Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70'
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	. . . L 2.000
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177	Letna naročnina . .	... L 4.000
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	L 5.000
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
A|	i
	m
Leto XXVI. - Štev. 3 (1285)
Gorica - četrtek, 17. januarja 1974 - Trst
Posamezna številka L 100
Teden krščanske edinosti Soočenje Slovencev s svetom
Ekumenski svet Cerkva v Ženevi in papeško Tajništvo za krščansko edinost sta za letošnji teden krščanske edinosti, ki ga bomo obhajali od 18. do 25. januarja izdelala poseben molitveni program, ki ima za glavno misel besede apostola Pavla: »... da vsak jezik prizna, da je Jezus Kristus Gospod, v slavo Boga Očeta«.
Vsakoletno obhajanje molitvene osmine za krščansko edinost mora v nas gojiti pravega duha bratstva in prijateljstva ter ljubezni do vseh, posebno do krščanskih bratov in sester, s katerimi še nismo dosegli popolne edinosti.
Drugi vatikanski cerkveni zbor je izjavil, da »skrb za obnovo edinosti je stvar celotne Cerkve, tako vernikov kakor pastirjev, in zadeva vsakega po lastni zmožnosti«. S temi in drugimi spodbudnimi besedami je koncil poklical k skupnemu prizadevanju in sodelovanju za krščansko edinost vse vernike, ki se morajo zavedati novih krščanskih nalog za preobrazbo sveta v Kristusu. Kajti prav needinost kristjanov, razdeljenost in celo sovraštvo je eden izmed glavnih vzrokov za odtujitev sveta od Kristusa.
Naša prva naloga je ta, da bi vsi ljudje spoznali in ljubili Kristusa ter živeli po njegovem nauku in tako dosegli večno življenje. Zato pa moramo delati za edinost med kristjani, da bo svet spoznal in veroval v Kristusa. On sam je pred svojim zveličavnim trpljenjem molil za edinost svojih učencev, »da bodo vsi eno«, in njegovo molitev nadaljuje še danes Cerkev, zlasti po koncilu, ki je vrgel med božje ljudstvo seme božje ljubezni in vžgal željo po edinosti vseh, ki nosijo Kristusovo ime.
TEMELJ EKUMENIZMA
Vendar je po besedah kardinala Wille-brandsa, ki vodi Tajništvo za krščansko edinost, prišlo v zadnjem času do neke »utrujenosti«. Kaže se celo neko »razočaranje«, ker pot do edinosti in medsebojnega zbližanja med krščanskimi verami tako počasi napreduje, čeprav so mnogi napovedovali drugače.
Toda poleg tega »razočaranja« in te »utrujenosti« grozi ekumenizmu še druga nevarnost: premnogi ekumenizem napačno razumevajo ali njegov pomen celo potvarjajo. Protestantski teolog prof. Oskar Cul-mann — bil je kot opazovalec tudi na zadnjem koncilu — je dejal sledeče: »Ekumensko gibanje je za mnoge postalo zadeva mode in to v najširšem pomenu: hočejo edinost za vsako ceno, ne da bi se pri tem zanimali za temelje verovanja. Izvesti hočejo najprej zedinjenje, verska vprašanja pa bi reševali kasneje. Pravilno pa je le tako: najprej se moramo poglobiti v veri. Edinosti ni mogoče ločiti od vere, kateri je temelj evangelij. Skušati vero nadomestiti s čim drugim, npr. s skupnim socialnim delom, edinosti ne bo ustvarilo. Nujno potrebna je vera, če nočemo tvegati, da bomo nekega dne sicer »zedinjeni«, toda ne v veri, temveč v neveri in skupnem odpadu. Dosedanje skušnje potrjujejo: zedinjenje je predvsem delo Svetega Duha, za katerega razsvetljenje, moč in pomoč naj bi neprenehoma molili.«
NEKAJ NAČEL
Papež Pavel VI. je v zvezi z ekumenizmom poudaril sledeča načela:
1. Vsak katoličan je dolžan delati za edinost.
2. Katoličani moramo biti pripravljeni narediti prve korake h krščanskim bratom.
3. Opustiti moramo vse, kar bi naše krščanske brate žalilo.
4. Moramo se med seboj bolje spoznati; to pa raste iz zaupanja.
5. Sodelujmo med seboj na vseh možnih področjih, zlasti pa v molitvi in bogoslužju! S tem bomo pokazali, da smo res bratje in sestre v Kristusu.
6- Delo za ekumenizem ima svojo korenino v iskrenem spreobrnjenju h Kristusu. Pri tem prepustimo čas in način popolne-
ga zedinjenja nebeškemu Očetu, da ga uresniči, kadar in kakor bo sam hotel.
Edinost med kristjani zahteva posebnega prizadevanja, ki ga je označil sv. Pavel z besedami: »Bodite istih misli in imeli boste isto ljubezen; da ne boste ničesar storili iz prepirljivosti, ne iz prazne slavo-hiepnosti, marveč da boste v ponižnosti drug drugega imeli za boljšega kot sebe.« Za takšno medsebojno ravnanje pa imamo zgled v Kristusu; brez njega bi za to ne bili sposobni.
NAŠ OBRAČUN
V	tednu krščanske edinosti bi morali tudi mi sami napraviti nekakšen obračun našega dela v preteklem letu in izdelati načrte za prihodnost. Prizadevanje za krščansko edinost v krajevnih Cerkvah ni nič manj pomembno od onega splošnega, morda bolj uradnega v sklopu celotne Cerkve.
Osnova vsakega uspešnega ekumenskega delovanja ostane vedno živo krščansko občestvo krajevne Cerkve. Prav iz teh krajevnih občestev in Cerkva vesoljna Cerkev črpa nove pobude in pridobiva nove izkušnje za ekumensko dejavnost. Molitev, pripravljenost na žrtve, prizadevanje za razumevanje in spoštovanje vseh ter skrb za pravo gledanje na edinost, želja po spoznavanju naših krščanskih bratov in sester so prvi in nujni koraki na poti popolne edinosti.
Svetniški škof A. M. Slomšek je zato ustanovil posebno bratovščino — Apostol-stvo sv. Cirila in Metoda, da bi se v njem zbirali verniki, ki bi z molitvijo, žrtvami in spoznavanjem krščanskih bratov in sester delali za pravo edinost v Kristusu.
Apostolstvo sv. Cirila in Metoda imamo tudi v Trstu in Gorici, toda poživiti ga moramo z novo dejavnostjo in vnemo, da bo ob svojem času doprineslo koristen sad pri delu za edinost med kristjani. Za naš krajevni ekumenizem so potrebna še ekumenska središča, ki bi mogla nuditi vsaj nekaj, kar je potrebno za spoznavanje drugih krščanskih Cerkva, njihove zgodovine, \jihovega življenja in delovanja.
Pri vseh naših ekumenskih srečanjih naj bo molitev na prvem mestu. Pri vsakoletnem obhajanju krščanske edinosti ali na praznik naših svetih apostolov Cirila in Metoda ne bi smela izostati liturgija v vzhodnem bizantinskem obredu, ki vedno navdušuje naše vernike.
* * *
To ekumensko razmišljanje sklenimo z molitvijo, ki sta jo pripravila Ekumenski svet Cerkva in papeško Tajništvo za krščansko edinost:
»Sveti Troedini Bog, ki te vsi kristjani častimo, molimo in ti služimo, bodi zahvaljen za vse milosti in dobrote, ki smo jih kljub svoji nevrednosti vedno deležni. Posebno se ti zahvaljujemo za vse napredovanje medsebojnega poznanja in ljubezni med kristjani. Daj nam vsem moči, da bomo pri tem delu vztrajali do dneva popolne edinosti, kakor je v svojih načrtih. Po Kristusu, našem Gospodu.«
A.J.M. in J. Jk.
ODMEV DOGODKOV NA KOROŠKEM
Za ugled Avstrije v svetu je bilo nedvomno mučno, ko je naj večji list velemesta Sao Paulo v Braziliji prinesel izpod peresa Janeza Božiča obširno poročilo o nečloveškem zatiranju Slovencev na Koroškem. Zadeva je bila za Avstrijce in njihovo uveljavljanje v svetu toliko bolj neprijetna, ker je omenjeni list, »O Estato do Sao Paulo« po imenu, eden najbolj pomembnih politično gospodarskih listov in ga prebirajo vsi politični in gospodarski krogi v Južni Ameriki.
Že prej so o preganjanju koroških Slovencev pisali listi v Severni Ameriki, med njimi »Chicago Tribune« in kanadski »The Atlantic«, kar je gotovo pripomoglo k temu, da je dunajska vlada začela s koroškim slovenskim vprašanjem vsaj žonglirati, medtem ko je poprej ostajala za vse prošnje in opozorila slej ko prej gluha in brezbrižna, najbolj še na jugoslovanske »note«, na katere je znala vedno s komaj prikritim posmehom odgovoriti, da so zgolj posledica prenapetih občutkov.
Da samo opozarjanje svetovne javnosti na avstrijsko izigravanje sprejetih obveznosti iz državne pogodbe nekaj zaleže, priča tudi to, da kancler Kreisky že odkrito izjavlja, da se koroškim Slovencem ni zanašati na Jugoslavijo, prek katere naj bi koroško vprašanje internacionalizirali. To je treba verjetno razumeti tako, da Jugoslavija tega koraka ne bi zmogla, ker je njej nasproti položaj Avstrije v svetu politično močnejši.
Še nam je tudi v spominu, kako je ob oddaji »Mestni pogovori« v Celovcu v priredbi avstrijske televizije, v kateri so razpravljali prav o podiranju dvojezičnih tabel, neki nemški Korošec razlagal, kako so mu v Hamburgu, kamor je potoval poslovno, pomolili pod nos članek »Lovimo Čuše?« iz nemške revije »Der Spiegel«, kjer je bilo govora o pogromu na dvojezične table na Koroškem. Pri tem pripovedovanju je nemški Korošec skoraj jokal od sramu.
Na svoj članek je revija »Der Spiegel« prejela še številna pisma slovenskih bralcev, ki so prej objavljena izvajanja še podrobneje osvetlili. Podobno je tudi švicarski »Die Weltwoche« na svoj članek o koroškem progromu objavil še dodatna pisma, v katerih je bilo pomembno zlasti tisto, v katerem je neki slovenski bralec na kratko prikazal slovensko zgodo-
Srečanje z videmskim nadškofom
Božična številka »Doma«, glasila beneških duhovnikov, prinaša na uvodnem mestu poročilo o obisku, ki so ga zastopniki raznih slovenskih organizacij v Benečiji opravili pri novem videmskem nadškofu msgr. Alfredu Battistiju dne 4. decembra 1973. Našteje zastopnike vseh organizacij; med njimi pa ni bilo zastopnikov lista »Matajur«.
