Stev. 44.
V Trstu, v nedeljo 13. februarja 1916.
Letnik XLi.
lzl:aja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredništvo: LTica Sv. Frančiška Asilkcga šL 20, I. nadstr. — Vsi dopisi naj se poBljajo uredništvu lista. Nefrankirn;u pisma se ne
sprejemajo :n rokopisi se ne vračajo. Lrčijitdj in odgovorni urtinik Štefan Godina. Lastnik konsoreij lista .Edinosi". — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge t erreienlm poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška ArSkega št. 20. Telefon uredniitva in uprave Stev. 11-57.
Naročnina znala: Za celo teto.......K 24.—
Za pol leta ........................12.—
za tri mesece.......................6*—
za nedeljsko Izdajo za ceio leto....... 5.20
ta pol leta.......... ...... 2.60
Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po 5 vlnarlfv. zastareli Številki po 10 vinarjev.
Oglasi se računa/o na milimetre v Jirokosti ene kolona.
Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvaie, poslanice, oclasi denarnih zavodov . .......7 . .* . . . m m po 20 vin.
Oglas! v tekstu lista do pet vrst .... ... K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......: ... , i—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarje*
Oglase sprejema In se rat oddelek .EdinoiU*. Narotnfitf ki reklamacije se pošiljajo spravi lista. Plačuje se izključno i« upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu.
(Jprava In inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Pranja AsiSkega št 20. - PoStnohranllničn! račun Jt. 841.5-i?
Pregled najnovejših dogodkov.
Ruska bojišča. — Na naših frontah se nadaljujejo napadi ruskih poizvedovalnih oddelkov. Močnejši topovski boji. Ze večkrat omenjeno postojanko severoza-padno Tarnopofa srno morali vsled silnega ruskega ognja izprazniti, a smo jo ponoči zopet osvojili. — Na severni fronti napadi ruskih patrulj in manjših oddelkov odbiti.
Balkansko bojišče. — Ponesrečeni napadi italijanskih čet na višinske postojanke zapadno Tirane.
Italijanska fronta. — Živahnejši topovski boji na primorski fronti. Pri Bovcu zavzele naše čete neko italijansko postojanko v ozemlju Roinbona.
Zapadno bojišče. — Francozi po srditem bombardiranju zavzeli pri Maison de Champagne okoli 200 m nemške bojne črte. Na višini Combres Nemci zasedli neko od Francozov razstreljeno rupo.
Dogodk? na morju. — Pri Beyrutu ob obali Sirije potopil nemški podvodnik francoska linijsko ladio »Suffren«.
Turška .bojišča. — Na vseh frontah nobene posebne izpremembe.
Razno.*-— Kralj Bolgarov v našem glavnem stanu. — Briand v Rimu.
Nase uradno poročilo.
DUNAJ, 12. (Kor.) Uradno se objavlja: 12. februarja 1916, opoldne.
Rusko bojišče. — Včeraj so bHi odbiti zopet številni ruski poizvedovalni oddelki. Prišlo je tudi do močnejših topovskih bojev, le večkrat omenjeni pred-stražni okop severozapadno Tarnopoia, ki je bil v najtežjem sovražnem topovskem ognju, smo morali v popoldanskih urah izprazniti. Rusi so se ustalili v zapuščeni postojanki, a so bili ponoči s protinapadom po srditem boju zopet pregnani iz nje.
I La J1 j a n s k o bojišče. — Na pri-fronti se vrši par dni zopet živahnejši topovski boj. Pri Bovcu so osvojile naše čete danes zjutraj neko sovražno postojanko v ozemlju Roinbona. Uplenile so 3 strojne puške in ujeie 73 aipincev.
Jugovzhodno bojišče. — Zapadno Tirane so se poizkušale italijanske sile polastiti višinskih postojank, ki smo jih mi zavzeli. Naše čete so odbile vse napade.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pL Hofer, fml.
Poročno Ccdorne.
DUNAJ, U. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 9 februarja: Topovsko delovanje na vsej fronti, ob Soči s povečano silovitostjo. Naša artiljerija je dosegla dobre uspehe s svojim na razne postojanke in v ozadje vodeča sovražnikova pota naperjenim ognjem ter proti gibajočim se četnim in trenskim kolonam. — Poročilo italijanskega generalnega štaba 10. februarja: V čedadskem odseku je v noči na 9. t. m. sovražnik nadlegoval z živahnim puškinim ognjem naše straže pri Cedehovein (?) stanu, ne da bi iim bil napravil kaj škode. V Lagarinski dolini je bil 7. t. m. zavrnjen običajni mali napad proti našim postojankam pred Mori-jem. V tofanski grmadi v gornji Boitski dolini je v noči na 9. t. m. poizkušal sovražni oddelek splezati na prvi vrh, a je bil odbit in je padel v neki prepad. Ob Soči sta megla in dež včeraj ovirala topovsko delovanje.
Nemšlio uradno poročilo.
BERLIN, 12. (Kor.) Veliki glavni stan, 12. februarja 1916.
Zapadno bojišče. — Po srditem streljanju na velik del naše fronte v Sam-panji so Izvršili Francozi z\ečer vzhodno sela Maison de Chsmpagne, severozapadno Massigesa, napad in prodrli v širini še ne 200 metrov v našo postojanko. Na višini Combres smo zasedli rob dupline, ki so jo razstrelili Francozi pred našim jarkom.
Vzhodno bojišče. — Napadi ruskih patrulj in manjših oddelkov so bili na raznih mestih fronte odbiti.	^
Balkansko bojišče. — Položaj je neizpremenjen.
Vrhovno arniadno vodstvo.
Dogodki na morju.
BERLIN, 12. (Kor.) VVolftov urad poroča: Neki nemški podvodnik je potopil rine 8. februarja ob sirski obali južno Bejruta francosko linijsko ladjo »Suffren c. Ladja se je potopila tekom dveh minut. £ef admiralnega štaba mornarice.
Opomba. — Oklopnica »Suffren« je bila
zgrajena 1. 1899, dolga 126 m, široka 21 m, deplacement 12729 ton. Imela štiri 30'5 cm topove, deset 16*45 cm, osem 10 cm, dvaindvajset 4'7 cm topov in 661 mož posadke v mirovnem času. Oklopnica »Suffren« je znana zlasti iz bojev v Dar-i
j danclah, kier je bila ponovno poškodovana.
1 BERLIN, 12. (Kor.) Wolffov urad poroča: K uradnemu poročilu z dne 11. februarja o uničenju »Arabisa« po naših torpedov kah je pripomniti, da se je, kakor je bilo po naknadnih konstatacljah z gotovostjo dognano, potopila tudi druga torpedirana angleška ladja. Dalje je bilo dognano, da je bilo od posadke »Arablsa« rešenih v celoti 27 mož, poveljnik, ladijski zdravnik, en oficir in en krovni oficir. Od teh so na povratku vsled bivanja na vodi umrli ladijski zdravnik In 3 možje.
Šef admiralnega štaba mornarice.
LONDON. 12. (Kor.) Z ozirom na poročilo nemškega admiralnega štaba o bitki pri dogerski sipini konstatira angleška admiraliteta, da so bile v berlinskem poročilu omenjene križarke štirje iskalci min. izmed katerih so se vrnili trije nepoškodovani. _
s turam mi
CARIGRAD, 11. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Na vseh bojiščih nobene posebne izpremembe.
Bolgarski kralj v našem glavnem stanu.
DUNAJ, 11. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: Popoldne je prispel bolgarski kralj Ferdinand v naš glavni stan. Vladar, ki ga spremljata ministrski predsednik Radoslav in generalisstmus Žekov s Številnim spremstvom, je bil sprejet na kolodvoru od armadnega višjega poveljnika nadvojvode Fridrika, šefa generalnega štaba Hotzendorfa od armadnemu poveljstvu dodeljenih zastopnikov nemške armade in lokalnih oblasti. Po prisrčnem pozd avu se je odpeljal kralj z nadvojvodo Friderikom v grad. Ulice so bile slavnostno okrašene, goste množice ljudstva pa so tvorile špalir in so navdušeno pozdravljale zveznega vladarja.
DUNAJ, 12. (Kor.) Kralj Bolgarov je podelil feldmaršalu nadvojvodi Frideriku bolgarski red za hrabrost I. razreda. Z istiin redom je bil odlikovan tudi general-oberst baron Hotzendorf.
DUNAJ, 12. (Kor.) Kralj Bolgarov prispe v pondeljek 14. t. m. na kratek obisk Njegovega apostolskega Veličanstva na Dunaj.	_
Potovanje francoskega ministrskega
predsednika Brianda v Rim.
PARIZ, 11. (Kor.) Kakor doznava »Echo de Pariš*, bodo po vtiskih, ki jih dobivajo politiki in diplomatski krogi, potovanju francoskega ministrskega predsednika Brianda v Rim sledile važne odločitve, ki pokažejo, da postopanje Italije nikakor ni omejeno po ničemer in da se Italija vojuje z vsem avstro - ogrskim blokom.
RIM, 12. (Kor.) Ministrski predsednik Briand in ostali člani francoske misije so bili v navzočnosti senatorjev in poslancev in načelnikov civilnih in vojaških oblasti slovesno sprejeti na Capitolu. Nato se je vršila pojedina, pri kateri sta govorila ministrski predsednik Briand in rimski župan. knez Colonna. Zvečer so se vršile na inicijativo intervencijonističnega komiteja pred francoskim poslaništvom velike manifestacije.
RIM, 11. (Kor.)* Ministrski predsednik Briand je konferiral tudi z belgijskim kardinalom Mercierjem.
LONDON, U. (Kor.) »Daily Telegraph« poroča iz Milana: Briandova misija bo dosegla, da pošljejo Italijani ekspediciiski armadni zbor v Solunu, da se ustanovi skupni diplomatični svet zaveznikov s sedežem v Parizu in da bodo Italijani sodelovali pri izdelovanju municije.
RIM, 12. (Kor.) Povodom navzočnosti ministrskega predsednika Brianda se je vršila včeraj na francoskem poslaništvu pojedina. Ministrski predsednik Briand je imel sletlečo napitnico: »Posebno srečen sem, da zamorem voditelja in člane kralj, vlade sprejeti v tej hiši Francije, v kateri sta bila interesna skupnost in bratstvo obeh naših narodov tako često podkrepljena. Čestitam sebi kakor svojim kolegom k priložnosti, ki nam jo nudijo sedanji težki časi, da se zamoremo pogovoriti z Vami in se zjediniti glede odločitev, da bodo imeli naši skupni napori na vseh poljih popolen učinek. Z zvezo, ki postane vsak dan ožja, bodo dospele naše vojaške akcije in naš gospodarski boj proti sovražnikom v vseh stadijih do edinosti v postopanju, ki je siguren porok zmage. Dvigam svoj kozarec na z-dTavje kraljeve rodbine Italije, kraljice matere in članov kraljeve vlade in prosim Vašo ekscelenco da sprejmete zase in člane vlade izraze želja, ki jih gojimo za veličino Italije in slavo njene hrabre armade«. — Ministrski predsednik Salandra je odgovoril: Z živahnim zadoščenjem Vam ponavljam danes, da včerajšnji razgovori z Vašo ekscelenco in odličnimi osebami Vašega spremstva niso zgrešili poti, po kateri se bomo vedno bolj približevali bistvenemu cilju, da se doseže neobhodno potrebna edinost v postopanju zveznih vlad. Naša naloga bo olajšana posebno vsled tega, ker vlada prijateljski duli v odnošajih med
obema našima deželama, ki ste, podkrep-ljajoč ob težavnih razmerah vezi slavnega plemena, pripravljeni za vse Žrtve in ste združili vsa prizadevanja v svrho izvo-jevanja zmage. Ministerski predsednik Salandra je napil na zdravje predsednika Poincareja, ministrskega predsednika Brianda in njegovega spremstva in na zdravje veličine Francije in njene slavne armade.	_.
Izkrcanje Italijanov na Krfu.
BERN, 12. (Kor.) »Bund« objavlja sledeče poročilo: Poslanik Italije ie naznanil ministrskemu predsedniku Skuludisu v Atenah, da bo Italija v svrho reorganizacije Črnogorcev in Srbov izkrcala orožnike na otoku Krfu. Ministrski predsednik Skuludis je v svojem odgovoru izrazil začudenje radi tega koraka, ker se ne nahaja na Krfu več noben Črnogorec in ker so sredstva zaveznikov za reorganizacijo tamkaj se nahajajočih Srbov zadostna. Vznemirjenje na Grškem radi tega koraka je tako veliko, da mora vlada odklanjati odgovornost za posledice, ki zamore-jo nastati vsled koraka Italije. Vlada je vrh tega protestirala pri italijanski vladi.
Angleški glas o Izjavi grške vlade v zbornici.
LONDON, 11. (Kor.) »Daily News« poročajo iz Aten, 10. t. in.: Ministrska izjava, ki je bila danes zvečer podana v zbornici, ni zboljšala odnošajev med Grško in entento. Ministrski predsednik je govoril o pritisku od zunaj in o narašču-joči nevarnosti za Grško, ki nastaja iz tega pritiska, ki je zavzel v zadnjem času značaj sile. Videti je, koga je mislil, ko je govoril o kršenju nevtralnosti na Krfu in nasilnem zasedenju Kara Burnu. Ta pritisk, je rekel, se bo morda nadaljeval, toda jasno se pojavljajoča odločnost naroda bo dovedl® Grško do neomajnega prepričanja, da te države dežele nikakor ne morejo spraviti s politike, ki pospešuje narodne interese. Notranji minister je ob grmečem ploskanju branil politiko vlade in izjavil, da Grška ne bo demobilizirala. Korespondent zaključuje: »Nekdo, ki razume grški in je zapustil z mano zbornico, je izjavil: V prid ententi ni bilo slišati nobenega glasu.«
Francoske denarne operacije.
