Leto vi. — št.3-4 glasilo delovnega kolektiva rudnika lignita velenje j^e^ LETNA KONFERENCA Z DECENTRALIZACIJO SAMOUPRAVLJANJA PREVZEMAMO VSE VEČJE ODGOVORNOSTI za hitrejše in uspešnejše uresničenje postavljenih gospodarskih nalog. Zato so članstvu stalno tolmačili, da zavise dobri uspehi gospodarjenja in dobri finančni uspehi posameznih ekonomskih enot, kot tudi celotnega rudnika, neposredno vseh zaposlenih. Pri realizaciji takšnih nalog je bilo nujno, da so sindikalne podružnice menjale sistem in metode dela in se pri delu prilagodile organizacijskim spremembam, ki so nastale v delovni organizaciji. Zbori kolektiva, kot neposredna oblika upravljanja, služijo izvršnim odbororii, da preko njih seznanijo člane o vseh važnih odločitvah, ki se nanašajo na nadaljnji razvoj gospodarske moči rudnika. Pred sprejemom aktov, nanašajočih se na ekonomsko-proizvodne in družbene odnose, so pri dokončni formulaciji sodeloval« pretežno vsi člani delovnega kolektiva. Sindikalna organizacija pa je poskrbela, da so samoupravni organi upoštevali njihove dobre pripombe in sugestije. Tako smo v preteklem obdobju na zborih kolektiva obravnavali poročila o delu organov upravljanja, dosežkih poslovanja in razvojne poli delovne organizacije, predloge za nekatere normativne akte. teze in predloge družbenega plana ter poročilo o razvoju in delu občine. Povprečna udeležba članov na zborih kolektiva hodo odslej lahko dobavljali premog pri rudniku tudi ostali (industrija, grosisti). Naš princip je, da se naj primerna cena zagotovi proizvajalcu, ne pa da se okoriščajo s premogom drugi preko visokih marž in posrednih stroškov. Torej zastopamo s tem principom korist potrošnika in našo lastno. Zato bo naloga zastavljenega podjetja, da ta princip v .celoti izvede. Prepričani -smo, da bo Veletrg v tem pogledu uspel, ker bomo nad njegovim poslovanjem stalno bdeli v smislu smernic, zaradi katerih je bil formiran. Naše stališče pa se glasi: Dejstvo je, da vlada v distribuciji premoga velik nered, ki škodi tako proizvajalcem kot potrošnikom. Kako zagotoviti, da bo na tem področju zavladal red je enp važnih vprašanj, ki zanima tako proizvajalca kot potrošnika. Zato odločno odklanjamo sleherno sumnjo in obtožbo, da je bila ustanovitev »Veletrga« vodena z motivi ustvarjanja monopola in posledičnega zviševanja cen. Ne samo, da takšne sumnje odklanjamo, ampak trdimo, da predstavljajo tako za naš kolektiv kot odgovorne osebnosti globoko žalitev in to: Št. 3-4 — RUDAR — stran 4 — Zato, ker je naš kolektiv v dolgoletni praksi pokazal in dokazal, da se zna brez špekulacij na trgu boriti za svoj položaj in svoj dohodek, saj je v času, ko je skoraj celotno rudarstvo Jugoslavije bilo sanirano s strani ražnih forumov, plačeval visoke družbene dajatve v obliki rudarskega prispevka in prispevka na izredni dohodek ter — zato ker so cene premoga praktično že, ali pa bodo v najkrajšem času popolnoma proste, ter bi si, kot smo si znali za-^igurati druge stvari (produktivnost, ren- tabilnost, ekonomičnost) znali »verjetno« urediti tudi ceno, ki bo našemu premogovniku najbolj ustrezala. Pri velikem pomanjkanju premoga, kot je bil primer zadnja leta, in tudi sedaj, se je rudnik čutil dolžnega, da ukrene vse, da ne samo proizvede dovoljne količine premoga, temveč da tudi preskrbi, da bo premog najbolj uspešno plasiran. To pomanjkanje je vzpodbudilo našo že staro željo, da sami organiziramo takšno prodajo premoga, ki nam bo na eni strani zagotavljala siguren odjem, na drugi pa pokrivala dejanske potrebe po premogu. Tako smo ustanovili podjetje »Veletrg«. . A Kje in kdaj so pričetki te trgovine? 1. Negotov položaj glede dejanskih potreb po premogu, ki je imel svoj odraz v občasnih večjih potrebah od možnih kapacitet proizvodnje ali pa obratno, je nujno terjal sestato energetske bilance Jugoslavije. Na osnovi te bi ^sak premogovnik izgrajeval svojo perspektivno kapaciteto. Mi smo takšno bilanco večkrat zahtevali, kljub temu pa je bila v osnovi izdelana šele v lanskem letu. Letošnje razprave okrog elektrike premoga, plina in nafte pa ponovno dokazujejo, da nam perspektiva premogarstva še vedno ni jasna. 2. Rudnik lignita Velenje je praktično glede na zaloge premoga edini tovrstni energetski temelj gospodarstva Slovenije. Zavedajoč se važnosti le-tega, so organi rudnika v pomanjkanju energetske bilance morali sami iskati svoje tržišče in s tem svojo perspektivo. Pri zbiranju potreb smo se morali oslanjati na podane potrebe koristnikov. Koliko smo se lahko naslonili na take izjave koristnikov o njihovih potrebah, zgovorno pričajo naslednji primeri: a) Elektrogospodarstvo. V letu 1961 smo skupnp s TE Šoštanj imeli na deponiji ca. 300.000 ton premoga. Na sestanku s predstavnik ELES so oni izjavili, da bo znašala njihova perspektivna letna potrošnja ca. 500 do 550.000 ton lignita. Že tri mesece za tem (medtem smo iskali in našli drugega kupca za preostale količine — Toplarno Zagreb) pa so povišali svoje potrebe na 800 tisoč do milijon ton lignita letno. b) Železnice in železarska industrija se je želela v celoti preusmeriti na porabo rjavega premoga oziroma mazuta in bi preskrba z lignitom praktično odpadla. Dejansko so potrebe popolnoma drugačne. c) Široka potrošnja, ki v času slabega plasma na ni bila sposobna prevzeti nikakršnih večjih količin, javlja v sedanjem času potrebe, ki so popolnoma nerealne in ki so tudi v očitnem neskladju s perspektivnimi potrebami, ki so jih javili. Da bi ponazorili »red«, ki ga je zagotavljala proizvajalcem obstoječa trgovska mreža navajamo še nekaj primerov: V poslovnem letu 1961/62 je bil RLV v kritičnem položaju za plasman premoga. Morali smo deponirati. iNa deponiji smo imeli več sto tisoč ton premoga, ki je ze gorel. V tej situaciji je sklical RLV vsa • grosistična podjetja in jim priporočal, naj skušajo prodati vsaj del deponije, RezuL-tat je bil negativen. Predstavniki teh gro-, sističnih podjetij so k.ratkomalo izjavili, (nadaljevanje na 5. s^ranijj % S kakšnim namenom je osnovan »Veletrg« (nadaljevanje s 4. strani) da nisp v stanju prodati niti 1000 ton premoga ... Kakor vedno, se je tudi tokrat rudniku očitalo, da je nesposoben zagotoviti si plasman premoga. [Navajamo samo en tak primer, ki je izšel v tistem obdobju v Pav-lihi in ki se je glasil: ... Radi bi tudi vedeli, kako je bilo s tisto goro prčmoga, ki so ga nedavno-tega plameni vsega požrli? Strašno jih tudi zanima, koliko časa bodo premog še vozili v deponijo in če sploh še lahko pričakujejo kakšen dobiček? Z rudarji vred so radovedni tudi potrošniki, če se bo premog kaj pocenil, ko se ga je nakopičilo za celo gorovje, in ga\ tlačijo kar z buldožerji, da tijja bilo manj videti... Obratni primer smo beležili v letih 1962, 1863, 1964, ko je bilo na trgu povpraševanje po premogu večje od možne proizvodnje. Trgovska podjetja v tem času, namesto, da bi, poskušala plasman organizirati tako. da bi z možnimi količinami trg maksimalno založili, so obratno premog plasirala tako, da je potreba izgledala še večja od dejanske. Tak način jim je z ozirom na njihovo politiko ustvarjanja lastnega dohodka najbolj ustrezal. Navzkrižni prevozi so se vkljub našim večkratnim intervencijam množili — vse to pa je že tako veliko pomanjkanje še po-tericiralo. škoda takšnega poslovanja se očituje že v januarju .letošnjega-leta, ko ta ista trgovska podjetja, ki so v decembru 19(64 ugotavljala velik primankljaj premoga, pošiljajo brzojavke z odkazom dobav, ko konkretno v Mariboru ugotavljajo, da se velenjski lignit ne da plasirati in ko ugotavljajo predstavniki Kuriva v Celju, da so se potrošniki založili z dvakratnimi potrebnimi količinami premoga. Že samo navedeni primeri jasno kažejo, da obstoječa trgovinska mreža ni vodila nikakršnega računa niti o proizvodnjah, niti o potrošnikih premoga. Edini interes, na katerem se je pa tudi snovala politika teh podjetij, je bil lastni dohodek teh trgovskih podjetij. Izraženih potreb v letu 1963 in 1964 je ca. 5 milijonov ton za vsako leto, kar je praktično za 2 kapaciteti rudnika. Trdimo. da javljene količine niso sad dejanskih potreb, temveč bolj na eni strani sad želja za lahkim zaslužkom, na drugi pa špekulacij, da tudi s polovično dobljeno količino pokrijejo svoje potrebe. Kje je in kje ni pretirana zahteva je nujno, pravilno oceniti in femu primerno količino tudi zaključiti. To je bil vsekakor eden bistvenih razlogov, ki je narekoval , ustanovitev podjetja »Veletrg«. Še >zdaleč pa ni bil to edini razlog. 3. Nerazumljivo slab odnos do premo-garstva, ki se očitno zrcali v položaju panoge kot celote, lahko bistveno popravi ali poslabša način distribucije in formiranja končnih cen premoga. Navzkrižno di-sponiranje premoga, Visoki pribitki, stroški, ki nastajajo zaradi deponiranja ali pa stroški zaradi drobljenja, ki so nastali zaradi anarhičnega trgovanja s premogom, na vsak način občutno slabšajo položaj panoge in delavcev, ki so zaposleni v tej panogi. Vse take stroške plača seveda potrošnik neposredno v ceni premoga ali pa preko cen drugih izdelkov — torej se zaradi njih zvišuje cena premoga in s tem ogroža položaj tako panoge kot rudarja. Ne samo zaradi teh razlogov — vendar pa tudi zaradi njih pada relativni OD rudarjev v odnosu na druge panoge, kar se pri gospodarjenju v podjetju oči- tuje v pomanjkanju delovne sile in visoki fluktuaciji (na RLV v letu 1964 je bilo potrebno sprejeti ca. 8 delavcev, da je ostal eden). Ekonomske cene prevoda bodo vplivale na formiranje cen prembga, če bodo količkaj veljali ekonomski zakoni v gospodarstvu, posebno pa še nizkokaloričnega lignita^ Zapirati oči pred temi problemi in se skrivati za očitki o monopoliziranju, pomeni diskriminacijo rudarske problematike, ki se na žalost ne zrcali samo na tem, temveč tudi mnogih drugih primerih. Seveda pa svoje problematike in vzrokov le-te ne more prezreti rudar in tisti, ki je na rudniku zaposlen. Zato bo gotovo ukrenil vse, da kolikor je možno, zmanjša ali ukine posredne stroške, da si s tem sprosti osnovno ceno premoga in s tem svoj položaj vsaj delno popravi. 