LETO XXIV ŠTEVILKA 10, 10. Junijj 1992 Cena 60,00 SLT GORNJI GRAD xiy LJUBNO E f ID □ □ P-. aa GRAD VRBOVEC Ü TEGOBE TURIZMA KDAJ . ........ .. ... TISKANO NA EKOLOŠKEM - OKOLJU PRIJAZNEM PAPIRJU OE Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje p. o. Vse za g rad n jo vašega d oma ■ gradbeni material vseh vrst ■ elektro-instalacijski material • stavbno pohišvo - vodovodni in toplovodni material - sanitarna oprema - tehnično blago, orodje... vam je vedno na voljo v tehničnih trgovinah M - ZKZ Kmetijsko-preskrbovalni center (KPC) Ljubija tel. 831-040 Blagovnica Gornji Grad - Železnina 841-016 Elektro Ljubija 831-047 Blagovnica Radmirje Železnina Luče 841-372 846-014 DO 30.6792 ŠE LAHKO IZKORISTITE NAKUPNE UGODNOSTI - PREKO STANOVANJSKE ZADRUGE. Kupcem nudimo možnosti obročnega odplačevanja na potrošniško posojilo do 5 obrokov ali s čeki. Kupcem s KARTICO MECATOR pri nakupih vseh vrst blaga V VSEH zadružnih trgovinah KLUB MERCATOR priznavamo od 15. - 30. junija (razen mehanizacije) 5%- ni POPUST! POSLOVNI SISTEM MERCATOR. D.D LJUBLJANA, TITOVA 137 61113. 061 / 182 282 /o ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d Velenje PREGLED OBRESTNIH MER ZA TOLARSKO VARČEVANJE OBČANOV Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. od 1 .junija 1992 dalje'obrestuje tolarska sredstva občanov z naslednjimi obrestnimi merami: , letne mesečne - obrestne obrestne mere mere Tekoči računi občanov 47,73% 3,25% 'Žiro računi občanov 47,73% 3,25% Hranilne vloge na vpogled 47,73% 3,25% Varčevalna knjižica 115,61% 6,50% Hranilne vloge, vezane nad 12 mesecev Hranilne vloge, vezane nad 24 mesecev Hranilne vloge, vezane nad 36 mesecev 137,17% 139,32% 143,64% 7,33% 7,41% 7,57% Depoziti .vezani od 10 do 30 dni 78,73% 4,87% Depoziti, vezani od 31 do 90 dni - depoziti do 50.000,00 SLT - depoziti od 50.000,00 do 100.000,00 SLT - depoziti nad 100.000,00 SLT 122,08% 124,23% 126,39% 6,76% . 6,84% 6,93% Depoziti vezani nad 3 mesece - depoziti do 50.000,00 SLT - depoziti od 50.001,00 do 100.000,00 SLT -depoziti nad 100.000,00 SLT 126,39% 128,54% 130,70% 6,93% 7,01% 7,09% Depoziti, vezani nad 6 mesecev 132,82% 7,17% Depoziti, vezani nad 12 mesecev 137,17% 7,33% Dovoljena prekoračitev stanja na TR 158,73% 8,10% Nedovoljena prekoračitev stanja na TR 188,91% 9,08% EPSI Podjetje za turizem, propagando in fotografijo d.o.o. NAZARJE 22, 63331 Nazarje tel. & fax.: 063/ 832 363 ISLANDIJA dežela gejzirov 11.-18.julij’92 cena: 1950 DEM KOMPAS KOMPAS KOMPAS KOMPAS ODDIH Slovenija, Hrvaška, Mallorca, Ibiza, Lloret de mar, Gran Canaria, Ažurna obala, Tunizija, Grčija, Turčija, Maldivi, Blatno jezero HERTZ rent-a-car letalske vozovnice Naslovnica VRBOVEC Bakrorez G.M. Vischerja tzok.1681 kazalo KDAJ (KONČNO) MEJNI PREHOD ?.....-4 MODNA KONFEKCIJA ELKROJ MOZIRJE: PO ZAČRTANI POTI V EVROPO............................4 PREDSTAVLJAMO VAM: «TRGOVINO ..........-...................5 OBVESTILO OBRTNE ZBORNICE MOZIRJE.................................„...„,...6 j TEGOBE TURISTIČNE DEJAVNOSTI.,.,7 ZBOR KS O NOVIH OBČINAH...........7 NOV DELOVNI ČAS V ZOBOZDRAVSTVU.................. 8 OBISKJZ GLOBASNICE................6 •• LJUBENSK' ŠOLARJI SO SE SPET IZKAZAU.........:,,,........... S KS MOZIRJE: CESTE, VODOVOD, TELEFONI,.,,...........:............8 RAZSTAVA STARIH PODOBIC......9 MEDNARODNI KNJIŽNI KVIZ-ODKRITJE NOVIH SVETOV: ...... . ... .... .... „ 9 :■ •' :x' :Xy- ' ': MESECMAJ-MESECPEVCEV.,.. ....9 "S VET O KOLI NAS" .........\Q SREČNI V OBNOVLJENEM DOMU....10 Z A HVALA LOVCEM............10 AKCIJA TABORNIKOV RSN..„. .... ...10 POGLED SKOZI OKO TABORNIKA..11 PROGRAMSKA SKUPŠČINA ZVEZE JEV.:... BORCEV...... ... ... ... , .... .11 vrbovec-pomemben : ZGODOVINSKI SPOMENIK,.;...:.............11 SVETOST KRUHA ......... ....12 SREČALI SMOSETRETJEŠOLCI.....13 KRONIKA............L...*....13 SAVINJSKE NOVICE NEKOČ........13 PENTATLON ZGORNJA: SAVINJSKA DOLINA 92........... ,.13. VZPONI IN PADCI LOKOSTRELSKEGA KLUBA GORNJI GRAD ,. .... .. .13 KOZMETIČNI NASVETI..... . ......14 flSMA BRALCEV................14 GASILCI ZA VAS.............. 15 HUMORESKA; ; PREŠMENTANA LJUBEZEN......................17 NAGRADNA KRIŽANKA............17 \ : --'1 x- • Nagradna igra, objavljena v prejšnjih dveh številkah, je bila po odzivu sodeč uspešna. V ñredniStvo ste poslali ogromno dopisnic. Tokrat objavljamo rezultate žrebanja. Vaše zanimanje kaže, da bi lahko tudi podjetja spoznala, da je podoben način sodelovanja koristen tudi za njih in za prodor njihovega izdelka ali storitve. Pokličite nas! Zadnjo nedeljo se je v Zgornji Savinjski dolini zgodilo tudi športno-rekreativno tekmovanje Pentatlón. Kar se tiče športne g T H in organizacijske plati je prireditev uspela. Kar pa se tiče “ ii?i promotivnega namena prireditve pa organizatorji še niso najbolj zadovoljni. Menijo namreč, da bi se ob takih zadevah lahko domač človek, krajan oz. delavec ali proizvajalec več in bolje predstavil gostom. Šolsko leto se približuje koncu in šolarji boste imeli malo več časa za premišljevanja in pisanje, v kolikor seveda ne boste vedno zaljubljeni. Mogoče bi lahko to izkoristili in napisali kakšne novice ali pesmi v Savinjske novice. Sodelujte! Še vedno dobimo premalo novic iz višje ležečih in bolj oddaljenih krajev, ki bi gotovo zanimale marsikoga. Lep pozdrav! , Marko Lenarčič Savinjske novice so v letu 1992 doživele svoj preporod. Izdajanje je bilo zaupano podjetju EPS/, časopis se je iz mesečnika prelevil v štirinajstdnevnik, menjal je svojo podobo, dobil novega glavnega in odgovornega urednika, novinarja in nov uredniški odbor, tisk pa je prevzela Delavska univerza Mozirje. Zato je bilo potrebno, da se programski svet Savinjskih novic, ki ga je imenovala SO Mozirje, sestane in oceni izdajanje časopisa. Na sestanku, ki je bil 28.5.1992 je bilo ugotovljeno, da se je število naročnikov zmanjšalo predvsem zaradi naročnine, saj so ¡Ped leti dobivali naši občani časopis brezplačno. Kot zelo pozitivno je bilo omenjeno izhajanje časopisa vsakih 14 dni, saj so na ta način naši krajani bolj na tekočem z dogajanji v naši občini. Tudi vsebinsko je bil časopis dobro ocenjen, vendar pa nekateri občani pogrešajo več novic iz krajevnih skupnosti in dopisnike, ki so pred leti veliko pisali v Savinjske novice. Programski svet je tudi predlagal, da bi k pisanju pritegnili več srednješolcev, saj bi njihovo pisanje časopis vsebinsko obogatilo. Nekaj kritičnih pripomb je bilo izrečenih tudi na obliko časopisa in naslovnico, ki naj bi bila barvno (jtraktivnejša. Toda žal, takoj so večji stroški. Vsi člani programskega sveta pa so menili, da morajo biti Savinjske novice nevtralen časopis, po katerem bodo radi posegali vsi prebivalci naše občine. Naša želja: postanite naročniki in dopisniki Savinjskih novic, saj boste tako najbolje obveščeni, kaj se dogaja v krajih Zgornje Savinjske doline. Anton Venek Savinjske novice so štirinajstdnevnik. Izdajatelj EPSI d.o.o. Nazarje 22, telefon 063 831 957. Sofinancer SO Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: Marko Lenarčič, uredniški odbor: Marko Lenarčič, A. Videčnik, R. Pintar, E. Mavrič, F. Kotnik; lektorica: Ana Lamut; tisk; Delavska univerza Mozirje; žiro račun EPSI 52810-601-19030. Rokopise, Objave, razpise in oglase sprejemamo do 1. in 15. v mesecu za tekočo številko. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS (št. 23/130-92 z dne 26.2.92) šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Vsebina sestavkov, ki jih objavljamo v rubriki "Pisma bralcev" niso stališča uredniškega odbora. Prispevke podpisujte s polnim imenom in naslovom in naj ne obsegajo več kot eno tipkano stran A4 formata. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja besedil. Odpovedi sprejemamo samo za naslednje tromesečje. AKTUALNO KDAJ (KONČNO) MEJNI PREHOD ? Kar celih 30 let že tečejo bolj ali manj intenzivna pogajanja o odprtju mejnega prehoda Pavličevo sedlo za motorni promet. V določenem trenutku je bila zadeva že zelo blizu realizacije, ko je lastnik zemljišča na avstrijski strani g. Pavlič skoraj že pristal na odstop zemljišča. Po njegovi smrti je zemljišče padlo v tuje roke, novi lastnik pa ni zainteresiran za odstop zemljišča za modernizacijo obstoječe ceste. Iz tega - razloga je sedaj bolj realna druga varianta, po kateri bi tekla cesta na avstrijski strani preko kmetije Lesnik. V ta namen je našo občino 22. maja obiskala avstrijska-delegacija, v kateri so bili namestnik župana Železne Kaple, dva predstavnika okrajnega glavarstva iz Velikovca, predstavnik varnostne direkcije iz Celovca in še eden predstavnik Železne Kaple. Z naše strani so se srečanja udeležili: predsednik SO Andrej Presečnik, predsednik IS SO Alfred Bopč, predstavnika UNZ iz Celja in g. Cirej, svetovalec v Ministrstvu za zunanje zadeve, ki se je zadolžil, da bo vodil iniciativo pri pogajanjih na državnem nivoju. Avstrijska delegacija si je ob tej priložnosti ogledala delo avstrijske firme pri regulaciji Savinje, zakladnico v~Radmirju in katedralo v Gornjem Gradu. Seznanili sS se tudi s stanjem v občini po poplavah in s problematiko beguncev. Upajmo, da bodo pogovori o odprtju mejnega prehoda čimprej dosegli državni nivo, saj bodo le tako lahko doseženi tudi konkretni dogovori. Kdaj bo to? Bomo videli.. KF * OBVESTILO Maloobmejni prehod Pavličevo sedlo bo letos odprt od 1. junija do predvidoma 31. oktobra ob petkih» sobotah, nedeljah ter slovenskih inavstrijskih praznikih. SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE Modna konfekcija EL KROJ MOZIRJE po začrtani poti v Evropo: Med redkimi podjetji, ki so v * zadnjem času na novo zaposlovala, je tudi podjetje Elkroj Mozirje, Z njegovo direktorico Marijo Vrtačnik srn o se pogovarjali o trenutnem položaju v firmi in njenih . načrtih. Gospa Vrtačnikova, vaš direktorski staž v Elkroju še ni ravno dolg. Kakšno je bilo stanje v podjetju, ko ste prevzeli krmilo? Elkroj je bil ob mojem prihodu v Izredno težkem položaju. Ne samo zaradi posledic poplav in zelo nestabilne domače valute, vzroki so bili tudi subjektivni. Potrebno je bilo vzpostaviti red na vseh nivojih, kar nam je v letu in pol v veliki meri uspelo. Res še ne v popolnosti, vendar podjetje je živa tvorba, kjer se je treba sproti prilagajati vedno novim razmeram. Kako ste zastavili delo in kakšni rezultpti se kot posledica tega kažejo danes? V tem času smo se z lohn posli angažirali predvsem v Nemčiji, trudimo pa se prodreti tudi na druge evropske trge. Pri tem načrtujemo tudi drugačne oblike poslovnega sodelovanja, saj so lohn posli najbolj primerni le na kratek rok. Prodori na nove trge so izredno zahtevni', včasih moramo startati z izjemno nizkimi cenami. Zavedamo se, da