Tovariš
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva.
Štev. 46.
V Ljubljani, 15. listopada 1907.
XLVII. leto.
,,Učiteljski Tovariš" izhaja vsak petek. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto stoji 8 K, pol leta 4 K, četrt leta 2 K. Posamezna številka 16 h. Spise je pošiljati samo na naslov: Uredništvo „Učiteljskega Tovariša" v Idriji. Naročnino prejema Frančišek Črnagoj, nadučitelj v Ljubljani (Barje). — Vse pošiljatve naj se pošiljajo franko. — Rokopisov ne vračamo. — Za oznanila je plačati od dvostopne petit-vrste po 20 h, če se oznanilo tiska enkrat; po 18 h, če se tiska dvakrat, in po 16 h, če se tiska trikrat; če se večkrat tiska, znaten popust. Oznanila sprejema
„Učiteljska tiskarna". Priloge poleg poštnine 6 K.
Zborovanje na Dunaju.
(Konec.)
Glavni poročevalec J e s s e n je dejal, da govori tisoč vzrokov za to, da se oprosti učitelje ljudstva od najtežjih skrbi življenja. Zanj, ki ne stopi kot nadčlovek v svoj učiteljski stan, postaneta sila in beda demonska moč; ki zvije njegovo moško dušo k tlom in zlomi njegov moralni značaj. Ob tožbah svoje življenske družice in ob pogledu na svoje pomanjkanje trpeče otroke je tudi v našem stanu že marsikdo oslabel in pozabil, da gre pot naših dolžnosti le naprej in navzgor, nikoli pa ne nazaj in navzdol. Da si pridobi boljše stališče, je šel tja in prodal svoje prepričanje. Glejte, kako tak, ki se je prodal, vzgaja mladino, ki govorimo o nji, da mora biti vzgojevalčev značaj njen vzor! — Ako pa resnici na ljubo pripoznamo, da niso niti v našem stanu pod silo bede vsi ostali pokonci, da so se tudi med avstrijskim učiteljstvom izkazale zunanje življenske razmere močnejše nego moralna moč odpora, vendar ne pade nobena senca na čast našega stanu. Saj kje je gozd, kjer ne bi moč viharja vrgla k tlom posameznih dreves! Ako pretehtamo neznosni pritisk, ki sloni na nas, tedaj se mora pravična sodba glasiti le tako, da se noben stan bolj možato ne bojuje za svojo svobodo nego učiteljski stan. Naslanjajoč se sami nase, premagajoč neštevilne zapreke, smo si ustvarili organizacijo in jo napolnili z enim duhom, ki ga v boju z vsemogočno reakcijo niso doslej mogla premagati vrata peklenska! Mi smo siromašen stan, toda v zavesti izkušane svoje odporne sile vendar tudi bogat stan. Ako bi bila stvar drugačna, kako bi se moglo vršiti zborovanje, kakršno je današnje, ko si zastopniki 50.000 učiteljev in učiteljic preko vseh zaprek podajajo roke ! To je ponosna govorica, bodo rekli naši neprijatelji. Prav pravijo — to je ponosna govorica. A naj se upre ves svet, ti, ki govore to govorico, so si prisegli, da niso hlapci in nečejo postati hlapci! — Ako zahteva učiteljstvo enakost s štirimi nižjimi razredi državnih uradnikov, tedaj stavlja to zahtevo le zato, da se reši bede in da more posvetiti vse svoje moči šoli. Besede, ki jih čujemo tu, so le vzklik celega, velikega, v svojem pravnem čuvstvu globoko užaljenega stanu. Iz vseh dežel in vseh narodov države so tu zbrani zastopniki učiteljstva. Kar jih sicer loči, stopa v ozadje pred za-povedujočo, skupno dolžnostjo, združeno potrkati na vrata parlamenta, da se vzame Avstriji sramota, da pusti svoje učiteljstvo stradati. Govore, da ni sredstev, da bi se ugodilo pravičnim zahtevam učiteljstva. Kdo se daj varati s takim izgovorom? Država ima denarja za meče in sulice, za puške in kanone.
Kadar zahtevajo težke milijone za oboroževanje, tedaj se zatre vsako opozicionalno gibanje z besedo: državna potreba. In vendar ni pričakovati vojne. Toda vojna v notranjem države, boj proti nerednosti in sirovosti, ki je obenem boj za povzdigo ljudstev, ta meče svoje valove dannadan. Kako naj ta stan, ki ga obsojajo trdo in brez ljubezni, bije boj za obstanek, ki mori moške značaje in rodovine? Ali doženemo uspeh? Tega ne vemo! Mi storimo svojo dolžnost, zakaj ta je ukaz morale. Toda mi upamo, da se bodo zastopniki ljudstva v parlamentu zavzeli za naše pravične, v zakonu utemeljene zahteve. (Burno odobravanje.)
Potem, ko so se izjavili posamezni zastopniki organizova-nega avstrijskega učiteljstva, da popolnoma soglašajo s stavljenimi zahtevami, je dobil besedo poslanec Pernerstorfer (soc. demokrat).
Ta je izjavil: Končno ste izprevideli, da se je treba proti skupnemu sovražniku skupno bojevati. Opomnil bi vas, da niso vaši sovražniki samo v taboru reakcije. Bil bi čas, da bi nadomestil liberalnega naučnega ministra dr. Marcheta, ki opravlja sedaj v ministrstvu posle klerikalcev, dr. Gessmann. Tedaj bi se mnogi, ki pravijo, da ni bilo tako hudo, zbudili iz svoje letar-gije. Vsi, ki stoje na strani napredka, naj si preko različnosti jezika podado roke k skupnemu poboju mogočnega sovražnika, starega katoliškega Eima in fevdalnih moči. V takem jezu bodo stale množice socialno demokraškega delavstva. Socialni demokrati bodo, kar je ob sebi umevno, vsak čas najizdatneje podpirali zahteve učiteljstva. (Burno ploskanje.)
Posl. T o m a š e k je govoril v imenu čeških socialnih demokratov, dr. S t r a n s k y pa je obljubil podporo Mlado-čehov.
Moravski deželni poslanec, soc. dem. V a n e k , je dejal, da treba tudi deželne zbore demokratizirati. Njegova stranka bo vedno za učiteljstvo.
Posl. baron H o c k je izjavil, da mora biti učitelj osvobojen gmotnih skrbi, ako hoče zadostiti svojim dolžnostim. Samo tedaj more biti šola v resnici svobodna,
Posl. B e n d e 1 je govoril v imenu nemško-nacionalne zveze. Kekel je, da bo ta z vsemi silami delala za učiteljstvo. Ta zveza je že uložila dva predloga v smislu sprejetih resolucij.
Govorili so še posl. S p e n u 1 v imenu rutenskega kluba, posl. M a 1 i k v imenu Vsenemcev in posl. učitelj L i s y v imenu čeških narodnih socialcev.
Predsednik K e s s 1 e r je prečital obilico pozdravnih pisem in brzojavk, ki zagotavljajo učiteljstvu simpatije in podporo. Med drugim so brzojavili naučni minister Marchet, poslanci M a s a r y k in Drtina ter mnogo drugih poslancev raznih narodnosti.
Predsednik pripominja, da je skrajni čas, da se čujejo zahteve učiteljstva. Učiteljstva je 50.0000 dela vajenih čebel, ki tudi lahko enkrat pokažejo svoja žela. Kdor hrani pri šoli, plača pri prisilni delavnici. Spominja se dveh pregovorov: „Sila kola lomi!" in „Sila ne pozna pravila!" V boju za svoje pravične postulate računa učiteljstvo na to, da pridejo proletarci telesnega dela proletarcem duševnega dela na pomoč. Poslanec prosi, naj svoje lepe besede utelesijo v dejanjih. Shod je zaključen, (Ploskanje.)
* * *
Na povabilo Čehov so se sešli slovanski delegati dne 2. t. m. popoldne ob 5. uri v Švečevi restavraciji v Pratru, kjer je bil položen nerazrušen temeljni kamen avstrijski slovanski učiteljski zvezi, ki se oživotvori prihodnje leto v Pragi. Pravila so že predložena pristojnemu ministrstvu. — Sestanek in razgovor je vodil Čeh č e r n y. Govorili so zastopniki češkega, slovenskega, poljskega, rusinskega, hrvaškega in srbskega učiteljstva ter v imenu „Slovenije" njen predsednik B e r c e. Bil je lep večer, samo hitro je minil, ker je večina delegatov že istega večera odhajala domov. Še lepše bo leta 1908. ob velikih počitnicah v Pragi! Pripravljajmo se že sedaj na to pot!
*
Slovenski štajerski učiteljski delegati so imeli na Dunaju poseben sestanek. Dogovorila se je zadeva „Zveze slov. štajerskih učiteljev in učiteljic", Enoglasno so se vsi izrekli, naj ima upravni odbor „Zveze" dne 8. grudna t. 1. svoje zborovanje v Celju, da skliče še letos občni zbor društva in zanj določi vzpored.
* * *
Učitelji vseh narodnosti so zahtevali, naj se izvrši združitev vsega avstrijskega ljudskošol-skega učiteljstva v centralno državno zvezo, ki naj zastopa materialne in pravne koristi celokupnega avstrijskega učiteljstva. Ta zveza bi štela 50.000 učiteljev in učiteljic. Mogočna četa! Ustanovitev take zveze je mogoča, kar je dokazal ta shod. Treba je misliti na koristi, pravice in
dolžnosti, ki so vsemu učiteljstvu skupne.
* *
*
Poslanec B i a n k i n i, član „Jugoslovanskega kluba" se je sicer udeležil shoda, a se ni izjavil, kakšno stališče zavzema nasproti stavljenim zahtevam učiteljstva. To je neprijetno zadelo jugoslovanske učiteljske delegate, zlasti Dalmatince. — Poslanec H r i b a r je opravičil svojo odsotnost, pravtako posl. dr. Ploj. Oba sta izjavila, da se bosta vedno zavzemala z vsemi silami za
opravičene zahteve učiteljstva.
* *
#
Slovensko akad. društvo „Slovenija" je priredilo jugoslovanskim učiteljskim delegatom v dvorani restavracije „Zum griinen Tor" dne 1. t. m. pod noč častni večer, ki je bil mno-gobrojno obiskan.
Učiteljstvo je pozdravil predsednik „Slovenije", g. jur. B e r c e ; v svojih govorih pa so proslavljali delo jugoslovanskega učiteljstva gg. fil. M r a v 1 j a k , jur. K 1 o p č i č , dr. Grošelj, dr. N a c h t i g a 1 in dr. H a c i n. V imenu
učiteljstva so govorili ter se zahvaljevali „Sloveniji" tovariši Jelene, R a j č i c (Hrvat), Petranovic (Srb iz Dalmacije), Gangl in Pesek. Med Ganglovim govorom so vstopili zastopniki češkega učiteljstva: č e r n y , Schuster, Skala in S m r t k a. Bili so najprisrčneje pozdravljeni in sprejeti. Za pozdrav se je zahvalil v imenu Čehov B. Skala. Slovenijani so zapeli več krepkih zborov in zagotavljali učiteljstvo, da bodo potem, ko stopijo iz študij na delo med narod, zvesto stali ob strani učiteljstva ter mil pomagali, da se dvigne naše ljudstvo gmotno in kulturno!
Naš denarni zavod.
,	Geslo: Kar plodonosno naložim,
v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konviKta v Ljubljani,
= registrovana zadruga z omejenim jamstvom. =
Promet do konca vinotoka 1907 K 131.40852. Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Štajerska ljudska šola.
Govoril na občnem zboru narodne stranke v Celju dne 3. t, m.
Fran Brina r.
Če primerjamo današnje stanje šolstva štajerskih Slovencev s šolskim programom, ki si ga je postavila narodna stranka, tedaj vidimo, da leži skoraj še vse delo pred nami.
Slovensko vseučilišče v Ljubljani, slovenske srednje šole, ki bi vsaj približno ustrezale našim narodnim težnjam, slovenske meščanske šole: vse to so vedno še samo naše pobožne želje. Kot strokovne šole se nam privošči — kakor v zasmeh — samo par viničarskih tečajev. Pač, slovenska kmetijska šola je na potovanju, toda kakor vidimo, ne potuje z novodobnim avtomobilom, ampak hodi peš, kakor se za nas manjvredne Slovence spodobi, in Bog ve, v kakšnem stanju se nam predstavi.
Ostaja nam tedaj samo še ljudska šola. Da bi se vsaj k temu edinemu našemu prosvetnemu zavetišču zatekalo vse, ki čuti količkaj slovenskega rodoljublja v sebi! Toda tudi temu ni tako. Kmalu bo 40 let, odkar je država vzela ljudsko šolo v svojo oskrb, a šola še danes ni prišla do mirnega razvoja. Namesto, da bi se država zanjo zavzemala kakor za svojo legitimno hčerko, ji je postala pisana mati.
Bremena za Dje vzdrževanje je zvalila od sebe; hladnokrvno dopušča, da se uboga pasterka poljubno psuje in obrekuje, lasa in suje. Kako naj potem uspeva preganjana ubožica! Gorje ji posebno za volilnega gibanja! Dobro nam je še v spominu, kakšne klofute so o priliki letošnjih državnozborskih volitev letele po ubogi šoli in po tistih, ki so sejo predrznih ščititi. Da se kmetu slabo godi, tega je bila kriva šola. Da se ga reši bede, bo treba skrajšati šolsko dobo. Duhovščina skrbi, da šola ne pride do miru. Zvito vceplja nevednemu ljudstvu mržnjo do sedanje šole, potem pa se sklicujejo na ljudstvo, da ne mara novodobne šole. Kakor posnamem iz listov, je šel eden najnovejših osrečevalcev slovenskega naroda tako daleč, da zaslepljenemu ljudstvu natvezuje, da so učitelji krivi, če so stranke kaznovane zaradi šolskih zamud. Trd, silno trd je učiteljski kruh. Dannadan se učitelj posvečuje mladini z vsemi svojimi močmi. Truden in izmučen, večkrat potrt in zlovoljan prihaja iz šolske sobe. Kako tolažilno bi bilo zanj vsaj malo priznanja! Zdaj pa pride narodni voditelj, ki se ponaša celo s takoimeno-vano akademično izobrazbo ter uporablja svojo poslaniško čast
s tem, da ljudstvo ščuva na učiteljstvo, kakor da nima drugih skrbi nego to, kako bi kmeta spravljalo v kazen. Kaj zasluži tak narodni voditelj ?
Najhujša zloraba ljudske šole je pa, da se je vzela v službo germanizaciji. Zakon narave je, da v boju za obstanek slabi podleže močnejšemu. Preslabi smo Slovenci v boju za narodni obstanek proti silnemu Nemcu. V obrambo bi nas morala vzeti država, ki ji plačujemu davek v denarju in krvi. Toda pri nas se godi ravno nasprotno! Vlada podpira slabejšega proti močnejšemu. Nemški šulferein je po vsem Spodnjem Štajerskem razpregel svoje mreže, v katere lovi slovenske otroke, in vidi se, da ga vlada v tem stremljenju še podpira, tako da trdijo prav tisti, ki pravijo, da bo kmalu treba govoriti o c. kr. nemškem šulfereinu.