BERN, 11. (Kor.) Iz Pariza poročajo: V včerajšnjem ministrskem svetu je sporočil finančni minister Ribot, ki je začetkom tedna odpotoval v London, da se londonska borza trtvori za trgovanje s francoskimi vrednoknicami pod pogojem, da se to trgovanje vrši le po posredovanju Francoske banke in Angleške banke ter da se izkupiček iz prodaje vrednostnic uporabi za poplačilo nakupov, ki jih izvrši Francoska. Angleška banka bo podpirala Francosko banko, da se olajša pridobitev trgovinskih kreditov. Ukrenilo se je i>o-trebno glede plačil nakupov, ki jih je izvršila francoska vlada na Angleškem in v Zed in jenih državah. — Tukajšnji strokovnjaki pripominjajo k tej pariški vesti, da je razvidno iz povedanih ukrepov, da so sredstva, dobljena po zmagovnem posojilu, že skoraj izčrpana in da mora Ribot, da dobi denarna sredstva, poseči po oddaji prvovrstnih francoskih vrednostnic, kot železniških obligacij, da dobi potrebne kredite_
Amerika-Nemčlja-Anglija.
WASHINGTON, 11. (Kor.) Pričakuje se, da bo ameriška vlada vsled nemške note glede odredb proti oboroženim trgovskim ladjam nasvetovala ameriškim državljanom, da naj se ne vozijo s takimi ladjami in opustila svoje prejšnje stališče.
LONDON, 11. (Kor.) „Momlngpost" poroča iz Washingtona: Ker je sedaj odstranjena nevarnost preloma z Nemčijo, bo za-nr>gel predsednik Wilson, kar je ta čas zelo važno, energičneje obračunati z Anglijo. Zsto se je treba dogovoriti hitro, da ne bo prepozno.	________
Nobena mirovna pogajanja med Nemčijo in Belgijo.
LONDON, 11. (Kor.) Belgijsko poslaništvo naznanja, da so vesti, da je stavila Nemčiji Belgiji mirovne pogoje, popolnoma neutemeljene._
Vlak z nemškimi in avstrijskimi internirane! v Ženevi.
BERN, U. (Kor.) V Ženevo je prispel zvečer vlak, v katerem je bik> 309 nemških in 131 avstrijskih civilnih interni-rancev.	_
Papežev dar za srbske begunce.
RIM, 12. (Kor.) Kakor poročajo listi, je daroval Sv. oče za srbske beguice 5.000 lir, ki jih je poslal zastopniku lobije pri Sv. stolici._
Razne odredbe.
DUNAJ, 12. (Kor.) »Wiener Zeitung« objavlja odredbo finančnega, trgovinskega in poljedelskega ministra z dne 5. t. m. glede omejitve uvoza in prevoza raznega blaga iz sovražnih držav. Dalje odredbo finančnega in trgovinskega ministrstva z dne 5. L m. glede omejitve nakazovanj
avstroogrske banke na zlat denar v svrho izplačil carin in kreditiranja zapadlih carinskih pristojbin. Končno odredbo trgovinskega ministra z dne 9. t. m. glede nakupa starega železa za vlivanje.
Vest o preklicu vojaških oprostilnih izkaznic neresnična.
DUNAJ, 12. (Kor.) Vest, da je ministrstvo za deželno brambo z odlokom 15. decembra preklicalo vse po mobilizaciji izdane oprostilne izkaznice (Enthebungs-scheine), ki io je v zadnjem času priobčilo več listov, glasom informacij c. kr. brzojavnega korespondenčnega urada ne odgovarja resnici.
a Dr. Korber odpotoval v Sarajevo.
DUNAJ, 12. (Kor.) Skupni finančni minister dr. pl. Korber se je podal danes v Sarajevo. _______
Neresnična vest o romunskem posojilu.
BUKAREŠT, 11. (Kor.) »Univerzul« je z uradne strani pobiaščen, da dementira vest, da je Romunska najela deset milijonov funtov šterlingov posojila. To vest je treba tem bolj zanikati, ker je žnjo tudi zvezana vest, da se je kot poroštvo za to posojilo baje dalo romunsko žito.
Ministri v Lvovu.
KRAKOV, 11. (Kor.) Minister za notranje stvari, princ Mohenlohe, in minister za Galicijo, Moravvski, sta včeraj odpotovala v Lvov.
S soške fronte.
F. C. Kleinschrnidt, kapitan severoa-meriške mornarice je posetil naš vojni tiskovni stan, se udeležil bitke pri Gorli-cah, pozneje naskoka na Belgrad in se je mudil tudi dva meseca na jugozapadni fronti. O svojih vtisih na soški fronti pripoveduje sedaj tako-Ic:
»Uganka je, zakaj ne morejo prodreti. Bil sem pri generalu pehote pl. Boroeviču in dejal mi je: »Poveljujem tu od meseca majnika sem in od meseca majnika so postojanke trdno v naših rokah.«
Nihče naj ne razume napačno — tako namreč, kot da bi Avstro-Ogrska ne imela opraviti drugega, kot da naj se sovraž-rfik razbija ob silno močnih posadkah trdnega zidovja. Resnica je ravno nasprotno: vi Avstrijci in Ogri ste zaposljeni v Rusiji, v vzhodni Galiciji in na Balkanu, imeli ste svoje inožnarske baterije v Belgiji	— najenostav-
nejši račun kaze, da so vam Italijani morali kedaj stati nasproti s trikrat in štirikrat močnejšo artiljerijo in s tikrat toliko četami.
Kako po vsem tem, da Italijani doslej niso mogli predreti soške fronte in je tudi nikdar ne predro? Nemške in avstro-ogr-ske čete so pri Gorlicah predrle z manjšo premočjo m so premagale pri Belgradu čisto drugačne ovire.
Na soški fronti sem se mudil mesec dni pri štabih, mesec dni pa v najspred-njejših streskih črtah. Zato zame ni več uganke soške fronte.
Zemljevidi štabov ob Soči so posejani z rdečimi označbami sovražnih baterij. Na istih zemljevidih je s šestilom zaznamovano, kako daleč dosegajo c. in- kr. topovi. Prva velika skrivnost avstro-ogrskih uspehov je uporaba artiljerije. Topovi, havbice in1 možnarji imajo vsled spretne porazdclbe tako moč in obvladujejo tako velike prostore, da vsaka cev prihaja trikrat do veljave. Vse razdalje so zmerjene in preizkušene, strelovi elementi so znani. V trenutku, ko se Italijani zganejo za napad, je treba le kratkega telefonskega povelja in v petih minutah so vsi topovi dotičnega odseka nainerjeni na eno točko, najnevarnejšo. To je vzrok avstro-ogrskih zmag.
Drugi vzrok je izborna pehota. Bil sem priča in ujeti sovražni častniki so mi mogli stvar le potrditi: ne pomaga nič, Italijani se še niso priučili, da bi se jim ne tresla kolena. Avstroogrske čete so 18 mesecev v vojni, so se merile z vsemi nasprotniki in njihova neustrašenost je posledica velike, edine vojne izkušnje preprostega vojaka: »Čim močnejši sem, čim gotoveje streljam, čim drzneje uporabljam bodalo v najskrajnejšem slučaju, temveč upanja imam, da potolčem sovražnika in ostanem sam zdrav.«
Večerjal sem pri nekem visokem generalu. Kar prinese stotnik generalnega štaba sporočilo:
— Postojanke pri O. je vzel sovraz-
nik.
Ali je bilo to sporočilo velike nesreče? Ali naj bi ne bili gospodje skočili pokon-cu in obupno tožili? Z O. se more P. vrh napasti od strani in Gorica bo jutri italijanska! Toda nihče ni izpregovorll glasne besede. Ekscelenca je šefu generalnega štaba prešepetal nekaj odredeb na uho — mi smo mimo dalje večerjali — in ob 5 popoldne prihodnjega dne sem v štabnem nastanišču fotografiral 500 Italijanov, ujetih pri O. Zopetno zavzetje tega kraja je stalo c. in kr. čete dva, reci dva moža.
Drugi slučaj se je prigodil pri neki diviziji, pri kateri sem bil že na Ruskem. Neki polk te divizije — mislim, da so
bili Dalmatinci — je ležal veliko dni v strelskih jarkih, a so ga nadomestili z drugim in tako je prišel iz fronte: ne truden, ne, izčrpan, vsevprek se je ilovnata skorja držala ljudi, ocrnjenih po smodnikovem dimu. V takem stanju so se uspešno upirali Italijanom. Opoldne so Italijani tam zunaj napadli čete, ki so nadomestile polk, in jih vrgli. Pa ie prišla vest do utrujenih Dahnatincev:
—	Vaše jarkfc so vzeti Italijani!
Niso še spali niti trenutka ti Dalmatinci, vsedli so se komaj, da bi jedli, in v hipu so bili zopet pokoncu. Kakor en sam krik je šlo po njihovih vrstah:
—	Naši jarki so.... naša mora biti o-sveta!
Nazaj in Laha iz jarkov.... to je bilo delo dveh, treh ur.
To je druga skrivnost: vrlina in bes avstro-ogrske pehote. Vaši gornji sloji vedo, da je čustvena politika slaba, dobra politika pa dober posel. Vaši gornji sloji cenijo Dantejevo, Michelangelovo in Pa-lestrinovo kulturo. Ljudstvo pa misli preprosteje iti bolj naravnost:
—	Ti Lah si sedel za mojo mizo in si potem hotel mene, svojega prijatelja, zahrbtno zabosti z bodalom.
Vsak posamezni avstro - ogrski pešec vidi v vsakem posameznem Italijanu izdajalca, ničvredneža in se smatra sam za izvrševalca večne pravičnosti. Premoč v nravnosti daje pešcu dvojno moč. Častniki pa zajemajo isto moč iz vojne zgodovine, ki govori o Mortari in Novari.
Z druge strani pa pozna I tal. vojak iz ust svoje dojke pravljico o strahovitem »croato« in »iiiano quadrumano<:; ve, da se že osem nicsecev pretaka ob Soči kri najboljših, da ves ta čas ni bilo mogoče napredovati niti za laket. Morda je tudi čul o trozvezi in odpovedi... Ali naj ne smatra usode italijanskih polkov za kazen iz nebes? Mladi letniki so umirali zaman.... sedaj prihaja na vrsto on sam, stari rezervnik. Nočem biti niti za Italijane, niti proti njun ter nočem presojati njihovega vedenja; hočem le pojasniti logiko preprostega človeka.
Pa še eno besedo glede avstro- ogrske pehote. Kras je vražja pokrajina; prava puščava.... ne kakor si predstavlja lajik puščavo, temveč kakor je v resnici ob južnem robu Maroka. Med kraškim skalovjem se nahajajo rupe z rodovitnim tlom, doline.... in če je kdo lastnik doline, ki je desetkrat večja kot stanovanjska soba, velja za velikega posestnika. Mož očisti zemljo kamenja okroginekrog roba doline in sadi v dolini sočivje. Svet je treba poznati prav dobro, če hoče človek, da ne zaide. Kuharji prinašajo ponoči kotle z juho in mesom iz voznih kuhinj s pomočjo tovornih živali v rojne vrste. Zgodilo se je, da so kuharji, ki vsak dan hodijo isto pot, zašli k Italijanom. Sovražnik je namreč večkrat oddaljen komaj po 30 do 80 korakov. Zato so pa tudi polki, ki so bili že nekaj časa pred sovražnikom, mogli ponoči, ker poznajo svet, zopet nenadoma osvojiti jarke, ki so jih zvečer Italijani vzeli s premočjo. Vse zvijače oseinnajstmescčnega vojevanja jim tu prihajajo prav.
Nekega dne, 10. ali 11. decembra, so pripeljali dva italijanska častnika k nekemu avstro-ogrskemu štabu in potem pet neranjenih in sedem ranjenih bersa-Ijerjev. Eden častnikov, poročni^, je stiskal pesti in sičal jezno:
—	Niti teden dni še nisem na fronti in sem ujet.
Vprašal sem ga, kako se je zgodila stvar.	*
Avstroogrske postojanke so imele majhno kolono. Italijani so hoteli vzeti na-maknjeni del in izravnati svojo fronto. Italijanski poveljnik je zbral svoje častnike in se je posvetoval žnjimi. Govorilo
se po
je, da namaknjeni jarek ni niti zaseden avstro-ogrskih četah, da leži v njem Te nekaj mrtvecev. Bataljon je dobil povelje za prodiranje in je.... odšel. Naloga naj bi se bila rešila, ne da bi bila obveščena pristojno poveljništvo in artiljerija.
Izpočetka je bilo vse tiho. Tik pred žično oviro pa je sprejel italijanski bataljon divji ogenj odspred in od strani. »Mrtvi« Ogri so pokazali da so zelo živi. Bersalierji so padali na levi in desni, po bliskovo so oni. ki so ostali živi, pometali svoje vreče s peskom na tla, se polegli za njimi in streljali, dokler jiin ni zmanjkalo municije.