to veliko stane, vemo pa tudi, da je slovenski trg absolutno premajhen. Prodaja naših izdelkov v Sloveniji sicer lepo teče, vendar v strukturi našega plasmaría predstavlja relativno majhen delež. Še posebej je težaven dostop na nove vzhodnoevropske trge, kjer se povečuje zanfmanje predvsem za zahodno blago. Iz_tega razloga na Madžarskem in Češkoslovaškem nikakor ne nájctemo skupnega interesa. V celoti lahko rezultate poslovanja’ ocenimo pozitivno. V lanskem letu in v prvi polovici letošnjega leta smo 'povečali produkcijo in dodatno zaposlili 117 delavcev, kar verjetno ni storila, i nobena firma v bližnji okolici. Slovensko gospodarstvo se v hudi evropski konkurenci srečuje s precejšno tehnološko zaostalostjo. Kako ta problem rešujete pri vas? V samem podjetju, veliko' delamo na modernizaciji. V zadnjem obdobju smo dodobra posodobili šivalne stroje, kupili smo nekaj avtomatov, ki naj bi povečali našo produktivnost in s tem izboljšali našo konkurenčnost. Trenutno se ukvarjamo z uvajanjem računalniško vodene proizvodnje. To je-zahteven proces, ki naj bi bil zaključen v drugi polovici leta. Intenzivno se pripravljamo na doseganje standardov IŠO 9000. Doseganje zahtevanega nivoja kvalitete bo nenazadnje povečalo tudi rentabilnost poslovanja. Pa tudi sicer so v sami proizvodnji še vedno določene rezerve. Vsekakor ne v povečevanju norm, ker že sedaj delamo po work -faktorju, pač pa na področju Organizacije proizvodnje. Pripravljamo se tudi na nadaljnjo modernizacijo krojilnice. Prvo fazo t.j. računalniški sistem' CAD - CAM smo izvedli v lanskemjetu, nadaljevali bomo pa na modernizaciji samega krojenja, ki se sedaj še izvaja ročno. Koko komentirbte trenutne ekonomske razmere v Sloveniji? V tem trenutku je marka precej podcenjena, po drugi strani pa stroški intenzivno naraščajo. To nas zaskrbljuje, saj naraščajo tudi prispevki na bruto plače, nepravočasno plačevanje le-teh pa je kaznovano z visokimi zamudnimi obrestmi, ki so višje od bančnih. Glede osebnih dohodkov lahko povem tudi to, da v podjetju spoštujemo kolektivno pogodbo z odstopanji, ki jih dovoljuje. Po drugi strani pa dvig zajamčenega osebnega dohodka glede na priliv sredstev, ki je ,manjši zaradi podcenjenosti marke, povzroča težko situacijo, ko dvig plač ne more biti stimulativen. Izračunali smo namreč, da dobi zajamčen osebni dohodek že tisti delavec, ki doseže 50% norme. Kako naj torej nagradimo tistega GOSPODARSTVO delavca, ki dosega 100% ali celo'105% norme? Celotno situacijo dodatno otežujejo porušeni plačilni tokovi v Sloveniji. Trenutno izvozimo skoraj 80% proizvodnje. Kljub temu menimo, daje domači trg treba obdržati, saj je bilo vanj vloženo preveč marketinškega dela. Odmevi na spor s šoštanjskim obratom so potihnili. Je spora konec? Spor s šoštanjskim obratom še vedno traja. Razdelitev podjetja, ki je bila medijsko precej aktualna je po sklepu pritožbenega sodišča na II. stopnji vrnjena nazaj na delavski svet. Le ta bo preko arbitražne komisije izdelal rezime celotnega spora in nato odločil tako ali drugače. Spori glede stavke in glede suspenza vodje obrata pa so še vedno na sodišču. Za nas je najpomembnejše, da kjub tem konfliktom nismo izgubili nobenega partnerjaTdobili smo celo tri nove. Ze težko čakate lastninsko zakonodajo? Del podjetja imamo že olastninjen v delniški družbi - to je šoštanjski del. Da postopek lastninjenja ni stekel do konca, je kriv spor s šoštanjskim obratom. Čakamo, da se na podlagi nove lastninske zakonodaje dokončno organiziramo. In kakšna je strateška usmeritev Elkrpja v prihodnje? Strategija razvoja ne predvideva povečevanja'podjetja kot takega, povečevala naj bi se le njegova produktivnost. To bomo dosegli z nabavo avtomatov in uvajanjem računalnikov ter povečevanjem proizvodnje. Analize kažejo, da je konfekcija v Sloveniji predimenzionirana, kar pomeni, da bo treba dosegati še večjo kakovost, druga smer pa se kaže v izvozu klasike. Tekst in foto: FK . ^ DANICA KRZNAR: Osem let sem bila kot ■ ■ B trgovka zaposlena v ' KB iitv-j podjetju Savinja Moziije, od tega nekaj let kar v tem lokalu, kjer imam sedaj svojo trgovino. Zaradi velike želje po a^m ostojnem trgovanju sem se leta 1990 odločila, da grem na svoje. Lokal je bilo treba po sklenitvi pogodbe na novo opremiti, kar je tetjalo precejšnja sredstva. Otvoritev trgovine je bila 3. ^novembra 1990, neposredno po poplavah torej, zato časa za večje slavje ni bilo. SN: Prvi odziv kupcev? DANICA KRZNAR: Ker je bila trgovina v tem objektu že prej, v njej pa sem delala tudi sama, se za kupce razen ugodnejših cen ni kaj dosti / spremenilo. Njihov prvi odziv lahko vsekakor ocenim kot ugoden. SN: Tudi ponudba trgovine se verjetno ni bistveno spremenila? DANICA KRZNAR: Ponudbo trgovine sem popestrila. Tako stranke j pri meni lahko kupujejo prehrambene proizvode, osnovne proizvode za dom in gospodinjstvo,1 nekaj tekstila, galanterijo, krmila, gnojila, pa tudi gradbeni material po naročilu. SN: Okoliško prebivalstvo se ukvarja predvsem s kmetijstvojn. Kako se trgovina temu prilagaja? 'DANICA KRZNAR: Že sam izbo* artiklov je nekoliko prilagojen potrebam domačinov. Možno je tudi, česar se poslužujejo predvsem starejši krajani, naročiti blago po telefonu 831-460, sama pa jim ga potem dostavim na dom. Trgovina.je odprta vsak dan v tednu, zato imam zaposleno eno trgovko, saj precej časa porabim tudi za nabavo blaga. Seveda vse našteto nima pravega pomena, če ne bi bij temu primeren odnos do kupcev. Kupec ima zmeraj prav! SN: Za konec pogovora nam zaupajte še svoje poslovne načpte za bližnjo prihodnost! DANICA KRZNAR: Kakšnih visokih načrtov pravzaprav nimam, želim si predvsem to, da bi trgovina poslovala vsaj tako uspešno kot do sedaj in da bi bili vsi kupci v njej zadovoljni. To priložnost bi zato želela izkoristiti^tudi za zahvalo vsem dosedanjim stalnim in i,- priložnostnim kupcem z željo, da bi se njihovo število v bodoče še povečalo.- Vabljeni v trgovino DANICA! _ /" Željam za nadaljevanje uspešnega poslovanja se pridružujemo tudi mi. Srečno! Predstavljamo vam: ' Trgovino DANICA Pobrežje so kraj, ki je nekoliko odmaknjen od glavne tranzitne poti skozi našo dolino. Kljub temu pa je utrip kraja prav tako dinamičen kot kje drugje. Trgovina DANICA, katere lasnica je Danica Krznar, posluje ravno v tem okolju - v objektu Gasilskega društva Pobrežje. SN: Gospa Danica, večini zasebnih trgovcev zastavimo prvo vprašanje o tem, kako so začeli s svojo dejavnostjo. Povejte nam kaj o tem še vi! OBRTNA ZBORNICA MOZIRJE OBVESTILO Člane Obrtne zbornice Mozirje obveščamo, da smo od Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije ^ prejeli Navodila za izvajanje Resolucije Varnostnega sveta OZN št. 757/1992. Pozivamo člane, da se z njimi seznanijo in jih upoštevajo. Objavljamo jih v nespremenjeni obliki. x Predsednik Obrtne zbornice Mozirje Herman Remic V ■ - Republika Sloveniji MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE NAVODILA za izvajanje Resolucije Varnostnega sveta OZN št. 757/1992 V skladu, in na podlagi Resolucije Varnostnega sveta št. 757/1992, sprejete dne 30.5. 1992 ob 22. uri po srednjeevropskem času, daje Vlada Republike Slovenije naslednja navodila: Vsi nižje navedeni ukrepi so stopili v veljavo s trenutkom sprejetja Resolucije in so obvezni za vse organe Republike Slovenije, vse osebe (fizične in pravne) in za vse aktivnosti na ozemlju Republike Slovenije, ki so povezane s Federativno republiko Jugoslavijo (Srbijo in Črno goro). 7 1. Prepovedan je uvoz na ozemlje Republike Slovenije kateregakoli blaga ali proizvodnje, ki so po izvoru iz Federativne republike Jugoslavije (Srbije jn Črne gore), kar je razvidno iz ustreznih dokumentov (Potrdilo o poreklu blaga in drugih dokumentov). Prepoved ne velja za blago in proizvode, ki* so zapustili ozemlje Zvezne republike Jugoslavije (oziroma bili uvoženi iz Zvezne republike Jugoslavije) pred uveljavitvijo Resolucije Varnostnega sveta, kar se dokazuje z ustreznimi dokumenti (carinska deklaracija, tovorni list, ipd.). 2. Prepovedan je izvoz ali dobava kateregakoli blaga in proizvodov ne glede najzvor na ozemlje Zvezne republike Jugoslavije (Srbije in Črne gore) katerikoli osebi (pravni ali fizični) ter katerikoli drugi osebi za namene opravljanja < poslov v Zvezni republiki Jugoslaviji ali iz Zvezne republike Jugoslavije. Navedena prepoved se ne nanaša na izvoz blaga, ki je izključno namenjeno zdravstvenim potrebam in prehrambenih proizvodov, o čemer izvozniki takoj posebej obveščajo Ministrstvo za zunanje zadeve, v obliki obvestila, kateremu je priložena kopija izvozne carinske deklaracije. 3. Prepovedane so vse aktivnosti oseb (fizičnih in pravnih) iz Republike Slovenije, ki bi pospeševale ali bile namenjene izvozu ali tranzitu blaga, ki izvira iz Zvezne republike Jugoslavije. Prepovedane so vse aktivnosti oseb (fizičnih in pravnih) iz Republike Slovenije ali na ozemlju Republike Slovenije, ki bi pospeševale ali bile namenjene pospeševanju prodaje ali dobave blaga v Zvezno republiko Jugoslavijo ne glede na izvor blaga. 4. Prepovedana je vsaka prevozna dejavnost oseb (fizičnih in pravnih) 4z Republike Slovenije povezana z blagom in proizvodi 'Zvezne republike Jugoslavije (Srbije in Črne gore). Prepoved velja tudi za trgovsko ladjevje pod zastavo Republike Slovenije ter letalski transport z letali Republike Slovenije. Prepovedan je ves letalski promet (vzleti, pristanki, preleti) z ozemljem Zvezne republike Jugoslavije z izjemo v naprej dovoljenih poletov v humanitarne namene. Ta prepoved vključuje tehnološko ali servisno vzdrževanje leta ter druge aktivnosti v zvezi z vzdrževanjem letal (zavarovanje, ipd.), ki so registrirana v Zvezni republiki Jugoslaviji ali jih upravljajo subjekti za ali v imenu subjektov Zvezne republike Jugoslavije. 5. Subjektom Republike Slovenije in na ozemlju Republike Slovenije je prepovedan tranzit kateregakoli blaga; ki izvira iz Zvezne republike Jugoslavije, ki je bilo' od tam izvoženo po uveljavitvi fe resolucije. Prepoved se ne nanaša na tranzit skozi Zvezno republiko Jugoslavijo blaga in izdelkov, ki so po izvoru izven Zvezne republike Jugoslavije. 6. Prepovedane so vse finančne transakcije (vnos, iznos in prenos finančnih sredstev, nakazila, dostop do sredstev, krediti) z osebami (pravnimi in fizičnimi) iz Zvezne republike Jugoslavije. Prepoved velja za vse osebe (fizične in pravne) v Republiko Slovenijo in na ozemlje Republike Slovenije. Navedena prepoved ne velja za plačila, ki so izključno namenjena za zdravstvene in humanitarne namene in prehrambene proizvode. 7. Prepoveduje se udeležba športnikov, ki predstavljajo Zvezno republiko Jugoslavijo, na športnih prireditvah v Republiki Sloveniji. 