In šolska oprava sama ! Kjerkoli so tla za germanizacijo količkaj ugodna, takoj se ustanovi nemška šola, dočim se nam Slovencem v narodnostno nevarnih krajih odreka vsaka pravica do šole. Na važna učna mesta se nastavljajo renegati. Pri nastavljanju učiteljskega osobja gredo celo še tako daleč, da na slovenskih šolah nastavljajo jezika nezmožne učiteljske osebe. Ali hočem navajati take žalostne slučaje ? Slavni Bjornsen, ki je na adreso madjarskega ministra pisal, da je otrokom jemati materni jezik ravno tisti barbarizem kot trgati dojenčke z ma-ternih prsi, naj bi pogledal tudi doli med štajerske Slovence. Tudi tukaj bi videl isto zatiranje materinščine kakor pri Slovakih na Ogrskem.
Toda zagrnimo to žalostno sliko! Pred mojimi očmi vstaja druga, a lepa slika. Zaplapolal je prapor čile narodne stranke. Na tleh leže verige duševnega robstva. Odkrito in neustrašeno je narodna stranka razvila svoj šolski program. Dober je ta program, zakaj načelni nasprotniki šole so se vzdignili zoper njega. Smešili so ga in mu podtikali marsikaj. Izdajalska in nemšku-tarska so se imenovala načela narodne stranke zaradi stališča, na katero se je postavila glede na pouk v drugem deželnem jeziku. človek bi mislil, da tam, kjer gre za največjo narodno nevarnost, ponehajo medsebojni napadi. Ta oblastni „Slovenski Gospodar" tam v ponemčenem Mariboru je dvignil svojo gorjačo na narodno stranko. Kaj njemu mar, da se potaplja 6000 mariborskih Slovencev in vsa okolica, kakor daleč oko nese, v nemškem morju! Obupni klici potapljajočih ga ne ganejo, da bi jim vrgel rešilno vrv, ampak njega klic je: „Nimam časa, ubiti moram prej narodno stranko!"
Narodna stranka pa stoji danes tukaj, močna in s ponosom lahko pregleduje svoje vrste, v katerih je do malega ves razsodni del štajerskih Slovencev. To dejstvo nas navdaja z najboljšimi upi v boljšo bodočnost, tudi kar se tiče našega šolstva. Svoja načela glede na šolstvo je narodna stranka lani o priliki prvega svojega občnega zbora precizovala temeljito in jasno. Pri teh načelih je zvesto vztrajala in jih je možato zastopala. To se je pokozalo ravno v letošnjem volilnem boju. Naši nasprotniki so, izrabljajoč nezavednost volilcev, naglašali potrebo preustrojitve ljudske šole v nazadnjaškem smislu s tem, da so zahtevali skrajšanje učne dobe, z namigavanjem na brezversko srednjo šolo, so pa prikrivali hrepenenje duhovščine po njeni zopetni neomejeni oblasti čez šolstvo. Narodna stranka je odločno zavračala vse nakane glede na skrajšanje šolske dobe ter je naglašala, da ne more nikdar privoliti v to, da bi se šola zopet zasužnjila duhovniški komandi.
Pri svojem šolskem programu vztrajamo tudi nadalje. Tud kar se tiče „strašila", namreč svobodne šole. Dobro vemo, dai je versko čuvstvo v našem narodu globoko ukoreninjeno. Versko čuvstvo naroda je sveto tudi nam in ne pride nam na um, da
bi ga zatirali. Duhovščina naj le uči verouk. A duhovščina na si zapomni, da mi stojimo na stališču veljavnega državnega zakona in da ne bomo nikdar privolili, da bi si duhovščina lastila več pravic glede šolstva, kakor jim jih je zajamčenih po šolskem zakonu.
Tudi naglašamo, da mi nikdar ne bomo zagovarjali pre-ustrojitev šolskega zakona v kakršnemkoli nazadnjaškem smislu. V zavesti, da izobrazbe ni nikoli preveč, bomo odločno le za kako preosnovo šolskega zakona v naprednem smislu. Neprestano hujskanje zoper šolski zakon šolo v njenem delovanju jako ovira. Zato kličemo odločno: „Dajte šoli mir!"
Ponemčevalnemu sistemu glede štajerskega šolstva hoče narodna stranka napovedati neizprosen boj. Slovenskemu otroku ohraniti slovenski jezik, to je naša zahteva. Pravična je, zato v boju ne odjenjamo. Zmagati ali pa pasti!
Važno je ljudskošolsko vprašanje; zato je treba na učiteljska imenovanja polagati najmanj toliko važnost kakor na imenovanja drugih uradnikov.
Prvo pa, kar moramo storiti, je, da skrbimo za dobre slovenske šole. Naše šole morajo biti tako vzorne, da konkurirajo z vsemi drugimi. Storimo vse za zdrav razvoj slovenske šole. Izobražen in samozavesten naš naraščaj ni le jamstvo boljše bodočnosti sploh, ampak je tudi najtrdnejši jez zoper nemško povodenj.
Na delo za šolo! Delo naj ne sloni samo na nekaternikih! Narodna stranka smo mi vsi, torej vsi na podrobno delo ! Iz-prašujmo svojo narodno vest, našli bomo, da marsikaj opuščamo, kar bi bilo storiti naša sveta dolžnost.
Učitelj izprašuj svojo vest, ali smatraš svoje šolsko delovanje kot sredotočje vsega svojega delovanja? Ali stremiš po višku padagoške izobrazbe? Ali sodeluješ pri stanovski organizaciji ?
Kmet, ali pošiljaš svoje otroke redno v šolo? Ali spoznavaš važnost izobrazbe ? Ali ne podcenjuješ učiteljskega stanu? Ali podpiraš učitelja v njegovem trudu pri vzgoji tvojih otrok?
Slovenski delavec, ali premišljuješ, če sme tvoj delodajalec, zato ker mu posvečaš vse svoje moči, vrhutega od tebe še tirjati, da na njegovo komando pošiljaš svoje otroke v ponemče-valnico ?
Slovenski sorojak, ki si tako srečen, da živiš v blaginji, ali te smem vprašati, katerega izmed svojih sinov si odmeril za učitelja? Ali me ne boš začuden pogledal, kako se predrznem tebi staviti tako vprašanje ? In vendar! Ali morajo slovenski učitelji biti res izključno sinovi ubogih roditeljev?
Ali kaj razmišljamo o ustanovitvi manjšinskih šol? Ali pomislimo, koliko slovenskih staršev vsako leto privre v štajerska mesta, a njih otroci se vsi potope v nemškem morju? Koliko Slovencev bi danes štela štajerska mesta, če bi le polovica slovenskih priseljencev ohranilo svoj naraščaj slovenskemu narodu? Kdaj bomo začeli vsaj zahtevati manjšinskih šol po naših mestih in drugod? Da ne posegam daleč! Ali ste celjski Slovenci in vsa velika okolica obsojeni še dolgo pehati svoje otroke v dosedanje zatohle šolske prostore, ki jih je nek celjski zdravnik nedavno primerjal straniščem? Ali je klic „Mi ne gremo iz Celja!" prinesel že kaj uspehov ? Ali ni nekaj posebnega, da tako velika občina kakor je celjska okolica nima nobene šole na svojem ozemlju? Ali naj čakamo, da nemški šulferein naseje šol okolo Celja? Ali bi ne bilo uvaževati gesla: „Grem iz Celja, a pridem nazaj?" Ali celjska okoliška občina, ki plačuje toliko davkov, res ne zasluži javne ljudske šole za deklice? Kje tiči vzrok, da
statistika izkazuje ravno v narodnostno nevarnih krajih največ analfabetov ?
Taka in enaka vprašanja si stavimo. Ne gre za to, kdo jih stavi. Le razmotrujmo vsako vprašanje!
Podrobno, iskreno in vztrajno bodi naše delo. Končujem: vsi na delo za izobrazbo naroda, vsi na krov v obrambo slovenske narodnosti. Da bo naše delo močna stavba, glejmo pred
vsem na dober temelj, ki je — ljudska šola.
* *
*
Resolucija.
Mi vztrajamo na šolskem programu, ki smo ga lani razvili o priliki ustanovnega občnega zbora naše stranke ter hočemo z organizovanim podrobnim delom stremiti za njega uresničenje.
Zdravemu razvoju ljudske šole, ki je na Štajerskem žalibog do danes edina panoga šolstva, ki smo je deležni tudi mi Slovenci, hočemo posvetiti vso pozornost.
Pri tej priliki moramo odločno zavračati hujskanje in sumničenje zoper ljudsko šolo in narodno učiteljstvo kakor tudi po preosnovi ljudske šole v nazadnjaškem smislu.
Najodločneje tudi protestujemo zoper sistematično zapostav-ljenje in ponemčevanje slovenskega šolstva ter bomo tudi storili, skrajne korake, da priborimo slovenskemu šolstvu zakonito zajamčeno enakopravnost.
Krajni in okrajni odbori naj pazno motrijo šolske razmere svojega okoliša ter .o vsaki tozadevni nepostavnosti ali krivici točno in stvarno poročajo st/ankinemu osrednjemu odboru, ki stori potem primerne korake.
Goriške učiteljice.
Sestanek, ki so ga priredile učiteljice goriškega, tolminskega in sežanskega šolskega okraja v Gorici dne 2. t. m., je uspel na splošno zadovoljstvo. Udeležilo se ga je precejšnje število učiteljic. Značilno pa je, da so prispele k temu shodu iz najoddaljenejših krajev, a izostale so one, ki bi bile najlažje prišle brez troškov in truda.
Sklicateljica, tov. Drag. Pavšičeva, pozdravi prisotne ter jim pojasni namen, ki ga ima ta sestanek. Shodu je predsedovala na splošno željo ona sama, zapisnik je vodila tov. Lilče Katnikova. Tov. F. Zivčeva prečita svoj marljivo in temeljito sestavljeni referat, ki govori v njem o organizaciji, o nje pomenu in potrebi, očrta organizacijo in uspehe ženstva drugod ter nas z živo besedo navdušuje, naj bi se poprijele najresnej-šega dela v svoj in narodov prospeh. Evo nekaj misli iz njenega referata: Poročevalka meni, naj bi se kako združile, naj bi osnovale društvo učiteljic, ki bi zastopalo špecialne interese učiteljic, skrbelo za njih obstoj in napredek ter učilo in bodrilo nas na delo. — „Dokler bomo takole mirno živele s svojimi nemimi ideali," pravi, „ne bodo nas upoštevali. In če nam naša učiteljska društva, katerim edino imamo biti hvaležne za * vsako dosedanjo pridobitev, če nam ta društva pribore kak pri-boljšek, moramo sprejemati to kot milodar požrtvovalnih, delavnih naših moških kolegov. To pa človek ne sprejema s ponosom." — Namera združenja pa nima namena cepiti moči od že obstoječih učiteljskih društev, temveč jih tem intenzivnejše podpirati. Obuditi ima doslej nedelavne, speče moči k skupnemu delu v prospeh celokupnega učiteljstva! V svojih sestankih bi se koleginje med seboj spoznavale, bodrile in učile, proučevale bi svoje težnje in stremljenja. Rezultate in sklepe svojih zborovanj pa bi predlagale centralnim, bodisi okraj, društvom ali
deželnemu učit. društvu v presojanje in nadaljno razmotrivanje. Referentinja omenja dalje nedelavnost, brezbrižnost in nevednost učiteljic v društvih, ki se nam jo, žal, dostikrat po pravici predbaciva. —
Priznati je treba referentinji, da ima lepe ideje in čiste, najblažje nazore. Dal Bog, da bi se čim preje realizirali!
Sprejela se je resolucija, da se za prvi čas ustanovi nekak klub v svrho spoznavanja samih sebe in boljšega zbližanja. Izvolilo se je v vsakem okraju zaupnico, ki ima pozvedeti mnenja posameznic v svojem okraju ter poročati o tem pri prihodnjem sestanku. — Govora je bilo tudi o „prizadetih učiteljicah", ki jadikujejo v „Gorici" z dne 5. oktobra t. 1. zaradi dozdevnih krivic, ki se jim baje gode. Oni dopis v imenovani številki „Gorice" se odločno obsoja; tako pisarjenje ne dela časti dopisnicam ter kaže naravnost njih omejenost in nezrelost. „Prizadete" se opozarja, naj se drugič obrnejo na pristojno mesto, in se jih pozivlje, naj bodo vbodoče toliko častne, da podpišejo z lastnim imenom svoj „glas iz učiteljskih krogov".
Pred zaključkom prečita predsednica brzojavko tovarišice Z e m 1 j a n o v e , ki se je vzela radostno na znanje, zahvali se na udeležbi in pozornosti, nakar smo se razšle vedrih obrazov, polne duha naprednosti in podjetnosti, želeče si veselega snidenja pri zopetnem sestanku. Gospici Pavšičevi, smo hvaležne, da nas drami in budi na delo. Smelo je storila prvi korak za nas, zato: Živela! Naprej! Pojdimo za njo vse kot ena! —
Duh časa.
v.
Slovenski klerikalizem je bil od nekdaj moderni šoli in učiteljstvu do skrajnosti sovražen. Pisal je o nas in o šoli tako podlo, zaničljivo in nekrščansko, da si nikakor ni mogel prisvojiti naših src in nagnenja do te stranke. Učiteljstvo se mora potegovati za čast svojega stanu, mora odbijati vse lažnive napade, neopravičena sumničenja in razno hudobno in izmišljeno natolcevanje in obrekovanje, drugače bi svet o nas sodil jako slabo. Največ se imamo zahvaliti klerikalizmu, da smo tako izborno organizirani in delavni. Ni bil zaman naš mnogoletni boj; učiteljstvo je s tem natančno spoznalo svoje prijatelje" in sovražnike; je spozualo natančno namene našega klerikalizma, zato je ostalo prav z malimi izjemami svojemu poklicu in naprednemu duhu časa zvesto tako, da ga ni omajal noben sovražni naval, ki je vedno butal z elementarno silo na naše viste. Da je to res, priča naš klerikalizem sam v št. 22 „Domoljuba", ki se glasi tako-le: „Liberalni učitelji in ,S. L. S.'. Kakcr pri vseh volitvah, tako so bili tudi pri zadnjih državnozborskih volitvah najhujši priganjači za propadlo liberalno stranko naši učitelji. Nismo mislili, da so ti tako zaslepljeni. Saj morajo vendar videti — slepi niso — da je ogromna večina ljudstva v našem taboru in da se ravno s takimi nastopi še bolj odtujujejo ljudstvu, če jih ljudstvo ne mara se pa jeze in pravijo, da jim ,Domoljub' izpodkopava ugled. Ne ,Domoljub' pač pa protiljudsko postopanje, ki se kaže ob vseh volitvah, jemlje ugled učiteljstvu. Ce je vsa fara složna za našega kandidata, je skoraj gotovo liberalni učitelj proti. Zato vidimo v mnogih volilnih krajih samo po en glas liberalnega učitelja. S. L. S. napreduje s silnimi koraki. Ne bo več dolgo, ko dobi večino v deželni zbornici. In prvi, ki se bodo oglasili za izboljšanje plač, bodo učitelji. Ali bo mogoče našim poslancem, ki vidijo strastno gonjo proti njim, glasovati za izboljšanje plač takemu učiteljstvu?! Dobro nam je znano, da je mnogo učiteljev po deželi, ki obsojajo to gonjo kakor tudi
umazano pisavo „Učit. Tov.", a boje se terorizma, zato lepo molče. Skrajni čas bi pa bil, da se ti vzdignejo in glasno povedo Dimniku, Jelencu, Ganglu, Ornagoju in drugim kri-čačem, naj ponehajo s svojo nespametno in učiteljstvu škodljivo politiko."
