SLAVJE PLANINCEV NA GORJANCIH - Številni planinci iz Slovenije in sosednje republlce Hrvat-ske so se udeležili slavja pri Padeišičevem domu na Gorjancih ob otvoritvi 153 km dolge »Bratske planinske poti”, je speljenana tudi po dkovitih krajih Dolenjrice. (Foto: Janez Pavlin)
St-43 (1628) Leto XXXI OVO IVlESTC četrtek, 23. oktobra 1980
Cena: 8 din
7Ac>e^ruarja 1975 *e bil ,ist odlikovan i redom jftSLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
°ktob an^s*ce °bčine. Vse krajane te vasi vabimo, da se v torek, 28. noyin»*	ur*	z^erej°	v	Novakovi	hiši,	kjer	jih	bomo	čakali
UsPehih * e.njs^e8a Pogovarjali se bomo o težavah, pa tudi o te vasi, ki sicer Šteje v trebanjsko krajevno skupnost
»Že do|g0 se
počutim
Belokranjca!”
fvanu Mačku «ročili
Matiji najvišje črnomaljsko priznanje
inti°,em’ *co mu Je na skromni a mn* svečanosti predsednik . °maljske občinske skupščine obč'	P°žek izročil najvišje
tnsko priznanje - častno ob-ans "O, je Ivan Maček - Matija, Drerf' dmžben°politični delavec, sj0v V°jn' komunist, poveljnik t0.ens*c‘b partizanskih enot, na-Cjj ni beiPj in član sveta federa-si. J sPre8°voril o svojem odno-u do Bele krajine, u’ . dolga leta se čutim Belo-jaiti ^ v Bel° krajino priha-
Nob	dom°v, saJ sem mec*
Q. hr preživljal najtežja, jiv|.nem Pa najlepša leta svojega *nla. Mi partizani imamo po-Bei S Ot^nos do Bele krajine in tanjcev. Zato so mi tudi
tako pri srcu. Med tu bilo veliko partizanov krajina jih je preživljala. Belokranjci so se imeli za
KaJIZ‘U1C| saJ so govorili: ,,-“kor vi, tako mi, kakor mi, o vi!” Med vojno sem preho-p , s*6hemi kotiček te prelepe jp *®aJ‘ne. Žal takoj po vojni ni-dJ*1 tthel zadosti časa, da bi se problemom Bele kraji-, • Cesar nisem storil doslej, j ft Poskušal popraviti”, je med ja, deia* *van Maček - Mati-
fri^ajv'^Je občinsko priznanje je »u umaljska občina dodelila Iva-»bč ^*CU ~ Matiji ob letošnjem karU1Skem Prazniku za vse tisto, v storil za Belo krajina „2e čai)» NOB ste postali naš ob-- ’ Je ob izročitvi priznanja Miri, Predsednik OK SZDL Vas ° Jelenič- »Naši ljudje so
kot d*16*' radi’ saJ so vas Poznali šten elavnega, pravičnega in poka. <P komandanta in poveljni-Ptizn 'em najvi§jim občinskim fc »>m smo le poskušali lo,» 1 na^e priznanje in zahva-IVAN KRAŠKO
'e.
Kultura plemeniti vezi
Krška občina toplo sprejela delegacijo Bajine Bašte
KORAK DI JE DO MEDSEBOJNEGA RAZUMEVANJA - V delegaciji kulturnega društva iz Bajine Bašte v Krškem je bilo veliko mladih. Razveselili so se jih, saj jim to zagotavlja spletanje bratskih vezi tudi med mladimi privrženci ljubiteljstva kulture v obeh občinah. (Foto: Jožica Teppey)
Med delegacijo kultumo-umetniškega društva Milenko Topaiovič iz pobratene Bajine Bašte in kulturnimi delavci iz krške občine so se med tridnevnim bivanjem minuli teden v Krškem spletle pristne brat&e vezi. Gostje so prikazali del svoje dejavnosti.
Nastopili so v Domu 14. divizije na Senovem, naslednji dan pa še v krškem delavskemu domu. Tam je v soboto dopoldne stekel sproščen pogovor o medsebojnih izkušnjah, uspehih in težavah ljubiteljskega dela v kulturi. Gostom so zavrteli film „Gremo v Krško”, jim razkazali Muzej izgnancev v Brestanici, Galerijo v Krškem in jih peljali v atelje kiparja Vladimirja Stovička v Leskovcu. Nazadnje so jim razkazali še
Kostanjevico, da šo spoznali zanimivosti vrednote tega kulturnega središča.
Delegacija iz Bajine Bašte je z veseljem sprejela pobudo Krčanov, da bi se kulturno sodelovanje poslej osredotočilo na krajevne skupnosti, kar bi dalo medsebojnim stikom še več neposrednosti in prisrčnosti.
Brežice in g Novo mesto t praznujeta |
Iz sporeda praznovanja^ občinskih praznikov J
IM V: tuji kupci imajo prednost
Tiskovna konferenca v IMV — Izpolnitev pogodbenih obveznosti do Renaulta prvi cilj — Srednjeročni načrt prinaša 4.000 novih delavcev — Za vozila IMV poslej proste cene?
Vzrokov, da tudi petkova tiskovna konferenca, ki jo je v prostorih IMV vodil generalni direktor Jurij Levičnik, ni dala dokončnega odgovora desetisočim domačim naročnikom ,Jkatrc”, kdaj bodo vozilo vendarle dobili, je več. Na prvem mestu je tov. Levičnik omenil velike težave pri dobavi reprodukcijskega materiala, ter nekaterih avtomobilskih delov tako iz uvoza, kot od domačih kooperantov, nenazadnje pa velja omeniti tudi, da je danes proizvodnja v IMV usmerjena v izvoz in izpolnitev pogodbenih obveznosti do Renaulta.
Jitjaiik KS Semič
tain na tragedijo Prve belokranjske čete
skupnost Semič, ki prebivalcev,
iteje^vua
svoj ' 50 prebivalcev, praznuje »a ta 28. oktobra v spomin H)kra ■ leta 1941> k° je Prva četa na Gornjih
k ditve oh i|Vela naiteži* udarec. Prigodo b 'etošnjem praznovanju se ko j*. eIe v soboto, 25. oktobra, Bzan ,najPrei na igrišču TVD tato k 1 emiču nogometni turnir, vrhuj j? slovesnost na Krvavčjem ?JvnrK*_r Bodo dobili telefon. Na
-00 d 11 seji krajevne skupnosti Kodelji Setan zaslužnim krajanom Poznanje Osvobodilne fron-
Tako je bilo že lani Francozom poslanih 12.000 vozil R-4, letos pa jih je v dogovoru navedenih kar 22 tisoč. Če se hočejo v IMV držati te številke, kar je tudi njihov prvi cilj, potem morajo do konca le ta izvoziti še 11.000 katrc. V kolikšni meri jim bo to ob znanih uvoznih in drugih težavah uspelo ne vemo, v ilustracijo je direktor navrgel podatek, da danes stoji na tovarniških parkiriščih in okoliških travnikih 7 do 8 tisoč neizgotovljenih katrc, 1.500 od tega jih je za izvoz. Iz enakih razlogov ne morejo dokončati tudi
Kostanjevica
praznuje
V nedeljo srečanje z borci
Prireditve za praznik kostanje-viške krajevne skupnosti se bodo' v glavnem zvrstile ob koncu tedna. V soboto dopoldne bo slavnostna seja skupščine KS in družbenopolitičnih organizacij s podelitvijo najvišjih priznanj krajevne skupnosti, popoldne pa bodo pod Polomom odkrili spominsko ploščo prvemu srečanju gorjanskih in žumberškihi partizanov. V nedeljo, ob 11. uri, bo v novih prostorih Iskre srečanje borcev Gorjanskega bataljona in aktivistov s tega območja. Na njem bo spregovoril Janez Vipotnik, predsednik republiškega odbora ZZB NOV.
Praznovanje so 18. in 19. oktobra začeli športniki, v torek, 21 oktobra pa so se domačini in gostje poklonili spominu prekopskih talcev na kostanje-viškem pokopališču, kjer so jim odkrili spominsko obeležje.
1.200 prikolic, med katerimi jih kar tisoč čaka pot čez mejo. Kaj torej
povedati domačim kupcem?
V IMV upajo, da bodo kmalu premagali nagrmadene težave. Resda se je letos proizvodnja osebnih avtomobilov znižala od predvidenih 60 na 40 tisoč, vendar bi naj izdelavo katrc že v naslednjih nekaj mesecih povečali od sedanjih 130 do 150 na 400 vozil dnevno v aprilu 1981. Bolj konkreten odgovor je za
(Nadaljevanje na 4. strani)
t*
*
*
*
*
*
*
Ar k k *
*
*
* k k k
k , 	________
*	28.	oktobra	slavi	občina Bre-*
J žice, dan kasneje pa Novo mesto* k svoj občinski praznik. V obeh *
* občinah bo vrsta prireditev in* J srečanj, čeravno bosta zaradi* k stabilzacije slavji letos skromnej-*
*ši’	k
* V Novem mestu se prireditve*
k vrstijo od 12. oktobra dalje in* J bodo trajale domala dva meseca. J
* Zadnja bo 28. novembra, ko bo*
* v Straži odprta nova Zdravstvena* J postaja. Osrednja prireditev na*
* praznični dan bo letos v Šentjer-* neju, kjer bodo na slavnostnem*
* zasedanju občinske skupščinej
* podelili tradicionalna priznanja*
* m Trdinove nagrade. Zatem bo*
* svečano odprta nova šola, sledilo^
* pa bo odkritje kipa domačinu in* narodnemu heroju Martinu Ko-* tarju.
Prireditve v počastitev breži-* škega občinskega praznika 28.* oktobra so se začele z nedelj-*
* skim pohodom po poteh breži-* ’ ške čete, z razvitjem planinskega^
prapora in zaključkom delavskih* športnih iger na Rucman vrhu.* J Danes dopoldne bodo na občini J
* slovesno podpisali samoupravni*   ih
* sporazum o graditvi žitni!
- sov v Brežicah. Gasilska zveza se*
silo-*
* vključuje v praznovanje z jutriš-*
* njim razvitjem svojega prapora,*
* Rdeči križ pa s podelitvijo*
* priznanj krvodajalcem.
* Program bodo popestrile kul-*
* tume in športne prireditve. Med*
100.000 KATRC — V industriji motornih vozi Novo mesto končujejo te dni pomembno naložbo, ki bo po besedah generalnega direktoria tovarne Jurija Levičnika, zagotavljala letno proizvodnjo okoli 100.000 katrc in 12.000 R—18. Naložba je stala tovarno okoli štiri milijarde dinarjev in bo omogočila, da bo IMV lahko hitreje zadostila svojim obveznostim.. (Foto:’M. Bauer)
* Sotlo na cesti Bizeljsko - Draše,* J asfaltna povezava med Bizelj-J
* skim in Pišecami in avtobusna*
* postaja v Brežicah. V Pišecah* J bodo položili temeljni kamen zaj
* večnamenski dom.
Sklenjeno bratstvo planincev
Planinsko slavje pri Gospodični na Gorjancih — Odprta Bratska planinska pot Ljubljana-Zagreb — Planinci po poti prijateljstva in obujanja spominov
Deževni in zamerjeni Gorjanci niso ustavili množice planincev, ki se je v nedeljo dopoldan odpravila k Domu Vinka
Poljak ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij novomeške občine) je najprej pozdravil podpredsednik IS skupščine mesta. Ljubljane Janez Železnik, ki je dejal, da je bila nova planinska pot začrtana že med vojno, da vodi skozi zgodovinske kraje in hkrati utrjuje bratske vezi med dvema največjima planinskima organizacijama sloven-• sko in hrvaško. Nekdanja spontana srečanja v gorah so po osvoboditvi prerasla v organizirane sestanke, ka-
terih plod in vrhunec je v nedeljo odprta Bratska planinska pot.
Po krajšem kulturnem programu, ki so ga prispevali mladi planinci iz Samobora in Škocjanske šole, sta predsednika meddruštvenih odborov Ljubljane in Zagreba Peter Lavrič in Zdravko Ceraj s simboličnim rezanjem traku odprla nov planinski most, simbol sodelovanja in trajne povezanosti.
J. PAVLIN
UREDNIŠTVO V GOSTEH
£ •
obisJeS°nj° sPet začenjamo naša uredništva v gosteh, za prvi naš Pa *mo si izbrali vas
VRHTREBNJE
JANEZ ŽELEZNIK: »Ljudje se vedno bolj vračajo k naravi in jo spoštujejo.”
Padeišiča-Batreje pri Gospodični, kjer sta predsednika meddruštvenih odborov planinskih društev Ljubljane in Zagreba s simboličnim rezanjem traku odprla 153 km dolgo ,3ratsko aninsko pot” Ljubljana-agreb.
Več kot tnsto planincev iz sosednje Hrvatske in slovenskih planinskih društev (med njimi so bili tudi član predsedstva SRS Tone Bole, predsednik PZS dr. Miha Potočnik, podpredsednik PZS Marjan Oblak, podpredsednik PZ Hrvatske Željko
KLJUB DEŽJU NA POHOD
Deževna nedelja dne 19. oktobra ni preprečila tradicionalnega orientacijskega tekmovanja „Po poteh brežiške čete”, ki sta ga v okviru akcije „Nič nas ne sme presenetiti” priredili SZDL in Zveza telesnokultumih organizacij v brežiški občini na Rucman vrhu. Udeleženci so za uvod reševali teste iz prve pomoči, po pohodu pa so se pomerili še v streljanju. Vsak tekmovalec je prejel izkaznica v katero mora dobiti tri žige (vsako leto enega), da si bo tako prislužil značko pohoda Po poteh brežiške čete.
Naš duhovni kruh
Oktober — mesec knjige
O knjigi govorimo in pišemo v najmzličnejših prispodobah. Pravimo ji okno v svet misli, posoda duha, oplojevalka znanja, najzvestejša prijateljica. Premnogemu je knjiga nenehna sopotnica skozi življenje, duhovni kruh.
Ni znano, koliko Slovencev bere knjige. Statistični podatki izpred treh let trdijo, da komaj 10 odstotkov vseh. Letos objavljena raziskava je glede bralstva optimistična. Pravi, da sta si knjiga in bralec bliže kot kdajkoli v zadnjih letih. To je vsekakor dobro znamenje, še posebej, ker velja ugotovitev vsaj nekoliko tudi za stabilizacijsko leto.
Zbliževanje knjige in bralca poteka še vedno prepočasi kljub najrazličnejšim akcijam in povečani družbeni skrbi za knjigo. Pot med njima še ni zadovoljivo uglajena, preveč ovir je na njej in prešibka splošna volja, da bi jih odstranili
O teh vprašanjih in ugotovitvah spet bolj poglobljeno premišljamo oktobra, v mesecu knjige. O tem in o smiselnosti branja še predvsem, kajti brez stalnega preseljevanja v svet bralcev ne bi imela knjiga umetniškega, družbenega in humanističnega smisla. Branje namreč obnavlja knjigo in ji podaljšuje življenje.
Hvalevredna je poteza Mladinske knjige, ki se je v mesecu knjige odločila za zelo mikavno ponudbo: kar 600 (naslovov) najrazličnejših knjig je že ves oktober naprodaj za 35 do 60 odstotkov ceneje v vseh njenih prodajalnah. Sodeč po izkušnji prodajalne Mladinske knjige na novomeškem Glavnem trgu, se tej znani slovenski založbi poce-nitveni korak bogato obrestuje
I. ZORA!
Danes bo še suho in toplo vreme, s petka na soboto pa se bo znova poslabšalo, tudi deževalo bo, vendar bo poslabšanje le kratkotrajno.
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
tedenski
mozaik
Tragedija khmerskega ljudstva se nadaljuje. Novi oboroženi spopcdi drugod po svetu so sicer dogodke v Kampučiji potisnili „v ozadje”, vendar se v tej oddaljeni jugovzhodni azijski deželi borba za obstoj tamkajšnjih prebivalcev nadaljuje z nezmanjšano močjo. Točnih podatkov od tam ni, vsekakor pa velja omeniti, da ljudje brez dvomu doživljajo veliko preizkušnjo. Smrt, lakota, bolezni, negotovost so besede, ki jih zapisujejo časniki po vsem svetu.
O položaju v Kampučiji so te dni razpravljali tudi v
Tragedija
khmerskega
ljudstva
generalni skupščini Združenih narodov. Dejstvo, da vietnamske čete se naprej izvajajo operacije ter ščitijo v Hanoju postavljeno marionetno vlado s Hengom Sam-rinom na čelu in se očitno kaj dosti ne zmenijo za odločitev svetovne organizacije, ostaja. Kot tudi to, da se nadaljuje oboroženi odpor proti intervencionistom in režimskim vojakom - in
da na tisoče beguncev z negotovostjo čaka na jutrišnji dan v številnih taboriščih na drugih straneh meje.
V zvezi z rešitvijo kampučijskega vprašanja so države skupine Asean (Indonezija, Filipini, Tajska, Singapur in Malezija) predlagale, naj bi sklicali mednarodno konferenco. Zanjo se je izreklo največ članic OZN, proti so bile le vzhodnoevropske ter se nekatere druge države.
Za mednarodno konferenco se je zavzel tudi jogoslovanski veleposlanik, ki je ob tej priložnosti v veliki dvorani svetovne asembleje ob newyorški vzhodni reki ponovil znana jugoslovanska stališča do te-
ga problema, ki ne ogroža miru samo v tem delu Azije, ampak v vsem svetu.
Miljan Komatina je med drugim torej ponovil, da je miroljubna politična rešitev' krize v jugovzhodni Aziji mogoča edinole na temeljih doslednega spoštovanja in uresničevanja načel o neodvisnosti, suverenosti, ozemeljski celovitosti, umiku tujih čet, nevmešavanju v notranje zadeve kampučijskega ljudstva in njegovi pravici, da samo svobodno in suvereno odloča o svoji notranji ureditvi in zunanji politiki Nedopustno je sleherno tuje vojaško posredovanje in vmešavanje v notranje zadeve, katerih namen je vsiliti kakršnokoli obliko odvisnosti, vzpostavitev interesnih sfer, vsiljevanje režima ali ustanavljanje tako imenovanih vitalnih con v katerih bi bloki velesil samovoljno prisvajali kakršnekoli posebne pravice. In ko se zavzemamo za kampučijsko ljudstvo, je zaključil svoj govor jugoslovanski diplomat, to počenjamo v prid celotne mednarodne skupnosti, saj je to univerzalna pravica.
TRI DESETLETJA IN POL
Pred petintridesetimi leti, 26. junija 1945, so v San Franciscu podpisali ustanovno listino združenih narodov, medtem ko je začela veljati 24. oktobra istega leta. Prav ta dan pa v številnih državah slavijo kot dan Združenih narodov. S podpisom ustanovne listine so bili postavljeni novi temelji mednarodnih odnosov. Vzpostavljen je bil mehanizem, ki omogoča vsem narodom sveta, da skupaj delajo v interesu splošnega miru napredka in pravice. Zgornji kampučijski primer pa zgovorno priča o tem, s kako težavnimi problemi se danes sooča mednarodna organizacija, še zlasti če vemo, da ta primer ni osamljen.
VASO GASAR
ZGODOVINSKA KONFERENCA KPJ - V delavskem revolucionarnem Zagrebu, mestu heroju in mestu herojev, kjer so imeli pred štirimi desetletji svojo zadnjo konferenco pred NOV, socialistično revolucijo in svobodo, so se zbrali preživeli udeleženci zgodovin&e pete državne konference KPJ. Od več kot sto udeležencev konference, kije b3a jesenske dni na robu mesta v Dubravi, se jih je zbralo te dni 20. Na sliki: Stevan Doronjski je imel slavnostni govor.
Vse naložbe vnovič skozi sito
Negospodarne investicije, zlasti pa nekrite, so eno glavnih žarišč inflacije_
Med gjavne ekonomske naloge, ki se jih moramo zelo resno lotiti, če želimo uravnovesiti naš razvoj, sodi pospešitev izvoza ob hkratnem nadaljnjem radikalnem zmanjševanju uvoza. Ukrepi, ki so jih sprejeli na zvezni ravni, da bi to neskladje omilili, bodo sicer dosedanja nesorazmeija med uvozom in izvozom nekoliko ublažili, vendar pa obstaja nevarnost, da se bo zavoljo ostrih in linearnih, omejitev pri uvozu zmanjšala oskrbljenost gospodarstva z nekaterimi vrstami reprodukcijskega materiala in s tem še bolj znižala stopnja gospodarske rasti. Nadaljnje upadanje gospodarske rasti ob naraščanju inflacije pa bi lahko pripeljalo do velikih ekonomskih, socialnih in političnih problemov.
Iz sedanjih gospodarskih težav nas nedvomno lahko reši le povečana produktovnost dela, boljše izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti, povečan izvoz smotrno nadomeščanje uvoza, ter investicijska dejavnost, usmeijena predvsem v prednostna gospodarska vprašanja.
Osnovno vprašanje, ki se ob teh nalogah zastavlja, pa se glasi: kako obvladati visoko stopnjo inflacije, ki spreminja in celo ruši normalne tokove razširjene reprodukcije in spodkopuje veljavo družbenih dogovorov samoupravnih sporazumov?
upravnih sporazumov o združevanju dela in sredstev zagotovile skladen razvoj in uredile medsebojne dohodkovne odnose. S tem naj bi povečale svoja prizadevanja za modernizacijo pro-
m
Na to vprašanje lahko uspešno odgovorijo samo organizacije združenega dela, ki naj bi si s pomočjo družbenih in samo-
NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
Tisti, ki pri odločanju o družbenih sredstvih izsiljujejo negospodarne rešitve - da bi zadovoljili zgolj lokalne, skupinsko-last-ninske ali celo osebne in druge ozke interese varajo delavce in spodkopljejo osnove naše samoupravne socialistične ureditve.
Gre za tehnokratske in birokratske težnje, zlasti škodljive pri odločanju o raznih vrstah porabe, predvsem investicijske, pa tudi skupne in splošne. Zveza komunistov se mora zato vsem pojavom, ko se plani in programi začenjajo in končajo le pri željah, nimajo pa
Želje izsiljujejo
materialnega pokritja, tako za izvajanje (kot obratovanje, če gre za objekte) odločno upreti. Seveda se bo treba pri tem spopasti z miselnostjo „družba, daj, daj, naš program je najpomembnejši.” pri soočanju s takšnimi težnjami bo tudi marsikatera zamera, kar pa je malenkost v primerjavi s posledicami, ki bi nastale, £e bi ie naprej dopuščali negospodarnost.
To je sporočilo s posvetovanja s predsedniki občinskih konferenc ZKS na CK ZKS v Ljubljani. V tem sta si bili edini tako uvodna beseda predsednika Franceta Popita, kot razprava, ki je predsednikove besede potrdila in opozorila na vrsto pozitivnih primerov iz samoupravne prakse ter kritično ocenila pojave odtujenega odločanja in negospodarnosti.
V krajevnih skupnostih in SIS se marsikje neutemeljeno bohoti administrativni aparat, v nekaterih OZD pa režija. Čeprav ni dovolj denarja, nihče ne želi odstopiti od svojih
planskih želja. Pri obravnavi takšnih pojavov se ne bi smeli obnašati oportunistično.
fmmen, ko je v krajevnih skupnostih 0 ali 15 uslužbencev, v nekaterih
So tudi
občinah delegati vedno ne morejo dobiti odgovorov na svoja vprašanja, povsod še ni pripravljenosti za usklajevanje na osnovi svobodne menjave dela, nekateri želijo z lažnimi podatki doseči solidarnost in vzajemnost, drugod spet pa so pozitivni primeri ko vsi delegati sodelujejo pri oblikovanju skupščinskih delovnih programov (Novo mesto).
Kriterij dobrega delavca in aktivista bi moral biti glavni kriterij pri sprejemanju v Zvezo komunistov. Vsak bi to moral že dokazati v praksi. ZKS ima zdaj več kot 120.000 članov, kar je skoraj še enkrat več kot pred šestimi leti, kar je velik napredek.Ni pa pomembno le število, pač pa tudi vpliv komunistov v ustanovah političnega sistema.
Pri nas je delavčev položaj uzakonjen v ustavi in zakonu o združenem delu, je poudaril France Popit, subjektivne sile pa morajo tak položaj uveljavljati v praksi in odstranjevati težnje, ki temu nasprotujejo.
Birokracija zdaj deformira tudi tržišče in s tem položaj samoupravljavcev, potem pa, ko se kljub temu inflacija ne ustavi, s prstom kaže na samoupravljanje.
Samoupravljanje pa ne bo delovalo, če ne bo delovalo enotno jugoslovansko tržišče, samoupravljenje se mora uveljaviti tudi v ekonomskem smislu, je poudarila razprava.
MILAN MEDEN
izvodnih procesov in boljšo organizacijo poslovanja, zagotovile gospodarno izkoriščanje su-
TELEGRAMI
PARIZ - Tovarna avtomobilov »Citroen”, podružnica francoske avtomobilske skupine ..Peugeot auto group”, je sporočila, da bo v nekaterih svojih obratih ustavila proizvodnjo oktobra za pet dni in za prav toliko v novembru. Sldep pojasnjujejo s potrebo po skrčitvi zalog na »normalno" raven ter s prilagoditvijo proizvodnje zmanjšanemu povpraševanju po avtomobilih te družbe. Sklep o začasni ustavitvi proizvodnje velja za 25 do 30 tisoč od vsega skupaj 53.500 zaposlenih v tovarnah Citroena, ki bodo, po trditvah dnižbe, dobii 94 odstotkov normalnih mezd.
JERUZALEM — Izraelska vlada je odobrila sporazum z združenimi državami amerike, po katerem bodo ZDA oskrbovale Izrael z nafto, če jo ta ne bo imel možnosti kupiti na svetovnem trgu. Kot sporoča tiskovna agencija Reuter, je bi proti samo minister za kmetijstvo Ariel Saron, ki je sporazum označil kot »napako" in poudaril, da bo krostil le ameriškemu predsedniku Jimmyju Carterju v predvolilni tekmi.
ŽENEVA - Konferenca Združenih narodov o gospodarstvu najrevnejših držav bo prihodnje leto v Parizu. Pripravljalni komite Unctad je odločil, da bo konferenca, ki bo obravnavala omenjena vprašanja trajala od 1. do 14. septembra.
BRUSELJ - V državah članicah evropske gospodarske skupnosti je bilo septembra nezaposlenih kar 7,1 milijona ljudi, torej sc nezaposlenost povečuje vsak mesec, letno pa za 18,3 odstotka. Najrečjo mesečno rast nezaposlenosti so zabeležili v Franciji. Najmanj zaposlenih je v ZR Nemčiji.
rovin in energije ter pospešile tudi integracijske procese, ki naj bi povezali surovinsko osnovo s predelovalno industrijo in trgovino. Tako naj bi celotno gospodarstvo doseglo boljšo oskrbo z domačimi surovinami in reprodukcijskim materialom ter zmanjšalo obratna sredstva v zalogah.
Cene vztrajno lezejo kvišku. Kako jih ukrotiti, saj prav cene najbolj razpihujejo inflacijo?
Uspešnejše zaviranje rasti cen bo odvisno predvsem od učinkovitejše ga delovanja celotnega spleta sistemskih in sprotnih ukrepov na vseh področjih ekonomske politike, predvsem pa od družbeno odgovornega, zavestnega ravnanja gospodarskih dejavnikov, ki morajo po novem pred odločitvami o spremembah cen temeljito proučiti svoje poslovanje in stroške. Obenem si je treba prizadevati, da se bo politika cen oblikovala v dohodkovno sodvisnih reprodukcijskih celotah.
V zadnjih mesecih so prišle pod družbeni drobnogled tudi investicije, še zlasti nekrite, ki so tudi eno izmed glavnih žarišč inflacije. Tako vsi uporabniki družbenih sredstev pravkar ponovno proučujejo svoje investicijske namene in naložbe ter njihov obseg primerjajo s svojimi možnostmi za investiranje.
Tudi druge naloge, katerih uresničitev je tesno povezana z umirjanjem inflacije ter s celotnim procesom stabilizacije, smo začeli uspešno uresničevati, o čemer priča naglo upadanje splošne in skupne porabe. Bolj kot kdaj doslej pa zadnje čase varčujemo tudi z energijo in surovinami.
VINKO BLATNIK
POSLOVNI TIRIZEM POSTAJA čedalje resnejša zadeva. In velika mesta po svetu se prepirajo, katero od njih dobilo večji kos od pogače, ro nekajletnem zastoju je prestolnica spet zasedla ugledr.'1 mesto v kongresnem turizmu. Anketa združenja mednarodnin organizacij razodeva, da je po številu mednarodnih srečanj
letu 1979 Pariz z 225 kongres, na prvem mestu pred Londonom z 209, pred svojim ^ večnim tekmecem - Ženevo (15 gresov) in Brusljem (148), prednjači pred Dunajem,
Yorkom, Berlinom, Rimom Manilo.	.	v
V BLIŽINI SOCCORA V AMERIŠKI ZVEZNI državi New Mcxico je začel obratovaun večji teleskop na svetu, kilah*° zabeleži celo tiste signale, Ki ^ slabotnejši od enega vata, primer iz zelo oddaljenih [> _ tov, kot je na primer Gradnja te dragocene naprave j trajala osem let in stala v .
78 milijonov dolarjev. Radiotde;
skop ima 27 ogromnih premerom 27 metrov m
210 ton. Postavljene so v o
črke Y. Poleg ameriškega o sklada za znano
nega sKiaaa za -----	^
teleskop pošiljal Podi'f*asa. nekaterim ameriškim
OB VZNOŽJU OGNJEN** MOUNT St. Helens, ki je izbruhom uničil daleč naokrog, J*
vse
že
majskim
življenje uajci. >—— - __,n0.
mogoče opaziti znamenj P
roda. Med njimi je tudi sieo ki se je prek ožganih tal nip ^ z k odganjajoči praproti. rastlinami se v to obmotf vračajo tudi žuželke ul
NA JAPONSKEM JEJO PROGRAM za novih raket, ki bodo vesolje pošiljale zelo tez*e v te, kot poročajo agencij > ^ japonska državna agenc'J ^ vesoljske raziskave ja™*’,, j0
bodo raketo »H-IA-kon^ d
leta 1985. Tehtala bo dolga pa bo 40 metrOT^ sposobna na višini 35.&w metrov izstreliti do 550 kiog mov težak tovor. Japonski " merava konec naslednjega | le tja zgraditi še popolnejšo ^ to, ki bo sposobna posl* vesolje do eno tono težak io*
NE ZAČETI PRI
ZAVAROVANCU ^
Občinska zdravstvena Brežice ima veliko nep^oO*’ obveznosti iz zasebnega 5*jjVjd« zato se bo povezala z j-teij* upravo. Ta bo poskrbela ?a^ijsj vo, da bi se zmanjšal PnnV.p0O»( skupnosti. Preden se Ao odločala za zmanjševanje^^ pij okrnjenih pravic zavarovane bi na priporočilo sveta ekonomske odnose in 'Pir rezerve znotraj, se pravi p°
cih zdravstvenega varstva-
LE USKLAJEN0 GOSPODARITI ^
Ribniški ribiči opozarjaj®’
treba z vodami usklajeno go*P^0j« ti. Ribiči so tako lani vloZUi ^ vode 54.000 iker raznih rjD.	vt
mladic in 3.000 merskih ^ pi uplenili 1559 kg ribV»** dela veliko škodo na ribah na regulacija potokov.
Iz zadnftpPavlihe.
-"POCENITVE JOOm
i
P^iri ^ RDEČI KRIŽ — Poziv na zbiranje šda5a Za Rdeči križ ima že po pravlu med največii odmev. Tako je bilo tudi med
Poo&fer^L* ?°	v	Novem mestu. V
(^•rijek seje pri osnovni šali Gim nakopičila 8018 starega papirja. (Foto: Bartelj)
OTVORITEV SE BLIŽA - V Gabiju hite z zaključnimi deli na novem družbenem domu, ki ga bodo odpili to nedelja Novi dom, Id so ga gradili s prostovoljnim delom in majhnimi sredstvi, bo za kraj velica pridobitev, saj bodo v njem našli prostore vsa društva in organizacije v vasi.
ASFALT PROTI DOBRNIČU - De lavci novo-meškega Cestnega podjetja so te dni začeli z deli pri obnovi in asfaltiranju ceste proti Dobrniču, čeprav bodo letos asfaltirali samo 3 km dolg odsek, se Dobmičani tega izredno vesele. Za toliko bo pot do Trebnjega udobnejša. (Foto: J. S.
NOVA TRGOVINA TRIKONA - Trik on je te dni odprl novo trgovino v Kočevju, in sicer v bližini hotela, kjer je bila še do nedavnega tigovina Mercator-Trgoprometa „Barve-laki“. Že prve dni je b3 obisk v njej velik, saj prodajajo tudi izdelke s popustom. (Foto: Primc)
NIKOGAP rešili
<k*no nadomestitev izgube Bre* U^C finska skupščina v din?^. odobrila dva milijona ® rezerve. Zdaj se mno-bJJ*kijejo, če so s tem sploh obč . kkli težav. Meso bodo Sj^ani pojedli v zrezkih, pa ne sjdoma, ampak tudi v go-od v kamor prihajajo gostje Pepovsod. S tem namreč še $0U ° n**° zaustav'li prodaje čez nn,, ’.torej se bo del regresa -—?	čez republiško mejo.
Naročil preveč, rudarjev premalo
V polletju so v Kanižarici edini od slovenskih rudnikov presegli plan — Za letos načrtujejo 120.000 ton premoga — Gospodinjstvu največ 5 ton.
Sej
misca
Vem s» v"	Na ponedeljko-
volmU ^ bflo 111 Precei bolj ži'
»o y , k°| Prejšnje tedne, precej pa Itlalirr,a jem ^asu Porasle tudi cene 3s« Psičkom. Pripeljanih je bilo tedn p . *čev, starih od 6 do 12 ^ Ibese°V’ prašičev, starih nad 3 ** v*ll Stoika je menjalo 213 ži-t mlaiUCne Pa so biie nasledile: za
* narie pta5lčke i-400 do 2-°°0 di'
P 'l' Za prašiče, stare nad 3 me-i1 gp * 2-000 do 3.200 dinarjev.
4 lutnv :	sobotni sejem so
<j mejr PripdjBli 383 prašičev do 3 : tj, n CV statosti in 16 prašičev, sta-I *** mesece. CM tega je bilo d® 7j “) 233 mlajših prašičev po 72 9 p. ,.d'narjev kilogram žive teže in 4$ ^ *~ev. starih nad 3 mesece, po 0 48 dinarjev kilogram žive te-
S^M NA VESELI GORI
Ve^^^eljek, 27. oktobra, bo na pri Šentrupertu zadnji kupCj . ^jem. Na sejem so vabljeni *kega r? Prodajalci živine, kramar-d0n>,A “S3* suhe robe in izdelkov e obrti
Kaže, da bodo kanižarski rudarji dosegi zastavljeni plan za letošnje leto in nakopali 120.000 ton premoga; k tej količini so doddi še 5.000 ton, ki jih nameravajo nakopati zunaj rednega delovnega časa. V polletju je bil kanižarski rudnik edini v Sloveniji, ki je zastavljeni plan količinsko ne samo doge!, marveč celo malo prese-
Proti koncu naslednjega srednjeročnega obdobja, ko bo končana investicija v posodobitev rudnika, pa naj bi v Kanižarici nakopali 150.000 ton premoga na leto.
Ne samo da v Kanižarici nimajo kljub višji ceni nobenih težav s prodajo premoga, marveč ga tako rekoč naravnost iz jame dobavljajo kupcem. „Največji kupec je ljubljanska toplarna, ki vzame vse drobne vrste premoga,” je povedal vodja prodaje Tone Jankovič, ki dela v Kanižarici že 34 let, od tega 20 let v prodaji, pa takega povpraševanja po njihovem premogu ne pomni. „Na kurjenje in ogrevanje s premogom se v energetski krizi in pomanjkanju nafte ne vračajo samo občani, marveč tudi številne delovne organizacije. Tako nas je med drugim tudi se-miška Iskra pred časom obvestila, da bodo v novi kotlarni kurili s premogom.”
Količino premoga za posamezno gospodinjstvo so zaradi velikega povpraševanja morali omejiti, tako da posamezni naročnik dobi največ
Kmetijski nasveti
hektarskih rekordov
<£ meje človeških zmogljivosti, se sprašujemo ob vedno jejole ^ ^ih svetovnih rekordih, ki pa jih vendarle izboljšu-relc0rdi P° centimetrih in sekundah. V rastlinskem svetu so ?° rek	®k°vitejSi in zato vprašanje še bolj neučakano: kakšne
in ^ °r<lne zmogljivosti kulturnih rastlin, ki nam dajejo hrano torej (. aterih je človeštvo vse bolj usodno odvisno. Leta 2000, h^rala^ dve desetletji, bo na Zemlji nad 6 milijard ust, ki bodo SiCp,V\ak dan jesti.
atletski
možni le na manjših površinah, povprečni pridelki pa so ^ru^r*** .manjši V (ZDA) na primer, kjer je lani najboljši p0Vp PHdehtf 141 stotov koruze na hektar, znese državno ®o 2dn j ^ stotov, pšenice pa celo samo 24 stotov, ob tem pa ^etu,	države Amerike največji izvoznik tega zrnja na
>*° neizkoriščenih možnosti še obstaja, dokazujejo tudi • 8 ha °ri^' ^Stokombinat Subotica je v letu 1978 pridelal na imelaP° ^ stotov pšenice sorte biserka na hektar, na 6 ha pa ^Ord S°rta sava donos celo 96 stotov, kar je absolutni državni h>»— v tem letu. Državno povprečje je bilo skoraj trikrat
~4a	t^°’	da	k	pri nobeni kulturni rastlini ni dosežena
-^hcial	njene8a	donosa.	Z	znanim genetskim
-čne°m j® mogoče v naslednjih dveh desetletjih vzgojiti s°rte, ki bodo omogočale donos do 150 stotov na Uio, do 300 stotov, sladkorne pese do 1.500, jabolk JStdo'*"-	-	-	-	*
&kd
hujših 400’ namiznega grozdja do "500 stotov - seve ob tspše .a?rPtehničnih ukrepih in naklonjenosti narave, saj Ce *tica in koruza še vedno rasdi pod milim nebom.
*r4hza(,Zn?mo t® številke in te možnosti, nas je lahko manj Prehrano človeštva v prihodnosti. Ce ...
Inž. M. L.
pet ton premoga, katerega povprečna cena za tono je nekaj več kot 1.500 dinarjev. Ce bo proizvodnja potekala normalno, bodo vsem individualnim naročnikom premog dobavili do konca leta ali do januarja prihodnje leto. V rudniku, ki s premogom oskrbuje poleg Bele krajine še del novomeškega območja, Kočevje, Ribnico in sosednje hrvaške kraje, kot so Kariovac, Duga Resa in Ogulin, pa se močno otepajo s pomanjkanjem rudarjev, saj jim jih sedaj manjka kakih 25. To pomanjkanje je še toliko bolj očitno in boleče, ker so izostanki z dela zelo veliki.
Tako jih od okoli 200 ljudi, ki delajo pri proizvodnji premoga, pride na delo 120 do 130, ostali pa so na bolniških, dopustih ali si celo privoščijo „plavega”. Nasploh pa je v rudarskem poklicu precejšnja fluk-tuacija, v Kanižarici pa niti osebni dohodki niso tolikšni kot v drugih rudnikih niti delavcem ne morejo nuditi družinskih stanovanj, s čimer bi jih tesneje navezali na ta kraj.
A. BARTELJ
Prva skupna paša
Uspeh prve pašne skupnosti, kije pasla 50 telic
50 plemenskih telic, Id so jih lastniki-kooperanti KZ Ribnica dali na sezonsko pašo pašni skupnosti Travna gora, je po 113 pašnih dneh spet doma pri svojih lastnikih. Prva pašna skupnost v ribniški občini se je obnesla, zato bodo sedanjo razširili in ustanavljali še nove-
Prvo pašno skupnost v ribniški občini sta ustanovila KZ Ribnica in pastir Drago Bartolj- Povprečni pašni dan za telico je veljal le 20 din (za starejše živali nekoliko več, za mlajše pa manj) in tako se je ponovno potrdilo, da je paša daleč najcenejši način prehrane.
Plemenske telice je dalo past 21 kooperantov KZ Ribnica. Rejci, ki so dali živino na pašo tej pašni) skupnosti, so zelo zadovoljni in bodo v tako pašo še dajali Tudi pastir Drago Bartolj je z dohodkom
zadovoljen, zato bo prihodnje leto spet paseL
In ne samo to: pašne površine namerava povečati za 5 ha; letos je imel 30 ha pašnikov, razdeljenih na 15 čiedink, in uredil še nove staje, zbralnik za vodo ter bivak. Tako bo že v prihodnji pašni sezoni ki se bo začela 14 dni prej kot letošnja, sprejel na pašo 75 plemenskih telic čez dve ali tri leta pa celo 100.
Pri ustanovitvi te, prve pašne skupnosti je pomagala tudi kmetijska zem^iška skupnost, ki je prispevala gnojila in žico za stalno ograjo.
J. PRIMC
Prej težko nalogo | popravo mostov
Ne čakati, da se bo nakopičilo 50 sporazumov
Še pred iztekom leta 1980 bodo v. združenem delu sprejemali samoupravne sporazume, ki bodo določali razvoj v novem srednjeročnem obdobju. Izračunano je, da se bo tako v tozdih nakopičilo najmanj 50 sporazumov, o katerih bodo morali' zaposleni reči besedo pred glasovanjem. Kako naj vseh 50 (eden več ali manj) takih dokumentov predložijo zborom delavcev, da jih bodo le-ti razumeli in zanje glasovali? Gre' namreč za sporazumevanje in dogovarjanje med interesnimi skupnostmi in tozdi na občinski ravni, med posebnimi interesnimi skupnostmi (pisi) in tozdi v regionalnem merilu, pa še med krajevnimi skupnostmi,' komunalo, stanovanjskim gospodarstvom in tozdi Zraven pa so še taki dokumenti na republiški ravni
Dogovarjanje in sporazumevanje, ki je tako široko zasnovano, utegne postati konglomerat, zaposleni pa aparat za dviganje rok, je upravičena bojazen. Nepremišljene odločitve utegnejo koga tudi udariti po glavi, ko pa se bodo tega zavedali, bo že prepozno-
Prav zato bo potrebna dobra, 'organizacija in načrtnost pri sprejemanju teh dokumentov Predvsem pa pravočasna, jasna, poštena in nazorna razlaga delavcem, preden bodo ti dvigovali roke. R. BACER
Kalo bo izravnal ceno
Nadomestilo za kalo bo pri krompirju znašal 10 do 20 odstotkov — Dobave Kolinski redno potekajo
V zgodnji jeseni je bilo precej razprav o ceni krompirja. Člani poslovne skupnosti za krompir, sadje in vrtnine iz Gorenjske in Prekmurja so se zavzemali za nižje cene, Dolenjci pa so hoteli višje.
Tedaj je bila sprejeta priporočena cena 3,30 dinarja, zdaj, ko dobave krompirja tu in tam že zastajajo za predvidenimi količinami, pa kaže, da je bila cena pastavljena prenizko. Pomanjkanje krompirja so sicer občutili samo na Gorenjskem, natančneje, v Kranju, medtem ko gaje na Dolenjskem za zdaj dovolj. Tudi dobave mirenski tovarni potekajo po dogovoru.
Zaradi tega se je pretekli petek sestala poslovna skupnost V
precej dolgi razpravi so člani te skupnosti sklenili, da cen krompirja sicer ne bodo povečevali, zato pa bodo plačali razlike za kalo. Te razlike naj bi znašale od 10 do 20 odstotkov, kar je precej več, kot je bilo pretekla leta. Kot kaže, si je poslovna skupnost na ta način vzela pravico, da zviša sporne jesenske ocene.
Kot so povedali v Kmetijski zadrugi v Trebnjem, plačujejo zdaj krompir po akontacijskih cenah, ki so v skladu s priporočeno ceno poslovne skupnosti. Kalo pa bodo izplačevali vsem kmetom, ne glede na to, kdaj so pripeljali krompir v Kolinsko ali zadruga Nadomestilo za kalo naj bi znašalo septembra in oktobra po 5 odst., novembra pa 10 odst	J.	S.
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL«
Ureja-Tit Doberšek
V času, ko boste vinogradniki brali ta prispevek, bomo v glav nem obirali našo glavno sorto posavskega vinorodnega območja, žametno črnino. Zato sodimo, da je še vedno čas in primerno vinogradnike opozoriti na
z dosladkanjem, kar velja predvsem za žametno črnino. Ta priljubljena osnovna sorta naših vin, dolenjskega cvička, metliške črnine, rdečega bizeljskega in rdečega posavskega vina, letos ni nikjer tako dozorela, da moštov te sorte ne bi bilo treba popraviti z dodatkom sladkorja. Tudi če je kdo to sorto že potrgal in! je drozga v kadi, naj mošt popravi z dosladkanjem v kadi, če pa je mošt že v sodu in še vre, ga popravimo v sodu.
Pri tem je prav, da poznamo
zakonska določila o popravi moštov.
Mnogi vinogradniki in drugi' občani še vedno živijo pod vtisom prvega povojnega zakona o vinu, kije prepovedoval popravo moštov z dosladkanjem, m to zaradi pridelka vina iz drugih fug..........................
krajev Jugoslavije, kjer grozdje > po nara dovolj sladkorja.
navadno po nara vni poti pridobi ’ r. Po ukinitvi tega zakona, ki je veljal za ozemlje celotne Jugoslavije, so posamezne republike sprejele republiške zakone o vinu.
Republika Slovenija je pri sprejetju republiškega zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina, ki je bil objavljen v republiškem Uradnem listu št lo dne 26. 4. 1974, sledila vzglednu severnih vinorodnih dežel Evrope (Avstrija, Zvezna republika Nemčija, Švica) in v 8. čl. tega zakona določila:
„Ce ie zaradi neugodnih vremenskih razmer ali zaradi posledic bolezni v moštu ali drozgi manj sladkorja, kot je normalna količina sladkorja za določeno sorto grozdja na določenem vinorodnem območju, je dovoljeno dodajanje sladkorja ali kon-cetriranega mošta.”
Zakon o vinu je v 46. ČL naročil republiškemu sekretarju za kmetijstvo in gozdarstvo, da s pravilniki, poleg drugih določil, določi tudi način in postopek dodajanja sladkorja.
Vinogradnike opozarjam, da je poprava moštov z dodajanjem sladkorja v severnih vinorodnih deželah že od nekdaj stalna prakse, saj so na primer za časa vojne v Nemčiji se v jeseni leta. 1944, kljub temu da je bil sladkor kot važno živilo na karte, še vedno dovoljevali in tudi preskrbeli ustrezne količine sladkorja za popravo moštov.
Pravilnik republiškega sekretarja za kmetijstvo in gozdarstvo o načinu in postopku dosladka-nja mošta ali drozge z dodajanjem sladkorja ali konoetriran-ega mošta (Uradni list SRS št. 30/74 v 1. čl določa:
„Moštu ali drozgi je dovoljeno dodajati sladkor ali koncetnrani
mošt samo toliko, da dosežeta normalno količino sladkorja za določeno sorto grozdja na določenem vinorodnem območju”.
.Normalna količina sladkorja je povprečje sladkorja v normalno dozorelem grozdju v posameznih sortah grozdja na območju vinorodne® okoliša na podlagi opravljenih strokovnih tazsikav Kmetijskega inštituta Slovenije in Kmetijskega zavoda Maribor”.
Katere so normalne količine sladkoija pri posameznih sortah grozdja?
Za najbolj razširjeno sorto ža metno črnino v Posavskem vino-, rodnem območju, ki zajema do-1 leniski, belokranjski, bizeljsko-sremiški in obsoteljski vinorodni okoliš velja, da naj ima najmanj 14% sladkorja po klosterneu-burški moštni tehtnici Zato je treba mošt pred vrenjem, takoj po mletju grozdja (drozganju), izmeriti z moštno tehtnico, da vemo, koliko procentov sladkorja ima grozdje in koliko je treba mošt žametne črnine do-sladkati, da bo imel končno 14 % sladkorja. Kot kaže, bo pametna črnina letos dosegla 10 največ 12 % sladkorja; to pomeni, da bo treba mošt dosladkati za 2 do 4 %. Za dvig 1 % sladkorja pa je treba na 100 litrov mošta dodati 1,25 kg sladkorja. Pretiravanje v dodajanju sladkorja omejuje pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o načinu in postopku do-sladkanja mošta ali drozge z dodajanjem sladkorja (Uradni list SRS št. 16/78), ki določa, da se sme na 100 litrov mošta ali’ drozge dodati le toliko sladkorja, da se vsebina alkohola v vinu podravskega in posavskega vinorodnega rajona poveča največ do 2,5 volumne® procenta alkohola. Za povečanje največ 2,5 % alkohola pa rabimo 4,2 kg sladkorja; to pomeni, da več sladkorja za popravo mošta na 100 litrov ne bi smeli dodati Pri tem pripominjam, da so stari kletarji praktiki svarili, da ne bi smeli za popravo mošta dodati več kot 3 kg sladkorja na 100 litrov mošta, če hočemo ohraniti naravni značaj vina. Glede (e® tudi pravilnik o načinu in
postopku dosladkanja mošta v 3. ČL določa, da vino, proizvedeno iz dosladkanqga mosta ali drozge, mora biti suho (brez nepo-vrelega sladkorja).