8. Prekinja se znanstveno in tehnično sodelovanje, kulturna izmenjava in obiski oseb in skupin, ki jih uradno sponzorira ali. predstavljajo Zvezno republiko Jugoslavijo. k —va 9. Vse države (in s tem tudi Republika Slovenija) in oblasti v Zvezni republiki Jugoslaviji morajo ukrepati tako, da ne bodo priznale kakršnekoli zahteve* ki bi izhajala iž predpostavke, da so bile pogodbe ali transakcije prizadete z ukrepi, ki jih zahteva sedanja resolucija. 10. Resolucija je obvezujoča za vse države ne glede na pravice in obveznosti, ki jih imajo po mednarodnih pogodbah ali pogodbah, ki so jih sklenile ali po licencah in (dovoljenjih, ki so jih podelile-pred datumom te Resolucije. (S tem se Resolucija postavlja nad vse ostale mednarodne sporazume in pogodbe). Tegobe turistične dejavnosti / * " Stanje v» Zgornjesavinjski turistični zvezi je dokaj realen odraz stanja v celotni turistični dejavnosti naše občine. To, kar % je bilo slišatr in videti ria seji • Izvršnega odbora omenjene organizacije, je samo potrditev dejstva, izraženega v naslovu. Že sama (ne)udeležba večjega števila vabljenih ni dajala vtisa, da se k turizmu tokrat končno zares pristopa drugače kot v preteklosti. Predsednik Jože Melanšek je navzoče pozdravil in" v uvodu samokritično ugotovil, da določene naloge v preteklosti niso bile realizirane. Ker sam sedaj ne dela več v turizmu in ne v naši občini, je treba izvoliti novega predsednika. Kandidaturo je po predhodnem razgovoru sprejel direktor GP Turist g. Stane Podsedenšek. G. Podsedenšek je v svojem govoru razložil lastne poglede na turizem, ) pohdaril je nujnost določenih sprememb, Konkretnega programa dela sicer ni imel, je pa omenil, da naj bi delo temeljilo predvsem na doseganju povsem konkretnih ciljeV. Opozoril je n'a to, da pričakuje pomoč in sodelovanje vseh, ki se s turizmopi ^ ukvarjajo. Franc Pogelšek je nato dejal, da bi v občini moral biti en dejavnik, ki bi koordiniral turistično dejavnost. Po njegovem mnenju bi morali v to dejavnost intenzivno vključiti tu*di lovska, ribiška in planinska društva. V dolini je nekaj turističnih društev, ki obstojajo samo na papirju. V nadaljnji razpravi, ki je bila dokaj kritična, je bilo med ostalim izraženo mnenje, da bi lahko šele na osnovi programa podprli kandidata za predsednika. Pojavil se je tudi predlog o kandidaturi Anke Rakun. Stane Podsedenšek je menil, da nekega programa ni mogoče pripraviti v trenutku, saj je to po njegovem kompleksno delo •vseh članov Izvršnega odbora^ Pod drugačnimi pogoji on ni pripravljen sprejeti funkcije. Vojko Strahovnik jz podjetja EPSI je opozoril, da program obstaja, saj gaje sprejela občinska skupščina. Treba ga je le začeti realizirati. Povezovalno vlogo na področju turizma naj bi izvajal občinski minister, zadolžen za turizem. Jože Melanšek je za tem predlagal, da gre delegacija IO k predsedniku IS in ga seznani z nastalim položajem. Nova seja se skliče v roku 14 dni. V nadaljevanju seje so se člani IO pogovarjali še o novem ključu za delitev turistične takse, predstavnik TD Rečica ob Savinji pa je povabil ostale k sodelovanju pri akcijah in prireditvah, katere organizirajo. Turizem v Zgornji Savinjski dolini -status quo! ■ ‘ ' i KF POLITIKA ,/'WM ZBOR KS O NOVIH OBČINAH 20. maja 1992je bila v sejni sobi SO Mozirje seja zbora krajevnih skupnosti, razširjena s predstavniki političnih strank in predsedniki KS. V uvodu je predsednik SO Andrej Presečnik pojasnil, da se bodo v roku šestih mesecev po sprejemu zakona o lokalni samoupravi izvedli referendumi v krajih, ki se bodo odločili zanje. Z referendumom, ki ga bo razpisala sedanja Skupščina občine, se bo lahko vsak kraj neodvisno odločal o svoji bodoči organiziranosti, seveda na podlagi določil zakona. V roku treh mesecev po izvedbi referenduma odločitev potrdi,ali pa ne,državni zbor. Če državni zbor odloči pozitivno, se izvedejo volitve v občinski svet, volitve župana in drugih organov. Vse skupaj naj bi trajalo dve leti in pol. Dosedanja razprava je nakazala več možnih variant: 1, 3, 5, 6, 7 občin. Vsaka varianta ima svoje prednosti in svoje zagovornike. Predsednik IS Alfred Božič je v svoji razpravi opozoril, da je financiranje bodočih občin še precej nejasno. Sedanja dohodnina bo državni* davek, verjetno bodo uvedeni občinski davki. Po njegovem mnenju je precej razlogov za to, da bi občina ostala ena sama. Nenazadnje naj bi 5 novih občin pomenilo približno j>0 novih delovnih mest, ki bi jih bilo treba plačevati. Eno samo občino v sedanjem obsegu bi se dalo upravljati z 20 zaposlenimi. V na trenutke burni razpravi so poslanci in predstavniki KS predstavili svoje poglede na to problematiko. Kaj je bilo moč' izluščiti iz razprave? Predvsem naslednje: - Rečica in Solčava želita imeti svojo občino ne glede na to, da jih sedanji republiški predlog ne upošteva; - Gornji Grad vse od II. svetovne vojne naprej trpi krivico, da ni občina: - izdela naj se primerjalna analiza med večimi variantami; - občane je treba seznaniti s tem, kakšne bodo pristojnosti novih občin; - v zvezi z reorganizacijo občine se pojavlja vprašanje povezovanja v regije oziroma z republiko. Do končne odločitve je torej še daleč. Vsekakor bo veliko več jasnega že po sprejemu osnutka zakona. To naj bi v repub+iški skupščini pripravili do konca letošnjega leta, v kar pa dvomimo glede na vse pogostejšo nesklepčnost. "KF ' zdravstvo H MT ' ŠOLSTVO NOV DELOVNI ČAS V ZOBOZDRAVSTVU Zavod za -zobozdravstvo Zgornja Savinjska dolina prehaja s 1.7.1992 v skladu s kolektivno pogodbo za dejavnost zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije na 40-urni delovni teden. Razpored delovnega časa bo skladno s to spremembo sledeč: Stomatološki ambulanti Nazarje in Ljubno ter šolska ambulanta Mozirje: PONEDELJEK: 6.00-14.00 « TOREK: 12.30-20.00 SREDA: 6.00-14.00 ČETRTEK: 12.30-20.00 PETEK: 6.00-14.00 Šolska ambulanta v Gornjem Gradu dela ob ponedeljkih in ob sredah od 6.00 do 14.00, šolska ambulanta na Ljubnem dela ob . torkih in četrtkih od 6.00 do 14.00, šolska ambulanta v Lučah pa dela ob petkih ob 6.00 do 14.00. Stomatološki ambulanti Mozirje in Gornji Grad: — —■ 'm ■ PONEDELJEK: 12.30-20.00 TOREK: 6.00-14.00 SREDA: 12.30-20.00 - ČETRTEK: '6.00-14.00 PETEK: 6.00-14.00 Pri tem je potrebno opozoriti, da je ordinacijski čas, torej čas za delo s pacienti, krajši od delovnega časa, ki bo objavljen v vsaki ambulanti. I \ Razpred dežurstva, ki se bo izvajal ob sobotah, bo objavljen v' naslednji številki Savinjskih novic. ' ' . ‘ — B ŠOLSTVO —mm Obisk iz Globasnice Po poplavi 1990 leta, kije spletla številna znanstva in prijateljstva, je bil letošnji majski obisk iz Globasnice že četrti po vrsti. Tretješolei Osnovne šole Blaža A^iiča Luče ob Savinji so gostili tretješolce iz Globasnice na Avstrijskem Koroškem. Poleg učiteljev so- učence spremljali tudi: direktor šole gospod Lenz Kraut, deželni nadzornik za dvojezično šolstvo gospod Franc Wiegele in deželni poslanec gospod dr. Peter Häderlapp. Z naše strani pa so se našim vabilom ljubeznivo odzvali: predstavnica občine Mozirje gospa Milena Pumat, predstavnika krajevpe skupnosti gospoda Sandi Lojen in Jernej Plankl ter kasneje še predstavnica Ministrstva RS za šolstvo in šport gospa Milena Steiner. Za obisk smo se dogovorili že lani. Naše priprave nanj pa so bile temeljite in so predvsem poudarjale temeljne človeške Vrednote kulturnega sožitja z zamejskimi Slovenci in Neslovenci. * Kulturno srečanje smo v sončnerii dopoldnevu ^pripravili pred Arničevim spomenikom pred šolo. Ves program je bil zelo prisrčen. V programu so-sodelovali tudi gostje, s čimer so nas 2telo razveselili. Mislim, da so vsi prisotni doumeli; kako zelo se morajo truditi za ohranitev slovenskega jezika onkraj meje. ' — v Zadovoljni smo sedli k skupnemu kosilu, poklepetali in sklenili nova prijateljstva. Pogovor med učenci je bil v začetku precej težaven, v kasneje pa so ugotovili, da je treba govoriti „počasneje in pravilno slovensko. Učenci so si ogledali šolo. Zlasti jim je bila všeč knjižnica, pa prijazni hodniki s klopmi in mizami ter izdelki učencev na panojih. Zdaj bo naš hodnik krasila še slika, ki so jo podarili gostje in nas spominjala na letošnje srečanje. Naši učenci so se hitro spoprijateljili in si ob odhodu obljubili, da se bodo kmalu spet srečali. Tudi učitelji smo se dogovarjali o nadaljevanju sodelovanja, ki ga pa bomo poskušali razširiti s kulturnega še na nekatera druga področja. Ugotovili smo, da imamo skupno željo, da bi oblasti odprle mejni prehod z Avstrijo v naši dolini. Ta bi močno skrajšal naša potovanja in olajšal sodelovanje. Vida Štiglic, ravnateljica Osnovne šole Blaža Arniča Luče L3UBENSKI ŠOLARJI SO SE SPET IZKAZALI • Ljubenski osnovnošolci so v preteklih dneh zopet nastopili na pomembnih tekmovanjih, in prireditvah, kjer so dosegli nekaj . izrednih rezultatov. -t , ' A ' - ' Tako je Urška Ermenc, učenka sedmega razreda na državnem prvenstvu matematikov osvojila zlato Vegovo priznanje. Državni prvak je postal Vinko Podlesnik, učenec 4. razreda, ki je na državnem prvenstvu mladih tehnikov osvojil prvo mesto. Potem, ko sta oba pevska zbora Osnovne šole Ljubno ob Savinji nastopila na pevskireviji v Nazarjah, je mladinski pevski zbor le dva dni kasneje nastopil še na koncertu, ki je bil v okviru 19. mednarodnega pevskega festivala v Celju. Za pevce je bil to res pravšen zaključek letošnje pevske sezone v dtužbi z najboljšimi pevskimi zbori iz Slovenije in tujine. .. IPP mAJEvniH smmmmÊÊÊËM' KS MOZIRJE: Ceste, vodovod, telefoni... V KS Mozirje so minula leta minila v znamenju realizacije krajevnega samoprispevka. Program samoprispevka je razen prizidka Osnovni šoli in delno javne razsvetljave v celoti uresnjčen. V letošnjem letu torej načrtujejo še: - prizidek OŠ, - širitev ceste od križišča do vrtca, - ulično razsvetljavo. Za ulično razsvetljavo je ga vse predele že pridobljena ustrezna dokumentacija, ostane torej le naloga krajanov, da se brganizirajo v gradbene odbore. V krajevni skupnosti so še posebej ponosni na pridobitve v cestnem omrežju. V Šmihelu sedaj praktično ni neasfaltirane ceste. Iz referendumskega programa sta se sofinancirali cesti Podforški križ- liMIEVNIH KULTURA Rženička kapela in Podforški križ proti poštnim nabiralnikom. Poleg tega je bilo asfaltiranih 11 km ostalih krajevnih cest. Obvoznica je za Mozirje velika pridobitev. Precej je razbremnila promet skozi trg, ozko grlo sedaj povzročajo le še avtobusi. Ta problem bo rešen z izgradnjo nove avtobusne postaje, ki naj bi se začela še letos. .Razbremenjen prometni režim bo omogočil začetek revitalizacije starega trškega jedra, ki bo izvedena po projektu skupine študentov Fakultete za