Jinsiio SZDL ytujSKegč >K.raja — Uprava it redniitvo Ptuj Premer lova t — Telefon IM^ VP Ptui «43-T-20f - St. 42 — Letnik VIII r jdOOJ Odižovorn j redni K Vrabi - Kok'>^J9ov i<- vrafa.-n. Pisk?- vlanbt-rsk, usltam.- >n; diD 10 - Letn» Iaro^nln^t 500 din CX> oTjn« 25h iin Ptuj, 21. oktobra 1955 23. oktobra 1955 bo v področju Po orfa ljudsko gl ^vanje o bo- dočnosti lega področja. 570.000 vol vcev, kol-kor jih je vpi^sanih v tK)lilne sezn me, bo moralo od- loči, ' lit bo postale to področje, prvo *evrope:i statutu sedanje stanje ne f>o spremenilo), medtem ko so v Londonu dokaj skeptični. Vseka- kor 23. oktober nj več daleč in z rezultati glai'ovanja bomo kmalu seznanjeni KONFERENCA ZUNANJIH MINISTROV V 2ENEV1 Bolj kot remltotov posarskega glasovanja pričakuje svet z' četek konference zunanj h mmifstrov, ki se bo te dni začela v Zenev' kot nekakšno ncdaljevanje kon- ference velikih štirih, ki je bila letošnjega julija v ^tem mesru. Na tej konferenc b se riaj lotili važnih vprašanj (in jih po mož- nosti tudi restU) in sicfT: vpra- šanje evropske varnosti, vpraša- nje združ tve Nemč je t«-T vpra- šanje splošne razorožitve. Iz me vsebine teh vprašanj jt raz- vidno, da gre za najvažnejša vprašanja sodobnegc sveta, da gre za vprašanja, ki pomenijo m:ir ah vojno aH še več, nadaljnji obstoj in nesluten rc-zvoj s po- močjo atomske energ je, al: pa klavern propad kulture in civili^ Taci je ter fizičnega obstoja člo- veštva. Perspektiva, ki jo je odprla julijska konferenca »velikih*, je bila ugodna in postala simbol vse ugodnejšemu razvoju v med- narodnih odnosih. To je bil tako imenovani »ženevski duh«, ki je preveval dejanja in opustitve velikih sil in ki je doprinašal k vse bolj človeškemu odnosu med svetovnima blokoma in tudi med posameznimi državami. V zadnjih dneh smo slišali glasove, da »ženevskega duha« ni več, ali da vsaj ne pomeni več tistih nad, ki jih je vanj polagalo po miru, prosperiteti in socialističnih odnosih med narodi in ljudmi stremeče člo- veštvo. Zato pa to tembolj nestrpno pričakuje začetka in poteka konference, kjer bo pre- trpel »ženevski duh* svojo naj- težjo preizkušnjo Konferenca zunanjih ministrov bo torej v veliki meri pokazala, v katero od treh možnih smeri bo v bo- doče krenilo človeštvo: ali v smer miru, razvoja, prosperitete, ali v smer ponovne hladne vojne alt pa v smer vojne in sploš- nega uničenja. STAN.IE V SEVERNI AFRIKI V zadnjih dneh so pripadniki francoskih oboroženih sil izvedli v Alžiru »več uspelih akcij«, ka- kor smo čitali v poročilih iz Se- verne Afrike. Obravnavanje razmerja med Francozi in Al- žirci na »vroč« način torej še ni prenehalo, kakor v Parizu po- slanska skiupščina ni prenehala razpravljati o stanju v Severni Afriki, pri čemer je prišla fran- coska vlada v položaj, da je mo- rala sprožiti vprašanje zaupnice Ta bila sicer izglasovana, če- prav samo z 52 glasovi ve- čine toda že ta stvar sama kaže na vse prej kot rožnato stanje v francoskem predstavniškem domu OBVESTILO! začetek vseh .heziko vnth in pripravoalnth teCa.tev za privatne IZP ite je bil v torek, dne 18. oktobra 1955. ob 19. V ri n^ gimnaziji v ptttfu. — kdor se Zeli udeleZe vati teh teca-tev pa je prijavni rok zamttdil. n aj «!e takoj prijavi na GIMNAZUL Prosloua desetleinke OZn 24. ohtobro u Titovem domu u Ptu u V FKsnedeljck, 24. oktobra 1955, ob 19. uri, bo v Ptuju t Tilovem domu proslava 10-letnice Združe- nih narodov Na proslavi bo govoril o de- setletnem delu OZN tov. Viktor Knez, DPD »Svoboda« Ptuj |>a pr-pravlja program Po delovnih kolektivih bo obširna agitacija za udeležbo aa proslavi. Proslave bodo tud; po drugih občinah » ptujskem okraju. Kako velik pomen pripisuje Jugoslavija t«j obletnici 1« pro- slavam, je razvidno med drugim tudi iiz tega, da je na čelu jugo- slovanskega nacionalnega komi- teja Za proslav« lO-letnice Zdru- ženih narodov podpredsednik Zveznega izvrinega sveta tovarii Edvard Kardelj. Za čim večjp popuI««rbKi v i^tuju zmaujsujejo stano- vanjsko stisko Pomoč UNICEF ptujskemu okraju znaša doslej 100 milijonov din v tedivB UNICEF od 17. do 24, kvktobra 1955 se bo vse svobodo- ljubno človeštvo spomnilo med drugim velikega dela, ki ga je opravil v minulih desetih letih UNICEF — Dečji fond OZN, skupno čine Ormož sklicujem zbore volivcev za volitve odbornikov krajevnih odborov na področju občine Ormož: Krajevni odbor Loperšice: za vasi Loperšice in Frankovci v nedeljo, dne 30. okt. 1955. ob 8. uri v Gasilskem domu Loper- šice. Krajevni odbor Hum pri Or- možu: za vas Hum pri Ormožu v nedeljo, dne 30. okt. 1955. ob 8. uri v osnovni šoli. Krajevni odbor Hardek: za vasi Hardek in Dobrava v ne- deljo, dne 30. okt. 1955, ob 8. uri v osnovni §oli Hardek. Krajevni odbor Pušenci: za vas Pušenci v nedeljo, 30 okt. 1955, ob 8. uri pri Ivanu Trste- njaku, Pušenci. Krajermi odbor Lešnica: za vasi Lešnica in Strmec pri Or- možu v sredo, dne 2. nov 1955, ob 19. uri pri Tinetu Lahu. Leš- nica. Krajevni odbor Vel. Nedelja: za vasi Vel. Nedelja, Drakšl, Haindl Mihovci in Sardinje v sredo, 2. nov 1955, ob 19. uri v Zadružnem domu Vel. Nedelja Krajevni odbor Trgovišče: za vas Trgovišče v sredo, 2 nov 1955 ob 19 uri v Gasilskem domu Krajei:ni odbor Tnmaž: za vasi Toma? pri Ormožu Hranjigovci Koračice in Zagorje v nedeljo, 6 nov. 1955, ob 8. uri v osnovni šoli Tomaž. Krajevni odbor Pr Šetinci: za vas Pršetinci v nedeljo, 6. nov. 1955, ob 8 uri v Gasilskem domu Pršetinci. Krajevni odbor Ključarovci: za vasi Gornji Ključarovci, Sp. Ključarovci, Lunovec in Senik v nedeljo, 6. nov 1955, ob 8. uri pri Antonu Stuhecu. Zgornji Ključarovci. Krajevni odbor Runeč: za vasi Runeč, Dobravščak, Stanovno in 2vab v nedeljo, 6. nov. 1955, ob 8 uri v osnovni šoli Runeč. Krajevni odbor Strjanci: za vasi Strjanci in Ritmerk v sredo. 9 nov 1955, ob 19 uri pri Cirilu Nemecu, Strjanci 4 Krajevni odbor Sejanci: za vasi Sejanci in Mala vas pri Ormožu v sredo, 9. nov 1955, ob 19. uri pri Ivanu Majcenu. Sejanci. Krajevni odbor Sodinci: za vasi Sodinci, Vičanci in Senešci v sredo, 9. nov 1955. ob 19 uri pri Ivanu Skoku Sodinci 10 Krajevni odbor Veličane: za vasi Veličane in Mali Brebrov- nik v nedeljo, 13. nov 1955. ob 8. uri v Sindikalni dvorani Ma- lek. Veličane Krajevm odbor Libanja. za vasi Libanja in Pavlovski vrh v nedeljo 13 nov 1955 nb 8 uri pn Jožku Novaku, Libanja 9. Krajevni odbor Litmerk: za vasi Litmerk in Lešniški vrh v nedeljo, 13. nov 1955. ob 8. uri v prostorih Vinogradniškega za- družnega gospodarstva Litmerk. Krajevni odbor Miklavž pri Ormožu: za vasi Miklavž pri Ormožu, Krčevina in Kajžar v nedeljo. 13 nov. 1955. ob 8. uri v Zadružnem domu Miklavž. Krajevni odbor Vinski vrh: za vasi Vinski vrh in Veliki Bre- brovnik v nedeljo, 13 nov. 1955, ob 8 uri, Safinov zid. Vinski vrh. Krajevni odbor Pavlovci: za vas Pavlovci v nedeljo, 13 nov. 1955, ob 8 uri pri Mirku Bern- hardu, Pavlovci Krajevni odbor Kog- za vasi Kog in Gomila pri Kogu v sre- do, 16 nov 1955 ob 19 uri v osnovni šoli Kog Krajevni odbor Jastrebci: za vasi Jastrebci in Lačaves v sredo, 16. nov 1955. ob 19 uri v osnovni šoU Kog Krajevni odbor Vuzmetinci: za vasi Vuzmetinci in Zasavci v sredo. 16 nov 1955 ob 19 uri pri Slavku Stamparju. Vuzme- tinci 17 Krajevni odbor Hermanci: za vas Hermanci v sredo 16 nov 1955 ob 19 uri na sedežu Vi- nogradniškega zadružnega go- 5p'^darstva Temnar Krnjevni odbor Cerovec: za vas Cerovec v nedeljo, 20 aov. 1955 ob 8. uri pri Albini Ska- lič. Cerovec. Krajevni odbor Ivanjkovci: za vasi Ivanjkovci. Mihalovci in Strezetina v nedeljo. 20 nov. 1955 ob 8 uri v dvorani kina. Krajevni odbor Žernvinci: za vasi Zerovinci in Hujbar v ne- deljo, 20 nov 1955, ob 8 uri pri Janezu Pihleriu Zerovinci 11. Krajevni odbor Lnhonci: za vas Lahonci v nedeljo. 