CB DOLENJSKI LIST GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA NOVO MESTO I PRED JUTRIŠNJO OKRAJNO KONFERENCO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI SZDL NAJ POSTANE RESNIČNO NAJŠIRŠA TRIBUNA DELOVNIH LJUDI IN ORGAN POLITIČNE SAMOUPRAVE OBČANOV Jutri se bodo ob pol deveti uri zjutraj *brali v Domu ljudske prosvete v Novem mestu delegati Občinskih organizacij SZDL, delegati kolektivnih članov SZDL in člani okrajnega in nadzornega Odbora ter okoli 80 Bostov na redno let-•»O konferenco Socialistične zveze. Ob 'ej priložnosti smo Obiskali predsednika Okrajnega odbora *ZDL tovariša Viktorja Zupančiča in 6» prosili za odgovor na nekaj vpra-^j o konferenci in o delu SZDL v okraju. Viktor Zupančič, predsednik okrajnega odbora SZDL — Tovariš predsednik, ali bi nam lahko . v kratkih besedah opisal dosedanji razvoj in delo organizacije SZDL v okraju? O dosedanjem delu smo sestavili po/očilo, ki so j>a prejeli vsi delegati. V njem obravnavamo delež ^2DL pri razvoju socialističnih družbenih odnosov vseh področjih našega življenja v zadnjih dveh j? Pol letih. Osnovno obeležje sta dala temu obdobju j^kakor oba kongresa SZDL in izvršitev petletnega P'ana v štirih letih. Ob tem so se v okraju mobilizi-'a'e vse napredne sile in smo z uspehi zares lahko pdovoljni. Posebno pomemben je za ta čas tudi hiter J^voj komunalne samouprave. Pestrost življenja na področju je pokazala, da so naši delovni ljudje ^ velikimi ustvarjalnimi sposobnostmi že doumeli istvo komunalnega sistema, o čemer nas zgovorno j^eprlča tudi število vključenih državljanov v celo-Wtl komunalni sistem na vseh stopnjah. , Organizacije SZDL, predvsem občinske, so se v •6tn času usposobile za samostojno politično presojo tanja v svojih komunah in na vsa važnejša družbenopolitična vprašanja vedno bolj smotrno reagirajo. irina organizacije je lepo napredovala, čeprav seve-^ ne moremo obstati pri doseženih uspehih. — Tovariš predsednik, kaj lahko pričakujemo od jutrišnje konference? Razen ocene dosedanjega dela in izkušenj v iz-zadnji sistema družbene ureditve naj bi konferenca ^udarila predvsem nadaljnje naloge SZDL in vsa-J^a njenega posameznega člana. Predvidene naloge ^slednjih dveh let najbrže ne bodo nič manjše od , « iz bližnje preteklosti. Zato bo potrebna v bodoče . večja osebna aktivizacija, še več sodelovanja vsa- e8a našega občana v neposrednem upravljanju, v ■ Smatram, da bi naj bili za razpravo o bodočih CjPRah Socialistične zveze osnovni dve izhodiščni tlo dosedanji uspehi pri uvajanju in utrjevanju Uj^eRa gospodarskega sistema, ustvarjanje dohodka, jeSova delitev med podjetji in družbo in znotraj —"imniuiniininiiiiiin.......mi......uun......uillHlin.....lllllillllIlimillllllllllllllllHH illllllllll!llll!HIIMIIII!llllllll!!l!!K!l!ll!l podjetij in družbenih služb; 2. nadaljnji razvoj komune in vseh njenih samoupravnih in 'družbeno-upravnih organizmov, ki je osnova za čim hitrejše uveljavljanje socialističnih odnosov med ljudmi. Program perspektivnega razvoja okraja, ki ga je okrajni ljudski odbor pred kratkim sprejel, bo terjal veliko naporov vseh naših delovnih ljudi iri vsakega posameznika še posebej. To bo zahtevalo našo vsestransko aktivnost v bodočem obdobju. V tem odgovornem mehanizmu mora SZDL najti svoje pravo mesto. Postane naj resnično najširša tribuna delovnih ljudi, organ politične samouprave občanov, preko katerega naj bi vsi proizvajalci aktivno vplivali in sodelovali, predvsem pa seveda soodločali o vseh važnih vprašanjih družbene skupnosti in posameznika. — Mar lahko iz tega sklepamo, da bo konferenca pravzaprav začetek nečesa novega v delu organizacij Socialistične zveze? Nekaj povsem novega konferenca pravzaprav ne bo. Mislim pa, da bo konferenca prva v okraju načela že znana vprašanja v zvezi z novimi ustavnimi načeli. Ker pričakujemo razprav v tej smeri, lahko rečem, da se s konferenco pričenja izredno živahno obdobje najširših razprav o novih ustavnih dolžnostih in pravicah. Seveda nas to dejstvo samo zadolžuje, da se od marsikaterega sedanjega načina dela čimprej poslovimo, saj imamo res že veliko novih oblik in prijemov, o katerih je bilo že precej povedanega. — Ali bi nam morda lahko povedal, v čem bo težišče dela organizacij in članstva SZDL v bodoče? Mislim, da bo osnovno vprašanje bodočega dela SZDL v tem, kako pritegniti slehernega našega delovnega človeka k soodločanju, k dejanskemu upravljanju z vsemi družbenimi sredstvi in službami. Ce naj to dejansko zagotovimo, potem bodo seveda nekatere preživele metode dela resna ovira. Ce bomo hoteli seznanjati vse naše ljudi z najboljšimi predlogi in rešitvami, potem bodo morali biti stiki s članstvom veliko tesnejši. Vse občane bo treba kar najbolje obveščati o vseh važnih vprašanjih, da bodo o njih zares lahko tudi odločali. Želim, da bi o vseh teh in še o vseh drugih nalogah povedali jutri svoje mnenje predvsem delegati. Ce dosežemo na konferenci to, da bomo skupno našli rešitev o vlogi in mestu SZDL v našem okraju pri dejanski aktivizaciji vseh naših ljudi, da jim bodo jasne tako dolžnosti kot pravice ob vseh velikih in revolucionarnih spremembah v sedanjem in bližnjem prihodnem času, potem bo konferenca dosegla svoj osnovni namen. Ce zagotovimo ob sodelovanju vseh naših delovnih ljudi predviden in skladen razvoj v naslednjih štirih letih, potem bomo ustvarili pogoje za normalno rast naših zmogljivosti in družbenih odnosov tudi v bodoče. Razprave o bistvu ustavnih določil in volitve v ljudske odbore v prihodnjem letu ter utrjevanje organov krajevne samouprave, poglabljanje in negovanje političnega posluha tako občinskih kbt krajevnih organizacij SZDL bodo med pomembnimi nalogami SZDL v prihodnjem letu. Priprava za uresničitev teh nalog pa naj bo jutrišnja konferenca, na kateri naj bi se vsi oborožili z znanjem in delovnim poletom. ZAPISKI S SEJE OBEH ZBOROV OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA D cestnem podjetju in steklarni ka, denarnih kazni za prometne in druge prekrške na ces'ah itd. — za finansiranje podjetja oziroma za njegova osnovna sredstva. .(Nadaljevanje na 3 strani) JLA načrtno skrbi za vzgojo bodočih starešin naše ljudske vojske, da bodo postali mojstri poklica v obrambi domovine, v varovanju njene — socialistične rasti in naših velikih prizadevanj za ohranitev miru. 2e med šolanjem pa se gojenci v vojaških akademijah vsestransko ukvarjajo tudi z najrazličnejšimi spretnostmi in amaterstvom, ki prinaša po trdem učenju sprostitev in veselje. — Na sliki: foto-amaterja-gojenca vojaške akademije pri izdelavi fotografij V Brežicah bodo svečano proslavili dan JLA V Brežicah so priprave za praznovanje dneva Jugoslovanske ljudske armade v polnem teku. Občinski odbor SZDL je s predstavniki JLA in družbenih organizacij sestavil program proslav. 17. decembra bo v domu JLA sprejem otrok padlih Kredit za nakup vozil IMV Industrija motornih vozil v Novem mestu jv dobila kredit za prodajo svojih avtomobilov. Kupci potemtakem lahko kupijo vozilo na štiriletno odplačevanje v obrokih. Podjetje cestnega promuta in splošnih komunalnih dejavnosti dobijo vor zilo na kredit tedaj, če pri nakupu plačajo 30 odstotkov vrednosti, ostali kupci pa 50 odstotkov lastn h sredstev. Odlok o potrošnji vina domačega pridelka S posebnim odlokom sveta * za družbeni plan in finance OLO je določeno, koliko vi- . na letošnjega pridelka smejo Imeti pridelovalci, da jih ne zasede prometni davek. Vsakemu nad 15 let staremu družinskemu članu pripada* na leto 150 litrov neobdavčenega vina. borcev in šahovski turnir. Istega dne bodo odprli razstavo o razvoju naše armade, pripadniki JLA pa bodo obiskali delovne kolektive rudnika v Globokem, tovarne pohištva, kmetijske zadruge, grad v Motoricaih in podjetje za popravilo železniških voz v Dobovi. 21. decembra bodo na osemletkah v Dobovi, na Bi-zeljskem, v Artičah, Globokem, Pišecah, Veliki Dolini* Cerkljah in v gimnaziji ter trgovski šoli v Brežicah akademije, na katerih bodo govorili oficirji JLA. Na proslavi v Brežicah bodo sodelovali tudi pripadniki JLA. Pred praaniko "• decembra, sc je začela z zaprisego vih. odbornikov okrajnega ljudskega odbora: Alojza jedeta, Scrgcja Thuržcvskcga, Antona Iludoklina in <»tta Sepclavca. Po prebranih poročilih je bila pestra Olj p|8Va tako o vprašanjih, ki zadevajo gospodarstvo »kr • ' kakor tudl ° spremembah v upravnem aparatu r»jneBa ljudskega odbora. , 0 novem gospodarjenju h wcestami smo v našem li-ta>iže Pisali, natančna ob-^•ložitov bistvenih spre-tJ)"* v upravljanju in ka-5J«orizacijt cest pa je pri-{i* tudi v prvem dolu poro-lj* ?»a zadnji seji okrajnega t^T^egu odbora v Novem -011"0 v6"" razprav o vj? vprašanju tvori ustano-olJ^ cestnih podjetij v merilu, ta podjetja (Hj °°do skrbela za vse ceste j,^VcKa do tretjega reda. I^.^dpisi novega gospodar-**>leti V cesbnem prometu so **vJn-ie v zakonu o vzdr-nju in kategorizaciji cest, ki ga je 28. junija letos sprejela ljudska skupščina LR Slovenije. Zakon tudi predvideva, da bo potrebno za novomeški okraj ustanoviti eno cestno podjetje, ki bo oskrbovalo še nekatera cestišča in dele prometnih poti v ribniški, kočevski in deloma tudi v ljubljanski občini. Podjetje bo ustanovljeno nujkasneje do 1. januarja 1962, sedež bo imelo v Novem mestu, imenovalo pa se bo Cestno podjetje — Novo mesto. Zaposlovalo bo okrog 900 delavcev in uslužbencev. Za v. d. direktorja novega podjetja je bil ime- novan Franc Gor ene, ki bo glede na bogate izkušnje, ki si jih je pridobili na najrazličnejših odgovornih delovnih mestih, lahko uspešno opravljal novo dolžnost. , Vključno s cestami ribniške, kočevske in ljubljanske občine bo Cesl.no podjetje v Novem mestu oskrbovalo 420 km cest prvega in drugega reda ter 674 km cest tretjega razreda. Razen tega bo novo podjetje skrbelo tudi za avtomobilsko cesto. Med drugimi važnimi o-pravili l/i Cestno podjetje vzdrževalo vse objekte ob cestah od prvega do tretjega reda, tako servisne postaje in bencinske črpalke in druge. Dohodek od teh dejavnosti bi šel poleg drugih dohodkov — ki bi jih dobili od prodaje bencina in plinskega olja, od pristojbin na uporabo cest in mostov, taks, prometnega dav- Konec novembra so se v Novem mestu' zbrali predstavniki občinskih družbenih skladov za šolstvo in predsedniki komun nn zaključni razgovor o ustanovitvi medobčinskega družbenega sklada za investiranje v Šolstvo. Po desetletnem programu bodo sredstva novega sklada uporabljali za izgradnjo šolskih objektov; računajo, da bo veliko lažje graditi % združenimi sredstvi kot pa z razdrobljenimi fondi posameznih komun. Vse komune, ki so soustanoviteljice novega sklada bo»Jo vanj prispevale sorazmerni del svojih skladov za šolstvo, v OLO pa bo prispeval vanj del okrajnega sklada za negospodarske investicije. Te dni po vseh komunah — razen v brežiški, ki k skladu ni pristopila — že podpisujejo pogodbe. — Na sliki: pogled na zaključne razgovore t Novem mestu ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED V šentjernejskih »UPORIH«: zdaj že 1,400.000 uporov na mesec! Pred desetimi leti je v novo ustanovljenem obratu IEV v Šentjerneju pričelo delati 12 ljudi. Sentjernejča-ni in okoliški prebivalci takrat najbrž niso niti slutili, kako hitro se bo ta obrat razrasel in koliko kruha bo nudil mladini iz okolice, ko se bo razvil. V obratu »Upori« tovarne za elektrozveze Iskra (takšen je novi naziv obrata), dela danes že 250 delavcev ali 20-krat več kot pred desetimi leti. Letos poteka proizvodnja dokaj dobro, precej težav pa so imeli z nekaterimi izdelki, ker jim dobavitelj ni pravočasno dobavil sestavnih delov. Novost v letošnji proizvodnji so miniaturni izdelki. Sodobna elektronika potrebuje vse večje količine uporov, ki pa morajo biti čim manjši, zato da bi bili instrumenti in aparati, v katere jih vgradijo, lahko majhni. Sentjernejski obrat je to pravočasno upošteval in pričel letos izdelovati zelo majhne upore, ki so zlahka našli kupce. Do konca leta bodo izdelali pribl'žno 11 milijonov takšnih uporov za domači trg, približno 500 tisoč pa za izvoz. Prihodnje leto bodo lahko naredli 20 milijonov drobnih uporov za domači trg in 15 milijonov Ob vsaki spremembi naslova nam sporočile svoj stari in novi naslov! za izvoz ter bodo, kot upajo, dosegli realizacijo 600 milijonov dinarjev. Brez težav pa bi prodali tudi več sto milijonov takšnih uporov, če bi jrh le mogli izdelati. Storilnost je letos zaradi novih in boljših tehnoloških postopkov in boljše organizacije dela za 80 odstotkov višja, čeprav so na novo zaposlili 35 odstotkov vseh delavcev, ki so se morali proizvodnji šele privajat' Prej so na mesec naredili po 550 tisoč uporov, zdaj jih pa narede milijon 300 do milijon 400 tisoč na mesec. Oba pravilnika že dlje časa pripravljajo, zaradi nedavne reorgan zacije v industriji za elektrozveze pa morajo čakati na okvirna določila pravilnika za vse Iskri ne obrate, ki še ni izdelan. Strokovnjakov je doslej v obratu močno primanjkovalo, upajo pa, da bo ta problem rešen, ko bo v letošnjem šolskem letu končalo študij 6 štipendi-stov-domačinov. Doslej niso mogli dobiti strokovnjakov največ zaradi pomanjkanja stanovanj. Kolektiv je več stanovanj že zgradil, pri tem pa je pokazal tudi mnogo razumevanja za potrebe družbenih služb, saj so odstopili-tri stanovanja učiteljem in zdravstvenim delavcem iz Šentjerneja. Prhodnje leto nameravajo graditi 4 do 6-stanovanjski blok. M. J. V kongoški pokrajini Katangi divja prava mala vojna med mednarodnimi silami OZN in tako imenovanimi Čombejevimi silami oziroma žandarji, ki jih spretno in zagrizeno vodijo beli oficirji, plačanci tujih finančnih interesov. Boji trajajo že nekaj dni in so zelo hudi. Vse kaže, da se podporniki Ćombe-jevega režima dobro zavedajo, da gre to pot zares. Zmago za ugled Združenih narodov je pomenila že najnovejša resolucija Varnostnega sveta, sprejeta novembra, ki pooblašča vršilca dolžnosti generalnega sekretarja OZN U Tanta, da stori potrebne korake za izgon tujih vojaških oseb in svetovalcev Čombejevega režima iz Katange in .pri tem uporabi tudi silo, če bi bilo potrebno. Kakor so pokazali poznejši dogodki, je bila sila potrebna. Toda zgodilo se je še nekaj, kar jc dvignilo obilo prahu in spravilo v neznansko zadrego prikrite zagovornike in podpornike Čombejevega režima — predvsem Veliko Britanijo in Francijo. Poveljnik mednarodnih sil OZN v Katangi Irec dr. Conor Cruise O'Brien je odstotni. To samo ob sebi ne bi povzročilo senzacije. Toda O'Brien ni samo odstopil kot cela vrsta funkcionarjev OZN v Kongu, ki so bodisi sami odstopili ali so jih iztisnili z njihovih položajev, ker niso ravnali v skladu z željami te ali one zahodne velesile. O'Brien je odstopil predvsem zato, da bi lahko novedal resnico. In resnica je, da Belgija, Britanija, Francija in še nekatere druge države podpirajo čombejev re-?im prof prizadevanjem svetovne organizacije, ki bi rada končala od- cepitev Katange, utrdila enotnost Konga in preprečila državljansko vojno. O'Brien je označil kot podlo ravnanje Britanije, ki je v Varnostnem svetu glasovala za resolucijo o Katangi, za kulisami pa ukrepala prav v nasprotju s to resolucijo. Britanska vlada je skušala v začetku sicer zavrniti Irčeve obtožbe z izgovorom, da ne bo odgovarjala na klevete zasebnika. Toda razburjenje, ki je zavladalo po vsem svetu, je bilo tolikšno, da so predstavniki britanske vlade morali izjavljati, da ne podpirajo katanškega šeće- rni avtomobili in topništvom, so bli; skovito ukrepale. Bil je že skrajni čas. V zahodnem taboru je akcij* Združenih narodov povzročila huda nesoglasja. ZDA namreč podpirajo akcijo OZN politično in materialno. Med drugim so dale na razpolago mednarodnim silam velika transportna letala tipa »Globemaster« za prevoz vojaštva in opreme. Britanija in Francija, kakor je znano, pa odločno nasprotujeta tej akciji, ker so neposredno prizadeti njuni interesi v Katangi. Ameriška vlada pa Mala vojna v Katangi sionizma, pač pa želijo, da bi prišlo do miroljubnega sporazuma med kcngoškimi politiki. Prav takšen sporazum pa so tuji finančni interesi v Katangi dosledno preprečevali, še več. Ščuvali so Combejeve žandarje na pripadnike mednarodnih enot. Vrstili so se napadi na vojake in visoke funkcionarje OZN v Katangi, prihajalo je do izsiljevanj, žalitev in ultimatov. Naposled je prekipelo. Po odstopu Irca O'Briena je postal poveljnik mednarodnih sil Mac Keown. Ta je v zadnjem hipu odkril podroben načrt o napadu Com-bejevih enot na mednarodne sile, ki so ga sestavili beli oficirji, veterani iz Indokine, Alžirije in drugih kolonialnih vojn. Ta načrt naj bi začeli izvajati v nekaj urah. Mednarodne sile, ki so bile med tem okrepljene z reakcijskimi letali, oklepni- vztraja pri svojem, ker računa, kakor so izjavili znani ameriški komentatorji, da se bo združeni Kongo lahko učinkoviteje upiral komu; nističnemu vplivu kot razdrobljeni in oslabljeni Kongo. Nekateri trdijo, da bi ZDA lahko pozneje zahte; vale podobno akcijo proti Vzhodni pokrajini Konga, to je proti premi" eru Gizengi, če bi bilo to v njihovem interesu. Pri tem* bi se sklicevale na svojo podporo ak^S" mednarodnih sil v Katangi. Vsekakor je akcija OZN v Ka; tangi pozitivna. Pozitivna je tudi zato, ker vse kaže, da to pot ne bo obstala na pol poti, kakor tolikokrat doslej. Namen sedanje akcije je strmoglaviti Čombejev režim t vsemi njegovimi pomagači vred in tako ustvariti prve resnično trdne temelje za neodvisnost in enotnost Konga. Osni ntrt: kažinui Hisma Pred kratkim so se na kmetijski srednji šoli na Grmu zbrali strokovnjaki,, člani Društva kmetijskih inženirjev in tehnikov. Razpravljali so o pomembni nalogi v kmetijstvu, o izdelavi osnovnih načrtov za izkoriščanje kmetijskih zemljišč. Po zakonu morajo vse organizacije, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, v tem letu izdelati osnovne načrte, po katerih naj bi kar najbolje izkoriščali kmetijska' zemljišča. Ekonomist tov. Novinšek je dal nekaj smernic za sestavo osnovnih načrtov: Dobiti moramo pregled nad proizvodnimi kapacitetami v kmetijstvu, uvajati modernejšo tehnologijo v kmetijsko proizvodnjo, specializirati proizvodnjo v kmetijstvu, povečati proizvodnjo in zmanjšati lastno ceno Izboljšati pa je treba tudi življenjske pogoje delavcev V osnovnih načrtih bodo kmetijske organizacije za več let predviaele. kako bodo izboljševale sedanje in pridobiva'e nove površine. Z razvojem ostajajo v okolici mest pa tudi v hribovitih predelih kmetijska zemljišča neobdelana. Teh je vse več, zato je treba to vprašanje nujno rešiti V bodoče mora biti to večja skrb kmetijskih organizacij, zlasti kmetijskih zadrug. Ponujana in neobdelana zemljišča bodo z arondacijami in odkupom priključevale k svojim površinam. Vse to pi> mora biti načrtno, zato je nujno, da s kmetijske organizacije take načrte izdelajo. Področje našga okraja je eelo pestro. Proučiti moramo, katere rastline najbolje uspevajo na posameznih področjih, ter na osnovi pogojev in izkušenj za več let vnaprej določiti, kaj bomo sadili in sejali, katere vrste živali bomo redili. Nič več vsakega malo. To je naislaibše in najdražje! Če se bomo odločili za živinorejo, bomo te> panogi posvetili vso skrb. Pridelali bomo dovolj dobre krme, za pleme odbirali boljše živali, gradili sodobne hleve, skrbeli za čim večji prirastek živine, v ta namen pa izkoriščali najnovejše izsledke znanosti. Tako bomo pridelali največ in najceneje. Ponekod se moramo odločiti za sadjarstvo, drugod za vinogradništvo. Skrbeti moramo, da se panoge med seboj dopolnjujejo, da bo živinoreja dajala dovoli hlevskega gnoja za poljedelj-stvo in poljedeljstvo dovolj krme za živino. To je le nekaj misli iz osnovnih načrtov, ki jih bodo kmetijske organizacije v kratkem izdelale iz sprejele. TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED V ponedeljek se je v veliki dvorani Ljudske skupščine LR Slovenije sestal II. plenum Glavnega odbora SZDL Slovenije, ki je obravnaval vlogo in naloge SZDL v komuni. Člani plenuma so že prej prejeli obsežno gradivo, ki osvetljuje in razčlenjuje aktualne probleme na vseh področjih družbenega življenja — z gledišč vloge in nalog Socialistične zveze v komuni. ■ V gradivu je posebej poudarjena nenehna rast materialne podlage komunalnega sistema. V letih 1957/61 se je materialna podlaga komunalnega sistema — če upoštevamo skupna sredstva gospodarskih organizacij, občin in okrajev — več kot podvojila. Ob tem se poraja potreba, da dobi plan komune novo vsebino in novo vlogo: da povezuje plane