Leto IV.
Celovec, 17. decembra 1948	""l'F”,1"",1!!.”—1—
"^E^^^SSmESSSmSSSSSSmESEmSSESm Številka 51
Razširitev Severnoatlantske pogodbe
Razgovori mčd sedmimi državami v Washingionu so v teku
Obseg Severnoatlantske pogodbe, o kateri razpravljajo pri konferenci sedmih držav v Washington!!, bo bržkone znatno povečan. Kakor poročajo iz Washingtona, bodo povabljene tudi Danska, Norveška, Islandija in Portugalska k razgovorom glede sklenitve pogodbe za medsebojno pomoč v slučaju oboroženega napada.
Vzroki za p o vabite v teh nadaljnjih držav go naslednji:
Upravnik organizacije za gospodarsko sodelovanje Hoffman je dal zagotovilo, da ho Amerika še v naprej podpirala Kitaj* sko, če bo dežela prišla pod koalicijsko vlado.
Ta izjava je sledila nedavnem umiku kitajske vlade iz ogrožanega področja Tangšan, 64 milj severovzhodno od Tien= cina brez vsakega pritiska s strani komu= nisto v.
Hudi boji v grških gorah
Grške čete so s pomočjo oklopnih vozil pregnale upornike jz gorskega mesta Kar* dice v Tesaliji, ki so ga bili uporniki pred kratkim zavzeli. Nepotrjena poročila ja* vljajo, da so uporniki ubili mestnega prefekta in odpeljali del moškega prebivalstva s seboj. Tudi javljajo, da se še vedno vrše hudi boji okrog tega mesta.
Neko poročilo vladnega generalnega šta* ha javlja, da so uporniške sile s štirimi brigadami moštva napadle mesto Kardica v soboto ponoči. Vladne edinice, ki so pri* hitele iz bližnjih oporišč,so dosegle mesto v nedeljo zvečer. Pregnale so uporniške si* le po hudih bojih za vsako ped zemlje, pri katerih je bila glavna elektrarna razdejana.
Poročilo tudi zanika trditev Markosovih pripadnikov, češ da so zasedli vas Aeto-meiitza v gorovju Grammos, ter pristavlja, da je 30 upornikov napadlo vas, toda so bili odbiti.
Radio »Svobodna Grčija« pa trdi, da so uporniki tekom meseca novembra pobili ali ranili 5493 mož vladnih čet. Poročilo pri* pominja, da so uporniki razdejali i 179_ tovornih voz, 18 tankov, devet železiiiških voz, 25 mostov ter sestrelili šest letal in jih deset pokvarili.
OPOZORILO!
Našim cenjenim naročnikom in bralcem sporočamo, da bo izšla božična številka „Koroške Kronike“ že v torek 21. decembra in sicer v zelo povečanem obsegu. Novoletna številka našega lista bo izšla ob normalnem času, t. j. v petek 31. decembra 1.1.
vodovje Severne Evrope, katero bi morebitni napadalec lahko uporabil za napade proti transportom in vojaškim dobavam iz Severne Amerike v Za-padno Evropo.
Danska poseduje Grenlandijo, ki ne bi bila važna samo za vodstvo morebitne vojne v Arktiki, temveč ima tudi pomembno vremensko opazovalno in oddajno postajo, ki je bistvenega pomena za zračni promet nad Severnim Atlantikom.
Ta umik je bil zadnji iz vrste mirnih umikov brez boja.
Ko je Hoffman govoril pri neki tiskovni konferenci v Šangaju, je izjavil: Točno ne vemo, kaj se bo zgodilo in kakšna koalicijska vlada bo postavljena. Toda če bo ta za* stopala ves kitajski narod, se bom potego* val za nadaljno pomoč Kitajski.
Hoffman je pristavil: »Seveda pa mi ne bomo šli z vsako koalicijsko vlado, ki bi zatirala svobodo govora in vere.« — Pre-dno je Hoffman sprejel novinarje, je imel dolg pogovor s predsednikom Sun Fojem.
Ta novica je v zvezi z nedavno umakni* * tvijo iz Tangshana ojačila domnevo, da skuša predsednik Sun Fo vpostaviti neka* kšno »previdno« vlado, ki bi ugladila pot do mirovnih pogajanj s komunisti ter omo* gočila osnovanje koalicijske vlade, katera bi vključevala komuniste.
Rudniško področje Tangšana je bilo najbogatejše ozemlje v skrčeni kneževini ge* nerala Fu Tso Yi=ja, vrhovnega poveljnika vladnih čet v Severni Kitajski.
Poročila iz Šanghaja javljajo, da umikajoče vladne čete niso ničesar razdejale za seboj. Vsa ruda in dragocene naprave, ka* kor tudi rudniško skladišče, kjer je bilo nakopičeno 1,000.000 ton premoga, so do= bili komunisti nedotaknjeno v roke.
Obisk gospe Čangkajškove v Washing* tonu je bil poraz za sedanjo kitajsko vlado.
Čilske obtožbe proti Sovjetski zvezi
Čilski delegat Luis David Cruz Ocampo je pred pravnim odborom Združenih naro* dov obtožil Sovjetsko zvezo, da odreka svojim državljanom one pravice, ki so jih pred 500 leti dali carji sužnjem in tlačanom. Izjavil je, da Sovjeti terorizirajo vse prebivalstvo svoje države in da so ustvarili policijsko državo.
Do te izjave je prišlo med razpravo o čilskem predlogu, ki obtožuje Sovjetsko zvezo, da krši osnovne človečanske pravj* Ce s tem, da ne dovoli ženi nekega čilske* ga diplomata, ki je bila rojena v Rusiji, skupno s svojim možem zapustiti Sovjetsko zvezo.
Portugalska pa poseduje Azore, zračno oporišče v Severnem Atlantskem morju največjega pomena.
Bržkone bosta Portugalska in Irska po* Vabljeni; da sodelujeta pri tem varnostnem načrtu. Irska poseduje življensko važna oporišča, toda kakor sporočajo, Irska ni pripravljena sodelovati pri tem obrambnem sistemu, dokler še ni jasno, ali bo ostala v Britanski Zvezni kraljevini ali bo dosegla svojo samostojnost.
Razgovori o Severoatlantski pogodbi so se pričeli že meseca julija, a so bjli septembra prekinjeni. Sedaj pa so zopet v te* ku. Ena izmed točk, ki jih bodo obravna* vali pri tej konferenci, je vpostavitev stalnega tajništva Atlantske zveze in ustano* vitev svetovalnega odbora.
Delegacijo Velike Britanije vodi britan= ski veleposlanik v Združenih državah, Sir Oliver Franks* delegacijo Združenih držav pa Robert Lovett, namestnik zunanjega ministra. Kanado in pet držav Zapadne zveze zastopajo njihovi veleposlaniki in mi= nistri v Washjngtonu.
Dve slavnosti v angleški kraljevski družini
Angleški kralj Jurij VI. je v torek 14. t. m. praznoval svoj 53 rojstni dan. Ob tej priliki so prispele v Buckinghamsko palačo brzojavne čestitke iz vseh delov sveta. Na ta dan so bile vse javne zgradbe okra* šene z zastavami, vendar pa se niso vršile nobene javne slavnosti. V Hyde parku so ob tej priliki dali topovski pozdrav iz 41 topov.
Kralj je preživel svoj rojstni dan v pa* lači ter opravljal običajne državne posle. *
V sredo, 15. t. m. je bil krščen prvoro* jenec princese Elisabete. Pri krstu je dobil ime Charles Philip Arthur George Edin* burški. Krstni botri so bili: angleški kralj, mati sedanje kraljice, Marija, princeza Margareta, norveški kralj, grški princ Ju* rij in več drugih oseb lordskega stanu.
Zadnji angleški kralj, ki je nosil ime Charles, je vladal od leta 1649 do 1685.
Zasedanje UNO končano
RAZLIČNA MNENJA O USPEHIH TEGA ZASEDANJA
V soboto, 11. decembra so zaključili v Parizu zasedanje Organizacije Združenih narodov, ki je trajalo tri mesece.
Britanski tisk razpravlja o zaključenem zasedanju na splošno z izrazom razočara* nja, ker je bilo tako malo doseženega.
Sovjetski delegat, Višinski, je govoril o trpki izjalovitvi zasedanja. Glavni tajnik Združenih narodov, Trygve Lie mu je pa odgovoril, da je treba označiti ob zaključku tudi uspehe in ne samo neuspehe.
Po mnenju britanskega odposlanca Gor* dona Walkerja bo prešlo to zasedanje v zgodovino, ker je doseglo dve veliki odlo* čitvi: mednarodno deklaracijo o zagotovitvi Človečanskih pravic in mednarodno po* godbo proti rodomoru, katerega so ozna* čili za zločin.
Zasedanje so preložili do prvega aprila 1949 v Lake Successu>
Nas advent
Po zboljšanju obstoječih razmer hrepenimo. Težko breme povojnih prilik nam ja naloženo. Ni zadovoljstva, prepadi med na* rodi se večajo, stotjsoči brezdomcev še vedno čakajo na rešitev bednega položaja, osnovne svoboščine človeka še niso povsod uveljavljene. Nasprotno, pojavlja se su* ženjstvo duha in telesa.
Razumljivo, da vlada nezadovoljstvo in da narodi težko pričakujejo rešitve od stra* hu pred nasiljem in suženjstvom ter išče* jo izhoda k lepšemu življenju. Naš čas je v marsičem podoben času pred prihodom Odrešenika. Tudi danes čaka bedno človeštvo odrešenja. Ponujajo se razni odrešeniki, ki obetajo sijajno bodočnost in ena* kopra vnost ter tovarištvo vseh ljudi. Obe* ta jo brezrazredno družbo, raj na zemlji brez Boga. Obetajo, pravjm, do uresniče* nja tega pa ne bo nikoli prišlo. Le eden je Odrešenik, le eden kaže pravilno pot k re* šitvi perečih vprašanj — ne v brezrazredni družbi nekega namišljenega tovarištva, ampak v harmonični povezanosti vseh sta* nov, v kraščanskem solidarizmu. Družba, kjer le en stan privilegiran, vsi drugi sta* novi pa igrajo podrejeno vlogo, ni mogo* ča. V družbi brez Boga postane človek človeku volk, pravica ostane le na papirju, ljubezni v takšni družbi ni, saj smatra brezboštvo, ki hoče graditi tako družbo, ljubezen le kot slabost. Družba, zgrajena na nekrščanskem temelju, nujno postane zverinjak, država pa igra le vlogo krotilca z bičem.
Hrepenimo po odrešenju izpod jarma temnih sil, ki ne poznajo ne ljubezeni in ne pravice. Naš advent ne sme biti le v priča* kovanju, tarnanju in vzdihovanju. Odreše* nik je že med nami nad 1900 let. Mi se le spominjamo hrepenenja pravičnih Stare zaveze in odrešilnega prihoda učlovečene Besede. Naš advent mora biti izpolnjen z dejanjem. Od nas Samih, od naše dajavno* sti je odvisno naše odrešenje. Bog nam ho* če pomagati kot dobri oče, a želi našega sodelovanja. Tudi danes nam Bog pošilja svoje glasnike, po katerih nas poziva k delu, trdemu delu za obnovo.
Vojna je zapustila tako strašne posledi* ce v nravi ljudi, da niti misliti ne smemo na boljše čase, če ne bomo vsi katoličani takoj resno prijeli za delo. Kje? Ni treba mnogo povpraševati. Poglejmo v svojo duševnost, pa bomo kmalu spoznali, kako je vse ohlapno v nas. Katoličani smo le še po krstnem listu, morda še nedeljski katoliča* ni, tako iz navade, a v praksi pa smo po* polnoma materialistično usmerjeni. To, kaf »nese«, kar vrže čim večji dobiček, to še cenimo. Duhovne dobrine pa so nam že povsem postranska stvar. Prevrnili smo lestvico vrednosti. To, kar bi moralo biti na vrhu, je sedaj spodaj.
Kaj pa vzgoja naše mladine, ki je bo* dočnost naroda? Ni dosti, da ji oskrbimo dober gmotni položaj, še mnogo več je vredna plemenita vzgoja duha in srca. Ka* ko ceni sodobna mladina krepost čistosti? Ali je še naša hiša zavetišče nravnega življenja, ali pa je že postala kotišče izživlja* nja ter vodi na pot, ki pelje v večno pa tudi v narodno propast? Kako ceni mladina rod duhovne vrednosti kakor so vera, ma* terina beseda, narod? Marsikje so te veli* ke vrednoste že pokrite s prahom pozab* Ijenja. Družina sama je prenehala biti og* njišče velikih odrešilnih idej.
Naša naloga? Advent je. Ne smemo veS zamujati časa. Prah, ki je pokril pod razmerami zadniih desetletij naše duhovne vrednote, e d', ranimo!
Družine naj postanejo spet poleg cerkva' resnična svetišča in žarišče vsega lepegäj /Nadaljevanje na 2. strani),
Norveška in Danska nadzorujeta
Hoffman je obljubil nadaljnjo pomoč
Kitajski
Najpomembnejša zunanjepolitična izjava Združenih držav po pričetku komunističnih uspehov na Kitajskem
Po zemeljski oblil
VELIKA BRITANIJA
Pet zdravnikov je v Buckinghamski palači podpisalo sledeče spričevalo o zdrav= stvenem stanju angleškega kralja, ki je bjl pred kratkim obolel na poapnenju žil: »Zdravstveno stanje kralja je na sploš» nem dobro in od posveča precejšen del svOs jega časa opravljanju državnih poslov. Krvni obtok se le počasi izboljšuje, toda opaziti je, čeprav majhno, vendarle nade= polno izboljšanje.«
Bivši zunanji minister, gospod Eden je govoril pri seji o zunanjih zadevah v Spodnji zbornici ter poudaril, da se konzer* vativna stranka strinja s politjko britanske vlade glede Berlina in njenega zadržanja napram Nemčiji.
Izrazil je tudi nujnost skorajšnje skle= nitve Atlantske pogodbe ter napravil konkretne predloge glede italijanskih kolonij, Palestine in gibanja za Združeno Evropo.
Prihodnje leto bo otvorjena v Londonu kolonijalna razstava, ki ima namen predo= čiti narodom Velike Britanije socialno in gospodarsko življenje v britanskih koloni= jah. Razstava bo otvorjena junija in bo trajala šest tednov.
AVSTRIJA
Avstrijski parlament je z navdušenjem pozdravil izjavo britanskega zunanjega ministra Bevina, ki jo je podal pred parlamentom in v kateri je izjavil, da Velika Britanija želi, da bi Avstrija dobila obljuba Ijeno svobodo in postala neodvisna. So» cialistični poslanec in župan mesta Linča, dr. Koref, je dejal: »Izjava gospoda BevL na nas navdaja z novim upanjem. V jme= nu avstrijskega naroda se mu zahvaljujemo iz globine srca.«
Gospa dr. Ottillinger, državna podtajni-ca pri ministrstvu za načrtno gospodarstvo, je bila pred sovjetskim vojaškim sodiščem obsojena zaradi vohunstva na 20 let prisilnega dela. Uradna sovjetska poročevalk ska agencija pa zanika to poročilo. Tudi navaja, da še ni končana preiskava sluča* ja dr. Ottillingerjeve in se vsled tega niti sodna^ razprava proti njej ne more pričeti.
Slučaj dr. Ottillingei jeve je prišel na dnevni red tudi pri zasedanju Zavezniške= ga sveta ob koncu tedna.
Britanski zastopnik general Winterton je predlagal, da naj se razprava proti dr. Ottihngerjevi vrši javno pred običajnim sodiščem, kjer bo imela polno možnost za* govora in obrambe ter avstrijskega odvet= nika, katerega naj Sama izbere. Sovjetski zastopnik Kura sov pa je izjavil, da še ne more podati drugih tozadevnih podrobno* sti kot onih, kj jih je že objavila uradna sovjetska obveščevalna služba Tass.
JUGOSLAVIJA
Gospod Kardelj, jugoslovanski zunanji minister in član Politbiroja jugoslovanske komunistične stranke, je grajal prostovoljne delovne brigade, češ da njso vedno prostovoljne in da izgubljajo svoj ugled. V nekem govoru pred federativnim odborom Ljudske fronte je pozval člane stranke, naj priznajo svoje napake ter jih odpravijo, dokler ne bo večja napaka pokopala njih samih.
Ko je gQvoril o mladinskih brigadah, ki so pomagale pri javnih delih v raznih pre= delih dežele, vključno pri graditvi železnic, se Je Kardelj pritožil, da so se pripetili slučaji, da je bila hrana nezadostna in bi* vališča pomanjkljiva, kar je v več sluča* jih privedlo do obolenja.
ITALIJA
Obisku gospoda de Gasperija v Bruslju pripisujejo v Rimu velik političen pomen. V razgovorih z belgijskim zunanjim mini* strom Spaakom sta obravnavala izglede Italije za priključitev k Zapadni zvezi in nato še k Atlantski pogodbi, dalje predlog grofa Sforze o Evropski zvezi, ki ga je na* pravil v Franciji, in pa vprašanje bivših italijanskih kolonij. Zaključno poročilo, ki so ga podpisale vse stranke razen levičar* skih skrajnežev, razpravlja o tem, da je treba mirovno pogodbo znova proučiti, če hočejo, da bo Italija postala važen činitelj pri evropski obnovi in obrambi zapadne civilizacije.
Šef štaba italijanske armade, poročnik general Efisio Marras je obiskal začetkom decembra Washington. Domnevajo, da je imel z ameriškimi oblastmi razgovore za ojačanje italijanske armade na obseg, ki ji ga dovoljuje mirovna pogodba. ,
ČEŠKOSLOVAŠKA
Zdenek Smetaček, češkoslovaški konzul v New Yorku je podal ostavko katero je utemeljil s pripombo, »da je sedanja češ* koslovaška vlada odvisna od tujih intere* *ov v nasprotju z resnično voljo češkoslo* jraškega naroda.«
Izjavil je, da se je odločil za ta korak potem, ko ga je »neki praški agent silil, da bi napravil javno poročilo proti dr. Janu Papaneku, bivšemu stalnemu češkemu de* legatu pri Združenih narodih«. Dr. Papa= nek je namreč marca meseca odklonil pri* znati svojo odpustitev, ko so komunisti prevzeli oblast v deželi.
