Najpogostej{i ne`elen u~inek, ki ga navajajo bolniki po zdravljenju s citostatiki (kemoterapiji), sta slabost in/ali bruhanje (S/B), ki lahko mo~no vplivata na vsakdanje `ivljenje, bolnikovo kvaliteto `ivljenja ter tudi na potek in sprejemanje zdravljenja s kemoterapijo. Namen antiemeti~nega zdravljenja je povsem prepre~iti S/B, ki sta posledica zdravljenja s kemoterapijo. Idealnega antiemetika nimamo, vendar pa lahko danes ob poznavanju emetogenosti citostatikov in drugih dejavnikov, ki so udele`eni pri pojavu S/B, ocenimo tveganje za S/B pri vsakem posameznem bolniku in predpi{emo ustrezno antiemeti~no za{~ito. Ob dana{nji pogostnosti raka in multidisciplinarnem pristopu k njegovemu zdravljenju se nedvomno vsak zdravnik sre~uje z bolniki, ki zaradi raka prejemajo kemoterapijo in imajo po njem bolj ali manj izra`eno S/B. Ob tem se prav gotovo zastavljajo vpra{anja, obravnavana v prispevku. ZAKAJ PRIDE PO ZDRAVLJENJU S CITOSTATIKI DO S/B? Citostatiki povzro~ijo S/B s po{kodbo celic v prebavilih ali z direktnim delovanjem na kemoreceptorsko cono in center za bruhanje v podalj{ani hrbtenja~i. Na vseh teh obmo~jih se nahajajo {tevilni receptorji za nevrotransmi- terje, njihova aktivacija s citostatiki ali njihovimi presnovki pa povzro~i S/B. Od nevrotransmiterjev, udele`enih pri S/B, ima najpomembnej{o vlogo serotonin, ki deluje prek serotoninskih receptorjev (5HT3) v tankem ~revesu in osrednjem `iv~evju. Poleg serotoninskih receptorjev so pri nastanku S/B udele`eni {e acetilholinski, glukokortikoidni, histaminski, kanabinoidni, opiatni in neurokinin-1 (NK1) receptorji, ki se nahajajo v centru za bruhanje in vestibularnih centrih mo`ganov. KAK[NE VRSTE S/B POZNAMO? Slabost in bruhanje, ki sta posledica zdravljenja s kemoterapijo, delimo glede na ~as pojavljanja na akutno (prvih 24 ur po aplikaciji citostatikov) in pozno (po ve~ kot 24 urah). Akutna S/B se navadno pojavi nekaj minut do nekaj ur po aplikaciji citostatika in izzveni v 24 urah. Najhuj{a je 5–6 ur po kemoterapiji. Odvisna pa je tudi od spodaj opisanih posameznikovih lastnosti. Pozna S/B pa nastopi ve~ kot 24 ur po kemoterapiji. Najpogosteje se pojavi po aplikaciji cisplatina, karboplatina, ciklofosfamida v visokih odmerkih, doksorubicina. Pozna S/B po aplikaciji cisplatina je najbolj izra`ena po 48–72 urah in lahko traja 6–7 dni. Anticipatorna S/B je opredeljena kot S/B, ki se pojavi {e pred aplikacijo citostatikov in je navadno psihogeno pogojena s prej{njo slabo izku{njo oziroma slabim nadzorom akutne slabosti. Pogostej{a je pri mlaj{ih bolnikih. Slabost in bruhanje, ki se pojavita kljub antiemeti~ni profilaksi in zahtevata dodatno zdravljenje, imenujemo prebijajo~a S/B. O refraktorni S/B govorimo, ~e se pojavi med zaporednimi cikli kemoterapije kljub antiemeti~ni profilaksi in dodatnemu zdravljenju. V tem primeru moramo vedno pomisliti {e na kak{en drug vzrok za S/B. ZAKAJ SAMO PRI NEKATERIH BOLNIKIH PRIDE DO S/B? Stopnja in trajanje S/B sta odvisna od vrste citostatika, odmerka in na~ina aplikacije citostatika, pa tudi od starosti, spola in drugih posameznikovih lastnosti. Vemo, da je tveganje za pojav slabosti ve~je pri mlaj{ih bolnikih, zlasti pri mladih `enskah. Poleg tega je S/B bolj izra`ena pri bolnikih z anamnezo potovalne slabosti, pri bolnicah, ki so imele S/B v nose~nosti, pri tistih, ki jih je `e vnaprej strah S/B ali so `e do`iveli slabo izku{njo v smislu S/B, npr. ob