Pn ostalih sortah tukajšnjega vinorodnega območja bi po) praktičnih izkušnjah bite normalne količine sladkorja v grozdju posameznih sort: za por-tugalko 15% sladkorja, za modro frankinjo in šentlovrenko 16 do 17 %, za kraljevino, rumeni plaveč ter razne beline 16 %, za laški rizling 17 % sladkorja. Tudi pri ostalih sortah je treba dodatek sladkorja določiti na način, ki sem ga navedel za žametno črnino-
DT
j
I
S
*
N
I
*
*
kB
12628)
23. oktobra 1980
DOLENJSKI UST
Obveščanje v občinske plane
Informiranje je v temeljih družbenega plana ljubljanske regije skoraj pozabljeno
Obveščanje je nujno opredeliti v srednjeročnih načrtih občin, saj bo le tako ztgeto tudi v letnih načrt Bi. Razen tega je treba pri tem upoštevati, da v okvir informiranja ne sodita le RTV in tisk, ampak tudi IN DO K centri in še š te vini drugi načini in sredstva obveščanja.
Razpiavijalci so najprej ugotovili, da je obveščanje v občinskih planih v glavnem pozabljeno. Tudi v republiškem planu je obdelana le RTV, ostala informativna dejavnost pa ne in tudi ne bo, če ne bo v občinskih planih oz. dogovorih.
Nadalje so ugotovili, da imajo v vseh občinah, razen kočevske, tudi občinska glasila. V kočevski občini opravlja obveščanje predvsem Dolenjski list in v zadnjem času še
(Nadaljevanje s I. strani)
IMV: tuji...
naročnike R-18. Po besedah Jurija Levičnika bodo vsi, ki so vozla vplačali lanskega novembra ali decembra, osemnajstice dobli najkasneje do konca februarja.
Veliko zanimanje pa je med prisotnimi predstavniki večine jugoslovanskih novinarskih hiš oris srednjeročnega plana IMV. Nobena
•	Največ vprašanj je v petek veljalo predvideni podražitvi katre. V IMV ne zankajo, da zahtevajo znaten dvig cen, hkrati tudi pravijo, da predvidena podražitev še zdaleč ne bo sprostila prodaje na domačem trgu. Res je le, da bi z ustreznejšimi cenami marskate-ri del hitreje dobli, saj jim tpdi kooperanti iz dneva v dan postavljajo nove zahteve po podražitvah. Mogoče še to, da so novomeška vozla na spisku izdelkov, za katere naj bi veljalo prosto oblic ovanje cen.
skrivnost ni, da si zelo prizadevajo povečati izvoz, ki je že z letošnjimi 120 milijoni dolarjev presegel predvidene obveze. V prvi fazi bo plan težil k uresničevanju predvidenih načrtov o proizvodnji 150.000 avtomobilov na leto, že leta 1985 pa naj bi v IMV proizvedli 250.000 osebnih vozil, medtem ko naj bi bi letni plan prikolic kar 50.000. Hkrati s temi načrti pa v IMV predvidevajo proizvodnjo usmeriti še k izdelavi L L „motorhomov” in lažjih dostavnih vozil. O izvozu pa le to, V letu 1982 bi naj njegova vrednost znašala 160 milijonov dolarjev, leta 1985 pa že 360.
Omenjeno povečanje proizvodnje pomeni tudi primemo povečanje števila zaposlenih. Za uresničitev omenjenega plana bi IMV potreboval letno 800 novih delavcev, kar pa do konca srednjeročnega obdobja številko 4 tisoč. Ne le stvar IMV, pač pa tudi Novega mesta je, ali bo lahko tem delavcem poleg službe nudilo še kaj.
B. BUDJA
LETOS ŠTIRI PLAKETE MESTA KOSTANJEVICA
Sobotna svečana seja skupščine krajevne skupnosti v Kostanjevici bo tudi letos združena s podelitvijo najvišjih priznanj krajevne skupnosti posameznikom in kolektivom. Plakete mesta Kostanjevice bodo prejeli: Novo-les Novo mesto tozd Lipa -Mizarstvo za 20-letnico obstoja, kulturno društvo Lojze Košak oktet Kostanjevica za HMetnico dela ter dva zaslužna posameznika: Branko Čuk, podpredsednik sveta KS v Kostanjevica in Jože Unetič, direktor Novotehnc Novo mesto, kije prispeval velik delež pri razvoju trgovine in obnovi starega poslopja mizarstva v središču mesta. Za tem bodo podelili še štiri priznanja krajevne skupnosti in devet bronastih znakov OF.
GASILCI Rono TEKMOVALI
Ob tednu požarne varnosti bosta trebanjski občinski štab civilne zaščite in občinska gasilska zveza pripravii tekmovanje gasilskih enot civilne zaščite. Tekmovanja se bo udeležilo okoli 20 ekip iz krajevnih skupnosti in delovnih organizacij, skupaj 200 tekmovalcev. Hkrati s tekmovanjem, ki bo v nedeljo, 26. oktobra, na šolskem igrišču, bodo v sejni sobi trebanjske občinske skupščine pripravili razstavo opreme za civilno zaščito-
Kočevski žaromet, a oba obveščata na približno enak način. V ribniški
Kočevje še vednoDrez predsednika
Kandidat bo evidentiran danes — Razprava o informiranju — Ob Dolenjskem listu še Žaromet
Možnega kandidata ali več možnih kandidatov za novega predsednika občinske skupščine Kočevje bodo evidentirali danes. Tako so sklenOi na zadnji seji predsedstva in izvršnega odbora občinske konference SZDL minuli petek.
Ta organ je imel sicer predvideno evidentiranje že na zadnji seji, vendar so po temeljiti razpravi sklenili, da ga prelože do danes, ko bodo svoje predloge uskladili s predlogi ostalih družbenopolitičnih organizacij. Udeleženci so ob tej priložnosti krtično spregovorili o' pojavih, ki so se dogajali pri nekaterih volitvah v preteklosti, ter poudarili, da je prav zato potrebna pri sedanjih pripravah na volitve večja oz. po možnosti popolna enotnost.
Razpravljali so tudi o predlogu za nadaljnji razvoj informiranja v občini in poudarili, da je treba način informiranja opredeliti tudi v temeljih družbenega načrta občine za naslednje srednjeročno obdobje. Proučili bodo tudi možnost za izhajanje lokalnega glasila, ki bi bilo namenjeno predvsem informiranju za potrebe delegatskega sistema. Menili so, naj bi obdržali vsaj za zdaj tudi ostale oblike informiranja, od Dolenjskega lista do Kočevskega žarometa (za slednjega so imenovali tudi uredniški odbor), čeprav so ugotovili, da je bfla akcija za „Zaromet” vodena oziroma izpeljana precej nenavadno. Za ustanovitev lastne radijske postaje pa so menili, da zdo verjetno v naslednjem srednjeročnem obdobju ne bo denarja.
J. PRIMC
občini imajo za redno obveščanje Dolenjski list, razen tega izdajajo še občinsko glasilo „Rešeto“, ki ga dobiva brezplačno vsako gospodinjstvo.
Iz razprave je bilo videti, da marsikje nimajo razčiščenih pojmov
o	tem, kakšno informiranje potrebujejo, kakšno so sposobni urediti in kakšno financirati. Zato so predstavniki nekaterih medobčinskih in republiških organov skušali področje informiranja podrobneje osvetliti. Poudarili so, da je potrebno tako splošno informiranje (ki je že zdaj dobro utečeno), kot samoupravno (tu smo še šibki) in strokovno (ki še precej šepa). Nadalje je treba zagotoviti obveščanje na ustreznih ravneh od OZD (kjer je razmeroma dobro razvito) in krajevnih skupnosti (kjer je še slabo).
J. PRIMC
SREČANJE S KOROŠKIMI SLOVENCI
V	petek zjutraj smo se zbrali pred šolo. Sli smo v Zagorje na srečanje s koroškimi Slovenci Peljali smo se skozi Ljubljano in Domžale, v Zagorje pa smo prišli ob desetih. Takoj mo odšli'v delavski dom, kier so. bili že vsi zbrani, le koroških Slovencev ni bilo. Prišli so šele sredi programa- Zamudili so zato, ker jih je oviral sneg. Po končanem programu smo v lutkovni dvorani malicali in se pogovarjali z drugimi pionirji, potem pa smo odšli domov.
ANICA HUSIC 04 Črnomelj
VOLITVE V ZSMS
Mladi v OO ZSMS Lisca so na nedavni volilno-programski konferenci spregovorili o dosedanjem delu in nalogah, ki so pred njimi. Uspešni ro bfli predvsem na področju kulture, športa, na MDA, zadovoljiva pa je bila tudi zastopanost mladih v delegatskem sistemu. Pri svojem delu pa bodo morali nedvomno dati še več poudarka na samoupravne odnose in vključevanje v družbenoekonomski proces delovne organizacije. Nadaljnje akcije pa bodo potekale v oblikah, ki naj bi prebudile zanimanje zares čim večjega števila mladih. Izvolili so tudi nove predsednike: v TOZD Šivalnica Jožico Traven, v TOZD Krojilnica Jožeta Lisca in v TOZD Blagovni promet in DSSS Rajka Jazbinška.
A. F.
Vse sile proti požarom
Vse večje število požarov in materialne škode zahtevajo od vseh nas treznejše protipožarno obnašanje
Od 20. do 26. oktobra je teden požarne varnosti, v okviru katerega se bodo v Sloveniji v pripravi Zveze SIS za požarno vam ost zvrstile številne prireditve.
V	Sloveniji so najpomembnejši izvajalci požarnega varstva prostovoljna gasilska društva -1.383 društev združuje preko
82.000	članov - 9 poklicnih gasilskih enot s 412 delavci, oblikovane pa so tudi specializirane enote civilne zaščite in enote JLA. Pomembno je tudi delovanje 333 gasilskih krožkov na osnovnih šolah, ki vključujejo preko 9.000 pionirjev, saj pomeni vcepljanje protipožarnih navad že od malih nog koristno obliko predvsem preventivne dejavnosti Se vedno pa je pre-
majhna usposobljenost vseh ljudi, tudi nepoklicnih gasilskih enot, za učinkovito požarno varnost in predvsem preventivno dejavnost Prav na tem področju bi bBo treba marsikaj storiti Ena temeljnih nalog je tudi ustanavljanje industrijskih gasil-sih društev, pa zagotavljanje takih pogojev, da do požarov niti ne bi prihajalo. Manjkajo tudi strokovne komisijj za požarno varnost, ki bi vsaj enkrat letno pregledale opremljenost -tako po krajevnih skupnostih kot v organizacijah združenega dela - saj organi požarne inšpekcije ne morejo sami storiti vsega. Torej dovolj nalog za občinske gasilske zveze in SIS za požarno varnost
Z. L-R.
Odlično za videz in okus
Agraria navezuje z odjemalci sadja dolgoročno sodelovanje
Priznanja, ki sojih bla deležna jabolka in h niške v paviljonu brežiške Agrarie na sadjarski razstavi v Mariboru, pomenijo močno spodbudo za nadaljnji razvoj sadjaistva v brežiški ob-, čini Znani jugoslovanski strokovnjaki so bili navdušeni nad izredno lepimi sadeži in so zatrjevali, da bi lahko konkurirali evropskim dosežkom na tem področju.
Brežrčani so razstavljali pridelke sadjarskih skupnosti Arnovo selo, Dečno selo, Globoko, Mali vrh in Zakotjek. Jabolka in hruške iz lastnih nasadov je Agraria prikazala v skupenm paviljonu, kjer so se predstavile članice poslovne skupnosti za sadjarstvo SRS.
Največ hvale so požela jabolka
Priložnost, da več storimo za obveščanje
1983. leta končno zgrajen pretvornik na Trdinovem vrhu?
Ponedeljkov triurni regijski prosvet o osnutku srednjeročnega načrta RTV Ljubljana, o vključevanju informiranja je še enkrat osvetlil, kako nedodelano področje je obveščanje, koliko je kljub napredku še pomanjkljivosti, s kakšno materialno stisko in neobetajočo prihodnostjo se sooča in konec koncev: kako kritični smo do obstoječega, do tega kar- je Dolenjska dosegla in kar vendarle ima.
Načrti .televizije so tudi pri nas deležni posebne pozornosti. Dolenjska, posebno pa Bela krajina pričakujeta, da bo v
l	obetajočem srednjeročnem obdobju z dograditvijo pretvornika oziroma oddajnega centra na Trdinovem vrhu RTV Ljubljana odpravila veliko sivo liso, saj celotna Bela krajina drugega televizijskega programa sploh ne more sprejemati, prvega pa zelo slabo. Predstavnik RTV je zagotovil, da so načrti pripravljeni, razgovori s soinvestitorji uspešno končani, zataknilo pa da se je le pri republiški soudeležbi Vseeno je menil, da bo do 1983. leta pretvornik, ki bo omogočal tudi razvoj lokalnih radijskih postaj, zgrajen.
Več kritičnih pripomb se je nanašalo na vsebino televizijskih informativnih oddaj in ni poročanje o življenju in dogodkih na Dolenjskem.
Na posvetu so sprejeli več sklepov: da morajo sveti za informiranje pri OK SZDL temeljito oceniti, če je obveščanje ustrezno vključeno v občinske načrte, nadalje, da je treba oceniti vsebino sicer vse bolj razširjenih tovarniških glasil ter preučiti organiziranost INDOK centrov. Cimprej je treba sklicati sestanek vseh zainteresiranih za združevanje sredstev pri gradnji Dolenjskega tiskarskega in informativnega centra, v sklopu katerega je predvidena tudi lokalna radijska in televizijska postaja. Na posvetu so sklenili priporočiti predsedstvu republiške konference SZDL naj čimprej posebej razpravlja o pokrajinskih glasilih SZDL, ki delajo v težavnih materialnih razmerah in kar je še huje, ki so često tako ali drugače izpostavljena družbeno nesprejemljivim pritiskom.
M. LEGAN
Franc Krese - čoban umrl
sorte jonagod, idared, mutsu in glo-ster, med hruškami pa sorte pac-kams, triumph, conference in viljamovke.
Komisija je ocenjevala zunanji videz plodov ter razmerje kislin in sladkorja . Plodovi z brežiškega območja so izredno lepo obarvani, ker je v teh krajih sorazmerno veliko sončnih dni. Tudi razmerje med kislinami in sladkorjem je ugodno, kar daje sadežem prijeten okus.
Agraria ima trenutno v kooperaciji 20 hektarov jablan in 6 hektarov hrušk. V programu ima nadaljnje širjenje kooperacijskih nasadov, in sicer vsako leto 20 ha jablan ter 10 ha hrušk. Za prodajo jabolk sklepa dolgoročne pogodbe s Kranjem in Ljubljano, za hruške pa navezuje, sodelovanje s Fructalom iz Ajdov ščine.
J.T.
Zadnje nedeljsko jutro se je v ljubljanskem Kliničnem centru iztekla življenjska pot Franca Krcseta -Cobana, nosilca Partizanske spomenice 1941, hrabrega mitraljezca in bombaša, iznajdljivega obveščevalca in neustrašnega partizanskega komandanta, ki je bil proglašen za narodnega heroja. Prizadevni družbenopolitični delavec, član sveta republike in zveznega odbora ZZB NOV Jugoslavije, dolgoletni ravna-
mitraljez. Nato je bila njegova ^ do partizanskega komandanta le: bil je kurir 5. grupe odredov; • junija 1942 je postal komuni«, več partizanskih enotah je obveščevalec, konec poletja postal namestnik komandana bataljona Gubčeve brigade, septembra istega leta pa koma«\
14. brigade, s katero je »» nemško postojanko na Buč tem je bil pomočnik na&ln*1 obveščevalnega centra Glavnega ba NOV in POS pa načelnik Gubčeve brigade, kot kom ■ 12. brigade pa je bil julija 1 y Selih-Sumberku hudo ranjen* roški bolnišnici Gornji Hrastnik "J. je moral dr. Janez Milčinski amp y ra ti desno nogo. Zdravil se je južni Italiji. Po vrnitvi <ftWW 1945) v Beograd je deloval . KNOJ. V Sloveniji je opis*)" je v vojaških dolžnosti, nato pa okviru razvejene družbcnopoMt dejavnosti še zlasti prizade reševanje vprašanj borcev.
telj ljubljanskega Muzeja ljudske revolucije, dobitnik številnih državnih in drugih odlikovanj, je bil po rodu Dolenjec.
Rodil se je 7. marca 1919 v Bogneči vasi pri Trebelnem. Borna kmečka domačija je stežka preživljala šest otrok, zato je moral tudi Franc že zgodaj poprijeti za delo. Ni bilo denarja, da bi se šolal na klasični gimnaziji v Šentvidu pri Ljubljani, postal je hlapec na Hmelj-niku, odšel z baronovimi konji v Mirensko dolino, zlom stare Jugoslavije in njene vojske pa je dočakal kot vojak planinske pešadije na Sušaku. Peš se je prebil domov, delal .pri kmetih in v gozdovih, se poleti 1941 priključil OF in jeseni tega leta prinašal hrano in sporočila partizanom Mokronoške čete.
Partizan je postal 20. marca 1942; v Dolenjski četi se ga je precej prijelo ime Coban, zaupali so mu
LAPAJNE RAZSTAVLJA
V	DOLENJSKI GALERIJI
Dolenjska galerija iz Novega mesta vali v petek, 24. oktobra, ob 18. uri na otvoritev razstave likovnih del Toneta Lapajneta. Umetnik sc predstavlja s ciklom »barjanska zemlja” na juti in z lesenimi plastikami. Razstava je postavljena v obeh dvoranah Dolenjske galerije.
Pomoč od . potresa prizadetim Alžircem
Sredstva se zbirajo posebnem žiro računu pri RO RK_____________________
Ob katastrofalnem Potre^’j! je 10. oktobra prizadel pt® stvo alžirskega mesta El Asi ^ smo Jugoslovani Pon°vno(je{i kazali svojo solidarnost. . križ Slovenije je že v nekaj u poslal na potresno obm1ocjep .
pomoč - ekipo za indentU*5^ jo, ekipo geofonistov m, rialno pomoč, poljsko boi ^ co s celotno opremo z* poškodovanih. Za nadaljnjo P moč prizadetemu prebivalstvu je sekretariat dinacijskega odbora za ra*v,jix.e in uveljavljanje solidarnosti na pobudo ora-in delovnih ljudi sprejel sklep, se pri republiškem odboiu Slovenije odpre poseben račun	s	,
50101-678-51579, nakateie*
se bodo zbirala sie<isty?*hu.i pomoč žrtvam potresa v Al Gospodarska zbornica ^'ove,h£ (Splošno združenje P* ^ ništva) pa bo prevzela zbiranje usklajevanje pobud or8a^ združenega dela za °dpravij^_ posledic potresa in obnovo P šenega območja.
SMRT POD SODI
V	ponedeljek ob 11. uri se je med vožno s traktorjem iz vinograda na Mali Plešivici do doma smrtno ponesrečil 54-letni Anton Vipavec iz Adlešičev. Vipavec se je s traktorjem in pripetim vozom, na katerem sta bila 2 300-litrska neprivezana soda peljal po travniku, pri tem pa je traktor pričel drseti. Zdrknil je najprej čez nasip, nato pa še čez meter visoko škarpo, pri tem pa sta soda zdrsela naprej in porinila voznika pod traktor. Vipavec je bil na kraju nesreče mrtev.
OKTOBRSKA KOPEL V KRKI
34-letni Stanc Miklič iz, Praproč se je v soboto zvečer peljal z osebnim avtom od Zaloga proti domu. Med vožnjo po mostu čez Krko v Zalogu pa je trčil v ograjo in z avtomobilom vred zletel v Krko. Vozilo je potonilo, Miklič pa je na srečo izplaval na breg. Kako je z njegovim zdravjem po hladni kopeli, ne vemo, znano je le, da bodo morali novomeški komunalci popraviti ograjo mostu v dolžini 8 metrov.
SPRAVIL SE JE NAD MILIČNIKE
Metliški miličniki so imeli v petek opravka z Ljubljančanom Antonom Stubljarjcm, ko je okoli 19. ure brez luči vozil po cesti Očitno vinjenemu so miličniki seveda prepovedali nadaljno vožnjo, komaj pa so možje izginili za ovinkom, je Stubljar ponovno sedel za volan. Seveda miličnikom ni ušel, le da je bil tokrat z njimi nekoliko bolj grob. Pričel se je pretepati in pri tem' ranil enega od miličnikov, pa tudi sam je z glavo udaril ob rob vrat. Stubljar je prespal na postaji milice, čakajo pa ga še razgovori s sodniki.
OD PONEDELJKA POPOLNA ZAPORA - Po krajši zagjj je Cesta herojev v Novem mestu vendarle zaprta. to pomeni, da se je vendarle našlo potrebnih 4 m“ J stanh din, kolkor bo stala obnova ceste od Koštialove do ločenskega mostu. (Foto: Budja)
Od ponedeljka - žare?
Začela se je obnova Ceste herojev v Novem ki bo veljala 4 milijarde starih dinarjev
mestu'
Od ponedeljka dalje je Cesta herojev v Novem mestu vendarle zaprta. Sicer skopa vest, ki pa zasluži nekaj več besed. Gre namreč za predvideno obnovo ceste republiške kategorije, ki sicer sodi v dolgoročni plan razširitve cestnega omrežja v Novem mestu.
O	obnovi in razširitvi Ceste herojev je bilo izrečenih že veliko besed, vendar se je vselej zataknilo pri sredstvih. Sdaj je denar - polovico ga da republiška skupnost za ceste, pol pa novomeška občina - vendarle tu. Za dela na odseku od Koštialove ceste do ločenskega mostu, ga bo potrebnih kar 4 stare milijarde. Visoka številka, ki pa je zaradi izredne zahtevnosti del razumljiva. Potrebno bo namreč urediti komunalne vode, zgraditi kanalizacijo, podporne zidove, urediti postno omrežje, saj na tem območju teče tudi mednarodni koaksialni kabel, in še kaj. Skratka, obilica del, za katere je odgovoren investitor, novomeška komunalna skupnost. Izvajalci del pa so (ii
bodo): Pionir, ^^J}0 'SSS* Novo mesto, KGP No P ljubljanski Tegrad. voine»« Popolna zapora n seved» Ceste herojev Pnna .darjeh1 vrsto sprememb v dos ^oVeg» prometnem režimu	o
mesta. Že v prejšnji št na kratko poročali o “.et,njjni
vožnji avtobusov s po trga,‘ nalepkami preko G,a'?\Ijke
o	obvozih preko vsa vozila s skupno te oSebna tone, o obvozih z za pešc®
vozila, medtem ko bo feItiii
urejena pot čez gra£*k*., ‘ jiOVfT dodajmo še priporo^.ob^' meških miličnikov: sti naj tudi v neP« avt^' križiščih dajejo P"d"£n,etu & som, udeleženci v p oZjia* naj se držijo prometn in navodil miličnikov. <a in Konec koncev so v ^ tudi prihodnja d®la-j0 ces«jf|! to, da se z dogradi^J :itbfg omrežja v Novem m ^ meni staro mestno j p0stal nekajletne sanje ven resničnost?	/
kultura
in
izobra-
ževanje
Pohvala za delovni kolektiv
_ Prijetno na zdravljenju v šmarjeških Toplicah
PIec?i življenja sem izkusil, saj Da o. osemdesetim. Kot stroj TuHi ■ ^ ^’0Ve*c sčasc«na obrabi, rani ^az,sem začel iskati pomoč za-zdrJ^ mo8°čih ..okvar” - v zdravir*!*16"1 dornu- bolnišnici, morejo* NaVP0VS0(d pomaSaj°’ kot
P0«od'dm^aenn.enePOmOČipaje
z ženo sva bila letos v zdravi-utejen	Toplice,	ki	ima	lepo
^	prostore, čudovito okolico,
dpi 6 najb°lj pomembno, odličen sm0Vn‘ kolektiv. Od prijazne in na-naiH	“j® v recepciji, ki hitro
Dol i ^raVe besede tuc*i za slabo raz-iem-neJ>a bolnika, sester v spre-m pisarni in zdravnikov, ki so se r menjali, vsi pa so skrbno lajšali
Janezu Gorniku
naše težave. Prav tako tudi fizioterapevti. Vidi se, da imajo vsi radi svoj poklic in da se zavedajo, da je pristop k bolniku zelo pomemben. Sestra Darinka je povedala, da so veseli, če bolnik odhaja dobre volje in z manjšimi bolečinami. Sestra Pepca pa neštetokrat menja vodo v kadeh in pripravlja različne kopeli, tako da so zadovoljni tudi tisti, ki ne morejo na kopanje v bazen. Hrana je bila dobro pripravljena, v lepo urejeni jedilnici pa smo bili skrbno postreženi
V popoldanskem času smo se radi sprehodili, saj je okolje lepo urejeno. Že z obrazov se je dalo razbrati, da smo v zdravilišču vsi zadovoljni. Mlademu kolektivu sva hvaležna za dobro počutje in mu želiva čimveč zadovoljnih pacientov.
FRANCKA in FRANCE GOLE Bučna vas
pisma
in
odmevi
Še: Kam z malčki?
Uprava inšpekcijskih služb iz Novega mesta dopolnjuje z novimi podatki stanje v pomožnih prostorih vrtca v T rebnjem
Pet 6. sPomn'm se, kdaj si prišel v najsto, zagotovo pa vem, da sva sku i mesec triinštiridesetega že Suh i korakala od Kolpe gor čez
? "J1 mesec triinštiridesetega že auh . *COra*lala od Kolpe gor čez ’no in Ilovo goro in naprej f “vnico rušit železnico.
Hoi ’ ne k°š yeč poslušal kos obuJanJa spominov na čas, mo brez orodja zvijali tračnice s teJt* t^1°’ brez horuka dvigali Sul *!• ^e*eza Potem je bilo laže.
odvijali, pletli smo jih kot v tj11?'*1 vrv* na pustni torek. Tam njim' •tU(^ skupil in ti si bil med vj™1 ki so me, stokajočega, nosili v ^8 na Hovo goro.
o sva se zadnjič videla na Suhor-la' uf*10 Sv°j' naduhi, kako si jo jjj. inju kar dva meseca pregan-wni hudič, da se je ne bi Kot ?a s' ** Je res> Janez, vendar riaj?v° nisi mislU, da se je boš na ta *• Janez, v najlepšem spominu m boš ostaL
soborec hinko wilfan
KIOSKA NE BOMO KUPILI
Uredništvo Dolenjskega sprejme prenekatero podpisano ali nepodpisano žalitev in približno prav toliko pohval ali pozdravov. Minuli teden smo prejeli barvno razglednico »Pozdrav iz Novega mesta”. Tretjerazredni barvni tisk, ki ga je izdala neka Inventa iz Splita, ne samo da ne zna sklanjati besede Novo mesto, tmpak si v imenu nekega Andri-je očitno skuša privoščiti tudi nekaj reklame. No, zaradi vljudnosti in pozdravov objavljamo celotno besedilo:
,,Lep pozdrav iz „Novo mesta” Salje Andrija iz vojska BrSjin. P.S. Kedor želi taka razglednica kupi kiosk pri Pošta N. m.” Kioska ne bomo kupili.
V zadnji številki Dolenjskega lista smo na trebanjski strani pisali o prizadevanjih skupnosti otroškega varstva pri iskanju prostorov za malčke. Ko so jih končno našli smo za-
?isali, da bi bilo prav, če bi inšpek-oiji na vprašanje otroškega varstva gledali s človeškimi očmi in ne bi preveč strogo ocenjevali prostorov.
Ker pa so inšpektorji gledali s človeškimi očmi, to je v interesu zdravja in varnosti malčkov, sojih uradno zaprli. Zakaj? Objekt je v neposredni bližini najbolj prometnih cest, v njem so poleg vrtca še druge dejavnosti, ob njem pa tudi ni prostora za otroško igrišče. V prostoru samem ni garderobe, urejeno tudi ni ogrevanje, ni tople vode, ni prostora za razdeljevanje hrane, neustrezni so higiensko - sanitarni prostori. V eni izmed igralnic, ki je namenjena otrokom, gostujejo tudi godbeniki. Po vsem tem je očitno, da prostori ne ustrezajo niti najosnovnejšim higienskim pogojem. Uprava inšpekcijskih služb iz Novega mesta in njen sanitarni inšpektor sta zato izdala odločbo o zaprtju teh prostorov. Ta čas pa trebanjska skupnost za otroško varstvo še išče ustrezno rešitev za nastanitev malčkov.
OGLAŠUJTE V DL!
Odmev na akcijo: Poštni golob hitrejši od poštnega uradnika
opombe
k novinarski akciji (Priloga DL 9.oktobra), v katerih pisec obrazlaga različne težave poštne službe in opozarja še na drugo plat medalje
w v omenjenem prispevku1 jata* ?auet “* Bojan Budja omen-^ J11 oje ime, zato se čutim dolžne-’ da dam odgovor osebno, čeprav 2? tega nisem nameravat n morain najprej ugotoviti, da kai j°a n'sta potrudila in pogledala,
J določa 51. člen, točka 1 in 2 Sp#?8, o ptt storitvah (Ur- list) ^ J št. 24/74). Ta namreč dolo-hjJr morajo biti nujni telegrami Stjjj, eni in vročeni naslovnikom v Šestih Uta*1, ostali telegrami pa v je g, u.rah- Tudi za poštne pošiljke’ nu, _fen tok prenosa. V 49. čle-opravr 2’ splošnih pogojev za SpR ptt storitev (Ur. Ust' Ite L 51/76), je za takšne pošiljam ° en tok prenosa dva dni, pri PoŠii-? *e ne računa dan oddaje ptt J . (29. čl, točka 4 zakona o tuj; °ritvah). Ce bi bila seznanjena la * n*vedenimi določili, bi mora-***** da so tudi za ptt določeni predpisi in na-po ’!* pa, da se ta dela opravlja1 «baiJ,us'j ® želji posameznih upo-ob	Ptt storitev. Poleg tega bi
korala • Vai'iu navedenih določil A Uj. Prikazati bralcem Dolenjske-j*eceJ drugačno podobo o rokih prenosa njegovih V l P°*i|k in telegramov, ti u °ri*t realnega prikaza možnos-l*»v 'P^jfv ptt poslovanja bi bflo tu*’ a bi se predhodno seznanili ***Pola	’ kolikšna sredstva so nal
®o«tL	za razvoj te dejav-
ne Ju *®m bi ugotovili, da so Poilo^. .st°ritev glede na stroške Weh	v Jugoslaviji najnižje od
^to Jj °P*kih držav in da najbrž Poit, n.aključje, da je razvitost ptt l')a v Jugoslaviji na predzad-»aj na!/estu v Evropi Za ilustracijo) tott ..cdem ugotovitev, da je razvilo Ig* bonske službe v Jugoslaviji •td, m/J ^vedsko, 30 let za Avstrijo * iahko seznanili s t* «ta]r. .Pr°blemi, ki so pri poš-^na,0 Prisotni To pa ne zaradi Mtl nis dohodkov, ki v povprečju l'«Ugodnt,talco nizki> marveč zaradi1 ^»ti . Pogojev dela in odgovor ?b nasT U- Danes *» že redki, ki «0, v-SJi na ‘i'*0 Pri pošti vprašu-°d«k m •	*>° r^jihov osebni do-
^U: j,; ajveč sprašujejo o pogojih bod„ , ,0,do imeli proste sobote, Il<1' Ko n delali samo dopoldne ^ Prostii3 u8°tovgo, da v tej službi fazami!? *°bot. da za delo, ki ga eiialnQ . osebno finančno in ma-V do»tavr,r8,OVarjaj°- da b°do morali m ^bi raznesti do 120 kg
pošiljk na dan (v tej teži je do -'/3 teže časnikov in časopisov, tudi od tednika Dolenjski list), potem se jih velika večina, pa čeprav za nižji osebni dohodek, odloči za delo v drugih delovnih organizacijah, predvsem v tovarnah, kjer delajo na suhem in toplem, brez velike osebne odgovornosti za opravljeno delo, zraven so pa še ob sobotah prosti.
Vsega tega pa nc navajam v opravičilo za spodrsljaje v poštni službi. Tako kot povsod je tudi tu prisoten človeški faktor, ki je zaradi tako' široke dejavnosti službe takoj opazen in prizadene posameznika ali delovno organizacijo, čeprav gre recimo, samo za razglednico, ki jo je treba odnesti tudi na do 25 km oddaljeni hrib. Poleg tega so še majhne možnosti razvoja ptt prometa z nabavo strojev, naprav in motorizacije, s čimer bi odstranjevali možnost vpliva človeškega faktorja na kvaliteto poštenega poslovanja in zboljašali pogoje dela.
Slabih delovnih pogojev predvsem v poštnem prometnem centru (PC) v Novem mestu ne povzročajo samo navedeni vzroki, krepko so pri tem udeležene tudi tiste časopisne hiše, ki svoje časnike in časopise tiskajo v Ljubljani Poglejmo, zakaj. Poštne pošiljke (s tem mislim tudi časnike in časopise) dovažamo iz Ljubljane v Novo mesto dvakrat na dan s pettonskimi kamioni, ob sredah, ko je Dolenjski list natiskan, pa dodamo še en takšen kamion. Prihod1 kamionov in delo v PC je organizirano tako, da je kljub ogromni količini in v majhnem času vsa prispela tvarina še pravočasno .predelana” (razdeljena in pripravljena za odvoz) do (odhodov' furgonov in avtobusov k poštam na našem območju. Vse v redu in prav, če bi časopisne hiše poskrbele, da bi bili njihovi časniki in časopisi vedno pripravljeni do določene ure odhoda. Žal pa ni tako. Pogosti so primeri vedno daljše kasnitve v tej pripravi Vsaka zamuda, pa čeprav je samo desetminutna, povzroči, da delo pri deljenju tvarine v PC ne poteka po strogo odmerjenem časovnem redu. Posledica takih zamud je povečan fizični napor zaposlenih v PC (tvarine je dnevno od 10 do 15 ton) in kasnejši odhod furgonov iz Novega mesta.
Se hujše pa je, kadar so omenjene zamude takšnega obsega, da ni moč odpraviti vse prispele tvarine ali pa
je »jjloh ni mogoče odpraviti še istega dne. ČZP DELO se v takšnem primeru opraviči bralcem še istega dne po radiu, medtem ko takšnega opravičila s strani uprave Dolenjskega lista še nisem slišal. Povrhu vsega pa zaradi naglice, ki jo narekuje povzročena zamuda, ekspedit časopisne hiše ne pripravi tvarine tako, kot je zapisano v 5. točki 32. člena splošnih pogojev za opravljanje ptt storitev. T a določa, da mora pošiljatelj, kadar pošilja več kot dva svežnja za isto pošto, jih vložiti v vrečo in jo nasloviti na namembno pošto. To je potrebno zato, da ni potrebno delo pri preusmerjanju v PC. Toda pogosti so primeri, da teh direktnih vreč ekspedit ne formira, pač pa vso tvarino naslovi na PC Novo mesto. Lahko si vsakdo zamišlja, koliko toa časnikov in časopisov mora teh nekaj delavcev v PC premetati (po nepotrebnem preusmeriti), preden je tvarina pripravljena za odpravo. Poleg tega je s tem preusmerjanjem toliko dela, da je tako prispela tvarina pripravljena za odpravo šele za naslednji dan. O tem je bila uprava Dolenjskega lista že večkrat obveščena, vendar gre delo še vedno po starem naprej.
Toda zaradi takšnih nepravilnosti ni še nikoli nobenemu poštnemu delavcu - trdim, da iz zavesti, da jel Dolenjski list kot glasilo SZDL potreben in koristen tednik - padlo na misel, da bi govoril strankam, še manj pa pisal v javnem glasilu, naj. ne naročajo Dolenjskega lista! Nasprotno, menim, daje ravno poštnih delavcev zaslug, da Dolenjski list danes izhaja v tolikšnem številu. Zraven tega pa še poskrbimo, da je. naročnina za tednik pravočasno izterjana.
Tudi teh misli nisem napisal \ očitek ali opravičilo za spodrsljaje, ki so se in se bodo pojavljali povsod, ne samo pri ptt in DL. Želel sem le prikazati že zelo staro spoznanje, da ni nikogtr na tem planetu, ki pri delu ne bi delal tudi napak. Te so lahko objektivne ali subjektivne narave. Kakšno težo imajo in ali izvirajo iz subjektivnih ali objektivnih okoliščin, pa jih je potrebno prej, predvsem če želimo z njimi seznaniti javnost, obravnavati iz vseh zornih kotov. Na tak način prikazano kritiko bo vsak pošteno misleči človek sprejel dobronamerno.
TONE GABRIJEL
DOŽIVETJE V ZAGREBU — Novomeški gimnazijci so se tudi letos vključili v koncertni abonma, ki ga organizirata zagreb&a Filharmonija in Dvorana Va troslava Lisinskega. 17. oktobra so prisluhnili drugpmu od predvidenih sedmih koncertov. Nastopila je zagrebška Filharmonija pod vodstvom Milana "Jorvata, solist pa je bil violončelist Heiniich Schiff, gost z Dunaja. Koncertanti so izvajali dela J. Gotovca, A. Dvoršaka in I. Stravinskega. (Foto: Stojan Pelko)
v
Cas beži in priganja
V Novem mestu sprejeli akcijski načrt priprav za prehod na usmerjeno izobraževanje — Roki so kratki
Do začetka usmeijenega izobraževanja je še devet mesecev.
/r- ---------------------------
Cas gostiln
Etnografski oddelek Dolenjskega muzeja bo februarja 1981 pripravil razstavo .Gostilne in gostilničarji v Novem mestu in Kandiji. Razstava bo zajela obdobje od konca 18. stoletja do druge svetovne vojne. Na ogled bodo fotografski posnetki starih gostiln, interierji, portreti gostilničarjev, gostilniške družbe, najrazličnejši dokumenti in podobno.
Ob razstavi naj bi izšel tudi katalog, ki bi v besedi in sliki obsežneje in z zgodovinskega vidika obdelal, kar bo sicer videti na razstavišču, bržčas v Dolenjski galeriji Katalog bi obsegal splošni del o gostilnah ter seznam vseh gostilničarjev, najemnikov gostiln in samih gostiln s kratkim historiatom, kar pač dovoljuje razpoložljivo arhivsko gradivo.
Katalog, ki ga želi Dolenjski muzej izdati ob gmotni pomoči širše družbene skupnosti, bo dragocen prispevek za lokalno zgodovino, vseboval pa bo kopico zanimivih in do zdaj še ne zbranih podatkov o gostilničar-stvu in življenju skozi stoletja v Novem mestu.
To je navidezno strašno veliko časa, glede na vse, kar je še treba postoriti, pa zelo malo. Neizbežnih postopkov in opravil, ki skupaj tvorijo tako imenovane priprave, je dolga vrsta.
v Novem mestu so se priprav lotili odgovorno- Svet za vzgojo in izobraževanje pri občinski koi-Vrenci SZDL je sprejel poseben akcijski načrt nalog, ki jih bodo morali posamezni dejavniki opraviti do prihodnje jeseni, nekateri prej, drugi pozneje, kakor je v akcijskem načrtu določeno z roki.
Začelo se bo že te dni- Tako bodo morali v novomeški občini do konca leta ustanoviti enote posebnih izobraževalnih skupnosti, oblikovati komisije za sprejemanje učencev v prve oddelke usmerjenega izobraževanja, obenem pa se že pripraviti na vpis.
Na spisku nalog, ki jih bo treba takoj začeti izvaja ti, je oskrba s kadri, ki bodo poučevali v oddelkih usmerjenega izobraževanja, medtem ko bodo morale delovne oeganiza-cije zagotoviti prostore, opremo in še kaj za tako imenovani praktični del pouka.
RAZSTAVA NEŽICAH
V galeriji Posavskega muzeja v Brežicah bodo jutri ob 18. uri odprli razstavo .Partizanske delavnice na Slovenskem", ki so jo že pred meseci pripravili v Muzeju ljudske revolucije Slovenije v Ljubljani-
Tudi jezikovna razsodišča!
Lansko posvetovanje v Portorožu je, kot se spominjamo, pozitivno odgovorilo potrebam po tehtni, na jezikovnem znanju temelječi rabi slovenščine v javnosti. Zato pomeni to posvetovanje z vsemi nujnimi napotki in sklepi velik napredek od 1 znanega pisma SZDL o usodi slovenskega jezika.
Enega pomembnih sklepov iz Portoroža so uresničili 15. oktobra, ko se je na ustanovni seji sestala sekcija »Slovenščina v javnosti” kot stalno delovno telo pri svetu za kulturojjredsed-stva republiške konference SZDL. Sekciji predseduje dr. Matjaž Kmecl, vodil pa jo bo sekretariat kot kolektivni organ. Njeno delo bo potekalo v devetih podskupinah, od katerih bo vsaka reševala vprašanja slovenščine na raznih delovnih področjih. Za obravnavo posebno kričečih napak in spome uporabe jezika bodo oblikovali tako imenovana jezikovna sodišča oziroma razsodišča.
Sekcija bo delala na podlagi že sprejetega akcijskega programa, kjer so zapisane tudi poglavitne naloge. Med drugim bo poskušala doseči, da na kulturnem (umetniškem) področju ne bo davka na promet s proizvodi razbremenjeno nobeno besedflo, ki bo jezikovno nemarno, dvomljivo ali celo nespremeljivo. Kajpak sekcija ne bo zgolj sodnica, marveč je njena obveznost tudi pomagati. Med drugim naj bi za potrebe gospodarstva osnovali posebno jezikovno posvetovalnico in popravljalnico.
Skrb za materinščino se torej nadaljuje. V omenjeni sekciji si ne delajo nikakršnih utvar o tem, da bodo jutri že vsi Slovenci pisali in govorili čisto slovenščino. Tudi na tem področju bo od besed k dejanjem dolga pot.
L Z.
Trije novomeški abonmaji
Poleg rednega gledališkega abonmaja tudi mladinski abonma, medtem ko bo koncertni abonma skupen — Gostovale bodo znane gledališke hiše in priznani glasbeni umetniki
Zveza kulturnih organizacij v Novem mestu je hkrati razpisala tri abonmaje za sezono 1980/81. To so: gledališki abonma (za odrasle), mladinski gledališki in koncertni abonma. Vpisovanje abonentov se je že začelo. Tokrat so prireditelji odpravili dvojne cene. Do zdaj so morali naročniki abonmajskih vstopnic iz delovnih organizacij seči fobije v žep. Poslej bo razliko do tako imenovane ekonomske cene vstopnic prirediteljici Zvezi kulturnih orgaftizacij plačala občinska kulturna skupnost iz posebne postavke. To je hkrati edina pomembna novost v novi abonmajski sezoni, če izvzamemo, da bodo spored vseh prireditev zapolnili le gostje.
V okviru večernega gledališkega abonmaja (za odrasle), ki bo imel red A in red B, se bo zvrstilo devet predstav sedmih izvajalcev. Stalno slovensko gledališče iz Trsta bo gostovalo v Novem mestu z Molierovo' komedijo .Žlahtni meščan”. Mestno gledališče ljubljansko bo uprizorilo dve deli - Cankarjeve ..Hlapce” in Hacksovo komedijo .Mir”. Drama SNG iz Ljubljane bo zaigrala na novomeškem odru Gogoljevega „Re-vizorja” Slovensko ljudsko gledališče iz Celja bo prišlo v goste s komedijo ..Odprite vrata, Oskar pri-“ ha ja!” Borivoja Wudlerja in s „Pie-vzgojo srca”, dramo Dušana Jovanoviča. Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane je pripravilo Žižkovo Ijud-sko igro ..Miklova Zala”. Satirično gledališče „Jazavac” iz Zagreba bo zabavalo novomeško občinstvo s Hadžičevo komedijo . Punjena ptica”. Napovedani abonmajski spored zaključuje baletna skupina Lidije Sotlar iz Ljubljane, ki bo nastopila z odlomki iz baletov.
Mladinski abonma je v bistvu skrajšan večerni abonma za odrasle, obsegal pa bo pet predstav. Na sporedu bodo: Gogoljev .Revizor”, Ca nkarjevi .Hlapci”, »Odprite vrata, Oskar prihaja'” Borivoja Wudlcr-ja, Gogoljev .Revizor” in Žižkova ..Miklova Zala”.
V okviru koncertnega abonmaja bodo v Novem mestu nastopili znani
solisti in ansambli iz domovine in tujine. Koncertirali bodo: sovjetski pianist Lekso Toradze, čehoslovaški. violinist Bohuslav Matoušck ob kla-
virski spremljavi Petra Adamca (oba iz Prage), Koroški akademski oktet, Trio Lorenz (klavir, violina, violončelo) in mednarodno priznana pianistka Dubravka Tomšič, vsi iz Ljubljane.
Zdaj pa še cene: za vseh devet predstav abonmaja za odrasle bo treba odšteti 600 dinarjev (plačljivo v dveh obrokih), abonmajska vstopnica za vseh pet predstav mladinskega abonmaja velja 150 dinarjev, medtem ko bo abonmajska vstopnica za vseh pet koncertov 200 dinarjev za odrasle ter 150 dinarjev za dijake in študente.
Posveta pa ni bilo
Bo »Samorastniška beseda" kljub vsemu izšla?
Posveta s sodelavci .Samorastniške besede" iz dofenjskih, belokranjskih in posavskih občin, napovedanega za minuli petek zvečer, ni bilo, saj so se ob napovedani uri na dogovorjenem mestu - v čitalnici trebanjske matične knjižnice - sešli le štirje obiskovalci, vsi člani uredniškega odbora.
Vsa vprašanja, namenjena za pretres s samimi ustvarjalci, so tako ostala nenačeta in čakajo na odgo-vor kdaj drugič, ko bodo imeli sklicatelji takih sestankov več sreče. Predvsem ni odgovora, kaj nameravajo v prihodnje, ali še vedno abstinirati ali sodelovati, kar bi bilo potrebno, saj je trebanjska revija namenjena v prvi vrsti njim.
Uredniški odbor je seveda v nemajhni zadregi kaj napraviti v številko, ki naj bi izšla decembra. V že' zbranem in za tisk odobrenem gradivu je premalo prispevkov dolenjskih
avtorjev. Ker taka številka najbrž ne bi smela iziti, se je uredniški odbor v okrnjeni sestavi na hitro odločil za takole rešitev: nekatere dolenjske avtorje, ki so že bolj uveljavim, je povabil naj za predvideno decembrsko številko pripravijo zajetnejše pošiljke- Z osebnim dogovarjanjem pa bodo bržkone nastajale tudi prihodnje številke »Samorastniške besede"
JARM V TRŽIČU
Razstavo del akademskega kiparja Staneta Jarma iz Kočevja so odprli v petek, 17. oktobra, v paviljonu NOB v Tržiču. Kipar Jarm je znan predvsem po svojih kipih iz lesa. Tudi v Tržiču razstavlja lesene plastike. Razstava bo odprta do 5. novembra. Poleti, od junija do avgusta, je Stane Jarm razstavljal tudi v Ljubljani-
(TELEVIZIJSKI SPOREDI
PETEK, 24. X.
O labod
8.45 TV V SOLI:Koledar, Jesenski sadeži, Ruščina, Pes, človekov prijatelj, Mlako v prehrani predšolskih otrok
10.00 TV V ŠOLI: Angleščina, Risanka, Zgodovina, Zgodba, Izobraževalna reportaža, Zadnje minute 14.55 TVV SOLI, ponovitev 17.15 POROČILA 17.20 PRAVLJICE IZ LUTKOVNEGA VOZIČKA 17.35 DRUŽINA SMOLA
18.00 ROCK FESTIVAL: ESSEN 80
18.30 OBZORNIK 18.40 ZAKON O ZDRUŽENEM DELU: SINDIKAT V KRAJEVNI SKUPNOSTI Televizijci so pripravili več izobraževalnih oddaj o uresničevanju zakona o združenem delu. Tokrat bo beseda tekla o tem, kako v krajevni skupnosti organizirati sindikat. 18.55 VARSTVO PRI DELU:
22.10 NOČNI KINO: DOBRO JUTRO
Japonski film, ki ga je 1959 posnel Ozu, govori o dečkih, ki si prizadevata zgladiti spore med sosedi, spore, ki sta jih skuhala sama. Igrajo Chishu Ryu, Kuniko Miyake, Yoshiko Kga, Keiji Sada in drugi.
VARNO DELO V GRADBENIŠTVU 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
20.00 HVALA ZA POZORNOST, zabavnoglasbena oddaja
21.00 BLAKOVIH SEDEM 21.55 V ZNAMENJU
16.55 Test - 17.10 Dnevnik v madžarščini — 17.30 Dnevnik — 17.45 Otroška oddaja — 18.15 Namesto top liste — 18.45 Jazz za izvoz — 19.30 Dnevnik - 20.00 Gost urednik — 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.15 Spomini: KPJ in graditev nove dižave - 22.05 Ogabnost (angleški igrani film)
SOBOTA, 25. X.
O labod
1
8.00 POROČILA
8.05 VRTEC NA OBISKU: ClV, Civ, Se dolgo bom Ziv
8.20 Ela Peroci: ANKINE RISBE 8.35 DIMNIKARCEK SE POTEPA PO SVETU
8.45 ZADNJA DIRKA 9.15 PISANI SVET
9.45 A Haley: KORENINE NASLEDNJE GENERACIJE
NEDELJA, 26. X.