gospodarskih organizacij, raznih samoupravnih institucij ter programe stanovanjskih in krajevnih skupnosti. ■ Drugi del gradiva govori o vplivu komune na razvoj proizvajalnih sil, tretji del pa o vplivu na razvoj osebne potrošnje. Pri tem poudarja, da mora osebna potrošnja v korak s proizvodnjo in produktivnostjo Ljudski odbori in organizacije Socialistične zveze morajo posvečati več pozornosti problemom notranje delitve dohodka in dajati delovnim kolektivom ustrezna priporočila ter jih usmerjati pri izdelavi pravilnikov. Razvoj osebne potrošnje ni odvisen le od splošnih družbenih norm, ki določajo okvire, v katerih naj se oblikujejo osebni dohodki, ampak predvsem tudi od vpliva komune. ■ Gradivo nadalje obravnava probleme stanovanjsko komunalne gradnje. Pri tem opozarja, da bo treba začeti s širšim zbiranjem lastnih sredstev gospodarskih organizacij in državljanov z novimi oblikami, na primer s predplačili za stanovanjsko pravico. Glede položaja družbenih služb pa gradivo ugotavlja, da je zanje značilno, da si čedalje bolj zagotavljajo potrebna sredstva z zaračunavanjem uslug, ki jih opravljajo posameznikom in gospodarskim organizacijam po ekuuuinakih cenah. Tako zmeraj bolj odmira administrativni odnos med ljudskim odborom in posameznimi družbenimi službami. ■ V gradivu so nanizani zanimivi podatki o udeležbi državljanov v samoupravnih organih. V le-teh — v okviru komune — sodeluje 135.688 državljanov ali vsak dvanajsti državljan v Sloveniji. Razen Socialistične zveze deluje v Sloveniji še 183 družbeno-po-litičnih, strokovnih, znanstvenih, športnih in drugih organizacij s 427 okrajnimi, 1181 ob- "RUGI PLENUM GLAVNEGA ODBORA SZDL SLOVENIJE činskimi in 15.419 osnovnimi enotami. Vse te organizacije so nastale kot sredstvo državljanov za ustvarjanje njihovih demokratičnih ekonomskih, socialnih, znanstvenih, kulturnih, športnih in drugih skupnih koristi. H Zadnji del gradiva razčlenjuje nekatere organizacijsko-politične probleme Socialistične zveze. Med drugim poudarja, da mora SZDL v sistemu samoupravljanja nastopati v vseh smereh kot tribuna za oblikovanje stališč, kot organizator družbenopolitične pobude in kontrole, kot čuvar demokratičnosti, kot nosilec, oblikovalec in izvrševalec načel socialističnih družbenih norm v vsej širini odnosov med svobodnimi ljudmi naše dežele. ■ Uvodni referat na plenumu je imel član Izvršnega odbora GO SZDL Slovenije tovariš Joža Ingolič, ki se je posebej zadržal pri nekaterih problemih v zvezi z uvajanjem načel delitve dohodka po delu in uveljavljanjem novega gospodarskega sistema. V razpravi je sodelovalo 21 članov plenuma. V svojih Izvajanjih so se dotaknili celega spleta problemov. Največji del razprave se je sukal okrog izkušenj in problemov ob uvajanju načel delitve dohodka. Zlasti močno je prišla do izraza težnja, da je treba razvijati in naprej izpopolnjevati tudi sistem delitve med kolektivi in skupnostjo, če naj se še v prihodnje tako uspešno razvija sistem delitve v kolektivih. Tudi kolektivi v družbenih službah — na primer v prosveti — se hočejo otresti administrativnih vezi. Zato je potrebno, da se osebni dohodki delavcev v prosveti čim hitreje vsklajajo s premiki na področju osebnih dohodkov v gospodarstvu in na drugih področjih. Tudi kulturna in znanstvena prizadevanja bodo morala biti deležna večje pozornosti — predvsem tudi komun. Urbanistična politika mora upoštevati napredne težnje občanov po smotrni organizaciji naselij. Razpravljavci so govorili tudi o potrebi po izdatnejšem in vsestranskem obveščevanju občanov o proble* mili, kjer je dobra in učinkovita informiranost eden izmed pomembnih pogojev za njihovo aktivnost. ■ Na zaključku plenuma je govorila to-varišica Vida Tomšič, predsednica Glavnega odbora SZDL Slovenije. Ugotovila je, da je iz razprave močno Izstopala ugotovitev, da je komuna že postala stvarnost. ljudje čutijo potrebo, da rešujejo probleme predvsem z lastnimi silami v okviru komune. Za to imajo tudi vse možnosti v razvejanem samoupravnem mehanizmu. 2e samo to dejstvo, namreč: visoka stopnja zainteresiranosti in aktivnosti občanov, predstavlja določen materialni uspeh, na katerem bodo naprej gradili napredek. Gospodarski sistem je tako aktiviral občana, da se je treba najodločneje boriti proti vsem poskusom, da bi kakorkoli izpodkopnvali novi gospodarski sistem. Organizacije Socialistične zveze se morajo spoprijeti z vsemi problemi ob uvajanju načel delitve po delu, da bi bila delitev osebnih dohodkov čim pravičnejša. To Je še vedno osnovni politični in ekonomski problem v naši družbeni stvarnosti. Gradivo plenuma z referatom, razpravo, zaključno besedo tovarišice Tomšičeve in sklepi bo objavljeno v posebni brošuri. ■ Sovjetska zveza Je vala odpoklic vseh članov »** banskega veleposlaništva '* Moskve, albanska vlada pa vse" članov sovjetskega velepo*'** nistva ln trgovinskega pred" si.ivništva iz Tirane. ■ V Parizu so se sestali 5,lrl zahodni zunanji ministri Velike Britanije, Francije Zahodne Nemčije. Glavni Pre°, met razgovorov so pogajanj« Sovjetsko zvezo o Berlinu, 0*T ravnavajo pa tudi Katang« Laos in druga vprašanja. V glavnem mestu Gan,n Akrl, Je vlada objavila *>e'" knjigo, v kateri obtožuje oP«£ zlcijo, da Je s pomočjo Tog ln nekaterih drugih vlad koV»' zaroto proti ganski vladi. , ■ Po večmesečnem pre"?0,,) se Je v Jeruzalemu nadalje*, proces proU nacističnemu "JJ, nem« zločincu Adolfu Eichn"" nu. Predsednik sodišča Landau Je prebral obrazlo«1^ ki obsega sto tisoč besed. •,. obrazložitvi bodo razglasili *° bo. ». ■ V .In/ni Rodeziji Je Pr<,?e sednlk manjšinske bele vl»" izdal odlok o prepovedi " zmeraj« največje afriške ke Nacionalne demokr«'^.^ stranke. Voditelj te •trW!le-Joshua Nkomo. ki se J« ležll proslave neodvisno*«' \*t» Kan like. Je dopisniku TanJjJJj i/javii. da Je položaj v Rodeziji zelo resen In da D" e zdaj aretirali ln pobili ite„le. člane ln funkcionarje Htr |«uo ■ Med Indijo ln J.R •t,u,"tril se Je ponovno hudo *»°" to spor zaradi meje. Povod Je dala lziava premiera N*" „ Ja v Indijskem parlament" treh naprej pomaknjenih "V^aJ aklh postojankah na lndU»"rj-ozemlju. I.R Kitajska n* Xie, znava sedanje meje z ■"J^ja-čes da so Jo začrtaU ■"'P™ listi. ,ye ■ Član politi.!, „ja Ro™", i* delavske parUJe Je •'J", ''»nj» Je »nepojmljivo In ohta!"**^ vredno«, da danes n"h!n!iK* skein ponatlskulejo »"Igo*' obrekovanja In napade ""dali* Jetsko zvezo ln drue« «° „,f stične države In njihov« tije. Danes seja Videm-Krško Danes bo seja <>bi!"*ajal-zboro in zbora P[.° Lkeg» cev občinskega 13"" n» odbora Videm - KITia'ji o kateri bodo '■a'-P^JUtiK* stanju in P«>b^iiA zdravstvene službe v J(i sprejeli nekaj imenovali več dli** v podjetij, članov svei« zavodov. KRMEU -Potrošni ki premoga! ni ) KRM EU Kupujte najboljši in najcenejši slovenski lignit! Znižanje cen posameznih vrst od 150 do 370 din pri toni, razen tega znižani prevozni stroški!. O cestnem podjetju in steklarni (Nadaljevanje s 1. strani) Se vedno so sporna vpraša, katere ceste gredo v frvi, drugi, tretji in četrti j^red, ker se bo na ta na-'O odvijal tudi vrstni red ^rževanja oziroma koHci-?* sredstev. Ta bo tem več-" v čim višjem razredu je j*la. Vsekakor bodo tu pri-"* v poštev res samo važne Jtometne poti, take, ki so "?Jbolj obremenjene, se pra-^ glavne prometne žile v fpaju. Za vse druge poti, *• so gospodarsko manj važ-j*. n. pr. take, ki povezujmo med seboj posamezne ^je, se bodo morala najt1 *Bdstva iz drugih virov. — •isljeno je, da bi jih požgalo vzdrževati in oskr-***ti tudi prebivalstvo sa-Jo. Na ta način bi še bolj j*j-li do izraza prostovoljni Popevki. Pri tem pa bi bi-' Potrebna pomoč komun. J^aže, da bo treba pri ka-jjjorizaciji cest izbrati zelo Nično merilo. Ce bomo Rajali iz tega, lahko prikujemo, da bo veliko Janj prometnih poti v v5š-razredu. Navsezadnje J8 je to tudi razumljivo: J^vomno bodo stroški za **!:bovanje teh tako veliki, * °o ostalo kaj malo sred-^ za nižjerazredne ceste. Akcija za steklarno se nadaljuje i^rugo važno vprašanje, o "erem so odborniki okraj- nega ljudskega od»,ora poslušali izčrpno poročilo, je zadeva v zvezi z gradnjo tovarne ravnega stekla v Novem mestu. O zbiranju sredstev za investiranje tako nujne tovarne pri nas in o izdelkih s katerimi bo podjetje krUo vse večje potrebe po okenskem steklu v naši republiki pa tudi v državi, smo v našem tedniku poročali v eni novembrskih številk. Takrat smo tudi o-menili, da je uspela organizacija vserepubliške akcije za zbiranje sredstev. Poročilo, prebrano na seji, pa je konkretno govorilo o prvih uspehih pri tej akciji, pa tudi o poblemih, ki ovirajo uresničevanje načrtov. Razveseljivo je, da je doslej zbranih že polovico sredstev, ki naj bi jih za gradnjo steklarne prispevale komune. Od celokupne investicijske vsote s prispevki vseh slovenskih komun je zbranih že okrog 584 milijonov dinarjev. — Prav tako uspešno posekajo pogodbe za nabavo opreme za novo tovarno. V ta namen so se predstavniki podjetja -Kremen- iz Novega mesla pred kratkim mudili na Poljskem in se s tamkajšnjimi podjetji dogovorili o nakupu potrebne opreme, ki jo bodo uporabljali v vseh fazah gradnje steklarne. Nič kaj razveseljivo pa ni dejstvo, da predstavniki nekaterih komun še niso podpisali pristopne pogodbe za gradnjo steklarne. Zdi se, da se izogibljejo skupni pomoči zaradi tega, ker niso pravilno razumeli namena vserepubliške akcije .in ludi zato, ker jim morda ni bila dovolj jasno prikazana zamisel o zbiranju sredstev. Gospodarski razvoj in vsa nadaljnja perspektiva pa govorita naravnost v prid takim medokrajnim akcijam. Navsezadnje novomeška steklarna tudi ne bo samo za novomeški okraj, saj bo kot je rečeno, oskrbovala z ravnim steklom vso republiko pa tudi večji del države. Komune novomeškega o-kraja so akcijo že od vsega začetka podprle, zato je prav, da je o uspehih in težavah spregovorila razprava pred odborniki OLO. Steklarna bo za naše razmere izrednega pomena. Z njo se ne bo samo povećalo število industrijskih objektov v Novem mestu, ampak ima gradnja še drug, nič manj važen namen: zaposliti v podjetju čimveč domačih delavcev iz neposredne bližine objekta, s čimer bi še zmanjšali problem zaposlovanja delavcev v okraju. Znano je tudi, da bo v steklarni zaposlenih okrog 300 delavcev, od katerih bo morala imeti vsa i tretjina določeno kvalifika- novo v mM ispono tl?elokranjska trikotažna lndu-SJJ« BETI v Metliki je doslej Hj, *rila blizu 500 milijonov dl-ir)ev realizacije, do konca le-iJ1' bo dosegla okoli U00 mlli-Oli°v. S tem bo kolektiv nare-63 odst. več. kot je lani. £Prav pi.0iZVO ° težav z obratnimi sredstvi y«vem Polletju, bi veliko nali": Ustvariti za 6110 milijonov tk;«vodnje. dosegli. Težave z CJtnlml sredstvi so zdai re-V, !• HO milijonov dinarjev, ki ti,")°cno primanjkovali, je že ^tovljenih. 50 odst. zneska so "l v obliki lokalne udeležbe, preostalih 50 odst. pa bodo dobili pri republiški podružnici Investicijske banke kot posojilo". V BETI RAZPRAVLJAJO O OSNUTKU PRAVILNIKA Upamo, da je komisiji uspelo do 5. decembra izdelati osnutek pravilnikov o delitvi čistega dohodka in o delitvi osebnih dohodkov, kot so nam zatrdili pretekli teden. Komisija je doslej vložila v oba pravilnika 10 tednov pospešenega in napornega dela. Pravilnik za delitev osebnih dohodkov vsebuje merila k) določajo, da se osebni »Za pšenico imam dovolj hlevskega gnoja...« — Lani sem »gipsal«, pa mi je pšenica Polegla. — Dajte mi denar, pa bom kupil »gips«. Takole so odgovarjali kmetovalci v črnomaljski občini na vprašanja, zakaj niso gnojili 'talijanskim sortam pšenice tako, kot predpise občinski odlok o minimalnih agrotehničnih ■kfepih. .Hlevski gnoj je res osnova za gnojenje kme-•Jjski rastlin, visokih pridelkov pa z njimi ne Pjoremo doseči. Znano je, da vsebuje hlevski •n°j največ dušika, to je hranivo, ki pospešuje .ast. Če pa je v zemlji preveč te snovi, ki jo ™0(i;irno s hlevskim ali umetnim gnojem, nam Pšenica rada poleže in je neodporna proti POzebi in rji, zrnje pa se slabo razvija. Vse ."j *e najpogosteje dogaja, če smo gnojili pše-le s hlevskim gnojem. Kaj nam je torej storiti? Zemlji moramo "dajati tudi druga hraniva: fosfor in kalij, 5* vplivata na odpornost proti rastlinskim JJ0|rznim in s tem na večji pridelek. Vsa ta raniva morajo biti v zemlji v zadostnih kolinah in v pravilnem medsebojnem razmerju. <• ene izmed teh snovi ni, rastlina tudi ostalih * izkorišča pravilno. Ce smo torej s hlevskim *^,H.|etn dali zemlji največ dušika, moramo {^krbeti še za kalij in fosfor, ki jih ima S hitn° Kn°Jil°- Kdor je v jeseni bogato gnojil s ™"-*vskim gnojem, ne sme spomladi gnojiti jjP*'! z dušičnimi gnojili, ker je nevarno, da J| v tem primeru pšenica polegla, kar se pri s dogaja prav pogosto. || Takim napakam se bomo prav lahko Izogni-bn se Dorno posvetovali s strokovnjaki, če v"1" spremljali rast pšenice ter dognojevali Odi ,)0'rebi 1° če se bomo ravnali po navodilih '°ka o pridelovanju pšenice, likb ,l^c uoino dobili denar za gnojila? Kine-J's«a zadruga bo dala gnojilo na kredit, vrnili Ka bomo s povečanim pridelkom ali z dru-m Pridelkom, ki ga bomo laže pogrešali. JOGE SKOF dohodek deli po količinski pro-, izvodnjl in po ustvarjenem dohodku. Dosedanji način nagrajevanja v obliki gibljivega dela, k| so ga dobili če je bil plan dosežen, bo odpadel; v primeru, da plan ne bo dosežen, pa kolektiv ne bo več dobil 100-od-stotnih prejemkov kot doslej. Precejšnje breme za proizvodnjo bodo na novo zaposleni delavci, dokler se ne priučijo delu. Zato je pričakovati v začetku delitev na škodo skladov. Da bi to težavo odpravili, se bodo potrudili s pomočjo izobraževalnega centra vse na novo sprejete delavce v kar se da kratkem razdobju usposobili za proizvodnjo. PRAVILNIKI V OBČINI METLIKA Na metliški komuni so nam povedali kako je s prejemanjem pravilnikov v delovnih kolektivih: v obratu NOVOTEKS že plačujejo po novem pravilniku, v Splošnem trgovskem podjetju so ga že sprejeli organi delavskega samoupravljanja, v BETI ga Se pripravljajo, v Lesno predelovalnem podjetju ga dokončujejo, pri kmetijski zadrugi pa so o osnutku pravilnika že razpravljali v organih samoupravljanja ln dali nanj več pripomb. V vseh kolektivih, ki pravilnikov Se niso Izdelali v celoti, bodo to opravili do konca decembra. Več težav pa je v manjših podjetjih, predvsem zato. ker tam pravilnikov ne znajo sami izdelati. Večina manjših obrtnih podji tlj je s to pomembno nalogo šele pričela, obrtna zbornica pa 1lm posebno zadnji čas pridno pomaga. Referent za delo pri ObLO se Je vrnil s tečaja ln se je lotil obdelave obsežnega gradiva o pravilnikih ter že pripravlja analize. Zbor proizvajalcev bo, kot so nam povedali na'brž na 7.ayed.tn1u konce decembra razpravi'al o vseh pravilnikih hkrati. (Na rob še naša opazka: morda na bi bilo le bol'e. ko bi pripravili na*nre< razpravo o že snreietlh nravMnlklh. in bi 1ain nt-vip n^oll 20. decrnbra zbor nrol'vn'"lcev o njih posebej razpr.ivl'al.) cijo. S tem pa se pojavlja že novo vprašanje. Ža zaposlene bo treba namreč zgraditi stanovanja.'V praksi velja sicer načelo, da stanovanja gradimo šele potem, ko je obrat že toliko in toliko časa v pogonu, vendar kaže v tem primeru gradita stanovanja hkrati z zidanjem steklarniških prostorov. Ne bi bilo prav, ko bi na :o mislili šele tik pred začetkom obratovanja podjetja, saj bi prav zaradi nerešenega stanovanjskega vprašanja imeli lahko že kar na samem začetku škodo. I. Zoran Nekateri pota popravljajo, drugi spet samo čakajo... V Suhadolu dobro skrbijo za pota Krajevni odbor Gaberje je tudi letos dobil sredstva za popravilo občinskih poti. V sodelovanju z organizacijo Socialistične zveze so sredstva razdelili po vaseh ln se lotili popravil takoj, ko so opravili kmečka dela. Suhadolčani so po vseh občinskih cestah iz Gor. Suha-dola proU Gaberju počistili blato, nasuli gramoz, skopali obcestne jarke in postorili vse. kar je bilo treba. S 25 tisoč dinarji sredstev, ki so jih dobili, so opravili za približno 250 tisoč dinarjev vrednosti, vsaka hiša v vasi pa je za popravilo poti prispevala 8 delovnih dni. Kaj pa Brusnice? Brusnic,mi se letos nikakor ne morejo odločiti, da bi pričeli popravljati poti. Doslej so popravili le majhen del poti na svojem območju. Sredstva, ki jih je dodelil občinski ljudski odbor iz svojega proračuna, so na razpolago le do 31. decembra; če jih ne bodo porabili do takrat, bo prepozno. Opazk in izbruhov na račun kolanja-stih, blatnih in slabih cest in poti je že zdaj na pretek, še posebno med vozniki. In kdo bo kriv, če bodo poli ln ceste okoli Brusnic ostale še naprej takšne, ker bodo krajevnemu odboru v Brusnicah dodeljena sredstva 31. decembra letos propadla? Gaberje dobro - Jugorje slabo Krajevni odbor Gaberje Je polovico letošnjih sredstev za popravilo poti odstopil vašča-nom Jugorja za gradnjo ceste Jugorje — Gaberje. Jugorčani se za to cesto že dlje časa močno potegujejo. Doslej se je vedno ustavilo pri sredstvih, letos pa, kljub temu, da so sredstva bita na razpolago, Jugorčani ceste niso zgradili. Spomladi so opravili nekaj pripravljalnih del, nato pa se je vse ustavilo, čeprav jim je krajevni odbor odstopil sredstva že pred šestimi meseci. Gaberčanl so svoj del sredstev medtem že porabili, Jugorčanom pa bo njihova polovica propadla, če je ne bodo porabili do 31. decembra. Najbolje bo, če se bodo dela lotili takoj in brez obotavljanja. »Kuluk« ali prostovoljna združitev sil vseh občanov? Tokrat smo obiskali samo štiri vasi v Podgorju. Tako pa Je približno tudi drugod po okraju: ponekod so prebivalci prav požrtvovalni pri popravljanju svojih potov in so pomnožili vrednost denarja, ki Jim ga je dodelil krajevni odbor, tudi za štiri in večkratno vrednost! Drugje spet pa samo čakajo in vedno imajo na Jeziku samo tarnanje: »Oh, na nas je pa občina s krajevnim odborom vred čisto pozabila! Ničesar ne dobimo, živina nam ostaja sredi blatnih klancev in še po ravnini ne moremo speljati domov drv . . . Oh, čisto smo pozabljeni Ze lani in prej večkrat smo poročaU, kako so n. pr. v Ore-hovlci pri Šentjerneju složno poprijeti in z zglednim požrtvovalnim delom popravili pota, ki jih razen domačinov skoroda ne uporablja nihče drugi. Imamo dovolj lepih primerov, kako so ljudje, kjer Imajo dobre organizacije in delavoljne odbornike, popravili vsa pota na svojem območju. Seveda jim Je skoraj povsod pomagal tudi občinski ljudski odbor! Dobro se namreč zavedajo, da je vzdrževanje krajevnih potov stvar krajevnih odborov in predvsem občanov samib! Povsod tam pa, kjer krajevni odbornik na sejah obč. ljudskega odbora samo toži, kako je njegova vas ali kraj zapostavljen ln -od vseh pozabljen«, seveda nI napredka. Z malodušjem nI Se nihče nasul ceste aU pripeljal gramoza ... Včasih so morali ljudje na »kuluk-; stara Jugoslavija je prisilila Hudi, da so si on« 1 ili ceste. Veliko primerov pa ima« mo tudi v našem uivi.ini. njer je prostovoljno delo občanov rodilo zares lepe sadove. Naj nam bodo zgled! Obnova ceste Dovško-Šedem Cesta Dovško — Sedem je ozka in izrabljena. Ker jo ljudje veliko uporabljajo, so jo sklenili obnoviti. Samo od oktobra do danes so je popravili 150 metrov. Cesto so razširili, tlakovali in nasuli. Vsa dela so opravili prostovoljno, občina je plačala le prevoz gramoza. Dela bodo končana prihodnje leto. Kje je ceneje: v Brežicah ali v Krškem? 6. decembra smo obiskali trgovino z zelenjavo v Brežicah in v Krškem. Zapisali smo Si ceno kmetijskih pridelkov za primerjavo. Potrošnik naj vidi, kje je kaj ceneje: v Brežicah — krompir 20 dinarjev, v Krškem (25), korenje 60 (40), redkev niso imeli (25), solata 120 (110), peteršilj 100 (120), rdeča pesa 60 (30), rdeče zelje 30 (—), kislo zelje 60 (30), kisla repa — je niso imeli (60), cvetača 90 ((niso imeli), čebula 80 in 110 (90), česen 220 (200), špinača — niso imeli (80), fižol 60, 80, 120 (100), orehova jedrca 1200 (1260), mak 260 (niso Imeli), med — niso imeli (350), lešniki — istrski 700 (niso ime-< li), grozdje — makedonsko 240 (180), jabolka 40, 50, 60 (40), suhe slive 280 (280), limone 230 (250), pomaranče —« italijanske 500 (domače 350), banane 300 (300), jajčka — jih niso imeli (30). 