Trije vojaki, ki so bjli obtoženi, da so nameravali umoriti predsednika Češkoslovaške, gospoda Gottwalda in druge vodilne politike, so bili pred državnim sodiščem v Bratislavi obsojeni na smrt.
Državno sodišče v Pragi je obsodilo Karola Vosatko, bivšega polkovnika češke ar* made na devet let ječe, ker je skušal pre* koračiti mejo in stopiti v tujo armado.
MADŽARSKA
Istvan Doby, nekdanji kmetovalec brez zemlje in sedaj levičarski predsednik mad* žarske stranke malih posestnikov, je bil imenovan za ministrskega predsednika Madžarske ter nasledil Lajoša Dinnyesa, ki je prejšnji teden odstopil. Nova vlada pa bo, kakor domnevajo, le začasna, dokler ne bo reorganizirana madžarska neodvisna fronta.
Doby je dosedaj imel mesto ministra za poljedelstvo. Nasledil ga bo Istvan Cerla. Mesto finančnega ministra je trenutno ne* zasedeno, ker je Miklos Nyarady za časa svojega bivanja v Švici podal ostavko. Imenovani je pripadal desničarskemu krilu stranke. Njegove posle je začasno prevzel Erno Gero, generalni podtajnik mad* žarske delavske stranke. Prav tako je bilo imenovanih več novih državnih podtajnik kov.
Odstop bivšega ministrskega predsedni* ka Dinnyesa je sledil neki objavi predsed* stva stranke malih posestnikov, v kateri ga grajajo, da je dovoljeval sumljivim elementom delovanje v partijski organizaciji.
Novi ministrski predsednik Doby je predlagal ustanovitev petčlanskega odbora, ki bo proučeval obnašanje partijskih funk-cijonsrjev in skrbel za odstranitev vseh »buržujskih elementov«, ki pod krinko le* vičarskih podpornikov vodijo dvojno po= litiko.
FRANCOSKA
Gospod David Bruce, šef odposlanstva za razdelitev Marshallove pomoči v Parizu, je opomnil Francijo, da Združene države pričakujejo od nje »še večjih naporov«, s katerimi si bo zaslužila še nadaljnjo po* moč.
Pri neki pojedini v Lille je gospod Bruce naznanil, da se bo ameriška pomoč pri ob* novi Evrope osredotočila v nalogi, da dobi Francija finančno trdnost.
Ob zaključku zasedanja generalne skup* ščine Združenih narodov je francoski zunanji minister gospod Schuman posvaril navzoče, »da ne smejo izgubljati časa«. Pri* stavil je, da se bosta oba tabora morala odločiti za medsebojno življenje v miru. »Če ne,« je dejal, »je vojna neizogibna«.
ZDRUŽENE DRŽAVE
Predsednik Truman je grajal grško vla* do, češ da ni mogla napraviti konec Mar* kosovemu uporu. Dejal je, da po 18 mesecih' ameriške pomoči v znesku 42,500.000 niso dosegli drugega kakor popolen »vojaški za* stoj«.
Po obisku gospe Čangkajškove je predsednik Truman izjavil, da ima mnogo razumevanja za njene prošnje po večji ame* riški pomoči pri n?daljevanju vojne proti komunistom na Kitajskem. S tem pa se* veda še ni rečeno, da se bodo odzvali tem prošnjam.
Pri ameriškem zunanjem ministrstvu so se. vršili ob začetku tedna razgovori za obrambno pogodbo med Združenimi drža* vami, Kanado in petimi državami Zapadne zveze.
Pogajanja, ki so bila meseca septembra prekinjena, da bi im.e'le vlade priložnost proučevati razvoj dogodkov, se bodo sedaj nadaljevala. O vsebini teh pogajanj pa ne bodo objavili ničesar, dokler ne bodo do* segli popolnega sporazuma.
SOVJETSKA ZVEZA
Rusija je protestirala pri finski vladi, češ da finski časopisi razširjajo protisovjetsko propagando. Moskovski radio je objavil, da je Sovjetska vlada poslala finskemu zunanjemu ministra noto, v kateri obtožuje »neodgovorne elemente« na Fin* skem, češ da izvajajo protisovjetska deja* nja ter kalijo odnošaje med Finsko in So* vjetsko zvezo.
Protest obtožuje tudi finsko narodno gledališče, ki je bilo uprizorilo Igro »Uma* zane roke«, delo francoskega avtorja Jeana Paula Sartreja, v kateri je izražena »sovražna in izzivalna težnja napram Sovjetski zvezi«.
Nota obtožuje tudi druga gledališča, češ da igrajo »protisovjetske« igre, kar ni »v skladu s finskimi obveznostmi napram So* vjetski zvezi. Nota izraža upanje, da bo finska vlada zaustavila takšne »gnile ak* cije«.
□robne novice
Gospa Oksana Stepanova Kosenkina, ruska učiteljica, ki je pred tremi meseci skočila iz tretjega nadstropja ruskega kon* zulata v New Yorku, da se ji ne bi bilo treba vrniti v Rusijo, je sedaj toliko okreva* la, da je lahko zapustila bolnico. Zdravnik je izjavjl, da je njeno splošno zdravstveno stanje zadovoljivo. Gospa Kosenkina je izjavila, da jo je njena sestra, gospa Euge* nija Robertson povabila, da bi šla z njo v Anglijo, vendar pa bo rajši ostala v Ame* riki.
*
V zadnjem času so se vršila pogajanja med britansko in belgijsko vlado za skle* nitev pogodbe, po kateri bi Velika Brita* nija zaposlovala belgijske tekstilne delav* ce. To je predlagal britanski delegat prj konferenci dežel, članic Marshallovega načrta v Parizu. Trenutno je v Belgiji 6000 brezposelnih in 11.000 le delno zaposlenih tekstilnih delavcev.
*
Policija v Kairu je pred kratkim zajela nekaj članov teroristične skupine, ki je ob* tožena, da je izvršila več bombnih napa= dov. Tudi so odkrili ogromne množine streliva in pa načrte za bodoče napade. Aretiranci pripadajo muslimanski zvezi.
*
Uredništvo časopisa »New York Heralđ Tribune« je sporočilo, da je njihov dopis* njk na Madžarskem, Homer Bigart dobil policijski nalog brez vsake utemeljitve in sredi noči, naj takoj zapusti deželo. Gos* pod Bigart je bival na Madžarskem le ne* kaj tednov, poprej pa je bil kot dopisnik lista v Jugoslaviji.
*
Oče Remis Varga, pridigar v Budimpešti, je bil obsojen na šest let ječe, ker je »ščuval s pfižnjče proti ljudski demokraciji ter eital s prižnice izvlečke iz časopi* sov.« Njegovo imetje je bilo zaplenjeno.
Italijansko
Obisk gospoda de Gasperija v Bruslju in Parizu je znak, da je Italija sedaj pripravljena stopiti v ožje odnošaje z zapadnimi sosedi. Skupnost v izvajanju evropskega obnovitvenega načrta je nekoliko ugladila pot. Mnogo Italijanov se še ni vživelo v današnji položaj, toda vkljub njihovi prirojeni nezaupljivosti se polagoma vključujejo v gospodarsko sodelovanje z ostalimi evropskimi državami.
Britansko finančno odposlanstvo, ki je obiskalo Rim, je imelo več razgovorov z italijansko vlado glede plačevanja. Me* njalni tečaj je sedaj takšen, da pride Italijanom funtšterling sorazmerno cenejše kakor dolar. Finančna stabilnost in izbolj* šanje proizvodnje v Italiji bosta imela posledice tudi za položaj Anglije, prav tako kakor bi propad Italije pomenil, da so bile vse olajšave in pomoč iz Marshallovega načrta vržene v vodo.
Italija se bori za svoj obstanek. Še se ji ni posrečilo odpraviti nereda in spletk, ki so ostali še izza fašističnega režima in tu* di ni gotova, če bo mogla uporabiti ameriško pomoč tako smotrno, da se bo mogla do leta 1952 gospodarsko popolnoma osa= mosvojiti.
Sedanji položaj v Italiji daje povode za nemire. Politična negotovost in pomanjkanje blaga in surovin vplivata nepovoljno na javno življenje. Italija je potisnjena v resen gospodarski zastoj, k katerega ne najde izhoda. Tržišča so ohromela, število nezaposlenih je naraslo na 2,300.000 (po uradnih poročilih), toda pri tem je še nejasno, koliko je poleg teh tudi takšnjh delavcev in nameščencev, ki niso polno za= posleni. Proizvodnja je v nekaterih panogah napredovala, samo cene izdelkom so zelo visoke, vendar jih ni mogoče primer* jati s cenami v Franciji.
V Italiji je danes velik presežek delavstva. Znano je da se italijanski narod nag* lo množi. Pred prvo svetovno vojno je ita* lijansko ljudstvo lahko iskalo svojo srečo onstran Atlantika in milijoni ljudi so odšli tja za dolga leta ali za celo življenje. Med dvema vojnama, ko je bilo izseljevanje ali nemogoče ali pa zelo težavno, je fašistično gospodstvo napravilo iz nezaposlenih vojake in policaje, kar pa praktično ni izbolj*
Naš advent
(Nadaljevanje s 1. strani.)
osrečujočega in dvigajočega. Kakor ima križ častno mesto v hiši, tako naj bo če* ščena tudi materina beseda. Lestvica duhovnih vrednot bodi merilo naših dejanj, našega ravnanja v zasebnem in javnem življenju.
Proti prodirajočemu in kot zahrbtna bo* lezen vse razkrajajočemu brezboštvu po* stavimo protisilo: katoliško dejavnost. Ko* nec naj bo lepemu in cenenemu deklamira* nju o krščanskih idealih. Zdaj je čas hoja, čas dejanj! Naš advent nas kliče na delo. Če njsmo šleve, se bomo odzvali!
Iz Beograda je odšlo domov, po poročilu avstrijskega poslaništva, v sredo 1300 av* strijskih vojnih ujetnikov v Jugoslaviji.
*
Predsednik jugoslovanskega sindikalne* ga odbora, Djuro Salaj, je izjavil v svo* jem govoru v Beogradu: »Nimamo zadosti tega, kar bi potrebovali, toda delavci tu in tam večkrat ne dobijo niti tega, kar imamo. Trgovinski aparat razdeljuje samo bla* go, namesto, da bi skrbel za potrebe. Za te nedostatke so odgovorni sindikati, ki niso znali sporočiti industrijskim podjetjem po* treb delavcev.«
*
Kakor poroča Reuter se bodo zunanji ministri držav, ki so članice Marshallovega načrta, sestali še pred koncem tega leta k posebni seji sveta Organizacije za go* spodarsko sodelovanje. Sklicanja posebne seje sicer še niso sklenili, toda nekateri odposlanci pri tem svetu so mnenja, da bo treba za odstranitev težkoč, kj so nastale pri medsebojni primerjavi obnovitvenih načrtov Velike Britanije, Francije in držav Benelux, osebne akcije zimanjih ministrov. *
Argentina in Poljska sta podpisali tr* govski sporazum, na podlagi katerega bo Argentina dobavila Poljski kože, v zameno pa bo dobila premog. Državi sta se poleg tega obvezali,, da bosta povečali svoj trgo* vinski promet do letne vrednosti 50 milijonov dolarjev.
Poljska bo kupovala kože, volno, olje in maščobe, cinkovo rudo in sadje. Izvažala pa bo v Argentino premog, cement, jeklo za železnice, električni material, papir, les, steklo, kemične proizvode in tkanine.
vprašanje
šalo ničesar, temveč je ie pospešilo vojno. Italijanska vlada je od leta 1945 skušala doseči, da bi druge dežele sprejele njene izseljence, toda v nekaterih deželah so bili taki pogoji, da so ljudje rajši ostali kar doma, čeprav nimajo izgieda za bodočnost.
Nezaposlenost v Italiji danes in tudi v preteklosti večkrat povzroča pomanjkanje surovjn. Tukaj je velike važnosti evropski obnovitveni načrt in pa smotrni notranji ukrepi. Nevarnost pa je, da bodo pomoč iz Marshallovega načrta uporabili pretežno samo za to, da spravijo industrijo in trgovino v tek, a za surovine ne bo več ostalo sredstev.
Vse te težave pa je možno premostiti. Gospodarska ustalitev se da doseči tudi s smotrnim delom in modrimi načrti. Kar pa celoten podvig otežuje, je to, da vlada po* manjkanje socialnega mira in medsebojnega zaupanja, v katerem bi prišle vrline, kot so zmožnost, marljivost in razumnost, ki so Italijanom lastne, polno do izraza.
Dežela je zelo razrvana. Komunizmu se je posrečilo, čeprav z velikimi težavami, pridobiti precejšen del socialistov in se ta= ko razširiti, a poleg tega so vidni znaki, da ponekod ponovno vstaja fašistična miselnost.
Vlada nima lahkega posla, da obdrži ravnotežje. še celo v de Gasperijevi stranki, med krščanski demokrati, vladajo nasprotja glede zadržanja Italije napram zapadni Evropi. V nasprotju s stališčem grofa Sforze je skupina v krščansko-demokrat* skl stranki zahtevala, da se Italija ne sme pridružiti takšnim načrtom, kot je n. pr. Bruseljska pogodba.
Ta težnja, ustvariti strogo razliko med levico in desnico, ki jo moremo opaziti povsod drugod po Evropi, pa je velika za* preka do gospodarskega podviga. Nujno pa je potrebna sloga in zaupanje med de* lavslrimi u družen ji in delodajalci, da hi proizvodnja mogla napredovati in bi ljudje prišli do odgovarjajočega zaslužka. To pa zavisi tudi od spretnosti vlade, kako ho v prihodnjih mesecih izvedla reforme, ki bodo pripomogle do razvoja in napredka, in privedla nekaj življenja v novo re* publiko.
Polifični ustroj sovjetske oblasti
Rusi so vedno bili svoje vrste narod. Še zlasti to lahko trdimo o, d;našnji Rusjji ali o Sovjetih.
Zaradi tega je Evropejcu zelo težavno dobiti pravo sliko o osebnosti sovjetskih voditeljev ter o splošnem ustroju sovjets ske oblasti.
Še najlaže pridemo do jasne slike o po= litičnem ustroju sovjetske oblasti, če po= gledamo, kdo in kaj so ljudje, ki imajo to oblast v rokah.	.	.
Najprej je potrebno orisati posebni su stem sovjetske vladavine, ki danes odloča o usodi ruskega naroda. Sovjetski politični režim po bistvu ni prav dosti različen od političnega sistema, ki ga je Rusija imela že izza Ivana Groznega. Ta si je prvi na= del naslov carja in je od Bizantincev v vla= darski grb prevzel dvoglavega orla.
Če uporabimo primero, bi sovjetsko vla= davino primerjali s piramido, sestavljeno jz dveh polovic. Ti polovici sta na širšem koncu iz različnega gradiva, proti vrhu se pa vedno bolj spajata v eno.
Eno polovico te piramide sestavlja so= vjetski upravni stroj, ki temelji na celi lestvici tako imenovanih sovjetov ali po naše odborov.
Tj sovjeti upravljajo okrožja, pokrajine in posamezne, na papirju samostojne res publike, ki so združene v Zvezi Socialističs n ih Sovjetskih Republik, kakor se današ= nji ruski imperij imenuje (ZSSR).
Vsi ti nešteti sovjeti so podrejeni osred-nij vladi Sovjetske zveze, ki predstavlja vrhovno upravno oblast te države. Uradni naslov sovjetske vlade je Ministrski svet.
Sovjetski ministrski svet šteje kakih 70 ljudi, katerim načeluje ministrski predsednik. Tega moža ves svet dobro pozna, saj ni nihče drugi kakor Josip Visarionovič Džugašvili — StalVn.
Stalinu pomaga voditi to precej kočiji* vo ustanovo nič manj kakor 13 podpredsed= nikov vlade. Vsak izmed njih nadzoruje pos sebno skupino ministrov. Ministrski pod* predsedniki s Stalinom na čelu sestavljajo torej nekako ožjo vlado, ki dejansko od* loča o vseh važnih vprašanjih.
Drugo stran ali polovico omenjene pira* nvde tvori druga sodobna velika politična sila, katere prednik je nekoč bilo carsko plemstvo. Kakor je to plemstvo prej bim vladajoči razred v Rusiji, tako predstavlja današnji izbrani sloj Vsezvezna komuni* stična partija boljševikov.
Boljševiška partija šteje 6 milijonov iz* branih članov, privržencev marksistično* leninistično*stalinskega nauka. Njeni prva* ki vodijo usodo sovjetskih narodov od ok= tobrske revolucije 1917 dalje.
Vsaki stopnji oblasti na vladni strani te piramide odgovarja primerna partijska or* ganizacija na komunistični stranj. Vrhu tega pripada del vladnih zastopnikov v vsaki upravni ustanovi komunistični par* tiji.
Blizu vrha komunistične polovice v tej piramidi in na isti stopnji, kakor je na drugi strani sovjetska vlada, je Centralni komitet Vsezvezne komunistične partije.
"Ta je glavna gonilna sila vsega sovjetske* ga javnega, političnega jn kulturnega živ* Ijenja. Z njegovo pomočjo -partija drži v šahu vse ogromne milijone sovjetskega ljudstva.
Centralni komitet partije volijo vsi člani stranke na kongresu, katerega skličejo ta* krat, kadar se pač Stalinu zdi.
Centralni komitet šteje okoli 65 članov. To število nekako odgovarja številu mini* strov v sovjetski vladi.
Isto vlogo, kakor jo v vladi igrajo mi* nistrskj podpredsedniki, ima v partiji zlo* glasni politični biro. Ta bi po pravilih mo* ral biti samo nekaka izvršna ustanova cen* tralnega komiteta, a je v resnici vrhovna
oblast v partiji.	,
Politični biro šteje 14 ljudi. Deset od teh jih zavzema hkratu podpredsedniško mesto v vladi. Člani političnega biroja imajo torej večino v ožji sovjetski vladi. Tu, skoraj na vrhu piramide, sta partija in vlada že sko* raj povsem eno in isto. Docela pa se zljje* ta v eno prav na vrhu, kjer stoji današnji car vseh Sovjetov, ministrski predsednik Sovjetske zveze, glavni tajnik Vsezvezne komunistične partije, predsednik politbiroja, general vseh generalov, Stalin.
Zdaj pa poglejmo še nekatere osebnosti iz sovjetskega vrhovnega vodstva in nji* hovo vlogo v sovjetskem političnem ter upravnem ustroju.
