Posamezni izvod 30 grošev, mesečna naročnina 1 šiling
GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
Mladina slovanskega Juga na boj!
Ravnaj se po bratskih junakih iz vzhoda. V borbi s tirani se žrtev ne bo),
Če hrabrost je geslo pohoda.
Letnik III.
Celovec, v sredo 10. XI. 1948

Zasedanje plenuma Zveze mladine za Slovensko Koroško
Sovjetska zveza stoji na čelu vseh miroljubnih ljudi v borbi za pravičen in trajen mir
Hodili bomo po poti, ki jo ie začrtala Velika Oktobrska revo&ucija
nein pismu maršalu Titu je med drugim rečeno:
»Ne bodo nas strle klevete, ki govor® o napakah v Jugoslaviji na podlagi ko« minform-resolucije. Prepričani smo, da hodijo jugoslovanski narodi pot v socializem, ki so jo hodili že za časa narodnoosvobodilne borbe. Tudi mi slovenska mladina na Koroškem se bonto borili na Vaši strani in bomo s še bolj vztrajnim delom doprinesli svoj delež k zmagi resnice nad neresnico.
Pod Vašim vodstvom smo se borili iti dajali svoja mlada življenja v nar. osvobodilni borbi. Prav tako smo tudi danes pripravljeni pa žrtve v vztrajni borbi za priključitev Slovenske Koroške k Jugoslaviji, ki je po našem prepričanju edina jamstvo naše popolne svobode«.
SFDM, da se pri Organizaciji združenih' narodov odločno zavzame za uničenje atomske bombe, za omejitev oborožitve in za ustvaritev demokratičnega in trajnega miru. Ta predlog je bil soglasno sprejet In je novoizvoljeni Pokrajinski odbor dobil nalogo, da skupno s FOeJ-enj izdela to resolucijo in jo odpošlje.
Po zaključku delovnega dela plenuma je sledila proslava 30. obletnice KOMSO-MOL-a in 31. obletnice Velike Oktobrska revolucije. V svojem nagovoru je tov, Pavle Kumer poudaril junaško borbo narodov Sovjetske zveze, ki so z Oktobrska! revolucijo pokazali vsem zatiranim in svobodoljubnim narodom pot. ki vodi v svobodo in blagostanje. Po tej poti hodijo danes ljudskodemokratične države in svobodoljubne sile vsega sveta, po tej poti hodimo tudi mi koroški Slovenci in bomot tudi samo po tej poti prikorakali v svobodo, v lepše in boljše življenje.
Sleciile so posamične in zborne recitacije, pevski zbor SPD »Bisernica« iz Celovca pa je zapel več borbenih slovenskih' pesmi. S himno Sovjetske zveze in našo »Hej Slovani« je mladina zaključila svoj plenum.
Preteklo soboto, dne 6. novembra t. 1. je bil v Celovcu v gostilni Roth pokrajinski plenum Zveze mladine za Slovensko Koroško. Izvoljeni delegati iz vseli krajev Slovenske Koroške so napolnili dvorano do zadnjega kotička. Plenumu so prisostvovali tudi gostje, med njimi predsednik Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško tov. dr. France Petek in sekretar tov. Karl Prašnik — Gašper, ter zastopniki ostalih množičnih in narodnih organizacij. Razveseljivo je bilo. da so se plenuma kot gostje udeležili tudi zastopniki Svobodne avstrijske mladine (FOeJ), kar je znak, da se antifašistična povezanost in sodelovanje med slovensko in avstrijsko demokratično in protifašistično mladino utrjuje. Navzoče mladince in goste je pozdravi! predsednik Pokrajinskega odbora Zveze mladine za Slovensko Koroško tov. Lipe Kolenik, ki je vodil zasedanje.
Po razčlenitvi zunanjepolitičnih dogodkov, v katerih se zrcali uspešna borba vseh naprednih sil s Sovjetsko zvezo na čelu proti silam svetovne reakcije ter po stvarni oceni politične situacije v Avstriji, ki sc na Koroškem izraža v poostrenih prizadevanjih vseh tujih in domačih sovražnikov slovenskega ljudstva, da hi
V	organizacijskem poročilu je podal tov. Kori Perč bilanco o delu Zveze mladine ter pri tem nakazal dosežene uspehe in kritično tudi vzroke pomanjkljivosti. Ko je obravnaval udeležbo mladine pri gradnji prosvetnega doma v Žitari vesi, je lahko ugotovil, da so bili doseženi uspehi, čeprav so avstrijske oblasti po izvršenih pripravljalnih delih z zavlačevanjem gradbenega dovoljenja za daljšo dobo delo onemogočile. Odločni in vztrajni borbi mladine, ki je dosegla višek, ko je dvanajstčlanska delegacija šla protestirati k deželni vladi, pri čemer sta bila aretirana dva mladinca, je uspelo, da so bile oblasti končno prisiljene izstaviti gradbeno dovoljenje.
Velik uspeh mladine' Slovenske Koroške v preteklem letu je bil tudi sijajno uspeli mladinski dan v Logi vesi nad Vrbskim jezerom, kjer je naša pretežno kmečka mladina prvič nastopila s fizkulturnim programom. Prav po tem mladinskem dnevu se je začel med našo mladino buditi in razvijati smisel za tovrstno udejstvovanje.
Pri ustanavljanju fizkulturnih društev so bile do sedaj še precejšnje pomanjkljivosti in težave. Vendar je uspelo postaviti že šest fizkulturnih društev. V bodoče bo naša naloga, da bomo tudi na tem polju še bolj aktivizirali našo mladino.
»Ko pregledujemo naše delo v preteklem letu,« je dejal tov. Perč, »je potrebno, da vidimo poleg naših uspehov tudi vse pomanjkljivosti, poleg dobrih tudi vse slabe strani našega dela in da se iz napak učimo in jih popravimo.«
Ker se je izkazalo, da je tudi nepoznavanje pravil tu pa tam oviralo uspešno delo mladine, je tov. Danilo Kupper pre-čital najvažnejše odstavke iz statuta ZM. Vsi navzoči delegati so jih z zanimanjem poslušali in enoglasno odobrili vse predlagane spremembe.
V	diskusiji, ki je sledila poročilom in v kateri so mladinci obravnavali predvsem gradnjo prosvetnega doma v Žitari vesi, se je na licu mesta javilo 26 mladincev in mladiuk, med ajitni tudi eu mladinec in
omajali borbeno voljo in enotnost koroških Slovencev, je tov. Košutnik ob koncu svojega referata poudaril, da je naloga predvsem mladine, da bo stala budno na straži in zajamčila, da našim nacionalnim in razrednim sovražnikom nikdar ne bo uspelo vnesti v naše vrste razdor in zatreti naše napredno gibanje na strani de-itK)kratičnega tabora. Pri tem naj bo naši mladini za zgled junaška sovjetska mladina, katere tridesetletni obstoj proslavljamo letos in ki ima bogato borbeno tradicijo. Prav tako svetel zgled imamo v mladini nove Jugoslavije, ki s tekmovalnim poletom izvaja naloge petletke in gradi socializem.
V vsem našem delu pa moramo stremeti za tem, da bomo ustvarili čim tesnejše sodelovanje z napredno avstrijsko mladino in tako utrjevali napredno fronto miru.
Tov. Košutnik je zaključil:	»Mladina
Slovenske Koroške smo Titova mladina. Zato ne bomo dopustili, da bi kdorkoli barantal z nami in z našo za svobodo in enakopravnost vsega slovenskega ljudstva prelito krvjo. Stali borno v prednjih vrstah naše borbe, ki jo bomo neomajno nadaljevali do končne zmage.«
ena mladinka iz FOJ, da bodo šli v prihodnjih dneh na gradnjo.
