Poštnina plačana v gotovini. VELJA ZA CELO LETO 20 DIN LETO XXVII. 1929 ŠT.1. JANUAR PRODAJALNA K .T. D. (H. Nicman), Ljubljana, Kopitarjeva ul. 2 priporoča svojo bogato zalego krasnih niklastih stenskih kriiev, kakor tudi namiznih, lepe raznovrstne dragocene rsžne vence, nanizane na zlato in srebrno verižico, zelo primerni za darila. Na razpolago so tudi biserni rožni venci, črni koksasti, leseni navadni in razni barvani za otroke. V zalogi so tudi vsi molitveniki. Precizne ure Schaffhausen, Ornega, Doxa itd. dobite najceneje pri urarju E. Viltiar, Ljubljana Sv. Petra cesta 36 SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZREDNO CJGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA K. T. D. v V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE M. U. Dr. France Debevec strokovni zdravuik za pljučne bolezni in tuberkulozo ordinira od 14. dcc. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 18/11 od 10. do 12. ure do?, in od 2. do 3. nre po ). — Rontgcn IZ ŽIVLJENJA RUSKIH KATAKOMB. Škof d'Herbigmy (je na tretjem potovanju po Rusiji posvetil več katoliških duhovnikov za škofe. Med posvečenimi je tudi Msgr. Sioskan. Leta 1926. je deloval pri cerkvi sv, Katarine v Leningradu. Po posvečenju za škofa se je pa preselil v Mohilev. Hodil je na biranovanje, dasi ob največjih težavah in ovirah. Tudi je uredil pouk krščanskega nauka, seveda na tihem. Meseca septembra 1927 je premočil iz usmiljenja dva tujca. Bila sta bolj-ševiška agenta. Med škofove knjige sta vtek-nila skriva/] razne spise take vsebine, da so škofa zapletle v hišno preiskavo. Še isti dan so ga odpeljali v Moskvo in vrgli v ječo. Obsojen je bil ina večletni zapor. Pa poslušajmo, kaj piše saim: »Ljubi starši! Iz časopisja ste gotovo izvedeli, da so me zaprili. Šele po šestih mesecih mi je dovoljeno, da Vam pišem. Vsekdar sem rad pridigoval o izreku našega Gospoda Jezusa Kristusa: Brez božje volje še las me pade z glave; zdaj pa sem se prepričal, da je vse, kar božja volja pripusti ali ukrene, le v naše zveličamje. V 15. letih poprej, nisem bil deležen tolikih milosti, kot v petih meseoih sedanjega uljieništva. Zapor je moje največje, najkrasnejše notranje dušno doživetje, dasi bridko pogrešam nekrvave daritve. — Ljubi starši, molite zame, pa brez skrbi in brez tarnanja. Ljubezen v vaših srcih na(j bo junaška. Moja sreča je v tem, da sem se naučil vse ljudi ljubiti — prav vse, tudi take, ki ljubezni navidezno ne zaslužijo. Ti so najbednejši. Prosim Vas še enkrat, ne pustite, da bi se Vas polotila jeza ali nevšečnost v srcu. Če bi si kaj takega dovoljevali, bi bili verski fanatiki, ne pa kristjani. Od 25. februarja do 7. marca sem že v Leningradu, v drugi mestni poboljševainici. Nato pojdem v Keim, na pomlad pa v Solovki, kjer je bil poprej samostan. Obsodili so me na tri leta. Še enkrat: Molite! Blagoslov vsemogočnega Boga, Očeta, Sina in Svetega Duha naji pride nad Vas in naj pri Vas ostane vsekdar. Vaš sin ' f Boleslav, škof, NASLOVNA SLIKA za to Številko je nova; predočuje milostipolno podobo Marije Pomočnice na Brezjah. (Glej pesem, str. 1.). Sil vin Sardenko nas bo popeljal še na druga božja pota. Pesnitvi bo vselej odgovarjala tudi naslovna slika, ki bo vedno druga. DOBRE KNJIGE. Sveta čistost, — »Društvo slovenskih kate-hetov« v Ljubljani je oskrbelo jako potrebno in koristno knjižico, ki vsebuje poleg splošne razprave o važnosti pravilnega pouka glede šeste božje zapovedi — več vzorcev (katehez) za razne skupine šolske mladine. Knjižica je namenjena predvsem katehetom. Toda tudi starši in vzgojitelji se bodo mogli iz nje poučiti, da je krepost čistosti najtrdnejši temelj dobre vzgoje in lepega, vzornega življenja. — Založba: Prodajalnica KTD (preje Ničman) v Ljubljana. Otrok. Poglavje o vzgoji I. Napisal Jos. Vole, stolni kanonik. Ljubljana 1928. Založila K. T. D. (prej H. Ničman). Cena 25 Din, s poštnino 27 Din, Kot nalašč za božične praznike! Vsi, ki imajo opraviti z vzgojo otrok, bodo z veseljem segli po tej lepd knjigi. Otrok ni igrača, velik božji dar je, izročen staršem, da ga vzgajajo po vseh postavah Gospodovih. Skrbeti morajo za njihovo telo, a še bolj za dušo. Od prvih početkov, ko se začne otrok zavedati, ko se začno v njegovi duši oglašati dobra in slaba nagnjenja, mu morajo starši kot dobri angeli varihi stati ob strani. Prava ljubezen, ki ije vsa zasidran^ v Bogu, mora voditi vso trokovo vzgojo. Vse te stvari in še mnogo drugih je v lepem narodnem jeziku popisanih v Volčevi knjigi. Veliko dobro delo storite, če opozorite nanjo mlade matere, učiteljice in vse, ki jim je na srcu pravi otrokov blagor. Tole knjigo kupite in jo dajte za novoletno darilo, pa vam bo vsak hvaltežen. Založništvo Herder v Freiburgu i. B. priporoča sledeče knjige: Richstatter Kari S. J., Eine moderne deutsche Mystikerin, Leben und Briefe der Schwe-ster Emilie Schneider, Oberin der Tochter vom heiligen Kreuz zu Diisseldorf. 5. do 7, izd. 1928. — Priznani nemški poznavalec ascetike in mistike objavlja skrito, pa tako sveto življenje sestre Emilije, ki jo je Bog vodil po zvestem izvrševanju stanovskih dolžnosti do vedno večje popolnosti. Ni živela za samostanskimi zidovi, ampak kot usmiljena sestra je morala veliko občevati z ljudmi, pa je pri vsem svojem delu trajno rastla v svetosti. Ime pisateljevo nam jamči, da je knjiga lepo in solidno pisana. Monahan, Maud, Die Geschichte des hI. Aloysius. Den Kindern erzahlt. Ilustr. 