Prvi med njimi je Stalin sam. Star je 68 let in precej bolehen. Stalin je vrhovni samovladar vseh ruskih dežela. Njegova oblast in odgovornost je večja kakor pa najbrž odgovornost katerega koli drugega živp.P'n Človeka.
Ni dvoma, da je Stalin pri vsem, kar nas na njem odbija, sposoben človek, sijajen in brezobziren organizator, ki ga odlikuje brezhiben spomin. Tuji državniki so v raz* govorih ž njim pogosto ugotovili, kako se spominja najneznatnejših podrobnosti za leta nazaj.
Stalin je znal okrog sebe zbrati skupino sposobnih ljudi, ki jih druži skupen strah pred njim. Vsi čutijo veliko spoštovanje pred načinom,s katerim se je Stalin priboril do vrhovne oblasti v Sovjetski zvezi.
Glavna Stalinova opora je 5 mož, ki nad* zorujejo tri zgodovinske temelje sleherne samodrške oblasti — vladajoči raz* red ali partijo, tajno policijo invojsko.
Prvi med njimi jeVjačeslaV Skr* j a b i n * M o 1 o t o v, ki ga zahodni svet pozna kot glavnega zastopnika sovjetske diplomatske taktike in kot trobilo Štabno* ve politike na mednarodnih posvetovanjih.
Nihče, kdor je kdaj videl Stalina in Mo* lotova drugega ob drugem, ne more za* res verjeti, da bi Molotov bil sposoben dr* žati obe polovici sovjetskega političnega stroja na vajetih, če bi ga ne podpiral Stalin.
Molotov je ministrski podpredsednik so* vjetske vlade, sovjetski zunanji minister, član politbiroja in takorekoč Stalinov ljub* Ijenec. Povsem se je odpovedal lastni oseb* nosti jn ga lahko smatramo za drugega Stalina, seveda brez gospodarjevih sposob* nosti in ugleda.
Drugi v tej skrupini je Lavrenti Pavlovič Beri a, po rodu Georgijec kakor Stalin. Med vsem, ožjimi Stalinovi* mi sodelavci je Beria tisti, do katerega čuti stari diktator še najmanj zaupanja.
Beria je maršal državne varnosti, mini* strski podpredsednik ter član političnega biroja. On je odgovoren za delo dveh po* licijskih ministrstev Sovjetske zveze. Prvo izmed teh je ministrstvo za državno var* nost, ki vodi obširno mrežo sovjetskega vohunstva v tujini- Drugo je ministrstvo za notranje zadeve, čigar naloga je vzdrže*
vati Stalinovo oblast v Sovjetski zvezi sami.
Vrhu tega so Beriu zaupali skrb za ra* ziskovanje atomske sile. Pod njegovim nadzorstvom in vodstvom je tudi sovjetska organizacija za prisilno delo ter veliki na* črti, ki jih morajo milijoni sužnjev izva*
^ Za Berio je bil najmočnejši mož v ožji Stalinovi okolici pokojni Andrej Žda» nov, drugi tajnik partije, poglavar neKda* nje Kominterne ter sedanjega Kominforma.
Naloga Ždanova je bila, voditi komuni* stične mednarodne sile tako, da bi čimbolj pospeševale razkroj kapitalističnega sveta ter ga brez nevarnih zapletljajev privedle v območje sovjetskega carstva.
Poleg Molotova je Ždanov imel izmed vseh sovjetskih voditeljev največ stiko.v z zahodnim svetom. On je Stalinu odgovar* jal za komunistično propagando po vsem svetu. Ždanov in Molotov imata med sovjetskimi mogočniki kaj malo. prijateljev.
Četrti v tej družbi je osebni tajnik so* vjetske komunistične partije, podpredsed* nik boljševiške vlade, Georgi Maksi* miljanovič Malenkov. Ta je velik strokovnjak za organizacijo in. je na to vi* soko mesto prišel zgolj po svojem delu, ne po pokroviteljstvu.	.
Malenkov ima poleg Stalina največ vpil* va na mogočni strankarski stroj. Vzgojil si je nov rod komunističnih uradnikov, ki vedno bolj zavzemajo vsa vodilna mesta v Sovjetski politiki. Med njimi sta zlasti vid* naVoznesenskij, vodja državnega na* črtnega gospodarstva ter organizator rde* čega vseslovanskega gibanja, in p^a Kosi* g i n, nekak varuh državnega pečata. Tem ljudem pravijo malenkovci. Oni bodo imeli vso besedo na prihodnjem kongresu par* tije ter odločali o volitvi novega centralne* ga komiteta ter politbiroja. .
Po zadnji vojni si je partija spet žago* tovila popolno nadzorstvo nad sovjetskimi oboroženimi silami. Vse maršale in gene* rale, ki so med vojno postali zelo priljub* Ijeni, so potisnili na politično nepomemb* na mesta. V javnem življenju ni več slišati
° In tako danes sovjetsko vojsko vodi do* kaj neznani maršal Nikolaj Bulganin, ki je
pomočnikov.
Bulganin je obrambni minister, član po* litbiroja, najprej politik, šele potem vojak, skratka pisarniški general. Vojaško smtnjo je oblekel šele leta 1941.
Do pred dvema letoma so mislili, da sta Beria in Malenkov dobra prijatelja. Kaze pa, da se je prijateljstvo nehalo tedaj, ko so v Kanadi odkrili sovjetsko, vohunsko mre* žo, ki je stikala za atomskimi skrivnostmi. Malenkov je to neprijetno.zadevo uporabil za boj proti Beriu, ki je odgovoren za škandal v Kanadi.
Vse kaže, da bo prihodnji, 19. zongres sovjetske komunistične partije kmalu. Mo= ral bi biti že pred 6 leti in ga torej ne mo* rejo več dolgo odlagati. Na tem kongresu bodo izvolili nov centralni komitet, ki bo zastopal svetovni komunistični blok ter iz Moskve vodil njegovo politiko. Tega nove* ga vodstva ne bodo nič obremenjevale raz* ne malouspešne komunistične partije v ta-koimenovanih kapitalističnih državah.
Taki so vsaj nameni rdečih prvakov v Moskvi. Ni pa seveda rečeno, da se bodo naklepi boljševiškega partijskega stroja za dosego svetovne oblasti tudi uresničili.
Titov odpad, pa tudi različna druga znamenja kažejo, da za železnim zastorom v sovjetskem bloku ne gre vse gladko, in da utegnejo glavne težave šele nastopiti.
' jr,* ••
&{apelfki gunt
- JI Zgodovinska povesi Spisal
■A d p Ožbolt J launig
(Nadaljevanje)
4.
»Že mogoče, da se je zbal,« meni komen* dator, žal mi je. Jezerjani so prihajali ve* dno radi k nam in prinesli tudi dosti su* rovega masla za razsvetljavo. Cesar Jožef strogo zahteva, da mora goreti pred glavnim oltarjem večna luč, in tudi župljam se branijo, da bi se odpravila ta stara na* vada, ki jo je vpeljal vjtez Schrottenbach, ko je premagal Turke.«
»Je res križ s temi Jožefovimi navedbami,« potrdi župnjk Prunner; »ženeški fle* gar Reitrer me že tudi gleda po strani, ker smo šli zadnjič s procesijo k sv. Marjeti in Lenartu ter na Jezersko. Župljani že njka* mor ne bi smeli več, niti v sosedne cerkve. Tako vendar ne more iti dalje.«
»Imaš prav,« pravi župnik Tacol,^ »tudi ha božja pota že ljudje ne smejo več. Vsa*
ko leto so se zbrali iz naše fare ljudje, ki so romali na sv. Višarje skupno s Štajerci. Tudi letos so hoteli iti o Binkoštih, a na* enkrat prijezdi flegar iz Ženeka in mi stro* go zapove, da pusti vsakega zapreti, ki gre na božjo pot.«
»Kako pa je to zvohal,« vpraša gališki župnik ves začuden.
»Tisti flegarjev škrjc, Robert Hubmah, mu je prinesel na nos. On je pisar pri ženeški sodniji, zadržuje se pa navadno v Kapli, kjer tudi stanuje. Sedaj hodi okoli in določuje, koliko morajo kmetje plače* vati davkov. Nihče ga ne mara.«
»Imaš prav,« poseže vmes Valentin Prunner, »prava šiba božja je za kmeta, neusmiljeno iztirjava davke in prav nič mu ni na tem, če mora posestnik golih rok od hrama. Vrh tega je brez vsake vere, božje stvari zasramuje in se iz njih norčuje, ta* ko da se že vse pohujšuje nad njim.«
»Pa kako si tako upa odirati ljudi?« vpraša šentvidski župnik svojega tovariša iz Kaple.
»To je čisto lahko, saj je javna tajnost, da je pisar Hubman nezakonski sin žene* škega flegarja. V mladih letih, ko je bil še ves divji, ni bila nobena ženska varna pred njim. Zalezoval je neko sobarico in ji tako dolgo obetal vse mogoče, da jo je spravil v nesrečo. Ker pa je mati umrla, je moral sam skrbeti za otroka in mu pozne* je pripomogel do te službe. Pa jabolko ne
pade daleč od debla, tudi sin se rad lovi za ženskami; sedaj je spridil tako pridno dekle, Hribernikovo Anko v Kapli.«
»Je pač škoda,« meni komendator; »tako pokvarjajo ti škrici poštena dekleta in jih spravljajo v sramoto.«
Cerkvena ključarja sta do sedaj zvesto poslušala. Pokrepčala sta se in dobra ka* pljica je jela siliti v glavo. To ju je ojunačilo, da se oglasi kot prvi Ofnar.
»Prosim za odpuščanje, gospod komen* dator, če vprašam, ali je res, da se sedaj ne bo smelo več zvoniti, če se bhža huda ura. Včeraj je nekdo hodil iz Celovca in je to slišal.«
»Da, imaš prav, ravno včeraj sem dobil ukaz, da je tudi to prepovedano.«
»Vso vero hočejo odpraviti,« se ojunači sedaj tudi Mihevc, »sedaj nimamo ničesar več, da bi se branili pred točo.«
»Jaz sem dobil ta ukaz že pred enim te* dnom,« pravi župnik iz Galicije; »no, moj mežnar tako ni rad zvonil, sedaj je pa prav vesel, češ saj tako nič ne pomaga.«
»O, že pomaga,« poseže vmes Ofnar; »lani je prišla silna nevihta od Celovca, pravijo, da je ušla študentom v črni šoli, naš mežnar je začel hitro zvoniti s sred* njim zvonom, ki je v ta namen blagoslov* Ijen, zato pa so se vlekli vsi črni oblaki čez Belo, v Žitari vasi pa je vse pobilo, ker ni bilo mežnarja doma, da bi bil zvonil, drugi se pa tudi ni zmislil na to.«
F K:	Žitarsko vino
Ob progi Sjnča vas—Železna Kapla se takoj za Goseljskim jezerom odpre dolini* ca s prijaznim naseljem Žitaravas. Pobočje bližnje takozvane Vinske gore je bilo zasajeno s trto, ki je rodila lepo rdeče, a precej kislo vjnce. Pravili so mu »žitarec«. Na Koroškem je že svoj čas slovelo to vino kot izvrstna in zdrava pijača.
Baje si je po nasvetu svojih zdravnikov tudi nemški cesar Karel V. z žitarcem okrepil zdravje, ko je nekaj časa bival v Beljaku.
V prejšnjih stoletjih so se razprostirali obširni vinogradi tudi ob sedanji državni cesti in železniški progi. Trta je tedaj prav dobro uspevala ter donašala viničarjem obilo zaslužka. Kako razvito je bilo vini-čarstvo, nam pričajo hiše in hišice ma po* bočju Vinske gore. V njih so shranjevali Žitarci vino in od takrat so se ohranila imena kot: Norčičeva klet, Hudernikova klet, Tacolova klet i. dr.
Trta kasneje radi neugodnega podnebja in raznih bolezni ni več uspevala. Žitarci so viničarstvo večinoma opustili, ker se delo ni več izplačalo. Vinograde so deloma preorali v njive, deloma pa jih zasadili s sadnim drevjem. Nekaj let so ohranili le še one, ki so imeli ugodno sončno lego. Ostalo’je tako malo vinogradov, da so tuj* ci začudeni vpraševali, kje raste splošno, hvaljeno žitarsko vino.
Monarhijska avstrijska vlada se je sicer zavzemala za to, da dvigne vinarstvo tega kraja do prvotne veljave. V to svrho je nasadila vzoren vinograd z amerikansko trto. Podpirala in bodrila je viničarje, naj si na isti način urede svoje vinograde. Ljudstvo se vzlic temu iz gmotnih ozirov ni znova oprijelo te panoge gospodarstva in ostalo je žal vse pri starem.
Polagoma so se opustili tudi lepi narodni običaji, ki so bili svoj čas v navadi pri tr* gatvj. Oglasi se le posamezen vrisk — re* dek pok iz možnarja, ki naj spominja na. nekdanjo veselo trgatev.
Ob dobrih letinah, kakor so bila leta 1908, 1909, 1917, so pridelali v Žitarivasi okrog 3000 1 vina, v Št. Lipšu nad ženekom in v Globasnici pa še večjo množino.
Ds si je bil žitarec vsled svojih posebno* sti dražji kot druga vina, so ga vendar viničarji še vselej lahko prodali.
Dai Bog, da bi »žitarec« zopet uspeval, kajti kar prikmetuješ na domači grudi, ti ni treba kupiti.
Slweitslti fteepww
Čist račun, dolga ljubezen.
Združba je mati zdražbi.
Sloga državljanov je utrdba države.
Klin se s klinom izbija.
Rep izdaja lisico.
Bolje je krjvico trpeti, nego krivičen biti. Ljubi starše, ako so pravični, sicer pa potrpi.
Prijatelje pridobivamo z uslugami in zvestobo.
Čas je človeku najkoristnejši svetovalec. Množenje denarja spremlja skrb.
Bog sodi, ko nihče ne toži.
V slogi male države rastejo, a v neslogi tudi velike propadajo.
Ljudje radi verjamejo ono, kar žele. Brzdati jezik ni najmanjša vrlina.
Dalje ali bliže, vsakogar čaka njegova smrt.
»Pa to še ni najhujše,« se oglasi župnik Hajnžič; »kamenskj župnik Pavel Miklavc je dobil pred štirinajstimi dnevj ukaz od komisarja Pauerja v Celovcu, da mora ta* koj odvzeti lepo obleko, ki jo nosi novi kip pobožne Hildegarde.«
»To nam je novo,« rečejo začudeno vsi župniki; »povej nam kaj več.«
»To še ni vse,« nadaljuje Hajnžič; »komisar je tudi zahteval, da ne smejo na dan sv. Agate metati kruhovih hlebčkov med množico, češ da uganjajo ljudje s tem samo prazno vero.«
»To že ni res,« poseže vmes Ofnar; »ti blagoslovljeni hlebčki imajo veljko zdravil* no moč, kadar kako živinče zboli. Lani je mojo kravo na paši napihnilo, bržkone je požrla zeleno žabo, ničesar ni pomagalo, tedaj pa je prinesla Kolarjeva Urša takšen hlebček, ki ga je dobila lani v Kamnu in mi rekla, naj to dam kiavi v sladko mle* ko zdrobljeno. Hitro sem to storil in glej čudo, naenkrat je kravi odleglo, letos je že imela najlepše tele, ki ga hočem tudi rediti.
»No, kaj pa so rekli Kamenčani na ta ukaz?« vpraša župnjk Prunner tovariša.
»Prihrumeli so v župnišče ter odločno povedali župniku, da kaj takega ne dovo* lijo na noben načjn. Iz Celovca je prišel neki škric, ki bi rmj nadzoroval, če se je to povelje tudi izvBšilo. Ko so kmetje to zvedeli, so ga pograbili in nagnali.
(Dalje prihodnjič.)
FR. MILČINSKI: ‘
O SODNIKU RABUZI
Sodnik Rabuza je bil star in obilen go= spod. Tudi vesten je bil in daleč naokrog je bilo znano, v kolikšni meri spoštuje postave. Ničesar ni ukrenil kar tako, nego vsakikrat je prej šel gledat v bukve. Ne* kateri so mislili, da so te bukve čarovniške bukve »Kolomon«. Toda niso bile »Kolo= mon«, nego so bile postave. Reklo se jim je* »Kazenski zakon«, vedno so ležale na pisalni mizi in so bile od vestne uporabe že vse razdejane na liste in povezane z vr= vico. Pravili so, da se je bjl neki dan znašel neznan zlikovec in je tik pred razpravo zmešal te liste. Pa je bil vestni sodnik Ra= buza vesten tudi tisti dan in je rajši odšlo* vil vse stranke in jih poslal domov. Kajti vest mu ni pustila, da bi jih sodil po po* stavi, v kateri so listi zmešani, in bi bile iz tega lahko nastale nedogledne posledice.
Tako vesten je bil in pravičen, pa je bil hkrati tudi zelo miroljuben. Ni vzrojil zle* pa. Zgodila pa se je ta zgodba še v času rajnega goldinarja — to bodi povedano za* to, da ne bo kdo kaj mislil ! Vzrojil je sodnik Rabuza le, kadar se je predrznil pon* leven kmetič in mu prinesel v dar kakšno pleče ali kar je bilo in mu ga je prinesel v pisarno. Takrat je vzrojil. Kar zarohnel je: »Marš gor!« Pa jo je pohlevni kmetič ubral gor po stopnicah, zgoraj ga je pri* jaznö sprejela gospa sodnikova, kj ni bila vezana na službeno prisego, in je sprejela pleče ali kar je bilo in je dala kmetiču pri* jazno besedo in požirek brinjevca.