4. Eden glavnih razlogov, ki ga pa doslej nismo navajali, da po nepotrebnem ne razburjamo javnosti, je bodoče koriščenje lignita na licu »mesta za potrebe plina in elektrike. Dejstvo je, da bo s takim načinom koriščenja premoga energije več kot doslej, saj se bodo razpoložljive količine sinotrheje koristile, potrebno pa bo znatnih regulacij pri sedanjih potrošnikih (del industrije bo prešel od uporabe rjavega premoga na plin, rjavi se bo s tem sporstil za gospodinjstva itd.). Da bi to regulacijo izvršila obstoječa trgovska mreža, je absurdno misliti; v izogib kasnejšim posledicam pa je potrebno in nujno, da se vse analize in usmerjanje prodaje premoga temu primerno vršijo že sedaj. 5. Trditve Zvezne inšpekcije, nanašajoč se na povečanje cen so v nekih primerih tendenciozne, v vseh pa ninjgu preura-njene. Tendencioznost obtožb proti ustanovitvi trgovskega podjetja »Veletrg« je razvidna že iz pisanja o 800 milijonskem »dobičku«, ki naj bi rezultiral iz takšnega poslovanja. V kolikor bi tudi dejansko bila ustanovitev vodena z ozkimi cilji ustvaritve čim večjega »profita«, bi ta znašal v najboljšem primeru ca. 200 milijonov, ker ostalo absorbira prometni davek, stroški ijd. Marža na premog da namreč skupno dohodek v višini ca. 500 milj. din. Kakšen pa bo dohodek dejansko, pa v tem trenutku težko kdo »prerokuje». Dejanski rezultat bo razviden, ko bo zaživela detajlistična mreža tako. kot se jo namerava organizirati. Iz priloženega pregleda cen pa se lahko ugotovi, da bo rezultat prvenstveno ugoden za potrošnika, ki bo v bodoče dobival naš premog ca. 4—10% ceneje kot do sedaj. Dokaz: Pregled maloprodajnih cen z dne 23. 2. 1965. Vtem odstotku pa še niso zajeti nižji stroški, ki bodo rezultat boljše bodoče organizacije, ker rezultata te še trenutno ne moremo točno določiti. Ravno tako je v odločbi postavljena trditev, da znaša razlika v ceni samo pri TE Šoštanj 200,000.000 tendenciozna in neutemeljena, neresnična. TE- Šoštanj ima po pogodbi z »Veletr-gom« sklenjeno dobavo za 850.000 ton zdroba po ceni din 4.020, kar daje 3,400.000.000 din prometa. Pogojena 3% marža znaša torej din 102,000.000, ne pa 200,000.000 din. »Veletrg; se obvezuje izdobaviti te količine brez dodatnega drobljenja, kar bo uspel | pravilno porazdelitvijo količin med posamezne potrošnike. Na račun drobljenja in stroškov v zvezi s tem je samo TE Šoštanj plačala RLV v letu 1964 nad 100 milj. din. V dveh mesecih letošnjega poslovanja je uspelo »Veletrgusc te stroške znižati m znašajo za I. in II. mesec 1965 5,085.750 din. V kolikor te stroške v enakih merah prenesemo na ostale mesece, bodo znašaji skupno največ 30.000.000 din. Ze samo iz tega dejstva bo TE pridobila 70,000.000 din, ne pa — kot se trdi — da bo oškodovana. Kot smo že navedli, pa so vse te trditve predvsem preuranjene, ker v dveh mesecih poslovanja »Veletrg« sigurno ni mogel razviti mrežo tako, kot je bila zamišljena. Kjer detajlistična mreža posluje v redu in z minimalnim pribitkom, se je »Veletrg« že naslonil nanjo, kakšna je reakcija trgovske mreže, ki jo ustanovitelj podpira je razvidna iz izjav. Iz skice nujnega razvoja lastne mreže pa je razvidno, da je nameraval organizirati mrežo prvenstveno tam, kjer cene najbolj odstopajo, od rudniških. S tem je hotel vplivati na formiranje cen ostalih, ki se s prodajo našega premoga na dotičnem območju u-kvarjajo. Trdimo, da je bil tudi pri prodaji za in-dustrijo'namen isti. torej ne podražitev, temveč pocenitev. To opiramo s naslednjimi dejstvi: Povečani stroški zaradi pribitka marže industriji so samo navidezni, ker dejansko bo industrija imela večje koristi kot znašajo navedeni stroški,_ki so razmeroma zel<) nizki. Ta korist bo izhajala iz: a) povečala se bo obratovalna sigurnost in b) v mnogih primerih bodo izpadle povečane zaloge in s tem potreba po dodatnih poslovnih sredstvih (samo obresti na take kratkoročne kredite znašajo 7 %); c) zaradi podražitve prevozov bo marsikatero industrijsko podjetje moralo misliti na koriščenje tistih premogov, ki jira bodo gospodarsko najbolj primerni. Dolžnost »Veletrga« pa je v tem sklopu, da takoj prične s poskusi/ za uporabo lignita v industrijskih«podjetjih, ki leže v gravitacijskem območju velenjskega lignita: d) lansko leto so industrijska podjetja morala plačevati znatne stroške drobljenja. Naloga novega podjetja je, kot že rečeno, da take stroške prepreči, kar ima že svoj odraz v letošnjem letu. Da bi navedeni cilj dosegli, potrjuje že nekaj izjav obstoječe industrije. Seveda pa je tudi isti primer, kot pri široki potrošnji, da je namreč sklepanje po 3 mesecih poslovanja mnogo preuranjeno, ker se rezultati takšnega poslovanja sigurno še ne morejo v celoti pokazati. Navedena dejstva so v glavnem vodila organe upravljanja, ko so sprejemali sklep o ustanovitvi »Veletrga«. Pri tem so, — če povzamemo — izhajali iz naslednjih izhodišč: 1. V distribuciji in v oblikovanju prodajnih cen, ki jih izkazujejo trgovska podjetja za široko potrošnjo, vlada prava zmeda in nered, ki jo naš potrošnik posebno občuti. Upravičeno je nejevoljen, ker ve, da so naše proizvodne cene nizke in da bi dosledno temu morale biti maloprodajne cene vsaj znosne, če že ne prav tako nizke. Več kot jasno je, da trgovska mreža, ki ima na iskrbi široko potrošn jo, ne vodi svoje prodajne politike z vidikov potrošnika, marveč vidi in pozna samo sebe. s. S kakšnim namenom je osnovan »Veletrg« (nadaljevanje s 5. strani) 2. Vidimo tudi, da je močno zanemarjena distribucija sama. V porazdelitvi so močne in očitne hibe. Manjka ji pravzaprav sleherna smotrnost, zlasti če količkaj razčlenimo in ocenimo strukturo potroš-nih območij. To so dokaj slabo organizirana. Vidik dejanskih potreb je marsikje drugotnega pomena Na prvem mestu je čim večji zaslužek. Relacije Same so tudi postranski element v strukturi prodajnih stroškov in s tem maloprodajne cene. Pri taki prodajni strategiji ni čudno, da so razlike v maloprodajni ceni na tem ali onem potrošnem področju že pravi absurd, ki ne žali samo potrošnika, marveč tudi nas, neposredne proizvajalce. Iz vsega tega lahko sledi samo ena ugotovitev in ta je: Razmerje med našo prodajno ceno — in prodajno ceno trgovske mreže za široko potrošnjo je več kot nesorazmerna, distribucija sama pa taka, da nujno veča pomanjkanje premoga na potrošniških področjih. 3. Nujno je tudi, da posvečamo v bodoče še večjo skrb temu, da bo naši industriji zagotovljena vedna in zadostna dobava premoga, ki ji bo omogočala, da bo lahko nemoteno izpolnjevala svoje proizvodne in gospodarske naloge in cilje. Stalno bdeti iu spremljati zaloge v naših industrijskih podjetjih, je tudi eden izmed pogojev, ki bi nam pomagal, da bi naše dobavne obveznosti lahko izpolnjevali učinkovitejše in skrbnejše kot doslej. Tudi to moramo odslej upoštevati in izvajati. S tem povezani stroški bodo prav gotovo imeli svojo polno upravičenost, ker bomo na ta način mnogo pridobili na slovesu solidarnosti, in s tem samega sebe mečno afirmirali na tržišču premoga. Pogodba, ki je bila prvotno sklenjena med RLV in : Veletrgom« sloni na teh izhodiščih' in predvideva, da se stornira dogovor o plasmanu preko Velet rga. v Kolikor bo njegova politika sjonela na drugačnih vidikih, kot jih pa ta izhodišča zasledujejo. Zelo nas čudi obrazložitev Zvezne inšpekcije, da bi ta trgovina lahko sicer delovala, vendar z rabatom rudnika. Navajamo cene premoga po kalorični vrednosti za vse tiste premogovnike na območjih, kjer se prodaja naš lignit: Rudniki Cena kca Poljski 1,74 Raša 1,74 Trbovlje 1.62 Zagorje 1.63 Senovo 2,61 Zalpukovca PTegrada 2,74 2.39 Presika 2,64 Kočevje 2.05 Laško 2.3S . Kakanj 1.91 Hrvat, rudniki ca. 2.0 Velenje 1,31 Opomba: Te cene so bile veljavne do 12. 1. 1965, ko so ,se v zvezi s sklepom ZIS enakomerno pri vseh rudnikih povišale. it Pri celotnem poslovanju preko »Vele-trga« rudnik od marže ne bi imel nikakršne koristi. Vsa korist tako organizirane trgovine bi šla industriji in široki potrošnji. ki bi jim strošek marže pomenil malenkost napram dejansko prihranjenemu. To potrjujejo tudi priložene izjave. Smatramo torej, daje predvsem zaradi tega, nemalo pa tudi zaradi poznane sploš"ne problematike rudarstva nemogoče pričakovati, da daje rudnik še rabate. Končno tudi smatramo, da je zahtevek [jo vrnitvi neopravičenega dohodka Vele-trga neupravičen, ker so dejanski »pro-fit» po dveh mesecih poslovanja sploh ne da ugotoviti. Stroški bi se šele iu se bodo pričeli razvijati, predvsem pa bodo pravi takrat, ko bo »Veletrg« v celoti razvil svojo trgovsko mrežo kot tudi zastopuike za industrijo. Ponovno poudarjamo, da je bila ustanovitev trgovine motivirana edino s cilji, ki smo jih že opisalLin smatramo, da bo podrobnejši pregled vsega materiala,-nazadnje pa tudi dokazano solidno poslovanje rudnika jasno pokazal, kje je in kje ni skrb za to, da se trgovina s premogom uredi. Naš odločen namen je, ki ga bomo tudi uresničili, da potrošnika oskr-bimo s premogom ceneje kot ga je dosedanja mreža. Skrite ali neskrite rezerve Ob prehodu na obračunske enote, bo potrebno poiskati vse skrite rezerve v raznih oblikah. Važno vlogo pri iskanju teh rezerv bodo odigrale razne analize dosedanjih dosežkov v negativni pozitivni smeri. Ena od bolečih zadev je plačevanje tistih stvari, katere bi ž malo več pazljivosti ne bilo treba plačevati, upr. orodje in podgrada. Po statistiki iz leta 1964 je bilo zgubljeno 325 stojk in 184 stropnikov, katere je bilo treba, plačati iz čistili oselinih dohodkov. Te izgube znašajo povprečno pri stoj-kali 27 kom. na mesec, pri stropnikih pa 15 kom. na mesec. To so čiste izgube. Tisto. kar se pozneje najde t. j. 16 % je že upoštevano. Ako preračunamo te izgube v denarno vsoto znaša to okrog 21,000.000 dinarjevT" ali kompletna oprema za eno 60-metrsko čelo. Čeprav ni bila takšna vsota plačana nazaj — po nabavni cehi — ker se zgube obračunajo po trenutni vrednosti, je tak izdatek za delavca samega kot za podjetje izredno občutljiv, drag in nepotreben davek za nevestno delo. V mesecu januarju in februarju se je z ostrejšimi prijemi od strani vodstvenega kadra ter z izvrševanjem kontrole na čelih, kakor tudi predaja številčnega stanja med tretjinami stanje izredno popravilo. V januarju je bilo izgubljenih samo 13 stoj in 2 stropnika, čeprav je poi eni strani žalostna ugotovitev, da zelo slabo gospodarimo z našimi sredstvi. Za takšne prijeme je treba uporabiti ostrejše mere. Po drugi strani pa je tttdi dokaz, da se z malo dobre volje, malo več vestnosti in čuta odgovornosti lahko ogromno prihrani. Mimogrede povedano učinek se radi večje skrbi v tej smeri ni popolnoma nič zmanjšal. Naveden primer je samo eden od mnogih, na katere imamo vpliv. Zaželeno je samo to, da bi se stvari držale na dosedaj doseženih rezultatih ter da bi se te skrite rezerve vedno in povsod manjšale. Slovo od dolgoletnega sodelavca tov. Friškovca Leopolda, ki je odšel v zaslužen pokoj. Foto Meh Problem zdravstvenega stanja Zaskrbljujoče število izostankov z dela zaradi obolenj (bolezni in poškodbe), ki močno vpliva na uspešnost gospodarjenja je vodilo do sklicanja širšega kolegija RLV z zdravniki ZD - Velenje. Sestanek se je izvedel dne ti. 2. tega leta. Na njem se je obravnavalo zdravstveno stanje zaposlenih, problematiko izostajanja z dela in preventivne ukrepe, ki naj bi postopno dovedli do zboljšanja zdravstvenega stanja tako v okviru podjetja kot v okviru širše družbene skupnosti. V naslednjem navajamo izvleček obširne razprave in sklepe, ki so bili ob tej priliki predlagani in osvojeni. 