O labod
8.40 POROČILA
8.45 PRIMORSKA POJE
9.15 Čebelica maja
9.45 JAZON IZ VESOLJA
10.05 BOŽJE OKO, dokumentarni film
10.40 VRNITEV ODPISANIH 11.35 TV KAŽIPOT
12.00 KMETIJSKA ODDAJA
13.00 POROČILA
11.20 V IZJEMNIH OKOLIŠČINAH
11.50 CAS, KI ŽIVI: VSE ZA NASO VOJSKO
12.20 625
13.00 POROČILA
13.55 PARTIZAN: OLIMPIJA, prenos nogometne tekme
15.50 POROČILA
15.55 ROCK FESTIVAL: ESSEN 80
16.55 NAS KRAJ
17.10 PARTIZAN: BOSNA, prenos košarkarske tekme
18.45 MUPPET SHOW (gostuje Pearl Bavle)
19.10 ZLATA PTICA 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
14.55 PLANINA TARA, dokumentarna oddaja
15.25 SADOVI USTVARJALNE VOLJE: KUD ABRASEVIC
15.55 POROČILA
16.00 KOLINSKA	SLOVAN:
CRVENKA, prenos rokometne tekma
17.20 Športna poročila
17.35 SLUŽBENI POLOŽAJ, jugoslovanski film Film, ki ga je Fadil Hadžič posnel 1964, kritično govori o stanju v nekem podjetju, kjer vodilni delavci pod krinko dobrega gospodarjenja izkoriščajo službeni položaj za lastno bogatenje in podobne nepravilnosti. Igrajo Voja Mitič, Uroš Krav-Ijača, Olivera Markovič, Milena Dra-vič, Loize Potokar in drugi.
20.00 SREČANJA 21.35 J. Dieti: BOLNIŠNICA NA KONCU MESTA 22.25 POROČILA 22.30 NOVI CENTURIONI, ameriški film
Nenavadno detektivko je po ro-' manu J. Aambaugha zrežiral Richard Fleischer, igrajo pa George C. Scott, Stacy Keach, Jane Alexan-der idr.
17.45 Znanost — 18.30 Narodna lasba — 19.30 Dnevnik — 20.00
as jazza — 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Portreti — 21.40 Športna sobota
19.10 Risanka
19.26 ZRNO DO.ZRNA
19.30 DNEVNIK
20.00 T. Partljič: SCUKE PA NI, SCUKE PA NE
21.00 DOKUMENTARNA ODDAJA
21.30 V ZNAMENJU
21.55 ZABAVNOGLASBENA ODDAJA
22.10 ŠPORTNI PREGLED
15.30 Nedeljsko popoldne - 19.30 Dnevnik - 20.00 Ameriški fragmenti - 20.50 Včeraj, danes, jutri -21.10 Igrani film
PONEDELJEK, 27. X.
C) labod
8.45 TV V ŠOLI: Koledar, Pravljica, Kultura govora in branja, Makedon-
ŠČina
10.00 TV V ŠOLI: Matematika, Risanka, Zemljepis, Zgodba, Iz arhiva
šolske TV, Zadnje minute 14.5 TV V ŠOLI, ponovitev 17.20 POROČILA 17.25 MALI GODCI V GLASBENI DEŽELI
17.35 DELAJ Z GLAVO: PONOVITEV
18.00 DELEGATSKI VODNIK: KAKO JE NASTAL DELEGATSKI SISTEM
18.20 JEZIK V JAVNI RABI: O RAZLIKAH V UPORABNI VREDNOSTI IZRAZNIH SREDSTEV
18.35 OBZORNIK
18.45 MLADINSKA ODDAJA 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
20.00 J. Perret: OTOČANI Francoska televizijska drama, ki
jo je zrežiral Gilles Grangier, bo govorila o pariški družini iz »trebuha Pariza”. Palladionovi živijo odmaknjeni od drugih, celo govorijo drugače, njihovi hišni prijatelji pa so mrši,
ne, ščurki in druga golazen, javno vlogo igTa Jacwues Dufilho. 21.05 ALI SE DOVOLJ POZNAMO MED SEBOJ?
22.00 V ZNAMENJU
17.10 Dnevnik v madžarščini — 17.30 Dnevnik - 17.45 Medvedek Uhec — 18.00 Otroci pojejo — 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Športna oddaja - 19.30 Dnevnik -
apoL__________
20.00 A. Sidran: Je«
Sargaško morje - !	_________
trenutek - 21.25 Kultura - 22.10
i: Jegulje potujejo v - 21.20 Glasbeni
Dnevnik — 22.25 Glasbena oddaja
TOREK, 28. X.
o labod
9.00 TV V SOLI: Koledar, Zemljepis, Jesenski sadeži, Dnevnik 10
10.00 TV V ŠOLI: Prirodopis, Risanka, Književnost in jezik, Zgodba, Zadnje minute
16.20 ŠOLSKA TV: Kaj je dokumentarni film. Merila za nagrajevanje po delu, Inovacjje in merjenje dela pri zasebnikih
17.20 POROČILA
17.25 DIMNIKARCEK SE POTEPA PO SVETU
17.35 POLETAVCEK 18.05 ARTIČE 80,1. del oddaje
18.30 OBZORNIK
18.40 PO SLEDEH NAPREDKA Uvodni prispevek bo prikazal, kako so strokovnjaki preizkušali uspešnost sanacijski) postopkov na črnogorskih hišah, prizadetih med potresom. Zatem bo beseda tekla o tem, kako je moč iz elektrofiltrskega pepela naših termoelektrarn izdelovati gradbeni material. Govor bo tudi o varčevanju s pitno vodo, oddaja pa se bo končala z novicami iz znanosti in tehnike po svetu.
19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
20.00 MEDNARODNA OBZORJA:
MLAJŠA SESTRA BELORUSIJA
21.05 W. Kempovvski: KEMPOW-
SKI IN KOMPANIJA
22.40 V ZNAMENJU
22.55 IZ BALETNEGA ARHIVA
LJUBLJANSKE TELEVIZIJE
17.10 Dnevnik v madžarščini -17.30 Dnevnik - 17.45 Pionirski TV studio - 18.15 Branje — 18.45 Narodna glasba — 19.30 Dnevnik — 20.00 Willy Dixon in druga generacija Chicago bluesa - 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Porota — 22.00 Poezija
SREDA, 29. X.
O labod
(po £
9.20 TV V ŠOU: Koledar, Za uči- JfcM)
18.15 MLADI SARAJEVSKI PEVCI
18.45 OBZORNIK
19.00 NE PREZRITE
19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
20.00 FILM TEDNA: NOVINAR (do filmu POGOVOR Z REŽISER-
telje, Razvoj življenja 10.00 TV V SOLI: Izobraževalni film, Risanka, Predšolska vzgoja, Zgodba
17.30 POROČILA 17.35 Ela peroci: ANKINE RISBE 17.50 RUBENS, dokumentarna oddaja
ČETRTEK. 30 X.
C) labod
9.00 TV V ŠOLI: Koledar, Matematika, Srednjeveška matematika, Dober tek
Glavni junak dela kot novinar v uredništvu večjega dnevnika. Piše odkrite članke, ki jih uredniki največkrat nočejo objaviti, saj se bojijo za svoje stolčke. Novinar ima zato tudi osebne družinske težave, saj mu žena očita, da bi ba lahko uspešnejši, ako ne bi rinil z glavo skozi zid.
10.00 TV V ŠOLI: Kemija, Risanka, Biologija, Predšolska vzgoja, Zadnje minute
13.55 VELEŽ: SLOBODA, prenos nogometne tekme
16.00 ŠOLSKA TV: Kaj je dokumentarni film, Merila za nagrajevanje po delu, Inovacije in merjenje dela pri zasebnikih
17.00 POROČILA
17.05 RAZGALJENI EVEREST
Ta film o vprašanjih novinarske etike in morale jj- posnel Fadil Hadžič in za delo lani prejel puljsko zlato areno za režijo.
22.15 V ZNAMENJU
22.30 Športni pregi ld
17.10 Dnevnik v madžarščini —
17.30 Dnevnik - 17.45 Lutkovna predstava - 18.15 Alkoholizem -18.45 Zbor Svetozar Markovič —
19.30 Dnevnik - 20.00 Gledališka predstava - 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Izviri: Teatrum Euro-peum — 21 JO Koncert zagrebških solistov
18.00 ZADNJA DIRKA
18.30 OBZORNIK 18.40 NA SEDMI STEZI
19.15 RISANKA 19.24 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
20.00 DOKUMENTARNA ODDAJA
21.15 JAQUES BRELL .22.40 V ZNAMENJU
POTA
m suif
dežurni
poročajo
PRETEPAL SE JE Z GOSTI -Novomeški miličniki so 13. septembra pridržali do iztreznitve Ivana Ašiča iz Vavte vasi. Ašič se je v hotelu Metropol pretepal z gosti. Prijavljen je sodniku za prekrške.
NI UBOGAL MILIČNIKOV -Prometni miličniki so 13. septembra okoli polnoči zalotili pri vožnji v
Od pohajkovanja do stranpoti je le koralt
Premalo pozornosti mladinski kriminaliteti
Resda v novomeški občini zadnje čase ni opaziti vidnejšega porasta kaznivih dejanj med mladoletniki, pa vendarle lahko govorimo o nezadovoljivem stanju na tem področju, predvsem zaradi slabo organizirane preventivne dejavnosti, ki se je doslej kazala le v opozorilih in obveščanju Centra za socialno delo, medtem ko je nešteto drugih oblik ostalo zgolj na papiiju.
Tu imamo v mislih predvsem skupno in koordinirano delo vseh dejavnikov, ki lahko tako ali drugače pripomorejo k izboljšanju podobe na področju mladinske kriminalitete: sodišče, tožilstvo, UJV, postaje milice, socialni delavci, šole, sodniki za
prekrške, ne nazadnje pa tudi s<> delovanje predstavnikov ZSMS in predstavnikov komisij za socialno varstvo pri krajevni skup-nosti. Znatno število kaznivih dejanj je namreč storjenih piav v času, ko mladoletniki brezdelno pohajkujejo, zato je še kako potrebno znova oživiti večkratne razprave o tem, daje mladim po-trebno v takšni ali drugačni obliki omogočiti koristnejše izrablja-nje prostega časa. Tu pa mladinske organizacije, športna in kulturna društva gotovo niso brez pomena. Ce seveda izvzamemo mlade Rome, ki pa si zaslužijo posebno pozornost ..Običajni preventivni in tudi kazenski ukrepi so v takšnih primerih največkrat brez haska, zato zagotovo ni odveč obujena ideja o ponovnem delovanju disciplinskega centra v Novem mestu.
Ne nazadnje pa bi se moiah strožje držati dogovora, da se mladi Romi takoj po osnovni šoli vključijo v delovni proces ffl jih hkrati tudi vključiti v aktivnost ZSM ter jim tam ponuditi primemo dela	B.	BUDJA
vinjenem stanju 25-letnega Franca Ponikvarja iz Gornjega Vrhpolja. Seveda so mu prepovedali vožnjo, kar
pa ob dejstvu, da so ga nekaj kasneje ponovno zasačili za volanom, očitno ni zaleglo. Ponikvar se je treznil na Jerebovi.
RAZBIJAL STEKLENICE -31-letni Djuro Brkič iz Drče je v torek zvečer končal na Jerebovi. Vinjen je namreč razgrajal in razbijal steklenice v restavraciji „Pri vodnjaku”. Čaka ga še razgovor pri sodniku za prekrške.
V žitno zanko ujel srno
Na Vinkovem vrhu prijeli krivo lovca — Hišna preiskal
Čeprav je splošno znano, da tako redek pojav, so vendad* vole
krivolov po naših gozdovih ni
Z ROČICO NAD MILIČNIKA
Kostanjeviški miličniki so v soboto ustavili traktor, ki ga je upravljal 11-letni otrok, poleg njega pa je sedel njegov oče, 47-letni Franc Zupančič z Malenc. Ko je miličnik prepovedal nadaljnjo vožnjo, se je Zupančič razburil in se kar z ročico voza spravil nad miličnika. Končal je v prostoru za pridržanje.
Romi oropali »predrznega” prodajalca
V soboto okoli 15. ure so prišli v trgovino sadja in zelenjave v Bršljinu štirje Romi. Od prodajalca Fatmera Begaja so kratko malo zahtevali denar, ker so hoteli v kino in niso imeli v žepu prebitega ficka. Begaj se je temu uprl in denarja ni hotel izročiti, to pa je bilo Romom dovolj, da so sklenili obračunati s ..predrznim” prodajalcem.
Eden od Romov je nenadoma privlekel iz žepa nož in z njim pričel mahati pred Begajem, drugi pa je prodajalca udaril v obraz in mu iz priročne blagajne vzel 1.500 din. Roparji so nato odšli v mesto in si pred kinom razdelili ne tako majhen plen. Miličniki so storilcem kmalu prišli na sled. 18-letnega storilca Romana Brajdiča iz Žabjeka so že prijeli, medtem ko ostalo trojico še iščejo.
PODOLENJSKI DEŽELI
• Prejšnji teden je Branko Gregorčič z Mestnih njiv v Novem mestu ugotovil, da je imel na obisku vlomilca. Ta je v sobo vdrl skozi okno, vendar očitno ni našel primernega plena, saj je odšel praznih rok. Gregorčič pa vendarle ni brez stroškov: poleg razbite šipe je namreč moral poskrbeti tudi za videz sobe. To je vlomilcu najbolj zameril.
• Črnomaljski miličniki so prejšnji teden prijeli 30-letnega Alojza Kuniča iz Gornjega Suhorja. Že dopoldne se je napil in doma pretepal ženo, s tem pa ni nameraval odnehati niti popoldne, čeprav je žena odšla v službo. Sel je za njo, vendar so ženi priskočili na pomoč sodelavci in poklicali miličnike. Kaj jim je Kunič natvezel v izgovor, ni znano, zagotovo pa ni slo za romantično ljubezensko zgodbo.
• 14. oktobra so imeli metliški miličniki opravka z 28-le-tnim domačinom Martinom Jakličem, ker je razgrajal in razbijal steklenice v gostišču na Dragah. Na razgovor k sodniku za prekrške pa je poleg Jakliča povabljen še vodja strežbe, ker so Jakliču, kljub temu daje bil vinjen, stregli z alkoholom. Bo Jaklič vsaj toliko kavalirja, da bo šefu strežbe povrnil gostoljubnost v lokalu, naj bližjem novomeškemu rotovžu?
• V noči na soboto je kurji tat vdrl v kumik Karla Kolenca iz Cegelnice in mu odnesel celih šest parov kokošjih bedres. Bliža se Martinovo!
7
NENADOMA PREČKAL CESTO - 13. oktobra zjutrai se je Franc Šobar iz Uršnih sel peljal z osebnim
avtom po Zagrebški cesti v Novem mestu proti Žabji vasi, takrat pa ie cestišče nenadoma prečkal Jože
PADEL NA POKROV MOTORJA - V petek dopoldne se je Marjan Mulh iz Trebnjega peljal z osebnim
mestu proti Žabji vasi, takrat pa ie Vrha proti Repčam. V ovinku se mu
avtom z lažjo prikolico od Gornjega
Brulc iz Gornjega Suhadola. Prišlo je do nesreče, v kateri je bil pešec laže poškodovan in so mu prvo pomoč nudili v ambulanti IMV, na avtomobilu pa je bilo škode za 2.000 din.
SPREGLEDAL JE AVTOBUS -Novomeščan Drago Plaper je v sredo zjutraj prečkal novomeško avtobusno postajo, v preveliki naglici pa je spregledal avtobus, ki je pripeljal na postajališče številka 2. Trčil je vanj, pri tem pa dobil nekaj prask in odrgnin.
ZANESLO GA JE S CESTE - V sredo popoldne se je Cmomaljčan Mirko Križeli peljal na kolesu z mo-toijem od Lokev proti domu. Pri železniškem nadvozu pa gaje zaradi neprimerne hitrosti zaneslo s ceste.
je nasproti pnpeljal na kolesu z motorjem 37-letni Bogomir Lavriha iz Dolenjega vrha. Lavriha je vozil po levi, tako da je prišlo do trčenja. Motorista je vrglo na pokrov motorja, pri čemer se je poškodoval, da so ga morali odpeljati v novomeško bolnišnica Na pločevini je škode za 10.000 din.
ZAPRL SMER - Rudi Germov-šek je v petek popoldne s tovornjakom vzvratno vozil v Kamnem potoku na regionalno cesto, pri tem pa zaprl pot osebnemu avtomobilu Vla-dimira Stepišnika. Ta se je laže ranil, gmotne škode pa je bilo za 20.000 din.
TRČILA NA MOSTU
16. oktobra ob 13.25 je prišlo na mostu v Dolnjem B oštarij u do hude nesreče, v kateri sta se poškodovala voznika Slobodan Govedarica iz Sutjeske in Jože Cerzina iz Stolovni-ka. Slednji ni upošteval prometnih označb pred mostom. Poleg voznikov sta se v nesreči poškodovala še dva sopotnika. Materialne škode je bilo za 50.000 din.
utivU reucK pujd»)	ji
redki primeri, ko storilca tua* doleti zaslužena kazen. Vz kov za to je več. Od prijatelj sosedske ponoči pa d°, mogočih zvijač, ki se jih lovci poslužujejo. No, 5<p nemu Cirilu Štravsu z Vinko ga viha ni pomagalo ne eno drugo.
Žužemberški lovci so 13. okto odkrili v gozdu pri Vinkovem vri1 ^ žično zanko ujeto smo. Skup*J žužemberškimi miličniki so 1 pripravili ob najdbišču zasedo, J kmalu dala rezultat. Okoli 17. ure r namreč k srni prišel Ciril Strav»> ko se je pripravljal, da bo u)°v nesel domov, so ga miličniki P** ^ netilu Štravsa so nato odpf Novo mesto, kjer pa dejanja nik**"’ ni hotel priznati. Kriminalista novomeške UJV je razlagal, da J smo našel povsem naključno m je pač hotel poskrbeti za ihi^0 val. Povsem drugačnega mnenja P je bil Štravs potem, ko so °Pf?na pregled njegovega doma. V hia Vinkovem vrhu so namreč našli več pripomočkov za krivolov, in* njimi tudi žične zanke, povsem po" dobne tisti, v katero se je srečna srna. Pod bremenom taksnin dokazov je Štravs dejanje prizna*.
To, ali se Štravs že dalj * ukvarja s krivolovom, bp skušala kriti nadaljnja preiskava, končno sedo pa bo seveda imelo sodišče-^
ZENA IN SIN STA GA REŠILA
ie 1<"
Pri nezgodi s traktorjem s*/jetIii septembra poškodoval 45	-,e
Evgen Žagar iz Vinice. Zagat ^ omenjenega popoldne peljal s j torjem po slabi poljski cesu Žežljem proti Vinici. Med voznj^ bregu navzdol pa je zapeljal n ^ pri čemer se je traktor pokopal pod seboj voznika. ^ sta izpod vozila zvlekla *en*efto in poskrbela za prevoz v novo bolnišnica Na srečo poškodbe bile najhujše.
Pretepači
so končali, v bolnišnici.
Nož. late in nekaj kjj1 metliškem bifeju
■'1	*jta, j®
V metliškem bifeju, la*0 |-prišlo v četrtek do ne P^jLffovsl* nj,a	nega pretepa, ki mu je
Via-	vinjenost.	■ t ifl
Jože Nemanič z Rad°*bjl» » Ljubljančan Franc Duša _jyili.
ZBIL PEŠAKINJO - Ko je 37-letna Novomeščanka Milosava Poštič v petek zvečer prečkala križišče pred Hotelom Kandija, jo je z osebnim avtom zbil 18-letni Jernej Jedlovčnik iz Novega mesta. Pošti-čeva je bOa huje ranjena in so jo odpeljali v novomeško bolnišnico.
PREPOZNO OPAZIL PEŠCE -To se je zgodilo 17-letnemu Branku K, ki je na kolesu z motorjem zaradi goste megle prepozno opazil skupino pešcev v Martmji vasi. Zadel je Izidorja Marklja iz Straže qri Šentrupertu, pa tudi sam se je poškodoval. Gmotne škode je bilo za tisočak.
macin /.vonimir	e
rici naročil, da družbi ne oV,T<> postreči in da morajo vsi d ,)u pa je povzročilo hudo kri
tudi pretep
'Stefanič je P°f*{
r„_r.	Je
nož, Duša pa lato in vse končalo tako, da somoran ^ ča in Stefaniča odpeljat* ^ejr
ku v metliški zdravstveni ^ o0yo-
njega pa potem še naprej meško bolnišnico.	__»nlei>***
Naslednje dejanje 0	p* s*
pretepa bo pred sod:niki.	s^j je
bo znašlo tudi strežno o pte^eJ bilo v glavah pretepače preveč alkohola.
Ribničanom sreča obrnila hrbet
Pričakovan poraz drugoligašic iz Novega mesta — Rokometaši Inlesa ponovno za las ob uspeh na gostovanju — Šentjernejčanke nadaljujejo z dobrimi igrami
Rokometni vikend ni prinesel dolenjskim predstavnikom v zveznih in republiških ligah bistvenega napredovanja na lestvici. Novo-meščanke so namreč povsem pričakovano klonile doma z vrsto Union Dalmacije, Ribničani pa so v gosteh nudili hud odpor cdj-&im rokometašem. Edino zmago so na Dolenjsko prinesle Šentjernejčanke, ki so v republiški ligi zmagale nad Slovanom v Ljubljani, medtem ko so Kočevke doma po hudem boju klonile pred Preddvorom.
teža	POMAGAL	—	Novomeščani so v soboto brez
Na V °Prav®‘ 2 odbojkarji Izole in tako zabeležili prvi dve točki. r«J?OS!le^u uspešna Brulčeva akcija, ki jo spremljata Primc in ferski. (Foto: B. Budja)
Brez težav do prvih točk
^Š&ikc
čen- X0V8n.a. zma9a na startu SOL za moške — Upravi-1 apetiti pred startom — Krkine igralke gladko _____________________________ izgubile
Ofiy,sob°t0 so startali tudi mosvv ^ovenski ligi. Med vaj. Novomeščani ne skri-
mL je po osvoiitvi
Zv “ *n napredovanju v kQn.n° 1*80, kar so konec - ev potrdili tudi s sobotno
0jL , ^nago, medtem ko so dni; It31*06 Krke že na startu Neprepričljiv poraz.
PIONIR-IZOLA
3: 0(4,5,9)
navzlic ^>te*co gledalcev se je tekmi ?°zn'. UI* zbralo na uvodni   ‘etošnje ligaške sezone v
..BREŽIŠKI OKTOBER 80”
»taznovanju brežiškega občin-W at£r.^ka Pripravljajo tamkaj-sko #>5- ..! delavci kvalitetno atlet-
"O Dri delavci kvt.,.vu.w
^ti nue<JIte,Y P°ri nazivom »Breži-®reŽic ,	'	tek	po	ulicah
tekači • Povablieni vsi najboljši hrvaških* .s*ovenskih ter nekaterih ki« W bosanskoherceeovskih
klubo
večer
no
bosanskohercegovskih Tekmovanje bo na pred-
1	W	1IU pivu
Da |"nskega praznika, obogateno tudi s kulturnim pro-v katerem bo nastopila - Artič Rp13*8 in folklorna skupina Poru-H.n Pričetek tekmovanj bo v °r8ani> *	27,	oktobra ob 16.00,
v*t- °r pa vari* nastopu prav «obot”Jave sprejema AK Brežice do ^krnrv.’ nekaj pa tudi na sam dan “Ovanja.
COLES PONOVNO i-KVAK TREBNJEGA
im nastopom desetih ^ je pred dnevi končalo prvenstvo Trebnjega, na onovno slavi lanski zma-
?°vai P B _ _	______
r^jev*?« 0 Goleš. Vse do finalnih
WT>vo
Gričar, vendar je ta na
moški republiški odbojkarski ligi -zahod. Novomeščani jih niso razočarali. S pol moči in povsem osrednjo igro so gladko premagali vrsto Izole, ki je pred pričetkom prvenstva štela celo za enega od kandidatov za vrh. Odbojkarji Pionirja so še največ prikazali v prvem setu, sicer pa najbolj zgovorno govori o odnosu moči na terenu že sam podatek, da so Novomeščani za zmago potrebovali komaj uro.
Piomr: Primc, Kosmina, Babnik, Brulec, Vemig, Graberski, Černač, Muhič, Pečar.
Prve tekme so pokazale, da bodo imeli Novomeščani najnevarnejšega tekmeca v boju za vrh verjetno v vrsti Save. Sicer pa Pionirjevi odbojkarji tudi v 2. kolu igrajo doma, in sicer z novincem v ligi, ekipo Narodnega doma. Brez dvoma bodo Novomeščani knjižili nove točke.
LJUBNO - KRKA 3 -.0(6,10,5)
Novomeščanke so prepričljivo izgubile na prvem gostovanju. V Ljubnem so sicer pokazale srčno igro, vendar je bilo to proti izkušenim domačinkam premalo.
Krka: Boh, Gostiša, Svent, Brajer, Zevnik, Urbančič, Štor, Krnc.
V naslednjem kolu igrajo Novomeščanke v Mežici.
NASTOPILO PREKO 300 DELAVCEV
Na letošnjih II. športnih igrah delavcev IMV je nastopilo kar preko 300 tekmovalcev, ki so se pomerili v sedmih panogah: malem nogometu, odbojki, kegljanju, streljanju, šahu, namiznem teniu in vlečenju vrvi. Največ uspehov je imel tozd TA Skupne službe I pred DSSS in tozdom Tovarne prikolic. Prehodni pokal bo tako krasil leto dni vitrino skupnih služb tozda Tovarne avtomobilov, že sedaj pa v IMV razmišljajo o naslednjih zimskih igrah.
NOVO MESTO -UNION DALMACIJA 16:24 (6:14)
Novomeščanke so v sobotnem srečanju ostale praznih rok. Resda so gostujočim igralkam k dokaj lahki zmagi nekaj pripomogle tudi same domačinke, saj so še posebej v prvem delu igrale brezvoljno in neorganizirano. Ko je že vse kazalo na pravi polom Novomeščank, so se nekje sredi drugega polčasa zbrale in se gostjam celo približale na vsega pet zadetkov razlike. V tem delu igre so Dolenjke držale korak z mnogo bolj izkušenimi in kvalitet-
Brežiški kros v tretje vendarle uspel
Kar preko 250 nastopajočih na krosu v Brežicah
Potem ko so morali organizatorji atletskega krosa v Brežicah, ZTKO in Atletski klub, tekmovanje kar dvakrat preložiti, je bilo v torek, 14. oktobra, vreme nastopajočim vendarle naklonjeno. Nastopilo je preko 250 tekmovalcev, zmagovalci po kategorijah pa so postali: pionirji, letnik 1968 - Prevodnik (Bizclj-
nejšimi gostjami, vendar jim je nekaj pred koncem zmanjkalo moči, da bi ublažile poraz.
Novo mesto: D. Štrukelj, Grgič 3, Turk, D. Štrukelj 2, Iličin in Sitar 2, Jakše, Bon 3, Perše, Mršnik 6, Udovč.
Po tem porazu so Novomeščanke na 8. mestu s 6. točkami, že v soboto pa jih znova čaka težak nastop v Velenju.
AERO CELJE -INLES 20:18(9:8)
Ribničani so Celjanom nudili hud odpor in le izredno razpoleženemu domačemu vratarju Tomiču se imajo Celjani zahvaliti, da so pred domačimi gledalci odnesli celo kožo. V prvem delu so domačini nekajkrat vodili z dvema zadetkoma prednosti, vendar so »lesarji” kar tnkrat rezultat izenačili. Tudi v nadaljevanju se je bil ogorčen boj, gostje pa so po zaslugi celjskega vratarja zapravili kar 4 sedemmetrovke, kar je tudi odločilo zmagovalca.
Inles: Kljun, Radič 5, De, Abra-hamsberg, Fajdiga, Žuk 1, Karpov 2, Andoljšek, Ambrožič 2, Mate 6, Križman 1, Gelze.
nik 1967	- Urek (Bizeljsko),
ekipno:	Brežice, pionirji, letnik
1967 - Urek (Bizeljsko), ekipno: Brežice, pionirji, letnik 1966 -Gramc (Brežice), ekipno: Brežice, letnik 1965	- Tasič
(Gimnazija), ekipno:	Gimnazija,
pionirji,
(Gimnazija . mlajši mladinci -"Zevnik (Gimnazija), ekipno: Gimnazija, starejši mladinci - Preskar (GG), člani -
A -B -
Tomič (Krška vas), veterani Srpčič (Agraria), veterani Tomše (Bolnica).
Ženske: pionirke - letnik 1968:
Lopatič (Brežice), ekipno: Brežice,
ipno: Bi ke - "letnik 1966: Kajs (Biz
pionirke - letnik i^o7: Kastelic (Cerklje), ekipno: Bizeljsko, pionir-lisko),
ekipno: bizeljsko, pionirke - letnik 1965: Gramc (Ekonomska), ekipno: Ekonomska, starejše mladinke: Vogrinc (Ekonomska).
Za vse najboljše je organizator pripravil pokale, diplome in značke.
P. ROVAN
MED ŽENSKAMI DALMACIJA
Zmagovalka 3. odprtega prvenstva Trebnjega je letos najboljša kegljačicein udeleženka državnega prvenstva, Angelca Dalmacija. Njena zmaga ni bila nikoli ogrožena. Vrstni red: Dalmacija 845, Vencelj 802, Poljak 791.
?<*: rJ7\JU le drugo mesto. Vrstni ,atožl Aoi'728’ Gnčai 1-721, 3.
*-696, itd.
Dobra igra še ni porok za zmago
ijske enajsterice v slovenski nogometni Eigi ponovno ostale praznih Izključitev v Črnomlju — Kočevci igrali, Jeseničani zmagali
rok —
v O** no8°metaši nadaljujejo s čmo serijo. Tokratno 9. kolo krajih-območni nogometni ligi — zahod je prineslo Beli Znova*’ °^evJu in Elanu nove poraze, tako da so se ti trge klubi S.0Ntii na dnu prvenstvene razpredelnice. Točke, kijih 0 Sedaj, pa so večidel iz medsebojnih srečanj.
B£la krajina -primorje
v 0 : 2 (0:1)
®°bemt,5ei 9strem> včasih celo
no	*®Canill. sn onctio 7QcIii)a.
niso
<jeb* -j- J® so od
',u tmae;r^JU'so g°stie zasluže-
o1?0 biif u eprav tudi domačini . “rez možnosti za uspeh.
so	vseg{zTčetka pokadi;
fttlci, j?	v Črnomelj po obe
b 'bačim	4,1 ri* zasluženo dobili,
h'** k>ort„ naParialcem pa tokrat j9- sai	Sreda ni bila naklonje-
ariel'i ie 2 ? • Svilnih priložnosti to ,i	H1C0- O grobosti v igri
le s°rinik v 80. minuti L,udani °niačina Petroviča, ker je Sej1*1®1 žoge°tnilc0vega Igralca, ko
SjiČ^pi^Pudič, Kapš (Barič), hl*utkr7,’ Petrovčič, Djokič, fShiš ((ZuPančič), Zimerman, T. Curk. 4V- -Dormiš), Weisst J.
Kočevje -Jesenice (2:2>
tw? v°ristvodNe d°mače uspavalo junčjo Ko’ /J So že v 2. minuti s S^ev °Va?a Povedli. Okoli 200
0 še tri 7 ii prvem polčasu Zadetke. Dva gostov, ki
so tudi povedli, končni rezultat prvega dela pa je *v 36. minuti postavil Peterlin. Domači so v drugem polčasu nadaljevali z dobro igro, vendar jim to ni kaj .prida pomagalo, saj so edini zadetek v tem delu srečanja dosegli gostje.
Kočevje: Šalika, D. Rajšelj, Murn,
Dobrič, Djurovič, Okan, Buzuk, S. Rajšelj, Kovač, Zečič, Peterlin (Klarič).
Bsa
LITIJA - ELAN 4 : 1(1:1)
Navzlic navidezno gladkemu porazu Novomeščanov v Litiji so imeli gostje še vse do 15 minut pred koncem v rokah neodločen izid. Težki in blatni teren je obe moštvi oviral, da bi lahko pokazali dober nogomet, vendar so to nadomestili z veliko borbenostjo. Novomeščani so edini zadetek dosegli v 23. minuti preko Gabriča, zmagovite zadetke pa so domačini dosegli v zadnjih minutah.
Elan: Pugelj, Adamič, Pavlin, Petretič, Turk, I. Avbar, Primc, Gabrič, Venta, Janežič, B. Avbar.
Že uvodoma smo omenili, da so dolenjske enajsterice na repu lestvice, tako je Bela krajina s 6 točkami šesta, Elan s točko manj sedmi,
Ribničani so po 7. kolu deseti s 4. točkami, v naslednjem kolu pa gostujejo pri Poletovi vrsti.
USPEH ŠENTJERNEJČANK V LJUBLJANI
SLOVAN - ŠENTJERNEJ 13:18 (8:9) - Srečanje v Ljubljani je odlo-čfla izkušenost gostij iz Šentjerneja. V prvem polčasu je bila igra enakovredna, vendar je domačinkam v drugem delu zmanjkalo moči, kar so gostje izkoristile in dosegle zasluženo zmago.
Šentjernej: Kovačič, Skoda 1, Gorišek 1, Kastelic 3, Foršek 2, Ra-dešek, Cme 2, M. Kovačič 9.
ITAS KOČEVJE - PREDDVOR 15:16 (8:7) - Po prikazani igri so domačinke nezasluženo ostale praznih rok. Po prikzaenem bi bu neodločen izid najpravičnejši. Za zmago se imajo gostje zahvaliti predvsem izvrstni vratarki, medtem ko so domačinkj vse po vrsti pokazale veliko borbenost.
Itas Kočevje: Oražen, Vilicer 1, Oven 2, Novak 1, S. Jerič 3, M. Jerič 4, Turk 2, Oražen 2, Vardjan, Milešič, Štefanišin.
Po kompletnem 8. kolu so Sent-jemejčanke na dobrem 6. mestu, imajo 8 točk, z nekaj več sreče pa bi lahko bile še više, medtem ko so Kočevke s 6 točkami sedme. Že v
naslednjem kolu se v Orehovici znova obeta zanimivo srečanje, saj bodo Šentjernejčanke imele v gosteh vrsto Izole, medtem ko bodo Kočevke skušale zamujeno nadoknaditi na gostovanju pri vrsti ETE.
Kočevje pa z dvema točkama zadnje.
V naslednjem kolu igrajo: Elan-Kočevjj, Jesenice-Bela krajina.
KROG: SEVNICA 31 : 17(17:8)
Vodilno moštvo II. SRL - vzhod, Krog pri Murski Soboti, je na domačem igrišču zasluženo krepko
Sremagalo oslabljene rokometaše evnice, ki zadnjih 14 dni zaradi bolezni v ekipi niso resno vadili.
KRMELJ: BREŽICE 23 : 23 (11:11)
V posavskem derbiju v Krmelju sta se ekipi razšli po razburljivem zaključku, vsaka po 1 točko. Gostje so v zadnjih sekundah zastreljali 7-metrovko.
VELIKA NEDELJA: LISCA
11 : 14(7:7)
Rokometašice Lisce so presenetile domačinke z učinkovito igro v napadu, odlikovala se je Jazbinškova s 7 goli in dobro organizirano obrambo, kjer je prednjačila Mlinaričeva.
NOVO MESTO: SEVNICA 20 : 21(8:12)
Mladi rokometaši Sevnice so v SRL - jug zasluženo zmagali v gosteh.
P.P.
Novomeški atleti so v zadnjih 14 dnevih nastopili na več tekmah. V Banjaluki sta n as topli ženska in del moške ekipe na tekmovanjih v okviru Zleta bratstva in enotnosti. Dekleta so zmagala, nepopolna moška ekipa pa je bila četrta. Del tekmovalcev je moral namreč nastopiti na zveznih pokalnih prvenstvih v Subotici, nekaj pa je bilo poškodovanih.
Rezultati deklet:	100	m: 2.
Tekstor 13,4, 3. Merlin 13,8; 400 m: 1. Brezovar 63,2, 4. Hren 66,0; 800 m: 2. Lobe 2:27,6, 3. Janežič 2:30,0; daljina: 2. Kenda 512, 3. Kralj 508; višina: 1. Lukšič 150, 2. Hribar 150;krogla: 2. Križe 9,48 m, 3. Pezdirc 9,15 m; 4x100 m: 2. Novo mesto (Tekstor, Brezovar, Merlin, Kenda) 53,8.
Moški: 100 m: 2. Stupar 11,2; 400 m: 2. Remec 52,9, 4. Gimpelj 53,3; 1500 m: 2. Bučar P. 4:02,0, 5. Škedeli 4:16; daljina 1. Simunič 674 ; 4x100 m: 1. Novo mesto (Stupar, Bučar, Remec, Simunič) 44,1.
Pri dekletih lahko pohvalimo obe zmagovalki (Brezovar, 400 m in Luksič, višina), pri fantih pa je
MACUR IN MLAKAR PRVAKA POSAVJA
Posavska kegljaška tekmovalna skupnost je organizirala regijsko prvenstvo za svoje člane v parih. Po: predtekmovanju na kegljiščih Senovo in Ajdovec v Sevnici je vodstvo prevzel par Skinder- Šukunda, pred parom Matur - Mlakar in Pucelj Rožman. V polfinalnih in finalnih bojih pa sta največ prikazala Macur in Mlakar in se prebila na prvo mesto ter tako zmagala v končnem seštevku in si priborila pravico nastopa na republiškem prvenstvu, ki bo te dni v Celju.
J. BLAS
m H
V SOBOTO OTVORITEV TENIŠKIH IGRIŠČ
Čeprav so nova teniška igrišča v Novem mestu že lep čas dostopna vsem, ki jih zanima ta šport, pa bo uradna otvoritev
Srišč v soboto ob 10. uri. tvoritev sodi v sklop prireditev ob letošnjem občinskem prazniku Novega mesta, v počastitev tega pa bo v soboto tudi finalno srečanje teniškega turnirja.
PRIČAKOVAN PORAZ - Rokometašice Novega mesta so v soboto, kot je bilo pričakovati, izgubile z Union Dalmacijo. Proti obrambi gostov niso našle pravega orožja in šele v drugem polčasu so nekolikanj ublažie razlika (Foto: Budja)
Dekleta prva, fantje četrti
Novomeški atleti nastopili v Banjaluki in Trstu _
DOLENJCI NA REPUBLIŠKEM PRVENSTVU
V soboto in nedeljo bodo dolenjski kegljači sodelovali na republiškem prvenstvu v Celju. Med moškimi dvojicami bosta nastopila Goleš in Lavrič, pri dekletih pa para Dalmacija-Baškovič in Vencdj-Ve-ber.
KRŠKI
SPEEDWAYISTI
TRETJI
V Prelogu je bila v nedeljo sklepna dirka letošnjega državnega ekipnega prvenstva v speedwayu. Na tej dirki so se dobro, odrezali Krčani, ki so zasedli drugo mesto za skupnim zmagovalcem Gorenje-Varstroj, medtem ko so v končnem skupnem seštevku pristali na tretjem mestu. Na nedeljski vožnji je presenetil Krčan Omerzel, ki je med posamezniki zasedel odlično tretje mesto.
ZMAGI OKLESČNA IN CUJNIKA
Na velikem atletskem tekmovanju v Tuzli, ki se ga je udeležilo tudi precej najboljših atletov v državi, sta Novomesča-na in državna reprezentanta Boris Okleščen in Darko Cujnik osvojila prvi mesti in dosegla dobra rezultata. Okleščen je disk vrgd 52,78 metra daleč, kar je eden najdaljših metov v njegovi karieri sploh, Cujnik pa je kopje zalučal 73,42 m, kar je njegov najboljši letošnji rezultat Okleščen je tudi z nastopom v Tuzli potrdil odlično formo, Cujnikov met pa priča, da si je državni rekorder končno pozdravil težko poškodbo komolca in da v prihodnji sezoni od njega spet lahko pričakujemo odlične rezultate.
močno presenetil Stupar z osebnim rekordom na 100 m (11,2). Osebni rekord na 400 m je dosegel tudi tekač na • srednje proge Gimpelj. Edino posamično zmago je dosegel Simunič s solidnim, rezultatom v daljini (674 cm).
MITING V TRSTU
Na mednarodnem atletskem mitingu v Trstu so nastopili štirje Novomeščani. Zmagala sta Penca na 400 m ov. z 52,9 in Žužek na 1500 m s 3:54,2. Bučar P. je v teku na 800 m desegel čas 1:57,0, Stupar na 400 m pa 52,8.
J. P.
PO PRVEM DELU ELAN
Z odigranim 5. kolom dolenjske nogometne lige za kadete je zaključen jesenski del prvenstva, boji za točke pa se bodo ponovno nadaljevali spomladi. Rezultati zadnjega kola: Bela krajina-Elan 0:7 (0:3), Kočevje-Partizan (Straža) 0:1 (0:1), Ribnica-Butoraj 5 : 2 (2 : 2). Jesenski prvaki so tako Novomeščani z 10 točkami, sledijo: Partizan 7, Ribnica 5, Kočevje 4, Butoraj 3,
Bela krajina 1. Elanovci so igrali v postavi: Turk, Arabadžija, Kobe, Kramar, Humar, B. Ljubi, F. Ljubi,
Femc, Bilobrk, Tramte, Žohar, Bajič. Novak.
M. GORENC
Sodražica: loparji so ponovno oSveli
Namizni tenis najprej zaživel med najmlajšimi
Namizni tenis dobiva v Sodražici ponovno vse več privržencev. To je ugotovitev, ki so jo prinesli prvi nastopi pionirske ženske vrste na nekaj zadnjih tekmovanjih. Sicer pa ima namizni tenis v Sodražici že kar „ugledno“ tradicijo, spomnimo se samo imen, kot so: Gašperič, Lovrenčič, Mrgole itd.
Ženski pionirski klub je bil ustanovljen konec lanskega leta. Že prvi nastopi z vrstami Loškega potoka, Podpreske, Ribnice m še s katero so dali vedeti, da gre za izredno nadarjeno vrsto.
»Igralke so same pričele pogosteje prihajati na treninge, zahtevale so več vadbe, kar konec koncev kaže tudi na veliko zanimanje najmlajših za ta
šport. Omenimo samo Metko in Boženo Zavodnik pa Natašo Gašperič, ki so poleg tega, da so dobre igralke, izredno pridne tudi v šoli,“ pravi njihov trener Anton Joras, ki vadi vrsto skupaj z Gašperičem.
Vsi uspehi mladega sodraške-ga kluba se vrte večidel okoli teh igralk. Svojo dobro formo so potrdile na turnirju v Šmartnem pri Litiji pa na regionalnem tekmovanju v Zalogu, kjer je bfla v konkurenci tekmovalk iz Ljubljane, Zasavja, Notranjske in
‘ja
Dolenjske najboljša v prvi skupini prav Nataša Gašpenč, v drugi pa Zavodnikova.
In kaj v prihodnosti? Trener Joras pravi takole:
»Nastopali bomo pač na tur-niijih, kamor nas bodo pozvali, hkrati pa smo se prijavili še za nastope v ligi ljubljanske namiznoteniške podzveze. Rezultati v prvi sezoni seveda ne bodo v prvem planu.”
Sodraški namiznoteniški delavci niso brez podpore v kraju. Tako delovni organizaciji Euro-trans kot Pletenina sta ob TVD Partizanu pokazali veliko razumevanja, nekaj sredstev pa bo za nakup miz prispevala še ribniška
M. GLAVONJIC
nakup
TTKS.
J
11628)
23. oktobra 1980
DOLENJSKI LIST
ŽE SE PRIBLIŽUJE ČAS. KI GA SMUČARJI GOTOVO TEŽKO ČAKAJO
ZA STROKOVNO MONTAŽO VEZI JE, SEVEDA. TUDI POSKRBLJENO
Ej nama
IN DA BODO SMUČI PRAVOČASNO NARED, JE POSKRBELA
VELEBLAGOVNICA Q ncnnci KOČEVJE S KOMPLETNIM ASORTIMENTOM
PRIZNANIH IN VRHUNSKIH SMUČI „ELAN”, ki jih že lahko kupite
na športnem oddelku.
V	NOVO SMUČARSKO SEZONO Z DOBRIMI SMUČMI. KI VAM JIH NUDI
|nJ ncimci KOČEVJE
lesna industrija
64260 bled ljubljanska c. 32 telefon:064-77 - 661 telegram:lip bled tetex:34525 yu lipex
bled
PRODAJALNE:
DOLENJKA - BLAGOVNICA TREBNJE
POSLOVALNICE MERCATORJA: METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA, KOČEVJE IN KRŠKO
VSE POSLOVALNICE SLOVENIJALESA V LJUBLJANI
novoles
NOVO MESTO
VAM NUOl IZ SVOJEGA PROGRAMA
V
• STILNO POHIŠTVO »MARSEILLE"
• MODERNO POHIŠTVO „KRKA"
• KOPALNIŠKI PROGRAM »KOLPA-SAN"
Programe drugih proizvajalcev za opremo stanovanjskih prostorov, kuhinj, belo tehniko in notranjo dekoracijo.
novoles-novomesto, Komandanta Staneta 38, telefon (068)25-091
Stalna prodaja kopalniških elementov
kolpo-son
s tovarniško napako - po niZjih cenah
STRUŽENO
INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA
GRADNJA žaleč
SCHIEDEL MONTAŽNI DIMNIK
TEHNIČNE PREDNOSTI Troslojni montažni dimnik po sistomu SCHIEDEL |e industrijsko Izdelan gradbeni element, ki po svoji konstrukciji in kvaliteti uporabljenih materialov zagotavlja brezhibno delovanje in izredno trajnost. Okrogli presek, notranja šamotna cev in večslojna konstrukcija so temeljne značilnosti sistema.
- okrogli presek zagotavlja: najugodnejši pretok dimnih plinov pri minimalnem preseku, ter najnižjih uporih, omogoča najlažje čiščenje
- notranja šamotna cev je: ognjeobstojna, klslinoodporna, plinotesna, odporna na spremembe temperature in ima zadostno trdnost tudi za visoke dimnike
- Večplastna konstrukcija omogoča: prosto dilatiranje v vseh smereh, poljubno izolacijo, visoko trajnost, enostavno montažo.
Naraven les s svojo strukturo in barvo daje toplino in svojevrstno prijetnost struženemu pohištvu, ki s svojo bogato obliko sprošča in osvobaja človeka v domačem ambientu.
Struženo pohištvo s svojimi razkošnimi oblikami in dimenzijami poudarja trdnost in trpeznost. z barvami pa nam pomaga pri usklajevanju in poživitvi prostora.
Struženo pohištvo, ki zajema postelje z nočnimi omaricami s svojo uporabno funkcijo omogoča prilagajanje prostoru po širini in višini ter namenu. Sluzi nam lahko za vsakdanji počitek, p/ijeten oddih na dopustu, vikendu ali hotelu.
Struženo pohištvo je izdelano iz prvovrstnega masivnega smrekovega lesa. površinsko obdelano v naravni barvi lesa ali z lužili in lakirano s prozornim nitro lakom v pol mat izvedbi.
F
ŠIROKO PODROČJE UPORABE SCHIEDEL-YU-dimniki se uporabljajo za vsa vrste goriv (trda, tekoča, plinasta), kakor tudi za razne moči kotlov od 5000 kcal/h pa do 8.000.000 kcal/h. Dimniki 0 13,5, 0 16 in 0 20 se uporabljajo tudi kot zbirni dimniki z več priključki v raznih etažah, kar predstavlja velike ekonomske prednosti.
Industrija gradbenega materiala GRADNJA ŽALEC UPRAVA ŽALEC
telefoni: (063)710-740, 710-741, 710-719, 710-773 telex: 33533 YU - SIGRAD
PROIZVODNJA, PRODAJA IN TEHNIČNE INFORMACIJE Latkova vas pri Preboldu
telefoni: (063) 722-027, 722-078, 722-089, 722-151, 722-144
/O ljubljanska banka
Temeljna dolenjska banka Novo mesto
ekspozitura Žužemberk, telefon: 068/ 84-136
obvešča krajane Žužemberka in okolice, da lahko opravljajo svoje denar*16 zadeve v
novi ekspozituri v Žužemberku delovni čas:
1
a
v ponedeljek od 7. do 16. ure v torek, sredo, četrtek, petek od 7. ure do 14.30
in eno soboto v mesecu (ob izplačilu osebnega dohodka) od 7. ure do 11
ZAUPAJTE VAŠE DENARNE ZADEVE SODOBNEMU BANČNIH SERVISU LJUBLJANSKI BANKI - TEMELJNI DOLENJSKI BANKI NOv
MESTO.
742/41'
WWAWVWWWVW/WA				—
n imnirriiM		1
PRILOGA
Nezakonski oče in babica sta otroka vzgajala in redila do šestega leta. Ko pa je šla stara mama na oni svet, si je otrokov oče, invalid in alkoholik, sam priskrbel rejniško družino-
Do lani ni bilo s fantom nobenih težav. Rejnik mu ni bil več kos, poba je namreč začel krasti, lagati in piti. Edina možnost in izhod obenem je bil vzgojni zavod.
Tretja zgodba Sedemčlanska družina, fant star 11 let. Ko je bil star pol leta, mu je umrla mama. Do šestega leta ga je vzgajala in hranila babica. Prav tako še njegove štiri starejše bratce, naš fant je bil namreč najmlajši, postrganček, kot pravijo. Živeli so v skromni bajtici, dokler je živela stara mama, so imeli vsaj kaj jesti. Večinoma mrzel fižol. No, nekakšen red pa je le bil. Z očetom si niso mogli veliko pomagati, ker je imel nesrečo- Fantka so dali v rejniško družino, za katero socialni delavci pravijo, da je dobesedno vzorna. Nekdanji postrganček, ki mu bo kmalu zrasel prvi puh, je tako rekoč njihov otrok. V šoli izdeluje s prav dobrim uspehom.
