Itev. 46. Poštnini plačan« v gotovML V Ljubita*!, dne 17. novembra 1920. Leto XXXIII. Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze ' Izhaja Tlaka «r«d. ob 5. uri zjutraj. — Ccna ma j« 15K aa leto. -« Za lnozem«tro 25 X. H Poiamasna it.vilk. a* prodajajo po 1 L Spi«! ia doplal sa pošiljajo: Uredništva .Domoljuba", Ljub. ljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacij* ia inaeniti pat Upravni! tvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva tdica. Volilni katekizem. O.suovtia vprašanja u volilnega katekiz-ma, ki jih mora znati vsak nai volile«, so sledeča: L vprašanje: Kdo sme voliti? Odgovor: Voliti sme vsak Jugoslovan, ki je že 21, let star ia je vpi3an v volilni imenik. Voliti juiejo tudi begunai is zasedenega ozemlja I 2. vprašanje: Kedaj bomo voliii? Odgovor: Dne 28. novembra od sedmih zjutraj pa do šestih zvečer. Vsi zavedni možje gredo glasovat predpoldne. 3. vprašanje: Ali bomo obveščeni, da smemo voliti? Odgovor: Nol Nobena oblast oa obvesti volilca! 4. vpra-anje: Ali dobimo volilne legitimacije? Odgovor: Nol Volilnih logitimacij »ploh ni. 5. vprašanje: Kaj vzamemo k seboj na volišče? Odgovor: Pozor I Vzemite s seboj eno ospbno izkaznico. To je domevluski, krstni nI i poročni list; zadostuje tudi delavska ali poselska knjižica, ali pa potni list ali uradna legitimacija, lovski ali orožni list, službeni dekret, obrtni list ali diploma. Veljaven jo vsak javni dokument ali i>otrdilo županstva. 6. vprašanje: Kaj povemo volilni komisiji? Odgovor: Volilni komisiji povejte; Ime, priimek in psklic. 7. vprašanje: Kako oddani svoj glas? Odgovor: Vsak volilec dobi od komisije eno kroglico. Član volilnega odbora mu raz-kaže glasovalno skrinjice in imenuje vse kandidatne listo. Vraka stranka ima svojo skrinjico. Volilec vzame nato kroglico v desno roko. Nato zapre roko in gre z njo v vso skrinjice, kar jih jo na volišču. Ko ima roko v skrinjici Slovenske Ljudsko stranke, roko odpre, da pado kroglica v skrinjico. S toni ste oddali svoj glas stranki slovenskega ljudstva. 8. vprašanje: Ali je volitev lajna? Odgovor: Iz vseh skrinjic potegnite zaprto roko, tudi lz, skrinjice Slovenske Ljudske slrnnke, četudi ste krogljico že oddali. Nihče ne more vedeti, v katero skrinjico ste spustili kroglico. Noben liberalni birt in noben komunistični terorist ne more vedeti, da ste oddali svoj glas slranki ljudstva! 9. vprašanje: Ali sem dolžan volili T Odgovor: Dal Vsak krščanskomisle« Jugoslovan je brezpogojno dolžan voliti. 10. vprašanje: Za kaj bom šel na volišče? Odgovori Za življenske pravice slovanskega kmeta, delavca ln obrtnika! Za krščansko šolo in državo l Za stranko ljudstva, ki hoče poraziti ka* pitali zem I Za samoupravo združene Slovenije! Za Slovensko Ljudsko Stranko! Pojdimo po tmagot Za 28, novembra velja volilna dolžnost. L. Vesenjakt Dr. Korošec kot železniški minister. Kot minister za prehrano je imel dr. Korošec vedno križe in težave, ker niso železnice spravile živil, pa tudi drugih predmetov v kraje, kamor |ih fe namenil. Velik nered in naravnost neverjetne tatvine so napotile nJega Ln tovariše poslance, da so pri prvi priložnosti zahtevali, naj postane dr. Korošec minister za promet in napravi s svojo znano odločnostjo red. Naše zaupanje v dr. Korošca je bilo zopet popolnoma utemeljeno: kar nista zmogla dva njegova prednika, namreč Vu-lovič in Draškovič, to je napravil on. To kažejo dejstva, ki jih navajamo v tem spisu, Knksne so bile želcznico ob prevratu7 Kdor hoče pravilno in pravično oceniti delo dr, Korošca kot ministra za promet, mora poznati stanje naših železnic po prevratu. Železnice v Srbiji in Makedoniji so bile popolnoma razdejane. Ne en kolodvor, ne en most ni bil v redu. Vse je bilo 'az-bito iu razrušeno z dinamitom ali požg't-no. Poškodovani so bili tudi vsi predori ali tuneli. Razbite so bile seveda tudi večinoma lokomotive in osebni ter blagovni vozovi (vagoni). Na Hrvaškem, v Slavoniji, v Banatu, Bački in Baranji so bile, železnice ob prevratu deloma uporabne, toda neredi na Hrvaškem in naši državi sovražni mažar-ski železničarji so napravili prvo leto ogromno škodo. Kar se ni obrabilo v vojski, to so pa nalašč pokvarili ti železničarji in drugi nesposobni in brezobzirni ljudje. Razmeroma dobro ohranjene so ostale bosanske železnice in tudi naše slovenske. Toda tudi pri nas je šlo kljub najboljši volji velikega dela železničarjev vse makovo pot. Prometni železničarji so večinoma delali z veliko požrtvovalnostjo, toda kurilnice in delavnice, kjer se vrše poprave, so večinoma odrekle. Komunistični in nentškutarski železničarji so delali vedno večji nered in bolj ko so jih božali ter jim zviševali plače, bolj so bili oni neredni in objestni ter niso hoteli nič slišati o svojih dolžnostih. .— Delavoljni železničarji sami so začeli obupovati. Korošec napravi red v ministrstvu. Riba začne pri glavi smrdeti — pravi pregovor. Tako je bilo res tudi v prometnem ministrstvu. Uradniki so bili tam ali nezmožni, ali pa tudi leni in brezbrižni ter so zanemarjali svoje posle. Mnogo jih po cele dneve ni prišlo v urad ali pa le pozno in za malo časa. Kuhala in srebala se je turška kava, kakor se to vrši še sedaj v drugih ministrstvih. Ves ta nered in vse razvade je dr. Korošec odpravil tekom par dni. Sam je prihajal rano in odhajal pozab. Poklical je v ministrstvo razne delavne može in se posvetoval z zaupniki, ravnatelji in oi^anizacijami Dr. Korošec kazanje podkupljive m neredne železničarje. Največji križ je bil po bivših mažar-skih in hrvatskih železnicah z uradniki in delavci, ki niso hoteli poznati nobenc.gu reda in nobene discipline. Veliko teh ljudi je raje verižilo, tihotajailo in kradlo, kakor pa pošteno delalo. Celo tako daleč so se izpozabili posebej železničarji mažarskega. in boljševiškega mišljenja, da so nalašfi kvarili stroje in povzročali nesreče. Z železno odločnostjo ie napravil dr, KoroAee tukaj red. Odpustil je iz službe in dal zar poditi preko meje celo vrsto takšnih brez-vcstnežev, ia ko so drugi malomarni železničarji to videli, so cačeli pridnejše in vestnejše opravljati službo, dobri in vestni p« so dobili zaslombo in so z veseljem podpirali dr. Kovoščevo delo. Dr. Korošec zlomi komunistični štrajk. Še enkrat so pokosili napraviti komunisti nemire in nerede v državi, zato so organizirali znani železni carski čtrajk, h kateremu so znali pridobiti za prvi trenutek tudi one železničarje, fei preobratov niso hoteli. Dr. Korošec }e ostal trden in neoniahliiv in komunisti so izgubili bitko. To je bil zanje najhujši udarec in od tedaj ■imajo komunisti moči in zeslombc. Naše kmetsko ljudstvo je takrat dobro razumelo, za kaj gre in je tudi hvaležno svojemu voditelju, ker je pri nas preprečil največjo nesrečo za državo in človeško družbo: razbrzdani ruski boljševizem in srbski komunizem. Al:o bi dr. Koroš-ec ne storil nič drugega za kmetsko ljudstvo, kakor to, bi mu morali biti naši ljudje vedno hvale/.ni. Od zloma komunističnega štrajka sc razmere na žcleznicah vidno boljšajo, Število vlakov na naših železnicah. Odkar jc dr. Korošec minister saobra-čaja, se je število vlakov na naših železnicah več kot podvojilo. Tako imamo v območju belgrajskega železniškega ravnateljstva sedr j vsaJi dan okroglo 60—62 vlakov. V območju ljubljanske inšpekcije imamo dnevno nad 30 vlakov. Pri zagrebški direkciji izkazujejo sedaj dnevno že 210 vlakov. Gotovo vprašate, kako je bil mogoč takšen napredek? Odgovor imate v slede-•5em,- Dr. Koro&c zahteva izvršitev pogodb. Pod prejšnjimi ministri so se pač sklenilo nekatere pogodbe, toda zanemarjali sc izpolnjevati od strani ministrstva in od tovarn pogoji in tako so ostale pogodbe na papirju. Dr. Korošec je izpolnil obveznosti ki zahteval vedno odločno, da so jih tovarne v inozemstvu tudi izpolnevale. Tako smo pač dobili tudi nad 120 lokomotiv iz tujih držav. Domače delavnice in kurilnice delajo boljše. Odkar je dr. Korošec minister za promet, je napravil precej roda v delavnicah in kurilnicah. Sedaj sc popravi dvakrat toliko lokomotiv in vagonov, kakor se je prej. Navedimo nekaj številk: Za časa Ko-roščevega ministrovanja se je popravilo v Jržavi, torej doma, okroglo 600 lokomotiv, dalje do 3000 vagonov za osebni pro-iiet in okroglo 9500 vagonov za blagovni •promet. To je ogromno delo in og-oruen lapredekl Zanemarjene proge s« popravlajo. Med vojsko ni nihče popravljal prog in pragi (Svelarji) so bili več kot napod gnjili. Nekoč mi je reke? na poti iz Belgrada slovenski železničar: »Gospod, če bi '/i in drugi popotniki vedeli, v kakšni >.e-■omosti ste, ko se vozite z brzovlakom :>o takšnih progah, niti eden se ne bi peljal.