To je za nas laskavo priznanje, da učiteljstvo ni okuženo s klerikalnim, protinarodnim, krivoverskim in smradljivim duhom, in tako upamo, da bo tudi vedno ostalo. Kar se tiče omahljivcev, nezadovoljnežev in terorizma, je pa gola laž in pobožna klerikalna želja. Ako pride S. L. S. na krmilo v deželnem zboru, se nam ne more goditi slabši kakor sedaj, ker ima tudi vlada pri tem nekaj govoriti, ne pa smrtni sovražniki učiteljstva in šolstva sami. Učiteljstvo bi se izneverilo svojemu stanu in poklicu, ako bi upognilo svoj tilnik pred zatiralci šolstva, učiteljstva, omike in napredka samo iz kruhoborstva. Značajen mož se ne upogne vsaki sapi. Mi bomo zahtevali — in ne prosili niti beračili, kakor nam sramotilno vedno predbaciva klerikalizem — kar nam gre po človeški in božji postavi. Vemo prav dobro že naprej, da bo on s svojimi zastopniki pri uravnavi naših plač kakor vselej najbolj nasproten, ker je njegovo geslo biti šolstvu, učiteljstvu in narodnemu napredku nasproten. On ne pozna vnebovpijočih grehov, ampak smatra jemati delavcem in najemnikom zasluženo plačilo, za Bogu zaslužno delo, ker je na popolni krivoverski poti. Tudi politiškega takta ne bo hotel poznati, češ, zadovoljimo jih in s tem jim dokažemo, da nismo res taki. Do absolutne klerikalne vlade v naši deželi je pa po našem mnenju še dolga pot. Kar pa se tiče umazane pisave v „Učit. Tovarišu", je bilo res tako umazano za naš klerikalizem, da si ni upal po tolikoletnem izzivanju dati niti odgovora na naše z dejstvi podprta dokazila. Napovedal nam je boj na življenje in smrt, a sramotno se je umaknil z bojnega polja, zbal se je svojih orgij, ne upa si na dan, ker dobro ve, da imamo v zalogi toliko smrtonosnega streljiva, da se sovražnika ne bojimo prav nič. Umazanec se je skril v potuhnjeno molčečnost, le izza kulis bljuje strup, ter kaže s svojim doslednjim delom, da je nepo-bolšljiv, trmast in hudoben. Mi pa imamo trdno zavest, da duh časa premaga vse ovrire.
Padli so nekdanji tirani, prisijala je svobodna demokraška doba, pasti bo morala tudi z obraza hinavska krinka našega klerikalizma, ki pod zaščito zlorabe vere vara naš nerazsodni, pobožni in Bogu vdani ubogi narod. Pri zadnjih volitvah se je pa pokazalo, da je mnogo ljudi, ki ne trobijo v klerikalni rog — in teh ne bo vedno manj, marveč vedno več, za to bo skrbelo poleg drugih tudi učiteljstvo.
Kako visoko ceni naš klerikalizem delovanje učiteljstva, je pokazal nehote indirektno v štev. 23. „Domoljuba": „Liberalno učiteljstvo je bilo povsod poraženo s svojimi kandidati. Pobijalo je na vso moč kandidaturo dr. Šusteršiča, dr. Korošca, dr. Ben-koviča, dr. Žitnika, dr. Gregorčiča, a vsi so zmagali z velikimi večinami. ,Učit. Tov.' molči o teh zmagah, pač pa se veseli, da je prišlo v zbornico veliko socialnih demokratov. Pregovor pravi: ,Gliha vkup štriha'. Kar lepo k socialnim demokratom, liberalni učitelji, tam je res vaš najboljši prostor, saj ste ravno-tako nasprotniki našega kmeta kakor socialni demokratje, v verskem oziru, ne mnogo boljše."
Ta smrdeča cvetka je tudi jako značilna. Da bi nam jemal ugled pri ljudstvu, je ta večni lažnjivec in obrekljivec na katoliški podlagi podtaknil vse protikandidate za učiteljske kandidate, kar pač vsak otrok že ve, da učiteljstvo ni postavilo na svojo roko niti enega kandidata širom naše domovine. Ako je sodelovalo skupno z voditelji napredne stranke, s tem še ni rečeno, da so
bili ti naši kandidati. S tem nam je nehote izkazal preveliko čast, ki jo pa odklanjamo, ker je prišla v javnost le z namenom, nas ponižati, zasramovati in osmešiti pred ljudstvom. In ti podli ljudje se še drznejo venomer trditi, da ne „Domoljnb" in „Slovenec", marveč učiteljstvo samo si jemlje zaupanje in spoštovanje pri ljudstvu, ker deluje temu nasprotno. Kako nas hinavsko prišteva k socialnim demokratom, kakor bi bili ti izvržek človeštva in pravi krivoverci. To je res pravo katoliško delo! Mi spoštujemo visoko socialno demokracijo, čeprav sedaj še ne spadamo v to stranko, a povedali smo že mnogokrat, da v politiki ima učiteljstvo proste roke, mi spoštujemo vsako prepričanje, če je kdo socialni demokrat, mi nimamo nič proti temu, ogromna večina je še sedaj narodno-napredna. Čemu bi se upirali duhu časa? To je nazadnjaštvo 1 Socialna demokracija se mora danes v javnem življenju in v politiki upoštevati, ker je zaradi svoje organizacije ena najmočnejših strank v Avstriji. Pri nas še ni prišla do pozitivnih uspehov, a duhu časa moramo dati prostora. Oni so prijatelji šolstva in učiteljstva, narodne prosvete in socialnega napredka, kar pa klerikalizem nikoli ni bil in tudi ne bo. Zato in za nobeno drugo reč ni pozdravil „Učit. Tovariš" socialno demokracijo v državnem zboru. Ravno ta stranka bo ovirala, da klerikalizem ne bo mogel izvršiti svojih črnih naklepov nad šolo in učiteljstvom. Kar se tiče vere, ostane naš klerikalizem podel, obrekljiv in dosledno hudoben, kakršen je bil vedno. Socialna demokracija ni bila nikdar principielno proti-verska stranka, kolikor je nam znano, marveč je bila vedno le proti zlorabi vere. Kdo je boljši, tisti, ki zahteva, da naj se živi, dela in piše, kakor nas učijo temeljni nauki naše vere, ali tisti, ki lepo našo vero uči, a živi, dela in piše tem naukom nasprotno, da s tem bije verskim resnicam naravnost v obraz, kar smo že mi dokazali z brezštevilnimi zgledi? Doktorji sv. pisma, na noge ! Dokažite nam to večno in kočljivo vprašanje, zaradi česar se bije neprestani boj!
Nam se očita, da smo v verskih zadevah malo boljši od socialne demokracije, ker zahtevamo, da se živi, dela in piše po naukih božjih in cerkvenih zapovedih, ne pa v krivoverskem klerikalnem zmislu. Mi zahtevamo pojasnila v tem oziru že mnogo let, a klerikalizem molči kot grob, noče dati odgovora, menda, ker ga ne more! Mnogo let je vpil neprestano: brez-verska šola in brezversko učiteljstvo sta kriva vsega tega. Sedaj nam zopet očita brezverstvo, a odgovora ne da, ko ga zahtevamo, ko smo dokazali, da stoji klerikalizem na krivoverski podlagi. Kdo je večji nasprotnik našega kmeta, učiteljstvo ali klerikalizem ? Učiteljstvo žrtvuje vse svoje dušne in telesne moči, da bi naš narod povzdignilo potom šolstva na višek omike in s tem do boljše blaginje. Kdo pa dela večne ovire pri tem težavnem delu ? Mar ne naš klerikalizem, ki je z dna svoje črne duše nasproten učiteljstvu že od pamtiveka?
Šola je prokletstvo za naš narod, je geslo našega klerikalizma. Neštetokrat smo z golimi dejstvi dokazali, na kak grd, podel in nesramen način ovira šolstvo že od nekdaj, in ta stranka si upa še trditi, da je prijateljica našega kmeta ter očitati, da je učiteljstvo kmetu nasprotno! To je najgrša laž, klerikalna nesramnost in podlo obrekovanje na katoliški podlagi. Kdor ovira šolstvo in principielno nasprotuje učiteljstvu, isti je največji narodni sovražnik, največji nasprotnik našega kmeta, grobo-kop napredka in socialnega razvitka — in to je naš potuhnjeni, lažnivi, obrekljivi in nepoboljšljivi klerikalizem. Sedaj je ta stranka izpremenila svoje ime v S. L. S., postala je po imenu demokraška, a dela in pisave z napadi na učiteljstvo in šolo so isti kakor nekdaj. Izpremenila je torej samo ime duhu časa pri-
merno, da s tem lažje vara javno~mnenje ter meče nerazsodnemu ljudstvu pesek v oči. Zloraba vere, boj za nadvlado, nasprotstvo zoper šolo in učiteljstvo, razne organizacije med narodom za svoj prid in žep — vse to je ostalo kakor je bilo. (Dalje.)
Pisarna.
LXI.
Glede na izraženo željo v štev. 40. „Učit. Tov." odgovarjam, da je knezoškofijski ordinarijat odgovoril, naj se v zadevi svojega otroka obrnem na župnijski urad, kjer dobim primeren meritorični odgovor. Župnijski urad je zahteval naznanilo, a to je bilo poslano okr. šol. svetu. Pisal sem pa žup. uradu, kake rede je imel deček iz verouka, a ta mi ni potem ničesar odgovoril. Na ukaz okr. šol. sveta se je 25. pret. m. vršila kraj. učit. konferenca in tu se je z dvema glasoma proti enemu glasu sklenilo, da naj deček Stanislav, t. j. moj sin, obiskuje II. razred višje skupine. Katehet (kraj. šol. nadzornika ni bilo pri konferenci) pa pravi, da otroku odreka sposobnost, da bi pohajal verouk v tej skupini in to zaradi njegove starosti in malomarnosti. Predlaga tudi, da bi se jaz kot oče otroka ne smel udeležiti glasovanja in zahteva, da otrok hodi v II. razred nižje skupine. V znak protesta se tudi ne podpiše pod zapisnik, dasi je bil ves čas konference navzoč in se mu je zapisnik pre-čital. Zapisnik sva podpisala jaz in gdč. učiteljica ter sem ga odposlal okr. šol. svetu. Jaz sem izrečno poudarjal in v zapisniku zapisal, da je moj sin popolnoma zmožen pohajati višjo skupino, ker ima v vseh drugih predmetih dober red, le v verouku mu je dal katehet zadnje četrtletje 5. V šolskem letu 1906./7. je imel iz verouka 3, 3, 4, 5. Prejšnja leta pa 2.
Jaz za svojo osebo trdim, da je katehet nalašč dal red 5, ker ne more mene ne otroka trpeti. To je maščevanje!
Najsi okr. šol. svet sklene, kakor hoče — mogoče pa je, da ustreže katehetu.
Gospoda pri višjih šolskih oblastvih piše tako-Ie: „Im übrigen wird der Schulleitung die strenge Einhaltung der Vorschriften des Abschnittes XI. der Schul- und Unterrichtsordnung eingeschärft."
Kako birokratsko in lepo! Kaj ne, tak ton pri nas, ko sta vendar zastopnika učiteljstva v okr. šol. svetu moža! Prosim, da bi se v „Tovarišu" omenilo tudi o tem, kako je to, da mora oženjeno učiteljstvo pobotnice za draginjsko doklado dati potrditi in podpisati župnemu uradu. Bog ve, kdo je to izprožil in kje so bili tedaj zastopniki nar.-napr. stranke, da so ta predlog v~dež. šol. sv. pustili, da je prodrl. Ali bi se ne mogla ta srednjeveška neumnost odpraviti ?! Na Kranjskem so pač čudne razmere, to pa le zaraditega, ker je učiteljstvo v splošnem preboječe. Gospoda, ki pozna ljudsko šolo le na papirju, pa z nami pometa! — Kakor znano, meni klerikalci povsod nagajajo, kjer morejo, prevrnili so mi čebelnjak in mi naredili kakih 140 K škode. Govori se, da bo občinski odbor sklenil me prestaviti (ojoj!), odnosno prosil za moje premeščenje — ker se ne vdam klerikalni komandi. Poudarjam, da se nobenega ne bojim, dokler izpolnujem svoje dolžnosti. — V šolskih postavah ni nikjer povedano, če sme, in koliko sme računati učitelj za d u p 1 i k a t šolskega naznanila. Jaz sem včeraj nekemu klerikalcu napravil duplikat za njegovega sina, pa mu nisem računil ničesar, rekel sem, da mu že pošljem račun. Zakaj bi naj učitelj delal zastonj, medtem ko gospod župnik računa za razne liste 2 K 10 h takse ?! Prosim pojasnila! — Želim le, da bi „Učit. Tovariš" tako vrlo zastopal korist in ugled teptanega učiteljstva, ko doslej in da bi
tudi našo višjo gospodo, ki jaha §§, pa jih sama ne izpolnuje, trdo prijemal. Rokavice dol, treba je metle!
A. K., nadučitelj.
Odgovor. Na duplikat izpričeval in naznanil pride kolek za 2 K, a druge takse šolsko vodstvo ne sme pobirati. — O drugem govori dovolj jasno Vaše pismo.
Književnost in umetnost.
„Slovenska Matica". 154. odborova seja v torek, dne 5. novembra, 1907, ob peti uri popoldne v društveni pisarni. Predsednik javi, da so zborovali reklamni, folklorski, knjižni in zemljevidni odsek. — Odbornik dr. Iv. Tavčar poroča o pravdi profesorja v p. Iv. Jesenka proti „Slovenski Matici". Sodnijska obravnava se je preložila za 14 dni. Izvršujoč svoj knjižni program, sklene odbor proslaviti 400 letnico Primoža Trubarja s slavnostno akademijo in izdajo „Trubarjevega Zbornika". — 100 letnica rojstva dr. Janeza' Bleiweissa se isto-tako proslavi s posebno „Spomenico". — Povodom upokojitve Matičnega častnega člana, vseuč. prof. dr. V. Jagiča, izide v „Knezovi knjižnici" poseben spis. — Sklene se, da se vsi Matičini uradni spisi kolkujejo z narodnim kolkom. — Tajnik poroča o raznih prošnjah za podarjenje založnih knjig in o izpremembah poverjeništev. — Nova poverjeništva so se osnovala: pri Sveti Trojici v Slov. goricah, v Škednju pri Trstu, v Sv. Križu pri Križevcih, v Št. Petru pod Sv. Gorami, v Črnem lugu na Hrvaškem, v Spljetu, v Zatičini, v Semeljcih v Slavoniji, v Podčetrku, v Senju, v Šempasu in v Pragi II. pover-jeništvo. — Za t. 1. je poravnalo udnino 2028, za leto 1908. 11 udov. Od zadnje seje je pristopilo vnovič ali na novo-191 udov in dva ustanovnika.
Konštatira se vnovič, da srednješolci in učiteljiščniki plačujejo kot naročniki za društvene publikacije le po K 2-—. Visokošolci plačujejo kot redni udje K 4'— letnine.