Kako je z rejništvom v občini Novo mesto? Razen s tremi primeri, od katerih je samo eden razveseljujoč, sta nam Mrvarjeva in Jerančičeva postregli tudi s podatki. V novomeški občini je v reji 56 otrok, večina jih je starih od 3 do 15
let, dojenčki so samo štirje. V rejo so otroci večinoma prišli, ko so bili stari 3 do 15 let.
Zanimivo je pogledati šolski uspeh otrok, ki so v rejništvu - Od 56 jih 10 še ne ali pa več ne hodi v šolo, med ostalimi pa so 4 odlični, 14 prav dobrih, prav toliko dobrih, 13 zadostnih in samo en nezadosten.
Večina sta ršev otrok v reji ni končala osnov ne šole, večina jih je nezaposlenih ali pa (za očete) ni podatkov. Največ rejencev ima po dva do tri sestrice ali bratce, ki največkrat tudi živel v rejniških družinah. V več kot polovici primerov so morali otroci v rejo zaradi alkoholizma staršev, zato, ker jih je mati zapustila ali pa se vdala prostituciji.
Ne nazadnje je na mestu tudi vprašanje, kolikokrat na teden, mesec ali leto se vidi 56 novomeških rejencev s starši. Podatek je porazen. Samo dva otroka imata redne tedenske stike, enkrat na tri mesece vidi prave starše 8 otrok, enkrat na leto 10, manj kot enkrat na leto 11 — nikoli pa kar 25. In morda je bolje tako-
Na začetku pisanja smo omenili fanta, ki je, ne da bi se zavedal, kaj je kraja, vzel tam, kjer je bilo. Žal ljubezni ni mogoče ukrasti, sicer bi bil najbrž vsak otrok vsaj po malem tatič.
M. B.
blematike pri isti ustanovi. Najprej nekaj primerov.
Petčlanska družina z otroki od 2 do 10 let. Zaposlen samo oče, mati duševno manj razvita. En otrok umrl. Majhna hiša s samo tremi prostori, od tega dva neuporabna. Oče zasluži z otroškim dodatkom vred 4.000 din, okoli hiše je nekaj arov zemlje. Po mnenju sosedov je slab gospodar, pije, na začetku meseca jedo samo meso, ria koncu stradajo. Mati zaradi duševne zaostalosti slabo pripravi tudi dobro hrano. Otroci so zelo podhranjeni. Kje je rešitev? Otroke bi seveda lahko dali v kakšen zavod, vendar si socialni delavci prizadevajo, da bi jim našli rejnike, krušne starše. To pa je težko. Medtem pa 10-letni fant iz omenjene družine že ima ns vesti vlomno tatvino- Ne zaveda se, da je storil kaznivo dejanje, je pač vzel tam, kjer je bilo. Fant je sam rekel, da bi šel v vzgojni zavod- To pa ni rešitev, saj mu manjka predvsem ljubezni in topline, ki bi ju našel samo v dobri rejniški družini. Tudi drugi fantek že kaže vedenjske motnje, v šoli slabo napreduje. Če bo ostal doma, mu ni rešitve.
Še en primer. Fant, star 13 let. Nezakonska mati ga je pustila 5 mesecev starega otrokovemu ( očetu in odšla. Nikoli več ni vprašala zanj, zanj pa plačuje. Mati ima srednješolsko izobrazbo.
dobw 1 fl1" >d
leče
) in n#** M
stepene * "T.
»nVikaSu kr^'
razkošja,
Civilna izvedba helikopterja Agusta A 109 - pogled z vseh strani.
Tehnični podatki: osemsedeini lahki večnamenakl helikopter; dva tur-boosna motorja Altison 250-C20B po 420 KM; teža praznega, vendar opremljenega 1360 kp, največja teta pri vzletanju 2450 kp; premer rotorja 11 m; dolžina trupa 11,25 m; največja hitrost 310 km/h; hitrost pri križarjenju na ravni morake povrtlne 278 km/h; vlilna lebdenja (v talnem efektu) 2980 m, višina lebdenja (brez talnega efekta) 2000 m; največja vertikalna hitrost 8,12 m/aek; največji dolet 620 km pri 238 km/h.
jesen v rjavem
Dokler še ni mraza in se jesenske meglice menjavajo s soncem nekajkrat na dan, smo najraje v jaknah. Letošnje, po modi krojene, so ohlapne. Nekatere imajo šal ovratnik,
druge so brez, značilnost vseh pa je udobnost. Ramena so še poudarjena, vendar ne pretirano. Krila so ravna, včasih z gubami. Glede dolžine kril je možnih več inačic, ampak ne boste zgrešile, če se držite klasične zapovedi: tik pod kolenom. Najbolj aktualne barve ponuja jesen sama v vseh rjavkastih in zelenkastih odtenkih.
steber za rože
Stanovanje brez zelenja ali cvetja je neprijazno in togo, kam postaviti lončke z rožami pa je zlasti pri centralnem ogrevanju problem zase, kati preveč toplote večini rož škoduje. Morda si omislite tako stojalo, ki je hkrati kos pohištva, postavite pa ga v najbolj hladen, toda svetel kot.
VOJAŠKI KOTIČEK
MODRO - BELI
ZRAČNI
ZNANEC
Včasih zaslišimo v zraku nenavadno brnenje, ozremo se gor in zagledamo kovinskega kačjega pastirja značilne modro-bele miličniške ban/e. Helikopter - eden izmed jeklenih ptičev v helikopterski enoti milice na letališče Brnik. Gre za civilno verzijo italijanskega večnamenskega helikopterja Agusta A 109 hirundo.
To je helikopter, ki so ga sicer dobile enote lahkega letalstva italijanske kopenske vojske in spada nekako v sredino med lahke helikopterje s štirimi do petimi sedeži, namenjene za vzdrževanje zvez in izvidovanje, in kategorijo helikopterjev za splošno uporabo z 10 do 15 sedeži.
Nova, vmesna kategorija helikopterjev je namenjena za prevoz oddelka vojakov, lahke artilerije in za transport in evakuacijo ranjencev, medtem ko z dodatno oborožitvijo lahko ti helikopterji izvajajo tudi bojne naloge: postanejo protitankovski ali protipodmorniški helikopterji.
Helikopter Agusta A 109 hirundo navadno ne dejstvuje v skupini, marveč je samostojna
metrov, helikopterje napadel iz najrazličenj kotov (med dviganjem, lebdenjem, spuščanje1^' letenjem vstran itd.), pri hitrosti 280 km naUf in iz višine od 4 do 600 metrov.	•.	j
Italijanska vojska jih je kupila okrog S®', čimer bi začasno rešila svoje potrebe za pf° tankovski helikopterski boj, sicer pa čaka leto 1982, ko bo dobila bolj specializif* verzijo A 129 mangusta.	*
V standardni voj'aški verziji A 109 hirundo^ prostora za pilota in sedem vojakov ozko’1'3 dva bolničarja in dve nosili z ranjenc® 3 Osnovna oborožitev so dva gibljivo name54 t mitraljeza kalibra 7,62 mm in dva lanserja & s po sedmimi raketami kalibra 70 mm. Al®' tiva temu so tudi rakete HOT inTOVV, 0,ek no uravnavan mitraljez minigun 7,62 ^ lanser raket za sedem raket kal. 81 f*1'1’ lanser 200 A—1 za 11 raket kal. 70 mm. . fl.
Na voljo je tudi mornariška verzija za vanje proti ladjam in podmornicam, za izvid0 ^ nje, patruljiranje v okviru obalne straže in^ iskanje ter reševanje ranjencev in ponesreči iz morja.	^
Mornariški A 109 ima radarski v'^n°L0je dodatne notranje rezervoarje za gorivo- ° komande, neuvlačljivo strojno trabje, dvigal°nj8 reševanje iz morja, univerzalna nosila za zurVn8 tovore, napihljive blazine za zasilni pris“n® 5i-vodi, iskalni radar, avtomatski navigacija* ^ stem in spone za pritrditev po pristan*0 ^ palubi ladje. Standardna mornariška verZ'^ t> imela prostora za tri do štiri člane posa^‘.
protipodmorniški boj dva samovodljiva toir «1 in napravo za odkrivanje magnetnih anom? J'o,j kažejo na navzočnost podmornic. Za boj P površinskim ladjam ima A 109 radar z ^tili dosegom, osnovno orožje pa so Pr°i zrak-zemlja, vodljivi po žici.	W<||
Ob vsem tem pa tovarna Agusta Pr0!^fl]> tudi vrsto civilnih izvedenk A 109. RQti\0 pripoveduje, da gre za zelo hitro PreV-f0v sredstvo (do 310 km na uro), ki P°le^*L), v lahko pelje še do 7 potnikov (poslovne .jj ambulantni verziji dva bolničarja in dve n pod trupom pa do 900 kg tovora za nje gorskih postojank, pomoč ob nesre*
Ne katere civilne verzije so naravno*1 šne: sedeži so globoki in udobni, usnja, oprema blesteča, zato ni čudno, civilni helikopterji Agusta 109 A zelo denar. Ptič helikopterske enote milice na šču Brnik je seveda brez potrebe organov za notranje z letalne, manevrske in taktične so seveda enake kot pri najbolj variantah. Slednje pa je tisto, zaradi helikopter potrebujemo.
sivka
Tokrat vam predstavljamo gobo, ki je po mnenju nekaterih najboljša za vlaganje v kis. Sivke rastejo v jeseni, praviloma od septembra do nmembra, vendar jih je najti tudi kasneje. Najraje se ..zadržujejo" v iglastem in mešanem gozdu, vselej pa okoli smrek in v večjih skupinah.
Za sivke je značilen polkrožen klobuk, ki je pri starejši gobi lahko tudi ploščat ali celo zavihan navzgor. Barve je sivo rjave, lističi pa so močni, spodaj nekoliko tanjši. Kocen je bel in čvrst, ponavadi globoko zasajen. Sivke zrastejo do 8 ali 10 cm v višino, njtim klobuk pa je premera od 4 do 10 cm.
Meso sivke je belo, trdo in sladkastega okusa Je ena najupo-rabnejših gob, zato jo gobarji zelo cenijo. Sivka je dobra tako pražena, kot v raznih omakah, juhah, še najboljša pa je, kot smo omenili že v uvodu, vložena v kis, le da je treba starejšim gobam pred uporabo odstraniti kožico s klobuka, kar pa gre z lahkoto. Sivka ni za sušenje.
V gobarskih priročnikih stoji, da je možno sivko zamenjati z užitno miško ali celo z rahko strupeno pekočo kolobamico, ki pa ima koničast klobuk in ostre grenko meso. Zato izkušeni gobarji vselej utrgano gobo pokusijo s konico jezika. Sicer pa, kdor je vsaj enkrat imel v rokah sivko, je bo potem stežka zamenjal z drugo gobo. še posebej, ker je v pozni jeseni po naSih gozdovih nekaj manj gob kot sicer.
NEKAJ O KALORICNOSTI
Znana resnica je, da so gobe težko prebavljive, zato ni odveč nasvet, da z njimi pri prehrani ne gre pretiravati. Gobe naj ne bodo prepogosto na jedilniku, zlasti pa ne smemo že pripravljenih gob ponovno pogrevati. Sveže gobe naj ne bodo v hladilniku več kot dva dni, pa še te morajo biti neoprane.
In sedaj nekaj o kaloričnosti, vzemimo gobanov, v primerjavi z nekaterimi drugimi jedili. 100 gramov gobanov ima natanko 34 kalorij, medtem ko ima enaka količina krompirja 91 kalorij, 100 gramov sladkorja celih 394 kalorij, enaka količina rženega kruha 227 kalorij, 100 gramov postrvi 52, korenja 34 in jabolk 32 kalorij.
GOBJI PAPRIKAS
Za nekatere gobje sladokusce so gobe v omakah precej boljše od ..klasično" pripravljenih, torej praženih z jajcu Še najboljši pa bo gobji paprikaš, če bo v njem več vrst gob. Zato na ogreti maščobi spražite čebulo, ji dodajte gobe, peteršilj, sol, malo popra in vse na hitro spražite na vročem ognju.
Gobe nato zali „argo kocke so časa dušite. Pred dodajte žličke rdei ko tudi pekoče) kisle smetane, stepene Najbolje gre k paprikah jev pire.
KONSERVIRANJE	<
GOB V SOLI k0	r
Ker je o vlaganju v ki*z' ^	i
napisanega v vseh mogot^ P „	^
nikih in kuharskih	\
tokrat dotaknimo manj *	$	(
načina, vlaganja gob v sol' ^ so najprimernejše čvrste Jj gobe. Te nalagamo v k°**"J ,i	<
plasteh, vmes pa potresa«'*’ ^	i
kilogram gob približno ^ solu Tako pripravljene 9obe,[(^ bijo nekaj arome, ker jih I* ^	'
kasneje pred uporabo	1
oprati. Na tak način lahko »jj
viramo surove ali že kuhanlll^ Lahko pa se polotimo •“jLjr gega, podobnega načina 5	„
vanja. Manjše gobe '• ^ seveda) prekuhamo v s*a01.
(10 dkg soli na kilogram 9°^| vložimo v kozarce ter zlrf'1 . preostalo slanica Tako rane gobe počakajo več m"
 A i
enota za patruljiranje ali komandno mesto. Zlasti je primeren za taktične naloge v bližini fronte. Za take naloge je potreben manjši, zelo gibčen helikopter, ki je sposoben leteti tudi na manjših višinah, pri čemer lahko naglo spreminja višino zaradi ovir, hkrati spreminja tudi hitrost.
Kot protitankovski helikopter lahko ponese v bot do 6 protitankovskih raket TOW. Že med prvimi poskusnimi streljanji na sardinskem poligonu se je pokazalo, da je to zelo posrečena kombinacija: vseh 33 poskusnih raket je zadelo cilj, čeprav so vsako izstrelili pri različnih parametrih. Cilj je bil oddaljen 1750 do 3000
hanja delovnega razmerja, ker sta po njihovem hudo kršili delovne obveznosti. Po trditvah predstavnikov IMV sta Koparjeva in Kodričeva od januarja do junija letos dvignili kar 1.697 bonov za malice več, kot bi jih morali in si tako protipravno prilastili 22061,00 din. Prizadeti delavki imata zoper takšno odločitev in razlago njunih kršitev kup pomislekov, tudi to, da so bili boni neprimerno shranjeni in da jih je verjetno kdo ukradel in da sta na takšno možnost večkrat
opozarjali nadrejene, vendar od njih ni bilo odgovora. No, najbolj pa je značilen tisti del njune pritožbe, ki dobesedno govori takole: „Sploh pa je neučinkovit in neobstojen sklep delavskega sveta (ta je potrdil odločitev disciplinske komisije — op. p.), saj ga je sprejel delavski svet, kateremu je mandat potekel že decembra lani, nove volitve pa doslej še niso bile izvedene nikjer v IMV (I). Ker pač ni možno, da si delavski svet sam podaljša mandat, torej delavskega sveta
v IMV, tozd Tovarna avtomobilov Novo mesto ni in zato pač ne more o ničemer odločati. Tudi o najinem primeru ne."
Na senatu novomeškega sodišča združenep dela je, koliko bo (ali pa tudi ne) upošteval gornjo ugotovitev pri izreku odločbe v omenjenem sporu in koliko bo tudi upošteval odgovor predstavnikov IMV zoper ne najbolj prijeto obtožbo. V odgovoru IMV piše:
,,Ne glede na zatrjevano neučinkovitost oziroma neobstojnost sklepa delavskega sveta, ki je odločal o ugovoru predlagateljic (Koparjeve in Kodričeve - op. p.) zoper sklep disciplinske komisije, je IMV mnenja, da je ta sklep disciplinske komisije veljaven in da lahko naslovno sodišče odloča o spornem razmerju kot da delavski svet o ugovoru ni odločil v zakonitem 30-dnevnem roku (!)."
Mimo odločitve senata pa se lahko v imenu tri in več tisoč delavcev v omenjenem tozdu IMV vprašamo, kdo in kaj stoji za vzrokom, da je bila delavcem odvzeta osnovna pravica odločanja in upravljanja v združenem delu. Kajti pod velik vprašaj so postavljeni vsi sklepi, ki jih je delarski svet v omenjenem tozdu sprejel od lanskega decembra pa do danes, saj zaradi prekoračitve mandata tudi ni bil pristojen za kakršnokoli odločanje. Svoje mnenje pa ima o omenjenem primeru tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja v Novem mestu Marjan Potrč:
„Ko sem izvedel, da v Tovarni avtomobilov Novo mesto nimajo veljavnega delavskega sveta, sem odgovorne v IMV na to opozoril. »Spomnil" pa sem jih še na nekaj. Iz odgovora, ki so ga za zahtevo novomeškega sodišča združenega dela poslali o izvolitvi, oz. imenovanju organov v tozdu, piše tudi, da je bil vršilec dolžnosti individualnega poslovodnega organa-direktorja imenovan že 26. julija lani in da to dolžnost opravlja še danes. Ne smemo pa pozabiti, da je lahko v.i/lec dolžnosti le 6 mesecev, kar je enako kot »prekoračitev" dvoletnega mandata delavskega sveta prekršek, ki ga obravnava zakon o združenem delu."
Tako ustni razgovori, kot tudi dopis, ki ga je družbeni pravobranilec samoupravljanja v septembru poslal v IMV, niso dobili odgovora. In če ne bo šlo drugače, bo v skladu z zakonom volitve za delavski svet v IMV razpisala SO Novo mesto, kar je pač ena od oblik družbenega varstva samoupravnih pravic delavcev. O prekoračitvi roka vršilca dolžnosti individualnega poslovodnega organa pa v zakonu o združenem delu piše, da mora v takem primeru organizacija združenega dela odšteti 30.000 din, odgovorna oseba pa 5.000 din kazni.
Kako pa pojasniti preko tritisočim delavcem, da so bili domala leto dni brez svojih samoupravnih pravic?
BOJAN BUDJA
®!°kran|ci so nekoč živeli trdo življenje. ^ 1® je bila skopa in ni dajala dovolj kruha za Pojav \ usta, zato je bilo odseljevanje vsakdanji ^iali endar pa so v Beli krajini že od nekdaj 'ždel Ve!iko *ana in konoplje, surovini za pfBrr.°'lanJe domačega platna. Bele obleke so *toleti J® Be,okranjci že v začetku tega dj 'a začeli nadomeščati z raznobarvnimi, tako dan.«®..,]8 originalna bela noša ohranila do 'oalin	*e	v	folklornih	skupinah.	Bela
Oesrr^ **ovi P° bogatih ljudskih običajih, plesih,
p ‘
Prav V ®ot.ovo je eden najbolj zanimivih običajev ^••»"tiška ohcet". Za to, da ne bi ostala »kuhj ,tudi poznejšim rodovom, skrbi folklorna oj ,na 'z Semiča, ki jo vodi Martina Jakša, ki že T0v	1945 oživlja stare ljudske običaje.
sq ,. 1 ica Martina je obiskovala starejše ljudi, ki .Pripovedovali, kako so živeli včasih, in p|6.Zanimanie Pa ni bilo namenjeno le pesmim *®rr,iŠk°rn* amDak tud' oblačilom. Tako 'se lahkn Orioi a fo,kfoma skupina danes pohvali, da ima šivali j~ne. nar°dne noše, k* so jih folkloristi tudi fantje	t*omtL Z vezenjem so se spoprijeli celo
Ser^jj ko °hcet kot folklorni običaj so vaščani leta	Predstavili	na	festivalu	v	Ljubljani
lUdi t ^ak-at je prvič nastopil še kot deček °nček Plut iz Mladice pri Semiču, ki še
vedno aktivno sodeluje v folklorni skupini. Danes igra na bršljanov	list in	rad	pove, da se	te
spretnosti gotovo	ne bi nikoli	naučil, če ne	bi
hodil na pašo. Drugi, ki spremlja okrog 30 pojočih in plešočih folkloristov, je Alojz Željko
—	Starc. S svojo staroslovansko harmoniko, ki je ročne izdelave, jim daje takt / že 34 let
Prav ie, da pogledamo, kako je potekala semiška ohcet. Trajala je tri dni, kar je bilo seveda odvisno od premožnosti nevestinih in ženinovih staršev.	Seveda	pa	to niti ni tako
veliko, če upoštevamo, da	so	bili vključeni	vsi
obredi od fantovščine, prevoza nevestine bale, poroke ter ohceti na nevestinem in ženinovem domu. Vodja ohceti sta bila nevestin in ženinov starešina.
Dan pred poroko je prišla šivilja na nevestin dom, da je nevesto oblekla v poročno obleko in jo »napletla". Nevesti je spletla krono iz zlatih rož in rdečih trakov. Krono so imenovali »naplet". Te priprave so potekale pozno v noč. Sicer pa nevesta to noč ni smela k počitku, frespala je kar na stolu, naslonjena na mizo, saj si ni smela pomečkat' obleke in poškodovati krone, ki jo je nosila na glavi.
Naslednji dan, v nedeljo, je prišel ženin s svojimi svati po nevesto in jo odpeljal k poroki Svatje so šli peš ali, kakor so takrat rekli, »k nogam". Pozneje so se vozili na »lojterskem "
vozu. Pred cerkvijo je starešinka delila radovednežem kose pogače, da bi tudi oni želeli mladoporočencema srečo v zakonu. Po končani poroki so se svatje odpeljali na nevestin dom, na ohcet Po prvi ohcetni noči so se svatje odpravili še na ženinov dom. Če je bil le-ta iz sosednje vasi, so na koncu domače vasi fantje naredili »šrango" ter zahtevali odkupnino za nevesto. Če tega ne bi storili, bi bila to velika sramota tako za nevesto kot za njene starše, saj bi pomenilo, da dekle ni bilo prida
Ko so prihajali svatje z nevesto proti ženinovi domačiji, so peli obredno pesem »Mamica, hčerko vam peljamo".’ Ženin in njegov starešina sta odnesla nevesto čez hišni prag. Mlada tako naj ne bi šla prej od hiše, dokler je ne bi mrtve odnesli zopet čez prag.
Hišna mati je sprejela nevesto in ko sta se sporazumeli, sta pili bratovščino. Nato ji je hišna mati ponudila hleb kruha ter ji naročila, da ga bo odslej ona rezala družini, da pa mora bit' pravična in ne sme pozabiti na nobenega člana družine. Ker je stara gospodinja izročala mladi gospodinjstvo, ji je odstopila tudi burkle. V naročje pa ji je dala »nakolenče" — otroka za vzorec, kajti želja vseh je, da bi se mladima rodilo veliko zdravih in krepkih otrok. Veliko pridnih rok bo namreč lažje obdelovalo polja in tako bo pri hiši tudi več hrane.
Nato so svatje veselo zarajali. Sledila ie zdravica ženinu. Sicer pa so se na ohceti vrstile zdravice in ostale svatovske pesmi druga za drugo. Značilna je pesem »Suišnjavka", s katero so želeli spodbuditi mladi par, da se poljubi -prvič v življenju, saj med našimi predniki ni bilo navade poljubljanja. Takrat so sklepali poroke ženinovi in nevestini starši. Med mladima ni bilo pred poroko nobenih posebnih ljubezenski) vezi.
Če je bil starešina spreten, je v^jodbujal svate k različnim igram in šalam.
Opolnoči je imel starešina govor. Dajal je napotke in nasvete mladoporočencema, ker pa je vsak začetek težak, so jo obdarovali tudi z denarjem. Dar je bil notranji — za svate, in zunanji — za voglarje, sosede in prijatelje. Pri daru je bilo žalostno. Posebno hudo je bilo nevesti, ki je prišla na novi dom, med druge ljudi, kjer se bo morala spoprijeti z drugačnimi navadami in novimi dolžnostmi. Da so se solze čim prej posušile, so muzikanti zaigrali poskočno polko, iz katere se je razvilo kolo „pouštertanc'
Ko je napočilo jutro, so svatje zaplesali še verigo. Odplesali so iz hiše, po vrtu in dvorišču, zopet v hišo, dokler ni dal starešina svatom znak, naj oddidejo, mladi par pa gre k počitku. Ohcet je bila končana.
M. BEZEK
Priloga	dolenjske
OHCET . PO SEMISKO
zakon
P združenem delu
a stvarnim kazalom
SAMOUPRAVLJANJE BREZ DELAVSKEGA
SVETA
temeljni organizaciji so delavci dolžni 'kovati delavski svet kot organ, ki odloča o u in poslovanju temeljne organizacije, oziroma J** Po položaju in funkciji ustrezen organ Pravljenja Temeljna organizacija, ki ima manj °t 30 delavcev, ne oblikuje delavskega sveta. V Jf8"1, Primeru opravljajo njegovo funkcijo vsi a^c' in odločajo z osebnim izjavljanjem o Pj^fotjih, ki so po zakonu v delovnem področju!
avskega sveta." (490. člen Zakona o združe-nem delu)
Zajeten spis, ki te dni čaka na obravnavo pred "atom novomeškega sodišča združenega dela, , 1 v sebi neizpodbitne dokumente, da Industri-motornih vozil, tozd Tovarna avtomobilov St?Vo mesto, nima delavskega sveta. Točneje,
. remu delavskemu svetu je potekel mandat 26. Jr^mbra lani, nov pa še do danes ni bil izvoljen. *o torej odloča preko 3.000 zaposlenih delav-ytem tozduI?
zadeva je prišla na dan nekako takole: (.Jv*0“Plinska komisija omenjenega tozda je j °fojega julija izrekla Vlasti Kopar iz Cegelnice tani Kodrič z Drske disciplinski uxrep prene-
Zvečer smo namenjeni v gledališče, in ker vem, da bodo spet vse oči uprte vame, sklenem osvežiti svojo pričesko, za katero v minulih dneh ni bilo časa skrbeti. Hotelskega služabnika prosim za lonec, v katerega potem postavim vodne navijalke za lase, in mu ga vrnem z besedami: „Prosim, skuhajte." Kitajec me debelo gleda, nato pa odide brez besed. Pri nas so take navijalke splošno znane, videti pa je bilo, da jih na Kitajskem ne poznajo. Zelo dolgo ga ni bilo nazaj. Končno mi je prinesel kuhane navijalke, jaz pa sem mu dala še enkrat nove navijalke v lonec in ga prosila, naj zopet kuha.
Zmedeno me je pogledal, pa le prinesel, kar sem želela, vendar je malce obstal pri vratih, preden je odšel. Jaz sem lase navila v navijalke, glavo prevezala s tanko ruto, medtem pa je Kitajec prinesel v sobo perilo. Kot od strele zadet je obstal, ko me je zagledal. Pokaže s prstom name, nato pa bruhne v krohot. Z roko mu zapovem, naj sede, nato grem pred zrcalo, počasi odvijem ruto z glave, odvijem navijalke, se počešem, nato pa še popršim z oblakom lepo dišečega laka. Sele nato pogledam Kitajca. V znak priznanja je kimal z glavo. Malce kasneje je pripeljal kitajski služabnik na prag sobe svoje kolege in kolegice. Naglo govoreč jim je razlagal čudež o kuhanih papirčkih.
V	gledališču me res pozdravijo z burnim ploskanjem. Takoj ko sedem, ugasne luč in aktrobatska predstava se začne. Vselej me spremljevalci pripeljejo v gledališke dvorane tako, da sem navzoča manj kot minuto pred začetkom predstave. Potem gospa Tučara z ribami. Tanek kos belega papirja nam pokaže z obeh strani, ga strese nad stekleno posodo z vodo in glej: naenkrat je posoda polna zhatih ribic. Vsa dvorana opazuje moje reakcije. Gospa Tu je ljubka mlada žena s črnimi lasmi, močno rdeče našminkana, kožo pa ima belo kot mleko. Nenadoma ima v roki palico s trnkom. Čutim, da Kitajci v dvorani nekaj pričakujejo. Prijazno se smehljajo, gospa Tu pa gre v mojo smer. Bliža se in bliža, v dvorani pa je smrtna tišina. Ko je čisto
povsem mehko hrbtenico. Najtežjitrenu ^zrS|<tf stave je, ko stojim na eni roki, s telesom in s skodelica mi na glavi.	v	fotetJ0'
Gospa Chen pa sedi visoko v zraku ^ p a pritrjenem na dolgi jekleni palici, ki J® ggsp1 ramah močan akrobat, sedeč na bicik’1'' jn jih Chen ujame z nogo skodelico za skodel' ^ Se meče na glava Končno pa vrže v loku sko£lcl'c-majhno punčko, ki pristane vrh vseh ^ JU Predstava mi je bila tako všeč, naslednji večer še enkrat. Akrobati me P° ,, fp« že kot staro znanko. „ Pridite na 0 st0|,j*z povabijo in porinejo v ospredje majhen ^otil« pa sem raje ostala v prvi vrsti, da ne akrobatov na odru.	riliub|ien>
Ta, po vsej Kitajski priznana 'n ^53 iz ^ akrobatska skupina je nastala leta e(jst& samostojnih skupin, ki so imele prej N,j p kar na cesti. Začeli so s 70 a^oj^r' ner*6!^ imajo v skupini že nad 200 ljudi.	»j
umetnikov akrobatov so zrasle v . Jior sledimo direktivom Maoa," pove d'1**	IH1*
dan pri razgovoru. „Mi služimo *i .j s smo predstave v 240 mestih,	. poffl"
Japonskem, v Afriki in Južni Amer oCjj| Na® mo graditi most prijateljstva med J?®r kr večer nastopi 10 muzikantov in 3U ^ Najmlajši v skupini sta deklica in de«-t let/ . let Izobraževanje traja za akrot^t8naStoPaj0jap tega leto dni praktičnih vaj, ko že	o
odru. V času študija veliko.vadijo- ^tr|c vstajajo ob 5. uri zjutraj. Z e pr zajtrk <0|i morajo narediti predpisane va je. Piftlajo v..ri nadaljujejo še 4 do 5 ur. Popoldne pouk kot vsi drugi otroci. Akrobat' jtarpsti pri 55 letih, ženska pri 50 let' cjj. u postanejo potem učitelji mlajših flen pogo* Preden se poslovim, postavijo o klofV^ zbrani akrobati mizo na stran in Pr .stavo s.0(ti kateri Pagode deklica ponovi	oPiZ°L je
zame, tako da lahko povsem od c' -aroeff» njene gibe. Zelo težke so vaje m v njena predstava zahtevala tisoč ^
NAŠI ZAKLADI NA TUJEM
Ob koncu tega meseca se bodo zaprla vrata za poslednjimi od mnogih obiskovalcev dveh izjemnih arheoloških razstav v sosednji Avstriji.
V	srednjeveškem Steyerju, mestecu na sotočju Ennsa in Steyerja, ki po obliki glavnega trga in slikovitosti fasad precej spominja na Novo mesto, so na gradu Lamberg pripravili šestmesečno razstavo o halštatski kulturi v Evropi. Za arheologa seveda dogodek prve vrste, za obiskovalce pa neizčrpen vir novih spoznanj in nesporne ugotovitve, da so ljudje sredi 1‘. tisočletja pred našim štetjem na ozemlju srednje Evrope, kulturno na dokaj enotnih osnovah zgradili civilizacijo, ki jo lahko postavimo ob bok sredozemskih civilizacijam tega časa.
Halštatska kultura v srednji Evropi se je razvila v 8. stoletju pr. n. št., to je v času, ko je vsa Evropa v nekakšnem preurejanju. Grčija je s Homerjem in z razvojem pisave, ki je v nasprotju s klinopisom maloazijskih držav in egipčanskimi hieroglifi zelo lahka in dostopna vsakomur, prestopila prag med prazgodovino in zgodovinskimi obdobji. To je tudi čas, v katerem se je osnoval Rim. V zaledju izžarevajočih kultur Sredozemlja, na področju od Francije do Madžarske in od južne Nemčije do severnega dela Balkana pa se z vpadom stepskih trako — kimerijskih nomadskih plemen v Panonsko nižino začne halštatsko obdobje. To zgodovinsko ozadje, ki postavlja novo nastajajočo kulturo v zgodovinski kontekst, je neizpodbitno dokazano prav z arheološkimi dognanji.
Na razstavi v Steyerju je bilo prav gotovo eno od prvih izhodišč pokazati na glavnem kulturne povezave starejšega halštatskega obdobja u vzhodom oziroma na elemente, ki so se iz nomadskih kultur razširile na sosednja področja. S kimerijskimi vdori so ljudstva kulture žarnih grobišč, ki so predstavljala etični substrat pred razvojem halštatske kulture, doživela neke vrste šok. Pod vplivom Kimerijcev se je spremenil način bojevanja, saj začno v boju uporabljati konja, namesto meča pa vihtijo v roki železno
bojno sekiro in mečejo sulice. V jugovzhod no-alpskem prostoru se s skokovitim razvojem železarstva, ki se pod vplivom stepskih vdirajočih plemen prenese iz Podonavja v zakotnejša področja, ustvari gospodarska osnova za družbeni in kulturni razvoj. Pod vplivom novodošlih plemen iz področja centralnega Balkana pa se v Sloveniji spremeni tudi način bivanja in pokopavanja. V tem času nastajajo gradišča na strateško dobro izbranih vzpetinah, okoli njih pa se začne pokopavanje v družinskih ali rodovnih gomilah.
Na kulturne povezave s stepskimi ljudstvi najbolje kažejo najdbe trako—kimerijske konjske opreme, žval, psalij in raznovrstnih faler kot okrasnih elementov. Razstava v Steyerju je izjemna priložnost, da vidimo originalne pridatke kimerijskih grobov južne Rusije, tem pa sledijo predmeti, najdeni na področju srednje Evrope, ki so nastali pod jasnimi vplivi te vzhodne kulture.
V starejšem horizontu halštaske kulture 7. stol. p. n. št. pa se pokaže že tudi visoko mesto, ki ga imajo s svojimi izdelki izredne tehnološke in kulturno—umetniške vrednosti najdbe iz Stične, Vač in Novega mesta, enakovredno postavljene ob najdbe iz Hallstatta, Soprona ...
V naslednjem oddelku razstave, kjer je prikazan razvoj orožja v halštatskem obdobju, pa je povsem očitna prevlada prav našega prostora. Bronasta oklepa iz Stične in Novega mesta, bronaste čelade iz Brezja pri Trebelnem, Vač, Magdalenske gore pri Šmarju, Dolenjskih Toplic, bojne sekire in sulice in seveda tudi oprema bojevnika iz „knežjega" groba iz Novega mesta kažejo na popoln tipološki razvoj, ki se je v treh stoletjih odvijal na naših tleh. Ob tem pa nas v oči zbode podatek, da je velika večina omenjenih izjemno kvalitetnih najdb današnji Sloveniji odtujenih. V dobrih sto letih prazgodovinskih arheoloških raziskav pri nas je namreč okoli 2/3 najdb odšlo iz domovine. Velika izkopavanja Jerneja Pečnika, vojvodinje Mecklemburg pa tudi dunajskih arheologov so večino najlepših najdb, izkopanih do 1. svetovne vojne, za vedno
odpeljala v tuje muzeje. Prednjačijo Naturhisto-risches Museum na Dunaju, Johanneum v Gradcu, muzej v Trstu, zbirko vojvodinje Mecklemburg pa hrani Peabody Museum v Harvardu v Ameriki. Žal je velika večina tega gradiva še neobjavljena in zato za strokovno obdelavo skoraj nedostopna. V zadnjih letih je vrsti mladih slovenskih arheologov ob podpori Inštituta za arheologijo SAZU uspelo narisati del* gradiva na Dunaju in prve monografije so pred izidom. Predmeti kot objekti muzeološke predstavitve halštatske kulture Slovenije pa bodo še vedno krasili depojske police in razstavne zbirke tujih muzejev, kar je, skromno rečeno, vsaj velika škoda za vse, ki pri nas kulturna dediščina prostora, v katerem živimo, živo zanima.
Naslednji oddelek razstave je namenjen prikazu različnih tehnik in tehnologij, ki so jih v halštatskem obdobju že uporabljali, tako na primer taljenje železove rude, vlivanje različnih predmetov, vrtanje, izdelovanje bronastih okraskov, keramičnih posod in ne nazadnje tudi izdelovanje situl. Tu nekoliko motijo preveč shematske risbe.
Več prostora so namenili najdišču Hallstatt, najdišču, ki je dalo celotni kulturi ime. Močna naselbina je imela v posesti rudnik kamene soli, ki je predstavljal gospodarsko osnovo za njen razvoj. Trgovanje, s tem pa menjavanje in mešanje kulturnih elementov se je razvilo s širokim področjem tako v zahodnem kot v jugovzhodnem halštatskem krogu. Dokaze za to so dali pridatki v številnih grobovih grobišča v Hallstattu, kjer so pogosti elementi vzhodnega kroga, ki so prispeli do tod najdlje na zahod, in tudi elementa zahodnega kroga, ki so prispeli sem najdlje na vzhod.
Velik poudarek so dali prireditelji razstave tudi grškim in etruščanskim vplivom, ki so s posredovanjem grške kolonije Massalia prispela daleč na sever, v porečje reke Seine, na Mont Lassois in v zahodno halštatski krog sploh. Na razstavi je tudi kopija znamenitega bronastega kraterja iz Vixa, na ogled pa je tudi veliko zlatih
ENA URA PREDSTAVE JE TISOČ UR VAJE
blizu, vrže trnek in izpod moiega krila potegne debelo zlato ribo. Viharen aplavz in smeh nato odmeva po dvorani. Vsi skupaj se veselimo posrečnega trika, jaz pa se zavedam, da je prijaznost in pozornost Kitajcev do mene skoro brez meja
Nato iz teme sredi odra zraste vrtljiva plošča, videti je kot lotosov cvet Obsijana je s pestrimi
lučmi, dvajsetletna .Pagode deklica" pa stopi na ploščo, se dvigne na roke in grabi z nogami porcelanaste skodelice ter si jih polaga na glavo. Na eni sami tanki ročici drži telo v zraku, ga zvija v razne poze in to vse s skodelicami na glavi.
„Ena ura predstave pomeni tisoč ur vaje," mi nato pove Pagode deklica. Rojena sem v delavski druži ni in sem pri akrobatih že deset let. Imam
predmetov, ki so v svoji ornamenta enkratni, nekateri pa že kar preveč masivn'-	.
Nekoliko premalo prostora so namenil' *	. }
nitemu grobu bojevnika iz gomile IV v to je morda le občutek obiskovalca iz ^ mesta. Zelo lepo pa je postavljena situla iz ^ ki je datirana v čas okoli 500 pr. n. št., in * . , Kuffarna v Avstriji, ki v okroglih vltr' primerno osvetlitvijo in povečanim f*	p
plaščem v ozadju zaključujeta spren° razstavi.
In še nekaj besed o razstavi Kelti v ^ Evropi, ki so jo pripravili v Halle'0'	^
Salzburgu. Razstava je po obsegu m $ eksponatov še precej večja od prve, za*e {e gradivo od Anglije preko vse srednje ^vroj^jVih, smo pri prvi zapisali pravzaprav vse v super jp pa za to skoraj zmanjka besed. Poleg lievS!LseH' muzeološko zelo čiste predstavitve, ki P^gii podreja predmetom (česar za prvo le neb' »j govoriti v celoti), so tu ponudili obiskova vrsto plakatov, poster, okoli 40 razg	^
stojnice s knjigami in kopijami P°.sa.r?0ozi-nakitnih predmetov, predvajajo pa tudi diap0 tive, spremljane z zelo dobro razlag tradicionalno vvaleško glasbo.	J0Sti
Na tej razstavi je slovenskih predmetov ^ ^ manj, saj so v koncept vključili le 9r0■ ^ Dobove (moški grob z mečem z ornamen . nožnico, verigo, sulico, ščitno grbo z. [fensli prstanoma), grob 1 iz Brstja pri Ptuju <	^
grob z zelo lepim pasom — sklepancem, . |„ steklenima prstanoma in bronasto zapestni železno nožnico meča iz Mihovega. bsejpa
Ob obeh razstavah sta bila izdana 0 kfl((pe kataloga, v katerih so objavljene tudi razprave najpomembenjših evropskih arJ'Tu:e, M ki raziskujejo halštatsko in latensko obd0 |0til' še droben podatek: da so se obeh razStaas# v temeljito, pove tudi cena, saj je raZ^o^' Steyerju zahtevala okoli 14, v Halleinu P® f(jjjn 12 milijonov šilingov, torej dobri dve m' 'I pol starih dinarjev.	„C4ČA^
DANILO BREb
saj prinaša le škodo. Tako se bodo morali sprijazniti z dejstvom, da je pomemben del Jakčevega opusa odšel v mesta, ki so vse kaj drugega kot pestunje ostarelih obljub. Zamujenega se nemreč ne da vselej nadoknaditi.
Kaže,, da bo „Jakčev dom” vseljen v stavbo, kjer je zdaj šolski center za gostinstvo. Gre za stavbo ki je bila včasih Kondričev hotel, še prej pa gostišče s kavarno Jakčevega očeta, torej v pravem pomenu tudi dom Božidarja Jakca. Kaj pravi <kratka) zgodovina)?
Jakčev oče, priseljeni Istran, se je na Dolenjskem poročil z domačinko iz Kostanjevice. Odločil se je, da se bo ukvarjal z gostinstvom. V najem je vzel Brunarjevo gostilno na Bregu, bolj znano kot Murnovo gostilno (v njen je bil rojen Božidar), v najemu pa je imel tudi nekdanjo Škober-. netovo gostilno (poleg današnjega hotela Metropola). Ka sneje je sklenil, da bo posloval na svoje. S prihranki je zgradil lastno gostišče, poleg pa kavarno z biljardom. S to podjetnostjo ni imel sreče. Naneslo je, da je bil ob vse premoženje, stavba pa je prešla v druge roke.
Božidar Jakac je doživel to izgubo kot hud pretres, kot rano, ki se mu do današnjih dni ni' mogla začel Iti. Zato je s tem večjim odobravanjem vzel na znanje, da mu nameravajo Novomeš-čani urediti omenjeni dom v hiši, ki je bila last njegovega očeta
I. ZORAN
Janez Per, ki je poučeval do leta 1863, ko je-posle za njim prevzel Valentin Krek, oče krščanskega socialista Janeza Evangelista Kreka. Ta znani slovenski politik nekdanjih časov je bil rojen prav v šoli pri Sv. Gregorju. Njegov oče Valentin Krek se je namreč tu oženil z domačinko Marijo Stupico, hčerjo sodraškega župana. Vendar na tistem delovnem mestu ni bil zadovoljen, zato se je na lastno željo zaradi premajhnih dohodkov preselil v Komendo, kjer je leta 1875 umrl. Leta 1927 so na šolskem poslopju odkrili spominsko ploščo Janezu E. Kreku.
V	obdobju med leti 1868 in 1878 se je na tej šoli zvrstilo precej učiteljev; med njimi je bil najbolj znan Franc Črnagoj, ki je nastopil službo 1865. Tu je poučeval do 1887, v tem času pa je sodeloval v napredni učiteljski organizaciji in učiteljski tiskarni. Sodeloval je tudi z zabavnimi, metodično - didaktičnimi in vzgojnimi članki v Učiteljskem tovarišu, kasneje pa v Zvončku. Na tej šoli je poučeval tudi Frančišek LočniŠkar, pesnik in mladinski pisatelj, ki je bil med drugim urednik Vrtca.
Tako kot vse živo so tudi to šolo v času njenega obstoja prizadejale razne ujme in vojne. Hude zime pa prva svetovna vojna, ko je pouk zelo trpel, zraven tega so umrli v tem času štirje učenci za špansko gripo, med drugo svetovno vojno so se v njej naselili okupatorji, kasneje so jo zaradi taktičnih razlogov partizani požgali. Vendar je šola prav po volji prebivalcev tega kraja prebrodila vedno vse težave in veliko prispevala k dvigu omike tamkajšnjih prebivalcev, ki so bili ob njenem začetku skoraj vsi nepismeni.
»KJER HM MOJEGA SIOJI OČETA"
katalogu, izdanem ob razstavi, s katero so se ovomeščani v lanskih poletnih dneh pridružili jugoslovanski počastitvi osemdesetletnice Bo-'darja Jakca, so tudi tele besede izpod peresa ajjana Simiča, dosedanjega predsednika novo-e5ke občinske skupščine:
in'*9°davini majhnega naroda in še posebej v njj?dov'ni mesta so kaj redke osebnosti, ki bi o J 1 lahko dejali, da so čas, prostor in ljudi v Mh zajele hkrati in z vsem svojim bistvom, Va jjalnimi razsežnostmi, priznanjem in spošto-nctl. ^aka izjemna in velika osebnost je rTteS^0rnn° Bož'c,ar Jakac, naš rojak in častni Čas«	Novega mesta. Njegovo ime bo vse večne
bil t Povezano s tem mestom. Ko se je rodil, je starš° morda lep dan v težkem življenju njegovih bj|	danes pa se čedalje bolj zavedamo, da je
jn . tudi velik dan za Slovence, vse naše narode ^ovth f0 ^*oveštva • • • Delovni ljudje in občani -mesta ^utimo ve,ik dolg do tega svojega žetega rojaka in someščana, in ta dolg bi 1 v Prihodnje vsaj delno poravnati.”
Vp^.so začeli Novomeščani resneje pretresati let ~nie tega dolga Jakcu že sredi šestdesetih Ures .° i® bila načrtovana,- žal pa ne tudi n**03 zamisel o Jakčevem ateljeju in raz-b u ob okolju Krke, na njenem desnem 9u< ob sedanji Ragovski cesti. Načrt je pred-
videval postopno preselitev Jakčevih umetniških del v Novo mesto. O takratnih dogovorih z umetnikom priča nemajhna korespondenca, ki jo hrani Dolenjski muzej. Med pomembne dokumente sodi z Jakčevo roko podpisana izjava, kaj vse naj bi vsebovala zbirka, ki bi jo prepeljali v tako imenovani ..Jakčev dom” v Novo mesto. Iz seznama, ki ga je naredil Ja kac sam, je razvidno, da v zbirki ne bi bila samo dela, ki jih je ustvaril Jakac, ampak tudi stvaritve drugih domačih in tujih avtorjev, poleg tega pa še najrazličnejši rokopisi, magnetofonski posnetki, knjižnica in antični predmeti, zbrani na popotovanjih.
Do nove pobude, naj bi se Jakcu naposled vendarle že	oddolžili	z	dejanji, ne	samo z
besedami in	obljubami,	je	spet prišlo	to jesen.
Zdaj, ko se je oktober prevesil v drugo polovico, že lahko zapišemo, da	je	oblikovan konkreten
predlog, po	katerem naj	bi postala	ureditev
»Jakčevega doma” prednostna kulturna naloga novomeške občine v planskem obdobju 1981 — 1985. Čeprav se vsi zavedajo, da bo uresničevanje tokrat precej težje, kot bi bilo pred petnajstimi leti, nihče ne misli na ponovno odložitev. Tako družbenopolitični kot kulturni dejavniki v Novem mestu se namreč zavedajo, da se z osebnostjo, kot jo predstavlja Božidar Jakac, ne gre več igrati in da je zdaj resnično zadnji čas, da Jakcu rojstno mesto naposled izpolni ta na množici
sestankov, ki jih ni bilo malo niti v zadnjem času, tolikokrat omenjeni večni dolg.
Medtem ko še vedno poteka procedura za ustrezno uvrstitev omenjene naloge v planske dokumente občine in kulturne skupnosti, pa je že znan prvi oris programa dejavnosti bodočega »Jakčevega doma”. Povzemamo, naj bi bil dom v prvi vrsti študijsko središče za preučevanje umetnosti. Poleg obsežnih zbirk Jakčevih stvaritev bodo v njem tudi zbirke drugih avtorjev. V domu pa bodo med drugim še knjižnica, grafična delavnica in delovni atelje za Božidarja Jakca. Umetnik, ki so ga predstavniki občine in Novega mesta nedavno obiskali na njegovem domu v Ljubljani, se s predvideno zasnovo dejavnosti v omenjenem njemu namenjenemu domu v Novem mestu strinja. Še več, ob letošnjem občinskem prazniku naj bi predstavhiki občine in Božidar Jakac v Novem mestu slovesno podpisali listino o obojestranskih obveznostih do »Jakčevega doma". To dejanje naj bi pomenilo tudi simboličen začetek izpolnjevanja naloge, ki jo je dolenjska metropola dolžna svojemu znamenitemu rojaku.
Kot rečeno, gre zdaj zares, in tega moremo biti samo veseli. Nekoliko ogrenjeno pa je to veselje ob spoznanju, da bo novomeški del Jakčevega opusa okrnjen. Za to pa so krivi sami Novomeščani, ki so se iz tega primera lahko poučili, da cincanje ni način za razreševanje takih vprašanj,
Kako raste JJRevo
omike
Zet^jj^3^0. visok° drevo omike ima korenine v Jolj jA' ^IPrej v domači vzgoji, potem v osnovni velja » Sredni' 'tn- Vse to velja za mesto in za vas, ra*lika3 Sedanie *n nekdanje čase. Velika pa je tiče pa'71.611 nekdanjimi in sedanjimi časi, kar se Šo| ^Janosti šol. Nekdaj je bilo celo osnovnih DrSii .°' Prebivalci podeželja pa so sploh težko So pg 0 nl'h- Pogosto se je namreč dogajalo, da l®daniBa* ^ole botrovala sreča naključja, kar Desnica S?lanie zavija v romantične predstave, dokaj kI . ero 0 tedanjem šolanju razkrivajo Skror^1 Z9°dov'nsk' v'r'» Pa ie P°90Sf° veliko
^r®9oriu nekako ie zrastla tudi šola pri Sv. kribovit ' sred'^u vrste naselij, ki so posejana po c anr1 masivu Slemena vzhodno od Ortneka, Ceprav '. med Velikimi Laščami in Ribnico. doho^gJ8 Prebivalcem teh naselij glavni ^eto^ 9°zd in kmetijstvo sploh, povezave s ^•deli k s'a^e' 50 se vendarle že dokaj zgodaj t6 Pouk _ • o Pomembna je izobrazba. Tako se ie » i Gregorju začel sicer že leta 1843, .^beške * .13 m kaj poučevati logar bližnje krajca9ra Pavel Flegar, za kar je prejel po DntJcV OC* vsake93 učenca. Ker pa je tedaj ekal v vasici Hudi konec, kakšnih 20
minut daleč od Sv. Gregorja, kjer za to ni bilo pogojev, je dal tedanji vikar Matevž Perčič pobudo, da se zgradi šola. Škofijski šolski svet -tedaj je bila šola pod okriljem cerkve - pa je dobil obvestilo, da je šola nared leta 1859. Novo šolsko poslopje je merilo 120 kvadratnih metrov, od tega je polovica pripadala učilnici, na drugi strani pa je bilo enako veliko učiteljsko, stanovanje. Otroci so hodili največ 5 kilometrov daleč, pozimi pa se je pogosto zgodilo, da je bita šola za nekaj dni zaprta. V hudih zimah v letih
1890/91 in 1894/9-je bila šola zaprta od 18. novembra do 1. aprila.