« Prepričal sem se sam, ko sem pri Vinkovcih v Slavoniji s prosto roko po- tegnil iz Svelarja debel! Zebelj, ki bi naj držaj iino (tračnico]. In kdor se je zadriji mesec vozil med Zagrebom in Belgradoin. je lahko videl cele kupe več kot napol trohnelih pragov (švelarjev), ki so jih zdaj nadomestili z novimi. Cele proge so na ta način obnovili in sedaj sc po teh krajih ni bati tozadevne nesreče. Dr. Korošec naroči nova moste. Kot minister za promet je dr. Korošec naročil nad 400 večjih in manjših železnih mostov in mostičev ter drugih velikih konstrukcij. Zgradba novih železnic. Naš voditelj dr. Korošec je zaukazal izvriiti vse priprave za zgradbo novih železnic. Tako se je posebej začelo pripravljati trasiranje železnice iz Prekmurja na Štajersko in pa zveza Rogatec—Krapina, Ko bodo preddela izvršena, sc začnejo na podlagi teli načrtov železnice takoj graditi. Dr. Korošec uredi oddajo vagonov. Vsi naši trgovci in naše zadruge vedo, da pred Korošcem na hrvaških in biv-šili mažarskih želcznicah ni bilo mogoče dobiti brez podkupovanja vagona za prevoz blaga. In žc naloženih vagonov nisi spravil naprej, ako nisi z bogatimi podkupninami podkupil najprej šefa, potem maga-cinerja, poleni strojevodja m nazadnje vla-tovodja. Tako se jc za podkupovanje pri enem ali par vagonih moralo dati po 1000 do 4000 K samo v tak-sne namene. Brezvestni židovi in verižniki so onemogočili vsako pošteno in pravično razdelitev in oddajo vagonov. Tudi temu jc napravil dr. Korošec popolnoma konec. Sedaj vpiše na vsaki postaji vsakdo sam v javno knjigo svojo zahtevo po vagonih in če vidi, da bi imel kdo najmanjšo protekcijo, lahko to javi ui uradnik jc takoj spoden iz službe. To sc je prav mnogim dogodilo in tako imamo sedaj tudi v tem oziru pravico in red na državnih železnicah. Varnost prod tatvinami na železnicah je sedaj tudi neprimerno več ja, kakor je bila pred meseci, To vc vsak popotnik in vsak trgovec. Sklepna beseda. Malokje so bile razmere tako slabe in predpogoji za mir in red tako majhni, kakor ravno v naši državi. Toda naš dr. Korošec je bil na mestu kakor minister za pretirano iu je sedaj na mestu kot minister za promet. Nesebičen, nepodkupljiv, nedostopen praznim besedam gradi 7. železno voljo in z vztrajnim, neumornim delom državo, ta katero je delal in tvegal svoje življenje. Naj lažnjivci lažejo, naj obrckovalci obrezujejo! Kdor je pošten in pravičen, ga mora spoštovati in ljubiti ter ceniti njegovo delo. To ogromno delo pa stane seveda tudi denar, kajti na prstih si lahko izračuna vsak preprosti človek, koliko stane vse to, kar se je izvršilo in kar se še izvršuje. Kaj pravijo o Koroščevcrc delu drugi? Po Slavoniji in Banatu* po Srbiji in Makedoniji ljudstvo ne more prehvaliti poštenega in odločnega delovanja našega voditelja. Srbski poslanci sami priznavato to v najtoplejših besedah in srbski kmetje-poslanci, ki so bili pred jnescci pri regen- tu, bo mi povedali, da je tudi regent g«., voril o Korošcu z največjim priznanj':® Cenimo delo svojega voditelja tudi mi sami in zavedajmo s e, da more tako dedali ie inož, ki ima trdne nazore, veliko znanje is nevpogljivo voljo, pomagati svojemu narodu. Le naša načela, samo naš progrta daje jamstva za dobro ureditev n&še države. Zato pa niti eden naš mož ne sme za muditi in zanemariti svoje dolžnosti. Vsi glasujemo za našo Slovensko Ljudske Stranko. Naše osebe in naš program so nam jamstvo, da gremo boljši bodočnosti nasproti, toda poraziti moramo nasprotnike, zmagali moramo mi. Dr, Korošec in Slovenska Ljudska Stranka naj živil Dr. Korotfcc kot minister za prehrano. Ob koncu svetovne vojne jc bila za nas Slovence, pa tudi za hrvatako Pri-morje, za Bosno, Dalmacijo, Hercegovino in Črnogoro največja nevarnost, da n\m pomrje od gladu velik del našega ljudstva. Po uradnih izkazih bi morali imeti za skromno prehran« najman štirikrat tolika živil, kakor jih je bilo, da bi vadržali do prihodnje želve. Vsi se spominjamo ie, kako je avstrijska vlada s vojimi krutimi rekvizicijimi iztrebila kmetom hleve in kašče, da je bilo joj. Nikdo račun oficirjev in vojnih Hfersui-tov ni bil varen, da bo imel vsaj za sebe ia svoje dovolj kruha. Strašne so bile twe-hranbcne razmere v vojašnicah in na fron tah; šc strašnejše v krajih, kjer niso pri delali dovolj živil, a tudi kmetje s svojimi živili so bili v večni nevarnosti. Dr. Korošec kot minister za prehrano. Še pred koncem svetovne vojske ic odšel dr. Korošec v Švico in v Pariz nc »a-mo zaradi ustanovitve nove držav«, temveč ravnotako tudi zaradi prehrane. V razgovora in razpravah z ententnimi zastop-niki , posebno še z Amerikanccm Hoover-jem jc zagotovil našemu izstradanemu, ljudstvu dobro in poceni prehrano. Trat, Reka, Dubrovnik in Solun so bila pristaaiiia, kamor so prihajala potem naročena živila in druge najnujnejše potrebščine za našo jugoslovansko dT/.avo. Prva dva prehranjevalna ministra ne opravita nič. V prvih mesccih smo dobiti za organiziranje prehrane ministre, ki so kmalu dokazali, da ne poznajo potreb in da uiNaio tinetsku ljudstvo j« ostalo surovd, nevedno in ta vsak napredek nesposobno.« > Kmetje so popolni anahahetjo (tabitvi), ki ne vidijo dalje kakor v skledo.v >Maae (množice) samega naroda se sate kbane, zabite. Občinski moijo so kmetje s •ajbnlj nemirnimi obrnil.« j Kmetje so f uro vika eunja, polbaba.« iNečedna druhal, ki je prilezla is farov-ikih hlevov in svinjakov.« ^Vsak« druga ali treli* prisega nte*l kmeti je kriva prisega.< Kdo je našega poštenega kmeta, jedro in steber celega naroda, lako nezaslišano sramotil V To so .storili 0< LTJtS »Samostojne kmetske stranke« NASI LIBERALCI, tisti, ki se nošeiuu kmetu r.l>a vlada podpira kmeteke »»druge, j« iiumdal vseh škandalov.« »Poljedelsko ninbtrst»o a (eni podpira •?itno goljufijo.« » Vlada naj sadruge tatira!« >«"h:prej gospodarska organizacija pogine, tem koristneje ia kmeta, čimprej pre-padc, tem manjša bo Skoda.« ^Gospodarska organizacija Je v velikem •logu organizirano sleparslvo. Zato bomo proti uii vodili boj * vso sile.« Jn šo več podobnega. Kdor tega ne verjame, naj pogleda liberalni »Slovenski Narod« 1.1920 št 240, 257, ,1.1903 št. 99, 10«, 169, L 1004 št 8, 1.1905 pa številko 2. To so prijatelji kmeta, kaj? In vi Sc verjamete, da je tem ljudem res kaj do kmeta? Kako, da so je ostuden žaba vi j v3 naenkrat spremenil v vsiljivega slad- kala? Ali vidite, da to nI odkritosrčno prijateljstvo? Da so za hrbtom drugi nameni? liberalec dr. Triller je rekel še letos na shodu liberalne stranke: »Slovenska Ljudska Stranka ket israsite stranka kmeta stoji ne-ispros?io ta gospodarske koristi kmeta.« Kaj je bilo torej treba nove kmetsko stranke?! Med tem, ko so liberalci nn kmete pljuvali, je Slovenska Ljudska Stranka ustanavljala in )4 veliko požrtvovalnostjo vodila posojilnice lu druge zadruge, ki so kmeta rešile liberalnih pijavk in ga na noge postavile; jo napravljala ceste, vodovode, vodnjake, na-pcljavala elektriko, pospeševala kmetijstvo, živinorejo, pomagala kmetom zidci' Uleve ln s vinjake in prenarejala vse poatr kmetu v prid. Liberalci so ji to neprestano c Lali, zdaj vas pa žele vjeti na svoje limanice, — ker si naravnost no upajo, — a svojo »Samostojno kmetsko Stranko«. Da Jo »Samostojna* liberalna, je dokaz žc samo to, da se njeno glasilo tiska tam, kjer se tiskata tudi najbolj zagrizena liberalna lista »Domovina« in »Jutro«, Gliha vkup štrihal vefil »Domovina« sama naravnost pove (dne 5. novembra 19*20): »Gospodje, ki sede v uredniStvu »Kmetijskega lista« in so bili svoj čas sotrudniki »Domovine«, bi morali vedeti, da bi danes niti »Kmetijskega lista« niti »Samostojne kmetsko stranke« ne bilo, ako bi ne bilo »Domovine«. — To se pravi naravnost povedano: liberalci so (o Užikmetijsko stranko ustanovili in Jo s denarjem podpirali. Patron vseh liberalcev, tako v mestih kakor na deželi, je dr. Žerjav, ki se jo zarotil, da hoče katoliško cerkev s Slovenskega pomesti. Njegova »Domovina« naravnost divja zoper vse, kar jo krščanskega. Socialni demokratje kot nepristranski sodniki pravijo, da samostojna kmetska stranka »ni ne kmetska, ne samostojna« ampak »privesek falirane stranke liberalnih kapitalistov.