Katolišk cerkven list.
Tečaj IX,
I Ljubljani 21. vc1iciya serpana 1H66.
M A si :if.
r zahvala. *)
Dolgo, dolgo zdihovala Sim Gospodova nevesta. Zdaj pomoči tam iskala. Kjer sim si je bila svesta.
Alj tud drugnj pri gospodi Hitro zve se ntoja sila; Bog njim večni usmiljen bodi.' Povsod m! je roka mila.
Kdo so dobre duše bile? O povsod so dobro znane! To dobrotnice so mile. In dobrotniki iz Ljubljane.
Milo vaje name zale Gledale so sestre moje. Nasprot meni so kazale Lepe vence krone svoje.
Kar za zaljšbo sim nabrala. — Kdo je ta nevesta bila.
Nekaj maliga je bilo —	Ki brez lastniga je zmožja
him pobožnici poslala.	V zaljšek si darov prosila?
Naj bi se mi kaj nar'dilo.	V Vinici je h i s a Božja. —
Nj i him vso se razodela.	Hvala! — lepša me blišoba .
Kaj bi treba bilo vsega.	Lepo ste me obdarvali.
Ak tud upat' nisim smela.	Serčna hvala! — unstran groba
De b' dosegla toljko tega.	— Bote našli, kar ste dali.
Ta prijatlicam po veda. Hitro skupej se zberejo. Do sosede gre soseda. Svoje dare skup nesejo.
Ti pa. o Ljubljana bela. Bla^a ze povsod poznana. Bhs dobrotnica živela. Hat i revnih imenvana.
O ti zvonav in soglasnima zvonila.
("Konec.)
Ko je pu /.voli \ steni lanjši, ni zalega voljo slabši, ker večji debelost je potrebna le v obvotlu. kjer žveukelj bije t Schlagring); nasprot bolj tanka stena pripomore zu večji prijetnost in daljši raz lega nje glasu. Debel zvon le tnalo doni. iu kmalo poudaril njegov glas niiiitije; tudi se ne razlega toliko dalječ, kakor bi kdo po njegovi teži utegnil »oditi; v večji bližnjici morebiti tle tak glas nekterim bolj dopade. pu v veči daljavi je malo prijeten. I'a zvon s tunjši steno vse močneje doni, in še precej časa po tem, ko je žvenkelj nehal biti, se njegov glas z ušesi čuti; ludi sc več tacih zvonov zlasti v večji daljavi z nekako lastno prijetnostjo sluša. in med seboj v preljubo muziko vjemu. Verli tega je tako zvonilo, ker ni toliko težko, ludi manjši cene za manj premožne soseske, bolj pripravno za bolj tesne
*) Ta pesmica, ki so hvaležni obdarovani želeli, de naj bi se v Danico sprejela, jc zmed poslednjih del učenika in pesnika, ranj-ciffa g. Bernarda Tomšiča, ki je marsikako lepo popevko za naš list spisal, in je pred nekaj časant časno življenje zapustil. Kolikor je naiu znaniji njegovih pesem, so poštene, in tipamo, de ga je za nje pri Bogu le plačilo čakalo. Bog mu daj v miru počivati! — \atn pa daj Bog le modrih pesnikov, pa tudi previdnih zbiravcov tako imenovanih narodovnih ali ljudskih pesem, ker le tako blago sc mora ohraniti in skazovati. ktero je pošteno; gerde. zaljubljene ali drugačne kvantarske ali puntarski* pesmi pa so pregrešne iu pohujšljive. če so tudi iz naroda. in brez. težkiga odgovora jih ne sme nobeden natiskati, ne dajati natiskati ali jih razširjati, kakor tudi peti ne. Knacili za-nikernost se ne manjka tudi med že nabranimi pesmami, ker je bila premajhna previdnost v i?daji: ni vse dobro, kar je natisnjeno.	\ red.
zvonike, ko je manjši mere. iu po vsim leni je bolj veličastno. kakor inursikteio težko zvonilo. Kar lepoto glasu zadeva, se nekterim dozdeva, de ji v siarih zvonovih veliko srebra , in ile zato bolj čisto douejo, pa v tej reči je nekoliko prazniga doiiiišljevauja. V starih zvonovih je res povsod več srebra. ker so jih plačevali s peticami iu dvajseticami: zdaj je pa dostikrat le papir v njih. ker zamoremo le bankovce dajati zanje. Kur pa blago lice. je v vsili zvonovih le bron, lo je, mešanica iz sedmih tlo osmih delov kotlov inc ali bakra I kufra i in dveh do treh delov kositerja ali cina brez vsaciga srebra: le lo dela razloček, ker ui povsod prava razmera meti bakram in činom zadeta, iu ker tudi rudnina ui vselej zadosti čista.