Zvonček objavlja v 11. številki to-le lepo vsebino: 1. Materi na grob. Andrej Rape. Pesem. — 2. Teta. Fran Tratnik. Povest. — 3. Na -konjiču. E. G a n g 1. Pesem s podobo v barvotisku. — 4. Zgode in nezgode. I v. K i f e r 1 e. Povest. — 5. Golob golobu. P o 1 e n»č a n. Povest.
—	6. Jesenski zaspanček. Avguštin Šabec. Poučni spis s podobo. — 7. Med angeli in cvetjem. Slika v barvotisku. —
8.	Premodre glave. Silvester K. Narodna smešnica. —
9.	Bolna Minka. E. G a n g 1. Povest s podobo v barvotisku. —
10.	Cigani.. D. K. Povest. — 11. Pouk in zabava. Zastavica v podobah. F r. Roječ, — Pevajmo tudi mi! I v. K i f e r 1 e. Uglasbena pesem. — Rešitev. — Kotiček gospoda Doro-poljskega.
Popotnik. Letnik XX\TIII. Štev. 10. — Na uvodnem mestu priobčuje marljivi tovariš Avguštin P o ž e g a r vrlo zanimivo razpravo „Z b o r d u š a". — Fr. Fink govori o „Preosnovi spisnega pouk a". — Dragotin Pribil, je preložil iz češčine članek „Eksperimentalna šola".
—	Miro Š i j a n e c nadaljuje s svojim spisom „T r i a n d r u s", govoreč o Aristotelu. — „Pokret za umetniško vzgojo v tujini" se zove informativni članek, ki ga je preložil iz „Ped. Rozhl." D. P. — Listek, Pedagoški paberki in Kronika prinašajo tudi to pot mnogo zanimivih drobtin.
„Domače ognjišče". Vsebina 10. štev.: 1. Andrej Rape: Roditeljski večer. — 2. Rudolf Horvat: O vzgoji otrok v predšolski dobi. — 3. F. M.: Sirotinski sveti. — 4. Dopisi. — 5. Drobtine. — Toplo priporočamo!
Etika in politika. Predaval v „Akademiji" 24. februarja 1907 prof. dr. Albert B a z a 1 a (Zagreb). Izdal konzorcij „Slovenske Gospodarske Stranke". Natisnila „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Koledar (Testnik) šolske družbe sr. Cirila in Metoda t Ljubljani za 1. 1908. je izšel z mnogovrstno in zanimivo vsebino. Cena K l-20. Toplo priporočamo.
Iz naše organizacije.
Kranjsko.
Učiteljski krožek Št. Vid pri Ljubljani ima svoj sestanek v četrtek, 21. novembra t. 1., ob 4. uri popoldne pri „Slepem Janezu". Na dnevnem redu je posebej še razgovor o učiteljskem shodu na Dunaju. Gostje dobro došli! Na zdar!
Pedagoško društvo v Erškem ima svoj občni zbor na torek, dne 19. novembra t. L, ob 10. uri dopoldne v Škocijanu. Vzpored: 1. K. Humek: Spomini z Dunaja. 2. Iv. Benedičič: Pomen in uporaba šolarske knjižnice. 8. K. Humek: Maroko, s skioptiškimi slikami združeno predavanje. 4. Občni zbor: a) poročilo predsednikovo in tajnikovo; b) poročilo blagajničarice; c) volitev novega odbora. 5. Predlogi in nasveti s posebnim ozirom na naše delovanje med ljudstvom.
Obed bo pri g. Durjavi in stane za osebo K 1*60. Vsak udeleženec, ki se misli udeležiti obeda, naj to do 16. t. m. sporoči šolskemu vodstvu v Škocijanu.
K obilni udeležbi vabi	odbor.
Štajersko.
Savlnsko učiteljsko društvo zboruje dne 19. listopada ob 2. uri popoldne na Gomilskem.
Dnevni red: 1. A. Peskov referat; poroča tov. V r a b 1. 2. Volitev odbora za izvenšolsko delovanje. 3. Skioptiške slike, predava tov. J a k š e. 4. Nasveti in predlogi.
K mnogobrojni udeležbi vabi
Rud. V r a b 1, t. č. predsednik.
Slovenjeblstriško učiteljsko društvo zboruje v četrtek, dne 21. novembra t. 1., ob 10. uri v Slovenski Bistrici po sledečem vzpored u:
1. Zadnji zapisnik. 2. Poročilo o „Zavezinem" zborovanju v Radovljici. Poroča gdč. tovarišica A. Westerjeva. 3. Poročilo o shodu zastopnikov avstr. učiteljski društev na Dunaju dne 2. nov. t. I. Poroča delegat tov. Krotky. 4. Kulturno delo učiteljevo izven šole in njega stik z narodom. Referent tov. Kokl. 5. Razgovor: Ali bi ne kazalo, da se naše društveno leto začne zaeno s šolskim letom ? 6. Slučajnosti.
K polnoštevilni udeležbi vabi prav vljudno	odbor.
Učiteljsko društvo za ptujski okraj je zborovalo dne 7. novembra t. 1. ob udeležbi 28 članov v okol. šoli na Ptuju.
Predsednik tov. Ziher pozdravi presrčno vse navzoče. Zapisnik zadnjega zborovanja se prečita in brez ugovora odobri.
Zatem je sledilo temeljito poročilo tov. Peska o učit. zborovanju na Dunaju. Za svoj izboren referat je žel obilo pohvale od navzočih. Poročevalec sam pa se zahvalil sicer odsotnemu
tovarišu nadučitelju H...... da ga je pri g. nadzorniku de-
nunciral, ker se je odpeljal na Dunaj že v sredo, (pgorčenje.)
Tovariš Klemenčič stavi resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta:
„Učiteljstvo ptuj. okraja, zbrano pri zborovanju dne 7. novembra, poveri predsednika, da isti povpraša pri predsedstvu „Kmečke zveze", kakšno stališče zavzema ista proti sv. Cirila in Metoda družbi. Ako ne dobi povoljnega odgovora, bo učiteljstvo izvajalo iz tega konsekvence."
Na predlog tov. Kavklerja se odpošljeta kot delegata k seji upravnega odbora „Zveze štaj. učiteljev in učiteljic" tov. Pesek in Klemenčič.
Ker ni bilo drugih nasvetov, zaključi tov. predsednik jako zanimivo zborovanje.	F—e.
Goriško.
Izjava. Z odborovim sklepom „Goriškega učiteljskega društva'- se obsoja napade lista „Gorice" ter „Primorskega lista" na napredno učiteljstvo in njega predstojništvo. Odbor.
Goriško učiteljsko društvo je zborovalo 7. t. m. v kavarni „Central". Predsednik tov. Jug pozdravi 78 navzočih tovarišev in tovarišic ter otvori zborovanje. Gosp. nadzornik Fr. Finžger nadaljuje svoje .predavanje „Ukoslovne črtice iz prirodo-slovja". V Kanalu nam je podal zgodovino razvoja metodike prirodoslovnega pouka, danes pa je govoril o modernem poučevanju tega predmeta. Za svoje temeljito in zanimivo predavanje je žel burno pohvalo. Nato izrazi predsednik čestitke na povi-
šanju in učiteljstvo je živahno aklamiralo svojega priljubljenega predstojnika. Prešlo se je k drugi točki dnevnega reda, h gospodarskemu programu. Ker je bil referent Strnad, tov. v pok., zadržan, je prevzel poročilo tov. Furlani. Nasvetoval je, da bi stopili v dogovor z nekaterimi goriškimi narodnimi trgovci, ki bi bili pri volji darovati koncem leta odstotke svojega dobička našemu društvu. Učiteljstvo bi pa pri kupovanju upoštevalo v prvi vrsti te trgovce in jih tudi vedno in povsod priporočalo. V debato o tem poročilu je poseglo več tovarišev. Ker so nekateri nasvetovali, naj bi se začeli resno baviti z mislijo na ustanovitev „Učiteljskega konvikta" v Gorici, fonda za nov list in učiteljske hranilnice in posojilnice, pripomni na to tov. Križman, da ne smemo pozabiti, da so zavodi naše „Zaveze" last celokupnega slovenskega učiteljstva in ne samo kranjskih kolegov. Kadar bodo naši centralni zavodi moralno in gmotno tako podprti, da bi bila vsaka kriza naravnost izključena, šele potem bi mogli misliti na ustanovitev takih zavodov; a v nikakem slučaju bi ne smeli imeti ti konkurenčnega namena, ampak morali bi podpirati in širiti delovanje naših centralnih zavodov — torej le nekake filijalke. Nato predlaga predsednik izvolitev gospodarskega odseka, ki naj bi določil direktivo naši gospodarski politiki in proučeval naše gospodarsko vprašanje. V odsek so bili izvoljeni tov.: Bajt, Furlani, Medvešček, Vrč in Doljak.
Poročilo delegatov o „Zavezinem" zborovanju odpade, ker je že vsem znano iz „Učit. Tovariša" ; omenja se le referat tov. Peska in nato sledi izvolitev odseka za izvenšolsko delovanje. Izvoljeni so bili: Strel Jadviga, Leban Karolina, Križman Ign., Medvešček P., Furlani L., Urbančič Al. in Vrč Al.
Nato sledi poročilo delegata tov. Križmana o dunajskem zborovanju. Prinaša nam pozdrav tov. Kesslerja. Poročal je dalje o govoru Jessenovem in posebno o nastopu drž. posl. Perner-storferja. Z zadovoljstvom smo sprejeli vest, da se je ustanovila avstrijska slovenska učiteljska zveza. Vsakogar je veselilo, da stopimo bliže našim slovanskim tovarišem, da nas združi ta nova organizacija v mogočno falango za skupne interese.
Potem se opraviči tov. Križman glede dopisov o name-ščenju učiteljic v Solkanu in Prvačini v klerikalnem listu „Gorici". Ostro govori o netaktnosti tiste osebe iz učiteljskih (! ?) krogov, ki je spravila to zadevo v javnost v klerikalnem listu, čeravno imamo svoje stanovsko glasilo in zborovanja, na katerih bi se pojasnila vsa stvar; ni pa nam treba posredovanja naših sovražnikov, ki izrabljajo take prilike nam v škodo. V imenu vseh navzočih koleginj izreče tov. gdč. Olga Prinčičeva ogorčenje nad takim početjem ter poda v imenu prizadetih koleginj našemu zastopniku v okraj. šol. svetu zaupnico, kar je pač edini in najboljši odgovor na napade v klerikalni „Gorici".
Tovariš Al. Urbančič pozdravi v imenu našega društva novo organizacijo na našem polju, društvo učiteljic na Goriškem, ki se ima ustanoviti v kratkem.
Nato zaključi predsednik zborovanje.
Politiški pregled.
* Drugi glavni zbor „Narodne stranke" v Celju se je sijajno izvršil. Udeležencev je bilo nad 500. Govorili so dr. Božič o kmetiškem vprašanju, drž. poslanec F r. R o b 1 e k o državcozborskem položaju, g. I. S m e r t n i k o stanju trgov-stva in industrije in obrtništva na Spodnjem Štajerskem, nad-učitelj B r i n a r o šolskem vprašanju. O delavskem vprašanju je poročal urednik g. L. Furlani. — Na popoldanskem zborovanju je prvi govoril državni poslanec Vinko J e ž o v n i k o naših narodno-gospodarskih težnjah in državnem zboru. Doktor S t i k e r je poročal o stanju „Narodnega Lista". Za vzdržavanje lista se je ustanovila „Narodna založba". Splošno obširno poročilo o stanju stranke je podal dr. K u k o v e c. Profesor J o š t je govoril o srednjem šolstvu. Učitelj č u 1 e k je govoril o sedanjem stanju zadeve glede kmetijske šole pri Št. Jurju. — Jurist L e š n i č a r želi, naj bi zanesla organizacija „Narodne stranke" zanimanje za družbo sv. Cirila in Metoda med najširše sloje ljudstva. Urednik S p i n d 1 e r predlaga ob bučnem pritrjevanju, naj se napravi junktim: oni od C i r i 1 - M e t., mi od M o -horjeve družbel Nato predlaga nov odbor, ki obstoji iz načelnikov 32 krajevnih odborov stranke in še nekaterih Celjanov.
Ko so se bili oglasili še razni govorniki, je zaključil dr. K u -k o v e c v celem šesturno zborovanje. — To zborovanje nam daje novih nad o zmagi narodne in napredne ideje na Spodnjem Štajerskem.
Državni proračun za leto 1908. Pred nami leži načrt k finančnim zakonom za 1. 1908., ki ga je ministrski predsednik predložil parlamentu; iz sumarija posnemamo sledeče podatke:
Izdatki	Dohodki
1.	Cesarski dvor .... K 11,300.000
2.	Kabinetna kanclija Njeg.
Veličanstva.....„	176.531
3.	Državni zbor . . . .	„	3,735.280
4.	Državno sodišče . . .	„	67.464
5.	Ministr. svet in upravno
sodišče....... 4,351.794 2,637 590
6.	Skupne stvari . . . . „ 282,519.798
7.	Ministrstvo za notranje
stvari....... 84,129.189 2,830.839
8.	Min. za deželno brambo „ 78,713.752 1,351.696
9.	Ministrstvo za uk in bo-
gočastje......„	111,957.561	18,174 402
10 Ministrstvo za finance
(inkl. državni dolg) . .	„ 712,494.087 1.376,303.531
11.	Ministrstvo za trgovino .	„	198,544.860	187,677.870
12.	Ministrstvo za železnice	„	412,123.310	494,204.480
13.	Ministrst. za poljedelstvo	„	62,002.353	41,550.571
14.	Ministrstvo za pravosodje	„	86,048.911	3,937.111
15.	Najvišji računski dvor .	„	630.200
16.	Pokojnine..........85,028.018	7,106.656
Skupaj . . K 2.133,823.108	2.135,774.746
Državni proračun za leto 1908. izkazuje	torej skupno
potrebščino...........K	2.133,823.108
in skupno pokritje..........2.135,774.746
torej prebitek..........K 1,951.638
ki je nasproti prebitku 1907 .......890.907
večji za............. 1,060.731
Glede I. in II. postavke „cesarski d v o r" in „k a -binetna kanclija Nj. Veličanstva" so stroški preliminirani v isti visokosti kakor 1. 1907. — V III. postavki „državni zbor" znaša potrebščina K 374.573 več nego v proračunu za 1. 1907., in to posebno z ozirom na povečanje dijet zaradi višjega števila poslancev. — V V. postavki „ministrski svet in upravno sodišče" nahajamo višjo potrebščino K 175.150, oziroma K 51.225 zlasti zaradi uravnave plač in sistemizacije novih uradniških mest. — Pri VI. postavki „prispevek ¿stroškom za sku. pne stvari" se je z ozirom na to, da niso še delegacije sprejele proračuna za skupne izdatke pro 1908, vporabilo preliminarne vsote 1. 1907.
—	Budget ministrstva za notranje stvari izkazuje višjo potrebščino K 5,446.189, od katere gredo 3 4 milijoni kron na račun uravnave plač državnih uslužbencev. Pol milijona znaša večji trošek titula „cestna stavba"; posebno Dalmacija je vpoštevana v tem pogledu. — Višja potrebščina ministrstva za deželno brambo znaša K 6,800.000. Vzrok tiči zlasti v nameravani ustanovitvi domobranskega topni-čarstva in zvišanja aktivitetnih doklad žandarmerijskega moštva.
