n Najrcčji alovouki dnevnik T ZdruženiK driavaK VcUazavteleto ... $6.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inoTfiiirtto celo leto $7.00 TELEFON: CHelse* S—3S78 NO. 268. — fiTEV. 268. GLAS NARODA Ust ^slovenskih delavcev v Ameriki. Entered as Second Class Matter September 21, ISO, at the rost Office at New York, N. I, under Act of Confrea of March 3, 187« NEW YORK, SATURDAY. NOVEMBER 14, 1031. — SOBOTA. 14. NOVEMBRA 1031 TELEFON: VOLUME YTTTT — LETNIK 1111». JAPONSKE ČETE SO BILE PORAŽENE V MANDŽURIJI JAPONSKA VLADA NAMERAVA PROGLASITI BIVŠEGA CESARJA ZA VLADARJA MANDŽURIJE Dvajset tisoč kitajskih vojakov v močni postojanki. — V boj so posegli tudi "sibirski komunisti". Japonci so se morali umakniti preko reke Nonni. Izredno resen položaj. — Kronanje bivšega kitajskega cesarja se bo najbrž še pred ponedeljkom za vršilo. Svet Lige bo prihodnji teden odločil AMERIŠKE KAZNILNICE SO POLNE Kaznilnice prenapolnjene. — Zgradili bodo nove. — Izobraževalni pouk za kaznjence. — Kaznilnice izpričevalo naroda. WASHINGTON". D. C.. 13. nov. Kaznilniski oddelek pravosodnega departinenta naznanja, da je TIENTSIN, Kitajska, 1 3. novembra. — Tukaj-šnji Rusi, ki so odločni nasprotniki boljševikov, domnevajo, da so takozvani "sibirski komunisti", napadli Japonce ob reki Nonni in jih pognali v beg. Brigada, sestoječa iz kitajskih Korejcev in Buri-jatov, ki so dospeli iz okolice Blagovešenska ob mandžurski meji, je prodirala po deželni cesti pri I™ napravljen velik napredek v -p. . ., 11 t ... „, . I izboljšanju jetniskih razmer vsled 1 sitsiharu, napadla Japonce s strojnimi puškami in jih pognala v beg. "Sibirski komunisti", — kot se naziva ta sila, — so zaplenili veliko množino orožja in municije ter par japonskih zrakoplovov. TIENTSIN, Kitajska, 1 3. novembra. — Iz precej zanesljivega vira se je izvedelo, da je bivši kitajski cesar, mladi Henry Pu-Yi odpotoval z bivšo cesarico v Mandžurijo, kjer ga nameravajo Japonci še pred pondeljkom kronati za mandžurskega cesarja. Neki visoki japonski uradnik je označil to vest kot netočno, istočasno je pa pristavil, da se Japonci že dalj časa bavijo z mislijo postaviti na mandžurski prestol kralja, ki bo kitajske krvi. Pu-Yi je odpotoval v sredo odtukaj in sicer s par-nikom. Spremljal ga je močan oddelek japonskih vojakov. V Dairenu izhajajoči list "Daily News", ki ga kontrolirajo Japonci, potrjuje poročilo o vpadu komunističnih čet v Mandžurijo. MUKDEN, Mandžurija, I 3. novembra.—Japonci poročajo, da je dvajset tisoč Kitajcev, opremljenih s strojnimi puškami, možnarji in topovi, zasedlo važne postojanke južno od Tsitsihara. Poveljuje jim general Mah Can San. Kitajska kavalerija je vdrla v ozemlje za japonsko fronto in ogroža zvezo s Taonanom. General Mah je izjavil: — Japonci popolnoma nič ne skrivajo svojega namena, da je njihov cilj zavzetje Tsitsihara. Kakorhitro bi se to zgodilo, bi prevzeli provincijalno vlado. Japonci se bojujejo, dasi vojna še ni bila napovedana. NANKING, Kitajska, 1 J. novembra. — Arfieri-ski poslanik na Kitajskem, Nelson T. Johnson se je danes dve uri pogovarjal s predsednikom nacionalistične vlade, Kaj šekom. O čem sta razpravljala, ni znano, toda zdi se, da je šlo za mandžursko vprašanje. Visoki uradniki kitajske vlade pravijo, da jim ni ničesar znanega o "kompromisnem načrtu", o katerem je bilo poročano iz Washingtona. prena polnjenja. Vlada je izdelala načrte za nove kaznilnice, knjižnice in izobraževalne šole za kaznjence. Za vsako važnejšo kaznilnico so bili že imenovani vzgoje valil i nadzorniki. Po kaznilnicah so pomnožili število knjig, zlasti izobraževalnih in dveh največjih kaznilnicah v Atlanta in Leavenworth" sta postavljena po dva knjižničarja. Medtem ko je prej odbor za javno zdravstvo oskrboval bolnike v kaznilnicah, je sedaj vsa-kaznilnica preskrblejna s popolno zdravniško oskrbo. ZOPET UMOR V SING SINGU Četrti kaznjenec ubit v kaznilnici. — Zločin izvršen med odmorom na dvorišču. — Morilec ne- T znan. VELIK PLEN BANČNIH ROPARJEV Roparji odnesli 82 tisoč dolarjev. — Rop izvršen v petih minutah. — Dobro poznali razmere v banki. ZAKLAD V MEHIKI Nemec je prepričan, d a bo dvignil zaklad, ki je vreden nad petindvajset milijonov dolarjev. RAJI WAY, IX. Y., 13. novembra. — Več mladih, lepo oblečenih roparjev, katerim je poveljeval mlad. majhen fant z brkami, je oropalo Citizens'National Bank za $82,000. Po ropu so se odpeljali v velikem avtomobilu. KSoparji so tri bančne. uradnike in dva vlagatelja zaprli v blagajno, katere pa niso zaklenili. Drugi uradniki so jih po ropu zopet oprostili, predno je kdo trpel ka- ^ proti ko škodo. i Kakorhitro je bilo iz Federal Reserve Bank v New Yorku izročenih banki $50.000, so roparji, katerih je bilo okoli pet. takoj MEXICO OITY, Mehika, 13. nevembra. Nemec Ernest Loeck, ki je iskal dvajset let zaklad, o katerem je vedel, da mora biti na — Sem, sem prišel. — je rekel nekem gotovem kraju, je napro- J časniškim poročevalcem — da se sil mehiško vlado, da nadzoruje bom s posameznimi člani sveta dvignenje zaklada z/vojaštvom, ; Lige narodov posvetoval o vpra-ko bo odprl neko votlino, kjer mi- šanjih, ki se tičejo nas vseh sku- AMERIŠKI POSLANIK DAWES JE ŽE DOSPEL V FRANCIJO PARIZ, Francija, I 3. novembra. — Ameriški poslanik Charles G. Dawes je dospel danes iz Londona v Pariz, da se bo udeležil posvetovanj sveta Lige narodov, ki se bodo v pondeljek začela. Pri tej priliki se bo odločila usoda spora, ki je nastal med Kitajci in Japonci v Mandžuriji. sli, da je skrit zaklad, vreden 23 milijonov dolarjev. Zaklad, katerega je po svojem mnenju našel, je bil nekdaj last taranskanskega kralja Calzdhtzi-na, in je izginil leta 1522. Kralj je najbrže utonil, ko se je borii Špancem. Do sedaj je bil najden samo del kraljevega zaklada. Loeck je pričel iskati zaklad CIGAN JE OPROŠČEN KRIVDE paj in se zadeva jo naših skupnih interesov. Moja naloga bo, o-dobriti vsak predlog, kojf*ga namen bo preprečiti vojno ter uve- . . _ , . , i- . . ., i ■ let stari ciean Ephnan Marks od-Ijaviti določbe Kellogovega pak- 6 1 ta. CINCINNATI, O.. 13. novembra. —• Policijsko sodišče je zavrglo Rankovo obtožbo, da je 25 V nedeljo bo dospel sem novi angleški zunanji minister Sir John Simon. OEfNBVA. Švica, 13. novembra. pričeli z delom. Obnašali so se tako spretno, da je bilo jasno, da 1 bil deloma že porušen in delavci so popolnoma poznali razmere v ] so pospravili komenje v razdalji banki. j 300 čevljev. Tedaj pa so se priče- Denar je bil sicer vendar pa je Federal Reserve Bang ustavila nadaljno pošiljatev1 v nekem kotu je .Loeck našel $50.000. | mumijo neke ženske, za katero je Komaj pol ure po ropu se je pri-, bila stena, katero je Loeck s popeljal John J. Stambler, bankir močjo nekega delavca prebil leta 1909. Pred nekaj meseci je j Tukajšnji diplomati so preprica-našel podzemski hodnik vrhu go- bo seja sveta Lige narodov re '«La Bates dp Oro". Hodnik ie uspešna ter da bo mandžurski zavarovan, i le stopnice in ob straneh je našel 1 Loeck po stenah različne napise. in iz Elizabeh in prinesel $10,000. Rekel je, da hoče naložiti "to malenkost" na svoj račun in da slučajno ni imel doma več kot toliko. Ropari so ' prišli v banko ob osmih zjutraj in vse je bilo končano v- petih minutah. Vse banke v okolici odpirajo vsak dan ob osmih, da postrežejo trgovcem. Ob istem času je bil tudi prinesen denar. Roparji so morali za vse to točno vedeti, kajti komaj je bil denar banki izročen, so prišli v banko. nekega delavca tu jima je udaril v nos smrad, katerega nista mogla prenesti. Po Loeckovem mnenju mora na tsm kraju biti skrit kraljev zaklad. DOBILA PRAVICO ZA AVTOMOBIL IN UMRLA RAZVAŽALCI MLEKA BODO ZASTAVKAU Nad 300 razvažalcev mleka, ki 1 deset odstotkov. Za. toliko je bila pripadajo Dairyman League Ass. tudi znižana plača vsem uradnico zagrozili, da bodo zastavkali,' kom družbe' ako mlekarska družba ne umak-1 Razvažalci s tem niso zadovoljne svoje zahteve za znuižanje plač ni in so zagrozili s stavko. ža deset odstotkov. | Ako res ne pride do stavke, bo Pogodba mlekarske družbe z pri tem prizadetih več tisoč re-UMlnibenci je potekla in družba i stavraeij. toda nek zastopnik mle-je priporočil« vsem svojim usluž-1 karske družbe je reked. da je vse beneem, da z ozirom na sedanjo j pripravljeno, da bo mleko nav-kriso sprejmejo znižanje plač za i zlic stavki redno dostavljeno. ALFONZ NE SME _NA ŠPANSKO Španski poslanci so sklenili, da bivši kralj ne sme na Špansko. — Ob-dolžen veleizdaje proti narodu. nov. SENG SING. N Y., 13. nov. — Abner Shoonmaker. ki je imel odsedeti desetletno kazen, je bil na dvorišču kaznilnice med odmorom pretepen do smrti. To je že četrti umor kaznjenca to leto. Shoonmaker je umrl prej. pred-! no je mogel povedati ime svojega ubijalca. 