V zgled . kako se teža iu glas zvonov med seboj razmerja, bodi naslednji sostavek, kteri kaže bolj splošno, kako gosp. Anton Samasa zvonove lije po navadni, po manjši in po večji meri:
Zvon z glasaui po manjši, navadni. večji meri A telita 42 ct. 5« ct. 72 ct. II .. 30 .. 41 .. 52 .,
c d
K V ti A
25	..	34	..	42	..
IS	..	24	..	30	..
14	..	IT	..	21	..
II	..	14	..	17	..
S	..	10	..	13	..
ti	..	7 tlo K	..	9	..
kadar po takim hočejo v kterim kraji napravili novo zvonilo, naj nar pred pogledajo, ali so stari zvonovi še za rabo. ali niso preveč pohabljeni, iu ali imajo dobre glasove. Starji zvonovi so malokdaj prav izhrauiga glasu, de jih je treba večkrat z novimi spremeniti. desiravno so še celi: ako imajo primerjene glasove, iu so se dobri za daljši rabo, bi bilo škoda, jih žametovuti. iu si večji stroške napravI j u t i. Cilasii starih zvonov pa nuj nc presoja vsakteri piskač, kleri še morebiti miizikalne abecede ne zna. temuč. ki jc v luki reči razumen: tudi naj starih zvonov, ako se hočejo ohranili. nihče lic ceni po sami lezi ali po tem. kako se dalječ slišijo.
Mož muzike učen, ali pa zvonar sam bo vedil nar bolje razločiti, kukošnigu glasu ali kakošne teze novi zvonovi se bodo starim primerjali; iu kjer bi soseska rada večji zvon, jim bo lak tudi znal pokazati, kteriga naj izberejo, kadar se zvonilo daje po več merah soglasno napraviti. Kadar so pu vsi zvonovi novi naredili, naj ljudje ne gledajo ua samo težo velieiga zvona, de bi se z njo pred drugimi soseskami ponašali in bahali; temuč nuj se ozirajo na velikost svoje soseske, na svojo premožnost, ludi na velikost zvonika, in nar bolj iiu prijetnimi glasu. V tej reči jim bo razumen mož, ali zvonar sani nar bolje vedil svet dajali: lakiinu smejo tudi izbiro drugih manjših zvonov nar bolj zaupati; ko bi samo na težo zvonov gledali, bi se namreč dostikrat opekli. V zgled naj še to le sledi: Ko bi kje bo tli veliki zvon za dobrih 40 centov, bo takošeu z glasam A tehlal
42 ri.; drugi manjši zvonovi utegnejo biti z večji težo, 22 ali 25, in pa I I cent., to je Cis ali T, in pa K; z manjši težo pa IH iu II ct., to je I) iti K; četerti zvon bo vselej zopet A s H cent. Ko bi bil veliki zvon 30 centov, je to glas II: in k njemu se primerjata manjši z 1H ali Iti, in z t<> cent., lo je I) ali Ks iu Ges; pa ludi zvonova s 14 iu * ceni., to je K in G: četerti bi bil zopet H s 5 cent. Fnaka je tudi, kadar veliki zvon manjši težo dobiva. Pomniti pa se vender mora, de preden so zvonovi vliti, se njili leža ne more naprej vediti na male funte; nekaj funtov več ali manj vender tudi glasu ne bo škodovalo.
Pri sklepu še lo: \aj nikjer ne pozabijo, kjer zvonove hočejo napraviti, tiste besede, ki jo je pevec o zvonu izrekel:
Nam de delo v čast izide llla£or scer od neba pride.
lil zopet:
\ .»ah se nekaj nudi za-se,
Preden lili se začne.	Ilicinger
Mzhofinja Mntlija in katoliška cerkev.
Spi»al Valentin Se/, un.
(Dalje.)