1. Stalež bolanih: a) Iz diagrama izostankov za 5-letno obdobje (1960—1964) in ostalih referiranih podatkov ni mogoče ugotoviti kake zakonitosti. Porasti so opaženi ob šibkejših ali močnejših epidemijah gripe, močan padec izostankov pa je opazen v Obdobju 1962— 1963, ko so se tako na podjetju kot zdravniki in drugi forumi energično zavzeli za znižanje izostankov z dela. Za skoke pri številu izostankov z dela je v veliki meri kriva izredno močna fluk-tuheija'delovne sile. b) Obolenja na dihalih nastopajo pri starejših rudarjih in so poleg obolenj lo-komotornega sistema značilna za -rudarsko delo, pri mlajših pa zaradi prehladov. Močan porast je opaziti v živčnih obolenjih pri mlSjših delavcih. Oboleli na hrbtenici se normalno pošiljajo k ortopedu. Lttm-balgija je specifična bolezen rudarjev, ki se-"izkaziije v starejših letih (na Švedskem boluje 70—80% rudarjev za njo). Vščenitev v križu je lahko posledica obolenja ali prctegnitve pri delu zato so za priznavanje zadevne nesreče pri delu merodajne izjave prič in zdravnika-orto-peda. e^Tehniško osebje podjetja pričakuje vedno ustrezne sugestije od zdravniškega osebja, da lahko podvzema ustrezne ukrepe za zmanjševanje staleža bolanih. Zat\o je nujno medsebojno tesno sodelovanje. K spremljanju in ukrepanju pri zdravstvenem stanju zaposlenih je v največji možni meri angažirati neposredno nadrejeno vodilno osebje (nadzorniki, delovodje, skupinovodje ipd.), ki naj za svoje delovne skupine vzdržujejo stalen kontakt z ZP_Velenje. d) Glede izostankov oseb. ki izostajajo z dela zaradi oskrbovanja družine, sirnu-lantov ipd. je pokreniti enotno akcijo z ukrepi v občinskem merilu, pri kateri morajo sodelovati kolektiv, zdravniki, ustanove in upravni organi. e) Ker so izostanki z tlela zaradi zdravstvenega stanja zaposlenih problem, ki čedalje močneje zadeva vse kolektive, je nujno, da se sestanejo zastopniki kolektivov, ustanov, ZD in občinske skupščine v okviru občine Velenje. Ti naj sestavijo in predlože ukrepe za izboljšanje obstoječega stanja, ki bi se nato moral enotno izvajati. ^ 2. Bolniški kontrolni listi: a) Ti listi naj bi bili obvezni od 1. dno izostanka z dela za sprejem v bolniški stalež tako za pacienta, kot za delovno enoto in zdravnika. Sicer se izostanek z dela ne bi smel opravičiti za toliko časa, dokler list ni predložen zdravniku (izjeme so težka obolenja oziroma poškodbe, kar pa ne izključuje dolžnosti svojcev, sodelavcev ipej. do delovne enote). b) pripombe vodij oddelkov (nadzornikov) na bolniških kontrolnih listih, naj bi zdravniki, ki bolnika sprejemajo, upoštevali. c) Umestno bi bilo uvesti poenoteno obliko bolniškega kontrolnega lista za vse področje občine. 3. Osebe s skrajšanim delovnim časom. a) Na podjetjih ni preveč nagnjenja do oseb s skrajšanim delovnim časom. Posebno za ona delovna mesta, ki so močno oddaljena. Delavec (posebno 4-urnik) porabi preveč časa za pot v primerjavi z efekt, delovnim časom. b) Zdravniki in zdr. komisije so mnenja, da je postopno uvajanje bivšega bolnika nazaj na normalno delo in v delovno okolje nujnost, ki se ji ni mogoče izogniti. Tehniško osebje se s tem strinja, vendar naj se delovna mesta za osebe s skrajšanim delovnim časom določajo v soglasju z njimi. , 4. Premestitve delavcev: a) Delavca, ki ne more zaradi zdravstvenega stanja več opravljati delo na svojem delovnem mestu, naj bi napotili zdravniki oz. invalidske komisije na u-strezno novo delovno mesto v soglasju s tret. vodjo obrata. b) Delavca z lažjo nezgodo, ki še omogoča opravljanje določenih vrst dela naj bi zdravnik napotil nazaj na delo, kjer mu teli ji. vodja obrata -po sporazumu z zdravnikom nudi ustrezno zaposlitev. c) Napotilo zdravnika za premestitev delavca na novo delovno mesto naj vsebuje več podatkov o preostali sposobnosti delavca za tlelo (način: kleče, sede. stoje, dviganje bremen ipd.). 5. Zdravstveni pregledi: a) Pri novodošlih delavcih so sprejemni zdravstveni pregledi pomanjkljivi, ker se zaradi preobremenjenosti zdravnikov ZD izvršujejo v naglici. Pomanjkljivi sprejemni - pregledi in fluktuacija doprina-šajo svoj delež k visokemu staležu bolnih. Že pri pridobivanju novih delavcev je nujno gledati na kvaliteto in ne samo na število. Važna je fizična sposobnost za jamsko rudarsko delo. Novodošli naj bi se pred prihodom v ZD na pregled higiensko pregledali (spočiti, okopani, čisti, razkuženi ipd.). b) Sprejemni pregledi naj bi bili temeljili s potrebnim slikanjem (pljuča, hrbtenica, EKG ipd.) za dokumentiranje sprejetja, kar pa še ne da izvršiti v enem dnevu. Prav tako kot je uveljavljena poizkusila doba za delo (30 dhi) naj bi se v teku tega časa (poizkiisne dobe) vršilo tudi opazovanje zdravstvenega stanja novo-došlega. Rezultat teh pregledov in opazovanja na j bi ZD predložil personalni službi RLV vsaj 5 dni pred potekom poizkusile dobe in bi služil za presojo sklenitve rednega delovnega razmerja. c) Dosedanji sistematski pregledi niso dali zadovoljivih rezultatov zaradi niza različnih pomanjkljivosti pri izvajanju (evidenca in ukrepi), katerih vzrok je v glavnem premajhna kapaciteta ZD. ■Nujno in temeljito izvajanje pregledov , po osvojenem programu zasledovanja sprememb .stanja pri ponovnih pregledih ter študij in analiza rezultatov. Le tako je mogoče nato podvzeti in izvajati uspešne preventivne ukrepe ria podjetju. d) Če se ne more zajeti t. č. vseh zapo- \ slenih na podjetju, naj bi se izvajali sistematski pregledi vsaj za določeno področje dela (jama. etaža, sanio podkopi. po sistemu vzorčenja ali pdb.) za jamčiti pa se mora sistematske preglede oseb na posebnih dolžnostih in na eksponiranih de- lovnih mestih (jamski reševalci, strelci, varilci in podobno). e) Za zasledovanje morebitnih sprememb je umestno dokumentiranje (slikanje) zdr. stanja pri sistematskih pregledih. Vsekakor pa se mora za izvajanje sistematskih pregledov uvesti javne in pripravne enotne formulacije za evidentiranje. f) Pri izvajanju -sistematskih pregledov naj zdravnik obvezno koristi obstoječe zdravstvene kartone zavarovancev iz kartoteke ZD. — Kasneje pa naj bi se uvedel sistem klicanja po ZD za one, ki redko ali pa sploh ne bolujejo (še niso bili v ZD evidentirani). Predlaga se način, da bi se predhodno poslal spisek oseb za sist. pregled v ZD Velenje, ki bi izločil one, za katere že ima ZD podatke v lastni kartoteki (večkrat bolujejo) in klical samo še nepregledane bsebe. g) Pred povečanjem števila zdravnikov v ZD Velenje ni mogoče misliti na tekoče izvajanje, spremljanje in obdelavo rezultatov sistematskih zdravstvenih pregledov za RLV. Za bdenje nad zdravstvenim stanjem jamskih delavcev in za izvajanje zdravstvene preventive bi bila nujna in edino uspešna le posebna specialistična ambulanta v sktopu ZD ali na obratu. 6. Zdravstveni dom in zdravniki: a) Zaradi premalega" števila zdravnikov jc kapaciteta ZD Velenje močno omejena, kar pri veliki frekvenci (bolnikov zavarovancev in naglih (tudi površnih) pregledov. Nujno je povečati število zdravnikov tako. da bi se ti mogli s skrbnimi analizami kurativne obdelave bolnikov tembolj posvetiti preventivnemu delu in zdravstveni vzgoji ljudi, za kar bi se ha j posluževali tudi obveščanja s krajevnim tiskom (Informator in »Rudar«). b) Zdravstvene ustanove bi morale pravočasno skrbeti za zadosten doitok novih' zdravnikov (štipendiranje), katerih del naj bi se posvetil predvsem zdravstveno preventivni dejavnosti. c) Za obdelavo in spremljanje zdravstvenega stanja zaposlenih na RLV bi bila potrebna najmanj dva zdravnika. Sklepi sestanka: ( A — S takojšnjo veljavnostjo so z ozirom na trenutno stanje osvojeni naslednji sklepi: 1. Bolnemu zavarovancu je nuditi vso potrebno zdravniško pomoč v še večji meri kot dosedaj, da se zdrav čimprej vrne na delo. Energično se je boriti proti vsem, ki izrabljajo status bolnika. Za obolenja, ki ne zahtevajo izostankov z dela (manjša obolenja in nezgode) in zdravstvene posvete z zdravnikom, se priporoča zaposlenim na RLV, da izven svojega rednega delovnega časa koristi jo ambulante ZD Velenje. 2. Za obolenja (bolezen, nezgoda), ki zahtevajo izostanek z dela, mora delavec RLV predložiti zdravniku bolniški kontrolni list, ki ga dobi pri svoji neposredno nadrejeni vodilni osebi na obiatu (nadzorniku. delovodji ipd.). Zdravnik sme opravičiti izostanek z dela od dne. ko mu je bil predložen bolniški kontrolni list. Izjemo tvorijo nenadna težka obolenja in težke nezgode, o katerih pa mora ,'drav-nik, ki je bolnika sprejel, obvestiti HTV (nadaljevanje na 8. strani) - Št. 3-4 - RUDAR — štran 7 \ Problem (nadaljevanje s 7. strani) službo RLV najkasneje, naslednji dan. Težko nezgodo pri delu prijavlja ponesrečencu nadrejena nadzorna oseba HTV — službi osebno z navedbo, kam je bil ponesrečenec odpeljan. Za opravičenje bolniškega izostanka proti predložitvi bolniškega kontrolnega lista sta za delavce RLV pristojni y ZD Velenje, ambulanta 1 v dopoldanskem času in popoldanska ambulanta, ki po potrebi pošilja bolnika k lečečemu zdravniku ali drugam (specialistu ali v bolnico). 3. V ambulantah ZD Velenje imajo delavci RLV, ki obolijo (bolezen ali nezgoda), prednostno pravico sprejema pri zdravniku takoj ob 7. uri v dopoldanski ordinaciji in ob 13. uri v popoldanski ordinaciji. 