1'mor je bil izvršen v kratkem času med zajtrkom in pričetkom kaznilniškega dela. ko se kaznjenci izprehajajo po dvorišču. •Nenkrat je stopil Shoonmaker iz vrste kaznjencev in se opotekajoč približal pazniku Franku Walsh, ki je stal pred vrati klinike. — Napravi mi prostor. — pra- -MADRID. Španska, 13 vi ranjence. — daj mi sobo. Posebni poslanski odbor je razgla Walsh in drugi paznik Joseph sil. da je bivši španski kralj Al (Jargan sta ga podpirala in pe-jfonz kriv veleizdaje proti špan-ljala v bolniško sobo. ! skemu narodu. Ta svoj sklep je — Gospod, nekdo mi je dal' odbor sporočil poslanski zbor-dvakrat, — je rekel Shoonmaker niči. » s slabim glasom. »Na podlagi španske ustave je — Kdo je bil to! — je vpra- J Alfonz zaslužil smrtno kazen, to-šal Walsh. j da odbor je razsodil, da bo Al- — Čakaj, — pravi Shoonmaker fonz poslan v dosmrtno ječo. ako — bom — ! še kdaj stopi na španska tla. Umrl je prej. predno je mogel Odkar je postala Španska re-dokončati stavek. j publika, živi Alfonz s svojo dru- Zdravniška preiskava je dogna-' žino v Franciji, la. da ga je nekdo sunil ali s tri-j 'Bivši kralj je bil tudi obdol-oglafo pilo. ali pa z dolgo šivan-j žen. da je sedem let bil na čelu ko. s katerimi kaznjenci šivajo, vojaške diktature, da je skušal vreče. Bil je dvakrat, prehoden spraviti vso oblast na svojo ose-skozi srce in pljuča. i bo in da je s tem kršil ustavo in Warden je zaslišal 130 kaznjen- j pravice naroda. toda morilca niso mogli iz-* Poslanski odbor je vsled tega SOMERVTLLE, N. J., 13. nov. Že dolgo si je želela Mrs. Mary Hardenberg. stara 60 let, da bi vozila avtomobil. Potrpežljivo se je učila voziti in včeraj je prestala izkušnjo. Državni nadzornik ji je dal izpričevalo, da je sposobna voziti avtomobil in je tudi dobila postavno pravico. Ko pa je zopet stopila vsa srečna v avtomobil, se je zgrudila in je bila na mestu mrtva. spor rešen brez vsakih nadaljnih težav. Iz Washingtona poročajo, da j*5 pomožni državni tajnik Castle govoril o nekem kompromisnem načrtu, ki bo predložen Ligi narodov. 1'esa se bo tikal ta načrt, se zaenkrat še ne ve. Nekateri domnevajo, da bo ameriška vlada predlagala, naj se pošlje v Mandžurijo posebno preiskovalno komisijo, ki naj na licu mesta dožene, če so upravičene kitajske ali pa japonske zahteve. ADVERTISE in "GLAS NARODA" peljal njegovo 14 let staro hčer in jo prisilil, da ga je poročila. Sodišče je odločilo, da je Marks postavnim potom poročil ndado Rubv Rank. Marks in njegovi sorodniki so pričali, da je Marsk plačal Franku Ranko za njegovo hčer po ciganski navadi, da si mora vsak cigan kupiti nevesto. Marks, njegova mati je "kraljica" Amelija Marks in nevesta, so bili izpuščeni iz zapora. Ranko je po dolgem iskanju v četrtek naijel svojo hčer v ciganskem taboru. PURANI BODO PO 45 CENTOV SWAlNTON, Vt., 13. nov. — Najboljši vennontski purani bodo letos prodajani po približno 45c funt. To ceno je določila družba vermontskib redilcev puranov. Ta družba je tudi mnenja, da bo letos prišlo zelo malo puranov z zahoda. PARN1K SE JE POTOPIL RBNiNES. Francija. 13. nov. — Francoski obrežni paruik Iroise se je vrnil v pristanišče brez u-speha. ko je hotel pomagati grškemu pamiku Georgios. ki se je potopil z 18 možmi posadke. Sedem mornarjev ponesrečenega parnika je rešil nek drug parnik. slediti. Warden Lawes je preklical vsa razvedrila kaznjencev tekom preiskave. objavil naslednjo obsodbo: — Obtožencu se slovesno odvzamejo vse časti, naslovi in odlikovanja, katerih postavno ne sme'Ligi narodov. nositi na Španskem ali pa izven Španske. —• Dasiravno obsežnost njegovih krivic zasluži smrtno kazen. — pravi dalje poročilo tega odbora, — odbor priporoča večni zapor za slučaj, da stopi na narodno zemljo. Smrtna kazen naj ga samo zadene, ako bo še nadalje izvršil kako revolueijonarno dejanje. — Vse pravice, posestva in vrednosti na narodovi zemlji se bodo porabile za vlado. Ta obtožba ako bo odobreia. bo nabita na vratih vsakega občinskega urada in sporočena diploma-tienim zastopnikom vseh držav v Denarna Nakazila IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKA2E NASTOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO Din 500 .................... $ 9.45 V ITALUO Lir 100 ............................ $ 5.70 Din 1000 .................... $ 18.60 Lip 200 .....-..................... $11.20 Din 2500 .................... $ 46.00 Lir 300 ........................... $16.65 Din 3000 .................... $ 54.90 Din 5000 .................... $ 91.00 Ur '500 ........................ $27.15 Lir 1000 ............................ $53.75 Din 10,000 .................... $181.00 Vsled pomanjkanja ameriškega denarja na trgu v Evropi, se začasno plačuje tam premium na ameriške dolarje. Vsled navedenega naplačila smo obvezani povišati pristojbino za izplačila ameriških dolarjev kakor sledi: —i Pristojbina znaša sedaj 75 centov za vsako posamezno na* kazilo, ki ne presega zneska $30.—; za $35. — 88 centov; za $40. — *1.; za $45. — »1.13; za $50. — »1.25; za $100—*2£0; za $200. — »5.; za $300. — *6. 2* Izplačilo veCJlh meskor kot afformj navedeno, bodial T Urah aH dolarjih, dovoljujemo ie boljfte pogoje. Pri veMklh lih priporočamo, da se poprej s nam pismenim potom te slede načina nakazila. Nujna nakamlla Izvršujemo pe CABLE LETTER Sakser State Bank 82 Cortlandt Street Nftw York, H, 1 Telephone BA relay • Ill VHODI' NEW YORK, SATURDAY. NOVEMBER 14, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY In U. S. A f«»t Pobttahed toy ffbOVXN&O NMUtHDfG COMFANY (A Corporation) Ik BCQ6dUti TtmU of ttM oorporstlan and tdttreuea of above officers: •f lliiiimii, New V«k City. N. V. "QLil NARODA j s podivjano linčno drhal j o. V Seottsborough je bilo pred kratkim obsojenih na smrt osem mladih zamorcev, češ, da so zlorabili dvoje mlaidili belih deklet. Njihova nedolžnost je bila ponovno izpričana, toda če ne bo ameriško delavstvo zastavilo vseh svoj sil, bodo morali umreti na električnem stolu. Visoka kriminaliteta v Združenih državoh se z množili strani kar zlahka pripisuje tujerodcem. Po kakem ropu, -umorn ali drugem zločinu se dostikrat črta v časopisih, da zločinec je bil "inoze-mec" ali da je izgledal kot tak. j Domneva, da priseljenci izvršujejo neraznierno število zločinov je v veliki meri prispela k obstoječim predsodkom in k izrazom nestrpnosti napram inozemceiu. Ali jr res. da tujerodei v Ameriki izvršijo razmedno več zločinov kakor tukaj rojeni Amerika nei * Slovita Wickersham Cominssioii je izvedla natačno preiskavo o kriminaliteti med tujerodei in odgovarja na zgornje vprašanje s knjigo, pripravljeno od posebnega pod odsek a pod vodstvom odličnega scoijologa Dr. Kditli Abbott. To poročilo te komisije je eden izmed onih malo poročil, ki je bilo odobreno soglasno od vseh članov komisije. Najprej