87 ton sadja in gozdnih sadežev iz okolice Brusnic Poslovna enota kmetijske zadruge Novo mesto v Brusnicah je letos odkupila precej sadja in gozdnih sadežev. Med drugim so odkupili vagon jabolk ,tri tone sliv, tri tone hrušk, 40 ton češenj, 18 ton borovnic, 10 ton bezgovega plodu in tri tone ostalih gozdnih sadežev. Odkup gozdnih sadežev, ki jih GOSAD s pridom uporablja, je vedno večji, saj se z nabiranjem zaslužijo lepi denarci. Skupna vrednost vsega, kar je poslovna enota v Brusnicah odkupila letos, je približno 20 milijonov dinarjev. V tem znesku so vštete majhne količine poljskih pridelkov. Razen tega so odkupili še za pr bližno šest milijonov dinarjev lesa, DRUŽBENI PLAN V METLIŠKI KOMUNI BO URESNIČEN 3 mllfarde 501 mllllon dinarjev, kolikor obsega bruto proizvod v družbenem planu za letošnje leto, bodo v metliški komuni — tako upajo — do konca decembra skoraj v celoti uresničili, nlavnl delež v družbenem plenu «11 61 od«t bruto profvoda nosita NOVOTEKS ln BKTI. prro«l"llh 30 mM, n" «1 delHo !~finjS| kol«''dvl. V NO-VOTKKSii uresnlču'c'o rjro'7-vodnl načrt v skladu z dlnami- t-rt '' r»» I« r,rlX,l.^< —■ t ».»v. !.-'>!.„ —.,..-■.„ .-„„II.--I ■„ f-„„ t.„i ,---, x„ _,„„,,* „„ J» " -«""-< ••-.....«• -........MC- tlvov, ki so plan že dosegli, V odborih 148 podružnic SZDL je 689 odbornikov. Podružnice ponekod vodijo knjige članov SZDL, vse pa pobirajo članarino, pomagajo krajevni organizaciji pri sklicevanju sestankov in podobno. Podružnici v brežiški občini sta letos organizirali tudi samostojni proslavi dneva vstaje, s kakršnima bi se lahko pohvalil tudi občinski center! 54 delovnih ln 7 svečanih sej so imeli v tem času občinski odbori SZDL. Na njih so obravnavali 118 točk dnevnega reda (brez točke »razno«). Največkrat je bilo na dnevnem redu kmetijstvo (16-krat), po enkrat pa sq obravnavali stanovanjsko izgradnjo, trgovino, obrt, davčno politiko in telesno kulturo. kar je v primerjavi z dosedanjim odkupom lesa dokaj malo. Plan jesenske setve je poslovna enota izpolnila skoraj v celoti. V pogodbenem sodelovanju z zadrugo so kmetovalci posejali 28 hektarov žit, za te površine pa jim je zadruga dobavila 15 tort umetnih gnojil, torej nekaj več kot po 500 kilogramov za vsak hektar. To kaže, da se tudi podgorski kmet loteva sodobne obdelave zemlje, ker pa je obdelovalnih površin zelo malo, se večina kmečkih gospodarstev že preusmerja v živinorejo. M. J. Pri OL0 poslej samo 6 svetov Z novim odlokom OLO bo pri okrajnem ljudskem odboru v Novem mestu šest svetov: svet za splošno notranjo politiko; »vet za družbeni plan in finance; za prosveto in kulturo; za zdravstveno in socialno politiko; svet za gospodarstvo ter svet za komunalne zadeve in urbanizem. V svetih bo 92 članov. Predsednike svetov in nekaj članov določi OLO, druge člane pa pristojni sveti občinskih ljudskih! odborov in ustrezne organizacije. SINDIKAT: odslej obračun v najprimernejšem času Letošnji občni zbori sindikalnih organizacij naj bodo skupščina delavcev, ki bo resno in temeljito razpravljala o problemih na področju družbenih odnosov in gospodarjenja v kolektivu Predsednika okrajnega sindikalnega sveta tov. Ludvika Kebeta smo zaprosili za razgovor o tem, kakšni naj bi bili prihodnji občni zbori, in o tem, kakšne so priprave nanje. Bralcem posredujemo štiri vprašanja in odgovore. Kako potekajo priprave na občne zbore sindikalnih podružnic, ki morajo po pravilniku biti opravljeni do konca marca? Praksa v sindikalnih podružnicah je pravilnik že prehitela. Ta določa, da morajo biti občni zbori opravljeni v prvem četrtletju, občni zbori sindikalnih podružnic prosvetnih delavcev pa so običajno že 6 mesecev prej, v začetku šolskega leta. To je razumljivo, saj si lahko sindikalna podružnica na šoli le na ta način izdela program, ki ga bo uresničevala preko vsega šolskega leta. V •prvem tromesečju vsakega leta, ko naj bi bili občni zbori sindikalnih podružnic, je krati tudi vrsta drugih konferenc , Socialistične zveze, Zveze komunistov. Ljudske mladine in ostalih družbenih organizacij. Posamezni člani sindikata, ki delujejo v več organizacijah, so na ta način v zelo kratkem času razpravljali o enakih problemih in različnih konferencah ;n občnih zborih. To in še nekatere druge stvar; so povzročile, da je CS ZSJ pričel razpravljati o tem in ugotovil, da je treba pravilnik o občnih zborih iz-premeniti. Osnutek novega pravilnika med drugim predvideva, da bi se mandatna doba vodstev sindikalnih podružnic in občinskih sindikalnih svetov podaljašala na dve leti, ker vsakoletno menjavanje vodstev sindikalne organizacije ne utrjuje. Občni zbori sindikalnih podružnic pa v bodoče z novim pravilnikom tudi ne bodo več časovno omejeni. Vsakemu vodstvu podružnice in občinskega sindikalnega sveta bo prepuščeno, da v okviru mandatne dobe Izbere čas, ki se mu zdj za občni zbor najprimernejši. Pripomnil bi še to, da bodo občni zbori, na katere se pripravljamo, zaenkrat še potekali v okviru določil dosedanjega pravilnika. Sindikalnim vodstvom pa velja posebej priporočiti, naj nikakor ne odlagajo občnih zborov v razdobje potrjevanja zaključnih računov v kolektivih. Brez dvoma imata vsako sindikalno vodstvo in organizacija to- liko svoje lastne problematike, da je je dovolj za občni zbor. Sprejem zaključnih računov je za vsak kolektiv tako pomembna naloga, da bi morala sindikalna podružnica o njem posebej razpravljati na več sestankih, še posebej pa po ekonomskih enotah, tako da bo vsak proizvajalec v zaključnem računu našel obračun svojega lastnega dela. Koliko so sindikalna vodstva že • naredila, da bi bili občni zbori na našem področju kar najbolj pripravljeni? Na posvetovanju tajnikov in predsednikov občinskih sindikalnih svetov, ki ga je v začetku oktobra sklica! OSS. smo se v glavnih obrisih pogovorili o tistih vprašanjih, ki naj bi jih predvsem pretresali občni zbori. Najprej mora vsako sindikalno vodstvo poročati o tem, kako je bil uresničen program, sprejet na zadnjem občnem zboru. Ugotoviti bo treba, kakšni so družbeni odnosi in kako se razvijajo v enoti, kjer sindikalna organizacija dela; kakšne izpremembe so nastale v zvezi z gospodarjenjem in z novo delitvijo dohodka; kako so urejeni odnosi med ekonomskimi in obračunskimi enotami in kakšno politiko ie vodil kolektiv glede pravilnikov o delitvi čistega dohodka in delitvi osebnih dohodkov. Na občnem zboru bo treba razčleniti delovanje lastne zakonodaje v kolektivu — tu mislim na delovanje raznih pravilnikov o poslova-n u podjetja, ki so jih ko-lek'ivi morali sprejeti. Zelo dobro b>' bilo, da bi imele vse sindikalne organizacije pred občnimi zbori predvolilne konference, na katerih bi se že vnaprej pogovorili, o čem naj občni zbor razpravlja. Na teh konferencah bj lahko pretresli budi kandidatne liste. Poglavitno, kar moramo v pripravah na občne zbore letos doseči, pa so razprave o problemih v sindikalnih pododborih in grupah, od koder bodo lahko občni zbori črpali največ gradiva. Nova vodstva pododborov in grup moramo izvoliti že pred občnimi zbori. Skratka: želimo, naj se le- tošnji občni zbori sindikalnih organizacij izpremene v pravo skupščino in tribuno delavcev, ki bodo temeljito razčlenil; probleme in nakazali rešitve. Kaj naj bi vsebovali programi bodočega dela, ki jih bodo sprejele sin dikalne organizacije na občnih zborih? Nekatera sindikalna vodstva, predvsem v manjših kolektivih, so v preteklem obdobju mnogo s'abše pripravljala občne zbore kot večje sindikalne podružnice. Občnj zbori v sindikalnih podružnicah manjših kolektivov so bili nemalokrat bolj odraz statutarnih formalnih predpisov kot vsebine, vloge in dela sindikalne podružnice. Zgodilo se je celo, da je izvršni odbor sindikalne podružnice prebral poročilo kar s škatlice cigaret, čeprav je bilo takšnih primerov zelo malo. Prav zato hočemo, da bi bili prihodnji občni zbori kvalitetni, ne glede na velikost sindikalne podružnice. Razprava o bodočih nalogah naj vsebuje predvsem Največ sej so imele v tem obdobju komisije za družbeno upravljanje pri občinskih odborih SZDL — 48, najmanj pa odbori Izseljenske matice — 2. Med njima se zvrstijo: komisije za družbeno aktivnost žensk — 34 sej, za tisk in Prešernovo družbo — 19 sej, ca politično In idejnovzgojno delo — 14 sej, komisije za predloge in pritožbe so imele 7 sej, po 6 sej pa sta imeli komisiji za organizacijska in kadrovska vprašanja. vpliv sindikata na družbeno dogajanje v kolektivu, pa tudi v komuni. To pomeni, da mora program dela vsebovati vse: od aktivnost) sindikalne podružnice pri idejno političnem izobraževanju članstva, pa do zaključkov iz razprave o delu v preteklem letu: utrjevanje organov delavskega samoupravljanja, seznanjanje ljudi z vso gospodarsko in politično problematiko v ko'ektivu, skrbi za delovnega človeka, v katero spadajo družbena prehrana, letni dopus, izobraževanje, s*anovanje, skratka vse. kar delavec v vsakodnevnem življenju potrebuje. Kaj naj pretrese razprava o delu v preteklem letu, sem povedal že v prejšnjem odgovoru. Rad bi poudaril le še to, da je program dela težko določiti od zunaj, izdelati ga mora vsaka sindikalna podružnica sama in PROŠNJA VSEM GOSPODARSKIM ORGANIZACIJAM, USTANOVAM, KMETIJSKIM ZADRUGAM, LJUDSKIM ODBOROM IN DRUGIM DOL2N2KOM Tiskarni v Ljubljani moramo nujno poravnati račune za tisk našega tednika v zadnjih 6 tednih, gospodarske organizacije, KZ, ustanove in ObLO pa nan> dolgujejo po novembrskem obračunu več kakot 4,800.000 dinarjev. Prosimo, da nam takoj poravnate vse zapadle račune za objavljene komercialne W druge oglase, uradne objave, razpise in male oglase, UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA s pomočjo občinskega sindikalnega sveta. Tovariš predsednik: v zadnjem letu se je zaradi novega gospodarskega sistema in novega načina delitve dohodka precej iz-premenila tudi vloga sindikalne organizacije, še posebno pomembna pa je postala vloga podružnic Kaj meniš o tem? Družbeni razvoj, v veliki meri pa tudi dolgoletne izkušnje delavskega samoupravljanja so narekovale gospodarske izpremembe. Občinski odbori SZDL so imeli v zadnjih dveh in pol letih skupno 42 konferenc. Ob zadnjih konferencah je bilo izvoljeno v občinske odbore in nadzorne odbore 260 članov SZDL, od tega 35) delavcev, 22 kmetov, 116 uslužbencev, 1 dijak in 32 ostalih. V občinskih odborih je 37 žensk in 35 članov, mlajših od 25 let. Med vsemi je 180 članov ZK. ki smo jih doživeli v ^et* njem letu. Oboje je- zaW£ valo tudi izpremembe v javnosti sindikalne org3^ zacije, kar je povsem zumljivo. Ker so del^r kolektivi postali samo*£ ni, ker so naši delavci ,K stali res pravi proizvaJ*£ in upravljavci, ker je težni del sredstev, ki L gospodarska organi*** ustvarja, v novem darskem sistemu res Ptjju ščen v gospodarjenje d^JL nemu kolektivu, se tudi dejavnost smdiK81 organizacije prilagoditi j( novostim. V podružnica11*, dostikrat čutiti spoc*^, nje k razpravljanju o PL vicah kolektiva, kar jeJJ, vsem orav, hkrati pa ba vedeti tudi to. da sof[t vice posledica dolžno^i v, na'og, ki jih mora le tista podjetja, ki ne "% samo proizvajala, a1"1^-tudi skrbela za to, dajjjj, trošnik ne bo ostal pra Ji rok če bo treba zame™-dele strojev oziroma m pravljati okvare na ^ itd" - ni*1* Predvsem so se x*l\,$i opredelile za razčlenjev ^ konkretnih in ne sam" čelnih vprašanj. Stanje. ^ ti je danes tako, da "'^ volj samo ugotavlja" v$8-stva, ampak je treba za $ ko stvar najti ustrezneje-šitev. Zato je v tem P™^ du potrebna prožnejša«^ tika ljudskih odborov.^ Je obrt prav tako vaz^e spodarska veja kot K ti zvrsti. Kakor so izja^ir seji okrajne obrtno,* nalne zbornice v sobo novembra, v CatešK'" pr plicah, bo zdaj poHf^ti J reča vprašanja reif ^ o« soglasju s komunarm. ^ j» ne dajejo svojo P01^, obrtno dejavnost le $ rilu trenutnih P°tr^.% pak s posebnim &1 nujnost splošnega » ,fl p£ nega razvoja. Posedi"■■ $ litika občinskih U°%>£ borov pa je s skopo vr nr Jo obrtno dejavnost viri»£ davnega pogosto Jrijl V medtem ko je »d.%J *K dila vse in ji z vel*£g<#, ganji v razvoj zelo hitro rast. V gre še vedno za P° . ki je v pretežni m« te) na drobne usluge P oni obrtni delavni«- . 2«!' .W ,h ,e °PraviIa Mudska armada g> doseglai 10 milijard dinarjev vrednosti. *J \* je zgradila 147 km železniških prog, MIo 87 predorov v skupni dolžini 5909 m, le zgradila v 15 letih 45 tisoč stanovanj » J> J?i°iBI0|llB.k lzb0,J*°n.u družbenega fttjjjft sodelovala Je pri gradnji vodovodov, »gS pri elektrifikaciji i„ gradnji ostalih W*g& naprav. Vrednost teh del Je dosegli 2 tm 782 milijonov 273 tisoč dinarjev predlog novomeške občinske konference za družbeno dejavnost zena: Razbremenimo delovno ženo! Kot smo že v prejšnji številki poročali, je bila 5. decembra v Novem mestu občinska konferenca za družbeno aktivnost žena, ki jo je sklical občinski odbor SZDL. Konference so se udeležili tudi zastopnica GO Z2D Fani Košir, podpredsednica OLO inž. Vilma Pirkovič, ljudski poslanec Luka Dolenc, predsednik komune Ludvik Golob ter več predstavnikov družbenih in gospodarskih organizacij ter ustanov. Letos aprila je bila v Zagrebu jugoslovanska konferenca za družbeno dejavnost žena, kjer je bilo ustanovljeno posebno organizacijsko telo: Konferenca za družbeno aktivnost žensk Jugoslavije. Le-ta je dobila nalogo v državnem merilu načenjati probleme, ki ta-Tejo naše žene, in omogočiti še večje sodelovanje žena v javnem, političnem in družbenem življenju. Na konferenci v Novem mestu je bila ustanovljena stalna občinska Konferenca za družbeno aktivnost žena. Obsežni in res zanimivi referat sekretarja obč. odbora SZDL Dušana Zupanca, je bil podlaga za plodno razpravo, ki je sledila. NAJVASneSA NALOGA: GRADNJA OTROŠKIH USTANOV V naši občini je zaposlenih 3734 žena, varstvene ustanove pa imamo le 3 in še te sprejmejo lahko samo 170 otrok. Večinoma so otroci zaposlenih mater brez nadzorstva, izpostavljeni raznim nevarnostim in brez pravega reda v prehrani. — Nekatere matere iščejo izhod v štiriurnem delavniku, ki 6a zakon dovoljuje, druge Pa oddajajo otroke v rejo. V navedenih številkah je -kritih nešteto skrbi, ki tarejo zaposleno mater na njenem delovnem mestu in ji zmanjšujejo delovno storilnost. Ker bomo v kratkem dobili v Novem mestu še več industrije (tovarno stekla, Iskra), bo ta problem Postal še bolj pereč. Gradnja otroških ustanov je ekonomsko nujna in osnovni del življenjske ravni delavcev in uslužbencev. SINDIKALNE ORGANIZACIJE LAHKO MNOGO POMAGAJO Sindikalne podružnice posameznih kolektivov bi lahko našle pomembno delov- no torišče v skrbi za otroke svojih članov, žal pa so doslej vse premalo storile. Sindikalne podružnice naj bi izvedle analize potreb po otroškem varstvu, organi delavskega samoupravljanja pa naj potem varstvo organizirajo. Ne gre za to, nosti Kandija in Bršlin prizadevali urediti vsaj nekaj zunanjih otroških igrišč, pa do realizacije načrtov ni prišlo, ker jim občina v nekaj mesecih ni mogla odobriti lokacije. Sklep konference je bil, naj se zadeva na ObLO pospeši. Objektiv naše kamere je ujel dve gospodinji pri Gradcu blizu Metlike: prali sta perilo v vodi, ki se nabira v jezerce sredi močvirnega zemljišča... Saj vemo, koliko težkega in napornega dela imajo žene na vasi in v mestu; upamo pa, da bodo take podobe prav kmalu stvar preteklosti, povsod pa toliko prej, kolikor hitreje bodo krajevni odbori tudi na vasi prevzeli vlogo, ki jo v mestih opravljajo stanovanjske skupnosti. — V mnogih primerih pa so vaščani z združenimi sredstvi že lepo uredili perišča s cementnimi koriti, ki prihranijo gospodinjam mnogo truda in zdravja. Marsikje bo taka perišča treba še urediti, saj ne stanejo veliko denarja — le možje kar preradi pozabljajo na take »drobne reči«, ki pa lahko delovnim ženam znatno olajšajo težka dela! da bi vsak kolektiv zase ustanavljal vrtce, pač pa je treba združiti napore in sredstva več kolektivov ter skupaj s stanovanjskimi skupnostmi in društvi prijateljev mladine organizirati ustanove otroškega varstva. Vprašamo se tudi, ali so doslej projektanti sploh pomislili, da imajo ljudje otroke, ko so zgradili v našem mestu že preko 20 stanovanjskih blokov brez posebnih prostorov za otroke. V bodoče naj bi investitor ne dobil gradbenega dovoljenja za zidanje stanovanjskega bloka (vsaj tako je bilo sklenjeno na konferenci!), če ne bo v načrtu upošteval prostorov za otroško varstvo! Na konferenci smo slišali, da sta si stanovanjski skup- TRGOVINE PRED NOVIM LETOM Predsedstvo Okrajne trgovinske zbornice v Novem mestu je pred kratkim temeljito razpravljalo Pripravah trgovin na novoletne praznike. Vsem P°djetjem in drugim pristojnim organom je priporo-"o naj se čimbolj pripravijo na naloge, ki jih čakajo wed novim letom. On Ker v mestih ni velikih objektov, kjer bi prišli "veljave novoletni sejmi, se bo trgovinska mreža nih a£odUa lokalnim razmeram in bo vsaj ob krajev-bof tr-žnin dnevih izkoristila vse možnosti, da bodo n . °šniki lahko čimveč nakupili. Trgovska podjetja ■"J se primerno založijo z blagom, po katerem ljudje novoletnih praznikih najbolj povprašujejo, inven-We P* naj bodo po 3. januarju. , ^Narodna banka naj bi izplačevala osebne dohod-I e. ^e od 20. decembra 1961. dalje, da bi potrošniki "•"ko zmerneje kupovali. da" V Cilsu od 2S" do 30' decembra 1961 bodo vse pro-lolJa!ne v P°tr°šnih centrih uvedle neprekinjen de-*ni ga,, od ij do 19 ure -raji0 ^ D0 povečala ^""Bljivost trgovin za približno 25 odstotkov. y, V nedeljo, 31. decembra, bodo odprte vse trgo- bo ?• V olu ;l>" od do 14. ure, 3. januar pa bodo "Jetja v glavnem izkoristila za letne inventure. t_ »• Brežicah bo od 25. do 30. decembra 1961 v »at h 60 delovnih moči več, ker bo trajal pouk «8rilsCev tu 8amo do 23, decembra. Tako bo trgovina P^jjneje izpolnila svojo nalogo. «a » i*Kovska Podjetja bodo proučila tudi možnost dajo ^ cea D,aSu in i° vskladila z novoletno pro- sedstva stalne Konference za družbeno aktivnost žena, ki bodo na podlagi izmenjave mnenj in predlogov, ki so jih dali delegati na tej konferenci, storili vse za pomoč zaposlenim ženam in za razbremenitev njihovega prenapornega dela. Se posebej pa bo treba zbrati vse sile in napore za čimprejšnjo gradnjo otroških varstvenih ustanov. To naj bi bila prva in najvažnejša naloga, ki se je bo novomeška Konferenca za družbeno aktivnost žena lotila z vso vnemo. Ria Bačer Od 54.360 članov SZDL v okraju je 17.237 delavcev, 16.029 kmetov, 7.077 uslužbencev, 692 dijakov in študentov ter 13.325 ostalih (gospodinj, upokojencev, obrtnikov itd.). V SZDL je tudi 7120 mladincev in mladink ter 22.666 tovarišic. Po narodnosti pa je razen Slovencev še 793 Srbov, 880 Hrvatov, 42 Makedoncev, 29 Črnogorcev, 19 Jugoslovanov neopredeljene narodnosti in 33 ostalih. Po novem letu bodo organizacije SZDL vodile evidenco o članih na nov način, člane bodo razvrščale le na mlajše od 25 let in članice; po poklicih oz. sedanjih zaposlitvah pa bodo razlikovale naslednje kategorije: v delovnem odnosu, kmetje, upokojenci in gospodinje ter ostali člani. Tak razpored veliko bolj ustreza položaju članov SZDL, saj jih razvršča v tri bistvene kategorije. » V sušnih letih so plovni objekti vojne mornarice prepeljali prebivalcem otokov ob jadranski obali 164 tisoč 569 ton pitne vode, pripadniki JLfi so sodelovali pri pogozdovanju 1000 ha površin. Ljudska armada pa je doprinesla veliko tudi za preprečevanje erozije v področjih, kjer voda izpodjeda zemljo V razpravi ki je zadevala te probleme, se je oglasilo več delegatov, ki so govorili o raznih poteh, kako priti do sredstev za gradnjo. Predlog inž. Raiča, naj bi zbori volivcev sprejeli sklep, da bi zaposleni starši prispevali mesečno nekaj odstotkov od svoje plače za gradnjo otroških ustanov, bodo proučili. Videti pa je da je to trenutno edino možen izhod iz zagate, kajti sredstev ni, nujno pa jih je treba zbrati in začeti z gradnjo. Seveda bodo prispevala tudi podjetja in morda občina. PRITEGNITI MLADINO V DRUŠTVA Ce bi društva in organizacije znale pritegniti v svoje vrste še več pionirjev in mladine, bi se lahko otroci med odsotnostjo staršev pod strokovnim nadzorstvom u-kvarjali z določeno dejavnostjo, kar je vsekakor koristneje in varneje kot po-tikanje po cestah. Na konferenci je bilo ugotovljeno, da smo v tem pogledu še premalo storili. Otrok ne pošiljamo na objekte, ki so že zgrajeni, n. pr. veliki stadion, ki je bil napravljen prav za mladino. S povečanim udejstvova-njem otrok v ljudski tehniki, pri tabornikih, v športnih organizacijah in drugod bi problem otroškega varstva šoloobveznih otrok lahko znatno zmanjšali. Res pa je, kot je omenil neki delegat, da se starši ne zanimajo vedno dovolj za svoje otroke. Morda bi jim lahko pomagali ali uredili njih varstvo, pa so malomarni in ne čutijo dovolj odgovornosti. Pričakujejo, da bo družba skrbela za njihove otroke in da je družba dolžna nuditi jim vrtce itd., sami pa niso pripravljeni prav