Poriumalci »o I. (lil I 4 ejloiiskiga kralja v Kaiidi-u pro»ili. de bi jim dovolil ondi cerkev iu samostan postavili. Ilolandc/.i »n ma pa podsimtali. de ne. Zavezo so storili I. I«.'!« kalvinci z malikovavskim kraljem Kandi-em. de jim bo pomagal Portugalce popolnama z otoka pregnali, \ posebni I. |(»3s »torjciii pogodbi je la ajdovski kralj mogel llidandezam obljubili, de nobeniga katoliskiga duhovna v svoji deržavi terpel ne bo. Kes »o bili pregnani Portugalci, mesta Kolomho, Gale. .lalno so vzeli llolaiide/.i in so ka-toliske duhovne od ondot proč odpravili. Singalci so se mogli zdaj ali pokalviniti ali pa \ budaiisko malikovaiijc nazaj s«- povcrniti. Pod smerlno kaznijo so I. Iii."»s Holau-dc/.i prepovedali, kaloliskiga duhovna pod streho vzeli, in l«i peklensko prepoved »o v I**, stoletji večkrat ponovili. Kola n jezuit je bil od njih ob glavo djan. ker ui hotel razodeli. kar »o »e mu verni »pov edov ali. Protestanti se dan daiia»nji katoličanom očitajo, de »o malikovavci, kei podobe Svetnikov v ea»li imajo itil. Zgodbe hilgenotov na Kranco»kiin. vpcljaujc prolcstan»l v a po \uglcskim. po Skocii. po Ni»ko/.emlji po 1'cskim iid. pričujejo, kolike gnjiisohe »o uni oslepljcnci nad altarji katoliških cerkva, nad hrilkimi marlrami. nad podobami Marije llcvice iu družili Svetnikov uganjali. Kaj so pa kalvinski llolundezi »c v lndii »toiili" Vidili, ile jc hudujslvn na Cejloilll zlo ob veljavo prišlo, kei so Singalci tako radi kcrsaiisko vero sprejemali, »o oni i/. Indije iinkraj Gangesa budaiškc duhovnike i lelapojnc. bonec) ua otok pripeljali, de bi sc po lih budisko malikovaiijc bolj oživilo in katoliška vera zu-• erla: kaio|icau»tva za k;ilvin»ivo spremenili Singalci niso bili voljni, lic/ali »o katoličani pred kalv in»kiiiii prcgaiijavci v gore. »icdi»a Cejloiia. kralji Kaudi-a. akoravno ajdje. so |im večkrat zavetje dali. Skrivej. v vedni smertni nevar-no»ti. preoblečeni, dc bi jih lic spoznali, »o misijonarji obiskovali vernike iu jim »v. Zakramente delili, .lo/.cf Vaz. duhoven i/, družbe »v. Filipa Nerija. si je pridobil pri li priliki neprecenljivih z;is|u». Katoliški kralj mu je bil privolil zopet cerkve postaviti v predmestju liogamhra. ki so bile od popri* js n j i ga kralja podcile. Vee kakm 3(1.000 ljudi je bil Va/. spreobernil. de »o budujslvu slovo dali. iu kristjani poslali; I. ITI I je on v Kaudi-u umeri. Ker seje tudi po sincrli lega moza število katoličanov le množilo, imeli so oni »c I. ITIT do |lli» ceikva. so llolaiide/.i leta 1715 jim vsakorsiio Kozjo »luzbo prepovedali, tudi sv. kersta katoličani niso smeli vee delili. Kakiga domaciga \ ma»nika posvetili jc bilo I. 17 daritev sv. mase obhajati I 1751 p epovedano. Zakon, kteriga je katoliški duhoven
blagoslovil, ni hil veljaven; na svojih pokopališih katoličani niso smeli merličev pokopavati, za pokop na druzih pokopališih tkal vinskih) je bilo pa Ireba silne takse plačevati. Od vlade ni smel noben katoličan dohiti nc zeinljiša, ne službe. Od I. 1765—179« je hila zgoda katoliške vere v Cejlonu nekaj ložej. V I. 1795 so, kakor je hilo omenjeno, .Angleži Holandeze spodili, in ž njimi je prešlu iz Cejlonu ludi kalviuska t prezbiterjanska) vera. Angleški poglavar Maitland je I. 1*01» vse krivične postave llolandezov zoper katoličane overgel; brez overanja so smeli oui odslej po svoji veri živeli iu od vlade službe dobivali. Zdaj se je prav pokazalo, kako piškave so korenine protestanštva. Se I. 1802 se je štelo na Cejlonu. posebno pri Tamilih, do 13(5.000 protestantov: I. |H0l» že ni bilo nobeniga. Kui so postali zopet ajdje, drugi katoličani.