Po izvolitvi novega odbora je tov. Kori Perč kot novoizvoljeni sekretar nakazal bodoče naloge ZM. Med te spada nadaljevanje gradnje prosvetnega doma v Žitari vesi, ki inora biti pod streho še letos. V bližnji bodočnosti naj mladina založi svoj trud v dvig že obstoječih in ustanavljanje novih fizkulturnih organizacij. V teku zime bomo pričeli s smučarskimi tečaji. Prirejali bomo študijske sestanke, in se, sledeč nauku velikega Stalina, učili in še enkrat učili. Utrditi moramo sodelovanje z vsemi našimi množičnimi organizacijami, prav tako moramo še bolj utrditi sodelovanje z napredno avstrijsko mladino FOeJ-em. Največjo pažnjo pa bomo po-
Na slavnostni seji Vrhovnega sovjeta na predvečer 31. obletnice Velike socialistične Oktobrske revolucije je imel zunanji minister Sovjetske zveze Molotov slavnostni govor, v katerem je poudaril, da se je z začetkom Oktobrske revolucije začel poraz kapitalističnega sistema Po dragi svetovni vojni so se izločile u kapitalističnega sistema tudi še druge evropske dežele, tako Poljska, Romunija, Češkoslovaška, Bolgarija, Madžarska, Albanija in Jugoslavija. V odvisnih in kolonialnih deželah pa narodno osvobodilno gibanje z ogromnimi uspehi napreduje.
Demokratične sile kljub vsem zaprekam rastejo in se kalijo v borbi proti silam reakcije v deželah kapitalizma, čedalje bolj se dviga avtoriteta Sovjetske zveze kot glavne opore demokratičnega in protiimperialističnega tabora, ki se bori proti taboru imperializma in napadalnosti.
Molotov je nato primerjal neprimerne uspehe socialistične obnove Sovjetske zveze z zaostalostjo kapitalističnega sveta.
svečali našim najmlajšim — pionirjem, da jih bomo vzgajali v bodoče odločne borce za pravice svojega naroda. Izboljšali in razširili bomo naše glasilo »Mlada Koroška« ter se obvezali, da bomo pri listu vsi sodelovali.
Da bomo lahko v celoti izvedli naloge, ki smo si jih zadali, je dejal ob koncu tov. Perč, je potrebno sodelovanje ne samo funkcionarjev Zveze mladine za Slovensko Koroško, temveč delo in trud slehernega njenega člana. Trudili se bomo, da bomo s svojo borbenostjo, disciplino in resničnim tovarištvom zgled vsej ostali mladini, da bomo vredni sinovi in hčere za svobodo in enakopravnost se borečega slovenskega naroda na Koroškem.
Plenum je nato soglasno sprejel še nekatere resolucije In telegrame. V pozdrav-
V	pismu Glavnemu odboru Ljudske mladine Slovenije pozdravlja slovenska mladina vso mladino Slovenije in med drugim pravi, da bo po poti, ki jo je začrtala Velika Oktobrska revolucija vsemu naprednemu svetu, hodila vse dotlej, dokler ne bo po zmagovitem revolucionarnem boju svojih sinov in hčera tudi Slovenska Koroška svobodna zaživela v novi Titovi Jugoslaviji.
V	telegramu Svetovni zvezi demokratične mladine pošilja mladina Slovenske Koroške vsej napredni mladini sveta iskrene borbene pozdrave.
Delegati na plenumu so tudi sklenili, da pošljejo Centralnemu komiteju KPA pismo, v katerem protestirajo proti izključitvi nekaterih vodilnih funkcionarjev OF iz KPA in proti podlim žalitvam teh tovarišev s strani deželnega vodstva KPA za Koroško. V pismu izražajo polno zaupanje in priznanje izključenim tovarišem in zahtevajo, da CK KPA njihovo izključitev prekliče.
Zastopniki FOeJ-a so predlagali, da slovenska in avstrijska mladina odpošljeta Svetovni federaciji demokratične mladine skupno resolucijo, v kateri pozivata
Ko je govoril o mednarodnem položaju, je Molotov dejal, da je Stalin pred štirimi leti postavil nalogo, da je treba novo napadalnost in novo vojno za vsako ceno preprečiti, če že ne za vedno, potem vsaj za daljšo dobo. V tem smislu sta že med vojno bili sklenjeni pogodbi na Jalti in v Potsdamu, katerih sklepov se Sovjetska zveza striktno drži. Molotov je nadalje izjavil, da se je poživila Organizacija Združenih narodov in da je bilo sklenjenih pet mirovnih pogodb, ki so pomemben doprinos k povojni ureditvi Evrope.
Mirovni pogodbi z Nemčijo in Japonsko še vedno nista sklenjeni. Zato Sovjetska zveza zahteva čimprejšnjo ureditev teh vprašanj, pri čemer poudarja, da morata ti dve pogodbi zajamčiti popolno razorožitev Nemčije, mednarod. kontrolo Porurja ter popolno prepoved vojne industrije na Japonskem. Vendar pa mirovna industrija ne sme biti omejevana niti v Nemčiji niti na Japonskem, oba naroda morata imeti možnost, da se oskrbita z vsemi
proizvodi mirovne industrije.
Nadaljnje osnovno vprašanje sovjetske zunanje politike je borba proti propagandi na novo vojno in proti netilcem nove vojne.
Molotov je dejal, da je atomsko orožje treba prepovedati, onemogočiti vojno huj-skaštvo, in omejiti oborožitev.
Ko je govoril o protifašistični koaliciji v drugi svetovni vojni, je Molotov dejal, da sta Anglija in Amerika, ki sta se skupno s Sovjetsko zvezo borili proti fašističnim zavojevalcem po drugi svet. vojni svojo politiko spremenili. Danes so v teh deželah ljudje, ki vidijo svoj cilj v tem, da si pridobijo gospodstvo nad vsem svetom. Imperialistični tisk z vedno večjim hrupom hujska proti Sovjetski zvezi.
Politika Sovjetske zveze je dosledna politika obrambe miru in varnosti narodov. Ob koncu pa je Molotov dejal, da bodo narodi Sovjetske zveze korakati pod praporom Lenina in Stalina naprej do zmage napredne misli.
Kljub zavlačevanju s strani avstrijskih oblasti smo dosegli lepe uspehe
Avstrijskim tovarišem v premislek
Logična nujnost čudne in sramotne kampanje proti CK KPJ in vsem tistim, ki vidijo, da je ta gonja neutemeljena, krivična in v veliko škodo vsemu demokratičnem gibanju v svetu, vodi samozvane »kritike« do tega, da se v pomanjkanju vsakih dejstev iz dneva v dan v vse večji meri poslužujejo laži in prevar, da posegajo po sredstvih, proti katerim se je marsikdo med njimi do včeraj še odločno boril, katera vsak poštenjak z gnusom odklanja. Tako daleč jih je privedla nebrzdana klevetniška kampanja, v to jih sili šibkost njihovega stališča, preveč občutno in preveč vidno pomanjkanje kakršnih koli dokazov. Zlasti pri nas na Koroškem smo v zadnjem času priča tega nujnega razvoja; nekateri tovariši nočejo napraviti konca tej sramotni in škodljivi gonji in njihov onemogel bes jih vse bolj potiska v močvirje najogabnejsih laži in lalsifikatov.
Da bi dovolj jasno pokazali in podkrepili iskreno željo po ureditvi spornih vprašanj in dobro voljo po odstranitvi diferenc nastalih v zvezi z neutemeljeno resolucijo Informbiroja, so koroški komunisti slovenske narodnosti in predvsem njihovi vodilni predstavniki hote prezrli marsikatero dejanje nekaterih tovarišev iz deželnega vodstva ter pred člani OF in zlasti pred ostalimi komunisti slovenske narodnosti na Koroškem zavestno zamolčali marsikaj, kar bi lahko škodovalo enotnosti demokratičnega gibanja na Koroškem. Iskrena želja po jačanju medsebojnih vezi in upanje, da bo naša konstruktivna in principielna kritika neprin-cipielnosti in škodljivega ravnanja nekaterih tovarišev iz KPA naletela na pravilen odmev, da bodo konec koncev uvideli ne samo brezplodnost, ampak tudi škodljivost nizkotne kampanje, to je bilo močnejše kakor upravičena zahteva po neusmiljenem razkrinkavanju vseh tistih, ki pod plaščem resolucije Informbiroja danes že zavestno razbijajo enotnost demokratičnega gibanja na Koroškem.
Žal pa moramo ugotoviti, da se te želje In to upanje niso izpolnili. Našo dobro voljo so tolmačili kot nemoč, pripravljenost in težnje po odstranitvi nesoglasij pa za popustljivost kot posledico dozdevne slabosti. Klevetniška gonja se z nezmanjšano ostrino nadaljuje, še več, danes jim nič več ni sveto, posegli so celo po sredstvih, ki piso vredna dostojanstva človeka, kaj šele dostojanstva in časti komunista.