In pa pri kazenskih 'razpravah je vea* sih vzrojil. Prihajale so predenj ženske, sitne, jezikave, obrekljive in so se pravda* le za čast in za jezik. Kadar ženskam preostaja časa, jim rada navzkriž prideta jezik in čast. Sodnik Rabuza jih je najprej pošteno oštel. Potem jim je priporočil po* ravnavo. Dejal je, najlepše je, Bogu všeč* no in ljudem, če oni, ki je žalil, prekliče. — »Tiho, ženska, sedaj jaz govorim! Tem la* že boste preklicali,« je dejal, »če niste ni* česar govorili! Oni pa, ki je užaljen, naj ne kuha jeze! Ampak odpusti naj svojemu bližnjemu, mu prijazno seže v roke, potem pa k Matevžu stopita na vkupen golaž! V svojem srcu premislite,« je dejal, »sedaj se bliža sveta velika noč. Vprašam: ali ste že bili pri spovedi? Ali boste povedali gospodu spovedniku, kako zakrknjeno vam tiči sovraštvo v grešni duši? Če bi prav hotel gospod spovednik, vam ne bo smel dati odveze in odpuščanja — o, vi tamkaj, saj vas poznam in vso vašo bajto, nič ne mrmrajte! — Sicer pa smo grešniki vsi! Zato pričakujem, da boste iz spravljivega srca radi vse odpustili!«
Tako je govoril miroljubni sodnik Rabuza; in ako ni bila velika noč, ki naj je užaljene stranke izpodbujala k odpuščanju in spravi, je bil pač sveti božič ali sveti postni čas ali so bile svete binkošti alj sve* to novo leto ali svete verne duše v vicah ali sveti Šmaren ali sveti Mihael ali kdor* kolj ali karkoli. Vse leto je nudilo polno pre* lepih vzrokov za to, da si sežeta stranki prijazno v roko in stopita k Matevžu na vkupen spravni golaž.
Gospod sodnik pa se je potem zado* voljno oddahnil, ker mu ni bilo treba zapisovati puste razprave in sestavljati puste sodbe, kajti bil je kakor že rečeno, zelo miroljuben.
No, včasih se mu je vendarle primerilo, da so bile kake stranke trmaste in se niso marale vdati izpodbudnim njegovim besedam. Zlasti se med onimi, katere tožijo, rade najdejo katere, ki nočejo slišati o spravi, nego odločno povedo in pri tej be= sedi vztrajajo, da se ne dajo tako zmer* jati tudi ne za tisoč goldinarjev! In potem nemara pričakujejo, da bo kdo predaje položil tisočak. Toda ni seveda nikogar, kj bi ga položil. Sodnik pa je ogorčen, ker je prisiljen razpravljati in zasliševati priče in izrekati sodbo. Toda vsakikrat oni stranki, ki mu s svojo trdovratnostjo naprti vse to delo, zagrozi: »Le čakaj, ti bo še žal!«
Tako se je zgodilo tudi v stvari Rakari* ce zoper Rekarico.
Rakarica je bila tista, ki je to pot imela čast in jo branila, Rekarica pa ona, ki je to pot imela jezik in ga uporabila. Lahko bi pa bilo tudi narobe, ker tudi Rakarica ni bila brez jezika. Rekarica se je rada vdala blagim nasvetom sodnika Rabuze, kajti bili so njej v prid. Preklicala je torej svoje ža= Ijivke, oziroma jih je namesto nje in v nje* nem imenu preklical sam gospod sodnik.
Rakarica pa je bila to pot posebno trmasta in bojevita in ni marala odpustiti za nič. na svetu in ji niso zalegli ne sveti pra* zniki ne grožnje gospoda sodnika, da naj le čaka, da ji bo še žal jn se bo kesala. jtfič n] pomage.lo, sodnik Rabuza je moral Razpravljati in zasliševati in izrekati sodbo
in je bil ogorčen in hud. Hud je bil na tr* masto Rakarico. Toda je bila Rakarica ona, ki je tožjla, nje ni mogel obsoditi. Obsoditi je moral ubogo Rekarico, pa je uboga Rekarica izkupila ogorčenost in je* zo hudega gospoda sodnika.
Za ženski jezik je znašala tiste dni na* vadna tarifa štiri in dvajset ur. To pot pa je bil sodnik Rabuza posebno hud in je iz njegovih ust zagrmela dokaj strožja sod* ba in je Rekarica mislila, da jo je zadela strela, ko je čula, da je obsojena za teden dni v zapor.
Bila pa je tudi sodniku Rabuzi takoj žal stroga kazen, ki je zadela spravljivo Rekarico, in je bil jezen, da je v jezi zgrešil osebo. Pa je za slovo še hitro zagrozil Ra* kariei:,»Le počakaj, tj bo še žal!« Potem je obe nagnal iz pisarne.
Morebiti sodnik Rabuza vobče ni bil pre* rok. To pot pa je bil in je Rakarici re* snično bilo žal in se je kesala. Nenavadno huda kazen, ki je zadela Rekarico, je po* parila tudi njo. Pa se je kesala že gredoč od sodnije najprej v svojem srcu, potem pa se je kesala še doma na drugi plati, kjer jo je njen mož nabil. Njen mož je bil namreč Rekarju dolžan nekaj posojila in je pričakoval in se bal: sedaj bo Rekar nejevoljen in bo zahteval vračilo. Premi* šljal je Rakar to reč, pa je slednjič tudi on prišel do misli, kakršne je bil sodnik že od začetka, namreč da bo najbolje, če se ženski poravnata, in je napodil svojo, da stopi k Rekarici.
Težka je bila ta pot, težko so ji šle besede z jezika jn ni bil njun razgovor nika* kor ne brez krika in vika in joka in stoka. Nazadnje pa sta se vendarle pobogali in sta se- poravnali po svojem preudarku, po svoji vesti in pa z ozirom na bližnjo Veli* ko noč in na čas pokore. Tudi obema mo* žema se je taka poravnava zdela najbolj poštena in pravična. Oba sta jo potrdila in je Rekar obljubil, da bo čakal na plačilo še pol leta, tja do svetega Mihaela.
Potem je šlo vse v redu in ko je Rekari* ca prejela od sodišča poziv, da nastopi ka= zen, je nesla ta poziv Rakarici in je Rakarica vzela poziv in se namesto nje dala za* preti. Tako sta se bili namreč pobogali in je bila ta poravnava le v skladu z Veliko nočjo in z dobrotnim poukom miroljubne* ga gospoda sodnika, ki ga Rakarica žal ni bila pravočasno poslušala.
Ali veste, da so mnogo bolj naše — jaslice, nego je božično drevo? Glavno na* še tako drobno delo naj bi bilo pač postavljanje jaslic!
Pa poreče kdo: »Rad bi postavil jaslice, vendar sem tako neznansko okoren jn prav zares ne vem, kako bi začel...«
Predvsem bi moral zgodaj začeti. K te* mu naj ti služi baš advent. Ko spravljaš skupaj vse potrebno za jaslice, poješ vse znane adventne pesmi in porodi se ti v srcu pravo hrepenenje po Odrešeniku. In opaziš, da tebi in tvojim jaslicam še mno* go manjka za Odrešenikov prihod ... A ja* slice ti pri tem pomagajo.
Kako pa zdaj jaslice postaviš? Najprej Si zbereš vso robo, ki jo pri tem rabiš. Tako na primer: stare zabojčke, cigarne škatle, žeblje, mah, skorje. Potem se po* brigaš za figure za izrezovanje. Te nalepiš na tenke deščice in izžagaš z drobno |a= gico, ki jo najbrž imaš. Pogosto so take figure mnogo boljše nego kupljene,'ki niso dosti prida.
Ko imaš figure, lahko določiš višino in širino hlevčka. Hlev mora ostat- središče. Ne sme ga odriniti kako pečevje ali kak pastirski ogenj. Na hlev mora vsakdo pogledati najprej. — Vzemite deščico, ki ste nanjo nalepili pošev kako okno, in pribijte nanjo pravokotno obe stranski steni, ki sta poševno prirezani radi strehe, katere kap
O,	sodnik Rabuza je pameten gospod, je zdihovala Rakarica, ko je namesto Reka* rice sedela v zaporu in štela dni in štela ure, kdaj ji poteče kazen, katero si je bila sama naložila s svojo trmo. V tihj celici je marsjkaj preudarila in si očitala in si ni prizanesla niti z zmerjanjem — o, tudi Rakarica ni bila brez jezika! — in je bilo tega zmerjanja toliko in je bilo tako brid* ko, da bj bil tudi za to zmerjanje izrekel sodnik Rabuza enako kazen, ako bi bila Rakarica šla in tožila še svoj jezik in ako se trmasta ne bi hotela poravnati sama s seboj.
Sleherni teden je imel vestni sodnik Rabuza službeno pot v zapore, da se prepriča, ali je vse v predpisanem redu in ali ni* so morebiti, kake pritožbe. Pa je imel to službeno pot tudi oni dan.
Odklene mu zapore ječar in prideta tudi v celico, kjer je bila zaprta Rakarica. So* dnik se je začudil: »Ho, kaj pa vi tukaj, Rakarica ?«
»O,« je potrto odgovorila Rakarica in ni bila več trmasta in bojevita, »zelo žal mi je in se kesam in sva se poravnali z Reka* rico zaradi postnega časa in svetih prazni* kov in zaradi moževega dolga tudi. Pa sem sedaj nase vzela Rekaričino kazen in za* prtijo in jo trpim namesto nje — zelo se kesam.« Razložila je, kako so se vsi skup doma pobogali.
Sodniku Rabuzi so se odprla usta in so ostala odprta in je zijal, da bi boljše slišal, kajti samim ušesom ni mogel in ni maral verjeti. Toda je bilo tako in nič drugače.
Zarohnel je na ječarja:	»Ali ste culi,
Konte! Napačno ste zaprli! To ni Rekari* ca, ampak Rakarica! Konte, vi ste — rie vem kaj!«
Ječar je užaljeno javil: »Prosim, gospod sodnik, vsakikrat tistega zaprem, kdor mi prinese poziv.«
Gospod sodnik ga je kar z zobmi po* gledal, ne dosti drugače: »Torej če bi bil prjnesel pozjv Rekarjev'Sultan, bi ga tudi zaprli? O Konte, resnično ste — ne vem kaj!«
Pa ni ječarju več kazalo, da bi tajil, da je — ne vern kaj, nego se je s ključi po* praskal za ušesom in ,se umeknil v ozadje.
Sodnik Rabuza se je zopet obrnil k Ra* karici in mu je glas obupaval: »ženska ne*
je obrnjen ^roti sprednji strani. Vse skupaj s hrastovimi skorjami obijte. Kot streho vzemite zopet primerno deščico in nalepite nanjo borovih skorij, v špranje pa prilepi» te mahu. Ne pozabite poti! Da se lepše vidi, obijte spet prednjo stran ploha s lira» stovimi skorjami.
Kdo drug bi rad napravil hlev, kakor ga opisuje evangelij. Postavil ga bo v goro in v skalno votlino. Pečevje narediš iz papir* ja, ki ga primerno zgrbančiš in izobliku* ješ, namažeš s klejem in posuješ s peskom.
Vse druge malenkosti so prepuščene tvoji lastni domišljiji. Ne štedj z mahom in ne pozabi, da se ovce pasejo v čredah. Na* pravljaj poti s peskom. Vendar ne nastavljaj preveč stvari in figur. Pokrajina mora tud] priti do veljave! Ne pozabi, da so prišli sveti trije kralji osem dni kasneje. Končno pa tudi ne puščaj figur večno na istem mestu; izpreminjaj in prestavljaj!
Če pa hočeš stvar napraviti še lepšo, si omisli za hlevcem odprtino in jo prelepi z rdečim papirjem. Zadaj postavi baterijo z drobno žarnico iz žepne svetilke. Tih, za* sanjan sij bo padal baš na sveto družino v hlevcu ...
In če imaš jaslice narejene, po še po* klekni tiho prednje in pokramljaj z Dete* torn Jezusom. Potem šele občutiš vrednost jaslic...
S pogumom na delo!
spametna, alj veš, kaj si storila?« In ga je prijelo, da je nenadno zakričal nanjo: »Ženska, ti nimaš pravice, da si zaprta V teh cesarskih zaporih! Ti nimaš pravice, da te sedaj pitamo s to cesarsko menažo! Zaprta si brez pravice! Ali me razumeš? Goljufala si cesarja za kvartir in-menažo. Zato boš zaprta! Vsi boste zaprti! Marš ven!«
0.	Rakarici je bilo jako žal, da ni ubogala sodnika in se poravnala že na njego* vo besedo in dokler je bjl še čas za pora* vnavo. Kaj je vedela! Mislila je: poravna* va je poravnava — prej ali pozneje. Zdaj pa da ta poravnava ne velja in da bodo vsi zaprti in zaradi nje? Na glas je zaihtela in zalile so jo solze.
V	vestnem gospodu sodniku pa se je te* daj oglasila mučna zavest, da bo treba o vsej tej stvari najprej zapisati protokol. »O! O!« se mu je izvil iz prsi globok vzdih. Preklical je ukaz »marš ven!« in ukazal ječarju, naj žensko potem privede v pi* Sarno.
V	pisarni je vestni, toda hkrati miroljubni gospod sodnik na drobno preudaril ves položaj in mu je bilo treba posveta celo z bukvicami, ki so jih nekateri šteli za »Kolomon«.
Kajti je bil položaj resnično in neusmi* Ijeno zamotan.
1.	Obsojena je bila Rekarica in ne Ra* kariea. Rekarica še ni prestala kazni, pre* statj jo mora. Ker se pozivu ni odzvala zdobra, jo bodo privedli s silo.
2.	Rakarica in Rekarica sta sporazumno goljufali državno pravico, ker je namesto Rekarice nastopila kazen Rakarica. Zato bo obe kaznovati radi goljufije.
3.	Zaradi goljufije bo kaznovati tudi Ra* karja in Rekarja, ker sta z njunim privo* Ijenjem započeli ženski to goljufijo.
O, in bo o vsem tem treba uradnega poročila in potem razprave in sodbe in čaka vse to delo miroljubnega sodnika Rabu* zo, o, o, o!
Toda še ne bo konca komediji. Nego je
4.	Rakarica neupravičeno uživala kvartir v zaporih in menažo. Kvartir in menaža v zaporih staneta — kako pa mislite! In bo od Rakarice terjati povračilo stroškov in jih izkazati, kdo ve kje — takega prjmera še niso imeli na tem sodišču!
5.	Zoper ječarja bo ukreniti disciplinsko preiskavo, ker je iz nemarnosti sprejel v zapore napačno osebo — ta »ne vem kaj«!
6.	Pa bo tudi o tem najprej napisati ob* širno poročilo, na gospoda predsednika in — kdo drugi naj sestavi to poročilo, nego on, miroljubni sodnik Rabuza!
O, kako je bilo žal gospodu sodniku! Pa niti ni vedel, ali bo to vse in ali ni še če* sar koli pozabil.
»Nak,« je kar na glas dejal soflnik Ra* buza, »nak in nak. Vsega tega dela si ne bom naprtil. Jaz ne! Take kazni nisem za* služil!«
Bil je sodnik Rabuza, kakor že povedano, zelo miroljuben, a se je itak nameraval umakniti v pokoj.
Ječar je privedel Rakarico v pisarno. Pa jo je sodnik Rabuza najprej pošteno oštel in ji naračunal, da bi znašal zapor, kar so ga zaslužili ona in Rekarica in oba njuna moža vkup vsaj,tri mesece in se ne bi do* sedanji zapor Rakarice prav nič štel, ne njej ne Rekarici, nego bi ga morala povrhu še plačati.
Rakarica je tulila, da je bilo vse storje* no v najboljšem namenu, zaradi svetega posta in Velike noči in moževega dolga — in da se ne üpa več domov.
Pa je rekel gospod sodnik in se mu je glas zopet ublažil, da naj bo z ozirom na sveti postni čas in na sveto Veliko noč! Zato da ne pozna ne Rekarice ne Rakari* ce in da ne loči druge od druge. V zapor* nem zapisniku da je vpisana Rekarica: za* porni zapisnik da je uradna listina, ki ne laže: pa je potemtakem po zapornem zapisniku Rekarica tista, ki sedaj trpi svojo kazen. Skratka, načeto kazen naj sedaj prestane do konca tista oseba, kj jo je pričela. Pa bo mir.
Tako je bilo vsem ustreženo, tudi ječar* ju. še sodnik Rabuza se je oddehnil.
iiiiiiiiiiiMMiMiMiiiMiiiiiiiiimimiiiimiiMiiiiimfiiiiininiiiiiiiiiimiim
ČUDNA PONUDBA
Slikar: »Koliko mi plačate za to sliko?«
Kupec: »Pet šilingov.«
Slikar: »Saj že samo platno več stane!«
Kupec: »Seveda, novo in neuporabljeno!«
STANOVSKA RAZLIKA
Sodni pisar: »Čudno, če pridem kdaj bo* lan v pisarno, mi vedno očitajo, da sem bil pijan. Ako se je pa gospod svetnik napil in ostal doma, ga pomilujejo in pravijo, da je bolan.«
iiiiiMiiiiiiiiiiuiuiiMiiMiHiiiiuiiiiiiiiinimmiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiimmiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
DOLGI VEČERI
( NASVETI ZA POSTAVLJANJE JASLIC )
Nismo polhi, ki zimo prespijo. Dolge zimske večere izrabljamo za branje ali za različno drobno delo. Saj ima pri tem vsak do izmed nas svoje posebno nagnjenje in svoje posebne zmožnosti. Tako drobno delo je hkrati najprikladnejši oddih od uče* nja ali od drugega poklicnega dela. Vsakdo se loti svojega. Eden je spreten v rez* Ijanju, drugi se razume na slikanje in risanje, tretji je vajen izrezovanja, četrti spet dela z drobno žago. Kdor je iz »pravega lesa«, bo kmalu katero »pogruntal«. Le s korajžo na delo. Velja pa to za fante in dekleta, zato kak načrt alj nasvet obojim ne bo odveč. Izrabimo prosti čas tudi v tem oziru!
*

Za naše gospo
IMast/eli yradkene sim
(Nadaljevanje),
Izolacija zidovja proti talni vodi
Izoliranje zidovja proti talni vodi bo le redko prišlo v poštev, ker pač zgradb ne bomo postavili tja, kjer stoji talna voda morda le Vz metra ali meter pod površino terena. Zgodi se pa lahko vendarle, da pri-tjsne talna voda do te višine le izjemoma, n. pr. po zelo dolgotrajnem deževju in to za kratko dobo. Vendar pa zadostuje že ta kratka dobä, da se živila ali kak material v taki shrambi pokvarijo in bi se moralo torej zidovje shrambe, kjer se shranjuje kaj dragocenega, proti pritisku talne vode vsekakor zavarovati, dasi so stroški za to razmeroma veliki.
Da bi tako shrambo, klet ali podobno za s varovali na ta način, da bi le njene notra= nje stene opremili s kako vododržno oblo= go ali s kakim ižolirnim zamazom, bi bilo napačno. Talna voda se precedi polagoma skozi zid in nje pritisk bi iztisnil oblogo na notranji steni.'