1928. Cena M. 2-20; v polplatno M. 2-80, v platno M. 3'20. — Die Geschichte des heiligen Stanislaus. Den Kindern erzahlt. Ilustr. 1928. Cena M. 2-50; v polplatno M. 3, v platno M. 3 50. Obe knjižici sta pisani tako, da jih bodo otroci veseli. Ne slikata svetnikov, ki bi s svojo žalostjo in puščobo odbijala mlada srca od Gospodovih potov, ampak tako, da mora vsak nepokvarjen otrok zahrepe-neti, da bi jima bili enak, Prav taki življenjepis* mnogo pripomorejo, da bo življenje otrok prav usmerjeno, zlasti še zato, ker knjigo krasi precej dosti čednih slik. Keckeis, Gust., und Jos, .Schmid, Der Fahrmann, Ein Buch fiir werdende Manner. II. Bd. Ilustr. 1928. M. 7 50, v platnu M. 9. V lepo pisanih sestavkih nam kaže pot za duševno in telesno zdravje, uči, kako je treba potovati, daje potrebna navodila o športu, vpelje mladega čita-telja v kraljestvo industrije, tehnike in v skrivnosti narave. Ni nabožna, pa vendar čisto iz katoliškega stališča pisana knjiga, RAZNO. Redovniški poklic. Hčerke iz dobrih rodbin samskega .stanu, ki čutijo v sebi poklic za redavništvo in se hočejo posvetiti vzgoji rev- nih otrok in misijonskemu delu v tu- in inozemstvu, se sprejmejo v samostan kamneli-čank božjega Sirca Jezusovega, Leskovac pri Zagrebu. : * Tečaji duhovnih vaj za prvo četrtletje 1929: Za može: cnd 5. do 9. januarja, oid 16. do 20. februarja, od 16. do 20. marca. — Za re-krute iin druge mladeniče: od 19. do 23. januarja. — Za mladeniške Marijine družbe: od 1. do 5. febr.— Za Onle: od 2. do 6. marca.— Za mladeniče: od 9, do 13, marca. — Za akademike: ad 20. do 24. marca. — Vodstvo »Doma duhovnih vaj«, Ljubljana, Zrinskega 9. Vojskujoča Cerkev .., Tudi zadnjih 100 let se je število mučencev znatno zvišalo. Breiz ozira na one tisoče katoliških Armencev, ki sio bili v letih 1895. in 1896. in med svetovno vojsko iod Tuilkov polkončani in so tako isvd|o vero s kmnjo izpričali, je umrlo za svdto vero v Koreji 1. 1827., okrog 1000, v leith 1866.—1870. pa blizu 8000 katoličanov. V poikrajinah Siam, Annam in Tank in je umrlo v letih 1855.—1862., in v 1. 1883.—1885. pod rofco ikrvniika do 40.000 ikristijanov, ker so se branili, da bi sveto razpelo onečastili. — Na Kitajskem ije bilo 1. 1900. nič manj ko 8000 kristjanov pobitih. Zoper nje ®o se dvignili fanatični bokserji. Iz preganjanja katoliških kristjanov v Rusiji še nismo dobili jasnih in zanesljivih podatkov. Četudi ne upoštevamo mehiških mučencev, dobimo pretresljivo število 57 tisoč junaških spoznavalcev sv. vere, ki so prišteti med mučence Kristusove. DAROVI, Za Slomškovo beatifikacijo: Neimenovana gdč. 100 Din; župni urad Sava 10 Din. Za kruh sv. Antona; Župni urad Kranjska gora 10 Din. Za misijone; t Jakob Barbo iz Ratečevega brda (Zagorje na Krasu) 100 L. Za siromašne cerkve v Bosni: Hel. Sadjak (Gorenče) 2-50 Š. Za cerkev sv. Antona na Kos, polju; H. Sadjak 2-50 Š. Prvo mesto v številu dobrih listov, ki prihajajo v Vašo družino, mora imeti »Bogoljub«. Naj širi in krepi ljubezen do Boga, saj »kdor ne ljubi (Boga), ostane v smrti«. (I. Jan 3, 14.) Zaključek uredništva 8. decembra. Bogoljub velja v 1.1929 za posamezne naročnike za vse kraje v Jugoslaviji Din 20"— „ Avstriji šil. B"— „ Italiji lir 8 — „ Češko-Slovaški Kč 15 — „ Franciji frank 12 — „ Ameriki dol. —"50 Koledar Aposfolsfva molitve m januar 1929. Glavni mesečni namen, blag. od sv. očeta: Spoštovanje in pokorščina do sv. očeta. Misijonski mesečni namen, blagoslovljen od sv. očeta: Spoštovanje in pokorščina do sv. očeta v misijonskih stvareh. ifeseCnl za vernih: Sv. Janez Ziaiousl (27.) Dnevi Godovi Posebni dnevni nameni Vedno češčenje sv. R. T. Ljublj. šk. Lavant. šk. 1 2 3 H 5 Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Novo leto Ime Jezusovo Genovefa d. Tit škof Telesfor p. Blagoslov v novem letu Družba Jezusova v S. H. S. Po nedolžnem preganjani Posvečevauje druein Obisk sv. Reš. Telesa Ljublj. Trnovo Dobrava Babno polje Planina p. R. Javorje Stari trg » SI. Gradec " E „ O. L. *6 7 8 9 10 11 12 Nedelja Poned. Torek Sreda četrtek Petek Sobota Sv. 3 kralji Valentin š. Severin op. JuhjaninBar.m. Agaton p. Higin p. Ernest š. Misijoni med pogani Mehika in Rusija Narodni mir Naši vojaki Odprava kletvine Ljubezen do bližnjega Širjenje nabožnih listov Sv. Trije Kralji Stari log Mozelj V, Mek. Repnje Begunje p. L. Olševek Borovec » n „ boln. Sv. Jan. p. Drav. Razbor S. Miklavž Št. Ilj p. Turj. 13 14 15 16 17 18 19 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota l.por. Sv. Dr. Hilarij c. uč. Pavel pušč. Marcel p. Anton pušč. Sv. Pelra st. v R. Marij m. Krščanska vzgoja Zadeve naših škofov Redovniški poklici Dom duhovnih vaj Misijoni v Sloveniji Duhovniški poklici Boj slabim časopisom Trnje Unec Podzemelj Sora Zeleznki I.jub. Sv. Peter Špilalič Sv.Vid n.Vald. Pameče Dolič Sv. Peter Podgorje Sele Celje (meslo) 20 21 22 23 24 25 26 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 2.por.F.inB.m. Neža d. Vincenc m. Zar. Mar. Dev. Timotej š. Spr. sv. Pavla Polikarp š. Naši državniki Nedolžnost in čistost Ubogi in stiskani Naše matere Beg pred grehom Spreobrnjenje krivovercev Zanemarjena mladina Kočevje Sela p. Kamn. Gorice Poljana Brezovica Vrhnika Mavčiče Celje (meslo) * v " Sv. Jožef n. C. » M Celje (Mar. c.) Celje (kapuc.) 