Zato je naša dolžnost, da ob takem stanju stvari še odločnejše poyedemo boj proti neresnici in kleveti, proti tem, ki razbijajo demokratično enotnost na Koroškem, ki rušijo ugled in vpliv Partije in zavestno ali podzavestno podpirajo reakcijo.
V Interesu poštenosti, časti in resnice, v interesu demokratičnega gibanja 'je, da v tem članku avstrijskemu proletariatu in članstvu njegove avantgarde Partije pokažemo in damo v presojo stvari, ki so se dogajale pred in na samem kongresu KPA na Dunaju.
Zavedajoč se teže položaja, ki ga je na Koroškem povzročila sramotna gonja proti CK KPJ, smo koroški komunisti slovenske narodnosti upali, da bo kongres, najvišji forum Partije, načel in rešil vprašanje odnosa med deželnim vodstvom KPA in komunisti slovenske narodnosti. Pričakovali smo, da se bo to vprašanje na kongresu postavilo takšno kakršno je, brez slepomišenj, brez prevar, pravilno in precizno, upali smo, da se bo tudi rešilo v skladu z ideološkimi in organizacijsko-političnimi principi, tako kakor odgovarja dejanskemu stanju in razpoloženju na Koroškem, kakor zahtevata poštenost in čast komunista. Vendar, vsak dan, ki nas je približeval kongresu, nam je z vso jasnostjo govoril, da bomo tudi to pot opeharjeni za svoja pričakovanja. Tako je tudi bilo. Kongres tega perečega problema ni niti postavil, kaj šele rešil, ampak nasprotno, tu se je dala krona vsemu klevetanju, tu sc je rodila ena največjih laži, ki sc tičejo koroških Slovencev na splošno In koroških slovenskih komunistov še posebej.
Že same volitve za kongres so pokazale očitno težnjo, da se pravim in dosedaj edinim predstavnikom slovenskih komunistov onemogoči dostop do tega visoke-
ga foruma. Volitve delegatov — v kolikor jih sploh moremo in smemo tako imenovati — so potekle po diktatu odnosno pod pritiskom deželnega vodstva KPA za Koroško. Kot uvod v volitve so izključili iz Partije štiri slovenske vodilne tovariše. (Tega niso storili prej, četudi so oni skozi tri mesece neomajno vztrajali in javno zastopali stališče pravilnosti linije CK KPJ). Potreba po izključitvi se je pokazala šele v trenutku, ko so člani pretežno avstrijske sekcije v Celovcu izvolili za delegata na okrajno konferenco slovenskega tovariša Ogrisa Franja. Nedvoumno je bil to lep primer pravega tovarištva, brez nacionalističnih usedlin, primer povezanosti avstrijskega in slovenskega demokratičnega gibanja. Zakaj je torej deželno vodstvo KPA ravno v tem trenutku in ob tako nazornem primeru demokratične povezanosti na Koroškem, izključilo tega in ostale tri slovenske tovariše? Ni dvoma in naslednji ukrepi, maskirani pod parolo »Za čistost Partije«, so potrdili, da je to nenadno izključitev sprožila bojazen nekaterih tovarišev iz deželnega vodstva, da ne bi slovenski tovariši bili izvoljeni za delegate za zvezni kongres, da ne bi tam postavili stvari v pravo luč in razkrinkali vso gonjo nekaterih tovarišev iz KPA, ki pod krinko lažnega internacionalizma razbijajo in cepijo demokratično enotnost na Koroškem.
»Varnostni« ukrepi, izvedeni z izključitvijo vodilnih slovenskih komunistov iz KPA, pa niso zadostovali. Nevarnost, da bi, kljub vsej budnosti, uspeli »zaiti« na kongres dejanski predstavniki komunistov slovenske narodnosti, je bila deželnemu vodstvu KPA preveč očitna. Zato so na večini okrajnih konferenc, ki so volile delegate za kongres, zastopniki deželnega vodstva postavili izvoljenim delegatom pogoje. Pravico do volitev delegatov za kongres imajo samo tisti delegati sekcij, ki soglašajo z izključitvijo štirih slovenskih tovarišev! Ni primera v zgodovini proletarskega revolucionarnega gibanja, kjer bi bile volitve za kongres izvedene pod takimi pogoji«, kakor so jih izvoljenim delegatom stavljali zastopniki deželnega vodstva. Tega sramotnega iu nedemokratičnega postopka pa se tovariši iz deželnega vodstva niso sramovali, ker njim so bili potrebni »delegati« voljni in poslušni. Podčrtati je treba, da tega pogoja niso stavili povsod. Tam, kjer jim je bila večina zagotovljena, odnosno kjer so bili delegati slovenske narodnosti v manjšini vprašanja izključitve naših vodilnih predstavnikov ne samo niso postavili, ampak so se ga skrbno izogibali.
Kako je bilo n. pr. na okrajni konferenci v Velikovcu? od 40 izvoljenih delegatov je 27 delegatov slovenske narodnosti, ali 70 odstotkov glasovanja upravičenih, moralo konferenco zapustiti, ker niso hoteli podpisati, da soglašajo z izključitvijo štirih slovenskih komunistov. Ogorčeni nad tem edinstvenim pojmovanjem demokracije in diktatom, dosedaj nepoznanim v komunističnem gibanju, so ti predstavniki slovenskih komunistov poslali protestno pismo CK KPA in kot dvetre-tinska večina iz svoje srede izvolili pravega delegata za kongres. Rezultat tega protesta je bil, da je deželno vodstvo izključilo iz Partije tudi tega demokratično in pohiomočno izvoljenega delegata. Takšna je podoba volitev za kongres Partije, ki jih je izvedlo deželno vodstvo KPA na Koroškem. NI čudno torej, če je »Volks-wille« 12. oktobra cinično zapisal, da je »Titova frakcija na Koroškem razbita«, previdno pa zamolčal metode razbijanja ne »frakcije«, ampak okrajnih konferenc, skrbno skušal zakriti razbijače ne »frakcije«, ampak demokratične enotnosti na Koroškem.
Tudi v Borovljah so volitve potekale v podobnem vzdušju. Potem ko je večina delegatov slovenske narodnosti zaradi enakih pogojev zapustila konferenco, so izvedli »volitve« in eden izvoljenih je bil tudi mladinec Demžar. Treba pripomniti, da je Demžar, Izvoljen za delegata 10. oktobra 1948. leta, poslal 12. oktobra 1948. leta okrajnemu odboru OF Borovlje pismeno obvestilo o izstopu iz OF. Kaj ga je napotilo do tega koraka, ni navedel, nismo pa daleč od resnice, če rečemo, da je bil ta vsiljen izstop preizkusni kamen pred
kongresom na Dunaju. Ugotoviti je treba hkrati, da je v tem času tudi tovarišica Raunik Marija, članica KPA, v slovenski vasi Brodi hodila od hiše do hiše in nagovarjala Slovence na izstop iz OF. Praksa je najboljše merilo vsakih, še tako lepih izjav. Zato ne moremo razumeti, zakaj ta dvoličnost, ko se v okrožnicah KPA in javnih govorih ali zborovanjih priznava napredna vloga OF za Slovensko Koroško, po drugi strani pa funkcionarji KPA nagovarjajo naše člane na izstop. Komu je potrebna ta dvoličnost, komu to služi?
Mladinec Demžar je, ne zavedajoč se, da je žrtev intrig in brezvestnosti nekaterih tovarišev iz KPA, izstopil iz OF, nasedel klevetam o terorju v KPJ, lažem o begu jugoslovanskih komunistov na Koroško, in v prepričanju, da služi Partiji in demokratičnemu gibanju odšel na kongres na Dunaj.