Iz tega razloga se mora izolirna masa nanesti predvsem na zunanjo steno, ki je v neposrednem stiku s talno vodo, pa naravno tudi pod betonsko dno shrambe. Ker pa to dno ni ravno in bi se vsled tega izo= Urna masa tam pretrgala, se mora dno shrambine jame najprej opremiti s približno 10 cm debelo plastjo betona; ta beton je lahko redek in zadostuje zanj mešanica 1 :10 ali 1 :12. Na to plast pride potem izolirna masa in šele potem betonsko dno. Razume se, da mora biti ta izolacija pod shrambinini dnom povezana z izolacijo zu- ^ nanje stene kletnega zidu. Priporočljivo je nadalje, da tudi izolirno maso zunanje stene obložimo z opeko ali kamenjem, da je talna voda ne bi kvarila in izpirala.
Izolacija zidovja prosi običajni lalni
Načelo te izolacije je sledeče: name= stiti jo tja in na točke ali ploskve, na ka= terih pride zgradba z vlago 'najprej v do= tiko. Dno kleti obstaja običajno iz trdo phane (zbite) zemlje, ker se na takem ze= lenjava jn sploh povrtnina najbolje obdrži. Zunanje zidovje kleti, ki je navadno iz betona ali kamna, običajne vlage ne propu-šča, zato pa prihaja vlaga počasi izpod te« meljev zidu ali jz kletnega dna in se nato polagoma razteza proti vrhnjemu zidovju. Vlaga pride potemtakem najpreje do no« tranje stene kleti, ki pa jo bomo opremili z izolirno maso le v primeru, če služi klet komu za stanovanje, drugače je to nepo« trebno.
Kakor smo že omenili, pronica vlaga le počasi skozi , beton ali kamen, iz katerih kletno zidovje običajno obstaja. Kjer se pa kletno zidovje navzgor neha in se pričenja prosto zidovje, ki je navadno iz opeke, pa mora priti vodoravna izolirna plast. Opeka namreč pije vlago, ker je močno luknjičava ali, kakor pravimo, porozna. Primerjati bi se dala s koščkom sladkorja: komaj ga pomočiš v vodo ali kavo, že se napolni s te« kočino cel košček. Iz istega razloga tudi ne uporabljamo opeke za temeljne zidove, ker je za vlago preobčutljiva.
Izolirna plast, ki jo bomo na vrhu temeljnega zidovja položili med beton in ope. ko, obstaja navadno iz dveh leg strešne le» penke, ki pa mora biti spodaj jn zgoraj dobro katran jena in narahlo po'suta z dro» bnim, a ostrim peskom. Katran pomeni isto kot ter. Ob tej plasti se vlaga ustavi in ne pronjca dalje navzgor. Mnogokrat zidajo
nem zidovju tik nad gladino vode v jarku, a druga kot preje, torej tam, kjer se na betonu prične prosto zidovje. Dopustno je tudi, da to izolirno plast namestimo v po» lovični višini kletnih oken, ker na ta način nekaj prihranimo na izolirni masi.
Izolacija zidov, hi so od v!aye razjedeni
Cesto naletimo posebno v ravninskih kra= jih, kjer vode njmajo hitrega, torej pra» vega odtoka, na poslopja z zidovjem, razjedenim od vlage. V notranjosti so podi in sploh lesov je polni gob in trohnobe. Ne glede na nevarnost za zdravje, ki ga povzroča tako stanje za ljudi in živino, je tudi obstoj -poslopja samega ogrožen. Izo» liranje od vode in vlage je tu težje kot pri novih zgradbah.
Najpreje je potrebno, da površinsko vo« do s pomočjo jarkov kar najhitreje in naj« dalje odstranimo od poslopja. Nato odkru« Šimo ves omet zunaj in znotraj in pustimo, da se zgradba temeljito osuši. Ker novih temeljnih zidov, ki so mnogokrat še iz ope« ke, ne moremo več zidati, je potrebno, da vsaj zidovje nad kletjo dvakrat izoliramo. Gornje prosto zidovje, ki ga tudi ne moremo razdreti, moramo v to svrho v obliki oken, med katerimi ostanejo 1,5 m široki stebri, odstraniti; tako postopno vložimo obe plasti izolacije in odprtine spet zazida» mo. Nato se bo zidovje polagoma osušilo, nakar smemo šele namestiti omet. Izolacija notranjih sten, torej izolacija v navpični smeri bo potrebna samo tam, kjer je kak zid vetrovom in s tem deževju od strani posebno izpostavljen.
Za izolacijo v navpični smeri, za tako» zvano vertikalno izolacijo služijo posebne cca 1 cm močne plošče, ki jih pritrdimo na stene in šele vrhu njih namestimo omet.
Toplota» i/olocija
Za stanovanjska in tudi gospodarska po» slop ja, zlasti hleve je važno, da drže to» ploto, to je, da se enkrat segreti prostori ne ohlade prehitro. Zidovi, ki take prostore obdajajo, morajo torej biti iz materijala, ki toploto le počasi oddaja, ali ki, kakor se glasi za. to pravilen tehnični izraz, toploto slabo prevaja.
Med slabe toplotne prevodnike štejemo zrak, vodo, les, opeko, med dobre pa ka» men, železo, kovine sploh i. t. d.
Za naše
Zgradbe s stenami iz betona so zatega» delj vedno mrzle in se skoraj ne dajo do-kuriti. Zato je že boljša opeka, ker je luknjičava (ali porozna).
Vsak materijal, ki je kakor opeka poln luknjic, v katerih je zrak kot najslabši toplotni prevodnik, oddaja potem tudi v celoti toploto le počasi in je zato kot gradivo zlasti za stanovanja in hleve zelo spo» soben. Zidovje pa mora biti vsaj 38 cm de» belo, ker pri šibkejših stenah toplota pre» hitro uhaja. Betonski zidovi se torej niso obnesli; koder pa obstajajo, se morajo še obložiti, bodisi z lepo izdelanimi in bruno-liranimj deskami, kar služi tudi v olepševalne svrhe, ali pa s ploščicami iz azbesta ali iz. kake lesovine, probkovine (plute) in podobno.
Isto velja za pod (ali tla). Betonski ali kameniti tlak je mrzel in za zdravje neva» ren. Upravičen je le tam, kjer je pogosto izpiranje tal potrebno, kakor v tovarnah, klavnicah i. t. d., ne pa v navadnih kuhi» njah, kjer naj bo vsaj okrog štedilnika ši» rok pas lesenega poda. Razni lesovinski ce= menti, kjer je cement mesto s peskom po» mešan z razno lesovino in so torej za toploto slabi prevodniki, so za oblogo tal zelo prikladni.
Med vrstami naravnega kamna prihajajo v alpskih pokrajinah v poštev mehki apnenci, peščenci in boljši laporji. Vsi ti pa so le malo porozni, zato toploto hitro oddajajo, so torej dobri toplotni prevodni« ki in zidovje iz njih je mrzlo. Boljši so že takozv. grohi ali tufi, ki so kamenine vul» kanskega izvora in bolj porozni.-
Med vrstami umetnega kamna, ka» mor prištevamo opeko, beton in razne ce» mentne izdelke, gre prvo mesto navadni zidnj opeki ;njej prilično enak je beton iz žlindre, ki je mešanica cementa in žlindre (žlindra: to so ugaski pri topljenju železa v plavžih), nato pa še razni cementni izdel» ki, takozvana votla opeka iz cementa. Manj priporočljiv pa je, kakor že zgoraj navedeno, gosti beton, ki je dobro phan ali tolčen in radi tega le malo porozen.
Beton in naravni kamen se torej s pridom uporabljajo tam, kjer so kaka zgradba ali nje deli v dotiku z vodo, soparo ali plini, ter za temelje poslopij in za kleti; za navadne stanovanjske in gospodarske svr» he pa je najbolj prikladna opeka. Pripo» mniti bi bilo še, da takozvana votla opeka sicer dobro drži toploto, pač pa raje propušča zvok kot zidna opeka in je torej manj »gluha«.
Da se pa še izkoristijo v cilju toplotne izolacije še razne prirodne prednosti, izbe» remo že lego poedinih prostorov temu pri« merno. Kuhinjo, ki se itak stalno kuri, shrambo in pralnico bomo postavili na se» verno, ostale prostore pa na južno stran, poslopja.
(Dalje prihodnjič)
odinje |
Klic današnji ženi
Ne smemo zamolčati, da je ženski spol v silnem boju današnjega časa odpovedal v marsičem. Odpovedal je v tistih ženah, ki niso razumele, da bi bile varuhinje doma, da bi bile matere, in zaradi tega so nosile krivdo, da je družina razpadla ali izumrla. Odpovedal je v onih lahkoživih, brezzmisel» nih damah, v onih elegantnih, razvajenih, uživanja željnih, ki so v napuhu in zun?» njosti uničile svoje lastne notranje dobri» ne, da, še več, ki so se vdale groteskni modi, ki hočejo dekoltiranja namesto pri» merno zaprtih oblek, ki so svetu okrog sebe v pohujšanje, da, v pogubo, ženski svet pronica ua.je uav.6-	odpoVedal v onih nesposobnih, nevarna tej izolieiji zida s nekaj vrst opmre in ^	k. brezzm,seln0 zapravij3jo na»
0aP010Z1+,°	™0° p ?Sv z. ’ •	' rodno premoženje in tako tirajo same sebe
obhodno potrebno pa to m, če je prva ,zo« ^ ^	yedn0 dalje v gospodarsko
bedo, kar ima za posledico, da so v veliki nevarnosti tudi religiozne dobrine. Kar je pa sedaj najtežje in najmanj umljivo, je to, da je ženski spol odpovedal v onih ne» srečnih ženah, ki so v sebi na nizkoten na», čin zadušile to, kar je vprav ženskemu ču= vstvu tako samo po sebi umljivo — vkore» ninjeno religiozno občutje in doživetje — in se postavite v vrsto tistih, ki sovražijo vero, ki hočejo vero umUti v strašnem vrvežu in izrodku.
Naša dolžnost je torej, da začnemo delati to, kar je dobro in sicer ne v duševni ošabnosti in napuhnjeni prevzetnosti, ampak v ponižnem in hvaležnem spoznanju o vrednosti žene, spoznanju, danem od Boga in to mora biti tista moč v boju proti brez« vernosti, zanemarjenosti in propadu. _ Od« govornost v nas, da to, kar smo sprejeli z osebnim dobrinami, ni naše, mora postati žimi Cerke!? zakteva od nas* da zopet
lacija v redu izvršena.
Za izolirno maso služijo še razni drugi preparati, ki so znani pod raznimi imeni, kot inertol, mastiks i. t. d., pa so često dvomljive vrednosti in vrhu tega še dragi. Za' navadna poslopja zadostuje dobro ka« tranjena lepenka; odlični za to so tudi asfalt in njegovi produkti, a so dragi in se danes sploh težko dobe.
Ob poslopjih, ki jih nameravamo postaviti na pobočju hriba, pa je najbolj vazno, da kar najhitreje odstranimo povr« šinsko vodo. V to svrho moramo pobočje ločiti od poslopja s pomočjo rova, na dnu katerega pride tlakovan jarek, ki odpelje površinsko vodo pobočja od poslopja vstran. Rov lahko pokrijemo s kamenitimi ploščami ali kakim drugim materijalom, Vendar morajo ostati odprtine za kapnico |li kake izlive,da pridejo do jarka. Prva «ftliraa Elast pa mora priti tu že I temelj?
upostavimo te dobrine v tem, da pospeši» mo gibanje v našem času na religiozno» nravni podlagi. Pravo žensko bitje nosi svojo moč v sebi. Ono samo je moč. Ali nismo že večkrat čuli, da je nehala podiv» janost, se zadržala razbrzdanost, če je stopila zraven žena? Ona ne izreče nobene be» sede, nobene kretnje ne napravi in vendar se nekaj zapazi okoli nje, sila, ki prinaša iz» premembe.
Zopet mora izjti moč iz žene, iz kato» liske žene, ki sili k zavesti in k religioznemu udejstvovanju tistega, ki pride z njo v dotiko. Katoliška žena mora danes močneje kot kedaj okoli sebe ustvariti či= sto, jasno religiozno atmosfero, ki naravnost sili k Bogu tjstega, ki stopi pod njen vpliv. Katoliška žena mora biti brezpogojno boriteljica in bojevnica v boju za reli» giozno formo duš. Ona mora odtujevanju in površnosti postaviti nasproti domačnost in skupnost. Žensko dobroto in čistost mo» ramo vnesti v izrodek in posurovelost na» šega časa! Potem bodo naše_ družine zopet ono, kar so bile: domače svetišče!
Božic v kuhinji
Med ostalimi prisrčnimi slovenskimi obi» čaji okrog Božiča je predvsem udomačena navada, da mora ob praznikih kaj boljšega na mizo. Ne glede na to al| je hiša bolj revna ali bogata, skrbi vsaka gospodinja po svojih močeh, da napeče potje in peciva; ena bolj razkošno, druga bolj skromno. Da bi pa božično pecivo tem bolje uspelo, bo» mo priobčili nekaj navodil, ki pa so sesta»
vljena Samo za izbrane reči, kajti navaden kolač zna že vsaka, naj bo še tako mlada gospodinja sama pripraviti.
ROZINOVA POTICA:
Deni na desko .56 dkg moke, zdrobi vanjo z valjarjem 28 dkg svežega masla in prideni vzhajani kvas, pripravljen iz 3—4 dkg kvasa, koščka sladkorja in 4 do 6 žlic mlačnega mleka; dalje prideni 3 rumenjake, 7 dkg sladkorja osmino litra smetane ali mleka, % kavne žlice soli in malo limonove lupine. Vse to ugneti urno v te* sto ter ga vdelaj, da je prav gladko. Po» tem ga zvaljaj in zloži skupaj kakor ma= sleno testo trikrat zaporedoma. Ko si ga zadnjikrat skupaj zložila, ga pokrij, da vzhaja 1—2 uri. Medtem pa mešaj 5 rume* njakov, 15 dkg sladkorja in malo limonove lupine ter prideni še dve žlici smetane. Po» tem razvaljaj testo, ga namaži z nadevom, potresi s pestjo drobtin in na gosto z roži» nami. Zavij tesno skupaj, deni v pomazsn model in postavi na toplo, da vzhaja. Po» tem namaži z jajcem in peci približno eno uro.
LEŠNIKOVA POTICA:
Napravi kvašeno testo kakor za gornjo potico, lahko pa tudi bolj preprosto. Med* tem ko vzhaja, napravi nadev. Polij x/2 kg olupljenih' in fino zrezanih ali zmletih le» šnikov z 14 litra vrelega mleka. Primešaj sladkorja z vanilijevim okusom. V ohlajen nadev zamešaj še eno jajce. Dobro vzhaja» no testo zvaljaj precej tanko in ga namaži z nadevom. Tesno ga zavij, deni v pomazan model in pusti, da na toplem vzhaja. Peci v srednji vročini približno eno uro.
MAKOVA POTICA:
V tri osmine litra mleka zakuhaj 30 dkg stolčenega maka. Hladnemu primešaj 3 ru= menjake, 20 dkg sladkorja z vanilijo in tri žlice topljene ali sveže smetane. Tudi sneg jz treh beljakov rahlo primešaj. Razvaljaj dobro vzhajano kvašeno testo, pomaži ga z nadevom in trdno zavij. Deni v pomazan model in postavi blizu peči ali štedilnika, da vzhaja. Potem pomaži z jajcem in speci v srednjevroči pečici. Namesto smetane lahko prideneš maku nekoliko medu.
*
Gospodinje, ki se hočejo še posebno postaviti, bodo napravile tudi:
DOBOŠ TORTO:
Mešaj 7 rumenjakov in 17 dkg sladkorja z vanilijo. Ko dobro naraste, primešaj rahlo trd sneg iz 7 beljakov in 21 dkg mo» ke. Speci na tortnem dnu kolikor mogoče tanke kolobarje. (Ako je dno, na katerem pečeš, srednje velikosti, narediš lahko 7 do 9 kolobarjev). Deni v snežni kotliček 6 celih jajc, 25 dkg sladkorja z vanilijevim okusom in 9 dkg nastrgane čokolade. Drži kotliček nad vrelo vodo in mešaj, da sc Zgosti. K že ohlajenemu nadevu prideni 21 dkg svežega masla in mešaj, da postane prav rahlo. S tem namaži kolobarje, zloži skupaj ter malo obteži. Potem kuhaj 15 dkg sladkorja, vlij nanj žlico vode in pusti vreti, da zarumeni. Še z vrelim oblij torto.
►V,
Posebno našim najmlajšim _ napravimo veselja z ljubkim božičnim pecivom, ki ga lahko obesimo tudi na božično drevesce.
PRESTICE:
Deni na desko 30 dkg moke in 14 dkg svežega masla. Moko in maslo zmešaj naj» prej z nožem (maslo sesekljaj), potem še ugneti z rokami. Potem prideni 12 dkg sladkorja, 3 rumenjake, sok in lupino pol limone, za noževo konico soli in prav toli* ko pecivnega praška. Naredi urno testo in ga gneti z rokami, pa le malo, da ga ne ogreješ. Potem razrezi testo na koščke orehove velikosti. Vsak košček hičro zva» Ijaj z roko v okroglo paličico, iz katere izo» blikuj prestico. Zloži jih na pločevino za prst narazen in speci v ne prevroči pečici.
KRHKI KOLAČKI:
Vmešaj 12 dkg svežega masla, 2 rumenjaka, 7 dkg sladkorja, sok od pol limone in malo lupine ter primešaj 20 dkg moke; deni testo na desko, kjer naj počiva na hladnem prostoru pol ure. Potem ga zvaljaj pol prsta debelo, izkroži z majhnim krapo» vim obodcem ali s kozarcem koleščke, jih z manjšim izkroži še enkrat, da dobiš vo* tle koleščke. Zloži jih na pločevino, poma» ži z beljakom in potresi s sesekljanimi orehi ali lešniki in speci v precej vroči pe= čici.
*
Če ti ostanejo od potic beljaki, lahko na» praviš iz njih ljubko in okusno belo pecivo v obliki kolobarčkom, osmič, palčic itd.