« Kmetje, kaj veleva Vaš ponos? Liberalci Vas zmerjajo s potuhnjenri, r.atelebanei, z babami, cunjami, krivoprisežniki, ljudožrei — in Vi bi jim pomagali na konja? Pošteni kmetje, spreglejte vendar liberalno sleparijo! Kmet, hi voli liberalno kmetsko stranko, stranko nesramnih sabavljačev kmetskega stanu, bije sam sebe v obrat. VOLITE LB SLOVENSKO LJUDSKO STRANKO, EDINO RESNIČNO PRIJATELJICO KMETA! Boj se bije za samoupravo Slovenije, z a krSčan-ski zakon, za krščansko šolo. Ogromne laži liberalne »Domovine". Dr. žorjavova »Domovina« je najbolj surov list, ki izhaja na Slovenskem. Je pač glasilo verižnikov, koruznikov, vojnih oderuhov in nravno propnlih liberalnih komi-jev. Le poslušaj ob nedeljskih večerih ostudno in bogokletno govorjenje teh ljudi, ki se vozijo pijani v družbi mludih deklet * raznimi vl^ki z deželo, kjer so popivali. 4' Ce jih poslušaš, imaš vtis, da bereš »Domovino*. Mo govorjenje, isto zmerjanje, ista surovost. V »Domovino« pač piše do-broznan človek, katerega ime zapisati se nam gabi radi ostadne njegove zgodovine. Zato se mi načeloma ne spuščamo v boj s tem listom. Zakaj ljudje, ki ga prebirajo, so ali nravne propalice ali pa ga s studom vržejo stran. Torej je v vsakem »lučaju odveč boriti se s takim blatom. Človek se samo umaže pri tem. Zato tudi ne bomo odgovarjali na ogromne laži, ki jih prinaša »Domovina« o rekvlzlcljl živine med vojno. LaŽJ, da jih človek z rokami prijemlje. Naši ljudje se pač dobro zavedajo, d« so bili tisti, ki so najhujše rekvizicije nalagali našemu kine t s lic um ljudstvu, ravno liberalni uradniki p o raznih mestih; da pa je bivši deželni odbor s svojo odločnostjo pri vojaških oblasteh dosegel, da se je nn Kranjskem vsaj toliko živine pustilo, da st je mogel kmet vzdržati, zakaj nemška vojaška oblast je hotela sama vzeti rekvizicije v roke in bi rekviriraia vso, ker je imela namen uničiti Slovence, kakor se jo pozneje dokazalo. Takratni deželni odbor s je kranjskemu kmetu rešil Živinorejo. Tudi ni moglo drugače bili. Saj so v deželnem odbom 1. 1917 sedeli isti ljudje kot v letih 1908-1914, ko so je za kranjskega krnelo toliko koristnega storilo, kot še nikdar ne in se ne bo, dokler ne bomo imeli samouprave Slovenije. Kje pa jo kakšen trezno misleč človek, ki bi mislil, da bodo isti ljudje kar nena doma spletli vrv slovenskemu kmetu, zo katerega so ravnokar tako skrbeli, da sc liberalci očitali Slovenski Ljudski Stranki, da samo za kmeta dela Med vojno je bila edin« Slovenska Ljudska Stranka (ista, ki je r,'3ila slo ven skegu kme(a, da ga ni nemška vojaška oblast do nagegu slekla. fn potem naši župani in duhovniki) Koliko so storili mnogokje, da so čimveč zakrili in da so komisarji pri rekviziciji čim manj dobili. Umevno. Tisti duhovniki, ki so spisali brezplačno na tisoče prošenj (koliko pa so jih Jiberalni škrici in pisači »Domovine«?) za razne olajšavo, dopuste podpore itd. v korist ljudstva, isti duhovniki naj na drugi strani odjedajo sloven skemu kmetu? Smo res radovedni, kdo jo več odjedel slovenskemu kmetu, ali libe ralen, dobro nlačan škric, advokat, birt in trgovec — ali duhovnik! Pač pa dobro vemo, da so najbolj pritiskali za podpisovanje vojnih posojil liberalni uradniki in davkarji, dn so liberalni učitelji dan za dnom pobirali vinarje, da je liberalna ljubljanska Mestna hranilnico podpisala največ milijonov (25) vojnega posojila, med katerim je prav veliko kmetskega denarja, da je izmed vseh občin največ podpisala — liberalna ljubljanska. Liberalci vedno pravijo, da so vse lo prisiljeno delali, v srcu pa so bili proti Avstriji. Torej ste bili hinavci, kar je toliko grše. Kdo vam more verjeti, da tudi danes niste hinavci v svojem kričavem domoljubju? Mi smo celo prepričani, da ste danet pripravljeni ravtbiti državo in jo dati ma-gari Habsburžanom, če bi mogli na ta način katolištvo zatreti. Ista propalica pa, ki je svojčas vohunil po Srbiji v avstrijski službi, danes najbolj vpije na »avstrija-kante«. Mi pa se ne sramujemo priznati, da smo bili toliko časa zvesti in pošteni Avstrijci, dokler nam ni nastavila Avstrija noža na vrat in nam je bilo po naravni po stavi življenje našega naroda ljubše kot življenje naše mačehe. Toda pri svoji zvestobi smo še bolj zvesto stali ljudstvu ob strani ter mu v vseh oidrih pomagali, da j« lažje prenašalo vojna bremena, medtem ko io liberalni trgovci in verižniki — bogateli 8a račun istega ljudetva. Z isto in le večjo zvestobo pa smo da-?jdani novi državi, ker vemo, da jo iiaša država, kri od naše krvi, beseda od taše besede, misel od naše misli, in da bo-v tej državi srečneje živoli — ako n« t>odo imeli vlade v rokah liberalne oderu-Ike pijavko. In na našo vsikdar pošteno zvestobo, katera temelji na nespremenljivih božjih načelih, na zavesti odgovornosti pred Bogom, so morejo jugoslovanski državniki pač več zanesti kot p« na zvestobo kričavih liberalnih veljakov, katerih zvo-| stoba tomelji v sitem trebuhu, polnili žepih in sovraštvu do katoliško Cerkve. To ne v odgovor »Domovini?, temveč v pouk vsej pošteni javnosti! Zakaf ne bomo volili liberalcev? 1. Ker je liberalna vlada v Belgradu .'.omenjala. krone z dinarji tako, da smo oiorali dati za en dinar štiri krone, dasi jo hil dinar takrat približno iste vrednosti kot krone. S tem se je pri nas draginja neznosno dvignila. 2. Ker so nam pri kolekovanju odtegnili '20% in nam jih kljub obljubam 5e danes ?iiso vrnili. 3. Ker po nam naložili najkrivičnejša nremena s tolažbo, >da Slovenija prenese Se več davkovc. 4. Ker vzdržujejo pri vojaštvu m/.mejo, Mi ženejo naše vojake v obup. B Ker so dali vso izvozno trgovino v oko kapitalistom in \t>rižnikoin, ki služijo ogromne milijone, državna kasa pa ostaja prazna. (i. Ker hočejo vzeti Slovencem vsako 'josedo pri državnem gospodarstvu, se borijo zoper cumoupravo Slovenije in hočejo Jati vso moč v Sloveniji v roke belgruj- slilm liberalnim ministrskim bankirjem. 7. Ker hujskajo Srbe zoper Slovence in hočejo napraviti mod slovenskim in srbskim ljudstvom razdor, kl bi uničil Slovence gospodarsko in [»olitično, dasi se mi le borimo proti belgrajski gospodi, ki odira in zatira Slovence, Hrvate in Srbe. 8. Ker hočejo po izjavi dr. Žerjava za-treti katolišlvo v Sloveniji, toroj pometati križ iz šol, uvesti v šole podivjano in brez-versko uokolsko vzgojo, uvesti razporoko in oropali Cerkev. 9. Ker so neizprosni sovražniki kmeta, kakor vsakdo razvidi iz današnjega članka: »To so prijatelji kmeta*. Zato noben zaveden katoliški Slovenec, ki zares ljubi svojo zemljo in svoj rod, no bo volil z liberalno ali — kakor se imenuje — c Jugoslovansko demokratsko stranko, temveč bo vrgel voiivno krogljico v skrinjico, kjer bo napisano: SI.0VENSKA LJUDSKA STRANKA. Valutna zamena 1:4, kruta davčna bremena in trpinčenje vojakov v naši državi te uči, kam zaide država, kjer imajo glavno in odločilno besedo pri vladi liberalci. Zakaj ne bomo volili samostojnežev? Sloveniji v ruko belgrajskim svobodomiselnim ministrom. 7. Ker zbirajo v svoji stranki največje pretepače, ubijavce In propalice (misli na poboje v Velesovcm, Vavti vasi, Velikem Gabru, St. Jerneju itd.). 8. Ker v 3vojem glasilu »Kmetskem lUtuc zagovarjajo liberalno - kapitalistično izvozničarstvo, ki narn je povzročilo milijonske škode. 9. Ker se odločno bore proti zadružništvu, katoro edino je rešilo slovenskoga kmeta gospodarskega propada in oderuških krompljev liberalnih birtov. Zalo noben zaveden katoliški Slovenec, ki zares ljubi kmetski btan in mu je za krščansko vzgojo olrok ter m zdravo in napredno gospodarstvo v Sloveniji, ne bo volil liberalno Samostojne kmetijske .stranke, tcinveč bo spustil vplivno krogljico v skrinjico Slovenske Ljudsko Stranke. 1. Ker ho privesek gnilo, kapitalistično in zagrizeno protikmetske liberalne stranke. 2. Ker so njihovi voditelji v ogromni večini sami mesarji, trgovci in gostilničarji ln Belo v /.adnji vrsti kmetje. 3. Ker dosedaj niti trohice dobrega reden je dr. Žerjav začel govorili in je bil s tem sliod onemogočen, pošilio sedaj svoje prijatelje na deželo. To nedeljo je poslal v Boh. Bistrico s,'i•;,< a •■:. ministra na razp. dr. Kramerja. Vse polno plakatov jo Bohinjcem naznanjalo prihod p. ministra. In je prišel. Pustil si jo pred. občinsko hišo postaviti mizico in ■eahfii Iffthiiiicev. Toda vsi ti prebrisani Bohinjci iiim;ijo nobenega spoštovanja pred liberalnhiti miiiblri. Prostor pred občinsko hišo ie osi al j.r;;/.en, v kolikor ga ni napolnil neki i,- -.u', ki je edini prišel po-Blnšal h niini fr«; ?