prej{njem zdravljenju s kemoterapijo. Manj nagnjeni k S/B so bolniki, ki redno u`ivajo alkohol. Poleg tega ne smemo pozabiti, da je S/B lahko prisotna `e pred zdravljenjem s citostatiki zaradi napredovale maligne bolezni ali morebitne spremljajo~e bolezni. V tem primeru je vzrok nastanka S/B druga~en in mora biti tudi pristop k zdravljenju takega bolnika usmerjen k zdravljenju vzroka. Citostatike po stopnji emetogenosti delimo v ve~ skupin, glede na pojav akutne S/B, ~e bolniki ne prejmejo antiemeti~ne profilakse. V literaturi je pogosta tudi delitev citostatikov v skupine po stopnji emetogenosti, in sicer je to delitev po Heskethu. Po stopnji emetogenosti lo~imo citostatike na: • zelo emetogene, pri 90 % bolnikov pride do akutne S/B (po Heskethu stopnja 5) • srednje-mo~no emetogene, akutna S/B se pojavi pri 30–90 % bolnikov (po Heskethu stopnja 3 in 4) • malo emetogene, akutna S/B se pojavi pri 10–30 % bolnikov (po Heskethu stopnja 2) • zelo malo emetogene, akutno S/B povzro~ijo v manj kot 10 % (po Heskethu stopnja 1) Natan~neje so citostatiki po stopnji emetogenosti in predvideno antiemeti~no zdravljenje za posamezno skupino predstavljeni v tabeli 1. ONKOLOGIJA / priporo~ila                     !   80 U~inkovitost teh antagonistov lahko pove~amo, ~e dodamo glukokortikoide (deksametazon ali metilprednisolon). Pri prepre~evanju pozne S/B so 5HT3-antagonisti manj u~inkoviti kot pri prepre~evanju akutne S/B. Za zdravljenje zlasti pozne S/B, za zdravljenje S/B pri nizko emetogenih shemah in v primeru bruhanja kljub antiemeti~ni profilaksi s 5HT3-antagonisti in glukokortikoidi, so {e vedno pomembna zdravila iz skupine dopaminskih antagonistov, npr. metoklopramid, pa tudi tietilperazin, haloperidol in anksiolitiki. Anksiolitiki sicer sami po sebi niso u~inkoviti kot antiemetiki, uporabljamo pa jih skupaj z drugimi antiemetiki, zlasti pri anticipatorni S/B. ^as in na~in odmerjanja antiemetikov (tabela 3) Za zagotovitev maksimalne antiemeti~ne za{~ite damo antiemetike profilakti~no 30 do 60 minut pred kemoterapijo in nato z njimi nadaljujemo glede na predvideno trajanje emeti~ne aktivnosti danega citostatika, najve~krat je to pri zmernih emetogenih citostatikih {e 1–3 dni po kemoterapiji, po cisplatinu navadno {e 3–5 dni. Priporo~eno je peroralno dajanje antiemetikov. Intravensko ima prednost le pri bolnikih, ki tablet zaradi S/B ne morejo zau`iti. Dokazano je, da so peroralno dani antiemetiki enako u~inkoviti in varni kot parenteralno dani antiemetiki, poleg tega so cenej{i. ONKOLOGIJA / priporo~ila 81 Stopnja emetogenosti po Heskethu Antiemeti~na profilaksa Stopnja emetogenosti 1 (< 10 %) Asparaginaza Merkaptopurin Antiemetikov rutinsko Alfa interferon Retuksimab profilakti~no ne damo Bleomicin Tiogvanin Busulfan (ne za VD- terapijo) Trastuzumab Klorambucil (per os) Vinblastin Fludarabin Vinkristin Hidroksiurea Vinorelbin Imatinib Melfelan Metotreksat (< 50 mg/m2) Stopnja emetogenosti 2 (10–30 %) Akutna S/B: Citarabin Etopozid • GKK, Capecitabin Mitomicin C • Metoklopramid, tietilperazin Docetaksel Paklitaksel • Brez profilakse Doksorubicin (liposomalni) Temozolamid • 5-HT3 rutinsko ne dajemo Metotreksat (50–250mg/m2) Gemcitabin Pozna S/B: 5-flurouracil < 1000 mg/m2 Topotekan • rutinsko antiemetikov ne damo Stopnja emetogenosti 3 (30—60 %) Ciklofosfamid < 750 mg/m2 Idarubicin Akutna S/B: 5HT3 + GKK Ciklofosfamid (per os) Ifosfamid Pozna S/B: GKK ali