Na šoli, ki je bila najprej enorazrednica in so na njen celo v rajnki Avstriji poučevali v slovenščini, se je zvrstila cela vrsta učiteljev. Na željo staršev je najprej učiteljske posle prevzel Ignac Božič, ki je moral poleg učiteljskih opravljati tudi posle organista in cerkovnika. Za vsa ta dela je bilo v petdesetih letih 19. stoletja predvidenih nekaj časa več kot 230 goldinarjev letne plače. Za njim je prišel vrhniški podučitelj
Vitomil Zupan:
komedija Človeškega tkiva
Take pomladi kakor leta 1943 še nisem doživel; sonce, topli veter, bujna rast, jasni večeri, nagli, osvežujoči dežki in spet žgoče sonce; letni čas odmeva v ljudeh, ki se jih polašča nemir in koprnenje. Vrtovi so vzcveteli čez noč. Drevje, kakor da se je vzpelo in se odelo v zelenje; kostanji, akacije, vrbe ob Ljubljanci, platane pred Mestnim domom, kjer v svetlem, oranžno nadahnjenem dopoldnevu srečam Moniko, po dolgem času, v modri obleki je z belim ovratnikom, belim ko sneg, v obraz je prijetno zagorela, vsa brhka, čila; greva na kavo? Pojdiva na vrt gostilne Činkole. V tem čvrstem zraku, v tej bleščeči pomladni svetlobi, v teh mlačnih valovih zraka med hišami, v tej lahni blaznosti veselega vzpona ndrave in tihe navzočnosti nečesa nevarnega; kričeči otroci se lovijo, uniforme korakajo. Vrt je napol prazea Na tla in namizne prte padajo sončne lise skoz ozelenele ovijalke, razpete po latah. Marica, dobro naju postrezi, že dolgo naju ni bilo tukaj. In bogve kdaj bova spet lahko prišla.
Pripovedujem o svojih potovanjih v lisicah in verigah po Italiji, o svojem begu v bolnišnico, malo na smešno, malo na resno. Monika se mi nasmiha nekoliko skrivnostno, tak je njen način, odkar jo poznam. Naposled jo vprašam, kaj počenja. Nič posebnega, pravi, bere Lerouxovo Skrivnost Rumene sobe, včasih kuha, zdaj je bila namenjena na trg, na nakupe. Gladko, privlačno kožo ima, zobje, beli ko repa, se ji pobleskujejo izza napetih ustnic, dolge trepalnice zakrivajo pogled v oči, diši po sivki, mehko, vznemirljivo. „Sploh te nisem takoj spoznala," se smeje, „tak si ko kak Italijan s to črno brado, v tej srebrno sivi obleki, z rokavicami in sprehajalno palico, pa ta' klobuk, na pol Eden, na pol melonaa .. Mimikri, odvrnem, podrgnem se po bradi in dodam: barba Balbo. ..Imaš pač veliko uspeha pri ženskah, a?" Ne moreva najti pravega stika, besede sem, besede tja, misli ne izmenjavava; občutiva drug drugega kožo, tkivo in (nemira) izločanje žlez; vmes se pa pretaka med nama nekaj neulovljivega, nedoločnega; vsekakor še nekaj. Naposled kosiva in tudi nekaj popijeva. Prizadevam si, da bi podrl ogrado, ki stoji med nama, ne gre in ne gre. Ne z bežnimi dotiki, ne s pogledom, najmanj z besedami. Namigujem na najine stike v tistih nenavadnih nočeh, Monika gre mimo in čez, ko da ni bilo nič. Enkrat se presede in mimogrede reče: „Zdaj že nekoliko laže sedim." Zakaj? „Ne veš, kako klobasasto rit imam." A tako? To je. Našla si je boljšega mučilca? Takega, ki ji zadošča za njene potrebe. Obide me drobna ljubosumnost, začnem jo sekirati, zafrkavati, namigovati, ona pa se nasmiha moji vnemi. Postanem slabe volje, nič ne vem, zakaj; saj nimam niti najmanjše pravice do kakšne ljubosumnosti. Torej si le našla pravega?
Pove mi, da je bila aretirana, zaprta in tepena pri zaslišanju. Osupel jo poslušam, sram me je svojih prvih pripomb na ..klobasasto rit". Tepena je bila z bičem. Pred enim tednom so jo izpustili
—	pa je še zdaj vsa pisana. Bebasto jo pobožam po laseh, ko da bi se ji hotel opravičiti za nerazumevanje. Boš pokazala? Tukaj, zdaj? vpraša z nasmeškom. Marica, še dva čaja, ta huda.
Bila je zaprta na srednji tehniški šoli, ki je poseben arest za ženske. Zaslišujejo, pretepajo, mučijo. Neko igralko so polomili nago na mizo, na trebuh so ji polagali lističe paprja, namočene v špirit in jih zažigali. Imajo celo zbirke različnih bičev, od jahalnega pa do takega s celim šopom repov. Tudi na elektriko dajejo. Zmeraj pa slačijo in se sučejo največ okrog spolovil in prsi. To jih nekako najbolj veseli. Polagajo na vse štiri, pulijo kocine, in kaj vse še znajo! Šestrajstletnica (precej prsata) je bila tepena s šibo po prsih; takole jih je morala držati, vzpete navzgor, podpirati jih z rokami. Boš povedala, ali ne boš? Zmeraj gre za isto. Izdaj skrivnost, povej ime, kje. kdo, kdaj! Ene so žgali s prižgano cigareto. A pri tem pazijo, da ne napravijo prehudih ran. To, da pulijo lase, to je še najmanj, to je samo za začetek. Eno so imeli na zaslišanju takole od devetih zvečer pa tja do ene polnoči; privlekli so jo nazaj skoraj noro. „Ali so to ljudje?" je šepetala. „To je najstrašnejši kupleraj na svetu." Hr.idičil Zveri! Taka naj se vrnem k možu in k otrokom? Razbila je okensko steklo in si rezala s črepinjami žile.
Pridi, Monika, greva k meni.
Kliče zdravnika, vlečejo jo v ambulanto; sleci
se! Da ima poškodbe že od doma. Celo nam ne more povedati, kaj so počeli z njo. Nihče ne bi verjel, kaj vse znajo.
Marica, plačat.
Pa pridejo sredi noči, ta in ta z nami. Kakšni tipi. Sleci se, prašiča! Do nagega! Z enim pa začno čisto uradno, s fineso, najprej vodijo dolge pogovore, potem pa rečejo: nisi hotela razumeti, zdaj boš pa videla, kaj še znamn.
Odhajava v zlato sončnem popoldnevu, po ulicah, pod drevesi. Ko vse žehti od brstenja in bližnje plodnosti. Ona govori in govori, pripoveduje, kaj vse je tam izvedela. Prišla je iz čudnega sveta, zato ve za čudne reči. Včasih dobi zahripel, zamolkel glas. Kakor omotičen sem od njene pripovedi. Dvoje različnih občutij se bije v meni: odpor do vsega tega poceni izživljanja okupacijske policije, gnus nad zasedbenimi oblastmi in njihovo predrznostjo nad našimi ženskami, — pa nekakšna trudna, težka slast, ki izvira iz Monikinega načina risanja prizorov; tisti italijanski prasec z bičem v rokah — in lepa, mlada ženska, naga na kolenih. Od tega bi lahko zbolel, to se tako čud^o in nemogoče meša, odbija, privlači, se zvija v vrtinec divjih strasti, se razpusti v bedo vseh časov pred nami in za nami. To človeško tkivo je zelo čudno sestavljeno. Prekleto čudno in do zdaj še nerazumljivo. Tudi Moniko lastna pripoved iz spomina odbija in privlači hkrati. Ko stopava v mojo sobo, ima temne kolobarje pod očmi, v pogledu pa nekaj nemirnega.
Vzel sem akvarelne barvice in risarski blok. Najprej sem skušal naslikati njen izraz na obrazu, ne nje ne kakšne podobnosti z njenim obrazom, temveč tisti notranji izraz; ni šlo, roka se je tresla, naslikal sem zelo staro žensko, nič podobno tej zreli lepoti v nekem prekletem trenutku. Razočarana je gledala, kaj je nastalo pod mojimi prsti. Zdaj pa pokaži rit. Obrnila se je, počasi potegnila kiklo gor, hlače pa naglo dol. Raznobarvne priže so tekle bolj ali manj vodoravno čez njene napete ritnice, v vseh odtenkih barv od rumrnega preko zelenega do temno modrega. Temno rjave nogavice, pripete z belim o pasjem na nogavični pas, močna stegna. Bolj napni. Tako ko tedaj, ko si jih dobila. ..Tedaj se sploh nisem napela," Slikam, slikam, zdi se mi, da zelo dobro, tiste boke, tiste sledove udarcev po njih. Dokončam, ona pogleda, ne reče nič. Potegnile hlače gor, ko da je stvar končana. Vržem barvice in čopič tja na mizico. Monika si poravna krilo in stoji pred menoj v vsej svoji modro—beli obleki in rjavkasti polti, češ to J.••a opravila. Vstanem in jo mehko objamem, čutim, kako se mi nekako up:ra. Drgeta — a ne od mene. Nočem biti podoben njenim mučilcem, zdaj to ne morem in nočem biti več. Nekaj je straž no narobe na tem svetu. Same nemogoče reči se mešajo. Položim jo na posteljo, čeprav se kar nekoliko upira, jaz pa NOČEM in NE SMS V l iti nasilen. Samo: slekel te pa bom, ker to oba hočeva, ali ne?
Zaljubila sem se vanj, pravi Monika.
Vanj? V koga, kakšno zvezo pa ima to z najinim srečanjem? Vprašujem v sebi. Njej pa rečem samo: govori naprej! Počasi jo slačim, ona pa, ko da tega ne opaža, pripoveduje in pripoveduje, zdaj šele je prišlo iz nje vse do kraja. Zasliševal jo je visokorasli plavobradec Preklete zgodbe! A so, ne morem jih zanikati. Najprej se je pogovarjal z njo. Potem ji je povedal, da jo MORA mučiti, tepsti, MOPA, ker mu je tako ukazano. Pokazal ji je nekaj vrst bičev, od zelo navadnih do precej raznovrstnih, kakor jih še nikoli ni videla, dvorepi maček, trorepi, pa tja do deveterorepega. Izbral je trorepega, ker ji je bil naklonjen, pasji sin. Morala je vstati in stopiti k njemu. (Bila sem v sivo beli obleki, ne vem, če se jj spomniš, taka, bolj kratka je prilegajoča se.) Levico je nakrivil, stoje zravnan, vodoravno in jo naslonil na brado, ona je morala položiti glavo na njegovo laket, tudi stoje. V desnici je imel izbrani bič s tremi repi, kratek ročaj, dolgi, trdo pleten' usnjeni repi. Razgali se od tu do tu, ji je pokazal na sebi. Vzdignila je kiklo in spustila hlače dol do kolen. Trikrat jo je udaril. Bolelo je kar precej, udaril ni malo. Potem se je lahko oblekla. In sta s* pogovarjala naprej. (Kakšen nenavaden človek, visok, eleganten, ko mali bog v tisti svoji dobro krojeni uniformi, pameten in celo izobražen ...) Zmenila sta se, da jo bo dal izpustiti. Če bi jo lahko še videl? (Randi.) Čez tri dni. Pri njem
  Mn '
/ -	fr	p• .	-.
£	*	V * ‘
gff' *	>*2 *
» .Vi
doma. On stanuje pri imo<iti ljubljanski rodbini, v lepi vili, tam in tam. Ob petih popoldne.
Prišla je, pozvonila je, odprli so ji, vse je bilo predvideno.
(Si si posebej za to umila rit? Ne ujedaj).
Zelo vljudno me je sprejel, ponudil mi je sladak liker, posadil me je na kavč, sam pa je sedel v naslonjač; zdi se mi, da je bil v svoji najlepši uniformi. Vprašal meje, kaj delam, kako mi je, vse po spisku dobrega vedenja. Sedel je tam ko na pol odsoten, povedal je, da mu je mama bolehna in da ga skrbi zanjo. Kmalu je vstal, tudi ona je vstala približal se ji je, ko da bo rekel kaj posebnega, skoraj neobčutno jo je objel, nalahko jo je pritisnil nase, poljubil jo je na čelo — in odpustil. Zbogom. To je bilo vse. Vmes je še nekoliko pogodrnjal nad vremenom v pretekli zimi.
In si šla? Šla, kaj sem pa mogla? Čudovita dogodivščina za punco, kot si ti. Ko da bi vedel, kako se te da razočarati. Plavobradec! Huda zver. Težek butelj. Strahopetec. Obremenjenec. Napravil je izjemo, bravo. Henrik osmi bi bil za tebe. Monika pa šepeta, da se je zaljubila v plavobradega policaja. Delam ji tisto reč, ona pa čveka o njem. Ni pravi policaj, pravim, če bi bil, bi te uporabil. Ne bi, reče z gotovostjo Monika. Ona hoče biti tepena, mučena, ona hoče, da moški nad njo izvajajo nasilje, zato se tudi ona upira, ne zaradi bedastih kačel. Izdal jo je, zajebnil jo je, dal ji je brco v rit. A tudi onesnažil jo je. Jaz ne bom popravljal, ne bom ravnal njegovih napak. Tudo jaz bom — za kazen — nežen in ljudomil z Moniko. Kaj si pričakovala, ko si stopila v vilo? Govori! Ali naj ti jaz povem? In zakaj vsega tistega ni bilo? Ker je tvoj veliki nasilni v bistvu mamin lulek, plah in nemočen. Predobro si mu izgledala. Ustrašil se te je. Ni te spoznal. Strah ga je bilo pred lastno malokurčnostjo. Ti si pa igrala sivo ptico prepelico in si ga s svojo igro prepričala. In zdaj misliš, da ti bom jaz pomagal? Ne bom. Ne morem. Nočem. Preveč misli mi gre skoz glavo. Premalo poželenja skoz tkivo. Tole imam, kar potrebujem. Ali naj bi se šel še kakšne zanimive in napete igre? Čemu? Na ilegalnem radiu igra nekakšna francoska muzika, harmonika in klavir, prijetna, taka, ki nas novi iz tukajšnjosti in sedanjosti. Kava, k vragu pa še kava, pa kozarček šnopsa, pa cigareta, pa nastajajoči mrak, v svetu, ki je in ga ni, kakor vzamemo. Knjige so dokončno mrtve, velikih problemov ni več; babica sedi spodaj pod staro uro, gleda v okno in misli na bogve kaj. Monika pogleda na uro, treba bo oditi, kmalu bo policijska ura. Oblači se, vse stvari so se nekako spremenile. Sosedov pes laja v enakomernih presledkih hov—hov, pa spet presledek, hov, enolično, hov, hov, ure in ure tako. Na svidenje! (Če.)
Ostanem sam. Sam, ker sem sam. Sam v samoti, ki je nisem sam kriv. Strašno, boleče sam. Prišel sem še, kako bom odšel iz samote? Vsi smo sami. Robi je sam tam dol v Gonarsu, oziroma zdaj že v nekem drugem taborišču, Renicci ali kaj. Ta prašiča plavobradata je osamljen. Monika je sama, a njej to paše. Vsi iščejo stikov, vsi so osamljeni, beli, plavi, okupatorji, jetniki, angeli in hudiči, ali kakor se ljudje v tem času imenujejo. Sedim in gledam ugašajočo dnevno luč. Reka Kongo. Kanada. Avstralske planote. Nič ni, razen srečanja. Vse drugo je pokrajina, mokrota, cesta, vreme. Koga bi pa želel srečati? Nikogar, če se ne zmenimo, kako. Drvar sreča medveda. Francoz Nemca. Mornar kurbo. Policaj sumljivo osebo.
(Človek človeku človek. Polašča se ga ali se bori, da bi ne bil polaščen. So po nemara še kakšne drugačne možnosti, recimo, da se ljudje iščejo, poiščejo in nekaj sklenejo? Ali da jih sploh nekaj veže? )
Zvrnem kozarec. Tukaj ne morem za večno ostati. Nekam moram iti. Nekoga moram najti. Oblečem se, vtaknem revolver v levi prsni žep (Legitimacijo! Ja, prosim...) Odhajam. Diham. Poslušam. Vidim.
Vse je v redu. A pred trnovsko cerkvijo padem naravnost v roke italijanski patrulji. Prepustnico! Reši me dar govora (ali pa reši njih.) Da sem prišel pozno domov in tam me je čakal listek od moje drage, ki stanuje samo nekaj sto metrov od tod ... No, le pejte, a potem nikamor več ... in nasmeh. Lahko bi bil mrtev jaz, jahko oni, razidemo se skoraj prijateljsko, kar nihče preveč ne pretirava. Z Nemci bi bilo drugače. Nemci niso sentimentalni v vojni.
Gmote hiš ob polrazsvetljeni ulici, tu in tam gori v oknu luč. Tam v nekem prostoru sedijo ljudje in se morda celo pogovarjajo. Stisne me čudno, nerazumljivo hrepenenje po prijetnih, toplih izbah, kjer so starci na peči ali v zapečku, otroci lazijo po tleh v ohlapnih srajčicah, gospodar sedi za mizo, gospodinja prinaša kuhinjske pridelke in posode s pijačo na mizo, postavlja jih pred ljudi, ki se prijazno muzajo ob duhu hrane, potem sede sama ob gospodarja in priganja k jedi in pijači, le kar, dajte no, da se ne ohladi. Ta pripoveduje zgodbo iz preteklega dne, oni pove šalo, ki jo je slišal, vse navzkriž letijo besede, o vremenu, o dnevnem delu, pa še kakšno drobno opravljanje, novica o bolezni znanca, o težavah in smešnostih dogodkov, o šušljanju glede povečanja davkov, o povišanju cen, o kakšni doslej skriti ljubezni. Jedo, pijejo in si zaupajo, trije rodovi na enem kraju. Babica potem plete nogavice iz surove volne, dedek zakadi pipo in se pripravlja na svojo pripoved iz davne vojne (ki jo že vsi znajo na pamet). Otroci se upirajo, da bi šli spat. Srednji rod pa plete svoje običajne marnje. Vsaka duša odpre svoje ventile, da se očisti z besedami. Smeh, kletev, bučno govorjenje, droben spor, ujedljiva pri-
predstavljamo vam
Do sedemdesetih let, ko se je na slovens-.1 knjižni trg usulo pol ducata ali kaj njegov , zvečine že pred desetletji spisanih romanov, ]e bil Vitomil Zupan širši javnosti v glavnem znan le kot dramatik (štiri enodejanke l« sestavil že mod vojno za partizansko gledal -® v Črnomlju), deloma tudi kot pesnik, k° pripovednik pa se je dotlej predstavil samo dvema romanoma in zbirko novel.
Omenjeni plaz knjig (naj navedemo >• „Menuet za kitaro", ki je pred nedavnim <zx že v drugo, odlomek smo ponatisnili tudi ^ tej strani, duhove pa že buri film „Nasvidtf e v naslednji vojni", posnet po tem delni ] dodobra spremenil Zupanovo književniško P° dobo, v ospredje je prišla njena prozna Pla ' katere življenjepisne odtenke zdaj še P°u^ar*a obsežno delo ..Komedija človeškega tkiva . | je * dveh knjigah nedavno tega izšla Pr‘ Cankarjevi založbi.
Odlomke romana smo pred meseci °e brali v tedniku Te leks, celotno delo pa se k ^
kot piščev obračun s predvojnim časom, koJe duhovno zorel ob ljudeh, knjigah in raznov'5* nih dogodivščinah, pa s časom, ko je bil kot svobodno misleči razumnik pahnjen v vojno vihro, in slednjič s prvimi povojnimi leti, ko se je tudi zanj začelo novo življenje.
Kot z nekaterimi prejšnjimi tudi s pi>ču jočim delom Zupan na svojski način udejanja misel nekega filozofa, da bodo romane zlago ma izpodrinili dnevniki in življenjepisi, k1 bodo zanimive knjige, „če bo le pisatelj vedel, kako naj med tistim, čemur pravi svoje izkušnje, izbere tisto, kar je zares njeyova izkušnja, in če bo o resnici poročal resnično (R. W. Emerson). Glede na povednost „Konie dije..." Zpan nima malo zaresnih izkuš«n^ ali so resnične oz. resnično sporočene P3 kaže preverjati, saj je tole delo pač rorn3"' junakom in njegovim popotovanjem skozi I in prostor.	i
■ raV10
pomba, krohot, pa še en kozarec, ko le' yJi sobota. Vsak ima svoje posebnosti, ki I' ^ poznajo. Mačka leži na toplem ko	^
včasih odpre oko, pa ga spet zapre- P® ^ dvorišču zalaja, oznani mimoidočega 1,1 t|j, utihne. Konj udari v hlevu s kopitom ®jg$li zglajštran in napojen muli seno. Kmalu bo ^ vsi spat, ker vedo, kdaj morajo vstati. StOj*. urejeno življenje kmeta iz trnovskega predrep.
Ujel sem ga v otroški dobi ravno še Nocoj trnovski kmetin nikoli več. Nocoj tf ju zeljar in nikoli več) nocoj rodbina treh ro nikoli več. Nocoj stari red in nikoli več- ^ domača varnost, toplina doma, in niko 1 Nocoj še kruh po stari ceni in nikoli več* ^ jn
Fantje in možje so razkropljeni po ar® jV«t koncentracijskih taboriščih,tam 5Pozna'^ri ** in zgodovino. Ženske pripravljajo 1 ** . r$ pakete, ki jim jih poši*iajo; paketi d^^nij-naslov ali pa ne. Starci umirajo brez cer ^ Otroci rastejo v gnilem ozračju priti*K"j ^ prave vzgoje, brez topline Joma. Odno ^ ljudmi postajajo napeti. Konj gre iz n ^ n' salame. Krava naj še bo, zaradi mleka; a tu ^ tako, kakor bi nrroralo biti, zaradi prehrane goveda. Racije* racije, policij Q več papirje sem in papirje tja. Psa ne m°rezjaj P® prehraniti, naj gre h konjaču. V cerkev ^ ^lll bomo šli; ne zaradi župnika, ki je ampak zaradi splošnega sklicevanja *3e nev«rP®: Kurbe hudičeve delijo ljudi na verne in sjje n* nikoli ne bodo izvedeli, kar bi radi. Pr° so bo. Bodo samo mala cerkvena opravila- t pa zelo potrebne pri hiši. Jajca, it'® '^eb3; zastaja, denarja manjka, jesti in piti i® J^pj»'<*' Solato sadimo, pa še nekaj potrebne ^ ?Jnj-krompir tudi, čeprav je ta zemlja kaj s ^peu Žito nikoli ni uspevalo na tem m0*v,rn®au sai*]0 Ljubljane. Tukaj, v tem predelu je uSPertIn, V. omejevana svoboda: prilagoditev razfT,ejn jrednle delo, jasnost, kaj gre in kaj ne gr®- jt tal* odprt gobec, se pravi, šala tu in ujed J ^ £a$a nič pa čez mero. Tako je bilo 0znan'1 francoske okupacije. Francozi so pr so svojo svobodo, privezali konje ob ^ggčn®^] potem pa šli. Zdaj smo pa v čisto	. .
času. V času razpadanja. Ne vemo, lahko rešili. Ves svet je v razpadanju.
boi"0
Q14
priloga dolenjskega
y
Prebrali smo
Levstikovo zbrano delo
Literarna dela Frana Levstika
0 doživela več t. i. zbranih in '‘Oranih izdaj že v času od
onea prejšnjega stoletja do tri-
n» 1 • *.et tega stoletia- Po zad-
1 vojni pa ob številnih posa-
knjigah beležimo zlasti ki-vx )e Levstikovih literarnih, zti c-0'*1 'n Političnih spisov v fki Zbrana dela slovanskih nikov in pisateljev. Prvih Su? kni'9 je urednik Anton oanjak pripravil za tisk do je . ka šestdesetih let, deseta n«^1 Precl dvema letoma, ■»davno tega, tako rekoč na r leta, v katerem bo pote-.° '50 let od književnikovega Jstva, pa je Državna založba ovenije poslala na knjižni trg , enajsto, hkrati zadnjo knjigo vstikovega Zbranega dela. Izdajanje dela posameznih » .v se v omenjeni zbirki obi-vJn°. zaključi z natisom njiho-n pisem; tudi pri Levstiku ni j^gače. Za tokratno objavo legovih pisem je imel Slodnjak
Že lo podlago v knjigi, ki jo je '931 pripravil Avgust Pirje-ee- Slednji je tedaj zbral 196
0s°v tovrstnih Levstikovih spi-y» Pričujoča knjiga pa jih r|naša kar 262. Tolikšno povelje gre predvsem na račun ejdbe A. Žigona prepisov evstikovih pisem, naslovljenih ranji Guličevi, opevanki t. i.
Franjinih pesmi. Zakaj so natisnjeni le prepisi, urednik podrobno razloži v opombah, kjer o neuspešnem iskanju izvirnikov, ki so se »izgubili", oz. so baje na nepošten način prišli v zasebno zbirko nekje na Srbskem.
Zdajšnja izdaja prvič prinaša tudi precej Levstikovih pisem novomeškemu tiskarnarju in založniku Janezu Krajcu; o tem, po kakšnem naključju so se ohranila, je v opombah navedena pripoved Krajčevega sina, ka kor si jo je zabeležil Bogo Komelj (dodajmo, da Levstikova pisma Krajcu hrani novomeška študijska knjižnica). V zaključni knjigi Levstikovega Zbranega dela najdemo ob drugih kajpak tudi znameniti pismi, v katerih je veliki Laščan podal ostro, a dobronamerno kritiko určičevega ..Desetega brata".
Za razliko od Pirjevčevega uredniškega pristopa Slodnjak pisem ni strnil po abecedni vrsti priimkov tistih, katerim so bila namenjena; pisma so zdaj objavljena po časovnem zaporedju, kakor so nastajala. Knjigo seveda dopolnjujejo izčrpne literarnozgodovinske opombe, dodana pa sta še kazalo naslovov Le vstikovih del iz vseh enajstih knjig in kazalo osebnih imen, ki se pojavljajo v opombah prejšnjih in pričujoče knjige Levstikovega Zbranega dela.
S popolno predstavitvijo Le\A stika je tako dosežen še eden od ciljev, ki jih je tej (za slovenske razmere gotovo neponovljivi) zbirki zastavil njen glavni ured-
m
v
v ospredju je skrb za filmsko vzgojo
Eno od uspešnejših torišč delovanja novomeške Zveze kulturnih organizacij je gotovo tisto, na katerem si Prizadevajo člani odbora za filmsko dejavnost posamez-U'h akcijah tega odbora pišemo sproti, zato bomo le na kratko povzeli, kaj vse je pripravil v pretekli t i. kulturni *®2oni, okvirno pa kaže predstaviti tudi načrte za naprej, saj s° prežeti s skrbjo za filmsko vzgoja Ob desetletnici svojega delovanja je odbor lani pripravil ječanje z znanimi filmskimi ustvarjalci, ki so po rodu ovomeščani. Dalje, zvrstilo se je več filmskih predstav za ^Jjarja, blizu tisoč srednješolcev si je ogledalo šest stvaritev v okviru filmskega abonmaja, ob vsaki predstavi je izšel tudi Poseben filmski list Žal je samo na dveh srednjih šolah tekla 'Vahna krožkovna filmska dejavnost, na gimnaziji so posneli a|o film. Na področju izobraževanja o filmu je bilo 'orjenih nekaj korakov naprej, odboru pa nikakor ni uspelo P^ojaniti zamisli o filmskem gledališču. Najvidnejša priredi-je bil kajpak teden slovenskega filma. In še bi lahko oštevali.
Pred omenjenim odborom je spet kopica nalog. Obvezne Predstave za šolarje so se že začele, za uvod so predvajali 'm o Nikoli Tesli. Tudi seznam abonmajskih filmov je že ^tavljen, februarski teden slovenskega filma bo znova Možnost za prikaz starejših pa tudi najnovejših slovenskih •varitev sedme umetnosti, s tednom bodo počastili tudi jrrbrteja I. Marinčka in D. Povha. Najbrž ni treba posebej Poudarjati, da bodo spet izhajali filmski listi.
Odbor se srečuje tudi z zagatnimi stvarmi. Tako je dokaj emočen v hotenju, da bi živo zanimanje za filmsko ^javnost prodrlo ne le na vse srednje, ampak tudi na ne Jole' Pereče pomanjkanje primernih filmov za n. šolske otrokj. Da filmska vzgoja ponekod še v zametkih ux-2H?.vomo priča tale primer malčke iz drugega razreda je •teljica pripeljala na ogled filma — „Žrelo"!
Potiavnem sestanku so se člani odbora zavzeli za to, da so	vo mesto končno dobi filmsko gledališče. Imenovali
iturff56^00 skuP'no' de*° Pa 5o usklajeval Klub novomeških •ial	°V‘ ^ sodelovanju bo treba pritegniti tudi priprav-
taj(le kulturnih prireditev v tozdih in krajevnih skupnostih, nuck •J'*° *‘*msko gledališče odprtega tipa pravšnji način za Širf ^ umetniških filmov (in pogovorov o njih) čim "remu krogu ljudi.
moždb°r- 23 tilmsko dejavnost je dal pobudo, naj bi proučili tarn h°St' 23 snemanie' hranjenje in prikazovanje dokumen-obT.tilmskih zapisov o pomembnih dogodkih v novomeški *dajšn'-; t8‘t° b' zanamce' ohranili najbolj neposreden prikaz
D. RUSTJA
nik, pokojni Anton Ocvirk. Levstik je torej dostopen, razen prve so na voljo še vse knjige Zbranega dela — le z branjem pa bo moč dostojno počastiti obletnico književnikovega rojstva.
D. RUSTJA
slovenski
film
Za moto svoje knjige o slovenskem filmu je France Brenk vzel citat iz Dedijera, v katerem ta pravi, da očividci ne morejo pisati zgodovine, marveč lahko ustvarjajo samo gradivo za zgodovinarje. Zato je dolžnost očividcev, da čimbolj pošteno zapustijo čimveč sledi in da pri tem pazijo, da bo čim manj razlike med besedo in dejanjem. In France Brenk, ki že od nekdaj slovi, da nima dlake na jeziku, to svojo knjigo, ki je pri Partizanski knjigi izšla v zbirki Dokumenti in razmišljanja, tudi tako izpelje.
V njej nas hoče seznaniti z zgodovinskim nastankom slovenskega filma, ki se začne po zmagi NOB in pomeni eno izmed temeljnih dejanj revolucionarnega življenja. Vendar je bil tedaj šele začetek vsega tega, kar se nam danes zdi samoumevno. Pravzaprav je tedaj bil začetek boja za avtohtono filmsko kulturo, katere ne bi vodili iz nekega centra in ki ne bi bila nekakšna nadnacionalna mešanica. Seveda je bil tedanji boj za takšno filmsko kulturo izredno težak, ker so pač bili taki časi. Vsak, kdor se ni podredil tedanjim odredbam, je kaj lahko dobil tako ali drugačno neprijetno oznako, ki je pomenila oviro pri nadaljnjem delu. Vendarle pa je zmagala ideja o filmskih kulturah, ki naj rastejo iz naroda, pozabljene pa so tudi zagate in spori, do katerih je prišlo med Aleksandrom Vu-čom in Francetom Brenkom, ki sta zagovarjala vsak svojo zamisel.
V knjigi je Brenk dogodke bogato ilustriral s slikovnim gradivom, postala pa bo tudi pomembno gradivo za bodočo zgodovino slovenskega filma, saj so v njej objavljeni tudi nekateri originalni dokumenti. Še bolj kot to pa je pomembno, da odpira tudi nekatere nove vidike na sedanje stanje slovenskega filma, za katerega mnogi pravijo, pa tudi Brenk se z njimi strinja, da bi se lahko ali celo moral razvijati drugače, kot se je do sedaj.
J. SIMČIČ
nesojena
nobelovka
Lansko leto je bila med najresnejšimi kandidati za Nobelovo nagrado za književnost tudi predstavnica sodobne angleške
generalka za pekel
DORIS LESSING
iz izložbe
Najnovejši knjigi, ki sta pri Mladinski knjigi izšli, zaznamovani s kondorjem, prinašata Francesca Petrarke .Stihe" in Lu Hsuna .Resnično zgodbo o Ah Qju", to je zbirko novel in pesmi v prozi.
Dokaj izčrpen izbor iz Petrarkovega dela .Canzoniere" (Atilij Rakar, ki je prispeval obsežno razpravo o pesnikovi ustvarjalnosti, meni, da ustreznejše besede od .stihov" prevajalec ne bi mogel najti za slovenski naslov) je tokrat opravil Andrej Capuder (pomnimo, da je za slovenjenje celotne Dantejeve „Božan-ske komedije" prejel Sovretovo nagrado). Izvirni »Stihi" obsegajo 367 pesniških enot, pričujoča knjiga pa prinaša 101 sonet, 3 kancone , sekstiro, madrigal in balado, torej slabo tretjino dela, s katerim si je Petrarka zagotovil večno prisotnost v svetovni književnosti Prav s .Stihi" manj pa z drugimi stvaritvami velja za osrednjega resesančnega pesnika; pri njem so se zgledovali številni liriki, ne nazadnje tudi Prešeren, posebna smer renesančne poezije pa se zaradi motivnega in slogovnega posnemanja znamenitega Florentinca imenuje kar petrarkizem. V „Stihih" sledimo pesnikovi notranji razdvojenosti; na eni strani se uklanja srednjeveškim moralnim in verskim načelom, s temi pa se „tepe" njegov posvetni ljubezenski zanos, povezan s podobo ljubljene Laure. Neuslišana ljubezen, občudovanje Laurine kreposti in lepote, obup in zatekanje v okrilje narave — to so najbolj na kratko povedano Petrarkovi pesniški motivi, zvečine izraženi v sonetih, katerih glavna odlika je, da zgoščeno, tako rekoč geometrijsko natančno podajajo razmerje med pesnikovimi mislimi in občuti.
Izredno zanimiva je tudi Lu Hsunova knjga (izbor del, prevod iz ruščine in spremna beseda o piscu so delo Janeza Staniča).
Najvidnejši predstavnik sodobnega kitajskega pripovedništva, obnovitelj kitajske proze je tokrat (pred leti je dokaj njegovih novel poslovenila Mira Miheličeva) predstavljen z Up°do.m '_n. devetim novelami iz zbornika "m n'. k,ic"' s ^'rimi novelami iz knjige »Blodnje ter z uvodom in desetimi pesmimi v prozi iz zbirke .Divje trave". Junaki Lu Hsunovih besedil so zvečine delavci, ki v
petrarca
domala suženjskih razmerah garajo za veleposestnike; realistično, a kritično in mestoma celo ironično, če ne že kar satirično pisanje je v glavnem uperjeno zoper nevzdržno družbeno ureditev in preživele rodbinske odnose. Za časa kulturne revolucije sredi šestdesetih let je bil Lu Hsun ( I. 1881 — 1936) tako rekoč preklet po Maovi smrti pa ga spet častijo kot prvega klasika sodobne kitajske književnosti.
D. R.
književnosti Doris Lessing. K vrsti pomembnih priznanj najbolj cenjene nagrade sicer ni dodla, a njena kandidatura je dovolj jasen znak, da gre za pisateljico, katere dela spadajo med pomembne dosežke svetovne književnosti. Pred kratkim smo dobili slovenski prevod njenega romana »Generalka za pekel" (pripravil gaje Dušan Ogrizek, ke je romanu pripisal tudi krajši zapis o avtorici), pa lahko vsak bralec sam presodi, ali so imeli švedski akademiki, oziroma tisti, ki odločajo o Nobelovi nagradi, prav ali ne, ko so ji najvišje priznanje odrekli.
Roman ..Generalka za pekel" je presenetljivo branje, ki je po zunanjih določilih hudo neenotno. V romanu se bra lec sreča s pravo klasično pripovedjo (zgodba iz vojnih let med jugoslovanskimi partizani), sreča se s pustolovsko pripovedjo (blodnja po morju), z elementi romana v pismih pa s pravo znanstvenofantastično zgodbo (boj med opicami in psi-podga-nami); vsi ti elementi so zajeti v skupen okvir pripovedi o tem, kako v neki psihiatrični bolnišnici zdravijo človeka, ki je nenadoma izgubil spomin.
Čeprav se izkaže, da so heterogeni elementi romana nanizani po globji notranji logiki in da služijo le kot prijem za posredovanje avtoričinih presenetljivih pogledov na človeka in svet, da Doris Lessing z njimi razmika meje človekove eksistence do skrajnosti, pa roman izzveni neenotno. Vendar pisateljici ni mogoče odreči ustvarjalnih moči in tudi ne globokega poznavanja vprašanja človeške osebnosti. Slutiti je tudi, da bi roman lahko predstavljal literarno razkrivanje podzavesti, izražanje »odsevov onega drugega dela nas samih", ki „ve o nas samih stvari, ki jih mi ne vemo". Takšno dojemanje pa zahteva že globlje poznavanje psihoanalize v vsej njeni bogati razvejenosti, zato je roman kot takšen širšemu krogu bralcev
M. MARKELJ
stajajo znotraj jugoslovanskih meja. Tako se zdaj srečujemo z ustvarjalnostjo Nandora Giona, vojvodinskega pisatelja, ki ga kritika smatra za najizrazitejšega madžarskega pripovednika sedemdesetih let. To priznanje si je zaslužil prav z romanoma, ki ju lahko beremo v prevodu Elizabete Bernjak,
zano izredno prepričljivo, zato res ni čudno, da bralci terjajo nadaljevanje, ki jim je bilo obljubljena	D.	R.
bajke
NANDORGIOSM
zaprt.
o iskanju
Pomurska založba z zbirko Mostovi ne navezuje stikov le z docela neznanimi literaturami širom po svetu, ampak odkriva tudi dela, ki slovenskemu bralstvu niso dost pna, četudi na-
sicer pa je ta dokaj mladi umetnik (roj. 1941) spisal že več romanov in novel, kakor povzemamo iz spremnega zapisa Imra Borija.
V pričujoči knjigi sta pod skupnim naslovom »Igral je tudi sleparjem" združena romana »Vojak s cvetlico" in Rožni med". Kajpak ne gre za naključno združitev, kajti ta dva romana sta uvodno in središčno delo trilogije, katere zaključni roman G ion še ni napisal, dasi bralci nestrpno čakajo, da bi izvedeli, kakšne usode je pisatelj namenil junakom, zlasti pa glavnemu, Istvanu Gallaiju, vaškemu posebnežu. Ta se ne zmeni za nič, zanj obstajajo samo citre, na katere igra vsakemu, kdog ga le hoče poslušati. S svetom ni sprt, v osamljenost pa se je potegnil zato, da bi laže iskal t. i. rožni med, v kratkosti človeškega življenja nedosegljiv čudežni napoj, o katerem pa je tako lepo sanjariti.
Iščoči junak sploh ni pridanič, celo oženjen je, okoli njega pa je pisatelj spletel gosto mrežo vojvodinskih revežev. Njihov življenjski prostor za vas, pravzaprav njeno obrobje, čas dogajanja pa je sila spremenljiv, s seboj, ni nič lahkega, za reveže pa še zlasti ne. Na dokaj stvarnem ozadju monarhije in jugoslovanske kraljevine, ter vsega, kar take spremembe prinašajo s seboj, ni nič lahkega, za reveže pa še zlasti ne. Na dokaj stvarnem ozadju je pehanje in nehanje Gionovih junakov prika-
„Stare yške bajke". Tako je naslovljena knjiga, s katero je češki pisatelj Eduard Petiška že ob koncu petdesetih let mladim bralcem ponudil priredbe 25 zgodb iz starogrške mitologije.
Posamezna besedila, nastala na osnovi mitov, legend in drugega pravljičnega gradiva, kakor je zvečine znano iz starogrške književnosti, otroškemu dojemanju primerno govorijo o božanstvih, o vrsti antičnih junakov (Prometej, Orfej, Tantal, Heraklej, Sizif so kajpak najbolj znameniti), na kar se da strnjen način pa so predstavljene še bistvene vsebinske zasnove glavnih epskih ciklov, npr. trojan-' skega (z dodanimi Odisejevimi popotovanji), tebanskega, zgodbe o Argonavtih, Orestu, ne nazadnje pa je treba omeniti tudi po Apuleju povzeto pravljico o Erosu in Psihi.
v
I tluitril IVh*k»»
STARE GRŠKE BAJKE
Pričujoče priredbe seveda še zdaleč ne prikažejo veličine snovnega in miselnega bogastva ljudskega blaga, iz katerega je tako obilno črpala ne zgolj starogrška, ampak tudi poznejša evropska, bodisi literarna, gledališka, likovna in še katera umetnost. So pa tele zgodbe nedvomno pravšnje oblike, da mlado bralstvo v grobem seznanijo s pravljično zibelko evropskega načina mišljenja ter mu dajo spodbudo, da se morebiti kasneje pri resnejših virih pozanima za neokrnjeno podobo starogrške mitologije.
Knjigo Petiške je za Mladinsko knjigo poslovenila Kristina Brenkova, risbe Vaclava Fiale pa so povzete po izvirniku.
o ga dolenjskega lista
E|/5
KAKO SO
KAMEN
KUHALI
Na Dolenjskem je bilo v začetku tega stoletja Se malo industrije, zato pa dosti starih obrti in del, ki jih danes zaradi pomanjkanja delovne sile, no/ih tehnoloških iznajdb in energetskih problemov nihče več ne opravlja.
Kakšne možnosti so takrat imeli kmečki fantje, ki jih je bilo skoraj v vsaki družini veliko? Sli so v hosto in drvarili, ponagali pri kmečkih opravilih, kadar je bilo to najbolj potrebno, se udinjali pri tesarskem ali zidarskem mojstru, pri oglarju ali pri žganju apnenca. Nekateri so jo stisnili tudi čez veliko lužo in kmalu prišli razočarani nazaj, tisti, ki pa so uspeli, se niso več vrnili. Še najbolj pa so služili, ko se je gradila železnica iz Novega mesta v Belo krajina Vse to je skusil na »roji koži stari Vidmar iz Doljnega Mraševega ali po domače Šurkatov France.
Rodil se je pet let pred koncem prejšnjega stoletja in bil 2e v rani mladosti cfrakrat preseljen z gruntov, ki jih je njegov veseli oče zastavil za bolj sladke reči na tem Metu. Zato je moral mladi France kar krepko pljuniti v roke. Tesaril in drvaril je po Sirni Dolenjski, dokler se ni pričela gradnja belokranjske železnica Pri njej je zaslužil 400 tolarjev, s katerimi si je kupil hišo in manjše posestvo na Dolnjem Mraševem. O svojem življenju, zlasti o doživetjih med prvo svetovno vojno in ujetništvu v Italiji, bi Šurkatov France lahko veliko pripovedoval, vendar smo tokrat pokramljali le o pripravljanju apna. Njegov stric in poznene njegov starejši brat sta bila namreč mojstra. Tako so se imenovali vodje skupin, ki so prevzemali in vodili delo pri žganju apna
Mojstri so bili redko posajeni po Dolenjski, njihov status pa je bil visok, kar ni čudno, saj je priprava kope za žganje apnenca terjala veliko znanja ter delovne sile in je bila že za takratne razmere draga. Le po redko so delali v lastni režiji Najemali so jih bogatejši kmetje ali pa cele vasi, da so jim za vnaprej pogodeno vsoto pripravili živo apno. Odkazali so jim kraj, pogosto dolino v bližini gozdi ali v gozdu, kjer je bil apnenčast kamen in las v bližini. Mojster je najel delovno skupino, največkrat fante iz woje vasi, ki so bili posla že vajeni. Tudi žene so v prvem delu priprav dostikrat pomagale. Pri sami pripravi je sodelovalo najmanj petnajst do dvajset ljudi, ki pa je bla kopa že zakurjena, je bilo potrebno le še kakih pet do sedam najbolj izkušenih.
Mojster si je najprej ogledal kamnolom in ugotovil, kateri kamen bo najboljši za apna Od kamna je odvisna kvaliteta apna, dober mojster pa je potem slovel med okoliškimi zidarji. Za Erjavca z Ljubna so pravili, da se je njegovo apno prijelo na steno kot meček. Ko je bil mojster s prostorom, kamnom in lesom zadovoljen, je na mesto, kjer naj bi bilo središče apnenice, zapičil kol in od tega mesta odmeril polmer do zunanjih sten. E n komolec v polmeru je pomenil sto stotov ali sto vag, kot so temu rekli. Velike kope so imele 5 do 7 metrov premera in bile tudi toliko visoke. Potem so pričeli
graditi kamnit velb. Ta je bil nosilno ogrodje apnenice. Gradili so ga s klinastimi kamni tako, da so tanjše konce obračali navznoter. Ko so prišli do vrha, je mojster sam zaključil velb s kamnom, ki se je imenoval llkof. Z njim je zapri zgornjo odprtino velba in takrat so se njegovi delavci prvič oddahnili in poveselili. Pa saj so se imeli za kaj, kajti kamni v velbu so bili včasih težki tudi po 200 kilogramov in več- Vsak kamen je moral biti na svojem mestu in mojster je strogo pazil, da je bilo vmes dovolj zraka za ogenj.
Ob velbu so zapičili močne kole in spletli iz vej ograjo, ki naj bi zadržala toplotne spremembe ogromne kamnite mase v sredini. Za izolator je služila stlačena Bovica, plast je bila deleba najmanj pol metra. Vmes je bilo skrbno zloženo kamenje, ki se je na vrhu zaključilo v lepo oblikovano kopa Vrh kope je bila odprtina za odvajanje plinov. To je bil nekašen filter iz debelega peska V ta pesek so mojstri zapikovali svoja znamenja. Erjavec z Ljubna je uporabljal križ, po katerem se je . ravnal. Po osemnajstih urah, ko je zakuril v apnenici, mu je moral križ pasti. Če ne, je bila plast peska na vrhu predebela in jo je moral stanjšati. Če pa je križ pregorel prej, je moral peska še dodati. S tem je uravnaval hitrost izgorevanja v peči.
Kurišče je bilo izkopano v prsti pod velbom, kurilo pa se je skozi odprtino, imenovano istje ali baba. Dobro pripravljena apnenica jj morala biti žgana v sedmih dneh, ves čas pa se je morala temperatura v peči sukati od osemsto do tisoč dvesto stopinj. Podnevi so kurili z vejami, ponoči pa z debelimi hlodi, da ni bilo tre ja toliko nakladati. Kajti bog ne daj, da bi temperatura padla pod dovoljena »Prišel je črni kos", so rekli temu. In res je ostalo le črno kamenje. Iz take apnene kope se ni nikoli več dalo dobiti apna. Mojster je doživel ekonomski polom ob eni sami ponesrečeni kopi. Bukovec s Podljubna, ki je pogrešil eno tako kopo v Kotu pri Semiču, je moral prodati vinograd in zidanico, da se je rešil iz dolgov. Plačati delavce in gorivo za en mesec niso mačje solze.
Mojster je bedel vse noči, podnevi pa je le malo zadremal. Ko so nakladali na ogenj, so uporabljali poseben voz, ki so ga sunili skozi babo. Le ta se je zaradi vročine vedno vžgal, zato so morali delati hitro in preudarno, mojster pa je stal ob strani, poveljeval in z mokrimi cunjami gasil voz. Tako so delali 7 do 8 dni in skurili 0 do 70 kubičnih metrov drv. Kdor ni ubogal komande in delal pridno, kadar je šlo zares.se je lahko pobral. Preden so zagnali voz z drvmi skozi babo na ogenj, je mojster zakričal: „Kam boš vrgel? " In tisti, k i je voz vodil, je moral takoj odgovoriti, ali bo dal na zglavje ali vznožje ali kam drugam. Vsako mesto j« imelo svoj vzdevek. Tako je mojster vzdrževal enakomerno porazdeljeno temperaturo v vsej apnenici.
Ko je bil kamen kuhan, je bil skoraj pol lažji in za četrt manjši. Razpečati ga je bilo treba hitro, dokler se je še lepo držal v kosih. Če se je zopet napil vlage iz zraka, ja začel razpadati Ves čas med trdnim delom so apneničarji pridno zalivali svoja grla, še najbolj veselo pa je bilo na koncu. Kljub temu pa je še vedno nekaj ostalo od zaslužka, ki je bil skoraj petkrat večji od plače povprečnega delavca. Bil pa je verjetno tudi petkrat teže prislužen.