arhitekturo in gradbeništvo pod vodstvom prof. Ocvirka. Katastrofalne poplave v letu 1990 so tudi v KS Mozirje povzročile ogromno škode. S solidarnostno pomočjo so zgradili 5 novih mostov na Ljubiji in 3 mostove na občinski cesti od uprave ZKZ do izvira Ljubije. Popolnoma je. obnovljen Savinjski Gaj, ki znova privablja veliko število obiskovalcev. V tem času je bil zgrajen vodovod na Dobrovljah, s čimer je izpolnjena dvajsetletna želja tamkajšnjih prebivalcev, da končno dobijo kvalitetno vodo. Z izgradnjo kabelskega sistema televizije se je Mozirje vpisalo v seznam razvitejših slovenskih krajev, saj lahko krajani poleg osmih satelitskih in treh zemeljskih programov spremljajo tudi interni program. V tem času so uspešno izvedli tudi akcijo 200 novih telefonskih priključkov. Omeniti velja še dokončno ureditev pokopališča v Mozirju in Šmihelcr, pa tudi osvetlitev treh cerkva: farne cerkve, cerkve sv. Roka na Rožniku in cerkve sv. Miklavža v Ljubiji. V pripravi je osvetlitev cerkve v Šmihelu. Osvetljenost cerkva daje kraju v večernih urah svojevrstno podobo, še posebej s turističnega vidika. Poleg navedenih del je KS sofinancirala nabavo črpalke za Gasilsko društvo, čistilno napravo v Lokah in prizidek Zdravstvenega doma. Rade Rakun, predsednik KS, ki nam je posredoval navedene podatke, je ob koncu razgovora še pripomnil, da so za uspešno izvedbo vseh akcij najbolj zaslužni krajani sami, pri načrtovanju le-teh pa so dosledno upoštevali enkopravnost vseh delov KS, kar se navsezadnje kaže tudi v rezultatih dela. Tekst Irvfoto: KF Razstava starih podobic "Skrb za kulturno dediščino nekega naroda običajno ni bil le fevd uradnih institucij in formalno izobraženih strokovnjakov, ampak tudi številnih ljubiteljev. Njihovega bogatega znanja jim ni dala šola, temveč vsaj enako močna izobraževalna motivacija - ljubezen in predanost svojemu delu. Zlasti vloga tistih, ki se zavedajo^da je dediščina naših prednikov nujen, sestavni del narodove identitete, je v današnjih dneh dragocena. Dragocena tudi zato, ker smo še-posebej v zadnjem času nemočne priče pospešene selitve naše kulturne dediščine v zasebne zbirke tujih, bogatejših družb." S takšnim uvodom nas je pospremil na ogled razstave starih podobic Pokrajinski muzej v Celju. Z željo, da bi poudarili vlogo tistih zasebnih zbiralcev, ki znajo ceniti preteklost lastnega naroda, so v muzej 18. maja ob svetovnem dnevu muzejev, povabili v goste Janeza Mavriča iz Gornjega Grada. Gospod Mavrič se je za zbiranje navdušil leta 1979 in zdaj že več kot desetletje vztrajno sledi svojemu cilju: zbrati o rojstni Zadrečki dolini čimveč kulturnozgodovinskega in etnološkega gradiva. Nastala je že obsežna zbirka, ki govori o življenju in delu zadrečkih ljudi v preteklih stoletjih. Celju se je Janez Mavrič predstavil prvič. Iz njegove zbirke so pripravili izbor podobic, katerih večina spada v 19. stoletje in začetek 20. stoletja. Določeno število podobic glede na podpis mojstrov sodi tudi v 18. stoletje. Najbolj pogoste so tako imenovane "božjepotne podobice" slovenskih in večjih tujih romarskih cerkva. Sledijo upodobitve različnih svetnikov. Podobice so izdajale, skupaj s pravili in molitvami, različne verske bratovščine. Manjše je ohranilo podobic, ki naj bi varovale pred nesrečo in nezgodo. Tako imenovane jedilne podobice so uporabljali kot preventivno sredstvo, zažigalne podobice pa šo zažigali ob hudi uri. Dokaj pogosti so molitveni lističi in "hišni žegni". Sprva so podobice prihajale k nam iz tujine, kjer so jih vrezovali in tiskali znani mojstri. V 19. stoletju pa so se poleg tujih že uveljavile tudi domače tiskarne in založbe. Takrat se je v napisih na podobicah dokončno ustalila slovenščina. KF < Mednarodni knjižni kviz - ODKRITJE NOVIH SVETOV V okviru Evropskega knjižnega tedna se Slovenija letos prvič vključuje v mednarodni knjižni kviz za mlade bralce, ki ga pripravlja nemška bralna ustanova, STIFTUNG LESEN. Tekmovanje tako združuje šolarje iz desetih evropskih držav: Avstrije, Češkoslovaške, Estonije, Hrvaške, Nemčije, Poljske, Fluslje, Slovenije, Španije in Švice. Vsebina kviza je povezana z-letošnjo 500-letnico-Kolumbovega odkritja Amerike. Kolumb je pred 5. stoletji z brezmejnim pogumom odjadral v neznane svetove. Pri reševanju kviza se nam bodo ta obzorja odpirala. S pomočjo priročnikov, enciklopedij in leposlovnih knjig se bomo sprehodili skozi stoletja dobe odkritij in spoznali tudi velike može teh davnih časov. Tekmovanje poteka od meseca maja do septembra. Vodijo ga splošno izobraževalne in šolske knjižnice. Prvega septembra bodo v vseh slovenskih občinah izvedle občinsko žrebanje. Na vsakem občinskem žrebanju bp glavna nagrada udeležba enega tekmovalca na izjetu v neznano, ki bo 17. sptembra na DAN ZLATIH KNJIG. Vsi sodelujoči bodo imeli tudi možnost biti izžrebani za mednarodno nagrado. En tekmovalec iz Slovenije se bo predvidoma udeležil mednarodnega bralnega tabora. OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA MOZIRJE Mesec maj - mesec pevcev Mesec maj je prinesel v našo dolino veliko petja. Kar 20 ■pevskih zborov jev tem mesecu zapelo svojim poslušalcem na dveh občinskih pevskih prireditvah. 16. maja je v kulturnem domu Bočna zapelo 225 pevk in pevcev vse doline že na 22. tradicionalni pevski prireditvi - reViji odraslih zborov občine Mozirje. Do zadnjega kotička napolnjena dvorana je petje vseh 11 zborov spremljala z velikim zanimanjem in nagradila z bogatim aplavzom. Tudi selektor območne pivske zveze,g. Lebič, je na posvetu zborovodij pohvalil vse pevske skupine naših kulturnih društev. V petek, 29. maja, v poznih popoldanskih urah, pa se je na odru Delavskega doma v.Nazarjah zvrstilo kar 400 mladih pevk in pevcev na že 33. reviji otroških in mladinskih pevskih zborov občine Mozirje. Poslušalci, predvsem starši mladih pevcev, so napolnili dvorano in spremljali potek prireditve z velikim zanimanjem. Mladi kulturniki prosvetno-kulturrtih društev, osnovnih šol in glasbeniki iz Glasbene šo|e Mozirje so se poslušalcem priljubili s sproščenim in prijetnim nastopom. Dokazali so, da celoletno druženje v pevski skupini in vložen trud pri mnogih vajah le ni bil zaman. Tradicijo svojih staršev so tako tudi letos dostojno zastopali. OBRTNIKI OLAJŠAJTE Sl POT DO KUPCEV SODELUJTE Z OBRTNO KOOPERACIJO PRI M-ZKZ MOZIRJE "SVET OKROG NAS" ' "Svet likovnih lepot ni dostopen vsakomur v enaki meri. Za doživljanje le-teh je potrebno posebno likovno dojemanje. Prirojene zmožnosti znanja ima do neke mere vsakdo in v vsakem človeku se skriva nekaj likovne ustvarjalnosti. Ampak samo naravna sposobnost ne zadostuje. Vsak dan opažamo, da le še redke zanima likovna umetnost, da le še redki občudujejo in vidijo lepote v vsakdanjem okolju. Veliko lepega, kar je delo stare ljudske umetnosti jn ljudskih obrtnikov, izumira, propada, se pozablja. Ne moremo se vrniti v svet stare ljudske ustvarjalnosti, ne moremo je več oživiti. Likovno izražanje našega časa jellkovno Izražanje stoletja strojev, novih materialov; novih oblik in novih likovnih pojmovanj, ki jim moramo znati opazovati in vrednotiti. Najuspešnejša likovna vzgoja pa je vzgoja mladih, saj je človek zanjo še prav posebno dojemljiv.Likovno izražanje je otroku najbljižji način izražanja. Opazuje vidne pojave okrog sebe in jih z likovnimi sredstvi upodablja.Učenci osnovnih šol Luče, Ljubno, Gornji Grad in Mozirje vam želijo predstaviti svet, kakršnega vidijo in doživljajo in za katerega so potrebne ustvarjalna zamisel, volja, vztrajnost in zbranost pri delu." S takšnim uvodom je pospremila likovno razstavo učencev osnovnih šol občine Mozirje 22. maja 1992 Darinka Parfant, predmetna učiteljica likovne vzgoje na OŠ Mozirje. V likovni koloniji, ki je pripravila razstavo, je sodelovalo kar 44 učensev, ki so s svojim sodelovanjem prav gotovo naredili korak naprej na poti svojega likovnega izobraževanja, nam, gledalcem, pa pripravili prenekateri užitek pri opazovanju njihovih izdelkov. Takšnih dogodkov si seveda še želimo! Tekst in foto: KF SREČNI V OBNOVLJENEM DOMU Prosvetnemu društvu Ljubno ob Savinji bo pretekli konec tedna verjetno ostal dolgo v spominu. Ob 70-letnici ustanovitve in delovanja so namreč otvorili prenovljeni prosvetni dom s knjižnico. S tem so pridobili novo knjižnico ter seveda nove prostore za pevsko, gledališko, instrumentalno in folklorno dejavnost. Ob 70-letnici delovanja pevskega zbora "Raduha" so pripravili slavnostno akademijo. V dobrih dveh urah in pol trajajočem bogatem kulturnem programu so nastopale folklorna, dramska in recitatorska skupina. Osrednje mesto je ob jubileju seveda pripadalo moškemu pevsemu zboru. Desetim članom zbora so za dobro in vztrajno delo podelili Gallusova priznanja. Prisotni so bili nekateri vidnejši gostje, slavnostni govor pa je uvodoma podal ravnatelj OŠ Ljubno, Rajko Pintar. Velike zasluge z;a ta -pomemben dogodek na kulturnem področju - ko je pisana beseda končno dobila tisto mesto, ki ji pripada, vsekakor gredo predsednici prosvetnega društva, obenem pa tudi vodji moškega pevskega zbora, Lenki Kraljevi. M. Mija Pečnik Sonatni večer v Lučah V župnijski cerkvi sv. Lovrenca v Lučah bo v petek, 19. junija ob 19. uri sonatni večer z deli Johanna Sebastiana Bacha. Na sporedu bodo Bachova dela za solo violino, ki jih bo izvajal violinist Jernej Arnič. Violinist Jernej Arnič je diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani in se izpopolnjeval v tujini. Živi v Švici. Nastopa v različnih komornih zasedbah in na solističnih koncertih doma in v tujini. Vabljeni! Zahvala lovcem V soboto, 16. maja 1992, so lovci v loviščih celjske regije polagali vabe s cepivom za cepljenje lisic proti steklini. . Na področju občine Mozirje, je polagalo vabe dvestopetdeset lovcev iz osmih lovskih družin. Lovske družine v občini so: LD Mozirje, LD Dreta Nazarje, LD Rečica, LD Ljubno, LD Luče, LD Solčava, LD Gornji Grad in LD Kozorog. Položili so 4080 vab s cepivom. Polaganje vab je bilo odgovorno in obsežno delo, ki so ga lovci opravili zavzeto in zelo vestno. Veterinarji sodelujemo z lovci že drugo leto. Skupaj se bojujemo proti bolezni, ki je nevarna živalim in ljudem. Prvo cepljenje lisic proti steklini je bilo lanskega maja, drugo oktobra. V treh akcijah skupaj, so lovci položili na področju občine Mozftje 11.600 vab s cepivom. V zadnjih dveh akcijah smo razširili tudi cepno področje. Lovci so polagali vabe tudi na področju nad 900 m nadmorske višine. Steklina je v naši občini še močno razširjena. Pričakujemo, da se bo po treh cepljenjih že pokazal učinek cepljenja. < Problemi naše službe in lovcev so nevestni lastniki psov. Potepuški psi prenašajo bolezen in s tem ogrožajo ljudi in živali, delajo