© Ą fi <& Se Znad Kupe. Ne vzemi ini za budo, Ijubi ,,Tovarš", če Ti prav odkritoseično povem, kar me nekoliko v serce peče. Res je, kar smo brali v zadnjem listu iz ribenške dekanije, da je (ndi v učiteljskem stanu, kakor v vsakem, tu pa tain kaj brezbožnežev. Da pa nobeni stan niina toliko in takih tožnikov in včasi (udi neusiniljenib sodnikov, kakor ravno učiteljski, veni, da mi bo večidel vsaki rad poterdil. Vendar jaz govoriin le od naših krajev. Vsaka jezičnica ve od učilelja dovolj povedali, naj že bo resnično ali zlagano. Blagor učitelju, kteri ima take prednike, kteri vedo, da je učitelj ludi človek in slab kakor vsaki, in da od svojega bližnjega raje dobro kot pa slabo mislijo. Spominjam se, kako so nekdaj neki modri gospod storili, ko je nekdo prišel pravit, kaj je šomošter vse od njih govoril. Odgovorili so jezičncinu tožniku saino to le : wVeš kaj, ti si veliko hudobnejši od šomostra , ker on si tega ni upal meni povedati; ti pa mi v oči poveš!" — Z Bogom, Ijubi ,,Tovarš!" Miklavi. Iz Šent Lorenca pri Temenci. Vaš Ijubljeu ,,Tovarš" poredonia dohaja k nam, kjer bomo z božjo pomočjo novo šolsko poslopje postavili, da so vanj vselita učitelj in njegov tovarš. Z Bogom! J. P. fajmošter. Z Dolenskega. \ai-odue ua.šc učiluicc .so začcle pri nas Icpo poganjati. Po vseh razrcdih se razlagajo predmeli v čisti slovenščini, in kar se nemžkega učf, se vodi vse ob palici niatcrinskega jezika. Napisi na pojedinih razredih, zunaj na soli, vsi zapisniki in imeniki iso po slnveiiski pinani, in predmeti, kjer sc posebno na glavnih šolali ludi nemški jezik kakor nastavljavni, toraj za naiodne šole drugi — podučava, «o piedmeli slovenski pisani tako razdeljeni: 1. kerščan.ski nauk. 2. Slovenski učni jezik (Slovenisches Sprachfach) t. j. branje , slovnica, pravopis in usdneni in pismeni niiscliii izraz. S.NemAki jezik, t. j. branje, slovnica , pravopis in ustmeni in pismeni mi.selni izraz. 4. Številjenje. 5. Pisanje. 6. Risanje. Vsak spis se naj prej sostavi po olrokovi naravi v materinskem jc/.iku , in potem se še le to na nemško prestavi in naposled iz glave nauti. Tudi v številjenji grc sloveiusko naprej , in na (o se naslanja še le nemško. Slovenski izrazi v številjenji otroku veliko bolj na tanko reč razjasnujejo, kakor nemški, ali prav za prav posodki latinski. Tako imenovane ^FIeisstheke" so pri nas podomačili in jim pravijo ,,slovensko-neni.ško spisje" ali ,,spisovnik" in ,,Zeichnungshefte" imenujejo ,,risauke". Kakor slišimo, bodo (udi spričala, povabila k očilnim skusnjam in razredjenje učencov slovenski natisnjene, in lako je prav: d o m a naj bo vse domače! Veili naši Dolenci so zdaj že dobro spozuali, da kdor zna čisto slovenski govorili, iiui je velik del sveta odpert^ n. pr. Slovensko, Cesko, Poljsko, llirsko, Serbsko, Rusko i. t. «1. in da temu r o d u nikoli solnce k božji miloHli ne zajde. In akoravno ee tudi n e m š k i uče, so za lo vendar prepričani, da to ni res, <la se sanio z nemjškim je/.ikom po vsem svetu pride, ali pa da bi se zato nemški učili, da bi potcm izdajali svojo narodnost. Oni hočejo biti izobraženi Slovenci, ponnsni na svojo od Boga podeljeno narodnost, pa tudi spoštovati druge narode in jczikc, in naj si bodo ktcri koli. Njihno geslo je I. od Boga podeljeno iiarodnost hvaležno spoštovati in ohranovati, 3. za slovensko domovino vse storiti in jo s cesarjera krepko braniti vseh hudobaib napadov iu 3. iz bvaležnosti do njihnega pravičiiega cesarja vterjeni v pravi veri o času sile tudi blago, kri in življenje dati za vero, dom in oesarja. Iz CernomJja. Xaš ,,Tovarš" bo dovolil, da si tudi mi iz naših krajev pri njem mali prostorček izprosimo, ter kratko svetu povemo, kako se kaj pri nas šolstvo ponaša. Ni davno, ko je eeniomaljsko šolo velika čast doletela. Prišli so k nam na.