poročilo poudarja, da donmeva o posebni kriminaliteti tujerodcev je obstajala v vsej zgodovini Amerike. Že v koloni-jalni dobi, tekoiu prve dobe republike, pred civilno vojno in potem so starejši Amerikanci vedno pripisovali veliko število zločincev tujerodcem iz Angleške, Nemčije. Irske. Belgije in iz drugih dežel. Ti so zopet postali "stari" Amerikanci in sedaj dvigajo svoj glas proti visoki kriminaliteti novejših priseljencev: Italijanov, Židov. Slovanov in Mehikancev. Proučavanje razmerja med imigracijo in zločinstvom pa ni nikdar utemeljilo pritožbe. Sedanja preiskava zopet oprošča tujerodce od vsake krivnje in izrecno poudarja, da ni res. da tujerodei prispevajo neraznierno k zločinstvu. LJreiskovalei so izvršili jako vestno in podrobno tlelo. Preiskovali so poročila policijskih uradov, javnih obtožitelje\\ sodišč in radi pijanstva. Xa drugem mestu so bili Grki in glavni vzrok pri njih je bilo prepovedano igranje. Kavno tako je bilo največje šte- Taščo zastrupila z arzenikom. česa da je njena tašča umrla, je „ , . ^ . . obdolženka odgovorila, da se je Pred senatom petorice se je za-' ,., . . ' vilo Kitajcev aretiranih radi ha-] govarjala o^etna posestnika Si- /j*°dlI° ,U°raa radl 2a™tC zardnih iger in loterij. j Jouij« Oasal iz Žemavelj v Prek- murju radi umora njene tašče. Podatki za državo New York so jako zanimivi. Preiskava se je1 -j^J 2. t. 1 je umrla po krat- šmarnice, ali pa da se je sama zastrupila. ker je zelo žalovala za svojim umrlim sinom. Pri če pa ' so soglasno izpovedale, da je po- nanašala le na prava hudodel-J kcm boloIuinju kletna Ana Ca., asno izpadale da je po stva. kot so obojstvo. roparstvo, far, tašč-a obdolženke po njenem 1 ^Jna kdaJ.,piIa 1,1 tla tu n..niiMj»Hi., ....i.* ,1 ,»;„: .1 | . . . j tli ni nikdar govorila o sauiomo ponarejanje, spolni zločini itd., prvem mozn. IVibhžno mesec dni * . s. * - - 1 ' Poročilo je našlo, da policijske P« slnrtl < ******* fj Predlog zagovornika dr. Fa.iin-oblasti so precej hitre v pripiso- tf»vurit.. da je pokojna umrla na- naj w ^^ nuw ^ vanju velikega števila zločinstev 1 *ilne smrti, in sicer da jo je za-j^ naj ^ ^ ^^ deh priseljencem. Preiskava pa je do- '^rupi a z arezmkom njena sim.^ W| 7avrnj(,n pw kraf. gnala. da .le v enem zločinu je bi-! »f Gornja * nameho^ da j kem posvetovanju senata, je bila lo več obtožb proti tujerodcem. j 1 * znebila, ker je pokojna . Sklonija ^salova obsojena radi ntTntW- nmiii Ta r» nasprotovala zvezi med obdolzen-i ._ . . . .. namreč \ posestMi orožja, la o- ^ j . i .. - _ umora na let težke jece, na kolščina pa je bržone posledica o- jetnišnic. Obiskali so razna mesta. kjer so večje naselbine tujerodcev in vprašali ljudi, ki so v dnevnem kontaktu s tujerodei. Preiskovali so najprej število aretacij in obtožb v 31 mestih, in le v sedmih mestih so našli, da tujerodei so imeli večje razmerje aretacij izmed 10.000 prebivalcev kot tukaj rojeni Amerikanci. Pa šf mnogo od tega prebitka bi se skrčilo, ako bi se primerjali prebivalci po spolu i/n starosti. Jasno je, da tujerodei bi morali izkazovati ve je razmerje, ker imajo nerazmerno veliko število odraslih in nv>ških. Izmed raznih skupin tujerodcev je mnogo varijacij. kar se ti-e aretacij. V 20 mestih izmed 30 so Orki imeli večje razmerje aretacij kot tukaj rojeni Amerikanci. Isto velja za Italijo in Poljsko 13 mestih, za Avstrijce v 10 mestih, za Lituance in Ruse v 7, za Čehosiovake v 3. za Francoze v 2 in za Jugoslovane v 1 mestu. ^Nekatera mesta so dala tudi podatke o značaju aretacij. Pregledovanje teh podat gov je jako zanimivo. Na primer, v San Fran-ciscu imajo Skandinavei največje razmerno število aretacij izmed vseh tujerodcev. Skupno število njihovih aretacij je bilo 2060. O tega števila pa le 37 je bilo radi zločinov, 1333 pa jih je bilo sebne navade v starem kraju. Kar se tiče dveh poglavitnih zločinov napram lastnini (roparstvo in vlomi), o katerih je sedaj največ govora, tukaj rojeni Amerikanci uadkriljujejo tujerodce razmerno tri napram enemu. Sc bolj čudni so podatki za mesto Chicago. Statistike zločinov kažejo tekom zadnjih petih let. da razmerje zločinstva je bilo pri tukaj rojenih Amerikancih tri in pol krat večje kot med tujerodei, dočim so črnci imeli desetkrat višje razmerje. Kar se tiče mest Detroit. Los Angeles. Cleveland. Buffalo in Cincinnati razmerno število zločinov med tujerodei je mnogo manjše kot ono med tukaj rojenimi Amerikanci. Le v Detritu je" rozmerje vmorov in napadov med tujerodei neznatno višje kot ono med Amerikanci. Kar se tiče zločinov za dobiček. Amerikanci od daleč nadkriljujejo tujerodce. . Proučavanje obsodb za razne zločine je potrdilo isto dejstvo in poročilo poudarja, da v splošnem tujerodei izvršujejo razmerno manj zločinov v isti starosti in spolu kot tukaj rojeni Amerikanci. Tujerodec se približuje razmerju zločinstva Amerikancev v zločinih nasilja in ima manjšo kriminaliteto glede zločinov za dobiček. Ta sodba ugledne vladne komisije, sestavljena od strokovnjakov, je velike važnosti za tujerodce. Dobro je, da vsak tujerodec zna takoj odgovoriti nft - i ko in njenim sedanjim možem Denisom Casal, ki je že ta čas zahajal v njeno hiši). Zaradi teh govoric so začeli orožniki poizvedovati in so ugotovili, da je pokojnica -dne 1. februarja t. 1. ob približno tričetrt 17. uri jedla krompirjevo juho. katero ji je skuhala obdolženka. Po večerji okrog 18. lire je šla k sosedu, kateremu je tožila, da jo močno peče in grize .. _ . „ ,, , - , , t> * - 1 - - i nih dni. v tem polletju se je pri-v želodcu. Postajalo jo je vedno J ^ ,, J ... trajno izgubo častnih pravic in mora razen tega plačati vse stroške preiskave. V preteklem polletju 117 hudih rudarskih nesreč. Svetega Martina smo srečno prestali. l*aš na Martinovo popoldne je stopil v moj dom sam Martin — ne sicer nebeški Martin, pač pa Martin Slivšek — v družbi svoje mlade ženice ter mi izroči! Maslc-tov dar iz lepega Little Fallsa. I11 dar je bil kot sc za Martinovo spodobi: galona sladke črnine, steklenica še hujega kot je črnina. in pa steklenica majhnih kon-serviranih fig. ki 11111 jih je poslal menda Predovič iz Califor-11 i je. Daru sem bil v splošnem zi-|<> vesel, le fige so mi delale preglavico. Nehote se 111 i je vsiljevala 111 i-sel. da ini hočejo ž njimi povedati : — -Na. tukaj imaš Zgaga, sedaj V rudnikih Dravske banovine j vc5* tla 0 pa je zahtevalo več ka-i je 2«. februarja t. I. umrla. Na podlagi teh ugotovitev so orožniki Si doni j o Casta! aretirali. Osumljenka pa je odločno zanikala. da bi bila svojo taščo zastrupila. Priznala je le. da je bila pokojna proti zvezi z sedanjim njenim možem. Sodna izvedenca,! ki sta na predlog državnega to- slabše. Jedla je . . - . , • 1 rin _ie 0110 o smrtnin. .»o na je Diio 1 Neki angleški zdravnik je ugo-kor 20 dnevnega zdravljenja. tovil; l,a. Potrebuje človek več V jami se je dogodilo 73. na ventilacije, dnevu pa 44 nezgod. Od smrtnih! To-a Prepričanja so menda tu nezgod so se pripetile 2 na dne-'ili SanSsterji. Ce se jim nudi !