20 nov. (Nadaljevanje na 2. strani) PEVCI IZ OKMUZiA. vabljeni! V torek, 25 oktobra t. 1. ob 19. uri bo začetek pevskih vaj društva Partizan Ormož kot običajno v nižji gimnaziji. Ker bi radi povečali zbor, va- tnmo v zbor vse pevce, zlasti mladino, saj vsi radi poslušamo pesem iz mladih grl. To zimo bomo priredili več pevskih nastopov in koncert v Ormožu in po možnosti tu^ drugod na področju naše obči- ne, zato bi se tudi radi nava- dili novih pesmi ob povečanem številu pevcev. Pevske vaje bodo vsak teden v torek ob 19 uri v nižji gim- naziji. Začetek bo točen, da ne bo predolgega zadrževanja v noč. Ce želijo pevci kak drug dam in ^as, naj to sporočijo od- boru. Odbor Partizana Ormož a Ptuj. 21 oktobra 1^55 Končan pregled piemenjakov C^ h i ko V;pleme^ £ [: sv Za plemenjake ne smemo štediti sreifstev (Ing. Egon Zcrec) v času mea 3 in 12 oktcbrom 1.1, je pregledala Okr j na kom ■ sijo plemen kt- b ke in merjasce o področju ptujskega okra)u 'r ugotoola, da se stanje plemen- skih b kov kakovostno izboljšuji, prcv tako pa tudi ffcji/c plemen- skih merjascev Imamo še po- dročja, kjer še stanje m zadova Ij vo kot na primer v Slovenski! goricah (Trnovska vas, Polenšak Vitomarci), sno^r pa so tudi tu kaj korak d Ije m je razlika od prejhnjih let Veliko bomo še trtoroH storHi, preden bo stanje zadovoljivo. »KiakoT seješ. tako boš tud žel!« je prav.lo poljedelcev pa tud-i živinorejcev Slednjim »se- jejo« plemenjaki in žetev pred stavijajo mlade živali Pospeše- vanja živinoreje si ne moremo ziani-šljati brez zado«tnega števi- la kvaLtetnih piemenjakov, na odbiro katerih v vseh živinorej- sko ra2;v-tih deželah posebej pa- zijo. Bik in merjiaeec morata bit; rodovniškega porekla m ne more bi-ti Ucenciran b-k, čigar mati ne daje dovoljne količine miasincga Pincgavec Veterinarske bolnice Ptuj mleka. Načrtno moramo razmno- ževati nareščaj ter gledati na molznos-t krav. Letos je imela okrajma komi- sija namen 'zločiti vse bike 'V. razreda in slabše ter omejit: šte- vilo piemenjakov II b in c raizre- da. Po opravlienem delu je osta- lo izmed 300 pregled nih bikov Za pleme le 100 primernih b-kov. Nekaj bikov bomo morali doku- piiti, v ostalem pa nam bo v po- moč umetno o-emenjevanje. Pri nas še premalo skrb-mo za odbiro piemenjakov To nam je dok-zal zl.&ti letošnj pregled kakovost" 'n proizvodnosti naše Simodolec Veterinarske bolnice Ptuj živine. Veldko živinorejcev zadr- žuje za pleme doma vzrejene bike al. merjasce, čeprav bj mo rali upoštevati, da je večina go- veda v okol-Cj v Sorodstvu spie- menjakom Oplemenjevanje vs-f rodstvu nam zapušča slaboten naraščaj s telesnimi hibami 2iv Ijenjska slabost, neodpornost :n gospodarska manjvrednost take- gia narežčaja ogroža našo živino- rejo. Take žival- slabo izkorišča- jo hreno, nerede žro ter se tudi normalno ne razv jajo. V naših hlevih najdemo oslabelo, bledi- kssito govedo, slabo pora tlo z dljiko, tankih ko«ti, nežne kože n slabih mišic. Pogosto ts-ne!. vpat, izbuljene oči Hd. Ob taki živini marsikateri žiivinore- iec ne bo dosegel napredka. Priskrbimo si nove plemenja- ke, ki niso v sorodstvu z govedom v okolici. To je predvsem skrb kmetijsk.h zadrug. Pr^ nabavlja- nju prvovpstn»ih piemenjakov ni dobro varčevati z deniarjem Umetno osemcnjev nje krav je že zelo razširjeno Sedaj že lah- ko aa tako dobljenih potomcih ocenjujemo vrednost bikov. Pri umetnem osemenjevanju dobimo od bika 5 do 10 krat tol ko oo- tomcev kot če ga nair^vno pripu- ščamo. Glede na to je zelo važna dediLa vredno&t bikov piemenja- kov, ki jih moramo izb"rati med potomc: odličnih krav m preiz- kušenih piemenjakov. Najvažnej še je prav gotovo dedovainjc ko- ličin-ke 'n maščobne molznostn. To I hko ugotovimo « primerja- njem kol č n mleka m maščobe molznic s količ-nami nj hovih mater-molznic, ala g primerja- njem mlečnosti molzn.c. potomk različnih b kov Zelo važno je dedovanje teles- tii.h obUk Pri ocenjevanju ple- menske vredno-ti posi-meznih ži- vali je važn tud zunanjost Na- r ščaj lahko ocenjujemo že od telitve dalje. Ko se pojiavljajo pr. potomcih bika znaki oUabe- losti, je nujne biko izmenjati. Krave n jlaije ocen mo šele po tel.tv), saj Se šele takrat pokaže njihov »mlečni izraz«. Zunanjost živali ocenjujemo glede na go- spodarski tip telesne oblake in v me, ž.vai samo pa vrednotimo Pn njeni plemenski in goispodar- Najboljši mlekarici KG Vurberk ski uporabnosti Vedno iščemo le gospodarski' tip žival . Glavne točke pri ocenjevanju tipa pa so: proizvodnoist, velikoH in sklad- nost telesa. Prihodnjič še neka-j o mer- jascih. Kako je letos ob trgatvi? Vremenske razmere v doba vegetacije v teku letošnjega le- ta so neugodno vplivale na raz- voj viške trte Pozno je začela vinska trta odganjati, pozno je cvetela, težka je bila borba p«rcH ti i>eronospori zaradi zares sla- bega vremena v poletnih mese- cih, premalo je bilo sonca in toplote skozi vse l^to, zlaeti pa v avgustu Nekoliko bolj'.^ je bilo v septembru Tu so glavni vzroki slabega in počasnega dozorevanja grozdja, zaradi če- sar bo letos prav pozna trgatev na mestu vsekakor pa bo mo- rala biti še v prvi polovici novembra. Zdravstveno stanje vinogra- dov pred zadnjim dežjem je bi- lo zadovoljivo. Prav tako bomo lahlio zadovoljni tudi s priča- kovanim pridelkom po količini pri vseh, približno normalno obdelanih vinogradih, kjer ni bilo toče. Ne moremo pa biti zadovoljni s sedanjo slajo grozd- ja. Zato je letos nujno potreb- no, da se s trgatvijo počaka, dokler obstajajo možnosti za to, da grozdje še pridobi na slad- korju in doseže vsaj približno normalno slajo. Za trgatev je treba pripraviti pravočasno vse potrebno v prešnici in kleti. Prešnico je treba očistiti in lesene stiskail- nice pregledati, če so v redu in jih namočiti, ker so se od lan- ske trgatve dalje le precej razsuSile. Prav tako je potrebrvo tudi očistiti železne stiskalnice in po potrebi na novo preple- skati z emajlnim lakom tiste dele, ki pridejo pri stiskanju v dotik z moštom. Za most in vi- no je železo škodljivo, kar je vzrok poznej.ših napak Enako je ravnati tudi z grozdnimi mli- ni in zobkalniki (pecialniki). Tudi ostalo posodo — kadi, lese- ne brente in škafe — ter kovi- naste ali gumijaste cevi, po ka- terih teče mošt iz stiskalnice v klet. je treba očistiti in pripra- viti za trgatev. Klet )e treba temeljito osna- iiti, slabe in zatohle kleti tudi zaiveplati in dobro prezračiti, določiti sode — dobre vinske — v katere pride mošt in jih uni- U, oziroma ustrezalo izplaJiniti. Pred trgatvijo samo si je tre- ba napraviti načrt, kaj se bo trgalo prej, kaj pozneje, odvis- no pač od dozorevanja posamez- nih sort Prav tako je treba odločiti kaj se bo bralo skupaj in katere sorte vsako 2ase. Trgali bomo le ob loperp, ^u- hem vremenu In šele po jutra- nji rosi. Le v primeru, če bo kaj več gnilega grozdja, je pod- blranje na mestu; sicer se pa bere ne glede na nekaj gnilobe. Potrebno pa bo pri trgatvi od- stranjevati vse suhe in še trde zelene jagode, nadalje tudi kifsle gnile jagode, ki se razlikujejo od normalnih gnilih po rumen- kastorjavi barvi. Talce jagode So ciknjene in vsebujejo ocetno kielino, ki seveda kvari mošt. Grozdje naj se zmasti — zmelje, od peclja — in iztisne čim hitreje, da s tem zmanjša- mo pozneje možnost porjave- nja. Mošt Iz zdravega grozdja nalijemo v rahlo zažveplane sode, in sicer damo eno taibleto azb žvepla na 3 hI mošta. Sode pa, v katere nalijemo možt iz gnilega oziroma precej gnilega grozdja zažveplamo močneje, in sicer tudi damo do tri ta- blete azb. žvepla na 3 hektolitre ntvošta. Z močnejšim žveplanjem zadržimo za nekaj časa začetek vrenja z namenom, da izloči mošt iz gnilega grozdja vso nesnago iz set^ Pri tem tako imenovanem razsluzenju, oziro- ma očiščenju mošta, uporablja- mo le manjše sode (do 6 hI). Očiščen mošt damo v priprav- ljene dobre vinske sode, kjer začne mošt čez nekaj časa vre- ti, še bolje pa je, da mu doda- mo močne sulfidne kvasnice. Naročajo se pri Inštitutu za vinarstvo v Mariboru ter se uporabljajo po navodilih ki so priložena