Od I. t SI 2 so začeli spel protestanški misijonarji na Cejloii zahajali, baptisti, uiclodisti. unglikanci, nar veči iz severne Amerike, so si ves otok v oddelke razdelili; iz njih tiskamic je 13(1 milijonov natisnjenih strani na svitlo prišlo; stroškov je do 110.000 Iiber šterlingov. Ali memo vsiga tega početja katoliška cerkev nar bolj napreduje, njeni verniki razodevajo, celo po spričevaiiju protestantov, nar lepši čednosti. Zdaj sta ua Cejlonu dva apostoljska vikarijata v .lafni in v Kolomhii. V I. |h49 se je nu otoku Cejlonu štelo do 11(>.000 katoličanov , iu sicer H.'t.5(»o Singalcov, 31.950 Tamilov. drugi so hili F.vropejci iu njih mlajši. ( D. s|.)
Kaj lepiga in spotlbufllfiviga ni je popotnik mesca velikiga trama po MjJnb-(fani v srojo torbico nabral?
XI.
Predragi prijatel!
..II vi vsi. ki greste m cm o po poti. glejte in poglejte, a I i j e b ri I k os I enaka moji britkosti?" Zal. pes. Tereni. I . 12. Tc besede so nam premišljevanje za štiri i u dvajseti šmaruičiii dan napovedale. Gledali smo namreč v duhu ta dan Marijo pod križem njeniga preljiihiga sinu v tem hipu. ko se jc njegovo mertvo truplo s križa snelo iu Marii v naročje položilo. D kolika žalost jc bilo spet to za Marijo! Vidimo jo v duhu. kako v lihi britkosti svojo glavo na mcrzln lice svojiga Sina iu Odrcšenika svct;i naslanja, njegove prebodenc roke iu noge preiskuje iu odpcrlo rano njegoviga serca gleda! Slišimo jo pa tudi takole govorili: II moj sin. kaj je vender ljubezen do človeka iz tebe storila! Kaj si jim storil, de so te tako razmesnrili! (I li neusmiljeno ternje. strašni zebli iu ti grozovita »ulica, kako »ic vender zamogli nar lepšiga. nar boljšiga in nar l jube/njiv šiga. ki ga je kdaj zemlja nosila. \ to pripraviti? — Dolgo je tako imela Marija mertvo telo \ svojim naročji; ko so sc pa učenci iu žene za njeno lastno življenje hali. so se jeli uupruvljuli. ga pokopali. Vzeli so ji ma torej z naročja, ga pnuiuzilili ler \ pripravljeno tančico povitiga \ grob položili. Kako rada bi sc bila ondi Marija živa dala s svojim Sinani pokopali, ko bi bila tako Kozja volja. V Jeruzalem nazaj grede pridši do kriza Marija pred njim ua kolena pade ler zaklice: O sveti kri/.! kiisiicm le in častim, zakaj več nisi les zasruuiovanja. ampak cvet spoštovanja, les blagoslova, sedež ljubezni. ullai usmiljenja, posvečen s kervjo .lugnjctu lložjiga. klero je bilo ua tebi darovano za zveličanje celiga sveta. V Komu potolazeiiu vstane ler se verne \ Jeruzalem, ali ko pride \ svojo majhno izbieo in nikjer ne zagleda svojiga Jezusa. se jame spominjali nar prijelnisih prigodb iz njegov iga življenja in grozovite prigodbe dauasujiga dne in spel vidi v duhu zeble, ternje iu ranjeno telo svojiga Sina. njegove odperle usta. njegove raztegnjene roke. I) koliko hritka ime je bila to za Marijo! Zapušcna se k s\. Janezu oheme ler ma v»;i žalostna vpraša: Janez, kje to tvoj Ko,ji me-
nik? potem Magdaleno: Povej mi, kje je tvoj ljubljenec? — O moj Bog! Kdo nam ga je vzel? — Marija ne zjoka in moli, in vsi molijo in jokajo z njo. — Učimo se od Marije terpeti; nikdar ne tožujmo, ampak z Marijo tje pred Jezusov križ pokleknimo in njegovo sveto Telo v nar sve-tejšim zakramentu v cisto in dobro pripravljeno serce sprejmimo. in — potolaženi bomo.