«• vu, ostale 4 pa v jami. ! količkaj prilike, ti s kroglami te- Na 1000 rudarjev pride 13 tež- i meljito prevrtajo telo. kili nezgotl, od katerih se je pri- J * I petilo 38% pri prevažanju. { j pri manipulaciji z orodjem in pri-1 brihtni sedemletni dekli- zilea raztelesila pokojnico. nista 1 _ , - - , ... ..i So r«-kli- v J I pravljanju lesa, l^'O zaradi kru-, 1 rtK11- šenja hribin in 18% pri različnih! ~ Ko bo» velika, se boš pa po- drugih na dnevnih in jamskih o- rocila. kaj ne.' FRANKLIN JE OflVE DVE UTOPLJENI MUHI HKMjAiDBL/l^HIA, Pa.. 13. nov. Is pisem slavnega ameriškega u-čenjaka in državnika Benjamina FVanklina, je raevidno, da je pred 150 leti e pomočjo solnčnih žarkov ofivll dre muhi, ki sta utonili y steklenici vina. V svojem pismu francoskemu botaniku Barbeau Dubourg poroča Franklin leta 1773, da je napravil ta poizkus v Londonu. Dobil je poailjatev borgundskega vina is Amerike in v eni steklenici, je našel dve mrtvi muhi, ki se morali zadušiti v vinu, ko steklenica napolnjena, je polotil na cedilo in posta-. V trsk urah sta se PROHIBICLKKA ŠPUONKA SE JE USMRTILA OLNOLNNiATL O., 13. novem bra. — Prejšnja prohibicijska špi jonka, Mrs. Delia Christie, se je v svoji hotelski sobi usmrtila puško. Stara je bila 30 let. Na mizi je pustila pismo naslednje vsebine: — Živela sem v preteklosti, se danjosti in bodočnosti. Zdaj pa hočem videti, kaj je na drugi strani. Pokoplje me naj Strit Sam (Združene države.) Pa tudi sam ni na pravi poti. mogla ugotoviti vzroka smrti. Ugotovil pa je to fiziološki institut v Ljubljani, ki je preiskal poslane dele raztelešene pokojnice. Na podlagi mnenja tega zavoda je Ana Cafarpeva umrla radi za-strupljenja. Navzlic temu, da je obdolženka tajila, da bi bila 011a zastrupila svojo taščo, češ da ni nikdar posedovala nikakih strupov, se je Časalovi vendar dokazala njena krivda. Neka priča Jožef Raj-ber je namreč zaslišan, izpovedal, da je 011 začetkom februarja ponujal strup za podgane po Ženav-Ijah v nakup, da je na cesti srečal tudi obdolženko in ji prodal za lešnik veliko, množino tejra strupa za "> Din. Obdolženka pri-pukle obsodbe glede njihove kri-' či ni povedala, kaj bo s strupom, minalitete. 'Naj se le sklicuje na i Strupa pri obdolženki niso več to. kar je Wickersham Commission dognala enkrat za vselej. Upati je. da predsodkom napram tujerodcem bo v tem pogledu konec za vedno. FLLS. "MRTVI" MOŽ SE JE VRNIL OBDAR FAljUS. Ia.. 12. nov. James II00L ki je izginil iz Miles City, Mont, leta 1923 in o katerem je bilo pozneje poročano. da je bil ubit. se je vrnil na dom svoje žene. Drugi mož njegove žene. Paul Lantz. je mirno odšel, ko je žena izjavila, da II00I bolj zasluži njeno naklonjenost, ker je bil ranjen v svetovni vojni in je bolehen. Vsi trije so se pogodili, da llool plača Lantzu njegov delež v hiši in kupi njegovo pohištvo. Zgovo-rili so se tudi. da ni treba vložiti tožbe za razveljavljenje drugega zakona. našli. Sklepali so zato, da ga je uporabila za usmrtitev svoje tašče. Sidonija C'asal je 11. 2. naj-brže prvič dala tašči strup in pozneje še večkrat, ko je videla, da pokojnica še vedno živi.* To je tein lažje storila, ker je sama kuhala. ne da bi jo kdo pri tem opazoval. Da je ponovno primešala jedem strilp, sledi iz mnenja fiziološkega instituta v Ljubljani, ki pravi, da je Ana Cafarjeva u-mrla radi prostrahirauega za-strupljenja. .Na vprašanje sodnikov, radi pravilih. Zaradi neprevidnosti ponesrečencev je nastalo rK>% nezgod, zaradi več ali manj nesrečnega slu-1 čaja 40% in kot posledica drugih vzrokov 10%. Iz navedenih številk je razvidno. da se je pripetilo največ nezgod pri prevažanju, pri čemer so zaposlili po večini mlajši rudarji, ki so v mnogih slučajih zakrivili nezgodo zaradi neprevidnosti ali pa ne poučenost i. Od smrtnih nezgod se je v jami dogodila ena vsled električnega toka in po tuji krivdi, ena pri prevažanju radi neprevidnosti; zaradi nesrečnepra slučaja ena na odru 111 ena pri stroju; na dnevnem kopu je povzroči leno smrtno nezgodo božjastni napad in eno opečen je pri rudniški opekarni ker je ponesrečenec zaspal pri odprti peči. Ojačajte oslabele organe I-Jurtj«*. ki imajo o^htuclf orKnin* dol« v NOfra-Tono čud. ne. pt>-mož po enem letu zapustil, kaj bi reva počela s štirimi ali petimi nepreskrbljenimi otroci. Mati je prinesla k zdravniku otročička in mu rekla, da se naboja v denarnih zadregah. Zdravnik jo je že hotel odpraviti. češ-, da so tudi zanj slabi časi, in da ne more zdraviti zastonj, toda mati mu je odgovorila, da ima denar, ampak da se otrok nahaja v denarnih zadregah. — To pa skoro ni mogoče — j.* odvrnil zdravnik. — Saj je otr»»-čiček komaj par mesecev >far. — Pa je tako. če vam rečem. S kvodrom se je igral, pa ga je pogoltnil. se. Sedaj po svetem Martinu pij le za potrebo, dragi prijatelj. (V boš pil čez mero. pja boš polomil kot ga je rojak, ki je bil povabljen V tujo hišo na martinovanje. Vsega je bilo v izobilju, toda rojak si je na vse načine prizadeval govoriti tako in obnašati sita ko. da bi nihče ne opazil, da je pil več kot je bilo treba. Ob slovesu pride iz spalnice gospodinja in drži vsa žareča dvojčka v naročju. — Vidite, mu pravi — to mho pa pred štirimi tedni kupili. — Za božjo voljo. — je pomislil rojak — ztlaj sem pa že tam — zdaj pa že dvoje vidim! Toda sklenil je bil. da ne bo za nobeno ceno izdal svoje pijanosti in zato je rekel: — lJa je res lep otročiček. Ali je Fant ali je punčka.1 * V "tNovi Dobi" čitam poročilo o poslovilnem večeru Antona Zbašnika iz Pittsburgha. Poročevalee navaja govornike in pravi, da je bil med njimi tudi "Janko Rogelj, humorist and i$DZ supreme board member". Zelo sem bil presenečen, kajti ne gre in ne gre mi v glavo, kako naj bi bil človek v sedanjih časih humorist. Meni, naprimer. so skušali že večkrat obesiti to žalostno Sar-žo. pa sem se je vselej srečno n-branil in sem zadovoljen, da sem se je. Prijatelj Kogelj. bodi vs^ karkoli. edinole "humorista" odločno zavračaj. Moja dvajsetletna izkn&nja naj ti bosta prič« in svarilo, da je najbolje tako. r* "GLAS NARODA" KEW TČRKj SATURDAY. NOVEMBER 14, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY ta 17. fc- * RADO M URNIK, Ljubljana: UČITELJ BEDA II. DEL — Mahaha! i — Ali pušiš. Beda? — Vsak dan obžalujem trikrat.' — Že dolgo ne. Dandanes bi moda nisem kmet ali pa vsaj Madžar, ral imeti človek plinovno krinko na Kmet je zdaj gospod, gospod pa bcraS. — Ali si že kosil? — Že, — je odgovoril Beda v zadregi. Umnik je to dobro opazil in cfcjal: — No. menda nisi tako sit. da ne bi mogel ie malo založiti. Pojdi z mano v gostilnico! Dve uri utegnem, potem moram na kolodvor. — Nc metem, nisem vzel nič denarja s sabo. — Kaj tisto! Bom že jaz plačal. Vidiš, jaz imam hvala Bogu vse-pa dosti, odkar sem obesil učitelje-vsnje na klin. Zdaj samo kupču-jem. Izprva mi je pomagal in me učil moj tast, lesni trgovec. Dobro re mi godi. prav dobro. Saj veš. da .'em bil vedno bolj praktičen kakor vi drugi. — Da. že na učiteljišču si baran-tal s knjigami in znamkami in učil se nisi nikdar več nego je bilo neizogibno potrebno. — Tako je. Beda! Pojdite se solit, Ideali, če sem pa lačen! Stopita sta v gostilnico in sedla za mizo. Bila sta sama. Jesti niso imeli nič, toda Umnik je potegnil iz polnega nahrbtnika hleb belega kruha, kračo, jajca in poklical najboljšega vina. — Beli kruh! — je viknil Beda. — Kako dolgo ga že nisem — videl! — Jaz ga imam pa vedno dosti, ljubi Beda! — te je naglo pohvalil Umnik. — Pameten mora biti človek, ne idealen, ne poetičen! Tisto mora delati, kar drugi najbolj potrebujejo in zahtevajo, ne pa da bi se ukvarjal 2 idealnimi čenčami. Poetičen človek je navadno lačen. Jaz verižem. To nese. Zlasti zdaj. Vrhu tega sem še oproščen vojaščine, ker delam tudi zanjo. Na, vzemi, kar češ in kolikor češ, da boš laglje pil. Kdor predolgo strada, še zblazni! Le ne stradaj, to Je moje geslo. Telo je tempelj duha, in ta tempelj se mora primerno pitati. Moli ln delaj, jej in pij! Nič se ne zeniraj! Saj sva včasi v eni klopi sedela in oba sva bila zaljubljena v tisto bledo Miro, domače golob-ce, ki Je potem vzela onega starega penzljonlsta ln postala pisana salonska papiga. Bog ji daj mir pri njenem starem pustežu. Pij! Živio! To vino je prav dobro. Jaz vem. Uje dobiš kaj dobrega. — Dobro je. ali močno, skoraj premočno! — Molči, Beda! Molči, da gostilničar ne vllje vode v sod! Vzemi si se krače! Le najej se. saj si tak kot strigalica. — Ko uživam sama nadomestila. Naj bi nam (tali še nadomestil-ni želodec! — Naveličal sem se že velike dobe. Bog daj, da bi se pričela kmalu zopet mala doba! nesu, tako prijetno diši nadomestni tobak. — Tu imaš pravo bigaro! Umnik mu je venomer nalival. dosti. Hvala lepa! Umnik mu je venošmer nalival. Bedo je prijetno grelo po životu; tako dobro se že dolgo ni počutil. Udobnost mu je grenila edino misel. da on uživa, dočim njegovi doma stradajo. — Ail potrebuješ kaj denarja?