vsaki pošiljki. Sodov ne napolnimo do vrha, zadelamo pa jih s kipelnimi ve- hami. Da bo mošt začel čimprej vreti, moramo že vnaiprej sikr- beti za ugodno temperaturo v kleti okoli 15 stopinj Celzija Ker sedanja situacija glede kva- litete grozdja letos ni ugodna, je treba s trgatvijo torej poča- kati kolikor se le da Zavedati se mor?mo da s slajen'em mo- štov ne moremo doseči kvali- teta, če jo narava sama ni dala. (Po Slov poročevalcu) Ah nesle, • da bo maja meseca p^ leto v Ljubljani skupščina Stalne konference mest. na ka- teri se bodo predvsem obrav- navala stanovanjska vpraša- nja; ©da lahko pričakujemo neka- tere spremembe v sistemu kreditiranja kupcem, ker se je pokazalo, da pomeni to za daljši čas dejansko finansira- nje potrošnje iz obratnih sredstev podjetij; Cda je v raznih kraUh Slove- nije v teku akcija RK za zbi- ranje sadja, zlasti jabolk za šolske kuhinje v krajih, kjer ni sadja in industrijske kraje, kar je marsikje uspeh pravil- nega tolmačenja te akcije na roditeljskih sestankih; ©da je v razpravi predlog, da bi dobile kmetijske zadruge kredit za nabavo zaloge gno- jil. zaščitnih sredstev, krmil, da bi lahko kmetovalci v Ca- su, ko dobijo sredstva za pro- dane pridelke, nakupili vse potrebno; kredit za gnojila in ostalo bi bilo treba vrniti v štirih mesecih, za orodje pa v dveh mesecih; Cda nam povzročijo rastlinske bolezni in škodljivci nad 40 milijard dinarjev škode letno, zaradi česar bo treba tudi v Sloverjji ustanoviti več po- sebnih postaj za varstvo rast- lin; Srbija jih ima 25; ©da bodo ostali tudi letos v ve- ljavi isti predpisi glede tro- šarine na mošt in vino, pa tu- di predpisi glede količine vi- na in žganja za domačo po- trošnjo; Oda uhaja pri Filavcih v murju od torka, 11. t. m., iz zemlje eksplozivni plin s pri- tiskom 200 atmosfer, od 13. t. m. pa tudi pri Strehovcih in ogroža v obeh vaseh nad tisoč prebivalcev, ki zaradi ne- varnosti eksplozije ne smejo kaditi, kuriti in svetiti z elek- triko. Strokovnjaki in delavci poskušajo odprtini, kjer uhaja plin iz zemlje, zamašiti, in upamo, da jim bo to tudi uspelo. To je prvi primer ta- kega pritiska plina iz zemlje v naši državi in kaže na ve- liko podzemeljsko bogastvo plina v teh krajih; ©da je pojasnjen grozen zločin v Salamencih v Prekmurju; zločinec Alojz Gaber, sostano- valec pokojnega posestnika Franca Pečka je pokazal v petek, 14. t. m., preiskovalnim organom, kam je vrgel truplo in posamezne ude. Ocene ob Turističnem tednu Bmmo Plu u leple licei v Turističnem tednu je med ostalim programom nastopala 6voje delo tudi posebna tričlan- ska kom.s-ja, se-tavljena iz čla- nov OTD Ptuj, čifina trgovskih podjetij in gost.nskih podjetij. Njen-a n:loga je bila pregledati in oceniti najlepše opremljene izložbe trgovskih lokalov, gv- stmske obrate in najlepše okra- šena okna ptujskih privatnikov. Kom.sija je ocenjevala po toč- kovnem s-siemu, tako da je biio možno doseči n jveč 5 točk. Po temeljitem pregledu m št temeljitejšem preudirku je oce- nila kom-sija s petim, točk mi trgovino Nama, ki Sj je ^ tem priborila prvo mesto Komis.ja se je odločila podar.ti najv šjo nagrado 5000 d.n tej trgovini, ker ima zelo okusno er^mž-rane izložbe, ker je tudi v notranjo- sti primerno urejena, blago smi- lelno ..n estetsko razstavljeno in ker posveča kolektiv posebno pažnjo čistoči m kulturn po- strežbi. Trgovina Na-Ma je v Tu- rističnem tednu opremila svoje ^zložbe tud. z lep mi 'I kami n;i- ših imljubljenih turističnih točk, kar je kom sija pri ocenitvi prav tako upoštevala, ter je prepr.ča- na, da je nagrada zaslužena Eh-ugo mesto je dosegla trgo- vina »Steklo-Porcelan« v Ptuju pt:v tako radi lepe m okusne izložbe, ki jih je omenjena trgo- vina v Turist-čnem tednu še po- sebej lepo pripravila, .n ker se je kolektiv v izredno težkih po- gojih trudil doseči kar najboljši uspeh. Trgov-na Steklo-Porcelan je dosegla 4 in pol točke Isto štev.Io točk je dosegla tu- di Veleblagovnica Merkur ki ima zelo okusno opremljeno tr- govino :n izložbo Brez dvoma bi 6i trgovina lahko pribor la še večjo oceno, vendar kolektiv ni opremi] izložb posebej »a Turi- stični teden. Med gostinsk mi lokali sta priborila dva posebni diplomi OTD v Ptuju. Prva je gonilna Beli križ, ki ima vzorno urejena prenoč šča, druga pa go tilna pri sejmišču (bivši Brenč č) v Ptuju, ki je brez dvorna najlepše ure- jen gostinski lokad. Med ostalim, ob skanim trgo- vinami so zelo zelo okusno ure- jeni trgovski lokal. Peko, Dem, DeIikatesa,*'KolonLale, Zadružn.k in Zarja. Vs: omenjen- trgovski lokali imajo tud okusno o^em- Ijene izložbe ter ziaslužijo zalo vso pohvsdc Na svojem obhodu sa je komi- s'ja ogledala tudi nekatera okna privatnikov Ugotovila je, da več- kratn: apeli OTD v Ptuju, naj prebivalci okrsise svoja okna s cvetlicami, n.so o'®tali brez odzč- va. Komisija je naletela na ne- kaj zelo lepo okr šenlh oken. Posebej je treba omenit: pri Rozik', okna Glasbene šole, v Muršičev, ulicj (Pečmk), cvetlič- ni paviljon n« THovem trgu, okna v poslopju Mestnega muze- ja, nekatera okna v Lackovi, Zelen kov, ulic; m na Sloven- skem trgu. Mimogrede je komisija vtakni- la no« v nekatera dvorišča.. Tu se ji je nudila bolj žailo«tna "hka. Večina dvorišč n^ pometenlh, raaličnj odpadk. pa izdajajo ce- lo bivanje raiznah štirinožn-h prebivalcev Večin, ptujskih dvo- rišč manjka samo dvoje: pokrito smetišče »n metla Tudi pločniki ne kažejo do^ti lepše slike. Po- leg tega, da so marsikje taki, da s-i človek lahko izpahne al: zloma nogo, so večkrat tudi neočiščeni. Kaj ko ne b. ocenjevali, ampak javno grajali tudi take malenko- sti? IIIZ CIIRKCJILAM Ob letošnjem izredno neugod- nem, večinoma deževnem vre- menu, zlasti pa zadnje dni se vidi, kako EK>trebno je nadalje- vati s skrbjo za naše otroke, kakor je to bilo poudarjeno ob »Tednu otroka«; saj še sedaj ob tem mrazu vidinvo hoditi bose in slabo oblečene ter pre- močene šolarčke. Ob takih po- javih je seveda zdravstvena preventivna služba brez moči ko so še vedno nekateri otroci po krivdi nezadostnih dohodkov staršev, brez prave obutve in oblačila. Ta pojav v Halozah ni več tako številen kot včasih, zato bodo morali starši teh otrok najti sredstva in tudi mo- rebitno pomoč, da njiho\'i otroci ne bodo izpostavljeni nevarno- sti težkih obolenj. ★ Na IV. seji gospodarskega sveta občine Bori je bilo skle- njeno, da bo ustanovljen Zdrav- stveni dom v zgradbi bivše občine v Cirkulanaih, kjer so za to primerni prostori. Kako je Zdravstveni dom potreben Halozam, lahko potrdijo nied drugim številke o' dosedanjem delovanju ambulante in o šte- vilnih uslugah bolniške sestre, ki jo ljudje vedno pogosteje kličejo na pomoč, vpr'šajo nasvete n prihajajo ob določe- n h dnevih v ambulanto na pre- gled m posvet k zelo pr ljublje- nemu ?dravn'ku dr. Francu Brum- nu Ni dvoma, da bodo mele Cir- kulane sča'oma tud rentgen«k aparat, zobno mbulanto n dru- go in da bodo «č"6oma vldne'ši uspeh- zdr vsH-ene prevent vne službp ter s tem tudi oreoreren mars kater ♦•ocialni problem. ■k Kme*'is'«?ti' ''.'iOO 1 *i-r)v IC J. v odpada Ou lodova ŠK.0 ži- vino p ncg-vsk«- pasme. Se ni arondirano in ima težave s po- manjkanjem delovne sile Za 41 stalnih delavcev -zdajo mesečno 700.000 din, 170.000 d.narjev pa znašajo otroške doklade. Imajo še 18 sezon-skih delavcev. Ce bo še dilje tako slatjo vreme, jim grozi velika škoda zaradi gnitja groedja. 7La vkletenje vinskega pridelka je urejena bivša Kure- ževa klet 250.000 dinarjev je pri- spevalo posestvo za ureditev ve- ter-narske postaje Bori. Za bo- doče gnojenje -majo pripravlje- nih 30 ton tomaževe žlindre. V perspektiv; imajo lastno dreves- nico, matičnjak za tr-n'Xo so že uredili Ko oo posestvo arondira- no, ko bodo imeli svoje upravno poslopje m več metian.zacije, bo posestvo v Orkulan/ah resen tek- mec drugim podobnim kmetij- skim gospod-rstvom v okraju. * Upajmo da bodo zimsk' čas prosvetljevanja med drugimi v našem okraju izrabil, tudi neka- teri godben k- ter »e naučili ne- kaj novih skladb, da ne bomo tudi v bodoče kot doslej, stalno posluš li vedno isti cigum ganj, mesto naših lepih narodnih in partiiz-nskih skladb. * Pred kratkim mo pokopal. 