Delegacija je pojasnila nadškofu verski, socialni in gospodarski položaj v Benečiji. Poudarila je važno vlogo, ki jo je zmeraj imela Cerkev v osebah domače duhovščine za ohranjevanje etničnega značaja beneških dolin in zato tudi potrebo, da dobijo beneške župnije domače duhovnike, ki znajo in so voljni rabiti slovenščino.
vino in pri tem razgalil pred švicarsko javnostjo avstrijsko potvarjanje slovenske zgodovine.
SVETOVNO JAVNOST JE TREBA OBVEŠČATI
Iz tega je razvidno, kako pomembna je zavzetost slovenskih ljudi doma in v svetu za stvarno prikazovanje in obveščanje svetovne javnosti o zatiranju slovenske skupnosti sredi dozdevno demokratične Evrope. Poleg člankov samih, za katere je manj priložnosti, so izredno pomembna pisma bralcev, ki jih na uredništvih posameznih velikih časopisov zelo pozorno preučijo in vzamejo na znanje, četudi jih zaradi pomanjkanja prostora le deloma objavijo. Vsi časopisi se namreč zavedajo, da so oni odvisni od bralcev in ne narobe.
Zato je toliko pomembnejše, da slovenski ljudje po Evropi in Ameriki prizadevno sežejo po tej možnosti, da opozorijo svetovno javnost na Slovence in na zapostavljanje njih osnovnih človečanskih pravic, najprimerneje tedaj, ko evropski časopisi obravnavajo politični ali gospodarski položaj na področju vzhodnih Alp, in to najpreprosteje s pismi bralcev, ki
že objavljene članke in spise osvetljujejo.
Pisma morajo biti stvarna, u-mirjena, opozarjati morajo na kršenja naravnega in človečanskega prava, brez čustvene zagnanosti, užaljenosti ali osebne prizadetosti, napisana v enem od evropskih jezikov in seveda v zelo vljudnem tonu. S tem je dana velika možnost, da bodo tudi objavljena. Toda tudi ako bi ne bila objavljena, so kljub temu pomembna, zlasti še za vnaprejšnjo usmerjenost evropskih in svetovnih listov v njih obravnavanju položaja na področju Srednje Evrope in Sredozemlja, kjer slovenska prisotnost vsekakor ni brez pomena.
Posezimo torej po tem sredstvu tako mi v Italiji kot naši rojaki v domovini, v Nemčiji, Franciji, Holandiji, Švedski, Angliji, obeh Amerikah pa tudi v vzhodni Evropi in drugod, ako le nanese priložnost. Ne dajmo si vzeti volje za ta korak tudi takrat, kadar se zdi, da ni bilo odmeva. Čim večja bo naša zavzetost, čim več opozoril, pojasnil, osvetlitev naših zadev, dopolnitev srednjeevropskih problemov z našimi slovenskimi, čim več pisem torej, tem večji bo učinek, poročanje in soočenje evropske in svetovne javnosti s slovenskim vprašanjem.
M? in kria aJumlome
Nadškof se je zahvalil za srečanje z delegacijo in priznal važnost, ki jo imajo za krščanstvo, ki se ne istoveti z nobeno kulturo in z nobenim jezikom, domači jezik in domače navade, s pomočjo katerih lahko postane Kristusov evangelij živi kvas za razne kulture. Izrazil je svojo odprtost do vseh narodnih skupnosti, ki so vse enako veljavne in važne za oznanjevanje evangelija. Potrdil je svojo voljo, da se daje prednost v Benečiji domačim duhovnikom pri namestitvah za župnike. Končno je izrazil željo, da bi še nadalje ostal v stiku z zastopniki iz Benečije za spoznavanje in reševanje problemov tega dela njegove nadškofije, kateri mu je na poseben način pri srcu.
Zdi se, da velikodušna odobritev sovjetskega letalskega mostu za vojaško pomoč Arabcem v njih spopadu z Izraelom ni prinesla Jugoslovanom pričakovanih sadov. Arabska odločitev, da podvojijo ceno surovi nafti, mora biti prava hladna prha jugoslovanski zunanjepolitični strategiji. Nikakega izgleda ni, da bi bili Arabci v zahvalo pripravljeni dobavljati Beogradu nafto po stari ceni. Libijci so pred kratkim obljubili samo to, da so dobave Jugoslovanom tudi za naprej zagotovljene. O tem je na vidnem mestu poročal jugoslovanski tisk, o ceni pa ni pisal nič.
Toda že ob samem znaku energetske krize v Evropi je v Jugoslaviji skoraj prenehalo kupovanje avtomobilov. Največja tovarna v državi, Zastava iz Kragujevca v Srbiji, je bila decembra prisiljena začasno ustaviti proizvodnjo, ker se je število osebnih avtomobilov tako nakopičilo, da jih nimajo kam dati. Ako pomislimo, koliko industrijskih panog je udeleženih pri proizvodnji avtomobilov, si lahko mislimo, kako na široko bo na industrijo vplivala začasna zapora te tovarne, najsi je že poprej cvetela predvsem na privilegijih in okoriščanju na račun poslovnih partnerjev, ki so se resno prizadevali za dobro gospodarjenje.
Pričakovati je, da bo zaradi tega in vseh drugih primerov, ki jim ni konca, izbruhnila v Jugoslaviji z vso silo brezposelnost, ki znaša že sedaj samo po številu uradno prijavljenih tristo tisoč. Če pomislimo še na tistih 600.000 zaposlenih jugoslovanskih delavcev v zahodnoevropskih državah, ki pa jih je skupno z neprijavljenimi v resnici okoli en milijon, in ki jih lahko gostujoče države zaradi krize zavrnejo in pošljejo nazaj v Jugoslavijo, kjer zanje nimajo dela, je še preveč jasno, kakšni socialni zapleti in nemiri z nepredvidljivimi posledicami se lahko pojavijo. Zatreti bi jih mogla edino surova diktatura in vojaška sila, lahko tudi sovjetska v smislu znane Brežnjeve doktrine o vojaškem posegu v primeru, ko naj bi bil v neki državi ogrožen socializem. Mir, ki bi potem zavladal, pa bi bil tako za jugoslovanske nekomuniste kot za komuniste
pokopališki in verjetno brezupen.
Bumerang se obrača zaradi notranje in zunanje političnega blefiranja z neblokov-skimi, neuvrščenimi, z zanikanjem brezposelnosti v socializmu. Nezaupanje v jugoslovanski samoupravni sistem se ne razodeva le v begu delovne sile iz države, ampak tudi v nalaganju prihrankov v tujih bankah. Povojne prisilne zaplembe in odvzemanja namreč niso še pozabljeni. Poznavalci trdijo, da beograjski krogi niso pri nobeni stvari tako zavzeti, celo surovi, kot v primerih, ko gre za denar oziroma za sredstva, kakor jih diskretno imenujejo. V političnih stališčih Beograda, in ne nazadnje tudi v vprašanju vključevanja zamejskih Slovencev v tuje stranke, je treba vedno gledati tudi denarno poslovne interese, drugače se nam jugoslovanska zunanja politika lahko odkriva v nestvarni podobi.
Gospodarski in politični pritisk beograjskih krogov na Slovenijo je po nekaterih cenitvah v zadnjem času ponovno nara-stel, kar pa je seveda neizogibna posledica gospodarskega in socialnega poloma na jugu. Naval ljudi iz južnih republik v Slovenijo je menda dosegel najvišjo stopnjo po vojni. Novo je pri tem, ker gre za nameščence, uradnike, tudi akademske poklice, da je njihovo zadržanje nasproti slovenskim ljudem prikrito — oholo. Slišijo se tožbe, da posebno zdravniki iz južnih republik celo nahrulijo slovenske paciente, ker ne znajo govoriti »jugoslovansko« — na slovenskih tleh!
Tudi pritisk na samostojne slovenske organizacije v zamejstvu v smeri njih osamitve in spodkopavanja se ponovno stopnjuje. Pristojni krogi v Ljubljani odgovarjajo, da so le-te »proti nam«. To vsekakor ne drži; organizacije so samo samostojne in kot take se ne morejo strinjati z določenimi stališči kot je npr. že samo vtapljanje v tujih strankah, kajti gre končno vedno za slovenske ljudi takega ali drugačnega prepričanja. Zakaj pa bi se naj vsi Slovenci, ki slučajno niso Jugoslovani, morali vtopiti v tujih strankah, nam nikakor ni jasno. Je tudi to posledica jugoslovanske krize?
  .........
Inlenelaeila t Beneški Slomii
Mcscc za kalcUllit isslt
DUH VELJA, NE IME
Prejeli smo zanimivo pesmo rojaka iz Kanade, ki se lepo vključuje v akcijo za »Mesec katoliškega tiska«. Zato ga v izvlečku objavljamo.
že pred dvemi leti sem slišal, da z odmiranjem starejših naročnikov in čitateljev »Katoliški glas« počasi hira. Oe je to res, potem je nujno potrebna trezna presoja položaja in hitri, primerni ukrepi. Gre namreč za nekaj zelo resnega, pred čemer ne smemo zapirati oči.
List ne najde več primernega odziva med mlajšimi? če je tako, je na mladih, da dajo odgovor na to čimprej. Na mladih namreč sloni naša bodočnost.
A naj bo vsem jasno: ako bi se morali s spremembo naslova spremeniti tudi nazori lista, potem naj vse ostane kot je, z naslovom vred. Neki jezuit je dobro povedal: »Duh velja, ne ime!« Koliko je žal katoličanov in kristjanov le po imenu! Ti so krivi, če naš katoliški tisk počasi ugaša.
Cital sem pisma v »Katoliškem glasu«, ki ugovarjajo spremembi naslova, opustitvi pridevka »katoliški«. Zanimivo bi bilo vedeti, v kakšen rod spadajo njih avtorji. Tu v Kanadi izrecno katoliški tisk, tako politični kot poljudni («Catholic Digest«, »Catholic Register« itd.) samo še životari. Brez podpore cerkvenih krogov bi že ugasnil. Vendar ne kaže, da bi zato vera upadala. Cerkve so polne. Morda je temu vzrok to, ker je vernost vsaj podzavestno pričujoča v skoraj vseh listih.