—	V etatu ministrstva za uk in bogočastje znaša skupna višja potrebščina K 19,658.366, od kojih pripada K 8,766.000 na uravnavo plač. Omenjeni večji trošek se raz-deluje na oddelke „centrala" s K 792.773, „bogočastje" s K 3,249.701 (večinoma za regulacijo duhovniških plač) in „uk" z okroglimi 15 milijoni. Na teh zadnjih participirajo vseučilišča z okr. 5 mil., srednje šole z okrol. 6 mil. in obrtniške šole z okrogl. 2 mil. — V titulu 19. „ljudske šole" nahajamo plus K 1*5 mil. § 12. se tam glasi: „Primorsko. — Stavbe in nakup realitet za nastanitev zavodov, vštevši stroške stavbene režije, notranje ureditve in preselitve K 65.000 (nasproti kron 30.000 pro 1. 1907 ) adoptacija, oprema in učne potrebščine K 4439 (nasproti K 2100 pro 1. 1907.). Je-li to slovenska šola v Trstu ? Iz načrta ni razvidno; pač pa bi moralo to izvirati iz dotičnih prilog, ki se predlože obenem z načrtom. — Proračun finančnega ministrstva izkazuje faktično višjo potrebščino okroglih 23 milijonov. Od teh spada na uravnavo plač
finančnih uslužbencev K 7'5 milijonov. V povračilo državnega dolga je postavljen znesek 6 milijonov kron. Monopol tobaka zahteva večjo izdajo 3 milijone kron. — Ministrstvo za trgovino izkazuje višjo potrebščino okroglih 6 milijonov kron. — Manjši je strošek za pristaniške naprave v Trstu (— 7 milijonov). Za subvencije pomorskega prometa je prora-čunjen znesek 2 milijona kron. Preliminiraua potrebščina pošte in brzojava znaša 9 milijonov kron več nego letos, posebno z ozirom na regulacijo plač. — Ministrstvo za železnice zahteva faktično višjo potrebščino 7 milijonov kron. — Ministrstvo za pravosodje hoče 9 milijonov kron več, večinoma zaradi uravnave plač justičnih uslužbencev. —' Ministrstvo za poljedelstvo izkazuje 4 4 milijonov kron več potrebščin.
*	Eksposč finančnega ministra. Veliko senzacijo je zbudilo poročilo finančnega ministra, da izkazuje sklepni račun o upravni dobi 1. 1906. prebitek 146 milijonov kron Ta rekordna vsota ni bila pri nas še nikoli dosežena in do te višine se ne pospenja neproračunjeni prebitek navadno niti v bogatejših državah. — Razlog tiči v visoki gospodarstveni konjunkturi leta 1906., v izboljšanem gospodarskem položaju, ki poveča splošno dobrobitje in izboljša način življenja vseh slojev. Iz tega izvira izboljšanje dohodkov drž. železnic za celih 28 milijonov nad preliminiranim zneskom za 1. 1906. in velikansko povečanje dohokov iz užitninskih davkov, posebno iz cukra in tobaka — katerih večji ali manji konsum je izvrstno merilo za splošno blaginjo. Tudi večji dohodek iz pristojbin pomenja vsestranski živahni promet v gospodarskem življenju — posledica visoke konjukture. — Izvrstno stanje državne blagajnice v letu 1906. je zato omogočilo vladi, da je pokrila s pomočjo tega prebitka velike vojaške kredite, ne da bi se zatekala k posojilom. Odbivši 63 milijonov za vojaške kredite, ostane torej na razpolago 83 milijonov kron. — Po predloženem načrtu finančnega zakona ima vlada razpolagati s to blagajniško gotovino za sledeče investicije : v svrho železniških naprav, posebno povečanja voznega parka 58 milijonov (okroglo); v razširjanje telefonskega omrežja 6 mil.; v dotacijo melijoracijskega zaklada 4 mil ; v svrho pospeševanja obrti, industrije in izvoza 1'8 mil.; za klinične oddelke v bolniščnicah 8 mil ; za Rdeči križ 300.000; za ustanovitev zaklada v svrho oskrbovanja stanovanj za državne uradnike 4 mil.; ravnotako za delavce na solinah 1 mil. in končno v podpiranje oskrbovanja mladine pol milijona. — To so res krasni uspehi finančne uprave, za katere pa ne gre posebna zasluga finančnemu ministru, nego nepričakovano visokemu znesku državnih dohodkov zaradi dobre konjunkture. — Ker se gospodarske razmere v tekočem letu niso mnogo izpremenile od onih I. 1906., je opravičena nada, da tudi sklep letošnje upravne dobe izkaže, če ne enak, vsaj približno tako visok prebitek kakor leta 1906. — Proračun za 1. 1908., čigar postavke so, kakor je navada, izračunane po troletnem povpreku, sedaj torej dobe 1904 do 1906 se ozira seveda tudi na uspehe finančne uprave tega zadnjega leta; bode-li izkazalo tekoče leto ravnotako bogat prebitek, utegne pridobiti budget za 1. 1909. tembolj na elasticiteti. — Ravnokar predloženi proračun je dosegel znatno vsoto 2 mi-lijardov kron; preliminirane potrebščine znašajo namreč v okroglem številu 2139 milijonov in preliminirani dohodki 2136 milijonov. Finančni minister je podal zanimivo sliko o rapidnem naraščanju proračunov od 1. 1868. naprej, ki dokazuje, kako kolosalno se povečajo potrebščne države. Leta 1858. so bile skupne potrebščine preliminirane z okroglimi 640 milijoni, po enem desetletju 1. 1868. znašajo te že 846 milijnov in 1. 1888. po enakomernem naraščanju 1077 milijonov. Od tedaj se pojavlja še večja pro gresija izdatkov. Proračun 1. 1898. govori že o 1495 milijonih in za 1. 1908. smo že presegli 2 milijardi.
*	Preosnova ministrstva. Takozvana češka kriza se je končala z rekonstrukcijo celega kabineta. Po dolgih in napornih pogajanjih se je posrečilo baronu Becku premagati neštevilne osebne in stvarne zapreke, ki .so jih razne vplivne osebe, stranke in strančice stavile preosnovi ministrstva na pot, ublažiti na-sprotstva ter je končno vse zediniti in zadovoljiti v toliko, da so se pogodili, si razdelili ministrske portfelje in mu s tem za-sigurali naglo rešitev nagodbe v avstrijskem parlamentu. „Wiener Ztg." prinaša cesarjeva lastnoročna pisma, s katerimi vladar odpušča in odlikuje odstopivše in imenuje nove ministre. Novo
ministrstvo je sestavljeno tako-le: baron Beck: predsedstvo; baron Bienerth: notranje; dr. Marchet: nauk in bogočastje; dr. pl. Derschatta: železnice; vit. pl. Korytowski: finance; dr. Ebenhoch : poljedelstvo ; dr. Fiedler : trgovina; dr. Klein : pravosodje ; dr. Gessmann: minister brez portfelja, ki pa prevzame ministrstvo javnih del, katero bo v kratkem ustvarjeno; Peschka : nemški minister-narodnjak; Prašek: češki minister-narodnjak; F. M. L. pl. Georgi: vodja domobranskega ministrstva; David pl. Abrahamowicz: poljski minister-rojak.
*	Davek kraljevine Hrvaške in Slavonije. Hrvaška in Slavonija plačujeta na leto 14,974.308 K davka. Od tega davka dobiva Ogrska 8,385.613 K, Hrvaška pa 6,588.685 K.
*	Nad grobom Zrinjskega in Frankopana. "-Vernih duš dan so šli nekateri hrvaški državni poslanci v Dunajsko Novo mesto na grob Zrinjskega in Frankopana na tamošnjem pokopališču. Zjutraj so služili poslanci Frane Ivaniševic, prof. Virgil Peric in prof. Vjek. Spinčic maše za hrvaškega mučenika v župni cerkvi Dunajskega Novega mesta. Potem so se pa podali na pokopališče. Tu sta govorila posl. Ivčevid in Trešič-Pavičic, ki sta izrazila željo, naj bi se smrtni ostanki obeh mučenikov prepeljali v domovino. Od tam je šla deputacija k županu Dunajskega Novega mesta, dr. Franu Kamannu, ki jo je lepo sprejel. Poslanci so se zahvalili županu, da je šel na roko „Društvu hrv. zmaja", ki je svoječasno poskrbelo muče-nikoma za nov grob. Župan je izjavil, da jim bo pomagal v slučaju, ako se kosti hrvaških mučenikov prepeljejo v Hrvaško.
*	Baski državni proračun za leto 1908. Iz Petro-grada poročajo, da ima proračun za leto 1908., ki ga je sestavilo finančno ministrstvo, nastopne številke : Redni dohodki dve milijardi 318 milijonov, redni stroški dve milijardi 317 milijonov ; izredni dohodki 7 mil. rubljev. Izrednih stroškov je 198 mil., in sicer 67 mil. za poplačanje stroškov rusko-japonske vojne, 59 mil. za gradnje železnic, 8 mil. za podpore pokrajinam, v katerih vlada beda itd. Te stroške večinoma pokrijejo s posojilom.
*	Papež in modernisti. Iz Rima javljajo: Papež je izdal dekret na škofe vsega sveta, v katerem jim ukazuje, naj smatrajo duhovnike, ki so pristaši modernistiške struje, kakor da stoje izven cerkve, ter naj proti njim postopajo z vso strogostjo. — Odgovor na tozadevno papeževo encikliko o modernizmu je, kakor poročajo iz Rima, izšel v anonimni knjigi pod naslovom : „Program modernistov. Odgovor na encikliko Pija X". Knjiga zaključuje s sledečimi besedami: „Naša prizadevanja stremijo za tem, da razširjamo nov dokaz za neminljivo delovanje katolicizma. Sedanja obsodba nas ne straši; mi hočemo, da postane krščanstvo zopet sila."
V e s t n i k.
Učiteljski dobrotniki. Vesela družba pri odhodu gg. zemljemercev v Kostanjevici zložila K 7'10; ob praznovanju lOletice v Trstu zložili dne 31. okt slovenski in hrvaški učitelji 10 K; gdč. Anka Poglajen in Jos. Gosak ob odhodnici 2 K. Živili! Bog plati!
Letnino za učiteljski konvikt je plačal tovariš Matej Jug z Blok. Popravek: 4 K, ki smo jih izkazali v 42. številki na tov. Fr. Šorna veljajo kot naročnina na Učit. Tovariša in ne kot letnina za „Učit. konvikt".
Kontrolne knjižice za obrtne nadaljevalne šole se dobivajo v „Učiteljski tiskarni" po običajni ceni.
Za 20% znižane vstopnice oziroma kuponi za slovenske gledališke predstave se dobivajo pri tovarišu J. Dimniku na I. mestni šoli.
„Slovenska Šolska Matica" je izdala in založila „Spominske liste za dečke in deklice". Ker so jih mnoga šolska vodstva naročala tudi v „Učiteljski tiskarni", nam jih je izročila „Šolska Matica" v razpošiljatev. Spominski listi so zdaj pošli, tudi „Šolska Matica" jih nima več; brez njenega dovoljenja jih ne sme tiskati Učiteljska tiskarna. Toliko v vednost onim šolskim vodstvom ki so naročili Spominske liste, a jih niso dobili.
Učiteljska služba v Lehenu pri Ribnici na Štajerskem je torej razpisana z rokom do 30. t. m. Ta služba je v II. pla-
čilnem razredu, krajni šolski svet pa da formalno izkušenim učnim osebam obojega spola prosto stanovanje in kurjavo. To in dejstvo, da je Lehen slovensko-naroden in si želi občinstvo narodnega učitelja, je gotovo vabljivo dovolj, da se zglasi prav dobra učiteljska oseba za službo v Lehenu. — Kako prav so imeli slovenski listi, ko so se oglasili zoper imenovanje učiteljice Wachove za to šolo. Proti ropotanju v časopisih so se pošiljali popravki v korist Wachovi, dokazalo pa se ni: 1. da obvladuje imenovana „popolnoma" slovenski jezik, 2. da bi imela izpit iz slov. jezika. Da, ta učiteljica se je izrazila sama, da se hoče na slovenski šoli izuriti v slov. jeziku. — V Lehenu pač nimajo šol za poizkuse in za nadaljna izobraževališča gojenk iz nemških zavodov.
Učiteljstvo ljubljanske okolice naj se zbere dne 19. novembra ob 3. uri pop. v „Narodnem domu" v Ljubljani k prijateljskemu sestanku.	G r e g o r i n.
Desetletnica učiteljevanja. Tovariši Slovenci in Hrvati, ki smo dovršili leta 1897. učiteljišče v Kopru, smo se sestali na željo vseh sošolcev 31. okt. v Narodnem domu pri Sv. Ivanu v Trstu, da proslavimo desetletnico svojega delovanja na šolskem polju. — To je bil sestanek, kakršnih sreča le malo človek v življenju, zakaj bil ni le sestanek tovarišev, marveč bilo je zopetno snidenje samih od nekdaj iskreno ljubečih se prijateljev, ki smo nekoč štiri leta zaporedoma preživeli skupno v najlepši slogi in prijateljstvu. V vsaki potrebi, povscd smo bili edini ter složni zagovorniki drug drugega. Hude čase smo preživeli v Kopru ; zakaj bili smo tamkaj ravno ob največjih poli-tiških demostracijah, ki ostanejo zgodovinska priča gorja, katero morajo prebiti kandidati v onem nesrečnem istrskem gnezdu. In to nas je še bolj spajalo, da smo se še iskreneje med seboj ljubili., Ce nam usoda in okolščine niso nujali posebnih udobnosti, smo si pa mi s svojo medsebojno ljubeznijo vse nedo-statke namestili, tako da smemo vendar reči, da so bili to najlepši časi našega življenja, četudi v Kopru. — Sedaj smo se pa zopet srečali po tolikem času. Po zunanje sicer malo izpreme-njeni, po izkušnjah zreleji, a v srcu vedno isti. S kakšnim veseljem smo pač med seboj kramljali ter govorili iz srca v srce. Pač mnogo, mnogo smo si imeli povedati ali o sladkostih in sreči pretekle dobe učiteljevanja malo, jako malo, nasprotno, tožiti mnogo. Vsak je vedel praviti o bridkostih, a ni eden o sladkostih. Povedali si pa nismo vsega, saj nam tega tudi ni bilo mogoče. Ali česar ni mogel razodeti jezik, to so razodeli resni obrazi, in posamezne poteze na njih so živo pričale, česar jezik še ni razodel, zakaj obraz je zrcalo srca. — Po tolikem času smemo vendar reči, da smo bili zopet enkrat srečni. A to naše veselje bi bilo še popolnejše, ko ne bi pogrešali v svoji sredi nepozabnega sodruga Hrvata — pokojnega Vivodo, ki ga je iztrgala nemila smrt iz naše srede takoj prva leta učiteljevanja. — V njega spomin, kakor tudi v spomin pok. Maska, nepozabnega sošolca, umrlega početkom IV. tečaja, smo nabrali med seboj 18 K na korist družbi sv. Cirila in Metoda za Istro. Le-to vsoto sta kasneje povišala za 3 K tovariša Daneu in Tro-bee, ki sta nas razveselila s svojim posetom. — Oba omenjena tovariša sta nas v lepih besedah pozdravila v imenu krajnih in okoličanskih tovarišev s pristavkom, da bi bila udeležba tovarišev gostov večja, ko bi jim bila slavnost bolje znana. Po obeda smo sestavili nekaj .telegramov bivšim profesorjem, in sicer: g. ravnatelju Frankoviču, g. prof. Šubicu in g. nadz. Finžgerju. Na to smo se vsi skupno slikali. Potem smo se zopet vrnili k Sv. Ivanu, kjer smo z raznimi interesantnimi napitnicami, govori in petjem zaključili oficijalni del svojega veselega sestanka z željo, da bi se čez zopetnih 10 let ob 20 letnici zopet srečno snidli. — Naslednjega dne smo posetili korporativno razstavo slik v „Narodnem domu" v Trstu. Popoldne smo pa napravili izlet po morju v bližnji Miramar namesto v Koper. Na povratku smo se udeležili prekrasne gledališke predstave „Na sodni dan" v „Narodnem domu" ter tako zaključili slavnost svojega desetletnega učiteljevanja, ki ostane brezdvomno vsakemu izmed nas v trajnem, nepozabnem spominu.	Fr.