V tem pa je italijanska artiljerija, ki je začula bojni hrup, začela streljati proti onemu namaknjenemu delu fronte in zadevala — lastne čete. C. in kr. topovi pa so z zapornim ognjem odrezali bersaljerje od ostalih laških čet.
— Čepeli smo tamkaj, — je dejal poročnik in se jokal same jeze, — in nismo mogli naprej v navskrižni ogenj pehote, niti nazaj pod šrapnele obeh artiljerii. Stotnik je bil poleg mene. Pokazal sem mu svojo prazno pištolo in vprašal: »Ali naj gremo nazaj po patrone?« Rekel je: »Ne, ni mogoče. Ostanimo, kjer smo.« Tedaj so prišli Ogri skokoma od strani in kričali: »Roke kvišku!« Sedem jih je moglo še vzdigniti roke, pa nič več. Kolikor venj* se tudi nihče razun nas ni vrnil od vsega bataljona.
Stran fl.
,EDINOST" štev. 44.
V Trstu, dne 13. februarja 1916.
Naj bi ta dogodek tudi ne bil tipičen.... pri avstro-ogrskih Četah bi se ne bil dogodil ker sta artiijeriia in pehota natanč-po uglašeni In ta orkester daje dober koncert	. „ .
Avstro-ogrska artiljerija strelja čudovito precizno in tako trikrat odtehtuje večje število Italijanskih topov. Videl sem artiljerijske boje na Ruskem in Srb-tkem.... z učinkom ob Soči se vse to ne da primerjati. Dve stvari ste, ki ste v prilog habsburškemu in savojskemu to-pničarju: kamenita kraška tla in pa dolgo trajanje postojanške vojne na dobro poznanih tleh z natančno ugotovljenimi razdaljami. Mudil sem se tekom četrte soške bftke na nekem opazovaiišču in sem videl avstro-ogrsko fronto v pravcato peklenskem italijanskem ognju. Težke granate 15 in 28 centimetrskega kalibra so udarjale semkaj in metale v zrak visoke bele stolpe dima. Posameznega poka ni bilo čuti, Bilo je neprestan, strahovit ropot, kot da bi tekel ogromen motor. Na trdi skali se razleti skoraj vsaka granata. Potem pa kameniti drobci.... V močvirju se zaduši granata in človek inore stati par korakov odtam, kamor zadene, pa se kvečjemu le prestraši. Ob Soči pa frče drobci kamenja večkrat kilometre daleč.
Strelskih jarkov ni povsod. Žične ovire so razstreljene. V rojnih črtah tešejo in pleto takozvane ^španske jezdece« in Jih ponoči porivajo pred vreče s peskom. Marsikaterikrat spleza kak drzen sovražnik v temi iz svojega jarka, ujame »španskega jezdeca« z vrvjo in bi ga rad u-kradel za lastno rojno črto. Potem prihaja do zasebnih pretepov za dragocene žice. Ljudje se zakrivajo za vrečami s peskom, velikimi kamni, za kamenitimi ograjami... celi bataljoni se obesijo na rob kake doline in se drže tam zagrizeno kot buldogi. Avstro-ogrsko moštvo pač navdaja srd proti Izdajalcu in 18 mesecev že prezira smrt. Italijani so pa Šele nekaj dni na fronti.... moštvo, ki se je borilo v poletnih bojih, je mrtvo.
Po »Neue Fr. Pr.«
med prebivalstvom v Benetkah in v Rimu že očitno govori, da se Italija ne bo držala londonskega dogovora glede skupnega sklepa miru, ker Je želja po miru splošna. V izpopolnjenje naj služi vest, ki jo prinašajo »Baseler Nachrichten«, da iz zadnjih poročil Cadorne izhaja, da se bodo Italijani odslej zadovoljevali z defenzivnim! nalogami in da opuste svoj prejšnji voni cilj: odrešitev iredente! Tudi vsa poročila iz Italije potrjajo ta preobrat v razpoloženju.
Francoski ministrski predsednik o Rimo.
Samoobsebi umevno je, da ima pot francoskega ministrskega predsednika Brianda v prestolnico Italije dvojen namen: poiitičen in militaričen. Konkretnih podrobnosti o političnem namenu nimamo, ker se stvari te naravi vrše za kulisami v razgovorih na štiri oči. Istotako se tudi ukrepi militarične naravi ne obešajo na veliki zvon. Iz zdravic Sonnina in Brianda na večerji v consulti pa dozna-jemo le splošne fraze o neomajni edinosti med zavezniki — kar pa je, mimogrede rečeno, malce prehud afront proti resnici, o čemor priča najzgovorneje ravno potreba, da se francoski ministri trudijo v Rimu in v Londonu še le v dosego edin-stva — fn pa o trdni veri v končno zmago. Nu, izražanje nade in trdna vera sta dovoljena vsakomur, ali ne daje ta še ni-kake podlage glede resničnih namenov in vzrokov za sestanke.
Istotako na splošno Je bila sestavljena tudi Briandova poklonstvena brzojavka kralju Viktorju Emanuelu, ker je govorila le o pobratimstvu zaveznikov in izražala željo, da Briand doseže nove smeri za skupno postopanje zaveznikov. Tudi pariški listi potrjajo, da hočejo gospodje svoje pogovore in — kakor pravijo — nove dogovore vsaj za sedaj držati varno skrite pod sedmimi pečati. Tiskovni biro da priporoča diskrecijo in to z ozirom na kabinet Salandra, ki da more biti z ozirom na notranje težave iako previden v svojem vedenju.
Navezani smo torej le na ugibanja in nezanesljive trditve po Časopisih. »Štampa zatrja na pr., da bo uspeh tega obiska na militaričnem polju viden še le po povratku Brianda v Pariz. Kakor se je — govori rečeni list dalje — zgodilo že po sodelovanju italijanske vojne ladje »Pije-mont' pri obstreljevanju DedeagaČa, odpošlje tudi italijanska vojska male oddelke v Solun in Krf.
Potemtakem je moral Briand na dolgo pot že v ta namen, da pošlje Italija vsaj par tisoč mož v Solun. To pač ne govori o posebnem navdušenju v Italiji za »skupno postopanje z zavezniki«, in še to malo mora Salandra skrivati radi notranjih težav! V ilustracijo razpoloženja služi najbolje vest v sZiircher Zeitung da se
PODLISTEK
Utva: „Kraguljčki
Založila in izdala knjigarna J. Stoka v Trstu
\U
Pred B< žičem so našim malim: „Kraguljčki, veseli, pesem zapeli čez zimsko polje...." Tako pravijo tri vrstice prve pesmice, ki je nekak moto k vsei zbirki, dasi vse te pesmi, ki jim je U t v a dala naslov »Kragulj-č K i , niso vesele, ker zre iz njih marsi-kak žalosten motiv.
Nekaj jih je bilo že objavljenih v »Zvončku . ki ga otroci radi bero, nekaj jih je pa kar uglašenih izdonelo iz otroških grl pri šolskih prireditvah. Otroci torej Utvi-ne pesmi že deloma poznajo.
Med našimi pesniki je najbolje poznal otrokovo dušo Josip Stritar, za njim se je pa vanjo še globlje zazrl Oton Župančič. Stritarjeve pesmi imajo otroci radi, ker v njih slika otrokovo okolico. Kjerkoli je njegovo oko obviselo z zanimanjem, tja se je povsod zamislil tudi Stritar, kakor da premišljuje, kaj otroka tu ali tam najbolj zanima. Pa je spisal o tem pesmico in vedno uganil pravo.
Kako veselje so pa izzvale v otroškem
Navzdol!
Razpoloženje v Italiji.
Znani nemški publicist Hans Barth podaja velezanimivo, nazorno, prepričevalno in pretresljivo sliko o položaju in razpoloženju v Italiji. In Barth u gre tem večja vera, ker je sam živel v Italiji in se svojim lastnim bistrim očesom opazoval razmere v deželi in Je to resen, objektiven in pravičen sodnik napram vsakomur, kar je dokazal nedavno temu s temeljito razpravo o Cehih, kjer je odkrito in glasno priznaval vse vrline tega naroda na vseh poljih snovanja. (Žal. da je ta spis cenzura naknadno zasegla).
In sedaj }e — tako začenja Barth — albanska katastrofa, na katero niso hoteli nikdar prav misliti, da-si so jo slutili, Italijanom pred očmi. Sedaj prihaja spoznanje njim, ki so se vedno zibali v iluzijah. Kaj koristijo vsi ministrski govori, ki poplavljajo deželo od severa do juga s ploho — fraz! Zastonj hiti Salandra od Rima do Firence, od tu v Turin, iz Turina v Genovo. Zastonj odpira genijalno bese-dičavi Barzilai za tvornice svoje zgovornosti in elektrizira z lepo besedo, z elegantno frazo italijansko občinstvo, ki je tako dovzetno za lepe besede in elegantne fraze. Po aplavzu tajne policije animirano ljudstvo se daja za nekaj časa pre-mamljati, pozablja za trenutek na skrbi dneva, potem pa zapada morečemu Čustvu razočaranja, ki ga nobena ministrska zgovornost ne more trajno odpraviti. Plaudite ainici, comedia finita! Kakor je bilo za dobe Nerona. Le da sedanji diktator Italije ni nikak Neron, marveč kvečjemu pulcinella.
V Italiji nastopa streznenje. Vse nade do uspehov, ki so omamljali ljudsko fantazijo, so razpadle v nič. In kar je ostalo, je grenka resnica. Tega si sicer (izvzemši malo pogumnih listov) ne upajo govoriti ulici, niti ne na štiri oči. Kajti gospodstvo Salandre se obdaja z mrežo ogledu-hov in policistov. Toda resnica si odpira vendar poti in se vedno globlje zajeda v ljudsko vest, da ga ni v Italiji skoro več človeka, ki bi mislil na zmago. Vsaj ne v dosego »narodnih aspiracij fjiede Gorice in Dalmacije.
Osem mesecev — to je dolgo, jako dolgo za ljudstvo juga, ki je poprej tako hitro in tako lahko pridobivalo svoje zmage, ki so mu uspehi in kraljestva padala v naročje kot zrel sad, in ki je bilo uverjeno, da bo »Stella d* Italia« tudi v tej novi izdaji »osvobojevalnih vojen« sijala nad njim. In namesto tega ...
Kdor danes prihaja v Italijo — kdor more to, ne da bi moral kot »špijon« in »sovražen agent« okusiti slasti italijanskih Ječ — vidi povsem drugačno Italijo, nego je bila ona, ki jo je zapuščal -v maju. To ni več Italija smeha, veselega pevanja, večne pomladi. Smeha in pevanja so se odvadili, in kjer Še plešejo — kakor pri Rdečem križu v Milanu — delajo to v dobrodelne svrhe, vsled humanitarnega »moraš«. Sicer pa bremeni preveč skrbi na vsakomur. Preveč rodbin nosi žalno obleko, preveč sreče in blagostanja se je zrušilo, preveč otrok kliče po očetu, preveč žena in starih roditeljev po prehranje-vaJcu. In italijansko ljudstvo, to ubogo italijansko ljudstvo, ta žrtev politikastrov, razpolaga le s skromnim malim mošnjič-kom. Preskromnim in premalim, da bi si moglo dovoljevati »sijajno vojno« »čudovitega prizora«, ki so mu ga predočali skribifaksi pri Corrieru«...
Kako velike so človeške žrtve? Kdo ve to? Vlada ne izdaja nikakih seznamov izgub ali med ljudstvom govore (če ni nikakega Salandrovega ogleduha blizu) o 400.000 do 500.000 mož in od teh da je mrtvili. Nu tega se ne more ugotoviti.
Kar pa je gotovo, je višanje cen živil za kako polovico in še več. In to je hudo ako poznamo borne plače uradnikov in častnikov, male plače trgovskih in dru-
svetu Župančičeve »Pisanice«, se pa skoraj popisati ne da. Žal, da je že knjiga razprodana. Otroci res najdejo v njih vse, kar se skriva po najskrivnejših kotičkih njihove duše, zato pa imajo radi vse pesmi, ki prihaiajo izpod Župančičevega peresa, bodisi da vzbuja pesem v njem veselje, žalost, hrepenenje, grozo, nagaji-vost, vse — prav vse to ljubi otrok v pesini, Če mu jo napiše Župančič.
Tretja za to dvojico, je prišla z zbirko mladinskih pesmi Utva, ki otrokovo dušo pozna precej dobro, ali si jo včasih odtuji s tem, da napiše otroku kaj, kar mu je pretežko, ker mu je nerazumljivo* ali pa nezanimivo.