Naredi sneg iz 4 beljakov, zamešaj vanj 20 dkg stolčenega in skozi fino sito presejanega sladkorja in malo limonove lupine ali vanilije. Napravi gornje oblike peciva ter jih deni čez noč v pečico, ds se bolj suše kakor pečejo. Ako je pecivo (vetrci) zjutraj suho in še belo ga lahko deneš v nekoliko gorkejšo pečico, a ne prevročo, da počasi malo zarumeni. Lahko pa shra» niš tudi belo, ako ti tako ugaja.
Izgleda, da je že običaj tak, da so prsta» ni nevest angleške kraljevsik hiše iz zlata, ki je bilo najdeno na britanskih otokih. Ta» ko je bil poročni prstan princeze Elizabete iz zlata, ki je prišlo iz .Walesa.
Že za časa Rimljanov so v Walesu kopali za zlatom in sicer se vidijo še danes v neki kneževini ostanki takšnega rudnika, kjer so nekdaj drobili rudo z ročnimi mlini in kamni ter jo izpirali z vodo, katero so sko= zi skalovje napeljali iz deset kilometrov od» daljenega potoka.
Pozneje, za časa vladanja kraljice Eliza» bete, sta pričeli dve delniški družbi, ena angleška in ena nemška, delovati v Walesu. Upravljali sta rudnike za baker in žlahtne kovine.
Že leta 1846 so sledovi zlata po teh deže» lah izzvali veliko pozornost, toda šele osem let pozneje so pričeli z izkopavanjem. Te» kom nekaj let pa se je pojavil en rudnik za drugim. Ti rudniki so deloma toliko do» našali, da so bili kriti stroški za njih izgra» ditev, deloma pa so prinesli svojim posest» nikom tudi majhno premoženje. Tako so n. pr. leta 1860 v rudniku Clogau iz 80 ton skalnega kamenja pridobili 40 funtov zlata. Letno pridobivanje zlata iz tega rudnika, je znašalo nad 10.000 funtov šterlingov in že v naslednjem letu se je zvišalo na 20.390 funtov šterlingov.
Nekaj let pozneje se je vrnil neki izse» Ijenec po 30=letni odsotnosti nazaj v Wales, da bi tam prevzel neki drugi rudnik, ki je v nekaj mesecih vrgel znatne množine zlata.
Končno je leta 1934 neki geolog, ki je bil nastavljen pri družbi, katera je bila vzela v najem rudnik Clogau, naletel čisto slu» čajno na zlato. Napravil je bil majhen iz» let v bližnje planine. Ko se je hotel neko» liko odpočiti, ga je neprijetno dirnil košček rude, ki je molel iz tal in na katerega se je bil vsedel. Potegnil je ta košček rude iz peščenih tal in ko je med použivanjem svo» je malice to najdbo natančneje raziskoval, je njegovo vešče oko spoznalo, da gre tu» kaj za čisto zlato.
Na Irskem pa so že v prazgodovinski do» bi iskali za zlatom in še danes najdemo po več muzejih prastari nakit iz irskega zlata. Pozneje pa je vsled zgodovinskih dogajanj vsa stvar zastala. Šele več stoletij pozneje so pričeli na Irskem spet govoriti o zlatu in sicer v zvezi s nekim starim učiteljem iz kneževine Wicklow.
V svojih pogovorih, posebno kadar je bil preveč pogledal v kozarec, je vedno prero» koval o zlatih zakladih in pravili so, da se ponoči podi naokrog. Nato se je oženil. Če» prav je bil že star, si je vendar vzel mlado ženo, ki pa je izklepetala njegovo skrivnost: da je našel v deželi prostorček, kjer je zlato.
Še predno pa so se odgovorni ljudje pri» čeli zanimati za to zadevo, je stari učitelj zbolel in umrl, ne da bi bil komu izročil le najmanjši podatek o svojem odkritju.
Zgodba o zlatu pa se je širila in je tvo» rila glavno snov pogovorov. Marsikdo je na lastno pest poizkušal srečo ter iskal za zla» tom, toda brez uspeha,
Nenadoma pa je leta 1796 neki mož na peščenem pobočju obmejnega gorovja na» šel košček čistega zlata, ki je tehtal skoraj pol unče.
Učinek je bil velikanski. Staro in mlado, možje in žene, vse se je podalo na to po» bočje in pričelo iskati za zlatom — včasih so tudi res kaj našli. Danes se smatra, da je bilo da ta način najdenega za 10.000 fun» tov šterlingov zlata, Ko pa je končno tudi vlada zvedela o tej stvari in je hotela osno» vati sistematično iskanje zlata, so se naj» dbe že zelo skrčile in z vsakim dnem se je manjšalo število iskalcev zlata. Napori, podvzeti z uradne strani, sicer niso bili brez uspeha, toda stroški v to svrho so bili tako visoki, da je zlato polje okrog Wicklo» wa zopet prešlo v pozabo.
Na vsak način je ta »zlata pijanost« bila mnogo bolj upravičena kot pa pohlep po zlatu, ki je meseca maja 1852 zajel prebi» valstvo ob nekem drugem pobočju Fife, kjer je bila najdena gmota zlata, ki je teh» tala 27 unč.
To pa je prišlo takole: vzdolž gorskega grebena gorovja Lomond so bili takrat kamnolomi apnenca. Neki prebivalec te po» krajine, ki je bil odšel v London, je zašel tam na kriva pota in so ga končno deporti» rali v Avstralijo. V zaporu pa si je s svo» jim neoporečnim vedenjem pridobil začasno odpustnico ter se podal k nekemu velepo» sestniku na delo. Tam je delal tudi še leta 1851, ko se je pričela v Avstraliji velika »zlata pijanost«.
Mož iz Fife je tako imel priliko videti zlato rudo, ki so jo pričeli pridobivati v bližnjem rudniku in takoj je izjavil, da je videl velike množine sličnega kamenja po domačem gričevju in sicer po apnenčevih
kamnolomih, kjer je delalo mnogo njegovih tovarišev.
Tiste, ki so ga skušali prepričati, da se morda le vara in da gre tukaj morda samo za navadno kamenje, ki je slično onemu, kjer tiči zlato, je jezno zavrnil.
Njegova odpustnica mu je preprečevala, da bi se bil takoj vrnil domov in se polastil zakladov, ki so neopazno ležali naokrog. Toda hotel je svojo ljubljeno mater na vsak način obvestiti o nezaslišanem od» kritju, hotel jo je videti bogato, hotel je z njo stanovati v palači in imeti lastno ko» čijo.
Omamljen od te misli ji je o tem pisal domov. Samo po sebi umevno, da je stara žena pripovedovala sosedam o svoji sreči. Te zopet so pripovedovale naprej in tako je prišlo, da je v nekaj dneh zajela »zlata pijanost« celotno pokrajino.
Od blizu in daleč so prihajali ljudje k apnenčevim kamnolomom gorovja Lomond. S seboj so prinesli krampe in lopate in bilo jih je toliko, da so bili drug drugemu na» poti. Vneto so izkopavali v kamnolomu kri» stale železnega pirita in jih spravljali v vreče.
Nekoliko vstran so pričele žene z otroki opravljati isto. Pošteni delavci in nepridi» pravi, požrešni trgovci in preprosti fantje — vsi so bili enako navdahnjeni s pohle» pom po zlatu, toda vsem je narava prekri» žala račune.
Domačini te okolice niso bili preveč na»
Krompir (ali po naše: repica) je doma onstran »velike luže«, kakor pravijo morju, v Ameriki. V Evropo so ga prinesli okoli leta 1580. Najprvi je bil angleški narod, ki se je z njim sprijateljil. Na Dunaju so prvi krompir sadilj leta 1588. Ugledni možje, ki so bili spoznali vrednost tega bo= žjega blagoslova, so se mnogo trudili, da bi ga sadili ne samo po vrtih, ampak tudj na poljih; pa ljudje niso ubogali.
Še bolj so se branili krompirja v Nem» čiji, kjer je pa sedaj v nekaterih pokra ji» nah najobičajnejša hrana.
Duhovnikom, ki so v cerkvi s toplimi be» sedami priporočali saditi krompir, so se ljudje posmehovali. — Pritisniti je morala šele vojna in lakota, da so ga začeh' lju» dje ceniti, kakor zasluži. V letih 1770, 1771 in 1772 je bila v severnih deželah huda lakota. Samo na Češkem je umrlo od glada 180.000 ljudi. V tej nesreči so ljudje šele spoznali, kakšen blagoslov je krompir. Saditi so ga začeli zdaj povsod. •
K nam na Koroško je prišel tudi šele v drugi polovici 18. stoletja, medtem ko je bil Dunajčanom — vsaj po besedi — že skoro 200 let znan. Največ zaslug za Saditev krompirja med Korošci si je pridobil podjeten tujec, neki Thys iz Nizozemske, ki je ustanovil leta 1759 v Celovcu tovarno za izdelovanje sukna; žal, da mu to podjetje ni uspevalo. A tudi s krompirjem ni imel sreče; ponovno ga je naročil v večji množini iz Češke, ga dal saditi po svojih vrtih in poljih zunaj mesta in ga je raz» delil tudi med druge. Z živo besedo je Thys priporočal in slikal korist te rastline. Cesar Jožef II. je celo obljubil, da bo vse
Guma, ki ima že nešteto možnosti za uporabo v najrazličnejših področjih, si pri» dobiva zdaj nadvladujoči položaj med surovinami, to pa predvsem po zaslugi mno» gostranske uporabe sintetične gume. Tej mnogostranskosti dolgujemo rast nove in» dustrijske delavnosti v Združenih državah, ki je znana pod imenom industrija »meha» ničnega blaga«. Naziv ima svoj izvor v uporabi proizvodov ter v dejstvu, da gre često za kombinacije gume ter kovine za mehanično uporabo.
Tehniki, ki so zaposleni pri tej panogi industrije in so vedno na delu, da bi našli še nadaljnjo uporabo za gumo in še nova področja, skrbno proučujejo in preizkušajo nove zamisli in nove nasvete, ki prihajajo dostikrat tudi od potrošnikov samih. V tr= govino je že prišlo 30.000 tovrstnih predmetov, 200 sa' o na področju avtomobil» ske industrije.
Ko je pred kakšnima dvema desetletje» ma uspelo človeku, da je združil gumo in kovino n? tak način, da je ne more ločiti niti močna sila, je nova industrija začela
vdušeni nad tem početjem, kajti iskalci zla» ta so jim vse poteptali, pa tudi verjeli niso, da tičf v rudi iz njihovih gričev res zlato. Vsekakor bi bilo to moralo vplivati na is» kalce zlata in morali bi si bili reči, da do» mačini vseeno boljše poznajo to kamenje in če bi to res bilo zlato, ga ne bi kar tako vnemar pustili ležati naokrog.
Namesto tega pa so zaslepljeni iskalci zlata mislili, da jih hočejo domačini s svo» jo ravnodušnostjo samo odvrniti od iška» nja, nato pa bi Sami pričeli pridobivati zlato ter obogateli. Kmalu so pričele kro» žiti laži. Tako se je n. pr. neki možakar zaklinjal, da je za svojo najdbo dobil od zlatarja celih 5 funtov šterlingov in neki drugi je zatrjeval, da je samo za delo ene ure dobil plačano še enkrat toliko.
Ta zanos je trajal cele tri tedne; če so se eni zdramili iz svoje opojnosti, so pa drugi padli vanjo. Skupno je na ta način poizku» šalo svojo srečo nič manj kakor 3000 oseb. Kmalu pa se je navdušenje močno poleglo, posebno ko so prispeli znanstveniki iz gla» vnega mesta Škotske, Edinburghs, ter do» končno spoznali rudo za železni sulfit.
Že v nekaj dnevih so postali kamnolomi popolnoma prazni. Vsi so odšli, griči so po» stali zopet mirni, ptički so zopet pričeli le» tati pod nebom in divjačina si je upala na piano. Oni pa, ki jih je bil zajel pohlep po zlatu ter upijanil, so sedeli lepo doma, glo» boko osramočeni, da so se dali tako zašle» piti.
one kmete oprostil desetine, ki bi na svojih poljih sadili krompir. Pa vsi ti dobri vzgle» di, lepe besede in cesarska odredba le nič niso zalegle.
Tudi pri nas na Koroškem je morala šele pritisniti lakota, da so se ljudje zmodrdi. Leta 1816 in 1817 so tudi pri nas umirali ljudje lakote. To je šele učinkovalo; z na» glico se je zdaj širil krompir po vsi deželi in prišel v zadnjo gorsko vas.
Največ zaslug, da se je tudi med Sloven» ci, posebno v Rožu, začel saditi krompir, si je pridobil profesor Ahacelj na celovškem liceju.* Učil je svoje rojake, kako se pri» deluje najboljši krompir, kako ga je varovati kužnih bolezni in drugo. Če zmanjka v hiši kruha, pomaga krompir iz nadloge. Odkar ga imamo, še ni bilo lakote v deželi in tudi drugod ne, kjer ga sadijo. Na mizi ga rada vidita kralj in berač.
Ali pa ni čudno: moralo je miniti skoro 300 let, da se je pri nas na Koroškem udomačil; in še bolj čudno: skupno s tobakom sta prišla iz Amerike v Evropo. Po zlu, po tobaku, so segli ljudje 200 let prej nego po blagodaru, kakor je krompir.
* V svojem listu, ki ga je izdajal od leta 1331 naprej (Blätter für Landwirtschaft und Industrie), čigar marljiv urednik je bil, je napisal več člankov o krompirju: Mahnung zur Einsendung der Berichte über die Resultate der Vergleichungsversuche im Kartoffelbau. — Bemerkungen hinsichtlich der in diesen Blättern mitgeteilten und noch mitzuteilenden Berichte über die Vergleichungsversuche. — Warnung wegen zu frühen Abschneidens des Kartoffelkrautes. — Etwas über die neue Kartoffelkrankheit.
dosegati nove uspehe. Med najnovejše upo» rabe štejemo vzmeti za avtomobile, ki ne potrebujejo mazanja z oljem, ker ne pred» stavljajo nobene kontaktne površine med dvema kovinskima elementoma. Te vzmeti že uporabljajo za avtobuse. V kratkem pa jih bodo že uporabili pri izdelovanju kami» onov, biciklov in vrtilnih stolov.
Omenimo naj vam še vzmet v cevasti gumi, katero pa šele preizkušajo za železniške vagone, katera bi dala vagonom isto prožno gibanje avtomobila ter bi istočasno odstranila tako nihanja kot škripanja.
V tehničnih uporabah, pri katerih pride guma v stik z olji, maščobami in kislina» mi, je sintetična guma bolj odporna od na» ravne gume ter je to omogočilo njeno iz» koriš.čanje v doslej še ne uporabljenih po» dročjih. Tako na primer pričenjajo nado» meščati v tiskarstvu kovinske klišeje z gumijastimi, ki stanejo dve tretjini manj, pa vendar omogočajo večje število kopij in’ve» čjo brzino tiskanja ter jih je mogoče laže pripravljati. Razen tega zahtevajo manjšo
uporabo črnila ter povzročajo manjšo olv rabo strojev.
Naslednje področje, ki kaže obširne mo« žnosti izkoriščanja, je kemična industrija, ki potrebuje posode, ki so odporne proti kislinskemu jedkanju.
Po mnenju tehnikov pa bodo največjo bodočnost imele verjetno gumijaste niti, ki so jih do danes uporabljali povečinoma le za izdelavo žogic za golf, za naramnice in vezi. Z uporabo gumijastih niti bo mogoče v bližnji bodočnosti izdelovati obleke, pl a» šče in druga oblačila, ki bodo mnogo bolj udobna od dosedanjih.
ŠOTA
Če bi ljudje v mestih hoteli rabiti kot kurivo pozimi edinole drva, bi jih kmalu zmanjkalo. Pomagajo si s premogom, ki da več toplote; v krajih pa, kjer so v bližini šotasta močvirja, si pomagajo ljudje tudi s šoto. Šotasta močvirja so pri Št. Petru na Vašinjah, uro hoda od Velikovca, v Ti» njah, blizu Št. lija ob Dravi in pri Gospe Sveti. Na Kranjskem je tako veliko mo» čvirje blizu Ljubljane, ki mu pravijo Barje.
Tam, kjer režejo v blatu šoto, se vidijo na površju žive rastline, pod njimi pa za» pletena rjava vlakna, na katerih moremo še prav dobro razločevati poedine rastlin» ske dele. Dalje spodaj je gosta, črna blat» nata tvarina. Iz tega lahko vidimo, kako nastaja šota. Nareja se iz rastlin, ki po malem gnijč pod vodo. Vsako leto se rodi nova plast rastlin, ki se potopijo, ko so zamrle. Na ta način se lahko zaraste vse barje. Izrezano šoto posuše in porabijo za kurjavo.
Mnogo ljudi še ne ve, da je šota najboljša stelja za živino, ker posrka vase vso vlago in ves smrad. Če vržeš v stranišče nekaj pesti šote, skoraj ni več smradu. Razumni gospodarji, ki imajo veliko glav ^živine, so naročili kar po cel vagon šote "naenkrat in se jim je to dobro izplačalo; tak gnoj je veliko več vreden kakor drugi, pa tudi živina je bolj zdrava, ker diha boljši zrak in ima suho ležišče.
Šoto rabijo s pridom tudi vrtnarji: po» mešajo jo z zemljo in taka zemlja dalje časa drži vodo v sebi, nasadom pa ni tre» ha toliko prilivati. Tudi sadjarji delajo <a= ko, če na novo sade sadna drevesa. V taki zemlji dela drevo tudi več koreninic. Več korenin, več življenja, hitrejša rast; Šota se pa da unorabiti tudi v druge namene; v tovarnah že poskušajo, kaj bi se še dalo napraviti iz šote. Vsekakor bo znala pri» hodnjost šoto še bolj izkoriščati kakor se» danjost.
Gospodarski nasveti
Krave jn vprežno delo. Ker ni» mam krav kje pasti, bi jih rad uporabljal za vprežno delo, da ne bodo vedno v hlevu. Kako naj to storim, da ne bo trpela mle» čnost krav? F. D. — Č.