Po velikim terpljenji Bog k veli ki mu veselju pelje. Kjer je žalost nar višji, tam je tolažba nar bližej. Ta stara resnica se je tudi nad Marijo poterdila iu sicer koj tretji dan po njenim grozovitim terpljenji in po njeni globoki žalosti; zakaj oua je perva bila, kteri se je Jezus po svojim častitim vstajenji prikazal. II kilo zapopailc njeno sveto veselje, njeno nebeško tolažbo, ko svojiga Križaniga v nebeški blišavi iu v veličastvu njegove vsemogočnosti zagle-du! Koliko veselje bomo pu tudi mi. uko težave iu britkosti tegu življenju poterpežljivo prenašamo, tukrut občutili, ka-dur se iiuiii bo križuni Jezus v nebeškim veličastvu kot mi-loslljivi sodnik prikuzul, iiuiii podeliti nezvciiljivi vence več-nigu življenju! — Iz rečeniga tedaj spoznaš, de smo duns pel i ii d v u j s e t i š m urni č ni d u n Muriiim velikonočno veselje premišljevali, se svojigu lustnigu vstajenja k nebeškimi! veselju veselili ter se tudi učili dubovuigu vstajenja k boljšima življenju.
Sest i u dvajseti šmuruični duu smo se zopet z Marijo iu sicer nebeškiga blagoslova veselili, kteriga je binkoštni praznik prejela, ko se je sv. Iluli vnovič spustil doli k svoji nevesti iu botcl njeno serce zu prejemu novih guud razširiti, ker je že prejete obilne gnade toliko dobro obračala. .Marija jc binkoštni dan več kot \si aposteljni od Boga prejela, ker jc imela tudi več storiti, kakor oni za vterditev iu razširjenje Božjiga kraljestva ua zemlji. Kdo zamore to tudi izgovorili, v koliko pomoč je Marija sveti cerkvi bila! Ali ni oua aposteljnov povsod s svojo molitvijo sprcmljcvala ter njihovimi! trudu pospeba sprosila! Ali ui tlna vsih krivoverstev pregnala po celim svetil? — Ali mi ne bomo nič pripomogli za razširjanje sv. vere. za spreo-berujenje grešnikov, kriv ov cinikov in nevernikov. z molitvijo. z dobrim izgledam, s keršuuskim pos\urjenjem ali z denarno pomočjo misijonarjem podeljeno? Z Bogam!
Tvoj zvesti prijatcl A. S u s k i.
JMafnar tiari krokarji.
..Kai se ne sion. sc nc zve" pravi >tar pregovor, lega nas prepriča naslednja prigodha.
Tik Tirolskiga je gorata švujcurska dežela. V neki lihi pusuvi le dežele, ne delce oil mola Ciriha. je prebival nekdaj star. polmzeu pusuvuik Majuard eiiisidclski po imenu. Majhno kocico ali celico jc imel za svoje prebivališč. zraven kocice pa je stala kapelica z altarjem Matere Božje, pred kterim je visela sleherna sveliluica z večno lučjo. V ii kapelici se jc navadno mudit star pošuvnik imm in duu v pobožni molitvi.
Kaj čudu tedaj. de je vsa okolica polmzniga starčka zlo zlo spoštovala iu ljubila. Celo div ji krokarji so se vguje-zdovali ziaveu samotne kocice ljubeznjiviga piisnvuiku. I smi-Ijeni piisavuik jim vsak duu jesti daje iu s leni divje krokarje tako iipiloim. de začno kot piške okrog ujega skakljati.
Pr iinrii se pa. de sc priplazita ttckiga dne poluhn|e-ua p tujca v romarski obleki do samotne kocice polmzuiga piisuvuiku. I.jubeznjiv i sturcek ju prijazno sprejme iu kolikor zamore postreže. Iločuo zakuri, de popotuikama tečno jed skuha. \li \ tem. ko sc starček okrog ognja suče iu kuha. stopita potuhujcncu k oknu. iu vse varno ogledala. Zagledala sta pred altarjem visečo sreberno svelilnico, iu zbudi se jiuiu v sercu lukouuiu želja do nje. \a tihim skleneta, sreberno svetilnim iz kapelice izmakniti. Ko sta ravno v
tem pomenko. odpre starček «• siv.» .rlavo vrata in postavi pred njo kosilo na mizo in reče zajmila, ker vem, de sla že lačna iu (rodna od daljne težavne poti.
Ko se pa približa čas, de je pušavuik svoje navadne večeniice v kapelici opravljal, se poslovi pri piujeih in gre v kapelico. Ves v Boga zamaknjen kleči pred udarjeni Matere Božje, oči so odperte v podobo Marije z Meietam v naročji. Tiho se priplazita ptujca v kapelico, hinavsko romarsko obleko veržela od sebe iu zad pasa potegneta železno morivno ballo. Kar moreta tiho po perst i h se bližata starimu ptišavniku. ki ves v molitev zamaknjen kleči pred altarjem.