27 28 29 30 31 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek 1. po r.J.Zl. Marjeta d. Fran. Sal. c. uč. Martina d. Peler Nol sp. Cerkveni, pridigarji Odvrnitev pohujšanj Duhovno branje Delitev miloščine Ta mesec umrli St. Oselica Goče Rakovnik Peče Senožeče Celje (kapuc.) Celje (boln.) " » Celje (šol.ss.) PROŠNJE. Ivan E. priporoča sebe in svojo družino v molitev. .— Uredništvo priporoča prospeh »Bogoljuba« molitvi vseh, ki jim je na srcu blagor slovenskega ljudstva. — K. M. priporoča Mariji Pomočnici, sv. Mali Cvetki, sv. Aatonu Padov,, Don Bosku in dušam v vicah razne svoje namene. — A. Z. se priporoča v težki bolezni presv. Srcu J., Mariji Pom., sv. Tereziki, S. Celini, Don Bosku, t Slomšku za pomoč. — Mati priporoča izgubljenega sina, hčerka pa bolno mater Mariji Pomagaj in dušam v vicah, hkrati pa molitvi dobrih vernikov. — H, P. se priporoča v molitev, — Helena Sadijak, Gorenče, se priporoča presv. Srcu Jez., Mariji, Mali Cvetki in škofu Slomšku za ozdravljenje nog. ZAHVALE. M. F. se zahvaljuje presv. Srcu J., Mariji, sv. Jožefu, sv. Antonu, sv. Mali Cvetki za uslišano prošnjo. — M. L. U. iz Blok se zahv. Devici Mariji, sv. Antonu, sv. Tereziji Det, J. in S. Celini za zdravje. -— Zahvala sv, Tereziji Det. J. in Ma- teri božji za uslišano prošnjo. M. K, ■— Berta TriMer se zahv. za uslišanje v važni zadevi sveti Mali Cvetki, Mariji Pom. n. R., sv. Jožefu in dušam v v. in se priporoča še nadalje. — M. H., Št. Vid n. Lj., se zahv. presv. Srcu J. in M. ter sv. Mali Cvetki za uslišano prošnjo. — Za izkazano pomoč se zahv., a v zopetnih dušnih in gmotnih stiskah se nahajajoč družinski oče prosi sv. Malo Cvetko, sv. Jožefa in Marijo za pomoč, — Marija Mirt se zahv. presv. Srcu Jez., Mariji Pom., sv. Ani, sv. Tereziji D, J., škofu Slomšku in M. T. Ledohovski in dušam v v. za uslišano molitev. — S. Š. se zahv. luraki M. b. in sv, Tereziji Det. J. za ozdravljenje nadležne bolezni. — H. P. v Kamniku se zahvaljuje Devici Mariji, sv. Mali Cvetki, sv. Aatonu, sv. Ani in sv. Notburgi za odvrnenje nesreče pri živini. —. Jožefa Kordan od Sv. Križa pri Litiji se zahvaljuje škofu Slomšku in sv. Mali Cvetki za ozdravljenje bolne roke. -— Nežika Klun, učiteljica, Dolenja vas, se zahvaljuje Mariji, sv. Tereziji Deteta J. in škofu Slomšku za več prejetih milosti. — Zahvaljujem se presv. Srcu Jez. in Marijinemu, sv. Tereziki, bi. Slomšeku in s. Celini od Darovanja za pomoč. D. G. v Celju, . JANUAR. XXVII. LETNIK. 1929. 1. Brezje. Matere k Materi. Komur svoje milostno ime, si, Marija, vtisnila v srce: prime potni les in pojde z doma, k Materi na božjo pot poroma. Sklenjena med nami taka vez je: s prvim potom romamo na Brezje. Danes prve ste povabljene — matere, ki ste pozabljene. Sin pozabil vas je, mučenice, mož zapustil vem je večne vice; pokorite se za drugih grehe, prosite za kapljico utehe. Zvon nas vabi. Zlat Marijin prst: stolp se dviga iznad hišnih vrst. Ozka steza spremlja nas s postaje; preko Save se mostnina daje. In mostnina, če v življenje greste? To je milost, romarice, veste! Levo, desno koprni prosjak, res, da vedno ni resničen vsak; siromak še večji morebiti, če z lažjo si mora kruh služiti. Glejte Brezje! Romarice verne, vstani glas iz trume tisočerne! Tudi druge ste povabljene: matere, ki ste ugrabljene. Čas ugrabil vas je od, družine vrgel vas je v stroje med trpine Deca v sobi zapuščena plaka, prazna ponev ob ognjišču čaka. Vam je, svoje žalostno ime Doloroza vtisnila v srce. Pojdimo na božjo pot na Brezje, kot da z rok bi palo vam železje: vaša duša mirno se oddahne, vaša solza za trenutek vsahne. Zdrava naša ljubljena Gospa, ki v naročju nam držiš Boga! Gledaš Dete, gledaš trume vdane: Glej, slovenske matere smo zbrane! »Več ne pridem!« rekla je katera, vendar jo je spet prignala vera. Gube šteješ — ves ostanek naš, žulje šteješ — ves prihranek naš. Ve presliši grenkih mater klica, Ti nam bodi sladka Pomočnica! Tebe v prošnjah prosimo iskrenih, po sklečanih hodimo kolenih. Hitro diha, hitro dirja voz: Sama lepa polju skozinskoz. Pozne setve so že razorane. Rožne ajde, Bog vas varuj slane! Mimo Medna, mimo solnčne Sore: Sorško polje! Pevca vneti more. Potnik nima lepših potovanj kakor romar čez gorenjsko plan. Škofja Loka, Kranj, Podnart, Otoče! Vsak izstopi, kdor na Brezje hoče. Z Bogom, vlak! O j ti si drag dobrotnik, vsakemu po svoje zvest sopotnik. In potihne glas in prošnja z njim. Z leče javlja oče Joahim: »Drage moje matere slovenske, svet ne ceni tihe žrtve ženske, Ali Ona vidi težka dela, ki za Sina sama je trpela. Blagoslovljen sad deviški njen, blagoslovljen vaš spomin iskren. Matere, ki za svoj rod trpijo: delajo za Kristusa z Marijo. Zbogom mater romarska krdela, vsaka vrni se domov vesela1< Silvin Sardenko. Našli boste Dete, Dr. Fr. Dva kraja sta nam že v rani mladosti posebno budila pobožnost in nebeško poezijo; božji grob, tiho trepetajoč v svitu lučic, in pa jaselce v kotu rodne hiše. Teh dveh krajev nikdo več za stalno ne izbriše iz duše. Kako lahko smo tam molili in ljubili! Zopet trkajo božični dnevi na dver. Eni bodo gledali podobne ali celo še kar iste jaiselce kot v mladosti, drugi si jih bodo zgradili vsaj v duhu. Tudi onim, katerim »podplate bije trdi svet« ter jim je postalo oko hladno in obraz kamenit, se bo na sveti večer nekaj užgalo v očeh in se jim bodo ublažile poteze obraza. Božje Dete v jaslih, — kako prisrčno je vse okrog njega, pa kako globoke verske resnice ga obdajajo! Cerkev je bojevala stoletne verske boje ter skrbno bdela nad razodetim naukom, da je betlehemski Otrok res pravi Bog, obenem res pravi človek, ter da sta obe naravi združeni v eno, božjo osebnost. * To neznatno bitje v jaslih je res pravi Bog, Kako ogromno bogata je vsebina tega stavka! V jutranjicah svetega dneva zazveni Izaijeva prerokba: »Ljudstvo, ki je hodilo v temi, je ugledalo veliko luč; prebivalcem pokrajin smrtne sence se je svetloba prikazala. Zakaj Dete nam je rojeno ,.. In imenuje se Močni Bog.