nič žrtvovati. Na konferenci je bilo izvoljenih 29 članov pred- Od želja k policam S torbico po novomeških trgovinah pred novoletnimi prazniki — Bo treba še dolgo nakupovati v Ljubljani in Zagrebu, če želimo kaj zares lepega, sodobnega in okusnega? — Kaj je in česa (po nepotrebnem) še ni v naših trgovinah Kadar se poslavljamo od starega leta, se nam nehote porodi misel na darilo. Kakršno koli damo pač. se spominjate pisane in vabljive izložbe? Morda je prav tam tista knjiga, o kateri ze pol leta sanja mali Matjažek ... Ir. tisti lepi rdeči čeveljci z belo ovčko, ki bi jih Mojca tako rada... Pa knjiga! Kako bi je bil oče vesel! Kajne, saj boste kupovali! Eni manj, drugi več. Kakor bodo pač dovolile denarni* t tam okrog novega leta in .. . no, morda bodo tudi trgovine imele tisto, kar si želimo .. . To, da boste kupovali, je gotovo. Tako, kot drugod, tudi v Novem mestu. Morda niti ne veste, kaj vam bodo nudile pred prazniki trgovine. Komur se je tezxo odločiti za to ali ono, bi triu bil majhen nasvet morda dobrodošel. Pogumno se odločite in si oglejte zaloge in izbiro, ki vam jo že nudijo ne Katere trgovine. Ce pa tu ali tam tega, kar bi radi, v trgovinah morda ne bo, vendarle ne verjemite prepričevanju, da je tako ali tako zato, ker -blaga r.i moč dobiti«, ker da baje -ni lepih okusnih vzorcev«, da je -blaga že znuuijkajo- ui poooono: we vcTjU.ii,te vsega, ker ne drži! Res je, da imajo trgovine včasih se ttžave z grosisti, da ne dobo vedno naročenega ob pravem časti, da jim včasih pošljejo celo drugačno blago kol so ga naročili - toda vedno ni vzrok v tem. Ponekod je Izbira brez potrebe majhna ali celo neokusna (kdo more zatrdno reči, da imajo prav poslovodje naših vodilnih trgovin zares najboljši — ali dober — okus pri naročanju novih vrst blaga, prijetnih barv in lepili vzorcev? Novomeške gospodinje bi verjetno večkrat same izbrale pri potnikih raznih tovarn lepše blago kot jih je ponekod moč kupiti v Novem mestu! Mar ne bi tu sveti potrošnikov lahko pomagali?). Izbira je dostikrat zelo slaba ali pa je sploh ni! Se vedno potuje nešteto delovnih ljudi prav iz Novega mesta v Ljubljano in Zagreb, če je posredi nakup letpe torbice, boljšega blaga za obleko, sodobnega para čevljev ali primernega darila! Začudilo nas je »pojasnilo« enega Izmed vodilnih ljudi iz trgovine, ki nam Je pri obisku pred dnevi dobesedno dejal tole: — V Novem mestu kupuje po trgovinah 75 odst. kmečkega prebivalstva, zato imamo lake torbice, take čevlje! Torej v tem grmu tiči zajec! Jasno je namreč, da si kmečko dekle ne bo nikoli kupilo lep-«>e jopice aH okusnejših čevljev, če jih ne bo nikoli videlo. Kako naj zahteva drugačno blago, če ne ve, da sploh obstaja, če je že od mladih nog navajeno gledati po nekaterih trgovinah le neokusne vzorce. Pa še kako bi si kmečka dekleta kupovala lepših reči, če bi jih imeli na zalogi! Zašli smo. Hoteli smo vam 'povedati le. kaj boste kje dobili, ne, česa ne boste. Pa nič ne de, včasih Je stranpot še koristnejša . . . t V trgovini Tekstil na Glavnem trgu so za novoletno nakupovanje poskrbeli za večje količine volnenega blaga v novejših modnih vzorcih ln barvah. Uvoženega blaga za dekorativne zavese ter Jopice in puloverje za vse, ki bi bili radi toplo oblečeni. — Imate morda kaj po znižani ceni za novo leto? — Imamo otroške šolske halje iz boljše vrste klota, že od 930 do 1120 din. — Poceni imamo tudi moške srajce ptujske tovarne DELTA. 0 V trgovini Obutev-konfckcija je Izbira za novo leto skromnejša. Povedali so nam. da imajo naročenih še nekaj stvari, predvsem toplih zimskih čevljev, za katere je precejšnje povpraševanje. Poskrbeli bodo tudi za žensko večerno obutev, ki Jim Je zdaj primanjkuje. Pred kratkim so dobili dolgo pričakovane usnjene torbice. Izbira je sicer zelo majhna, povedali pa so nam, da jih več niso mogli nabaviti, ker tovarni primanjkuje usnja. Imajo tudi precejšnjo zalogo torbic iz plastične mase, za katere pa se iz-birčrtejša kupovalka težko odloči. Za novo leto so nam obljubili novejših in lepših modelov. Ce to drži, nam ne bo težko počaka »i! a Dobro se je za novoletni naval pred kupci pripravila trgovina Moda, ki je nabavila skoraj vse, po čemer ljudje povprašujejo. — imamo bogato izbiro volnenih puloverjev in jopic — so nam hiteli pripovedovati in že so bile pred nami najnovejše jopice iz melirane volne, ki jih izdeluje metliška tovarna Beti.- Prav tako pričakujejo večje število volnenih izdelkov iz tovarne Rašica. Bogato so založeni s trikotažo, novost pa so moške bele terital srajce, ki jih je zelo enostavno prati, likanja pa sploh ne potrebujejo. Med metrskim blagom smo videli nove vzorce boucleeja za plašče, japonski žamet za večerne obleke, blago iz svile-volne, deftin . .. Prijetno presenečenje nam je pripravila založba Mladinska knjiga v poslovalnici na Glavnem trgu: vsakemu kupcu, ki bo pred novim letom nakupil za več kot 2.000 din, bo poklonila majhen-globus. Za odrasle in otroke je pripravila kopico okusno zavitih knjižnih zbirk po nizki ceni. Tako lahko dobite slikanice Grigorja Viteza »Maksimir«, Jožeta Smlta »Kdo živi v tej nišici?«, tolminsko pravljico »Trije velikani- :n »Ižrezanko«, vse za boril) 580 din. Za odrasle lahko kupite že za okoli 800 din lepe zbirke romanov, za 150 dinarjev pa dobite partizansko slikanico Nepokorni bregovi. Če imate več denarja, dajte mlajšim prikupne slikanice naših znanih slikarjev Marlenke Stupice, Ksenije Prunkove, Jožeta Cente in drugih. a V obeh poslovalnicah založbe Mladinska knjiga - tudi v tisti na Stanetovl cesti — iimajo odlična nalivna peresa znamke Pelikan (garnitura od 6.120 do 13.500 din), navadna zlata peresa pa po 1800 din in še ceneje. Za šolarje bo dedek Mraz lahko kupil garniture »Valoro« s šestilom, trikotnikom, kotomerom in ravnilom (od 476 do 540 din) in uvožene barvice najboljših kvalitet. Možem, ki želijo, da bi njihove žene izvrstno kuhale, priporočamo, naj jim daiujejo Veliko sodobno kuharico, ki jb Je pred kratkim izdala Naša žena in jo bodo v knjigarni Imeli čez nekaj dni. Pole? daril bomo v poslovalnicah Mladinske knjige dobili okraske za novoletno Jelko ln druge reči, da bonfo darila lahko tudi leso opremili. Pomnite: okusno zavito darilo je Se enkrat več vredno! 0 Trgovina Obrtnik na Glavnem trgu pripravlja pred novim letom novost: odslej bodo izdelovali po meri moške plašče iz krombija in velurja ter ostalih boljših kvalitet. Ti plašči bodo še cenej?!, kot so sedanji, že izgotovljent. Razen tega pa že Izdelujejo moške obleke v polkon-lekcijl. — Pred r.ovim letom nam ne bo zmanjkalo blaga, čeprav je povpraševanje pri nas zelo veliko, — so se odrezali. m Kar imajo v Drogeriji, je dostikrat predmet naših želja in potreb. Za ženski svet je tam na razpolago nova najboljša uvožena kozmetika in toaletna galanterija, razne garniture za oba »pola, vžigalniki ir. fotoaparati Iz Japonske ter druge reči, ki bodo dobrodošle vsem. ki želijo svoje drage razveseliti z lepim in koristnim darilom. C V Novoteksovt trgovini nismo spraševali veliko. Tu imajo zmeraj na razpolago dosti kvalitetnega blaga po znižani ceni, zdaj ob novem letu pa je tega še posebno veliko. — Skladišče Imamo tako polno, da moramo držati »ravbarske štengee«. če hočemo do blaga — »o ml povedali pri njih. — Kar napišite, da imamo vsega dovolj, za staro in mlado! — Res Je NovoteJcsova trgovina lepo založena z volnenim blagom. Tudi iz ostalih republik se mnogo potrošnikov prt njih odloči za plas* ali obleko. Tu se le končala naSa radovednost. Morda smo z njo, dragi bralci, pomagali tudi vam, da se boste laže odločili. Nismo utegnili obiskati prav vseh trgovin, želimo pa, da bi vam v vseh nudili kar najboljše ln najlepše! DANJA BAJC PRVAKI T E D H h: Jesenice na Dol, Mirna, Mirna peč, Brezice Adlesici, Vel Gaber, Kave mesto m Leskom — Tranzistorjev smo menda razpisali premalo! Tako nas je obvestil upravnik Dolenjskega lista, ko se je vrnil z enega izmed obiskov na terenu in povedal: — Posti na Jesenicah in v Mirni sta že sklenili, da bosta razpisana tranzistorska sprejemnika postala njuna last! Pa ne vem, če bosta vzdržali pritisk Iz Mrne peči in zlasti še iz Brežic, kjer so bili do pred kratkim kar trije pismonoši bolni! No, tako se je odprlo: od torka do torka, od 6. do 12. decembra, so nam pošte poslale kar 316 novih naročnikov. »Prvaki tedna« so postale pošte: Štiri tisoč ur pod morjem! Friderik Tanfara, potapljač iz Krapnja pri Šibeniku, je doslej preživel pod morjem že štiri tisoč ur, kar je svojevrsten rekord tudi za najboljše poklicne potapljače. Ko je nekoč iskal korale, se je v navadni potapljaški obleki potopil 104 metre globoko. Te globine ni dosegel še noben jugoslovanski potapljač. Tanfara je med svojimi številnimi izleti v podmorski svet dobro spoznal dno Jadranskega morja. Razen morja okrog Krapnja pozna obalna področja Hrvatskega in Črnogorskega Primorja, Istre in Dalmacije, potapljal pa se je tudi v vodah Egipta in Libije. Dasi je Tanfara »človek morja«, kot mu pravijo, se je prvič potopil v morje slučajno, kot vojak. Sedaj pa mu potapljanje ni le poklic, temveč tudi osebni »konjiček«. Jesenice: 53 naročnikov MIRNA: 39 naročnikov Mirna peč: 36 naročnikov Brežice: 22 naročnikov Adlešiči: 18 naročnikov Vel. Gaber: 17 naročnikov Novo mesto: 15 naročnikov Leskovec: 13 naročnikov Vinica: 12 naročnikov Sevnica: 7 naročnikov Tekmovanje se je s tem začelo. Pregled vseh doslej pridobi jenih novih naročnikov nam pove, da je med pošt pa je sredi najživah-nejšega pridobivanja novih naročnikov. 2e prihodnji teden bodo številke precej drugačne kot so ta teden, saj so na številnih poštah v Spodnjem Posavju in drugod po Dolenjskem izjavljali prav zadnje dni upravniki pošt: »Nabiramo, priporočamo, delamo — bo, bo!« Vemo, da nimajo uslužbenci PTT na skrbi samo časnikov in agitacije za Do- Kdo je 300., 403. in 500. novi naročnik? Med 316 novimi naročniki v zadnjem tednu so tudi naši novi izžrebanci, katerim smo danes poslali knjižna darila: JOŽE NOVOSELIC iz Nove vasi 16, p. Jesenice na Dolenjskem Je naročnik s številko 300; za Dolenjski list ga je pridobil pismonoša Jože Škrlec iz pošte v Jesenicah na Dolenjskem. MAJDA KRI2NIK iz Sela-Kalc, pošta Mirna na Dolenjskem, ki ji je Dolenjski list priporočil pismonoša Anton skrajnar iz Mirne, je naročnica s številko 400, medtem ko je slučaj nanescl, da je dobila VERONIKA GRDANC iz Cerine štev. 20, pošta Brežice številko 500 in z njo lepo knjižno darilo. Zanj se mora zahvaliti pismonoši Ladu Oštirju iz brežiške pošte, posebej pa smo ji poslali tudi 3000 dinarjev kot izredno nagrado, ker je pet stota naročnica v tej akciji. Tudi vnaprej bomo poslali vsakemu stotemu novemu naročniku lepo knjižno darilo, medtem ko so za nove naročnike s številkami 1000, 1500, 2.000 in 2500 pripravljene še posebne nagrade! V ZADNJEM TEDNU: 316 novih naročnikov! Medtem ko smo zapisali v kartoteko stalnih naročnikov našega lista prejšnji teden 259 novih naročnikov, se jim je v tem tednu pridružilo 316 novih naročnikov. Pregled po komunah pove, da so uspehi pošt za vsako posamezno občino za zadnjih 8 dni takile: BREZICE: 90 naročnikov ČRNOMELJ: 39 naročnikov METLIKA: 3 naročnike N. MESTO: 62 naročnikov TREBNJE: 67 naročnikov SEVNICA: 23 naročnikov, VIDEM-KRSKO: 20 naročnikov medtem ko odpade na naročnike drugih pošt v Sloveniji oz. v FLRJ 10 naročnikov, za sorodnike v inozemstvu pa so domačini naročili 2 lista. Se 14 dni manjka do novega leta, prav to pa je najboljši čas za pridobivanje novih naročnikov. Sodelujte zato. dragi »stari« naročniki Do'enjskega lista, tudi vi v akciji: »SE 2500 NOVIH NAROČNIKOV ZA DOLENJSKI LIST!« OD 25. NOVEMBRA DO 12. DECEMBRA 1961: 575 NOVIH NAROČNIKOV! V zadnjem tednu se je število rednih naročnikov DOLENJSKEGA LISTA povečalo za 316 novih naročnikov. Od 25. novembra do torka opoldne pa se je doslej na novo naročilo na naš tednik že 575 ljudi. Pregled po občinah je za dosedanji potek akcije »SE 2500 NOVIH NAROČNIKOV.. .« takle: BREŽICE: ČRNOMELJ: METLIKA: NOVO MESTO: TREBNJE: SEVNICA: VIDEM-KRŠKO Razne pošte v LRS in v FLRJ: Inozemstvo: 101 nov naročnik 171 novih naročnikov 6 novih naročnikov 106 novih naročnikov 91 novih naročnikov 33 novih naročnikov 35 novih naročnikov 27 novih naročnikov 5 novih naročnikov Skoraj vse nove naročnike so tudi v tem tednu pridobili uslužbenci PTT v okraju, nekaj pa tudi naši dosedanji naročniki in bralci. Največ novih naročnikov so v zadnjem tednu pridobili uslužbenci pošt iz Jesenic na Dol., Mirne, Mirne peči, Brežic, Adlešičev, Vel. Gabra, Novega mesta, Leskovca pri Krškem, Vinice in iz Sevnice. Sodelujte v naši dvomesečni akciji:« »šE 2500 NOVIH NAROČNIKOV ZA DOLENJSKI LIST!« Pridobite domačemu tedniku tudi vi vsaj enega novega naročnika! VISOKA NAKLADA: NIŽJI STROŠKI za tisk Dolenjskega lista! j "fcskega garnizona so pretekli teden obiskali prebivalce Šentjerneja in Mirne j^in v obeh krajih predvajali svoj kulturni program, hkrati pa zavrteli tudi ' *• film Sutjeska. Oba obiska sta se v okviru letošnjih proslav 20. obletnice '"cije razvila v prisrčno srečanje armade in ljudstva, na katerem so se oboji jj in si obljubili, da se bodo na podoben način obiskali še večkrat. V obeh ^Hivalci do kraja napolnili dvorani, v katerih je bil program predvajan, l^ntjemeju so se udeležili tudi sekretar *OK ZKS tovariš Franc Pirkovič in ^Lj^jnega °^Dora SZDL tovariš Viktor Zupančič. Na sliki: v veseli pesmi POSTOJANKA NfOLOMU SE UTRJUJE Lepo darilo v letošnjem jubilejnem letu je knjiga Toneta Seliškar-ja .LJUDJE Z RDEČIM CVETOM« Izdala Do lenjska založba Knjigo dobite v vseh knjigarnah. Komaj dvanajst kilometrov od Kostanjevice leži v prijetnem gozdnem zatišju Planinski dom na Polomu, postojanka Planinskega društva iz Kostanjevice na Krki. Stare nekdanje hleve in delavsko menzo, kakor so'nekoč tej hiši rekli, je Planinsko društvo iz Kostanjevice s pomočjo Planinske zveze Slovenije, OLO Novo mesto im ObLO Videm - Krško uredilo z vso ljubeznijo v prijeten dom občinami še vedno na prvem mestu ČRNOMELJ, medtem ko med poštami SE VEDNO VODI VINICA ki je pridobila doslej že 93 novih naročnikov. Prezgodaj bi bilo dajati kakršnekoli ocene ali napovedovati, saj je minilo od začetka akcije šele 18 dni, največ lenjskj list. Prav zato smo jim zares hvaležni, da tako učinkovito pomagajo pri razširjanju socialističnega tiska. Vendar pa moramo pripomniti tole: ponekod se za razširitev domačega glasnika Socialistične zveze osnovne organizacije SZDL niso še nič kaj prida zavzele! Uspehi so zao manjši kot bi že lahko bili, na drugi strani pa je prav december čas, ko se največ ljudi odloča glede naročanja časnikov, revij in časopisov. Prav zato, ker želimo, da bi čimveč novih naročnikov začelo prejemati list že ta mesec ali pa vsaj s 1. januarjem, z akcijo tako tudi hitimo! oddiha. Sprva je bil obisk še bolj slab, postojanko j* bilo treba utrditi, treba )' je bilo marsikaj, da je dobila svojo današnjo pod0'50' Sprva je bilo zato le oko-li sedem sto gostov, kar Pa je zadnja leta znatno na; raslo. Pir ninsko društvo s' je na moč prizadevalo, d* bi dobilo dobrega oskrbnika, kar ji je v zadnjem su uspelo. Dom na Polom1! je samo v letošnji sezon' obiskalo nad tri tisoč gostov iz najrazličnejših krajev Slovenije in Hrvatske-Zdaj je Dom na Poloni« povezan s cesto tudi s hrvatskimi kraji in eden 00 turistov je prišel iz Metlike v Kostanjevico v pič'e tri četrt ure. Planinski dort> je tako povezan s Karlovcem, Samoborom in dru?1.' mi večjimi hrvaškimi kr«M* Zadnje čase ie vse veo1 obisk tudi iz Zagreba. Celja in Ljubljane. Sobe imajo prav lepa ležišča, kuhinja pa okusno in izdatno Pf' strežbo. Nov; oskrbnik *e posebej pazi, da ie v n)e' govi kleti zmeraj res P1'1.' na kapljica, tako da tud'iS te plati obiskovalcem lahKO kar najbolje postrežejo. Nekateri s» bili »l^* obupani, ker ni razgl«*1* [j v,ob primerjavi ftj finskimi po-pK^alu pomirili. t SNanke so podi : 5lu, ker je na jV JJ^ih vremenih lb f^o neugod-0 ,roiomu ima iz-ijl, Možnosti lepih j* ,g0l'janskih ko-ps^ovjh. Te so p planinske M«, ijni gosti je A Uih^)lornu tuai t "fctnik Jakob Športni avtomobilizem je v Sovjetski zvezi šele na začetku svojega razvoja In komaj dobri dve leti je, kar so bile v tej deželi prve avtomobilske dirke. Slika kaže tri sovjetske avtomobilske dirkače na Rdečem trgu v Moskvi pred nedavnimi letošnjimi prireditvami te vrste Savinšek, in to tik pred odhodom v Kircheim, kjer je umrl. Bil je nadvse dobro razpoložen in je zbrani družbi risal svoje načrte, ki jih bo uresničil na nemškem simpoziju. Dobro razpoložen se je šalil z ljubeznivim oskrbnikom, katerega je tudi narisal na kos papirja. Zelo verjetno je, da je to poslednji portret Jakoba Savinška. Z nekaj skopimi, toda prefinjenimi črtami je DVE POROČEVALSKI RACI »Ko je policija našla tru» plo, je bilo že mrtvo ...« »Priča je izpovedala pred sodiščem vse, kar je slišala na lastne oči...« upodobil vso hudomušnost gorjanskega oskrbnika in napisal pod podobo »gazda«, kakor je Savinšek oskrbnika imenoval. Risbe v knjigi gostov dopolnjujejo podobo zadnjega obiska Jakoba Savinška na Polomu in oskrbnik jih vsakemu z veseljem in ponosom pokaže. Planinska postojanka na Polomu se utrjuje in vsa dolgoletna prizadevanja Planinskega društva iz Kostanjevice gredo v klasje. Nekatera nujna popravila in izboljšave bodo s pomočjo ObLO Videm - Krško, ki je pokazal dosti razumevanja za postojanko, še uredili, tako da bo za novo sezono vse čim lepše in temeljiteje pripravljeno. Predvsem ma lomarnos t! Če bi ljudje b:ii bolj previdni in pazljivi, bi jugoslovanski gasilci imeli manj dela, in škoda, ki jo povzroče požari, bi se zmanjšala za tretjino. Kot kaže statistika, je bilo lani na področju Jugoslavije registriranih 7919 požarov. Okrog 2000 je bilo takih, ki so povzročili več kot 100.000 din škode. Od 395 požarov v industrijskih podjetjih jih je zakrivila malomarnost' 149, kar je 37 odstotkov. Drugi večji »krivci« požarov so električni tok (20 odstotkov, gradbinske pomanjkljivosti (19 %), samovžig (10 odstotkov), lokomotive (2,5 %). Na zadnjem mestu so strele (1 %) in eksplozije (0,7 %). Želite 5 milijonov? Pred dnevi je glavni direktor Jugoslovanske loterije sporočil na tiskovni konferenci, da bo s 3. januarjem 1962 tudi naša loterija vpeljala novo igro na srečo, ki jo poznajo po vsej Evropi pod imenom .loto«. Igra te vrste je po svetu zelo priljubljena. Loto je podoben športni stavi. V šest kvadratnih stolpcev vpiše igralec poljubne številke od 1 do 49. Ce je izžrebanih vseh šest Številk, dobi igralec prvo nagrado, medtem ko So razpisane nagrade tudi za 5, 4 in za 3 zadete številke. Ena kombinacija stane 50 dinarjev; nagrada ne more biti večja kot 5 milijonov dinarjev in ne manjša kot 400 dinarjev. Dobitke bodo žrebali vsako sredo, žrebanje pa naj bi prenašala tudi televizija. Vplačevanje kuponov za loto bodo začeli sprejemati 20. decembra. Verjetno bodo obrazci za novo igro na voljo prav tam, kjer ie zdaj prodajajo listke za športno stavo. Vsekakor zanimiva novost; 5 milijonska prva nagrada bo verjetno kmalu dobila mnogo »ljubiteljev«... Mirna gora vabi TSEK: Gazda 1 * Polomu 9. Dva tedna kasneje je King Ryder še vedno stikal po okolici, ko je zopet nenadoma ugledal volka, kako se plazi iz neke jame. En sam strel — in zopet je ležala pred njegovimi nogami mrtva volčiča. Toda tokrat jc našel tudi njen brlog. Razkopal ga je in na svoje veliko začudenje našel v njem ne le pet ali šest mladičev kot navadno, temveč šest manjših in štiri večje. Bili sta to dve družini z eno hraniteljico. Medtem ko je lovec privezoval skalne pobitih volčičev na vrvico, je uganil, kako je nastal ta čudni brlog. 10. Bilo mu je jasno: eni mladiči so pripudali volkulji, ki jo je ubil pred nekaj dnevi, in su se zato zatekli v drug brlog, k novi materi. King Ryđer je bil zadovoljen s plenom in je veselo odšel. Toda volčji brlog nima samo enega prostora, temveč tudi po nekaj hodnikov, v katere se ob nevarnosti volčiči lahko zatečejo. King Ryder je to vedel in je zato preiskal ves brlog. Toda zaradi presenečenja nad množico mladičev, mu je vendarle ušel en tak zasut podzemeljski hodnik, v katerem se je skrivalo še eno presenečenje... 