_,a {u(jj -ia uiJOgl me-sur ni f.iiv.d, ker g. Kit,mer ni govoril. Ob I^{I uri pa so je vršil shod Slovenske Li- ' dve Stranke, na katerem sla govorila dr. Kulovec In nadučitelj Silvester. Možje so popolnoma napolnili zborovalni prostor in se vežo. Popoldne 8e je vršil shod S. L. S. v Srednji vasi. Tudi dr. Kramer je došel e svojim zaupnikom, katerega je poslal na shod Slovensko Ljudske Stranke, sam pa ei je v gostilni hladil jezo, ker tudi v Srednji vasi ta ubogi minister ni nikogar našel, ki bi ga poslušal. Samostojna — proti samoupravi Slovenije. Samostojna ima kot prvega kvalificiranega kandidata na Štajerskem vseučili-škega profesorja dr. Bogumila Vošnjaka. Kdo je to? To je najožji prijatelj dr. Žerjava, ki hoče z mladimi liberalci zalreti vso našo svobodo in vso moč doti Belgradu. Dr. Vošnjak je bil v komisiji, ki je pripravljala ustavo in 011 je tam s svojim delom dokazal, da je proti temu, da bi imeli Slovenci svoj pokrajinski zbor, kjer bi odločevali in gospodarili sami s svojimi zadevami. Dr. Vošnjak je kapitalist in si je znal dobro žepe polniti. Bil je tajnik pri mirovni konferenci in jc vlekel tam vsak dan 2000 do 2500 kron: reci dvatisoč do dva-tisočpelslo kron. Sedaj je bil v ustavni komisiji in jc imel po 50 dinarjev na dan, zraven ima plačo vscučiliškega profesorja. O trpljenju in težavah našega ljudstva ne zna nič, ker je kot sin prvaka živel v razkošju. Kateri pameten kmet bo volil s teko stranko? Samostojni in sveli zakon. Lumpu ni nobeno sredstvo preostudno, če lo prevari drugo. Tako podlo sredstvo ie ludi tiijnovejša zahteva samostojuežctr, da naj bo v naši novi državi zakon med dvema osebama obvezen in nernzloeljiv samo tri leta. S lo svojo prolikrščansko zahtevo odkrivajo samostojneži odkrito nasprotstvo proti Kristusu in božjemu nauku, ki veli jasno ,n obvezno zu vsa: Kar jo llog zavezal, naj človek ne loči. S tcin j:a kažejo (udi svojo tesno j in prijateljsko zvezo s rvobodondselci in ne-i verii. In kaj bo z ubogo ženo in 7. revno doco p" treljain lelu? Ob"na jih naj redil I.opo plačilo za triletno :-.akoi>:;ko ljubezen in zvestobo! Vzemimo za v.':r''>d enu.-uslojnega pohoiueža, ki jo vsako trpijo leto poročil po samostojnem obredu novo ženo in z vsako /o no iiuel v tem času tri otroke. Računajmozdali To da v 30 letih zakonskega življenja !0i in 30 otrok. In če je samo JO takih vzornih zakonskih mož v eni občini, pride na občin? skrb za 100 žen in 300 otrok. Kdor zdaj T ne izprovldi, da je vsa samostojna gonja « mo velika lumparija in sleparijo ljudstva ta Ima oči zavezano. Gorje Jugoslaviji, ako' bi nauk samostojnežev postal nie:.o in resnimi Naša domovina bi bila druga Sodoma in G0 moral In vendar je veliko nezavednežev nn.] nami, ki verjamejo besedam zopeljivccv. Le poglejmo v vrste samostojnežev! Tam bomo našli prešestnlke, zapeljivce nedolžnosti, pre. tepače svojih ubogih žen, pijance najhujše vrsto. Ce hočete, Vam postrežemo z imeni! Kakor Judež nI imel srca, ko je prodal u groše Kristusa, t alt o pa tudi U ljudje nimajo srca, ker hočejo ženo usužnjitl, ali če teua noče, napodili jo iz hiše. Kar je še pošten- n med našim IjudBivom, se mora s studom ohr-Miti proč ol stranke, ki ima na svojem praporu najiis: Zakon na poskušnjo! Zakon ila tri leta! ločitev zakona! Kdor pa resnično ljubi svojo ženo in Bvoje otroke, ta ne more bit' samostojne?.. Samostojni in duhovščina. Naravnost vnebo vpijočo krivico dela Samostojna vos čas sloven-kl duhovščini. Zmerja jo z inkvizitorji, jezuiti; posmehljivo pravi: gospoda v tnlarju; duhovščina du je kmetu trdo v pesteh držala, da je na njegove stroške samo dobro živela in ga naj.erše zlorabljala. Kakšne krivice so to! Kje je pa vendar tisto bogastvo duhovnikov? Prodajte najrevnejšo bajto in kar spada k njej, pa boste videli, da ima bajtar, kaj šele kmet, toliko lastnega, kakor župnik! In kateri duhovniki, ki so bili naši politiki, so oškodovali Kmeta? Morda Žitnik, Krek, Korošec, IIohnj"c, Sinodej? Na eni strani pravite, da kaj bi se mešal duhovnik v politiko, na drugi strani pa jim očitate da nc storijo dovolj. Ljudje božji, povejte, kdaj vam ho prav ? Medtem pa, ko so pravili članom Kmetske zveze, da so backi, ki sc dajo voditi za nos, so na drugi vedno želeli da bi jih duhovniki podpirali. Medtem, ko so duhovnike surovo napadali, jili pa že spet vabijo: »Tudi vi, duševni delavci, učitelji in duhovniki, se nam pridružite! Nc ovirajte nas, ampak pomagajte nam! Naša sreča — vaša sreča, če. boste vi nas spoštovali, bomo tudi mi vae. Če nam boste pa nasprotovali, m bomo proti vam borili ter vseeno dosegli svoje namene.« Tako piše "Kmetijski list« dne 16. septembra t. 1. w eni strani pravijo, da hočejo biti samostojni, na drugi zopet kličejo duhovnike in učitelje na pomoč! Popolna edinost med samostojnimi fin Uheraki* Iz Šmartna pri Litiji se nam poro&j MH kandidati Samostojne kmetske sira' ke jc lia devetem mestu nas lesni u'g°v Fenlo Tomassin. Ta mož je pisal letoa spomladi, ob čnSu hudega pomanjkanja živil, litijskemu okr. glavarju g. Podboju sleclečo nismo: »Velecenjoni gospod glavar I Pro-wiro, povejte jutri gosp. predsedniku dr. Žerjavu glede prehrano I Ako mu je za ftranko J. D. S. (to je liberalna meščanska stranka), naj i>ošljejo živila na deželo. Pri meni so dnevno ljudje, ako nič no dobim, bodo sli k dekanu. Korake sem napravil vse, pa vso je zastonj. Z odličnim spošto-Vtnjem, Ferdo Tomaziii.t — Tako ee ^lasl nismo, ki si ga vsak lahko ogleda pri načelniku našo Kmetske zvezo. Kaj pove to ptemo? Prvič, da je samostojni kmet« To-mazin zaupnik demokratske stranke, tiste stranke, ki je zamenjala naš denar 4 K za t dinar, ki dela po svojih bankirjih draginjo, ki hoče naprtiti noznosne davke, ki cabavlja čez našo stranko, kor se poteguje /a naše fante pri vojakih. Drugič se vidi iz navedenega pisma, kakšna je ljubezen T-omazinova do »ubogega kmetičai. On prosi glavarja za žito, ki naj bi ga nreskr-l>el tedanji deželni predsednik ar. Žerjav. A zakaj? Ne pra\1: preskrbite, ampak samo zato, če mu je kaj za J. D. S. (za liberalno) in zato, da ne bi šli ljudje k dekanu, kar pomeni pri naših liberalcih »Kmetsko zvezo«, ki je ramo takrat ustanovila svojo zadrugo in ljudem pomagala v bliski z živili in jih obvarovala oderuštva. Take kandidate vam torej ponuja .. Samostojna*:. Delali bodo za kmeta samo toliko, kolikor bato korisliio liberalni stranki. če liberalna stranka no bo v nevarnosti, bosta lahko kmet in reven človek ed hudega konec jemala. Zgoraj navedeno pi6a-njo je pa tudi dokaz, da je ^Samostojna« .samo privesek demokratsko - liberalne stranke, ki bi slovenskega kmefa izročila belgrajskemu centralizmu in ga uničila, če bi jo kmetje podpirali. Kar vas Je še To-mazinovih »ubogih kmetičev«, kakor vaa imemijo bogati Tomazin, kaj pravite k temu? Grešiš zoper narod in zoper svojo vest, če pustiš da dobijo vlado v državi v roko svobodomiseJci in vojni dobičkarji. fDolce. Na vpo naše tehtne dokaze, da so sa-jiostojneži le liberalna podružnica svobodomiselne dr. Žerjavove stranke, samostojnežl molče, tem pridnejo pa udrihajo po >farjibc, kor hočejo menda s tem doka/aH, 'Ja niso liberalci. Samostojneži celo moiče na piaanje liberalnih listov, ki pišejo, da bi brez liberalcev ne bilo saniostojnežev in da so samostojno stranko ustanovili liberalci. Toda liberalni listi še naprej pišejo. V »Slov. Narodu« št. 254 z dne 6. nov. In v »Jutru« št. 67 z dne 7. nov. piše tajništvo liberalne slranke: »Pod vplivom pokreta Samostojne kmetijske stranko so nekateri posamezniki iz naših organizacij v izdatni meri posvetili svoje moči novemu kmet-emu gibanju« (to je Samostojni kmetijski stranki). Tako zoper in zopet priznavajo liberalci svojo zvezo s Samostojno. Samostojni zapeljive! pa še vedno ljudstvo far-bajo, da pVio liberalni. Kdo pa so tisti ne-katori posamezniki, ki so organizirali Samostojno? Eden izmed tistih je dr. Žerjav, •c! so ga hodili samostojni lansko leto pozdravljat v i .ju bi Jano. Tisti dr. Žerjav, ki ie v svojsni govoru izjavil, da je treba katoliško Cerkev iz Jugoslavije izgnati in za-iretil Drugi je dr. Kukowc, ki je pisal, da naj se vrednost naše krone desetkrat zmanjša. Tisti dr. Kukovoc, ki za olajšanje naših davkov v ministrskem svetu ni zinil uiti besede. Kar vas je poštenih pristašev liberalnih samostofnežev, ali