Osebne vesti na Štajerskem. Definitivnim so imenovane : v Braslovčah Berta Megličeva, v Št. Jurju v Slov. goricah Irena Slemenškova, za Sv. Lenart v Šlov. goricah Ant. Z a b u k o š e k , pri Sv. Martinu pod Vurbergom Ida C o k 1 o v a , za Prihovo Božena Krečeva, za Zreče
Adela F a b i j a n i , za slov. šolo v Vitanju; Marija L i n d t n e r j e v a. Učiteljicam ročnih del v Razboru pri Zidanem mostu je imenovana Vida J u r k o v a.
Zvezo narodnih društev, t. j. zvezo nepolitiških društev (knjižnic, bralnih društev itd.), so ustanovili dne 27. okt. na Goriškem. S tem je podana podlaga nadaljuemu organizova-nemu delu za ljudsko izobrazbo. Predsednik zveze je dr. Puc.
Farovški gramofoni. Zadnji „Gorenjec" objavlja pod tem naslovom članek, ki moramo z njim seznaniti svoje čitateljstvo. Imenovani list piše: Zadnjič smo povedali, kako je Postojnarjev Jaka iz Gorjan mahal po gostoljubnih Radovljičanih, ki so v pozdrav naprednim učiteljem razobesili zastave. Povedali smo, da je to netaktnost dopustil radovljiški meščan g. Vurnik, ki je predsedoval klerikalnemu shodu. Povedati moramo še, da je ta umetnik Vurnik celo dopustil, da so neotesani zborovalci žugali naprednim učiteljem z — bikovo žilo in so zborovalci v talarjih temu klicu zadovoljno pritrjevali. Kaj je res to bil umetnik, rezbar itd. Vurnik ?! O ne — takih sirovosti pravi umetniki pač ne morejo prenašati, zato se nam zdi, da je g Vurnik na tem shodu pokazal, da ni veliko več, kakor kak farovški — dninar! Toda o farovških dninarjih bomo pri drugi priliki katero rekli. — Danes si oglejmo tisto novo zvezdo, ki je izšla na klerikalnem nebu in kaže v obljubljeno deželo. Ta zvezda je — Jakob Polda iz Gorjan. Mož je sicer preneznaten, da bi se pečali z njim zaradi njega. A pečati se moramo z njim, da pokažemo, kako zlorabljajo naši „gospodje" malo bolj nadarjene kmete, da ubijajo z njimi ostali narod. — Jaka je hodil v šolo k tedanjemu nadučitelju Janku Žirovniku, katerega imajo Gorjani še zdaj v dobrem spominu, ker jim je zidal „Gorjanski dom" in sploh toliko storil za Gorje, da so ga volili častnim članom „Bralnega društva". Na častni diplomi sta podpisana prava katoliška korenjaka, župnik Janez Ažman in župan Jakob Žumer. — Torej tu naš Jaka ni mogel videti nič tistega „Ijberalizma", nad katerim zdaj maha z bikovo žilo. Za Jankom Zirovnikom je prišel v Gorje za nad-učitelja Josip Žirovnik. Ta je splošno znan kot jako mirna duša, ki se vede v službi in izven nje korektno in tudi kot kristjan ne daje najmanjšega povoda kaki pritožbi. Drugi učitelji okoli Gorij so sami mirni in vestni ljudje, ki rajši pod Oblakom veslajo, kakor pa širijo — liberalizem, Jakob, najstarejši otrok, je pa tudi šele letos začel šolo obiskovati in se torej še ni mogel toliko navzeti „liberalizma", da bi z njim strašil svojega pobožnega očeta. Iz vsega tega se vidi, T3a Jakob Polda ni imel nobenega povoda iz lastne izkušnje ali iz izkušnje v blejski okolici mahati po naprednih učiteljih. — A Jaka je od mladega tako izrejen, da vdano služi vsaki srajci, če le malo diši po kadilu. Iz vestnih učiteljev je prišel v roke mežnarjev. Postal je ministrant. Znano pa je, da so ministranti navadno najbolj slabo izrejeni ljudje in da skrbni in previdni starši zato nikdar ne puste svojih sinov v ministrantovsko službo. Nikjer se razmeroma toliko ne postopa in ne uganja hinavščina kot pri ministrantih! In Jaka je rastel v starosti ter ministrantov-ski in pozneje mežnarski modrosti! Leta 1900. je že začutil v sebi moč, da se more vtakniti tudi v javne zadeve. Napisal je torej za „Domoljuba" dopis, v katerem obrekuje gorjanskega nadučitelja, da se kar kadi. H koncu dopisa je pisal: „Kam naj se obrnemo in kje naj iščemo pomoči proti tej liberalni kugi, ki okužuje verno ljudstvo s svojim strupom?!" — To je bila tako velika lumparija, da jo je v „Domoljubu" od 21. junija 1900 moral zavrniti sam gorjanski župan Žumer, ki je h koncu svojega ugovora zapisal zuačilne besede, da bi taki dopisi res zanesli kugo v mirne Gorje. Tako je Postojnarjev Jaka dobil za svoj I. nastop pošteno zasluženo zaušnico od najkom-petentnejše strani! A to ni izmodrilo Jaka. Namesto da bi se bil potrudil postati vzoren gospodar, je postal konsumar itd. ter uganjal klerikalne burke po Gorjah z raznimi razposajenimi kaplani, ki so pa toliko stali, da se je n. pr. „Bralno društvo" precej zadolžilo in imajo sploh Gorjani nekaj tisočev več inta-buliranega dolga, nego so ga prej kdaj imeli. — In tudi to je bila taka burka v — Radovljici! Nastopil je kot mož iz „naroda" in govoril o liberalnih učiteljih, kakor bi mu bili zapisali že deset otrok med vrage. To je tisto „katoliško" napenjanje, da se ljudi bolj prime farba! Toda ni govoril — saj nima nobene lastne izkušnje — nego bral je to, kar so mu napisali
v kakem farovžu. Zato pa ni bil „mož iz naroda", nego čisto navadni farovški gramofon, ki naj bi ljudem natrobil v ušesa nekaj, kar ni res, kar pa „gospodje" potrebujejo, da ohranijo ubogega kmeta pod svojo komando. Mi le rečemo: Tožite učitelje, da protiversko nastopajo! Dokler pa tega ne storite, je ono Vaše govorjenje nesramno obrekovanje. — Toliko o tem pozlačenem stebru modernega katoličanstva, da bodo cenjeni bralci vedeli, s kom imamo opraviti. Take možičke „gospodje" spuščajo v boj, da za njihovimi hrbti bolj varno — kvartajo! Ubogo ljudstvo pa, ali misli, da je to pravo zlato, ali pa se boji spraskati to zlato peno dol s teh preperelih stebrov! — Kar se je torej od klerikalne strani govorilo ali pisalo o sklepih naprednih učiteljev v Radovljici, je ali naravnost zlagano, ali pa zveriženo, da se prost človek ne spozna. V Radovljici napredni učitelji niso sklepali nobenih resolucij, ki bi bile proti veri. Pač pa so govorili, da je klerikalizem največji nasprotnik sedanjih šolskih postav in torej šole. Kdor izmed učiteljev torej podpira klerikalizem,v ta podpira sovražnike — tistih postav, na katere je prisegel. Človek pa. ki dela proti svoji prisegi, ni nič vreden. Tako so govorili učitelji. Mi starši moramo biti šele veseli, da imamo tako možate učitelje, ki se upajo pred vsem svetom postaviti se po robu tistemu pogubnemu klerikalizmu, ki hoče dandanes moralno in materijalno zasužnjiti naš narod. Taki možje bodo tudi možato odgojili naše otroke, da bodo lahko srečno živeli in se zavedali svoje človeške veljave. Zato so pa klerikalci v prvi vrsti sovražniki naši in naših otrok. Torej se jim moramo tudi mi postaviti po robu, kadar preganjajo naše vrle učitelje, katere Bog živi in čuvaj v teh težkih časih! — Tako „Gorenjec". Hvala mu! Ko bi tudi drugi napredni listi pisali tako! Seveda je škoda, da je izgubila palica svojo katoliško vzgojno veljavo. Postojnarjev Jaka bi jih dobil petindvajset, kar bi bilo dovolj plačila njegovi neumnosti. Dr. Lainpe, ta nekaznovani hujskač, ki sodi v kriminal, bi moral dobiti po toliko za zajtrk, kosilo in večerjo, potem bi se nemara nekoliko ohladila njegova kri. Pa saj je tudi Krjavelj kuriral svojo kozo. In nemara pride tudi za to klerikalno kost dan plačila. Potem se bomo smejali mi!
V Gorici je umrl dr. Jos. vitez T o n k 1 i, svoj čas politiški voditelj goriških Slovencev, deželni in državni poslanec. Več let je bil tudi namestnik dež. glavarja. Ob politiškem razkolu na Goriškem se je postavil na klerikalno stran. To ga je pomedlo iz javnega življenja.
Zanimiva razstava knjig in knjigotrštva se bo otvo-rila prihodnje dni v Parizu. Kazala se bo zlasti tehnična stran pri tiskanju, vezanju in razprodaji knjig.
„Slovenski Jug" v Belgradu je začel zopet izhajati. Belgrajska mestna občina je darovala v ta namen 4500 dinarjev. Kdor se zanima za kulturno in politiško življenje Jugoslovanov, si ga naj naroči. Stane 10 frankov na leto.
Grof Jan Harrach je praznoval te dni svojo osemdesetletnico. Ta veliki češki rodoljub je tudi odkritosrčen prijatelj slovenskega naroda. Še na mnoga leta!
Čebelarsko predavanje. V nedeljo, dne 10. t. m., popoldne je predaval v Vel. Laščah tov. Ant. L i k o z a r o umnem čebelarstvu. Predavanja se je udeležilo lepo število (skoro 40) čebelarjev, dasiravno so bili nekateri po dve uri daleč doma. V dveurni razpravi je zarisal tov. Likozar glavna pota in točke, po katerih naj se ravna čebelar, da ima z najmanjšimi stroški dosti dobička od svojih čebel. Predavanje je bilo vseskozi zanimivo, tako jasno, razumljivo in poljudno, da smo mu vsi sledeli z največjo pozornostjo. Končni predlog predavateljev je bil, naj se ustanovi v Laščah čebelarska [podružnica, nekaj njenih članov pa naj se naroči na strokovni list. „Slov. čebelar". Predlog je bil sprejet in se bo o njem o priliki sklepalo. — Tako je bil že mrak, ko smo se vsi zadovoljni razšli. — Vrlemu tov. Likozarju pa bodi najlepša hvala za njegov trud in prijazne nasvete.	—k.
Krško učiteljstvo priredi v soboto, dne 16. t. fn., ob 7. uri zvečer v telovadnici meščanske šole v Krškem roditeljski sestanek, ki je pristopen vsem odraslim. Vzpored: 1) Vzgojno predavanje: Lj. S t i a s n y. Dajte nam boljše matere in dobili bomo boljše može. 2) Poljudno poučno z mnogimi skioptiškimi slikami združeno predavanje: K. H u m e k: Maroko. K obilni udeležbi vabita ravnateljstvo meščanske in vodstvo ljudske šole
Družba sv. Cirila in Metoda opozarja slavno občinstvo na narodni kolek v prid družbe. Županstva, hranilnice in posojilnice, razne zadruge in druga narodna društva naj blagovolijo na svoja pisma prilepiti narodni kolek. A tudi privatniki naj to store 1 Ako bo vsaka Slovenka in vsak Slovenec prilepil na pismo ali razglednico narodni kolek, dobi družba dosti več dohodkov, kakor do sedaj. — Leta 1906. je znašal dohodek narodnega koleka skupaj 4433 K 24 v. Letos ne smemo zaostati, ne smemo iti rakovo pot; dobiti moramo vsaj toliko, če že ne več, kakor lansko leto. Slovenci in Slovenke, sezajte torej pridno po narodnem kolku. Na vsako pismo in razglednico narodni kolek!
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je jela razpošiljati svoj koledar za 1. 1908. Kdor ga pomotoma ne dobi, se naj zglasi zanj po preteku 14 dni pri družbenem vodstvu. Cena koledarju je 1 K 20 h, sprejme se pa tudi več, saj je to za našo družbo in po nji za slovensko prosveto.
Razstavo z geslom „Otrok" je sklenilo prirediti „Splošno slovensko žensko društvo" v Ljubljani spomladi leta 1908. Pokazalo se bo vse, kaj so storile znanost, umetnost, obrt in industrija za vzgojo otrok v prvi vrsti pri nas, v drugi vrsti drugod. Eazstava bo kolikor mogoče narodna, slovenska. Tvrdke, ki hočejo razstaviti, naj se zglase društvu do letošnjega Božiča.
Nov slovenski list. V Gorici je začelo izhajati glasilo slov. kmetiške stranke na Goriškem „Naš glas".
Škofov absolutizem. Tržaški škof dr. Nagi je izdal na svojo duhovščino poseben pastirski list, v katerem določa glede „Edinosti" : 1. Da naj duhovniki in kleriki ničesar ne pišejo v „Edinosti". 2. Da naj list takoj vrnejo, če so naročeni in ga več ne naročajo niti ne podpirajo. Priporoča pa škof novoustanovljeno „Katoliško tiskovno društvo". — Dobro! Bo vsaj prej počilo!