4. Neposredno nadrejeno vodilno osebje (nadzorniki, delovodje ipd.) je dolžno, da se. če že nc vsakih 14 dni, vsaj enkrat mesečno informira in posvetuje z zdravnikom ZD Velen je o vseh bolnikih (obolelimi ponesrečenci) svoje delovne skupine. Pri teli obiskih imajo rednost sprejema pri zdravniku, če pridejo v ambulanto ob 7. uri dopoldan oz. 15. uri popoldan. Skrbeti morajo, da pri tem ne ovirajo rednega poslovanja ambulant s*tcm. da se pravilno razporedijo jun izmenah in dnevih (največ 5 na izmeno). O dobljenih informacijah in po zdravniku predlaganih ukrepih referirajo tehn. vodji obrata oz. enote na dnevnem ra-portu. 5. Zdravstvene preglede novodošlih delavcev za sprejem na RLV je potrebno zaostriti. Za poklic rudarja naj se sprejme samo tak delavec, ki je popolnoma zdrav. Pred potekom^poizkusne dobe 50 dni moja bili delavec temeljito pregledan, vsi pregledi pa dokumentirani (slikanje, EKG, srce. želodec ipd.) v cilju kasnejšega zasledovanja in analiziranja sprememb. Ob prvem pregledu dobi delavec samo začasno potrdilo, pred sklenitvijo rednega delovnega razmerja pa mora dostaviti zdravnik personalnemu oddelku svoje definitivno mnenje o zdravstvenem stanju novodošlega delavca z navedbo v kakšnih pogojih, kako in kakšno delo lahko novodošli opravlja. 6. Dela s skrajšanim delovnim časom v jnmi in izven nje v cilju rehabilitacije rekonvalescentov se bo izvajalo še naprej. iN a potrdilih zdravstvene službe mora biti natančno navedeno, kakšno delo delavec — rekonvalescent lahko opravlja in kaj ne sme.., B) Za perspektivno izvajanje zdravstvenega varstva se osvajajo naslednji sklepi: 1. Sistematski zdravstveni pregledi, ki se bodo izvajali v bodoče, morajo nuditi boljše podatke za analizo zdravstvenega stanja, kot pregledi v 1. 1964. Z ozirom na kapacitete ZD Velenje, mora teh. kolegij RLV sporočiti, katere grupe zaposlenih naj bi se v sistematske zdr. preglede zajemalo, upoštevajoč zadevne predpise in ogrožanje. Po določitvi grup se mora skleniti med ZD Velenje in RLV konkretni dogovor (pogodba), ki naj zajema način in obseg izvajanja pregledov, osebne obveze in časovni razpored pregledov, ter način evidentiranja (obrazci, kartoni ipd.1). Dogovor naj bi zajemal tudi izkoriščanje re- zdravstvenega stanja zultatov pregledov, ko zaposleni išče zdravniško pomoč (kronična obolenja, nezgode — invalidnost, izvršeni specialistični pregledi itd.). 2. Vodilni organi RLV naj izposlujejo sestanek zastopnikov kolektivov, ustanov ZD Velenje in občinske skupščine za področje občine Velenje, na katerem bi se obravnavali in izdelali predlogi ukrepov za zboljšanje zdravstvenega stanja zaposlenih in enotnih ukrepov proti izrabljanju pravic, ki jih nudi naša socialno-zdravstvena zakonodaja. Po osvojitvi teh predlogov na zasedanju Občinske skup- ščine, bi se ukrepi morali obvezno izvajati na vsem področju občine. 5. Priporoča se'enotnost in sodelovanje med gospodarskimi organizacijami, ustanovami in zavodi na področju občine v pogledu pridobivanja ustreznega osebja za iz.ajanje zdravstvenega varstva s ciljem izboljšanja zdravstvenega stanja prebivalstva. 4. Za jamske obrate RLV naj se skuša urediti ambulanta z dvema zdravnikoma, ki hi obravnavala v dveh izmenah izključno zdravstveno stanje zaposlenih na iteh obratih (kurativa in preventiva). J. S. Nezgodno zavarovanje VELESLALOM Dne 7. februarja se je na pobočju za velenjskim gradom vršilo tekmovanje v veleslalomu za prvenstvo mesta Velenje. Snežne razmere so bile zelo neugodne, kajti sneg je bil trd kot led. Smučarski klub Velenje, ki je to tekmovanje priredil je imel nemalo skrbi, kako pripraviti primerno tekmovalno progo, da ne bi bila ta zaradi poledenelega snega mladim tekmovalcem nevarna. Celotna organizacija je zelo dobro uspela. Točno ob napovedanem času je štarter na vrhu proge spustil na progo predvozača. Za njim so prevozili progo v dveh tekih tekmovalci, katerih po številu je bilo trideset. Zlasti številno so .bili1 zastopani pionirji; konkurenca med njimi je bila dokaj ostra. Končno so si razdelili prva tri mesta po naslednjem vrstnem redu: 1. Cuk Matej — skupni čas obeh voženj 28.6 sekund; 2. Pistotnik Zoran — skupni čas 33,5 sekund; 5. Zohar Milan — skupni čas 35,8 sekund. Med mladinci je bil prvi Božič Zlatko s skupnim časom 56.5 sekunde. Pri pionirkah je zmagala Valenčak Zora. katero velja zaradi njene požrtvovalnosti na tekmovalni progi še prav posebno pohvaliti. din 200 od 1. 1. 1965 dalje. Po polici, ki sedaj velja za plačilo premije din 200 izplača zavarovalnica v primeru smrtne nezgode znesek din 450.000 družini vsakega rudarja se v primeru 100% invalidnosti din 900.000. odnosno procentualno po višini priznane invalidnosti. Zavarovalnica jamči za vse nezgode tako v službi kot izven nje. Po iuivem, sedaj veljavnem pravilniku jamči "udi za nezgode nastale pri grobem kršenju varnostnih predpisov, medtem ko dosedaj za take primere ni bilo jamstva. Na splošno povedano je jamstvo občutno razširjeno,' ker zavarovalnica jamči celo pri nezgodah. kjer je bilo storjeno sodno kaznivo dejanje, če ni bilo dokazano naklepno. Tudi pri športnem udejstvovanju je jamstvo zavarovalnice razširjeno brez doplačila višje premije na razne panoge športa. * Le za treninge in tekme registriranih športnih organizacij za nogomet, hokej na ledu. jiu-jitsu, judu in boksu je treba plačati posebno doplačilo. Zavarovanci u-živajo polno jamstvo tudi kot potniki v javnem letalskem prometu ter pri potresu. Dejstvo je, da je kolektivno zavarovanje danes nujna potreba, kajti nevarnosti poškodb naraščajo pri nas v hitrem tempu radi povečanja prometa, napredka tehnike itd. Naš delovni človek mora biti vsaj finančno- zaščiten. kajti v naši družbeni stvarnosti ne moremo biti ravnodušni za usodo človeka, ki se je ponesrečil, ker ravno v tem primeru rabi nujno finančno pomoč. Splošna zavarovalnica Celje Nedvomno je, da je bilo kolektivno nezgodno zavarovanje članov delovnega kolektiva Rudnika ^gnita Velenje, ki je bilo v veljavi od leta 1957 za takratne čase še kar primerno, a za sedanjost absolutno in odločno prenizko. Zato sta v skrbi za člane svojega kolektiva tako sindikat kot uprava rudnika uvidela, da je nujno potrebno to zavarovanje uskladiti s sedanjo situacijo. Na sestankih članov kolektiva posameznih obratov, ha katerih so imeli kratke referate zastopniki Splošne zavarovalnice Celje, je bilo sklenjeno, da bodo vsi člani delovnega kolektiva Rudnika lignita Velenje plačevali mesečno nezgodno premijo IZ RIBIŠKE DRUŽINE Redni letni občni zbor RD »Paka« Šoštanj se je vršil 10. 1. 1963 ob navzčnosti 59 članov in zastopnikov ZRD Celje, predsednika tov. Sagadina, tajnika, tov. profesorja Loibnerja in gospodarja tov. Likovnika. Na občnem zboru so bila podana pismena poročila iz katerih je razbrati ,da je bilo delo družine v preteklem letu uspešno. Družina je V preteklem le,tu priredila tri družinska tekmovanja v lovu rib s plov-cem, eno tekmovanje v športnih disciplinah, udeležila se je družinskih in meddru-žinskih tekmovanj ter itekmovan ja na Bledu. Meddružinisko tekmovanje v lovu rib s plovcem in v športnih disciplinah za me-, sec september je morala družina odpovedati, ker niso pravočasno prispele prijave družin. Upamo, da bo letos v tem pogledu odziv družin za meddružinskcf tekmovanje boljši in da bomo na podlagi pravočasnih prijav lahko izvršili priprave za to tekmovanje. Pri družinskem tekmovanju v lovu rib s plovcem je bil v treh tekmovanjih najuspešnejši tov. Grabner Jože, ki je tako osvojil za leto 1964 prvenstvo. Ulov rib je bil zadovoljiv, saj je bilo povprečeje ulovljenih rib 16 kg na člena. Skupaj je bilo ulovljenih 2.558 komadov v teži 1.166 kg. Družina je v salmonidne vode v preteklem letu vložila 70.000 kom. krmljenega zaroda potočne postrvi proizvodnje ZRiD Celje v ribogojnici Podvolovl jek, dalje je vložila 2j600 komadov mladic potočne postrvi, 3.000 komadov mladic kalifornijske postrvi in 1.080 komadov kalifornijske postrvi mladine od .'12 do 22 cm, ki jih je druiiua vzgojila vsvojemgojitvenem potoku Toplice. Z elektro-odlovom rib v Paki zaradi prestavitve vode^v regulirano strugo je bilo odlovljeno 573 komadov rib v skupni teži 80,5 kg katere so vložene v regulirano Pa-leo. Od tega ulova pa je bilo prodano za družbeno prehrano 51 kg rib belic po 550 din za kg. Ribiške izpite so položili vsi člani, tako da imajo sedaj ribiški izpiti vsi stari člani. Nimajo jih samo tisti, ki iso pristopili Išele sedaj. Ti se bodo za polaganje izpita pripravili. V ta namen bodo organizirana potrebna predavanja tako za nove kakor za .stare člane. Mladinska sekcija pod vodstvom tovariša Bizjak Ivana je v tem letu zabeležila velik napredek. Mladinci so tekmovali tako v lovu rib kakor v športnih disciplinah na družinskem ?n meddružinskem tekmovanju v Mozirju. Dosegli so vidne uspehe. Mlafi inci so i^neli dvakrat tedensko obvezni trening v športnih disciplinah in v lovu rib. Nabavljen jim je tudi ustrezni ribiški in 'tekmovalni pribor. Družina pa ima še vedno težave zaradi nihanja vode zaradi odpiranja zapornic jezu elektrarne Šoštanj, ker se voda tako zablati, da ribe uginjajo. Škodo, ki je nastala zaradi tega pred dvemleti sta poravnali Splošna zavarovalnica Celje in Elektrarna Šoštanj v smilu poravnane na okrožnem sodišču. V tem letu je bila povzročena škoda na salmonidih v gojitvenem potoku, kamor je pritekla apnena voda, od katere so poginile plemenske ribe. Povzročeno škodo je sporazumno poravnala bolnica Topolšica. Na občnem zboru je bil sprejet nasled- nji plan dela za leto 1965: 1. Sestaviti je treba koledar družinskih tekmovanj v lovu rib splovcem in v šesteroboju. Tekmovanja naj bi bila v aprilu, juliju, septembru ali oktobru. Na teh tekmovanjih naj bi sodelovali vsi člani RD. 2. Organizirati je treba meddružinsko tekmovanje v lovu rib s plovcem in šesteroboju za prehodni pokal. To tekmovanje v letu 1964 ni bilo izvedeno. 5. Organizirati je treba družinsko prireditev in skupinski izlet za lov rib v Dragi na Krki. 4. Mladinski sekciji je treba posvetiti vso skrb in ji pomagati pri izvedbi treningov in tekmovanj tako v družinskem, kot v meddružinskem merilu. Oskrbeti jim je treba še potrebna orodja in rekvizite. 5. Članstvu in mladini je treba omogočiti udeležbo na. meddnižinskih, okrajnih in republiških tekmovanjih v lovu rib in v šesteroboju. b. Lovni režim v salmonidnih vodah je enkrat tedensko z. odlovom 4 komadov salnionidov — skupno 20 lovnih dni na leto. Lovni režim za iPako revir 14 in 15 je dvakrat tedensko z odlovom 5 komadov belic a največ .50 lovnih dni v letu 1965. Letne ribolovniee so za salmonidne vode 5.000 in 4.500 din. za cipridne vode pa 3.500 din za leto 1965. Mladincem se odstopi v gospodarjenje Paka od elektrar-niškega mostu do tovarniškega železniškega mostu v Šoštanju, da lahko enkrat tedensko prosto lovjio. t i j Dkftisufte 1 V NAŠ 1 LIST .... ♦ 7. Za strokovno usposabljanje ribičev naj se v tekočem letu priredijo vsaj 3 strokovna predavanja. Poleg tega je treba pripraviti novo spreete ribiče za oprav-lanje ribiškega izpita. 