metoklopramid Doksorubicin < 20–59 mg/m2 Irinotekan Pozna S/B: (izjemoma 5 HT3) Epirubicin < 90 mg/m2 Lomustin Oksaliplatin > 75 mg/m2 Metotreksat 250–1000 mg/m2 Mitoksantron < 15 mg/m2 Interlevkin 2 > 12–15 milijonov enot/m2 Stopnja emetogenosti 4 (60—90 %) Busulfan > 4 mg/d Daktinomicin Akutna S/B: 5HT3 + GKK Karmustin < 250 mg/m2 Karboplatin Pozna S/B: 5HT3 + GKK ali Doksorubicin > 60 mg/m2 Cisplatin < 50 mg/m2 Pozna S/B: metoklopramid + GKK Epirubicin > 90 mg/ m2 Citarabin > 1g/m2 Melfelan > 50 mg/m2 Prokarbazin (p. o.) Ciklofosfamid > 750–-1500 mg/m2 Metotreksat > 1000 mg/m2 Stopnja emetogenosti 5 (> 90 %) Karmustin > 250 mg/m2 Akutna S/B: 5HT3 + GKK Cisplatin > 50 mg/m2 Pozna S/B: 5HT3 + GKK ali Ciklofosfamid > 1500 mg/m2 Pozna S/B: metoklopramid + GKK Dakarbazin Mekloretamin Streptozocin Tabela 1. Citostatiki po stopnji emetogenosti in priporo~eno antiemeti~no zdravljenje GKK: glukokortikoidi, 5HT3: serotoninski 5HT3-antagonisti KAKO S/B PREPRE^UJEMO IN ZDRAVIMO? Vrste antiemetikov Slabost in bruhanje omilimo ali prepre~imo z antiemetiki. Zdravila z bolj ali manj izra`enim antiemeti~nim delovanjem so prikazana v tabeli 2. Pomembno prelomnico v prepre~evanju in zdravljenju akutne S/B po citostatikih predstavlja razvoj antiemetikov iz skupine antagonistov serotoninskih (5HT3) receptorjev. Tudi v Sloveniji imamo danes na tr`i{~u tri zdravila iz te skupine, in sicer granisetron, ondansetron in tropisetron. U~inkovitost omenjenih antiemetikov je primerljiva, ~e se dajejo ob upo{tevanju njihovih farmakolo{kih lastnosti. Najpogostej{a ne`elena u~inka 5HT3-antagonistov sta glavobol in zaprtje. Serotoninski (5HT3) antagonisti dolasetron, granisetron, ondansetron, tropisetron, palonosetron Glukokortikoidi deksametazon, metilprednizolon Dopaminski antagonisti metoklopramid, butirofenoni (droperidol, haloperidol, domperidon), proklorperazin, phenotiazini (tietilperazin) Benzodiazepini lorazepam, diazepam, alprazolam, midazolam Antihistaminiki (difenhidramin) Kanaboidi Antagonisti receptorjev NK1 (aprepitant) Tabela 2. Zdravila z antiemeti~nim delovanjem Izbor antiemetikov glede na vrsto kemoterapije Za prepre~evanje in zdravljenje S/B po citostatikih danes pri srednje-mo~no in zelo emetogenih citostatikih uporabljamo 5HT3-antagoniste (granisetron, ondansetron, tropisetron), najve~krat v kombinaciji z glukokortikoidi. Za antiemeti~no profilakso pri malo in zelo malo emetogenih citostatikih, teh antagonistov rutinsko ne uporabljamo. Pri zdravljenju bolnikov s kombinirano kemoterapijo dolo~imo najbolj emetogen citostatik v kemoterapevtski shemi in glede na tega predvidimo profilakti~no antiemeti~no zdravljenje, ocenimo tudi, kaj k emetogenosti kemoterapevtske sheme prispevajo drugi citostatiki (aditivni u~inek). Pri bolnikih, ki prejemajo kemoterapijo ve~ dni zapored, antiemetike predpi{emo profilakti~no glede na dane citostatike in za prepre~evanje pozne S/B s profilakso nadaljujemo {e 1–3 dni. Zdravljenje anticipatorne S/B Naju~inkovitej{e zdravljenje anticipatorne S/B je, ~e prepre~imo njen nastanek z ustrezno profilakso `e ob pri~etku zdravljenja s kemoterapijo. Najpogostej{i vzrok za to obliko S/B je namre~ negativna izku{nja. ^e se anticipatorna S/B kljub vsemu pojavi, priporo~amo uporabo anksiolitika, ki ga bolnik pri~ne jemati `e dan pred pri~etkom zdravljenja s kemoterapijo in z njim nadaljuje skupaj z drugimi antiemetiki {e nekaj dni. Priporo~a