Delo je naravnost priporočljivo za krave, ki so sicer vedno v hlevu in nimajo prav nikake prilike se pasti. Saj manjka takšnim kravam, ki so obsojene živeti celo življe» nje v hlevu, nujno potrebno gibanje, dober zrak in svetloba. Radi teh pomanjkljivosti zelo trpijo vsi telesni organi, zlasti pa srce in pljuča. Zato pa postanejo živali, ki so vedno le v hlevu, bolj občutljive in manj odporne ter bolj sprejemljive za razne bo» lezni (jetika, vnetje vimena itd.). Pa tudi teleta le v hlevu živečjh krav nemalokrat podedujejo neugodne lastnosti in se slabo razvijajo. Tem nedostatkom vsaj deloma lahko odpomoremo, če gonimo krave redno vsak dan na vodo, če jih jeseni in spomladi pasemo pa travnikih in če jih spu» ščamo redno v tekališce. Precej odpravimo omenjene pomanjkljivosti, ako uporablja» mo krave tudi za zmerna dela, za lahko vožnjo in lahka poljska dela, nikdar pa ne za prenaporno delo. Pri delu moramo s kravami lepo in prijazno ravnati. Vedno moramo misliti pri tem na to, da hočemo z uporabo krav za delo doseči predvsem, da se krave lahko dovolj gibljejo na pro» stem in se nadihajo svežega zraka. Zmerno delo pa tudi največ pripomore, da se krave utrdijo in postanejo odporne napram vsem hlevskim nevšečnostim. Pri delu se krepi» jo pljuča, parklji se sproti obrabijo in raz» vijajo pravilno. Tudi porod je pri kravah, ki zmerno delajo, lažji in poteče bolj normalno. Za zmerno lahko delo uporabite krave največ dve do tri ure, potem tudi mlečnost ne bo trpela veliko. Mleko krav, ki zmerno delajo, je bolj zdravo in več* krat tudi bolj tolsto. Suhe snovi se v mle» ku znižajo. Nasprotno se je dognalo, da se je iz mleka krav, ki so zmerno delale, do» bilo še nekoliko več sira in masla kakor pa sjcer. Seveda je pri tem merodajna tudi krma, ki mora biti zadostna in dovolj redil» na in tečna.
Kako je prišel krompir na Koroško?
1/edno leefe možnosti za «porabo pme
KRČAN JE
Malokdaj se oglasimo s sončnih krčanj= skih hribov. Pa saj ste dolinci vsi v gosti megli, da tudi mi ne vemo in vjdimo kaj se pri vas godi. Zato se ne čudite, če smo vam letos mi prestregli tudi svetega Miklavža z vsem spremstvom, ki je bil namenjen iz nebeških višav doli v dolino.
Zadnjo nedeljo popoldne nas je posetil v prvem razredu naše ljudske šole. Naši mali so se že vse dni zadnjega tedna pridno pri= pravljali, da bi ga ne razočarali. Šolska so= ba je bila do zadnjega kotička napolnjena, pa tudi stari in mladi smo ga nestrpno pri= čakovali. Najprej so odigrali naši vrli šo= larji prizorček »Miklavževi angelci«, nato se je oglasil njegov zvonček. Po starj kr= čanjski navadi so ga spremljali kaplan in ■angelci , smrt je brusila svojo koso, žan-dar pa je krotil košarja in hude peklenščke, »Marjeta« pa mu je pomagala. Sv. Miklavž je delil šolski mladini dobre nauke in lepa darilca- Noben učenec ni ostal brez daru. Saj so krčanjski kmetje res vzgledno založili Miklavževo shrambo in nebeške zakla* dnice. Sv. Miklavž se jim je ob koncu zato tudj prhnemo zahvalil.
Veselilo nas je, ko smo slišali,'da zna ne= beški svetnik lepo slovensko. Torej naš jezik le ni tako zaničevan, če se ga poslu= žujejo celo rajski gostje.
Od naše mladine pa pričakujemo, da se kmalu spet ojunači za kako lepo, domačo prireditev.
RUDA
Dve uri vzhodno Velikovca Idži tik dr= žavne ceste lepa vas Ruda s cerkvijo sv. Magdalene, stoječe v bregu in nekaj nad dvajset hiš s skoro samo slovenskimi ime= ni. Bilo je v tistem času, ko tukaj še njlo Nemcev in nemčurjev, ko so bili še stari Slovani, tedaj je Ruda lepo uspevala. Bila ja zlata Ruda. Delalo je na stotine ljudi v rudokopih, ki so kopali in iskali zlato rudo. Ker je bilo precej rude in se je je našlo vedno več, je zaslovela naša zlata ruda daleč naokoli. Zato je prihajalo zmiraj več delavcev v jamo, da so morali zidati nove koče in hiše, v katerih so se nastanili de= lavci s svojimi družinami. Slavospev o naši zlati rudi so slišali tudi Kranjci in Hrvati, ki so prišli delat v jamo in "se tu naselili, o čemur pričajo še danes hišna imena pri Kranjcu jn Hrovatu.
Kopalo se je na več krajih, še sedaj pravimo enemu kraju »na Sturmovih jamah«. In če greš iz črne Podgore po stezi na Dolinjo vas, vidiš tam dva lepo okro= gl a hribčka in na sredi jamo, iz katere so y tistem času vozili zlato vsebujočo zemljo. Vsaj še dandanes vidiš tisto sivo zemljo, na kateri še zdaj Blažeju bob dobro obrodi. Kopali so tudi tam nekje, kjer stoji zdaj Žlifnikova hiša, a tukaj ni več prave sledi.
Leta 1914 so začeli zopet kopati nad Hrovatom in še na več krajih, pa ni bilo več tiste rude kakor takrat, ko je ruda cvetela; niso našli toliko,' da bi se izplačalo kopati dalje, zato so nehali. Vso nakopano rudo so morali potem čistiti in spirati ter ločiti zemljo od zlatih zrnc. Za drobljenje rude so bile stope, skozi katere je šla vsa nakopana ruda. Še danes stoji hiša na me= stu, kjer so bile stope, in se imenuje pri Stoparju.
Med našim narodom se še pripoveduje pravljica iz onjh časov o tem, kaj se je zgodilo, ko so postali delavci vsled boga* stva že zelo mogočni in niso bili več pokorni ne višjim oblastim ne Bogu, ko so skoraj popolnoma pozabili na cerkev in Boga. Storili in delali so, kar se jim je zljubilo. Neki ubožni ženi so ukradli edino kravo, ki je bila vse njeno bogastvo, jn jo živo spekli. Bili so tako prevzetni, da se jim ni zdelo vredno, da bi ji kravo plačali. In ta žena je delavce in rudnik preklela in od tistega časa ni več zlata v jami. Zastonj so ga iskali in kopali za njim.
Iz tega tudi vidimo, da je bila Ruda že od nekdaj slovenska jn da je tudi nemško ime slovenskega izvora. Ohranilo še je od tistih časov, ko so kopali zlato rudo.
NONČEVAS
Morda bi tudi drugod radi vedeli, kaj delamo v adventnem času v Nončevasi. Saj je naša vasica, z lepim Marijinim svetiščem, daleč naokrog znana. Čeprav je v naravi že vse pomrlo in čaka samo še na sneg, nam ne manjka dela. Hodimo v gozd po steljo za našo živinico, delamo drva in jih vozimo domov, da nam bodo mame spekle vse dobrote, ki pač tudi spadajo k praznikom. Fantički pa so že nabrali polne jer= base lepega mahu in ogledujejo božji ko= tek, kako bi pač najlepše postavili jaslice. Najprej seveda bo treba obrisati ves prah, ki se je nabral na obrazih pastirčkov, ko so zapuščeni pa potrpežljivo čakali na sre= čni trenutek, ko se bodo smeli zbrati ob Jezuščku v jaslicah, ki bodo v božičnem času središče za vso hišo. In skozi adventni čas že rahlo zvenijo akordi lepe pesmic ce: »O jaslice svete, preljubi moj kraj ...« Pa tudi v naših srcih bo treba pripraviti lepe jaslice. Zato se pa zbiramo k zorni= cam. Ob nedeljah pohitimo v'farno cerkev, ob delavnikih pa k Mariji na pesku, v našo domačo cerkvico.
Zvečer predemo, pletemo in šivamo, to1 -čemo orehe, katere smo kupili v hrib’h. Pravijo, da so bili letos zelo polni. Ba* ca ali dedej pa nam pripovedujeta mnoge !e= pih zgodbic. V duhu poromamo 1948 let nazaj in se znajdemo ob sv. Jožefu in Mas teri Mariji v mestu Bethelemskem. Kar neverjetno se nam zdi, da nista mogla naj= ti prenočišča in sta morala ven v mrzlo noč v zapuščeni hlevček na betlehemskih
poljanah. Če pa pogledamo v današnji svet, najdemo mnogo podobnega in v naših srcih delamo sklepe, da hočemo biti usmiljeni. K temu nam daje Simonova hiša lep vzgled. Marsikatero uslugo oziroma delo storijo prosilcu za »Bog Iona j«, za vsakega imajo prijazno besedo in nikogar ne pustijo la= čnega od hiše. Tako pripravljajo Jezuščku tople jaslice.
DOB PRI PLIBERKU
Okrajna kmetijska zbornica je vpeljala za letošnjo zimsko dobo bogat program raznih kmetijskih nadaljevalnih teža jev: kuhinjskega, šivalnega, sadjarskega, čebe= larskega in drugih. V svojem programu pa nima ovčerejskega tečaja. Gospod ing. Faustner je ta tečaj gotovo namenoma opustil, ker najbrže pozna primer, kakšno smolo je imel neki kmet, ki je pred časom poskušal s tako stvarjo.
Pred dvemi ali tremi leti se je na kmetih še slabo oblačilo in kmeta je bilo strah pred mrazom, ker njegova številna družina ni imela tople obleke. Zato je bil prisiljen seči po samopomoči. Mislil si je: nabavim si plemenske ovce, ki dajejo mnogo dobre volne, pa bo. Rečeno, storjeno. Toda ovčke so bile drage. En sam mlad oven je veljal 400 šil. Ker pa pri nas poleti ni paše za ovce, jih je dal na pašo na čezdravsko. Pa glej ga spaka! Na dravskem mostu ga ustavi mož postave in bara: Imaš živinski poti ni list? Kmet je zastokal: net Mož postave pa pravi na to: Aha, črna borza, stric! Ovce sem! — Takoj bi jih poklali, da se ni za kmeta in njegove ovce zavzel gospod od kmetijske zbornice. Vsa zadeva je šla na sodišče in se je zaključila po dveletnem obravnavanju z odločbo 23. VI. E. 1714/47 tako, da je moral kmet plačati 200 Šil. globe, plačljivo takoj in 100 Šil. stroškov kazenskega postopanja ter 14 dni zapora pogojno do junija 1949. Poleg tega ga poi stavlja pod nadzorstvo deželnega sodišča za to dobo s pravnim poukom, naj se kaz* njenec navaja k rednemu življenju, svari pred nevarnostjo novega prestopka ter va= ruje in olajša napredek v življenju.
Človek se mora nad tako ganljivo razsodbo res razjokati! Spričo take razsodbe je najboljše, če se vsedeš in čakaš, da te kap zadene od ganjenosti, jeze ali občudo= vanja birokratizma.
Ko je prizadeti kmet izračunal, koliko ga stanejo poskusi ovčereje, je prišel do sledečega zaključka: nabavna cena ovc 700 Š, kazenski stroški 300 Šil., advokat 600 Šil., dve leti pašnje 600 Šil. Priredil je tri ovce. Prodal, oziroma oddal je šest ovc in je za= nje dobil 600 Šil. Recimo, da je bila volna, ki jo je dobil od ovca, vredna 400 šil. Ta= ko, sedaj lahko vsak izračuna dobiček. Ko pa je že vse oddal, so prišli še orožniki, da bi mu zaplenili — ovce. Ker jih ni imel, jih seveda ni mogel dati in so se orožniki zai dovoljili s potrdili o oddaji.
Na vse to se je kmet pridušil — in upajmo, da mu ljubi Bog tega ne bo štel v greh — da ne bo nikdar več poskusil z ovi čerejo.
MAUSER KAREL»
ROMAN
(Nadaljevanje)
40.
Os«« je bila že ura, zunaj tema in veter. Pust ^čer, kj je videti neskončen. Nema* ra da bo Novo leto prineslo nov sneg.
Nenadoma se Klemen splaši. Kakor da je nekdo skočil mimo okna in počakal.
Vstane in stopi k oknu. Nikogar ni, toda čuden občutek ne zgine. Vrne se k mizi, toda nagonsko se umakne proti postelji. Nekdo mora biti zunaj. Zdi se, da se je zdaj podrgnil ob steno.
Ravno je hotel znova stopiti k oknu, ko je zažvenketalo steklo. Okrogel, za pest debel kamen je udaril na tla., prav ob mizo.
Klemen je čul skok na cesto in nato bezanje, ki se je oddaljevalo.
»Najeli so nekoga,« se je bridko na= smehnil.
Nato je mirno pobral kamen in ga zane= sel k novomašnemu križu.
Skozi luknjo v šipi je vel mraz. Plamen v petrolejki se je pričel zaganjati v čilim der.
»Popraviti moram, sicer bom zmrznil do jutra.«
Poiskal je lepenko in nekaj žebljičkov ter pritrdil lepenko čez odprtino.
Plamen v petrolejki se je umiril. _V Kle= toenu pa je šele sedaj pričelo vi’eti.
Zakaj ne bi šel v mesto, ko ga vabijo in prosijo? Pokvarili so mu večer, pokvarili zadnje ure starega leta. Nikogar ni, ki bi
mu rekel prijazno besedo, še prijateljev duhovnikov ni blizu.
Grem!
Povezne klobuk na glavo in stoji ob petrolejki. Ugasniti jo mora, če misli iti.
Ogrnjen v suknjo sede znova na stol. Zunaj je naraščal veter.
Nenadoma je s sunkom vstal, upihnil luč, zaklenil in stopil pred barako.
Noč je bila temna, kakor da je korak pred njim stena iz asfalta, ki sega prav do neba.
Od Plaznikovih je bilo slišati hripavo petje. Cesta je bila prazna.
V začetku je skoraj tekel, čeprav ga je talar prj hoji na moč oviral. Toda brez njega ni upal hoditi, zakaj suknja je bila slaba in tanka.
Tudi od »Kosca« je hrumelo pijano pe= tje. Klemen se v gostilno niti ozrl ni. Po Opekarski ulici je odšel proti Prulam. Pod lučjo se je unesel. Ne mudi se mu.
Pred Megličevo vilo je obstal. Pred sto= pnicami je gorela luč. Imel je občutek, da gori prav zanj, da ga čaka.
Pozvonil je. Že ko je stal v zatišju pred vrati, je čutil neko domačo toplino. Na ce» stj je bilo mrzlo, veter je šel do kosti.
Slišal je Jelkin glas vrh stopnic.
»Grem sama pogledat. Ako želite, lahko ležete.«
Služkinja se je nekaj zahvaljevala.
Korake, ki so se bližali, je Klemen dobro poznal. Proti svoji volji se je nasmehnil.
Odprla je vrata. Stala sta si nasproti. Z obema rokama je segla po Klemenovi de= snici.
»Žalostna sem bila, ker sem mislila, da te ne bo. Tako vsa oba računala nate. Nobenega drugega nisva vabila.«
Sreča je kar prekipevala iz nje.
Tudi Meglič se ga je na moč zveselil. V sobj je bilo prijetno toplo, dišalo je po do= mačuosti in prijaznosti.
»Nisem mislil priti. Do zadnje minute sem odlašal. Odločil je spet kamen.«
Oba sta začudeno strmela vanj.
»Da, kamen. Ubili so m j novo šipo. V kratkem bom v sami lepenki.«
Jelka se je prav zares razburila.
»Prosi za premestitev. Poslednje živce ti bodo vzeli. Naj pošljejo na to mesto sta* rega duhovnika, ki je z življenjem opravil. Zakaj bi se moral ravno mlad človek uni* čiti?«
»Sam sem zaprosil za to služvbo. Od starih se ni noben oglasil, škof so bili v precepu.«
Megljč je zmajeval z glavo.
Jelka je prinesla vročega čaja z rumom in potico.
Zdaj je Klemen nenadoma obstal.
»Ne smem jesti, Jelka. Sram bi me bilo jutri s prižnice pogledati v svoje ljudi.«
Meglič se'je zasmejal.
»Za otroke boš vzel s seboj. Pripravljen no je. Ne greni si življenja še bolj, kakor je že. Kaj imaš od tega, da stradaš s svo= jimi ljudmi, da si ne upaš privoščiti več kakor tvoji barakarji? Ne boš spremenil časa. Spoznal sem, da so stvari, ki se jih je bolje ne dotakniti, zakaj vsak dotikljaj boli. Morda, jih je nekaj, ki bi bili voljni pomagati pri reševanju, toda kaj je to? Kaplja V morje. Sam premišljujem, če zate res ni bolje, da prosiš za. premestitev. Za« vest, da ne boš mogel pomagati vsem, te bo strla. Idealisti vselej tako končajo. La« stno delo jih zlomi. In to je proklestvo idealizma.«
»Zdaj jejta,« prekine Jelka moža. »Kle« men je premražen.«
»Res ne bom, Jelka.«
V Klemenu se borj poslednja sila. Kan men v Silvestrovi noči ga je bridko zadel.
»Za otroke ti bova spet dala s seboj. Ne boj se.«
Izpil je čaj in prigniznil košček potice.
Ker je govora že o ovcah, naj omenimo še to, da so se naše ovce izgubile in zašle v Vogrče. Pa se jim ni njč hudega zgodilo, vse smo dobili nazaj.
Toda čeprav sodnija tako hudo misli o nas, nas je vendar obiskal sv. Miklavž, pri= jatelj mladih in starih, z vsem nebeškim spremstvom. Očividno pa tudi v njegovi domovini vlada ljudska volja m ljudska demokracija, kajti naenkrat je postal tako lačen z vsem spremstvom vred, da si je na peklenskem ognju spekel zajca in ga z velikim tekom pojedel. Seveda mu je sprem= stvo pomagalo.
SVEČE
Minulo je nekaj mesecev, odkar smo se zadnjič javili v »Kroniki«. Če smo takrat poročali o nesrečnem ženitovanju, pri ka« terem je bjl ženin smrtno ranjen, in o samomoru Jokeja, ki je obupal nad življe« njem, pa imamo danes veSele vesti.