TOME JAKŠE
1
Železni mož
fr
il:
Wm
%
k:1
Ni potrebno zgubljati veliko besed o tem, koliko trpljenja prinašajo vojne, koliko bolečine, joka in žalosti za žrtvami — padlimi možmi, sinovi, brati, strici; koliko škode povzročijo z uničevanjem vasi, mest, cest, mostov itd. Tudi prva svetovna vojna, ki jo brez dvoma še dobro pomnijo tudi predstavniki naše starejše generacije, v vsem tem ni bila nikakršna izjema.
Žrtve v tem velikem svetovnem požaru so se naglo množile in padlo je tudi veliko Slovencev, ki so se borili v okviru »kranjskih polkov". Vse številnejšim vojnim vdovam in sirotam je bilo treba pomagati. Ker pa so se dežele, že tako siromašne in preslabo pripravljene na dolgotrajno vojno, hitro izčrpavale, je sredstev za tovrstno pomoč primanjkovalo. Dežele in njihovi voditelji so se zato trudili zbrati potrebna sredstva na najrazličnejše načine, veliko tudi s prostovoljnimi prispevki ljudi. Tako je bilo tudi v Avstro-Ogrski oziroma v vseh njegovih pokrajinah.
V okvir tega obdobja spada tudi novomeški „Vojni mož", ponovni dokaz takratnega patriotizma Novomeščanov in njihove zvestobe vladarski hiši, kot je ob slovesni otvoritvi vojnega moža poudaril grof Attems, takratni deželni predsednik. Za kaj pravzaprav gre?
V tretjem letu izčrpavajoče prve svetovne vojne je bilo nujno zbrati spet nekaj denarja in k temu naj bi po svojih močeh pripomogli tudi Novomeščani. Zato so 13. maja leta 1917 ob rojstnem dnevu cesarice Cite v Novem mestu pred Rotovžem slovesno odkrili »vojnega moža" in tako naznanili začetek zabijanja žebljev vanj. Žeblje pa je bilo treba kupiti. Dohodek od žebljev je bil namenjen za kranjsko deželno društvo za vdove in sirote v vojni padlih vojakov domačih kranjskih polkov.
„Vojni mož" je bil delo domačega kiparja Franca Vodnika, predstavljal pa je odločnega vojščaka v naravni velikosti. Kip je Vodnik naredil iz lipovega lesa. Franc Vodnik se je rodil leta 1874 v Polhovem gradcu v revni kmečki družini in je kot osnovnošolec začel slikati panjske končnice. Podobarstva in kiparstva se je začel učiti z devetnajstimi leti pri mojstru Jerneju Trnovcu v domačem kraju, nadaljeval pa je v Ljubljani na strokovni šoli pri kiparju Alojzu Ganglu. Potem je delal pri kamnoseku Feliksu Tomanu v Ljubljani pa v Celovcu in na Dunaju. Samostojno je začel delati leta 1902 v rojstnem kraju, pet let kasneje pa se je preselil v Novo mesto, kjer
'A
takrat ni bilo nobenega podobarja, saj je Kušljan umrl, Ziber z Antonom Rovškom pa se je odselil v Gorico. V Novem mestu j® Franc Vodnik obnovil preko 50 oltarjev in izdelal tudi mnogo novih kipov, med katerimi je še posebno znan „vojni mož".
Vojni mož bi moral biti odkrit že 2. decembra 1916, za proslavo obletnice nastopa vladarstva Franca Jožefa I. Ker pa je ta deset dni prej umrl, so morali slovesnost prestaviti. Zato pa je bilo ob otvoritvi maja naslednje leto toliko bolj slovesno. Novo mesto je bilo za to priložnost lepo okrašeno in vse v zastavah. Odkritja kipa so se udeležili vsi pomembni meščani, deželni predstavniki/ veliko ljudi iz mesta in okolice ter seveda deželni predsednik grof Attems z ženo, ki j® po govorih in navdušujočem petju kapiteljskega zbora tudi odkrila kip. Grof Attems in njegova žena sta prva zabila v moža žeblja, potem f>a so jima sledili številni obiskovale1; Žeblji so se med sabo razlikovali, saj so bil' različne vrednosti; kupiti se jih je dalo za 10, 5 ali 1 krono, za 20 vinarjev, za šolsko mladino pa so bili na voljo po 10 vinarjev. 0‘f zabijanju žebljev v vojnega moža so darovale1 izgovarjali kak šen patriotičen rek.
Že isto popoldne je bil vojni mož leP° nabit z žeblji in so ga začeli imenova »železni mož". V nedeljo in ponedeljek zabili v kip za 2.579 kron in 64 vinarj®’ žebljev. Sredstva, kot že omenjeno, namen)«" na za kranjsko deželno društvo za vdove ■ sirote v vojni padlih vojakov, so se nabirala Mestni hranilnici.	*><
Po slavnostni otvoritvi je bil „vojni na voljo za zabijanje žebljev v veži mestne n na Rotovžu. Ogledali so si ga mnogi lju°l ' tudi šolska mladina iz mnogih krajev. ^ar7jjj pa so kmalu ljudje nanje kar nekako po*8 in sredstva so le počasi pritekala. Zat0 ^ moža prestavili na »severno fronto" ' lahko beremo v Dolenjskih novicah iz ti s1®*" časa — na prosto, pod obok hiše leka^J Bergmana, pri katerem so se tudi la kupili žeblji. Kasneje so ga preselili kolodvor, vendar vse skupaj ni dostiJ^Lpo galo. Žebljev ljudje niso več tako naydu5 kupovali in zabijali v moža, kot v prvih	^
čeprav so bili velikokrat opozorjeni, naj ^ pozabijo na vojnega moža oziroma na dobrodelne prispevke.	|8$t
Kasneje je „vojni mož" prišel	^
Dolenjskega muzeja, ki ga hrani š«	j#
Čeprav delno poškodovan in že	nju
brez dvoma priča neke dobe v ž|Vi Novomeščanov in slovenskega naroda.
ZDENKA LINDIČ-DrAC
M
					a	-	—			35	__	
			—	P	0	,S	T		h'		T	
			■J	£	k	L	C	7.	F	T	P	N
			-	S	i	J		f	L	L	M	1
				A	M	U	-r	T	1	N		
			'i	K	4	n	Pi	i	A		F	
■		■r-	L	0	l'	0	C	...		A		
Ji i	L L	£ A	A l	5	A	\	A		r	S		O
				G	Ibm.	£	v	4		rr	P	t |
				T	A	C	1	T	te:	i	D	
		j_	KI		L,	-7 1	P1	A	fi	/	f •'	t*
J	'j	M	4	k	.4	“■	A	L	T	/	S	r
j.i Sreča člove&a, kot veter si
J. W. GOETHE
v„?.traSna je svoboda, ki je ne v°di več dolžnost.
A. GIDE
Sitnost rodi preobjest.
SOLON
Omika napravi človeka ostude krvoločnega.
F. M. DOSTOJEVSKI
d I
tro veslač«
orač
izdeloval«
opank
domača
ki val
nadav
polit teznjj (vloga dr-ta ve)
sovam
medved
boa
gozdov
zrtvenik
kratko
vino
gl mesto grčijo
dl
poročeval ka
germ
orel
zlitina ž srebra s kovino
večja
skladba
boginja
prirodo
united
nations
glasbenik
soss
geol doba
zorana
zomlj«
vrsta
dlota
nmo
robič
napenjanji
moti
skup vezi
d I
dvorski
plemič
zaimek
t. im«
■Ikpijoca
torna*
terčok
boginja
usod«
aluminij
homerski
junak
slikarka
kobilca
vrsta
suknjiča
prekop
Bo že precej osovraženo cigareto res zamenjal njuhanec?
Spet „brezdimni tobak”?
Gre samo za renesanso njuhanja in žvečenja — Manj škodljivo kot kajenje — Dovolj nikotina in nič katrana
Njuhanje in žvečenje tobaka, tradicionalna značilnost in navada mornarjev, kavbojev in sploh vseh tistih, ki morajo imeti zaradi dela proste roke, sta spet začela pohod po svetu. Tako vsaj trdi tobačna industrija, ki že propagira „brez-dimni tobak”, da bi se izognila neugodnim asociacijam na danes že zelo proslulo kajenje. Precej ljudi iz
Boveji zrezki iz bakterij
Umetnih beljakovin lahko danes ..zakoljejo” govedo prašiča, kokoš, namolzejo uileko, narede sir itd. — Bolj biološko dragocena kaviar in ameriška smetana
Prebivalstvo Južne Amerike, Afrike in Azije že zdai nima jj® Voljo dovolj beljakovin živalskega izvora. Po letu 2.000 pa 0 Po mnenju dr. B. Suhanova, sovjetskega znanstvenika, ““topa ^ težji problem: svetovne potrebe po beljakovinah °d° že tolikšne, da jih ne bo moč zagotoviti na naraven
»aSn.	1
Zato strokovnjaki prištevajo P^trbovanje prihodnjih rodov s kvalitetnimi živilskimi izdelki 'bed najpomembnejše strateške Probleme razvoja proizvajalnih . • Problem je tako zapleten, da ne rešujejo več samo posamezni znanstveniki ali inštituti, .ampak tudi mnoge mednarodne Organizacije. Najtežje bo nadoknaditi pomanjkanje beljako-?„Vin, ki jih je v svetu že zdaj Premalo za kakih 40 do 60 milijonov ton letno.
Številna znanstvena središča ukvarjajo z iskanjem novih '■.virov beljakovin, ki naj bi imele auake lastnosti kot beljakovine ‘valskega izvora. Med te vire *°dijo tudi nekatere vrste nein-u»trijskih rib, ki same vsebujejo *e*° kakovostne beljakovne. To-a tudi ta vir je omejen na kakih . milijonov ton rib letno ?kUoma na 30 milijonov ton \J*djakovm. Ce pa bi s tem
ribolovom pretiravali, bi lahko povzročili popolno iztrebitev teh doslej ..nezanimivih ribic”.
Rentabilen vir beljakovin utegnejo postati tudi alge, čeprav v njihovih beljakovinah ni za človeka nenadomestljivih aminskih kislin. Te so le v beljakovinah živalskega izvora. Alge pa poleg tega zahtevajo posebne bazene. Ce so bazeni pokriti, so zelo dragi, če pa so odkriti, je proizvodnja odvisna od vremena, s katerim pa človeštvo zadnje čase nima najboljših izkušenj.
Najustreznejši viri za beljakovine so semena oljnic (sončnice in soje) ter plodovi ameriškega lešnika in nekaterih drugih rastlin, ki vsebujejo do 30 odstotkov izredno kvalitetnih beljakovin. Po količini aminskih kislin se te beljakovine približujejo beljakovinam iz rib in
kokošjih jajc, beljakovine iz pšenice pa občutno presegajo.
Količine beljakovin je mogoče povečati tudi z mikrobiološko sitezo. Mikroorganizmi namreč vsebujejo celo do 80 odstotkov beljakovin. Mikoorganizmi sintetizirajo beljakovine približno 10.000-krat do 100.000-krat hitreje kot živali Poleg tega je proizvodnja z mikrobiološko sintezo cenejša od proizvodnje „v živalih”. Mikroorganizmi se zelo radi razmnožujejo v kvasu, ki ga človeštvo že tisočletja uporablja kot dodatek k hrani. Njegova proizvodnja pa je precej draga, zato so prišli na misel, da bi mikroorganizme vzgajali v cenejših hranljivih okoljih, tako v parafinu, nafti, odpadkih v kemični, živilski, lesnopredelovalni industriji itd. Čeprav nafta ni ravno poceni, je zanimiv tale podatek: če bi za rast mikroorganizmov uporabili le dva odstotka svetovne proizvodnje nafte, bi lahko povsem odpravili pomanjkanje beljakovin in jih pridobili tolikšno količino, ki bi zadostovala za prehrano dveh milijard ljudi Verjetno pa je nafta kljub draginji bolj koristna
v loncu kot v tankovskih rezervoarjih. Tako na primer k ilo-gram nafte, ki jo predelajo z mikroorganizmi, daje kilogram beljakovin.
Z enako tehnologijo, kot jo uporabljajo pri proizvodnji sinte-. tičnih vlaken, lahko danes izdelujejo iz umetnih beljakovin dolge niti, ki so potem, ko jih prepojijo s snovmi za oblikovanje in jim dajo ustrezen okus, barvo in duh, povsem podobne kateremukoli beljakovinskemu proizvodu. Po tem postopku že izdelujejo umetno govedino, svi-nino, kokošje meso, mleko, sir itd. Samo v Veliki Britaniji je te ..mesnine” 1500 ton letno. V ZDA pa so njihovo uporabo dovolili tudi v prehrani otrok: 30 odstotkov pravega mesa nadomeščajo z umetnim mesom na temelju beljakovin iz soje. V Richmondu so uvedli umetno meso v prehrano bolnikov v tamkajšnji bolnišnici, pri čemer bolniki (verjetno niso bili na smrtnih posteljah) sploh niso opazili, da jedo umetno meso.
Zdravniki pa celo poudarjajo, da umetno meso ugodno vpliva na zdravljenje bolnikov, ki imajo arteriosklerozo. V to meso namreč umetno dodajajo umetne beljakovine, manjše količine albumina iz jajc, vitamine, mineralne soli, naravne barve, aroma-tizatorje in vse drugo, kar je v skladu s fiziološkimi potrebami organizma, ki mu je meso namenjena To je zlasti pomembno za die talno prehrano otrok
in starejših ljudi, bolnikov in okrevancev, ki jim je treba natančno določiti sestavne dele hrane, kar je s tradicionalnimi živili sicer težko zagotoviti.
Podoben primer je s sovjetskim umetnim kaviarjem, ki se po zunanjem videzu in okusu sploh ne razlikuje od naravnega, njegova biološka vrednost pa je precej večja.
Niso daleč časi, ko bo proizvodnja umetne hrane postala ena izmed vodilnih industrijskih vej. Američani že zdaj uporabljajo kot dodatek h kavi 35 odstotkov umetne smetane, njihova , jajca v prahu” so iz sojine beljakovine. Ti izdelki so do petkrat cenejši od naravnih.
Trdijo, da bodo v začetnem obdobju umetne hrane, ki da je edini izhod iz bodoče svetovne lakote, umetne beljakovine uporabljali zlasti za obogatitev izdelkov z nizko hranljivostjo - na dosegu roke pa da je tudi najbolj kakovostna umetna hrana.
Sicer pa ne samo pri umetnih zrezkih iz bakterij, ampak tudi na drugih področjih najbrž velja zanimiva misel na začetku tega pisanja omenjenega dr. B. Suhanova. Takole je rekel:
„Vse dotlej, dokler sije sonce in dokler je živa človeška misel, se človeštvu ni treba bati za prihodnost Ta je namreč v njegovih rokah.”
In tako je Suhanov rekel vse in nič.
M ja^Tr^ Črtice inpovesti iz narodnega življenja \
VRTILNI ČAR
yjj	Kmalu	sem
k0 J. da shajam pri njem najlaglje. Rekel sem: .Gospod, kaj kri- mo8el j32 "es dolg premakniti na vas? Vi ste Petrt ne že*’te mojega zatora, posodite mi sedem sto ves	goldinarjev, da se znebim drugih upnikov in ostanem
j i^Va^t poštenih rokah. Obresti uganite sami, kakor veste, 0 Prav za vas in zame ne kriva’ j, ®*m**ček je kake pol ure premišljal, potem mi podal roko pet v°lil. Zdaj mi je lepo odlegjo. Za obresti si je izgovoril v | 0(* ^o. V denarju nisem plačeval ne krajcarja. Petnajst dni Seni Sem mu hodi drugo ^ poravnal z vinom. Dajal Sem P° osem, po devet veder ker me ni rezalo v živo. Mogel (tav.Sl oddahniti. Tega miru pa nisem užival dolgo. Bog se je nij j	’ gledati mojo zanikmost, in me jel tepsti. Eno leto
vino Vze*a ves pridelek suša, drugo mi je pobila toča polje in Bcs8rad> da nisem dobil ne kaplje vina, ne zma pšenice. Da ti Padi Poma8ai! Kaj čem početi? Mahačku ni trebalo mojih Klati°® Jožiti, videl jih je s svojimi očmi. Rekel je:,,Ne boj se, PotreK ^ s®' te ne smem zapustiti, kadar boš kaj vSe> J“oval, pridi k meni; dal ti bom denarja, hrane, semena, Peka'31	na h^o se bom zapisal, obresti boš odrajtoval
Pe bJ Z rolcami' nekaj s hosto, ker je vinograd tako stolčen, da je oJJ-1plenial n*d tri, štiri leta.’ Oskrbnikova dobrotljivost me 2d ■’ Sem zajokal naglas, in av^J.V't**m’ ie moja hvaležnost nekoliko predebela Taki	velim,	da je bil gospod napačen, Bog ne daj!
en SoP, teniaki se nahajajo poredkoma; ni me osleparil ne za ^gledal in podaril pa mi je dosti goldinarjev. Ali kaj hajboi j- ie smo vs'* je ustvaril brado najprej sebi; tudi Pi0ja P1 človek išče najprej svoje koristi. Mahačku je dišala pf^i metija, hotel se je posaditi na moj stolček. Tega pa ne ^Ppte' da k* mu k®-) očital. Mislil si je: .Matiček bo zdajal Plenih talC0 a*i tako; kadar ne bo več njegov, naj ostane Te’.rez mene bi pridrdral še hitreje do konca.’ komaj jC, *eti sta me zakopali grozovito, prav do grla, da sem ga ni i ^ Prejšnje čase me je tolažilo v vsaki sili vino, zdaj * ^ko i/10?*3 k‘ša ne za požirek; da mi ga ni dal včasi iz milosti ' uPico Mahaček ali drug sosed, bi bil moral pozabiti,
nakšno je. Jel sem žalovati in skrbeti, da so se mi delale kar megle pred očmi. Po cele ure sem molčal za mizo, strmel v peč in prežvekoval svojo revščino. Včasi, ko sem pogledal nedolžne otročiče, se mi je utrnila debela solza; pekla me je vest, da bodo morali zaradi mene živeti ubožno in morda še dom zapustiti in iskati si kruha pri ljudeh.
Brez Mice bi bi še hujše zdihoval in bogve, če ne celo obupal. Ona si je ohranila isto dobro voljo v sreči in nesreči. Ker sem je bil tako navadil vina, sem menil, da ne bi mogla prebiti brez njega ne en dan. Zdaj ga ni pokusila počel mesec, pa se je še šalila. Srkaje vodo v slast, kakor da je medica, je govorila: ,Kdo bi bil prej mislil, da je tako dobra! Dokler ne bom stradala vode, ne bom rekla, da sc nam godi huda” Dejal sem ji: ,Mica, ali veš, koliko nama ostane še premoženja, če bi hotela poplačati ves dolg? Zdaj sem vse natanko preračunal in našel, da ne dosti več ko tisoč goldinarjev.’ Ona se nasmeja in pravi: ,Kaj, še toliko? ! Ce ima človek tisoč goldinarjev, mu še ni treba stokati.’ Jaz odgovorim: .Strah me je, da pojde za onima dvema tudi ta tisoč. Bolezen naše hiše napreduje čedalje hitreje. Saj veš, kako naju glodajo obresti, dasiravno ’ niso prenapete. Naj pride še ena slaba letina, bomo morali pobrati kopita in iti. Meni je kar umreti, ko na to pomislim.’ Mica veli: .Ljubi moj Matiček, ne čenčaj tako neumno! To je greh. Bog, ki nas je obvaroval do zdaj, živi še zmerom in nas reši, kadar hoče. Prosiva ga za pomoč, delajva, kolikor moreva, prihodnost pa pustiva njemu, da naredi, kakor je njegova sveta volja. Ce nama je tako namenjeno, da bova izgubila grunt, bova živela pa brez njega kakor toliko sebenjkov in drugih revežev. Dokler nama bo služilo zdravje, ne bomo trpeli lakote ne. Dela se dobi povsod, to teč dobro znava, kaj se je tedaj bati? Ce zbolimo, bodo skrbeli za nas drugi, od lakote ne pogibljejo pri nas niti berači, bolnikom vsak čloVek rad pomaga, tudi midva sva dala jesti že marsikateremu potrebnemu. Pa naj pride na nas kar hoče, s tem se lahko zmerom tolažimo, da bomo do smrti že živeli, če bomo prav same sline požirali.’
Kadar me je videla močno otožnega, je sedla k meni, pa mi je jela gladiti lase, me božati in objemati,i, militi in sladkati se tako prisrčno in premeteno, da sem pozabil vse skrbi in Boga hvalil za vse dobrote, najbolj pa za tako dobro ženica Enkrat mi je rekla: .Matiček! Pojdi v Smolenjo vas! O sv. Ani je, kakor veš, shod. Na domu tvoje matere smo se včasi že kaj lepo kratkočasili. Tebi je treba, da greš kam, kjer te čaka
vesela tovarišija, da se boš znebil za nekaj časa tega večnega premišljevanja in togovanja. Jaz bi te prav rada spremila, pa saj veš, da mora eden ostati doma že zaradi otrok.’
V soboto zjutraj se odpravim na pot Do Šmarje te nisem srečal ne enega človeka. Grede počasi naprej, sem tuhtal svoje križe in ugibal na vse plati, kako bi jih vrgel s sebe vsaj nekolika Hudič res ne miruje nikoli Obhajale so me hude skušnjave. Dejal sem: Kaj, ko bi mogel koga oboljufati? S sleparijo so že mnogi berači postali možje, bogatini. Jaz ne bi bil ne prvi ne zadnji. Greh bi odložil pri spovedi. Bog mi ne bo preveč zameril, ker je moj edini namen, pomagati ženi in otrokom. Prišlo mi je na misel, da me ne bi stalo pretežko prekaniti za kako stotino zaupljivega Mahačka. Skušnjavec mi je šepetal celo na uho, da bi se dalo morda tudi kaj ukrasti, brez strahu, da bi kdo zvedel. Domislil sem se vsake hudobije, samo ne tega, da se more tudi na pošten način kaj prislužiti. Ali bog, nebeški in zemeljski oče, bodi zahvaljen, da mi ni odtegnil svoje milosti v tem nevarnem obupanju in snovanju. Zbudil mi je vest, da sem kar obstal, se jel križari, trkati na prsa in moliti Iz žepa sem vzel patemošter, ki ga nosim zmerom s sabo in tako sem molil celo pot do Smolenje vasi. Ljudje so me čudno gledali in zasmehovali, jaz pa se nisem menil zanje, ampak prosil Boga, da me ne zapusti v skušnjavi in mi da z voljo prenašati težko butaro mojih nadlog. Srce je razbijalo od konca, da mi je hotelo raznesti prsi. Kolikor bolj goreče sem molil, toliko mirneje mi je bfla nazadnje sem začutil v sebi neko prečudno veselost in sladkost. Gotovo mi jo je podaril sam Bog v povračilo, da sem se v skušnjavi uprl in jo z njegovo pomočjo preobvladal.
V Smolenji vasi me je sprejel stričnik na vso moč prijazna Pilo in pelo se je, kolikor je le grlo zmoglo. Nabralo se nas je v nedeljo precej veliko društvo vse samih dobrovoljčkov in lahkoživčkov. Uganila se je nekatera abotna in modra, stara in nova, debela in tenka. Kar mi je prerokovala žena, se je uresničilo: znebil sem se vsake brige in pekočine, veselil sem se, poskakoval in norel, kakor da bi se bil za dvajset let pomladil.
Popoldne si je nekdo izmislil, da bi šli v mesto na ringelšpil. Jaz tega spaka prej še poznal nisem. Zdel se mi je strašno neumen. Vrtili smo se dobro uro med samimi otroki in pestunjami. Pozneje sem videl, da mika ta veselica vsakega, kmete in gospode. Na odru se je vse trlo ljudi, malih in odraslih, celo popoldne in še zvečer pri luči.
tobačnega sveta meni, da bo 21. stoletje čas njuhanca. Brezdimni tobak prihaja vse bolj v modo v Avstriji, na Švedskem in zlasti v Združenih državah Amerike.
Leta 1975 so spravili Švedi v nosnice 2343 metrskih ton hudičeve travice, lani pa že 3550. Američani so lani ponjuhali 10.821 metrskih ton tovrstnega prahu ali skoraj polovico svetovne predelave. Poleg tega so Američani lani prežvečili tudi 46.000 metrskih ton tobakovih klobas. Tako imenovani brezdimni delež ameriške tobačne industrije je v treh letih poskočil za 30 odstotkov. Američani se namreč vse bolj odrekajo kajenju; inštituti za pre: učevanje javnega mnenja menijo, da zaradi nenehnega priliva za kajenje neugodnih medicinskih poročil.
„Njuhanje tobaka-lahko reši več življenj in prepreči več obolenj kot vsi drugi preventivni ukrepi (zoper vse tiste bolezni, katerih vzrok je kajenje), ki bodo na voljo v razvitih državah v 21. stoletju,” navaja britanski medicinski časopis Lance-ta. Po mnenju tega strokovnega glasila ima njuhanje v primeijavi s kajenjem dve veliki prednosti: ne ustvarja katrana in ogljikovega monoksida in ne prodre v pljuča; zaradi tega ni nevarnosti pljučnega raka. Tisti, ki uporabljajo njuhanec, vskrkajo skozi nosno membrano v kri dovolj nikotina. Tako lahko njuhanje velja kot sprejemljiva zamenjava kajenja”. Žvečenje tobaka je nekoliko manj raziskana zadeva.
Kar se njuhanja tobaka tiče, so z njim začeli Indijanci Modo in navado so si hitro prisvojili osvajalci Divjega zahoda, evropski dvori, kasneje pa evropski delavski razred. Navada je bila z redkimi izjemami opuščena v 18. stoletju.
Obnovljena slava Rolls Roycea
»Srebrno senco '• bo zamenjal »srebrni duh"
Ta mesec pTedsta vlja Rolls Royce novi avto »silver špirit”, (srebrni duh) ki bo nasledil slavo »srebrno senco” (silver shadow), ki jo je ta tovarna izdelovala častitljivih 19 let.
Novi angleški luksuzni avto tehta dve toni in četrt, torej je le nekaj kilogramov lažji od svojega uglednega prednika. Dosegel bo hitrost do 190 kilometrov na uro, prostornina motorja bo 6,7 litra, poraba goriva pa več kot 20 litrov na 100 kilometrov.
Glavni konstruktor in tovarna se te velike porabe zavedata, vendar meni ta, da takšno vozilo pač kupijo tisti, ki ne mislijo mnogo na porabo, temveč predvsem na udobje in varnost.
Notranjost novega rolls roycea je v pravem usnju, voznikov sedež je moč dvigovati, oziroma spuščati s pritiskom na gumb.
Novi avto je tudi varnejši, kajti konstruktorji so v »silver špirit” vgradili nekaj sprememb, na primer novo zadnjo os. Izboljšali so tudi udobje med vožnjo, čeprav rolls royce nikoli ni bil prispodoba neudobnosti Vozilo bolje leži na cesti in ga je leže obračati
Pa še cena - tovarna z žalostjo sporoča, da bo moral kupec zaradi tehničnih izboljšav odšteti za novi rolls royce nekoliko več kot za starega, okrog 180.000 mark. To pa za avto, v katerem je pri polnem plinu najbolj glasen zvok tiktakanje električne ure, ni ti ni veliko.
NOROSTI — Anglež Tim Robinson je postavil nov svetovni rekord v osvobajanju iz prisilnega jopiča (za norce). Robinsonu je uspelo uiti iz vezi v pičlih 30 sekundah. Robinson ima še en svetovni rekord: na z žeblji obiti fakirski postelji je lenaril in se pretegoval 65 ur, 43 minut in 2J sekund.
. ČETRTKBV INTERVcIU
*
s
s
*
s
5
\ Sredi današnjega trenutka s
Boris Škedelj, novi predsednik SZDL, poudarja nekaj najvažnejših nalog v jesenskem obdobju
Pred kratkim je postal novi predsednik Občinske konference SZDL v Novem mestu 35-letni strojni inženir Boris Škedelj. Čeravno že 12 let živi in dela s »Krko” in zanjo in kljub temu da je bil ves čas sredi družbenopolitičnega življenja v občini, je vendarle širšemu občinstvu malo znan. Tokrat ga predstav ljamo hkrati z njegovimi pogledi na trenutno najbolj aktualne naloge, s katerimi se bo v bližnji prihodnosti ukvarjala Socialistična zveza.
Predsednik Škedelj je doma iz Rožnega dola, funkcionarsko pot pa je začel že v srednješolskih klopeh kot aktiven mladinec. Prav zato je postal tudi predsednik občinske organizacije ZMS v Črnomlju, obenem pa je bil še predsednik SZDL v Rožnem dolu. Težave in življenje v združenem delu dooro pozna. Nekaj let je bil zaposlen v čmomeljskem Beltu, nato v novomeški Krki, kjer je zadnja leta vodil razne investicijske programe. Naj omenimo le zadnjega: gradnjo tovarne v Ljutomeru. Član ZK je od leta 1968, vrsto dolžnosti pa je oprav ljal tudi v partiji. V Krki je bil sekretar osnovne organizacije, nato namestnik sekretarke komiteja, zadnji dve leti pa je tudi aktiven član občinskega komiteja in konference ZK.
Na vprašanje, katere naloge v okviru SZDL smatra na začetku svojega dela najbolj važne, je dejal:
»Predvsem bomo morali poskrbeti, da se bodo čim-prej uveljavile programske konference kot nova oblika dela. To pa pomeni hkrati velik premik v krepitvi krajevnih konferenc SZDL Nadalje je ena naših osnovnih
nalog bitka za stabilizacijo, ker to ni le naloga združenega dela in morda sindikatov, temveč slehernega občana, pa tudi SZDL.
Za pomembno in ta čas aktualno nalogo štejem akcijo „NNNP”, v kateri bodo nosilci obrambnih priprav v krajevni skupnosti in občini preverili sposobnost ukrepanja v izjemnih okoliščinah. Ob večkratnem pomanjkanju nekaterih osnovnih življenjskih potrebščin pa bo nujno poživiti potrošniške svete. Le-ti naj bi ne razprav ljali samo o založenosti trgovin, marveč bi morali preveriti tudi svojo nalogo pri vzgoji potrošnikov, kar je
S
Inž. Boris Škedelj: ,,'love planske dokumente bi moral prevevati občutek za realnost.”
važno pri organizaciji enakomernejše preskrbe. V naslednjih tednih pa bomo posvetili osrednjo pozornost planiranju oziroma razpravam o planskih dokumentih na vseh ravneh. Pri tem bo potrebno soočanje z dejstvom, da vseh želja, nakopičenih v preteklih letih, ne bo možno' uresničiti. Odločiti se bo torej, kaj črtati, kaj preložiti in kaj bomo zares sposobni narediti.”
R. BAČER
\\
J
ČASTNO JE SLUŽITI DOMOVINI — V novomeškem Domu JLA je od 13. oktobra osem dni trajal nabor za mladince letnika 1962, ki bodo že naslednjo jesen po novem vojaškem zakonu kar vsi po vreti oblekli vojaško suknja Petčlanska naborna komisija je letos prvič tesno sodelovala s predstavniki krajevnih skupnosti, ZSMS, OZD, šolami in starši, za katere so pripravili tudi krajšo prireditev. Mladi so si po temeljitem pregledu lahko ogledali razstavljeno vojaško tehniko. (Foto: Janez Pavlin)
Neusklajeni počez in navzdol
Usklajevanje planskih dokumentov v novomeški občini kaže v prvem hipu razhajanje zlasti pri zaposlovanju in investicijah — Domala povsod v zamudi
Sporazum o temeljih plana občine mora biti pred koncem leta sprejet in podpisan, ker je to osnova za družbeni plan, pred tem pa ravno zdaj poteka akcija usklajevanja želja in načrtov za novo srednjeročno obdobje tako med tozdi in interesnimi skupnostmi v občini, kot z republiškimi plani. Ugotavljajo tudi objektivne vzroke za zamudo.
Že lani so zastavili pripravo planskih dokumentov na vseh ravneh in pri vseh nosilcih planiranja, vendar večina predvidenih nalog do roka ni izpolnila. Na zamudo so vplivale nove sistemske rešitve v zvezi s stabilizacijo, ra zen tega še zdaj ni jasno, kako planirati, ker je bil obljubljen tudi drugi paket varčevalnih ukrepov, pa ga še zdaj ni.
Kot je nedavno tega povedal Julij Štern, član izvršnega sveta občinske skupščine, odgovoren za planiranje, se kaže precej neusklajenega planiranja ta ko na domačem območju, kot od vrha navzdol. Če, upoštevamo seštevek predvidene proizvodnje v občini, kakršno načrtuje gospodarstvo, ugotovimo 20-odstotno rast, medtem ko je z dokumenti v občinskem merilu predvidena komaj 6-odstotna rast, v republiki pa celo samo 3-odstotna rast gospodarstva.
Veliko razhajanje je tudi pri pla-niranju novih zaposlitev. Glede na prira st delovne sile na domačem področju je v novem planskem obdobju možno zaposliti na jeveč 3300 delavcev, medtem pa združeno delo v svojih planih računa na 8.000 novih ljudi. Drug primer razhajanja
je na področju investicij, kjer domače združeno delo do leta 1986 po zdajšnjih predvidevanjih računa na 16 milijard novih dinarjev novih naložb, od tega pa računajo kar na polovico bančnih kreditov. Povsem jasno je, da bodo te želje naizved-ljive. Vse planirane nove investicije so v glavnem še v fazi zbiranja dokumentacije, zato računajo na dejanski začetek gradnje šele v drugi polovici novega planskega obdobja To pomeni, da v novi petletki od teh naložb še ne bo rezultatov. Večja uskladenost pri planiranju pa je na področju splošne in skupne
porabe, pa tudi na tem področju ne gre brez težav. Če bomo imeli več zaposlenih, ker domačih ne bo, bo potrebno delovno silo dobiti od drugod, to pa pomeni spet toliko več zmogljivosti v zdravstvu, otroškem varstvu itd.
Hkrati pa se interesnim skupnostim na področju družbenih dejavnosti obeta manj sredstev. Do zdaj so le-te združevale okrog 14 odst. sredstev za skupne republiške programe, po novem predlogu pa naj bi v te namene dajale 17 odstotkov Sredstev.
Konec koncev pa gre pri doslej obelodanjenih planskih dokumentih1 še za nejasne formulacije, gostobesednost in dolgoveznost, kar je prav tako huda napaka, če hočemo, da bodo zaposlenih plane sprejemali z vso odgovornostjo.	R	g
Tudi v blokih bo draže
Nove cene za kurjavo pri ogrevanju skrbijo občane, o tem pa že sestanek v novi soseski „Cesta herojev"
Ali so res okolju za zgled?
Občinski komite zadolžuje komunista za dosledno uresničevanje že sprejetih nalog — Osebni zgled komunista kot delavca je izpostaviti pri slehernem članu
14. oktobra so člani komiteja Občinske konference ZK v Novem mestu po malce spremenjenem dnevnem redu obravnavali najvažnejše misli iz nedavnega referata Steva Doronjskega ob soočanju z ramerami doma. Pomudili so se še pri oskrbi, usmeijenem izobraževanju in nalogah komunistov v akciji „NNNP”.
organe v delovnih organizacijah, ki se bodo ukvarjale z usmeije-nim izobraževanjem, zadolžiti za izpeljavo programov.
Kakšne bodo nove cene ogrevanja v blokovskih stanovanjih, je vprašanje, ki si ga zastavlja domala vsak stanovalec. Po-, nekod so kurilni odbori že imeli sestanke s stanovalci in so zadevo uredili (po novih cenah, seveda!), v naselju na Cesti herojev pa je prišlo do malo bolj vročega sestanka. Po mestu so se namreč razširile govorice, da bodo tu plačevali po 40 dinarjev za kvadratni meter ogrevanja, kar bi za dvosobno stanovanje s 60 m2 zneslo 2.400 dinarjev. Jasno, da so ljudje hoteli vedeti, pri čem so.
Ugotovljeno je bilo, da peč, ki zdaj ogreva del vseljenega
Na komiteju so poudarili, da je nujno preveriti uresničevanje nalog, opredeljenih z dokumenta in sklepi konference, in pri tem preveriti delo vsakega člana Nedelavnih partija ne potrebuje! Pri oceni uspešnosti pa bi morali uspoštevati predvsem osebni zgled, ki ga komunist s svojim delom in ravnanjem daje na delovnem mestu.
»Dolenjski list« v vsako družino
Poudarili so, da je nujno ob bližnjem obravnavanju periodičnih obračunov v združenem delu ugotavljati tudi slabosti in vzeti v pretres investicijsko poli-Koinunisti se morajo za-
naselja, ogreva tudi novogradnje, kjer Pionir še dela. Ker tudi preizkus in prevzem kurilnih naprav še ni bil opravljen, skrbi za kurjavo Pionir in jo tudi zaračunava Ker so zdaj večji stroški, je kurjenje dražje, ko pa bodo začeli delati kurilni odbori in bodo stanovalci sami skrbeli za varčnost, bo cena ogrevanja s centralno za 1 m2 stala okrog 27 dinarjev. Še vse-, eno bodo stroški ogrevanja znatno višji kot doslej, kajti vsi plačujejo nafto dražje.
Na sestanku stanovalcev so obravnavali še vrsto zadev, ki sodijo k njihovemu vsakdanjiku, sklenili pa so čimprej predati kurilne naprave in najti dobre kurjače.
Po mestu in po vaseh so pred kratkim začeli pobira članarino za Rdeči križ. K znaša 20 dinarjev za vse leto-Aktivisti, ki v svoje ni po-stem času hodijo po hišah m pobirajo članske prispevl®. doživijo marsikaj. Medtem ko velika večina članov bre
»Kam gre denar?”
pripombe plača in morda še kaj predlaga za rešitev socialne problematike v svojem okolju, pa imajo posam«» niki pripombe.
„Kam pa gre ta denar z Rdeči križ? Nič ne vem o
tej organizaciji, zato ne bom dal. . ’ Nikogar ne silijo članstvo, na vprašanje, kam gre denar, pa naj bo odgovor: celotna članarina peza novoletno obdaritev 46W krajanov, starih nad 70 od tega je četrtina mestnih Gre sicer za simbolična dari la, medtem ko socialno ogroženim, bolnim in invalidom, kupijo najpotrebnejše.
Taka obdaritev je na pri-mer lani veljala 350.000 dinarjev. Socialno skrbstvo je prispevalo skoro polovico, razliko pa so krili RK 11 članarine in krajevne skup; nosti. V te namene gre torej denar od članarine!
Še najbolj čudno pri dajalcih takih pripomb pa je, da so pretežno iz vrst bolje situiranih občanov, tudi s fakultetno izobrazbo. Pa ne vedo, v kakšne namene RK zbira denar? !
R. BAČER
NOVO MESTO MED NAJBOLJŠIMI
V sindikalni akciji 1000 de^ cev-sodelavcev, ki poteka po v j Sloveniji in ima namen prid0. čimveč dopisnikov v glasila zdra nega dela, je novomeška občina lep uspela. Do 15. oktobra j* bilo akciji pridobljenih okrog 1^0 ni) dopisnikov, pa zadnja beseda ^ padla. Zlasti dober uspeh so_®”f pri pridobivanju novih dopi®*^^ Novoteksu, v Labodu in Krki-^ ko slabše pa so se sindikalne nizacije novomeške občine pri drugem delu naloge: informiranja v svojem k°*e—ill
Zares pravo oceno so doslej n so 7/im	»mo v GG, nekatere sind	,
čurienie dražie	organizacije le opisujejo stanje-
,	T-’	več Pa je takih, ki pravflo- £	-
h delati kunlm	vse	vem0
manjši kolektiv; mi vsi vse Če pa bi šel med delavce vpr*
novo.es poh^
komandanta staneta tel.: (068J25-091
tiko. vzemati, da realnih tleh.
bo ta pristala na
I
PRAVIČNEJŠA
DELITEV
Pralnega praška v novomeških 1 trgovinah še vedno manjka, pri-, i toarjejo pa se mamice z dojenčki in otroki, ker dobijo ravno toliko praška (če so slučajno l zraven) kot družine brez otrok. Ker je gotovo veliko več pranja tam, kjer imajo otroke, se mamice zavzemajo za tako delitev, da bi dobivale več praška. Tako imajo ponekod velike zaloge, v drugih družinah pa si prašek izposojajo, ker jim ga zmanjkuje.
Ker komunisti iz krajevnih skupnosti ponekod še niso izdelali analize ekonomskih in družbenopolitičnih razmer, je bil sprejet sklep, da morajo zamudniki to delo opraviti do konca novembra. Glede na razmere v krajevni skupnosti Žužemberk, pa komite sodi, daje pri pripravi take analize potrebna pomoč. Zato je imenoval skupino, ki bo to delo opravila skupaj z domačini.
Komite je dobil tudi informacijo o pripravah na usmerjeno izobraževanje v občini in težavah, ki se javljajo v zvezi s tem.
Predvsem gre za nerazščišče-ne naloge med šolami in združenim delom. Ker bi se utegnila prav na tej malenkosti lomiti kopja, ob sicer dobro izpeljanih zahtevnejših nalogah, so menili, da je potrebno tudi poslovodne
Novomeška kronik
ZDRAVSTVENA POSTAJA V STRAŽI - Stražani s0 bili res vztrajni in prizadevni, požrtvovalni pa tudi trmasti. Tako jim je uspelo na hitro graditi zdravstveno postajo, ki bo svečano odprta čez dober mesec dni. Dodej pa bodo imeli obrtniki še obilico dela! (Foto: R. Bačer)
VSAK KOSTANJ 10 PAR - Na Glavnem trgu je na nekdanjem kos-tanjarskcm mestu te dni začel peči kostanj nov prodajalec. Strank ima precej, čeravno je kostanjeva poslastica draga. Mala merica velja 15 din, večja pa 30 dinarjev. Če imaš srečo, dobiš za ta denar 30 malih kostanj-čkov, sicer pa 20 večjih.
POLNE ROKE DELA - V ponedeljek zjutraj, ko je cestna zapora na Cesti herojev začela veljati, je bila po mestu prometna zmeda. Kdor ni vozil po znakih, marveč na pamet, se je znašel pred zaprto cesto, potem pa je bilo na ozki cesti nerodno obračati Miličniki so ta dan stali na vseh križiščih, pomagali usmerjati promet, pa še odgovarjati so morali na nešteta vprašanja.
3:2 ZA DEKLETA - Med petimi novimi občančki, rojenimi prejšnji teden v novomeški porodnišnici, so bile tri deklice in dva dečka. Rodile so: Justina Jarc iz Segove 6 -
Albino; Milena Pa pež
izSohkJ
Ceste”
61
h«0"
Majo; Nevenka Verbič s ,„)]( i* jev 38 - Matevža; Zlata jyar»k9 Kristanove 8 — Mojco Urbanč iz Kotarjcve 6 -
. ul*
Ena gospa je bilizaciji tudi ni s0 tak0 vati. Pri »Goijancth ^ varčni, da ne P° !?Lij in P*1* osvetlitev table z odn hodi avtobusov • • •
18
DOLENJSKI LIST
oktobra, bo v Posav-
Vino nam bo še dajalo kruh I Več spodbude hišni samoupravi
Na Bizeljskem se je v soboto začela glavna trgatev — Toča je zmanjšala letino
^Oktobrsko deževje je vinogradnikom grdo zagodlo. Grozdju ePa ni tako primanjkovalo sonca kot letos, muhasto vreme pa ga
Prcd trgatvijo prikrajšalo za blagodejni učinek toplili žarkov.
Tako
zatrdil
Potem
spomin kisle
Pozne letine ne pomnim, je Ivan Berkovič iz Orešja, bo,,,. 110 ie Priklical >
m ^“Pe, sladke in t,za desetletja nazaj.
Drid»iX°*lrat naPovedujejo obilen J j ■ boste tudi vi veliko brali? vzd 0 ^‘> če nam toča ne bi privi ,*tetiine (35 odst). Julija je petek 8 nac^ tukajšnje nasade. V
"^rn"6 56 j? USUla' Pa 5ei V
Oltnl'	popolnoma izginila.
gradu je bila bela, kot bi “Padel sne?.
®°*t* morali vino dosladkati?
- M ‘nQra*i vino aa ^van a^I*‘ Najbolje je dozoreval Pa *• Pl«ec slabše, najpočasneje
i. “ barva X :_______C:_
‘ vv	iiajpuvtuu
trgjtvi-	črnina.	Sicer	pa -
fcčun l P°zn*h sort tako nisem Pttd 20. oktobrom.
P^APOI ZA četrt STOLETJA
24-
P°časr*UZeju v Brež*ca*1 proslava v kla k!f-V ob'etn'ce obstoja in ptj ? ®>nske Gasilske zveze. Ob tej nifn l' bodo gasilci razvili tudi ,n Prapor.
- Koliko vas je za delo v vinogradih? Si pomagate s stroji?
- Večino dela opraviva z ženo. Pri lažjih opravilih pomaga še ata, star 75 let Sinova sta v osnovni šoli in ne utegneta veliko. Domov prihajata šele malo pred četrto ura Upam, da bo eden ostal doma in nadaljeval vinogradniško tradicijo hiše. Pri nas nam je vinograd od nekdaj dajal kruh. S trto imamo zasajene tri hektare, vse na pobočjih, vendar si pomagamo s stroju Traktor goseničar je za obdelovanje hribovitega sveta nadvse pripraven.
Novo v Brežicah
TU KORAK NAPREJ, TAM NAZAJ - S prvim novembrom napovedujejo v poslovalnici Državne založbe nov delovni čas brez opoldanskega premora. Kupci bodo zagotovo veseli, saj bo knjigarna odprta od 7. do 18. ure, v soboto pa do opoldneva. To je zagotovo korak naprej, a dogaja se tudi obratno. Tako je na primer delikatesna trgovina Agrarie na Trgu dr- Ivana Ribarja zaradi odhoda prodajalcev v Emonino blagovnico morala skrčiti odpiralni čas na eno izmeno od 6.30 do 14.30 ure. Razpisi ostajajo brez odziva, obljube večjih osebnih dohodkov v blagovnici pa kot magnet vlečejo prodajalce tja.
ZA ŠKODO BOMO IZVEDELI Se TA TEDEN - Škodo, ki SO jo1 povzročile poplave v brežiški občini, bo do 25. oktotra ocenila desetčlanska komisija, v kateri so zastopani tudi predstavniki najbolj prizadetih krajevnih skupnosti Vet Dolina, Čatež, Dobova in Cerklje.
ODGOVORNO Z VODOVODI -V brežiški občini jih je 60. za manjše javne vodovode je izvršni svet ponovno predlagal, da bi uprav ljale z njimi krajevne skupnosti, vse večje pa naj bi postopoma prevzelo Komunalno obrtno podjetje. Oskrba s pitno vodo je namreč prav v brežiški občini izredno pereča, zato ustrezna interesna skupnost (SKIS) v programu za obdobje 1981 — 1985 ne bo smela pozabiti na izboljšavo vodovodnih napeljav.
Imate kdaj težave s prodajo
- Nikoli. Dobrega vina ni težko prodati. Belo oddam gostinskemu podjetju v Zagreb, rdeče pa hotelu Turist v Ljubljani. Prepričan sem, da bo po bizeljčanu povpraševanje tudi vnaprej. Zaskrbljeni pa smo zaradi škropiv. Čeprav so zelo draga, jih primanjkuje. Brez zaščitnih sredstev si vinogradništva danes ne morem zamišljati, saj je ves trud zaman, če nazadnje grozdje zgnije.*'
J. TEPPEY
Knjižnica, dvorana, temeljni kamen
Pridobitve za praznik
Brežiška kulturna skupnost se tokrat pridružuje praznovanju občinskega praznika z več prireditvami- Za jutri ob 18. uri vabi na otvoritev razstave o partizanskih delavnicah v Posavskem muzeju, kjer bo gledališčki igralec Dare Ulaga nastopil s komedijo »Nekoč in danes. V soboto ob 10. uri bo slovesnost v novih prostorih občinske matične knjižnice v sklopu dijaškega doma. Knjižnica bo poslej vse drugače zadihala, saj bo dovolj prostora ne le za trenutno zalogo branja, ampak tudi za vrsto let naprej. Trenutno je v občini 1,1 knjige na prebivalca, do leta 1985 pa se bo njihovo število povečalo od 26.800 na 35.000, kar predstavlja 1,4 knjige na občana Po otvoritvi knjižnice v Brežicah vabi kulturna skupnost v Pišece, kjer bodo ob 12.30 uri postavili temeljni kamen' za večnamenski dom v tem kraju.
Zvečer ob 19. uri bodo slavili K a-1 pelcl Zbrali se bodo v preurejeni' dvorani Gasilskega doma in prisluhnili Debelim zgodbam Petra Fuleža, ki jih bo pripovedoval Janez Klasinc.
BREŽIŠKE VESTI
Na zadnji tribuni sevniškega Kluba samoupravljalcev poglobljeno o delu hišnih svetov in potrošniških svetov — Premalo zanimanja, ljudje se otepajo funkcij
Na zadnji tribuni Kluba samoupravljalcev v Sevnici so temeljiteje spregovorili o hišni samoupravi, zadržali pa so se tudi ob samoupravni organiziranosti potrošnikov v krajevnih skupnostih, politično je potrebno okrepiti hišno samoupravo, da bo delovanje v hišnih svetih postalo enakopravna družbenopolitična dejavnost kot na kateremkoli področju družbenega življenja,” je poudaril član izvršnega odbora Republiške konference SZDL Savin Jogan.