V vaših krajih temu ni tako. »Katoliški glas« je v svojem poslanstvu skoro osamljen. Zato naj bi prišlo do spremembe naslova, oblike in tehničnih stvari le, če bo uredništvo, ki mu popolnoma zaupamo, to smatralo za potrebno. Drugače nič ne de, če vse ostane pri starem. Le da nam list ostane! (Res se je uredništvo po dolgem razmišljanju in vpoštevajoč mnenje zlasti zvestih naročnikov in bralcev odločilo za ohranitev dosedanjega naslova prav v skladu z načelom, da ni važen naslov, temveč vsebina. - Op. ur.)
Zgodi se pa prav lahko, da nekega dne list ne bo več mogel izhajati. Kaj potem? To moramo na vsak način preprečiti! Ce bo za to potrebno spremeniti naslov in dati listu nove oblike, nič za to! Raje stari list z novim imenom in dosedanjimi nazori, kot pa da bi jutri begali za ustanovitvijo novega lista, za katerega ne bi vedeli, kako naj se imenuje in kam naj se usmeri.
Ce bo torej kdaj prišlo do sprememb, naj pride do njih znotraj lista. Ne smemo pozabljati, da ni nič stalnega na tem svetu. Spreminjajo se časi, ljudje, mišljenje. Tudi Cerkev doživlja neprestan razvoj. Le Bog ostaja vedno isti. In to nam mora biti v veliko tolažbo.
Z. JELINČIČ, Kanada
V letu, ki je odšlo v zaton, so se zvrstili pomembni dogodki tako v svetovnem kot v vsedržavnem in deželnem okviru. Tako je v Vietnamu po več kot dvajsetletnem vojskovanju prišlo do načelnega sporazuma o pomirjenju med nasprotnimi si silami (ki je pa dejansko še vedno ogrožen spričo še vedno številnih in resnih vojaških spopadov); do zaostritve pa je prišlo na Bližnjem vzhodu. V Italiji pa se je po predčasno razpisanih parlamentarnih volitvah ponovno osnovala vlada leve sredine, ki se mora spoprijemati z resnimi gospodarskimi težavami. Tem se je po zadnjem vojnem spopadu na Bližnjem vzhodu pridružila še kriza naftnih energetskih virov.
V deželi Furlaniji-Julijski Benečiji smo imeli volitve za obnovitev tretjega deželnega sveta. Izvoljena sta bila samo dva Slovenca, čeprav bi jih glede na številčno moč morali imeti od štiri do pet. Oba sta bila izvoljena v hudem konkurenčnem ognju, kajti na listi KPI je Lovriha imel nevarne tekmece med Italijani, lista Slov. skupnosti pa je morala napeti vse sile, da je lahko ohranila svoj mandat.
Potek in izidi deželnih volitev pa so obenem pokazali, da so Slovenci važen dejavnik v deželi, saj so se, kot rečeno, številne italijanske stranke potegovale za njihovo naklonjenost. Konkreten rezultat pa je skromen: izvolitev le enega slovenskega kandidata na listi KPI; glasovi ostalim vsedržavnim strankam so bili tako rekoč podarjeni že vnaprej. Če bi se vsaj ti glasovi preusmerili na slovensko listo, bi izvolitev Slovenca v deželni svet bila že vnaprej zagotovljena, obenem pa bi slovenska narodnostna skupnost v deželi prišla še bolj do izraza. Tako pa je vprašanje, kaj bo slovenska manjšina kot narodnostna skupnost prejela za podporo, ki so jo nekateri njeni pripadniki dali socialistom, socialdemokratom ali demokristjanom.
IZGLEDI ZA BODOČNOST
Kolikor je znano, so analize vo-Iivnih rezultatov za Slovensko skupnost bile podane le na splošno. Zato bi v prvi vrsti bila potrebna skrbna in ustrezna razčlemba, na osnovi katere bi se izluščile utemeljene ugotovitve o vzrokih njenega napredovanja in nazadovanja.
V nekem listu smo pred kratkim brali, da delovanju Slovenske skupnosti »nečesa manjka«, kar bi poživilo narodno zavednost tudi v volivni kabini. Kaj bi bilo torej treba ukreniti?
Nekateri menijo, da bi bilo treba z okroglimi mizami in neke vrste množičnimi sestanki aktivi-zirati široke plasti naših ljudi, dejanskih in možnostnih volivcev. Ker vse kaže, da je razprava o tem preko časopisov že prešla v javnost, naj bo dovoljeno izraziti nekatera mnenja, ki naj pripomorejo k nadaljnjemu razmišljanju in končnim zaključkom.
Predvsem velja poudariti, da morajo katero koli širšo pobudo ali akcijo najprej preučiti in o njej sklepati pristojni organi stranke (občni zbor, širši svet, izvršni svet). Skratka, treba je določiti program bodočega dela, pre-
Škof Kostner o odnosih med Nemci in Slovenci
V	pridigi na Silvestrov večer se je celovški škof Kostner dotaiknil tudi odnosov med Slovenci in Nemci v njegovi škofiji. Dejal je: »Dolgotrajna pogajanja, pri katerih sodelujejo tudi strokovnjaki za mednarodna vprašanja, so pokazala, da je rešitev odprtih vprašanj sožitja med obema narodnostnima skupinama zapletena in težavna Toda naj odločijo strokovnjaki tako ali drugače, brez krščanske pripravljenosti na spravo — brez prave ljubezni v Kristusovem duhu — bo mogoče doseči mir le z veliko težavo. Vsakdo naj se trudi za tega duha; šele tedaj bo mogoče najti zakonske rešitve, ki bodo obe narodnostni skupini privedle do dobrega sožitja.«
veriti organizacijske zmogljivosti po načelu delitve dela na delovne skupine ter poskrbeti za vse tiste instrumente, ki so nujno potrebni za izvajanje programov.
Predvsem je na dlani nujna potreba po lastnem občasnem glasilu, ki bi bila stalna vez z aktivisti, somišljeniki in volivci. Drugi tisk, ki sicer naklonjeno spremlja delovanje Slovenske skupnosti, ne more tako učinkovito opravljati te vloge kot lastno glasilo. Želja ljudi iz baze je prav ta, da bi se to čimprej uresničilo.
Lastno glasilo bi torej povezovalo volivce, pomagalo poživiti njihovo narodno in politično zavest in tako sčasoma premagalo tisto pasivnost in mlačnost, o kateri vsi tožimo in jo volivni rezultati potrjujejo.
Deželni svetovalec dr. Drago Štoka je naslovil 11. januarja na deželno vlado interpelacijo, ki je v zvezi s prepovedjo poučevanja slovenščine v pošolskem času na šolah v Brdu in Teru v Terski dolini.
šolski patronat je na svoji seji 16. oktobra 1973 namreč soglasno sklenil uvesti poskusni pouk slovenščine na omenjenih dveh šolah. S poukom se je pričelo 6. in 7. novembra. Navzočih je bilo 17, oziroma 20 učencev. Pa že 9. novembra je šolski nadzornik dr. Geremia Pupini ta pouk prepovedal. Dejal je, da je to storil na zahtevo šolskega skrbništva in prefekture v Vidmu.
Beneška Slovenije se je suvereno odločila za pripadnost italijanski državi s plebiscitom leta 1866 potem ko je bilo prebivalstvu obljubljeno, da bo Italija spoštovala njegove narodnostne in posebne pravice. Dejansko pa so od tedaj Slovenci v Benečiji predmet neprestanega zapostavljanja in asimilacije. Pri tem nečloveškem in protidemokratičnem postopanju so imele šolske oblasti vodilno vlogo. Ves čas ni bila ustanovljena ena sama šola s slovenskim jezikom. V Špetru ob Nadiži je bilo celo ustanovljeno učiteljišče, ki je še posebej svoje gojence vzgajalo v duhu nestrpnosti do Slovencev in pospeševalo asimilacijo. Fašizem je žalostni položaj še zaostril.
Po njegovem padcu je zaživelo sloven-
V	upanju, da bodo naši ljudje sedaj, ko ob nedeljah ne morejo več z avtomobili na zimske izlete, kaj več brali, opozarjamo na nekatere nove knjige, ki so izšle v zadnjem času.
KOROŠKA MOHORJEVA DRUŽBA je za leto 1974 izdala svoj knjižni dar, ki obsega:
Koledar 1974. V njem so različni sestavki, ki bodo gotovo zanimali tudi -naše ljudi.
Povest Metoda Turnška Med koroškimi brati. O tej povesti je prof. Jevnikar zapisal, da je dobra ljudska povest in verjetno najboljša, kar jih je napisal dr. Metod Turnšek.
Božidar Tensundern: Vestfalski Slovenci. Nemški duhovnik Tensundern v tej knjigi objavlja svoje spomine, kako je več kot 50 let deloval med slovenskimi rudarji na Vestfalskem v Nemčiji. Knjiga je zelo zanimiva, pa tudi žalostna, ker priča o težkem življenju slovenskih ljudi v vestfalskih rudnikih in tudi o brezbrižnosti domovine in ne nazadnje slovenske Cerkve v preteklosti za te naše ljudi, ki so morali po svetu, ker doma zanje ni bilo kruha. Spomine je v slovenščini priredil dr. Jože Premrov. škoda, da te knjige ne bodo mogli brati v Sloveniji, od koder so prihajali delavci na Vestfalsko.
Družinske večernice Trije Rjavci, napisala Margita Figuli, prevedla Avgusta Smolej. Povest je prevedena iz slovaščine in je tipično kmečka povest iz življenja slovaških ljudi, ki so mnogokrat tako slični slovenskemu človeku.
GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA je ob praznikih poslala v svet svojo knjižno zbirko, ki o njej piše že dalj časa dr. R. K, O knjigah bomo še kaj več poročali.
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA v Buenos Airesu je v minulem letu izdala spomine ravnatelja Ivana Dolenca pod naslovom Moja rast. Ti spomini so čudovita
Odmev na avstrijski zakon o splavu
Vatikanski list L’Osservatore Romano je prinesel 9. januarja dolgo razmišljanje o volivnem izidu v avstrijskem parlamentu, da se dopusti splav do treh mesecev nosečnosti. Avstrijska Katoliška akcija je zbrala 830.000 podpisov proti uzakonitvi splava. Prišlo je tudi do precejšnje napetosti med kardinalom Konigom in sedanjo vlado, ki je zagrozila, da bo izvajala posledice, če bodo šikofje v tem oziru ovirali njeno delo. List ugotavlja, da Avstrija na zelo čuden način obhaja 25-letnico, kar je bila v Združenih narodih sprejeta izjava o osnovnih človečanskih pravicah.