— je vprašal bogati Umnik. — Tri sto kron ti lahko posodim. Beda se je v 'Zadregi smehljal. Umnik je segel v polno listnico. — Na jih! Vrneš jih, kadar boš mogel. Več ti pa ne morem dati. Jutri imam veliko kupčijo v Zagrebu. Skoda, da nisi tudi ti za trgovca sposoben. — Moja žena pa je. — je dejal Beda ln počasi spravil stotake. — Bila je kot dekle v trgovini. Hvala lepa. Umnik! Dasi je čutil v Umnikovi odkritosrčnosti nekaj brutalnega, vendar se mu je ta verižnik zdel ve- — Nič se ne boj, saj se ml ne zgodi nič. Ona je vzdihnila, on je pa nadaljeval: — Ako bi se mi pa vendar kaj pripetilo, hm — tamle v pisalni mizi v prvem predalu na desni so zavarovalne listine in moja oporeka, ki sem jo naredil še, ko sem mislil, da bom moral v vojake. — Ne govori o tem, lepo te prosim! — Dobro je na vsak način, če to ve'S. Po moji smrti ti mora zavarovalnica izplačati dvajset tisoč kron. Potem bi lahko 0tvorila majhno tr govino, ki bi jo sčasoma že povečala. — Oh, ljubi mož! Dolgo ni mogel zaspati. Včasih ga je hudo zabolelo v srcu. — Premišljeval je: — Ne morem več... Moji živci so pri kraju. Utegnil bi zblazneti, kakor je rekel Umitfk. Prenaporno sem delal in preslabo živel. Kaj bi moja uboga žena, moja uboga otroka, če bi moral jai v biaznico. Naredimo konec! Jalov je vsak trud, odveč vsaka muka. Če skočim pri kopanju v Savo in utonem, nihče ne bo rekel: — Samo lik dobrotnik. Malo sram ga je bilo mor! Vsak si bo mislil: — Revež se je ponesrečil. Žrtvujem se in že na moja dobi denar. tudi. da je vrel denar od bivšega sošolca kakor nekako miloščino. Vino mu je vnemalo glavo. V stcu ga Je včesih čudno zabolelo. Umnik je dal napolniti še veliko slatinsko steklenico z močnim vinom, da bi ga vzel Beda s sabo domov, potem je pa vse plačal in dejal, da pojde na kolodvor. Zamišljen in precej vinjen je stopal Beda domov. Iznova je čutil, da je Umnik navzlic vsej prijaznosti in jovialnosti nekako oduren. Bog ve koga bo ogoljufal zopet jutri v Zagrebu, Bog ve koliko ljudi bo morala stradati, da si on napolni žepe ... Če ne bi bilo doma žene in otrok, bi mu bil pač rekel: — Tudi ti si eden tistih.... tistih vampirjev! Gorje tebi! — Kaj mi pomagajo njegove krone? V kratkem jih ne bo. Kaj potem? O kakšno življenje! Gnusrfo, neznosno. Kaj še hočem? Kaj bom jaz s svojimi docela izrabljenimi živci? Kako mi je šlo vino v glavo! Včasi sem ga zmagal trikrat toliko. Kako sem razburjen! V sredo zjutraj je učitelj Beda na glavnem kolodvoru ljubljanskem čakal gorenjski vlak. Vse jutro ga je svarilo v globinah plašne du-se: — Ne sili v smrt! Človek ni gospodar nad svojim življenjem. Bog je gospodar nad njegovim življenjem. Pretrpi naloženo pokoro in Bog ti bo pomagal! Učitelj Beda je naposled zavrgel vsako misel o samomoru. Izza tega trenutka mu je bila duša lahka in vesela, kakor še nikoli. Občinstvo je vrelo h gorenjskemu vlaku. Učitelj Beda se je z velikim naporom dvignil na prvo stop nico vagona. Nenadoma je pa o-mahnil in se zgrudil na tla. Ljudje so drli skupaj. Učitelj Beda je bJ mrtev. Podrla ga je srtna kap. ANGLEŠKI KONZUL NA KORZIKI IZGINIL AVSTRIJSKA AGRARNA KRIZA Ni še dolgo tega. odkar je na zagoneten način izginil angleški konzul v Marsesille-u ,g. R. Leeds, in že zopet poročajo, da je izginil ravno tako zagonetno angleški konzul na Korziki, major Follet Rout-ley, ki je imel svoj uradni sedež v mestu Ajaccio. Vsa poizvedovanja za njim so o-stala doslej brez uspeha in splošno sodijo, da so ga nekam odpeljali, če ga niso celo že ubili. Major Rcutley je svoje stanovanje u-£Odnega dne že ob 6. uri zjutraj zapustil, da se odzove nekemu vabilu. Tja, kamor je bil povabljen, pa ni prišel, pa tudi popoldne se ni vrnil domov, kakor je bi napovedal. Tudi naslednjega dne ga še n« bilo domov. Konzul je stanoval v hotelu Continental v Ajaccio. Od tega hotela pa je zahteval prosluli korziški bandit Bastoli nedavno 20,000 frankov. Ker mu na nasvet policijskega ravnatelja v Ajaccio lastnik hotela ni hetel izplačati, je ?ačel Bartoli hotel čisto pravilno oblegati. Angleški konzul pa je drugi dan oblega nja brez vednosti lastnika hotele, poslal brezžični "klic na pomoč", ki ga je prejel neki angleški parnik in ki je zahteval pomoč iz Marseilla. Zato smatrajo, da se je Bastol bržkone hotel nad konzulom maščevati. Angleška vlada je ukrenila že vse potrebne diplomatske korake, da se ta zagonetna zadeva razjasni in razčisti. Agrarna kriza je naravno zajela tuili avstrijsko kmetijstvo. Zanimivo je. kaj piše "Der •"•ster-reiehiselie Yolkswirt": V avstrijskih gorskih deželah je veliko gibanje kmetskejra prebivalstva. ki je organizirano v krščansko socijalnem Bauem-bunriu. Kmetje so nejevoljni in zahtevajo odpravo strankarstva. korupcije pa tudi davčne olajšave. V resnici pa je tu izbruhnila stara gospodarska in sotrrjalna kriza, katere jrlavni vzrok je to. (la je agrarna politika zadnjih let popolnoma odpovedala. Veliko milijonov je bilo za pospeševanj" kmetijstva večinoma brezkoristno izdano. Pomisliti je treba samo na napačne investicije v mlekarstvu. Pri vsem tem so namreč pozabili najvažnejše in najbližje izgraditev uspešne prodajne in vnovčevalne organizacije. Trjrov-sko poHtično najvažnejši cilj j-bila zaščita žita. Temu cilju je pripisovati zadnjo agrarno carinsko novelo in trgovske pogodbe z agrarnimi sosedi, ki sicer niso ZAPLETEN PRAVNI POLOŽAJ V nekem malem mestu v zapad- bo prišel na njegovo sedanje biva-ni Prusiji je živel pred vojno stro- ' liSče. jarski pomočnik Schmied. Mož je bil oženjen in oče dveh otrok. Zadeva pa se je razpletla čisto drugače kot je on mislil. Neka priča, ki je sama prišla pred sodi-Schmied pa je moral 1. 1915. v, ugotovila> da j^dn ni ^ vojno. Kmalu pa so ga Rusi vjeli, dra ampak _ s^ed- Sedaj je nastala prava zmešnja- POZOR, ROJAKI Iz naslova na listu, katerega pre jemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obno. vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov in odpeljali v Sibirijo. Tam je zbolel in prišel v bolnišnico. Iz bolnišnice pa ni prišel ven več kot Schmied, ampak kot Friderick An-dro, ker so mu dokumente zamenjali. Predno pa je utegni! Schmied— sedaj Andro — dati pogreško popraviti, je izbruhnila ruska revolucija in sedanji Andro se je moral pridružiti Kolčakovi armadi. Kasneje se mu je posrečilo pobegniti in šele 1. 1923. se je preko Amerike vrnil v Nemčijo, kjer je zvedel da je njegov rodni kraj pripadel Poljski. Polagoma pa je zvedel, da so ga : doma že zdavnaj preglasili za mrtvega. njegova žena pa da živi nekje v srednji Nemčiji. L. 1325 je res nešel svojo ženo. ki je imela maio trgovino. Sedanji Andro pa se svoji ženi ni dal spoznati, ampak se je rajši poročil ž njo drugič kot Friedrik niojrle pomagati, pač pa zmanj- j ^.ndro. Tako ^ ie 2godilo. da je va. Po pameti bi bil moral Schmied postati zopet Schmied in moral bi bil odpravnino, ki jo je dobila njegova žena po pomoti, zopet vrnitt. Pravno pa stoji stvar tako: Pravno za mrtvega proglašen človek se je oženil z žensko, ki ni bila ločena niti vdova. Žena je torej živela v dvomoštvu s svojim lastnim možem: ob enem pa je bila poročena z možem, čegar kosti so — pravno — že zdavnaj trohnele v Sibiriji Ni pa bila pravno orno-žena, ker se z mrtvecem ni mogoče poročiti. Otroci iz prvega zakona so dobili očma, ki Je pravno mrtev, in so sirote po možu. ki še živi. Otroci iz drugega zakona pa so prišli že na svet kot sirote — seveda pravno — in pravno jih pravzaprav sploh ni na svetu. Pravniki pa pričaKujejo z velika napetostjo, kakor bo sodišče to zgodbo pravno rešilo. šale zaščito veliko važnejše živinoreje. Kazlik.i med žitno carino in carin«« na živino je bila zelo zmanjšana. |H»leg tega pa so bili dovoljeni previsoki kontingenti za uvoz žita na podlagi novih trgovskih pogodb. Kakor trdi kiue- vzel za ženo svojo lastno "vdovo*". To je storil mogoče zaradi tega. da žena kot vojna vdova ni izgubila pravice do odpravnine v znesku 3000 mark. Andro pa se je kmalu po svoji tijski strokovnjak in E. Ilauer. seVrugi P°roki ogledal v mlado de- _ . ! 