Zbori stanovalcev naj bodo mesto usklajevanja, nakakšna konferenca delegatov za samoupravno stanovanjsko skupnost, s čimer bi zagotovili obojestransko informiranost in vpliv. V sevniški občini deluje 44 hišnih svetov v okviru 880 družbenih stanovanj, vendar zaenkrat še niso nikjer uvedli prisilne uprave, kar drugo ni redek pojav. To pa še ne pomeni, daje delovanje hišnih sve-
-'»vivaiui—i itoiuua »c joihva>iujiiu ugvfuiu “ vv»»j
cna poslovalnica ter okrepčevalnica. (Foto: J. Teppey)
je rešitev za Polom
obnovljeni dom brez oken propadu
in vrat zapisan
i«vič S° <5asi’ so bili Kostan-dQ~ani ponosni na planinski je « *!* polomil? Za vzdrževan-*»to vedno manj denarja, IH ® ^ Planinska zveza dala hljen P^go Iskri v Šentjerneju. *»čei akcija za ; rekreacijo gaje <tvern “bnav^ati pred približno ftadbLfu0?13: Končalo se je pri neu-v. 7* deWi in tako je dom
v ^ nima ne vrat ne Ja |s, Kaže. da je bil dom celo
kofe prevelik zalogaj in da si lv ne more privoščiti do-ne obnove.
kostanjeviške * e s|(upnosti pa ni vseeno, nekdaj toliko obetajoči
objekt propada in ga delovni ljudje ne morejo izkoristiti za rekreacijo- Lahko bi bil zaprt poleti in pozimi, saj ima prekrasno lego in ni pretirano oddaljen od Kostanjevice. Približno 12 kilometrov je do njega iz Kostanjevice.
V	krajevni skupnosti se dobro zavedajo velikega pomena, ki ga tak objekt lahko ima za splošni ljudski odbor. Uporaben bi bil torej za več namenov. Kostanje-vičani vidijo rešitev zanj v združevanju sedstev več delovnih organizacij. Kdo bo torej spodbudil tako akcijo?
J. T.
tov bleščeče. Ljudje se branijo funkcij in po izjemno slabem odzivu ob oblikovanjo zborov stanovalcev bi lahko -sodili, da jim je za hišno samoupravo kaj malo mar. »Morda je bila v zakonodaji res storjena napaka, ko smo odpravili hišne svete kot pravno osebo,” pravi inž. Jože Kolar. Za tekoče in investicijsko vzdrževanje so hišni sveti pooblastili Komunalo, ki je izjemno izpostavlje-
p ^ IZBIRA — Minuli petek so v Krškem odprli novo blagovno hišo, s katero se je za 100 odst. ^*en fi^ajni prostor v občini. V njej je samopostrežnica, novost pa je tudi diskontna prodaja.
U cent'*He.lkov za tekstil, tehnično blago in stanovanjsko opremo so pod streho novega nakupovalne-tUrj *tra Mercator—Preskrba še samostojna trgovina s čevlji,
Pomoč za dražje življenje
Višja družbena denarna pomoč ogroženim v Sevnici
Neusmiljena rast življenjskih stroškov prizadene predvsem delavce z nizkimi osebnimi dohodki, o katerih je pripravil zanimivo analizo sevniški občinski sindikalni svet O tem prihodnjič, tokrat pa bo beseda stekla o ljudeh, ki jim je družbena denarna pomoč edini vir preživljanja.
Od 1. avgusta letos je deležnih take podpore v znesku 2.172 dinarjev 60 občanov. Po letošnjih analizah republiškega Zavoda za napredek gospodinjstva je ta pomoč v maju znašala 80-odstotkov sredstev za življenje. Svet za varstvo odraslih pri občinski skupnosti socialnega skrbstva je odločil, da pomaga tudi 160 občanom, ki imajo skromne zaslužke, s povprečno 940 dinarji Republiška skupnost socialnega skrbstva je Sevnici povečala solidarnostna sredstva z 809 tisočaki na 1,178 milijona dinarjev. Tako so lahko krili povečane družbene denarne pomoči, del pa namenili za strokovne delavce. Pri skupnosti v Sevnici so lani prvič izpolnili republiški normativ glede kadrov, saj delajo štirje socialni delavci in psihologinja. Že dlje časa potrebujejo pravnika in pričakujejo, da bodo z reorganizacijo socialne strokovne službe, z ustanovitvijo centra za socialno delo
sredi prihodnjega leta, rešili tudi ta problem. Sicer pa bi bolj ustrezal ta izraz za nenehno prizadevanje, da bi dobili sodlidamostni ključ tudi za zavodsko varstvo odraslih. Za 95 oseb socialno skrbstvo v celoti ali delno krije oskrbnino (letos so predvideli za subvencije 3,5 milijona), samoplačnikov pa je že 40, zlasti na račun večjega zanimanja za sodobni dom upokojencev v Sevnici Oskrbnina za nepokretnega oskrbovanca v dvoposteljni sobi na Impdjci znese 6.160 dinarjev, ker pa so pokojnine praviloma manjše, mora svet za varstvo odraslih, preden odloči o sprejemu, dobiti še soglasje svojcev zaradi doplačila. Kljub temu zanimanje za zavodsko varstvo v Sevnici, na Impoljci in v Loki stalno narašča.
P.P.
DENAR ZA IZOGIBALIŠČA
V odgovoru delegatom občinske skupščine je bilo pojasnjeno, da je komunalna skupnost zagotovila 500 tisočakov za gradnjo izogibališč na cesti Konjsko - Laze. Cestna služba pri sevniški krajevni skupnosti bi bila vse potrebno že postorila, a so jo od te naloge odtegnila dela na drugih cestah.
na kritiki. Večkrat je že bila poudarjena nizka kulturna raven nekaterih stanovalcev, pa najsi gre za odnos do okolja ali do samega hišnega reda.
Vpliv potrošnikov na' kakovost blaga, boljšo ponudbo, odpiralne čase trgovin in še kaj naj bi se poznal v delu svetov potrošnikov. V Sloveniji je 849 svetov potrošnikov v 77 odst krajevnih skupnosti. Akcija SZDL in sindikatov je ostala na začetku, ker zlasti pri trgovinskih organizacijah ni bilo pravega zanimanja za samoupravno sporazumevanje; v naši republiki so oblikovani sporazumi med potrošniškimi sveti in trgovino v polovici občin. Med temi ni večine dolenjskih občin in tudi ne sevniške občine. Zato so na tribuni sevniškega Kluba samoupravljalcev sklenili predlagati OK SZDL, naj pripravi problemsko konferenco o vprašanjih hišne samouprave in samoupravne organiziranosti potrošnikov, saj je zaenkrat še vse preveč na papirju.
PAVEL PERC
SEVNIŠKI PABERKI
Z DEŽNIKOM V HOTEL! -Stalni in občasni gostje edinega sevniškega hotela Ajdovec se ne morejo sprijazniti z ..razcvetelim” stropom v restavraciji. Komur je kaj malo mar za estetski videz lokala, temu vsekakor ni vseeno, ko mu hladna kaplja kane za vrat Ker „pošijke” iz nadstropja trajajo že lep čas, svetujemo gostom, da (tudi v lepem vremenu) prineso v hotel dežnik, ali pa si izberejo bolj „ugleden” šank.
POMOČ FOLKLORI - Pri bo-štanjskem Prosvetnem društvu Anton Umek-Okiški je ob dramski in recitatorski skupini zelo aktivna tudi folklorna skupina. Ta se je podvojila in že pridno študira štajerske in prekmurske plese. Prekmurske noše še izdelujejo. Čeprav večino postorijo sami, noše niso poceni. Za pomoč so Šoštanjčani hvaležni ZKO, krajevni skupnosti Boštanj, Stillesu, OK SZDL in vsem, ki bodo tako razumevanje za amatersko kol-turo pokazali naslednje dni.
mjKinsrnK
Z dopisi je treba opraviti
V	trebanjskih delovnih kolektivih v glavnem izpolnjujejo zahteve stabilizacije
..Opustiti moramo naše dosedanje* ravnanje in z osnovnimi organizacijami vzdrževati neposredne stike,”! pravi sekretar občinskega sveta Zveze sindikatov v trebanjski občini Milan Kranjc. „S pošiljanjem dopisov ne bomo pri delavcih dosegli nič,” je še posebej poudaril.
Resnica je namreč, da mora biti sedaj sindikat prisoten med delavci
bolj kot kdaj doslej. Seveda gre tu za pomoč pri uresničevanju politike ekonomske stabilizaege in doslednejšem uveljavljanju nagrajevanja po delu ter tudi za vprašanja planiranja.
V	tem času pa se bodo začele obravnave 9-mesečnih poslovnih rezultatov. pri katerih imajo osnovne organizacije sindikata v združenem delu velike naloge.
  \
KRŠKE NOVICE
PRED PROGRAMSKIMI KONFERENCAMI - Seminar za pred-, sednike in sekretarje krajevnih konf-1 erenc SZDL je bil uvod v pripravo letnih programskih konferenc. Po krajevnih organizacijah naj bi jih končali do srede prihodnjega meseca, do konca pa bo še občinska.
V	..MESECU KNJIGE" - Krška „ Valvasorjeva knjižnica in čitalnica” bo vse do 15. XI., do konca »Meseca knjige” brezplačno vpisovala nove bralce. V krški knjigarni pa so' za isti čas pripravili razprodajo knjig, pri čemer nudijo tudi do 60 odstotkov popusta.
ZNOVA MATINEJE - Tudi to zimo jih ima v načrtu krški Delavski dom. To so predstave otroških in mladinskih filmov, ki so se že pričele minulo nedeljo in bodo poslej^ na programu vsakih 14 dni. Program, ki je že narejen do konca leta, prinaša neka j risanih filmov, več pa je igranih, med katerimi prevla-’ dujejo slovenska otroška in mladinska delal
KRŠKI TEDNIK
Ko bo cesta, bo vse?
Dobrčani bi radi prostore za pošto, odgovora pristojnih pa ni — Odsek obnovljene ceste bo prekratek zanje
Te dni že rijejo buldožerji proti Dobrniču in širijo traso za novo, ki bo dobila toliko priča kovano asfaltno prevleko, žal bo ta prenovljeni odsek dolg samo 3 km, tako da bo dobršen del ceste ostal še makadamski. Ce bo denar, se bo gradnja drugo leto nadaljevala, čemur pa nekoliko zagrenjeni Dobmičani ne verjamejo preveč. Tajnik kra jevne skupnosti Milan Kastelic sicer ni povsem njihovega mišljenja, začeta dela pa vendarle tudi niega ne zadovoljujejo v celoti.
.Poleg ceste, kije naš največji problem, imamo še več drugih dežav. Med njimi je najbolj potrebna rešitve pošta, ki deluje samo dvakrat ali trikrat na mesec, časi pa so taki, da telefon vedno bolj potrebujemo. Pošta ima že pripravljeno centralo za 100 telefonskih priključkov, vendar zanjo nimamo primernih prostorov. Potegujemo se za prostore, ki jih je imel v uporabi tajnik krajevnega urada, vendar nismo dobili odgovora na naše vloge, ki smo jih posredovali že maja,” je povedal Kastelic.
Težave so tudi z vodovodom, iz katerega, denimo, Sahovec še ne more dobiti vode, ker ni postavljena ustrezna črpalka. Prav tako čaka krajane te krajev-
ne skupnosti obnova in popravilo 15 kilometrov stranskih cest. Težava pa je v tem, da krajani ne bi bili pretirano zagreti za morebitni samoprispevek, ker čakajo' na obnovo glavne ceste itd. Ces-
ta pa je temelj za reševanje vseh težav. Dobmičani namreč težko verjamejo, da bodo dobili Elmin obrat, če ne bodo imeli dobre ceste. Po cesti pa vodi pot k delu za 200 ljudi, ki se vozijo na delo drugam- Kot pravijo, je priprav ijenosti za delo veliko, vendar jim pogosto manjka dena rja. Ko se bodo sami lotili obnove stranskih poti, bo delavcev dovolj, le materiala jim manjka, peska, kamna idr.
„Skupna ugotovitev je prav lahko, da so prizadevanja za stabilizacijo prišla v delovne kolektive, vendar je opaziti nekatere pomanjk|ivosti Medtem ko dohodek raste, mnogi radi pozabljajo, da ni nastal zaradi večje produktivnosti, ampak pogosto zaradi višjih cen in podobnega. Vse bolj se namreč vsiljuje ugotovitev, da se v tem času fizični obseg proizvodnje ni bistveno povečal”
Precej nalog čaka osnovne organi-z acije tudi na področju javnih razprav o poslovnih rezultatih. Po Kranjčevem mnenju za to ni treba čakati do konca tega meseca, saj bi se javne razprave lahko začele že zdaj. Vse delovne organizacije, ki se drže določil resolucije, bi namreč! morale imeti podatke že priprav^e-ne.
Seveda pa pri teh razmerah ne bi smelo biti v ospredju samo obtav' navanje dosedanjih dosežkov, govoriti bi morali tudi o težavah s preskrbo materiala, zakaj ni dela in’ podobno. Seznanjanje delavcev s temi perečimi vprašanji nesme sloneti le na sindikatu, saj veliko informacij lahko prispevajo o tem prav poslov ni organi Reči pa bo treba tudi kakšno besedo o porabi sklada skupne porabe, neupravičenem povečevanju osebnih dohodkov, planiranju in še čem. Skratka, sindikati bodo lahko prav zdaj dokazali svojo zraščenost z delavci, z njihovimi živ ljenjskimi vprašanji, kot so uspešno poslovanje in razvoj , ki naj temelji na zdravih temeljih.
J* 3«
Iz kraja v kraj
KULTURA BO SE BOLJ CVETELA - Vsi, ki se ukvarjajo s kulturo v trebanjski občini, bodo verjetno za delo poprijeli še bolj, ko bodo izvedeli, kaj čaka najbolj pridne. Vodstvo ZKO je namreč naročilo 50 grafik v sitotisku, ki jih te izdelal akademski slikar Stef Potočnik in ki jih bodo podeljevali kot priznanja najbolj zaslužnim-
TREBANJSKE NOVICE
Belt izgublja papirnato vojno
Kaže, da bo dovoljenje Siseot za uvoz opreme za novo Beltovo livarno poteHo preden bodo ponovno lahko opravili zamudno administrativno pot
Seveda	so	bili	v	črnomaljskem Bel tu veseli, ko so v začetku
prejšnjega	meseca	od	republiške interesne skupnosti za ekonomske
odnose	s	tujino	(Siseot)	dobili	sklep, s katerim so jim dovolili uvoz
opreme	za	načrtovano	novo	livarno lahkih ulitkov. Vendar jfli je
veselje kmalu minilo, kaiti to dovoljenje velja le do konca oktobra, do takrat pa bi moral Belt ponovno opraviti kup zadev, ki jih v tem času nikakor ne more.
vendar odgovora Se niso dobili in se boje, da ga tudi ne bodo. Tako vse. kaže, da bo naše znamenito admini-. striranje, papirnate ovire z leve, desne, od spredaj in zadaj, onemogočile gradnjo nove livarne v Črnomlju.
Zgodba se je začela v začetku lanskega decembra, ko je dal Belt na Siseot vlogo za uvoz opreme za novo livarno v vrednosti 82 milijonov dinarjev. Spomladi letos je Siseot zahteval še dodatne podatke. Komisija za uvoz opreme pri Siseot je Beltu odobrila uvoz v začetku julija, v Črnomelj pa je prišel šele 6. septembra. Sedaj nastopi banka.
Ta investicija je bila načrtovana 1978 in je bila takrat njena vrednost 360 milijonov dinarjev. Aprila lani je Belt dal investicijski elaborat na banko- Pogoj, da gre zahtevek za uvoz opreme na Siseot, je bilo pozitivno mnenje inštituta za ekonomiko investicij pri Ljubljanski banki; to za Belt ugodno mnenje je inštitut dal oktobra lani. Tako je bila vsa zadeva samo na banki od aprila do oktobra.
Seveda sta inflacija in devalvacija dinarja celoten projekt medtem krepko podražila, zato je banka zahtevala aneks k prejšnjemu investicijskemu elaboratu, saj se je prvotni projekt medtem podražil na 540 milijonov dinarjev. V Beltu so naredili tri variante in se odločili za najcenejšo: vrednost investicije naj bi ostala prvotnih 360 milijonov dinarjev, črtali pa so nekaj opreme ter eno zgradbo, s tem pa bi še vedno lahko naredili 7.000 toa lahkih ulitkov na leto, kar ekonomsko upravičuje to investicijo- Ven-da r mora iti nov ekonomski elabora ponovno v oceno inštituta za ekonomiko pri IB, nato vsa zadeva roma na kreditni odbor LB in na izvršilni odbor temeljne Dolenjske banke. In vse to bi moralo biti opravljeno do!
konca tega meseca, ko poteče dovoljenje Siseot In spet smo na začetku zgodbe.
A. BARTELJ
Siseot so sicer zaprosili za podaljšanje veljavnosti sklepa za en mesec,
Bo dovolj denarje tudi za Javo kultura”?
Najbolj kritično bo prihodnje leto
Na zadnji seji skupščine črnomaljske kulturne skupnosti so največ pozornosti posvetili samoupravnemu sporazumu o temeljih plana te skupnosti za novo srednjeročno obdobje. V razpravi so zlasti delegati zbora uporabnikov poudarjali, da je treba tudi sredstva za kulturo v novem srednjeročnem obdobju uskladiti s predvidenim gospodarskim razvojem občine, tako da bi ta sredstva naraščala največ po stopnji 3,6 odst. na leto.
Zavedajo se, da bo najbolj kritično prihodnje leto, ko bo treba poravnati posojilo za adaptacijo kulturnega doma v Dragatušu, ko se l'.odo povečale obveznosti do skupnih nalog republiške kulturne skupnosti, hkrati pa občinska kulturna skupnost ne bo več deležna solidarnostne republiške pomoči. Povrh vsega pa bo program občinske kulturne skupnosti v prihodnjem letu za 15 odstotkov obsežnejši kot letos.
Delegati so se zavzeli, da zaradi tega ne sme trpeti tako imenovana živa kultura (glasbeni in gledališki abonma, juijevanje in podobne prireditve), izvršnemu odboru pa so naročili, naj zbere vse pripombe z razprav v krajevnih skupnostih in združenem delu, jih prouči in upošteva pri izdelavi predloga o temeljih plana kulturne skupnosti za naslednje srednjeročno obdobje.
TRI MIZE IN DOMAČA OBRT
Sredi tega meseca zaprejo kamp na Vinici in tako bo prebivalcem tega kraja ostal od javnih lokalov le še bife, kjer pa so na voljo cele tri mize in predstavlja kakih deset gostov že^ravo gnečo. Morda pa bo to pomanjkanje pripomoglo, da se bodo ljudje ob dolgih zimskih večerih spet oprijeli že skoraj izumrlih domačih obrti. Svoje izdelke bi lahko poleti prodajali turistom na vini-škem kampu ...
ČRNOMALJSKI DROBIR
HITREJE DO DOKUMENTACIJE - Sedaj mora človek, ki bi rad giadil hišo, na lokacijsko dokumentacijo, ki jo za črnomaljsko občino izdeluje ljubljanski Urbanistični inštitut, čakati tudi leto dni, kar med ljudmi upravičeno povzroča slabo1 voljo- Kaže, da bodo bodoči graditelji sedaj hitreje prišli do ten potrebnih papirjev, sai bo poslej to dokumentacijo izdeloval tudi Dolenjski projektivni biro iz Novega mesta, kjer zagotavljajo, da rok izdelave ne bo daljši od meseca dni.
REVMATIČNA TRGATEV -Letošnja trgatev je bila žalostna, kot že dolgo ne. Dež, ki ie vztrajno padal ves čas, ni samo oviral trgatve, marveč je tudi glavni krivec, da bo letošnja letina slabša, kot so predvidevali. V ponedeljek, ko je po daljšem času končno posijalo sonce, se je marsikdo zbudil ves prehlajen in revnatičen. Edina tolažba je, da bodo težave prešle, vino bo pa ostalo.
CriMMnafis&i
pomieva/ec
Večjih kršitev ni bilo
Do konca leta vsi v dogovorjene okvire
O gospodarjenju v prvem polletju letos so razpravljali na zadnji seji vseh zborov občinske skupščine Kočevje, sprejeli pa so tudi sklep o ustanovitvi Veterinarske postaje Kočevje.
Med razpravo o gospodarjenju so ugotovili, da delovne organizacije Kočevske občine kot celota več izvozijo kot uvozijo. Med tistimi, ki več uvozita, sta le Melamin in tozd Opreme Sintep.
Investicije so usmerjene v zamenjavo opreme. V Melaminu, Liku in GG gre pa tudi za rezširitev proizvodnje.
Na področju delitve in razporejanja dohodka so se v glavnem držali sprejetih dogovorov. Izvršni svet je sicer dal OZD 27 posebnih opozoril, vendar kršitve dogovorov niso velike. S predlagano spremembo družbenega dogovora pa kršiteljev v občini praktično ne bo več, če bo
predlog seveda tudi sprejet Do nekaterih zapletov je prišlo le v primeru Tekstilane, kjer gre za različne podatke SDK in Tekstilane. Ugotoviti je treba, kateri podatki so pravi.
Delegati so opozorili, da bodo težave, ker bodo dnevnice, kilometrine in nočnine ponekod višje, kot so dovoljene. Nekaj težav pa bo tudi pri finansiranju krajevnih skupnosti, ker v skladu skupne porabe OZD ne bodo imele dovolj denarja.
Delovne organizacije morajo že letos upoštevati, da bo v prihodnjem letu zaradi zmanjševanja investicij še več težav, posebno pri proizvajalcih investicijske opreme. Med te sodita med drugim tudi Itas in Lik. Zato je treba že zdaj sklepati čvrste dogovore, se ustrezno povezovati, če pa se bo huje zataknilo, je treba imeti pripravljene tudi programe za preusmeritev proizvodnje.
J. P.
obSan
vpraiu)a
n
Je res mladina bolna?
H gospodarski stabilizaciji naj mladi prispevajo svoj delež predvsem še pri znižanju bolniške, varčevanju
„Vaša programa — tako akcijski kot operativni - sta premalo konkretna in preveč široka. Vanju niste vključili nalog mladine pri gospodarski stabilizaciji in pri planiranju/* je poudaril v razpravi na volilno-—programski seji občinske konference ZSM Kočevje, kije bila 8. oktobra, predstavnik republiške konference ZSM Geza Farkaš.
Predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Miha Majerle je dodal,
UNIČENA NJIVA
Kmetu Alojzu Klunu iz Cepelj v občini Kočevje so divji prašiči opus-tošili 40 a veliko njivo, na kateri je imel koruzo- Pridelka ne bo nič, le1 delo bo imel, ker bo moral odstraniti koruznico. Prašiči so vdrli na njivo, kljub temu daje bila ograjena, oz. zavarovana z žico.
da sindikat ne more svojih nalog uspešno reševati brez pomoči mladine, prav te naloge pa niso zajete v programu mladine.
Tako mladi niso v svojih načrtih zajeli ukrepov za uveljavitev nagrajevanja po delu in. rezultatih dela, reševanja stanovanjskih vprašanj in problemov v zvezi z. bolniškimi izostanki. V delovnih kolektivih pa ugotavljajo, da je med bolnimi največ mladih. Vprašanje pa je, če je res mladina najbolj bolna.
Sekretar občinskega komiteja ZK Peter Sobar je poudaril, da so med NOB izpeljali revolucijo predvsem mladi in da ta revolucija zdaj traja na gospodarskem in drugih področjih.
Na seji so nato sklenili, da bodo oba programa dopolnili z ugotovitvami in predlog razprave. Izvolili so novo vodstvo ter sprejeli pravila o organiziranju in delovanju občinske konference ZSM, ki jih bodo dopolnili s predlogi iz razprave.
J. P.
odgovan*
- Po čem sklepaš, da * informiranju v naši občnu o tajo boljši časi?
- Ker dodej ni bflo «**“ v noben načrt, v prvem 0311a novega srednjeročne^ n* pa sem prebral, da je z* ®. miranje zadolžena geode uprava.
DROBNE IZ KOČEVJA
TEŽKI RAČUNI - Te ^ dobivajo hišni sveti precej račune za kanalščino “* smeti. Zneski so visoki Pr^*-trt zato, ker so to računi kar za
leta ali še več. Marsikje bod. £
s plačilom, ker bo pnšel h . račun za centralno ogrevanj > g letos znatno dražje. Vsekaj kazalo o zaračunavanju kom „ uslug malo razmisliti ozirom F jati račune postopno.
PLAČEVANJE STANARINE p0
NOVEM - Samoupravna snovanj;
ska skupnost je uvedla n° ^ plačevanja stanarin in pnsPf i-j. mestno zemljišče, in sicer » F za nimi položnicami, ki jih je tri ali štiri mesece naprej' razp stanovalcem. Nekateri bi ra skrb prenesli na banko, JJ* ^ tako, da bi jim banka re<^ «una mesec z njihovega	mo«o-
plačevala stanarine. To Pa n "LL-če, ker banka prevzame tako obve nost le, če se ponavlja redno , wj šest mesecev. Občani tako SSS kot banki, naj bi to ureuu sporazumno.
NEVSECEN DE2 -je sicer na Kočevskem P° . ja nekaj poplav,, v mestu je spe voda v nekatere kletne »»»JJ vendar večje škode ni bil najbolj je dež škodoval neP°nnit,ar-poljščinam oz. vrtn*nal?r.^|J^ jem, ki niso mogli na polšji lov.
KOCEUSKE KOVIC
Tekstilno šolsko središče
Sukno: odlično, a hočejo še več
Mosilec usmerjenega izobraževanja v Metliki bo izobraževalni center Reti, kjer se že leta
šolajo konfekcionarji in pletilci
V	okviru usmerjenega izobraževanja naj bi v Metliki deloval regijski center za tekstilno stroko, nosilec usmerjenega izobraževanja v metliški občini pa je izobraževalni center Beti, edina srednja šola v občini, kjer se šolajo učenci za različne poklice v tekstilni industriji Le-ta je v občini daleč najmočnejša, precej razvita pa je tudi v dolenjski regiji.
Betijina šola deluje že trinajst let in je v tem času izobraževala kon-fekcionarje in pletilce za Beti in Komet pa tudi za novomeški Labod. Srednjo tekstilno šolo sta končali
Denar tudi iz žepa lastnikov vikendov
Načrt za asfaltiranje ceste Grabrovec — Metlika
Pred kratkim je metliška obrtna zadrup začela dela za posodobitev ceste od Grabrovca do Metlike. Obrtna. zadruga bo opra vila vsa dela do asfaltiranja, kar so prevzele Sloveni-jaceste. Od 4,5 kilometra ceste bo letos asfaltirano 2.180 metrov skozi vas in proti Metliki Za ostali del sedaj ni denarja, je pa dokončanje posodobitve tako v srednjeročnem planu krajevne skupnosti Grabrovec kot v planu komunalne dejavnosti.
Za letos predvidena dela bodo veljala okoli 7 milijonov dinarjev. Za posodobitev ceste bodo precej prispevali prebivalci te majhne krajevne skupnosti, ki šteje le 130 ljudi v 40. gospodinjstvih. Izglasovali so samoprispevek za štiri leta, s katerim bodo zbrali okoli 400 tisočakov, toliko bodo prispevali še s svojim delom; okoli 200.000 dinarjev bodo primaknili lastniki vikendov, tako da se bo v štirih letih za to cesto v denarju in delu nabral okrogel milijon dinarjev. V letošnjem letu pa bo udeležba krajanov znašala 250 do 300 tisočakov.
dve generaciji, lani pa so na oddelku mariborske višje tekstilne šole diplomirali prvi slušatelji.
Za uspešno usmerjeno izobraževanje je seveda treba zagotoviti ustrezne kadrovske in prostorske pogoje- Izobraževalni center Be ti nima ne dovolj prostora ne potrebnih laboratorijev; to bi za silo nekako uredili tako, da bi uporabljali laboratorije Beti in metliške osnovne šole. Vsekakor pa bodo morali v Metliki slej ko prej zgraditi novo stavbo izobraževalnega centra. Poskrbeti bo potrebno tudi za učitelje, med drugim tudi z ustreznim štipen-diranjem, sodelovanjem strokovnjakov iz proizvodnje ter povezovanjem s centrom srednjih šol v Črnomlju.
Računajo, da se bo v prvi letnik usmeijenega izobraževanja vpisalo okoli 90 učencev, in siceT v konfek-1 cijsko smer, za katero je sedaj največ zanimanja; za ostale poklice, kot so pletilec, predilec, barvar, likalec itd-, sedaj v belokranjski tekstilni industriji ni velikih potreb,, seveda pa jih bo v okviru usmerjenega izobraževanja v^dno moč šolati Prav s pomočjo usmerjenega izobraževanja se naj bi popravila cudi neugodna izobrazbena struktura v belokranjski tekstilni indu-
MLADINSKO VODSTVO OSTANE ISTO
Na volilni konferenci OK ZSMS Metlika so med drugim izrekli zaupnico sedanjemu vodstvu občinske konference, ki bo mladinsko organizacijo vodilo tudi v naslednjem obdobju. Sklenili so še, da bodo poslej več pozornosti posvetili idejnopolitičnemu usposabljanju mladih in njihovemu vključevanju v samoupravne organe ter še boljšemu sodelovanju z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami. Poslej bodo vsak mesec delovne skupine obiskovale posamezne mladinske osnovne organizacije, kjer bo beseda tekla o vlogi in delu mladih v posameznih okoljih.
striji, saj je v Beti okoli 1.000 nekvalificiranih delavcev, nekaj več kot 500 je kvalificiranih, 140 jih ima srednjo, 22 višjo in 11 visoko izobrazbo.	A.	B.
SPREHOD PO METLIKI
PREJŠNJO NEDELJO SO ODPOTOVALI tamburaši metliškega mladinskega kluba v Ptuj na prvi festival tamburaških orkestrov Slovele. Ob vabilu so sprva dvomili, če bi šli ali ne, kajti niso vedeli, kdo bo kril stroške za avtobus. Na po-!
Ptuju.
25. in 26. OKTOBRA BO V ŠPORTNI dvorani pri osnovni šoli Metlika II. mladinsko mednarodno prvenstvo Jugoslavije v namiznem tenisu. Ob tej priložnosti bo izdal namiznoteniški klub Metlika bilten v nakladi petsto izvodov. V njem bodo napisani podatki o tekmovanju, nekaj strani pa bo uporabljenih tudi za reklamiranje Metlike in okolice. To je prav, saj bodo prišli v Metliko predstavniki Šestih evropskih držav.
DELOVNA ORGANIZACIJA BETI je kupila dvajsetsedežni avtobus, ki ga bodo uporabljali na tako imenovanih delavskih progah. Vendar pa ne bo služil samo temu. Manjše skupine ga bodo lahko uporabile za izlete, saj se velikokrat zgodi, da je za petdesetsedežni Via-torjev avtobus premalo prijav, da pa bi se vozičlcali naokoli napol prazni, ie le malce prehuda reč v teh težkih bencinskih časih-
PREBIVALSTVO SE ŽE GOSTI s kostanjem, ki ga ne manjka po okoliških gozdovih- Ob večerih je; videti ogenjčke za hišami, pred njimi in na balkonih. Pečeni kostanj zalivajo ljudje z mladim vinom, tako da se jeziki h itreje razvežejo in iz src prihajajo izlivi, ki bi se jih trezna glava ustrašila. Pa nič zato: malce veselja v teh turobnih jesenskih dneh, ko visijo oblaki nad strehami kot kravje vime, pride prav.
metliški tednik
Manj bolniških, občutno večji osebni dohodki, fluktuacije ni več — Uvoz zmani^1' n* pol, zabeležili prvi izvoz — Manjkajoče devize dobe na osnovi skupnega izvoza^.
Med delovnimi organizacijami, ki so najuspešneje zaključile poslovanje v prvem polletju v ribniški občini, je tudi tozd „Sukna” v Juijevici. V primerjavi z lani števila zaposlenih niso povečali, hkrati pa so pove čili dohodek na delavca za 86 odstotkov, čisti dohodek na delavca kar za 100 odstotkov, čisti mesečni osebni dohodek na delavca pa od lanskih 5.094,75 din na 7.044,69 din ali za 38 odstotkov, medtem ko je akumulacija iz čistega dohodka na delaven letos skoraj devetkrat večja.
Glavni vzrok za take zavidljive rezultate je gotovo posodobitev tkalnice, kjer so stare statve nadomestili z avtomati. Povečali so tudi število faz v končni obdelavi, saj so prej apre tiranje tkanin dokončevali v Zapužah, zdaj pa to opravijo doma v Jurjeviči Razen tega so povečali proizvodnjo tistih tkanin, ki donaSa-jo več dohodka, ter proizvodnjo preje, s katero nekatere naše tovarne nadomeščajo uvoz preje. S sorodnimi OZD so podpisali sporazum o skupnem izvozu in tako dobe. potrebne devize za uvoz kemikalij. Uvoz so znižali za polovico, letos pa so prvič zabeležili direktni svoj izvoz na zahodni trg, ki ga nameravajo zdaj postopno še povečati. Spoštovali so vse stabilizacijske
------------------------“Tarnanj5*11
ukrepe in predpise, saj so ** ^jce,
tudi stroške za reklamo, a str0jke
kilometrino, reprezentančne
in ptt stroške. Zmanjšali s° jj, bolniških, in sicer od la*1* odst. na okrog 10 odst. ^ pidi Pričakujejo, da bo doho ^ j« v drugi polovici leta narašf ’flgprcj v prvi. Predvsem bodo z0r izboljševali organizacijo nost pa bodo posvetili tud* ^ ljanju napak, ki so bile ob P na sodobnejšo proizvodni0, priM^
POPRAVLJAJO ,
VANO - Kapelico v Nein*1^«,
Kmet seje, vrane žanjejo
Spor zaradi vran med kmeti in lovci tudi pred sodiščem
„ Letos sem posadil 2 ha koruze, a so je vrane okoli tretjine že kmalu populile,” se pritoži je kmet Franc Petek iz Hrovače 36 pri Ribnici, ki redi 30 glav živine.
Tovariš Petek meni, da bi morali lovci vrane razredčiti ali pa plačati kmetom škodo, ki jo povzročijo vrane. Lovci škodo po divjadi plačajo, po vranah pa ne, zato je vso stvar predal sodišču. Kaže, da bodo zmagali lovci oz. vrane, saj ene izmed vran niso zaščitene in jih torej lahko vsak pokončuje. Toda kmet ni vešč dela s strupi in tudi puške ne sme nositi
Podobno se pritožuje kmet Franc Jaklič iz Sajevca 16, ki redi 10 glav živine. Pravi, da je bilo na območju občine včasih lc nekaj vran, zdaj pa jih je na stotine in tisoče. So tudi dvoje
vrst; črne in sive. Tudi njemu so tretjino njive „kar golo naredile’’ in bo tako pridelal manj koruze, fritoii je se tudi zaradi sm, ki se ob belem dnevu pasejo na vrtu pri skednju in ,bi prišle oelo v kaščo, če bi bila vrata odpeta”. Pravi, naj bi lovcev ne bilo sram streljati vran. Tudi jelenov, srnjadi in druge divjadi bi bilo lahko po njegovem kar za 95 odstotkov manj. saj bi le takrat lov bil res šport, kmetje pa bi tudi kaj pridelali in ne bi bili odvisni le od trgovin, kot jih je danes večina.
Podobne težave so imeli kmetje v sosednjih Strugah. Vendar, kot smo zvedeli, z zahtevkom zaradi povrnitve škode zaradi vran niso uspeli. Bodo torej vrane pregnale še tistih nekaj kmetov, ki kljub vsem težavam vztrajajo v kmetijstvu?
J. PRIMC
kanalizacije v m%rrz.Ui vo^ivi večkrat poškodovali no napeljavo in položen*‘o, Hf kabel/čeprav je bi o «* ti dve napeljavi pote J*, tud** bilo, da tisti, ki slabo del». nosi stroške.	preb1*!
SE CRNI DEŽ '
Ribnice še vedno negoduJljjjoV čmega dežja oziroma s$j w, it<* ga dimnika. Upajo, d* <,<>£, kotlarna, ki je že pop«?"^**" jena, kmalu dobila tudi v**0, vK začela obratovati Pote® V> vsaj upajo — v Ribnici čmega snega oz. dežja. y
VELIKO ODPADKOV čiji zberejo na leto gaj*« odpadkov na prebsv^c » -pa4 kubike, v RibruciP2 F
ali skupaj 6.000 kubiko*' tudi odpeljejo na ureien°
Po oceni pa v vsej oW? ^ oup .j
io” letno 16.000	<£*
*?V, od katerih J* - 5tJ«*j?oli
10.000	kubikov potoke, gozdove naselij.
občan. in gri"
REŠETg
20
DOLENJSKI LIST
Št. 43 (1628) 231oktol,l-
SPLOSNO gradbeno PODJETJE ,.PIONIR" NOVO MESTO,
fOZD PROJEKTIVNI BIRO
razglaša na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD Projektivni biro proste delovne naloge in opravila
direktorja
tod Projektivni biro
N® opravljanje delovnih nalog in opravil direktorja TOZD r°jektivni biro je lahko imenovan delavec, ki izpolnjuje nazadnje pogoje:
~~ končana visoka šola FAGG, elektro, strojne, ekonomske ®li pravne smeri ~ najmanj 7 let delovnih izkušenj na ustreznih delovnih mestih
~ ustrezne moralne, družbene in politične vrtine andidat bo sprejet na opravljanje delovnih nalog in opravil •"rektorja TOZD Projektivni biro za štiri leta.
kandidati, ki se bodo prijavili na razpisane delovne naloge in Pravila, morajo prijavi priložiti opis dosedanjega dela in /frezna dokazila, da izpolnjujejo razpisne pogoje, ter kon-~*Pt razvoja in vodenja TOZD PB 15 dneh po objavi v “Pečateni ovojnici z oznako „Za razpisno komisijo" in po-
slati
na naslov: SGP „PIONlR", Novo mesto, Kettejev drevo-
F37-
andidate bomo o izidu razglasa obvestili v 30 dneh po nevu zaključka razglasa.
767/43-80
JPLOSNO GRADBENO PODJETJE „PIONIR" NOVO MESTO
T0ZD Projektivn* biro objavlja proste delovne "aloge in opravila:
^ 2 PROJEKTANTA V ARHITEKTONSKO . GRADBENEM ODDELKU Novo mesto Ji PROJEKTANTA STROJNIH INSTALACIJ j-1 PROJEKTANTA STROJNIH INSTALACIJ I. £ 1 TEHNIČNEGA RISARJA 5-1 PROJEKTANTA KOMUNALNIH NAPRAV e nizkih zgradb 6-1 projektanta kalkulanta v oddelku LJUBLJANA
^®GO]| za sprejem:
• končana gradbena tehnična šola
končana tehnična srednja šola ter odslužen vojaški rok
• končana fakulteta za strojništvo
• nepQpo|na srednja tehnična šola oz. tečaj za tehnične risarje ter odslužen vojaški rok
• diplomirani inženir geodezije ali diplomirani gradbeni * ‘nženir
• končana gradbena tehniška šola ali FACG z operativno Prakso
jj delovnih nalogah in opravilih so zaželene delovne kusnje. Kandidati bodo pridobili lastnost delavca v
i	ru*enem delu za nedoločen čas s polnim delovnim časom p s Pogojem tri mesečnega poizkusnega dela.
z opisom dosedanjega dela, življenjepisom »gazili o izobrazbi sprejema 15 dni od objave:
l	. ..PIONIR" Novo mesto, Kettejev drevored 37, j^rovski oddelek.
andidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni v 30 dneh po ^ključku oglasa.
771/43-80
m
SJLOSno gradbeno podjetje
-.PIONIR" NOVO MESTO,
°2DTEHNIČNA KOMERCIALA IN INŽENIRING
°bjavija proste delovne naloge in opravila:
)• VODJA PROJEKTA ZA STANOVANJSKO
-	Gradnjo
GBAVr9DJA projekta za investicijsko 3 nadnjo za območje novega mesta g VODJA PROJEKTA ZA PODROČJE ZAGRE-
za sprejem:
J°GOj|
;°^tč.
1-2. in 3.
^ ^'Plomirani gradbeni inženir in 5 let delovnih izkušenj ali „ ®r0rtbeni inženir in 7 let delovnih izkušenj ali ^ gradbeni tehnik in 8 let delovnih izkušenj ^ Pri vseh treh pogojih morajo kandidati imeti pooblastilo
padati bodo pridobili lastnost delavca v združenem delu s •"es""1 delovnim časom, za nedoločen čas in s pogojem tri-PonriK6®3 Poskusnega dela.
Zilj udbe z opisom dosedanjega dela, življenjepisom in doka-Kett°- izobrazbi sprejema 15 dni po objavi SGP „PIONIR", st0 6|ev drevored 37, kadrovski oddelek, 68000 Novo me-
bodo o rezultatih razpisa obveščeni v 30 dneh po lu^ku oglasa.
764/43-80
Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE NOVO MESTO KOMITE ZA DRUŽBENI RAZVOJ VSEM TRŽNIM PROIZVAJALCEM GROZDJA IN VINA
Na podlagi analize, ki jo je opravil Kmetijski inštitut Slovenije na območju naše občine je bilo ugotovljeno, da letošnji pridelek grozdja ni normalno dozorel, zaradi česar se priporoča dosladkanje mošta.
V zvezi s tem obveščamo vse vinogradnike, ki nameravajo prodati letošnji pridelek mošta in vina, da na podlagi zakona
o	vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (Uradni list SRS št. 16/74) lahko dosladkajo mošt do sladkorne stopnje, ki je normalna za posamezno sorto grozdja in sicer:
— modro frankinjo do	17% sladkorja
— žametno črnino in
kraljevino do	15,5	% sladkorja
Mošt se lahko dosladka z največ 5 kg sladkorja na 100 litrov, s čimer se doseže 2,5 % povečanja alkohola.
V primeru, da Zavod pri analizi vina Ogotovi, da je proizvajalec dosladkal vino več,kot mu je bilo dovoljeno,bo v potrdilu o analizi vina navedel, da vino ni sposobno za promet.
Sladkanje smejo opraviti le tisti vinogradniki, ki so vpisani v register pridelovalcev grozdja in vina pri Sob Novo mesto.
Za dosladkanje mošta je izdana skupna odločba za celotno območje občine, zaradi česar vinogradnikom ni potrebno prijaviti dosladkanje mošta posamično.
Obenem opozarjamo vse vinogradnike, da morajo prijaviti ves pridelek mošta ali vina pri referentu za kmetijstvo. Sob Novo mesto najpozneje do 30. novembra 1980.
773/43-80
POPRAVILA AVTOMOBILOV!
AVTOMEHANIŠKE DELAVNICE PRI ICTS NOVO MESTO
Občane Dolenjskega območja obveščamo, da delujejo avto-mehaniške delavnice v okviru Izobraževalnega centra za tehniške stroke v Šmihelu pri Novem mestu št. 33.
OPRAVLJAMO POPRAVLJALNA DELA NA VOZILIH RENAULT, ZASTAVA (FIAT), SKODA IN OSTALIH.
Nudimo ugodne kvalitetne usluge in po nizki ceni.
Izkoristite priložnost.
765/43-80
DERATIZACIJA
(zastrupljanje podgan in miši) v občini KRŠKO
Po odloku o obvezni splošni deratizaciji v občini KRŠKO (Skupščinski Dolenjski list št. 23/70 in 10/76) bo Zavod za socialno medicino in higieno opravil OBVEZNO DERATIZACIJO (nastavljanje zatrupljenih vab) na območju naselij KRŠKO,. SENOVO, BRESTANICA, LESKOVEC, KOSTANJEVICA PODBOČJE in RAKA v dneh od
29.10. do 12.11.1980
Točna navodila in opozorila bodo objavljena na vidnem mestu v krajih, kjer bomo opravljali deratizacija 772/43-80
Zavod za socialno medicino in higieno Novo mesto Mej vrti, tel. št 21—253
ALPINA, tovarna obutve, 2iri, Stara vas 23, n. sol. o.
TOZD Prodaja
objavlja na podlagi sklepa razpisne komisije prosto delovno opravilo
VODENJE PRODAJALNE obutve ALPINA, Novo mesto. Komandanta Staneta 6, za dobo 4 let.
Kandidati za razporeditev na navedeno delovno opravilo morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
— VKV trgovski delavec
— 5 let delovnih izkušenj z obutvijo na drobno
Pismene prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po dnevu objave na naslov: ALPINA, tovarna obutve, Žiri, razpisna komisija, 64226 Žiri.
766/43-80
KGP „NOVOGRAD" NOVO MESTO TOZD KOMUNALNE STORITVE
obveščala bo zaradi nujnih vzdrževalnih del ZAPRT MOST V PREČNI
od 25. 10. 1980 do vključno 28. 10. 80. Obvoz na relaciji Bršlin—Straža oz. Straža—Bršlin, se bo vršil po cesti Bršlin—Zalog—Hruševec—Straža in obratno. Za tovorna motorna vozila največje dovoljene teže nad 3 t se bo obvoz vršil iz smeri Bršlina preko Karteljevega iz smeri Straže pa preko Novega mesta.
TOVARNA OBUTVE „PEKO", TR2IC, n. sol. o. TOZD MRE2A
objavlja za svojo prodajalno v Sevnici, Trg svobode 13, prosta dela in naloge
POMOČNIKA — za določen čas, nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom
Pogoji za sprejem:
— KV prodajalec,
— tri mesece delovnih izkušenj
— poskusno delo dva meseca.
Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v Tovarno obutve PEKO, Tržič, v 15 dneh po objavi.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po preteku oglasnega roka.	769/43-80
NOVOMONT A2A NOVO MESTO
objavlja prosta dela in naloge
VODJE FINANČNEGA KNJIGOVODSTVA
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati imeti končano višjo ali srednjo šolo ekonomske, finančne ali druge ustrezne smeri in 5 let delovnih izkušenj.
Pismene prijave z dokazili o strokovni izobrazbi in delovnih izkušnjah sprejema splošna služba Novomontaže, Mala Cikava 25, 68000 NOVO MESTO - 15 dni po objavi.
O	izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem
roku za sprejem prijav.	770/43-80
Šolski center krško
razpisuje prosta dela in naloge
PRAKTIČNEGA POUKA - šibki
tehniška elektro šola-šibki tok ali deiovoddu
1.) UČITELJA tok
2.) STRUGARJA.
Pogoji: pod 1
— končana šola
- tri leta delovnih izkušenj pod 2
— končana ustrezna poklicna šola
- eno leto delovnih izkušenj
- odslužen vojaški rok
— poskusno delo en mesec
Dela in naloge pod 1. in 2. razpisujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi in praksi v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po poteku razpisa.	768/43-80
PREKLIC
Cestno podjetje Novo mesto
—	TOZD ..Vzdrževanje cest" Novo mesto preklicuje objavo prostih del in nalog STROJNIKA II., ker za objavo niso bili. izpolnjeni predpisani pogoji.
763/43-80
Ml ELE PONUJA KOOPERACIJO
Avstrijska tovarna Miele, ki jo v Jugoslaviji zastopa Emona Commerce — tozd Globus, predstavlja v prodajnem salonu na Kidričevi 13 v Ljubljani samo belo tehniko, kuhinje in druge gospodinjske aparate, vendar je zastopniški in proizvodni program mnogo obsežnejši.
Že pred desetletji se je Miele uveljavil na jugoslovanskem trgu s hotelskimi in drugimi pralnicami. Rejcem govedi pa . niso neznani molzni stroji Miele. Če bi Miele ostal samo prodajalec na jugoslovanskem trgu, bi gotovo imel manjši uspeh kot . sedaj, ko nekaterim jugoslovanskim delovnim organizacijam ponuja kooperacijo kot sodobno obliko sodelovanja. S tem bodo odprte nove možnosti prodora jugoslovanskih izdelkov na tuje tržišče. Pri Miele pravijo, da so sicer njihovi izdelki dražji kot drugi, namenjeni pa so predvsem kupcem, ki cenijo kvaliteto.
KONCERT OB SVETOVNEM DNEVU VARČEVANJA
NOVO MESTO - 29. oktobra ob 17. uri bo v kinu „Krka" koncert Šentjernejskega okteta in pianista Aleša Vesela v organizaciji Ljubljanske banke — Temeljne dolenjske banke Novo mesto ob Svetovnem dnevu varčevanja. VSTOP JE PROST.
10-
M0-
01
TOPLI
MONTAŽNI DIMNIK Z GIBLJIVO KISL00DP0RN0 , 0GNJESTALN0 SAMOTNO CEVJO
Uporabijo se za peci n xotle od 4 OOO dc lOO OOOKcol/h
Proizvaja:
MONTAŽNO INDUSTRIJSKO
PODJETJE
61DM LjsUpu.Opfankit)
Tel.: 22-113 ŽH41 Tilu: 31«! TU MP
Prodaja
in strokovni sosveti:
t OPEKARNA ZALOG
1	Jel.: 21-403,22-291
-3} oktoo-a I9I
DOLENJSKI UST
21
■
f % % i f U f f lH
Četrtek, 23. oktobra - Severin Petek, 24. oktobra - Dan OZN Sobota, 25. oktobra - Darinka
Nedelja, 26. oktobra - Lucijan deljek, 27. oktobra - Sabin Torek, 28. oktobra — Simon
Pone
Sreda, 29. oktobra - Narcis Četrtek, 30. oktobra - Sonja
LUNINE MENE
23. oktobra ob 21.52 — ščip 30. oktobra ob 17.33 — zadnii krajec
barvni risani film Sneguljčica. 28. in 29. 10. ameriški barvni film Okno v nebo.
KOSTANJEVICA: 25. 10. ameriški film Globina. 26. 10. italijanski film Saharska prevara. 29. 10. francoski film Pocestnica.
KRŠKO: 25. in 26. 10. ameriški film Nadčlovek. 26. 10. matineja Avanture Hucklbary Finna. 29. 10. italijanski film Saharska prevara. 30. 10. film Božanski dnevi.