Posvečenje novih diakonov v Tolminu
V	nedeljo 13. januarja so med mašo ob deseti uri v Tolminu prejeli red diakonata sledeči bogoslovci: Jožko Bric iz Drežnice, Ivan Furlan iz Šmarij, Ivan Bajec iz Cola, Marko Kos iz Ročinja in Jože Rovtar iz Kamenj.
sko šolstvo na Tržaškem in Goriškem, le v videmski pokrajini se ni nič spremenilo, čeprav je italijanska vlada že v juliju 1945 obljubila, da bo ustanovila slovenske šole povsod, kjer živijo Slovenci.
Tako Slovenci v Benečiji kot ostali Slovenci v naši deželi so že ponovno zahtevali ureditev šolskih problemov v videmski pokrajini. Izseljenci, razpršeni po vsej Evropi in razna krajevna kulturna združenja so že dala pobudo za razne tečaje pouka slovenščine, zavedajoč se pomena in bogastva materinskega jezika. Temu se je pridružila spontana pobuda šolskega patronata v Brdu, ki pa jo je preprečilo šolsko skrbništvo v Vidmu. Je res nekaj nezaslišanega, da pristojne oblasti, potem ko že ne vršijo svoje dolžnosti, še druge ovirajo v njih težnji po izboljšanju razmer. Vsi Slovenci videmske pokrajine in vsa slovenska skupnost v Italiji smo globoko pretreseni zaradi takega ravnanja.
Po vsem tem povedanem vprašujem deželni odbor, kakšne konkretne korake je storil za uveljavitev 3. člena deželnega statuta in kakšne korake namerava storiti, da bo razkrinkal osebe in organe, ki ovirajo razvoj slovenske narodnostne skupine v deželi Furlanija-Julijska Benečija, gazijo njene pravice in civilni napredek ter tako onemogočajo mirno sožitje med obema narodoma.
knjiga iz naše polpretekle dobe, saj segajo od konca preteklega stoletja do srede šestdesetih let tega stoletja. V svojih spominih Ivan Dolenec s prav resnično ljubeznijo piše o svojih izkustvih v dolgem življenju, ki mu ga je Bog naklonil. Tudi ko govori o svojih zaporih po zadnji vojni in o povojnem času, ko so mu odvzeli pokojnino, mu ne uide žal beseda. Vse skuša razumeti, vse opravičiti, kakor nam naroča sv. Pavel. Res knjiga avtentičnega kristjana.
Ista založba je izdala še Meddobje, XII. letnik, št. 4. S tem je zaključen XII. letnik te najbolj kvalitetne revije v zamejstvu. Iz te številke Meddobja naj omenimo radijsko igro Alojza Rebule »Neznana zvezda«. Poslušalci tržaškega radia so jo slišali po radiu, sedaj jo lahko berejo v Meddobju. Vsebina igre je božična o sv. Treh kraljih in njihovi zvezdi. Drug zanimiv prispevek v isti številki je prevod Tineta Debeljaka iz poljščine »Molitvenik za gospo Dobrovo« poljskega pesnika Zyg-munda Krasinskega.
SKA je zatem izdala še 1. in 2. številko Meddobja, XIII. letnik. Ta slednja številka je dospela iz Argentine prav te dni. V njej gre posebno mesto pesniškemu ciklusu Vladimirja Kosa »Dnevnik ugaslih trenutkov iz Fudži«.
Vse publikacije SKA iz Buenos Airesa je mogoče dobiti tudi v slovenskih knjigarnah v Trstu in Gorici.
Prav ko smo zaključili ta pregled, je dospel po pošti Zbornik Svobodne Slovenije 1971-1972. Gre za zajetno knjigo, ki ima 440 strani.
CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA je poslala na ogled knjige za leto 1974. Obsegajo Koledar, Apostolska dela, knjigo Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti, ponatis Pregljeve povesti Tolminci ter ponatis iz Nedeljskega dnevnika Stare slovenske lipe.
Z GORIŠKEGA
Goriški občinski svet je že na delu
V	petek 11. t. m. se je goriški občinski svet prvič sestal po božičnih in novoletnih praznikih. V začetku seje je župan seznanil svetovalce s sklepi občinskega odbora, od katerih se je eden nanašal na načrt za slovensko trgovsko šolo, ki ga bo pripravil inž. Adolf Močnik. Na vrsto je prišla nato odobritev predlogov za poimenovanje nekaterih ulic. Poimenovana je bila tudi nova cesta, ki iz Štandreža vodi proti Sovod-njam, in sicer po Antonu Gregorčiču.
Glavna točka na dnevnem redu pa je bila ustanovitev konzulte za slovensko manjšino, o delovanju katere so se že lani sporazumele stranke leve sredine in pripravile ustrezen pravilnik; med drugim je bilo določeno tudi zastopstvo. Toda med razpravo so demokrščani predlagali neko spremembo, za katero se predstavnik SDZ prof. Bratina ni mogel izreči. Zato je bil prisiljen predlagati, naj se razprava prekine, da se stvar spet prouči na politični ravni. Večina občinskega sveta je predlog podprla in s tem privolila, da se o točki pogovorijo politična vodstva.
»Zdravnik po sili« na štandreškem odru
Dramski odsek PD »Štandrež« je brez dvoma eden najplodovitejših na Goriškem. Naštudiral je že vrsto iger in razveselil z njimi veliko število gledalcev v zamejstvu. Tudi za božične praznike nam je pripravil novo igro in sicer Molierovo komedijo »Zdravnik po sili« v prevodu Josipa Vidmarja. Pod veščim vodstvom režiserja Ale-ksija Pregarca je igra zaživela pred nami v vsej prisrčni komiki iger preteklega stoletja. Igra je imela prolog »Improvizacija v Versaillesu«.
Bogati graščak Geront (Marjan Breščak) bi rad omožil svojo hčerko Lucindo (Katja Brajnik) z bogatim plemičem, a hčerka se tej poroki upira ih hlini, da je izgubila dar govora. Oče išče zdravnika, da bi hčerko ozdravil in za to pooblaščena dvorjana Veler (Jordan Mučič) ter Luka (Damjan Paulin) se dasta zapeljati od zgovorne Sga-narelove žene Martine (Magda Lupin), češ da je njen mož Sganarel najboljši zdravnik. Da bi se maščevala zaradi moževih batin, jima svetuje, naj ga kar temeljito premlatita, če se bo branil in tajil, da ni zdravnik. To se tudi zgodi in Sganarel (Marko Brajnik) se ves pretepen napoti v grad. Tu takoj spozna pravi vzrok Lucin-dine bolezni. Zaljubljena je v Leandra (Karel Nanut), katerega pa graščak Geront ne mara, ker je ubog. Vse se po mnogih za-pletljajih srečno zaključi, ko Leandro prosi graščaka za roko Lucinde in izjavi, da mu je umrli stric zapustil veliko premoženje.
Vsi igralci so bili kos svojim vlogam,
zlasti še Sganarel-zdravnik po sili. Njegovo izvajanje je bilo res brezhibno, sproščeno in tako posrečeno, da je izzval med občinstvom val prisrčnega smeha. Zelo posrečena je bila tudi njegova žena Martina. Graščak, oče Geront je tudi lepo in dostojanstveno odigral svojo vlogo, prav tako oba dvorjana Luka in Veler. Posrečena sta bila tudi dojilja in plemič.
Pohvaliti moramo lepe kostume, ki so jih posodili dramski gledališči iz Trsta in Nove Gorice ter slov. Drama iz Ljubljane. Tudi scenerija (Igor Paulin) je bila okusno zamišljena.
Igro so prvič podali zadnjo nedeljo v decembru v župnijski dvorani v štandrežu in ponovili istotam na praznik sv. Treh kraljev, preteklo soboto 12. januarja pa tudi v Števerjanu. Videli pa jo bomo tudi v Gorici in sicer v Katoliškem domu v nedeljo 27. januarja ob prireditvi za katoliški tisk. Vabimo že sedaj vse naše občinstvo, da se igre udeleži in se ob njej od srca nasmeje. Poleg igre bo na sporedu še srečolov, ki bo tudi primogel k veselemu razpoloženju.
Iz Beneške Slovenije
Premestitev slovenskega kaplana
Gospod Rino Markič, dosedanji kaplan v Lješi, je bil na lastno željo premeščen v Furlanijo. O tem premeščenju se je že dalj časa govorilo. V zvezi s temi govoricami so tudi trdili, da si g. kaplan Markič želi vstran vsled težav, ki so mu jih povzročali ndkateri ljudje zaradi njegovega kulturno-prosvetnega dela za beneško ljudstvo. Vodil je namreč pevski zbor »Rečan«, ki je nastopil na številnih odrih širom po naši deželi in je pel tudi pred sv. očetom.
Koga bo nadškof Battisti poslal v Lješo namesto g. Markiča, ni še znano. Prav tako ni mogoče vedeti, kako bo z zborom »Rečan«. Ali bo še nadalje pel in nastopal sedaj, ko je odšel g. kaplan, ki je bil njegova duša? Upajmo, da bo nadaljeval s tako uspešno začetim delom.
G. Markiču želimo, da bi se čimprej vrnil med svoje ljudi kot samostojen župnik.
Nova maša
V	Štoblanku so v nedeljo 14. oktobra imeli novo mašo. Daroval jo je domačin Emil Jurman, član misijonske družbe ksa-verjancev iz Parme. Novomašnikova družina se je sicer zadnji čas preselila v Corno di Rosazzo, kljub temu je novi mašnik želel imeti svoje novomašno slavje v rodni župniji. Govoril mu je župnik Emil Cenčič iz Dolenjega Trbilja. Škoda, da je tisti dan lilo kot iz škafa. Kljub temu je bila cerkev nabito polna vernikov.
Širite »Katoliški glas"
IIIIIIIIIIMIlllllIllIllllllllllllllMlllllllllllllllllllllllimilMIlillllllllMIllllllllIllIltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllNIlllllllllllllllllllllIllilllllllllllllllllMIIIIItlllllllllllllllMIllI
NOVE KNJIGE
IB snežen aribfl ee. Fride IhrBchave
Kdo ni poznal Fronclijeve gospe iz Žab-nic, Fride Ehrlichove, za njene številne vnuke in pravnuke, potem pa še za nas vse kratkomalo Omice, in ki smo jo to soboto pospremili k večnemu počitku? Saj je imela zveze in poznanja skoro po celem svetu!