Samo njeno — »Kateri kerub...« daj otroku, naj jo čita, pa boš videl, s kakim nedovzjetnim obrazom pogleda okoli sebe, ko jo prečita. Jasno vidiš takoj, kako je čital samo besede in se ni inogel vglo-biti v njih pomen. Namen vsake pesmi pa je, da vzbuja v Čitateljevi duši sorodno razpoloženje, kot ga je imel pesnik takrat, ko se je pesem v nJem oblikovala. Rad bi poznal otroka, ki se mu bo pri čitanju te pesmi tako hipoma, kot pri odraslem, vse okoli njega izpremenilo v svetišče, kjer s sklenjenimi ročicami kleči angelček - otrok, in mati, prevzeta te
gih privatnih nameščencev, sramotne mezde delavstva itd. Kjer je mogel človek v normalnih časih komaj živeti, ali često le vegitirati, in si je pomagal kot na-pol-vegetarijanec s sočivjem, makaroni in rižem, ker je bilo dnevno uživanje mesa predrago, se vprašuje danes: kako morejo ti ljudje sploh še živeti?! Kaj morejo jesti? Kajti s tem, da živila podražujejo, ni rečeno, da se večajo tudi plače in mezde. In v neštevilnih družinah ni sedaj roke, ki je s svojim delom pridobivala hrano za silo. K temu prihaja še, da je po vojni sami, po popolnem usahnjenju reke tujcev in po pomanjkanju oglja vse polno obratov obsojeno v mirovanje, ki so poprej zaposlovali cele vojske ljudi, da je mnogo malih in velikih trgovin moralo zapreti, da privatne železnice in domače paroplovne družbe — ako ne pride pomoč — ne bodo mogle funkcijonirati, da so hoteli po velikih mestih v polni krizi, ter da je številen razred, ki v Italiji živi le od tujskega prometa, izročen najgrenkeji bedi. Celo največje rimske gostilne štejejo sedaj le po par tucatov gostov, ki k vsemu temu ne prihajajo iz razsipnega in denarno močnega inozemstva, ampak se rekrutirajo iz italijanske province. Ali hoteli se »ne smejo« zapreti, kajti policija grozi, da bi se to smatralo kot neprijateljski čin proti Italiji (un atto antipa-triotico). In tako se morajo tudi v Italiji pridržani nevtralni gostilničarji obnemoglo puščati izžemati po davkih, ne da bi smeli zapreti, ker bi jim ta atto antipa-triotico prinesel maščevanje vsemožne policije. Dokaz o uničenja tajske industrije je slučaj z rimskimi »ciceroni«. Ti gospodje, ki so brili — istotako kakor uradniki m danes uničeni mali trgovci — največji kričači za vojno, so danes na be-raški palici. Tudi armada izvoščekov se je znatno zredčila, kajti večina konj stega sedaj svoje noge kje na »terra redenta«, ali pa ni občinstva, ki bi se vozilo. Denar je postal redkost — naj se le povpraša finančnega ministra, ki ima s svojim »posojilom zmage« težke skrbi vkljub vsem finančno tehničnim zvijačam.
Da na takih tleh ne more uspevati svež, vesel, bojevit duh, je razumljivo samo po sebi. Ni ga resničnega uspeha, ki bi duhove povzdignil, oživil nade. Kajti vsak Italijan opaža danes z grozo, da vojna po-ročila Cadorne niso na vse zadnje nič drugega nego sapa, ter da je pohod v Gorico in Trst, ki so ga Salandra, Barzilai in d* Annunzio vedno slavili, v resnici le neka vrst skakajoče procesije, ki — ne more priti z mesta! Vedno bolj In mogoč-neje se širi spoznanje, da je bila vlada blazna, ko se je dala zvabiti v to nesrečno vojno in le ljudstvo, ki se tako rado daje premamljati, povlekla za seboj. S tem spoznanjem gre roka v roki naraščajoča jeza proti Angliji in tu in tam se natiho oglaša nekako do motožje po Nemčiji. Da ni bilo Časopisja, nikdar ne bi bilo moglo, poleg podedovanega nesmiselnega sovraštva proti Avstriji, tako patologično izbruhniti in se razviti tako sovraštvo tudi proti Nemčiji. Xisto, po vladi, policiji in časopisju podžigano sovraštvo, ki je naivnemu ljudstvu dosedanjega, toU cenjenega zaveznika naenkrat predstavilo kot smrtnega sovražnika vsake nravstvenosti in kot barbara. Isti narod, ki stoji na tako nizki stopnji nravstvenosti, ki je po veli-kem delu analfabetičen. in katerega žlv-IJeiiski konfort in naobrazba sta toli skromna, isti sam na sebi vrl in dobrodušen narod, se je dal pognati v tako omamo.
(Konec pride)
Polet ob Jadranski oholi.
Pomorski častnik neke nevtralne države, ki se Je nahajal v našem vojnem tiskovnem stanu, se je udeležil tudi poleta v našem pomorskem letalu in opisuje ta dogodek tako-Ie:
Velezanimiv je bil zame polet proti Gradežu. Pomorsko letalo je vodil ladijski poročnik Klasnig, oni Klasnig, ki je ob začetku vojne z Italijo sestrelil s svojim j>L 42« Italijanski zrakoplov »Citta di Ferrara«.
2e več dni Je divjala zelo huda burja ki je dosegla celo * hitrost 130 kilometrov, tako da se ni bilo mogoče vzdigniti v zrak. Burja divja samo ob avstrijski obali, Italijani morejo poletavati popolnoma mirno in metati bombe na avstrijska tla. Čakal sem. Dopoldne je bilo še slabo vreme, popoldne pa so mi rekli, da poide.
svetosti, tudi poklekne poleg otroka in začne moliti. Vse je tiho, samo neka nepopisna svetost diha v duši obeh. Ne, tega otrok ne razume, — bo pa čutil, kadar odraste in bo že sam sklepal roke svojemu otroku k molitvi. Ta pesem Je za odrasle in se ji kot taki lepota ne more odrekati, za otroke je pa pretežka. AM pa pesem »Prvi sneg«. Dva naslova ima in prvi je gotovo odveč. Predstave, ki Jih ima otrok o prvem snegu, se sučejo povsod drugod, samo ne okoli groba mrtvega brata. Tako otrok, ki mu je naslov pesini vzbudil zanimanje — prečita pesem in napravi o-braz, kakor takrat, če se kake igrače prav posebno razveseli,'pa mu po nesreči pade na tla, da žalosten vzklikne: »Na!«
Vse razumneje mu pa zro oči, če čita brezdvovnno najboljšo pesem te zbirke »Prvi krajec, suh možiček...« To je otrokovo, to je zanj. Kar iz oči se mu bere, kako se veseli in smeje vso pot, po kateri zasleduje svojega suhega možička, kako pričakuje ali ima zanj bonbončke, in kako mu je všeč, ko vidi, da je prvi krajec suh možiček ravno tak sladkosnedež, kot so otroci — ter Je imel nJega otroka za norca, ko Je pojedel bonbončke sam in se pri-smejal ves okrogel nazaj. Kar ročice bi vzdignil in ga potolkel po napihnjenih li-
Italijar.i imajo, veliko število izbornih Capronijevih strojev. To so velika letala s tremi motorji, štirimi možmi posadke in dvema strojnima puškama. Letajo po 120 kilometrov v uri in se dvignejo v štirih minutah tisoč metrov visoko. Tu se šele spoznava, kaj se pravi, če se Čita v časopisju n. pr. tako-le: »C. in kr. bro-dovje pomorskih letal Je bombardiralo Rimini«. Izpostavljalo se je pri tem seveda Capronijevim letalom. Za ta nova letala so napravili Italijani novo letališče in postavili med Gradežem in Zdobo moderne obrambne baterije proti avstro-ogrskim letalcem. Ladijski poročnik Klasnig je hotel poizvedeti, kje se nahajate obe te mesti.
Bilo je ob 3 popoldne. Drseli smo po vodi in potem preko pomolov navzgor. Trst je ležal pod menoj kot kako okitje iz zlatarske izložbe. Potem Koper in ves tržaški zaliv tja gor do Tržiča; srebrn krožnik z vzvišenim robom.
V	višini 1500 metrov smo leteli nad zalivom. Oblekel sem Čez suknjo samo plavalni telovnik in sem moral prenašati mraz, kakor nekdaj visoko tam gori pod tečajnikom. Če sem z daljnogledom pogledal kam, mi je ostri veter nagnal solze v oči in solze so zmrznile takoj. Potem pa se še človek tudi ne more premikati.
Naenkrat prvi oblaček pod nami: šrap-nel. Namerili smo se proti Gradežu, kjer je napravljeno italijansko letališče in je tudi gnezdo torpedovk tamkaj. Vse, vse je streljalo na nas, da bi zlomili kreljuti velikemu orlu. Marsikaterikrat v svojem življenju sem sestrelil morskega orla . . . sedaj sem bil sam ptič in vem, kako se počuti ptič pred iovčevo puško.
V	gradeškem pristanišču so bile zasidrane italijanske vojne ladje — dve s štirimi dimniki in dve torpedovki. Videti je bilo, kako so se na krovu zabliskali obrambni topovi kot rakete. Ko smo bili nad njimi, so se razkropile vojne ladje kot tropa jerebic na vse strani — v strahu pred našimi bombami.
Največ šrapnelov je prihajalo od obali sem, očividno iz improviziranih obrambnih topov, to je, starejših poljskih topov, ki so jih postavili na lesene obračalnice in opremili s primernimi merili, šrapneli so se razletavali daleč od nas.
Ko smo se vračali, si je hotel ladijski poročnik ogledati moderne obrambne baterije. Dve smo imeli že srečno za seboj . . . sedaj še zadnji dve. Naenkrat sem začul strahovit pok — na desni, štiri metre od mojega ušesa se je razpočil šrapnel. Preden sem se ozrl, je vijak že prodrl oblak dima. Takoj pa je bil tu zopet drug oblak — črn, ekrazitni šrapnel. Oblak je v pravi višini, toda za nami. Zelo fini topovi so tu.
Dve uri nisem nič slišal na desno uho. Letalo je v ozkih zavojih švigalo sem-tertja, da bi oteževalo baterijam izračunavanje hitrosti in merjenje. Gledal sem vedno v globino. Solnce je zahajalo, zemlja je bila že v temni senci in iz te sence se bliskajo številni topovski streli. Šest baterij je streljalo na nas — bilo je težko dognati, katere so bile od njih moderne; ladijski poročnik pa mi je rekel — na pomorskem letalu se sedi poleg voditelja in je mogoče govoriti žnjim — da je po blisku spoznal nove topove in se jih je tudi zaznamoval na zemljevidu. Za fotografiranje je bilo že prepozno.
V	večernem mraku je bila pokrajina še krasnejša — čisto drugačna kot pri poletih preko suhega, kjer se menjata samo rjava in črna barva. Tu je bilo videti kot pajčevino lagune, izliv Soče, prekop, otoke, potem Gradež sam, ki ga je bilo videti, kot da plava na vodi. Proti zapadu obrnjena okna so žarela kot karneoli. Misliti si je še treba kakih štirideset šrap-nelskih oblačkov nad ozadjem in človek si lahko predstavlja to sliko.
Drugi dan mi je ladijski poročnik pokazal letalo. Imelo je luknjo na dnu. Od kroglje? Ker se je premočno spustilo na vodo? Ne vem.
Vem pa toliko-Ie: če bodo v bodoče avstrijsko - ogrski mornariški častniki, kakor delajo običajno, zmigavali z ramami nad svojimi sovražniki, ostanem nevtralen in bom molčal.
Po »Neue Fr. Pr.«
Botfofe naloge Trsio.
C tem, ne le za nas Tržačane in Primorce, marveč za vso monarhijo vele-važnem predmetu, ki pa za naš slovenski
čecih — tega navihanega in suhega možička.
Posebno veseli so bili otroci pesmi: »Koliko je zvezd«. Kar srčece jim poskakuje, ko čitajo, kako ugibajo o številu zvezd one živali, ki jih tako dobro poznajo, nazadnje pa še palček. In prerekajo se res prav po otroško. Ubogi mali muren, kako je v njegovi glavi vse majhno, tako majhno kot je majhna živalca, ki se ni mogla naučiti dalje šteti, kot do tri, kakor mu nagajivo očita prepelica. Vse v tej pesmi ugaja otroku, tja do zvezd, ki se smejejo ves Čas tem ugibajočim modrijanom na zemlji ter jih vabijo k sebi v vas.
Utva se dobro poglablja v naravo, jo ljubi in jo tudi z ljubeznijo kaže ctroku, tako, kot jo ima rad tudi otrok. To se vidi v pesmih: »Ej ti oblaček«, »Siromak podlesek«, »Legenda o figovem drevesu«, ki se ji je zelo posrečila, in še druge. Bodisi da ubere nagajiv, otožen ali celo žalosten ton v njih, zadene ga dobro, dasi rabi sem in tfu kak, otroku nerazumljiv izraz, ki kvari zanimanje. Tudi razne prilike, ki se Jih otrekov spomin razveseljuje, so prav srečne: »Smrečico«, »Krist je vstal«, »Prve hlačke« in druge otroci radi Čitajo. Zadnja, »Pri zibelki«, jim gre tudi do srca. ki drhti strahu za
narod pomenja naravnost živijensko vprašanje, je predaval nedavno v nižje-avstrijskem obrtnem društvu na Dunaj« dr. Karel pl. Frey, o katerem naglašajo dunajski listi, da je »znan gospodarski politik in goreč prvoboritelj za interese Trsta.« Umevno je torej, da je že naslov predavanja obrnil na-se našo pozornost.