se tudi uporaba razli~nih sprostitvenih tehnik. Zdravljenje S/B, ki nastopi kljub antiemeti~ni profilaksi Pri bolnikih, ki v okviru antiemeti~ne profilakse prejemajo 5HT3-antagonist in glukokortikoide v priporo~enih odmerkih za prepre~evanje S/B, navadno ne ve~amo odmerkov `e danih zdravil, ampak dodamo zdravila, kot sta metoklopramid ali tietilperazin (± haloperidol, ± anksiolitik). Pri bolnikih, ki v antiemeti~nem profilakti~nem zdravljenju {e niso prejemali 5HT3-antagonistov (nizko emetogena shema), dodamo 5HT3-antagonist. To upo{tevamo tudi ob naslednjih ciklih kemoterapije. Kadar S/B kljub prej omenjenemu antiemeti~nemu zdravljenju ne preneha (refraktorna S/B), je poleg intenzivnega antiemeti~nega zdravljenja potrebna {e parenteralna hidracija in prehrana bolnika. Predvsem je v takem primeru treba izklju~iti morebitne druge vzroke za nastalo S/B, kot so npr. ileus, obstipacija, mo`ganski zasevki, elektrolitne motnje, oku`ba, uremija, druga emetogena zdravila (npr. opiati, antibiotiki, antimikotiki), gastropareza. ^e je vzrok za refraktorno S/B res kemoterapija, moramo razmisliti o zamenjavi kemoterapevtske sheme. ALI BOLNIKI, KI SE ZDRAVIJO Z OBSEVANJEM, POTREBUJEJO PREVENTIVNO ZDRAVLJENJE Z ANTIEMETIKI? V nasprotju s kemoterapijo je zdravljenje z obsevanjem lokalna oblika zdravljenja. Ali bolnik potrebuje profilakso z antiemetikom, je odvisno od obsevanega mesta. Ali je antiemeti~na za{~ita potrebna, dolo~i zdravnik radioterapevt. Na~eloma velja, da je antiemeti~na profilaksa potrebna pri obsevanju vsega telesa, obsevanju polovice telesa, obsevanju kraniospinalnega predela in kadar je v obsevalnem predelu zgornji del trebuha (tabela 4). ^e gre za kombinirano zdravljenje s kemoterapijo in obsevanjem, antiemeti~no profilakso predpi{emo glede na emetogeni potencial dane kemoterapije. ONKOLOGIJA / priporo~ila 82 Serotoninski (5-HT3) antagonisti (1x/dan) Ondansetron 16–24 mg p. o. ali 8–32* mg i. v. (pozna S/B 2 x 8 mg p. o.) Granisetron 2 mg p. o. ali 1–3* mg i. v. (pozna S/B 2 mg p. o.) Tropisetron 5 mg p. o. ali 5 mg i. v. (pozna S/B 5 mg p. o.) Dopaminski antagonisti (3-4x/dan) Metoklopramid 20–30 mg p. o. ali i. v. Tietilperazin 10 mg p. o., supp ali i. v. (pri nas 6,5 mg!) Kortikosteroidi (1x/dan) Deksametazon 20 mg i. v. (pozna S/B 2 x 4–8 mg i. v.) ! p. o. nimamo Metilprednizolon 125 mg i. v. (pozna S/B 2 x 16–32 mg p. o.) Drugi (1-4x/dan); v kombinaciji z zgoraj omenjenimi Anksiolitiki: lorazepam p. o. ali s. l. (0,5–2 mg), alprazolam, diazepam Butirofenoni: haloperidol (1–2 mg per os/4–6 ur ali 1–3 mg i. v.), Butirofenoni: domperidon, 20 mg p. o. med obroki hrane in pred spanjem Tabela 3. Priporo~eni odmerki pri nas registriranih antiemetikov *tako velike odmerke uporabljamo le pri zelo emetogenih kemoterapevtskih shemah, ki vklju~ujejo odmerke cisplatina > 50 mg/m2, zlasti ~e je pozitivna anamneza o nagnjenosti k S/B in pri obsevanju vsega telesa (TBI) Tveganje za S/B Obsevalno Priporo~ena antiemeti~na polje za{~ita veliko TBI* pred vsako frakcijo 5HT3- antagonist zmerno HBI** pred vsako frakcijo 5HT3- zgornji trebuh antagonist ali dopaminski trebuh + medenica antagonist pla{~no polje kraniospinalni predel majhno drugi predeli ni~ oziroma po potrebi Tabela 4. Priporo~ila za antiemeti~no profilakso pri obsevanju *obsevanje vsega telesa (angl. TBI - total body irradiation); **obsevanje polovice telesa (angl. HBI - half body irradiation) NOVI