8. V celoti je treba izvršiti plan vlaganja mladic in zaroda, jvi zajema: 60.006 komadov zaroda potočne postrvi, 3.000 komadov zaroda šarenke in 4.200 komadov mladic potočne postrvi. V kolikor bo dana možnost za nabavo mladic krapov in drugih belic bomo te nabavili in vložili v Pa-ko revir 14 in 15. 9. Povečati moramo čuvajsko službo po članih gospodarske komisije in starešinstva. poklicnem čuvaju in članih LM. iN(ršitelje pravilnika o športnem ribolovu bo treba kaznovati po predhodnem disciplinskem postopku. Krivolovce je treba preganjati in prijavljati sodniku za prekrške. To nalogo imajo vsi člani. Družini je zavod za ribištvo izdelal gospodarski načrt — vodni kataster, katerega bo potrebno še dopolniti. Na občnem zboru so bile izvršene volitve novega starešinstva pa so tako izmenjani nekateri člani. Upamo lahko, da si bo novoizvoljeno starešinstvo prizadevalo v bodoče akcije vključiti vse člane, da bi s skupnimi napori izboljšali naše vode in pogoje za res nujno potrebno rekreacijo delovnih ljudi, ki naj se turistično in športno izživljajo ob naših vodah. Dober prijem! Miloš Volk PREKLIC IZGUBLJENIH KARTONČKOV Kugler Franc matična številka 190 Jan Slavko „ 356 Mihelc Franc „ 44o Brcar Ivan „ 71 PREKLIC ŠINKOVEC JANEZ — mat. št. 318 pre-klicujem izgubljen plačilni kartonček. Šinkovec Jane« MI VARČUJEMO V času od 1. marca do 31. maja t. 1. bo Komunalna banka Velenje izvedla nagradno varčevanje za vezane vloge. Kdor bo v tem času vložil 50.000 ali več. vezano na eno leto ali dve, bo udeležen pri nagradnem žrebanju, ki bo 3. junija t^l. Poleg lepih, praktičnih nagrad — šivalni stroj, tranzistor, gramofon, sesalec za prah, jedilni servis za 12 oseb, kuhinjska ura. električni brivski aparat, ležalna blazina — bodo te vloge obrestovane z, višjo obrestno mero in to za enoletne vloge po 6 % in za dvoletne vloge 7 %. i Vloge se sprejemajo pri KB Velenje in njeni ekspozituri Šoštanj vsak dan od 7. do 11. ure. ob sobotah od 7. do 10. ure, ob sredah popoldne pa od 13. do 15. ure. Oglejte si izložene nagrade v naši poslovalnici v Velenju, pri trg. podj. Bazen NAMA in trg. podj. Zarja Šo|tanj. t Odločite se za fb vrsto varčevanja, ker s tem koristite sebi in skupnosti! Komunalna banka Velenje PRED TURISTIČNO SEZONO čistoča in red, skratka zunanja podoba našega mesta igra pomembno vlogo, zlasti pa v času turistične sezone. Če je lepa in okusno negovana, je za mesto okras, za tebe nemajhen ponos, za domače in tuje obiskovalce pa vselej privlačna. Radi prihajajo, tudi izdatkov jim ni žal, seveda, če se udobno in prijetno počutijo med Zat« nam res ne more in ne sme biti vseeno, kako urejujemo in negujemo svoj kraj, naše Velenje. Pravimo, da se naše Velenje že močno uveljavlja kot turistična točka šaleške doline. To je res! Toda pri tem ne smemo ostati. Šc in še si moramo prizadevati in skrbeti, da bo Velenje kot turistični kraj napredovalo in tako v še večji meri kot doslej vabilo med nas mmms domače in tuje turiste. Ta skrb in ta naloga mora biti skrb in naloga vseh občanov. Nihče ne sme stati ob strani. Še daleč ni dovolj, da vlagajo občina in delovne organizacije lepe vsote v komunalno ureditev našega Velenja. Naše turistično društvo je agilno ter išče in izvaja vedno nove in nove propagandne in komercialne prijeme. Ti naj bi turista pritegnili v naš kraj._ Komunalno-obrtni center ter komunalna delovna organizacija, urejuje in neguje naše ceste in pota. naše ulice, zelenice, nasade. lepotično grmičevje in drevesa. Vse to delamo radi in čim vestneje. In uspehi in napredek? Več ali manj so. ampak še zdaleč ne takšni in tolikšni, da bi odtehtali ves trud in sredstva, ki jih vlagamo v te namene. Nekaj ja narobe! Ne motim se, če trdim t.o-le: znali smo mobilizirati vse. kur leze in gre, in dan za dnem sami prostovoljno kopali, ravnali in sadili, ne znamo pa tako doseženo podobo ohraniti, na njo paziti, jo negovati in ji dajati še pestrejše in vablivejše oblike! Vidiš, v nas samih tičijo vzroki, da nismo zadovoljni z zunanjim izgledom našega Velenja. Poglejmo zelenice! Preko nekaterih so prehodi že kar utrjene poti; Služijo tudi za brcanje žoge. So vozniki motornih vozil, ki menijo, da je zelenica zelo pripravna za-parkirni prostor. Čuvaj zelenic je nemočen. Zasmehujejo ga, iz njegovih opozoril pa se norčujejo. Ne zaleže lepa beseda, tudi ostra ne. Kako žalosten je pogled na tiste zelenice, preko katerih je bilo treba izkopati kinete za napeljavo toplovoda, kanalizacije ali e-lelltrične napel jave. Še dolgo potem, ko te naprave že služijo svojemu namenu, ostane izkopni material razmetan. Izvajalci teh del se ne pobrigajo, da bi spravili zelenico v prešnje stanje. Očivi8n?f jim je to deveta briga, čeprav vemo, da so ponovno zunanjo ureditev zaračunali. Z nasadi ni nič boljše. Okrasitev balkonov s cvetlicafni se vidno opušča, prav tako okolica hiš. Hišni sveti so premalo aktivni v tem pogledu. Še in še bi lahko našteval primere, ki kažejo, da občani premalo pomagamo pri urejevanju mesta. Večkrat imamo do vsega tega res malomaren odnos. Zato pa pesa in pada red in čistoča v našem mestu. Krivi smo. Izgovorov ni in ne more biti. Vsak naj stori svojo dolžnost. Mati in oče doma. šolnik v šoli. društva na svoj način, hišni sveti okrog hiše, vsf skupaj pa povsod tam. kjer je treba imeti razumevanje za red in čistočo. Kaj kmalu bo zunanja podoba našega mesta zopet lepa in privlačna. In s takšno podobo stopimo v letošnjo turistično sezono. Rad opazujem in presojam naše odnose do komunalnih naprav. Ti odnosi so zrcalo, ki nam pove. kakšni smo. Če bodo v redu, bom hvalil, če pa ne, bom posamezni primere objavljal v našem »Rudarju«. ' Sic! ŠPORTNA PERSPEKTIVA Smučanje v Velenju predstavlja itisto športno panogo, ki ima velike možnosti razvoja, vendar se razen častne izjeme smučarskih skokov nahaja še prav na začetku svoje razvojne poti. Na pobudo telesno vzgojnega društva ».Partizan«, se je v letošnji sezoni v Velenju sestavil ožji krog ljudi, ki so si zadali resno nalogo najprej postaviti na noge to zvrst športnega udejstvovanja, kasneje pa jo dvigniti na tisti nivo, ki bo odgovarjal ugledu kakkšnega uživa mesto Velenje v naši družbi. Perspektiva smučarskega kluba je da-lekosežna, in zajema dve osnovni komponenti, kateri naj bi se tesno povezani dopolnjevali ter pomagali ena drugi. Primarni smoter mora biti vzgajati najmlajši velenjski rod v športnem smislu tako, da bo ta rod klen, zdrav ter poln volje pomeriti svoje telesne in duševne sile na belih arenah. Drugi nič manj važen cilj se nanaša na gospodarsko plat našega mesta in sicer na zimsko-špontno vejo turizma. Bela opojnost šaleških smučišč naj bi v bodoče privabljala v mrzlih mesecih goste v Velenje. Mestu je treba dati turistični pečat, ki bo aktualen tudi pozimi. Športni strokovnjaki priznavajo lahko atletiko kot kraljico športa. Podobno lahko rečemo, da na specialno smučarskem področju predstavlja alpsko smučanje predvsem smuk tisto vrsto športa, ki je osnovna šola bodočemu smučarju skakalcu, slalomistu ali tekaču. Prvo stopnjo, ki jo je potrebno preiti na poti h končnemu cilju je smučarski klub v tej sezoni dosegel. Navdušil je kari se da mnogo mladih ljudi za alpsko smučanje, hkrati jim je«, omogočil pridobiti čimveč teoretičnega kot tudi praktičnega znanja na smučarskem polju, tako da se bodo lahko ti ljudje v prihodnji zimski sezoni usmerili v tisto smučarsko panogo, ki bo posameznika najbolj privlačevala. V letošnji sezoni je velenjski smučarski klub upravičil pričakovanja. Vršili so se treningi v smučarskih skokih kot tudi v alpskih disciplinah. Udeležba na teh treningih je bila razveseljiva. Zlasti šo bili marljivi pionirji. Na smučišču za gradom so bila organizirana štiri tekmovanja v smučarskih skokih ter dve tekmovanji v veleslalomu. Četudi snežne razmere prireditelju niso bile najbolj naklonjene, so ta tekmovanja predvsem po zaslugi zelo solidue organizacije dobro uspela. Rezultat vseh teh tekmovanj je presegal prirediteljeva pričakovanja; izkazalo se je, du vlada med velenjskimi pionirji veliko zanimanje za zimski šport. Tekmovanja so odkrila tudi nekaj talentiranih pionirjev-tekmovalcev, kateri bodo z marljivim vežbanjem postali tekmovalci, ki bodo v prihodnosti lahko dostojno zastopali športnike šaleške doline. Ing. Pavle Ažber i Dva poraza naših dvigalcev uteži 28. februarja so se naši dvigalci srečali v okviru zvezne lige s težkoatletiskiui klubom (TAK) iz Rijeke. Srečanje so izgubili in sicer za 238,3 kg. Kljub porazu smo lahko z uspehom naših dvigalcev zadovoljni. Po svojem sestavu so bili namreč naši dvigalci veliko mlajši in veliko lažji. Kar poglejmo kakšen je bil sestav obeh moštev po kategorijah: Kategorija o 1i S u E M 2 H * o 3 > J <5-8 težka _ 1 srednje težka 4 _' lahko težka .— 2 srednja 1 1 lahka ' 1 1 perolahka — 1 SKUPAJ: 6 6 Očitno je, da so naši po kategorijah' pripadali lažjim kategorijam (vendar zvezna liga ni zasnovana na tekmovanju po kategorijah). Kljub temu so »naredili« skupno 1.189,8 kg (vsi skupaj so dvignili 1590 kg; njihove osebne teže so znašale skupno 440,2 kg, kar odštejemo od narejenih« kg). S tem rezultatom smo lahko zadovoljni:' Melanšek je postavil nov osebni rekord (500 kg v triatloim), Jenko je kljub poškodbi dvignil 292 kg (njegov osebni rekord je 310), Šile je tudi postavil osebni rekord (260 kg) in prav tako Zaluberšek' (252,5 kg. kar je za perolahko kategorijo že zelo dober rezultat). Z uspehom tekmovalcev smo lahko torej zadovoljni, kljub temu.dasmo srečanje izgubili. Nisnto pa zadovoljni s tem, da se tekmovanja niso udeležili trije najboljši dvigalci velenjskega Partizana. Krevselj je sicer poškodovan, toda zakaj nista nastopila Šalcj in Velunšek, nam ni jasno. Podobno se je zgodilo v nedeljo. 