V	podlago izvajanjem predavatelja je bilo naglašanje potrebe za četverozvezo
—	Avstrijo, Nemčijo, Bolgarsko in Turčijo — da se ustanovi enotna gospodarska zadruga od Severnega morja do Perzijskega zaliva!! Položaj četverozveze v prihodnjem svetovnem gospodarstvu da bo odvisen od obsega njega zmage In temu primerno se bosta določala naloga Trsta in trgovski promet Avstrije z orijen-tom, pri čemer se bodo morali privatno -gospodarski interesi umikati pred onimi splošne blaginje. Vendar je treba stremeti po svobodi prometa, trgovine in industrije. Na podlagi izkustev iz prakse prihaja predavatelj do zaključka, da more Avstrija izvršiti svojo orijentsko misijo le v družbi z zveznimi državami in po spo-jenju te z orijentsko misijo Trsta. Trst more torej tem bolj zaupati v svojo bodočnost, ker bodo morale zvezne države
—	ob omejeni prometni pomorski cesti iz Trsta v orijent in zaprtem Sredozemskem morju — iz lastnih sredstev pokrivati vse svoje potrebe. Ker se da to doseči le s tem, da se odpro vsa bogata naravna pomočna sredstva Turčije in Bolgarske, nastanejo za Trst in tudi Avstrijo najprej tri naloge.
Prva vsebuje povzdigo poljedelstva, druga industrijalizacijo in tretja gradbo železnic na vzhodu. Trst mora torej glede eksporta kapitala v te dežele poprijeti inicijativo za organizacijo kapitalskih zvez s centralno Evropo, ker le tako more nastati trajno skupno gospodarsko življenje. Sele tedaj, ko se po izvedbi teli treh nalog Turčija gospodarsko in kulturno dvigne, se pripravijo tla za povečano eksportno delovanje Avstrije in Trsta.
V	tem smislu je pozival predavatelj Avstrijo in Trst, naj pošiljata svoje sinove na vzhod, da si naberejo tam trgovskega izkustva, da bodo potem doma uživali zaupanje za odpošiljanje blaga na izhod in v prekomorske dežele, ustanavljali tam trgovine in specijalizirali kredltstvo z u-stanavljanjein bank.
Nadaljna naloga Trsta bi bila, da vzame v roko kolonizacijo Turčije, posebno Mezopotamije, čemur naj bi sledilo razširjenje bližnjega zaledja za ustanovitev eksportnih in založnih industrij. A k vsemu je potrebna — reklama po lastnem, samostojnem časopisju in pa zanesljivo trgovsko poročanje.
To bi bili v glavnem nasveti g. Freya. Le to bi bilo še pripomniti, da med sredstvi, ki naj jih država nakloni Trstu, navaja tudi skupno železniško in pomorsko-prometno politiko z Nemčijo.
Odkrito povedano: naše pričakovanje po zvoku naslova izvajanjem — se ni izpolnilo. Če dunajski listi, označujoč g. predavatelja kot gorečega prvoboritelja za interese Trst, hočejo reči, da se mož živo zanima za koristi in bodočnost našega trgovskega mesta: bodi in ne oporekamo. Toda, kar je pripovedoval v tem predavanju, so deloma splošno znani stari nauki; po največjem delu pa je njihova izvedljivost šele vprašanje bodočega političnega razvoja v Evropi vsled sedanje vojne. Nimajo torej danes še zadostne konkretne, definitivne, praktične podlage
—	vise v zraku! Vrhu tega se nam zdi, da je gospodarska in kulturelna povzdiga Turčije malce dolga pot do — naloge Trsta. Dogodkov bodočnosti, tudi če so zelo verjetni, ni smeti anticipirati kot gotova dejstva, ki bodo veljala za vse čase. Eno vprašanja za zgled. Kdo bi mogel danes trditi za absolutno gotovostjo, kaka bo politična in državna organizacija Evrope črez par let?! Kje je gotovost, da si vlasti entenfe, ki se danes bahatijo po »zaprtem « Sredozemskem morju, ne bodo v iieđaijni bodočnosti — sovražnice ob vse drugačni grupaciji evropskih držav?!
Glede enega — in to za nas kot Tržačane glavnega nasveta pa moramo naravnost povedati, da je ob sedanjih dispozicijah in dosedanji vzgoji tržaškega tr-govstva enostavno neizvedljiv. G. Frey meni, naj bi tržaški trgovski svet pošiijal svoje sinove v svet, da bi si tam nabirali izkustev in jih potem doma vporabljali v pospeševanje tiste naloge, ki jo predava-
očetom, ki je šel v boj in že morda spi kje daleč na tujem, in ki otroku slednjič pušča nado, da ima še mamico, ki čuva nad njim.
Sicer je sem in tja kaka slovniŠka napaka — kakor pri pesmi »Siromak podlesek«. Zadnja kitica se glasi:
Toda n^ft je krilo mrzlo nanj spustilo
^^	in v gomilo hlad do
spet ga položilo.
Pravilno bi se morala glasiti takole:
Toda noč je kril > mrzlo nanj spustila in v gomilo hladno spet ga položila
To je pa lahko tudi tiskovna pomota.
Toliko o »Kraguljekih« s stališča otrok, ki jim je knjiga namenjena. Eno je gotovo. Večino teh pesmi otroci radi bero in s tem je namen knjige dosežen, dasi bi odrasel človek v njej morda ne našel vseh tistih lepot kot pa otrok. Vsekakor pa je bila knjižica ljubek božični dar naši mladini in razveseljiv prispevek k naši itak tako skromni mladinski literaturi. Naj bi bilo le še več takih!
Ciril Petrovec.
V Trstu, dne 13. februarja 1916.
»EDINOST« štev. 44.
S fra« III.
telj pripisuje Trstu. Kdo ne razume te potrebe, tega velikega predpogoja za razvoj eksportne in tranzitne trgovine?! Ali to ni nič novega, dragi g. Frey! To mora vedeti vsakdo, četudi je le s praga pogledal v svet trgovske znanosti. Ali ta potreba Je tako stara, kakor je star trgovski promet z daljnimi vnanjimi deželami. Vkljub temu pa je domače tržaško trgovstvo — tudi tisto z največjimi kapitali — ali sploh ni, ali pa io je le v minimalni meri uvaže-valo. Je to vsled nedostatne trgovske vzgoje prirojen nedostatek na našem tr-govstvu, rekli bi: organična hiba. Tržaški trgovec — pa tudi kapitalsko močneji — je konservativec, ki redkokedaj stopa iz stare šablone. Se ne modernizira zadostno. Ostaja zvest stari tradiciji, po kateri to, kar si je s trudom pridobil, najraje nalaga doma, pa bilo tudi z manjo koristjo, samo da je — varno! Raje kupuje ali daja kredit na hiše, nego da bi svojo denarno zalogo investiral v velika nova trgovska ali industrijalna podjetja, kamo-li ona v oddaljenih deželah!! Duha podjetnosti mu nedostaja. Ni vzgojen za zahteve sedanjih dob velike prometne trgovine in industrijalizacije. Je izjem, ali povprečni Tr-žačan je tak. Zato se g. Frey vdaja iluzijam, ako od Tržačanov pričakuje inicijative za kolonizacijo, industrijalizacijo in organizacijo kredita v orijentu.
Čudimo se po pravici, kako more g. Frey pričakovati od dosedanjega Trsta že sedaj vršenja nalog, za katere ga je treba še le vzgojiti in usposobiti. To bodi državi pred očmi kot posebna naloga za bodočnost v našem Trstu!
Delovanje tržaJKesa damsketa odbora za vojno preskrbo.
v času od 20. junija 1. 1915. do današnjega dne.
Damski odbor za vojno preskrbo v Trstu je od začetka vojne z Italijo sem smatral za svojo nalogo, da našim hrabrim vojakom na jugu, ki jim je izročena obramba naše domovine, dopošilja darove kot znamenje, da se jih hvaležno spominjajo oni, ki so ostali v zaledju in z najiskrenejšim sočustvovanjem in ponosnim občudovanjem, zro na junaške čete.
V	ta namen uvedene zbirke so imele nepričakovano dober uspeh. Kakor vselej, se je tudi tokrat izkazala darežljivost tržaškega prebivalstva; bogatin in ubožec sta tekmovala med seboj, da razveselita naše vrle vojake na bojišču.
Skupni iznos zbirk znaša do današnjega dne 304.902 K 50 vin. v gotovini druga darila (smotke, cigarete, perilo itd.) v vrednosti okoli 15.000 K, tako da znaša skupni iznos okoli 349.902 K 50 vin.
2e po drugem nabiralnem dnevu, t. j. 22. junija I. 1915. so se došli darovi (21 velikih in 11 manjših vreč tobačnih izdelkov jestvin in perila) poslali na ironto in razdelili četam.
Tržaški damski odbor za vojno preskrbo je neumorno nadaljeval svoje dek> in je, da tudi izven Trsta živeče Tržača-ne pridobi za stvar, ustanovil nabiralnice tudi na Dunaju, v Gradcu in Ljubljani.
S pomočjo došlih zelo znatnih darov v gotovini in naturaliiah se je 22. in 25. julija 1. 1915. odposlala druga pošiljatev darov na jugozapadno fronto in sicer: 128.500 cigaret, 26.500 smotk, 25 kg cigaretnega tobaka, 18 zavojev tobaka za pipo, 48 zabojev mineralne vode, 8 sodov vina (4718 litrov), 1.206 zavojev, v katerih je bilo: 1 srajca, 1 spod. hlače, 2 robca, 1 par nogavic, bomboni, cigarete, milo.
Za rojstni dan Nj. Veličanstva je odbor hotel sestaviti posebno bogato pošiljatev braniteljem naše najožje domovine. Pošiljatev. ki se je 15. avgusta I. 1915. odposlala na Kras, je bila zelo obsežna: 1,130.500 cigaret, 73.220 smotk. 500 zavojčkov tobaka za cigarete. 182 za pipo, 3 zaboji in 9 škatelj pip, 140 tobačnih doz, 273 zavojčkov cigaretnega papirja, 1 bala cigaretnega tobaka, 2 zaboja užigalic, 32 zaboiev (1600 kg) čokolade, 57 zavojev bonbonov, 14 zabojev (420 kg) cakes, 6 zaboiev (150 stek.) vina s kino, 1 zaboj (345 stek.) konjaka, 5 zabojev mineralne vode, 2 zaboja različnih darov, 1 zaboj paj3rike, 2 zaboja (96 doz) kondenziranega mleka, 1 vreča (60 kg) sladkorja, 9 sodov (3654 1) vina, 10 zabojev (5265 kg) mila, 5 kukal, 1 daljnogled, 1 žepna ura, 1 ni-halnica, potem pisemski papir, vojno-pošme dopisnice in končno 2 vagona mineralne vode (3600 litrskih steklenic »giesshiiblerce« in 10.400 pollitrskih steklenic »preblauerce«). Darovi, ki jih je darovalo domoljubno tržaško prebivalstvo, so bili na cesarjev rojstni dan že v rokah hrabrih vojakov.
Toda tudi vrlega moštva pod vodnikov se je spominjal odbor in mu je poslal bogato pošiljatev, ki je vsebovala fine kon-serve.
V	Trstu samem se je 18. avgusta 1. 1915. vršil rvojaški dan«. Prodajali so se znaki, pahljače s slikami velikih vojskovodij, dopisnice, posebno ročna dela, spominski listi, cvetlice itd. V veliko zadoščenje so dohodki dneva znašali 35.729 K 96 vin.
Četrtič so se darovi odposlali na fronto 4. oktobra I. 1915, na imendan Nj. Veličanstva. Med hrabre vojake na jugozapadni fronti se je razdelilo: 1,586.230 cigaret, 83.730 smotk, 2987 zavojčkov tobaka za cigarete, 2148 zavojčkov za pipo. 1 zavoj tobaka za nosljan je, 12 cigaretnih doz, 47 škatljic cigaretnega papirja, 21 škatelj in 32 komadov pip, 2150 užigal, 9372 škatljic užigalic, 1 zaboj potrebščin za kajenje, 938 triko-srajc. 944 triko-spod. hlač, 736 parov nožnih krp, 1000 opasnic, 1 pletenica oblek, 1 zaboj odej in preprog, 120 parov nogavic, 295 parov rokavic, 120 ovratnic, 60 snežnih čepic, 24 šalov, 144 robcev, 1580 žepnih nožev, 73 be-
ležnic, 548 zrcal, 2 vojaški steklenici, 420 električnih svetiljk z nadomestnimi baterijami, 355 priprav za šivanje, 9 škatelj svinčnikov, 30 zabojev čokolade, 1 zaboj sladkorja, bonbonov, Čaja, pelinkovca in ruma, 600 kg sladkorja, 450 kg sira, 1600 sardin v škatljah, 2 zaboja raznih darov, 50 kg čaja, 9 zabojev (172 steklenic) vina, 1 zaboj (47 stekl. vina in likerjev), 900 kg mila, 600 zavojev sveč, 168 doz sali-cilnega loja, 1 kukalo, 1 daljnogled, 1 stroj za striženje las, 11 zabojev mineralne vode, 1 vagon bilinske mineralne vode.
Ob tej priliki je dobiio tudi moštvo pod-vodnikov 9 zabojev finih konserv, letalsko strežno moštvo pa: 125 parov rokavic, 125 parov nogavic, 125 parov zapestnic, 51 šalov in 4 snežne čepice.
Posebno označena |e bila cesarska slavnost po otvoritvi prodajalne predmetov za vojno preskrbo v prostorih »Es-posizione pennanente«, ki jih je dala občina brezplačno na razpolago in kjer se je tudi nudil gostom čaj. Prodaja teh predmetov, ki so jo oskrbovale dame iz odbora, je bila vedno zelo živahna in je trajala do 7. novembra 1. 1915. Cisti dohodek te prodajalne znaša okoli 5600 K.