»Kakšna gospa neki,« se je hudoval ugleden Žabničan še pred vojno, ko sem tako imenoval neko drugo gospo; »v naši vasi je samo ena gospa in to ”so” Ehrlichova gospa!« Vsa njena oseba je izražala neko prirojeno žlahtnost in plemenitost. Bila jo je sicer sama skromnost in ljubeznivost, toda kadar je šlo zares, je bilo dovolj, da je povedala svojo besedo in nihče si ni upal ugovarjati in že sam njen pogled je ugnal še tolikšnega srboriteža. Po celi dolini je uživala brezmejen ugled in spoštovanje.
Rodila se je pred 85 leti v trdnem domu pri Ahacovih v Bistrici na Zili, kjer je moral vsak prijeti za delo in kjer je uživala najboljšo družinsko in globoko versko vzgojo. Bistroumno dekle so poslali potem še v šole, ‘kjer si je pridobila široko razgledanost in dovršeno znanje treh deželnih jezikov in bi delala čast še tako zahtevni gosposki hiši, toda največjo ljubezen je čutila do svoje koroške domovine in svojega rodnega jezika.
Komaj 19-letno je pripeljal Albin Ehrlich na svoj dom v Zabndce tja pod Svete Višarje. Od starih časov sem je bila to mogočna domačija s furmansko gostilno in pošto, odkoder so se romarji vzpenjali na Višarje, s hlevi, mlini, žago, kmetijo, obsežnim lesnim gospodarstvom in kupčijo. Pri hiši je delalo polno služinčadi, hlapcev ter lesnih delavcev in mlada gospodinja je morala prevzeti vse to ogromno gospodinjstvo ter nositi tri vogale pri hiši.
Mož je bil resen, skrben in preudaren gospodar, prepoln dela in skrbi, blag in socialno čuteč ter odprt za vsako potrebo zlasti svojih delavcev. V dobi težke gospodarske krize je mnogim nesebično pomagal in jih reševal, čeprav je pri tem doživel marsikako bridko razočaranje. Imel je veliko bratov in sestra, ki so vsi dosegli ugledne položaje kot trgovci, sodniki, višji uradniki, Martin je bil prelat in rektor avstro-ogrskega romarskega ho-spica v Jeruzalemu, Lambert pa slovit bogoslovni profesor, ki so ga med vojno v Ljubljani podrle morilske krogle.
Ti vsi so se radi in pogosto vračali v rojstni dom. Tu je vladal dosleden delovni red. Vsako jutro je moral vsaj eden od družine iti k maši, gospodinja je šla, če je količkaj utegnila in vedno pristopila k sv. obhajilu, zvečer pa je vsa družina skupno molila rožni venec brez ozira na to, kdo je bil tačas v gosteh. Gospa je ustanovila Družbo krščanskih mater, mož pa je bil na čelu pri mesečnih shodih Apo-stolstva mož in fantov.
Od sedmero otrok jih je ostalo pri življenju pet, ki jih je vse vzorno vzgojila. Sina Janeza in hčer zdravnico Gabrijelo sta darovala Bogu za delo v misijonih, ga. Valerija vd. Mazzoli je duša v Slomškovem društvu rimskih Slovencev, ga. Ida pa žal že vdova po nepozabnem dr. Dolharju, zdravniku v Trbižu in mati tržaškega občinskega svetovalca dr. Rafka. Leta 1935 pa je zadela moža Albina težka bolezen in gospa Frida se mu je povsem žrtvovala v njegovi bolezni. Po njegovi smrti je padlo vse na njena ramena, pa je vzdržala.
Celih 38 let je bila vdova, polna lastnih skrbi in težkih odgovornosti, zraven pa vedno pripravljena vsakomur pomagati. Zavzela se je za onemogle in bolne hišne delavce ter jim uredila nekaj sob v hiši, kjer so uživali vsakršno nego prav do smrti, potem je poskrbela za pogreb, grob in sv. maše. Takrat še nismo vedeli za socialno skrbstvo. Imela je sploh dar, da je hitro odkrila pravo potrebo in modro pomagala.
Predvsem je njena zasluga, da so prišle šolske sestre iz Tomaja v Žabnice in potem še v Belo peč ter da so se mogle obdržati. Ni se dala ustrahovati ne fašizmu in ne še strašnejšemu nacizmu ter je vztrajala kot močna žena pod Kristusovim križem. Ko je prav te dni leta 1940 sredi najhujšega nacističnega divjanja odhajal domači župnik »sredi pušk in bajonetov« v pregnanstvo, je pritekla na železniško postajo in se edina iz cele fare poslovila od njega »v imenu vseh poštenih faranov«. Ni se ustrašila sovražnih obrazov nadutih nacifašistov ter mu zaželela božjega varstva. In ko je zvedela, v kakšnem groznem kraju se v Nemčiji nahaja, mu je organizirala pomoč. In potem se je
njeno življenje izčrpavalo v dobrodelnosti, žrtvah in molitvi.
Zadnja leta je mnogo trpela za težko boleznijo in šele takrat je prenehala s svojo obširno korespondenco na vse kraje sveta. Njena globoka pisma, pisana z jasno in elegantno pisavo, so bila pravi odsvit njene čudovite osebnosti. V veliko tolažbo ji je bilo, da jo je prišel lani obiskat sin Janez iz Indije, pred smrtjo pa je čakala le še na prihod s. Gabrijele iz Nemčije ter že čez par minut v njenih rokah ugasnila.
Sedaj počiva pod kipom Vstalega Zveličarja, ki ga je za družinsko grobnico izklesal Tone Kralj. Njeno življenje je bilo pravi božji dar za vse in moramo biti zanj hvaležni. Težko ji bo najti naslednico: močna žena, kdo jo bo našel? Draga Omi-ca, počivaj v božjem miru!
R. P.
Koncert kvarteta kljunastih flavt
V	soboto 5. januarja je bil v salezijanski cerkvi v Istrski ulici v Trstu večer božične glasbe, ki ga je priredilo Šentjakobsko kulturno društvo. Nastopil je kvartet kljunastih flavt Glasbene matice, ki ga sestavljajo Erika Slama, Nives Košuta, Maria Monreale in Riccardo Pergolis.
Ob začetku je prisotne pozdravil šentjakobski kaplan Silvo Šuligoj, koncert pa se je začel s skladbami iz 16. stoletja. Na vrsti so bile potem slovenske božične pesmi, spored pa je zaključila Gruberjeva Sveta noč.
Koncert Zveze cerkvenih zborov
Za sv. Tri kralje je Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu priredila koncert božičnih pesmi v cerkvi Novega sv. Antona. Dobro zastopan zbor je vodil Janko Ban. Spored je bil razdeljen na dva dela. V prvem smo poslušali pesmi o Jezusovem rojstvu ter o božični noči; v drugem pa so se zvrstile pesmi, posvečene dogodkom po božjem rojstvu. Na orgle je spremljal dr. Zorko Harej, napovedoval pa je Danilo Pertot. Koncertu je sledil blagoslov.
Razgovor o našem katol. tisku
V	prostorih Slovenske prosvete v ulici Donizetti v Trstu je bil v ponedeljek 14. januarja zvečer kulturni večer, posvečen problemom našega katoliškega tiska v zamejstvu. Poročila so podali Jože Jurak za Katoliški glas, prof. Marij Maver za Mladiko in Ivo Jevnikar za Pastirčka.
Po poročilih se je razvila mestoma živahna debata, ki se je zlasti osredotočila na Katoliški glas, na njegovo ideološko usmerjenost, na neke pomanjkljivosti v poročanju, o odsotnosti sindikalnih problemov in o nekaterih drugih nedostatkih. Pokazalo se je, da je starejši rod nekoliko zadržan do gledišč mlajšega rodu, ki je brez dvoma poln zavzetosti za spremembo družbe, a mu manjka dostikrat
iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiimiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi
Občni zbor PD „Štandrež“
Prizor iz Molierove komedije »Zdravnik po sili«, ki jo bo dramska skupina PD »štan-drež« predvajala tudi v Katoliškem domu v nedeljo 27. januarja ob dnevu katol. tiska
Člani prosvetnega društva »Štandrež« so se v četrtek 10. januarja zbrali na rednem občnem zboru, ki se je vršil v prostorih župnijske dvorane v Standrežu in pregledali delo pretekle sezone.
Uvodnim pozdravnim besedam predsednika dr. Damjana Paulina je sledilo tajniško poročilo, iz katerega je razvidno, da je dramski odsek bil najbolj aktiven, saj je naštudiral kar tri igre, in sicer mladinsko komedijo »Ambrosio krade čas«, prikaz tolminskega punta »Za staro pravdo« ter Molierovo komedijo »Zdravnik po sili« s prologom »Improvizacija v Versaillesu«. Dela je režiral Aleksij Pregare in so bila deležna velikega uspeha ter splošnega odobravanja. štandreški igralci so s temi igrami gostovali po raznih odrih na Goriškem, Tržaškem in Koroškem. Z igro »Zdravnik po sili« so predvidena še številna gostovanja.
Tudi mladinski dramski odsek je bil zelo aktiven in je naštudiral glasbeno komedijo »Plešoči osliček«. Premiera je bila 11. novembra na štandreškem odru. Kasneje so igro ponovili še na drugih odrih.
Poročilo posveča veliko pozornosti delovanju pevskih zborov, tako mešanega kot mladinskega. Mešanega vodi Ivo Bolčina. Zbor je redno vadil, večkrat nastopil in dosegel vidne uspehe. Mladinski se je pod vodstvom Elvire Chiabai zelo uveljavil na področju mladinske pevske dejavnosti.
V	teku sezone je društvo poskrbelo za več kulturnih večerov ter za predvajanje slovenskega filma »Bratovščina sinjega galeba«.
6.	maja se je vršila na igrišču ob štandreški dvorani uspela predstava o kmečkih puntih. Za to priložnost je društvo naštudiralo prizor »Za staro pravdo«, ki ga je napisal prof. Jože Peterlin. V dneh 19. in
trezna presoja dogodkov. Bilo je tudi govora o finančnih težavah, ki tarejo vse tri publikacije, o izgledih za bodočnost in kaj storiti, da ta glasila ne bodo prenehala izhajati.
Razgovor je vodil prof. Jože Peterlin. Kljub raznim mnenjem, ki so se kresala, je ozračje ostalo ves čas prijateljsko, kar je bilo mogoče zato, ker so vsi navzoči bili enotni v spoznanju, da so ta glasila, čeprav skromna in nepopolna, za našo skupnost silnega pomena, saj so edina zares svobodna in neodvisna.