škodo v loviščih, saj napadajo tudi breje srne in mladice. Proti nevestnim lastnikom psov bomo strogo ukrepali. Veterinarska inšpekcija se zahvaljuje vsem lovcem, ki so sodelovali v akciji cepljenja lisic proti steklini in jim želi LOVSKI ZDRAVO! VETERINARSKA INŠPEKCIJA OBČINE MOZIRJE Akcija tabornikov ESN Delovna akcija - dobro gre skozi uho, vendar, da bi kdo poprijel za lopato in metlo, se rajši potuhne ali opazuje druge. V našem kraju bi morali speljati delovno akcijo, da bi vsak krajan poprijel za delo, pa četudi pomete samo pred svojim pragom. «Mi taborniki smo se odločili, da speljemo akcijo čiščenja po najbolj zaprašenem delu Nazarij. To je najbolj prevozna cesta mimo Nazarij, ki je ob (J MP' robovih cest in pločnikov strašansko zaprašena in onesnažena. Ob denarni pomoči Krajevne skupnosti Nazarje smo se odločili za to akcijo, ki smo jo začeli izvajati dne 24.4.92. Nekaj orodja, ki smoga potrebovali,smo si izposodili od prijaznih krajanov, ki razumejo naš statusni položaj in probleme tabornikov po celi Sloveniji. Krajevno skupnost Nafbrje smo še zaprosili, naj nam dodeli skrb za park in parkirni prostor okoli Delavskega doma. Za konec pa še to. Akcija je bila uspešno izvedena in čuvajmo ta naš lepi del Savinjske doline. taborniški ZDRAVO Sandi Roči Sotočje Nazarje Pogled skozi oko tabornika Ali si že kdaj taboril? Morda še nikoli. Na izlet le je prav gotovo popeljala družba tebi enakih mladih ljudi. Ko si prvič globoko vdihnil sveži gorski zrak prepojen z vonjem smrek in borovcev, ko si zagledal neznane rastline in čudovite živali, ki tekajo po gozdu - tedaj te je prevzela misel: "Kako lepa je moja domovina!" In dobil si željo, da bi iskal, iskal vedno novih stvari, da bi spoznal svojo domovino.' Tako boš iskal in se učil in s teboj vsi tvoji tovariši. Izpopolnjeval boš znanje, ki ga v knjigah ni, in spoznal boš najrazličnejše kraje naše domovine. Naša taborniška organizacija skrbi za zdravo vsestransko razvedrilo naše mladine in tabornikov. Taborniki smo vedno živeli zdravo in veselo. Ko odhajajo taborniki na taborjenje v druge kraje naše domovine, marsikdo od otrok pomisli, da bi odšel zraven, pri tabornikih pa ne bi sodeloval. Starši, če se vaš otrok želi včlaniti v našo organizacijo - RSN - premislite in se pogovorite z njim. Ne bo vam žal in tudi vaš otrok bo zadovoljen. * MARČEN SANDI ROD SOTOČJE NAZARJE OBVESTILO ODBOR nekdanjih taboriščnikov, tako imenovanih "UKRADENIH OTROK", želi v interesu reševanja njihovih zadev sestaviti popoln seznam, kar mu žal do sedaj še ni uspelo. S tem namenom, vabimo vse nekdanje toboriščnike -"UKRADENE OTROKE", da najpozneje v roku enega tedna, po tem obvestilu, pošljejo na Občinski odbor ZB NOB Celje, Gledališka 2, naslednje podatke o sebi: - priimek, v oklepaju dekliški priimek ter ime, - datum in kraj rojstva, - datum in kraj internacije, - zbirni center (kot npr. Okoliška šola v Celju ipd.), - datum» vrnitve z navedbo preko katerega kraja (npr. Jesenice, Gozd Martuljk, Radovljica itd.), - navedba taborišč (po možnosti po kronološkem vrstnem redu), - sedanji naslov prebivališča. Priporočamo, da se o vsebini tega obvestila medsebojno informiramo, da bo naloga opravljena dosledno in pravočasno! PROGRAMSKA SKUPŠČINA ZVEZE BORCEV * j Občinski odbor Zveze borcev NOV Mozirje je imel v petek, 29. maja programsko skupščino. Na njej so pregledali delo organizacije v preteklem obdobju. Pri tem so ugotovili, daje delovalo 10 krajevnih združenj ZB.NOV s 1.154 člani. Delovali so tudi pododbori skupnosti borcev Koroških partizanov, brigade Slavka Šlandra, pododbora Šercerjeve brigade in druge enote, ki imajo v naši občini domicil. Delovanje omenjenih pododborov je zaradi ostarelosti članov vedno bolj okrnjeno. Zdravniška komisija je v letu 1991 poslala na zdraviliško zdravljenje 15 borcev, kar je glede na finančne razmere v zdravstvu sicer ugodno, potrebe pa so seveda večje. S sprejetjem zakona o zdravstvenem varstvu so, razen posameznih izjem,borci izenačeni z ostalimi občani in bodo plačevali participacijo za, vse zdravstvene storitve. Nad izvajanjem tega določila je bil 1.3.1992 sprejet moratorij na podlagi vloženega ustavnega spora s strani RO ZZB NOV Slovenije, zato se zakon za borce še ni pričel izvajati. V programu dela za prihodnje leto so si borci zastavili nekaj splošnih nalog. Sodelovali in pomagali bodo pri reševanju socialno-zdravstvenih vprašanj borcev, sodelovali bodo pri tradicionalnih proslavah in drugih prireditvah, skrbeli bo_do za spomenike in spominska obeležja, nudili bodo-tudi pomoč krajevnim združenjem ZB NOV pri njihovem delu.' Izvedli so tudi volitve novega vodstva. Občinski odbor ZB NOV Mozirje bo poslej namesto Janeza Štiglica, kot predsednik vodil Edi Herman. KF ZGODOVINA VRBOVEC Pomemben zgodovinski spomenik Grad Vrbovec je edinstven primer stare utrdbe v naši dolini. Že zunanja podoba je zgovoren dokaz, da gre za star kuiturrio-zgodovinski spomenik visoke uvrstitve. Naša dolina ni dovolj arheološko raziskana in zatorej manjkajo zanesljivi viri za določena obdobja naše zgodovine. Pa vendar, že samo dejstvo, da je ime gradu Vrbovec starejše od nemškega .imena Altenburg, priča za izjemno pomembnost gradu med" Savinjo in Dreto. Morda je tudi to vzrok, da so nekateri avstrijski zgodovinarji pripisali Vrbovcu sedež kneza Pribine. Jasno, da gre le za domnevo, ki ni z ničemer podkrepljena. Prvič zasledimo ime gradu leta 1248; seveda kot Altemburch. Gotovo pa sega njegova zgodovina daleč nazaj. Grad je imel prvotno štiri obrambne stolpe in je bil menda v dveh nadstropjih, s strmo skodlasto streho pokrit. Če je imel še kakšne obrambne naprave zunaj zgradbe, ni znano. Prav tako še ni ugotovljeno leto njegovega nastanka. Zato je tudi glede lastnikov v zgodnjem času njegovega obstoja marsikaj neznanega. Zgodovinarji so doslej ugotovili, da sta grad imela v posesti brata Eberhard in Burghard, ki sta povzela ime po gradu, torej von Altenburg. To je bilo v trinajstem stoletju, kasneje so se vrstili številni lastniki oziroma hasnovalci gradu. itilijilp!! NARCtr \OPT^TF Vseh niti ne kaže navajati, vendar pa je pomembno dejstvo, da je leta 1360 del posesti prešel v last Celjskih, ti so dajali pridobljeno v najem različnim najemnikom. Domnevamo lahko, daje prav v tem času grad doživljal živahno prenovo in prezidavo. Očitno grad ni bil ves čas v njihovi posesti, saj nam zgodovina pove, da je njihov znameniti vojskovodja Jan Vitovec leta 1368 utrdbo zavzel. Po letu 1456 preide grad Vrbovec v deželnoknežjo posest, oskrbniki oziroma najemniki pa so se kar vrstili. .Pred letom 1527 je Vrbovec prešel v posest znamenitega avstrijskega vojskovodje Ivana Kacijanarja, ta ga je i dobil za uspešne bojne pohode proti Turkom. V času njegovega -posestvovanja je Vrbovec postal središče mladega protestantizma.'Tudi pozneje leta 1615, navaja rečiški vikar Požežnik v svojem poročilu cerkveni gosposki v Celju, da so "heretiki doma v Vrbovcu". Leta 1615 (3.aprila) je grad s posestjo vred odkupil ljubljanski škof Tomaž Hren. Vse do leta 1798 je bil Vrbovec v škofovski lasti, potem pa do leta 1-808 ne več in to zaradi reformnih prizadevanj Jožefa II. Postal je državna last in hkrati sedež pomembnih uradov. Po letu 1808 so z njim spet upravljali ljubljanski škofje, toda le eno leto, kajti že od leta 1809 pa vse do leta 1814 je Vrbovec spet državna last. Po tem letu, pa vse do druge svetovne vojne, ostane Vrbovec v lasti ljubljanske škofije, ki je tu uredila sedež svojega veleposestva .(Marijingrad). Vrbovec je utrpel marsikatero škodo v vojnih dogajanjih, tudi med drugo svetovno vojno, ko je deloma pogorel. Vendar pa je najhujše doživljal med -kmečkim uporom leta 1635. Tedaj so ga - uporni kmetje izropali in hudo poškodovali, ker je v njem živel oskrbnik Pečohar, ki je okrutno ravnal s podložniki. Celo pozatrtem uporu so se kmetje.pritožili zoper njegovo početje višji gosposki. ' Po drugi svetovni vojni so grad deloma pozidali, dokončno pa je dobil svojo podobo v tem letu. Ob tem naj omenimo, da je na pečini, ki stoji nekako sredi grajskega območja, leta*1920 nastala kapelica Matere božje, ki so jo zgradili na željo škofa A.B. Jegliča. Nemci so v času zasedbe kapelico porušili in tam namestili protiletalsko topništvo. V naši dolini je Vrbovec lahko tudi v bodoče zelo zanimiva turistična točka, saj je redka posebnost med ' zgodovinskimi spomeniki ne le pri nas v Gornji Savinjski dolini, ampak tudi na Slovenskem. Njegova zunanja podoba in še posebej zgodovina, bosta kaj lahko privabila obiskovalce naših krajev. A. Videčnik Viri: Carl Schmutz, Historisch- Topographisches Lexicon von Steiermark, Graz 1822,Ivan Stopar, Vrbovec z okolico, , Ljubljana 1976 Svetost kruha , Naši ljudje so nekdaj veliko bolj cenili kruh kot dandanašnji dan. Še pred drugo svetovno vojno so nas vzgajali v globokem spoštovanju do kruha, saj so ga vedno prikazovali kot vir življenja. V zadnjih desetletjih kruh m imel prave veljave, ker ga je bilo obilo in prelahko se ga je zaslužilo. Tako bi morda najlažje našli odgovor na lahkomiselno ravnanje z njim, saj smo marsikdaj prebrali, da najdejo v kantah za smeti cele skladovnici zavrženega kruha. V deželo pa prihajajo časi, ko bodo spet nekdanje vrednote postale stalnica, ko bo tudi kruh spoštovan, cenjen, saj ga je že sedaj vse manj. Ljudje smo že taki, da ne mislimo dovolj na jutri, da raje v ugodju iščemo tolažbo za naprej... marsikdaj pa se v tem motimo. Vsakdanji kruh imeti, je bila priprošnja, katere smo se nekoč učili, vzgoja pa kot vedno, prične^ svoje poslanstvo doma. Če tu tega ni, potem seveda cesta ali drugo *■ okolje dobrega nikakor ne moreta nadomestiti. Vemo, da so naši predniki rabili kruh tudi v obredne namene. Samo spomnimo se "božičnika" , (nam'žnik) ali pa na razna verovanja, v katerih je kruh predstavljal bistvo nadnaravne moči. Krun so imeli za učinkovito obrambno sredstvo proti vsem duhovom in nesrečam, verjeli pa so tudi da varuje zoper čarovnije, je zapisal znani slovenski poznavalec .domačega zdravilstva dr. Milan Dolenc v nekem svojem sestavku. In če nadaljujemo z ar. Dolencem" so kruh pogosto uporabljali pri domačih živalih kot čarovno sredstvo, s katerim se da pričarati pospešeno rast, rodovitnost in srečo." Celo prašič naj bi imel tako debelo plast slanine, kot je visok kruh... Znano je, da so poleg božičnika pekli v naših krajih se dva kruha, od teh je eden bil ržen in je bil namenjen kot sredstvo za dobro uspevanje živali. Tako so spet štajerske žene pekle o Božiču kruh z različnimi zelišči za rodovitnost, lahek porod in za srečo pri živini. Seveda je po naši domovini obilo različnih navad, eno pa je skupno vsenj, kruh je vir sreče in