Istočasno se je uvedla tudi akcija, da bi se našim vrlim četam, ki jih vklepa železna dolžnost v strelske jarke, darovali čajni kotliči. Ta akcija je tudi imela zelo ugoden uspeh, kajti moglo se je poslati na fronto 138 kotličev. S temi darovi se je omogočilo velikemu številu naših vrlih vojakov, da so si v mrzlih zimskih dneh in nočeh po naporni službi mogli skuhati toplo pijačo, ki jim po storjeni dolžnosti nudi zelo dobrodošlo in koristno poživilo in okrepilo.
V prid naši vojnopreskrbni akciji prirejeni vojaški dan 2. decembra 1. 1915. je uvedel 1 . decembra otvorjeni, po šolah mesta Trsta in okolice v dvorani »Feni-ce« se vršeči semenj.
Uporabile so se vse razpoložljive sile, da bi se ob 67. obletnici nastopa vlade našega ljubljenega cesirja prirejeni vojaški dan praznoval kar najdostojneje, da bi se vkljub gotovo težkim razmeram Čim lepše pokazala lojalna čustva za cesarja in država. Izkupiček dela, pri katerem so sodelovale šole, šole vseh tu živečih narodov, šole z različnimi učnimi smotri, od najmlajših v otroških vrtcih do maturantov, do učitelja, do umetnika, je bil določen za darove našim junakom na južnozapadni fronti ob božičnem času, za ranjence v vojaških bolnišnicah.
2. decembra se je vršil po vsem mestu cvetlični dan. »Planika«, cesarjeva najljubša cvetlica, je bila kmalu razprodana, nakar so se prodajale umetne in naravne cvetlice, za katere se je tudi takorekoč trgalo občinstvo. Cisti dohodek vojaškega dneva z dohodki prireditev v gledališču »Rossetti«, sFenice«, v »Narodnem domu« in nekaterih kinematografih, ki so se tudi postavili v službo vojaškega dneva, je znašal in sicer: semenj 23.46.S 54 K, cvetlični dan pa 43.839'80 K.
Kar se tiče naše božične akcije, se je poleg borečih se čet skrbelo tudi za ranjence in bolnike v vojaških bolnišnicah soške fronte. Za fronto določena pošiljatev je vsebovala: 748.000 cigaret, 50.200 smotk, 78 zavojčkov cigaretnega tobaka, 450 zavojčkov tobaka za pipo, 5 škatelj cigaretnih papirčkov, 1 škatlja ustnikov za cigarete, 20 škatelj in 6 komadov pip, 295 triko-srajc, 291 triko-spod. hlač, 2049 opasnic, 82 jopic, 1022 telovnikov, 250 šalov, 300 ovratnic, 265 zapestnic, 17 nako-lenic, 78 dokolenic, 330 parov rokavic, 130 parov nogavic, 52 snežnih čepic, 22 robcev, 1 par usnjatih dokolenic, 1 par močnih suknenih dokolenic, 444 parov dvojnih dokolenic, 1 suknene hlače, 1 suknen dežni plašč, 1 zaboj vložkov za črevlje, 5 bal blazin in odej, 1 par vodnih škornjev , 2123 priprav za šivanje, 475 žepnih nožev, 120 orgljic, 10.000 vojnih koledarjev, 1 zaboj bombonov, 14 zabojev čokolade, 1 vreča raznih darov, 1 zaboj mesnih konserv, 1 zaboj sladkorja in čaja, 1 zaboj čaja (46 kg).
Poleg tega so se napravili zavoji, ki so vsebovali po: 1 triko-srajco, 1 triko-spod. hlače, 2 robca, 1 par nogavic, 1 zavoj Čokolade, 1 zavoj cakes, 1 zavoj smokev, 1 beležnico, 2 razglednici, 1 svinčnik, 1 cigaretno dozo s cigaretami, 1 užigalo, in se izročili o božiču se v vojaških bolnišnicah soške fronte nahaiajočim ranjencem in bolnikom. 5.577 takih zavojev, vsak vreden 10 K (med njimi 500 zavojev na Dunaju bivajočih tržaških dam) je bil naš dar za vojaške bolnišnice. Na-daljnih 600 zavojev, vrednih po 4 K in 200 zavojev, vrednih po 2 K, s čokolado, cakes, mandolatom, smokvami, nogavicami, robci, cigaretnimi dozami s cigaretami, užigali, razglednicami, svinčniki in beležnicami se je tudi " razdelilo po vo-jaškh bolnišnicah.
Ravno tako so se za posamezne izpostavljene oddelke čet na Krasu in v Istri napravili zavoji z zgoraj imenovanimi darovi in sicer: 623 zavojev, vrednih po 10 K, 1170 po 5 K, 600 po 4 K in 110 po 3 K, torej vsega skupaj 8800 v skupni vrednosti 73.380 K.
Za vojake, ki se nahajajo ranjeni v vojaških bolnišnicah, pa skrbi naš damski odbor tudi drugače, ker jim razdeljuje v velikem obsegu cigarete in krepčila. Do-sedaj se je doposlalo raznim vojaškim bolnišnicam: 1 vagon (10.400 pollitrskih steklenic) »preblauerce«, 75 stekl. »giess-hublerce«, 10 zabojev vina in likerjev, 3 zaboji kondenziranega mleka, 45 škatelj sardin, 17 škatelj mesnih konserv, 7 posod marmelade, 1 posoda medu, čaja, kakava, čokolade, 80.000 cigaret, 377 srajc m spod. hlač, 418 parov nogavic in nožnih krp, 549 robcev, 200 popolnih garnitur, 72 brisač, 48 trikotnih robcev, 20 parov copat, 22 plašče v, 22 rjuh, 850 blazin.
Kako dobrodošli so bili darovi našim vrlim vojakom in kako zelo so bili hvaležni za naše darove, so najbolje pokazale obilne zahvale s fronte, ki smo Jih prejeli.
Končno se je sklenilo, da se napravi potujoč kinematograf, ki naj bi našim vrlim vojakom nudil nekoliko razvedrila po težkih bojih. Kinematografski voz, ki se jo s pomočjo c. in kr. vojnega arhiva (voj-nopomožna propaganda) zgradil na Dunaju, odide te dni na fronto.
Kakor že omenjeno uvodoma, so znašali skupili dohodki zbirk 304.902'50 K. V prvi vrsti je več članov cesarske hiše najmilostiveje dalo izročiti znatne darove za izročene tržaške vojne znake. Na-daljne darove je prejel odbor iz Trsta, potem od Tržačanov ter tržaških podjetij in družb, ki se zaradi vojnih dogodkov nahajajo sedaj na Dunaju, v Gradcu in Ljubljani, končno pa iz ostale Primorske. Tam okrajni glavarji po nalogu .namestnika uvedli zbirke, ki so imelČ lepe uspehe.
Nadaljni vir dohodkov so bile razne javne prireditve. Posebej bodi omenjen 6. novembra 1. 1915. v veliki glasbeni dvorani na Dunaju se vršivši koncert, ki so ga priredili nekateri na Dunaju bivajoči tržaški gospodje in dame in ki ga je posebno odlikoval protektorat prestolonaslednika nadvojvode Karla Franca Jožefa.
Zgornji skupni dohodki po K 304.902'50 sc sestavljajo tako-le: imovina ob pri-čeiku pomožne akcije K 7814*55, darovi K 90.795*51, darovi za božičnico kron 3.509*50, darovi za vojaške bolnišnice na Krasu K c>75JS'—. vrnila predujmov in iz-kupičet za cigarete, po lastni ceni prepuščene Rdečemu križu K 1777'07, izkupiček voinooreskrbnih predmetov kron 12.121 "47, podpisi za čajne kotliče kron 1730'—, dohodki vojaškega dne 18. avgusta 1915. 1. K 35.729'96, dohodki semnja 1., 2. in 5. decembra 1915. 1. K 23.468'64, dohodki cvetličnega dneva 2. decembra 1915. 1. K 43.839'80, koncert 18. avgusta 1915. v Opatiji K 1709'26, slavnost v Mal. Lošiniu istega dne K 1000'—, razne prireditve in kinematografi K 851'54, zbirke v koprskem okraju K 9701'03, v Piranu in Portorosc K 10t>5*—, v malološinjskem o-kraju K 1335*47, v malološinjski župniji K 500 — v občini Mali Lošinj K 1000'—, v velikološinjski občini K 60472, v nerezni-ški občini K 822'80, v pazinskem okraju 5226 59, v žminjski občini K 100*40, v po-reškem okraju K 5265'24, v rovinjski občini K 684*48, v sežanskem okraju kron 5799*53, v tolminskem okraju K 1405*20, v krškem okraju K 6115'24, v vološčanskem okraju K 3030'53, v kastavski občini K 72*60; prispevek iz 41.000 K znašajočih dohodkov koncerta na Dunaju K 23.600, iznos po tržaškem škofu dr. Karlinu 18. avgusta I. 1915. in ob drugih domoljubnih prilikah v cerkvah tržaško - koprske
ČEŠKO - BUDJEVlSKA RESTAVRACIJA (Đos&kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delta Poste Štev. 14, vhod v ulici Giorgio Oalatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
: HALI OGLASI::
□□ □□
m nUkan^jo po 4 itot. b«s*do. IftMtao tiskane besede m račm-najo enkrat rei. — lajoujla : pristojbine mata 40 stotiak. .
□□ □□
Brezplačne nasvete
daje vsem Kr»*evcem v>-*ko nedeljo in po ne deli tekom dneva in nofli gospod AJRTURO v Ajdovščini.	70
Javno zahvalo ScC^iz^iu11 go^u
AJtTURO v AjdovSčini trgovina ,Pri beli krogli* in „trgovec Ernerto-.	71
Slovenske gospodinje
pravi ajo krokodilova jetra pri gospodu AKTU KO v Ajdovščini. Recept priporoča „General Calais"
72
Rako se „beetata14 tfr
v Ajdovščini.
goepod A
73
Prihodnji teden sr
»jdovrfc kabaret. — Lastnik, ravnatelj in voditelj gospod ARTURO.	74
Današnja Številka
ARTURO v Ajdovščini	75
Kupuje vole In krave!
rojene vole in krave po prim rnih cenah. Zadnik Tomaž, mesar, Trst, trg sv. Ivana (za Sv Ant.) (63
71f«+minffl»fl MICHELE NOR8A, Trst, Corso tlUIUnnill St. 37. Kupuje, prodaja ter izmenjava zlato, srebro, platin in bri^jante po n^višjih
cenah.
Gostilna Doberdd,
domača jedra. Naj bolj Sa vina. Pivo I. vrste. Nizke cene. — Postrežba točna.	G7
Ha debelo samo za preprodajalce.
Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet-nke, razni gnnabi, denarnice, mazilo za Čevlje, električne svetiljke, baterije, pisemski papir, kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, žlice. razua rezila, robci, mrežice za brke, pletenine, srajce, spodnfe hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe', in drugo prodaja JAKOB LEVI, ulica S. Nicolo Stev. 19.	63
Cfthff roeblirana z dvema posteljama, na željo &UUU tudi brana, odda se družini ali dvema mladeničema. Commerciale 9, mezanin.	300
RKMlffln 96 nooar'ce> moške gin ženske obleke DUrVuJU brez raz pare po zmernih cenah. Dela se
izvrSujejo tek m 3 dni. Barvarni ca ulica Salice 6 (Piazza Barriera vecchia)	40
Ivan Križmančii
sa<a K 2*40—2-8i), cipro K 2 40—2*80, crema mar-rala K 2 60. Amaro Istria K 2*60, pelikovac 2-60, tropiooveo navaden K 2*40, tropinovec fini K 3, slivovie K 3 2">, brinievec K 2 80. konjak K 3 20 liter, refoik v steklenicah K 2, moikat v steklenicah K 1-90.	12
Trsood In preknpovalcl.;
k varljivo fino pec vo nudi hiter in dober zaslužek. Karton z 36, 72 ali 144 kosi K 4. Razpošilja naj. manj 3 kartone. BRANDT, Ljubljana pošta 7. 41
zaloga papirja za ovitke, papirnatih vrečic lastne tovarne. Valčki raznih barv ia velikosti Cene zmerne. — Gastone Dollinar Trst, Via rtei Gelsi 16.	434
Velika
Fotograf
fttev. 10.
Anton Jerkič posluje zopet v svojem ateljeju v Trstu, Via delle Poste
2466
Tlfffn srebro, briljante kupnje in prodaja nova UUIIIf zlatarnica in urarnlca Mihael Zitrin, Corso 47.	20
Mradnikl I
dve etae, razprodaja po zmernih cenah Far&ič i drug, Irtrii ca Komen (Goriško).	58
Obrtnljsko društvo v BarkooUah
vknjižena zadruga z neomejeno zavezo
vabi na
redni občni zbor
ki se bo vršil v nedeljo, dne 27. februarja ob 3 pop. v društvenih prostorih.
DNEVNI RED:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	Čitanje revizijskega poročila.
4.	Potijenje letnih računov.
5.	Slučajnosti.
6.	Volitev načelstva.
K obilni udeležbi vabi
ODBOR.