Koncert Dunajskega komornega orkestra
V	okvir abonmajskih koncertov Glasbene matice je v torek 8. januarja nastopil v Kulturnem domu v Trstu Dunajski komorni orkester. Ta ansambel sestavljajo sami solisti in je v dvajsetih letih delovanja žel uspehe po Evropi in Ameriki. Na torkovem koncertu je nastopil pod vodstvom dirigenta Antona Nanuta, ki je doma iz Kanala ob Soči. Kot solista sta nastopila Tržačana flavtist Miloš Pahor in sopraniska Ileana Bratuž-Kacjan.
Spored koncerta je obsegal skladbe Mozarta in sicer Malo nočno skladbo, koncert za flavto in orkester, motet Exultate, jubilate ter Divertimento v D-duru. Izvedba je bila res izvrstna, pravo umetniško doživetje.
20. maja se je na istem prostoru vršil tradicionalni Praznik špargljev z izbranim programom. Sodelovala sta oba štandre-ška zbora. Praznik je priredilo PD »Štandrež« skupaj s Kmečkim društvom.
Med gostovanji naj omenimo nastop Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice z igro »Deseti brat« ter nastop amaterske dramske skupine iz Gorice z veseloigro »Srečni dnevi«.
V	okviru društva se je v novembru pričela glasbena šola, katero obiskuje lepo število štandreških otrok. Tečaje iz klavirja, harmonike in kitare vodita priznana profesorja. Rekreacijski odsek je poskrbel za društveni izlet po Sloveniji ter za več družabnih večerov. V aprilu se je zaključil tudi kuharski tečaj z bogato razstavo izdelkov.
Za večjo informiranost o društvenem delovanju in o problemih, ki se tičejo štandreške skupnosti, je društvo izdajalo vestnik »štandreški zvon«, ki izhaja že peto leto.
O delovanju pevskih zborov je poročal Igor Paulin, o dramski dejavnosti Božidar Tabaj, o družabnosti pa Viktor Selva. Blagajniško poročilo je podala Milenka Zavadlav. Nadzorni odbor je opravljeno društveno delo odobril in dal razrešnico staremu odboru.
Sledile so volitve in novi odvor sestavljajo: Antonič Marinka, Brajnik Dušan, Brajnik Marko, Krpan Lucijan, Mučič Jordan, Paulin Damjan, Paulin Igor, Paulin Majda, Pavletič Jožef, Selva Viktor, Srebotnjak Franjo, Tabaj Božidar in Zavadlav Milenka. V nadzornem odboru so Emil Cingerli ter Franc Antonič, v razsodišču pa Ceščut Ivo, Lutman Severin in Marušič Pavel. Prva seja novega odbora bo v četrtek 7. februarja.
Umrla sta dva furlanska duhovnika
Pretekli teden je goriška nadškofija izgubila dva dobra duhovnika. V torek 8. januarja je bil pogreb g. Giacoma Gregorija, župnika v Perteole. Pokojni se je rodil v Gradežu leta 1910. Bogoslovje je končal v Gorici in bil nato za kaplana v Ogleju ter v Romansu. Leta 1943 je dobil imenovanje za župnika v Perteole in ostal tam do smrti.
Bil je dober in goreč duhovnik, iki pa ni imel pravega zdravja; pogosto je moral iskati pomoči po bolnišnicah. Tudi zadnja dva meseca je preživel v goriški civilni bolnišnici v upanju, da se znova vrne v ljubljeno župnijo kot že večkrat prej. Toda to pot je bila božja volja drugačna. Po dolgem trpljenju je kot zvesti služabnik odšel k svojemu Gospodarju.
Pogreb je bil v Perteole in ga je vodil g. nadškof msgr. Cocolin. K večnemu počitku so pokojnega g. Gregorija položili v družinski grobnici v Gradežu.
Že čez dva dni je bil nov pogreb duhovnika in sicer v Marianu. Umrl je Pre Tite, tako so namreč klicali pok. Giambattista Falzarija, ki je bil doma iz Mariana. Pokojni msgr. Falzari je bil tipičen furlanski duhovnik starega kova. Pošten, delaven, goreč, zaljubljen v svoje furlansko ljudstvo in v svojo ožjo domovino. Zaradi tega je tudi razumel, da smo Slovenci sestavni del goriške škofije, verniki z enakimi pravicami kot vsi ostali. To spoznanje mu je narekovalo, da je v življenju živel v lepi slogi s slovenskimi sobrati in je v težkih časih fašizma pomagal reševati Katoliško tiskovno društvo s tem, da je pristopil v njegov odbor. Vse življenje je bil zagledan tudi v staro Avstrijo, ki jo je občudoval zaradi njenega reda, discipline, zakonitosti.
Rodil se je v Marianu leta 1888. študije je končal v Gorici in bil najprej za ‘kaplana v Gradežu, nato v Fiumicellu. Med prvo svetovno vojno je šel z drugimi begunci v taborišče Wagna na avstrijskem Štajerskem. Po vojni je veliko let vodil župnijo San Pier dTsonzo, od leta 1940 je bil za župnika v Ronkah. Ko so mu moči opešale, se je odpovedal odgovorni in težki župniji v Ronkah in šel za župnika v Dolenje v Brdih. Pred nekaj leti je stopil v pokoj. Zaradi bolehnosti se je zatekel k usmiljenim bratom in v bolnišnici sv. Justa umrl dne 8. januarja.
K pogrebu se je zbralo zelo veliko ljudi in duhovnikov. Prišli so tudi številni verniki iz župnij, kjer je bil za življenja za župnika.
Pokojni msgr. Falzari je bil častni kanonik goriškega stolnega kapitlja in član Furlanske filološke družbe.
MLADIKA št. 11-12
Z božično številko je naša kulturno-dru-žinska revija »Mladika« zaključila svoj 17. letnik. Na uvodnem mestu je pesem Vinka Beličiča »Bila je noč« s sliko Toneta Kralja »Rojstvo«. Pesmi sta prispevala tudi Vladimir Kos in Albert Miklavec.
Leposlovje je v tej številki kar dobro zastopano: »V decembrskem vetru« (Lev Detela), »Lenčice« (Irena Žerjal) in »Zavoženo življenje« (Evelina Jeza).
Za drugo obletnico smrti prelata dr. Jakoba Ukmarja je napisal Alojz Rebula »Prvo srečanje« z J. Ukmarjem. Anton Kacin nadaljuje s prikazom osebnosti politika in organizatorja Virgilija Ščeka. Pod naslovom »Leteči Finec« se Ivan Peterlin spominja pokojnega tekača na srednje in dolge proge P. Nurmija.
V	rubriki »Razmišljanja mladih« najdemo zelo zanimiv sestavek Ferda Mikaca »Kaj delajo in kaj menijo danes protagonisti vročega poletja v Nemčiji leta 1968«. Isti je tudi pod naslovom »Kaj ceni današnja mladina« objavil članek P. Calega-rija, ki je izšel v dnevniku »Corriere del-la Sera«.
Zelo tehten in prijeten je razgovor, ki ga je imel Alojz Rebula z Vinkom Beliči-čem ob izidu njegove prepesnitve Manzo-nijevih »Svetih himen«. O koroškem pesniku duhovniku Antonu Kuchlingu poroča Martin Jevnikar. Isti je ocenil posmrtno zbirko Alojza Gradnika z naslovom »Luci-peter«, medtem ko ocenjuje Zorko Harej zbirko skladatelja Ubalda Vrabca »Izbrani zbori«. Jp poroča o uprizoritvi Bevk-Grabnarjeve igre »Kaplan Čedermac«.
O rešenih in nerešenih vprašanjih slovenske šole piše Maks Šah. V rubriki za žene in dekleta je govora o postavljanju jaslic, obdarovanju otrok itd.
Na platnicah najdemo razpis II. literarnega natečaja »Mladike« in vabilo, naj bi naročniki naročnino poravnali do 31. januarja letos. V priznanje za izpolnjeno obveznost jih bo uprava »Mladike« nagradila s knjižnim darom svoje založbe.
—ej
Znamke z božičnimi motivi
Državne poštne uprave rade izdajajo za božič nove znamke z božičnimi motivi. Pretekli božič je bil v tem oziru izredno bogat. Kar 34 poštnih uprav je izdalo nove znamke z umetniškimi božičnimi motivi.
Slovenci v Švici
Čeprav je za božične praznike mnogo Slovencev odšlo domov, je bila udeležba pri vseh slovenskih službah božjih zelo velika. V Ztirichu je imel p. Fidelis Kraner polnočnico. Prišli so tudi taki, ki drugače redko pridejo v cerkev.
P. Fidelisu je tudi uspelo dobiti prostor za pisarno v dušnopastirske namene. Pisarna je v novi trinadstropni stavbi in meri 42 kv. metrov. Mesečna najemnina je kar velika, 590 šv. frankov (okrog 120.000 lir), a jo bo plačevala škofijska osrednja komisija. V pisarni bodo lahko tudi pevske vaje, sestanki in podobno. Tak prostor je bil zelo potreben, ker je bilo neprijetno vedno prosjačiti po raznih župniščih.
V	nedeljo 20. januarja bo v Marijinem domu v ul. Risorta 3 v Trstu Slovenski oder igral dramo
Franc Jeza
ZADNJI POGOVOR
Začetek ob 18. uri.
LJUBLJANSKA TV
Spored od 20. do 26. januarja 1974
Nedelja: 9.30 Vojna in mir. 11.05 Otroška matineja. 12.35 Slalom in Nedeljsko popoldne. 20.30 A. Medved: Rendez vous. 21.30 Spust s Škrlatice.
Ponedeljek: 17.45 Spet doma. 18.25 Enciklopedija živali. 20.30 »Grenkoba v ustih«.
21.30	Kulturne diagonale.
Torek: 17.45 Snežna kraljica. 19.00 Dosežki medicine. 19.20 Nemi film. 21.25 Sam med voLkovi.
Sreda: 17.40 Zaklad ob reki. 18.25 Na sedmi stezi. 20.35 Zaklad Sierra Madre.
Četrtek: A. Funtek: Tekma. 18.20 Shane. 20.40 E. Zola: V kipečem loncu. 21.40 Monitor: Janez Jakelj obišče hčerko.
Petek: 17.35 Zgodba o kruhku. 18.20 Ma-roltovci praznujejo. 18.55 Zaloga hrane.
19.05	Prva pomoč. 20.35 Na obali - film.
Sobota: 9.55 Slalom za ženske. 16.25 Košarka Zadar : Jugoplastika. 18.10 Daktari.
20.30 Akordi Kosova. 22.20 Colditz.
 .....................................................    iiiiiiiiiiiiiiinii...iiiiiiiiiiiiini.....................................