blagostanja. Ponekod so dali novokupljeni živini kos blagoslovljenega Kruha ali navaden kruh z blagoslovljeno soljo. Prvi dan so dali novi svinji (novokupljeni) samo kruh, ker bo • sicer neješča. In še bi lahko naštevali rabo kruha v zvezi z raznimi verovanji ljudi. Ker so nekateri obredi vezani na določene svetnike-zaščitnike, bomo skušali ob takih prilikah opozoriti na stare navade v zvezi s kruhom. Ne nazadnje se spomnimo, da so razna poživila ali zdravilne zvarke •*od nekdaj podajali živini prav na kruhu, saj so verjeli, da bo tako učinek zagotovljen. Sodobna gledanja na svet in ljudi so seveda na trdnih tleh" in ne upoštevajo že davno pozabljenih navad. Gotovo pa je potrebno obujati pozabljeno, ker je le reteklost tista iz katere se učimo za odočnost, tako pač pravijo razni misleci. Tudi vražjevernost je del nas in delčdk preteklosti, ki jo prav na ta način in skozi to spoznavamo, pa naj bo to brez "nasmeška" na usnih! A. Videčnik REZULTATI NAGRADNE IGRE || illltilllii RADUHA t.nagradaz Blago po izbiri v p roti vredn o sti 4500,00 S LT: TATJANA REDNAK, Luče 98 2. nagradat Blago po izbiri v protivrednosti 1500,00 S LT: FANIKA KLEMENŠEK, Ter 3 3. nagrada: Blago po izbiri v p roti vred n o sti 1000,00 S LT: VILMA BELE, Prihova 54 Nagrade prevzamejo dobitniki osebno v prodajnem centru RADUHA na Prihovi. t ' ČESTITAMO HLADI DOFISrWi Srečali smo se tretješolci V četrtek, 14.5.1992 so nas obiskali učenci tretjega razreda, iz Globasnice. V Luče so prispeli ob enajsti uri. Pripravili smo program, pri katerem so se nam pridružili še tretješolci iz Solčave. Tudi učenci iz Globasnice so pripravili program. Plesali so, peli, igrali in deklamirali. Prav lepo je bilo. Ravnatelj iz Globasnice je podaril ravnateljici naše šole sliko. Učiteljem in ravnateljici pa so dali obeske v otoliki srčka. Ker so nekateri otroci iz Globasnice govorili slovensko, smo se spoznali. Jaz ' sem se največ pogovarjala z Marjano, ker je govorila slovensko. Skupaj smoskakali gumitvist.TNaučilasem se nekaj, kar skačejo otroci v Globasnici. Nato smo se poslovili v upanjuj da se še kdaj srečamo. Andreja Poznič, 3. razred Osnovna šola Blaža Arniča Luče Bi—.- KRONIKA al' 17.5.92 je v gostilni Raduha v Lučah vinjeni Jože V. iz Strmca med 21.30 in 00.50 uro kršil javni red in mir. Zaradi tega so zoper njega podali predlog sodniku za prekrške. 25.5.92 ob 15.30 uri je voznik Goran H. iz Nizke vozil.osebni avto po regionalni cesti v Ljubiji. Pri odcepu za Gneč je zaradi vinjenosti zapeljal y jarek in se pri tem hudo telesno poškodoval. Zoper njega so podali predlbg sodniku za prekrške. 28.5.92 je ob 23.00 uri voznik tovornega avtomobila Heinz-Dieter S. iz Nemčije vozil po regionalni cesti iz Nazarij proti Mozirju. V ostrem levem ovinku je zaradi neprimerne hitrosti in vožnje pod vplivom alkohola zapeljal s ceste in čelno trčil v drevo. Pri tem je na vozilu nastala večja materialna škoda, voznika pa so odpeljali k sodniku za prekrške. 30.5.92 okrok 14.00 ure je v severni steni Male Raduhe plezala Zdenka J. iz Velenja. Pri tem se je nad njo okrušilo kamenje in zadelo njen nahrbtnik. Zaradi tega je padla na stezo in se pri tem hudo telesno poškodovala. Š pomočjo GRS so jo odnesli v dolino in jo prepeljali v bolnišnico. 30.5.92 okrog 23.00 ure je voznik motornega 4 narodu. K odprtju Solčave so prispevali tudi ■ domačini^Savinjske doline, tako znani , France Štiftar,. profesor in ugledna osebnost na Ruskem in imenovan "oče .solčavskega turizma". Župnik in zgodovinar Solčave Jgnez Janc, dolgoletni gostitelj turistov ' in raziskovalcev, znan tudi po uporu Solčavanov I. 1851 in vojaški zasedbi Solčave. Osumljen je bil za sodelovanje z uporniki in šele po več zasjišanjih oproščen suma. Pomemben pospeševalec razvoja Solčavskega je bil Janez Piskernik, p.d. Plesnik v Logarski dolini in oskrbnik Piskernikpve koče, prve predhodnice sedanjega Planinskega doma. On je trasiral tudi cesto v Logarsko dolino; ki je bila zgrajena šele I. 1922 in traso za cesto v Železno kaplo, ki je zaradi I. svetovne vojne in državne meje odpadla. Kristjan Germel je bil prvi poštar v 1 Solčavi in blagajnik gradnje koce'SPD ■ na Okrešlju. Vneti sodelavci za razvoj planinstva, turizma in splošnega napredka Solčave so bili iz znane Herletove družine: Anton Herle, gostilničar, Vladimir Herle, profesor v Kranju in Franci Herle, študent, ki je padel kot partizan v Ziljski dolini. Bil je začetnik nove tehnike plezanja v gorah,, prvostopnik več plezalnih prog in predhodnik smučarskih skokov in poletov. Znan je tradicionalni vsakoletni "Herletov smuk na Okrešlju" v spomin na njega. Dosti narodnih in naprednih možje imela Solčava, ki so po dolgem trudu in vsestranskem prizadevanju uspeli Solčavo z Logarsko-dolino in sploh Savinjske Alpe povezati s Savinjsko dolino in s svetom. • / Vsaj ob 100 letnici velikih dogodkov je čas, da«e jih spomnimo v hvaležnosti in v Solčavi postavimo ne bahav, pač pa trajen spomin na nje. Tudi sedanji rod naj živi ob njihovem vzgledu, spodbujan za nadaljni napredek.. Torej ni vprašanje "Komu spomenik v Solčavi?" pač pa vprašanje dolžnosti in hvaležnosti. Valent Vider Dobra vzpodbuda V imenu obiskovalcev tečaja namškega jezika v Ljubnem se prav prisrčno zahvaljujem še posebno Turističnemu društvu, ki je organiziralo ta tečaj in Osnovni šoli Ljubno za uporabo prostorov. Tečaj so obiskovali predvsem tisti, ki jih zanima turizem in potovanja v inozemstvo. Znanje enega od- tujih jezikov je danes življenska nuja, zato smo za sedaj prav zadovoljni. Pryi začetni tečaj nemščine je obiskovalo okoli 30 krajanov. Vsi obiskovalci tečaja so'zavzeto spremljali delo predavateljice in ob koncu le odnesli nekaj začetnega znanja. Vsi segreti za učenje smo se zadovoljni razšli. Dogovorili smo se za /nadaljevalni tečaj v jeseni. \ - - Mikek Alojz Kaj se dogaja v naših čerkvah ? • -____________,_______.___. V zadnjih letih nam je gospod Peter Weiss lepo opisal zgodovino naših cerkva v dekaniji Gornji Grad po knjigi Ignaca Orožna. Ne bi bilo slabo, če bi po več kot sto letih zopet pogledali malo o naših cerkvah. Kaj smo naredili in aj izgubili? Ta vizitacija bi na grobo izgledala takole. Skoraj vse cerkve imajo v zadnjem času prenovljene lepe fasade in strehe, obdane z bakrom. Ponoči jih razsvetljujejo reflektorji, zato je vse še lepše. Kaj pa notranjost cerkva? Zvonove je že leta 1943 med vojno odpeljal nemški okupator. Sedanji, « # PISMA BRALČgf OASILCI ZA~VAŠ nabavljeni po vojni, niti najmanj ne odgovarjajo kvaliteti prejšnjih. Iz nekaterih cerkva so bile odstranjene prižnice zgodovinskega pomena za naš narod, saj se je skozi stoletja na njih krepila slovenska beseda in utrjevala moč naše kulture, ko so naš narod zatirali .tuji gospodarji.. T6di zastav ali bander, kakor smo jih imenovali, ni več. Te bandere so se nosile pri dolgih procesijah kot na primer na Ljubnem od farne cerkve na Roslulje. Najhujše , pa so danes tatvine in vandalizem po cerkvah. Znano nam je že mnogo primerov, ko so ljudje, ki jim ni mar naša zgodovina, kradli in razbijali po cerkvah. Velja pa posebej omeniti najbolj nenavaden primer župnijske cerkve v Bočni, kjer sta izginila kar dva stranska oltarja in še več drCigih dragocenosti. Kako je to mogoče? Kdo je to storil? Kdo je to dovolil, saj to ni bilo mogoče narediti ker čez noč? Vsaka Rimokatoliška cerkev ima najmanj tri oltarje, v Bočni pa je samo še glavni oltar. Čeravno župnijska, . je ta cerkev pu^ta in opustošena. Vsaka cerkev jfe svojevrsten muzej, tega se moramo zavedati in pustiti, kar so nam lepega in ^dragocenega zapustili naši predniki v spomin. Ali bomo res gledali cerkev kar od zunaj, kako lepa je ponoči, ko je razsvetljena, znotraj pa po mili volji vsak po svoje nabirali starine za okras svojih stanovanj? Pri vsem tem je naša varnostna ■ služba premalo naredila pri odkrivanju storilcev teh kaznivih dejanj, saj v nekaterih primerih ni odkrila storilcev. Zato bodimo previdni in varujmo, da do takšnih primerov ne pride več^saj je lepa ih zgodovonsko bogata cerkev ponos vsakega kraja in si jo radi ogledajo tudi turisti in izletniki, ki kar v lepem številu vsako leto obiskujejo naše kraje. Franc Štiglic ----:----■*-------------------.... -.............-...... Zakaj izbrisati pomembne dneve iz minule Jugoslavije ? 7.................................... Mislim, da bi ne bilo prav, če bi pozabili n,a 27. april, dan OF. % Nismo še pozabili,kako ogroženi smo bili v letih 1941 - 45. Hitler je naročil Luknerju: "Naredite mi to dežejo nefnško!" To pomeni, da je hotel uničiti slovenski narod in našo deželo poseliti z arijskim narodom. Okupatorje začel izseljevati takoj. Najprej duhovščino in druge izobražence, potem so na vrsto prišli drugi. Našeljudštvo so selili v Srbijo, v koncentracijska taborišča in zapore. V zloglasni celjski Pisker, Begunje in še kam. Spominjamo se še obešencev na Frankolovem, ustreljenih v Gramozni jami in še bi lahko naštevali. Takratno se nekateri, misleci opogumili in 27.IV.1941 sprejeli sklep o ustanovitvi Osvobodilne fronte slovenskega naroda. OF je zajela vso Slovenijo. V partizane so odhajali neverni in verni. Odhajali niso zaradi zmage komunizma (nekateri o njem še pojma niso imeli); borili so se iz narodne zavesti, za naš obstoj in mnogi med njimi z' molkom (rožnim vencem) v žepu. Opiranje borcev na SZ ni bila pripadnost komunizma ali Partiji, bila jim je moralna opora. Upali so, da bo velika in mpčna Rusija zmlela Nemčijo in bomo švoboclni. To upanje je bilo kot hrana, da so laže premagovali mraz, lakoto ter se zagrizeno spoprijemali z mnogo številnejšim sovražnikom. Tudi to vemo, in je bistvenega pomena, da je vodstvo Jugoslavije že leta 1948 prekinilo vse stike z'Rusijo, s poudarkom, da bomo šli svojo pot, glede na zemljepisni in . strateški položaj. Prva leta po vojni je bilo res hudo. Toda kje v Evropi pa ni bilo. Povsod so bile ruševine, povsod posledica vojne, povsod pomanjkanje. Ne omalovažujmo,kar smo storili že prva leta po vojni. Čeprav utrujeni in izmozgani, pa še razredčeni po številu, smo se zagnano lotili gradnje železniških prog, cest, porušenih stavb in še in še. K temu nas je‘vzpodbyjala-misel, da smo svobodni, gospodarji na svoji zemlji. •* s Ob vsem, kar sem napisala, željm, da bi nam bilo v samostojni Republiki Sloveniji še boljše. Želim, da bi naša ylada imela srečno roko pri vodenju državniškihjDoslov v zadovoljstvo vseh nas, predvsem v gospodarstvu,- ki je eden prvih pogojev za vsesplošno zadovoljstvo. - Štefka Petek , Požari vnetljivih snovi Vnetljive tekočine gorijo s plamenom in se morajo najprej segreti do . izdatnega hlapenja, nato pa se morajo, nastali hlapi segreti še do vnetišča, da se lahko