11. Ko je namreč King Kyder odšel s svojim bogatim plenom — ena volkulja in kar deset mladičev je lepa lovina — se mu ni niti sanjalo, da je pustil v volčji jami šc enega mladiča, in sicer prav tistega, ki jc bil med vsemi najmočnejši in se je zato lahko pred lovcem najdalje skril. Sele ko je sonce že zašlo in jc nad prerijo padel mrak, se je iz razkopunc jame oglasilo najprej rahlo praskanje, nato pa sta se pokazali sredi mehkega peska dve mali sivi šapi, nato še črn nosek in končno cel volčič. Ko se je ogledoval po brlogu, sc ni mogel načuditi. \Z^M- \ k<>t pre1 12. Jama je ^ 0^JA k^kro? 80 \ in zgoraj po| «» ftf/ & s0 &g / ležali neki čudn« ' ili V > l kot njegovi gfU^'^fftJS drugačni in zd«»jjn, t . "»» I vohljal okrog ** J, oh^ čuden strah. H» * ^0 ( Tedaj jc ogg se « lHav?to našel. Tako Je ^ brlog, ni i^1 1 ) znal obn«1"- ) Na Vrčicah, dva kilometra od semiške že'ezniške postaje, je napis: »Mirna gora — 6km«, pod njim pa slika planinskega doma in opis pomena tega kraja za NOB. Krenil sem po vijugasti in skrbno urejeni cesti, ki je taka prav do planinskega doma. Ustavil sem pred kočo, pogledal na uro in ugotovil: uro in tri četrt zmerne hoje. Hitro sem se umaknil »fič-ku«, ki je z zaletom pridrvel in naglo ustavil pred vrati doma. Sledil mu je drugi ln tretji, vsi z oznako ZG. »Iz Zagreba«, sem se spomnil. Sledila jim je Olimpija z oznako Lj. Iz fiata je izstopil šofer, na obrazu sem opazil prijeten nasmeh. »Imenitna Menihi kot kustosi in vodniki Veliki samostani v Srbiji, edine zgovorne priče moči ln kulture srednjeveške Srbije, so iz leta v leto deležni večjega obiska turistov. Ti samostani bodo kmalu dobili res nevsakdanje kustose in vodnike. To bodo menihi, ki žive v teh samostanih, saj so mnogi med njimi izrazili željo, da bi se na posebnih tečajih usposobili za to nalogo. Menihi so tudi v prejšnjih stoletjih, zlasti za časa turške vlade, bili požrtvovalni čuvarji samostanov In njihovih dragocenih zakladnic, fresk :n starih rokopisov. Marsikateri je to svojo vnemo in skrb plačal z življenjem. pot, dobra cesta,« je dejal ostalim trem sopotnikom, ki jim je žarel obraz ob lepem pogledu v dolino. »Kako krasno!« je rekla sopotnica. »Tamo je Kupa, jel?« je dodala In pokazala navzdol. Nekdo je s pogledom premeril dom od vrha do tal in rekel; »Pa to ti je kao hotel, zaista divno!« Pihljaj hladnejšega vetra jih je spravil v kočo. Od velike kmečke krušne peči je kar odsevalo. Navijali so gramofonske plošče, od planšarske do kavbojske glasbe. Sledil je televizijski program. »Odličen sprejem,« se je oglasil nekdo od gostov. Gostje so še zvedeli, da je dom 1048m.nad morjem in da razpolaga s sedmimi so- bami z 29 ležišči in še 20 skupnimi ležišči, da je tu odličen smučarski teren, skakalnica, vrsta znamenitosti lz NOB in še marsikaj. Prof. Miculiničeva, ki je pred dvema letoma vodila tu smučarski tečaj, je bila nad lepotami Mirne gore navdušena. Kramljali smo o tem ln onem. Ta je srebal čaj, drugi je zvrnil kozarček konjaka ali likerja. — Želite naravni zrezek, jetrca? — je naštevala kuharica. Zares prijetno planinsko vzdušje. Odprl sem knjigo Obiskov. V njej bereš vrsto verzov o lepih vtisih, pohvale za odlično postrežbo in še marsikaj pohvalnega. Jože Skof TA Dom na Mirni gori jc mikaven tudi pozimi; tu je bilo že precej smučarskih tečajev, prijetna okolica doma in krasen razgled »z balkona Bele krajine« pa navdušujeta iz leta v leto več izletnikov, da obiskujejo Mirno goro Vstopimo. Več po videzu inteligentnih moških v kaznje-niškem oblačilu sedi pri pisalnih mizah. Vsi planejo pokonci in stoje v pozoru. Mengele stopi h kakih petdeset let staremu kaznjencu. Nekaj metrov za njuna stojim in prav. nič ne razumem, o čem se pogovarjata. Kasneje izvem, da je možak dr. Senkteller, vodeči zdravnik taboriščne bolnišnice F. Pomiga mi, naj pridem k njemu, in me pelje k mizi drugega kaznjenca. Ta vzame v roke tiskan karton, me povpraša po osebnih podatkih, ki jih vpiše v debelo knjigo. Izpolnjeni karton izroči mlademu esesovcu, ki me spremlja. Pelje me do tretje barake. Na tabli berem: »Kopalnica in dezinfekcija«. Esesovec me odda s kartonom vred. Dva kaznjenca mi odvzameta malo zdravniško torbico in preiščeta žepe. Pozoveta me, naj se slečem. Pojavi se brivec, ki mi ostriže glavo in me obrije povsod, nato me pošljejo pod prho. Odrgnejo mi glavo s klorovo raztopino, kije tako močna, da me oči strahovito peko in jih nekaj minut ne morem odpreti. Namesto svoje obleke prejmem iz sosednje sobe nov siv telovnik in progaste črne hlače. Čevlje pomočijo v klorovo raztopino in mi jih nato vrnejo. Priznati moram, da mi nova obleka pristoji, kot bi bila zame narejena. Kdo ve kateri sotrpin jo je nosil pred menoj? Za take vrste premišljevanj mi ne ostane več mnogo časa, kajti že mi potisne eden izmed kaznjencev rokav navzgor, prebere številke na mojem kartonu in me z aparatom, ki je podoben nalivnemu peresu, neštetokrat vbode v podlaktnico. Vse se dogaja tako naglo, da kaže na veliko prakso. Ob vbodnih ranicah nastane kapljica črnila. Koža se bo vnela in po enem tednu bo vse spet v redu. Potem bo mogoče številke razločno brati. Tetoviran sem torej. Zdravnika dr. Nikolaja Njszlija ni več. Namesto njega je tu le še KZ — kaznjenec-številka A-8450. Nenadoma se domislim drugega odločilnega trenutka iz svojega življenja. Pred petnajstimi leti mi je dekan univerze v Breslavi stisnil roko in mi izročil zdravniško diplomo. Prisrčno mi je čestital za odlično opravljeni študij in mi želel vse dobro... V čudnem duševnem razpoloženju sem. Najraje bi se predal svojemu razpoloženju, se prepustil toku dogodkov, pa naj se zgodi z menoj, kar se hoče. Toda ne, to se ne sme zgoditi! Zbrati se moram! Privaditi se moram vsemu temu, prilagoditi se moram položaju. To je izjemna situacija, ki se ne da primerjati z ničimer, kar sem doslej doživel in spoznal. Zdaj, prav zdaj potrebujem nadčloveških sil. Še vedno nimam niti pojma, kaj me pravzaprav čaka. Čutim le, da je treba kakorkoli prestati vse hudo, kar pride! Sedanje razmere zame gotovo niso najboljše. Dr. Mengele zahteva od mene zdravniško delo. Domnevam, da je moja naloga nadomestiti nemškega kolega, ki so ga vpoklicali k vojakom Morda bom moral celo prevzemati njegovo sodno zdravniško službo v bolnici kakega nemškega mesta. Dejstvo, da mi ni treba nositi kaznjeniškega oblačila, temveč — vsekakor po Mengelejevem naročilu — sem dobil čisto dostojno civilno obleko, mi vliva samozavest in upanje. Ali ni iz tega razvidno; da me je dodelil h takemu delu, kjer je treba upoštevati tudi zunanji videz? Vendar je vse skupaj le tvegano upanje. In moja žena? Moja hči? Od zdaj dalje se odloča vse, ne da bi sami pri tem sodelovali. Iz kopalnice me vodi drug esesovec v barako, ki stoji nasproti. Številka 12. Kakih sto metrov dolgo poslopje je to, z enim samim ogromnim prostorom. Ob obeh straneh se vrste trinadstropna ležišča, Zbita so iz surovih tramov in desk. Ta ležišča so natrpana z bolniki. V 12. bolniški baraki taborišča F sem. Moj esesovski čuvaj odda moj karton starejšemu kaznjencu, ki je od nekod prihitel in stopil v pozor. Esesovec odide in midva s kaznjencem si stisneva roke. Paznik je v 12. baraki. Pelje me v svojo majhno sobico, ki je ločena od bolniškega prostora, in mi ponudi stol. Začne mi pripovedovati o svojem življenju. Nemec je, iz rajha, petdeset let star. Poklic: bančni ropar. Pripoveduje mi, da je zmeraj sam »delal«. Poslednji njegov podvig je bil blazen napad: pri belem dnevu je izropal neko banko v Diisseldorfu. Tri leta je z denarjem živel sijajno in veselo. Potem ga je izdala njegova ločena žena. Ko so ga po desetih letih odpustili iz ječe, ga je pri izhodu čakal Gestapo. Tako je postal kaznjenec v taborišču Auschwitz. Od tega je poteklo že pet let. Na njegovem progastem jopiču je nad srcem belo polje in v njem zelena številka. Zeleno je v KZ znamenje za poklicne zločince. Pojasni mi tudi druga znamenja KZ kaznjencev: politični nosijo rdečo številko na prsih, rjava je barva raznih verskih sekt. Prostitutke in tisti, ki pod nobenim pogojem nočejo prijeti za delo, so zaznamovani z modro barvo, homoseksualci črno. Tisti, ki nosi črn trak z belim A na roki, je zdravnik. Toda to znamenje je Ie redko. Dobe ga tisti zdravniki, ki res opravljajo svoj poklic. Polnoč je že davno minila, toda radovednost prežene vso utrujenost in izčrpanost. Napeto sledim besedam predstojnika barake, ki nožna vso zamotano organizacijo koncentracijskega taborišča. Vse esesovske poveljnike vseh taboriščnih oddelkov pozna po imenu, pa tudi vse odlične zapornike, ki zavzemajo kak položaj. Od njega zvem, da je KZ Auschvvitz največje uničevalno taborišče tretjega raiha. Auschwitz ni delovno taborišče. Pripovertuie o selekcijah, ki jih vsak teden opravljajo v bolniških in ostalih barakah. Na stotine ljudi, izbranih za smrt. nalože na kamione ta zapeljejo v krematorije, oddaljene nekaj sto metrov. PRED PRAZNIKOM JLA 22. decembra bo minilo 20 let, odkar je bila ustanovljena naša ljudska armada. Rojena je bila iz mučenega, toda neuklonljivega ljudstva, v najtežjih dneh naših narodov, ko je bila vsa domovina preplavljena od tujih pohlepnežev. Postala je jeklena pest za vse tiste, ki so nam hoteli vzeti svobodo. Rodila se je iz ljudstva in bila je vedno z ljudstvom. V borbi z močnejšim do zob oboroženim sovražnikom je kmalu rodila sadove. Takih armad, ki so nastale iz krvi najboljših sinov v štirih letih krvavih bojev, v ognjih sedmih velikih ofenziv, je na svetu malo. Borcem te mlade in junaške armade ni mogla do živega okupatorjeva sila, na vsakem koraka so se ji postavili po robu in jo uničevali. Vse ljudstvo je bilo takrat armada. Najmočnejše orožje pa je bila zavest naših narodov, da gre za življenje in smrt, za svobodo in lepšo bodočnost. Ta zavest je postajala v dnevih boja vse večja in močnejša, saj je Komunistična partija dajala ljudstva pogum in vero v zmago nad fašizmom. Tako je nastala naša ljudska armada. Ljudska zato, ker jo ljubimo in smo ponosni na njeno moč! Ko slavimo njen 20. rojstni dan, se s ponosom spominjamo njenih nalog v času osvobodilne borbe, ko se je izkazala ne le na bojnem polju, pač pa je usmerjala in utrjevala ljudsko oblast, kulturo in ves napredek. Vzgojila je na tisoče mladih ljudi v prekaljene borce, v politične in vojaške voditelje. To nalogo je uresničevala že v času najtežjih sovražnih ofenziv. Spominjamo se težkih dni, ki so jih preživeli borci njenih čet, brigad, divizij in korpusov. Kakor v živih sanjah se vrstijo mimo nas nepozabne slike: pohod borcev preko bo-senskih gora... prenos ranjencev preko Neretve... roška ofenziva... zavzetje Inženirska enota novomeškega garnizona je letos zgradila v Novem mestu most čez Krko v Rago v log in s tem pocenila gradnjo za blizu 4 milijone dinarjev. Vojaki so most zgradili v 8.320 delovnih urah ter nadvse kvalitetno opravili gradnjo, ki je mnogo zahtevnejša od tistih, ki jih inženirske enote sicer opravljajo. • Kadarkoli so prebivalci našega področja zaprosili za pomoč pri novomeškem garnizonu, so vojaki in starešine brez odlašanja pomagali. Neredko je bilo to pri sezonskih delih v kmetijstvu, ko se je obdobje za spravilo zaradi. neugodnega vremena zelo zmanjšalo. Pri košnji, trgatvi in žetvi so na Kmetij-sko-gozdarskem posestvu Novo mesto in v kmetijskih zadrugah Bizelsko in Semič opravili vojaki v letu 1960 blizu 2.900 delovnih ur in preprečili veliko gospodarsko škodo, ki bi sicer nastala. Praznik vaščanov iz Križ in šepul Trsta... Pohorski bataljon ... živi most preko Drine.. proboj sremske fronte... ter še in še. To je slavna zgodovina JLA, zapisana ne le v knjigi, ampak tudi v naših srcih. Zdaj, ko je krvava borba za nami, je armada ostala čuvar miru in neodvisnosti naših narodov. Brez nje bi ne imeli tega, kar imamo danes, ko ustvarjamo novo življenje, ko delavci prvič v zgodovini sami upravljajo s sredstvi za proizvodnjo, ko milijoni delovnih ljudi sodelujejo v družbenem upravljanju, odločajo o političnih, gospodarskih, kulturnih in drugih vprašanjih. Tudi na vasi je vse drugače. V naših šolah se učijo nove generacije, ki bodo dale domovini še več blagostanja pri ustvarjalnem delu. V JLA se kuje nov človek, ki je zmeraj pripravljen žrtvovati življenje za svojo domovino. Zato želimo naši ljudski armadi ob rojstnem dneva še večjega poleta pri njenem nadaljnjem razvoju in mnogo uspehov v izgradnji socializma! FRANJO KOPIC, rez. oficir JLA Vaščani iz Križ in Sapul so v nedeljo, 10. decembra, svečano proslavili pomemben dogodek; ob 15. uri je v njihovih hišah zasvetila električna luč. Z zadovoljnih ln ponosnih obrazov vaščanov je bilo razbrati, da jim ni žal truda ne denarnih in materialnih prispevkov. Z veseljem so dočakali elektrifikacijo vasi. Nihče ne bi hotel sedaj zamenjati nove razsvetljave z nekdanjimi petrolejkami. Slavja se je udeležilo veliko število domačinov in predsednika brežiške in kr- Semič spominu padlih junakov Na seji Izvršnega odbora krajevne organizacije ZB v Semiču so se pogovorili, kako bodo poravnali zadnje stroške za spomenik, ln določili, da bo občni zbor te organizacije 7. januarja prihodnje leto v Semiču. V programu ima organizacija ZB tudi odkritje spominske plošče, ki jo bodo vzidali na prosvetnem domu »Jožeta MIhelčičac, Na njej bo vklesanih 170 imen padlih borcev iz okolice Sem It.i. Ploščo, za katero bodo zbrali okrog 500.000 dinarjev, bodo odkrili 4. julija prihodnje leto. Na januarskem občnem zboru ZB se bodo bržčas združile organizacije ZB, in, validi ln rezervni oficirji. Razpravljali bodo še o partizanskem srečanju v juliju 1962, zbora pa se bodo udeležili tudi preživeli internlran-ci iz zloglasnh Italijanskih koncentracijskih taborišč na Rabu, v Viscu, Gonarsu, Padovi, Peruggl ttd. Občinski odbor ZB Črnomelj Je v Semiču oblikoval nove komisije za priznavanje delovne, dobe- ške občine Miro Kambič in Stane Nunčič, podpredsed-nik'ObLO Karel Sterban ter direktor Elektro-Krško Julij Gliha. Otvoritev elektrike je bila zaključena z ljudskim rajanjem. D. K. Komisija za proslave pri občinskem odboru SZDL v Krškem je izdala bogat program praznovanja 20-letnlce JLA. V praznovanje so se vključili člani delovnih kolektivov, mladina ln športniki. Slednji so se 3. decembra pomerili s pripadniki JLA v namiznem tenisu, šahu in balinanju, predvideno pa je še srečanje v streljanju In kegljanju. Učencem osnovnih šol bo 12. december ostal v trajnem spominu. Tega dne so si ogledali letališče. Vojaki so jim pripravili lep sprejem, zato so j Im otroci hvaležni Izvedli kulturni program. JUGOSLOVANSKA LJUDSKA ARMADA ima danes najsodobnejšo opremo in moderne stroje, toda človek in njegov razum sta še vedno in bosta zmeraj v ospredju vseh naših prizadevanj. Tako je tudi v armadi. Pred letošnjim 22. decembrom — DNEVOM JL* — se v jubilejnem letu revolucije še pogosteje spominjamo neločljive povezanosti armade in ljudstva, iz katerega je izšla. Danes naši borci in njihovi starešine niso le mojstri svojega orožja in poklica v obrambi domovine, temveč tudi mojstri v izgradnji domovine-Naša armada sodeluje pri izgradnji najpomembnejših ključnih objektov našega gospodarstva. Zgradila je lastno vojno industrijo, mnoge njene tovarne pa proizvajajo čedalje več predmetov za široko potrošnjo. Samo letos znaša vrednost te proizvodnje več kot H" milijard dinarjev. — Na sliki: vojaki JLA gradijo eno izmed cest našega prometnega ožilj* Prijetna srečanja z borci Vsestranska živahnost pied dnevom JLA v občini Videm-Krško Čuvarji našega neba so jim obljubili, da bodo 16. decembra obiskali šole in pripovedoval! o delu ln življenju v JLA. Učenci bodo srečanje s pripadniki JLA do 18. decembra opisali v šolskih nalogah, ki jih bo posebna komisija ocenila in deset najboljših nagradila. Sole bodo obiskali tudi borci NOV, ki bodo učencem pripovedovali doživljaje iz partizanstva. V vseh večjih kraj ih v občini bodo 20. decembra akademije, posvečene dnevu JLA. V manjših krajih bodo proslave na šolah. V Vidmu-Krškem bodo to praznovanje dopolnili še z begatim kulturnim programom. Predviden je nastop opernih pevcev iz Ljubljane, predvajanje kratkih filmov iz življenja v JLA in otvoritev razstave risb, ki so jih iadelalj vojaki. Nedavno je večje število pripadnikov JLA obiskalo delovne kolektive v Tovarni celuloze in papirja, Kovinarski zadrugi, Elektro, elektrarni v Brestanici in rudniku na Senovem. Zlvo so s* zanimali za proizvodnjo, delovni proces in za problem« v podjetjih. Po prisrčnem srečanju so kolektivi priredili gostom zakusko. Prisrčna srečanja in vnet« priprave za praznovanj* dneva JLA dokazujejo, d» ljudje zelo cenijo našo Ljudsko armado. NE SAMO PAŠA ZA OČI! V nedeljo, 10. decembra, je bila v novomeški Vajenski šoli gostinsko-turistična razstava. Obiskovalci, ki so se vrstili od jutra do 18. ure, so si lahko ogledali Borcem ustrezne kvalifikacije iSk... V Brežicah je prijavljen h 18 ljudi za poslovodje in 14 za kvalificirane delavce trgovske stroke. S predavanji so pričeli 20. novembra. Tečaji bodo trajali tri oziroma pet tednov. Slušatelji bodo morali v razmeroma kratkem času obvladati obširno teoretično snov, nakar bodo opravili Izpite. Za kvalificirane delavce Je predvidena okrajna komisija, za poslovodje In skladiščnike pa republiška komisija. Slušatelji bodo imeli internatsko oskrbo, kar bo koristno za njihov študij in pridobitev strokovnega znanja. Delavska univerza v Brežicah je organizirala poseben tečaj za pridobitev kvalifikacije v kovinski stroki. Tečaj je v brežiški gimnaziji, Tudi ti delavci bodo opravili strokovne izpite In si pridobili ustrezno kvalifikacijo — ek Letna konferenca mladine iz videmsko-krške občine 28. novembra Je bila v dvorani Svobode letna konferenca mladine lz Vldemsko-krske občine. Predsednik občinskega mladinskega komiteja Maks UneUč Je v uvodnem referatu nanizal dosedanje pomembne uspehe mladine ln hkraU opozoril na nekatere pomanjkljivosti. Mladina Je premalo sodelovala pri sestavljanju pravilnikov o delitvi čistega ln osebnega dohodka, na vasi pa Za oddajo »Dolenjska mladina o revoluciji«, ki jo je v soboto 9. decembra priredil Okrajni komite i..ms. se je prijavilo v okraju 6 ekip. Z odgovori so se ekipe razvrstile tako: 1. mesto — občina Novo mesto (gojenci Kmetijske šole na Grmu) 30 točk; 2. mesto — občina Metlika (mladinci iz Gradca) 28 točk; 3. mesto — občina Črnomelj 27 točk; 4. mesto — občina Trebnje: 26 točk; 5. mesto — občina Brežice (mladinci iz Velike doline): 24 točk, in X mesto — občina Videm-Krško (mladinci iz Celuloze): 11 točk. V pestrem glasbenem delu programa, ki je prireditev povezal v lepo celoto, sc sodelovali: Lojzka Cešarek s solo skladbo na klavirju, Tatjana Gros in Monika Volf z duetom na klavirju, vse tri učenke Glasbene iole iz Novega mesta; Boris Gregorčič js na harmoniko predvajal solo Suppčjevo »Lahko konjenico«, Lidija Kozinc lz Brežic pa je recitirala dve pesmi. Zabavno glasbena ansambla »Borisov trio« in »Ui/./.v Combo« je publika kot vse ostale izvajalce navdušeno pozdravila. V komisiji, ki je ocenjevala odgovore, so bili prof. Jerasova, prof. Robida in pravnik Cerček. POPRAVEK Popravljamo t tatarski napaki Iz zadnje številke nasoga Usta. kj kazita smisel v objavljenih člankih. V članku -Kam z nomadi v socialistični družbi- mora biti v 6. odstavku pravilno zapisano, da so Cigani navajeni blU -NEUMin- ne pa neumni, kakor Je bilo tiskano po krivdi korektorja. V članku »Šopek rož za 50-letnleo pesnika Severtna Sallja« pa mora biti zapisano v 3. odstavku, da se Je pesnik zdaj bolj predal »PREVAJANJU-, ne pa -predavanju«, kakor Je bilo pomotoma tlakano. Bralce prosimo, da oprostijo tudi drugim manjšim tiskovnim pomotam. Urcdnlltvo sc premnlo poglablja v razvoj In utrditev kmetijstva. Prebrano Je bilo tudi poročilo o ldcjnovzgojncm delu z mladino ln o delu vajeniške mladine. Med okoli 120 delegati se je razvila živahna In koristna razprava. Na koncu so izvolili nov občinski mladinski komite In delegate za mladinski kongres, ki bo prihodnji mesec v Kranju. Konference so se kot gostje udeležili: članica centralnega komiteja LMS Ivlca ZnlderAlč, predstavniki okrajnega mladinskega komiteja ln predstavniki političnega občinskega vodstva ln podjetij v občini. D. K. prave kulinarične mojstr*" vine. Gostinska podjetja »° razstavljala različne nare*' ke, plošče, razne vrst« pripravljenih rib, rak«*' domačega kruha in pog»'! ter vse vrste sladic. PoseB^ no lepe so bile odlično «•*' rejene torte, pa še "in0*' drugih reči, ki so vzbuj*4" apetit obiskovalcem! . Na razstavi so gostje ko pokušali različne in mrzle jedi, sendv««™ koktajlc brezalkoholnih ^ alkoholnih pijač in raz"*0 vrste okusnega vina. V hodniku so si razen ostalega lahko «PJ dali vse turistične ***J5 vostl cele Slovenije- £0e drugim so bile razstav"* -tudi belokranjske i>'si"! u in ribniška suha roba, |t'|(.