7. marca: V Velenju je bilo srečanje (tudi v okviru zvezne lige) našega Rudarja in TAK -Ljubljana«. Naši so srečanje izgubili. Če bi bilo tekmovanje po kategorijah, bi verjetno zmagali. Tako pa je bila premoč le prehuda. Škoda je, da tudi tokrat niso nastopili trije od najboljših partizanovili tekmovalcev: Krevselj. ker je poškodovan ter Šalej in Velunšek, za katera spet — ne i poznamo razlogov izostauka. • Pripis: Ko so naši dvigalci izgubili srečanje v llijeki, sta o tem pisala Delo in Polet. Čudno, da takrat, ko so u'aši zasedli II. mesto za KUP Jugoslavije, ni bilo v teh listih prostora vsaj za drobno obvestilo ... Gibanje razhoda v letu 1964 V rudniškem merilu je bil v letu 1964 zelo močan porast neproduktivnih dnin. Analiza iz zaključnega računa za leto 1964 nam kaže naslednje podatke: Bolni in nezgode plačan dopust zamudne dnine neopravičeni izostanki opravičeni izostanki SKUPAJ: 23.769 dnin 7.651 dnin 34 dnin 526 d ji in 927 dnin 32.887 dnin Ako bi vzeli npr. razliko povečan ja bolnih v letu 1964 na odnos 1963., leta ter število dnin, ki so bile izgubljene z jamskim učinkom in preračunamo v dinarje bi znašala ta vsota okrog 160,000.000 ainar-jev. Z uključitvijo plavili pa nadaljnjih 40.000.000 dinarjev. Ob tako velikih vsotah se je treba resno zamisliti. Res je, da so bili v določenem obdobju slabši pogoji, posebno na talninskih predelih etaž, vcyi-dar v celoti vzeto se situacija v obdobju 63/64 ni toliko poslabšala, da bi bilo opravičljivo takšno povečanje števila bolnih. Tem stvarem bo treba posvetiti večjo pozornost, posebno od strani zdravstvene službe, katera bi morala ta negativna odstopanji posebej proučiti in dajati strokovna mnenja in napotke potom katerih bi se skušalo odpravljati vzroke, ki pogojujejo zviševanje boleznin. Neštetokrat je bilo predlagano naj se ustanovi obratna ambulanta, ter s tem^ ustvari ožji kontakt med zdravnikom in okoljem v katerem delavec dela. Možni bi bili tudi boljši pregledi, ker bi bilo več časa za posvetitev posameznemu bolniku, kakor sedaj. Redili pregledi — letni — tudi niso prinesli zaželenih rezultatov, čeprav bi se za tiste stroške verjetno lahko plačal en zdravnik. Obdelava večletnih pregledov bi bil drugi smerokaz za odpravo raznih vzrokov, ki povečujejo bolezni. Nekatera podjetja dajejo nagrade tistim delavcem, ki" ne bolujejo, verjetno je to z globljo študijo tudi ekonomsko utemeljeno. Tudi to varianto bi bilo treba pri -nas proučiti/ V glavnem je pa naloga vseh organov in organizacij, kakor-tudi vsakega posameznika na vseh delovnih mestih, da z upoštevanjem viseli IITV predpisov in vsakodnevnim opozarjanjem ter vzgajanjem posameznikov stremimo za zmanjšanjem bolezenskih izostankov. Na vsakem koraku je treba tiste ljudi, ki status bolnika izkoriščajo preganjati, polno pomoč pa nuditi tistim, ki so res bolni. nagrajene tehnične izboljšave Da bi bili člani kolektiva našega rudnika bolj zainteresirani na področju tehničnih izboljšav, je CDS imenoval komisijo za tehnične izboljšave. Njena naloga je, da preverja predloge o tehničnih izboljšavah in odobrava nagrade. Od imenovanja te komisije pa do danes je bilo nanjo naslovljenih že precej predlogov tehničnih izboljšav. Mnogi od teh ■so že prejeli lepe denarne nagrade. Prav gotovo je še mnogo tovarišev, ki imajo na umu zelo koristite predloge za tehnične izboljšave, pa morda nimajo dovolj poguma da bi prišli z njimi na dan. Verjemite, vsak predlog, pa naj bo na videz še tako malenkosten, je dobrodošel in ga je treba kar najskrb-neje obravnavati. Smisel in cilj tehničnih izboljšav je: znižanje proizvodnih stroškov ali povečanje varnosti pri delu. Vsakdo, ki želi predlagati tehnično izboljšavo, je dovolj, če jo dobro opiše. Ce pa že kdo ni prevelik ljubitelj pisanja, pa velja, da njegovo zamisel opiše kdo drugi. S tem je dana možnost vsakemu, da predlaga tehnične izboljšave. Prodam Ugodno prodam motorno kolo NSU »Prima« -VS Z J9lf0C[ IUDU)3[0[9 I5[S.I}j[ 08 'gUID £21 ranc-ijo, pralni stroj »Maris Rondo« prav tako z garancijo in sobno lončeno peč vse v\prav dobrem stanju. I Prav te dni so se obravnavale tehnične izboljšave, ki jih je predložil tov. Ocepek Roman, zaposlen v črpališču pod (jaškom Preloge. Njemu je obratni delavski svet klasirnice na zadnjem zasedanju odobril nagrado v znesku 90.000 din. Izboljšava, ki jo je predložil pa se nanaša prav na njegovo delovno mesto, to je črpališče. V tem črpališču se zbira voda iz cele jame in jo priteče od 2 do 3 tisoč kubičnih metrov na dan. Zaradi tega so tu montirane 4 močne črpalke. Črpalke so po dve skupaj priključene na en cevovod. Slučaj je bil, da se dve črpalki na enem od cevovodov niso ujemale med seboj in sicer tako, če so obratovale obe naenkrat, je ena cjušila drugo. V primeru vdora večje količine vode, ko bi morale vse črpalke obratovati s polno zmogljivostjo, bi bila ena od črpalk nekoristna. Ocepkova izboljšava je v tem, da je črpalki zmanjšal sesalno moč in ji povečal pritisk. Tako je.pri črpalki odpravil tovarniško napako. Izboljšava je bila izvršena z zelo majhnimi stroški, predstavlja pa predvsem povečano varnost v primerti vdora večje količine vode v jamo. Druga njegova izboljšava je v tem, da je predlagal napraviti v bazen, kjer se zbira vsa jamska voda, mešalno napravo. Na dnu bazena se namreč nabira velika količina usedlin — bla^ ta, le-ta pa predstavlja veliko nevarnost, da zamaši sesalne koše. V takem primeru grozi nevarnost, da voda zalije celo črpališče. Dosedaj se je moralo blato odstranjevati ročno, med- tem ko mešalna naprava omogoča, da se blato izčrpava istočasno z vodo. Naprava je bila izdelana z majhnimi stroški in odlično služi svojemu namenu. Upamo, da smo s temi vrsticami le opogumili mnogo tovarišev, ki bodo pričeli razmišljati o tehničnih izboljšavah in jih tudi predlagali. S tem bomo omogočili nam vsem lažje delo in preprečili marsikatero nesre- , čo. F. P. Koroška c. 34, Šoštanj Zvone Čebul Poceni prodam kompletno spalnico s posteljmmi vložki, dve postelji z mrežo in vložki zvočnima omaricama, ter okroglo mizico in dva stola, kavč, divan, preprogo 5 X 2 m, 2 sobno karniso in eno kuhinjsko, kuhinjska miza in dva stola, stol za rože, kuhalnik na dve plošči, pekač, ter motorno kolo. — Ogled možen vsak dan razen srede od 15. ure dalje. Per, Jenkova 9, Velenje »Rudar«, glasilo delovnega kolektiva RLV — Urejuje uredniški odbor: Štefan ing. Zago-ričnik, Rudi Kotnik, Ljubo Na-raks, Ivan Fece, Jože Tekavee — Glavni urednik: Jože Tekavee — Izhaja dvakrat mesečno Tiska CP »Celjski tisk« Celje — Cena 20 din. RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE vpisuje šolskem letu 1965/66 v prve razrede šol naslednje število učencev: 1. Triletna rudarska poklicna šola 2,. Triletna šola za rudarje strojnike 3. Petletna rudarska tehnična šola 4. Kovinarska poklicna šola 5. Električarska poklicna šola 6. Enoletna šola za priučene rudarje 250 učencev 60 učence.v 25 učencev 30 učencev 30 učencev 25 učencev Pogoji za vpis: Pod 1. Fizično in duševno zdrav; starost 15 do 16 let; uspešno dokončan vsaj 5. razred osnovne šole. FoH e. Fizično in "duševno zdrav; starost 15 do 16 let; uspešno dovršena osnovna šola. Pod 3. . Fizično in duševno zdrav; uspešno dovršena osnovna šola; sprejemni izpit in matematike in slovenskega jezika. Pod 4. in 5. Fizično in duševnp zdrav; uspešno dokončana osnovna šola. Pod 6. Fizično in duševno zdrav; pismen, star 17 let. Ugodnosti v času šolanja: Pod I. in 2. brezplačna oskrba (stanovanje, hrana, šolske potrebščine) in pridnostne nagrade. Pod 3. učenci dobijo štipendije in brezplačno šolske potrebščine, lahko stanujejo v internatu. Pod 4. in 5. učenci dobijo redne in pridnostne nagrade, brezplačno šolske potrebščine. Pod 6. brezplačna oskrba (stanovanje, hrana, šolske potrebščine (ter pridnostne nagrade. Vse šole začno s predvpisom takoj, medtem ko je glavni vpis od 15. junija do 15. septembra. Učenci iz predvpisa imajo prednost pri glavnem vpisu. Prošnjo kolkovano s 50 din lahko pošljete na tajništvo Rudarskega šolskega centra Velenje. Sprejemni izpiti za petletno rudarsko tehnično šolo bodo od 25. do 26. junija 1965. Skupščina občine Velenje je po sklepu zbora volivcev in 12. členom temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SFRJ št; 32-452/64) in 13. in 130. členu zakona o prispevkih ijn davkih občanov (Uradni list SRS 37-209/64) ter v zvezi 9. člena temeljnega zakona o davku na dobitke iod iger na srečo (Uradni list SFRJ št. 52-729/64) v zvezi z UO. in 148. členom statuta občine Velenje (Uradni vestnik okraja Celje št. 34/64) na seji občinskega zlbora in na seji zbora delovnih skupnosti d'ne 24. 11. 1965 sprejela ODLOK o stopnjah občinskih prispevkov in davkov za območje občine Velenje. i I. SPLOŠNE DOLOČBE s 1. člen ~"Na območju občine Velenje se glede dohodkov, na katere se plačujejo prispevki in davki občanov uporabljajo stopnje prispevkov in davkov, ki so 'predpisane z zveznimi in republiškimi predpisi" in s tem odlokom. II. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA IZ DELOVNEGA V / RAZMERJA 2. člen Prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja se plača po stopnji 6,8 %■ , III PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI * 3. člen Prispevek iz dohodka od kmetijske dejavnosti se obračunava in plačuje po proporcionalni stopnji na osnovo prispevka. Stopnje prispevka so naslednje po proizvodnih okoliših a) v prvem proizvodnem okolišu 40 % b) v drugem proizvodnem okolišu 25 % » c) v tretjem proizvodnem okolišu io V č) v četrtem proizvodnem okolišu — 4. člen Stopnja prispevka iz osebnega dohodka o(J gozdov so proporcionalne in znašajo: a) 2a iglavce 25 /o b) za listavce 25 /o IV. