slovenije v 33. volilni enoti Ljubljana Center II . . 487 152. Uredba o natančnejših namenih in pogojih za uve- ljavljanje nadomestila za del obresti ter udeležbe SR Slovenije pri kreditih v kmetijstvu in osnovni predelavi kmetijskih pridelkov . ..........................487 153. Odlok o uskladitvi invalidskega dodatka z gibanjem povprečnih življenjskih stroškov v letu 1972 .... 488 154. Odlok o spremembi in dopolnivf odloka o zavodih za usposabljanje, od katerih izvršuje ustanoviteljske pravice izvršni svet skupščine SR Slovenije .... 488 155. Odlok o mobilizaciji zdravstvenih delavcev na območju SR Slovenije ...........*..............•.,i.489 156. Odločba tr razrešitvi in imenovanju članov za podeljevanje Žagarjevih nagrad ............ 489 .157.; Odločba o razrešitvi dolžnosti direktorjajn o imenova-v. J HJU vršilca dolžnosti cnrektor.ia zavoda za vodno go- sp&darstvo SR Slovenije ^ :—; 1 ; : : t~~, : . .---.--489 158. Pravilnik o pogojih za pridobitev pravice do povišanega otroškega dodatka za težje telesne ali duševno prizadete otroke in za otroke edinih hranilcev ter o načinu uveljavljanja teh pravic ......... 489 159. Odredba o dopolnitvi odredbe o obliki in vsebini davčnih napovedi ............... ........ 491 Stran 327. Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o izdatkih za potne in druge stroške, ki se priznavajo občinskim organom med materialne stroške (Ljubljana Bežigrad) . 508 328. Odlok o proračunu občine Ljubljana Šiška za leto 1972 508 329. Odlok o dopolnitvi odloka o določitvi sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja (Ljubljana šiška) 510 330. Odlok o dopolnitvi, odloka o stopnjah prispevka za dnevno varstvo otrok (Ljubljana Šiška)................. 510 331. Odlok o zavarovanju plemenišča čebel-matic na Golem brdu pri Medvodah (Ljubljana Šiška) .................511 332. Odlok o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1972 511 333. Odlok o dopolnitvah odloka o davkih občanov (Ljubljana Vič-Rudnik) .................................... 513 334. Odlok o ustanovitvi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (Ljubljana Vič-Rudnik)................513 335. Odlok o razpisu nadomestnih volitev (Ljubljana Vič- Rudnik) . .......................................... 514 336. Odlok o višini nadomestila osebnega dohodka in pot- nih stroškov odbornikom ter članom kolegijskih organov skupščine občine Logatec ................. 514 337. Odlok o spremembi statuta občine Logatec............516 338. Sklep o potrditvi statutov novoustanovljenih krajevnih skupnosti (Logatec) ................................. 516 339. Odlok o davkih občanov (Ribnica) .....................516 PREDPIŠI OBČINSKIH SKUPŠČIN: 311. Odlok o proračunu mesta Ljubljane za leto 1972 . . 499 312. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občin- skem prometnem davku na območju mesta Ljubljane (Ljubljana)...................................... 501 313. Odredba o najvišjih drobnoprodajnih cenah za sveže goveje in. telečje meso (Ljubljana)......................502 314. Sklep o razrešitvi načelnika uprave za inšpekcijske službe skupščine mesta Ljubljane.........................502 315. Sklep o razrešitvi sodnikov občinskega sodišča I Ljubljana (Ljubljana)....................................503 316. Sklep o razrešitvi sodnikov občinskega sodišča II Ljubljana (Ljubljana) . . . . ......................... 503 317. Sklep o izvolitvi članov odbora za družbeni nadzor sklada ljubljanskih občin pri temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana za gradnjo osnovnih šol in vzgoj-no-varstvenih zavodov (Ljubljana)...................... 503 318. Odlok o proračunu občine Grosuplje za leto 1972 . . 503 319. Odlok o spremembi odloka o določitvi sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja (Grosuplje) . . 504 320. Odlok o občinskih upravnih taksah (Grosuplje) . . . 505 340. Odlok o ustanovitvi doma počitka Impoljca (Sevnica) . 521 341. Odlok o davkih občanov (Šentjur pri Celju)...........522 342. Odlok o določitvi stopnje občinskega prispevka za izobraževanje v letu 1972 (Šentjur pri Celju)............526 343. Odlok o stopnji prispevka za otroško varstvo v letu 1972 v občini Šentjur pri Celju.................... 527 344. Odlok o proračunu občine Šentjur pri Celju za leto 1972 527 345. Odlok o načinu plačevanja cestnih pristojbin za kme- tijska in specialna komunalna vozila (Šentjur pri Celju) .......................................528 346. Odlok .o stalnih sredstvih občine Šentjur pri Celju za financiranje dejavnosti občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Šentjur pri Celju . . 528 347. Odlok o zazidalnem načrtu vikend naselja Breg pri Polzeli (Žalec)........................................529 348. Odlok o dopolnitvi zazidalnega načrta stanovanjske soseske v Parižljah (Žalec) . .......................529 349. Odlok o zazidalnem načrtu soseske V Prebold .... 529 350. Odlok o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske severno od Garanta na Polzeli (Žalec) . ...........530 321. Odlok o spremembi odloka o komunalni taksi (Grosuplje) . • ................................. 505 332. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje popravila ceste Ivančna gorica—Šentvid—Radohova vas in za sofinanciranje dograditve osnovne šole v Šentvidu pri Stični (Grosuplje).............505 323. Odlok o razpisu nadomestnih volitev v zbor delovnih skupnosti skupščine občine Litija..................506 324. Odlok o proračunu občine Ljubljana Bežigrad za leto 1972 506 325. Odlok o spremembi odloka o davkih občanov (Ljubljana Bežigrad) .......................................508 351. Odločba o uskladitvi akta o ustanovitvi finančno samostojnega zavoda doma upokojencev Gomilsko (Žalec) 530 352. Odločba o razrešitvi in imenovanju članov komisije za konkretizacijo nalt^g akcijskega programa stabilizacije (Žalec) .... ............................531 353. Odločba o imenovanju predstavnika skupščine občine Žalec v zbor zavarovalnice Maribor (Žalec)............531 354. Odločba o imenovanju predstavnika skupščine občine Žalec v svet Doma oskrbovancev Novo Celje (Žalec) . 531 355. Sklep o razgrnitvi urbanistične dokumentacije za Žalec in Vransko na javni vpogled (Žalec).................531 326. Odlok o spremembi odloka o določitvi stalnih sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja (Ljubljana Bežigrad) ..................................... 508 — Popravek sklepa o določitvi prispevka za zdravstveno zavarovanje ža določene kategorije oseb, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega zavarovanja (Celje) 531 Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik: Jože Jurač — Tiska tiskarna -»Toneta Tomšiča««, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1972 64 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava: Ljubljana. Veselova 11. poštni predal 379/VII — Telefon: direktor, uredništvo, uprava in knjigovodstvo: 20 701. prodaja, preklici in naročnine 23 579 — Čekovni račun 5U1-3-60