| vzbujala med obiskov« precej zanimanja in J1' tudi naprodaj. 0 Razstava je bila 0,alL-urejena ln zares P""»v* Jit ša za oči. Tako lepih r ^ kot smo Jih videli ielimo tudi v naših 8°°^» skih lokalih, zraven tudi. da bi bila njU»°** na vsakomur dostopn*" ( Namen okrajne Gos^ri-zbornice in Dolenjske p stične zveze, da bi ^\M0 pokazali, kaj vse J^.JTj« /4 naša gostišča ie ntti^'fff bil z uspelo razstavo dvomim dosežen. Tesna povezanost Armade In ljudstva J* yllj sebej oživela v letu 1960 v času priprav ""^ * zlet bratstva in enotnosti v Novem meH'^ času samega zleta. Novomeški garnizon J*, jjofl^ prispeval 24 tisoč delovnih ur pri gradnji ^janJ1! pri neposrednih pripravah na zlet in PH JZjpifr Novega mesta. Inženirska enota je zgradila po ^t\tr most v taborišče, ki so ga vojaki pripravil' *£0„ (P žene* zleta, tisočem nastopajočih pa Je Ff.JL m r stoljubno ponudil svoje prostore za prenočiš** omogočil tudi prelirano. Jože Dular: METLIKA SKOZI STOLETJA Nedavno je pri Dolenjski založbi izšla prikupna knjižica, ki io je napisal ravna-teli Belokranjskega muzeja v Metliki prof. Jože Dular in jI dal naslov »Metlika skozi stoletja«. Na 131 straneh seznanja knjižica bralca z dogodivščinami starega belokranjskega mesteca in njegove okolice ter njegovim sodobnim stanjem in pomenom. V prvem poglavju, ki je je dal knjižici tudi naslov, je avtor v strnjeni in jasni obliki orisal zgodovinski razvoj Metlike in okolice od prvih sledov človekovega prebivanja v tem predelu, ki jih je odkrila arheologova lopata, pa preko Ilirov in Keltov ter obdobju rimske zasedbe naših krajev v prvih stoletjih našega štetja. Podrobneje se avtor bavi z nastankom kasnejše metliške naselbine, pri čemer pa je treba popraviti naziv prvotnega Novega trga PRI Metliki v pravilno NOVI TRG V METLIKI, ker je takrat Metlika bila naziv za vso pokrajino, ki jo danes imenujemo Belo krajino, ne pa naziv kakega naselja. Sicer pa vse prvo poglavje na skoraj štiridesetih straneh v glavnih potezah ustrezno prt-kazilje razvoj Metlike in bliž-nie okolice do današnjih dni in se pri tem malo dalj po- muJi v obdobju osvobodilnega boja in pri povojni obnovi in gospodarskem napredku. Naslednje, deset sttani obsegajoče poglavje prikazuje posebej gospodarski napredek metliške občine v zadnjem petletju in nastanek ter razvoj prvih industrijskih podjetij. Pri statističnem pregledu družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka v občini pa je treba seveda popraviti neljubo napako, ki se je prikradla s tem, da sta proizvod in dohodek navedena samo v stotisočih namesto v milijonih. Pravilno torej 520,633.000 itd. Posebno poglavje je avtor odmeril prispevku Metlike v slovenski kulturi. V uvodnem odstavku sicer ponavlja zmotno zamenjavo Metlike kot ' pokrajino z Metliko kot naseljem, ki ne sega v XI. stoletje, ampak je dokaj mlajše, zatem pa se v strnjenem pregledu zaustavlja na obdobju prebujajoče se narodne zavesti, ki jo lepo označuje delo bratov Navratilov, iz kasnejših časov do sodobnosti pa našteva vrsto imen, ki imajo svoj zven v velikem sozvočju slovenskega kulturnega Ulja. Prav je, da je avtor v posebnem poglavju prikazal de- Kostanjeviška sekcija za izobraževanje pri SZDL Pri krajevni organizaciji Socialistične zveze v Kostanjevici že več tednov zelo uspešno deluje sekcija za izobraževanje. Kostanjevica je premajhna, da bi imela svojo delavsko univerzo, sekcija v okviru Socialistične zveze pa je to vrzel v sodelovanju z delavsko univerzo iz Vidma-Krškega v celoti nadomestila. V letošnji zimski sezoni so do 10. decembra priredili že štiri predavanja: eno o razstavi cvetja na Danskem, eno pod naslovom »S fotokamero po Avstriji«, eno o gojitvi cvetlic in eno o vplivu sovražne propagande in o borbi proti njej. Na vseh predavanjih je bil obisk dokaj lep, zato bo sekcija s svojim koristnim delom še nadaljevala. M. J. Zamenhofov dan — praznik vseh esperantistov Vsako leti 15. decembra praznujejo espcrantisti sveta Zamenholov dan in prirejajo akademije in proslave, kakor praznujemo Slovenci Prešernov dan, narodi Jugoslavije dan vstaje, dan osvoboditve itd. Kaj je pravzaprav esperanto in kdo je Zamenhof? Esperantu je mednarodni jezik, ki omogoča sporazumevanje ljudi raznih narodnosti, raznih ras in jezikov ter političnih nazorov. V ideji: »Vsi ljudje, pa naj pripadamo temu ali drugemu narodu, tej ali drugi veri ali plemenu, vsi imamo iste pravice, iste težnje in s pravicami iste dolžnosti! Na) govorimo ta ali oni jezik, vsi smo enaki.'«, so naši' esperantisti v vsakem sočloveku brata ali sestro in mu kot somišljeniku podali roko. Z geslom »Ljubiti vse ljudi in spoštovati vse narode!« so začeli na osnovi ideje mednarodne vzajemnosti, bratstva in miru delati za zbil-tanje in sodelovanje med narodi. Tako je esperanto postal mednarodni tvi jezik sveta, ki ne pozna sovraštva, preziranja in ki si teli miru in blagostanja ter prijateljskega sodelovanja. Dr. Ludvik Zamenhof, ustanovitelj esperanta, se je rodil 15. decembm 1S59 v Bjalistoku na Poljskem. Njegovo rojstno mesto je bilo prava mešanica raznih narodov, ki so *e met seboj sovražili in prezirali drug drugega. Tedaj se ie v njem vzbudila želja, da bi te ljudi pomiril, združil in povezal a idejo mednarodnega sožitja ter sodelovanja in * mednardntm jezikom. Tako je Zamenhof žrtvoval vso *'>ojo mladost in kasneje vse življenje, da je ustvaril esperanto. Komaj 28 let star je izdal prvo slovnico svojega mednarodnega jezika, za katerega je sam rekel, da »ni lastnina nobenega naroda, nobenega sloja, nobene doktrine esperanto je last vsakogar in vseh!« Na prvem esperantskem kongresu leta 1905 so se pred-itavntki raznih narodov sveta le brez težav sporazumevali med seboj $ pomočjo Zamenhofovega esperanta. Ze leta 1923 je mednarodna trgovska konferenca v Benetkah sklenila, na) bi se esperanto uvedel v vse trgovske -°'e, trgovinskš zbornice, tujskoprometna društva in se V7X>rab,)al kot službeni jezik na mednarodnih velesejmih. -'"Jt generalna skupščina UNESCO je v svoji resoluciji *0. decembra 1954 priznala, da so uspehi, doseženi z esperantom, v soglasju z njenimi cilji in ideali. Esperanto je danes zelo pomembno kulturno ln socialno vprašanje, za katero se zanima ves svet. Prav bi bilo, *» bi tudi mi, Slovenci, posvetili esperantu vet pozornosti, *aj smo v tem pogledu zaostali za drugimi narodi. Esperanto je bil dr. Zamenhofu prva in poslednja ml- nam pa naj bo eno Izmed zelo močnih sredstev v boju *» svetovni mir. • DAMIJAN V AH EN setletno rast Belokranjskega muzeja v Metliki, ki je živ primer tega, kako taka pomembna ustanova, kot je za Metliko in vso Belo krajino njihov muzej, raste in uspeva ob razumevanju in sodelovanju ter vnemi vseh slojev prebivalstva Bele krajine. Nadaljnje poglavje je pravzaprav pravi vodnik po Metliki in bližnji okolici, ki popotnega človeka popelje po mestu in vsej okolici od Gorjancev do Kolpe, semiških goric in Gradca. Kratek zaključek »Kje je kaj v Metliki« je koristen in je za vodnik, kar hoče knjižica biti, nujen informator, ki bf ga bilo možno preje razširiti kot pa skrčiti ali celo opustiti. -Skratka: Dularjeva knjižica je kot prijeten sprehod od sivine davnih stoletij do živega utripa sodobnosti, na katerem te avtor nevsiljivo opozarja na vse, kar je omembe in opažanja vredno. Zato je prav in koristno, da bi knjižica našla čimveč bralcev, saj jim bo resnično ljubezniv vodnik po prelepi deželici med Gorjanci in Kolpo. Prav bi bilo, če bi se avtor ali kdo drugi lotil podobnega dela še za vso ostalo Belo krajino. Janko Jarc NA TEHTNICI: POLOŽAJ PROSVETNIH DELAVCEV Zakon o vzdrževanju šolstva ln zakon o delitvi osebnega dohodka prosvetnih delavcev nista prinesla le napetega pričakovanja, ampak tudi precej ne-razpoloženja. To se kaze zlasti v zadnjem času. ko v podjetjih že obračunavajo po novih pravilnikih ln pomenijo tako oblikovani prejemki proizvajalcev še večji odskok od povprečnih dohodkov prosvetnih delavcev. Ni torej nič čudnega, da se učitelji, ki se čutijo med prosvetnimi delavci najbolj prizadete, vedno bolj sklicujejo na svojo izobrazbo, na položaj in napore, ki jih zahteva šolsko ln lzvenšolsko delo. »Ce mi zagotovite 45.000 dinarjev mesečnih prejemkov, obljubim, da bom ta in ta razred srečno pripeljal do višje stopnje- ln »zahtevam nič več in nič manj. kot Je primerno mojemu delu. moji izobrazbi- - izjavlja učiteljski kader predvsem v zadnjem času, ko se tudi zanj sestavljajo pravilniki o delitvi osebnega dohodka ... Taki problemi ln še vrsta vprašanj o vzdrževanju šolstva so prišli na đan tudi prejšnjo soboto, ko je sindikalna podružnica prosvetnih delavcev v Novem mestu na rednem občnem zboru pretresla uspehe ln neuspehe med dvema občnima zboroma ln razpravljala o prihodnjih nalogah. Nedvomno drži, da je prosvetni delavec v zelo nezavidljivem položaju, čeprav nekateri trdijo prav nasprotno. Občni zbor Je ostro kritiziral vse. ki menijo, da Je v prosvetni službi največ primerov cenenega zaslu/.karstva In lova za honorarji. Nihče od takih kriti-kastrov pa najbrž ne ve. da Je za učitelja sila težko dobiti stanovanje, da neki prosvetni delavec že dal) časa stanuje v podstrešni sobi v obliki trlstra-nične prizme, v katero niti nujne opreme ne more spraviti in pod. Potemtakem se ne smemo Čuditi če spričo majhnih prejemkov, stanovanjskih in drugih problemov prosvetni delavci zapuščajo svoj poklic. aH pa se odseljujejo v druge okraje, kjer ni tako perečih problemov. Nezadovoljstvo pa povečuje še nerazumevanje oblastnih organov za podobne reči, spričo česar se vsaka dobra volja sprevrže v nerazpoloženje. Da bi bilo tega v prihodnosti manj, bo potrebno rešiti vsaj nekaj vprašanj. Prosvetni delavci na šolah namreč nikoli ne vedo, s kolikimi sredstvi razpolaga sklad za šolstvo, niti lega, koliko ln po kakšnih merilih se dodeljujejo sredstva posameznim šolam. V prvi vrsti se tu čuti pomanjkanje pravilnika, ki bi uvrstil šole v določeno kategorijo, saj bi se morala deliti sredstva lz šolskega sklada prav na tej osnovi. Na drugI strani Se niso sklenjene pogodbe med skladi za šolstvo ln šolami, česar tudi ne kaže odlagati. Nujno Je. da šolski odbor ve. kakšna sredstva pripadajo njegovi soli, nadallnla delitev pa Je tako ln tako stvar celotnega šolskega kolektiva. Na koncu plodne razprave so z občnega zbora poslali protestno resolucijo, s katero so obsodili rovarjenje zahodnonemških oblasti proti naši državi ln postopek proti našim odpravnikom poslov v Zahodni Nemčiji, Vlado Lamut: PO POTEH GORJANSKEGA BATALJONA (Stara cerkev v Pleterjih) — 1961 Za cenejšo izobrazbo 0 nekaterih izkušnjah Delavske univerze v Brežicah V Brežicah imajo že tretje leto Delavsko univerzo Ob večerih se zberejo delavci, uslužbenci, oficirji in pod-oficirji ter njihove že-e in si nabirajo znanje, ki jim ga univerza posreduje na raznih tečajih. Teh so imeli Brežičani letos že precej. V drugi polovici avgusta je Delavska univerza organizirala enomesečni tečaj za šivanje in krojenje, ki ga je obiskovalo 56 žena !n deklet. Od septembra dalje imajo ekonomsko srednjo šolo za odrasle, ki ima letos tri oddelke, v novembru pa so se začela predavanja še na večerni politični šoli. Imajo tudi tečaj za prekvalifikacijo članov Zveze borcev, v prihodnje pa pripravljajo še knjigovodski tečaj, v katerega bodo razen knjigovodstva vključili še družbeno vzgojo in kulturo govora in pisanja. V kratkem bo Delavska ■ univerza pričela s »Solo za življenje«. Prosvetni in zdravstveni delavci bodo do-raščajočo mladino seznanili z vsem, kar potrebuje v življenju. Na teh tečajih boeta fant in dekle zvedela vse o sebi, o zakonskem in družinskem življenju, ki ju čaka, o otroku, kar jima bo koristilo, da-bosta mogla živeti lepše in srečnejše. Za leto 1962 ima univerza v načrtu tečaj za prekvalifikacijo bolničarjev, tečaj za šivanje tn krojenje v Arti-čah in Dobovi. sem'ner o hl-giensko-tehničn! službi, seminar za člane delavskih svetov ln več tečajev za različne komisije in organizacije. »Program jc tu, le denarja je malo; zeto bomo težko v celoti uresničili vse načrte,« nam je pred kratkim potožila ravnatelj ca Delavske univerze v Brežicah. »Tudi svojega prostora za predavanja še nimamo. Gostujemo po razredih, v kino-dvorani, v sejnih prostor.h ljudskega odbora, v šolski telovadnici...« Odkar so prišli tudi pri njih na ekonomsko poslovanje, imajo veliko težav. Predvsem, so se podražile njihove usluge, ki pa jih bodo morali še bolj podražiti, če bodo hoteli zagotoviti pestrost izobraževalne dejavnosti. Po večjih industrijskih krajih nimajo delavske univerze toliko finančnih skrb!, ker imajo širši krog naročnikov, kolektivnih in posameznih, v Brežicah pa pride zaradi majhnega števila slušateljev velik delež šolnine na posameznika. Podjetjem manjka izobraženih, kvalificiranih in sploh razgledanih delavcev, pomoč kolektivov svojim delavskim univerzam pa je premajhna. Likovna razstava v Kostanjevici Z. decembra se je na kosta-njeviškem razstavišču zbralo spet lepo število domačinov in uglednih predstavnikov kulturnega In Javnega življenja lz Ljubljane, Novega mesta ln Krškega, im il njimi tudi predsednik Sveta za šolstvo i it s tov. Vladko Majhen. Tega dne je bila v Kostanjevici odprta nova Ukovna razstava, na kateri razstavlja deset umetnikov iz šestih držav Evrope ln Azije malo Intimno plastiko ln risbe. Dela so nastala v času prvega mednarodnega simpozija kiparjev v Kostanjevici letošnje poletje. Skupno Je razstavljenih 33 umetnin v najrazličnejših materialih od mavca do železa in lesa ter v najrazličnejših tehnikah. V glavnem to te um time nastale za GorJupOvo galerijo v Kostanjevici, kjer so udeleženci simpozija vse poletje prebivali. Prešle so v njeno trajno last, zato Jc še posebej umi m-no, da so zdaj vse zbr.tuc v lepo zaokroženo razstavo ter predstavljene naši Javnosti. Glavna značilnost razstavljenih umetnin je Intimnost. Medtem ko so kiparji ustvarjali v samostanu umetnine monumentalnih dimenzij, so se ob tihih urah svojega snovanja ln počitka posvetili Intimni plastiki ln risbi. Prav za risbe pa je značilna svojevrstna navezanost na Kostanjevico, njen« pokrajino ln ljudi. Ta i« večino od njih povsem prevzela, priklenila nase ln osvojila. Naše kmečko prebivalstvo je začelo umetnike spoštovati pri njihovem delu. Videli so, kako so od jutra do večera težko Ce-lali, kakšne tuljave dlani imajo in prav v tem so videli podobnost med seboj ln njimi. Tudi umetniki so videli nase ljudi pri delu, navezali to se nanje, vzljubili so Jih. Zato ni prav nič čudnega, da je nekaj umetnin narejenih lz najbolj značilnih kmečkih orodij. Tako je Švicar silvio Mattioli izdelal fazana iz samih kos in vil, baletko pa iz osi starih kmečkih voz. Tudi ta stari in zavrženi material je oživel, dobil je živo obliko iz zarjavelega in zavrženega kmečkega orodja, ki so ga tako dolgo rabile kmečke roke. Male plastike pa so delali tudi udeleženci simpozija v Portorožu. Te so naprodaj. Z njimi bomo Izpopolnili kostanjevi-ško razstavo in tako poslali po raznih krajih naše republike. O razstavi je izšel tudi Učen prospekt. Razstava malih plastik ln risb udeležencev prvega mednarodnega simpozija kiparjev bo v Kostanjevici odprta ves mesec december. Obiskovalci lz drugih krajev si jo lahko ogledajo v vsakem času, treba se je samo oglasiti v kostanjeviški šoli, kjer dobe spremstvo. Domačemu občinstvu je -odprta vsako nedeljo od 10. do 12. ure. Prosvetno društvo »Lojze Koš.ik- je skupno z Gorjupovo galerijo v Kostanjevici priredilo to razstavo v počastitev zo-letnicc vstaje. Klub »SVOBODE« v Straži V soboto, 9. decembra, je bila v Straži slavnostna seja odbora prosvetnega dr. "vs »Svobode«. Ob tej priložnosti so odprli novo klubsko sobo, kar so navzoči prisrčno pozdravili. V klubu Je televizor in nove mizice * stoli, za kar jc prispeval največ sredstev straškl obrat vezanih plošč. Dejansko je ureditev prostora poleg kino dvorane, v katerem Je klub, veljala nad 200.000 dinarjev. Na seji so se v prvi vrsti pogovorili o sodelovanju z drugimi društvi, predvsem s TVD »Partizan« v Vavti vasi, ki Ima člane tudi pri »Svobodi«. Kar čudno je namreč, da društvi do zdaj nista sodelovali, čeprav so bili mnogi ljudje hkrati člani obeh društev. V prihodnje bodo razpravljali na sejah »Svobode« ali »Partizana« o skupnih problemih, zlasti o pripravah za določene prireditve. Nujno je tudi, da pride do povezave med društvi in množičnimi organizacijami. Pereče Je zlasti vprašanle obračunavanja stroškov, ki nastanejo, če zasedajo prostore prosvetnega društva Socialistična zveza, ZK, ZVVI, upokojenci In druge organizacije. Ccstokrat je morala Svoboda plačati velike račune za elektriko, kurjavo, čiščenje In podobno, čeprav sama nima nikakršnih proračunskih sredstev. Račune so plačali s prispevki obrata vezanih plošč, ki Je težave prosvetnega društva razumelo, večkrat pa tudi posamezniki. Nasploh je bilo čutiti, da so organizacije prosvetno dejavnost prej ovirale, kot pa ji pomagale. Zato je sodelovanje z organizacijam! mišljeno pravzaprav tako, da bi eden drugemu pomagal L Vsekakor pa je klub namenjen samo za kulturno-prosvetno dejavnost. V ta namen bodo sestavili pravilnik o upravljanju prostora in varstvu inventarja. Otrokom bo dovoljeno biti ob televizijskem sprejemniku v klubu le do sedme ure zvečer. Nedvomno pomeni klub za podeželsko prosvetno društvo veliko pridobitev in bo veliko prispeval k prosvet-ljevanju ljudi v razvijajočem se kraju. Šolski program »UNICEF«. je zajel v našem okraju 50 šol Unicef slovi letoi 15. obletnico svojega Človekoljubnega dela. Združeni narodi so leta 1946 osnovali fond ta mednarodno pomoč otrokom v deželah, ki so trpele zaradi velikega opustošenja za časa druge svetovne vojne. Od 1946 do 1953 je Unicef izpolnil nujne naloge zaradi razdejanj v drugi svetovni vojni. Generalna skupščina OZN je 1953. sprejela sklep, da se Unicef ne razpusti, ampak da naj ta fond mednarodne pomoči otrokom deluje kot stalna organizacija OZN. — Takrat je Unicef dobil novo Ime »Otroški fond OZN«, vendar je obdržal v skrajšani obliki ime »Unicef«, ker je bil tako poznan že po vsem svetu. Unicef skrbi za zdravstveno pomoč in za prehrano otrok. Unicef se že več let skupno s Svetovno zdravstveno organizacijo bori proti malariji, tuberkulozi itd. V petnajstih letih je Unicef razdelil ogromne količine kamionov, džipov, motorjev itd. V borbi proti raznim boleznim je Unicef gradil v raznih državah tovarne za penicilin; tako je bila s pomočjo Organizacije Združenih narodov zgrajena tudi v Jugoslaviji tovarna penicilina Fond za mednarodno pomoč novorojenčkom, otrokom in materam dobiva pomoč od posameznih držav. Ta fond upravlja izvršni odbor, v katerem so predstavniki 30 držav, med njimi tudi Jugoslavija. Med akcije Unicefa je všteti tudi šolski program Unicefa za okraj Novo mesto. Zaradi težkih materialnih pogojev naših osnovnih Sol po osvoboditvi je Nacio- nalni komite Unicefa v Beogradu odobril za naš okraj izvedbo šolskega programa za 50 šol. Svet za zdravstvo OLO Novo mesto je za Izvedbo šolskega programa Imenoval komisijo, ki je pričela delati 1957. Priprave za Izvedbo programa so potekale preko uprav šol, šolskih odborov in občin. Dela je bilo ogromno. Za vsako šolo smo morali narediti podroben program, k! je komplete, ampak samo posamezne dele Zato je sestava kompletov, zlasti za vodovode in kopalnice, povzročila precej stroškov In dela. Akcija programa Unicef za 50 šol v našem okraju je v treh letih vložila preko 212 milijonov din. V tej vsoti so všteti prispevki občine, RK, otrok ln staršev, prispevki Društva prijateljev mladine, Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje, Okrajnega ljudskega odbora in kmetij- UNICEF avtomobil je dovažal šolam potreben material. Na sliki: urejen šolski vodnjak s filtrom pri šoli v Globodolu analiziral stanje šole glede pitne vode, šolske kuhinje, šolskega vrta, igrišča, urejanja stranišč po sanitarnih predpisih, izgradnje kopalnic in umivalnic ter ureditev šolskih priročnih lekarn. Iz naštetega je razvidno, da je bil program zelo obsežen, da je zahteval mnogo načrtov za izgradnjo posameznih objektov, mnogo gradbenega materiala, opreme in denarja- Unicef nam je dal pomoč v materialu. Vendar so bile težave, ker nismo dobili skih zadrug, prostovoljno delo vaščanov in pionirjev ter prispevki Unicefa, ki nam je poslal šivalne stroje, epidiaskop, razmnoževalec, tehtnice za tehtanje šolskih otrok, višinomere, razne strojčke, ročne črpalke za vodnjake, električne črpalke