Nedelja za slovenski katoliški tisk bo letos 3. februarja. Velikodušno prispevajmo!
Koncert goriških zborov v Kobaridu
Na praznik sv. Treh kraljev 6. januarja sta goriška zbora »Mirko Filej« in »Lojze Bratuž« imela koncert božičnih pesmi v Kobaridu. V župni cerkvi se je ob 15. uri zbralo zelo veliko število ljudi, ki so napolnili prostorno cerkev. Za uvod je dr. Kazimir Humar poudaril, da je koncert goriških zborov predvsem zahvala Koba-ridčanom za lepi večer, ki so ga pred tremi leti nudili Goričanom v Katoliškem domu z Gregorčičevo proslavo. Zatem je opozoril, da nas državne meje ne smejo ločiti, saj smo sinovi istega naroda in verujemo v istega Kristusa Boga-človeka, ki ga naše božične pesmi tako občuteno proslavljajo.
Prvi je nastopil moški zbor pod vodstvom Zdravka Klanjščka in zapel iste pesmi kot teden prej v goriški stolnici. Mešani zbor Lojze Bratuž pa je pesmim, katere je izvajal v Gorici, dodal še dve novi. Zbor je vodil prof. S. Jericijo.
Po kratkem blagoslovu se je dobro uspeli koncert zaključil z zahvalo obema zboroma, ki jo je izrekel domači župnik g. Franc Rupnik. Pevci so se zatem zbrali v veroučnih prostorih ob župnišču, kjer so jih
V	nedeljo 27. januarja ob 16. uri bo v
Katoliškem domu kulturni večer, posvečen
SLOVENSKEMU KATOLIŠKEMU TISKU
Poleg priložnostnega govora je na sporedu srečolov z bogatimi dobitki in Mo-lierova komedija
»ZDRAVNIK PO SILI«
ki jo bo uprizoril dramski odsek PD »štandrež« v režiji A. Pregarca.
pogostili s čajem in drugimi dobrotami. Mnenja smo, da so taka gostovanja zelo koristna tako za nas zamejce kot za rojake v Sloveniji.
Letno poročilo o delovanju moškega zbora »M. Filej«
V	torek 15. t. m. je moški pevski zbor »Mirko Filej« iz Gorice imel svoj redni letni občni zbor. Po pozdravnih besedah predsednika Mirka Šturma je tajniško poročilo podal Mirko Špacapan. V daljšem pregledu je nanizal uspehe in napredke tega našega goriškega najboljšega moškega zbora. Največ priznanja je zbor pač prejel ob tekmovanju »Seghizzi«, kjer je zasedel drugo mesto v polifoniji in drugo mesto v folklori. Zraven tega je s svojo prisotnostjo pripomogel k uspehu na raznih drugih prireditvah kot »Primorska poje«, na festivalu cerkvene glasbe v Cerkljah na Gorenjskem, na festivalu narodno zabavne glasbe v Števerjanu, na Cecilij anki v Katoliškem domu, na proslavi sv. Cecilije pri Sv. Ignaciju na Travniku, na »Večeru slovenske pesmi« v Krminu, na božičnici v goriški stolnici in v Kobaridu, da omenimo le nekatere večje prireditve. In tu velja poudariti, da kljub tako velikemu številu nastopov (okrog 20) je vedno izvajal svoj program z dovršenostjo in ni nikoli padel pod običajno raven. Nasprotno! Vsa čast dirigentu Zdravku Klanjščku in požrtvovalnim pevcem, da so se tega dobro zavedali in skušali preseči same sebe v splošno zadovoljstvo poslušalcev.
Ti uspehi so pripomogli, da si je zbor »Mirko Filej« utrl pot v široko javnost, tudi italijansko; saj vabila za razne nastope kar dežujejo. Vendar se vodstvo zbora zaveda, da je naš prvenstveni namen posredovati našo narodno in umetno pesem predvsem našim zamejskim rojakom in tako po svojih močeh pomagati pri ohranjevanju naše govorice in narodne zavesti.
Zbor je v zadnjem letu tudi pridobil pravno osebnost, da lahko administrativno nastopa samostojno. Tudi ta podvig je bil potreben z ozirom na sedanji položaj v deželi Furlanija-Julijska krajina. Deželna uprava nam je namreč nakazala (vendar ne še izplačala) nekaj podpore in smo ji zelo hvaležni, ker je danes vsaka kulturna iniciativa združena z velikimi stroški. To nas je ohrabrilo, da smo naročili nove obleke, kar bo sliko zbora še izboljšalo. Vendar nas je nekoliko poparilo poročilo blagajnika Jožeta Vižintina, ki ima vsled tega v blagajniški knjigi velik priman-kljaj, ki ga bo treba zapolniti.
Po teh poročilih in po izjavi preglednikov računov, da so le-ti točni in pravilni, se
je predsednik Mirko Šturm vnovič zahvalil vsem članom in jih vzpodbudil k nadaljnjemu delu. Pred zborom stojijo nove naloge, katerim bomo kos le z združenimi močmi. K besedi so se oglasili še razni člani in konstruktivno povedali svoja mnenja o raznih zadevah, 'ki zadevajo življenje zbora.
Koncert ob zaključku razstave beneških mojstrov
Razstava »Beneški mojstri 18. stoletja« v palači Attems v Gorici je doživela takšen uspeh, kakršnega zlepa ne pomnimo. Pravo presenečenje je bil tudi zaključek razstave same. SKPD »M. Filej« je namreč za sklep priredilo »Hišni koncert«. Duet Pahor-Slama je izvajal skladbe beneških mojstrov 18. stoletja. Glasbena govorica se je izkazala za pravo dopolnilo k 'likovni govorici. Posebno razpoloženje je ustvaril tudi sam ambient. Izgledalo je, da so se poslušalci za nekaj časa umaknili v 18. stoletje in kot žive priče prisluhnili pridihu tedanjega časa.
Zaradi »austerity« je bilo pričakovati le bližnjo publiko iz mesta. Izkazalo pa se je obratno: dvorana je bila nabito polna. Posebno pozornost zaslužita izvajalca — toda o tem prihodnjič.
II. tečaj za srečno življenje v dvoje
Namenjen je odrasli mladini, ki se misli kdaj poročiti. Začel se bo v soboto 19. januarja ob 20.30 v mali dvorani Katoliškega doma. Prvi razgovor bo imel g. Gašper Rudolf, župnik v Mirnu. Priporoča se točnost!
Brošura za letošnjo molitveno osmino
Slovenski ekumenski svet je za letošnji Teden krščanske edinosti pripravil in objavil brošuro ekumenskih razmišljanj. Naslov ima po geslu letošnje molitvene osmine »Jezus je Gospod vseh«. Vsebina letošnje ekumenske zbirke premišljevanj je sestavljena iz osmih molitvenih srečanj, ki obravnavajo ekumenska načela edinosti.
Vsakodnevno srečanje vsebuje: osnovno misel, uvod in molitve z navedbo beril kot je predlagalo papeško Tajništvo za krščansko edinost ter premišljevanje o ekumenskih načelih, ki ga je sestavil Slovenski ekumenski svet. Na koncu brošure so še dodane slavilne prošnje nebeškemu Očetu in različne prošnje, vzete iz svetega pisma ter iz mozarabske in slovanske liturgije.
Nekaj misli za uvod v brošuro je napisal tajnik Slovenskega ekumenskega sveta Jože Vesenjak, ki ima tudi veliko zaslug, da je brošura izšla. Brošuro smo že razposlali vsem slovenskim dušnim pastirjem, da jo lahko uporabljajo pri bogoslužjih.
★
Priročnik za telovadbo
V	Buenos Airesu je pred nedavnim izšel »Priročnik za vaditelje telesne vzgoje v osnovnih šolah«. Priročnik je nastal po
V tednu molitvene osmine za krščansko edinost bo Apostol-
stvo sv. Cirila in Metoda v Gorici priredilo v nedeljo 20. jan.
EKUMENSKI DAN
■ Ob 9. uri bo maševal pri Sv. Ignaciju na Travniku prelat Alojzij Turk iz Beograda, urednik verskega lista »Bla-govest«.
■	Ob 15. uri bo istotam bogoslužje božje besede.
■	Ob 16. uri bo v Katoliškem domu ekumenska prireditev. Govoril bo prelat Alojzij Turk, gdč. Ivanka Furlan pa bo predvajala barvne diapozitive z lanskega ekumenskega potovanja po Bolgariji. Ekumenski zbor zapoje nekaj liturgičnih pesmi.
tečajih za vaditelje telesne vzgoje, ki sta jih vodila prof. Tine Vivod in Franci Sušnik. Sodelovali so naslednji vaditelji: Gregor Batagelj, Snežna Batagelj, Pavel Dimnik, Pavel Fajdiga, Bernarda Fink, Marijan Grohar, prof. Marjana Hribar-Vivod, Marijan Jesenovec, Jožica Kopač, Lučka Pavšer, Nina Pristovnik, Marija Urbančič in Marko Zupanc. Snov sta dopolnila in uredila prof. Tine Vivod in Iva Vivod.
Priročnik je opremil arh. Jure Vomber-gar, izdala pa ga je Zedinjena Slovenija ob 25-letnici slovenskega šolstva v Argentini. Priročnik obsega poleg telovadnih vaj, številne igre, pesmi, narodne plese in o-snovna pravila za razne športe.
UM
»Cvetje v jeseni«
V božičnih počitnicah, ponekod tudi prej, so vrteli na Tržaškem slovenski film »Cvetje v jeseni«, ki je povzet po istoimenski povesti Ivana Tavčarja.
V poplavi tujih filmov, ki prikazujejo raznovrstne morije, pretirani cinizem, seks in čezmerno oboževanje najbolj nizkotnih človeških strasti, deluje ta dve uri in pol trajajoči barvni film kot balzam na človeka in ga pritegne, da prisluhne in zaživi z vso polnostjo zgodbo Mete in Janeza.
V filmu je zajet prelep košček naše Gorenjske, v 'katerem živi in dela naš človek daleč proč od mestnega hrupa. Naša govorica, domačnost, igrivost, robatost, šega-vost, nekdanje slovenske navade in ubranost se vsklajajo v čudovitih barvah in ob prepletanju prijetnih melodij. Ob zvokih citer se človek razneži ob mojstrskem podajanju igralcev, ki imajo za sabo veliko let in rutino predvsem gledaliških odrov.