65- letno Ano Beliak. roj Kranjc iz Malega Okiča, ki jo je zadela kap med grabijanjem listja nT lazi. B la je skrbna gospodinja in dobra mati Nad življenjem pa je obupal Ivan Kodr č. b:vš pose tmk .n čevljar v Pr stav. star 75 \eA. E. J Ptujske kronike pripovedujejo... 8. X. 1705 je upepelil velik požar vse ptujsko mesto, razen štirih meščanskih hiš in dveh samostanov. Od hude vročine so se raztopili tudi zvonovi v mestnem stolpu. 4. X. 1805. Skoraj točno po sto letih je postal Ptuj zopet žrtev uničujočega ognja, ki je upepelil 25 hiš. Opis tega ve- likega požara se nam je ohranil v zapiskih ptujskega zgodovi- narja Simona Povodna. Požar, ki je povzročil silen poplah po vsem mestu, je izbruhnil četrt čez sedmo uro zvečer, in sicer v konjskem hlevu gostilne pri »Črnem orlu«, nasproti mimo- ritskega samostana. Ni se moglo ugotoviti, ali so ogenj povzro- čili domači ljudje gostilničarja Jožefa Breznika, ali pa kak tujec. Ogenj se je z bliskovito naglico razširil na bližnja po- slopja v Poštni ulici. Tisti, ki jih je prve zajel požar, so lahko redili le malo svojih stvari. K sreči ni pihal premočan veter. Za pogorelce so nabrali po me- stu 3666 fl. od drugod pa so priskočili na pomoč z vsoto 3381 fl. 20 kr. —ej. OBVESTILO Mestna komunalna ustanova v Ptuju obvelča, da bo prihod- nji živinski sejem dne 2 no- vembra. svinjsM pa 3. novem- bra 1955, in to v sled tega. ker je prvi tore'1: v novembru Dan mi^tvih. iSov genski dom v BuKovcih Gas is a z^ esa FLi^J je odlikovala za posebne zasluge in napredek gasilstva z Gasilsko zvezdo II. stopnje: Cajnko Martina, poveljnika Štaba brigade OGZ Ptuj Kodrič Lovra, poveljnika Šta- ba občinske gasilske zveze Bori Ogorelec Mirka, predsednika OGZ Ptuj Pernat Simona, poveljnika Štaba občinske gasilske zveze Cirkovci iRakuša Ivana, podpredsedni- ka OGZ Ptuj Z gasilsko zvezdo III. stopnje: Ačko Jožeta iz PGD Ptuj Berlič Marjana iz PGD Ki- dričevo Bezjak Jožeta iz PGD Bukov- ci Gradi Ivana iz PGD Ptuj Muhič Franca iz PGD Mo- škanjci Stropnik Eda iz PGD Ormož Vaupotič Ivana iz PGD Or- mož Vidmar Frmica iz PGD Ptuj Čestitamo! NA PTUJSKEM TRGU v sredo, 19. oktobra 1955 i;za kilogram, liter ali kos) Čebula 25—30. česen 60—80, luščeni fižol 40, stročji fižol 40. hren 30—40, krompir 13—15 paprika 40. cvetača 40. peteršilj 40, rdeča pesa 25—30, solata en- divija 50. špinača 60, rdeče ze- lje 20 zelie v glavah 15, zele- na 40. korenčsk 40. ohrovt 20. koruza 40. koruzni zdrob 60. su- rovo maslo 400. mleiio 25. sme- tana 120 sir 4a--80, koko.ši 400. piščsnci 400 kozlički 6C0 -800 breskve 30, grozdje 50—fO hru- ške 30. jabc^-va 30. .s.live ore- hi 80- -100 sivke 60—80. ja:ca 15. kostanj 20 rečeni kostanj 60. ir'-^ -- v- - 40 ruJič tO, ri^c 15\), ij^^Cc .^0. Zbori volivcev občine Ormož (Nadaljevanje s l stram) 1955, ob 8 uri pri Maksu Mešku, Lahonci 6. Krajevni odbor Trnovci: za vasi Trnovci, Mezgovci in Sen- čak v sredo. 23 nov 1955, ob 19 url pri Tomažu Mundi. Trnovci, Krajevni odbor Rucmanci: za vas Rucmanci v sredo, 23 nov 1955, ob 19 uri pri Jožetu Jan- žekoviču Rucmanci Krajevni odbor Savci: za vasi Savci in R:\kovci v sreJo. dne 23. nov 1955 ob 19 uri v Ga- tu vcij>. DiaLuaečiCt in Gradi.jče pri Ormožu v sredo, 23. nov. 1955, ob 19. uri pri Matildi Sta- buc, Bratonečice. Za zbore volivcev se bo pred- lagal sledeči dnevni red: 1. Volitve delovnega predsed- stva. 2. Volitve zapisnikarja in dveh overovateljev. 3. Poročilo o vlogi in delu ob- činskih Ijad.skih odborov in kra- jevnih odborov 4 Volitve odbornikov krajev- nih odborov. 5 Pi-^no ZIutKu C-ai!ii.Č Ptui. 21. oktobra IP^^S _3 O slikarskih razstavah v Ptuiu Dne 25. -"eptembra je otvoril zadnjo si kar ko razstavo v le- tošnjem letu v Ptuju tov. Kr^in- t.č, pred-ednik Sveta za kulturo pri OLO v Ptuju Poudarii je razmah kulturnega življenja v Ptuju po osvoboditvi Omen i je gled l.ško csejavno&t, ki je p>o vojni žela lepe ujipehe n z odo- bravanjem ugotovil, da =0 bile letois v muizeju kar štiri «lik t- &ke razstave: prva z del akadem- ik h slik rjev Oeltjena m Me- žanr, natio z del vel kega slo- ven kega impre^čonisia M tije Jama, za tem dveh mladih aka- demi kih si karjev rojakov, Sib- la in Lugar.ča in zadnja Marije Vidovič. Kakor vse dobro priprtvijene umetnostne prired tve. tako tudi si karske obiskovalce umetnostno izobražujejo m čustveno razvne- majo, kar sam. pr v dobro ve- mo, ko si na primer ogledujemo slike na slikarskih razstavah, kc n^ais po motivu in izvedbi prevze- majo, .da sn. žel mo umetnino od-' kupite, da bi nas op jala vedno znova Znano pa je. da marsikdo Še ne loči kiča od umetn ške sli- ke, k'2kor marsikomu tudi bolj pr.ja ?laba knjiga od dobre umetn ške stvTctve Po možnosti pravilnega ocenjevanja del raznih panog umetnosti, določujemo tu- di kulturnofit človeka seveda po- leg njegovih odnosov do «očlo- veka in družbe Z^ato "e prav do- bro zavedamo zakaj se naša so- ckl'ist:čna država toliko trudi, dia bi pomnožila kulturne prire- ditve in še več, da bi se čimveč ljudi: po;več:lo umetno«ti, pa če- prav ne b. doseglo ne vem kako velike u-pehe, empak zato. da bi umetnost bolj razumelo in bolj cenilo. Tov. Kr3jn6'č je ob koncu Svo- . jih besed poedravil slikarico in ji čestital k njenim uspehom, ki izražajo močan sl karsk: talent. Tudi Ivan Petrovič, ki je raz- £>t'avljail v Ptuju leta 1953 m se je udeležil otvoritve slikarske razstave Vi"dov'čeve, je pohvalil njeaa dela, med k terimi se ne- katera posebno odi kujejo. Na vabilo uprave muzeja, k: je razstavo pM-iredila. je pr šel iz Maribora umetno«tn krtik tova- riš Br nko Rudolf, ravnaitelj Umetnostne galerije, da b; po- dal strokovno mnenje o razstavi. Kakor vemo, so strokovne kri- tike umetnostnih prireditev 00;- roma umetn" ških del koristne z-a umetn ka 'n njegovo nadaljno rast, kakor tudi za publiko, d? umetn,ine bolje razume in jih po kritiku vrednoti po mer lih umet- nost: iji ne le pc svojem oku^u, ki je izraz pogosto slabe umed- no>stne izobrazbe Menda ziato ne bo odveč, če napišemo tudi ne- kaj misli, ki jih je povedal ob ogledu razstave Vidovičeve umet- no^tn kritik Slikanica je razstavila pet aktov — pet kopalk ki so po mnenju kr-tiki. obetavni, v posa- meznostih pa še pomanjkljivi. Največ je sHkarica dosegla v pokrajinah. k='kor »Na polju«, kn prikazuje prirodo v jeseni. Po- sebne pozornosti je vredna »Čr- nogorska vais« z nekol"ko »oeltje- novskim« ospredjem in pa »Ptuj- sko polje« s spretno in znač Ino uporabljenim: liSami njiv »Moja mlado«!