in elektromotorje za vodovode, vodovodne cevi in džlp. Šolski program Unicef se v našem okraju nadaljuje. Do 1963. naj bi se na predvidenih šolah izvedel sledeči program: REPUBLIŠKO PRVENSTVO KEGUACEV V BORBENIH PARTIJAH Po prvem delu vodi PIONIR V nedeljo, 10. decembra, je bilo v Mariboru na kegljišču Konstruktorja republiško prvenstvo v borbenih partijah. Nastopita je polovica prijavljenih ekip, to je enajst. Novomeški okraj sta zastopala okrajni prvak Pionir (Novo mesto) rn drugoplasirana ekipa Gorjanci lz Novega mesta. V soboto popoldne ln v nedeljo dopoldne so nastopila najboljša moštva celjskega ln mariborskega okraja. Predvsem so nas razočarali mariborski keglja«, saj so Jih prehitele kar tri ekipe. Najboljši je bil Elektro — Celje ■ 1615 keglji. drugI Železničar - Celje (1589) in tretje Domžale (1573). V nedeljo dopoldne so nastopila poleg naših dveh ekip tudi moštva Izole in Bleda. Pionir je na drugI stezi dosegel soliden rezultat Ml kegljev. Gorjanci pa samo iw kegljev. Na tretji stezi je moštvo Pionirja zaigralo zelo borbeno ln doseglo zelo dober rezultat 441 kegljev, Gorjanci pa na prvi stezi M« kegljlv. V tretji l*-ri na četrti stezi Je Pionir zopet malo popustit ter dosegel samo KI kegljev. Zato so Igralci v zadnjo Igro vložili vse sile. Po petem setu Je manj- kalo do prvega mesta samo te 60 kegljev. Prvi Igralci so v zadr.jem setu odlično zaceli. Sedmi Igralec Je dosegel planiranih 60 kegljev, ostali pa so te povečali razltko za 1» kegljev. Igralci Gorjancev so dosegli v zadnjih dveh igrah 336 ln 372 kegljiv ln »o obtičali na predzadnjem mestu. Za Pionir so nastopili naslednji kegljacl: VukAmiC, Sajevec, M mak. Rodlč, Leglsa, Romih, Hren, Jun tez, S tepec. Vesel lr. FUlpčlč, za Gorjance pa Jerman, Bar bič st., Moro, Zelnik, Blatnik, Košir, Mesaric, Grlčar in Barblc ml. Do naslednje nedelje, ko bo nastopilo re preostalih enajst oki li. Je vrstni red naslednji: vodi Pionir s 1644 keglji, drugI Je Elektro - Celje (1633). tretji Železničar - Celje (158»), sledijo: Domžale (1573), Kontitruk-tor - Maribor (1341), Maribor (1317), Ljutomer (1514), Bled (14»), Izola (143»), Gorjanci (13«2). V nedeljo nastopajo te glavni favoriti: lanski zmagovalec Triglav (Kranj), Jesenice. LJubljana, Gradiš, Rudar (Trbovlje) ln drugI, ki bodo skušali prehiteti Pionirja. (en) Taborniška četa BELIH BREZ iz Črnomlja pred letnim obračunom V nedeljo se bodo taborniki •CBB- lz Črnomlja zbrali na petem rednem letnem občnem zboru. Ob ustanovitvi pred petimi leti nas Je bUo le 30. Le redki so takrat pomislili, da bo to eez nekaj let močna taborniška četa. Niso se zmotili, saj tteje danes 110 članov, ki so razdeljeni v 11 vodov. Po taboru v Podzemlju, ki se tja je udeležilo 40 članov, smo se v letolnjem tolskem letu oprijeli dela z vso močjo. Ob tabornem ognju so se novi člani seznanlU s stareltlml ln dobili prve nauke o taborniškem žlvljenlu. Oktobra smo za starejše člane organizirali Izlet na Mirno goro, medvedki ln čebelice pa so obiskali spomenik Btaacts Rozmana na Lokvah. Tudi delo po vodih se dobro odvija. V počastitev 10. obletnice vstaje ln dneva republike smo v nedeljo Izvedli tabornltko Igro -Partizanski kurir- ln tako obudili spomine na slavne dni nate revolucije. Igra Je lepo uspela ln se Je je udeležilo M članov. Na občnem zboru, ki bo v nedeljo, 17. decembra, bomo pregledali delo v preteklem letu ln sestavili načrt zs bodoče delo. Taborniki -CBB«, Črnomelj ŠAH Igor Pernico je že drugič zaporedoma zrn nctsl na rednem mesečnem brzopoteznom prven- stvu Novega mesta. Na novembrskem brzoturnirju Je zbral rekordno število točk — 14 (100 odst.). Drugo mesto Je zasedel Jure Picek z 11,5 točkami, slede: Stlar (U), Radovanovlč (10,5), Gajskl ln Fink (9), Kranjc (8), Adamič (6,5) itd. NOVO MESTO : ČRNOMELJ 7:1 V polnnalu letošnjega okrajnega moatvenega prvenstva sta se srečali v Črnomlju motivi Novega mesta ln domačinov. Čeprav 9D Novo mesto nI nastop iLo v kompletni postavi, so Cmomaljci dosegli samo dva remija, v testih partijah pa so morali priznaU premoč gostov. Prav bi bUo, da bi šahovsko življenje v Črnomlju znova oživelo. Kolikokrat t»ta se pred leti ekipi Novega mesta ln Črnomlja v fu niti borili za prvenstvo na Dolenjskem I Občinska ZTK Črnomelj bo v prihodnjem letu morala črnomaljskemu tabu posvetit« vso pozornost. NOVO MESTO : VIDEM-KRŠKO 6:1 Na obeh straneh težko pričakovani finalni dvoboj se Je končal z visokim porazom Vid-nta-Krskega. Novomeačanl so vneli dvoboj zelo rear.o ln so nastopili z naj močnejšimi razpoložljivimi Igralci. Obe strani sta vložili veliko truda ln borbenosti. Zato je bil dvoboj zelo težak. Čeprav je Sitar hitro zmagal in dosegel 1:0 za Novo mesto, Je bU dvoboj odločen tele okrog četrte ure Igranja, ko so se končale ostale par U Je. Rezultati so bul naslednji (prvo imenovani so Novornc-scanl): SkertJ : ClzeU remi, Radovanovlč : Levičar 1:0, dr. Golet : Rupar 0:1. SMar : RlsUč 1:0, Penko : AmMt 1:0. Picek : Ban 1:0. Jenko : ftpllar 1:0, Ada. m»č : Inž. Kurent remi. Klrtpa SD Novo mesto Je z znuigo nad Vidmom-Krsklm osvojila naslov okrajnega mo*t-venega prvaka za leto 1961 ln se bo v nadaljnjem takmovanju v Ljubi Jam srečala r. motivi Celja, Domazl Ir. Kopra. Za zdravstveno varstvo šolskih otrok je treba Izvršiti sistematske zdravstvene preglede otrok ln osebja, ki je zaposleno pri delu z mladino. Starši :n učitelji morajo biti poučeni o nalezljivih boleznih. Izvesti je treba sanitarno — higienske ukrepe v učilnicah, delavnicah, šolskih kuhinjah, skladiščih in sanitarijah — Sole morajo dobiti primerno šolsko pohištvo. Urediti je treba pr.merno naravno in umetno osvetlitev v učilnicah. — Zagotoviti je treba, da bodo šolski otroci prejemali malico. Šolske kuhinje morajo dobiti tekočo vodo. — Šolske vrtove je treba primerno urediti, da bodo služili kot učilo za pouk, pridelki pa za šolsko kuhinjo. — Vsaka šola mora imeti delavnico za tehnični pouk. Za telesni razvoj mora šola imeti primerno igrišče ali telovadišče Program je zelo obsežen. Potrebni bodo združeni napori gospodarskih in družbenih činlteljev. Razen šolskega programa pa je potekal v našem okraju tudi ostali program, ki je v glavnem zajel zdravstvene ustanove in delno proizvodnjo za prehrano. Lojze Kastelic Med brežiškimi šolarji Na hodniku brežiške Osnovne šole I. je bilo tako tiho, da sem še sama nehote umirila korak in prisluhnila. Iz razredov je bilo slišati le glas učiteljev in tako sem si prav lahko predstavljala, kako je tam, na oni strani vrat. Zdelo se mi je, da vidim glavice, kako poslušajo in odgovarjajo ter nabirajo učenost. Namenila sem se, da bom obiskala njihovo šolsko kuhinjo. Zvedela sem, da so zanjo precej prispevali občinski ljudski odbor v Brežicah, Zavod za socialno zavarovanje in Rdeči križ. Spodaj je bilo še tiše in sem že mislila, da nisem prišla prav. Kar se je pred menoj pokazala dolga vrsta obloženih kruhkov. Pod rokami dveh marljivih tovarišic pa ,so nastajali novi in novi. Zamikalo me je, da bi bila še sama droben šolarček, ki bo čez nekaj trenutkov pritekel po to vabljivo jedačo... Videla sem novo, lično pobarvano kuhinjsko opremo, v shrambi pa mi je skorajda zastal dih. Po policah je bilo vse polno steklenic sadnega soka, kozarcev' vloženega sadja in zelenjave! Sele odgovor, da so marljive brežiške žene pripravile tako bogato ozimnico svojim šolarjem, je potešil mojo radovednost. Ko sem odhajala, se mi je pogled ustavil na dekletcu, ki je teklo po stopnicah. Njene živahne očke so izzivale, da sem jo vprašala: »Kaj nimaš pouka?« »Imam popoldan! Zdaj sem pri malici dežurna!« se je odrezala Vučajnkova Tatjanca in že stekla v »službo«. Njeno ime sem si zapisala v blok. Zapomnila pa bi si ga vseeno, četudi ne bi bila storila tega. 2e zato, ker sem si tedaj zaželela, da bi bili vsi otroci tako srečni. Danja Baje Za varnost prometa v Sevnici Avto-moto društvo in komisija za varnost prometa obč. LO Sevnica sta pripravila 8. decembra v Sevnici nagradno tekmovanje pod naslovom: »Spoznavajmo varnost prometa!« Velika in koristna prireditev je bila skrbno pripravljena in dobro izvedena, zato jc vzlic mrazu privabila toliko ljudi, da je bilo v kino dvorani premalo prostora za vse, ki so hoteli prisostvovati. Dvorana je bila okrašena v smislu vsebine prireditve, mladi prometniki pionirji v uniformah, ki so sprejemali obiskovalce, pa so vsakomur dali propagandne letake z vzgojno prometno-varnostno vsebino. Na tekmovanju so nastopile skupine pionirjev vseh 14 osnovnih šol sevniške občine ter skupina pod-mladkarjev Avto-molo društva. Za prijetno izpopolnitev programa so pa skrbeli tudi zabavni ansambel Svobode Sevnica, solistke in humoristi. Nastopajoči pionirji so pokazali, da je prometna vzgoja v sevniški občini zelo razširjena in že kaže, tudi uspehe. Tekmovalec sta ocenjevali dve komisiji: strokovna in komisija iz občinstva. Štiri skupine so dosegle po 80 točk. to je najvišje število točk. Žreb je določil prvo nagrado — kompletno novo moško kolo skupini lz šole Zabukovje. darila pa so prejele tudi druge skupine. Razen pionirskih skupin so nastopili v poznavanju varnosti prometa tudi nekateri iz občinstva, kar je vzbudilo mnogo veselega razpoloženja, ker je vsak za pravilen odgovor preje darilo. Prireditvi so razen številnih drugih prisostvovali tudi predstavniki Avto-moto zveze Slovenije, komisije za varnost prometa pri oddelku za notranje zadeve OLO Novo mesto, občine Sevnica in drugih organov. Vsi ti so z ostalim občinstvom vred dali priznanje vsem, ki skrbe v sevniški občini za prometno vzgojo prebivalcev. Stanovanjska skupnost na Senovem Za novoletno jelko na Vidmu Druttvo prijateljev mladine preurrja s pomočjo tolikega odbora In ostalih organizacij ter podJeUJ kletne tolske prostore v delavnico za tehnični pi>u> In svobodne skUvnottl. Opremljeno delavnico bodo za novoletno Jelko Izročili kot kolektivno darilo plonlr£ii?r-sklh trgovinah so nam •ktSr11, *"> ten J«*11 Prt "J1" kw*l vsak dan zmanjka, ko 11^,7^*110 ljudje dopoldansko •wj°p- Se ne bi dalo tu kaj l»J"[nenlU, * b| bilo kdaj drugače, °b preurejanju bifeja v ■ dv-akratT ■ Stara Supa, ki razpada ob Cesti herojev v Novem mestu. Je tam najbrž samo zato, da deja -lepši- pogled proti vajenski šoli. Okrog nje Je pokopališče starih gajblc, Id jih je pred kratkim okrasil Se sneg. ■ Delavska univerza v Novem mesvu priredi nocoj ob IS. url v Domu JLA predavanje prof. Mirka Kamblča »Lepote Kamniških alp«. Predavanje bo ilustrirano z lepimi barvnimi diapozitivi. — Vabljeni vsi ljubitelji planini ■ Tržno poročilo z novomeškega živilskega trga Je v ponedeljek, 11. decembra, zabeležilo dokaj slab promet. Nnpro-daj Je bilo zelo malo artiklov. Prodajali so Jajca po 33 din, zelje po 40 din, ohrovt po SO din, kislo zelje ln repo po 40 din, radič na merice po 33 din. solato v glavicah po 25 din ter nekaj zmeni za kokošjo hrano. Stojnice t okraski, pleteninami ln konfekcijo so Mle kar dobro založene. ■ Gibanje prebivalstva: rodila Je Marija IvaneUč s Ceste komandanta Staneta 9. — Umrli sta: Katarina Mali, vojna m-vulldka lz KoStialove 17, stara 77 let, in Marija Mojstrovlč, gospodinja z Brega 4, stara M let. - Ponesrečil se Je Slavko s;.'..h.,!. sin uslužbenca lz Cankarjeve 3». ki J« v Poli padel ta si poškodoval brado. ^RllVE ZA NOVOLETNO JELKO SO 2E V POLNEM TEKU! tUrjiV ^ovem mestu bo razen sprevoda dedka Mraza bfw Ve* drugih prireditev. V Domu ljudske prosvete l*ro xa otroke tri dni po dvakrat na dan priredili 8jjc »Novoletne sanje«. V otroškem vrtcu »Majde vaj4 ?f bodo pionirji in cicibani lahko ves dan zaba-^Vf«, i utkovnln Predstavah, z lutkami pa Jih bodo »kih te Jeva11 tudl novomeški učitelJIšCniki. V okolicah T^ih bodo otroci dobili kolektivna darila po ^»li v i ^e ""JbolJSa rešitev, če hočemo, da bodo >1tve h? otroci od daril enake koristi. Razen obda-•kivolrrt0?!? otrocl tudl sami nastopali ter rajali ob ^ORlii J°lkah- za praznik otrok bodo po svojih ^ciip iVostlh prispevale predvsem krajevne organi-Je h podjetja. Dllančevi ulici najprej iziolkli zid in zabetonirali robove za ozka vrata, naslednjega dne pa so se spomnili, da je bolje, če so Strša in najdi na novo razbijat zid! Imamo res toliko denarja, da lahko delamo vse po kmetijskega gospodarstva v sevniški občini. JAČANJE KMETIJSTVA V SOCIALISTIČNEM SEKTORJU ■ Program petletnega družbenega načrta sevniske komune predvideva, da se bo kmetijska proizvodnja v primerjavi z lanskim letom v letu 1965 povečala za 162 odstotkov. Računajo tudi. da se bo v tem obdobju povečal socialistični sektor, ln sicer do 4« odstotkov vseh površin. Zdaj je v sevniški komuni v zasebni lasti še okrog 75 odstotkov zemlje. Pomanjkanje delavcev pa zasebne lastnike vedno bolj sili k temu, da ponujajo zemljo kmetijskim zadrugam. OBUJENA STANOVANJSKA SKUPNOST V SEVNICI ■ Slabo vodstvo v sevniški stanovanjski skupnosti, ki so jo ustanovili lansko jesen, ni bilo kos zahtevam sevnlškega prebivalstva. - Ko so ustanovili obrat družbene prehrane in pralnico, se ni več premaknilo z mrtve točke. V drugi polovici tega leta pa je vprašanje rešil ObLO. Izmenjali so vodstvo, dobili boljši strokovni kader nv tako je dejavnost stanovanjske skupnosti že povsem stekla. — Ustanovljena Je bila radioamaterska delavnica, soboslikarski servis ln druge delavnice, stanovanjska skupnost pa je prevzela tudl frizerske delavnice, vodovod, kanalizacijo, pokopališče ir. nekatera druga dela, ki Jih Je opravljala komunalna uprava. KROJAŠKI TEČAJ V SEVNICI ■ 12. decembra se Je v Sevnici pričel krojaški ta šivalni tečaj, ki ga je pripravilo trgov- sko podjetje »Sloga«. Dekleta ln žene se bodo naučile samostojno krojiti ln šivati oblačila na strojih znamke Bagat. SEVNICNO REGULIRAJO ■ V Krakovem pri Sevnici že dva in pol meseca tečejo dela pri regulaciji potoka Sevnične. Sedemnajst delavcev Vodnega gospodarstva lz Brežic je uredilo že okrog 400 metrov bregov. ; UPOKOJENCI NA GROBU ■ Pred kratkim so krmeljskl In Sentjanškl upokojenci obiskali grob narodnega heroja Milana Majcna. Ob tem se Je marsikdo zamislil, saj je res čudno, da heroj krmeljske doline še nima primernega spomenika. Morda bi bila lepa počastitev heroja tudl kakšna prepotrebna otroška ustanova ali drug objek. PEVCI IZ KOPITARNE ■ Obujeni pevski zbor iz Kopitarne je uspešno nastopal že na mnogih proslavah, predvsem pa na Bučki. PRVI OBRAČUN PO NOVIH MERILIH ■ Pravilnik o delitvi osebnega dohodka so v kmetijski zadrugi Tržlšče-Sentjanž že sestavili, pa tudl kolektiv in delavski svet sta ga Izglasovala, čeprav z manjšimi pripombami. Popravljeni pravilnik bo v kratkem dokončno sprejet In bodo po novih merilih obračunavali že ta mesec Razmerje med najmanjšim ln največjim osebnim prejemkom je 1:4. Pravilnik o delitvi čistega dohodka pa določa 20 odstotkov dohodka za sklade In 80 odsotkov za osebne dohodke. Prostori za družbene organizacije v Kostanjevici ^araai pomanjkanja primernih prostorov Je bilo pri delu družbenih organizacij v Kostanjevici zadnja leta veliko težav. Stavbo Zadružnega doma, ki so Jo prej uporabljali v te namene, je zasedla Industrija perila. Za vse sestanke ta posvetovanja sta bili odtlej na razpolago * le dve pisarni krajevnega urada. Odkar se Je obrat Industrije perila' preselil v preurejene prostore v kostar.Jeviškcm gradu, se je stanje izboljšalo. Sobe v stavbi Zadružnega doma že čistijo. Vanje se bodo vselili kul-tumo-prosvetno društvo, krajevna organizacija Socialistične zveze ln vse ostale družbene organizacije. Eno sobo bodo preuredili v prepotreben klub, v katerem se bodo lahko Kostanjevica ni zbirali, prebirali časopise, se pogovorili o raznih težavah ln prebrali tudl kakšno knjigo. Ce bodo vsi složno po-prijell, bodo v klubski prostor, prav kmalu lahko postavili tudi televizor. 500 TISOČ ZA POPRAVILO POTI Približno 500 tisoč dinarjev »o letos porabili za popravilo poU krajevni odbori na področju Kostanjevice. S popravili so povsod pohiteli, tako da so vsa razpoložlj Iva sredstva pravočasno porabili. Vrednost opravljenih del je mnogo večja od 500 tisoč dinarjev, saj so prebivalci zelo veUko prispevali v obliki prostovoljnega dela ln voženj. Za posipanje poti so porabili okoli 500 kub. metrov gramoza, očistili so več kilo- Na sejmišču manjši promet Na novomeški živinski sejem Je bilo v ponedeljek, 11. decembra, pripeljanih 785 prašičev, starih od 6 tednov do sedem mesecev. Prodanih Je bilo 496. Manjše so prodajali po 3.500 do 6.500 din, večje pa po 6.500 do 16.000 din. Kljub tema da so morali rejci prašičev skoro tretjino naprodaj pripeljanih živali v precejšnjem mrazu odpeljati »pet domov, v ceni niso popustili. metrov obcestnih Jarkov. 5 km poti pa so skoraj v celoti obnovili. ZELO KORISTEN SEMINAR Občinski odbor SZDL Vldem-Krftko Je organiziral 4. decembra za vse predsednike krajevnih organizacij svojega območja enodnevni seminar, na katerem so obravnavali tehniko vodenja sestankov, vodenje in oblikovanje grupe in medsebojnih odnosov ter praktične nastope lz vodenja sestankov. Seminar Je bil v prostorih na novo urejenega gostišča v Kostanjevici na Krki. Vodila sta ga strokovnjaka prof. Valentlnčlč ln tov. M ožina lz LJubljane. - Bodoči vodje sestankov so zvedeli mar-slkaj koristnega za bodoče delo ln spoznali, kako velika Je razlika Je med pripravljenim in nepripravljenim sestankom. Pri popoldanskem nastopu no že lahko ugotovili uspeh seminarja. Clanl SZDL v Kostanlevld •i takih seminarjev Se želijo. PRETEP ZARADI SLIKANICE A. M. Iz Dol. Boštanja se Je 2«. septembra spri z bratoma zaradi neke slikanice. Ob 20. uri Je z nožem urezal v čelo brata N.. brata K. pa pod pazduho ln v levo stran prsnega ko«*. Obema te prizadeial telesne poškodbe. Okra'no sodišče v Sevnici le obtoženca 7. novembra obsodilo na 2 meseca zapora, pogojno za dobo 3 let. S KOSO NAD ČLOVEKA A. V. Iz Pečfeea pri Sevnlrl le «. avguftta rmrnovoPno kosil travo na travniku M K. Ko ga te lastnik travnika noororll. ga Je obdolženec udaril » koso ter mu prizadeial vrern'no. dolgo 10 do 15 cm 1n globoko 2 rm. SevnlSko sodišče ea 'e obsodilo na mesec dni zapora. KAZNOVAN ZARADI SAMOVOLJNOSTI Logar A. Z. pri OPZ 7.»