1.1 _ i.: —----i „ —~ l—i — ;n Divji merjasci v litijski okolici. Že iK-kaj dni delajo merjasci v gozdovih v okolici l*r?žganjev in •1 ji m" precejšnji* škodo na njivah, lis. okt<>hr;i j«* «nlšl«> vet- litijskih lovcev on merjasce. Kmalu s .-stresel — in ženin mož Schmied še živi. Kot ušel zopet ine.l grmičevje. Men- Ar Doma je dal ženi dve sto kron. da bi nakupila živeža, in ji rekel, da pojde pojutrišnjem, v sredo malo na kmete po živež. Vcs.cla žena je šla takoj nakupovat. ^ Po večerji ji je dejal, ko sta \/ f sama: — V sredo se torej odpeljem) V^A^-A, V • za en dan ali dva. ! — Ne hodi sam, ljubi moj! Bolečine v hrbtu Bod isi lumbagu, bodisi prenapetim mišicam je hitro pomagano z linimentom PAIN-EXPELLER Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem posla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava "G. N." BLAZNIKOVE Prati ke za leto 1932 Cena 20c dobite pri "GIm Naroda" 316 Weat 18th Street New Yerk, H. T-. - V KRATKEM IZIDE Sloventko- Amerikanski KOLEDAR ta 1. 1932 NAROČILA ±K KOLEDAR — Cena I KI NAMERAVATE PRIREDITI t f i VESELICE, i i ZABAVE OGLAŠUJTE ! ' 1 ' fL GLAS NAHODA" ne čiU »amo pU p* vsi Slovette! v vaal T n CEMtZA OGLASE SO HEME - CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushln COLORADO• Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, A. Safti* Salida, Louis Costello Walsenburs, M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis, Louis Banich ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph B'.ish. J. Bevčič, Mrs. F. Laurich, Andrew Spillar Cicero, J. Fabian Joiiet, A. Anzelc, Mary Bambich. J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle. J. Spelieh Mascoutah. Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal Springfield. Matija Barborich Waukegan. Jože Zelene KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City. Frank Žagar MARYLAND j Steyer, J. Cerne 1 Kilzmiller. Ft. Vodoplvec MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit. Frank Stular MINNESOTA Chisholm, Frank Gouže. Fran* PucelJ Ely, Jos. J. Pcshel. Fr. Sekula Eveleth, Louis Gouie , Gilbert. Louis Vessel Hibbing, John Povše Virginia. Frank Hrvatich MISSOURI St. Louis, A. NabrgoJ MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Panian Washoe. L. Champa NEBRASKA Omaha, P. Broderick NEW YORK Gowanda, Karl Strnlsha Little Falls, Frank Masle OHIO Barberton, John Baiant, Joe Hiii Cleveland. Anton Bobek, Chas. Karlinger, Jacob Resnik, John Slap-nik, Frank Zadnik. Euclid. F. Bajt Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balaat ln J. Kumše Niles, Frank Kogoviek . Warren. Mrs. F. Racha; Younestown Anton KikelJ Krayn. Ant. Tauielj Luzerne, Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands, J. KoprivSek Midway, John 2ust Moon Run, Frank Podmiliek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pesdlre Steel ton. A. Hren Unity 8ta. in okolico, J. BfeerlJ, Fr. Schifrer West Newton. Joseph Jovan Willock, J. Peternei OREGON Oregon City. Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jak4* Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ BrldgeTllle, w. R. Jftkobede Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerina _ ropi. v Avstriji pa je bil pritisk na cene osebno močan. Nek.ij rasa iso se gorski kim-tje. ki dobavljajo kmvtoui v ravnini živino v piei. branili pritiska e«*n. Kmetje v ravninah so seveda morali opustiti pitanje in pri gorskih kmetih je (»stala živina neprodana. Posledice tega so bile naravno v padcu cen od 00—120 na 50—70 Šilingov za meterski stot. K temu je p Praia šo letos slaba letina krmil. Ta padec cen pomeni 7.a gorske kmete gospodarsko katastrofo. IXjih glavna proizvoda sta les in živina. Ijesa ne morejo prodati, čeprav so cene padle že daleč pod lastne stroške. K temu vsemu pa pride še padec cen živine. Obljubljena je bila odprava zemljiškega davka, toda ta odprava ne bo dosti pomagala. i>am na sobi je zemljiški davek nizek, visoke so le doklade občin, okrajev in dežela, lci znašajo na Nižje-avstrijskem povprečno IIC0 odstotkov. Toda mogoče bo stiska gorskih 'kmetov povzročila, da bo agrarna politika pivšla v pametnejše vode. Potrebno je: opustitev zaščite žita. da se obstoječa zaščita živini' izboljša, živinoreja naj upošteva potrebe trga iu izvede vnov-čevalno organizacijo, ki pe danes komaj v povojih. V tej smeri se že kažejo znaki, da bodo šle avstrijske agrarne organizacije. njih tovarišev, misleč, da bodo tli zver tokrat naj jim 1><» pa sre le splošno zaslišani in da nihče nc: l»ol j mila. Conemaugh, J. Bresovec, V. Ro. vanšek Crafton, Fr. Machek Export, G. Previč. Louis Zupan, čič, A. SkerlJ Farrell, Jerry O kom Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Homer City in okolico, Frank Fe. renchack Irwin. Mike Paushek Johnstown, John Polanc, Martin Koroahetz UTAH Helper, Fr. Kreba WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik in Joa. Kor^fi Sheboygan, John Zorman WEST ALUS Frank Skok WYOMING -Rock Springs, Louis Tauch*r DtamoBdtttifc, Joe RoUdr Vsak zastopnik izda potrdilo sa svoto, katero Je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina sa "Glas Naroda": Za ino leto aa pol leta as.; sa štiri mesece $2.; sa četrt leta $1J0. Ntw York City je $1. celo leto. NaiuCulna sa s^topo H ar. aa eelo teto. Ta GLOBUS | < kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo.! Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih j razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemlje-! pisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se j mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN V premeru meri globus 6 inder. — Visok je 10 lnčev. j MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED m .. $2.50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROCE, OA DOBE ZA — 75 "GLAS NARODA" 816 West 18 Street New Tort, iT. t. — __L— ■ 1 ____ new york, saturday. november 14, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY ta U. S. JL Pomladni Sen I aBMBMaiBiaiaigf? bomak jz življenja. 