« Zares, ta Otrok je Oni, o katerem so kot iz sivih pradavnin, iz same večnosti pridonele uvodne besede Janezove blagovesti; »V začetku je bila Beseda. Ln Beseda je bila B o g.« To Dete je Oni, »pred čigar imenom se marajo pripogibaiti kolena vseh, ki so v nebesih, na zemlji ali pa pod zemljo«. Ko bo ta Otročiček še enkrat prišel, »bo solnce otemnelo in luna ne bo dajala svoje svetlobe in zvezde bodo padale z neba in nebeške sile se bodo majale. In takrat bodo jokali vsi rodovi na zemlji«. Kako morajo torej pri božični maši še posebno mogočno zabučati orgle ob besedilu nicejsko-carigrajske veroizpovedi: »Verujem v edinorojenega Sinu božjega. Ki je rojen iz Očeta od vekomaj ter je Bog od Boga, luč od luči, pravi Bog od pravega Boga. Ki je z Očetom enega bistva.« Da, mali Jezus, verujem; Bog si. Živo verujem v tvoje božanstvo. Takoj za temi težko padajočimi stavki pa se veroizpoved prelije v ljubko, pri- v jasli položeno. Jaklič. srčno melodijo blagovesti: »Ki je zavoljo nas ljiudi in zavoljo našega zveličatnja prišel iz nebes. In se ije učlovečil po Svetem Duhu iz Marije Device. In je postal č 1 o -v e k.« Veličastna skrivnost učlovečenja! Človeška razum je ne more doumeti in človeška srca je niso mogla zaslutiti, preden je Bog razodel svoj veliki zamislek. Zdaj pa nam majhnost tega otroka, uboštvo hleva, plenice, jok in njegovo mirno dihanje svedočijo, da je učlovečenje druge božje osebe resnično dejstvo, ne pa zgolj pesniški sen. In za to človeško naravo, h kateri spada bistveno tudi detinsika doba,, se božja narava in božja osebnost tako dosledno skrivati, da se vidi na malem Je-zuščku le ljubezniva slaibotnost otroka, katerega obdajajo tihota, osamljenost in uboštvo. Okrog njega se sicer vršijo čudeži; mati ostane kljub njegovemu rojstvu devica, saj lepo pravi stara pesem: Kakor solnce skoz glaž gre, glaž ta se ne razbije: glej, tako je rojen bal Jezus od Marije. Angeli pojejo in se prijazno družijo z betlehemskimi pastirji; čudežna luč gre po nebu in kaže Modrim pot; — Dete pa ostane v svoji skromnosti in neznatnosti. * Zakaj je Bog privzel naravo človeka-otroka? Predvsem zato, da nam izpriča svojo ljubezen do nas. Saj je njegov pogled uprt v daljavo Golgote, kjer bo to človeško življenje, ki zdaj še tako široko plapola, v smrti darovano. Velikost njegovega ponižanja pa tudi mora (buditi v nas ono, kar je naijlepše, .— ljubezen. Čim manjši je postal zaradi nas, tem dražji nam mora biti. Sicer pa, kaj je ljubezni-vejšega ko dete? Človek je žlahtna mladika vidnega stvarstva in dete je cvetka človeštva. Kdo se mu more ustavljati, če se zaupno in pomoči proseč privije k nam? Kako lepo to izrazijo vrstice Ivana Cankarja, pevca materinske ljubezni, v katerih v duhu ljubeče gleda svojo mater, ko je bila še otrok: »Prešinila me je nekoč misel, iz temne globočine, iz bolesti je bila segla, da bom ob tisti uri, ko se bo treba napraviti na zadnjo pot, ugledal s slamo krito kočo, kjer se je rodila moja mati, ugledal tudi še njeno ziibko, z rdečimi srci poslikano; in videl drobnega otroka v predolgem zelenem krilcu, njegove prve, nebogljene korake, slišal njegov tenki smeh, njegove jecljajoče, napol razumljive besede... in da bodo vsenaokoli, kakor cvetice na polju, cvetele bele misli srca.« Tu v jaselcah pa leži pred nami Bog kot drolben otrok; kdo bi ga torej ne vzljubil? In kdo bi se mu ne hotel prav zaupno približati? Tako se nam je približal, da nas obhaja misel, če nismo morda mi močnejši in umnejši od njega ter se nam budi sočutje z ubogim in zapuščenim Bogom na slami. Ne gleda na nas z dolgim, resnim, onstranskim pogledom, kakor se ozira na nas iz bizantinskih slik; njegov pogled ni trpeč in rahlo, pa zato tem bolj presunljivo očitajoč, koit se upira v nas s križaj prisrčno mil je izraz njegovih oči, kakor se lepo bere v listu božične maše: »Preljubi! Prikazala se nam je dobrota in 1j u d o i m i 1 o s t našega Boga xn Zve-ličarja*« A In (Sesa nas Dete iz jaselc uči? Ko je pred kratkim sveta Cerkev povišala Malo Terezijo Deteta Jezusa do časti oltarja, je hotela s tem opozoriti in poudariti, kako ljub je Bogu duh otroško s o njegovi smrti še ostane, pride Tolbiiju v last. Prišel pa je še GabeJ in se je jokal in hvalil Boga ter je rekel: ,Oblagodati te Izraeiov Bog, ki si sin predobrega, pravičnega in bogaboječega moža. Blagoslov naj tudi pride na tvojo ženo in na vajine starše; in vajin zarod naj oblagodari Izraelov Bog, ki kraljuje od vekomaj do vekomaj .