Komunisti slovenske narodnosti so doslej poslali CK KPA na Dunaju že več resolucij, v katerili apelirajo nanj, da s svojo autoriteto doseže, da se preneha brezvestna kampanja proti CK KPJ in predstavnikom slovenskih koroških komunistov, da se vzpostavijo v demokratičnem gibanju na Koroškem zdravi in resnično tovariški odnosi. Zadnjo resolucijo, ki je vsebovala oster protest proti izključitvi vodilnih slovenskih komunistov iz KPA, ki je zahtevala, da se ta Izključitev prekliče, je podpisalo okrog 1000 komunistov slovenske narodnosti, kar ni nič manj kakor 94 odstotkov vseh komunistov, včlanjenih v OF za Slovensko Koroško. Vse resolucije so ostale brez odgovora, kampanja se je nadaljevala. Vendar so te resolucije in zlasti poslednja morale tovariše iz CK KPA prepričati, da so slovenski komunisti enodušno na strani svojih vodilnih tovarišev, da enodušno obsojajo sramotno kampanjo proti CK KPJ in komunistom, vodilnim funkcionarjem OF, da enotno zahtevajo, da se napravi konec tej klevetniški gonji, ki edinole koristi reakciji.
Kljub tem dejstvom, kljub temu, da je CK KPA nedvomno uvidel, da so komunisti slovenske narodnosti strnjeni in enotni, da je njihovo prepričanje v pravilnost linije CK KPJ in njih zaupanje v vodilne slovenske komuniste na Koroškem trdno in neomajno, pa se je na kongresu pristopilo k javnemu potvarjanju dejstev.
Nedvomno je bilo treba, da na kongresu govori tudi zastopnik koroških slovenskih komunistov, onih, ki so v oboroženi borbi proti fašizmu edini na ozemlju sauger-mainske Avstrije povedli dosledno borbo za svojo in svobodo drugih narodov. Toda predstavnika slovenskih komunistov na kongresu ni bilo, zato so to nehvaležno vlogo dodelili mladincu Dcmžarju. »Njegove« izjave je znova izkoristila »Volks-wille«, tem Izjavam je nasedel ves demokratični avstrijski tisk, zavedle pa so tudi velik del svetovnega demokratičnega tiska. Delegati iz ostalih dežel Avstrije so verjetno prepričani, da ta izjava odgovarja dejanskemu položaju na Koroškem, predstavniki 14 evropskih komunističnih Partij so svojim tovarišem nedvomno poročali med drugim tudi to, da je na kongresu »slovenski partizan v imenu štirih izvoljenih slovenskih delegatov, v imenu vseh koroških slovenskih komunistov najodločneje obsodil izdajalsko kliko Tita-Kardclja«. Tako je ta velika laž vtihotapila vsemu avstrijskemu in svetovnemu demokratičnemu svetu misel, da napredno slovensko ljudstvo, živi del slovenskega naroda, »najodločneje obsoja Titovo kliko«.
Do tu je ta prevara uspela. Toda samo do tu, ker laž ima in bo vedno imela kratke noge.
Ravno to, da ta laž, izrečena pred takim forumom, kakor je kongres Partije, ni ostala med štirimi zidovi kongresne dvorane, da so jo prenesli širom Avstrije, da so jo podtaknili vsemu demokratičnemu svetu, pa je povzročilo, da je mladinec Demžar spregledal, da je uvidel, da so ga hoteli izkoristiti kot orodje laži in klevete, da so v ta namen stavili na kocko njegovo čast in poštenost.
Mladinec Demžar nam je v zvezi s kongresom poslal dve izjavi. Prva izjava pravi:
IZJAVA
V zvezi s kongresom KPA na Dunaju v 1948. leta podpisani izjavljam naslednje:
Kot delegat za zvezni kongres KPA na Dunaju, izvoljen na okrajni konferenci v Borovljah 10. oktobra 1948. leta, sem bil na samem kongresu prisiljen, da prečUam pismo, ki ml je bilo predloženo, ne da M imel možnosti, da ga predhodno proučim.
Vsebina pisma, ki sem ga na kongresu prečita!, ne odgovarja resnici. Ni točno, kar je rečeno o splošnem položaju na Koroškem, posebno neresnično pa je, da bi bil kdaj koli partizan, kar dejansko nisem bil. Ker se zavedam, da ta Izjava nasprotuie prepričanju večine članov KPA slovenske narodnosti, to pismo v celoti preklicujem in prosim slovensko ljudstvo na Koroškem, da ml odpusti to podzavestno napako. M sem jo storil, ker so me v to zapeljali nekateri tovariši člani deželnega vodstva itn člani CK KPA.
Slovenji Plajberk, 5. 11. 1948.
Demžar Valentin I. r«
Tako daleč je torej zavedlo brezobzirno klevetanje CK KPJ »kritike«, ki posegajo po poslednjem »argumentu«, falsi-ficiranju.
Da pa ne bi bilo nepotrebnega ugibanja, da ne bi prišlo do nepotrebnih podtikanj, naj navedemo še nekatere odlomke druge izjave mladinca Demžarja:
»S strani tov. Kaziankc in tov. Sprht-gerja sc je nad mano vršil na Dunaju v nedeljo 31. oktobra ob 16. uri pritisk, naj govorim v imenu koroških Slovencev in se Izjavim proti vodstvu nove Jugoslavije, t. j. proti maršalu Titu in Kardelju, (er proti vodilnim slovenskim komunistom, ki jih je deželno vodstvo izključilo Iz Partije. Celotno besedilo izjave, katero sem prečita! na 14. kongresu Partije, sta naol-sala In lormulirala tov. Kazianka, član CK KPA in tov. Springer, inštruktor CK KPA. Čeravno sem se upiral, da bi izjavo prečita!, ker med drugim ne obvladam v zadostni meri slovenskega jezika, so tov. Kazianka, Springer kakor tudi Reimund, Painter in drugi izjavili, da me naj to ne moti, ker itak nihče ne razume slovenskega jezika. V nemškem jeziku je to izjavo prečital tov. Kazianka. V vsej izjavi nisem dodal uiti ene svoje lastne misli,..
... Izjavljam, da je bil tov. Kazianka informiran, da nikoli nisem bil partizan ...»
To sta samo dva odlomka iz druge izjave mladinca Demžarja, ki pa povesta dovolj.
Mladinec Demžar nam jc ti izjavi poslal popolnoma prostovoljno, iz lastnega nagiba in uvidevnosti, brez najmanjšega pritiska s strani katerega koli tovariša«, kakor dobesedno zagotavlja, ter zaključuje: »Zaradi tega tudi preklieuiem svoj izstop iz OF za Slovensko Koroško.«
Ne vemo ali CK KPA odobrava potclt »volitev« na Koroškem za kongres Partije, ali mu je znano, kako je prišlo do potvorbe o »govoru slovenskega delegata Demžarja«, ali se mu zde ti postopki in falsifikati v skladu s častjo in dostojanstvom komunista.
Vemo, da ima slovar poštenih ljudi za takšne postopke in potvorbe samo eno besedo — nizkotnost. Vemo, da se bodo vrste nas, ki odločno odklanjamo takšno špekulativnost in falsificiranje, iz dneva v dan krepile, kajti vsi oni, katerih cilj ie borba proti reakciji in imperializmu, borba za krepitev demokratičnega gibanja, za pravilno linijo, za pravo tovarištvo, te prijeme in metode »pričevanja«, to povzdigovanje neresnice in klevete, nedvomno odklanjajo. Zato smo prepričani, da se nam bodo v vse večji meri pridruževale poštene sile avstrijskega proletariata, zrele sile Partije, da bomo skupno z njimi ustvarjali pravo antifašistično in demokratično enotnost na Koroškem in se skupno z njimi še odločneje borili proti imperializmu in reakciji, kakor'tudi proti onim, ki skušajo enotnost demokratičnega tabora razbiti in onemogočiti.
Vedno nova nasilja nad slov. kmeti
Kdaj bodo ziljskim kmetom vrnili nasilno odvzete pašnike
Ljudstvo Slov. Koroške je proslavilo obletnico Oktobrske revolucije
zujeta, da si koroške oblasti v svojem načrtnem uničevanju slovenskih kmetov dovoljujejo najgrobejše kršitve zakonov in odredb. Ni dovolj, da so že vsi zakoni in odredbe v Avstriji prikrojene tako, da zaščitijo veleposestnike in da pritiskajo delavca in kmeta ob tla, okrajno glavarstvo v Velikovcu gre v svojem uničevalnem delu še dalje.