2RRRS&&rr*\ Za Glas Naroda priredil I. H. aiaiaiaiaiaia^^ 9 (Nadaljevanje.) Wolf se brani. Vsa srečna pa ga pogleda Marija in pravi: — Da, to je res! Takoj nato pa se zopet zgane, kajti hresčeč tresk je stresel hi-iico v njenih temeljih. Nevihta je divjala se z vso silo in na to nista nikakor mogla misliti, da bi šla. — Kako pridemo zdaj domov? — toži Marija, — in tako pozno je že. —- Ne bodi preveč v skrbeh! Ivomaj deset je in večno tudi ne bo trajalo, — pravi AVolf. — Vaš, kaj, stara, — se obrne Berger k svoji ženi, — za gospodično bos skuhala malo čaja ; tudi gospod poročnik bo malo pil — boljše je boljše, drugače se še lahko prehladi; gospodični pa bos dala pozneje ruto. Wolf ne ugovarja, da ne bi razžalil. Iz žepa potegne cigarno dozo in ponudi starcu. — Ali ne bi bilo dobro, da bi skupaj kadila cigaro? — ga vpraša prijazno. — ker nas je veter prinesel skupaj, burno pa skušali ki-likor mogoče pripetno napraviti. — Hvala, gospod poročnik, rad vzamem eno. Tudi moj vnuk mi večkrat prinese katero. Sploh je jako dober fant. — In priden zelo dober vojak. — pravi Wolf, — lahko rečem, da je najboljši v moji stotniji. Starčeve oči se zasvetijo. S stene sname veliko sliko — stot-nija vojakov: — Tukaj, saj veste, tukaj ste vi in tukaj, ravno za vami. je moj Viljem. — Da, to si ti, — pravi Marija. — kako veselo izgledaš. — Pri fotografiranju mora vendar vsakdo napraviti prijazen obraz, — se smeje Wolf. Medtem pride liergerjeva žena s čajem. Ze prej je postavila na mizo najboljše skodeljice in poleg njih posodo s sladkorjem. Zdaj nalije čaj in prijazno prosi, da bi pili. Gostje radi ust režejo njeni želji in dišeča pijača jim dobro tekne. Zelo domača sta se počutila pri priprostih ljudeh; zlasti Herger imel na sebi nekaj posebno mirnega, kar je Wolfa zelo privlači lo. Njegove modre oči so nosile tako miren, skoro na znotraj obr njen pogled, kot bi živel v popolnoma drugem svetu. Wolf mu je to moral tudi povedati. — To pride tako. gospod poročnik. — odvrne Berger. — pride od obeevauja z mrliči. Wdno pravilno, da smrt vse vzravna — mo-fcoče zgoraj — tukaj ne. Tukaj pokopljejo človeka z največjo rastjo in bleskom, česar ni niti najmanj zaslužil; drugega pa tilio in priprosto. če je tudi niogove mnogo bolj zaslužil; včasih pa koga zaokpljejo brez vsake cerimonije in niti duhovnika, ni. ki bi «ra blagoslovil. Tukaj se človek nauči misliti, gospod poročnik in gleda na življenje s popolnoma drugim očesom. Grobovi mi govore svoj poseben jezik. — Pa je to vendar zelo žalostno opravilo. Starec zmaje z glavo. — N>, — gospod poročnik. — pravi. — ne! Tako miren postan Človek in ne želi si ničesar; in bližje pride k ljubemu Bogu kot zunaj v velikem svetu, kjer j?a vse vleče od nje^a. Tukaj govori vse tako jasen, v srce segajoč jezilk o njegovi mogočnosti in o naši ničevosti; tu na božji njivi moramo vedno misliti nanj. To je stari mož povedal tako priprosto in prepričevalno, da sta ga oba rada poslušala. Povedal je. da je pokopal svoja dva o-troka in da mu je ±>stal edino vnuk Viljem, sin Lize. Njegova žena se je zadovojila s tem. da je samo prikiuiovala in občudovaje pogledovala Marijo. Enkrat ji celo nežno pogladi njene zlate kodre. Marija je otroško vesela sedela poleg Wolfa in ga je trdno držala rit njegovo roko. Nevihta je konečno ponehala; samo sem in tam se je še malo zabliskalo in vedno redkejše je grmelo. Tudi deževati je nehalo Htaree vstane in odpre okno; osvežuje zrak je pihal v sobo in nehote ao vsi globoko potegrnili sapo. — Stara, jutri bova pa imela dovolj dela, — meni lierger, — vihar je pošteno divjal. —• Zdaj pa morava iti. — pravi Wolf, — je že skrajni čas. Bergerea prinese toplo ruto in ogrne ž njo Marijo okoli vratu. Marija se spočetka brani, toda Wolf ji prigovarja, češ. da je pre-\eč lahko oblečena. — Zdaj pa najlepša hvala, — in isreno jima Wolf stisne roke. — Kaj bo to, gospod poročnik, — se brani Berger. — prav radi smo vam to napravili. In če se zopet kdaj srečate s svojo nevesto, pridite kar k nam — mogoče je za tako mlado kri to tudi boljše; človek se ne >me po nepotrebnem podajati v izkušnjave. Wolf hoče nekaj reči. — Že vem. gospod poroenik. — Mi stari ljudje znamo molčati, ne govorimo o ničemur. Tukaj ste brez skrbi; tudi naš Viljem ne im> o tem ničesar izvedel. Vi, gospod poročnik, tudi veste, kaj je prav in kaj ni prav in prav gotovo tudi lepa gospodična. Ni čuda. ako vam ugaja; proti njej mora biti vsakdo dober. Poslovita se od pospe Bergerjeve, starec pa gre ž njima do vrat, da jih zaklene. v — Se enkrat, prav lepa hvala, — pravi Marija; — ruto vam prinesem jutri popoldne. — Ne. Marija, za to je še vedno čas do večera. — pravi Wolf. — in jo bova oba prinesla. Ali ne. gospod Berger. saj smeva še priti? — Dobro! — Zlaj pa lahko noč in pozdravite vašo gospo! — Ijahko noč. gospodična, lahko noč. gospod poročnik! Za njima se xapro vrata. Postalo je hladno in eesta je bila od dežja še mokra. Toda nebo je bilo jasno in zvezde so prijazno sijale na oba, ki sta roko v roki šla svojo pot dalje. Konečno se morata ločit; iskreno we poljubita. — Na svidenje jutri, ljuba moja! Spavaj sladko! Pridi srečno domov! Nato krene Wolf v neko stransko ulico. IV. Tako sta oba preživel« arečne dneve. Svoje sestanke, ki so bili akoro vsak večer, sta pogosto skoneala v hiši pokopališkega čuvaja, ker je to bila Marijina želja. Ni hotela biti predolgo sama s svojim ljubimcem; bilo je zoperno njenim finim čustvom, da bi se i njim shajala, kakor bi mu bila dobra kot vsakatera druga. In idar ni mogla drugače. Neka višja moč jo je vlekla k njemu in to je ihte«-, polna notranje blaženosti, visela na njegovem vfmtti in mu napol jeeljaje govorila o svojit veliki ljubezni. Tak ?z-njene drugače tako nedolžne dekliške narave jo je vedno kar lj očaral. Tutil je in natančno je vedel, da je bilo to njeno najiskrenejše čustvovanje — on sam je njeno ljubezen s poljubi poklical v življenje. Z velikim nemirom je čakal na dan, ko bo postala njegova žena. Če se tudi mora odpovedati svojemu priljubljenemu vojaškemu stanu — ta deklica je bila tako zvezana z njegovo notranjostjo, da si sploh ni mogel več misliti življenja brez nje. Kot lepa. tako je bila tudi razuma. Tako je znala vplivati na njegove misli in čustva. da se je vse njeno mišljenje raztopilo z njegovim, ne da bi bilo treba mnogo besed. Vsi njegovi čuti. katerih ni nikdar razee-pil v malenkosti, so bili njeni — ona je bila njegova edina misel. Drugače tako mirnega moža se je objela nekaka omotica, vsled česar ni bil zmožen napraviti kaj drugega. Nemiren je pričakoval poldneva — potem jo bo saj zopet videl, mogel bo ž njo izmenjati neopažen pozdarv. S še večjim nmirom pa je pricakovol večera, ko jo bo mogel pritisniti na svoje srce. Vsi večeri, v katerih ni mogel biti z njo. so se mu zdeli izgubljeni. Poleg tega ji je še pisal dolga pisma, tla bi saj nekoliko bila odškodovana. (Dalje prihodnjič.) NOVE IZNAJDBE Ljudje iznajdejo vsako leto mno-go novega in število patentov po raznih državah znaša na tisoče in ( tisoče. Niso pa vse iznajdbe tako< pomembne, da bi iznajditeljem' prinašale zaželjeni gmotni uspeh.' in le malo je takih, ki se obnesejo1 tudi v praksi. j V praksi so se n. pr. zelo obnesli vžigalniki na bencin, nalivno pero in še nekatere druge malenkosti, ki prinašajo iznajditeijem še danes visoke dohodke. V najnovejšem času pa ljudje močno kupujejo hranilnike na koledar, sponke za hlače in naramnice, krtače za čiščenje podov na palici in najnovejše aparate za spoj kanje (lotanjel. Hranilnik "na koledar" je .pravzaprav koledar, ki ]ia kaže datum dneva, mesec in leto le, če vržeš v hranilnik mal novec. Kdor zamudi več dni, mora nametati v hranilnik toliko novcev, kolikor jih je zamudil. Moški, ki nosijo naramnice, vedo dobro, kako nerodno je to. če se jim odtrga gumb na hlačah. Tu je nekdo prišel na misel, da bi bilo bolje naramnice obešati kar na nekake SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Poslužujmo se vsi brez Izjem« te stare ln stanovitne domače Kreti injeParnikov v— Shipping Newt — 17. novembra: Bremen, Cberbuurg. Bremen rabelj na dolgih potih. kljuke, da je ta malenkost jako praktična. Krtače za čiščenje podov so pritrjene na votel drog. Ta drog omogoča ženskam, da pri čiščenju podov lahko stoje in se jim ni treba plaziti po tleh. Obenem pa je drog votel in to votlino se da napolniti z vodo. Poseben avtomat regulira odtok vode na krtačo in na pod. Spojkanje je jako važno za vsak dan. Za spojkanje pa so doslej rabili posebne naprave < železo za spojkanje in pa svetilko za spojkanje*. Danes pa imajo posebno pasto za spojkanje. ki je ni treba segrevati. Oba kovinska dela, ki jih hočemo spojiti, očistimo in nama-žemo s pasto, potem pa ju stisnje-mo in stvar je gotova. Tudi z elektriko je dandanes mogoče spojiti dva kovinska dela. Za fotografe je važno vedeti, kako dolgo je treba izpostaviti ploščo vplivu svetlobe. Danes določa poseben aparat "justofot" čisto natančno čas, ki je potreben za o-svetjenje. tako da tudi fotografa-mater ni več v nevarnosti, da bo dobil iz aparata le nekaj pokvarjenih plošč namesto slik. Neki rabelj je moral potovati 2000 kilometrov daleč v Gibraltarju. da izvrši tam nad nekim zločincem smrtno obsodbo, prvo po 35 letih. Neki Ernest Gisso je namreč v Gibraltarju meseca novembra lani umoril svojo ženo in sodišče ga je obsodilo na smrt. Ker pa . v Gibraltarju nimajo rablja, so se obrnili na angleško vlado, pa tu-' di ta ni imela nikoga na razpola-1 2. decembra: „. . ...t Hamburg. Cherbourg, go. V svoji zadregi so se obrnili! torej na nekega človeka, ki je bd; 3- J,ecembra!r „ * * Sa.turnia, Trn 10. decembra: Hamburg. C he i bourg. Hamburg I Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI DVA VELIKA BOŽIČNA IZLETA V DOMOVINO na ekspresnih oceanskih velikanih P ARI S ' — 1. DECEMBRA Pod osebnim nadzorstvom LCUIS GOLDBERC-i, člana našega newyor&ke- gs urada in — "ILE DE FRANCE- — 11 DECEMBRA pod strokevnjaškim vodstvem JOSE°H-a MAJDIČA-a. člana naše asencije v B.ichsu X.vn.W.