« — In ko so vsi rekli ,Anten', so šli k jedi. Obhajali so pa tudi svatovščino v Gospodovem strahu. In ko je Raguel Tobijo veselega in zdravega od sebe odpustil, je še rekel; ,Sveti angel Gospodov bodi na vajinem potu in naj vaju zdrava tja pripelje, da najdeta pri svojih starših vse prav in da vidijo moje oči vajine otroke, preden umrjem.' — In starši so objeli svojo hčer in so jo poljubili in pustili iti; ter so jo opominjali, spoštovati tasta in taščo, moža ljubiti, družino vladati, hišo gospodinjiti in 6amo selbe brez graje skazovati. (Konec prihodnjič.) Koroške Marijine družbe. Sinoda za celovško škofijo leta 1923. predpisuje, naj se osnujejo stanovske zveze v vseh župnijah. Pa do danes se kljub dobri volji dušnih pastirjev še ni mogla vdomačiti po sinodi zamišljena in zaukazana organizacija v širših slojih vernega ljudstva. So pač ravno pri nas na Koroškem težkoče in zapreke, ki jih drugod ni. Tembolj smo veseli Marijinih družb. V njih imamo zdrave in plodovite korenine, iz katerih prej ali >slej utegne zrasti cvetoče drevo stanovske organizacije. Samo škoda, da tudi Marijine družbe še niso nalšle tako širokih tal, da bi mogle bolj uspešno vršiti to organizatorično nalogo. Le v 12 župnijah imamo žive, delujoče Marijine družbe. So pa skoraj izključno dekliške. Marijina družba za žene je edi-nole v Vogrčah, kjer pod vzornim vodstvom domačega g. župnika J. Sekola (ki je medtem postal župnik v Pečnici) dobro uspeva in deluje. Tudi v Št. Jakobu v Rožu pripravljajo ustanovitev ženske Mar. družbe. Dosedaj je prijavljenih 42 kandi-datintj. V Blačah v Ziljski dolini se je iz-premenila M. dr. za žene v materinsko zveze. Mladeniči so zbrani okoli zmagovite zastave matere Marije samo v Selah nad Borovljami. 25 jih je do sedaj. Vodi jih znani prijatelj in voditelj doraščajoče mladine g. Vauti. V Št. Jakobu v R. imamo v zadnjem času tudi že Marijin vrtec, ki ga gojijo in obdelavajo pod vodstvom in nadzorstvom domačega g. župnika šolske sestre tamošnje sirotišnice. Možje še nikjer niso združeni v Marijini družbi. Dekliške Marijine družbe iz krajev v podjunski dolini so imele o priliki, ko je bila blagoslovljena zastava doberlavaške M. dr., dne 6. maja 1. 1., svoj okrajni shod. Bila je to najimpozantnejša prireditev v povojni zgodovini marijanskega življenja na Koroškem. Zastopane so bile skoroda vse podjunske. — Podrobni podatki so znani iz devetih župnij, kakor razvidno na razpredelnici str. 6. Tam navedeni nabožni listi sicer ne prihajajo izključno le na naslove članic Marijinih družb, pa vendar tvorijo Marijini otroci jedro bralcev in tudi razširjal-cev katoliškega, verskega tiska, in je sorazmerno število naročnikov teh listov v kaki župniji izraz večje ali manje živahnosti in zavednosti dotične Mar. družbe. Nasplošno je treba še pripomniti, da se v imenovanih podjunskih družbah vrše še dosti pridno in redno mesečni shodi in seje predstojnišitva. Dobro uspevajo evha-ristični odseki. Najbolj menda pevski in dramatični. Igre so priredile v zadnjem času družbe v Škocijanu, Št. Rupertu pri Veliikovcu, v Globasnici in gotovo tudi še drugje. Izredno dobro in vzorno deluje misijonski odsek v Pliberku. Ta odsek je pristopil tudi kot dosmrtni ud k »Zvezi za afriški tisk« tter plačal kot udnino 50 ši- lingov. Poslala sta se tudi dva batrinska darova po 25 šilingov Klaverjevi družbi. Zbirajo se znamke i. dr. Rajni udje se vpisujejo v mašno zvezo za Afriko, Delovanje tiskovnih odsekov se izraža v številkah razpredelnice. Tudi v Št. Lipšu imajo uspešno delujoči misijonski odsek. Šentlipška družba, ki pod vztrajnim vodstvom domačega g. župnika zares vzpodbudno uresničuje ideale marijanskega življenja, naj bi bila mnogim drugim v zgled tudi v načinu tihega notranjega misijona, ki ga vrši s tem, da članice vsak dan molijo v namen, da bi možje in fantje v večjem številu pristopali k mesečnemu obhajilu. V Rožni dolini imamo Marijine družbe v Selah, Št, Janžu in v Št. Jakobu. Selška družba '(voditelj g. Vauti), ki šteje 70 članic, pridno bere in razširja »Bogoljuba« (46) in »Nedeljo« (40); ima redne mesečne shode in sestanke in prilično kake izvencerkvene prireditve. Družba v Št. Janžu (začasni voditelj dr. Bliiml) ima 25 članic, naroča 25 »Bogoljubov«, kakih 10 »Glasnikov« in 50 »Nedelj«, V zadnjem času se je začelo živahnejše delo v vrstah članic, ki se redno in skoroda polnoštevilno udeležujejo mesečnih shodov, prirejajo pa tudi predavanja o notranjem življenju Marijinega otroka. Družba se je pred kratkim posvetila presv. Srcu Jezusovemu. Mar. družba v Št. Jakobu v R. je ustanovljena leta 1907. in šteje danes 46 članic. Voditelj je g. Fran Šenk, Odseki so evharistični, misijonski in pevski. Shodi in sestanki so redni, Na praznik presv. Rešnjega Telesa se je družba na izredno slovesen način posvetila presv. Srcu Jezusovemu. Nadvse hvalevredno se je postavila družba o priliki letošnjega evharisitičnega shoda v Št. Jakobu, dne 1. julija. Zunanje priprave in predvsem okrašenje zborovalnih prostorov je bilo: v veliki meri njeno delo. »Bogoljubov« hodi v Št. Jakob 120, »Glasnikov« 30, »Nedelj« 50, Duhovne vaje za članice Marijinih družb so se letos vršile v Tinjah, v Št. Jakobu v R., v Št. Lipšu, v Št. Rupertu pri Velikovcu. Tekom prihodnjih mesecev nameravamo prirediti duhovne vaje za Mar. družibenice in dekleta sploh v župnijah: Pliberk, Šmihel, Vogrče, Št. Lipš, Št. Rupert, Št. Janž, Št. Jakob v R. Pregled marijanskega dela in življenja v slovenskem delu naše škofije, ki ga s tem podajamo, je skromen. Treba je pa pomisliti, da se nanaša na razmeroma kratek čas enega leta in da v toliko ni popoln in izčrpen, v kolikor nam ni bilo na razpolago zadostnih poročil. V splošnem smemo z veseljem ugotoviti, da še živi in hoče živeti v naši verni mladini duh Matere lepe ljubezni in ponižne dekle Gospodove. Res je, da bi želeli