K vsemu temu slovensko ljudstvo ne more več molčati. To ravnanje se prav nič ne razlikuje več od ravnanja nacističnih zločincev. Ob vsem tem so Rcnner-jeve, Gruberjeve in Wedenigove svetohlinske in licemerne izjave o enakopravnosti koroških Slovencev podla in nesramna laž. Oblast, ki dela proti ljudstvu tudi nima nobene pravice zahtevati od ljudstva. Če nastopajo proti slovenskemu kmetu mimo vseh zakonov in predpisov, potem je tudi popolnoma upravičeno, če slovenski kmetje s svoje strani ne priznavajo nobenega zakona, ki ga izdaja takšna oblast v njihovo »kodo.
vam Kmečke zveze za Slovensko Koroško v vprašanju vrnitve teh planin ziljskim kmetom ni spremenil in ker po 3 letih ziljski kmetje niso dobili niti počenega groša odškodnine, je Kmečka zveza za Slovensko Koroško ponovno pozvala urad zveznega kanclerja za zunanje zadeve na Dunaju, da ne sme zamuditi nobene priložnosti in da mora skrbeti za to, da bodo te planine čim prej vrnjene pravim lastnikom.
Edino od zvezne vlade na Dunaju zavi-si, kdaj bodo vrnjene Ziljanom njih planine. Morda misli zvezna vlada zabaran-tati tudi slovensko imovino tako, kot je zabarantala svoje ljudstvo na Južnem Tirolskem Italiji!
V zadnjih številkah našega lista smo poročali o nasiljih nad slovenskimi kmeti pri izterjavanju živine, ki sta ga odredila socialist Wcdenig in predsednik OeVP-jevskega Bauernbunda Eerlitsch v mesecu septembru. Medtem se je pa teror še povečal. To dokazujejo najnovejša poročila, ki smo jih sprejeli iz velikovškega okraja.
Kljub Izpolnjenemu predpisu oddaje — grožnje z nasilnim odvzemom!
Tovariš Vinko Pečnik, podpredsednik Kmečke zveze za Slovensko Koroško je ' dobii za leto 1948 predpisano, da mora oddati 1.178 kg žive teže. To oddajo je izpolnil že 5. oktobra 1948 in jo presegel za 288 kg. Sicer je oddal pri tem 1 svinjo s 178 kg, ki v predpisu ni zapopadena, ker se oddaja svinj predpisuje posebej. Kljub temu pa je presegel predpis za 110 kg. 31. oktobra pa je sprejel od okrajnega glavarstva Velikovec ponovni poziv, da mora 3. 11. 1948 oddati 2 ovci, drugače jili bo orožništvo nasilno odvzelo iz hleva.
Odredba, ki jo je za to nasilno akcijo oddaje živine izdala deželna vlada, pravi, da bodo živino za to akcijo »izterjali pri vseh onih kmetih, ki do določenega dneva niso izpolnili dve tretjini predpisanega kontingenta«. Poziv, ki ga je sprejel tov. Pečnik od okrajnega glavarstva Velikovec in katerega je kljub lažnivi trditvi, da dolguje tov. Pečnik še 224 kg klavne živine, podpisal okrajni glavar Wag-ner, je protizakonit, krivičen in nam do-, kazuje, da se Wedenigovi valpti poslužujejo laži in protizakonitih ukrepov, samo da bi uničili in upropastili slovenskega kmeta. V tem primeru hoče biti okrajni glavar Wagner še bolj wcdcniški, kakor je Wedenig sam.
Orožnik je s silo odvzel slovenskemu kmetu kravo molznico
Slovenski kmet in partizan Andrej Sienčnik iz Mokrij je imel za letos predpisano, da mora oddati 1200 kg klavne živine. Do 30. oktobra je oddal skupno 821 kg in s tem izpolnil dve tretjini oddaje. Že 18. 10. 48 je dobil od okrajnega glavarstva Velikovec predpis, da mora ostali del kontingenta oddati do 31. dec. 1948. V četrtek, 4. novembra pa je prišel na Sienčnikovo posestvo orožnik in mu , zaplenil kravo, katera je šele pred kratkim imela teleta. Ker je pa tov. Sienčnik zaostal z oddajo mleka, ker so mu vse krave lansko leto zvrgle zaradi nožnične-ga katarja in so vse druge breje, se je upravičeno razjezil nad takim ravnanjem. Prepovedal je orožniku, da bi ta odgnal kravo s posestva, sam se je pa takoj odpeljal na okrajno glavarstvo in protestiral proti krivični in protipostavni izterjatvi. Uradnik na prehranjevalnem oddelku A. Guetz je na protest dejal, da je krava zaplenjena in da Sienčnik nima ničesar več za govoriti. Ker se je tov. Sienčnik skliceval na predpis, da ima možnost od-
daje do 31. decembra, je dobil za odgovor, da je to vseeno in da mora sedaj oddati. Ko je tov. Sienčnik ponovno protestiral proti temu, da ravnajo z njim kot izseljencem in partizanom s takšnimi metodami, je dobil od Guetza ciničen odgovor »sedaj ste dosti na boljšem kot prej«. Brutalno mu je zabrusil v obraz, da nima več nobene pravice do te krave in da tudi ne dobi plačane, poleg vsega bo pa še kaznovan. Da bi dal duška svojemu sovraštvu do koroških Slovencev, je ob zaključku izjavil: »Jaz vas bom že naučil, da boste upoštevali avstrijske zakone in da se boste priznali za Avstrijce«.
Tov. Sienčniku je bila torej s silo odvzeta krava — edina krava, ki molze. Toda to še ni bilo dovolj. Naslednji dan je dobil ukaz, da mora zaradi tega, ker je zaostal z oddajo mleka, oddati svinje in sicer v živi teži 251 kg.
Pri gospodarskem uničevanju slovenskega
kmeta ne upoštevajo zakonov In ne predpisov
Oba navedena primera nam jasno doka-
že 6. septembra 1947 je odposlala Kmečka zveza za Slovensko Koroško avstrijski zvezni vladi na Dunaju spomenico in zahtevala vrnitev planin ob avstrijsko-italijanski meji, ki jih je proti volji kmetov brez vsake odškodnine odvzela fašistična Italija.
Urad zveznega kanclerja za zunanje zadeve je sicer sporočil, da je dal avstrijskemu političnemu predstavništvu v Rimu nalogo, da prične s tozadevnimi pogajanji z italijansko vlado, a do danes je položaj še prav tak, kakor je bil. Italija še vedno uživa lastninske pravice in izkorišča zemljo slovenskih kmetov, brez da bi jim za to nudila kakršno koli odškodnino.
Ker se položaj kljub ponovnim zahte-
Po vseh večjih krajih Slovenske Koroške so bile v zadnjih dneh proslave 31. obletnice Velike Oktobrske revolucije. Na teh proslavah se je v velikem številu zbralo naše slovensko ljudstvo, da na dostojen način proslavi to veliko obletnico.
V soboto sc je zbralo slovensko ljudstvo in v posebno velikem številu naša mladina v kinu Peterhof v Celovcu, kjer je najprej govoril tov. Andrej Maderlap, ki je v svojem govoru nakazal pomen Velike Oktobrske revolucije. Tov. Andrej je med drugim dejal, da proslavljamo dan največjega zgodovinskega dogodka, ki pomeni preokretnico v življenju delovnega
ljudstva. »7. novembra 1917«, je dejal tov. Andrej, “je sovjetsko ljudstvo odstranilo v odločilni borbi izdajalsko meščansko — kapitalistično vlado Kerenskcga. V prvi svetovni vojni, ki je takrat divjala, v kateri so padli stotisoči delavcev in kmetov velike Rusije kot klavna živina za tuje imperialistične interese, je ogorčenje ljudstev privedlo do izbruha najprej proti protiljudskemu carju in nato tudi proti izdajalski vladi Kerenskega.«
Tov. Andrej je v kratkih besedah orisal hrabrost in požrtvovalnost ruskih delavcev in kmetov v borbi proti izdajalski kliki v Rusiji ter proti tujim imperiali-
Zakaj vse to pripovedujemo? Morda si bil prav ti, ki zdaj to bereš, tedaj v tisti tovarni in veš bolje, kako se je vse zgodilo. Vse to in še marsikaj pa bo treba povedati, da se bova spomnila našega pregovora: Pamet je boljša kot žamet.