\uST V 1IAVKK Naglica — Udobnost — Postrežba — Izborna hrana nizke cene DO ljubljane in nazaj "Paris ........ $182.00 "lie de France* ........ $186 00 JCijan»«'-iw- »tedaj i»r'»sl«»t •-. Vprašajte tum-sh Idižujrga agenta za |mdi<>l>ii>>.<: FBEN 19 STATE STREET NEW YORK. N. Y. (Nadaljevanje.) Iriu knjiga in berilo la&ega jezika ..............................................6» (.'vod v filozofijo (Velier) 1.50 Veliki slovenski spisovnik: zbirka pisem. listin in vlog za zasebnike in trgovre ________________1.25 Veliki vsevedež .................................M Voščilna knjižim ..............................JiO Zbirka domačih zdravil .....................60 Ana Karenina (Tolstoj) zanimivi roman i _ zvezka 1 ....5.50 Amerika, povsod dobro, doma najbolje .......................................65 Agitator (Kersnik) Cankar: Grešnik I^nard, -brus..................70 Mimo življenja ... Moje življenje .. Romantične duše Cvetke ......................... Cvetina Borograjska ...................80 ....................15 ....................60 ....................JS5 .....................50 bn>S.................^o febelira ...............................................-25 ...... __' C'rtiee iz življenja na kmetih .........35 Andrej Hofer ......................................JiO .. .. . .. i Drobiž, in razne povesti — Beneška vedeževalka .......................JiZ lie I grajski biser ...............................35 j Dekle Eliza Spisal Milc-iuskl _______________________.60 Darovana, zgodovinska invest .........50 .40 Zgodovina 1'metnosti pri Sloven- I Balkanska vojska, s slikami .........25 rib. Hrvatih in Srbih ............1.90 Boj in zmaga, povest ........................20 Zdravje mladine ................................1.25 Zdravje in bolrzen v domači hiši, L' zvezka .......................-...........1.1M Zgodovina Srbov. Hrvatovin Slovencev (Meiik) II. zvezek ....................................JIO I'rorokova'.ne karte .......................1.— Blagajna Velikega vojvode .............60 Belfegor ...............................................80 Boj, (roman) .....................................65 Burska vojska ................................40 Beat in dnevnik ...................................60 Božieno darovi .................................35 Božja pot na Bledu .............................20 Božja pot na Šmarni gori .................20 r Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3078 POPOLEN CENIK JE PRIOfeCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN Zdravilna zelišea .................................40 Beli met t1 sen .—........ .......................«40 j Dalmatinske povesti ........................Jt5 Zel in plevel, slovar naravnega j Hele nori. mali junak .........................60 Dolga roka----------------------------------------J»0 zdravilstva..................................1.50; Balkansko-Turška vojska .................80 j I Ki Ohrida in Bitolja ........................70 Doli z orožjem ..................................itt Don Kišot iz U Manhe ____________40 Dve sliki: — Njiva; Starka ........(Mešku) .......................................60 Devica Orleanska ...............................50 Duhovni boj .....................................50 Dedek je pravil; Marinka in škra- teijrki ......................................„....40 Elizabeta _________________________________________35 Fabijola ali rekev v Katakombah.....45 Fran Baron Trenk...............................^35 Fi'ozofska zgodba ...............................60 Fra Diavolo ........................................3D (iozdovnik (i ZVKZKAl ..............1.20 Goispodarira sveta __________________________.40 (■odeevski katekizem ________________________2-1 Gostilne v stari LJubljani .................60 Grška Mitologija............................1.— Gusarji .................................................75 Gusar v oblakih _______________________________80 Hadži Murat (Tolstoj) ______________40 Hči papeža, vez................................1.— Hektorjev mti .................................50 Hedvika __________________________________40 Hudi časi. Blage duše, veseloigra .75 Helena (Kmetova) .........................40 Hudo Brezdno <11. zv.t _______________35 Humorske. Groteske in Satire , vezano ......................................A) broširano ___________________________________.60 Izlet r Broueka ____________________1.20 Izbrani spisi dr. H. Dolenca .............60 lz tajnosti pri rode .............................50, Iz modernega sveta, trdo vez. ....1.60 S Izbrani spisi dr. Ivan Mcncingcr: - zvezka ______________________________1.50 j Igračke,, bručirauo ----------------—-----J80 j Igralec _________________________________________„75 Jagnje........................................-........30 Janko in Metka (za otroke) —........30 Jernač Zmagovač. Med »lazovi ________51» Jutri (Strug) tnlo vez________________.75 broš,..............................—.......... Jurčičevi spisi: Popolna iztlaja vseh lO zvezkov. IejN» rezanih ____________...______________10.— 0. zvezek: Dr. Zober — Tugomer broširano .....................................75 Juan i M serija (Povest i iz Španskega življenja ________________________________________SO Kako se sem jaz likal (Alesove«-1 I. zvezek .....................60 Ta krasna l>i\ša turisti«" na i?ru£a 1»u.l solci j«- Srtlaj i"»tnikr tr«-t;»-f;a razredu Itazvo. litc- >r> .i svn-jih Minulniknv \ stari domovini, |t Ilftit«- Jlll Z lliil.skuiM t«-r |»rfiiv.t*- -t njimi ln.ii' i-raznlk«-. Poseben Božični Izlet V JUGOSLAVIJO (Preko Cherbourga) na dveh ve!ikih Cunardovih ekspresnih parnikih AQU1TANIA — 4. DECEMBRA pod irseboim \od>t\om Mr. <1. .1. Yodak-:» BERENGARIA —II. DECEMBRA poti o>ebnini \ohom Mr. A. Markus-a. 1'otniki tr. lj*-ga ramtU l»iln i ut-\.«!i na t«-h parnikih |ir*«to-r-.v bivšt-sa kriMii'Sa turi«tl«"n»-sa razi. d.i !.r«-z |» *« bnih %tr«-šk-)v ,\'a>i si»r»-mlj«-v:i.Vi ihmio *krl»>°>i r.i ud<»i-rt»t i»itn. w na parnik'i in ii.i |»«KH-t>nili vlakih, k; jih .>dv.-.i:i, Um»r * » ii.munjt-ni. Zajamc-it** >i takoj prostore. Vprašajte vašega lokalnega agenta ali CUXARD LINE 2» BROADWAY NKH YOKK B O Ž I C jk V STARI DOMOVINI 'S Posebna odplutja iz New Yorka: ST. LOUIS .... 9. decembra DEUTSCHLAND 10. decembra Sijajen sprejem vas čaka tam. Dospeli boste pravočasno za božične praznike. Hitra odprava iz Hamburga na cilj vašega potovanja. Posebni zastopniki nase dražbe bodo sprem jali vsak izlet. Zgodaj si za jamčite prostore. ZNIŽANE CENE ZA TJA IN NAZAJ. Zz nadaljna pojasni a vprašajte kateregakoli b kal. agenta a.i Hamburg - American Line 39 BROADWAY NEW YORK TT- TT i-.- =f====F====