ne izprevidite, kako ^aa vaši voditelji — vlečejo? Kje |e 400.000 kron? fcklOd prvih somoalojuih voditeljev je Kurall iz Šenčurja j v zadnjih /časih je postal precej znan po Sloveniji, ker ga ul manjkalo na nobenem večjem samostojnem shodu, kjer je imel poleg Mormolje .edno pn o besedo. Sedaj pa se nam poroča z C > renjskega: Spomladi je samostojna delniška družba »Ekonom« poslala g. Kuraltu moko, da jo razdeli mčd samof-tojneže. On jo jo sicer razdeli!, toda plačaj je > Ekonomu* ni. Vsa vsota znaša menda okrog 400 tisoč kron. »Ekonom« sedaj grozi dičnemu Svojemu voditelju, da mu bo prodal posestvo, če ne plača. Morda bi nam načel stvo Samostojne kmetijske stranke blagovolilo to zadevo svojega glavnega voditelja nekoliko točneje pojasniti, za kar mu bodo predvsem samostojni volivci, ki prisegajo na ne-omadeževanost samostojnih voditeljev, zelo hvaležni. Pravifo... (Z dežele). Pravijo. Kaj pa V Da bi g. minister Dra-Skovič moral najprvo okusiti sad svoje naredi«: zaprl bi moral biti, Ler s svojimi naredbami resno ogroža obstoj države in jo opravlja v slab glas pred vtem svetom Samo v tom si državniki že niso odiui, kam bi -pravili tega moža, ali v ječo rdi norišnico. Drugi, ki bi to zaslužil, je g. minister Sto-janovič. S svojimi finančnimi ukrepi je mnogo pomagal, da so Korošci glasovali za Neiusko Avstrijo. Pa tudi drugod pc> državi sojo le nezadovoljnost; sedaj pred vuliU.imi se radi lepšega celo njegovi ljudje z njim nezadovoljni. NajprlpravnejSi čas. torej, da sedaj toga gospoda sne Draškovičeva naredba. Dalje bo prišla na vrsto slavna poštna uprava, ker je dala tiskati pošluo v rednosti — pomislite — v Ameriki. Kakor hi doma no imeli delavcev in strojev! Seveda, par gospodov bo lahko na raFun poSfne uprave v Ameriki lenobo paslo. Poštni sluge, pismo-. uoSi pa doma stradajo... Pft raj so Se nava- jeni, zato jih poštna uprava pusti v mirul Čudno se nam je zdelo, zakaj naši ljudje zo> pet silijo v Ameriko. Sodaj vemo: tam jim Jugoslavija pripravlja kruha. In poštna uprava je prva započela svoje veliko ljubezensko delo...__v__ Klic vdov m sirot. NA NASLOV POVERJENIŠTVA ZA SOCIALNO SKliB. V »Uradnem listu« št. 373, br. 118, so se na ukaz deželne vlade za Slovenijo ustavila vso naklonitve po padlih iu pogrešanih vojakih. To je čisto lahko pisati, a težje IrpetL Mnoge nesrečne vdove, ki smo prejemale nio-sečno -18 kron na osebo, to jo naklonitev najvišji izmeri, smo dosedaj trpele glad, mra« in vse najhuje. Strade.lo smo, da smo nasitila lc ubogo deco. Sedaj pa 6e nam je odvzelo še lo malo, ki nikakor ni zadostovalo pri največji štedljivosti V najhujšem času draginja v zimi, se nafn je ukinilo to borno izpiače-venje. Izpostavilo se nas je nemilo tur praf obupa. Zima je tu. Smo brez obleke, brea kruha. Tudi stanovanje moramo plačevati, čeprav nam davčni uradi niso izplačali niti l pare naklonitve. Deca zahteva kruha — čeravno ga mati nima. Deca mora iti v šole oblečena, mora imeti šolske potrebščine. Komor se obrnemo s prošnjo za podporo, povsod so ubožni zakladi izčrpani. — A tudi me \dove z otroci smo v pravem pomc-r i besede izčrpane docela. Dolgih šest let i - borimo v žalosti ln skrbeh za obstoj. Ubog.' leča /ro le žalostne obraze strtih maler. '/ gre-njoua so ji nežna detinska leta. Prosil • gospode pri poverjeništvu za socialno sk , 3a naj čiinpreje rešijo prošnje ca nadaljui podporo v višji izmeri kot dosedaj, ker brc iste nam je s otroci v tej grozni draginji i ..mogočo dalje živeti Naj bi se blago vol; j od merodajne strani vpožtevnti, da je nai premnogo takih vdov z otroci v nožni starosti, katerih padli možje so imeli mesečne plače, a nobenega premoženja, nikakih prihrankov, ali pa so isti tekom šeslih let že pošli Vsem stanovom so se med tem časom ponovno zvišale draginjskn doklade. Cisto prav. Nam pa, ki smo dale najdražji krvni davek ua oltar domovine, se ni med tom časom nič zvišalo. A, za naša živila, za naše obleke so iste cene kakor za one, katerim se dajejo draginjske doklade. Nam se je izplačevalo 1.1916 v isti izmeri kakor letos, ko stoji menda draginja že ua vrhuncu. Toda, sedaj pa preneha izplačevanje popolnoma. Bil je vseh mrtvih dan. — Na vaškem pokopališču klečimo r lahnih oblekah z osirotelimi otročiči. Naše a solzami zastrte oči zaman iščejo gomile svojih dragih. — Dovolj smo nesrečno, da nimamo niti grobov svojih mož, da bi padale naše vroče solzo na ujih gomile. Globoke, pritajene vzdihe jim pošiljamo v daljnje ga-liške stepe, v Italijo, kjer epe v neblago.ilov-Jjeni zemlji njih zemski ostanki. V krčeviti boli ihtimo brez uteho. Za nas ui usmiljenja. Za nas nima država srca. Ah nismo ravno me z malimi otroci potrebno prav nujne odpomoči? Srečnejši od nas »o ptidli bojevniki. — Da bi zrli našo bedo, v katero smo pahnjene, bili bi resročni T!ndi ljubezni v a domovine padlih svojih mož kličemo nierodajnlm oblaslom: Ne prezrite naših klicev! Saj je vendar naša deta kri onih r padlih bojevnikov, kateri so osvobodili našo domovino — katera je naša bodočnost Nakažite nam vsaj toliko pokojnine, da bodemo lamogle vsaj enkrat na dan nasititi deco — in hvaležne bodemo. Deca pa bode ljubila osvobojero domovino z žarom svoje duše, ako ista po materinsko skrbi za nje razvoj. Naše prošnje, ki bi se lahko imenovale zahteve, so skromne in lahko izvedljive, manjka le ljubezni in nekoliko sočutja do najne- , srečnejših bitij, ki smo postale nesrečne žrtve I vojske. Žalosti nam itak ne more odvzeti bogastvo cele zemlje, a gmotni položaj nnm pn je še mogoče izboljšati, dokler nam deca še ni postala vsled pomanjkanja hrane jeličua. Upamo, da merodajnc oblasti odpomorejo nam bednim vdovam in sirotam brez pomisleka takoj, dokler ni prepozno, kajti pričele smo klicati po odpomoči že ob dvanajsti uri. Ena r imenu mnogih. Celo povodenj laži bodo nasprotniki v zadnjem tednu razlili po Sloveniji. Zato ne zaupaj nobeni novici, ki jo glede volitev trosi nasprotnik. Vojaško pismo. (Iz Trebinja.) Zopet se obračamo Slovenci zaupajoč na Vašo prijaznost, da nam dovolite skromen kotiček v Vašem cenjenem listu. V tujini smo in si sami ne moremo pomagati; pa čeprav gremo tu od Poncija do Pilata, povsod najde o gluha ušesa, zdi se nam, da butamo z v o ob zid — zastonj. Naše mnenje je: Zakaj kliče vojaška oblast na orožne vaje, ko niti aktivnih re more primerno hraniti in za nje skrbeti? Boljše bi bilo malo, pa tisto dobrih, kakor pa imeti stotisoče vojakov — nezadovolj-neževl Naš letnik ima še tisto smolo, da mu m mogoče skoro nič skrbeti za prihodnost. Četrto leto smo ie v vojaški -ikaji, pa našega službovanja še ni konec. Vprašamo pa: Kdo vzame odgovornost nase zaradi našega letnika, ki ga vzgaja vojaška oblast v šoli nezadovoljnosti in mržnje do domovine, v kateri ne vidimo drugega, kakor prostor, kjer naj vedno — trpimo in molčimo. Ali mar nismo še dosti trpeli in okušali grenkost tujine in vojaškega življenja?! Želja vsakega slovcns/kcga vojaka je, Ida odločno protestirate proti slabemu ravnanju z nami in energično zahtevate, vsi brez izjeme, da slovenske vojake premeste v službovanje na slovensko ozemlje. Mi se nismo rodili v takih vročih in nezdravih krajih, kjer je malarija doma, Vsak naj služi v tistem podnebju, ki ga je navajen od mladosti. Mislim, da je dosti Žalostno, ko vojak umira vsled malarije v ak livni sltižbi, Bi še bilo, ko bi bilo za potrebo kinina, a ga ni. Radi bi vedeli, Itako to, da pri naših pultih šc nič nečejo vedeti o skrajšanju vojaške službe, ki smo jo lansko leto izvršili no Koroškem, Obračamo se fantje Slovenci, služeči v tujini vojake, z zahvalnostjo na časopis >n uredništvo »Domoljuba«, ker edini ta časopis te briga in trudi, da nam zboljša naš neznosni položaj. To naj bo v vednost vsem Slovencem, " nahajajo doma, ker druge stranke m tesopisi se popolnoma nič ne brigajo za nas, ki trpimo v tujini. Upamo pa, da po volitvah bodete •nergično protestirali proti mililaristične-tau nasilju. Vsi slavonski fantje se obra-8 ' čamo na Vas in upamo, da bodete ukrenili potrebne korake, kolikor bo v Vaši moči, ker edini ste, ki ljubite domovino in slovenski narod. Koliko časo še (Dopis z dežele.) naj miruo gledamo in prenašamo te strač ne razmere na naših ljudskih šoioh? (Izvzete so seveda one šole, kjer je res uči-teljstvo na svojem mestu.) Višji šohki svet je kriv, da sc je zanesla med liberalno uči-teljstvo pokvarjenost in brezbrižnost, da ji ni para. Višji šolski