š prečastiti in občeljubljeni g. pro.št. in c. kr. šolski svetovavec dr. Anton Jarc, spremljeni od mnogo zasluženega in visokočastitega g. kanonika in hervaškega c. kr. .šolskega svetovavca Franceta Sladoviča. Nepozabljiv bo la dan za na.šo šolo, in zupisan bo v dnevniku hoIc naše! Pregledovavši pojedine razrede iu se milo po slovenski z nami upoincnovavši so otrokom z goret-o domačo besedo na serce govorili, da naj se naj pervo v v s e m izuče le po sloveiiski, iu polem še lc po nemški. Njili priljudnost , Ijubezcn in nepostrauuko obiiašanjc do v»akega je nas globoko gauilo. Svoje delo doveršivši "so se prezgodaj za nas prav prijazno in po doinače posluvili, ter nvojo zadovoljnoBt na znauje dali lukajšnemu občespoHtovaueinu vodju glavue šole, v. č. g. Jerneju Koscu, ki je zarem svojega iinena viuden. Iinenovani gospod je sploli zuau doinovini kot izversten pevec, in da jc bil kdaj pu vseli šolali ined pervaki. Mi iiočeiiid iiobeiieniu pieuaglo pred .svetojn hvale deiili; loda ta terpljivnsl in Ijubezen do svojcga ntanu in Ijubezen do učenikov, kakoi jo pri njein vidimo, je vredna, da svet ve za njo. Škoda velika, ako bi šola zgubila takega vodja, ki ni le vodja a dekretom, temač v (Ijaiiju. Koliko dn je iineiiovani guspod od svojega britkega vžitko v blagor Adle daroval, nočeino tukaj popisovati, ker bi inorda ludi g. Koscu po volji ne bilo; zakaj ini smo preveč prepričani, kako je pohleven dobri gospod. »Saino lo pa we cnkrat ponavljamo: Škoda , -velika škoda, da se laki vodja šolani ne puste, in da jih svet bolje ne plačuje, da bi tako šolc po zunanjem in znotranjeni smisln alovele na nlavo Bogu, na korist domovini in na čast celeinu ccsarstvu! J. 1. \. Zz Cerkljan Dragi ,,Tovarš"! že je minulo pol drugo leto, odkar m pervič priromal i/. bclc Ljubljane pozdravljat nas brate po deželi in kazal pni, ktere naj se sleberni ueitelj derži, če hoče spoluovali H\oj iinenitni poklic. Vsaki, ki Te je bral in dopuščal, da si k njemu va« hodil, Ti more dati spričalo, da si svojo nalogo skozi in skozi dobio dopolnoval. 1'n pravici Ti Hineni reei, da učilelj. ki hodi po Tvoji poti, ne zajde. Todn, ŽRlibog , ne so učitelji po deželi, pa tudi v mcstih, ki Ti viata zapirajo iu uc puste, da bi jiin Ti kako resnično povedal. Pa, kam sera zašel! — Raje Ti povem Ijubi ,,Tovarš"', kaj drugega. — Stara navada je že, da kdor si hoče duba vedriti, naj gre nekoliko od doma. Tudi jaz sem binkoštni torek odtergal se vsakdanjem skerbem in šet z zbranbn duhom na naso ljubo Šmanio goro. Ta dan se snide tu posebno iz okolice inuogo Ijudi. Tudi pridejo gori neki farmani s proccsijo s svojim duhovnim gospodom. Zraven, se ve da, pride tudi organist s pevkami. Človeka neizrečeno gine, ko prisope pobožna množica v cerkev, poklekne pred niilo podobo nebeške kraljice, ter zdihuje z gorečimi željami in rnolitvami. Mašnik pristopi k altarju. in mile pesmice se razlegajo po svetem hramu, duh se povikšuje, in človeku se zdi, da je bližejc neba in nje, ki nam sprosuje neprenehoma toliko milosti. Koliko dobro petje in orglanje pripomore, da se scrce pobožno odpira in v sladkem upanji nebeški mateii razodeva svoje željo, je gotovo že vsaki skusil. — Ravno ta dan (binkoštni torek) pa je bil na gori neki organist, kteri pa gotovo ne zasluži, da bi ga tako imenovali. Oj, ko bi gosp. Rihar vedili, kako je (a človek ravnal z njihovimi pesmami in kako je vines igral, bi jih bilo gotovo strah in groza. Na zadnje se mi je na enkrat zdelo, kakor, da bi nie bil kdo s kropoin poparil, ko ta škripač med deljenjem naj svctejšega zakramenta zaropota tako iinenovano ^Fleischhaucrpolko^. Bogu se smili! Toliko uma bi vendar vsaki organist mogel iineti, da bi vedil, da cerkev