NB. Ako bi ob določeni uri ne bilo dovolj navzočih, se vr&i občni zbor pol ure kasneje in ob vsaki udeležbi članov, po § 42 društ. pravil.
Zastavljene
dragulje, zlato in srebro rešim brezplačno in plačam za iste najvišje cene. Kupujem zastavne listke novega perila in blaga ter plačam za 13 umetnih zobov s plat nom 10 K. Ulica Barriera vecchia št. 17, drugo nadstropje. Vsak dan od 9—12 in od 3—5.
Zlato* srebro in platin
v vsaki oblike
Kupale po najuKJiii cenah
Zavod R. Dussich & C.o
ulica Acquedotio 62.
Kondenzirano mleko, sveče, milo, sardine, kuhano maslo ribe, mandlji. kocke za juho, goveji in telečji guljaž
HT prodaja *
Trst. ulica Kolino Dlccolo štev. 9, Trst
Poitnl predal 237.
_ JOSIP struckel!
I- Trst, vogal Via Haria Teresa-S. Caterina 5
Nov prihod volnenega blaga za moške, S in ženske, zefir, batist in perljiva svila
Iza jopice. — ovuenina in OKrasici zaunje m novosti, velik izbor izgotovljenega pe- f rila in na metre, spodnje srajce moderci. V mm Vezenine in drobnarije, preproge za- ■■
Lvese, trliž po izjemno nizkih cenah. H
■iiHUiBBnraiimi«
ZOBOZDRAVNIK
Dr.J.Čermdk
se le preselil In ordinira sedal
v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste.
Izdlraaie zobov brez bolečine. Plombirasje.
UMETNI ZOBJE.

| Umetni zobje
| 7 Ib Urez Cellnstl, zlate Krone In obro&ltl t
! VILJEM TUSCHER f
X	konces. zobotehnik	♦
$ TRST, uL Cassrma it 13, H. n.!
X Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer, t
pnoaDLEiaBEiaDDĐOĐOciaDciDBODaaaaaDa
□a--on
f Moralni atelje D1UE !l
g Trst - Corso štev. 39 - Trst g
□	i D
o, 10 dopisnic v platinu, zgotovljene j □ 8 v 48 urah od K 3 napre, z vsakim j § ~	a
D O ; a I o
____-m
r ODODĐD3DGODDDODDDDDDDDCaODDDOQD
vremenom. Za vojake nizke cene. :: Tudi električna razsvetljava. ::
Dr. H0RVATH
TRST, Via Cariafia 33 Specijalist sa KOŽNI In SPOLNE BOL&ZNJ &IBKOST lfl NERVOZNOS1 ss BOLEZNI v NOOAH In SKLEPU«, Sprejema ed 10-1 pop. In 4-7 zveie i	ob nodoljal* od tO - t.
se kupujejo po
najvišjih cenah.
Velika zalosa srebra, zlatih verfilc in draguljev po nizkih cenah. — Popravlja po nizkih cenah.
LEOHE FARO urarPBSS015109111,1,15
NkVlIk E IftlVf M1&I1 (pod Porticl dl Chiozza prolungati)
HIIBHIIMIIHHlIHlIlHlIiHlIlHilllBHIIHHII^I
I Velika zaloga sveč
I v prodajalni vojaških predmetov
S RENATO CAPPELLANI
| Trst - Corso 45.	Trst - Corso 45. |
| Prodala na veliko in na drobno. |
&■»!—I—WWHMIII— ll—lll— II—IIBai
SlROLINMRoche
Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha, Influenca
Kdo naj jemlje Siraltn f
t Vsak. ki trpi no f roj nom kaliju.	) 3l Vodusljivi, katerim S) r o lin mofno
lažje je ot>var©vo#i
Se dobi v vseh iekdrndh 6 KM.-
' botexnlnego jo cdroviff. i a/aro
ki s Sirolinom ozdrave.
olehča naduho
.2. Osebe s kroničnim ka/orom bronkljov, ( Skrofuzni otroci,pri katerih učinkujeSirolin
z. ugodnim vspefcom na splošni pocofek.
p-. -t. V * ---- '	i
-J	•r -r
Stran IV.
»EDINOST« štev. 44.
V Trstu, dne 13. februarja 1016.
škofij« izvedenih zbirk K 7430^5, obrest!
V	postili hranilnici naložene gotovine K 38 12.
Oe s« torej primerjajo skupni dohodki
V	zliesku
K 304.902 50 * skupnimi izdatki K 231.622*99 ic sedaj še imetje K 79.279*51
jia razpolago tržaškemu damskemu odboru za vojno preskrbo.
Od te svote je K 22.721T7 naloženih v poštni hranilnici, K 28.15965 v zavodu iBanca commerciale Triestina«, fcron 27.301*55 pri tržaški podružnici Kreditnega zavoda, ostanek K !097f14 pa se nahaja v ročni blagajni.
Pripomniti je treba, da je delovanje odbora popolnoma prostovoljno in se nabrani zneski v celoti dovajajo svojim domoljubnim namenom.
Najiskreneja zahvala gre damam, ki so se z občudovanja vredno požrtvovalnostjo postavile v službo naše domoljubne in človekoljubne stvari.
Tržaška vojnopreskrbovaina akcija se ie razvila v dostojen izraz priznanja delovanju naše zmagoslavne armade in jo bodo gotovo tudi v bodoče podpirali z darovi dosedanji velikodušni dobrotniki in podporniki, katerim gre za njihovo tako izdatno pomoč najprisrčnejša in naj-vdanejša zahvala, posebno v imenu onih vojakov na jugozapadni fronti, ki so mogli biti obdarjeni s pomočjo teh naklonil. Naj ostanejo tudi še nadalje tako naklonjeni naši tržaški vojnopreskrbni akciji in se spominjajo naše zbirke darov za naše vrle čete.
Trst, 26. januarja 1916.__
Aprovlzaciiske stvari.
Razdeiitei nevin izkaznic za kruh in moke.
Dne 14. februarja t. 1. se prične razdeljevanje novih izkaznic za kruh in moko za tedne 20—21. in 22.-23. Vsaka normalna izkaznica za kruh obsega potrebo ene osebe za čas dveh tednov, to je od ponedeljka do inkluzivno druge sledeče nedelje ter obstoja iz 36 odrezkov za nabavo po 70 gramov kruha in iz nadaljnih 20 odrezkov, kojih vsak daje pravico do 50 gramov moke ali 70 gramov kruha. — Dopolnilna izkaznica obsega 28 odrezkov za nabavo 70 gramov kruha za vsak odrezek. Tudi ta izkaznica velja za 14 dni.
Izkaznici se bodo tekom uradnih ur dobivale v prostorih krušnih komisij, in sicer proti izkazu z izkaznico za živila in jroti povrnitvi matic krušnih izkaznic za Iti. teden (bela barva). V dvomljivih slučajih imajo komisije pravico zahtevati potrebnih pojasni L
Da ne bo zadnje dni prevelikega navala v prostorih krušnih komisij, se prebivalstvu priporoča, da ne odlaša do zadnjega trenutka, da pride temveč vsakdo čim prej po svojo izkaznico. Tudi naj se pri prejemu izkaznic vsakdo sam prepriča, je-li dobil zadostno število izkaznic in ali so le-te opremljene z uradnim pečatom, ker so izkaznice brez pečata neveljavne ter se bodo zaplenile.
Tujci in vse one osebe, ki ne bivajo stalno v našem mestu, kakor vojaki na dopustu in druge take osebe dobe krušno izkaznico na centralni komisiji.
Družinski poglavarji in voditelji domačih gospodarstev se opozarjajo, da so dolžni krušni komisiji svojega okraja takoj (tekom 24 ur) naznaniti vsako izpre-membo v številu družinskih članov, oziroma Članov domačih gospodarstev ter vrniti izkaznice onih oseb. ki so odpotovale iz mesta.
* • *
Kaj dobimo prihodnji teden?
Prihodnji teden se bodo dobivala naslednja živila aprovizacijske komisije in sicer na en odmerek izkaznice za živila: kg koruzne moke po K 076 kilogram, kg fižola	po K 0*96 kilogram,
¥2 kg testenin	po K 1*32 kilogram
in bela moka št. 0 po K 1*20 kilogram na
izkaznice za kruh in moko.
• • *
Vpisnik odrezkov KruJnlh izkaznic.
Osrednja krušna komisija naznanja:
Z ozirom na svoječasni* v javnem časopisju objavljeni razglas mestnega magistrata, se za interesirane stranke določajo naslednje odredbe:
Vsi v dotičnem razglasu navedeni in sicer: prodajalne aprovizacijske komisije, zadružne prodajalne, peki. jestvinčarji, ki prodajajo živila aprovizacijske komisije, hotelirji iu prenočišča z gostilno, gostilničarji. krčmarji, mlekarne, bifeji, ljudske kavarne, sploh vsi oni obrtniki, ki so, ka-kakor je predpisano v § 13. namestništve-ne naredbe, izdane 27. septembra 1. 1915, d. z. št. 30, dolžni voditi vpisnik (register), se morajo zgladiti v uradu osrednje krušne komisije. Gledališki trg (Piazza del Teatro) št. 1 v torek 15. t. ni. ali v sredo, j 16. t. m., od 9 dop. do 7 zvečer, kjer proti plačilu 2 K dobe odrejeni vpisnik z dodan nn poukom. Da se stvar izvrši čim hitreje, naj prinese vsak obvezanec s seboi listek, ki bo veljal kot potrdilo, in na katerem morajo biti jasno zabeleženi naslednji podatki:
1.	Kakovost ali vrsta obrata.
2.	Ulica ali trg in številka. •
3.	Ime in priimek obrtnika.
4.	Številka krušne komisije, h kateri ■pr.pada obrat.
, torej vsi plačevalci omenjenega davka j in pristojbine, da poravnajo svoje obvez-| nosti pri mestni iztirjevaJnici v izogib prisilnim sredstvom. Pripominja se, da so v smislu zakonitih določb davkoplačevalci obvezani plačati davek, tudi Če niso ob pravem času prejeli tozadevnih plačilnih nalogov. Ako se davek ne bi plačal najkasneje tekom 14 dni po dnevu zapadlosti, se bodo vračunale zamudne obresti tako na najemninski davek kakor na doklado in na najemninsko pristojbino, in to v smislu zakona z dne 9. marca 1870., štev. 23. drž. zak., 23. januarja 1892., štev. 26. drž. zak. in 27. julija 1892., štev. 19. drž. zak. in deželnih naredb od naslednjega dneva po zapadlosti dalje.
Da se olajša poslovanje, se poživljajo davkoplačevalci v njihovem lastnem interesu, da čim prej predlože mestni iztir-jevalnici v likvidacijo plačilne naloge za-eno z izkazom vs^n partij bodisi tega ali drugih davkov, ki jih nameravajo plačati. Na izkazu, kojega vzorec se dobi brezplačno pri mestni iztirjevalnici, mora biti natančno označen dan plačila.
Trst, 11. februarja 1916. Ces. komisar neposrednega mesta Trst: pl. Kreklch-Strassoido.
Sorodstvo Bolgarov in — Madjarov. V dvorani trgovske akademije v Budimpešti so odprli tečaj, ki mu je namen, da madjarske trgovske kroge zainteresira za orijentalske razmere. Profesor trgovske akademije Adolf Strauss je imel ob tej priliki predavanje o sorodstvu Madjarov in Bolgarov. Na podlagi etnografskih, filoloških in zgodovinskih podatkov je dokazoval, da med Madjari in Bolgari obstoji sorodstvo. Pridodal pa je previdno, da je bilo to sorodstvo pred tisoč leti očitneje, nego je danes. Predavatelj se je nadalje bavil z etnografskimi razmerami današnje Bolgarske. Poročilo pripominja, da je mnogoštevilno občinstvo burno a-klamiralo predavatelja. — Tako je dokazoval madjarski profesor z nemškim imenom. Ali etnografske, etnološke in zgodovinske podatke g. Straussa bi moral vzeti pod drobnogled kak drug stvari dorastel učenjak in potem bi še le videl, kako Je g. Strauss dokazoval in koliko je — dokazali Mnogo izkustev nas uči, kako previdni moramo biti napram takim madjar-skim dokazovanjem!
Tudi burni aplavz ne imponira, k večjemu kot dokaz velikega madjarskega patrijotizma, nikakor pa ne kot dokaz za veljavnost predava-teljevih trditev. Za ves nemadjarski svet ostane inadjarsko - bolgarsko sorodstvo za sedaj in menda še za dolgo — da se čim mileje in previdneje izrazimo — odprto vprašanje.
Usoda iz Srbije v Italijo prepeljanih naših vojnih ujetnikov. Po poročilih španskega poslaništva iz Rima je razvidno, da se je temeljito zboljšal položaj onih naših vojnih ujetnikov, ki jih je srbska vlada vsled vojnih dogodkov izročila italijanski vladi. Poročilo omenja posebno zdravniško skrb za bolne in vsled prestanih naporov izmučene ujetnike. Lista imen, ki bo v Italiji kmalu končana, bo svoje-časno splošno objavljena. Vojni ujetniki so dobili tudi že dopisnice, da zamore jo stopiti v stike s svojci.