svet ima menda ta edini namen, da liberalno učiteljstvo spravi v mesta. Nič nc vpraša: ali je potreben ali ne, ali je zmožen ali ne, ali ima splon kaj smisla za vzgojo mladine ali ne. Zadostuje, da je le libertlec. Ali pa je učiteljsko mesto na Soli, od koder je učitelj poklican v mesto, razpisano, da bi drugi prišel? Kaj šel Nadučlteljsko mesto v kraju si pridrži in stanovanje seveda tudi, sam se pa potika po mestu, kjer nima kaj početi. Posledica tega je: ti, ljudstvo, plačuj njega in ie namestnika; torej dva namesto enega. — V dokaz resničnosti povedanega, naj služi sledeče pojasnilo: Iz. Sv. Križa pri Kostanjevici je nadučitelj (znan vinski trgovec) bil poklican v Ljubljano. Ker ni imel tam kaj delati, so ga poslali na Koroško, kjer se je »požrtvovalno« trudil za — veselice. Zato svoje delo je dobil vsak dan dvesto kron. Umevno, da je Koroška morala biti zgubljena za Jugoslavijo, ker so tako delali za narod. V Sv. Križu si je ta mož stanovanje pridrzal v Soli. Sam je bil v Ljubljani in na Koroškem, družina v šoli v Sv. Križu, drugo učiteljstvo se je potikalo po zasebnih stanovanjih. Letos se na tej šoli Še ni pričel pouk. Zakaj ne? Nadučitelj Ima »bolezenski« dopnst, da se ložje zanima za vinske kupčije, šopiri se v šolskem stanovanju, svojo hišo ima pa v najemu. - Ali smo zalo zidali šolo, da služi za stanovanje človeku, ki ne uči in ki mu je šoia deveta briga? Šola je zato, da bodo naši otroci v šolo hodil! in se kaj koristnega naučili. Zato zahtevamo: V Sv. Križu pri Kostanjevici naj se nadučitelj takoj izseli iz šole — v svojo hišo gre lahko, če hoče —, ker nI več za rabo, naj se upokoji, nadučiteljsko mesto naj se razpiše, da pride v I kraj učiteljska moč, ki so bo vzorno udj]j 1 zA šolsko mladino, šolski pouk ns? _ takoi prične po vseh r-zredili. Trotov no trpimo nič več mo j seboj I Da naslov pnsiojn*h Gfoi&sfi (Dopis z dežele.) Oblaslva ukazujejo in ukazujejo, a ukazi sc nc izvršujejo. Vzrok: avtoritete ni, a temu so kriva v prvi vrsti oblaslva, ki so podobna materam, ki vedno lc kriče nad otroci — ukazujejo! — a sc ne brigajo za izvršitev svojih zapovedi oziroma prepovedi. Posledica: otroci ne ubogajo. Ce bi oblastva skrbela, nc samo, da dajejo odredbe, ampak da se te odredbe tudi izvršujejo, bi kmalu pridobila avtoriteto in r c d hi se naselil v domovini. Zakaj n. pr. toliko odredb zoper pijančevanje, ako ostane vse le na papirju. Kdo sc briga danes za policijsko uro? Radoveden sem, če se dobi gostilničar, ki bi sc zavedel dolžnosti napram domovini. Napram domovini? Dal Greši zoper domovino gostilničar, ki trpi cele noči goste v svoji gostilni, da jim prazni žepe in pospešuje firovost in nei^oralnost osobito med mladino. Kakšen rod pa naj nastane iz pijancev in nravno pokvarjene mladine?! Ali ni tak rod nesreča domovine? Ali ni sramota za nas, da veseljačimo v času, ko bi sc imeli žalostiti, v času, ko nam je po krivdi antante ter sleparij Nemcev in Italijanov izgubiti okrog 600.000 Slovcncev? Sramota za one, ki bi lahko preprečili to celonočno rajanje po gostilnah, pa ga mo*-da še sami pospešujejo s svojo prisotnostjo! Mnoge sicer dosedaj dostojne gostilne se spreminjajo po krivdi oblasti polagoma v navadne beznice! Ob 12. uri kličemo pristojnim oblastvom: Odpravite — ne samo omejite! — to zlo, rakrano na telesu našega naroda, sicer preti naši domovini še veliko hujša nesreča, nego je izguba slovenske Koroške. Nova meja z italijo. Med Italijo in kraljevino SHS je ugotovljena meja, ki teče z gore Peč, kl je na meji treh držav (Italije, Avstrije in Jugoslavije) do gore Jalovec in od tu dalje po razvodni črti med soško in savsko kotlino od Koreaa pa do Triglav«, potem po razvodju od Bohinja do severoiztočnega pobočja gore Moiif, tako da se dotika Vogla, Lavževiča in Kaka. Od severno-vzhodnega pobočja Meiiča gre meja na vzhodno pobočje Peresna in od tu na sapadno pobočje Blegaša in sicer tako, da ostanejo Davče Jugoslaviji, Novaki pa Italiji. Od tu dalje gre meja na vzhodno pobočje višine Bevk tako, da ostanejo vasi Leskoviea, K»-pačnica in 8avedaje v Jugoslaviji, oba prelaza pri PodlaniŠča pa Italiji. Od višine Bevk do vasi Hotederšiea gre mejna črta tako, da ostanejo vasi Javorji del, 2iri, Opale, HleviKe in Bovte ter Hetederšica Jugoslaviji, Praprot no brdo, Vremik, Bresnik, Zarratee, Medvedje brdo pa Italiji. Od tu dalje gre meja do vasi Zelše tako, da pušča kraje Planino, Une«, ZelSe ln Rakek Jugoslaviji. Od Zelš do izbranke gre meja tako, da pušča Jugoslaviji Dolenjo vas, Dolenje jeiero in Otek. Dalje »e razteza meja do Bičkc gore in Pleee, tako da ostane leskova dolina Italiji. Meja gre dalje do Čabranke, ki bo tialijanska s kolovozom vred, ki pelje na vzhodni steni Snežnika. Od višine Trstenika gre meja preko višino 817, »e obrne od Zidovjn, potem vzhodno od Griio in pušča vasi Klano in Brezo Italiji, Sludono pa Jugoslaviji. Od Griže do meje reške države )*)jdc črta do vozno ccsts iz Rupe v Kastav in \ ovinku zapadno do vasi llizeri in Trinaj-rtiči, potem doseže vozno cesto iz Matulj v tov in nato severno točko vosi Rubeči. fi« spomladi so nam Italijani ponujali mnogi' «eč, kot smo dobili danes, a takrat Jo naša belfirajska vlada odklonila. Danes pa so mili) vzeli v»e, kar so poželeli in gospodje Vesnič, Trumbii In Stojanovič niso Slovencev prav nič vprašali, temveč so velik del naše zemlje kar lo mogočo hitro prepustili italijanskim roparjem. Niti tega si niso izgovorili, dn bi dobilo 600.000 Slovencev to Hrvatov, ki ostanejo v italijanskemu suženjstvu, kakšnih pravic, medtem ko so obljubili, da bodo vsakega Italijana, ki živi na naSeh tleh, čuvali noč in dan, da sc mu ne zgodi kakšna krivica. Za zahvalo so povabili Italijane na kosilo, telegrofirali italijanskemu kralju za god to izrazili svoje »globoko zadovoljstvo«. Slovensko ljudstvo pa ne bo nikdar pri-poznalo tega ropa, ki ga je sklenilo par svobodomiselnih italijanskih in jugoslovanskih mogotcev. ItaPjp in naša zaveznica? — še manj prijateljic.-, temveč naša najhujša sovražnica! Goriška, Primorska, Notranjska, Reka in Koroška — vse nam je prodal g. Vesnič — so in ostanejo slovenska zemlja in slovensko ljudstvo ur bo molčalo, doJrt-r se ne združi »• svojimi brali na zahodu, pr. naj sklepajo diplomat je, kar hočejo I Razgled po s vetu, ITALIJA. Podajanja s Jugoslovani so kon-Isia. Ce- , gu smo se bali, se ie shodilo. Prodani smo' Slovenci pri pogajanjih nismo imelt nobenega ; tvojega zastopnika. Zato pogodbe tudi nikdar . ne bomo priznali. Italija fe strašila naje odposlanstvo s Habsburžani, češ, da bodo obnovili i otaro Avstriio. »če hočete, < so dejali, »da bo- ! ■to podpirali vas in ne nfih, nam dajte, kar zahtevamo. Naša delegacija i« lla na limanioe la podplati« sramotno pogodbe. Sede i pa pravdo Italijani, da hočejo biti naii prijatelji. ! Hvala !epa za tako prijateljstvi Najprej z bi- I cem po hrbta, potem pa — patfo ljubezen. Tak« ie danes pravica tistih, ki imajo moč. AVSTRIJA. V Avstrift so začeli Slovencem deliti pravico v obliki — batin in zatiranja. Prošle dni ie moral bežati todi proit Eiospieier. Spričo teb dejstev bodo morali koroški Slovenci stopiti v stik s dunajskimi Čehi, ki so si pravkar priborili svojih narodnih šol, da z združenimi silami nastopijo proti zatiralcem. Sicer pa Bog ve, kako se bo ie zasuknilo kolo zgodovine narodov. Ali bodo zopet prišli na avstrijski Srestol Habsburžani, ali pa se bode morala vstrija združiti e Nemčijo. V nobenem izmed teb slučajev pa ae postimo Avstrijcem Korošcev, prf čemer bi nas podpirala aH Italija ali Francija ali pa obe skopaj. Zadnji se namreč boj« velike Nemčije, prvi pa "*e mu velike NemJSije, ampak tndi velike ATririic, MAŽARSKA. Mažari so bili v vojski premagani In zmagovalci so jim naložili težka bremena. Ljnd-atvo In voditelji seveda s Umi bremeni niso zadovoljni Ko so torej pretekli teden f pariš- i mentn razpravljali o odobritvi mirovne po- I godbe, ie ljudstvo pred zbornico demonstri-ralo, poslanci pa so bili nekateri odločno zoper, drugi pa so dejali, da se klonilo le sili. V imenu krščanske stranke ie govoril bivši ministrski predsednik Friedricb, ki te pristaš Habsbnržanov, odločno prati odobritvi. Tndi ie pozival na zopetno zbližanie z avstrijskimi Nemci, Odkar so v Nemški Avstriji zmagali krščanski socialci, se sploh opazujejo bolj prijateljske razmere med obema državama. ČEHOSLOVAŠKA. V češki državi jc sedaj toliko Nemcev in Mažarov, da jih bodo Čehi stežka krotili Zad-nj.s dni so nemški poslanci razgrajali v državnem zboru in onemogočali vsako delo. Sicer pa Čebi dobro gospodarijo. Pravijo, da v bodočem leta ne bodo nič dolga napraviii. Tndi češka vojaščina bi bila naši lahko v zgled. Poleg telovadnih vaj, ki so pa precej lepe, se uče vojaki tudi raznih dragih reči: jezikov, gospodarstva, se navajajo na branje itd. In v solnce jih tuai ne puste gledati, da bi oslepeli, ali cele nrc v vodi stati, da bi se prehladili, •U bose in naaol nage telovaditi, da bi se jim drugi smejali; kakor se to pri nas dotfaja. Todi tam vladajo predvsem brezverci, a vsaj de-spodariti in državo voditi nmejo nekoliko bolje kot ps naši svobodomisleci. — Z Jugoslavijo je proti Mairrski sklenila pogodbo, veljavno dve leti, POLJSKA. Poljska jc stopilo v zvezo s Rumnnfjo, dočim za malo antanto ne mara. Prizadeva se za prijateljstvo Francije, dasi ji ta ni ravno Creveč naklonjena. Boli ji ie naklonjen novo-voljeni ameriški predsednik Harding. — Generala Žellgowskemu, katerega bi morala Poljska kaznovati radi njegovega vpada na Litvinskc, kakor so zahtevale velesile, so Poljaki izrekli zahvalo za njegove zasluge. RUSUA. ' V Rusiji vse po starem.