« — cvetoči travnik za žično oviro pa pomeni psihološko prav gotovo značilno izpoved. Na slikah se kaže tu pa tam Oeltjenov vpliv ki' včasih poma- ga njeni zamisli včasih pa jo moti Po mnenju krit-ka tov riša ravnatelja Rudolfa bi bilo za s-hi- karico dobro primerno šolanje, da b; jo tehn ČDO utrdilo in dalo možnost gotovosti v izrazu, ker So zaenkrat njene slike še zelo raziične po originalnosti m ie- vedbi čeprav pričajo o slikari- čini nadarjenosti In ob-kovnici? Zal moramo ugotoviti, da so bile vse letošnje sl-karske razstave slabo ob ska- ne. Res je, da ie muzej nekoliko od rok, vendar je krivda tudi sindikalnih forumov da niso do- volj vabili članstva na razstave Zadnja je bila od vseh štirih še najbolj 0'b'skana, saj jo je dnevno obiskalo povprečno M Ptujčanov poleg muzejskih obi- skov" Icev od drugod Tudi dru- gače je žela slikarica pri publfki velik uspeh, kajiti slike so uga- jale. Tudi žetev njenega deset- letnega dela, ki ga je na razstavi posvetila 10. obletnice osvobodi- tve — je bila lepa, sej je proda- la kar devet slik Slikaric. želi- mo. da bi upoštevala kritikovo mnenje, se še slikarske šolala in na pl'itnih podajala še naprej le- pote prirode, svoje misli in ob- čečloveška stremljenja, vpraša- nja in hotenja. Upamo, da bo tta slikarskih razstavah, ki ^ih namerava mueej prirejati, vsako leto vedno več obiskovalcev, vedno več ljubite- ljev sLkarske umetnosti. R. VODILNA ORGANA KZ LESKOVEC NISTA BILA POŠTENA Predsednik upravnega odbo- ^ KZ Leskovec Feliks Kozel in blagajnik zadruge Jožef Bra- ^Mč sta si svoje položaje v kme- tijski zadrugi po svoje razla- gala Namesto, da bi bila s svo- jim delom vzor vsem ostalim članom odbora in zadruge sploh, sta zaupanje zadružnikov in po- ložaj v zadružni organizaciji grdo zlorabila Baje sta, kakor se govori med člani zadruge, pvoneverila znesike, ki gredo v sto tisoče Ce upoštevamo, da je ta denar s krvavimi žulji zbra- no premoženje revnih haloSkih prebivalcev, moramo njimo ne- poštenje tem strože ocenjevati Žalostno je, da so člani za- druge že dalje časa vedeli za njuno početje ter ga obsojali, vendar niso imeli toliko pogu- ma, da bi ga na kakršenkoli način preprečili Razen tega bi moral nadzorni odbor zadruge ozadje teh govoric raziskati ali vsaj sprožiti. preiskavo organov tajništva za notranje zadeve. Baje so oba zaprli. Iz Juršinc ZakaP so ntladini v odbor h zaprla vralc? Kaj bo to zimo začela mladina v Juršincih tii lahko vprašanje, zlasti če pomislim, da je čez poletje na tem področju precej porasla ledina in da jo bo tre- ba znova preorati. Treba je upoštevati, da je tudi mladina iz občine Juršinci vedno za- htevnejša in da je potrebno vedno več misliti nanjo, ter ji pomagati, da se bo dvigalo nje- no splošno Ln strokovno obzor- je. Verjamem, da bodo organi- zacije ZK, Socialistična zveza, LM in druge skupno z občino ter Kmetij.sko zadrugo imele pri tem glavni delež, zlasti če bodo predhodnemu posvetovanju predstavnikov vseh teh o kul- tumoprosvetnem delu pozimi sledili tečaji, predavanja, raz- prave itd. Prav gotovo bodo lastni delež vložili tudi starši z večjim razumevanjem za splošno in strokovno izobraže- vanje mladine. Pri tem bodo morali organizatorji teč^ev upoštevati, da ni edina prilož- nost za izobraževanje mladine zvečer Od tega večernega izo- braževanja marsikje odstopajo zlasti na željo in predlog star- šev pa tudi na predlog pax>- svetnih delavcev Tudi v Juršin- cih bo prav, če bodo razna ptre- davanja in tečaji po dnevu, ker se je že pri gospodinjskem te- čaju, pri tečaju RK ter pri kmetijskem tečaju pokaealo, da so predavanja tekom dneva številne je obiskana kot zvečer in da so poslušalci tudi bolj zbrani kot sicer. SSasoma ne bo mesto naše mladine iz Slovenskih goric sa- mo na tečajih in predavanjih, temveč tudi v raznih odborih, o čemer se sedaj ravno ne mo- remo pohvaliti. V občinskem odboru imamo samo mladega uslužbenca, ne pa odbornika, ki bi mogel na sejah godeloviati in soodločati, mladega odborni- ka ali odbomice nimamo niti v KZ in drugih društvih, kar kaže, da za sodelovanje mladi- ne ni zadostnega razumevanja temveč je mnenje, da so za mla- dino samo šolske klopi, ne pa tudi odbomiške mize. Jesensko delo bo kmalu kon- čalo, zato ni dolgo časa do pri- piravljenosti mladine in odra- slih, da bi obiskovali tečaje in predavanja. Upamo, da bomo kmalu lahko čitali, kako so se pomenili predstavniki naše ob- čine in organizacij o kultumo- prosvetnem delu pozimi. H. V. Iz Lešja Mlcid^na misli iudi zici sdIo šno izobr t« ioii c^ n'o v nedeljo, 9. oktobra 1955, Je biia v Lešju razširjena seja ob- činskega komiteja mlad_ne, ki pa se je žal niso udeležili funkcionarj mladme iz kraiev, kjer je med mladino najmanj političnega delia m, organizacij- ske povezave, V referatu je predsedn k mla- dinskega komiteja nakazal obli- ke dela mladinskih organizacij, ki obetajo v sed njd fazi družbe- nega razvoja največ uspehov, Madiini je potrebno posredovati čimveč znanja o družbenem upravljanju vlogi komunalne- ga sistema, zato bodo mladinske organizacije v zimskem času pri- tegnile k splošnemu in strokov- nemu izobraževanju večino mla- dine. Zlasti kmečka mladina mora bHi seznanjena z isledk :n pred- nostmi naprednega kmetijstva, zato se ustanavljajo pri splošnih kmetijiskih zadrugah krožki mla- dih kmetovalcev, kjer bodo kmetijski strokovnjaki s predava, nji, predvajanjem strokovnih fil- mov in raznimi strokovnimi ogle- di zglednejših kmetijskih gospo- darstev, posredovali mladincem čimveč zn:nja n izkušenj. Na tej seil je bilo med drugim sklenjeno, da bo v Majšperku osnovana nova mladiniska organi- zacija, ki bo zajela mladino, ki ai zaposlena v tovarnah in ki je prepuščena sama sebi. Med obe- ma organizacij'ma bo tesna po- vezava in pričakujejo, da bo tudi novi organiz ciji tov Maksimili- jan Serdiinšek v ensko pornoč, kot je sedaj tovarniški organiza- ciji. Organizacija LM Lešje se bo udeležila B-mesečnega tekmova- nja m upci da bo med organiza- cijami, k. bodo v delu in tekmo- vainju dokazale svojo trdnost in predanost B. J. Budncst nadzornega odbora kmetijske zadruge je preprečila škodo, ki jo je delal Hriberšek Glede na pasivnost halošicih predelov, revščino in zaostalost tialoških ljudi je dvakratne važ- losti pošteno delo vseh, ki ima- jo z njimi opravka. Tega se je zavedal tudi nadzorni odbor kmetijske zadruge Podlehnik, ter skrbno zasledoval delo v kmetijski zadrugi, posebno pa pri odkupu. Tako mu ni moglo niti nepošteno delo nakupoval- na Hriberška, ki ga je počenjal pri odkupu jabolk. Hriberšek si je tehtnico in uteži tako na- ravnal, da si je lahko ustvar- jal znatne viške pridelkov, ki jih je potem na svoje ime'vnov- čeval pri zadi-ugi. Denar si je seveda pridržal. Trenutno ne bi mogli pove- dati za koliko kilogramov aii dinarjev je oškodoval pridelo- valce in kmetijsko zadrugo, kCT tega še nismo mogli zvedeti, vendar bo verjetno tega precej, če sodimo po tem, da so organi tajništva za notranje zadeve v Ptuju Hriberška vtaknili v pri- por. Vsekakor pa nadzorni odbor KZ Podlehnik zasluži pohvalo, da je kljub vsemu še pravočas- no opazil Hriberškovo rokov- njaštvo ter mu ga preprečil. Komedija »Vroča fin (nova premiera v ptujskem gledališču) Avtor te nove premiere v na- šem gledališču, Američan: John Patrick, je danes ta dan pozna- no in cenjeno ime po vseh ve- likih svetovnih gledališčih. Ve- liko slavo si je pridobil prav z »Vročo krvjo« in »Cajnico na Okinavi«, ki se dogajata obe med drugo svetovno vojno na daljnem jugovzhodu. Poslednja na japonskem otoku Okinavi, »Vroča Kri« pa za assamsko- burmanskim bojiščem, v neki začasni angleški vojaški bolni- šnici, v oddelku za rekonvale- scente. V »Vroči krvi« nam prikazu- je Patrick, kako se mladi, vase zaprti in na videz nedostopni Škot, Lachi po imenu — ki spo- četka niti ne ve, da so mu za- radi nevarne operacije štete njegove življenjske ure, prebije iz trde skorje v življenje in ki celo tik pred smrtjo najde v življenju radost. S prvo mešanico humorja in pretresljivosti nam riše Johr Patrick v Vroči krvi spre- obrnitev ljudomrznika, mladegs Škota k ljubezni, vrednotenju sočloveka in življeniski radosti Igro je naštudiral z našin ansamblom kot gost režisei Peter Malec. Glavne vloge igra- jo: Kočevar (Skot Lachi), Vi- dečnikova (sestra Margaret) Vičar (Yank), Šugman (Tommy) Gunžer (Digger), Matjašič (Ki- wi), Milkovič (Polkovnik), An- derle (zamorec Blossom), Peč- nik (strežnik). Sceno je pripra- vil tehnični šef Jože Milkovič Prevod tega dela, ki bo to po1 prvič uprizorjeno v Jugoslaviji je napravil znani prevajalec ir književnik Janko Moder. Dnevni spored za nedeljo, 23. oktobra 1955 6,00 Budmca. 6,06—6,10 Poročila in vemenska napoved. 6,10 Vedre in po^ sliočne melodije za nedeljsko jutro. 7,00 Napoved časa, poročila vremenska nap-oved in objava dnevnega sporeda. 7,15 Reklame. 7,30 Radijski koledar in prireditve dneva. 7,35 Operetne arije. 8,00 O športu in športnikih. 8,15 Pisa- na vrsta domačih pesmi in napevov. 9,00 Otraika predstava: Dve Marički (po čeSki pravljici priredil Jože Zupan). 