V tem je globlja modrost. Z drugimi besedami: Pamet je naj večji zaklad. Samo uporabljati jo moramo. Pokaže nam pot, kako si moremo in moramo izboljšati, življenje. Razum je naše orožje. Delovni človek mora misliti. Zakaj misel išče pot naprej. Brez misli, brez zavesti ni napredka. Misel nam je skovala orožje, da premagujemo sovražnike in da si utiramo pot
do tvarnih in duhovnih zakladov. To orožje je pa naš nazor.
5. Vsak je svoje sreče kovač Zanimivo in poučno zgodbo bi lahko napisal. Nekako takole:
Razen...
Bila je mogočna dežela. Ves svet je trepetal pred njo, razen dežele, kjer je vladalo delovno ljudstvo. Mogočna dežela je imela na tisoče tovarn. Kaj so izdelovale te tovarne? Vse, razen potrebščin za miroljubno prebivalstvo. V tisti deželi namreč ni bilo miroljubnega prebivalstva. Tam je živelo samo vojaštvo. Dežela je imela na milijone do zob oboroženih vo-
jakov. Toda to prav za prav niso bili vojaki. To so bili čudni stroji, ki so se gibali samo na povelje, stroji, ki so klali, požigali, pustošili.
Dežela je imela na stotisoče bojnih vozov, ki jim pravijo »tanki«, nihče niti ne ve, koliko je imela topov, letal in drugih morilnih naprav. Tudi ni znano, kaj vse je še skrivala.
Govorili so, da je bila ta država en sam stroj. En sam človek je poveljeval vojnemu stroju. Toda človeku ni bil niti podoben, saj ni sploh človeško govoril Navadno je lajal. Ko je pa lajal, ga je poslušal ves svet, razen ...
V tej deželi so imeli vse, razen... Imeli so orožja, strojev, hlapcev — vendar vsega premalo. Imeli so že skoraj vse, raizen vsega sveta. Hoteli so pa imeti ves svet. Hoteli so si ga podjarmiti in skoraj bi si ga že, razen...
Vse bi bilo, ko bi ne bilo tistega »razen«.
Imeli so vse, razen ljudi. Namreč ljudi ki bi mislili s svojimi možgani. Imeli so mnogo strojev in mnogo sužnjev. Prav za-
stom, ki so s svojimi vojaškimi intervencijami poskušali uničiti že priborjeno oblast Sovjetov. Nato je tovariš Andrej poudaril, da obletnico Oktobrske revolucije ne praznujejo samo narodi Sovjetske zveze, ampak jo proslavljajo vsi narodi ljudskih demokracij in milijoni in milijoni ljudi, ki še danes trpijo pod jarmom imperialistov in domačih zatiralcev, kajti Oktobrska revolucija ni bila samo zmaga nad zatiralci v Rusiji, temveč je bila iskra, ki je vzplamtela in pokazala vsem zasužnjenim narodom pot, kako se narod lahko sam osvobodi.
Ob koncu je tov. Andrej Haderlap naglasil, da se moramo tudi mi koroški Slovenci zavedati, kaj nam je dala in kaj nam še daje Oktobrska revolucija. Njene zasluge so, da se niso uresničile nakane Hitlerja in njegovih zločinskih pomagačev, da izselijo vse slovensko ljudstvo na Koroškem v Ukrajino in ga tam uničijo. Ne samo to, tudi koroški Slovenci smo se oprijeli načela Oktobrske revolucije, da si narod samo e lastno borbo pribori svobodo in zato smo krenili skupno z jugoslovanskimi narodi na pot borbe proti nemškemu fašizmu, na pot borbe za našo osvoboditev. »V naši borbi za osvoboditev«, je končal tov. Andrej, »nas je in ho podpirala velika Sovjetska zveza, ki je ostala zvesta načelom Velike Oktobrske revolucije, in to nam je jamstvo, da lahko čvrsto korakamo v našo bodočnost.«
Govor tov. Andreja so vsi navzoči sprejeli z velikim navdušenjem, nato pa so predvajali sovjetski film »Viharni življenjski večer«, ki nam prikazuje borbo sovjetskih ljudi proti sovražnikom komaj priborjene sovjetske oblasti. V ospredju filmskega dogajanja vidimo ruskega znanstvenika, ki se je s svojim delom pridružil sovjetskemu ljudstvu in kako ga zaradi tega zapustijo vsi nekdanji prijatelji iz protiljudskih slojev, na drugi strani pa se mu pridružijo delavci, kmetje in borci Rdeče armade. Film izzveni v besedah ljudskega znanstvenika, ki pravi, ko ie poslavlja od borcev — rdečearrnejcev, ki odhajajo na fronto: »Tovariši, iz inozemstva sem prejel številna povabila, kjer mi obetajo vse mogoče ugodnosti, toda ostati hočem zvest svoji domovini, delati hočem za svojo sovjetsko vlado, za svojo ljudstvo!«
Proslave Oktobrske revolucije so bile v nedeljo tudi v Pliberku in Železni Kapli, v ponedeljek pa v Št. Jakobu v Rožu, kjer so govorniki prav tako poudarili pomen Oktobrske revolucije, nato pa predvajali sovjetski film. Povsod je ljudstvo z velikim navdušenjem sprejelo govore, kajti zavedalo se je. kakšnega pomena je Oktobrska revolucija tudi za nas koroške Slovence.	'
OBJAVA
Poslovalnica JUGOZE v Št. Jakobu ▼ Rožu posluje vsako nedeljo od 8. do 12. ure ter vsaki ponedeljek, sredo in soboto celodnevno.
JUOOZA vatu dobavi vsake vrste orodje, stroje, električne motorje in druge električne potrebščine po najnižjih cenah. — Poslužujte se je v velikem številni
OGLAS
Prodam majhno posestvo — veliko sadja — v bližini Labuda (Lavamiind). Cena po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenskega vestnika«, Celovec, Volker-markterstrasse 21.
radi tega, ker niso imeli ljudi, niso imeli nikdar dovolj sužnjev. Nikdar ni bilo dovolj strojev, sužnjev, orožja.
Zakaj bi mislil? so govorili. Saj imam vendar Eiihrerja, ki misli namesto nas! Previdnost nam ga je poslala. Previdnost nam ga je poslala, da nas povede na zmagovito pot kot izvoljeni narod. Naše poslanstvo je, da zavladamo nad vsem svetom, ki si mora šteti v čast, da ga tepta naš slavni škorenj. Ljubi Bog je dal pamet našemu Fuhrerju. Naša dolžnost je lc^ da Eiihrerja brezpogojno ubogamo. Heil!
Zgodbe ni treba nadaljevati. Vsi dobro veste, kako se je končala. Hotel sem le povedati, česa se moramo iz te resnične zgodbe naučiti tudi mi, če se že nismo. Kogar je »šolal« okupator, se je pa najbrž marsičesa naučil. Toda ljudje smo zelo pozabljivi...
Ta zgodba nas uči: človek zasluži svoje ime šele, ko misli s svojo glavo. Vsakdo izmed nas mora znati misliti. Vsakdo izmed nas mora biti človek, ne stroj. (Dalje.)
PRIČNIMO S ČIŠČENJEM
SADNEGA DREVJA!
Pri nas je navada, da pričnemo s čiščenjem sadnega drevja šele v zgodnjih pomladanskih mesecih, ko smo že v polnih predpripravah za pomladansko poljsko delo. Pri vedno večjem pomanjkanju delovnih moči na kmetih je večina sadjarjev v zadnjih letih le površno očistila sadno drevje. Veliko število gospodarjev je pa čiščenje sadnega drevja zaradi tega zanemarilo. Ponekod smatrajo čiščenje sadnega drevja celo kot nekaj nepotrebnega in brezpomembnega.
Da potrebuje vsako življenjsko bitje in vsaka kulturna rastlina tudi svojo oskrbo in nego, je povsem naravno in velja predvsem tudi za sadno drevje. Pridelek in kakovost sadja nista odvisni samo od gnojenja sadnemu drevju, temveč tudi od nege sadnega drevja, med katero spada tudi čiščenje sadnega drevja. Čiščenje sadnega drevja je pa opravek, ki ni navezan samo na gotov določen čas. Brez vsake škode lahko čistimo drevje tudi jeseni, predno zapade sneg. Tudi v snegu bi drevje lahko čistili, kar je pa zaradi snega in mraza neprijetno.