^ Boljševiki so baje izsledili voditelje protiboljševiŠkega gibanja ▼ Moskvi ia nemire v krvi tadnšilL SUŠI se, da ae tndi vojaki upiralo. V moskovske čet« so zbrati zato same najzanesljivejše svoj« pristaše. Tndi mornarji na bojni ladii »Gromobof« so se oprli ia pobili boljševiške častnike. —• General VProngel se še vedno omika. Boljše* viki so ga pregnali iz nekaterih utrjenih pošto-, fank. Najnovciša poročila is Rusije poročajo o popolnem porazu Wrangiove armade. Wraa-gel eam se je baje rešil z begom. — Slovenci s žalostjo opazujemo razrvane razmere v Rusiji« ker vemo, da bi nam antanta ne delila pravic« na tak poniževalen način, če bi bila Rnsijs urejena. Zato težko čakamo, da bi prebol«W boliševizem in dala sveta razumeti, da iasa tudi ona pri mirovni pogodbi spregovoriti b«« sedo v prilog Jngoslovanom. ' NEMČIJA, , Nemčija npa na vstalenje. Zelo si i« «4» dahnila po zadnti izjavi angleške vlade, 4a ne bo zasegla imetja njenih državljanov, č« ne Izpohr vseh mirovnih pogojev. Todi izid volitev v /tmeriki je zanje povoljen. Siccr pa |e imel tndi poraz v svetovni voinl zanjo precej dobrih posledic. Dočim mora Francija vzdrževati velikansko armado, da za branja}« Nemčiji militarizacijo in e tem tam sto i« sto« tisoči kradejo Bogu dragoceni čas, so sinovi NenriSfje prosti vojaške slnžbe pri svojih domačih zaposleni s koristonosnim delom. Delo pa je vir napredka in procvita. FRANCIJA, ANGLIJA. Francija je bila dosedaj najizraziteflU protikatoliška dr Java, a pred kratkim so v zbornici zepet obravnavali « vzpostavitvi zveze s papežem. Siccr sc pa ni ravno preveč poboljšala. Dela, kakor K bolje kaže. Romuniji je ponudila rnsko Besarabijo, Jugoslovane pa je potiskala povsod v . kot, ker nismo hoteli iti v boj nad Ruse in za Francoz« » žerjavico po kostanj. Ta pristranost se bo že i« maščevala. — Na Angleškem so v poslanski zbornici vendar enkrat spreieli, za Irsko avtonomijo. ' Pazi, da spustiš volilno kroglico v skrinjico, na kater? je napisano: Kandidatna lista Slovenske ljudske siranke. Tedenske novice. Politične, p Naša TOlivna Skrinja bo na voliščih po Kranjskem na tretjem mostu, v Ljubljani na drugem, na Štajerskem na prvem. Zaupniki, pojasnjujte lo naSim volivcem. p Sijajni shodi Slovensko Lju-JsLc franke so se vršili preteklo nedeljo po vsej Sloveniji. Bilo Jih je 103. Povsod bo bili shodi zelo dobro, nekateri naravnost sijajno obiskani. Nasprotniki le mulo upajo motiti ler se vedno bolj umikajo. »Samostojna« liberalna stranka na vse strani peša. Ima tudi velike notranje težave to boje. Komunisti se ne gibljejo dosti, bolj živahni so socialisti. Na Štajerskem prireja shode minister dr. Korošec, ki ga tudi povsod navdušeno sprejemajo. p Velik volilni shod Slovenske Ljudske Stranke se vrši v nedeljo, dne 21. novembra po sv. maši v Društvenem domu ZA ŠMARTNO, LITIJO IN SOSEDNE FARE! Vabljeni so vb> volilci brez razlike strank. Govorita zastopnik Jugoslovanskega kluba iu pa kandidat kmet H. Lampret. Pogovorili so bomo natančno, kdo je kriv velikih težav delavnega ljudstva to kje je pomoč. p Gosp. Ferdinandu Tomasina, lesnemu trgovcu —. kandidatu »Samostojne <. Vabimo Vas tem potom, da pridete na shod Slovenske Ljudske Stranke, ki bo dno 22. novembra t L v Smartnera to da dokažete, kdaj, kje in kako je nastopil dr. Korošec proti agrarni retormi to kako je on kriv, da se agrarna reforma n« izvrši, kakor trdite Vi med ljudstvom to po shodili, kakor n. pr. 7. novembra na Polšniku. Ce ne pridete, bomo vedeli, kako imenovati vaše trditve I — Načelstvo Okr. Kmetske Z vaze za litijski obaj. p Shod v Kranju. V ponedeljek o nauki ogabne politiko samostojnih. Fejl P »Vera naj jre CorjaaM"«* Surovi samosio.lueži so vedno bolj ra ikri vajo, koliko jim je za vero. Zs zadnjič smo poročali, da je na shodu pri sv. Joštu nad Vrhniko izrekel samosfnji/H! P m od in besede, ('a je v: seno, Po kdo veruje \ psa ali mačl^i. S sestanka sa-mostoiaf »ov v Št. Petru pri Novem mostu so nam pa poroča, da e je izrekla beseda: »Vera naj gie čez Gorjance.« p Samostojne JaiL IVI nas so začeli samostojni agitirnti sa svojo stranko s tem, da lažejo okoli po \«-'oh, da bo takoj ze.pet voj-eka, to v-uu^u Slovti .tka ljudska Stranka-Povejte vsakemu takemu .■1 ka. ker je s.rauka največjih pretepa če v, ki ?o dokazali fvoio bo-jevitost pri preciiic jih prilikah. Zato volite \ si, kl ste mir i a red, lo Slov. Liiul-ko Strun kol Poučile tudi druge, ker to ni raduja laž, \i so si jo izmislili saniotlojuf, dn ne ivdo verjeli take ,ieuin-nos ti. p 6 milijonov kron v \olilui zaklad 11 bo r&lne stranke je du!'t ueka zaurebSka banka. Ko so delničarji lo izvedeli, so \ »rojili, posebno kor jo imela banka pri neki I;i4>čiji precejšnjo izgul»o. Med prepirom so (»a ti gospodje ugotovili, da je ban'.a teh C j .11.' ;ov e tem zn-Vj/ila, da jo žigo.-ala — poaarcjsne bankovce. Kes, lnilj propale ftranke, kot je liberalna, je ni pod božjiui solncem. D<»rw«£e bovICC. d Zaupniki, ali ste razdelili »Domoljuba. št. 43 a med one, ki riso nare čtuki? Storile to takoj. Noben Donoljubf naj r.e ostane neprebrani d Dajte (o Številko »Domoljuba^, ko Ble jo prebrali, svojemu sosedu. Naj roma Od hiše do hišo I d Ta številka rD»»w!j«b&< je v prvi vrsti Bana njena /a volitve. Zato naj bralci opro.-te, da to Uru^e vesti bolj redke. d .»klic vdov in sirot.« Članek, ki ga pod toui imeneia priobčujemo v današnji številki, smo poslali na poverjeništvo ?a socialno skrbstvo, katero uljudno prosimo, da posveti lej zadevi vso svojo pnfnjo ter Jo Cimprejo povoljno reši. d O.flr. Rudolf Zaletel, zdravnik v Višnji gori, prične ordinirati ua opctovaao prošnjo bolnikov z 18. novembrom 1020 vsak četrtek dopoldne n« Grosupljah v [(radii Brinje. d Srebrna poroka. V Osterfcldu na VVost-lalskem sta obhajala srebrno poroko Ane"rej Jonte/. in njegova /.ena Mariji Klanfcar. On-dotni Slovenci so jima ob tej priliki priredili veliko slovesnost. d St. Dnli nad Krškem. 0. novembra 1030 je umrl j>o dolgi in niučni bolezni posestnik Ivan Cerovšek, občinski svetovalec krflse občino in predsednik krajnoga šolskega svetu •v Veli kom Tmu. Veličasten pogreb "ie jasno pričal, kako priljubljen je b1! ranjki. 