Tik za herhtam zasuče pervi tolovajev težko železno ballo iu po sivi glavi častitigu pušavnika nu vso moč mahne, de se na pol mertev zgrudi na tla. še drugi udari po častili glavi, de se ulijc s curkama kri pošaviiiko i/, ust in nosa iu vse po kapelici.
Zdaj snaiuetu sreberno svelilnico z verižice, ua kleri visi. pihneta večno luč iu jo ueiitcgamu z obropaue kape-liee odmakneta.
Ali uiašcvaviia Božja roka jima ze bije ua pele. Komej zagledajo beguna Majuardovi krokarji, ze zaženo divji glas - kakor bi jim bil kdo naznanil, de hudodclna lo— guua sta umorila dobriga posav nika. Maševati se zamo nad njimu ter sc zaganjali budodeluimu tolovajema v zmerjeni gluvi. Hudobnežu zastonj siiccla svoje kervave balte. dc hi odgnala nadležne krokarje: hujši in hujši sc njima v las«' zaganjajo in jih z ojstrimi klimi mesarijo, kakor hi »e hotli masevali nad ubijavei svojigu dobrotnika. To toliko preplaši beguna, de tje v en dau po gojzdti blodita iu preplašena skoz gošavo derela. priti ua prosiorcn pašnik. Ali ktokaiii ji ludi po gošavi dervijo do pašnika. Priprost pa dobei pastir iz Kccl-na je ravno ua tem kraji s svojimi sinovi pasel: euili sc. zakaj Ic Majuardovi krokarji tako serdilo nad glavami dveh preplašenih begunov krokujo. in s<> jima v lase zaganjajo. To ni nič prida, reče svojim sinovam Za begouumi jo pomeri iu ju doide pred mcsiam Ciriham. I slavijo ju iu primorajo čakati, dr pride poslanec, ki ga o* M! poslal ecelski pastir v hitrici do Majuardovi' piisavice pogledat. Poslanec donesc žalostno novico, dc najdel jr s prebilo glavo v krni ležati meriviira Majoarda na ilrb kapr-liee. sreberue svctiluice ua verižici pa ne vrr. Zdaj /.vržejo ohadvu iu ju odprl jr jo v jrro. Sodili ja ju obsodi k smerti na vislice. - Kakoršno drlo. lako plarilo. V»c sr tarr oil ljudi, ko hudobna tolovaja iz mrsia vlrrrjo k sointi. celo Majuardovi krokarji »» Imili biti priče strahov anib uhijavcov. \a vislice ju potegnejo, krokarji nad glavami serdilo se enkrat zakrokajo tako uriiavadno. dr \si»n. ki jih sli>ijo . po životu zagomzi. in si oiislijo ua tihim
..Pravirin jr Bog v s\ojih sodbah; njegovi masrvati i roki sr uohrden lir odlrgne**.
\'isnjagoiski llav.ois.
Ogiett pa Storenskim.
Iz Lilfhfiftnc. Novi misijonarji za \lrik..... IU. t.
m. prišli ua II u nuj iu pridejo jutri v |.|iihljauo. Ilosjhmal so I osebe: Duhovna gg. \niou Kantinami in Jo/rl l.anz. in pa rokodelca: Jožef Zizik in \vgtist \ i«nov *ki.
** Kardinal Svarrrnbng. ki so od s\. Orria »voljeni oglrdnik vsih avsirijaiiskih samostanov. •>« visokorasii-liga kneza iu skola lav auiiiiskiga. aospoda Slom sr k-a v sooglrduika za \doioni /.volili.
Hazgiett po keršanskim srein.