ANTIEMETIKI ^eprav ju na slovenskem tr`i{~u {e ni, naj omenim dva nova antiemetika, ki sta v Ameriki registrirana `e nekaj mesecev, v Evropi pa ravnokar. To sta aprepitant, ki spada med nevrokininske (NK1) antagoniste, in palonosetron, ki je 5HT3-antagonist, vendar z vsaj 30-krat ve~jo afiniteto do 5HT3-receptorja od sedanjih 5HT3-antagonistov. Palenosetron se v do sedaj opravljenih klini~nih raziskavah ni izkazal za u~inkovitej{ega od drugih 5HT3-antagonistov, njegova edina prednost je, da je zaradi podalj{anega razpolovnega ~asa za prepre~evanje akutne in pozne S/B potrebno le enkratno odmerjanje. Aprepitant pa je nedvomno pomemben antiemetik, saj je edini iz skupine NK1-antagonistov, ki blokirajo vezavo substance P na NK-1- receptor v osrednjem `iv~evju. V kombinaciji s 5HT3- antagonistom in glukokortikoidi pomembno izbolj{a nadzor zlasti pozne S/B pri zdravljenju z zelo emetogenimi kemoterapevtskimi shemami, zlasti s tistimi, ki vklju~ujejo cisplatin. ZAKLJU^EK Posledica zdravljenja s kemoterapijo in/ali obsevanjem sta lahko S/B. Na{ cilj je z antiemeti~no profilakso prepre~iti pojav akutne in pozne S/B. Antiemeti~no profilakso predpi{emo glede na emetogenost citostatikov v kemoterapevtski shemi in glede na dejavnike tveganja za S/B pri posameznem bolniku. Vedno predpi{emo najmanj{i maksimalno u~inkovit odmerek antiemetika, ki ga damo 30 do 60 minut pred kemoterapijo. Priporo~eno je peroralno dajanje. Vedno razmislimo o mo`nosti pojava ne`elenih u~inkov predpisanih antiemetikov, o morebitnih posledicah za bolnika, pri neu~inkovitem antiemeti~nem zdravljenju pa o drugih mo`nih vzrokih za S/B pri bolniku z rakom. Razvoj novih antiemetikov, zlasti antagonista NK1- receptorja, nedvomno predstavlja ve~ji nadzor zlasti pozne S/B pri bolnikih, ki prejemajo kemoterapijo s cisplatinom; upamo lahko, da bo omenjeno zdravilo kmalu tudi na slovenskem tr`i{~u. Literatura: 1. ESMO Minimum Clinical Recommendations (www.esmo.org); 2002. 2. Gralla RJ, Osoba D, et al: Recommendations for the use of antiemetics: Evidence based clinical practice guidelines. J Clin Oncol 1999; 17: 2971-2994. 3. National Comprehensive Cancer Network (NCCN) guidelines: Antiemesis version 2. 2003. 4. Schnell FM: Chemotherapy induced nausea and vomiting: The importance of acute antiemetic control. Oncologist 2003; 8: 187-198. 5. Hesketh PJ, Kris MG, Grunberg SM et al. Proposal for classifying the acute emetogenicity of cancer chemotherapy. J Clin Oncol 1997; 15: 103-109. 6. Hesketh PJ. Comparative review of 5HT3 receptor antagonists in the treatment of acute chemotherapy induced nausea and vomiting. Cancer Invest 2000; 18: 163-173. 7. Italian Group for Antiemetic Research. Double blind dose- finding study of four intravenous doses of dexamethasone in the prevention of cisplatin induced acute emesis. J Clin Oncol 1998; 16: 2937-2942. 8. Aapro MS, Thuerlimann B, Sessa C, De Pree C et al.: A randomized double blind trial to compare the clinical efficacy of granisetron with metoclopramide, both combined with dexamethason in the prophylaxis of chemotherapy induced delayed emesis. Ann Oncol 2003; 14: 291-297. 9. Hesketh PJ, Van Belle S, Aapro M, Tattersall FD et al. Differential involvement of neurotransmitters through the time course of cisplatin induced emesis as revealed by therapy with specific receptor antagonists. Eur J Cancer 2003; 39: 1074-1080. ■ ONKOLOGIJA / priporo~ila 83