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 5. člen Prispevek iz osebnega dohodka obrtne dejavnosti po dejanskem dohodku se odmerja po stopnji 15 %. / 6. člen Prispevek iz osebnega dphodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti po letnih pavšalnih osnovah se plača in odmerja po naslednjih stopnjah: / a) od storitvene obrtne dejavnosti 8 ,% b) od proizvodne obrtne dejavnosti 12% c) od storitvene Obrtne dejavnosti (gostišča) 10 % g » 7. člen / | " Letni pavšalni zneski prispevka od obrtnih dejavnosti za osebe, ki se pretežno bavijo s kmetijstvom in za osebe, ki so socialno zavarovane (delavGi in uslužbenci) kadar opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost za občane kot postranski poklic sjdadno z zakonom o obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov in za osebe, ki 'opravljajo razne usluge s pretežno uporabo lastne telesne delovne sile in sicer: din V avtomehaniki kovači kleparji vodovodni inštalaterji ključavničarji finomehaniki elektroinstalaterj i urarji 20.000 8.000 20.000 20.000 15.000 20.000 20.000 8.000 — elektromehaniki za gospodinjske stroje — radiotehniki — mizarji — sodarji — kolarji y — tapetni ki — krojači — šivilje — čevljarji — sedlarji — soboslikarji — pečarji / — zidarji V- .tesarji — brusači potujoči — Žagarji drv — Jprpklci perila — popravljalci kuhinjske posode — osebe, ki pečejo kostanj — čistilci obutve 10.000 15.000 15.000 12.000 8.000 12.000 10.000 8.0000 4.000 8.000 20.000 15.090 20.000 15.000 3.000 8.000 5.000 5.000 5.000 5.000 Za opravljanje obrtnih storitev, ki niso izrecno naštete v tem členu se plača prispevek v pavšalnem letnem znesku ustrezno naj-sorodnejši stroki, ki je našteta v tem členu. ^ 8. člen Najvišja ekonomska amortizacijska stopnja od obrtnih dejavnosti, ki plačujejo prispevek po dejanskem dohodku znaša: 8% — na orodje — na stroje — na zgradbe 5% 1 9. člen Prispevek v odstotku in po odbitku se plača od vsakega posameznega bruto dohodka in ob vsakem izplačilu in sicer: % 1. od dohodkov od prodaje srečk in vplačil pri športni f napovedi in lotu, ki jih organizira Jugoslovanska loterija 15 2. od dohodkov zavarovalnim poverjenikom 15 3. od provizij zastopnikov ustanove za varstvo malih avtorskih pravic 15 4. od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od prepisovanja not za zvezo skladateljev Jugoslavije 15 5. pd dohodkov daktilografov, stenografov in podobno za usluge izvršene za državne organe delovne in druge organizacije f 15 6. od provizij poslovnih agentov in povernikov ter uličnih prodajalcev od prodaje časopisov, knjig, revij ipd. ter od zbiranja oglasov in naročil za take publikacije 15 7. od dohodkov transportnih delavcev in od dohodkov drugih oseb, ki nekladajo, razkladajo in prenašajo o pretežni uporabi lastne moči za gospodarske, družbene in druge delovne organizacije in državne organe, če ne plačujejo prispevka v pavšalnem znesku 15 8. od dohodkov od prevozništva kot postranske kmetijske dejavnosti z delovno živino 20 9. ocjl dohodkov ostalih uslug in otovorjenja lesa in drugega materiala z delovno živino (vlaka lesa v gozdu) 15 10. od dohodkov delavcev, ki delajo doma za državne organe, delovne in diuge organizacije 15 11. od dohodkov, ki jih ustvarjajo občani z občasnim in začasnim opravljanjein različnih uslug državnim organom, delovnim in drugim organizacijam za delo do treh cliiii . „ < _ 20 12. od dohodkov potujočih iabavališč in prireditev 15 Prireditelji'potujočih zabavilišč in prireditev morajo pred začetkom dela oz. prireditye prijaviti zabavališče oz. prireditev za dohodke pristojnemu organu občine, v kateri želijo imeti zabavališče ali prireditev. V. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV 10. člen Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega upravljanja intelektualnih ^storitev se plača po stopnji 15%. 11. člen Prispevek od intelektualnih storitev v letnem pavšalnem znesku plačajo: v din — učitelji tujih jezikov in glasbe, ter drugih predmetov 10.000 — zapriseženi sodni tolmači za tuje jezike 12.000 — duhovniki od verskih obredov 20.000 Duhovniki člani Ciril-Metodijskega društva so oproščeni tega prispevka. Vi! PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV 12. člen Prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav se plača po stopnji 15 %. VII. DAVEK NA DOHODKE OD STAVB 13. člen Davek na dohodke od stavb se plača po stopnji 50 %. VIII. DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC Davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pr-avic se plača po naslednjih progresivnih stopnjah: Na osnovo davka do 100.000 20 % do 250.000 30% do 400.000 40 % do 600.000 45% do 800.000 50% do 1,000.000 60% nad milijon 70% IX. DAVEK NA KMETIJSKE PROIZVAJALNE PRIPRAVE IN NA SAMORODNO TRTO 15. člen Davek na kmetijske proizvajalne priprave in na samorodno trto se plača v naslednjih letnih zneskih: — na. žage s kapaciteto do 0,5 m3 8.000 din — na žage s kapaciteto od 0,5 m3 do 1 m3 15.000 din — na samorodno trto od sadike 5 din DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO x 16. člen Davek na dobitke od iger na srečo se plača na dobitke nad 5.000 din po stopnji 10 %. XI. DAVEK NA DOHODKE DOSEŽEN Z UPQRABO DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH OSEB 17. član Davek na dohodek dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih oseb se plača po stopnji 5%. 18. člen Letni pavšalni znesek davka za uporabo dopolnilnega dela drugih oseb se plača: _ ,a) V proizvodni obrti 20.000 din b) V storitveni obrti 15.000 din _ XII. KONČNE DOLOČBE 19. člen Ta odlok začne veljati 8 dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1965 dalje. Številka: Velenje, dne 24. II. 1965 i ' • Predsednik skupščine občine Velenje Ludvik Mali dipl. rudarski inženir PREGLED sredstev, ki so razporejena v sklade in posebne račune na podlagi 2. člena odloka o proračunu občine Velenje, za leto 1965 (v 000) Zap. št. Glavni namen Sklad Znesek 1. 2. 01 15 Občinski šolski sklad Rezervni sklad 495,332 11,620 S K U P A- J : 506,952 Še enkrat: PRIŠLI SO IN ME IZSELILI Tovariši iz uredništva, v zvezi članka »Prišli so in me izselili« v Vašem listu štev. 15 od 29. 12. 1964. leta, katerim neresničnim, netočnim pa Celo izmišljenim stvarem niti malo ne doprinese, da se javnost sreča z resnico, to po zakonu o pisanju, vas prosi, da najdete malo prostora za to mojo izjavo, za kar Vam že danes hvala. Niso točne navedbe, da sem v samski sobi stanoval okoli dve leti, ampak točno eno leto, tri mesece in 19 dni in strašno mi je žal, ker se ta brezimenski pisec članka ni prepričal ampak je samovoljno napisal. Ako ta (nepoznani) nepodpisani pisec članka smatra (in celo trdi)), da sem hotel biti izjema potem se ne bi zadovoljil z eno samo posebno sobo in ne bi zahteval celo najbolj skromno stanovanje. Njegova neobveščenost, neobjek-tivnost in nepoznavanje situacije je namerna ali pelje zelo prozornim in naivnim cilju, kar navadno delajo, a ne uspe majhni in brezznačajni brezimenski pisci člankov. Prepričan sem, da »on« nikoli ni prišel v stavbo, a kaj da bi se le pogovarjal z odgovornim uslužbencem ali z Čistilkami, saj kaj takšnega ne bi napisal če bi se prepričal o nasprotnem in to je, da zmenoj nihče ni imel nobenih proble- m o v niti besed, a čistilke najmanj dela, ker je soba katero sem koristil bila ved? no za vzgled tako v hišnem redu kot v čistoči. v Drugo v tem delu stavbe nisem imel direktnih stikov z rudarji, pa zaradi tega nisem jim mogel biti v napoto. Da te navedbe v članku niso točne ampak napačne se vidi iz tega, ker v tem delu nadstropja stanujejo samo trije (ena družina in eden uslužbenec) v dvefci posebnih sobah pa oni kateri niso zaposleni v jami. Ako »on« smatra veliki uslugi neplačanju najemnine potem »on« smešno izpade, ker ne ve, da nafemnina dnevno znaša za sobo 66 din in to je iNiK prevzel nase, da krije te stroške. A najbolj predrzna iz-mišlitev je seveda, da sem prejemal malice brezplačno in delal le 9 ur tedensko kar je priloga moji trditvi, da je to absolutno nepoznanje situacije. Jaz se sprašujem. kje je delo z mladino v ponedeljek, sredo in soboto dopoldne in popoldne, pa z prvim timom v torek, četrtek in petek popoldne (pa večkrat individualno delo v prostih dneh dopoldne) a posebno še nedelja. Mislim, da tu ni potreben komentar ako se »nekdo« prestavi od 35 včasih še več ur tedensko celo na 9 ur. Še enkrat poudarjam, da je »on« namerno hotel vse to in ali je potem vse v redu pri tistemu, kateri napravi takšno /x »slučajno« napako. Morda je celo dokaz, da je navedel »resnico« v svojem članku in to, da je našel dovolj hrabrosti, dovolj poguma, da se podpiše. Za konec naprošam uredniški odbor in bralce »Rudarja«, da mi oproste na (eventuelnim) nepopolnem slovenskem sestavku. LJUBOMIR MILOŠEVIČ, VIŠJI POKLICNI NOGOMETNI TRENER PRIPOMBA UREDNIŠTVA Kar je bilo v zvezi z gospodom Miloše-vičem, višjim poklicnim nogometnim trenerjem (brez zaposlitve) do sedaj napisano v našem listu, je med našimi bralci javna tajnost. Zato uredništvo s tem' sestavkom zaključuje ta vclevRŽen problem. Le resnici na ljubo naj za uspešen zaključek dodamo še to: Delovni ljudje našega Velenja, so zato kar danes uživamo, dali preveč žuljev in znoja, da bi dopustili nekomu razdirati to, kar je do sedaj ustvarjenega: Brez dela se v Velenju na račun družbe ne more živeti. ŠTEFAN DOLEJŠI, slušatelj Visoke šole za politične vede se nadaljuje Analiza vprašanj kulturne vzgoje in izobraževanja mladine v velenjski občini Škoda, da nismo dobili podatkov o zaposleni mladini vsaj v večjih delovnih organizacijah. Gotovo je namreč, da je delavske mladine v občini največ, toda Aktivi: Št. čl. ^ M Gaberke 36 17 Šmartno ob Paki 90 46 Topolšica 74 28 Pesje 48 29 Škale 97 59 Paka 23 12 Podkraj—Kavče 21 10 Plešivec 15 8 Šalek 28 18 Družmirje 42 15 Kom. obrt. center 38 12 Galanterija 23 1 Toper 24 1 TUŠ 142 52 TEŠ 33 31 LIK 42 39 TGO Gorenje 218 56 R'L Velenje 542 511 Chrom-metal 18 6 RŠC 625 615 Vegrad 159 152 11. osn. šola Velenje 61 29 I. osn. šola Velenje 59 17 I. osn. šola Šoštanj 61 30 II. osn. šola Šoštanj 58 30 Osn. šola Šmartno 22 11 Te podatke lahko delno posplošimo na mladino v občini nasploh. Če je v vaških aktivih skoraj polovico (46,5 %) delavske mladine, kmečke pa samo ena petina (20,5 %) in če dodamo, da je v tovarniških aktivih nad dve tretjini (skoraj 76 %) delavske mladine, potem lahko zaključimo, da v občini prevladuje delavska mladina. Iz tabele pa vidimo še nekaj: Mladinski aktivi so v vseh večjih krajih, v skoraj vseh večjih podjetjih in vseh večjih osemletkah. V 'Ravnah, ki so po številu mladine na petem mestu (takoj za Velenjem, Šoštanjem, Topolšico in Pesjem) pa mladinskega aktiva ni. Toda gotovo so tudi tam možnosti, da bi se aktiv lahko ustanovfl. Kar zadeva članstvo vidimo, da so ponekod velike številčne raz- Telesno vzgojna društva Prosvetna društva Počitniška zveza Planinsko društvo Velenje Planinsko društvo Šoštanj Zveza tabornikov Gasilska zveza Ribiška družina_,_ skupaj: Po teh podatkih je skoraj vsak četrti občan včlanjen v eno izmed društev, vsak drugi član pa je mlajši od 25 let. Mladina torej tvori polovico vsega članstva. To razmerje pa moramo delno korigirati z dejstvom, da je v mnogih točnega števila nismo ugotovili. Nekoliko si lahko pomagamo s socialno