rimžitiea v l.ineu je zrocena Usmiljenim seciram: precej na lo ji je neka dobroinica podelila '»'Mi gld. \a Dunaji so prevzeti« Videiisko okrožno bolnišnico srsire .'t. reda sv. Frančiška. V Piagi jr hilo v oiladeoskim se-
mcuisu preieceno leto 40 mladincev : prihodnje leto jih ho 47 sprejetih. - ..Katlml. Hlatler" so zvedile i/, zanesljivih ust. de je prečast. gosp. Dr. Alojzi K lir. e. k. vodja ..aH" Anima" v Hioio. v papežev iga kaioernika izvoljen. — l'ar-sko. Vlada na srednjim Fraukovskiin je prepovedala ženitne ponudbe po easnikih iu očitnih listih, ker s tem se os k ruti u j c ii a r e d h a s v. z a k o u a. j e s r u m o t n o z u o h č i n-sko družbo, i u je iii ocen nagibe k k prepadu čednosti. V Parizu mislijo neki veliko družbo napraviti, ktera sr bo zlasti za prid katoličanstva ponašala. Potegovala sr ho med drugim tudi zu posvetno vladinjo sv. Očeta, in iiiii ho iskala tudi samostojno neko vojno uli armado iz dosr/.ruih pomočkov napraviti. Sprožil je to misel sloveči katoličan .\l on i a I a m b e r l. Duiisj seje podala tudi i/. Francoskima romarska družba v sveto zemljo uli Palestino. Popotvanje ho terpelo 2 mesca, ker sc mislijo .'Ui dni v Palestini muditi. Grof llrandis. bivši poglavar na Tirolskim. jc zdaj v li i m u in zbira vire od nekdanje jczui-tarske vlade v Paragvaju, /ares. lepo zasluženje za iz-versiniga moza. ako nam spi>e resnično in popolno zgodovino tr imenitne vlade t/. 1.1. ..Volkslreuiidu" se med drugim pise. dc sta sv. Oče iu Ncapolitatiski kralj v ..Por-lo d' \nzio" siiid imela iu sc zustran imenitnih politiških reci dogovarjala, liecc ta list med drugim: ..Ako južna Italija kaj zeli. za/.cljena rcc zanesljivo ni veči mera »le-želske svobode, kratko nikar ne. zanesljivo si ne zeli nu-zaj časa. ko jc vsr te svobode v svojo nesrečo vzivala. kteri so deželo s svojimi lastnimi očmi vidili iu spoznali iu ne le samo i/, pripovedek begunov in iz dopisov puuturskih dnevnikov, nam bodo to poterdili. kar se je zastran lega na parlameiituih odrih \ l.oudoiiu iu Turiiiu govorilo, je spleteni ja necimeruiga zlohodt uuja. obrekovanja iu neznanja okolisju. I.judstvo se ettii dosti svobodno iu se nikjer ne pritoži, dc bi sr mu clov reje pravice žalile". To so tehtne besede. ker »e toliko rado v pije eez katoliški Neapcl. kdo ho verjel casiiikaio. dc hi svojimu ljudstvu pravice odtegoval um/ . ki jc z namcstiiikam kristusovim tako lepo delal v njegovi uar veti In it kosti! kar jc pa tudi v zadevi do cerkve res >e pomankljiviga. upajo, dc se bo doseglo v tem kraljestvu. Med Kimam iu deržav o ('hili ima v kratkim pogodba tkoukoidati dognana hili. — Z angleških Antil se jc g. Talhot vrinil, ki jc bil nadškofu palium nesel, keršanstvo ondi lepo cvete. kakor»na je obuuša katoliških derzav do Kima. laka je rada njih sreča iu sluvu. To se kaze v vsih prckucijah Spanjskiga v novim svetu, se bolj v domači njih de/cli. I.e tiste leta prekiicij. ko seje Spa-njolsko Imlj z Kimam sklenilo, je imelo čase miru. Dan današnji sr jr cisto ločilo od s. prestola, in njegovo razdertje je obilo veliko, -kakor ..frciinaurcr"-ski dnevniki čez katoliški Neapcl vpijejo in la/.cjo. tako tudi eez katoliško duhov siv o ua Spaiijskim. Godi se jim pa kukor judum. ko so Zvclicurja tožili; vsako njih ohdolzcuje ima ua čelu zapisano. de je dtdicla laž. katoliški duhovni denar delijo med prekiicuhc. za/eno frcimaiircrski listi. denar tedaj oni, ki /c vee le' ne dobivajo belica od vlade, ki jim je vse vzela: pa meti prekucuhe. k* so nar veči sovražniki duhov s-\a iu katoliške cerkve. Ca rji g rad 22. vel. tr. I/, lista II. \ngcla Medveda do g. Siavdaherja posnamemo ucsledii|c: Imamo tedaj vcnder enkrat mir. uc vidimo pa s«- njegoviga sadu. imamo hal h u m a j u m y krisi janani pri-jaznisi postavo), pa lc sf ua popirji. Njegovo popolnama vrcsiiicenjc bi utegnilo sr hta iu leta čakati. Francozi in Angleži so mislili. <|r so osiiianski oliki nezmerno veliko postrežbo storili, ko so ..bat" turku izsilili: pa nikar se ne prehitimo! mrk le prerad ostane turk. če sc še toliko skotila in trse. I.e pregosto lisičji in zakrit opreza po priložnosti, dr hi sr zmaševal. Ni dvomili, dc sultuu ima resnično voljo. svoje ljudstvo povzdigniti iu obdelali, vsiluje se pu sama