«av'e v Sevnici Je brez sečnega dovoljenja povsem samovollno dovoljeval lastnikom gozdov posek dreves. Pri odmeri kazni Je sodišče upoštevalo, da Je obtoženec storil to zato. .1» bi si pridobil večlo naklonjenost kmetov. Obsodilo ga je na dva meseca zapora, pogojno za dobo dveh let. Poravnalni svet v Kostanjevici na Krki Je opravil letos 97 poravnav. V 50 primerih je bilo njegovo posredovanje uspešno ln sta sporni stranki našli sporazumno reSitev brez sodišča, v 47 primerih pa poravnava nI bila dosežena. Na srečo se vsi, ki na poravnalnem svetu ntso dosegli poravnave, niso zatekli na sodišče ta vlagali tožbe. Poravnalni svet najpogosteje obravnava spore zaradi motenja posesti, ki so skoraj vedno zelo nepomembni; ker sta pa obe sporni stranki običajno zelo nepopustljivi, povzroča to članom sveta mnogo neprijetnega ln tudi nepotrebnega dela. Skoda, ki Jo povzroči tivlnče, ki Je zašlo na sosedov travnik ln popa-slo nekaj šopov trave, aH pa Skoda, ki Jo povzročijo kokoši na sosednjem dvorišču, pač ni vredna hudih besed ln vroče krvi, spori te-vrste pa niso nikomur Izmed sosedov, ko se zbero pred poravnalnim svetom, v posebno čast. IZ ČRNOMLJA Nekdanjo Kvasovo trgovino preurejajo v sodoben trgovski lokal. Obnovitvena dela je prevzelo Belokranjsko gradbeno podjetje, investitor pa je Splošno trgovinsko podjetje v Črnomlju. V novi trgovini bo moč dobiti špecerijsko in delikatesno blago. Trgovina bo odprta neprekinjeno, s čimer bo potrošnikom' zelo ustreženo. To bo v Črnomlju prva trgovina z neprekinjenim delovnim časom. Belokranjsko gradbeno podjetje zaključuje dela na stanovanjskem bloku v Ulici 21 .oktobra. Pričelo je graditi tudi nov 24-stano-vanjski blok na Papeževih njivah. -da Iz Dolenjskih Toplic Od 7. do 9. decembra je bil v Dolenjskih Toplicah tečaj o poklicih. Tečajniki so si ogledali tudi muzejske zbirke o partizanski dejavnosti v Topliški dolini. Socialistična zveza v Dolenjskih Toplicah pa pripravlja še krojaški tečaj za žene ln dekleta. Do zdaj se je prijavilo že nad 30 žena bi deklet. Tečajnice se bodo učile v mali dvorani prosvetnega doma. Vmes bodo poslušale tudi gospodarska ln politična predavanja. D. G. Sestanek v Anžah V Anžah je bil 8. decenv. bra pomemben sestanek, razpravljali so o elektrifi-kaciji. Člani elektrifikacij-skega odbora so se dobro pripravili za razgovor s predstavnikoma občine in Elektra-Krško. Dogovorili so se, da naj bi v vasi Ko-stan jek zasvetila elektrika še letos, v vaseh Anže, Gorica, Raztez in Lokve pa vsaj do 1. maja 1962. Izračunali so, da bo napeljava stala okrog 7 in pol milijona dinarjev. Ker bodo prebivalci pri delu pomagali, se bodo stroški zmanjšali za okrog 3 milijone dinarjev. D. K. Občasne odbomiške komisije pri 0L0 Praksa je pokazala, da je delo nekaterih odborniških komisij pri okrajnem ljudskem odboru samo formalno, ker o vseh zadevah, o katerih se razpravlja na seji, obravnavajo že ustrezni sveti. Zaradi tega bodo pri okrajnem ljudskem odboru v No- . vem mestu le še tri komisije: komisija za volitve in Imenovanja, komisija za prošnje in pritožbe ter man-datnoimunltetna komisija. Komisije se bodo sestajale občasno. # Preprečujmo nesreče z redom in delovno disciplino! Semič v teh dneh V obrtnem servisu v Semiču so namestili avtomatični vrtalni stroj, ki ga Je izdelala železarna na Jesenicah. V teku pa so razgovori s koprskim ObLO, da b) Semič dobil še celotno kovaško in mehanično delavnico. Prebivalstvo Semlča le vedno negoduje, ker ni urejena zobna ambulanta. Bržčas se stanje ne premakne z mrtve točke zaradi stanovanja, ki ga. kot vse kaže. še vedno ne morejo dobiti. Čudno je tudl to, da ni mogoče zgrad ti stanovanjskega bloka, čeprav vplačajo delavci, ki so zaposleni v Semiču, na leto nad 5 milijonov dinarjev stanovanjskega prispevka. Samo za potrebe obrtnih delavnic bi potrebovali okrog 5 stanovanj 2e pred meseeem se je v Semiču začel Singerjev iečaj, ki ga obiskuje 60 učenk. Te- čaj je vodila Slavka Testen. Ljudje so z nJim zelo zadovoljni. Davčni obvezancl v Semiču niso zadovoljni s postopkom izterjevalcev. Marsikdaj so ti zelo neizprosni in rubi-jo, če je kdo za kratek čas dolžan le 5 tisočakov. Nedvomno bi imela lepa beseda davčnih organov med ljudmi večji uspeh kakor grožnja z rubežem. Franc Derganc Iz Dragatuša Dvojni ovinek pred Dra-gatušem je bil zelo nevaren, posebno zaradi lesenega mostu, pri katerem se je zgodilo že več težjih nesreč. Upravi za ceste je po večmesečnem delu uspelo urediti ta del. V nedeljo, 10. decembra, so novo cesto in most odprli za ves promet. —da V TEM TEDNU VAS ZANIMA NESREČE Zaradi neprevidnosti v smrt Voznik vprege Ivan Gorenc iz Dol. Toplic Je S. decembra peljal proti Starim Žagam. Voz je Imel razsvetljen, vozil Je pravilno po desni strani ceste. Ko Je ob 18.30 url pripeljal v Ob-Cice, mu je pripeljal nasproti po levi strani nekoliko vinjeni kolesar Anton Fink lz Ppdtur-na, ki je bil brez luči. Ker je vozil po levi ln še celo v megli, se Je zaletel v oje voza in nato v bolnišnici podlegel poškodbam. iveAev\sS\Vio\edav! Četrtek, 14. dec.: Vojmir Petek, 15. dec.: Ljubica Sobota, 16. dec.: Albin Nedelja, 17. dec.: Lazar Ponedeljek, 18. dec.: Rastoje Torek, 19. dec.: Darij Sreda, 20. dec.: Svetozar Konjska smrt v Kolpi Anton LovSin, posestnik in mlinar iz Krtževske vasi 25 pri Metliki, je v torek, pred dnevom republike, v dopoldanskih urah voz;l drva iz gozda. Ko je nekako ob pol ene tretjič vpregel svoja konja, da bi ju pognal proti gozdu, se je pri nJem oglasi neki Hrvat, češ da bi rad domov odnesel moko. Mlinar mu Je ustregel. Medtem ko Je polnil vrečo. Je konja pustil na kolovozni poti nedaleč od Kolpe. - Konja sta se začela pasti. Zavila sta s kolovozne poti hi se počasi bližala reki. Ko sta živali dospeli do strmine, sta v '.4pu zdrsnili v Kolpo, pri tem pa ju Je v vodo potiskal tudi voz, v katerega sta bila vpre-žena. Ko Je mlinar Lovšin odmeril moko svojemu odjemalcu, Je nemudoma pohitel, da bi konja tjretj lč pognal proti gozdu. Misleč, da sta se živali sami napotili v gozd, je stekel po poti, po kateri Je prej vozil drva, toda konj ni našel. Ko se je vračal. Je že od daleč zaslišal konjsko rezgetanje, ki je prihajalo od Jurovskega Broda. Ko Je bil od tega kraja oddaljen še kak kilometer, je zagledal gručo ljudi, ki so na breg Kolpe vlekli dva konja ln vprežni voz. Vendar nI bilo več pomoči, tako da Je imel z živalima opraviti le se mesar. ' Kakor so kasneje ugotovili, sta se konja utopila tik nad Jezom, kjer Je Kolpa globoka več kot i m. Vsekakor ne bi smel nihče puščati živali ob strmem in nezavarovanem bregu reke. ZA PITANJE PRAŠIČEV ker pospešuje debeijenje! Proizvaja Drogerija, Ljubljana TRGOVSKO PODJETJE »TKANINA« . LJUBLJANA nudi potrošnikom vedno veliko Izbiro kvalitetnih tkanin. Obiščite naše poslovalnice in prepričajte se o temi Obtičite BLAGOVNICO »TROM0STOVJE« specializirano trgovino za oblačilno stroko 49 Velika izbira vseh vrst tekstilnega blaga ln modne konfekcije! BLAGOVNICA nTROMCKTOVJE« LJUBLJANA VVolfova ulica 1 OSNOVNA ŠOLA »KATJE RUPENA« V NOVEM MESTU razpisuje delovno mesto s n a i I I k e za hodnike in sanitarije Plača po uredbi. Delovni čas dopoldne in popoldne. Pismene prošnje naj iti-teresentke vlože do 25. decembra 1961. UPRAVITELJSTVO NOVO MLATILNICO »ZMAJ-«, Dleselov motor »Deutz« s cir-kularko ln motorno kolo »Puch« 250 ccm, generalno popravljeno prodam. Naslov v upravi lista (1332-01). PRODAM dobro ohranjen popoln štedilnik s kotličkom in slepioaml ter zimski moški plašč. Jarmila Baxova, Črnomelj, Kurirska steza 2 (zraven kina). DVOSOBNO STANOVANJE V Pjranu zamenjam za stanovanje v Novem mestu ali kupim hišo-stanovanje v Novem mestu. Lado Marolt, Piran, Ulica Karla M.,r:..i 20. PRODAM enostranski pletilni stroj za vse vrste volne. Cena 20.000. Naslov v upravi lista (1329-61). GOSPODINJSKO POMOČNICO k tričlanski družini, lahko mlajša z dežele, Išče Hrovat, Novo mesto, Smiheiska 33. PRODAM malo rabljen pralni stroj znamke »AEG«. Naslov v upravi Usta (1330-61). SREDNJEŠOLEC i»če sobo v Novem mestu, po možnosti opremljeno. Za uslugo Instruiram. Naslov v upravi lista (1328-61). PREKLICI Preklicujem Izgubljene zdravstvene Izkaznice štev. 313800, 313801 ln 313802. Angela Luzar, Volčkova vas 6, p. Šentjernej. Preklicujem Izgubljeno zdravstveno Izkaznico št. 24562 na naslov Marijan Krisper, Novo mesto. Zagrebška 8. Črnomelj: 16 .in 17. dec. ameriški barvni film »Vrtoglavica«, 19 .in 20. decembra ameriški barvni film -Starec in morje«. SPORED RADIO LJUBLJANA Vsak dan: poročila ob 5.05. 6.00 7.00, 8.00 12.00, 13.00, 15.00 17.00, 19.30. 22.00, 23.00 in 24.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00. Četrtek, 14. decembra: 8.05 Glasba ob delu. 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo. 10.15 Ljubiteljem zabavne glasbe, n.ij Ruski tečaj za začetnike. 11.30 Majhna revija zabavne glasbe. 12.15 Kmetijski nasveti — Inž. Franc Lomberger: Obrezovanje sadnega drevja. 13.50 Zvočni kaleidoskop. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.30 Turistična oddaja. 16.00 Skladbice za popoldne. 16.25 Dve glasbeni črtici. 18.00 Aktualnosti doma in v svetu. 18.45 Kulturna kronika. 19.05 Od plesa do sonate. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi ln nape-vov. 21.00 Literarni večer. 21.15 Zaplešite z nami! 23.03 Prizori iz opere Dalibor. PETEK, 15 decembra: 8.05 Zabavni zvoki hi godala - 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — 10.15 Kar radi poslušate - 11.00 Partizanske pesmi na ljudsko metodiko - 12.05 Igra Lovski kvintet - 1115 Radijska kmečka univerza: Cvetka Vodopi-vec: Upravljanje v kmetijskih zadrugah - 13.30 Z našimi solisti v priljubljenih operah — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Novo in priljubljeno - 15.20 Radi bi vas zabavali - 18.00 Parada pihal - 16.45 Jezikovni pogovori - 18.00 Aktualnosti doma ln v svetu — 18.10 Pesmi alžirskih borcev -18.43 Iz naših kolektivov - 19.05 N." •-. pevci zabavne glasbe ln majhni ansambli — 20.00 V počasnem rttmu z orkestrom Ja-ckie Gleason - 20.15 Tedenski zunanjopolitienl pregled — 20.45 Štiri sto let hlavlrske glasbe -21.15 Oddaja o morju ln pomorščakih. , . SOBOTA, 16. decembra: 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji - 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.19 Za vsakega nekaj lz arhiva zabavne glasbe — 10.15 Zvoki Mediterana — 11.00 Zabavni "orkester Radila Celovec — 11.15 Angleščina za mladino — 11.30 Poje Marlo del Monaco — 12.05 Koroške narodne pesmi — 11.15 Kmetijski nasveti: Inž. Tone Slmončlč: O švedskih in domačih prašičih — 13.45 Hitri prsti - 14.15 Iz koša .bi-:.-li dobrot - 14.39 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo - 13.20 Napotki za turiste - 13.30 Mariborski komorni zbor — 18.00 Gremo v kino — 18.43 Pevka Gabi Novak - 18.00 Aktualnosti doma ln v svetu — 19.05 Panorama zabavnih melodij - 20.00 Po domače v veder sobotni večer - 21.14 Melodije za prijeten konec tedna — 22.15 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 17. decembra: 8.00 Mladinska radijska Igra: Jlsp Krtftkovič: Praznik lepih želja - 8.33 Iz albuma skladb za otroke - 8.45 Zabavni orkester RTV Zagreb - 9.09 Z veselo glasbo v novi teden — 10.00 Se pomnite, tovariši... - 10.30 Pisan glasbeni dopoldan — 11.30 Nace Grom: Ob 20-letnicl JLA - 11.05 Nasl poslušalci čestitajo In pozdravljajo - I. - 13.30 Za na*o vas — 14.00 Slovenske narodne ob spremljavi RTV Beograd — 14.19 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo - n. - 13.10 Arije lz oper Glacoma Puccinija — 14.06 Humoreska tega tedna: G. Uspenskl: Stražarnica - 16.46 Polke ln valčki z velikimi ra-bavivtmi orkestri - 17.0« Trlo Horvvedel - 17.13 Radijska Igra: Gogolj: Revizor - 18.30 Športno popoldne - 20.00 Izberite melodijo tedna — 21.00 Umetniška pot Benjamina Glgllja. PONEDELJEK, 18. decembra: 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Obisk pri skladatelju Danilu Svari — 9.45 Pevec Marko Novosel — 11.00 Venček narodnih - 11.15 Naš podlistek: Anton Pavlovlč Cehov: Cinik — 11.35 Trt operne predigre — 12.05 Poslušajmo Vaški kvintet z Re-ziko ln Sonjo! - 12.15 Radijska kmečka univerza: inž. Lojze Hrček: Raziskovalno delo na področju vinogradništva — 13.30 Zvočni kaleidoskop, — 13.20 Po-Jo zabavni zbori - 15.40 Literarni sprehod — 17.05 55 minut za ljubitelje operne glasbe -18.00 Aktualnosti doma ln v svetu - 18.45 Radijska unlver za: Bogdan Kitar: Hitrosti v vesolju — 19.05 Naši mladi repro-duktlvel — 20.00 Izbrali fnto za vas — 20.49 Kulturna tribuna — 21.00 Simfonični koncert slovenske filharmonije - 22.50 Literarni nokturno. TOREK, 11. decembra: 8.03 Ženski zbor France Prešeren lz Kranja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Od valčka do rumbe — 10.19 Izberite melodijo tedna — 11.15 Utrjujte svojo angleščino — 11.30 Pol ure Dvofakove glasbe — 12.09 Kvartet »Veseli fantje« - 12.15 Kmetijski nasveti: inž. Mihael Leo-nardi: Priprava komposta za vinograde — 13.30 Pisani zvoki z Dravskega polja - 13.50 Plesni orkester Ray Anthonjr — 14.03 Radijska šola za višjo stopnjo — 13.20 Klavir v rttmu - 17.09 Trije skladatelji o ljubimcih lz Verone - 18.00 Aktualnosti doma ln v svetu - 18.10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe - 18.49 S knjižnega trga — 19.05 IV. dejanje opere Don Car-los - 20.00 Poje zbor RTV Beograd - 21.30 Priljubljene melodije - 22.15 Uvod v glasbo 20. stoletja. SREDA, to. decembra: 8.03 Vencek slovenskih narodnih — 8.59 Pisan svet pravljic ln zgodb - 11.19 Človek ln zdravje - 12.03 Trt srbske narodne pesmi — 12.13 Radijska kmečka univerza:: inž. Tllka Krivic: Opis najnovejših sort poljščin - 13.30 Pet starorrancosklh pastoral zapoje sopraraistka Ondlna Otta -14.09 Radijska Šola za srednjo stopnjo - 14.39 Zabavni orkester RTV Beograd - 14.90 Zdaj pa deset minut s triom Slavka Avsenika - 19.» Koncert po željah poslušalcev — 17.09 Šoferjem na pot - 17.90 10 minut z ansamblom MoJ mira Šepeta - 18.49 Ljudski parlament — 20.00 Spoznavajmo svet ln domovino - 21.00 Zabavni zvoki za vse - 21.15 Neznani veliki orkestri. ČETRTEK, a. decembra: 8.05 Glasba ob delu - 8.53 Radijska šola za višjo stopnjo — 8.29 Poje zbor JLA lz Beograda — 11.00 Nekaj sovjetske zabavne glasbe - 11.15 Ruski tečaj za začetnike - 11.30 Barkarola - 12.09 Partizanske pesmi - 11.15 Kmetijski nasveti: Inž. Ciril Rcmic: Sabljaste motorne žage - 13.50 Radi Jih poslušate - 14.39 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo — 19.30 Turistična oddaja - 17.09 Newyorska pianistka Constance Keene v LJubljani -18.00 Aktualnosti doma ln v svetu - 18.43 Kulturna kronika - 10.00 Četrtkov večer domačih pefml tr. nrvpevov — 11.00 Literarni večer. DoL Toplice: 16. in 17 .decembra ameriški film »Zeleni plamen«. Kostanjevica: 17. decembra ameriški barvni film »Na svidenje. Rimi«. Metlika: 16. in 17. decembra: italijanski barvni film »Helena Trojanska«, 20. decembra ameriški film »Vrnitev v življenje«. Novo mesto — Dom JLA: od 15. do 17. decembra Jugoslovanski film »Velika turneja«, od 18. do 20. decembra jugoslovanski film »Rdeči cvet«. Semič: 17. decembra ameriški barvni film »Ljubi me ali pusti me!«. Trebnje: 16. ln 17. decembra Italijanski barvni film -Vojna in mir« — I. del, Predstava v soboto od 19 ln v nedeljo ob ob 14, 16 in 18.30. 20. decembra češki film »Na končni postaji«. Predstava v sredo ob 19. uri. Sevnica: 16. ta 17. decembra angleški film »Interpol«, 20. decembra ameriški film -Bela divjina«. Videm-Krško: 16. in 17. decembra angleški film »Ključ«, 20. In 21. decembra ameriški barvni film »Derby O'Gill«. Žužemberk: 17. decembra češki film -Na končni postaji«. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ml stali ob strani ln sočustvovali z menoj ob izgubi moje drage žene MARIJE MOJSTROVIC Prav posebna hvala dr. Spl-ltrju, dr. Polenšku, dr. Vodniku ln dr. Sajetu za ves trud. Iskrena hvala vsem darovalcem krasnega cvetja in vsem, ki so Jo spremili v njen zadnji dom. Andrej Mojstrovlč. Ob bridki izgubi našega dragega moža, očeta, brata .stsica, dedka ln tasta IVANA PETKA organlsta v Dobrniču se Iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi poslednji poti, z nami sočustvovali, nam ustno ali pismeno izrekli sožalje, mu poklonili številne vence ln cvetje ali na kakršenkoli način počastili njegov spomin. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Leopoldu Kocu-tarju za Izredno skrb v času pokojnikove bolezni. Iskrena hvala za globoko občutene besede ob odprtem grobu dekanu Alojzu Zupancu ter zastopniku gasilcev Jožetu Jeriču. Ob koncu se zahvaljujemo pevskemu zboru za ganljive žalostanke ter gasilcem za častno spremstvo. V6em prav iskrena hvala. 2ena Urška ln ostalo sorodstvo. Dobrnič, 12. decembra 1961. Ob bridki in nepričakovani izgubi našega dragega in nenadomestljivega moža, očeta ln starega očeta, brata, tasta ln strica FRANCA PODRZAJA lesnega manipulanta j/. Ruma-nje vasi se Iskreno zahvaljujemo vsem. kl so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč ln sočustvovali z nami. Prisrčna hvala vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem ter sosedom za izraženo sožalje, za številno cvetje, s katerim so obsuli njegov grob in za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Pepca, sin Iva, sin Franci z ženo, hčerka Ani z možem, sestra Francka, vnučka MIlan in Joško in ostali sorodniki. Ob nenadomestljivi izgubi ljubljenega sina, brata, moža, očka J02ETA KUNCA iz Z log An j a ^ sc iskreno zahvaljujemo vsem. ki so ga spremili na poslednji potj in sočustvovali z nami. Posebej se zahvaljujemo kolektivu SGP Pionir za ganljiv nagrobni govor, vence in vso pozornost, ki so nam Jo ob tej priložnosti izkazali. Žalujoči: oče, mati, žena Marica, hčerka Jožica, bratje Tone, Ivan, Franc ,sestra Pepca. OBJAVE — RAZPISI Razpis ObLO v Novem mestu Komisija za razpise delovnih mest v sporazumu z osnovnimi Solarni Dol. Toplice, Mirna peč, Stoplce, Skocjan, Smarjeta, Smihel pri Novem mestu, Vav-ta vas ln Žužemberk razpisuje prosta delovna mesta TAJNIKOV OSNOVNIH SOL. Pogoji: srednja strokovna Izobrazba, po možnosti z nekaj prakse, ali nižja strokovna Izobrazba z najmanj 3-letno prakso v Javnih službah ali v računovodstvu gospodarskih organizacij. Nastop službe takoj ali 1. januarja 1962. Pismene ponudbe s kratkim opisom dosedanjih zaposlitev pošljite na občinski ljudski odbor Novo mesto najkasneje do 26. decembra 1961. Preteku teden so v novomeški porodnišnici rodile: Ivanka Saje lz Lipovca — deklico, Anica Brajer lz Dol. Karteljevega — dečka, Francka Franko z Vel Slatnika — dečka, Marija BašelJ iz Dol. Kamenja — dečka, Tončka Martin lz Bršljlna - deklico - Marija Babic lz Knežlne - dečka, Antonija Progar lz Hmelj čiča - deklico, Marija Rustja Iz Podgore — dečka, Marija HruSevar iz LJubljane -deklico, Ivanka Skarja iz Ravnika — deklico, Ana Mežr.ar Iz Gaberja — dečka, Neža Kapš iz Obči c - deklico, Mar Je tka Sl-monlč lz Črnomlja — dečka, Štefka Makse lz Goriške vasi — dečko. Jožica Zupančič Iz Vel. Bučne vasi — dečka, Terezija Gertč lz Zaloga - dečka. Frančiška KasteUc iz Vel. Cerovca - deklico, Jožefa Sprlnger z Gor. Podboršta - dečka, Marija AvguStin tz Slepič - dečka, Marija Veroe lz Dolenje vasi -deklico, Milena Stravs lr. Smi-hela - dečka, Cirila SlrcelJ lr. Kota — dečka, Marija FarkaJ Iz Llvolda — deklico, Vladimira Šuštar lz Smlhela — dečka, Marija Fabjan lz Dol. Toplic — dečka, Slavka Cujntk lz Regerče vasi - dečka, Karollna Golob z Muha bera - dedka. Alojzija Jovan lz Mlrr.e peči — deklico, Ano Mrvnr lz Cviblja — deklico. Štefka Jerman lz JeL* - deklico. Razpis Okrajnega sodišča v Novem mestu Razpisna komisija pri okrajnem sodišču v Novem mestu razpisuje mesto POMOŽNEGA USLUŽBENCA (kurirja). Pogoji: dovršena osnovna šola. Plača po Zakonu o Javnih uslužbencih. Prošnje, kolkova-ne s 50 din, državnim kolkom ln priloženim življenjepisom ter zadnjim šolskim spričevalom, vložite najkasneje do 23. decembra 1961 pri razpisni komisiji okrajnega sodišča v Novem mestu. Razpis Industrije perila Upravni odbor ln komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Industriji perila v Novem mestu razpisuje delovno mesto OBRATOVNEGA KNJIGOVODJE Pogoj: dovršena srednja ekonomska šola z nekaj let prakse. Ce piješ, ne vozi — f voziš, ne pij alkohola! Krmeljski rudarji se razen težkega dela ne ustrašijo tudi prostovoljnega dela pri nakladanju premoga. Zdaj gre krmeljski premog hitro v denar; cene krmelj-skega lignita so precej nižje, znižani pa so tudi prevozni stroški »krmeljčana'* po železnici. Pri nalaganju deponiranega premoga so se doslej najbolj postavili delavci strojnega obrata, se-paracije in opekarne, saj so naložili že okrog tisoč ton premoga. Najbolj so se izkazali: Stanko Lipoglavšek, Lojzka Fabjan, Janez Jun-ter in Mirko Udovč. Delavci tekmujejo v požrtvovalnem delu in se med sabo spodbujajo, pričakujejo pa, da se bodo tudi delavci jamskega in drugih obratov bolj marljivo izkazali kot doslej. I-! V ponedeljek zvečer je gostovala gledališka družina Svobode »Lojze Ko-šak« iz Kostanjevice v zagrebškem dramskem gledališču z Benellijevo dramo »Ljubezen treh kraljev*. Gostovanje v Zagrebu je bila lepa kulturna manifestacija. (H Kolektiv »Dane« n» Mirni, ki bo letošnji proizvodni plan presegel za približno 20 odst., vneto razmišlja o razširitvi obrata. Sadje dozori samo enkrat na leto, zato ga je treba takrat nakupiti in vskladišči" za celoletno proizvodnjo-Pomanjkanje primernih naprav je to oviralo, za to bodo to pomanjkljivost odpravili z razširitvijo obrata. Prizadevni kolektiv bft če bo le mogoče, do leta 1963 sam ustvaril potrebna sredstva. f-] Seminar o odnosit* med centralnim DS in ob-ratnimi DS v kolektivu ter o vprašanju ekonomski" enot pripravlja v Nove"1 mestu za večje kolektiv* Zavod za izobraževanje kadrov in proučevanje V*0" duktivnosti dela. F! Pohištvo za ladje i«5*" luje od aprila letos Spk*1^ mizarstvo na Dvoru. Svoj izdelke pošiljajo našim r"8^ večjim ladjedelnicam, gradijo potniške in trgovs* ladje. Tudi prihodnje ]e"~ bodo izdelali več postelj u omaric za ladje. DOLENJSKI LIST LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL v Novem mestu - IZDAJATELJSKI SVET: Milan Baškovič, Tone Gošnik, inž. Davorin Gros, inž. Jože Legan. Franc Molan. proj-Ema Muser, Maks Pogačar, Miran Simič, prol-Tone Trdan, Janez Vitkovič in Viktor Zupančič UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni in odgovorni urednik), Miloš Jakopec. Drago Kaslelic in Ivan Zoran IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 20 dinarjev - Letna naročnina 900 dinarjev, po'" letnu 450 dinarjev; plačljiva Je vnaprej. Za ifj0^ zemstvo 1800 dinarjev — Tekoči račun pri P0"^ Narodne banke v Novem mestu 600-11-3-2* NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg 3 (vhod iz Dilančeve U'jJJL« Poštni predal: Novo mesto 33 - TELL*^ št. 127 - Rokopisov in fotografij ne vTačarno TISKA: Časopisno podjetje »DELO* v Ljuon"