Zato sadjarji in gospodarji, ven na sadni vrt in očistimo in osnažima vse, kar se da, že jeseni!
Kakšno delo nas čaka poleg gnojenja v naših sadovnjakih?
1.	Iztrebimo vse suho, napol suho in staro sadno drevje, nadalje drevesa, ki so nam na poti. Razredčimo nasade, kjer so pregosti, Iger stojijo drevesa samo 3 do 5 metrov narazen. V gostih nasadih je slab pridelek, ker mu manjka zraka in sonca in je zaradi tega rodovitnost manjša; poleg tega pa so gosti sadovnjaki gnezdo škodljivcev in zajedalcev, ker sili v gostih nasadih drevje v višino in se da težko snažiti, čistiti in škropiti.
2.	Razredčimo pregoste vrhove (krone) sadnega drevja, odstranimo vse veje, ki se križajo v kroni, vse veje, ki so polomljene, ki so se posušile ali so napadene po raku ali beli omeli ali celo po San Jo-se-uši (ameriški kapar). Brez usmiljenja požugajmo in odrežimo vse vodene poganjke in veje, ki rastejo iz njih, kajti poganjki samo po nepotrebnem pijejo drevju sokove, kateri naj bi bili v prid plodovom in drugim vejam, da bi se razvijale in bi rodile.
3.	Ostrgajmo debla in veje starega lubja, lišajev in mahu, kamor se čez zimo skrijejo sadni škodljivci. Pri tem položimo pod drevo plahte, rjuhe, papir ali kaj podobnega, da pade lubje nanje, da nam potem škodljivci, ki smo jih pregnali z lubjem, mahom in lišaji iz debla in vej. ne zlezejo ponovno na drevesa. Ostrgano lubje, mah in lišaje sežgimo takoj na licu mesta skupno s suhimi in po raku ter beli omeli napadenimi vejami. Tako v veliki meri zatremo sadtje škodljivce.
4.	Poglejmo tudi malo okoli sadovnjakov, če se tam ne nahaja kakšno grmovje. Tudi to grmovje odstranimo, kajti tudi
v njem živijo zajedalci našega sadnega drevja.
5.	Končno tudi ne pozabimo na to, da borno sadnemu drevju, predvsem pa mladim drevescem, nagnojili in jim globoko zrahljali zemljo.
Vse to so dela v sadovnjakih, ki nam spomladi odvzamejo mnogo dragocenega časa za druga spomladanska dela. Čiščenje sadnega drevja spomladi ne moremo vestno izvršiti. Sedaj je pa čas za to. Če izvršimo ta dela v sadovnjaku enkrat natančno, potem jih ne bo treba že drugo leto spet ponavljati. Če že ne moremo očistiti celega sadovnjaka, napravimo vsaj nekaj, drugo pa v prihodnji jeseni, pa bomo imeli kmalu očiščene vse sadne vrtove. Potem bo tudi pridelek boljši in sadje lepše, kar nam bo prineslo samo boljši izkupiček v sadjarstvu.
Če si ta ali oni še ni na jasnem o pravilnem čiščenju sadnega drevja, da ne ve, kako in katere veje naj odstrani, naj si to pusti pokazati od naprednega sadjarja ali kakšnega absolventa kmetijske šole. Ljudi, ki se na to spoznajo, je pa v vsaki vasi dovolj. Napredne vasi bodo za to organizirale tečaj o čiščenju in snaženju sadnega drevja s praktičnim prikazovanjem. Ob tej priložnosti se lahko vsi kmetje, predvsem pa kmečka mladina seznani poleg čiščenja tudi s pravilnim sajenjem sadnega drevja.
Dajmo, potrudimo se in bodimo gibčni! To bo samo nam v korist.	- ž -r
Dodatek k objavi cen klavni živini
K tozadevni objavi v eni izmed zadnjih številk našega lista dodajamo, da se pri prodaji klavne živine »od doma«, to se pravi na posestvu od kmeta direktno mesarju, zniža objavljena cena
pri klavnih govedih za š —.05 pri kg
pri klavnih teletih in
svinjah za	š —.10 pri kg.
Pri klavnih ovcah se pri prodaji »od doma« cena ne zniža in ostane, kakor je objavljeno, pri določeni višini.
Kmečka zveza za Slovensko Koroško
K A J ŠE DOBIMO
Predhodno dobimo na odrezke živilskih nakaznic 47. dodelitvene perode naslednja živila:
kruh
400 g kruha dobimo na odrezke 3 E, 3 Jgd, 3 K, 3 Klk, 103 E, 103 Jgd, 103 K, 103 Klk, 203 E, 203 Jgd, 203 K, 203 Klk, 303 E, 303 Jgd, 303 K, 303 Klk, 6()3 A, 612 A, 615 A, 624 A;
500 g kruha dobimo na odrezke 1 Kisi, 101 KIst, 201 Klst, 301 Klst;
1000 g kruha dobimo na odrezke 1 E 2 E, 16 E, 1 Jgd, 2 Jgd, 16 Jgd, 1 K, 2 K 1 Klk, 2 Klk, 101 E, 102 E, 116 E, 101 Jgd, 102 Jgd, 116 Jgd, 101 K, 102 K, 101 Klk, 102 Klk, 201 E, 202 E, 216 E, 201 Jgd,
202 Jgd, 216 Jgd, 201 K, 202 K. 201 Klk. 202 Klk, 301 E, 302 E, 316 E, 301 Jgd, 302 Jgd, 316 Jgd, 301 K, 302 K, 301 Klk, 3u2 Klk, 407, 408, 409, 703 S, 712 S, 715 S, 724 S, 803 Sst, 804 Sst, 815 Sst, 819 Sst. 831 Sst;
meso
100 g mesa dobimo na odrezke 601 A, 613 A, 701 S, 710 S, 713, 722 S, 801 Sst,
813	Sst, 817 Sst, 829 Sst;
200 g mesa dobimo na odrezke 8 E, 9 E, 10 E, 8 Jgd, 9 Jgd, 10 Jgd, 8 K, 9 K, 10 K, '108 E, 109 E, 110 E, 108 Jgd, 109 Jgd, 110 Jgd, 108 K, 109 K, 110 K, 901 M. 902 M;
mast
100 g masti dobimo na odrezke 702 S, 714 S, 905 M, 906 M;
120 g masti dobimo na odrezke 802 Sst,
814	Sst, 818 Sst, 830 Sst;
150 g masti dobimo na odrezke 5 E, 6 E, 5 Jgd, 6 Jgd, 5 K, 6 K. 5 Klk, 6 Klk, 5 Klst, 6 Klst;
testenine
500 g testenin dobimo na odrezke 27 K, 27 Klk, 127 K, 127 Klk, 227 K, 227 Klk, 327 K, 327 Klk;
800 g testenin dobimo na odrezek 903 M;
pšenični zdrob
1200 g pšeničnega vi roba dobimo na odrezke 26 Klst, 126 Klst, 226 Klst, 326 Klst;
ovseni kosmiči
200 g ovsenih kosmičev dobimo na odrezke 602 A, 614 A;
250 g ovsenih kosmičev dobimo na odrezke 705 S, 716 S;
450 g ovsenih kosmičev dobimo na odrezke 805 Sst, 826 Sst;
500 g ovsenih kosmičev dobimo na odrezke 4 E. 4 Jgd, 4 K. 4 Klk, 104 E. 104 Jgd, 104 K, 104 Klk, 204 E, 204 Jgd, 204 K, 204 Klk, 304 E, 304 Jgd, 304 K, 304 Klk;
stročnice
250 g stročnic dobimo na odrgztc 6‘)5 A, 616 A, 706 S, 718 S, 806 Sst, 828 Sst;
500 g stročnic dobimo na odrezke 7 E. 7 Jgd, 107 E, 107 Jgd, 207 E, 207 Jgd. 307 E, 307 Jgd;
kavini nadomestki
250 g kavinih nadomestkov dobimo na odrezke 3, 103, 203 in 303, ki so označeni z E, Jgd, K, Klk in ki se glasijo na 400 g kruha;
bela moka
belo moko dobimo na odrezke, ki so označeni z »W« in ki se glasijo na 50 g kruha, v razmerju 100:75; skupno dobimo torej 750 g bele moke;
krompir
1400 g krompirja dobimo na odrezkei 607 A, 621 A, 707 S, 721 S, 807 Sst. 621 Sst;
1400 g krompirja dobimo na s »47« označene tedenske odrezke I — IV nakaznic za krompir 47 — 55 za osebe do 3, leta.