vnamejo. Hlapi, ki nastanejo pri izhlapevanju gorijo na površini tekočine. Gorenje je najmočnejše kmalu po vžigu. V skupino vnetljivih tekočin prištevamo bencin, nafto, olja, terpentin, nitrolak, razredčila, eter, žveplov ogljik, alkohol, špirit, aceton, mineralno in katransko olje. Voske, masti in smole pa moramo najprej raztopiti in šele ko začne tekočina izhlapevati, se gorenje razvija enako kot prj vnetljivih tekočinah. Ko se hlapi teh tekočin vžgejo, se kmalu - razvije najvišja temperatura in plamen mahoma zajame celotno površino kjer so hlapi. Hlapi teh tekočin vžgejo, se kmalu razvije najvišja temperatura in plamen mahoma Najame celotno površino. Hlapi teh tekočin, pomešani z zrakom, pa lahko tudi eksplodirajo. Kako gasimo požare vnetljivih tekočin? če gorečo površino prekrijemo z odejo, ki učinkovito duši, smo s tem preprečili dostop' kisika do goreče površine. Za gašenje goreče površine pa so nam potrebna priročna kemična gasilna sredstva. Pri gašenju vnetljivih tekočin uporabljamo tale kemična gasilna sredstva: gasilno peno, gasilni pesek, zemlja, mokra žagovina in pokrivala. Pena plava po gladini tekočine in opravi hkrati dvojno nalogo: - kisiku prepreči dostop do goreče površine in le - to delno tudi ohladi. Prašek pokriva gorečo površino, s tem pa preprečuje kisiku dostop do goreče površine in tako duši požar. Ogljikov dioksid C02 učinkuje zadušljivo in je učinkovit le pri gašenju manjših površin vnetljivih tekočin. Plin 002 prepreči dostop kisika do goreče površine,-POMNITE! Nevarnejše so tiste vnetljive tekočine, ki hitro hlapijo: eter, aceton, bencin, saj izhlapijo že pod 0 st.C. Gašenje s peno: Poznamo dva načina gašenja s peno: ali gasimo po-tleh razlite vnetljive tekočine oziroma tekočino v odprtih posodah ali,pa gasimo pokončne površine. če gre za gašenje razlitih tekočin, bomo curek pene usmerili na zunanji rob goreče površine in ga nato pomikali proti sredini površine v cik--cak. Še bolj učinkovito bo gašenje, če se gašenja lotimo, z dvema gasilnima aparatoma naenkrat: eden z leve, drugi z desne strani, če gasimo zunaj, vreme pa je kolikor toliko vetrovno, se vedno postavimo tako, da nam bo veter pihal v hrbet. V taki stavi nam je ' omogočena dobra vidljivost pri gašenju, če bi se pa postavili tako, da bi nam veter pihal v obraz, gašenje ne bi uspelo, saj bi nas pri gašenju oviral dim, plamen in vročina, curek pene pa ne bi dosegel goreče površine. Pri gašenju vnetljivih tekočin, ki gorijo v posodi, nanašamo peno ob notranji rob posode tik nad gorečo površino. Na tem/mestu se pena kopiči in dotok novih količin pene potiska le-to naprej ob samem robu posode. Gašenje mora trajati toliko časa, dokler pena ne pokrije celotne površine tekočine. Ko bo-površina pokrita s peno, bo - plamen ugasnil. Pokončne površine bomo gasili s peno tako, da bomo curek pene usmerili n& zgornji rob goreče površine in ga pomikali v -desno oziroma v cik-caK smeri navzdol. ' Pozor! • Ali že imate v stanovanju, strojni lopi in v avtomobilu ustrezen ročni cgasilhi aparat? Če ne, nikar ne odlagajte na jutri, preskrbite si ga že danes ! Naročite ga pri svojem gasilskem društvu ali GD Nazarje, kjer opravljajo tudi kvalitetno servisiranje teh aparatov, oziroma naprav. * Občinska gasilska zveza Mozirje DELAVSKA UNIVERZA MOZIRJE GLASBENA ŠOLA NAZARJE . Obvestilo o vpisu učencev v giasbeno šolo Starše obveščamo, da bo vpis novih učencev, vglasbeno šolo (pripravnico) 22. in 23. junija 1992 od 15.00 do 17.00 ure v prostorih glasbene šole v Nazarjah (grad Vrbovec). Učence vpisujemo k naslednjim instrumentom: kitara, harmonika, klavir, pihala, trobila, tolkala. Za pouk kitare, harmonike in klavirja morajo imeti učenci lasten instrument za vajo, za pouk pihal, trobil in tolkal so na razpolago instrumenti v glasbeni šoli. Za te učence polovico stroškov šolnine krije Delavska godba Mozirje. Vse dodatne informacije lahko dobite na Delavski univerzi Mozirje, Savinjska cesta 2, 63331 Nazarje od 7.00 do 14.00 ure ali po telefonu 831-962, 831-938. ZAHVALE I °j V POGO’S trgovini v Nazarjah, tel. 831-570, vam nudimo sadje in zelenjavo po najugodnejših dnevnih cenah. Za 1 kg banan boste odšteli samo 94,00 SLT, za*jabolka za paradižnik' za mlad krompir za mlado čebulo za vino Smederevka za toaletni papir-lističi za vrečke za smeti-i 0 kom 119.00 SLT, 135.00 SLT, 59.00 SLT, 70.00 SLT, 49.00 SLT, 14,90 SLT, 36.00 SLT. Pridite in se prepričajte o ugodnih cenah! r- TRGOVINA BOHAC Nazarje, tel.832-545 ,vam je v tem tednu pripravila L OLJE 1/1 ZABOJ PIVA -BUTELJKA JERUZALEMČAN PRALNI PRAŠEK SLADKOR 1/1 MARGARINA 250 g 101.00 SLT 900.00 SLT 99;00SLT I^S^O SLT 497.00 SLT 68,90 SLT ' 40,00 SLT r j TTS SUPIN TURIZEM ^ TRGOVINA Luče ob Savinji Telefon: 063/844-054 -TURISTIČNE INFORMACIJE (kmečki turizem, penzioni, zasebne sobe, planinske poti, Snežna jama) -DARILNI BOUTIOE -BISTRO - VRT odprto vsak dan od 8. do 22. ure SPOMIN 7. junija 1992 mineva deset let žalosti, odkar je tiho, brez slovesa odšel od nas ljubi BOŠTJAN PEČOVNIK iz Luč ob Savinji Nešteto solz ne more ublažiti žalosti in bolečine v naših srcih, spomin in hrepenenje za teboj bosta večna, kot je večna zemlja, ki te je pokrila VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob smrti naše ljube mame TEREZIJE SIRKO se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v letih priklenjengsti na posteljo obiskovali in bodrili. Za leta pomoči in zvestobe se zahvaljujemo sesedi Liziki Rajšter. V najtežjih urah so bili z nami dobri sosedje. Za lepe besede tolažbe in spomina se zahvaljujemo- gospodu kaplanu Suhoveršniku, ki je dostojanstveno opravil pogrebni obred in gospodu Kocmutu, upokojenemu župniku iz Nazarij, za somaševanje. Za besede srca in lepote se ne moremo dovolj zahvaliti gospe Kojčevi. Hvala pevcem cerkvenega pevskega zbora za ubrano pesem slovesa od svoje nekdanje pevke, pevcem moškega zbora in godbi na pihala. Pesem je bodrila našo mamo v bolezni, nas pa je ob slovesu krepila s sporočilom upanja in ljubezni. Za organizacijo in mnoga pota smo hvaležni gospodu Florjancu. Hvala vsem, ki ste imeli našo mamo radi, nam izrekali sožalje, njen grob pa zasuli s cvetjem ali darovali za maše. Družina ŠIRKO V SPOMIN Srce je žalostno in bolno od tesnobe, ker kruta smrt iztrgala nam je življenje. Te dni mineva leto dni, odkar je nehalo biti srce našega nepozabnega moža, očeta in dedka MAKSA SENICA Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob, darujete cvetje in prižigate sveče na njegovem tihem domovanju, / ** Njegovi ZA RAZVEDRILO Štefka Petek Prešmentana ljubezen (4, del) ' Prepričan sem bil, da se mi je v glavi nabralo več soli. Že zato, ker sem postajal starejši. In v domačem kraju sem dobil delo; ljudje so me poznali. Ne smel bi se jim dati v zobe. Eh ja, pa se mi je neverjetno zamotalo. Stopam neko jutro po klancu proti trgu in dohitim babico,ne svojo. Tako, ki otroke spravlja na svet in jih nese h krstu, če botri niso pri roki: Babico sem malce začudeno pogledal. Na vsaki roki je imela po eno živo štručko. Ko bi vsaj tiho bil. ’Ja, vi pa kar dva hkrati, Zeta. čigava pa sta?’ Zeta meje počasi ošinila od spodaj navzgor in trdo povedala: ’Tema dvema je pa oče gospod Pškruhov Janez.’ Obstal sem, ko kip. Ne vem ali sem imel usta Odprta ali zaprta, če mi lasje ne bi vedno stali pokonci, bi zasršeli ta hip. Zeta se ni ozrla. Hvaležen sem ji bil. Zelo! V trenutku sem se nečesa spomnila Koroška! Bog križani! Lahko bi imel trojčke, s to razliko, da bi bile tri mamice. Micka, Ančka in Pepca bi lahko rodile na isti dan. \ O ti peklenšček! Sreča, da sem daleč od njih. Zona pa me je oblila tudi, ko sem se spomnil .. na Urško. Pred letom dni se mi je zdela tako sladka, mila in tako privlačna, dvojčkov ji pa res ne bi bilo treba spravljati na svet. Jaz si še enega otroka nisem želel. Janez, Janez! sem se hudoval sam nase. Bolj ko si star, bolj si pokvarjen. Pa take sklepe si delal o svojem poboljšanju. Sicer pa navsezadnje nisem: vsega sam kriv. O, poboljšal bi se, čisto gotovo, če na svetu nebi bilo nobene Eve." . Tak je bil Janez. Cesto je "zaupnemu" prijatelju povedal to in ono. Ljudefn je vrgel kost, da so jo glodali. Kdor'ga je poznal, se -je smejal, marsikdo pa je debelo gledal, obsojal in majal z glavo. Bolje bi bilo, če bi se smejal z drugim vred. Nekaj tednov po tistem, ko je Janez pripovedoval o Korošicah in Urški sta še . srečala z župnikom. "Janez, Janez, kaj spet slišim o tebi! Moški • in dekleta ne toliko, stare ženske pa te spet vlačijo po zobeh." "Po škrbinah, gospod, ker zob že nirtiajo. Vrgel sem jim kost, da jo ližejo, glodati pa je ne morejo." "Nepoboljšljiv si." "Gospod župnik, vi s prižnice grmite o peklu in kako bo Bog naše duše na sodni dan -razporejal na desno in levo; ljudem se pri tem obrazi daljšajo in kár otrpnejo. Jaz potem za vami vetrim ter jih spravljam v dobro voljo in smeh. Kaj ni svet že tako ali tako solzna dolina?" "Laž je tudi greh, Janez." "Pri spovedi odkrito povem, da lažem." "Poboljšaš se .pa nič. Najbrž še pokore ne zmoliš." "Zmolim že, ampak..."' "Kaj, ampak?" "Veste, pri nekem kmetu sem delal in tam prenočil. Zvečer smo, kakor je navada, zmolili rožni venec. Gospodinja je nekje vmes zirtila: "Martin, si pogledal k Šeki? Mislim, da bo že nocoj telila." "Sem," je kratko odvrnil in molil naprej. Tako je. Mi verjamete?" "Seveda verjamem! T ebi vsekakor." Hudomušno sta se spogledala in se nasmehnila. Sta pač vedela zakaj. KONEC naqradrra križanka VODORAVNO: 1. Bivši slovenski smučar (Boris), 6. Vročina, 13. Okolica, 15, Oseba iz romana "Pod svobodnim soncem", 16. Južnoameriška žival, 17.*Poštni predal, 19. Razglas, odlok, 20. Dej verige, 21. Irska republikanska armada, 23. Slonovi čekani, 24. Srbsko moško ime, 25. Vodenica, 26. Kanton v Švici, 27. Rimsko število šest, 28. Mala greda, 30. Tuja in naša črka, 31. Avstrija, 32. Premala količina rdečih krvnih telesc v krvi. 33. Uradni spis, 34. Nasprotje pravice, 35. Plesna prireditev, 36. Odprava blaga za plačilo, 37. Primorsko vino, 39. Južno sadje, 40. Slovenska revija za mlade. NAVPIČNO: I. Naselje ob zgornjem toku Savinje, 2. Delavci vtekstilni industriji, 3. Shakespearov junak, 4. T ovarna v Begunjah, 5. Ljubljana, 6. Fosfor, 7. Robi Smrekar, 8. Ime nogometaša Jerolimova, 9. Mesto v Italiji, 10. Irče smučarke Hess, II. Ameriška rasistična organizacija, 12, Protisredštvo v zdravstvu, 14. Množično pojavljanje nalezljivih bolezni, '18. Ženska, ki prede volno, 22. Roparska riba severne Amerike, 25. Glavno mesto Armenije, 28. Ušje jajčece, 29. Kala),,32. Mojzesov brat, 33. Levi pritok Rena, 34. Ožina na Malaki, 35. Del gobe, 36. Svinec, 37. Začetnici smučarke Tome, 38. Natrij, 40. Začetna črka abecede. # OBVESTILO REŠEVALCEM: Rešitev križanke iz 9. številke: VODORAVNO: napaka, Ibsen, Oliver, SN, ale, Vekoslav Grmič, Akan, energija, šs, vsota, rak, takse, rida, interval, Nejc, FD, Torkar Igor, temena, Atene, Ararat, Maraš. Med pravilnimi prispelimi rešitvami smo izžrebali naslednje dobitnike: • 1. nagrada (moška srajca kratek rokav iz viskoze): Ivica Arlič, Nazarje 50; 2. nagrada (otroška trenirka iz bombaža): Marinka Hudoklin, Nazarje 74; 3. nagrada (anorak): Atanas Papazov, Šlandrova 7, Mozirje. Nagrade prevzamejo dobitniki osebno v prodajalni GAMS v Mozirju. Čestitamo! Pravilno rešeno križanko iz te številke vložite v kuvertonn jo do ponedeljka, 22. junija 1992 pošljite na naslov: EPSI d.o.o., 6333,1 Nazarje22 s pripisom "Nagradna križanka". Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 3 nagrade, ki jih je prispevala trgovina DANICA iz Pobrežij: t. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 2.500 SLT, 2. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 2.000 SLT, 3. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 1.500 SLT. *• NAROČILNICA < ♦ ■ illillilll Brezplačni * ime in priimek: MALÍ OGLAS naslov: cto 20 besed pošta: podpis : telefon: ' I 9 ■ 7 - — <0 OGLASI GLIN NAZARJE VZDRŽEVANJE VAM NUDI Sledeče usluge po konkurenčnih cenah: Inštalaterska dela j - vodovodne instalacije ' -'odtočne instalacije ; - elektro instalacije ; -telefonske instalacije - ; - strelovodi Kleparska dela ! - izdelava in montaža strešnih žlebov > - izdelava In montaža pločevine strešnih obrob j Ključavničarska dela ' | - balkanske ograje - kovinske stopnice in ograje ; - kovinska vrata ; Gradbena dela , • ; - posojanje grad. odrov z montažo \ - izdelava ostrešja in ostala tesarska dela I Za vse navedene usluge nudimo tudi dobavo materiala . \ brež prometnega davka po ugodnih cen^fi. Kontaktni osebi: Glušič Danilo ing. in Fužir Franc ing. tel: 063/831 -321, 831 -948 * NOV naslov pravega ZAVAROVANJA .V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Adriatic zavarovalna družba d.d. T-' i assicurazioni s.p.a. -agencija AGsM ZA ' Velenje - Mozirje KJE; DOM "TVD PARTIZAN" MOZIRJE KDAJ; PONEDELJEK: lé - 19h - SREDA: 9 - 16h PETEK: 16- 19h S6BOTA: 9 - 12h / MORANA POGREBNE STORITVE STEBLOVNIK Hitro in solidno že dalj časa opravljamo kompletne storitve s področja pogrebne dejavnosti in sicer: — - dobama kompletne pogrebne opreme (krste, križi, žarne školjke) - dobava in montaža žarnih niš s prevleko za žarne pokope - postavitev mrtvaškega odra na domu _ 1 - vse vrste prevozov, tudi v tujino in na upepelitev v Ljubljano " - uredimo dokumentacijo v primeru smrti y > ~ - vršimo izkope in zasipe grobnih jam - dobavimo in dostavimo vam cvetje ~za okrasitev mrtvaškega odra doma ali v vežici, prev tako vam lahko 'pripeljemo tudi vence • - , v - organiziramo fotografiranje in snemanje pogrebnih slovesnosti na video kaseto - fotografi jč umrlih po potrebi preslikamo, povečamo, uokvirimo in opremimo z žalnim trakom ' Če rabite samo pogrebno opremo brez ostalih uslug, vam sporočamo, da jo lahko dobite na naslednjih mestih: - v Mozirju: Florjane Franc, Cesta na Vrhe 28, tel. 831-617 - na Ljubnem: Golob Janez, Ter 7, tel. 841-089, 841-045 - na pečici ob Savinji: Pokleka Herman, Rečica ob Savinji 144 ’ * - v Šmartnem ob Dreti: Irmančnik Ivan, Šmartno ob Dreti 38 ■ -v Gornjem Gradu: Podlinšek Alojz, Gornji Grad 1071 a Če nas potrebujete, nas lahko pokličete ali obiščete ob vsakem času. Telefonske številke: 063/ 721-667, 7217043, 721-395 POGREBNE STORITVE STEBLOVNIK, PARIŽLJE 11/C, 63314 BRASLOVČE ^ "X PODJETJE 1—* 'TRGOVINE, . TURIZMA IN AVI/V4\ V®) p.o. MOZIRJE "Z ROKO V ROKI" DNEVI UGODNIH NAKUPOV od 5.6. do 30.6.1992 ®P^ VELIKA IN MALA | F NAGRADNA IGRA od 20.5. do 20.6.1992 v soboto, 20.6.1992 DAN SAVINJE MODNA REVIJA, PREDSTA VITVE, DEGUSTACIJE IN ŽREBANJE VELIKA NAGRADNA IGRA MALA NAGRADNA IGRA od 20.5. do 20:6.1992 od 20.5. do 20 6. 1992 NAGRADNI KUPON za nakup NAGRADNI KUPON za nakup nad 1.000 SLT nad 300,00 SLT 1. nagrada: moped TOMOS 2. nagrada: velik gospodinjski aparat 3. nagrada: 1.000 I kurilnega'olja 1. nagrada: otroško kolo 2. nagrada: walkman 3. nagrada: fotoaparat Žrebanje na "DAN SAVINJE" 20.6.1992 ob 12.00 uri PRESENEČENJE Po 3 praktične nagrade v vsaki.poslovalnici 'Savinja moja trgovina" "Savinja, trgovina za vse' UGODNI POGOJI PRODAJE Za talne obloge 6 mesečno posojilo BREZ OBRESTI - BREZ POLOGA Za mopede 6 mesečno posojilo z - 20 % pologom Za konfekcijo sezone - pomlad - poletje 3 + 4 mesečno posojilo - brez pologa , plačilo na 3 čeke Celje - skladišče OBVESTILA D-Per 7/1992 ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi Zdravniški nasveti po telefonu 831-421 tudi v času dežurstva. VETERINARSKO DEŽURSTVO ZA MESEC JUNIJ 1992 8.6. do 14.6. Lešnik Marjan, dipl. vet. Ljubija, tel. 831-219 15.6. do 19.6. Kralj Ciril, dipl. vet. Ljubno, tel. 841-410 20.6 do 26.6. Zagožen Drago, dipl.vet. Ljubno, tel.841-769 27.6. do 28.6. Kralj Ciril, dipl.vet., Ljubno, tel.841-410 Veterinarska postaja Mozirje, tel. 831-017, 831-418. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE NADZORNIŠTVO NAZARJE ZA MESEC JUNIJ 1992 8.6: do 14.6. Jeraj Frane, Prihova, tel. 831-910 15.6. do 21.6. Tratnik Franc, Pusto polje, tel. 831-263 22.6. do 28.6. Lever Peter, Paška vas, tel. 885-150 29.6. do 5.7. Marolt Marko, Mozirje, tel. 831-877 V slučaju kakšnih sprememb ali, da se dežurni ne javi na doma, pokličite Elektro Celje, tel. 25-841, kjer dobite vse potrebne informacije. NOVITETE V KNJIŽNICI MOZIRJE I. STROKOVNA LITERATURA: Lorbar: Produktivnost v pisarnah? Dajte no!...: Podjetnikom, direktorjem, ministrom, vodjem in uradnikom: 200 nasvetov za zniževanje stroškov v pisarnah * Osnovna šola na Slovenskem: zbornik 2. republiškega seminarja za ravnatelje * Rus: Med antikomunizmom in postkomunizmom * Štrovs: Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju s komentarjem * Košak: Paradoks 3.5 * Jurkušek: Fosili v Sloveniji * Vrabl: Bolezni in škodljivci jagodičja * Zgonec: Vrtnice * Krečič: Jože Plečnik * Stiški rokopis * Thomas More - krščanski humanist (izbrani angleški spisi) * Saksida: Mladinska književnost pri pouku na razredni stopnji * Beaugrande: Uvod v besediloslovje * Divjačina v kuhinji * II. MLADINSKA LITERATURA: Zlati Bogatin: tolminske pravljice * Kralj,B.: Jaz sem kuža Mix * Makarovič: Korenčkov palček * Bitenc: Veliki Gorjan * Blyton: Skrivnost podzemnega hodnika * Blyton: Skrivnost tajnega pristanišča * Butterworth: Izgubljena ovca, Dragoceni biser, Hiša na skali * III. LEPOSLOVJE: Sever: Privlačnost nesramnih ustnic (črtice) * Asta: Lidija: skozi trnje do zvezd ali Avtobiografija neke tridesetletnice * Prebil: Modri trikotnik * Raimund: Še ena noč mraka (pesniška zbirka) * Potrč:. Tesnoba * Hartman: Kresna noč (pesniška zbirka) * Alex: Samo hudič si * Levstik: Zapiski Tine Gramontove * Vošnjak: Pobratimi * Greene: Bistvo stvari * Deverell: Igle * Katz: Kako je ded prismučal na Finsko 'Stewart: Trnovska * Woytila,K.: Pesem o neizčrpanem soncu (pesniška zbirka) SPORED FILMOV ZA MESEC JUNIJ - KINO "DOM" MOZIRJE 13. in 14.6. - KRALJEVI RIBIČ - ameriški film - komedija 20. in 21.6. - BELI OČNJAK - ameriški film - avanturistični 27. in 28.6. - HOOK KAPITAN KLJUKA - ameriški film - pustolovski - KINO "JELKA" NAZARJE 13. in 14.6. - MLADOLETNI VOHUN - ameriški film - akcijski 20. in 21.6. - ULIČNI POLICAJ - ameriški film, akcijski 27. fn 28.6. - J.F.K. - KENEDY - ameriški film,spektakel - KINO LJUBNO Ot 12. -14.6. -DARKMEN- amer 20.-21.6. - ROBOKOP 2 - am 27. - 28.6. - MOŽ IZ KADILAS/ 5000000278,10 Pridružujemo si pravico do spri______ COBISS —B.: MALI OGLASI -JiMII1B Prodajam novo nerabljeno avto prikolico. Bezovšek Anton Gornji Grad 189. Prodam novo kosilnico za zelenico, štiri cilindre, 3,5 KM po ugodni ceni 25.000 SLT. Tel. 832-178. * Prodam belo,dolgo poročno obleko št 38, primerna tudi za birmo. Tel. 831-795 Anica. Casio nov SYNTESEYZER prodam, velike tipke, 495 zvokov, 100 spremljav, spomin 8. pesmi, učbenik + slušalke. Cena 900 DEM ali menjam za diatonično harmoniko. Tel. 831-693. * - Daljinski telefon SHUTTLE, 20 km z adapterjem, cena 700 DEM. Tel. 832- 294. ’ ,* Hišo v III. gradbeni fazi na sončni legi v Mozirju prodamo za 95.000 DEM. Tel. 061 572-010 /zvečer/. * V Šaleški dolini prodam visokopritlično 2-stanov. hišo s tel., toplovodom, kabelsko in zelo urejeno okolico. Tel. 556-982. Prikolico 1 m x 1,6m nos. 600 kg za osebni avto prodam. Cena 25.000 SLT. Tel. 831-583. Prodam motorno kolo BT 50 S letnik 4/1991, ugodno prodam. Semprimožnik Janez, Volog 33, Šmartno ob Dreti. Prodam kozo dobro mlekarico in motorno kolo TOMOS 14 M, letnik 85, dobro ohranjeno. Tel. 844-391. Prodaja in dostava premoga, tudi na dva čeka brez obresti. Naročila sprejemamo v kemični čistilnici Nazarje. Tel. 831-567. Prodam dobro ohranjeno gorsko kolo - LIYANG, staro 6 mesecev. Cena 250 DEM! Informacije na telefon 832-613 int. 302 /dopoldan/. * Kupim vikend, ali- zazidalno parcelo za vikend na območju Gornje Savinjske doline. Plačam v markah. Informacije -tel. 441-742 (063). Prodam dobro ohranjeno kovinsko enoosno vozilo za prevoz razsutega materiala na osebni prevoz. 5ena 1500 SLT. Tel. 831-715.^ V centru Mozirja prodam ali menjam polovico hiše, dvorišča ter gospodarskega poslopja, 125 m2 stanovanja za manjše stanovanje ali vikend. Tel. 062 510-290. * Podjetja, obrtniki! Sledite možnostim -za pridobitev finančnih sredstev? Vse informacije in priprava ustrezne dokumentacije pri VISING d.o.o., Praprotnikova 12, tel. 832-543. * Popravila, barvanje, čiščenje in prodaja usnejemh izdelkov -MIKSTOR Mozirje,Savinjska cesta 2 II. nadstropje (nad slaščičarno). Tel. 832-543. ' Prodam nekaj knjig za 1. letnik SREDNJE .EKONOMSKE ŠOLE. Cena po dogovoru. Mihaela Brezovnik, Zekovec 23/A Mozirje. * Prodam okna: 120 x 120 - 4 kom., 80 x 60 - 1 kom. Cena po dogovoru. Tel. 832-231. * • čistokrvni psi, NEMŠKI OVČARJI brez rodovnika, stari 2 meseca. Tel. 841 - 118. * Kupim plemensko kravo. Tel. 831-213. * Ugodno prodam kombiniran mizarski stroj, 7 delovnih operacij, italijanske proizvodnje, nerabljen, tel.831-934 Obveščam cenjene stranke, da poleg popravila šivalnih strojev in plinskih naprav odslej servisiram tudi gasilske aparate. Zagožen Anton Ljubija 121 Mozirje, tet.831-109. Odprto: Ponedeljek in četrtek od 15.00-18.00 h. Nov citroen ZX avantage ugodno prodam, tel: 831-660 Prodajam komplet stanovanjsko hišo z opremo v dobrem stanju, gospodarsko poslopje in 400 m2 zemljišča /vrt, njiva/ na Prihovi št. 12 k.o. Prihova, par. št. 351. IDena po dogovoru. Informacije dobite na tel. št. 824-121 ali 816-622 - PETKOVIČ ROZALIJA, Rogaška Slatina. EPSI