v nekatere družbe več živahnosti, več navdušenja, več zanimanja in veselja v čudovitem božjem svetu, več zaljubljenosti v lepoto božjega otroka in manj klanjanja pred nizkotnim, plitvim, ničvrednim, žabjim svetovnim naziranjem pomilovanja vrednih otrok tega sveta. Želeti bi bilo zares, da bi vzrastle tudi v gredah verskega življenja ostalih župnij »rože skrivnostne« čed-nostnega in krepostnega marijanskega življenja. Toda mi upamo in ne ubupamo, da nam bo naklonila Mati milosti še lepšo in plodovitejšo rast tega boižjeotroškega življenja. Zato smo pa tako veseli, da so korenine že tu, korenine ali vsaj gor-čična zrnca, iz katerih naj bi v milosti-polnem času rastlo in zrastlo in se razširilo kraljestvo božje, kraljestvo Kristusovo na Koroškem, Družba ustanov. Voditelj Št. članic Odseki: ,,Bogoljub" ..Glasnik" Nedelja Pliberk . . . 1919 Dr. Zeichen 104 evh.. cv„ tisk., m. 164 60 85 Vogrče . . . 1912 J. Sekol 43 evh., tisk., pev. m. 40 17 40 Šmihel pri Plib. 1923 E. Repnik 80 — 100 31 57 Globasnica , . 1912 Pšeničnik J. 34 pev., dram. ? p 20 Doberlavas 1923 J. Wutte 40 misijon., tisk. 50 55 70 Št Lipš . . . 1908 A. Zulechner 21 evh., mis., pev. 40 15 40 Škocijan . . . 1907 V. Poljanec 31 — 23 ? 50 Št Rupert . . ? V, Brandstatter 18 — 28 ? 70 Tinje .... 1914 Dr. M. Ehrlich 17 — 18 2 20 Dva bisera. {Črtica iz fantovskega življenja.) Andr. Orehek. Tisto leto je imel Tinčkov Jože iz Prikrnice težke božične praznike. Okoli sv. Martina je dopolnil devetnajst let, v Marijini družbi je, njegov oče je vaški odbornik, pa se mu kaj takega primeri! Na sv. Tomaža dan je zvečer po molitvi nesel h Kebrčku popravit čevelj, ki se mu je v južnem snegu nekaj izmaličil. Temno je bilo kakor v obupanem srcu, ki ne pozna božjega usmiljenja, in iz neba je polahko rosil droben dežek. Povasoval je kako uro pri zgovornem možičku. Komaj pa je odhajajoč za seboj zapahnil duri, mu pri-žviižga mimo glave poleno in še drugo in tretje, ki ga po zatilniiku in po obrazu oprasne, da bi bil zakričal vsled bolečine, ko bi ne bil tako iznenaden. V jezi pograbi iz Kebrčkove skladanice par polen in steče proti Jančarjevemu skednju, pa le od daleč sliši cepetanje bežečih nog. Kaj naj to pomeni? Kaj mu hočejo, ko vendar nima sovražnika v vasi? Z vsemi ljudmi živi v miru in tudi s fanti je prijatelj z vsemi! Ko je drugo jutro odpiral hlevna vrata, mu pred noge pade popisan list. »Ljubi Jože! Snoči smo pokazali, da nima fant ponoči ničesar iskati na vasi, dokler ne da za bratovščino. Plačaj, kar si dolžan, in potem hodi, koder hočeš! Vaški fantje.« Tako. Piti hočejo za moj denar! Ne boste me! Ko napoji živino, se napoti h Kodrma-novemu Janezu, ki je veljal za fantovskega poglavarja. »Ti, kaj mi pa pošiljate pisma na hlevna vrata? Ali je tam pošta?« »Kakšna pisma?« ga neverno pogleda Janez. Ravno si je pripravil tnalo, da začne drva cepiti. Ni pa Jožetu ušel lahen nasmešek, ki mu je zakrožil pod lepimi rjavimi brkci. »Le nikar se nevednega ne delaj! Dobro ti je znano, kdo me je snoči napadel s poleni.« »Ne, Jože, tega pa res ne vem,« ga mirno zavrne Janez. »Ampak to vam povem,« skoraj vpije Jože dalje, »za bratovščino ne dam, če se vsi na glavo postavite. Ponoči bom hodil, koder bom hotel. Če ne boste dali miru zlepa, ga boste zgrda. V Moravče do orožnikov ni daleč!« Janezu zablisne oko. »Poskusi!« Sicer tako krotki Jože ves togoten odide. Poskusi naj! Janezova beseda mu ne gre iz glave. Poskusi naj privleči orožnike nad fante! Poskusi naj spreti se skoraj s celo vasjo! Koliko jih ima za seboj, ki so proti bratovščini? Samo štiri, ki so v Marijini družbi, vseh vaških fantov pa je šestnajst. Le poskusi naj, nakopati si sovraštvo dosedanjih prijateljev, podkuriti proti sebi zlasti Janeza, ki je močan, da Birtov najtežji voz na sredi vzdigne in potrka z njim kakor bi bil igrača! Saj ta Ko-drmanov ni tako napačen fant. Ne preklinja in po gostilnah ga ni videti. Gospod Vinko se večkrat ustavijo pri njem, ker še vedno upajo, da ga pridobe za Marijino družbo. Le poskusi naj, če hoče, da ga zopet pozdravijo s poleni! Pred pustom bodo bale. Kar tri neveste se obetajo v vasi. Drugi bodo balii vozili, peli in vriskali, on bo pa tičal za pečjo. Pa vendar! Pravica je na njegovi strani. Tak rokovnjaški napad! Ne smejo misliti, da se jih boji. Togoitno stisne pesti in zamahne proti Jančarjevemu hlevu, kjer sta ravnokar za vrata smuknila brata Tone in France, ki sta ga opazovala. »Ta dva rogovileža sta bila gotovo zraven. Ko bi vedel za gotovo!« Sreča mu je bila naklonjena. Komaj krene proti domači hiši, stopi predenj orožnik Silvester iz trga. »Dobro jutro, Jože! Ali so oče doma?« »Menda so še. V hiši morajo biti.« »Kaij pa je tebi? Nekaj opraskan se mi zdiš, oho, za vratom je srajca krvava! Ali si se tepel?« Fant zardi kakor deklica. Poprej se je pestil, da napad ovadi, zdaj se prestraši. Še nikoli v življenju ni nikogar ovadil. >xNi vredno besede, gospod Silvester.« »Sem že nekaj slišal na vasi. Na dan z novico, da zapišemo!