9,40 Koncertni valčki. 10,00 Družinski pogovori. 10,10 Nedeljski simfonični koncert •— Benjamin Ipavec Bogo Le» skovic: Serenada za dodala; Ludwig van Beethoven: Koncert za klavir tn orke- ster št. 2 v B^duru; Zdenek Fibich: V podvečer, 11,15 Oddaja za beneške Slovence. 11.35 Lahek opoldanski glas- beni spored — vmes ob 12,00—12,10 Pogovor s pcilušalci. 13,00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved, pre- gled dnevnega sporeda in objave. 13,15 Zabavna glasba, ■ vmes reklame. 13,30 Pol ure za naSo vas. 14,00—16,00 Že» leli ste — poslušajte! — vmes ob 15,00—15,15 Napoved časa. porodila, vremenska napoved in objave. 16,00 Po nasi lepi deželi — Dušan Kralj: Jesen- elca noč med slovenskimi polharji. 16,30 Popoldanski orkestralni spored. 17,30 Radijska igra — E. Miiller: Breziimna ljubezen (ponovitev). 18.47 Mali koncert lahke glasbe. 19,00 Radijski dnevnilt 19,30 Zabavna glasba, vmes reklame. 20,00 Večerni operni koncert. 21,00 Kulturni razgledi. 21.15 V svetu ritmov ln mel<;dii. 22,00 Nat>ove<) časa, poro« «la. vremenska napcved in pregled sporeda za naslednji dan. 22,15—23,00 Richard Strauss: Junakovo iivljenie, simfonična pesnitev. 22,15—23,00 UKV rroirram: V plesnem ritmu. 23,00—24,00 Oddaja za tuMno — na valu 237,1 m (prenos fz Zagreba) -)KRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Sobota, 22. okt. 1955, ob 20. ur^" dr. Bratko Kreft: »CELJSKI GROFJE«, drama v petih de- janjih. Izven. Zadnja ve- černa predstava! tih slikah). Premiera. Prvič v Jugoslaviji! — Režija Peter Malec k. g., scena in tehnično vodstvo Jože Milkovič. — Abonma: red Premierski in Izven! Nedelja, 30. okt. 1955, ob 15. uri: dr. Bratko Kreft: »CELJSKI GROFJE«, drama v petih de- janjih — Gostovanje v Goriš- nici (Zadružni dom). — Pred- prodaja vstopnic v Kmetijski zadrugi Gorišnica. V soboto, 22. oktobra, nasto- pi v vlogi grofa Hermana v Kreftovih »Celjskih grofih« llaks Furjan, prvak Sloven- skega narodnega gledališča v IJiihliani. Nedelja, 23. okt. 1955, ob 15. uri: dr Bratko Kreft: »CELJSKI GROFJE«. Izven Zadnjič! Četrtek, 27. okt. 1955, ob 20 uri: John Patrick: »VROCA KRI«, komedija v treh dejanjih (pe- Izšla je dolgo pričakovana knjiga „LJUBEZENSKENARODNE PESMI" Cena knjigi je samo 150 din. Dobite jo v vseh knjigarnah, naročite pa lahko na naslov: »NOVA BRAZDA«, MARIBOR, KOPITARJEVA ULICA 6 Rnlstva. Doroke in smrti na otuiskem področju v zadnjem tednu Rojstva: Terezija Brumec, Skorba 52, je rodila Zlatka; Frančiška Vavpotič, Gajevci 6, Marico; Rozalija Ljubeč, Mar- kove! 64, Marijo; Angela Koro- šec, Skrblje 14, Stanka; Angela Marinič, Cven 15, Marjana; Vik- torija Avguštin, Stoperce 12, Vladka; Marija Gaj ser, Hlapon- ci 28. Ivana; Hilda Dobrun, Ze- tale 8, Romana; Marija Marčič. Marjeta 35, Sonjo; Krescencija Cafuta. Podlehnik 72, Franca; Angela Kirbiš, Trniče 37, An- gelo; Terezija Zupanič, Hajdoše 10, Zdenko; Vera Grujič, Ptuj, Radomira; Brigita Potočnik, Mestni vrh 16, Brigito; Rozalija Stopinšek, Dobrina 32. Rozalijo; Marija Zunko, Slovenja vas 16, Martina; Matilda Klemenčič, Ti- bolci 31, Ivana; Danica Pihler, Stročja vas 29, Ljubomira; Ce- cilija Korže, Stoperce 76. Franca; Neža Glažar, Stojnci 48, Franca; Ljudmila Tomažič, Ljutomer, Franca; Marija Hoj nik. Vinšak 36, Milana in Simona; Marija Vogrinec. Strelci 7, Sonjo; Bo- gomira Krapša, Pečke 53, Bogo- mirja; Rozalija Mesarič, Staro- šinci. Srečka; Ana Cvetko, Pri- stava 38, Nado; Marija Klemen- čič, Skorba 2, Marjano; Ana Marko Vič, Ljutomer. Zvonko; Ivana Potočnik, Podlože 35. Zvonko. Smrti: Marij a Brenčič, Ptuj, roj. 1896, t 13. 10. 1955; Marija Kranjc, Krčevina 33, roj. 1897, t 14. 10. 1955; Barbara Tu- šek. Kajžar 62, roj. 1878, t 14. 10. 1955; Aleksius Varady, Ba- binec, roj. 1879, t 14. 10. 1955; Marija Žižek, Beltinci, roj. 1955, t 14. 10 1955. Poroke: Anton Valentin, Ptuj, in Marija Rogelj, Sp. Haj- dina; Alojz Jerenko, Ptuj, in Antonija Kralj, Ptuj. iVIESTNI KINO PTUJ predva- ja od 25. do 27 ' okt. italijan- ski film »PESEM ULICE«. «ESTNI KINO PTUJ predva- ja od 28. do 31 okt. angleški film »ESTER VOLTERS«. SODOBNI ROMAN KMIETIIIHI ivan potrč (42) Tega s pr^pajsnikom nisem prenesel in bilo mi je, • ko da bi me dražila Res je bilo, da je prinesla južino v spod- njem, snažne šem predpasniku, toda meni se je zdelo, kakor da na nalašč prenaša južino na trebuhu, ko da me nalašč izziva. Natakala nama je pijačo, naj- prej meni, zatem Tuniki, ponu- jala je južino, zatem pa tudi sama sedla — kar zastokala je, ko se je spustila na brano k Tuniki — in še sebi natočila. Tako je potem pila, silila, naj jeva, hkrati pa jadikovala, ka- ko bo to leto z mesom. »Jesus — na vse nam bodo pobrali, križani svet!« Niti jaz niti Tunika ji nisva kdo ve kaj odgovarjala. Vse so bile same stare lamentacije, nič novega pri nas na kmetih. Ni se dalo drugače odgovoriti nanjo, ko da si preklinjal, ali pa se tolažil, da bo že kako. Da bi pocrkali. to mi nikoli še na mi- sel ni prišlo. Prav ta pamet: bo že kalio, se je tudi zdaj, med počivanjem in med pijačo, zalezavala vame, tembolj, čim več sem popil. Od- pocii sum sc otru«:- — se začel pozibavati. Voz je ena- komerno poškripaval pod mojo težo; najužinal sem se in se na- pil, in kar čutil, kako z vročim dnem leze vame nekaj kakor lenivost, leze po vsem životu in v glavo. Zefa je še vedno jadi- kovala. a je nisem več niti vi- del niti slišal, čeprav je sedala nekje pred mano, kakšno sto- pinjo proč Presedel sem se, da sem jima pokazal hrbet in se zagledal v grabo proti doma- čiji na oni strani potoka in proti velik stezi. Bila je zgod- nja pomlad, drevje je bilo do kraja golo, hiše krčmarjeva in vse do kovačije, so se kazale ko gole. Druge krati, če ne bi pil, če ne bi bil tako do kraja izmu- čen, mi najbrž ne bi bilo tako vseeno ter se ne bi oziral po hišah, gotovo pa ne proti do- mačiji — pred obema Topleč- kama. A povedal sem že, kako mi je postajalo vseeno — bo že kako! Zagledal sem se v rumen- kasti dren pod njivo, zagledal šem kalužnice in podlesek za pKJtokom, zatem mačice na vr- binju — ali eno sem nekje na- rahlo občutil: če sem se kdaj, celo še davi, razveselil ranega cvetja in brstenja po drevju, sem ga zdaj, po pijači, samo še medlo videl, ko da bi ne bilo nikakšnega veselja več v meni, kakor je bilo to včasih, ko sem bil še šolar, otrok. Drevje bo za kakšne tedne zacvelo, odcvelo bo in Toplečka bo dobila otro- ka. Eh, hudiča, pa jo bom ože- nil. Se in še sem pil in nagibal ročko — navsezadnje, kaj mi je bilo mar za ljudi. Tudi mati so mi rekli: »Drži se grunta!« »Eh, kaj?« sem znenada vzkliknil, da sta me obe ženski pogledali, in hitro pristavil: »Greva, greva, da obrneva še te najgo!« Zdrsnil sem z ojesa, da je švisnilo z verigami, tudi Tunika je vstala. »Jezus, saj res!« je rekla To- plečka in se pripravljala, da vstane. Iz njenega glasu, iz pre- križanih rok nad trebuhom, iz vsega si videl, da je zadovoljna — eh, dosegla je svoje! — do- bila je mladega v posteljo. Zdaj- ci pa smo vsi hkrati, s Tunike vred obstali tn se zagledali proti veliki stezi. Zdi se mi, da je bila Toplečka prva, ki je zajaskalz že med vstajanjem Sem od velike steze, z na- basanim jerbasom na glavi, jc prihajala — Hana. Vsi trije na njivi smo jo bržčas hkrati za- gledali. Tunika je dvignila bič, a udarila po juncih; sam sem spu- stil plug in ga naslonil na bla- njo, vendar pa rečajev nisem spustil; videl sem Toplečko, ka- ko se je zagledala po klancu, koder je prihajala begunka, ko da ne more odmakniti oči in ko da še vedno ne more verjeti, kar vidi; prijela se je za ročico pri vozu. Hana je prihajala bliže, pogledala je po nas, za- tem po njivi in zatem znova po nas treh, po materi, po Tuniki in po meni, nato se je znova ustavila na materi in na nje- nem trebuhu. Bila je vsa raežarjena od vročine, lahko tudi od hoje v klanec proti njivam, lahko tu- di od cunj, ki so ji gledale iz nabasanega jerbasa. Ustavila se je za vozom, nas še enkrat spreletela z očmi, in zaslišal sem, da je vprašala: »Tak. ste v oranju?