Meseca marca že smo sklenili, da kupimo novi zvon. Takoj smo začeli zbirati. Zne= sek je nam dal pogum, da smo se obrnjli na firmo Grassmayr v Inomostu. Posrečilo se nam je, da smo dobili novi zvon, ki tehta 318 kg. To je bil praznik, ko smo ga pri« peljali v soboto 4. septembra z bistrškega kolodvora v Sveče. Ne samo deklice, tudi konjička sta bila lepa bela šimelna. Doma« ča godba in požarna bramba je dala lepo spremstvo. Škoda, da nam je bilo na dan blagoslavljanja vreme nenaklonjeno. Lepo smo vse pripravili za nedeljo 5. septembra, pa je deževalo. Vendar pa je toliko odnehalo, da so po asitirani maši v cerkvi mo« gl] imeti preč. gosp. dekan Košir pridigo na. prostem. Cerkveni pevski zbor je bil ta dan na višku in prepeval navdušeno.
Sosedne fare so nam sicer nekoliko nevoščljive za zvon in so se močno vznemL rile. Posebno so se za novi zvon zavzeli možje cerkvenega sveta in požarna bram= ba z g. Martinom Mačičem na čelu, ki je zdaj žalibog bolan. Želimo mu zopet zdrav« ja. Takšnega moža bi težko pogrešali!
Pa to nam še ni zadostovalo. Tudi org= le smo popravili. G. Rudolf Novak iz Celovca nam jih je prestavil in popolnoma prenovil. Sedaj ne rabimo več nobenega .»vlecimeha«, ker gre vse na elektriko.
Na praznik Kristusa Kralja smo jih bla= goslovili. S kora pa zdaj vidimo tudi moški na oltar, medtem ko se prej morali stikati za orglami. Pevci se zdaj kar široko poi stavljajo pred orglami.
Pred adventom so se še hitro namislili za zakon Jurcov Primi Demšar v Rutah z Rozalijo Volk, Jurcov Rok Gabriel z Zofko Pegrin in Foltej Wieser z Terezijo Križ= nar. Jurcov stari oče šo kar štirinajst dnj hodili od ohceti nazaj v Rute!
Advent še držimo, ker so nam g. župnik v cerkvi zagrozili, če se zavrtimo v tem času. Pa jih bomo ubogali, da popravimo čevlje. Miklavževanje smo opravili kakor običajno z pretepom ob koncu. Povedati moramo pa, da se je Miklavž dobro zadržal, kakor se pač spodobi svetniku, in tudi par« keljni. Želeti pa bi bilo, da bi se ti običaji poglobili; seveda brez pretepanja!
Začutil je, da je grešil, da je izdal svoje ljudi, izdal Jakopina in Modriša, izdal Se« njavskija in vse otroke. Na toplem sedi, je in pije jn samo z mislijo je pri kolonijski beračiji. Ali je kaj boljši od Požgaja in Zemljiča? Nič, za las ne.
Jelkina veselost je počasi zravnala čudno neubranost. Nekaj kozarcev vina. je omečilo tudi Klemenove misli. Iz radia so šumele pesmi, zunaj se veter še ni polegel.
Od enajstih naprej se Klemen ni prita« knil ne jedi ne pijače.
»Ne smem.«
»Do polnoči vendar lahko še ješ,« ga sili Jelka.
»človek ne more venomer gledati na uro,« se nasmehne. Nenadoma, je veselo razpoloženje v njem uplahnilo. Čutil je, da da se je za trenutek odtrgal od vsega, za kar se je zavezal.
»Ni prav, da sem prišel,« se je utrgalo iz njega. Meglič ga. je začudeno pogledal.
»Zdi se mi, da si živčno izčrpan. Dolžan si, da se vsaj včasjh razvedriš.«
»Ne, ne bj smel priti.«
Nato je pogledal na uro.
Manjkalo je še deset minut do polnoči.
»Iti moram,« se je odločil.
»Novo leto si bomo menda še voščili?« je užaljena Jelka.
Spet je sedel, toda razpoloženja ni bil nič pravega. Jelka je videla, da bi bilo za« man, ko bj ga skušala zadrževati.
Pričela je pripravljati za otroke.
Ob polnoči je za hip ugasnila luč. Klemen je v temi priprl očj in zdelo se mu je, da se je vsa kolonija zgrnila okoli njega. Jakopin z osamelimi otroki, Modriš s svojo bolečino, Plaznikova s svojimi izgubljeni mi očmi, Resnik s pijanim obrazom, ves greh in vsa hudobija in vse skrito trplje« nje, ki ga revež nikdar ne more izpovedat^
ŠMIHEL NAD PLIBERKOM
če greš pozno ponoči mimo farne cerkve misliš, da imajo angelci ali pa mrtvi božjo službo. Če pa natančno poslušaš, zapaziš, da ima orkester vaje za božične praznike. Cerkveni zbor je nas dosedaj vsako leto jz-nenadil z več novimi lepimi božični pesmi. Tudi letos bo zopet nekaj novih slišati o, božjču, ker tako pridno hodijo vsi k va= jam. O polnoči bodo peli Schnablov ,»Tran-seamus usque ad Betlehem« in Gruberje= vo »Sveto noč«, oboje v spremstvu z or= kestrom. Na sveti dan pa bomo slišali »Missa pastoralis« in Schnablov »Tran» seamus«.
Orkester se vadi pod spretno roko Roze Woschitz, pevce pa vodi naš znani pevovo= dja. Na orglah bodo pokazali svojo spretnost organisti Janez Čas, Anton Mucher in Miha Sadjak.
NEDELJA, 19. decembra:
7,15 Jutranja glasba. 17,10 Komentar.
19,30 Božična voščila.
*
PONEDELJEK, 20. decembra:
7,15 Jutranja glasba in slovenske pesmi.
16.00	Potovanje po svetu: Pribram — sveta gora.
17.00	Poročila.
*
TOREK, 21. decembra:
7,15 Jutranja glasba in poročila. 17,10 Poročila.
*
SREDA, 22. decembra:
7,15 Poročila in jutranja glasba. 17,10 Poročila.
*
ČETRTEK, 23. decembra:
7,15 Literarna ura: Josip Stritar, 17,10 Poročila.
19,30 Božične misli.
*
PETEK, 24. decembra:
7,15 Jutranja glasba in poročila. 17,10 Poročila.
*
SOBOTA, 25. decembra:
7,15 Blagoslov svete noči. 17,10 »Sveta noč, blažena noč.«
ZA NEDEUSKO POPOLDNE
ur Mir r r									H	Ü	m
ü	7			Ü	8			H	9		i
HI		IH		10			H	n			m
m	IH		12			H					m nŽrtSSj
mm		14			H	15				H	i!
Si	16		HT						m	18	m
m			H	20				H	21		l
m		m	22			IH		23		IH	
fH	24	25				Ü	2i		m		m
i	27 i				IHI28 1				29		
ü	30			m	31		H	32			m
m	33		H	34			35			HIH	
	m		36		m	37			m	38	s
Ü	39	40	m		41			H	42		ü
Ü	43		m	“ i i ■				45			s
ti		ü	46		IHI47						m
m	a	48 |			mr i				m.		m
p	50			H	51	i m			52		m
e	53			54	1 IH!55						m
m		m	56		mr i						m
m	58 I		1		m	59	1		I		M
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1 kmečko posestvo; 7 merilka časa; 8 prva ženska; 10 drugo ime za strast; 11 neko število; 12 moško krstno ime; 13 poljska denarna enota; 14 skrajšano moško ime; 15 kožna tvorba; 16 pridevek, s katerim poudarjamo starost, nekdanjost; 17 moško krstno ime; 19 egip» tovsko božanstvo; 20 zavoj, ovitek; 21 pri» trdjlnica; 22 oris, pripovedovanje; 23 se* verni ali južni; 24 služba, opravek; 26 ni» kalnica; 27 pesniški izraz za »rešen«; 28 pravim, sem mnenja; 30 domača vprežna žival; 31 izraz pri kartanju; 32 skrajšano žensko ime; 33 prvi izraz- pri štetju; 34 oster izrastek, konica; 36 kratica akademskega naslova; 37 skrajšano žensko im( tudi gora v Mali Aziji; 39 turški oblastnik; 41 kratice neke časopisne agencije: 42 kratica akademskega naslova; 43 tretja številka brez zadnje črke; 44 lesena stavba; 45 latinski pozdrav; 46 strupena žuželka; 47 južnoarabsko mesto; 48 napla» čilo; 49 nadeja se; 50 druga številka; 51 grška črka; 52 dva enaka samoglasnika; 53 kraj, kjer tramvaji prenočujejo; 55 živi jenska tekočina; 56 uradna kratica za Združene narode; 57 izraz pri množenju; 58 krajši izraz za »nosijo«; 59 s plugom obdelovati zemljo.
Navpično: 1 del človeka; 2 moli! "(latinsko); 3 del glave: 4 vrba žalujka; 5 pritrdilnica; 6 ograja; 9 drevesni ostanek; 10 neko okroglo število; 11 vitek; 12 slav» nostna, poveličujoča pesem; 13 premeten, prekanjen; 14 doba, razdobje; 15 oblika cvetnega plodu; 16 ukiniti, zabraniti; 17
Dodatna dodelitev živil za 48. dodelitveno dobo
Upravičeni so prejeti:	Kruh	Pšenič. moka			Mast		TssIg nins	Uvs.- ;osm.	Sladkor			Svinj.- meso
Odrezki nakaznic:	1000 tr	250 Z	500 g	750 g	150 g	200 g	500 g	500 g	100 e	350 g	12C0 g	3CC sr
l Navadni potrošniki nad 18let	17. 18, 19	23	13	14 14	24	11 12					15	20
2 Mladina od 12-18 lei	17, 18, 19	23	13		24	11 12			—		15	20
> Otroci od 6-1*2 let	17	23 23	—	14	24	25			21			15	
4 Ot roci od 3 - 6 let			—-			14		11		21			15	
5 Otroci do 3 let				14							15	
6 Delni samooskrbovalci z maslom nad 18 let	117 118 119	123		114						—	115	120
/ Vlladina od 12-18 let s Otroci od b-12 let	117 118 119	123		114							115	120
	117	—		114				121 121			115	
9 Otroci od 3 - 6 let			—	114					‘—			—	115	
10 Otroci do 3 let				114							115	
												
11 Delni samooskrbovalci z mesom in mastjo nad 18 let	217 218 219	223 223	—	214 214							215 215	
												
12	ivlladiua oo 1*2	18 let 13	Otroci od b 12 let	217 218 219								j			
	*17			214 214	—			221			215	
								221				
14 Otroci od 3 - b let											215	
15 Otroci do 3 let				214							215	
					i					—		
Ib Delni samooskroovalci z mesom, maslom in mastjo	317 318 319	323 323	—	314 314 314							315	
					1						315	
17 Mladina od 1U 1» lei	317 318 319											
Otroci od b - 12 let	317							321		—	315 315 315 401	
								321				
19 Otroci od 3 H let				314								
								-				
20 Otroci do 3 let					314					—			
										505 501		- ---
21 - 25 Popolni samooskrbovalci vseh starosti 26	Krušna nakaznica za samoosk. 27	Dodatna nakaznica za zaposleno mladino od 14-18 let												
	410 411 412	--	—	413				i -				
									—			- —
29 Dodatna nak. za težke delavce				—			708					
30 Dodatna nakaznica za najtežje delavce							808 822	—	912	—	—	—-—
51 Nakaznica za noseče in doječe I	nifllerc	i											
Na odrezke 19E, 19Jgd, 119E, 119Jgd, 219E, 219Jgd, 319E in 319Jgd lahko ku= pite namesto 100$ g kruha 600 g pšenične moke.
Sladkor bo na razpolago takoj, ko bodo dobave prispele.
moško krstno ime; 18 golob v španščini; 20 .»spet« v hrvaščini; 21 pevska nota; 22 uhata žival; 23 neka ptička; 25 moško krstno ime; 26 nikalnjca; 28 sladka pija» ča; 29 skrajšano žensko ime; 31 polmer trikotniku včrtanega kroga; 34 kratica za »brat«; 35 žensko ime; 36 pritrdilnica; 38 restavrirati; 40 kratica utežne enote; 41 očka; 42 druga številka; 44 Združene države ameriške; 45 reka v Lombardiji; 46 molimo! (latinski); 47 avstrijska poroče» valska agencija; 48 rimski pozdrav; 49 le» sena hišica; 50 drevo; 52 del telesa; 54 stara oblika veznika; 55 vranji glas.
Letos bomo
Mae bil ovali
iiimniimiiiiiiiiiiiiiimiiuiimmiiimimii
s Slovensko igralsko družino, v taborišču „C“ Waidmannsdorf.
Na sporedu: srečolov, veseloigra, šaljive točke in prosta za bava.
Za božično darilo je slovenska knjiga najprimernejša.
Pošljite knjige tudi prijateljem v inozemstvo.
Naročniki „Koroške Kronike“ imajo pri vseh knjigah ter pri j Albr mu Koroške" 20% popusta. ,r.ot! a", „Sin mrtvega”, „Prekle-1 i kri", „Križ na gori” in „Album Koroške“ so knjige, ki v Vaši hiši ne smejo manjkati!
• PORSCHE PRSTANE 9 URE
9 ZLAT IN SRESRN
NAKIT
DOBITE HMUG0DNEIE
7. A. Hetn-u
I. SLOVENSKI PROSVETNI VEEER!
Novenska »Karitativna pisarna« v Celovcu priredi v okviru svojega de» lokroga, v nedeljo dne 19. t. m. svoj prvi slovenski prosvetni večer. Na sporedu so obvestila Karitativne pi= sarne, dvoje zanimivih aktualnib pre* davanj, deklamacije in slovenska glasba. Prireditev se vrši v dvorani hotela »Haimlinger« na Völkermark» terstrasse štev. 5. Začetek ob 7 uri zvečer. Vstopnina prostovoljna. Vse Slovence iz Celovca in bližnje okolice vabi na ta večer:
KARITATIVNA PISARNA.
[poravnatte pred koncem Sela svojo naročnino!
Pošljite Čimprej oglase za božično in novoletno številko „Koroške Kronike" ter Čestitke za radio.
iiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiinimiiiiinmimiiiimiiimMUliiiimiiiiimmmiij
1	V ^
I I § C E M I
| izurjenega voznega in podkov- | | skega kovača, Gorenjca, z moj- | I sirskim izpitom.	|
I Ponudbe je nasloviti v nem- | 1 škem jeziku na upravo „Koroške | 1 Kronike“.	|
TniiHiiiiiiiiMiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiuMiiiiimiiiiiMiimmimmiiiimmiiS
Ste že kupili božično številko
mumrnA-
Dvojni obseg, pestra vsebina, slike, uganke in zabavni kotiček! Poravnajte pred koncem leta svojo naročnino!
Nato so si voščili Novo leto. Preprosto kakor veliki prijatelji. S kovčegom je sto» pil Klemen na cesto. Veter se ni unesel, žagal je okrog voglov in grizel v ledeno sa» po do zadnjega vlakna.
V koloniji ni srečal nikogar. Ko je stopil v sobo, je nažgal luč in se oddahnil.
Spati se mu ni dalo. Sedel je in takoj je pritapljala bolečina, ki se drži greha.
»Jedel sem in pjl. Zatajil sem barakarja v sebj.«
Težko je ležala misel na srcu, težje kot kamen.
»Izdal sem upanje vseh, ki verujejo va= me. Če drugi jedo črn kruh. bi ga moral tudi jaz. Pa sem jedel belega, potico sem jedel. Če drugi stradajo, bi moral tudi jaz. Enak bi jim moral bit j, da bi verovali v mojo besedo.«
Trdo stisnjene pesti mu leže na brevirju.
Od stene nekje zavekajo Semjavskijevi otroci.
»Gospod, zakaj k nam niste prišli? Grdo imamo, pa smo vas čakali.«
Klemenovi prsti drže moder trak v bre» virjii.
»Sint lumbi vestri praecincti, et lucer» nae ardentes in manibus vestris.«
Ugasnil je luč in udaril z glavo ob mizo.
Na pamet je znal besede iz homjlije sve» tega papeža Gregorja:
Lumbos enim praeeingimus, cum carnis luxuriam per continentiam coarctamus.:i-
Besede so ga obsojale.
To noč ni zaspal.
* Ledja namreč prepasujemo, -da se z vztrajnostjo borimo proti poželjivemu mesu. •
JUDEŽ
At illi constituerunt ei triginta argenteos. (Mt 26, 16)*
Resnik je začutil, da se je sredina nagnila proti kaplanu. Še Mohor je postajal čudno hladen. Klemen je z vztrajnostjo pridobival srca, posebno otroška. Resnik je s stisnjenimi ustnicami vsak dan gledal procesijo otrok, ki se je podila proti ka» peli.
To ga je bolelo. Bolelo ga je spoznanje, da se je zaletel, da je preveč odkrito vrgel svoje karte, da je s preveliko surovostjo odklonil ljudi, v katerih se sovraštvo še ni do kraja ugnezdilo.
Resnik, Križnar in Koritnik so se sestali vsak dan.
»Onemogočiti ga je treba,« pribija be» sede Križnar. »Ko se bo ugnezdil, ho pre» pozno. Čim dlje odlašamo, tem slabše je za nas. Pogubno je bjlo, ker smo napak za* čeli. Proti človeku, ki ima značaj kot jeklo, in na to bi morali računati, sicer ne bi pri» šel sem, je treba začeti povsem drugače* Proti nepoštenemu se bojuj s poštenostjo, proti poštenemu z nepoštenostjo. V tem je bjstvo uspeha. Mi pa smo začeli s surovostjo in ravno zavoljo tega smo odbili ljudi.«
Koritnik prikimava.
»Začeti bi bilo treba z obrekovanjem, za» sejati dvom in nato žeti uspehe. Ljudje todle prej verjamejo slabo kot dobro jn imeli bi lahko delo. Lažje kot sedaj, ko se celo Mohor umika. Vidi, da si kaplan utira pot in zdaj bi se nam rad iztrgal. Tudi Milena postaja nekam čudna,« mežikne Kos rjtnik proti Resniku.
* Ti pa so mu izplačali trideset srebr» nikov.	(Dalje prihodnjič.)]
Kotova kronika“ Izhaia reak petek. - Ust izdaja Britanska obveščevalna slu*ba - Uredništvo lista ie v Celovcu Volkermarkter Ring 25/1 " oddelek v Celovcu, Völkermarktei Ring 25,1. - lelelcu 3b51, - Mesečno naročnino je treba plačati v napićj. - Rokopisi se ne vračajo. -
~ Telefon 3651/02 — Uprava in oglasni Tiska: Tiskarna „Cartnthia' v Celovcu,