Nova šola v Ribnici. Dne 21. okt. se je vršila kolavda-cija in blagoslovljenje deške ljudske šole v Bibnici. Ob 9. uri je bila maša ob navzočnosti stavbnega odbora, zastopnikov občin, učiteljstva in šolske mladine. G. Franc Dolinar je po cerkvenem opravilu govoril prav obširno. Priporočal je staršem, naj otroke pridno pošiljajo v šolo in jih naj, kadar so v šoli kaznovani, kaznujejo še doma. Zahvalil se je občanom, da se niso ustrašili stroškov, ki jim jih je naprtilo zidanje, saj jim bodo potomci vedeli hvalo zato. Zahvalil je dež. sod. nadsvetnika Fr. Višni-karja na trudu, ki ga je imel kot načelnik stalnega odbora. Zahvalil je tudi Posojilnico ribniško, ker je darovala stabvni prostor — 32 a — ter napravila okrog vrta dragoceno ograjo. Gospod nadsvet. Višnikar omenja, s kolikmi zaprekami se mu je bilo bojevati, vendar današnji dan je dan zmage. Dovršeno je poslopje, ki je podobno palači in je opravljeno najmodernejše. Učiteljstvo in otroci bodo radi zahajali v te svetle in zračne prostore. Poleg vzgoje in dobrih uspehov naj bo učiteljstvu glavna skrb snaga po vseh prostorih in vseh predmetih. Častno se spominja tudi arhitekta g. Fr. Kaudela, ker se mu je načrt tako lepo posrečil. Želeč učiteljstvu vse dobro, izroči šol. vodji ključ. — G. nadzornik Turk stavlja za pogoj dobre šole dobro učiteljstvo na prvo mesto. Vsi pogoji naj bodo dani, ako ni učiteljstvo marljivo in ne vrši svoje dolžnosti — uspehov v šoli ne bo. Pridobi si učiteljstvo ljubezen otrok, pouk ti bo potem lahek. Starši naj ne govore o učiteljstvu nič slabega ali razža-ljivega. Spoštovanje do učiteljstva je s tem v otroškem srcu zamorjeno. Taki starši ne bodo tudi sami nikdar uživali spošto-# vanja in ljubezni niti od lastnih otrok. — Šolski vodja Tomšič zahvali gosp. nadsv. Višnikarju za izročeni ključ, češ, ključ je majhna reč, iz nežlahtne, a vendar najkoristnejše kovine, ne čuti, nima življenja, vendar tako glasno govori, namreč: Jaz hočem ponoči te krasne prostore čuvati — pred sovražniki, ti s svojim učiteljstvom čuvaj podnevi, mladino, ki se bo hodila v te prostore napajat z zlatimi nauki, da je ne zadene nezgoda niti v šolski dobi niti v poznejšem življenju. Ključ, ti si si izbral dasi močno, vendar lažjo službo. Glej, vsi predgovorniki so opominjali učiteljstvo le dolžnosti. Dosti jih je! A vsem vam, ki ste nas opominjali dolžnosti, prisegam v svojem in učiteljstva imenu, da jih hočemo vršiti vestno v blagor šolske občine in blagor slovenskega naroda. Po končanem vzporedu smo si ogle-
dali šolske prostore in notranjo opravo ter se nismo mogli na-čuditi solidnemu delu. Predsodki, ki so obsojali stavbni odbor in poslopje, češ, previsoko pa preozko bo, sobe premajhne, so izginili. Skupui obed je združil 17 udeležnikov v zbranem krogu. Napitnica za napitnico se je slišalo. Prej ko smo si želeli, smo se dvignili od mize, zakaj vršiti je še bilo kolavdacijo. čast glavnima podjetnikoma, g. Marenčiču in Burgerju, ki izvršujeta v Spodnji Šiški svoji obrti mojstrsko, tako da ju je vsekakor za dela, spadajoča v njiju področje, prav toplo priporočati to tembolj, ker sta naprednega mišljenja in vneta za težnje učiteljstva. — Dne 4. novembra se je preselila deška mladež v svoje lastno poslopje — vedrih lic in veselega srca. Pač lahko, saj se zaveda, da je zanjo zidana palača in ne za voditelja šole, kakor so rotili nekaterniki. Uboge deklice obiskujejo še stare razvaline. Iz usmiljenja do njih treba bo zopet poseči v boj vsaj toliko, da se staro poslopje prenovi času in potrebi primerno.
Osebna vest s Kranjskega. Nadučitelj Štefan T o m -š i č v Bibnici je dobil zaradi bolezni dopust. Na njegovo mesto pride suplentinja Viljelmini Benigerjeva, doslej su-plentin.ja v Preski.
Žiga Kraus. Umrl je dne 1. t. m. na Dunaju Žiga Kraus, učitelj na zavodu za slepce in tajnik „Freie Schule". Padel je v vodnjak na dvorišču zavoda in moral je umreti tragične smrti, star komaj 33 let. Bil je mož dela in vztrajnosti — vzor naprednega, modernega učitelja. Nagla njegova smrt je pretresla ves omikani pedagoški svet, tako tudi učiteljstvo, zborujoče dne 2. t. m. na Dunaju, ko ga je obvestil o tej tragični smrti predsednik Kessler. Čast njegovemu spominu!
Iz seje c. kr. okr. šol. sveta v Kranju dne 29. oktobra t. 1. 1. Badi bolezni so na dopustu: Luka Knific — Tr-stenik, Andrej Kmet — Cerklje, Julka Jaklič — Besnica, Slavko Flis — Škofja Loka. Nadomestujejo jih izprašane učit. kandida-tinje: Ivana Logar, Franica Bedenk, Ivana Valenčič in Karolina Zupančič. — V Tržiču se je ustanovila paralelka, na kateri poučuje volunterka Marica Jelenčeva. — V Goricah je bil v svrho zidanj novega šolskega poslopja komisijonelni ogled. — V Bu-kovščici se ustanovi redni šolski pouk. — V Poljanah se difte-rija tako širi, da so zaprli šolo. — Franc Ivane je dobil petdnevni dopust, da se zamore udeležiti učiteljskega zborovanja na Dunaju. — 2. Stavi se ternooredlog za izpraznjeno učiteljsko mesto v Predosljah. Za Škofjo Loko ni bilo definitivnega prosilca, ostane še nadalje začasni učitelj Bud. Gasparin. — 3. Prošnje za podpore se priporočuje predlože c. kr. dež. šol. svetu. — 4. V višji plačilni razred se priporočajo: Slavko Flis, Fr. Bojina, Leop. Ferjan, Jadviga Schwickert-Lehman, Al. Ne-vak, Jos. Lapajne, Evgenija Pader in Ant. Mahkota. 5. Z ozi-rom na to, da traja ekskuredni pouk v Podblici tudi pozimi, predlaga se večja nagrada. — 6. Prošnja tistega dela prebivalcev Golnik, ki še niso všolani v Gorice se je odložila do takrat, ko bo v Goricah dozidano novo šolsko poslopje. — 7. Za Selca je bil imenovan krajnim šol. nadz. ondotni župan Fr. Šmid. — 8. Enemu prosilcu se je pripoznala I. in drugemu III. starostna doklada. — 9. Prošnji šol. vodstva in kraj. šol. sveta v Škoiji Loki, da se ustanovi paralelka v 3. razredu deške šole, kjer so 104 učenci, se je odgodilo. — 10. Vzame se na znanje inšpekcijsko poročilo.
Razgled po šolskem svetu.
—	Slovenska šola v Aleksandri j i. V Aleksandriji so ustanovili tamošnji Slovenci in Hrvati šolo za slovensko in hrvaško deco, kakor smo že poročali. Avstrijski konzulat pa je delal ustanovitvi tega zavoda velike težave. Prošlo sredo pa se je mudila posebna slovensko-hrvaška deputacija pri ministru za vnanje stvari, ki je obljubil podporo tej šoli. Na ta način je torej šola zagotovljena.
—	Vseučilišče v Sofiji je bilo definitivno otvorjeno 4. t. m. V zimski semester se je upisalo 30 dijakov in 80 slušateljev. Prej je bilo na treh fakultetah upisanih do 1300 dijakov. Od inozemskih profesorjev je prišel en sam, namreč dr. Skorsky iz Galicije.
—	Nemška šola v Zadru. V Zadru obstoji nemška ljudska šola za častniške otroke, toda od 250 letos vpisanih otrok
jih je samo sedem častniških — ostali so otroci hrvaških in italijanskik roditeljev.
—	I. državna gimnazija t Ljubljani je, kakor smo sporočili, razdeljena v nemško in slovensko. Tako ima sedaj 20.000 Nemcev na Kranjskem dve nemški gimnaziji. 400.000 Slovencev na Kranjskem pa tudi — dve. In to imenujeta „Slovenec" in tudi „Slovenski Gospodar" „velik uspeh" klerikalne politike. Žalostno, da se ponašata s takimi uspehi!
—	Za slovensko vseučilišče t Ljubljani. Dne 10. novembra je bil v Pragi shod slovenskih in čeških dijakov, na katerem so zahtevali ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani.
—	Šole za Lahe in Hrvate ter Slovence v Istri.
V Istri je približno 136.000 Lahov in 200.000 Hrvatov in Slovencev, Lahi imajo 67 šol s 198 razredi. Hrvati 69 šol s 101 razredom, med temi samo eno 5 razredno ljudsko šolo; Slovenci 34 šol z 39 razredi. Lahi imajo 16 enorazrednic, 14 dvorazrednic, 140 trorazrednic, 6 četveror., 16 peteror. in 3 šestrazrednice. Hrvatje: 44 enorazrednic, 20 dvor., 4 tror., 1 petrazrednico. Slovenci: 12 enorazrednic, 12 dvorazrednic in 1 trorazrednico. To govori jasno, kako slabo je preskrbljeno v Istri za slovansko šoio.
—	Slovanski učiteljski shod v Pragi 1908. O priliki jubilejske razstave v Pragi bo tudi shod slovanskega učiteljstva v Avstriji. Na dnevnem redu bodo razprave: 1. Narodna od-goja pri slovanskih narodih. 2. Zveza slovanskega učiteljstva in nje kulturne naloge.
—	Češko šolstvo na Dunaju. Društvo „Komensky" vzdržuje že 25 let privatnov češko ljudsko šolo na Dunaju, ki jo obiskuje nad tisoč otrok. Že četrtstoletja se bore čehi, da bi tej svoji šoli priborili pravico javnosti. Ko se je Lueger še boril proti liberalcem in so mu bili češki glasovi neobhodno potrebni, da pribori kršč. soc. večino, je na vseh shodih obljubljal, da ji bo dal to in še več. Ko je prišel na krmilo, je zatajil svojo besedo, in kršč. soc. stranka besni še bolj proti Cehom kakor je kdaj liberalna stranka, zato se bodo čehi še pol stoletja borili za to, kar bi jim noben človek z zdravo pametjo ne odrekel — za pravico javnosti svoje šole. Pa taki so ti ljubi Nemci vseh strank.
Z gospodarskega polja.
= Kmetska stranka na Notranjskem namerava v kratkem času imeti svoje glavno zborovanje.
= Izseljevanje in trgovski izvoz. Industrijski svet v trgovinskem ministrstvu se je pečal v zadnji svoji seji tudi s pojavom velikega izseljevanja v tem oziru, kako naj bi tudi izseljenci v tujini pomagali trgovino podpirati in domačim izdelkom pridobivati kupcev. Trgovinsko ministrstvo se je te misli poprijelo in tako se utegne tudi od te strani kaj v prid izseljencev ukreniti. Zdaj gre vse skozi tuje roke, ali bi ne bilo mogoče z združenimi močmi pomagati izdatno izseljencem in naši trgovini pri izvozu v tuje kraje? Priporočamo našim politikom to zadevo v podporo.
= Zavarovalnico za živino ustanovijo prebivalci pod-gradskega okraja v Istri.
= Mala loterija v državnem proračunu igra precejšno vlogo. V proračunu za prihodnje leto 1908 so dohodki male loteriie proračunjeni kakor v letu 1907 na 30,540.150 K, loterijski dobitki pa na 16,215.000 K. Režijski stroški znašajo 2,198.890 K, tako da bo imela država leta 1908 še vedno 22,126.260 K dobička. — Največ znašajo v loterijo na Nižjem Avstrijskem; tamkaj je na leto za 14,100.000 loterijskik uložkov, na Primorskem pa 1,320.000 K.
= Škoda Dalmacije zaradi vinske kavzule. Dalmacija proizvaja okolo 1 in pol mil. hektolitrov vina. in ako bi se trto umetno obdelovalo, bi se ga proizvajalo še več. Za trajanja nesrečne vinske klavzule se je izvozilo na leto iz Dalmacije v Ogrsko 180 000 hI vina, v Hrvaško 100.000 hI, v Bosno 40.000 hI, v druge avstrijske pokrajine 250.000 hI, izven Avstrije 16.000 hI, skupno torej 586.000 hI. — Dalmaciji je ostala ogromna količina 900.000 hI, ki so jih deloma popili, deloma se mora proč zliti, ko je prišlo novo vino, a so bili sodi polni starega vina. Računa se, da je 11 let imela Dalmacija zaradi
klavzule vsaj 200 milijonov kron škode. Sedaj, ko je odpravljena klavzula, pojde nekoliko bolje, ali z druge strani se prideluje v Hrvaški in Ogrski mnogo vina.
= Lakota v Indiji. Iz Londona poročajo, da žuga veliki indijski pokrajini Delhi lakota. Pokrajina ima 40 milijonov prebivalcev. Govori se, da bo lakota huja nego leta 1899. Tedaj je umrlo za lakoto 1 milijon in pol ljudi, a angleško vlado je stala ta lakota okolo 250 milijonov kron.
Raznoterosti.
X Deset zapovedi vsakemu čitatelju knjig. 1. Čitaj samo dobre knjige. 2. čitaj samo to, kar te zanima. 3. Na dan čitaj vsaj pol ure in toliko časa razmišljaj o tem, kar si čital. 4. čitaj semtertja na glas in pazi na naglaševanje in razumevanje. 5. Ne čitaj sam, nego s prijateljem in razgovarjaj se z njim o čitanem. 6, Čitaj tako, da moreš vedno povedati, kar si čital. 7. Knjigo čitaj od početka po redu. 8. Čitaj samo tedaj, ko si čil, a ne, ko si utrujen. 9. čitaj samo v svrho, da si znanje povečaš ali da si oplemeniš mišljenje, a ne samo, da se raztreseš ali da si dražiš živce. 10. Zapiši si, kar je vredno, v redno urejen dnevnik. — Tako svetuje neka modra knjiga.
Listnica uredništva.
Na Gorenjsko: Hvala, a za danes prepozno. Pa pride prihodnjič prav. — Na Goriško: Takisto. Pozdrav!
Uradni razpisi učiteljskih služb.
St. 1555.	Kranjsko.	(168) 1
V	litijskem okraju se razpisuje s tem učno mesto na štirirazredni ljudski šoli v Št. Vidu pri Zatičini v stalno nameščenje.
Pravilno opremljene prošnje naj se predlagajo semkaj predpisanim potom do 9. decembra 1907.
Prosilci za stalno nameščenje, ki v kranjski javni službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo.
C. kr. okr. šolski svet v Litiji, dne 9. novembra 1907.
St. 2227.	(165) 1
V	Krškem okraju se razpisuje s tem na dvorazredni ljudski šoli v Št. Juriju pod Kumom nadučiteljska služba v stalno nameščenje.
Pravilno opremljene prošnje naj se predlagajo semkaj predpisanim potom do dne 16. decembra 1907.
Prosilci za stalno nameščenje, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Krškem, dne 6. novembra 1907.
St- »M.	(164)T
Na dvorazredni ljudski šoli v Rov t ah se razpisuje s tem naduči-teljsko mesto v stalno nameščenje.
Pravilno opremljene prošnje naj se predlagajo semkaj predpisanim potom do 6. decembra 1907.
Prosilci, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Logatcu, dne 5. novembra 1907.
St. 497.	Štajersko.	(166) 2-1
Na petrazredni deški ljudski šoli za ljutomersko okolico je eno učiteljsko službo začasno namestiti.
Obeh deželnih jezikov zmožni moški prosilci za to službo naj vložijo svoje pravilno opremljene prošnje najkasneje do 10. decembra pa službenem potu pri krajnem šolskem svetu v Ljutomeru okolica.
Okrajni šolski svet v Ljutomeru, dne 4. novembra 1907.
Izjava.