« Jože v kratkih besedah pove o dogodku in prosi orožnika, naj fante le nekoliko zastraši, na sodišče pa naj stvari ne da. Ta je bil naenkrat ves uraden; ko se pomeni s Tinčkom, jo zavije k Jančarjevim, Kakor bi udaril na plait zvona, je za-grmelo po vasi. »Tinčkov noče plačati za bratovščino. Ponoči so ga s poleni, da je Ml ves krvav. Orožnik jih je zapisoval, pri Jančarju Mengeš, Na praznik Marijinega darovanja je .nebeška mati Marija poklicala k sebi članico naše družbe, Katarino Podboršek iz Loke. Odločeno ji je bilo 25 let življenja in ravno toliko trpljenja. Od svojih mladih let je noslila v sebi kal smrti, neozdravljivo bo-leze®. Pa kalko ]je znaila nositi ta svoj križ, da ni bila nikomur v nadlego. Vdana v voljo božjjo Ije bila protii vsakomur ljubezniva, zato je imela toliko prijateljic, kolikor tovariši c. Vse ijo je ljubilo. Zato je tudi imela tako lepo spremstvo na svoji zadnji poti. Prav posebno je bila zvesta isvop nebeški Materi! Pri Marici je vedno iskala utehe. Njej in božjemu Sinu je darovaila svoje življenje in trpljenje. Zato je tudi lahko s tolikim mirom in zaupanjem v Jezusa in Marijo izdihnila blago dušo. Vemo, da je njeno upanje ni varalo. Nebeški plačnik in njegova Mati Sta jo za vdanost in trpljenje nagradila s krono večnega zveličanja. Sladkagora pri Šmarju, Iz družbenega življenja samo 't o-le: Vpeljali smo več odsekov. Pridno deila zlasti odsek za olepševanje župnijske cerkve. Odsek za širjenje dobrega časopisja ima zlasti v nekaterih nalbiralkah trdno oporo. Število onih, ki v prvih petkih pristopajo k mizi Gospodovi, vidno narašča. Pri shodih je vpeljano skupno petje. Za življenje. Bolnišnica ničemurnosti. Bilo je proti koncu prejšnjega stoletja. V mestu Rio de Janeiro je bilo stiske in reve in bolnikov preveč. Vladar Brazilije Don Pe-dro, ki je imel zmisel in srce za bedo, je premišljeval, kako bi po najkrajši poti mogel postavit zavetišče za najrevnejše, dom za pohabljence in beitežniike. Sestavil je navduševalen oklic na. premožnejše mesitne prebivalce, na bogate sloje, ki naj bi prispevali v ta dobrodelni namen vsak po svojih razmerah. Oklic je bil glas vpijočega — brez posebnega odmeva. Darovi so bili redkii in pičli. Ali Don Pedro je dodobra poznal slabosti svojih zvestih podanikov. Kmalu so brali meščani novo okrožnico. Vse je govorilo o njej. Kaj je ljudi tako vzva-tovalo? Črno na belem jie stalo, da bo vsakdo, ki daruje za boiniišniao 50.000 milreis-ov (rrilreis je portugalska denarna enota v Bra-zliliji), pavzdignen v bar on, sik i stan; kdor da pa dvojno vsoto, bo postal celo grof. In glej! Cesar se ni zmotil. Kar deževalo je zlatega denarja v cesarsko palačo. Grofov in baronov je bilo sedaj sicer precej veliko, a tudi bolnišnica je brž rastla iz itail in napredovala. Na slavnostni dan, ko je bila dodelana stavba blagoslovljena, se je zbrala ogromna množica pred mogočnim poslopjem. Radovedno se je vse oziralo na še zagrnjen del čl eno vitega pročelja. Kaj neki skrivajo? Plemienitaši, ki so bili polnioštevilrao zbrani med navzočim občinstvom, so se nemalo zavzeli, ko je padla zavesa ki so čitali v zlatih črkah: »Bedi — postavila nič e murno s t.« Da bi slišali vsi varihi mladine!... Na glavrai sikupščdmd kaitol. tisikovnaga društva v Regerusburgu je spregovoril škof dr. Buchber-ger jako umestno svarilo glede dobrega iin slabega betrtrva: »Koimur je znamo opustošenje, ki je povzročajo slabi in nedostojni spisi med našo mladino, ta /bi želel angela božjega z ■ognjenim miečem pired paradižem naše mladine. Najj bo torej blagoslovljeno vse praza-devamje, iki ima inaimein zatiraiti nemarne spis«, šaro v silavistrviu in slab tisk! Blagoslovljene naji bodo družine, ki ne doivno-Ijuijejo, da M se iprilkradle slaibe knjige iin nevarni časopisi črez prag njih stanovanja, in ki zabranjujejo, da bi se približevali dušni mo-riloi v obliki nenravndh spisov, časopisov in raznih tiskovin njihovim otrokom!« Odgovori. F, B.; Povedali smo že enkrat, da je to stvar okusa, komodnosti in hlastanja po novosti. — Da so lepi, dolgi lasje ženstvu v kras, o tem je svet bil in je prepričan. Čitamo, da je moda kratkih ženskih las {na Francoskem) že v preteklosti, in da si dame, ki nimajo bujnih, dolgih las, že zopet pomagajo s kupljenimi. — K.... r: Ljudje so različne narave, eni manj občutljivi, drugi razdraž-ljivi. Vi spadate — povsem soditi — med poslednje, zato pa je treba, da ste bolij pazljivi. Brez malega greha gotovo ni bilo. Drugo po,t — večjo previdnost v vsem, kar za zdravje in smažnost ni nujno. — Tr.....a: To je res: v marsičem je današnja ženska moda bolj naravna, prikladna in pametna, nego svoje čase. Kako bedasta in nehi-gienična je bila noša steznikov, vlečk in tesnih, visokih ovratnikov, ali pa tako zvanih »grmelovk«. Sreča, da je vse to za nami! Toda v današnji modi je skoraj vse tako preračunajo, da draži in moti drugi spol, da se izpostavlja meso. To je, kar je pohujšljivo in grešnol Upamo, da se bo pošteno ženstvo povso-d postavilo v boj zoper ne-nravnost v obleki. — Na Italijanskem se je že davno osnovalo društvo žena zoper izgrede v modi Izdaja časopis, ki izhaja v 100.000 izvodih; imenuje se »Italijanska žena«. — Akademik. Tako razlaganje zapovedi se zdi več ali manj ohlapno in nevarno. Je razloček, ali napravi kdo izlet samo radi zabave, ali pa mu je nujno potreben, da si utrdi zdravje, a je drugače vedno nujno zadržan. Na vsak način bi kazalo ravnati se le po predhodnem posvetovanju s spovednikom odnosno dušnim pastirjem. Odpustki za mesec januar 1929.1 1. Torek. Novo. P. o.: a) udom br. preč. Srca Mar.; b) udom družbe krščanskih družin; c) istim kakor 16. dan. 2. Sreda, prva v mesecu. Presladko Ime Jezusovo. P. o. vsem, ki prejmejo sv. zakramente, molijo po namenu sv. očeta ter opravijo kake pobožne vaje na čast sv, Jožefu. .