MOKRONOG: 25. in 26. 10. ameriški film Vojna zvezd.
NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 24. do 26. 10. ameriški barvni film Jaguar. 26. 10. ameriški barvni film - matineja Pepelka. 27. in 28.
mo
10. Gostovanje šentjakobskega gle- 	'9.	in	30.	10.
BREŽICE: 24. in 25. 10. italijanski barvni film Canterburyjske zgodbe. 26. in 27. 10. ameriški
dališča: Rikova Zala. 29. in ameriški barvni film Detektiv Toma.
SEVNICA: 25. in 26. 10. italijanski barvni film Travoltiada. 29. 10. ameriški barvni film Konvoj. 30.10. ameriški barvni film Ne ukradi mi otroka.
ni
SLUŽBO DOBI
PRODAM AMI 8 letnik 1971. Ozimek Srečko Dol. Kamence 72, 68000 Novo mesto
ISCEM DEKLE ZA DELO V GOSTILNI, lahko brez kvali-. fikacije. Osebni dohodek po dogovoril, stanovanje in hrana v hiši,' nedelje proste. Rozika Pemar,
'i 682
gostilna 68273 Leskovec.
iSCEM KATAKARICO IN KUHARICO, možna tudi priučitev. Stanovanje in hrana v hiši. OD po dogovoru. Ponudbe osebno ali pismeno na Peter Deu, Mokronog
PRODAM TOMOS AVTOMATIK 3 M. Informacije vsak dan med 16. in 18. uro na teL 22-347.
PRODAM AVTOMATIK, športno preurejen. Tel 22-271, zvečer.
SPACKA, letnik 1972, prodam. TeL 25-965.
PRODAM karamboliran fiat 1300, cel ali po delih. Ivan Strgar, Cesta
4. julija 46, 68270 Krško-)DAM
SLUŽBO I S C E
DELO VZAMEM NA DOM, tudi pranje, likanje. Ponudbe pod šifro .BREŽICE- KRSKO“.
PRODAM Z 750, letnik 1976. Bo bič, Cesta herojev 32, Novo mesto.
UGODNO PRODAM FIAT 125, letnik 1970, in škodo 1000 MB, letnik 1969. TeL (068) 83-184, popoldne.
PRODAM FIAT 750, december
1975. Ogled vsak dan od 14. do re. Mes
STANOVANJA
IŠČEM SOBO s sanitarijami in z možnostjo kuhanja. Naslov upravi lista (3935J80).
MLAD PAR ISCE SOBO s kopalnico ali sobo s kuhinjo in kopalnico v Novem mestu ali bližnji okolici Naslov v upravi lista (3936/80).
IŠČEM SOBO IN KUHINJO, po možnosti opremljeno, v bližini centra mesta. Informacije od 12,30 do 14. ure na tel. 21-389 Šipelj.
15. ure. Mestne njive 1/2, Novo mesto.
PRODAM OPEL KADETT, starejši letnik' ali zamenjam za 126 P. Drobež, Gor. Vrhpolje n. h., Šentjernej.
VW HROŠČ, letnik 1970, prodam po delih - brez motorja. Informacije v popoldanskem času po tel. 22-750 ali na naslov: Franc Kastelic, Vel. Bučna vas 50, Novo mesto.
PRODAM moped elektronik 90, registriran do maja 1981. Tone Novak, Srednje Grčevje 10,
DVEMA DIJAKOMA srednjih šol oddam sobico v centru Novega
mesta. Tel. 25-087.
VISOKO NAGRADO NUDIM TISTEMU, ki mi preskrbi neopremljeno sobo po možnosti s kuhinjo s posebnim vhodom v centu Novega mesta. Naslov v
upravi lista (3939/80). 9ŠK
MOŠKJMU ODDAM SOBO. Cesta herojev 33 a, Novo mesto.
Motorna vozila
^ Kmetijski strojij
UGODNO prodam dobro ohranjen Ponv expres. D. Pezelj, Pugljeva 4, Novo mesto.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko R ih a.
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorrri urednik), Milan Markelj (namestnik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Matjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, J cže Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Laze*. Ekonomska propaganda:
anko Saj IZ HAL
A vsak četrtek — Posamezna številka 8 din, letna naročnina
J anko Saje in Marko Klinc.
Posamezna številka 8 c Za delovne in družbe
Jolarjet
(ce. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun
298 din, plačljiva vnaprej - Za delovne in družbene organizacije 600 ..................................................  -	-	-	-	rjev	oz_	55	DM
din - Za inozemstvo 600 din ali 32 ameriških dola
52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 160 din, 1 cm na določeni strani 200 din. 1 cm na srednji ali zadnji strani 250 din. 1 cm na prvi strani 320 din. Vsak mali oglas do 10 besed 60 din, vsaka nadaljnja beseda 6 din - Za vse druge oglase velja do preklica cenik št 11 do 1. 1. 1980 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS
skupščine SRS (št. 421-1/72 do 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne nlacuje davek od prom TEKOČI RAČUN
uje davek od prometa proizvodov.
EKOCl RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100603-30624 - Naslov uredništva: Glavni trg 7 p. p. 33, telefon
22-365 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo —
Dolenjski lis
Časopisni stavek, filmi in prelom: CZP Dolenjski list, Novo mesto -Barvni fH#t in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
22
ZELO UGODNO PRODAM plug Batuje. Leopold Vidmar, Gum-berk 4. Otočec.
Novak, Srednje Grčevje 10, 68222 Otočec, tel. 22-441 int 471.
PRODAM osebni avto R 12, barvo televizijo Iskra Panorama in električni štedilnik Iskra Venera, vse po ugodni ceni. Tel. 24-033 od 15,30. ure dalje.
PRODAM Z 101, letnik 1978. Informacije po tel. 83-095 popoldan.
PRODAM Z 101, letnik 1973. Jože Potočar, Ragovska 10, Novo mesto.
PRODAM TRAKTOR STEYR, obnovljen, starejši (28 KM) in traktorske grablje Panonija. Nemanič, Radoviči 11, Metlika.
PRODAM
PRODAM motorno žago. Ivan Florjančič, Loka 14, Šentjernej. PRODAM novo cisterno za kurilno
olje in večji varilni aparat. Jože Klemenčič, Sela pri Ra
emenčič, Sela pri Ratežu 23, Novo mesto.	f
UGODNO PRODAM dobro ohranjeno belo-rjavo spalnico. Jelenec, Majde Šilc 3, Novo mesto, tel. 23-344.
PRODAM enofazni hidrofor 140 L Stamfelj, Češča vas 27, Novo mesto.
PRODAM nov namizni štedilnik na' drva z bojlerjem (..rostfrei”) Ogled vsak da n. Zabrdje 11, 68233 Mirna.
PRODAM rabljeno trajno žarečo peč. Informacije na tel. 83-479.
PRODAM kueperbusch in 1,5 m3 kremenčevega peska za fa sado. Naslov v upravi lista (3937/80).
UGODNO PRODAM hladilno omaro. Informacije na teL 23-210.
PRODAM el. bas Godvvin, el. kitaro Gherson (Les Pol), glavo Davoli 100 W. Anton Zupančič, Milke Šobar 9, Novo mesto.
PRALNI STROJ QBODIN še v
garanciji, ugodno prodam. Infor-- '2-47'
UGODNO PRODAM psičke angleške pasme „EB 123” in so
potomci odličnih staršev stari 10 tednov. Z naročili pohitite! Maria Oblak, Kapele 14 pri Brežicah.
KUPIM
POSEST
Dohranil bi staro ostarelo osebo za večje posestvo ali pa bi ga kupil. Ponudbe poslati na naslov: Vid Švajcar, Brdovec, P. Bclukona 7, 41291 Savski Marof.
macije po tel. 22 -476.
HARMONIKO DIATONIČNO AVSTRIJSKO in stabilizator TV color, poceni prodam. Stušek, Obrtniška 9, Trebnje.
HARMONIKO DIATONIČNO MELODIJA B, Es, As, prodam, malo rabljeno. Anton Filak, Griblje 11, 68332 Gradac.
PRODAM CAMP PRIKOLICO PRE-DOM, staro dve leti za 3,8 M ali zamenjam za osebni avto te vrednosti Črmošnjice 4/a, Stopiče.
PRODAM 3 m, suhih gahrovih drv. Naslov v upravi lista (3938/80).
PRODAM novo prikolico za osebni avto nosilnosti do 850 kg. Jože Arh, Leskovec 84 pri Krškem.
PRODAM kombiniran štedilnik in hladilnik z zmrzovalnikom. Ogled v četrtek popoldne in petek od 14. do 17. ure. Vene, Kettejev drevored 43, Novo mesto.
KMEČKO HIŠO na samem ali ob potoku kupim- Loos, Ljubljana,' Gregorčičeva 21, pismeno ali te-lefonično na 22-165.
ZDOMCI! Prodam posestvo, 5 ha gozda (bukov, kostanjev), 5 ha! njiv košenic, hišo (zidano, pod-1 det eno), starejšo, 20 km od No-
vega mesta, 3 km od Jug o rja v
PRODAM 8 a vinograda na Cerovcu pod Rigljem na dostopnem kraju,
elektrika na parceli, št parcele 1039/1, 1038. Anton Avguštin
RAZNO
RADA BI SPOZNALA nevezanega inteligentnega moškega do 45 let" za trajno prijateljstvo, šifra .SIM-
PA
trajno prijateljstvo. TIJ/ "
a as«
Beli krajini, vinograd (8 a) zl zidanico, vse takoj vseljivo- Informacije dobite v gostilni Badovinac, Jugorje, tel. 81-767.
Podtruren 43, 68350 Dolenjske Toplice.
V ŠENTLENARTU pri Brežicah, prodam starejšo enostanovanjsko hišo, obnovljeno s centralno kurjavo in vrtom. Možnosti so tudi za manjši lokal. Cena ugodna, postavljena po cenilcu. Ponudbe po tel. (068) 23-989 ali na naslov: Jožica Majcen, Ragovska 6 a, Novo mesto.
PRODAM PARCELO primerno za vinograd in vikend. Zglasite se na Vinogradniški 4, Metlika.
PRODAM vinograd z grozdjem in-zidanico v Skuršcvcu (13 a). Jože Jelenc, Mokronog.
UGODNO PRODAM nov vseljiv vikend, dve etaži po1 25 m2, eletrika in voda ter vinograd s 350 trtami vse ob cesti Vinji vrh — Gadova peč. Nose tič, Vrhovska vas 26, Cerklje ob Krki
PRODAM 10 a vinograda starega 10 let na Malkovcu. Informacije pri Jožetu Sebancu, Heroja Maroka 25, Sevnica, tel. (068) 81-623.
ANICA VIVODINAC iz Svibnika 14, Črnomelj, prepovedujem upo-
m ^«a n.. A, 7a _ — O A t 
rabo moje poti št. parcele 84 in
........................šk<
delanje kakršnekoli škode. DANICA KOMPARE z Mirne 132 opozarjam, da nisem plačnica
dolgov moža JANEZA KOMPA-
jta
RETA z Mirne 132, in prepovedujem preprodajo premičnin in nepremičnin.
ANTONIJA VALANT iz Ločne 23, Novo mesto, prepovedujem kakršnokoli vožnjo, hojo in odlaganje smeti po parceli st 1144/2 v Ždinji vasi Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
ZA PRAZNIK DRAGI STARI MAMI URŠKI NUCIC in DOBRI' BOTRICI URŠKI MOGOLlC ve-
liko zdravja in veselja v krogu " :li DRAGIC^.
najdražjih iz srca želi ] DOBREMU IN SKRBNEMU TONETU MLAKARJU želijo za 39. rojstni dan veliko zdravja in dobrega počutja vsi njegovi
DRAGI MAMI, STARI MAMI IN PRABABICI URŠKI TRAMTE iz Ruhne vasi, iskreno čestitamo za njeno dvojno praznovanje in ji želimo še veliko zdravih in
zadovoljnih let med nami, vsi njeni!
DOBRI IN SKRBNI MAMI IN STARI MAMI MARIJI KASTELIC, želijo vse najlepše za njen rojstni dan otroci z družinami!
SERVIS C AN Dl CORDES in ostali'
gospodinjski stroji obvešča cenie-ica 10.
ne stranke, da se bo delavnica 10. 1980 preselila s Ceste komandanta Staneta 3 na Glavni trg 4 (nasproti gostilne Vrhovnik). Delovni čas je od 15. do 20. ure. Dančulovic, tel. 24-314.
OBVEŠČAMO CENJENE STRANKE, da bo na Gorjancih Dom Vinka Paderšiča ponovno redno odprt od 18. oktobra vsak dan, razen ponedeljka in torka, od 9.
do 22. ure. Za obisk se priporoča gostišče IGOR ZUPANIČ. IZREDNA PRILOŽNOST! Obveš-
čam, da izdelujem v eni minuti fotografije za potne liste, vozniška dovoljenja in osebne izkaznice. Slikam samo doma. Delovni čas
ob ponejcljkih in petkih od 7. do 9. ure in od 15. do 20. ure.
Priporoča se fotograf DVETKOi TRAMTE, Breška vas 3, Šmarješke Toplice.
TURISTIČNE ZANIMIVOSTI
LEPO PROSIM bralce Dolenjskega la kdo polšjo
lista (polharje), če ima 1 mast, da mi jo odstopi Pridem tudi sama ponjo. Pišite na naslov: Mici Benedik, Tominčeva 41, Stražišče, 64000 Kranj.
©(%\ emona globtour novo mesto
VABIMO VAS NA OGLED SEJMOV:
-PARIŠ - PRET A PORTER FEMININ, Salon damsM konfekcije in Salon Boutique, 18. do 22. oktobra 1980
- PARIŠ - Salon du Bricolage (NAREDI Sl SAM), 2. do5. novembra 1980
- MUENCHEN - ELEKTRONIKA, 8. do 12* novembra 1980
- PRAGA - PRAGOTHERM, 11. do 14. novembra 1980
- MILANO — PLAS, 17.do 23. novembra 1980
DAN REPUBLIKE 29. NOVEMBER PREŽIVITE Z NAMI V:
- PRAGI od 28. novembra do 1. decembra 1980
- VZHODNEM IN ZAHODNEM BERLINU IN POTSDAMU, od 28. novembra do 1. decembra 198Q
- NA AŽURNI OBALI, od 26. novembra do 1. decembra 1980
NA SMUČIŠČIH KAPRUNA, od 28. novembra do 2. decembra 1980 INFORMACIJE IN PRIJAVE:
GLOBTOUR NOVO MESTO, C. kom. Staneta 19, telefon 068/25-125, 25-789, in v ostalih poslovalnicah GLOB-
T°VR'	743/41-80
ALPETOUR
BEOGRAD — programi za zaključene skupine SIMONOV ZALIV, PORTOROŽ, PULA, MEDULIN -aranžmaji za DAN REPUBLIKE IN NOVO LETO BOHINJ — aranžma za DAN REPUBLIKE PRAGA — 29. novembra, 3 dni z avtobusom BOHINJ, PECA, KORALPE, BAD KLEINKIRCHHEIM, SESTO — program zimskih počitnic 1980/81	.
INFORMACIJE IN PRIJAVE v turističnih poslovalmcan ALPETOUR:	on
LJUBLJANA, Šubičeva 1, telefon: 061/20 - 188 in ZU -189
ŠKOFJA LOKA, telefon: 064/60 - 960,
KRANJ, telefon: 064/21 - 022 BLED, telefon: 064/77 — 575 RADOVUICA, telefon: 064/77 - 575
Skozi zgodovino Ohrida
:
Ni kronista ali potopisca, ki nebi o Ohridu, mestu zgodovine in kulture, tradicije in prihodnosti, pisal s spoštovanjem in navdušenjem. Pred obiskcwalcem se razkriva mesto stoletij, center slovanske pismenosti iz IX. stoletja v času slovenskega prosvetitelja Klimenta, prestolnica cesarja Samuila in njegovih naslednikov v X. in v začetku XI. stoletja, večstoletni sedež ohridske arhiepiskopije in ena od najpomembnejših umetniških zakladnic na Balkanu.
V začetku devetdesetih I«* P r teklega stoletja so se pričele pf1P. ve za revolucionarni boj in osv
ve za revolucionarni ouj «■■ —	^
ditev Makedonije izpod turške n jk oblasti. Tako so se tudi Dhr pridružili ponoči 2. avgusta
pridružili ponoči 2. av9u in
vstajnikom bitolskega, solunskeg9^/ clrnnclrttia uilaiata	iU^	.	-/1
skopskega vilajeta. Kljub jim^Jo 30.000 Makedoncev je 200- ,^|
V četrtem stoletju pred našim štetjem je Filip II. Makedonski zasedel Lihnidos (nekdanje ime za Ohrid), prestolnico ilirske pokrajine Desaretia. Ko pa v šestem stoletju preko Donave pridejo na to območje Slovani, se Lihnidos še vedno nahaja v sklopu Bizantinske države, vendar menja dotedanji etnični sestav.
rfltrU-
glava turška vojska upor * Upor Makedoncev, znan kot ^ denska vstaja, je imel P0*® ^ dramatične trenutke v KruševP; so mesto zavzeli revolucionar^. ,6 proglasili Kruševsko republiko« ^3. sice r trajala samo 10 dni, 0^ avgusta, vendar je napravila vtis v Evropi.	■
Ponovno so zaplapolale ' zastave leta 1941, ko je m* *1 ^ sko ljudstvo pod vodstvom
nistične partije Jugoslavije	•
boj za končno zmago in
tev.
PREVALJE - 25. oktobra se bo na Prevaljah začel 17. republiški festival amaterskega filma.
KRANJSKA GORA - Od 22. do 24. oktobra je v Kranjski gori 28. GOSTINSKO TURISTIČNI ZBOR SLOVENIJE. Zbor bodo spremljale razstave: pogrinjkov v osnovni šoli, propagandnih edicij in jedilnih listov v hotelu Prisank, gospodarska razstava v hotelih Larix in Prisank, razstava kuharskih izdelkov v hotelu Alpina. Pivovarna Union pa bo pripravila v Union klubu zanimiv program starih običajev točenja piva v posebnem prostoru hotela Larix, prikazali bodo film PRAZNIK PIVA in tekmovanje v atraktivnih točkah UNION NAGRAJUJE.
Na zboru bodo tudi strokovni posveti o problematiki zasebnega gostinstva v Sloveniji, posvet turističnih novinarjev Slovenije in drugo.
LJUBLJANA — Od 24. oktobra do 2. novembra bo na Gospodarskem razstavišču odprta 2. SLOVENSKA LOVSKA RAZSTAVA ..NARAVA - DIVJAD - LOVSTVO" LJUBLJANA '80. Prikazali bodo celovito podobo slovenskega lovstva, divjadi in narave. Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 19. ure, na DAN MRTVIH, 1. novembra, pa od 9. do 17. ure. 25. oktobra bo v hotelu LEV v Ljubljani VELIKI LOVSKI PLES. Vstopnice z vključeno večerjo dobite po 300 din v predprodaji v Turističnem informacijskem centru v Ljubljani na Titovi 11, telefon: 061/20-127.
Ime Ohrid se prvič pojavi v protokolu Carigrajskega sabora leta 879. Smatra se, da je ime Ohrid slovenskega izvora, ki je nastalo iz „vo hrid" — na hribu, kjer je še dandanašnji staro mestno jedro.
Po povratku iz Moravske sta se v Ohridu nastanila najslavnejša učenca Cirila in Metoda — Naum in Kliment, ki sta nadaljevala delo svojih -učiteljev. Kliment je že leta 893 ustanovil prvo slovansko univerzo prav v Ohridu, in to 200 let pred bolonjsko. 3.500 učencev, ki so izšli iz slavne Klimentoveunlvezre, je širilo slovensko pismenost in kulturo vse do kijevske Rusije. Do XII. stoletja so vezani na to ustanovo številni pomembni slovanski rokopisi, ko je cirilica zamenjala glagolico.
Na Ohrid in okolico je vezan tudi nastanek prve slovanske makedonske države — Samuilovo cesarstvo, ki je nastalo z uporom in zmago zoper Bizantince in Bolgare Brsjan-skega kneza Nikole in njegovih sinov. Tako je Nikolin sin Samuil postal cesar, prenesel prestolnico iz Prespe v Ohrid in v skoraj štiridesetletnih bojih in osvajanjih razširil svojo državo vse do Donave in Save, do Korintskega zaliva in Jadranskega morja. Leta 1014 pa bizantinski cesar Vasilij II premaga Samuilovo vojsko na Belasicl 14.000 Samouilo-vih vojščakov da zverinsko oslepiti, le vsakemu stotemu pusti po eno oko. da so lahko v temo pogreznjene nesrečnike popeljali pred cesarjevo obličje. Žalost utrne Samuilovo življenje. Nesposobnost njegovih naslednikov pa je leta 1018 pripeljala Makednoce pod ponevno nadvlado Bizanca vse do leta 1334, ko bizantinsko okupacijo zamenja turška do leta 1912.
Ohrid je bil osvobojen '•	-a,	j»
bra 1944. V povojnih deseti I ^
dosegel večji napredek
stoletjih. Danes je Ohrid 50 y mesto, ki je vključilo sod°^i5fin<> zgodovinsko in kulturno ded
SMUCAiM.IE na trav
53fflO'
Smučanje na travi se je K . yy -	razvil«	<*
stojna športna panoga — 5rr,uci" polnilnega treninga alpskih .{gjf0 jev.’ Prvič so skonstruiral' <«p£. smuči" leta 1967. Firma ir OTTI iz Bolzana pa danes ‘^pP vaja izpopolnjen model Rv polH10
ti’’
sistemu gosenic. Tako s0 a sr'9'
fld
smuči uporabne na travi 'n
gu. Smučarska sezona seda) 0tf omejena na zimo in na nesuv
kanje prvih centimetrov sne^'nju 1,9 Drža in tehnika pri smu na J 1 P9'
travi sta enaki kot pri srnU “ |j snegu. Za začetnike je nai^ ^ ,
merna proga z nagibom
»ya c ima’«'"	L
stopinj in dolžina 100 rr'e}[ tekom 50 metrov. Za bol) ^ jst° je pa je proga še enkrat da v ^ 30 dolžino izteka ter nagibom stopinj. Tla morajo biti \i\tP gladka. Rollka smuči Pa p trave-strokovnjakov ne uničuje)0 bOd0 načinom smučanj v!,fr
novim načinom *"'”~.-rf|<e morda zaživele tudismu0
nice skozi vse leto.
ari**
V Sloveniji je zaS,op"'^^c® jo teh smuči Emona 00* pro°"l Ljubljane. V konsignac'1 ^ 25° bodo „rollke" veljale 2 ^,eti P zahodnonemških mark. .	—
bo potrebno še dinarske ^ pok* Po vsej verjetnosti b° . po199 zal, ali bo dolenjske sm° ,#(lg 0P0 bele ..zagrabila" tudi z ^ 5, nost.
DOLENJSKI LIST
Št. 43 (1628) 231oklo^
198° (ra 1
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi moje diage žene
KAROLINE
KORASA
z Rakitnice 68
»i!? no zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in Jeanom, ki so mi izrekli sožalje, pokojni darovali cvetje in jo v "ko velikem številu spremili na zadnjo pot. Posebno se zahvalju-
1	>n sosedom za nesebično pomoč in župniku za opravljeni Poslovilni obred.
Žalujoči: mož Fianc v imenu vsega sorodstva Rakitnica, 1. 10. 1980
Ta k:
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega ljubljenega očeta, moža, brata, strica in dedka
ALOJZA
NADUJA
upokojenca iz Krmelja
se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki ste počastili njegov spomin, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetic in pokojnega spremili na zadnjo pot. Hvala sosedom za pomoč, zdravnikom in osebju novomeške bolnišnice za njihovo prizadevanje, za pozornost se zahvaljujemo tudi OZD Lisca Krmelj, Metalni Krmelj, Elktoju Mozirje. Hvala sevniškim godbenikom za žalostinke, Du Tržišče za spremstvo s praporom, župniku za obred in Borisu Debelaku za poslovilne besede.
Žalujoči:	žena	Tilka, otroci Mirko, Janez, Slavi z
družinami in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
KATARINE
BAŠKOVIČ
iz Gor. Skopic 4
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom, sosedom za vso nudeno pomoč, darovane vence, šopke in izraze sožalja ter za številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala delovni organizaciji Agroservis Brežice in 1 OZD papir Celuloze za podarjene vence in številno spremstvo, pevcem za zapete žalostinke, duhovniku za lepo opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste pokojni izrazili zadnje spoštovanje.
Žalujoči: sinova Jože, Silvo, hčeike, Ivanka, Anica, Ve ra, Marija z družinami
ZAHVALA
V 71. letu starosti nas je po zelo težki bolezni zapustil naš dobri mož, oče, stari oče, brat in stric
FRANC
ŽALEC
iz Dol. Suhorja 8
Jtreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, j 50 nam v težkih dneh kakorkoli pomagali) nam izrazili sožalje, nn/°Va^ cvetje in vence ter pokojnika spremili k zadnjemu la« ^u' lskrena hvala zdravstvenemu osebju iz Črnomlja za panje bolečin, sosedi Olgi Matkovičevi za pomoč ter župniku za °Pravljeni obred.
Žali
ujoči: žena Katarina, hčerki Marica in Olga z družinami, sestra Marica z družino in dnigo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi drage žene
MARIJE
GRUDEN
upokojenke
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, kolektivu in upokojencem Laboda za podarjene vence in cvetje, za spremstvo na njeni zadnji poti in izraženo sožalje. Zahvala tudi zdravnikom in ostalemu osebju kirurškega oddelka novomeške bolnice, duhovniku p. Cirilu za pogrebni obred, za poslovilne besede pri odprtem grobu pa njeni sodelavki tov. Fani Matohovi, Društvu upokojencev za udeležbo s praporom.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mož Franci
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta in brata
ANTONA
HORŽENA
se zahvaljujemo vsem, ki ste se od pokojnika poslovili, mu darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti ter nam izreku sožalje. Posebej se zahvaljujemo sosedom za pomoč, Slovencem iz Hildena za podarjeno cvetje in dekanu za opravljeni obred.
Žalujoči: sinova Toni in Vinko z družinama ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, tasta in starega očeta
FRANCA
GREBENARJA
iz Koprivnika 27 pri Kočevju udeleženca NOV
^j^reno zahvaljujemo vaščanom in znancem za izrečeno 5tewi darovano cvetje ter vsem, ki ste pokojnika v tako lepem knUc - JPremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Han i?1 TOZD ROG Kočevje, sodelavkam iz Mercatorja Ljub-&obi’ ^udn*k ~ Koprivnik, ZZB, govorniku ob odprtem y- “-.godbenikom in župniku za lepo opravljen obred. Se enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Spomin naj bi ostal vedno živ.
Čas beži, ne izbriše pa bolečin.
V SPOMIN
Dne 20. oktobra 1980 je minilo pet let bridke bolečine, ko nas je za vedno zapusti naš najdražji mož in očka
FRANCI URBANČIČ
Gor. Polje 8
Vse prerano te je kruta usoda iztrgala iz naše sredine. Ne čas ne solze ne morejo utolažiti bolečine in žalost za teboj. Praznina po tebi je tako boleča in spomin nate tako svež, da ne bo nikoli usahnil.
Neutolažljivi: žena Joža, sin Franci, hčerki Dušanka in Alenka.
ZAHVALA
Ob pretani izgubi naše skrbne žene, mame, stare mame, sestre in tete
ANICE
KUŠTRIN
roj. Longar iz Žužemberka
“orn	zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in kraja-
n*tn	P°darjene vence in cvetje, izrečeno sožalje ter vsem, ki &o
■ho	trenutkih	kakorkoli pomagali. Posebej sc zahvaljuje-
^užemberk, KZ Žužemberk, SDK Ljubljana, Mlekarni iz ter jr' govorniku tov. Janezu Glihu za poslovilne besede, pevcem ^Pniku za zelo lepo opravljeni obred.
Za ■
*uJoČi: mož, sin z ženo, hčerka z družino, brat in sestra z družinami ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob mnogo prerani 'izgubi našega dragega brata
PAVLETA REŽENA
se iskreno zahvaljujemo podjetju Trimo Trebnje za vso nudeno pomoč ter lep pogrebni obred in tople besede ob odprtem grobu.
Žalujoči: vsi njegovi
V SPOMIN
Izteka se leto neizmerne žalosti in bolečine, odkar me je nepričakovano zapustil moj najdražji in nikoli pozabljeni mož
FRANCE JAKI JC
iz Šmavra
Lep dom ostal je prazen, sreče več zame ni, ostala sem sama, ker tebe več pri meni ni.
Hvala vsem, ki se ga spominjate in njegov grob krasite s cvetjem. Žalujoči: žena Marija in vsi tvoji
IZ N0V0M£Š<[
?0R0DNi$NiCtV*
V času od 9. do 15. oktobra so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Gornik iz Črnomlja - Lidijo, Jožica Vukšinič iz Boldtaža - Bojana, Slavka Mlakar z Mirne - Brigito, Anica Potočar z Dolenjih Kamene -Darjo, Albina Sefak iz Vinice -Petro, Rabfa Kršič s Potovega vrha - Aliso, Marija Pavlovič iz Velikega Mraševega - Aleša, Marija Kresal iz Sevnice
Dimič s Trebanjskega vrha - Irmo, Ema Berus s Kuzarjevega kala -Majo, Marta Runovec iz Krškega -......................z	Dolnje Stare
Janeza, Jožica Medle iz Dolnje Stare vasi - Ines, Teja Lovšin iz Gotne vasi - Luka, Milena Ivar\jšek iz Skopic - Damjano, Marjeta Vavtar i — Liljano, Anica Jelenc
..................iglavšek
er onika - Mate-
iz Iglenika iz Sei
miča - Mita, Elica Li
Velike
- Karmen, Danica
ZAHVALA
V 62. letu starosti nas je po težki bolezni za vedno zapustil naš dragi moA oče, stari oče, brat in stric
MARTIN MALI
z Galjevice, Ljubljana
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za vso pomoč v najtežjih trenutkih, izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje ter za številno spremstvo na zadpji poti. Hvala kolektivu Varnost - TOZD Ljubljana-Šiška, Mercatoju Liubljana, IMV-TOZD Smarjeta, Iskri - TOZD Šentjernej in kolektivu osnovne šole Šentjernej. Nadalje se zahvaljujemo pevcem za zapete žalostinke, govorniku za poslovilne besede in župniku za opravljeni obred. Zah valujemo se zdravniškemu osebju Onkološkega inštituta za lajša nje bolečin med težko boleznijo- Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Marija, hčeike Silva, Sonja, Cvetka, Dragica z družinami, družina
Jakulin in ostalo sorodstvo
iz Trebnjega - Boruta, Avguštincič iz Starega trga io, Andža Udovčič iz Črnomlja -Snežano, Anica Mikec iz Pavle vasi
- Bojana, Cvetka Kastelic iz Brezovice - Aleša, Marija Golobič s Kala
- Andrejo, Milovana Bizjan z Rake
- Petro, Marna Huč iz Gornjega Medvedjega sela - Natašo, Slavka Grč man iz Velikih Dol — deklico, Rozalija Jerman iz Herinje vasi -deklico in Gabrijela Uhan iz Šentruperta - dečka- Čestitamo!
I BR€ŽJŠK€ JTY j|
pokodniSnicl • e*
V času od 10. 10. 1980 do 17. v 10. 1980 so v brežiški porodnišnici rodile: Silvana Lubej iz Globokega - Sebastijana, Darinka Stojšič iz Bregane — Sandro, Rozalija Brajdič
iz Rimša - dečka, Dubravka štengl iz Samobora - dečka, Željka Husič iz Brežic - Petro, Lidija Deržič iz Vel. Obreža - Antona, Anica Butara iz Cerkelj - Davorja, Irena Žmavc iz Malega Obreža - Moniko, Jelka Jurman iz Cimika - Martino, Anica Vugrin iz Samobora - Petro, Verena Moravac iz Krškega - Nino, Doroteja Sršen iz Krškega - Danije-la-	ČESTITAMO!!!
J.
*
Alenko našli le nekaj ur prepozno
Triinpolletno dekletce izginilo med sobotno trgatvijo v Novi gori — Blizu 200 reševalcev iskalo dan in noč — Al*n j našli mrtvo v potoku Kobila, 7 kilometrov od mesta izginutja — Nesebična pomo* vseh
\ Zvezni traktorski prvak s
Ivan - mladih
Verstovšek, mentor p miaain zadružnikov pri Agrarii v Brežicah je odličen t traktorist. Na letošnjem ^ zveznem tekmovanju vlndji-
ji v Vojvodini je osvojil naslov jugoslovanskega prvaka čeprav se je doma v občini uvrstil šele na četrto mesto. V regiji je bil tretji, v republiki drugi in tako je postal član slovenske ekipe.
Prve traktorske ure je obisk oval v poklicni kmetijski šoli na Grmu, izvežbal pa se je na posestvu v Globokem, kjer je bil zaposlen šest let. Zdaj dela v živinorejskem oddelku Kooperacije. Ob delu nadaljuje študij na srednji kmetijski šoli Je sin kmečkih star.šev, zato tudi doma ne more počivati Letos si je kupil traktor in si tako olajšal obdelovanje zemlje. Ostati namerava na kmetiji, kjer delata zdaj še oče in mati Dobro se zaveda, da je njegova kmetija premajhna, da bi mu dajala zadosten dohodek, čeprav pet hektarov obdelovalnih površin ni tako malo. Da bi laže napredoval in gospodaril se je vključil v strojno skupnost. Povezal se je z dvema sovaščanoma prav tako mladima gospodarjema srednje velikih kmetij, ki sta se enako kot on pogumno odločila za živinorejo, in sklenila dolgoročno pogodbo s temeljno organizacijo kooperantov.
„Za kmetijo moraš imeti veselje,“ pravi Ivan, obenem pa pripominja, da je zelo pomembno tudi znanje. Sam zase ugotavlja, da bi težko
kmetoval, če ne bi hodil v kmetijsko šolo. Vsak dan ima priložnost opazovati, kako starejši kmetje brez šol težko sledijo razvoju zaščite, gnojenja in vsem drugim novostim, ker ne poznajo agrotehnike. Zaradi tega si Ivan kot mentor aktiva mladih zadružnikov veliko prizadeva, da člani spoznavajo prednosti strokovne izobrazbe in da se odločajo vsaj za dveletno poklicno kmetijsko šolo. Letos se jih je deset vpisalo tudi v dopisno politično šolo preko Kmečkega glasa, da bi si tako razširili družbenopolitično obzorje.
Ivan z velikim ponosom govori o mladih, ki v kmetijstvu še vidijo prihodnost in se ne ustrašijo dela pod milim nebom. Žal mu je za vsakega, ki zapusti aktiv, saj je zadnje čase vedno več takih, ki se izgubljajo in si iščejo kruh drugod Odhajanje je po njegovem mnenju težko zajeziti, dokler mladi v kmetijstvu ne vidijo enako-
vrednega zaslužka z drugimi S poklici So pa tudi obratni primeri, ko tu in tam kdo že pusti službo in se odloči za delo na kmetiji V brežiški občini še kljub temu veliko kmetij propada, ker ni mladih, ostareli kmetje pa niso več kos sodobnim zahtevam gospodarjenja. Ivan Verstovšek vidi izhod za kmete današnjega časa v povezovanju v strojne, sadjarske in kmečke skupnosti, ki se vedno bolj uveljavljajo tudi na brežiškem območju.
JOŽICA TEPPEY
Gregorčičevi iz Grobelj so v soboto dopoldne trgali v vinogradu na Novi gori, v bližini vasi Stražnik nad Šentjernejem Z njimi je bila tudi triinpolletno hčerka Alenka. Medtem ko so si starši dajali opravka s trganjem grozdja, se je dekletce s sovrstniki igralo na bližnjem travniku. Po kasnejšem pričevanju otrok je med igro prišlo do manjšega prepira, zato se je dekletce obrnilo, rekoč: „Bom pa mamici povedala. ” Bilo je to med enajsto in pol dvanajsto uro. Za Alenko je potem zginila sleherna sled Ostal je le kupček za večerjo nabranega kostanja.
Izginitev dekletca, ki bi v de-cembiu dopolnilo štiri leta, so prvi opazili starši. Brente, napolnjene z grozdjem, so ostale med trtami, traktorji s sodi so obtičali na poti, ni ga bilo iz pisane množice beračev med vinogradi na Novi gori, ki ne bi pomagal pri iskanju. Pa vendar brez uspeha. Prav je takrat prišel moped, s katerim so odšli po pomoč na šentjemejsko postajo milice. Miličniki niso niti za hip oklevali. Takoj so aktivirali sirene z znakom za elementarno pomoč. Bilo je to okoli 15. ure in že čes.nekaj minut se je klicu odzvalo kar preko sto občanov, gasilcev, pripadnikov narodne in civilne zaščite, miličnikov. Kot eden so se podali na pobočje Javorovice, Mihovega, Vrhpolja, v soteske potoka Kobile. Brez besed so ubogali navodilo miličnikov, ki so vodili akcijo. Žal pa je vse prehitela tema.
Pogoji za iskanje so bili domala nemogoči. Noč, megla, blato in dež. Pa vendar so odšli iskat ubogo dekletce navzlic pičlemu upanju na uspeh. Organizirani sta bili dve skupini pa 25 občanov. Ena naj bi iskala do polnoči, druga zatem. Takrat pa je iz sosednje vasi prišla vest, da je nekdo slišal jokajoč otroški glas:
,.Mamica, mamica, kje si? “ Dovolj, da je vsem iskalcem vlila novih moči in poguma. Kasneje se je izkazalo, da vest o tem, daje nekdo slišal dekletce pri vasi Vratno, ni bila točna. Toda nihče ni več pomislil na to, da bi prenehal iskati. Ponovno je preko 100 ljudi prečesalo sleherni pedenj zemlje v okolici Nove gore, spustili so se vse do Pleterij pa edo do potoka Kobile. Mladina je preiskala zemljišča tja do Gorjancev, vendar o Alenki ni bilo sledu.
Napočilo je jutro. Po poprejšnjem dogovoru je takrat prišlo na pomoč pri iskanju tudi večje število vojakov iz novomeške garnizije. V medenem nedeljskem jutru je odšlo na ob-
močje bližnjih in daljnih gozdov in pobočij kar 200 iskalcev. Tudi tokrat brez uspeha. Zato je bila iz Javorovice v sotesko potoka Kobile poslana še posebna skupina, vendar
Alenka Gregorič: ena od dveh fotografij, ki sta ostali za njo
Spet bodo jadrali z vrha Lisce
Ob koncu tedna nastop zmajarjev krških Kril
Krški klub zmajarjev Krila se je že uveljavil kot uspešen prireditelj republiških kriterijev v letenju z zmaji z vrha Lisce. Ta konec tedna bodo prireditelji še večjega tekmovanja - državnega prvenstva. Starti z vrha Lisce so predvideni že v petek, nadaljevali naj bi v soboto in končali v nedeljo, vsakič z začetkom ob 10. uri. Pričakujejo rekordno udeležbo: sodelovali naj bi vrti letalci iz vseh slovenskih klubov, pričakujejo tekmovalce iz okrog petnajstih klubov iz sosednih republik. Cilj bo tudi tokrat Kompoljsko polje. Pokrovitelja državnega prvensta bosta krški SOP in sevniška Lisca. Krčani si prizadevajo polete z zmaji uveljaviti kot športno panogo, ne zgolj kot bolj ali manj atraktivno dejavnost Ob ugodnem vremenu bo za ta konec tedna na startu, verjetno pa še bolj na cilju, mnogo gledalcev.
z malo upanja na uspeh, kajti omenjeno območje je kar okoli 7 kilometrov oddaljeno od mesta, kjer je dekletce izginilo.
Natanko ob 11.05 pa je v štab, ki je vodil akcijo iskanja, prišla vest, da so malo Alenko našli mrtvo v potoku Kobila. Prišla je iz skupine, ki se je do Kobile spustila iz Javorovice.
Ni ga bilo med tistimi dvesto vnetimi iskalci, ki se niso zmenili za noč, meglo, dež, blato, premočene in blatne obleke, da ga v tem trenutku ni stisnilo pri srcu. Vsi so čutili s starši male Alenke. Tudi prenekate-ra solza je kanila v tistem turobnem nedeljskem dopoldnevu.
Dejstva so presunljiva. Očitno je dekletce na travniku ob vinogradu izgubilo orientacijo. V preveliki želji, da čimprej pride do matere in ji potoži ..krivico”, ki se ji je pripetila med nedolžno otroško igro, je tavalo vse dalj od staršev. Alenka je bila ob izginitvi oblečena vremenu primemo. Bilo je sončno, na sebi pa je imela le srajčko, hlače in škornje, bila je brez pokrivala. Taka je tavala celih sedem kilometrov daleč, vse v neizpolnjeni želji, da čimprej zagleda mater. Niso ji bBi ovira temni gozdovi ne noč, dež in blato, premagala je celo dva manjša potoka. Se ne štiri leta stara Alenka je vztrajala, premagala je strah, le da njenih klicev nihče ni slišal. Hodila je, dokler ni omagala. Čez Kobilo ni mogla.
Edina tolažba v sivem nedeljskem dopoldnevu so bili občanu Kot eden so čutili s starši pogrešane Alenke, zato gre vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri iskanju izginulega deklet-
ca, priznanje. Od predstavn^ jevne skupnosti, ki so	k
pravili topel obrok,	.	-
kateri so prvič zatisnili oči deljo popoldne. S tesnobo m.
jem v srcih. Trgatve v vinograd^
Novi gori to soboto m nedeljo bfl°*	BOJAN	BUD'*
NAŠLI SO MRTVO
V petek okoli 17.30 Polju pri Krmelju naS«
5Metno Pavlo Markovi«. « tovljeno je, da je Mark šla dobre pol ure poprej0 do kozolca po krmo *a med potjo pa je: zašlain P gnojno jama	zaduS'
plitka, se je Markovičeva ^
la. Znakov nasilja na njej w. to gre skoraj gotovo za n slučaj.
KAR ŠEST HUJE ranjenih
V petek popoldne je magistralki pri Skopicah ao ^ prometne nesreče, v kateIJ fer ko poškodovali voznika An mič iz Kidričevega in	® ^	&
Vlado Svačina, poleg njiju P
potniki Olga Svačina ter N vjj,o-
iz Velenja in Suvad Kok‘ . nja. Do slav Tomič iz okolice K nt«jo nesreče je prišlo, ker je Toffli^ p| zaviral na spolzki cesti, p*1 ga je zaneslo v leva Gmo je bilo za 130.000 din*
Ob dom tik pred svobodo
Spomini zlatoporočencev Arko z Brega pri
pa doma ni bilo dovolj del*,ie .^ leta 1939 na delo v Nemčijo. ~ ^ det se je vrnil po začetku T..Jujjj*v vrnitvi sta se oba z ^enov J j s« terensko delo za NOB.	.	^
delo očeta Alojza kmalu ga junija 1942 odpeljali v m*
Po 50 letih zakona sta minulo ne* deljo potrdila v poročni dvorani v Ribnici pred predsednikom občin-skj skupščine Stanetom Kromarjem svojo zakonsko zvezo Ivana in Alojz Arko z Brega pri Ribnici. To je bila prva uradna zlata poroka v Ribnici, medtem ko so doslej zlatoporočenci običajno praznovali svoj jubilej le v družinskem krogu.
Mati Ivana je b0a vedno gospodinja, oče Alojz pa najprej hlapec, nato delavec na Rudeževi žagi, ker
Po kapitualciji Italije . vključil v NOV in bil P®.	.	.J
mesta, deloval pa je tudi dantski službi. Najbolj ve ^ tek je doživel 6. maja na Kolpi, ko je zvedel, da j. osvobojen. Le nekaj ur kas J6 v
doživel —	*aloS,en -
tek, saj
doživel tudi najbolj žaloStesoViaiJ tek, saj je zvedel, da mu• J® _ jait zaščitnica 5. maja ob o. R-bnic * četrt ure pred osvoboditvij - zažgala dom.	-.vAerf
Po vojni sta zakonca pr poprijela za delo doma, v
tudi v organizacijah
Vedno sta delala tak" la, da je pošteno in tako vzgajala tudi
močju občine Kočevje. V zadnjih letih so v gozdovih Gorskega kotara odstrelili le tri rise, med njimi pa je bil prav zadnji največji in najlepšL
J. P.
KRALJICA REDI:EV? - Jožef Zaman z Vinjega vrha je pridelal čmo redkev, ki je potegnia na tehtnici natančno 2 kiograma in 47 dekagramov. Pred »smrtjo” se je znašla pred fotografsko kamero. Kasneje smo od tistih, ki so jo jedli, zvedeli, da velikanka ni bila samo oijaška, ampak tudi zelo okusna.
DELOVNA NEZGODA VIMV
Med popoldansko izmeno je v sredo prišlo v 1MV do delovne nezgode. 22-letni mehanik Andrej Vuk je iz proizvodnega traku odpeljal po dvorani osebni avto R—4, pri tem pa ni bil najbolj pozoren in je zadel 16-letno Jožico C. iz Gornjega Vrhpolja. Jožica se je pri tem poškodovala in so jo odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnica
Odstreljen svetovni prvak?
Trofejo risa, ki so ga odstrelili v Gorskem kotaru, ocenjujejo za lepšo od svetovnega prvaka
Gozdarski tehnik „Sumarije”
Ravna gora in član Lovske družine Ravna gora pri Delnicah Tomislav Šporer je postal lastnik izredno redke in dragocene lovske trofejeV .revirju ravnogorske Sumarije je odstrelil risa, ki naj bi bil po prvih ocenah svetovni prvak. Trofejo tega, pred nekaj dnevi odstreljenega risa ocenjujejo, da zasluži okoli 170 točk. To je za nekaj več, kot je bila occnjena trofeja sedanjega svetovnega prvaka, risa iz Romunije.
Do leta 1973 sedanji lovci območja Gorskega kotara niso poznali oziroma videli v naravi risa. Pa vendar so tu včasih živeli risi Zadnjega so ujeli v zanko sredi prejšnjega stoletja, natančno leta 1854.
Ris, ta velika mačka dragocenega krzna, je zašel spet v goranska lovišča leta 1973 preko reke Kolpe iz sosednjih slovenskih lovišč na ob-
SPET IZMENJALA PRSTANE - Po 50 letih sta si na zlati poroki spet obljubila zvestobo Ivana in Alojz Alko iz Brega pri Ribnici. Ob tej priložnosti jima je predsednik občine Stane Kromar podelil v spomin na ta dogodek posebno plaketo. (Foto: Primc)
novoles
komandanta stan®Q4
tel.: (068) 25-0®
V NEDELJO KOLESARSKI TRIM
Člani novomeškega kolesarskega kluba pripravljajo v nedeljo zadnji kolesarski trim s pričetkom ob 9. uri, start pa bo na Loki. Hkrati s trimom pripravljajo organizatoiji še žrebanje, v katerem lahko sodelujejo vsi, ki so doslej nastopili na vseh dosedanjih trimih. Prva nagrada je kolo.
ŠE KOČEVSKI JURČEK -Kar 130 kg težkega jurčka je našel Rade Bratovič (na fotografiji levi) iz Livolda pri Kočevju minuli četrtek, ko je šel s traktorjem po drva v gozd v bližnji Mestni log.
PLAČILO ZA RADOVEDNOST
V četrtek ob 8. uri so se v novomeški športni dvorani začele Novomeščanom in okoličanom prikazovati „Lokice” in „Sedem mladih”.
Čeprav se da za zadnje spoznati, da so glede na jugoslovansko povprečno dolžino življenja bliže Matildi kot rojenicam, jim nimamo kaj očitati. Prav tako tudi ne bedresom nekoliko mlajših „Lokic”, ki so se za novomeško podeželje dokaj visoko odganjale od odrskih desk.
Skratka: poskakovalna in pevska zadeva je bila na poklicni ravni. Pa čeprav podeželski.
Nekoliko drugače je bilo z • organizacijo. Slednjo ie držal za ročico Zavod Tivoli Ljubljana—odbor za prireditve. Ta je novomeškim prirediteljem naredil nekaj težav, saj so morali spraviti v dvorano - ki sicer „kakor se človeku spo-N--------------------------------
dobi” sprejme samo 1500 ljudi - gostiti kar 2577 oseb. Sicer da se zadeva ne da spraviti v ekonomske okvire.
Omenjene mladeniče in mladenke, ki skačejo in pojejo, je mogoče prignati v Novo mesto samo na temelju ekonomskega računa. In ta je toliko in toliko kosov novomeških radovednežev. S stvarjo so se strinjali tudi za to odgovorni Novomeščani.
Potem je res bil koncert. Skozi stekleni vhod (vrata so se odpirala proti ljudem) so morale v eni uri vdreti ali se na plačanih sediščih ali stojiščih znajti množice ljudi. Sedišča in stojišča so bila polno zasedena, odgovorna oseba je celo izjavila, da so zaradi množic odpili občasno stranski vhod, ki je spravil v dvorano okoli .250 ljudi.. Kaplja v morje.
Končen račun: ena okradena oseba, ena nosečnica, kije
v dvorani dobila porodne popadke, dva precej močna fanta, ki so ju morii peljati na svež zrak, en skoraj pretepen novinar, ki mu je človek ' rokometnih spretnosti obljubil batine (vpričo miličnikov), ter 2577 uradnih gledalcev, ki
so za vsako ceno h°^a^ nekaj, za kar so dali <^enf
,ta naj se za »i fg zabava, veseli .A ” ie pohojen tisti, ki, A°v VQziČfc°’ veselo rekel invalid	tef.
ko so ga porivaliajj£R