Podpisana izjavlja tem potom, da ni objavila članka „Gorice" z dne 5. oktobra t. 1., št. 82: Nameščenje učiteljstva v goriškem okraju (Iz krogov učiteljic) s podpisom „Prizadete učiteljice" ter da ni v nobeni zvezi z navedenim dopisom.
(167) 1	Ana Jng, učiteljica.
Pošljite po vzorce!
Barhant
in fianelo (moderne vzorce), platno, damast, prte, brisače, blago za srajce in drugo platneno in bom-bažasto blago, modno blago za dame in gospode najboljše in preizkušene kakovosti
priporoča izvozna tvrdka platnenega in modnega blaga
V. J. Havliček 180 561
v Podjebradn na Češkem.
Vsako sezono novosti. Mnogo pohvalnih pisem. Naročila nad 15 kron pošiljam poštnine prosto.
Naprednemu in zavednemu učiteljstvu!
Vsakdo bodi naročnik „Zavezinih" listov, ki so:
Učiteljski Tovariš Popotnik	Zvonček
Domače ognjišče.
xr %r v v "v v "V v v v v V' "V? v v' vr v
¡¡ij^TATATATATATATATATjJ^
Panorama kosmorama
Dvorski trg štev. 3 (pod „Narodno kavarno").
Od 17. novembra do vštetega 23. novembra 1907: 138 7
Glavna mesta Bavarske.
VERONIKA KENDA
v Ljubljani na Dunajski cesti štev. 20
priporoča p. n. krajnim šolskim svetom, šolskim vodstvom in učiteljstvu svojo veliko	118 52 11
zalogo pisalnih in risalnih potrebščin.
Dalje imam v zalogi risalni papir raznih vrst v vseh predpisanih velikostih, pisalni in pismeni papir, zavitke različne velikosti, veliko izbiro peres, držal, svinčnikov, gumic, krede, črnila, barvic, ravnil, ter vseh v to stroko spadajočih predmetov.
Glavna zaloga Jos. Petričevih zvezkov.
~ Postrežba točna in solidna.	~


«iS» «iS»
<em»
„Učiteljska tiskarna"
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
Gradišče št. 4 * Ljubljana * Gradišče št. 4
priporoča slav. krajnim šolskim svetom, šolskim vodstvom in učiteljstvu
uradne tiskovine
iz svoje zaloge. ^^^^
Ceniki se pošiljajo na zahtevo zastonj.	Postrežba točna.
Tudi vse tiskovine za županstva ima tiskarna po zmernih cenah v zalogi.
Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje okusno in po solidnih cenah.
Izvrševanje tiskovin v enobarvnem in večbarvnem tisku.
~' 8»
Tiskanje muzikalij in časopisov.
=[| Litografija.
(5) 12—12

Telefon št. 118.
Poštna hranilnica št. 76.307.


(T

-JI-
FR BURGER
Spodnjo» ¡Siska*
parotovarua lesnih izdelkov iti vseh v mizarsko stroko spadajočili (lel.
Izvršitev solidna, vestna in natančna. Cene nizke.
156 26-2
©
G
"e>
„S L AVI J A"
vzajemno zavarovalna banka
(20) 26-22 ^ ^K^Grl
zavaruje v življensbili oddelkih: na slučaj doživetja in smrti, doto otrokom, dohodke in pokojnine, ter dovoljuje uradnikom, častnikom, profesorjem, učiteljem in vpokojencem posojila proti prenotaciji na služnini, pokojnini, ženitveni kavciji itd., in v požarnem oddelkn: proti škodam po požaru.
Zavarovani kapital........K 1053,787.339 88
Zavarovalnine .........„ 8,090.621-62
Izplačane škode in kapitali 1. 1905 . . . „ 4,361.283-89 Eezervne in poroštvene zaloge .... „ 34,791.584'99 Pokojninski zalogi (uradniška in zastopniška) „ 2,188.391-24 Premoženje, naloženo v vrednostnih papirjih, posestvih, posojilih na posestva . . „ 34,087.781-48 Izplačana dividenda členom življenskih oddelkov 1. 1905 .........„ 206.29640
V	vsem pa doslej........„ 1,606.893-21
V	letu 1905 se je premoženje pomnožilo za „ 3,004.509 80
V	37 letni dobi svojega obstanka izplačala ie banka „Slavija" svojim členom odd.
I—V. za škode in nagrade . . . . „ 87.176.383-75
Vsa pojasnila daje
Generalni zastop banke „Slavije"
v Ljubljani, G-osposke ulice št. ±2.
j^arodna knjigarna"
v Ljubljani, ž™
1
Jurčičev št. 3
združena s trgovino s šolskimi, pisalnimi, risalnimi in drugimi v to stroko spadajočimi potrebščinami, se priporoča vsemu zavednemu naprednemu učitelj stvu za dobavljenje vseh
knjig in časopisov ter šolskih in drugih potrebščin,
Hočete kupiti
ceno in dobro pravobarveno blago?
Mana Jirsova, soproga učiteljeva
imejiteljica tkalnice v Novem Hradku. nad Metu j i, Češko prodaja kanefass, sefir, damast, platno, oxford, krizete, bar-het, brisače, žepne rute, prte, serviete itd. 11213-12 Naročite in prepričali se bodete, da Vas Slovanka bratski postreže.
Svoji k svojim!	Vzorci franko.
Filip Fajcliga
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 19
priporoča	136 14—8
častitemu učiteljstvu svojo
veliko zalogo
pohištva v vseh slogih.
Izdeluje tudi po naročilu.	Delo solidno in trpežno.
* * * Cene nizke. * * *
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig
in igralnih kart
Zvezna trgovina v Celju, RotQTŠka ulica 2
priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir; svinčnike, peresa, peresnike, radirke, kamenčke, tablice, gobice, črnilo itd. — Knjige v vseh velikostih, črtane, z eno ali dvema kolonama, v papir,
platno, gradi ali polusnje vezane. Odjemalne knjižice po raznih cenah. — Največja zaloga vseh tiskovin za občinske urade, krajne šolske svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope,' užitninske zastope, hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike.
— Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank. =
Temni lak za šolske table. — Strune za gosli, citre, kitare in tamburice. — Štambilje, pečatniki, vignete (Siegelmarken) za urade in privatnike izvršuje se v najkrajšem času. — Dopisnice, umetne, pokrajinske in s cvetlicami od najpriprostejše do
najfinejše. — Albumi za slike, dopisnice in poezije. — Zavitke za urade v vseh velikostih. Ceniki za tiskovine in pisarniške potrebščine so brezplačno na razpolago. — Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene.
— Priznano dobro blago. — Solidna in točna postrežba.	140 52—7
Naš denarni zavod.
(7) 24—20	Geslo: Kar plodonosno naložim,
v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Vplačuje in izplačuje se vsak četrtek od 11.—12. ure dopoldne in vsako soboto od 5.—'/,7. ure zvečer ali pa vsas dan potom poštne nakaznice ali c. kr. poštne hranilnice (čekovni račun št. 866.312). Za drugače storjena
vplačila zadruga ni odgovorna. Sprejem hranilnih vlog po 5°/0, oddaja posojil na osebni kredit po določenih rokih vračevanja (glej spodaj) proti zadostni varnosti. Za tako velja: vsaj eden dober porok in plačnik), zastava premičnin, zemljišč in vknjiženih terjatev, predznamba na plažo ali penzijo.
Prošnje za posojila brezplačno proti vpošiljatvi 20 h v poštnih znamkah za frankaturo. Tudi prošnjam za posojila naj se priloži poštna znamka za 20 h za dopošiljatev rešitve.
Vsakih 100 K posojila (dva pasivna deleža) se vrača po načinu: A v 12 mesečnih rokih, in sicer 11 rokov k 9 K — h, 12. rok 4 K 78 h
B
C
D
E
F ,
G
H
18 24
38 46 60 70 85
17 23 37 45 59 69 84
6	n	—	n	18.
4	n	50	n	24.
3	n	—	n	38.
2	n	50	n	46.
2	n	—	n	60.
1	n	75	n	70.
1	n	50	n	85.
■		■		
56
81 70 42 26
ulice štev. 17.
Pošt. hranil, račun št. 828.406.
Telefon št. 185.
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18, LSf ¡Lu
obrestuje hranilne vloge po 472%
brez vsakega odbitka rentnega davka, ki ga plačuje posojilnica'sama za vložnike. Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih
obrestuje od dne vloge do dne dviga. Posojuje na zemljišča po 5 \\ z 1 '/»"/o amortizacijo ali pa po 5 '///o brez amortizacije. Na menice po 6 °/0. Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizacije dolga.	163 12—1
>00
o
o >c/>
CD
cd
a —
s e
_ a
g ® © j* J«
-r a
t»	®
o	a
a	**
53
®	>
t-	X
®	«
«	>
O
«2 O
cb
o »o
o a.
a
53
(M
es
Si
e £
V
€\ ©
ss
se «
e
>
cs u
s< o
o s
£ e
M
3 a s «
O« a« 53 i- a H
fci a od
«JiJa a
a 5 2
® S-g Ä
at ®
a. a ®
S

CD ■ .
a ® •
i. a a
e
J"*
t» CO
• g, .
tr ^ o v
a-

£ S
£ c
S _
OT
. — "
ä a
a • a a
1
A a. a g-« M " aÄ ®
® £ i, a afe > a "S ■So ®
hÖHHH
® a
w s > »
eS
M
I g
3
3
Fl
u
«i .-s
s
M s
>0 rt.
© • - «
r -v
S« S aS
^ A
Q3 © «M
a 3
* s
a h e
v
-M = ~
v	®
•S	a
Pl	N
.S	5
h
".t O o
o co
'S s
o
•-"S
e
t» o
a s
¿T
s «
&a B< ~
ra -S 2 « ^ "S
03 00 O
o _ P. .g
.g
s s ? ®
^ . > a
® -M M.
g 'g
?T'3 a. -S 02
£ ® o a a
e -m
s ž
g a
i-es to
V
«m
a s
a
«
s
>
rt
o ®
o
«8 , 00
«H
»a
h
a.
>®
■h ö'3
e t a
S T»
_r a
.M ® 'S S a © A o s
©	t, a
«« S-
a
- -S £ §
39
—< CS M* >• 53
o s: T
I"3
a Ö
S«.
5 "Sd~
a t-'
"«S
"a ®
S ®
C« i» S
®
o >
o i—i
cS N
a t» s h
bc ©
g - --a
S -h JS a
h a ®
o
h ® « ®
<D Ö
<D
cd
<D Ž
cd
cd
m O
® l=i
a
®
S	«
^	M
a	at
®	©
"a	a
®	>«
C
■o3
f-i
o >
o Ö

o e>0 o
tsi P
c3 >
o3 FH
O
P* s
a rt j« a
OD
a
N O
.a
>o
»0Q
O .Si H 3
o > p.
.a .g
® (D
bo -o
O C«
3 -
o
p, ®
p
JU
e
o Ö
<D >
•rH >
o
■B
S a
.5 ®
®
M
a.
« M
® Ji
<D >
IX)
a
c3 tsj
• rf
CS
o
>o
■i? p-l
C« p,
T3
®
M
P.
- ®
Ci M
al
'ö1 Ö
°f & O
M M
o .a
® i p. •
o
s	s
Sh	t»
5	^
S	J*	S
a	o	ö
3	*	-S
a	®	s3
»	.a
S	s	o
(S
o >
«s a
•5 5
O >
ti ■M
S
_ 53
Cš)
O t»
cS
'öß
O
^fl <D i—t i O
o
a
C3
O
aj « p,
a. 2 >o
IÖ
® Ä "t3 ® o, .H
S o 2 M
M
o a ®
■'3 s a
S o a o ®
~ N Ö 05 ® .S S
iS .2" ®
«—h a P* ^ ^
'35?
m a oq P ~
>N
s
-o a. _o o ¿>
Š? & -^ « ®
O
'P
O
■3
^ ®
>®

A 9
m «1
d a S
a s
■S h
Salt s .3 # z
rS	a
3	*
"	t»
Oi	o
PH	—
0	a
o P
»N
_P
®
O h
rt N « _o
<c 9 -£> ü ^ a.
«-a .a
a, 5 S
3 _r
M J*
"P «S
O! Ö
S M h a
..S -
NI (D
S »as p
fH
•m	ct:
S 'S
cS P
rt ■ ^ -i-.
rt ^bd
(X)	~
a
cS
i <D a. fi
® ta
^ P
a ^
••H O
a P. g
>0" -f—<
2 g t»
o
c3
<33 N
. M
cä "S5
3
®
■ö
® - 2 -r
s o .a
<D CÖ
N
V
«8 M O
Zp	17:3
^	o
CD O
PH O 1-3
Poskusite
in priporočite = izdelke = |
Tydrope tourne hranil
Ud Pragi VIII. faoontoionj. J
r*TjTm**r~-" ""•ssaagEBüMiHaa;".- • •'<!
za šolsko mladino"
(96) 23—16	se dobe edino v
„Učiteljski tiskarni" v Ljubljani.
IzTrod. stane 20 1s poštnino 3 li več.
ANTON ŠARC ^¡¡Zce^s
Specialna trgovina za opreme nevest. Moško, žensko, otroško in perilo za novorojence se po meri izdeluje solidno in najceneje. — Platno vseli širin za telesno in posteljno perilo, namizni prti, serviete, garniture za kavo, bele in barvaste, brisalke, žepni robci, brisalne rute, sifon, širting, kreton, batist itd. itd. ii9 52 10
Najnovejše modele za perilo radi pokažemo na ogled.
Strogo solidno blago. Švicarske Vezenine. Nizke stalne cene.
Grg. učiteljem in njih rodbinam 5% popusta.
Svetioiškainiea, Kolodvorske ulice št. 8.
r
d
Angleško skladišče oblek
Ljubljana, Glavni trg 5.
Največja zaloga in izbira oblek za gospode in dečke, športnih oblek, površnikov, dežnih plaščev in zimskih sukenj.
Obleke in površniki, kakor tudi dainski kostumi se izdelujejo po meri in najnovejšem kroju.
Na zahtevanje se pošilja na izbiro tudi brez povzetja.
V zalogi so vedno najmodernejše damske obleke. Jako nizke cene.
I
-a
O. Bernatovič.
m 11 m un i h i......iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Ustanovljeno 1842.
Električna sila.
Telefon 154.
BRATA EBERL
(8)52-45 tovarna oljnatih barv, laka in flrneža v Ljubljani, Miklošičeve ulice štev. 6
nasproti lictela, „"CJnion.' priporočata gg. šolskim vodjem in učiteljem v mestu in na deželi njiju priznano najboljši, črni, medli
lak za šolske table.
iiiiiiihiiiiiiii
llllllllltlllll
llllllilllllllll

iiiiiiiiiiiiini
G. ČADEŽ
iiiiiiiiiiiiiniii
..........Mestni trg št. 14.......
(poleg stare g. Urbančeve trgovine)
priporoča v veliki izberi
klobuke; cilindre in čepice;
tudi raznovrstno	(i) 52—45
moško perilo, kravate itd.
po zmernih cenah. Za gg. učitelje 10% popusta!
iiiiiiniiiiiiiiiiiiiii
Ustanovljeno leta 1832.
Lak za šolske table
črn in medel,
olje proti prahu
priznano najboljše
prodaja	(16) 50-43
ADOLF HAUPTMANN
prva kranjska tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja
= v L j n l> 1 j n Ii i. =
Ilustrovani ceniki zastonj in poštnine prosto.