— Kjer se danes obhaja zunanja slovesnost tega praznika, dobe danes ali v osmini p. o.: a) vsi verniki, ki prejmejo svete zakramente, so pri sv, maši in molijo po namenu sv. očeta; b) isti kakor 16, dan. 3. Četrtek, prvi v mesecu. P. o. udom br. sv. R. Telesa v bratovski cerkvi; če te brez velike težave ne morejo obiskati, pa v župni cerkvi. 4. Petek, prvi v mesecu. P. o.: a) udom br, sV. R. Telesa kakor včeraj; b) vsfem, ki prejmejo spravno sv, obhajilo, nekoliko premišljujejo do-brotljdvost presv. Srca in (molijo po namenu svetega očeta; c) udom br. presv. Srca Jez. 5. Sobota, prva v mesecu. P. o. vsem, ki Opravijo kake pobožne vaje na čast Brezmadežni, da nekoliko zadoste za njej storjena razžaljenja, prejmejo sv. obhajilo in molijo po namenu svetega očeta. 6. Nedelja, prva v mesecu. Sv. Trije kralji. Udom rožnoivenike br. trije p. 6.: 1. čž V bratovski kapeli molijo po namenu sv. očeta; 2. če so pri mesečni procesiji; 3. če v bratovski cerkvi nekaj časa pobožno molijo pred izpostavljenim sv. R, Telesom. P. o.: a) udom br, presv. Srca Jez.; 1 P. o. pomeni popolni odpustek; v. o. pomeni vesoljna odveza tretjerednikom; br, pomeni bratovščina. b) onim, ki nosijo višnjevi škapulir, — Dalje radi praznika p. o.: a) udom br. naše ljube Gospe presv. Srca v bratovski cerkvi; b) onim, ki nosijo višnjevi škapulir; c) udom rožnovemske br. v bratovski cerkvi; če te ne morejo obiskati, jim more mesto tega spovednik naložiti kako drugo dobro delo; d) udom družbe živega rožnega venca; e) udotrt br. za duše v vicah; f) udom družbe krščanskih družin; g) udom družbe sv, Petra Kla-verja, ako obiščejo cerkev in molijo za razširjanje svete vere in pO namenu sv. očeta; h) istim kakor 16. dan; i) udom br. sv. R. Telesa kakor 3. dan. — V. 0. 13. Nedelja. Sv. Družina. P. o. udom družbe krščanskih družin, kjer se danes ponovi posvetitev sv. Družini. 16. Sreda. Sv. Berard in tovariši. P. o, vsem vernikom v cerkvah treh redov sv, Frančiška; tretjerednikom tudi v župni cerkvi, kjer ni redovne. 19, Sobota. BI. Bernard. P. o. istim kakor 16. dan. 23. Sreda. Marijina zaroka. P, o. udom družbe krščanskih družin. 25. Petek. Spreobrnjenje sv, Pavla. P. o. udom br. preč. Srca Mar. 27, Nedelja, zadnja v mesecu. Sv, Angela. P. 0.: a) Vsem, ki trikrat na tedftn skupno molijo sv. rožni venec; b) istim kakor 16. dan. 28. Ponedeljek. BI. Odorik. P. o. istim kakor 16. dan. 30, Sreda. Sv. Hiacinta. P. o. istim kakor 16, dan. »Bogoljub« stane za celo leto 20 Din. — Naročnino in reklamacije sprejema: Upravništvo »Bogoljuba« v Ljubljani, rokopise pa; Uredništvi} »Bogoljuba« v Ljubljani. Izdajatelj: Ivan Rakovec. — Ufedtlika: dr. C. Potočnik, A, Čadfei, — Za Jugosl. tiskarno; Karti Češ. > Schichfotr v > nagin Namakaj z „ZENSKO HVALO;' izpiraj s SCHICHTOVIM MILOM. je poplačan trud in delo gospodinje, ako uporablja pri pranju dosledno samo milo Mliik Najboljši šivalni stroji in kolesa so edino GRITZNER in ADLER za dom, obrt in industrijo v vseh opremah. Istotam Švicarski pletilni slroj DUBIED, Pouk v vezenju brezplačen. Nizke cene. Priložnostna darila. JOSIP PETELINC LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika za vodo. Večletna garancija. — Tudi na obroke. LJUDSKA POSOJILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo V LJUBLJANI Obrestuje hran. vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani še pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašajo nad 140 milijonov dinarjev. Od očeta na sina prehajajo lepe hišne navade. Naj bo tudi v Vaši rodbini ta lepa navada, da vse revmatične bolezni, bodijaje, protin, Išias preprečite naglo in zanesljivo z domačim izdelkom „ALGA". „ALGA" je najbolj znano sredstvo za zoboboi ali glavobol, posebno, ako Vas trga v zobeb ali glavi. „ALGA" odstrani omotico in slabosti. „ALGA" Vam veliko pomaga pri vsakem 'prehladu (inllaenci, hrlpl) sploh pri vsakem nerazpoloženju, kjer se pojavi zvišana temperatura, kajti ako bolniku nekoliko nadrgnete prsa, hrbet, roke in noge z .ALGO", je bolnik kakor preroien, osvežen, temperatura popušča, pojavi se lažje in zdravo spanje, lažje dihanje. „ALGA" Je varuh Vašega zdravia.1 „ALGA" Vam bo najboljši prijatelj skozi celo življenje. V vseh lekarnah in drogerijah 1 steklenica s točnim navodilom 16 Din. Ali pa naročite po pošti na naslov: Laboratorij „ALGA", Sašah 43. 4 steklenice 77 Din, d steklenic 131 Din, 25 steklenic 320 Din. - Pišite po navodila, pošljemo Vam jih zastonj. Ceneno češko perje! lkg sivega opuljenega perja 70 Din, napol belo 90 Din, belo 100 Din, boljše 125 Din in 150 Din, mehko kot puh 200 in 225 Din. boljša vrsta 275 Din. Pošiljatve carine prosto, proti povgotju, od 300 Din naprej poštnine prosto. Vzorec zastonj. Blago se tudi za.' menja in neugajajofie vzame naza.i. Naročila samo na BENEDIKT SACHSEL, Lobez št. 25 pri Plznu, Češkoslovaška. — Poštne pošiljke rabijo iz Češkoslovaške v Jugoslavijo približno 10 dni. Varno naložite svoj denar v VZAJEMNI POSOJILNICI v LJubljani, poleg hotela UNION Obrestovani« najugodneje Posojila proti vknjižbi na posestva, proti poroštvu i. t. d. DRUŽINSKA PRATIKA asa leto 1929 je izšla in se dobiva po vseh knjigarnah in trgovinah po celi Sloveniji v izredno lepi opremi in z zelo bogato vsebino. Cena komadu Din 5 — brez poštnine. Zahtevajte povsod le to edino našo „Druž. pratiko". xipjm- Najboljše in najcenejše je Zlatorog terpenlinovo milo