od sebe misel, če bo tudi premogel svoje zelje spoluiti. ako nas res družniške vojne zapuslč. kakor zdaj kaže. Strašne naznanilu, ki od ztiuuj v mesto prihujajo. nam slabo upanje dajo. Nekaj časa že je lahko vidili. de turki spel prevzetno glavo povzdigujejo, in Imlj pogosto ko poprej se sliši zabavIjiva beseda ..gi a ur" ki si jo v ušesa šeptajo. (Ako bi sc Kog tega nesrečniga ljudstva usmilil, de bi se spreoher-nilo. hili hi gotovo goreči kristjani. ki celo na lo neumno in slepo tiirčinstvo luko neodjenljivo lise. Hog se jih usmili! Vred. I Sv. Kcšnjigu telesa dan ste bile tukaj dve proccsii; ena pri nus pri Marii Devici (nu Peri), pu le med zidov* jem: euu pu v Gulati pri l.azaristih. kije bila pa slovcsniši. ker se je je tudi francoska vojna z glasbo vred vdeležila Naslednjo nedeljo so bile spet tri procesije pri Domiiiikan-cili sv. Petru v Galuti. pri sv. Antonu, iu pri sv. Duhu na Peri. Več dni je kar prihaja več avstrijanskili častnikov iz knežij sem uu obiskovanje. To jc pervi krat. dc jc avstrijanskili častnikov tukaj viditi; zamorete si torej misliti, kako jih od vsih strani gledajo. — V Kalifornijo so prišle usmiljene sestre, in precej so prebivavci za nje napravili bero. ki je znesla nad II tavžent tolarjev. Vsi misi-joni v Kuliforuii močno žele šolskih bratov iu iisiniljeuic zu odrejo mladosti in lepe darove dobivajo povsod v ta namen. — Nu K i tuj skim v apostolskim iiumestnišlvii Kiang-nari je bilo poslednje leto skorej 2000 nejeveruikov keršenih.
DrobUne•
..Ira zamujena ne pride nobena" (večl. To resnico je krulj Alfred dobro spoznal. Vsuk trenutek je torej dobro ohernil. Imel jc v neki slanici vošeno svečo, ki je 24 ur gorela. Vsaka ura je bila na sveči zuznumiijaua. in posebin služabnik ga jc mogel opomniti, kolikorkrat je ura minula, dc sc je poprušal. če jo je dobro ohernil. Ako prav prev darimo. jc res to kaj strašniga, de Im prišel čas, ko nc Im več časa. kaj dobriga storiti, ampak lc vživati. kar sc zdaj zasluži.
..Ah sol ii t" ali ..skoz in skoz.4' kdor iniu dobro voljo, se zamore tudi ml sitneža kaj dobriga naučiti. Nekdo zadene skupaj s točujem uli kelnerjem, ki je pa hotel mulo filozof ali modrijan biti in iiiii je prav dobro tekla beseda ..absolut". kar hoče reči, de skoz in skoz luko iu čisto nič drugači ne. in jc kakor neka prisegu v modrijaii-skim jeziku. To je bilo njegovimi! tovaršu nadležno, pu mu je vender prav služilo iu si misli: 1'akaj. kar tebi v tvojim sitnim niodrijaiistvu streže, utegne tudi meni ua dobro stran pomagati, kadar ga tedaj tovarši selmj v derlial spravljajo. jc njegov odgovor: ..Absolut" ne greni, lo je. nikakor in nikakor ne grem. kadar ga kaka /.notranja /hloda kaj nadlega, je zopet odgovor: ..Absolut" sc odpovem. ..absolut" nočem, absolut" nc privolim. Ako so ga oči kaj motile. jih je zopet ..absolut" herzdul: - sploh, — ..absolut" jc bil tukorekoč tovarš njegoviga angela varha. (kako bi se neki ..absolut" dobro po slovensko reklo?)
Pogovori z gg. tioplsorarci.
G. M. lT: Smo že vse poskerbeli in upamo, de bo v prihodnje prav. — (i. II: Hvala! — li. I.. I>: Se hočemo pisemiio pomeniti.
Mili darovi.
Za misijon gosp. Olivieri-a.
Kešite uboge zamurčke iz verig sužnosti! 5 gold. — Ci. A. F. gold. —
Za a f r i k a n s k i misijon.
lle bi Kog serca zamureov uinečil! 5 gold. — Tri dobrot niče 4 gold. — Dobrotniki, v srebru gold. —