Denarne pošiljatve vojnim ujetnikom v Taškent. Oskrbovalni komite Rdečega križa za vojne ujetnike nam poroča: Koncem februarja se bo najbrže mudila ugodna priložnost za denarne pošiljatve vojnim ujetnikom v Taškentu s precejšnjo gotovostjo. Stranke, ki se hočejo poslužiti
te priložnosti in so si popolnoma na jasnem, da se nahaja vojni ujetnik v Taškentu (Rusija), morajo do 20. februarja vplačati denar pri »Gemeiusamer Zeti-tralnachvveisbureau, Auskunftstelle fiir 1 Kriegsgefangene, Abtcilung E, Dunaj 1, 'Graben 17,« ali pa poslati denar do omenjenega roka na omenjeni naslov potom poštne nakaznice z natančno označbo imena in naslova odpošiljatelja in imena, priimka, šarže in polka vojnega ujetnika. V naslednjem slučaju mora biti 11a poštni nakaznici izrecno navedeno: »Spezial-Sendung Taškent«.
Imenovanje. Minister za Javna dela je imenoval inž. Uliksa viteza Wolffa za višjega inženirja za državno stavbeno službo na Primorskem.
Občni zbor »Zavoda sv. Nikolaja« se bo vršil danes ob 4. pop. v društvenih prostorih, ul. Farneto 18. Slovenske gospodinje, služkinje in druge članice šc enkrat najprisrčnejše vabimo, da se udeleže zborovanja v obilnem številu.
V protest proti italijanski pohlepnosti po naših obmejnih domovih pošiljajo tržaški in goriški slovenski možje v krogu bratov Cehov, zbrani v vojaški obleki ob skrajni gališki bojni črti v obrambo narodne vzgoje lastne dece, za tržaško moško podružnico CMD kron 50, katere so darovali izmed Tržačanov: narednik Ren-čelj Štefan K 6*20, četovodja Godina Andrej K 2, -desetnik Božič Josip K 1. črno-vojntki Stok Mihael K 4, Steiner Frančišek K 3, Kreševič Mihael K 2, Slama Ivan K 2; po K 1: Benevol Alojzij, De-kleva Anton, Jeranko Josip, Kocjančič Josip, Leščak Filip, Lukač Anton, j)|jhalič Ivan, Pestelj Josip, Pipan Frančišek, Pregarc Josip. Rustja Andrej, Tofak Ivan, Trost Anton, Zadnik Anton, Zadnik Martin, Smerflel Štefan 60 v. Hvala Jakob 40 v, Kobav Ivan 40 v, Pilat Frančišek 40 v, Rebek Jurij 40 v, Šuman Ivan 40 v, Suša Frančišek 40 v, Prašelj Mihael 20 v, Tence Ivan 20 v; izmed Ooričanov: Černe Ivan K 2, po K 1: Komelj Jakob, Leban Frančišek, Mennolja Vladimir, Nanut Frančišek. Živec Anton. GomiŠček Alojzij 60 v, Ćuk Ivan 50 v, Grosar Štefan 50 v. Kumar Andrej 50 v. Bašin Henrik 30, Golob Ivan 20 v, Spacapan Albert 20 v; izmed Cehov: Blažek Vladimir 40 v, Jonas Anton 50 v. Pehar Vaclav 50 v, Platil Josip 20 v. — Obenem pozdravljajo vse svoje domače, prijatelje in znance, ves slovenski Trst in slovensko Primorje. — Zgoraj omenjeno svoto hrani uprava našega lista.
Poštni zavitki za vojne ujetnike. Skupni osrednji poizvedovalni urad za vojne ujetnike na Dunaju, opozarja občinstvo, da se morajo poštni zavitki za vojne ujetnike potom poštnih uradov odpošiljati direktno ujetnikom in ne potom poizvedovalnice za vojne ujetnike ali oskrbovalnega komiteja. Poštni zavitki, ki bodo prihajali v bodoče na omenjeno mesto za nadaljno odpremo, se ne bodo odpošiljali naprej, ampak poslali nazaj. Zavitki morajo biti zelo skrbno zaviti, naboljše v močnih, dobro zavezanih, v platno ali obrisalke zašitih kartonih. Naslov jasen In popolen. Nič pisanega ali tiskanega. Noben časni-ški papir za zavijanje. Ako je zavitek slab, pridejo zavitki na mesto prazni.
V prid Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubjani so zložili preteklo nedeljo ob priliki izleta do Fernetičev sledeči g g.: Slavko Brezigar 5 K, R. Brezigar 4 K, M. Brezigar 1 K, M. Kacafura 3 K, 1. Kontelj 3 K in M. Subie 4 K: skupaj 20 kron. Denar je bil izročen ženski podružnici CMD v Sežani.
Darovi, došli ces. komisarju. Ravnatelj stvo ijudske šole na Bazovici 233 K 46 v kot dohodek prireditve 2. in 6. t. m. za tržaške invalide. Ivan Križmančič 10 K za vdove in sirote padlih v vojni. Baronica Nina Morpurgo 120 K za vdove in sirote padlih Tržačanov. Ivan Kangtrs in Ivan Her-mannstoler 100 K za vojaške invalide. Učenci in učenke mestne ljudske šole v ul Giolto 6 K 52 v. za Rdeči križ in 10 K za vdove in sirote padlih v vqpii.
PRIPORO&JHjg T
stas K rs
B&S £81
lugn
a večletni voilja trgovine Kal, ■ht "ud. Mulej naznanja csnj. < o-; činstvu da je odjjtl svojo lastno trgo -im» jestv a j n kolonijalnoga bitima v- ul. Campanilo 13 ter sa ; toplo prip- rofa za obilen obisk. Cene zme.-ne. — I Postrežba tačna.	220G
aF) 5 f i) ti i* l*1*^ via Torrente I. n. Damska • nlu^U krojačaica. — Izdeluje vsakovrstne obleke pr» angleškem in francoskem kroju, [desne obieke. obleke za poroke, bluze za gledališče itd. Cene zmerne.	337
Vesli iz Goriške.
Komen 9. II. 1916. Doznavamo, da je bil naš komenski rojak Anton Mihalj, c. in kr. topovski mojster odlikovan z veliko srebrno svetinjo na traku hrabrostne kolajne. — A. Mihalj se je udeležil pomorske bitke na tor-pednem rušftcu „Likau napram francoskim, angleškim in italijanskim bojnim ladjam. — „Lika" je naletela na mine in se potopila. Večina moštva se je rešila in med tem moštvom tudi A. Mihalj ki se je odlikoval pri rešitvi. Iskreno čestitamo vrlemu topovskemu mojstru. — Dne 7. t. m. je došla v Komen visoka gospa soproga Nj. Visokosti gospoda nadvojvode Jožefa. Oba visoka gosta sta se udeležila kinematografske predstave v spremstvu mnogo generalov in visokih častnikov.
—	Naši vojaki pridno pomagajo našim poljedelcem obdelovati polja. Imajo pa hudo in težko delo, ker je zemlja od konj, vosov in vojakov zelo pohojena, poteptana in povožena. Bog daj mnogo dobrega blagoslova.
—	Po mnogih lepih pomladanskih dnevih, je danes nastopila zima. Sneži, pa sneg se malo prijema tal in sproti kopni in izgineva. Sicer je bolje, da nastopa sedaj zima, nego bi kasneje.
Oglasi, osmrtnice, zahvale In vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, naj se pošiljajo na »Inseratnl oddelek Edinosti« —
Nova S*lir®d!!Im«e
MODEKftA
Trst lillcn Ponferosso *feu. 5
Solata zaloga dišav, krtač, predmetov za toiletio in za umetnosti.
En milijon pisalnih stroje«
Revviingto
Je na prodal t
Kobeno izdelovanje ni doseglo takega uspeha!
Pisalni stroji REM1NGTON s
normalni model, tabulator model, računski model, specijelnl model. — V vrednosti in kakovosti nedosegljiv!
REMINGTON
De!niSka družba pisalnih strojev, z. o. p. (prej GLOGeW$KI a C.O
Trst Piazza della Borsa 14, Tel. 1307
igima;
POT
Borovi.
Namesto venca na krsto svojega nepozabnega Lojzeta Starca daruje Ludvik Macarol 10 K za moško podružnico CMD, 5 K pa za sirote padlih junakov na jugo-zapadnem bojišču. Denar hrani uprava.
Vsled Izgubljene stave pri Šahu daroval g. dr. Kimovec, odvetnik v Trstu, 2 K za CMD. Denar je bil vložen v nabiralnik v restavraciji »Balkan«.
Vesela družba nabrala v gostilni g. Ši-škoviča v Herpeljah slaveč imendan go-spice Dore za tržaško moško podružnico CMD K 20.
ulica Riborgo štev. 28, vogaS ul. Beschasie
Velika izbera moških in deških oblek Črni in modri paletots. Ranglan, Ul-ster v sivih in rujavih barvah. Suknje s kožuhovine. Velika izbera moških
pletenic (maj). Rumene in modre obleke za delavce. Izbera blaga za moške obleke. Sprejemalo se nsročiia meri
NOVO POGRiBNO PODJETJE - TRST
CORSO 47 (pri trgu della Le^^a) TeSefon 10-02).
Prevez m rilcev v tu- in Inozemstvo. Vrši vsakovrstno pogrebe z najnovejšo moderno upravo. ZaSoga vseh mrtvaških predmetov. - Močna Inšpekcija v
lastnih prostorih zaloge, ulica Tesa štev. 31. Telefon 14-02. Zastopstva s prodajo mrtvaških predmetov : Na Opčanah, v Nabražini pri Orehu (Noghere.) - Točna postrežba. Cene zmerne.
Podjetnik In upravitelj H. ST9B1SL.
"IH i il i i II1H— P Hlll Hl— I lili
Veliko skladišča
dežnikov, bele in pisasie srajce, šzladsk, platna žepnih robce, m&ikih nogovic itd.
K.Cv
Cene
Narodna
ei Trst C©rso
arodrsa trgovska,
sprejema od vsakega tudi fce ni ud si4nige, 4 in jih obre- M 11 M reč je zDeske pć do ♦ stuje po	|2 jO govoru. Trgovcem
£ otvaija čekovne račune z dnevnim obresto-
0	vanjem.
1	Kontni davek plotuja zadruga sama.
X	Vlaga se lahko po eno krono.	%
i MtiritKihitt ram 75.171 TELEfH IMi ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦J
fgllironana zadruga z neomejenim jamstvom
ulica S. Francesco štev. 2, I.
♦ ___&
na zastave o
Posojila
osebni kredit
proti plačilu po dogovoru.
o Uradne ure: vsak dan od 9 do 12 dopoldne in od 3 do 5 popoldne.
❖ Priporoča male hranilne Skrinjice, ki g so posebno primerne za družine.
----fiHBi	—-------------
« & aggagsre^ '^v^refe^ At f*	a gpggggg? g H
tmtttt
JADUNSKil URI
ITrst, Via Cassa di Risparmio štev. 5 (Lastno
KUPUJE IN PRODAJA:
vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pfe.na, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papir e in blago
ležeče v javnih skladiščih SAFE - DEPOSITS.	" PROMESE.
Brzojavi: JADRANSKA.
mm MENJALNICA ^
VLOGE NA KNJIŽICE
od dneva vloge do dneva vzdiga. Kentni davek plačuje banka ix svojega.
OBRESTOVAN JE VLOG na tekočem in žiro-računu po _dogovoru._
TILIJALKE:
DUBROVNIK
KOTOR LJ< BUTANA METKOVIĆ OPATFJA
SPLIT ŠIBENIK ZADAR
AKREDITIVI, ČEKI IN NAKAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA.
Živahna zveza z AMERIKO.
REMBOURSNI KREDITI
PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTE R ME.
URADNE URE: od t do 12V, pop. in od 21/, do 5 pop.
ESKOMRTUJE : srečke, devize in pap rje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KREDITi
Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA.	INKASO.
Telefoni: 1463, 1793 in 2676.
I
SSKOMPf MENIC

Domači? vesti.
Razglas. S 1. marcem t. 1. zapade prvo četrtletje hišno-najemninskega davka in odgovarjajoče občinske doklade kakor tudi prvo četrtletje najemninske pristojbine (najemninskega solda). Poživljajo se
Tržaška posojilnica in hranilnica
registrevarta sadruga * omejenim poroštvom TRST - Piazja della Caserma šiv. 2, I. nad. - TRST (v lastni p«laQ) vhod po glavnih stopnjirah.
POSOJILA DAJE
za vknjižbo 5 l/š •/. nt menice po
na zastave in amortizacijo u daUio dobo po dogovora. ESKOMPTUJE TRGOVSKE MENttS.
•prejeoaa od
HRANILNE VLOGE
vssIems, c« tudi ni ud in jih ©bre«*uie po
- 4 \ %
Večje stalne vloge In vloge na tek. račun po dogovora.
Wmiml tank »taCsle	sam. - Vian »e lahko m eno kron
&OMAČE MASIRAL NIKE <H«ANILNA>U4lCE>.
ODDAJA
Poštno hranilniku i račun lb(X>4.	TEGrEEON 952
Ima varnostno celico (a^fe deposits) za shr*-nbc vredno-t-nih listin, dokum»otov in raznih drug h vrednot, varno proti alcmu .in požaru, urpj-no po najnovejšem načinu ter jo oddaja -strank*m v najem pO najnižjih conah. STAMJS VLOG MU) 10 MURNOV KbON. Srtte w: »d 9 a 12 ia ti 3 il 5 popali hpltfcj! u mi fciataii o!) mirni siia
n
a*
g