ni plesiše in njegova nalnga ne, da bi Ijudcm v cerkvi pete zgackal, kakor delajo puslni norci. Ali bi nc bilo boljši^^ko bi bil (a organiat, naniest da se je ukvarjal z ,,Fleischhauerpolko" in ,,Walzarji" učil ae kaj iz praktičnega ,,Landorganista': in piemišljeval, kaj se v ceikvi spodobi in sme igrati, kaj pa ne? — Da se tako pnbujšljivo orglanje ališi tudi še lu pa tam v drugih cerkvah, je žalostna resnica. V. č. g. g. dahovnoni bi pri lej prilo/.uosli prav rad priporočil take orgauiHte, da bi jib npoiniujevali in nikoli ne puslili, da bi jim v cerkvi knt na plemšu igiali. Začetui orgaiiisti naj bi .si pa pri.svojili spodobnih pred- in mediger, ako se jih »ami izmislili ne znajo. indr. Vavken, učenik. Iz IJublJanake okolice. L. T. Potovaje uni dan h -svojim prijatlom iz Ljubl.jane proli Igu, naletel sem na neki veseli primernk, kterega seni koj našeinu wTovaišu" izročiti sklenil. Siečal sem nainreč mlade Ižance kakih 16 — 30 let staie, ki so odkrivši se naju npodobno pozdravili h ,,Hvaljen bodi Jezus Kristus!" Zaien, nisem od njih kaj takega pričakoval. V drugih krajih seni do.stikral vidil in sli.šal take Ijudi igrati, nektere nespodobno govoriti, kleti i, t. d., ali ižanski fantje, kakor iz tega dogodka sklepam, sc spodobno in lepo vedejo. Tudi vedenje drugih malih ižauskili nčenčkdv inorain očilno pohvaliti. Viiliti je bilo, da imajo Bkerbnega gosp. učenika in kateheta, ktera se ne le trudita za lepo kerščansko življenje , ninpak ttidi za priljudnost, \\\ lepo obnašanje do domaeih in ptujcov. Slava jima ! — Tudi iina ižanska lara duhovna, rojenega Teržičana, jedenialega Slovenca, kteri si je h svojim izverstnim nkom veliko ljubezen pridobil pri svojih farmanih. Slara (adi njema 1 Iz LJublJane. V razpisu 34. maja t. 1. s št. 566/105 Ijubljanski prcč. knezoskofijski konzistorij priporoča uč. pripravniknin pa tudi nčiteljem (e le knjige: 1. Kirchenmusiklehre vom J. D. Mauzer, Prag, Diuck von Čail Bellmann, I. Tbeil Elementar-Mu.siklehre 1858, Pr. 55 ki\, II. Theil 1861 Harmonielehre, Pr. 1 fl. 46 kr. — 3. Sainmlung von Uebungs- Salzen fur die Orgel vom J. I). Manzer, Leipzig, Druck der Anstalt der Musikalien. Pr. 3 fl. 30 kr. Zraven tega se tudi naznanja, da je sl. derž. ministerstvo z ukazoin 38. aprila s št. 4393/358 C. U. slovensko nemškega Abecednika za Kranjsko zopet dalo natisniti 13000 i/.tisov in sicer h lem dontavkom, da naj se pii novem nalisu namesto besede ,,Nahmenbiichlein" postavi na čelni list beseda ,,Fibel". Tudi se opominja, da naj se ta ,,nemško- slovenski Abecednik" dobro razločuje od samo ,,slovenskega Abecednika". Iz Ljubljane. 1/. \ovega mesta smo zvedili žalostno novico, daje 18. preteč. m. umerl nadepolni mladeneč, dijak g. L. E n ge 1 m a n n , -Nožarjev. Bil je rajnki priden pisavec in pesnik slovenski. Tudi ,/rovarš* ga je prišteval k svojim prijatlom in podpornikom. Ravno zdaj se v. g. Milic-ovi ti.skarnici iialiskiije njegova mična povest: ,,Go8podove pota so čudne", kteri naslov je tedaj prav prinieren tej njegovi pei\i knjižici. Bog mu daj dobro! Iz Ljubljane. ^Ravno kar so p^-išle na svitlo v 5. listu ,,Tovar.ša" naznanjene gosp. Franc. Gerbjc-ove pesmi z napevi, litere izverstni skladavec imenuje : Glasi slovennki za čveterospev, saniospev iu glasovir. Posvetil sjavnemu gospodu dr. Lovretu T om a n u, Ijubljeneu slovenskega naroda. — Prodajal jih bo g. Giontini in skladavec sam v Ternovem. Drugo pot bomo več govorili o teb krasnih doMiačih glasih. — Tudi naznanjamo, da se v g. .1. R. Milic-ovi (iskarnici dobe novo nacertani li.sti za slovensko in slovenskonein.ško .skušinjsko pisanje (_linirtc Priifungskarteln), klere vsem g. g. učiteljcin priporočamo, ker so dobcr popir in prav primerno soslavljnni. Sto jih velja 80 kr.