strukturo mladine v mladinskih aktivih (aktive vzamemo kot vzorce). > ^ > 2 m - S (Nadaljevanje s 15. strani) izobraževanja. Za te mladina ali nima volje ali pa premalo organizacijskih sposobnosti. Poudarek na marksistični vzgoji, ki jo narekuje potreba globljega spoznavanja in obravnavanja vprašanj naše sodobne družbe naš zgodovinski položaj obrnje-nosti v svet in povečana možnost posredovanja različnih idej drugim revolucionarnim gibanjem v svetu, je v občini najbrž premajhen. Marksistične vzgoje, sicer bolj etično ooarvane, so deležni učenci v sedmem irf osmem razredu pri družbeno moralni vzgoji in drugih predmetih iz družbenih ved. Vendar pa tovariši, ki te predmete poučujejo, zelo pogrešajo priročnik, kjer bi bilo zbrano gradivo, ali bi bili vsaj navedeni viri iz katerih naj bi črpali material, kajti pri iskanju in prebiranju literature izgube mnogo časa. Poleg tega imajo učenci pri mladinskih urah različna predavanja (o perspektivnem razvoju Šaleške doline, o poklicnem usmerjanju, o notranji in zunanji politiki, o športu itd.). Starejši mladinci pa se lahko udeležijo predavanj' delavske univerze in predavanj po tovarniških centrih. Vprašanje marksistične literature v naših knjižnicah je povezano s problemom izdajanja tovrstne literature. Imamo sicer nekaj te literature, nimamo pa prirejene vsaki starostni stopnji in nivoju znanja. Vprašanje je, koliko koristijo učencem II. osnovne šole v Velenju izvirna dela Fouerbacha, Plehanova, Lenina, Marxa in še nekaterih drugih, če pa mladini ni na razpolago njej primerne literature. Zal tudi nismo mogli ugotoviti, koliko je maksistične literature v knjižnica!} in koliko jo čitalci uporabljajo, ker naše javne knjižnice niso urejene po načelih sodobne organizacije, ker dobijo premalo sredstev za to, da bi to lahko uredile. Kako je družba zainteresirana za izobraževanje mladine in za pridobitev novih kadrov, lahko de*io vidimo iz seznama štipendij, ki jih'nudijo študentom in dijakom razne delovne organizacije. , Štipenditorji: Štipendisti: Rudnik lignita Velenje 64 Občinska skupščina 25 Tovarna usnja Šoštanj 14 Vegrad Velenje 11 Elektrarna Šoštanj 10 Energo-kemo-kombihat 9 Zdravstveni dom Velenje 10 Bolnišnica TBC Topolšica 8 Kmetijska zadruga Šoštanj 7 Lesno industrijski kombinat Šoštanj 3 Tovarna gospodinjske opreme Gorenje v 2 Galanterija Šoštanj 1 Lekarna Šoštanj 1 Iz podatkov, ki smo jih vzeli iz analize ankete o štipendiranju, Stran 16 — RUDAR — Št. 3-4 katero je izdelal občinski odbor SZDL v maju 1964, vidimo, da je štipendiranje dijakov in študentov v občini premalo razvito. Posebno presenetljivo pa je, da Tovarna gospSdinjske opreme Gorenje in Lesno industrijski kombinat Šoštanj štipendirata samo dva oziroma tri, kar je glede na velikost podjetij in njun perspektiven razvoj odločno premalo. Ravno letos pa so število štipendij v občini precej povečali (od 165, kolikor jih je zajela analiza, na okoli 250) in tako vidimo, da se stanje nekoliko izboljšuje. Kakšni so uspehi in pomanjkljivosti na tem področju? Seveda na področju kulturne vzgoje veliko prispevajo šole. Osnovna naloga izobraževanja in vzgajanja se prepleta s kulturnim delovanjem mladine v šoli in izven nje skozi celo leto. V šolah se organizirali celo vrsto interesnih dejavnosti — krožkov, v katere se mladina vključuje v svojem prostem času. Zelo uspešen je dramski krožek, kjer učenci vsako leto naštudirajo kakšno igrico, ki jo potem igrajo v šoli za svoje vrstnike, ali pa tudi za javnost. Literarni krožek izdaja stenčas »Literarne utrinke« in list »Lastovka«. Nekoliko manj aktivni so bili v preteklem letu folklorni, recitacijski in lutkovni krožki. Na šolah delujejo tudi pevski zbori, ki s svojimi pesmimi tekmujejo vsako letd na občinski reviji pevskih zborov (letos je bila v Velenju). Poleg tega pa se lakho mladina glasbeno izobražuje v glasbenih šolah v Šoštanju in Velenju. Škoda, da glasbene šole zajemajo v glavnem le ob-veznošolsko mladino, manj delavske in skoraj nič kmečke. (V glasbeni šoli v Šoštanju je bilo od 133 vpisanih učencev v šolskem letu 1963/64 le 21 starih od 15 do 25 let.) Vendar so glasbene šole zelo uspešne. Šoštanjska je imela kar štiri interne in pet javnih nastopov, velenjska pa tri javne nastope. Veliko zanimanje imajo učenci za likovno vzgojo. Vsako leto po šolah pripravijo razstave svojih izdelkov, ki jih izdelujejo pri predmetu likovne vzgoje. Na II. osnovni šoli v Šoštanju pa imajo na hodnikih lepo urejeno Napot-nikovo galerijo slik, grafik in plastik. Višji razredi pa vsaj enkrat na leLo obiščejo Narodno galerijo v Ljubljani. Šole so tudi prve ustanove, na katere se obrnejo razni organi, kadar potrebujejo kakšen kulturni program. Programi za dan mladosti so ravno po zaslugi in solidni angažiranosti prosvetnih delavcev dobro pripravljeni. Mogoče bi kazalo posvečati več pozornosti kulturnim manifestacijam skupno s športniki. Tako šolska mladina redno sodeluje na raznih proslavah, kulturnih večerih itd. s krajšimi igricami, recitacijami, pevskimi in telovadnimi točkami. Proslave organizirajo tudi v šolah in lepo znajo pripraviti kratke kulturne programe pri roditeljskih sestankih. Posebno na vasi irrv tovarnah naj bi na kulturnem področju veliko prispevali mladinski aktivi. Nekateri svojo nalogo vsaj v glavnem dobro opravljajo. Skupno z drugimi društvi in organizacijami pripravljajo razne proslave aktivi Tovarne usnja, Termoelektrarne in Galanterije so največkrat organizirali obiske v cjru-gih tovarnah, ali pa so sami povabili aktive iz drugih krajev. V letošnjem letu so imeli aktivi okoli petnajst predavanj (nekatera so se po aktivih ponavljala) o razvoju Šaleške doline, o političnem dogajanji! doma in v svetu itd. Še najbolj uspešni pa so mladinski aktivi na športnem področju. Vsako leto tekmujejo za Kajuhov pokal v atletiki, raznih igrah, šahu itd. Letos pa so imeli še turnir v namiznem tenisu in tekmovanje v streljanju. Pri pregledovanju zapisnikov in poročil aktivov ZMS pa smo žal ugotovili, da skoraj polovica aktivov ne dela dosti ali pa nič. Por-očila prihajajo na komite zelo neredno, včasih pa sploh ne. Seveda bi bilo treba te aktive pritegniti k delu, kar je občinski komite poskusil, vendar ni uspel. Ostala kultruna dejavnost pa se v glavnem aktivira preko Svobode, ki zajema šoloobvezno mladino in seveda tudi tisto, ki kaže smisel za katerokoli zvrst kulturne dejavnosti. V okviru Svobode delujejo naslednje sekcije: dramska, lutkovna, plesna, tamburaši in harmoni-kaši. Zelo aktivna je dramska sekcija, ki je v lanskem letu pripravila kar dve igrici (Desetega brata in Romea in Julijo) in imela kar enajst predstav. Letss pa so se že začeli pripravljati za igrico Celjski grofje. Tako so pokazali, da znajo mladinci resno pristopiti k nalogam. Seveda pa so bolj aktivni, če jim je delo podano na preprost, njim dostopen način. Za to pa ima veliko zaslug tovariš Horvat, upravnik kulturnega doma v Velenju, ki večkrat sodeluje tudi kot režiser. Svoboda v Velenju je v lanskem letu pripravila odličen program za kulturno življenje in izobraževanje mladine in odraslih. Vsak ponedeljek so v poletni sezoni vrteli na prostem pred kulturnim domom filme, ki so bili posebej v ta namen izbrani. V torek so bili v delavskem klubu Torkovi večeri. To so bila različna predavanja in zabavni programi (predavanja o planinstvu, o ciganski liriki, nastop koroškega zabavnega okteta itd.) in ta oblika je najbrž najbolj uspela, saj se je v klubu redno zbralo tudi do 250 ljudi. V sredo so bili zopet filmi iz poljudno izobraževalnega področja. Letos pa so v kulturnem domu začeli s filmskim gledališčem. Enkrat na teden vrtijo filme iz raznih področij človekovega udejstvovanja. Poleg tega gostuje gledališče iz Celja z vsemi svojimi predstavami. Abonmaji se niso obnesli niti za filmsko gledališče niti za predstave gledališča iz Celja. Posebno rudarska mladina ima veliko zanimanja za televizijske oddaje. Prednjačijo predvsem športne oddaje, ki jih je žal premalo in filmi, zlasti domači. Vendar moramo omeniti, da so programi prepozni in da je precej komentarjev na račun včasih izredno slabih glasbenih oddaj zabavnega značaja. Televizijskih sprejemnikov je v javnih prostorih .precej (v delavskem klubu, mladinskem klubu, v kulturnem domu, v restavraciji o'b jezeru, hotelu Paka, v hotelu v Šoštanju, v klubu v Šoštanju in seveda v nekaterih gostilnah), vendar pa zanimanje za skupinsko gledanje programa precej pada zaradi velikega števila televizorjev v občini (nad 1100 v letu 1963). Splošna ocena Po tem še vedno grobem pregledu možnosti za kulturno vzgajanje in izobraževanje mladine v občini, bomo skušali podati še objektivno oceno o uspehih in pomanjkljivostih na tem področ- ju- Pri odgovoru na vprašanje: Kako dvigniti izobraženost mladine, moramo mladino najprej razdeliti na dve skupini, in sicer: šolsko mladino in izvenšolsko — v glavnem delavsko. Šolska mladina je v šoli in doma preveč zaposlena. Število ur sedenja v šoli in obveznega učenja doma čestokrat presega osemurni delavnik. Poleg tega se učenci vključujejo v razne krožke, tečaje itd. Mnogi na terenu zato pravijo, da bi potrebovali mnogo več svobode — usmerjene svobode. Za to bi morali imeti predvsem dober učni program, da bi že v šoli dali mladini tisto osnovo, na kateri bi se lahko nadalje izobraževala. Mladina pa, ki konča z obveznim šolanjem, naenkrat izgubi svoje vodstvo, ki jo je v pre--cejšnji meri znalo aktivirati. Porazgubi se po podjetjih in šolah v drugih krajih in brez pravega vodstva postane naenkrat nede-lavna. Tovariši na šslah se nemalokrat čudijo, kako to da tisti njihovi učenci, ki «o v šoli kakorkoli kazali določene kvalitete, ki" so zagotavljali uveljavljanje v družbi na tem ali onem področju, niso vključeni v nobeni organizaciji, v nobenem društvu, ker pač nimajo časa zaradi vsakodnevne vožnje v Celje v šolo ali kam drugam. V občini ni nobenega programa za načrtno vzgajanje in izobraževanje izvenšolske mladine. Vsaka dejavnost je skoraj vedno plod prizadevanja nekega posameznika, ki zna- prisluhniti hotenju mladine. Danes namreč ni več mogoče gojiti kulture tako kot so jo nekoč fantje na vasi. Tehničnemu napredku je nujna tudi duhovna rast človeka. Toda stimuliranje ljudi na tem področju, ki so sicer voljni delati, je minimalno ali pa ga sploh ni,\,zato se od tega odvračajo še taki aktivisti. (Nadaljevanje prihodnjič)