Film vsebuje nekaj res enkratnih prizorov. Uči nas ljubiti domačo zemljo, spoštovati kmečki stan, pozabljati na storjene krivice in odpuščati. Kar pa je najbolj važno, je to, da je res polnokrven slovenski film.
Zelo smo hvaležni igralcem, režiserju in vsem, ki so se potrudili, da je ta film uspel, pa tudi tistim, ki so poskrbeli, da smo si ta film lahko ogledali. Tistim, ki pa tega filma še niso videli, svetujemo, da to storijo čimprej; ne bo jim žal.
Prav bi tudi bilo, če bi nam slovensko filmsko podjetje večkrat nudilo podobne filme, ki so za naše razmere zelo koristni in pomembni. Saj tako približamo marsikomu bisere naših pisateljev na sodoben in tudi privlačen način, pa tudi sami odnesemo od tega veliko bogastva.
A. M.
SKPD »Mirko Filej« v Gorici priredi v četrtek 24. januarja
ob 20.30 v cerkvi sv. Ignacija na Travniku
KONCERT SLOVENSKIH SOLISTOV
Sodelujejo: Nada Vidmar - sopran; Bogdana Stritar - alt;
Ludvik Ličer - tenor; Hubert Bergant - orgle. Na sporedu so vokalne in orgelske skladbe velikih mojstrov.
Vstopnina 500 lir.
DAROVI
Za sklad Katoliškega glasa: Kogoj M. 5.000; De Reja Nada 2.500; Hvala 1.000; Pe-tarin 500; P. L. 500; N. N. 5.000; Cotič A. 700; Bertolini 2.000; Bandelli Vida, Trst, v spomin staršev 20.000; Kovic 3.500; Benevol 2.000; Ušaj 6.000; Ana Marušič 1.000 lir.
Za Katoliški dom: N. N. 10.000; N. N. 5.000; Marija Bogataj 10.000; K. V. 8.000; U. Z. 3.000; pok. Alojzija šušmelj 100.000; Marijina družba 10.000; Bremec Štefanija 2.000; N. N. 5.000; N. N. 2.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: Viktorija Perat ob obletnici očetove smrti 10.000; M. Z., Gorica, 5.000; N. N., Gorica, 100.000 lir.
Za Aiojzijevišče: Rupnik Milka ob smrti bratranca Cirila 5.000 lir.
Za SKAD (Slov. kat. akad. društvo): N. N. 5.000; B. M. 10.000 lir.
Silvija Ferlat iz Gorice je darovala po
3.000	lir za Aiojzijevišče in Zavod sv. Družine.
Angela Vetrih je darovala po 5.000 lir za Zavod sv. Družine, Aiojzijevišče, Katoliški dom in tiskovni sklad Katoliškega glasa.
Marinič Milka iz Gorice je darovala za Katoliški glas, za Katoliški dom, za Aiojzijevišče in Zavod sv. Družine po 3.000 lir, za slovensko duhovnijo v Gorici pa 5.000 1.
Ob šesti obletnici smrti Minke Tušar darujejo sorodniki po 5.000 lir za tiskovni sklad Kat. glasa, za slovensko župnijo pri Sv. Ivanu v Gorici, za Zavod sv. Družine in za slovensko Aiojzijevišče.
N. N. iz Rupe daruje za gobavce na Madagaskarju 5.000 lir.
Za Finžgarjev dom na Opčinah: družina Beličič z Opčin v spomin na pok. Marico Tončič 10.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
OBVESTILA
Roditeljski sestanek. Ravnateljstvo nižje slovenske šole v Gorici, ul. Randaccio 10 sporoča, da bo v četrtek 24. januarja ob 17.30 v tamkajšnjih šolskih prostorih roditeljski sestanek, na katerega so vabljeni starši in njih namestniki.
Izlet na sneg. SKPD »F. B. Sedej« iz Števerjana organizira 27. januarja izlet na sneg v Trbiž. Vpisovanje najkasneje do
22. t. m. Odhod iz Števerjana z avtobusom ob 7. uri. Za informacije tel. 30.000 vsak večer ob 19. do 21. ure.
Slovensko ljudsko gledališče iz Celja bo gostovalo s komedijo W. Grombowicza »lvona, princesa Burgundije« sledeče dneve: v petek 18. t. m. ob 16. uri za abonma G in H; isti dan ob 20. uri abonma red A; v soboto 19. t. m. abonma red B; v nedeljo ob 16. uri abonma red C in S; v ponedeljek 21. jan. ob 20. uri abonma red I; v torek 22. t. m. ob 16. uri red J; v sredo
23. jan. ob 16. uri red K in isti dan ob 20. uri red D in E.
»človek v opoju«. Tak je naslov Knjižice št. 52, ki je pravkar izšla in jo je napisal dr. Janez Jenko SDB. Govori o predajanju človeka alkoholu. Rešitev je le v »omami«, ki človeka ne zasanja v neresničnost, temveč ga krepi na trnovi poti življenja, ga dviga in mu daje jasen pogled na bodočnost. To je vera v Kristusa, Boga-človeka in Odrešenika.
Prva zmaga goriške Olympije v odbojki
01ympia: Merano - 3:1. V prvi tekmi prvenstva »D« lige, ki je bila prejšnjo soboto, so slovenski odbojkarji premagali na domačem igrišču nemško moštvo Meran. Številno občinstvo, ki je prišlo gledat tekmo, je s krepkim navijanjem odločilno vplivalo na potek tekme in s tem podprlo domače moštvo.
Tokrat so se Goričani srečali z ekipo, ki je izvajala zelo dobre »bloke« in to je, vsaj na začetku, spravljalo naše tolkače v težavo. Sploh so bili naši nasprotniki zelo spretni v obrambi pod mrežo; zato pa so puščali zadaj vrzeli, kjer je bilo (kritje slabše. Manjkala je tudi odločnost v napadu. 01ympiji se je poznalo, da je izboljšala obrambo. To je rezultat večmesečnih treningov, ki jih je naš trener posvetil prav obrambi, ki je nedvomno najtežji del odbojke.
Na vsak način ni lahko presojati moštva po prvi tekmi. Jasno je, da bo treba v prihodnje marsikaj popraviti.
V	soboto 19. januarja bodo naši fantje gostovali v Margheri pri Benetkah. Tekmovali bodo z istoimenskim moštvom. Odhod igralcev je predviden ob 16.30 s Travnika z osebnimi avtomobili.
Kakor smo že poročali v prejšnji številki, si je 01ympia z najetjem telovadnice v »Valletti« naložila precejšnje finančno breme. Obljubljenih podpor še ni od nikoder, dolg pa je visok. Vsako uporabo telovadnice moramo vnaprej plačati. Denarja pa ni. To se godi zato, ker Slovenci v Gorici ne premoremo niti ene svoje telovadnice, niti šolske ne. Očitno so Slovenci na podeželju spretnejši v tem oziru. To je primer Doline in Nabrežine, ki premoreta vsaka svojo.
Naj občinstvo in splošno tisti, ki jim je pri srcu slovenski šport, razumejo današnji položaj. Njihova dolžnost je, da se zanimajo za svoja društva, ki so njihova last, ustvarjena v njihovo korist.
Danes potrebujemo vsestranske pomoči. Tako si želimo čim širšega sodelovanja pri vodstvu društva, ko se pripravljamo na občni zbor. Glavni problem pa je in ostaja finančnega značaja. Zato upamo na razumevanje ljudi, na njihovo pripravljenost, da nam pomagajo tudi s prostovoljnimi prispevki in da sprejmejo pobude, ki bodo prišle od društva v tej smeri.
/h RADIO
TRST A
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30	(samo ob delavnikih), 13,15, 14.15, 17,15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15.
Dejstva in mnenja: J4.30 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 20. do 26. januarja 1974
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 11.15 Mladinski oder: »Dom brez mamice«. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Nepozabne melodije. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... 16.00 Šport in glasba.
17.00	»Postelja in ogledalo«. Enodejanka.
18.05	Nedeljski koncert. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika. 22.20 Lahka glasba.
Ponedeljek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 14.30 Pregled slov. tiska v Italiji. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Glas in orkester. 20.35 Slovenski razgledi. 22.15 Romantične melodije.
Torek: 11.35 Pratika. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Komorni koncert. 19.15 Slovenski revialni tisk v Italiji. 19.25 Za najmlajše. 20.35 G. Verdi: »Gusar«, opera. 22.20 Lahka glasba.
MLADINSKI DRAMSKI ODSEK »PD »ŠTANDREŽ« uprizori v nedeljo 20. januarja ob 16. uri
v župnijski dvorani v ŠTEVERJANU mladinsko glasbeno komedijo Erika Vosa
»PLEŠOČI OSLIČEK«
Vabljeni!
Sreda: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Koncert. 19.20 Higiena in zdravje. 19.30 Zbori in folklora. 20.35 Simfonični koncert. 21.15 Za vašo knjižno polico. 22.15 Pesmi brez besed.
Četrtek: 11.35 Slovenski razgledi. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost...
18.30 Skladatelji naše dežele. 19.10 Tržaška družba. 19.25 Za najmlajše. 20.35 »Kralj Ojdip«. Tragedija. 21.50 Skladbe davnih dob. 22.05 Glasba v noč.
Petek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Sodobni ital. skladatelji. 19.00 Poje Gigliola Cinquetti. 19.10 »Janez Svetokriški«. 20.35 Delo in gospodarstvo. 20.50 Koncert.
Sobota: 11.35 Poslušajmo spet. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Koncertisti naše dežele. 19.10 Družinski obzornik. 19.25 Revija zborovskega petja. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 »Ljudje ob cesti«. Dramatiziran roman.
21.30 Vaše popevke. 22.30 Nežno in tiho.
Dramski odsek PD »štandrež« uprizori v soboto 19. januarja ob 20. uri v župnijski dvorani v DOBERDOBU Molierovo komedijo
ZDRAVNIK PO SILI
Režija A. Pregare
-k VLADIMIR KOS SJ, misijonar v Tokiu na Japonskem, želi vsem pri Katoliškem glasu ter vsem njegovim naročnikom in bralcem blagoslovljeno novo leto 1974. Obenem se zahvaljuje za pošiljanje lista, ki ga rad prebira, želi mu čim več naročnikov, da nas bo še naprej vodil in učil.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, k temu dodati 12 % davek IVA.
Odgovorni urednik: ms gr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na zadnji poti našo drago nono
Frančiško Jakin vd. Ciglič
Še posebna zahvala g. župniku in darovalcem cvetja.
štever jan -Solkan, 14. januarja 1974
Hčerka Danica z možem Alojzijem, sinova Ladislav in Viktor z družinama