« Ko meni nič ln tebi nič! Ko da bi tetica zjutraj odšla v me- sto in bi se zdaj mimo njive vračali! Najprej ni nihče odgovoril, potem je rekla Toplečka: »Orjemo, da!« Rel^ je in zavzdihnila. Mi- dva s Tuniko sva bila tiho. Tako smo bili potem precej ča- sa vsi tiho, skoraj ko na trnju. Tako bi bilo ne vem koliko čiasa še, da ni Hana dvignila rok k jerbasu. Videl sem prsi. kako So se dvignile za belo jo- pico — bdla je svetešnje na- pravljeiia — in pogledal v tla. na brano pri njenih nogah; po- j stavila je jerbas na voz in za- ] tem pretrgala molk. < »Da, prišla sem.« je rekla; po- 1 tem je rekla materi »Vam ni i kaj po volji?« in zatem še me- 1 ni »Kaj ti? Se še nič ne i ženiš? Plojeve, govorijo, komaj 1 čakajo...« ' Izpod čela me je pogledala, < zatem ni mogla več zdržati. : Dvignila je jerbas na glavo in ! vsekala: 1 »Ne bom vam grunta požrla, ne bojte se!« 1 Obrnila ee je proti hramu in odšla naprej po vratnikih. — ! IX. 1 To noč, ko je vse to povedal, ■ Hedlov dolgo ni zaspal. Dolgo se je obračal po ležišču; nasled- ' nji večer je začel sam od sebe, : bilo je, ko da bi čakal name, 1 da bi to Hani do konca pove- ' dal. Eno pa moram vseeno za- 1 pisati, da ni imel več toliko : kletve in prekletih žensk na je- 1 ziku. Življenje ga je držalo z : vsemi štirimi, kakor je sam po- : vedal; kakor poletni nalivi ; krtovje ga je neslo. — Hana se je vrnila — je 1 začel — vrnila se je, da na- ' gaja, to sem koj spr^del. Na- ] gajala je materi, pač zavoljo ti- i stega, kar je bilo zdaj vsemu s očitno, zavoljo Topličkenega 1 huje in huje nakipelega tre- buha. A privoščila si je tudi ( mene; sčasomia, čez nekaj dni že, sem jih od jutra do noči pridno požiral, požiral in mol- čal. Stiskal sem zobe, z ženska- mi se nisem prepiral, za malo se mi je zdelo — moram pa reči, da sem pri Haninen jeziku stežka stiskal zobe. Vendar, kam se bo vse to pikanje s Ha- no zasukalo, tega tisto dopol- dne ob južinah, ko se je tako znenada vrnila s cekarjem na glavi, nisem vedel in nisem mogel vedeti; preveč sem iin^l svojih skrbi. Znova mi je začel hoditi po glavi grunt, Topleko- vo, mislil sem, kaj če nima frklja česa za plotom; bila je prva, imela je pravico do grun- ta, vsaj po starem je bilo tiatoo v navadi. Začelo se je koj zvečer. Stara Toplečka še ni bila v izbi, nekje po kuhinji se je obračala. Pri- šel sem k večerji, v izbo, našel Tuniko, ki se je vlekla za mizo na pre^ji strani, kjer je bilo njeno mesto, in se še nekaj obiral sredi izbe; kar je prišla Hana, šla mimo mene, ko da me ne vidi, in sedla za miz- nico, tja. kjer je sedela po To- plekovi bolezni in erruti To- plečka. Videl sem, kako jo je Tunika pogledala, kako je od- ložila žUoo, ki sd jo je brisala, kako se je presedla; in zatem sem slišal, kako je sestri bolj rekla ko povedala: »Ali — tam, za miznioo, se- dijo mati.« (Nadaljevanje sledi) 4_ Ptui. 21. oktobra 1955 Naj ostane med namj Janezu se je zmešalo Naoisano v času. ko vre do orieskih kleteh šmarnica Komu se ne bi zmešalo v teh časih? Stojte ljubi moji, Janezu se ni zmešalo od te preljube šmamice, niti od groznih vojnih napovedi, ki jih pri nas še ni- kalcor ni konec. Janez v to več ne verjame, in kadar mu kdo pošepne tako novico, ga s skrb- jo pogleda, če nima vročine, ali pa ni mogoče pod vplivom 15- maliganske šmarnice. Ne, Janezu je zadnjič nekdo pošepnil neko drugo grozno no- vico: »Si slišal?« je dejal skriv- nostno »Nezaslišana novica! De- nar bodo zamenjali! To se pravi, ako imaš kaj denarja, kupi kar koli. drugače boš ob njega!« Janeza je spreletelo Njegov prigarani denar pa takole? Ves razburjen je hodil e>o svojih opravkih Pa je na srečo (ali nesrečo) srečal še isti dan drugega in- formatorja- »Si čul? Nezaslišana novica! Vse. posestva do petih hektarov bodo zaplenili. Kaj praviš tebe se to tudi tiče. ha?« Janeza je do kosti zazeblo. Kaj. najprej denar potem pa še tisto bore posestva, kolikor ga je podedoval po očetu. Jej, jej, kaj delajo z ljudmi ..! Celo noč je Janez tuhtal in nazadnje jo je pogruntal Vzel je denar in hajdi na posel Po pičlih dveh dneh se je iz.nebil vsega denarja njegovo posestvo pa se je razširilo nad pet hekt- arov. Ne boste Janeza, ne. Ja- nez je zvit! Denar je naložen v posestvu, ki >bsega sedaj nad pet hektarov, kdo mu kaj more, primojduš! Sam s seboj je bil Janez za- dovoljen in je užival na tem, da je pretental to »preklicano oblast«. Potem pa naenkrat no- vica, sam ne ve od koga: »Ali že veš, Janez? Vsa posestva nad pet hektarov tk>do šla fuč... Odkupili jih bodo. Božja resnica, ti pravim, slišal sem od »viso- ke« osebe. Ja, j a. tudi ti boš poleg, seveda, ker si zadnjič ku- pil ...« Janezu je šinilo v mozeg in kri. Sedaj je končno ob vse: ob de- nar in posestvo prav ob vse! In Janezu se je zmešalo. Vzel je vrv in se obesil... Pa ni imel sreče Zena, ki ga je slučajno zalotila pri tem po- slu, se ni strinjala z njim in mu prerezala vrv Ko si je ma- lo opomogel, ga je oplazila z vrvjo po hrbtu: »Kaj ni škoda vrvi, tepec stari? Povej vsaj, za- kaj si tc storil?« In ko ji je Ja- nez povedal, ga je oplazila še dvakrat. »Saj sem ti rekla, da si tepec, če verjameš vse to!« — »Menda res,« je mrmral Janez, in se pomirjen odpravil na delo. In če Janezu še kdo pošepne kako »čisto novo novico«, ga sa- mo skrbno pogleda če morda ni bolan ali pa pod vplivom 15-ma- liganske šmarnice. Prlek mi tr^iftir m iimi, psi ksmllliii piiini... Zgodbica z nekega kmetijskega gospodarstva Na širokem Ptujskem polju se razprostira neko kmetijsko gospodarstvo. To gospodarstvo ima človeka (po početju boste ugotovili njegov položaj), ki se svojih »dolžnosti« dobro zaveda. Opazoval je svoje kolege v in- dustriji in po dolgem razmiš- ljanju prišel do zaključka, da kmetijstvo za industrijo ne sme zaostajati. Ni ise mu sicer posrečilo nabaviti posebnega avtomobila, kakor ga ima nje- gov kolega, ampak traktor je gospodarstvo vendar imelo. Po malem je iznajdljivi možakar spremenil ta traktor v svoj osebni voz. Ce se je vozil na zabave ali ne, ne bi pisal, ker to itak vedo ljudje. Tako je strojček, namenjen obdelovanju štirih polj prevažal možakarja Po osebnih in službenih oprav- kih. Zgodilo se je tudi. da je imel možak kakšno »kaprico«. Recimo, da si je zaželel litrček dobrega vina iz Haloz. In zo- pet je zabmel traktor .. Tekla sta bencin in olje zaradi žeje po dobrem vinčku. Upravni od- bor in delavski svet sta mol- čala in tako je traktor za ob- delovanje polj drčal še dalje po cestah in ne po njivah ter tako opravljal »odgovoi|no« nalogo pospeševanja kmetijstva. Lepe- ga dne pa je traktor brez na- daljnjega sabotiral in ni mogel dalje ne na cesti in ne na njivi. Bil je konec bmc^ih potovanj. Možakar ni bi v zadregi. Po- slovil se je od muhaste teh- nike iri si pomagal na konja. Ta ga je poslušno prenašal in ni sabotiral, ko ga je preganj po cestah in poljih. Ampak ce- ste imajo mostove in mostovi špranje. Na nekem mostu je konjeva noga zdrknila v špra- njo in konjiček je moral pod nož ... Možakar je sedaj pred važno odločitvijo: ali naj kmetijsko gospodarstvo nabavi nov traktor ali novega konjička? Posestvo je vendar JK>gromno« in možakar mora imeti prevoz- no sredstvo ali »nosača«. Sve- tujem mu, naj kupi luksuzni osebni voz, kakršnega imajo že drugje na posestvih. V ravnini bi se tak avtomobilček br obnesel kot na hribih. Kmetij- stvo pač ne sme zaostajati za industrijo. Ali bo kupil limu- zino? Pot ga bo potem pooeljala l^di v Maribor in Zagreb, kjer je tudi dobro vino. Vsi, ki nam je »napredek« kmetijstva pri srcu. mu želimo mnogo sreče in srečno pot... -vek štev. 44 — 5. oktobra 1955. 