Med revijami.                                                    143
PycCKiii BtCTHnrrb — Russkij Vjestnik. Tom. 271. Letnik 46. 1901. Januar. Ta časopis spada med najodličnejše ruske revije. Izdaje ga v Moskvi g. M. M. Katko v. »R. V.« je mesečnik in obsega na mesec v obliki »Zvonovi« po 21 pol. Vrhutega ima še do 6 pol obsegajočo prilogo: -»Razkazv (povesti) ino-strannvch pisatelej«. —
Januarski zvezek ima bogato in zanimivo vsebino. Na uvodnem mestu se tiska roman nam dobro znanega pisatelja, ki je bil pred par leti obiskal Ljubljano — kneza Dmitrija G olicvna (»Muravljina«). Roman ima napis »Ot smutnvch (žalostnih) dnej«. V istem zvezku so objavili svoje povesti tudi še trije drugi pisatelji. Člankov in essavev je cela vrsta, ali tičejo se večinoma notranjeruskih razmer. Pesmi so objavili O. Weiss (Iz Heineja), Bykov in E. Varženevskaja. — V prilogi so med drugimi tudi prevodi iz srbskega novelista Veselinoviča, Hrvata Kozarca in Svatopluka Ceha.
Jug se imenuje najnovejši znanstveni mesečnik, ki ga je letos začel na Dunaju izdajati g. stud. med. Fr. Derganc. »Jug« izhaja na dveh polah in obeta, da hoče biti lojalen tovariš »Ljubljanskemu Zvonu« ter složno z nami pospeševati kulturni razvoj našega naroda. In kakor je »Jug« v svoji prvi številki kolegialno priporočil naš »Zvon«, tako priporočamo tudi mi dunajski »Jug«.
»Glos literacki«, ki izhaja v Krakovu, je prinesel v svoji božični praznični številki par prevodov iz Prešernovih poezij. Gosp. Michal Magiera je prevedel osem strof »Krsta pri Savici« pod zaglavjem: »Chrzest nad Savica (Wyjatek z lirycznej epopei) in pa dva Prešernova nemška soneta (»Ko-chanka i ja« ter »Sonet bez titulu«).
Kitico: »Kak težka, bridka ura je slovesa!« je prevedel g. Magiera na poljski jezik n. pr. tako:
»Gorzkie i cie.žkie przyszk> rozlaczenie!
Na chlodne lica Jez im plyna žari
i smutni stoja — jak grobow kamienie.
Usta sie. z sob^, jak w chwili ofiary,
spoily močno, a gluche milczenie
wydziera ojcu z Izami resztki wiary
w przyszle ich szcze^cie, i slow mu nie stanie,
by cieh nadziei wplešc w to požegnanie . . .«
To so menda prvi prevodi Prešernovih in obenem slovenskih pesmi sploh v poljskem jeziku. Pozdravljamo jih z veseljem, ker upamo, da pridejo v tem stoletju morebiti še drugi za njimi. —
V  istem zvezku omenja g. Jan Fr. Magiera z laskavimi besedami tudi »Prešernov album«. —
V  peterburškem »Kraju« št. 47. je bil naš sotrudnik g. Roman Zawilinski objavil lep članek o Prešernovem jubileju.
144
Naše obnebje.
Sarajevska »Nada«, ki jo spretno ureja sloviti hrvatski pesnik, g. Silvije Fr. Kranjčevič, se redno ozira tudi na naše književno in kulturno življenje. V zadnjih številkah minolega leta je prinesla opis naše slovenske umetniške razstave ter več snimkov slovenskih slik in kipov. Posebno rada prinaša »Nada« reprodukcije slik naše slikarice, gospodične Kobilce. V 1. in 2. broju letošnjega letnika pa je priobčil naš sotrudnik, g. prof. Milakovič, svoje »književne i kulturne črtice iz Slovenije u g. 1900.«
Dunajska revija »Zeit« je prinesla v svoji štev. dne 22. decembra ta-le zanimivi zapisek o slovenskem arhitektu Plečniku: »Am enthullungstage des Gutenberg-denkmals gieng fiir Wien ein grosses kunstwerk endgiltig verloren — der »Gutenberg« des architekten Plečnik und des bild-hauers Schimkowitz. Es ist pflicht in dem festlichen jubel an jenen frevel zu erinnern, der vor nahezu drei jahren an der Wiener kunstpflege veriibt wurde. Damals hatte die Jury unter zwei entwurfen zu entscheiden, die beide aus der concurrenz mit dem ersten preise hervorgegangen waren. Der entwurf von Plečnik-Schimkowitz war g eni al in der idee; ausgefiihrt ware er durch die wahl des Materials und die farbige wirkung von machtvoller schon-heit gewesen.«                                                                                                       **
Zvezdoznanstven pregled za mesec februar. Februarja se solnce hitreje dviga, o čemer se lahko prepričamo, ako vsakega pravega poldne, ko solnce v poldnevniku ali meridijanu stoji, merimo njegovo visocino; vsak dan narašča ta visočina za večjo vsoto; čim više pa solnce opoldne stoji, tem večje kroge od vzhoda do zahoda dela nad nami, tem daljši je dan. Najbolj pa raste dan okoli spomladnjega enakonočišča (aequinoctium), ko solnce z južne poluoble prihajajoč stopi v ravnik (aequator); takrat znaša dnevni naraščaj v poldnevni visočini solnca skoro 24 krogovih minut. Vzrok neenakomernega naraščanja in odjemanja dneva je pa ta, ker solnčni odstoj (declinatio) od ravnika neenako prijema in odjema. Tudi je znano, da se sprva naraščanje dneva zjutraj ne pozna veliko, pač pa zvečer; vzrok temu je pa ta, ker o tem času pravi poldan šele po srednjem nastopa in ta razloček skoro do sredi februarja raste; to odmikanje pravega poldne od srednjega nam jemlje zjutraj naraščaj dneva.
Luna stoji 14. februarja dopoldne v prizemlju (perigaeum) in ob polnoči od 27. na 28. v odzemlju (apogaeum).
Venera je še zmeraj danica, pa se vidi le malo časa, ker teče vsak dan naprej, da bi prišla za solnce; od zemlje opazovana pa se vidi, da se solncu približuje; zato je že pretekla Jupitra in Saturna, katera dva planeta sicer tečeta v isti smeri kakor Venera, a od zemlje opazovana se od solnca odmi-kata. Do 15. januarja je bila Venera prva jutrna zvezda, potem je stala do 24. januarja med Jupitrom in Saturnom, tega dne je pretekla tudi Saturna, tako da je zdaj glede vzhajanja Jupiter prva, Saturn druga in Venera tretja jutrna zvezda. Mars se obratno giblje in je tega meseca kralj nočnega neba, kjer se vidi skoro celo noč. Zvezde premičnice so se precej na desno pomaknile, veliki voz je zvečer proti vzhodu obrnjen, in Orion stoji že ob osmih zvečer v poldnevniku.                                                                                              M.   Vodusek.