nadalje dobimo skupno 5600 g krompirja na s »47« označene tedenske odrezke I — IV nakaznic za krompir 47 — 55 za osebe od 3. leta naprej.	, ,
Sovjetska zveza
V BORBI IN DELU
Tudi s kulturo nad Hitlerja
Nekaj posebnega je s sovjetsko kulturo. Kar je bilo nekdaj v Rusiji namenjenega le izbrancem, ki so se šopirili sredi kulturnega razkošja in sedeli na kulturnih vrednotah, more danes uživati sleherni sovjetski človek. Narodi, ki pred državljansko vojno še pisati in brati niso znali, zajemajo danes učenost in kulturo, se dvigajo v znanostih in umetnostih. Pomislimo samo na bašldrski narod, ki je v manj kot četrt stoletja doživel tak prerod, kot so ga doživljali včasih narodi v stoletjih. Pred revolucijo bi lahko na prste sešteli ljudi, ki so pri Baškirskih znali sukati pero. Niso imeli svojih šol, ne kulturnih ustanov, ne gledališča. V 25 letih pa je zrasla baškirska kultura in baškir-ska inteligenca. Sedaj je na Baškirskem 7 visokih in 5.T)00 drugih šol. Sedaj je med baškirskim narodom na desettisoče ljudi z visokošolsko izobrazbo in nad tisoč znanstvenikov in književnikov.
Kulturno življenje v času Domovinske vojne se je stopnjevalo, kjerkoli je bilo
pač mogoče. Leningrad je na primer v času najhujše blokade, ko so padale neprestano vanj smrtonosne granate, svoje kulturno življenje še bolj dvignil in Izoblikoval. Trinajst ustanov je v času tr-plenja izdalo 446 knjig resne vsebine in skoro 1000 brošur v običajni nakladi 24 milijonov izvodov. V Ukrajini so za časa Domovinske vojne ukrajinska založništva izdala nekaj stotin novih knjig, med njimi 130 del umetniške literature. V Kijevu je izšlo več pesniških zbirk ter 168 raznih revij in časnikov.
Leningrad in Ukrajina! Kakšna kulturna aktivnost na področju pisane besede v najtežjih časih, ki jih je kdaj preživelo kakšno ljudstvo! Leningrad in Ukrajina sta pač živi pričevanji, kako so sovjetski narodi preživeli samozavestno nemško nevarnost in kako je sovjetsko ljudstvo v celoti, ne pa samo v posameznih plasteh dvignjeno na visoko stopnjo kulture.
Izrazit razvoj pa so doživljale v Sovjetski zvezi med Domoviusko vojno znanosti.	(Dalje.)
PREŽIHOV VORANC:
NASI MEJNIKI


Kakor prej iz županove hiše, tako se je zdaj tudi iz trgovčeve hiše razlegal jok in stok. Vestru se je zdelo, da padajo težki udarci. čez nekaj časa so tudi iz te hiše prišli ljudje, ki so zapovrstjo korakali proti rdečemu avtomobilu sredi ceste. Trgovec je korakal spredaj, za njim je šla njegova žena in nosila na rokah majhnega otroka, ki je strahovito jokal, za njima so šli večji otroci in čisto zadaj sta šla trgovčeva oče in mati, ki sta se držala za roke in se le s težavo pomikala dalje, ker sta bila že silno stara in sta sc le malokdaj pokazala iz hiše. Za njima sta dva vojaka nosila vsak po en kovčeg, ki sta jih vrgla za družino v voz.
S tem pa še ni bilo konca teh čudnih vojaških obiskov po trgu. Nato so vojaki odšli še k brivcu, od koder so potem prignali njegovo družino. Pri tej hiši je bilo zelo veliko otrok, ki so se na cesti jokali, kakor da bi jih iz kože deval. Večji otroci so nosili s seboj neke stvari, ki so bile podobne odejam, žena je nosila piskfe in sklede kar v rokah. Enkrat so ji ti piskri
padli na tla in se potočili po cesti, ena skleda se je pri tem razbila. Žena je tekala za ropotijo sem in tja in kričala: »Požrite še to, požeruhi!«
Ko so ženo naposled pririnili do voza, se je ta zravnala pokonci in zavpila po trgu na ves glas:
»Mi pridemo še nazaj!«
Nato jo je eden vojakov od zadaj sunil v avtomobil, da je padla na zobe skozi vrata, in zavpil:
»Molči, baba!«
Ko so bili ti ljudje v vozu, so odšli vojaki še po druge ljudi. Prignali sd še tri druge družine od nekod. Ponavljale so se iste podobe kakor pri prvih treh družinah. Ko so imeli te družine v vozu, je Vester mislil, da je stvar končana in da bo avtomobil odpeljal. Toda voz je še dalje stal sredi trga in čakal. Kmalu je zapazil, da se bližajo še skupine ljudi po cestah, ki so vodile v trg, moški, žene in otroci. Ko so jih prignali v trg, je Vester spoznal, da so to kmetje iz okolice. Kmetje so bili oblečeni v delavniške obleke in
so vsi imeli cule s seboj. Ko so prignali zadnjo kmečko družino pred avtomobil, se je Vester zgrozil. Moral se je oprijeti zidu, da se mu ni zmotilo od slabosti. To so bili njegovi botri iz sosednje vasi. Natanko je videl, kako so šli po vrsti proti vozu, najprej boter, ki je nosil velik sveženj, potem botra, ki je nosila otroka na pršili, potem je šel starejši sin, za njim hči, potem pa še dvoje otrok; vsi so nosili svežnje v rokah. Otroci in žena so jokali na glas. Vester je natančno cul kmeta, ki jih je pogovarjal:’
»Ne zganjajte, saj pridemo nazaj, gotovo pridemo nazaj.«
Ko so vstopili v voz, so vojaki vsakega posebej sunili od zadaj in otroci so pri tem bolestno zakričali. Tržani so od daleč gledali te prizore in Vester je opazil, da se zdaj niso tako radovali, kakor pa pred nekaj tedni, ko so skozi trg gonili župnika in druge ljudi. Le nekaj žensk se je še škodoželjno smejalo, vsi drugi pa so molče stali pred svojimi hišami, nekateri pa so velo zmajali z glavami in odhajali v hiše. Potem je avtomobil odpeljal po cesti proti vzhodu.
Zvečer so se Vestrovi starši vrnili iz trga kakor druge krati. Oče se je že nekaj dni vračal trezen domov in ni veliko govoril. Nocoj sta sc oče in mati pogovar-
......
jala, da so danes selili tiste ljudi, ki so! zoper JNemce. Njihovo imetje je zaplenjeno in na njihovo mesto bodo prišli drugi ljudje. Kakšni, to se ne ve. O selitvi botra nista govorila posebej. Vester pa se ni mogel zdržati, da bi ne rekel:
»Botrovih mi je žal, ker so bili dobri ljudje.«
Nista mu odgovorila.
»Videl sem, kako so jih pehali v voz« Otroci so vpili od bolečin.« je nadaljeval Vester.
Ker mu nobeden ni odgovoril, je Vester vprašal:
»Zakaj so jih izselili?«
Spet mu ni nobeden odgovoril. Oče so je tiho spravil spat. Ko sta z materjo ostala sama, je Vester rekel:
»Če mi boste prinesli kakih potic od tistih ljudi iz trga, jih ne bom več jedel.«
Mati je odgovorila: »Tiho bodi, ker ne razumeš življenja. Življenje je za enega izmed nas težko.«	(Dalje.)
Udajatelj, lastnik in aaloanlk Itata:	Dr. Frane Petek
Velikovec. Glavni urednik:	Dr. Franci Zivltter, o d go.
vornl urednik: Franci Ogris, oba Celovec, SaluatraOe 0, oprava: Celovec, Vttlkormarkter Stratte 21. Doplal ae naj pošiljajo na naslov; Celovec (Klagenfurt), Postarat I., Poalr sehlieOfaeh 271. Tlaka: »Klrntner Votksverlag O. m. b. H«* Klagenfurt, lO.-Oktober-Stratte 7.
.......................................HI......C