477. Odlok o odvedbi in upo- rabi dela nerazdeljenih presež- kov skladov socialnega zavaro- vanja za leto 1954 — 725 478. Odlok o dopolnitvi odlo- ka o načinu in pogojih, po ka- terih se obračunavajo razlike pri cenah pri uvozu in izvozu — 725 479. Odlok o dovoljevanju kreditov za zimnico in kreditov za nabavo blagovnih zalog v krajih, ki so čez zimo odreza- ni od prometa — 725 480. Odlok o pogojih za pro- dajo umetnih gnojil — 726 481. Odlok o spremembi od- loka o po^joiih za prodajo trak- torjev — 726 482. Odločba o odobritvi usta- novitve in dela Društvu orod- jarjev FLRJ — 726 483. Odločba o odobritvi usta- novitve in dela Sneleološki zvezi Jugoslavije — 726 484 Odločba o doplačilni po- štni frankovni in portovni znamki ob »Tednu otroka« v letu 1955 — 726 485. Odločba o prodajnih ce- nah za nove vrste cigaret in cigar — 727 485. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o premijah kmetijskim proizvajalcem za sort'~'^ c-ap^o -o rži. j-^^^ne- na, ovsa, riža in soje — 727 Hernec iz Spuhlje pred sodisčem v teh dneh bo pri okrožnem sodišču v Mariboru razprava proti bivšemu blagajniku obči- ne Rogoznioa Jožetu Hemecu iz Spuhlje pri Ptuju, Temu očita obtožnica vrsto kaznivih dejanj, ki jih je za'krivtl, ko je kot blagajnik poneveril lepe vsote denarja, ki so ga prina- šali ljudje na občino, da bi pla- čali najemnino za pašnike in njive, pa ga Hernec ni knjižil, temveč obdržal zase. Ko so mu potem prišli na sled in ko so organi tajništva za notranje zadeve napravili preiskavo, je Hemec vlomil v občinsko pi- sarno, odstranil uradne pečate ter uničil tozadevne uradne knjige in listine. Hemec je sedaj že tretjič pred soJiščem zaradi poneverb Vendar tokrat stvar ne bo tako enostavna, ker to pri Hemecu ni prvič, razen tega gre za več deliktov. SD Drava je imela dobrega gospodarja Pongračič Viljem je bil go- spodar inventarja SD Drave Društvo mu je zaupalo gradbe- ni material in drugi inventar v precejšnji vrednosti, vendar se PongraičSč ni izkazal kot zaupa- nja vreden gospodar. Tako si je prisvojil 56 vreč cementa, fluorescentne cevi, stikala ^^ druigi električni material, vse to zatajil in prodajal ter tako pri- zadejal Dravi občutno škodo. Pongračič se bo zagovarjal pred ptujskim sodiščem. Jak'^b Gabrcvec je bil s-^erialist za konjske repe Gabrovec Jakob iz Ormoške ceste v Ptuju, upokojeni poli- cijski narednik se je speciali- ziral za krajo konj-^kih repov. Ce je pri tem poslu ujel kakš- no brco, kakor se mu je zgodilo reke septcmberske noči v le- tošnji jeseni, ko ie obiskal hlev v .iTi^^ž^vcih potem ko je vlomil in porezal konjem repe, je štel to menda v svoje poklicne nevšečnosti V isti noči je Gaibrovec odre- zal rep konju Hrga Antona v Vintarovcih ter verjetno še kje drugje, le da kmetje tega niso prijavili. Sploh je verjetno še precej kmetov v ptujskem okraju, katerih konjem je Ga- brovec porezal repe in jih pro- dal. ilezultBti okrainega lahkoatletskeg: tekmovanfa partizanskih društev v nedeljo, dne 16. oktobra, so bile okrajne lahkoatletske tek- me, ki so se jih udeležili: TD Partizan Ptuj, Ormož, Dornava, Središče, Miklavž, Videm in Cirkulane. Tekmovali so mla- dinci in mladinke ter člani in članice kljub slabemu vremenu s sledečimi rezultati: Mladinke: Tek na 60 m: Najboljši čas so dosegle Milica Pernat (Ptuj) 8,7 sek in Marija Repič (Dornava) 9 sek. Skok v daljino: Marija Plohi (Cirkulane) 3,95 m, Marija Ben- kovič (Ptuj) 3,85 m. Met žoge s pentljo: Silva Kosi (Središče) 26,60 m, Marija Koci- jan (Središče) 25 m. Pri štafeti 4 X 60 m je dosegel najboljši čas Ptuj s 36,5 sek., nato Cirkulane 38,9, Ormož 40.2, Dornava I. 40,4 in Dornava II. 44.2 sek Mladinci: Tek na 100 m: Adolf Vidovič (Ptuj) 12 sek., Anton Florjančič (Ptuj) 12,3 sek. Skok v višino: Jurij Brenčič (Ptuj) 1,65 m, Anton Florjančič (Ptuj) 1,40 m. Skok v daljino: Adolf Vidovič (Ptuj) 5 30 m, Franc Novak (Mi- klavž) 4.40 m. Met diska: Milan Krajnik (Ptui) 31.90 m. Branko Vukaso- vič (Ptuj) 31 m. Tek na 800 m: Anton Florjan- čič (Ptuj) 2 min 11,2 sek., Mar- jan Borovšak (Ptuj) 2 min. 26,1 sek. Met bombe: Boris Gregi (Dor- nava) 38 m Edi Erhatič (Dor- nava) 34 60 m. Suvanje krogle 5 25 kg: Adolf Vidovič (Ptuj) 1158 m, Milan Krainik (Ptuj) 11,10 m. Člani: Tek na 100 m: Milan Oster- man (Ptuj) 11,6 sek., Joža Vido- vič (Ptuj 11,8 sek. Skok v višino: Milan Oster- man (Ptuj) 1,65 m, Stanko Strucl (Videm) 1,45 m. Skok v daljino: Milan Oster- man (Ptuj) 6,10 m, J. Vidovič (Ptuj) 5,65 m, Franc Kekec (Dor- nava) 5,40 m. Met diska: Ernest Kreutz (Središče) 32 m, Jože Vidovič (Ptuj) 31,50 m, Anton Cuč (Dor- nava) 26 30 m. Met bombe: Emest Kreutz (Središče) 46 m, Govez (Sredi- šče) 42 m. Suvanje krogle 5,25 kg: Jože Vidovič 15,10 m, Osterman (Ptuj) 13,95 m. Štafeta 4X100 m (tekmovali so člani in mladinci): Prvo mesto Enuj 51,1 sek., drugo mesto Vi- dem 58,1 sek. Doseženi rezultati so lepi ter naj bodo vsem tekmovalcem vzpodbuda za nadaljnje vztraj- no delo pri Partizanu svojega kraja. Objavljena so samo najboljša mesta, dočim prejmejo društva pregled tekmovalnih uspehov. G. Hržič Kako na najlažji nač'n nakrm'mo ccbele Katastrofalna letina, ki je zadela slovensko čebelarstvo pov2u:oča našim čebelarjem ogromne skrbi, obilo truda in finančnih težkoč. Donos zimske zaloge je ničev. Tri tedne po ajdovi i>aši je tehtnica padla za 1.50 kg izpod teže pred ajdo- vo pašo. Večji del čebelarjev se je vsled zadnjih slabih let odločil skrčiti čebelarstvo na mini- mum, vendar tudi tu ne izo- stane potreba, da se doda 4—6 kg na panj, kljub združitvi dru- žin. Skoraj vsi čebelarji dokrmi- jo svoje čebele na stari ixačLn, »s pitalniki«. Ta način krmljenja zahteva ogromno ča- sa pri polnjenju steklenic, či- ščenju pitalnikov od denatu- riranega sladkorja itd. Novi na- čin krmljenja, katerega uporab- ljam sedaj je dokaj primitiven in zelo praktičen. Za panj, kateremu manjka n. pr. 6 kg zaloge, vzamemo dve steklenici za vlaganje sad- ja povrtnine po tri litre in ju napolnimo s sladkorjem tekoči- no. Razstopina denaturiranega sladkorja je lahko prece-ena skozi sito ali pa jo nalijemo kakršna je. Napolnjeno stekle- nico zavežemo z oprano krpo (najbolje kos stare rjuhe ali kaj podobnega), ki pa mora biti redkejša, če nalijemo kar z ža- ganjem, gostejša, če nalijemo steklenico s čisto sladkorno raz- topino. V odprtem medišču damo nad matično mrežo dve deščici ali paličici, na katero poveznemo napolnjeno steklenico, ker bi ^ sicer pod težo matične mreže vdrla. Polno steklenico obrne- mo nad primemo posodo, da tekočino, dokler zrak izteka, ne zapre, ne gre v nič. Ko prestane kapljanje teko- čine iz obrnjene steklenice, isto potisnemo v panj na priprav- ljene deščice. Ker je prostora v medišču za več steklenic, do- damo panju celotno količino naenkrat. Čebele izsrkajo skoži platno tekočino v 1—2 dneh, denaturalno sredstvo sladkor- ja pa ostane v steklenici. Prednosti tega krmljenja je ogromna pridobitev čajsa, saj imaš z panjem samo enkrat lo, razen tega pa je možno krmljenje tudi v hladnejših dneh, ker panj ostane zaprt, temperatura pa se zaradi raz- burjenja čebel veča, dočim se pri drugem načinu krmljenja z večkratnim odpiranjem panj stalno hladi. Čebelarji! Preizkusitte prak- tično nov način krmljenja. Pomz Drave in illum nifo v nedeljo, 16. t. m. sta doži- vela oba naša predstavnika v no. gometnem tekmovanju por^z na domačem .grišču. Dravo je pre- tnag-dl Partiz-n-Brež-ce ? rezulta- tom 2:1 (1:1), Aluminija pa Ru- dar-Velenje 1:0 (0:0). Tekma v Ptuju je bila po kriv- di gostov :zredno ostra in suro- va. Drava je mastopila spet v kompletni post:v., vendar n; po- kazala zadovoljive igre, njeni igraloi pa tudi Si.z.ično niso b^l: dorasli o«tremu nasprotniku. Ko- vač je z lepim vole-udarcem do- segel vodstvo za Dravo, nakar t>o gostje do konc2 polčasa izenačili. Igra, ki je bila že v prvem pol- času dokaj ostra, s« je v drugem popolnoma izrod:^ Vrstila so se fizična obračunavanja med :gral- ci, ki j:h sodnik Svajger iz Mari- >or« nn znal preprečit.. Gostje s