2alujo- ! čim ostalim iskri no sc>Ž«ijp. rica, gdč. Ana Plcek. Sama jo opravljala ne le zelo frekvealiranl po£tni urad, nego oskrbovala tudi svojo nad 80 let staro, žo v 06 le I »a postelj priklenjeno mamico. Podlegla je prevelikim naporom. Upamo, da je pri Bogu prejela pluftlo za evoje ttdano po-črtvovnlno delol d Dne 4. novembra Ii>20 je umri v Tul-uorbachu pri Dunaju brat Auzelin Jurij (Jo-žef Mauaor) v 71. letu svoje atarosli. Od leta jPogolJuba« in »Dolenjske novice« tei jo bil m.reč ljubitelj slovenskega ljudstva. Polog togo pa je bil vzgledon redovnik ln Jo skrbno vzgajal nJemu izročene otroke. Pokoj njegovi duši I d Smilna nesreča. Posestnik Anton Mencinger iz Boh. Histric« Je odftel v uedoljo, due 7. uovenibra 1020 v Spodnja OorjuSe. Kor se 0. novembra še ni vrnil domov, je naznanil njogov *!n orožnikom v Boh. Bistrici, da se je oče najbrže ponesrečil. Dne 9 novembra oko-lu 12. ure pa je našla patrulja Mencingerja mrtvega v gozdu Zaledeim, kl leži približno S00 korakov od Nomenja. Mrlič je ležal pod 10 metrov visoko skalo. Poizvedbo so dognale, da ie odčel rajni Mencinger 7. novembra ob jiul 6. uri zvečer iz Gorjnš popolnoma trezen z utajimo svečico proti Nornenju, katera mu je morala kmalu /goreti Ker je bilo ze-lo loitiao, jo Mencinger zjjrefiil v deževju pravo pot, padel s skale in »e ubil. Dr. Vncek je ugotovil, dn si jo Mencinger razbil lobatro* »lomil det«n<» roko in zmrznil. Mrliča so prepeljali v Boh. Bistrico in ga dne 11. invembra pokopali. d Sv. FrtmCiiek Ks. Katol. brjlno in iz-obrožcvalno diuitvo vprizori dne 21. novembra žaloigro v 5. dejanjih >-Mtinar in ntegora bič«. Začetek ob pol 3. uri popoldne. Ker je igra zanimiva, se vliudno vabi občinstvo, da se predstave udeleži polnoitevilno, ker po. sebna vabila se to pot ne bodo pošiljala. Odbor. (Op. uredništva: Vsa prejšnja obvestila so dosledno romala v koš zato, ker 9» fo. sledno prepozno dnila. Torej Vi glijtel) d Volitve se bližnjo! Kol najuspešnejše a^itacijsko sredstvo za uje vam bodo r,iu-žilo brošuro, kutero jo izdala >Katolišk« Ligac. Z njimi lalilco vsakemu Srno na b®-lem dokažete, na kak grd način hočejo nasprotniki krščanstva ugrabiti slovenskemu ljudstvu ve ro. > Katol. Liga« ima v svoji zalogi se sledeče IiroSurlee: »Zločin nad domovino«, vObljubljena dežela Socialijac in >Ajmo mi Sokoli 1.. .< Komur je torej z® blaginjo domovino, naj jih nemudoma naroči in naj jih dfi tudi svojim znancem v roko. — Kaj se ne spodobi se imenuje žepna knjižica, ki jako dobro opisuje vse slabe navade, ki so razširjene med ljudstvom m je ob enem izvrstna svetov alka, kako se mora človek obnašati v vsaki dostojni družbi. Pripadna je za vsak stan in za vsako priliko. Dobi se za ceno 10 kron v vsaki knjigarni. Izdal in založil anončni zavod »Vede; ž« Maribor, Gregorčičeva ulica 6, d Kdo knj ve o Antonu Babnik; bil je vjet k ta 1914. Zadnje pismo je pisal iz Sibirije, Tornsk. Prosi se, če kdo kaj ve o njem. nšj sporoči njegovi ženi I'"ani Babnik, vas Polica št. 10, p. Višnja gora na Dolenjskem. Stretki se povrnejo. d Kdo ve kaj o Janezu Jantar, ki se po-grefta od 21. marca 1915. Služil je pri 27. domobranskem pulku, 10. stotnija. Mogoče kdo kaj ve,ki je prišel iz raskega ujetništva. Sporoči naj «e pioti povrnitvi stroSkov njegovi materi lleleni Jančar, Polica št. 32, p. Višnja gora. dKdo ve kaj u Antonu Novuk. Uivcu c. kr. lovskega bac.na št. 7. oddelek stroinih pušk. vojna poŠta št. 73. OdšeP je ob mobilizaciji leta 1914 in je bil kmalu nato pogrešan. Kdor ve o njeni kaj, se uljudno prosi, da sporoči njegovemu očetu Antonu Novak v Besoici št, 24, p. Litija. Žene in dekleta! flgitirajte, da gre slednji naš somišljenik na volišče! umr 7 Dopisi. JAVORJK PRI LITUL Na shodu SLS. kl je bil pri nas 17. oktobra, je govoril tudi gosp. Hlnko Lcbinger ml. iz Litij*. Litijski liberalci, ki fin ie hado, da i* gosp. Hlnko zapustil njihovo propadlo armado, so ga napadli v »N. Pravdi« in »Domovini«. Tu trdijo med drugim, da |e g. Lebinger pisal prijatelja J. C. pismo, v katerem raniče-valno govori o Javorčanlh in piše e nekakih »poskusnih juncih«. Javorčani, to {* popolnoma iz trte izvito, laž, ki bi nai vas pridobila za liberalce. Pri načelniku naše Kmetske xveze jc g. Lebinger zahteval, nai objavimo, da tistemu, ki mu dokaže, da je one besede pisal, izplača takoj 1090 kron. Kmetska Zveza pa nasprotno izjavlja, da bo sodnim potom nastopila profi tistim, ki bi se tipali še nadalje širiti to grdo obrekovanje! Javorčanil G. lebinger ml. je kot vrl človek ravno zato zapustil liberalno stranko, ker je videl, kako tfrdo sodijo ln delajo glede jvodenejia slovenskega kmeta brezverski liberalni škif/cl in njih samostojni priganfačl. Kakor g. Lebinger, bo še bulj gotovo kmet zapustil vrste teh ];udi ki si znajo pomagati le ee z zavijanjem in Lažmi. — Načelstvo K. Z. za Šmartno. DOLENJA VA3 PR! RIBNICI. d Velik© PoHanc. V. Otinek. Tu?cai io i , % V1 ^bra srca ▼ Ameriki. Naši verni .1« 1» I „, nfln belgrajsko, je pa zabavlja! toliko, da mu ie moral mož pesteve reči, da naj govori zmer-oeje aH naj neha. Ia take** r-rofesoria — ce je — naj še vlada plačuje! Tako ne govore niti nabolj zagrizeni Kočevarji, ki so nrišH iz Rusije, čez v^ado. Na vprašu je pa, kaj no smrti, ie pa reke!, da to prepusti drugim. Na večino vprašanj pa, ki jih je bilo stavljenih, ni odgovoril , a-npnk jih v svoji »vsevednosti« pogoltnil Skliceval se le na fo, da komunist? na vsak način hočejo odpraviti draginjo in da so na MIRNSKI POPOTNIK. Žc nekai moram povedati o sbodu Majc-novem v Tržišču. Hvalil je Majcen socialdemokrate, graja! pa Korošca, ker je skupaj z de-. mokroti t vladi! Kmet jc pa res i>otrpež!jlv. pravno, , da Sploh še Majcna poslnša! Korošec dela sa-Na tem j mc napake, le liberalni agitatorji so vsega dobrega zmožni! Na vseh shodih se dero zoper našo stranko, ca vendar možje! se jc le ta stvjjckn potegnila za uboge vojake, nastopila zopei davke. Korošcc vam c odbil davek na vino in sadjevec, nihče drugi! Radoveden sesn, če bo žurian Flajs pred volitvami kaj pripeljal živi), ali kaj enakega. Oče Flajs so sploh olikani, kmetom so klicali, naj se ne puste naplahtat od 25 letnega stnrkovca! E, fjostjod župan, tudi starim dedcem ni vse ver-fetil Pa srečno, Tr:;i3?e! bom šel v Mckronog! Res, postaviš fe trg, lepo električno jc vse razsvetljeno, v iein je napre-Jek! Ampak v značajih nazaduje! Plakati so klicali samostojne na shod h Goijupii. Grsn! Že to se mi je čudno videlo, ker Gorjup ie bi! naše straqj.ee — ali je presedlal? Ja, je, še! jc k samostojnim in ž njim družit Govorili so ali pravzaprav zabavHali. E, kmetje, veste, to-le vam povem: Poslušajte može, ki stoje kot skala, ne pa take šviga švega. To ni nič! Ni miš nI tič! Danes iako, jutri tako! Pa tudi če je kak učitelj vmes, nič ne de! Voditelji naši naj bodo značaji, nc pa prcsedlavcl! Kot že rečeno, samostojni bodo malo časa s&mi stali, ker so voditelji sami birti. Stranka samostojnih ie stranka birtov! Govorih so možje, ki so bili pristaši krščanske stranke, sedaj pa trobijo v trobento slabovernih samostojnežev. Nima kredita! — Naša stranka je imela shod, govoril je prav dobro in domače g. Brodar, takih mož nam manjka! Slišal sem ga tudi na Mirni, o, bilo je lejjol Šenirupert jc poslušal naše, izvrstno se je obneslo. Na Mirni imajo nove železne zvonove, pridite jih poslušat! Naše zadruge po dolini izvrstno delcjejo — kmetje, vpišite se! POTOV VRH PRI NOVEM MESTU. Pri tukajšnji podružnici je priredila S. L. S. dne 14. t. m. javen shod. Soba posestnika Ci-mermančiča je bila nabito polna zborovalcevj še znnaj jih je stalo nekaj, ki v sobi niso imeli Erostora. Prišlo je tudi nekaj samostojnežev, i so se med govorom tajnika g. Munda, ko jim je ta stavii jasno pred oči, kdo je pravzaprav S. K. S., čudno pogledovali. Ugovarjati ni mogel nobeden, čeprav — kakor se ic videlo — bi to radi storili. Za tem je nastopil poslovodfa novomeškega kmetijskega društva g. Kramer, ki je v poliudni besedi, stavil poslušalcem pred oči SLS., katera zbira pod svojo zastavo vse stanove. Ko jim je še obrazioi.il program naše stranke, s katerim stopa v volilni boj, je bilo z obrazov zborovalcev brati, da se zavedajo, kako so bili od samostojnih agitatorjev grdo varani. Dolenjskemu ljudstvu se odpirajo oči in sc trumoma poslavlja od SKS. ter se pridružuje naši stranki, katera se edina trudi, da zssigura preprostemu ljudstvu srečno bodočnost in ga iztrga iz -krempljev kapitalistov in drugih izkoriščevalcev kmetskega ljudstva. DEV. MAR. POLJE, V nedeljo 21. t. m. po prvi sv. maši se bo vršil v Ljudskem domu velik javen volilni shod Slovenske ljudske stranko. Vabimo vse somišljenike obojega spola, da sc v obilnem ! števila vdeleže tega shoda. Komur jc na tem, da sliši iz ust naših kandidatov golo resnico o položaju, naj pride na shod. Agitirajmo od moža do moža za obilno vdeležbo. Na shodu bo govor.'! predsednik deže'ne vlade dr. Brejc« ŠT. JERNEJ, Molče kot grobovi! A ravno s tem, ker molče, priznavajo svojo krivdo ia glasno govore, da so lagali. Lagali so oni, ostudno so lagali, saj jih jc celo sodnija sama prisilila, da to morali javno priznati svoje lažnivo govorjenje in taiko nr laž postaviti sebe in svoja preresnično glasilo »Kmetijski list«. Tudi faz sam sem jih pozval v našem glasilu »Domoljub«, naj pridejo vendar z imeni na dan, da zvemo vsi, kdo so tisti >šcn»jerneičani«f ki znajo tako imenitno lagati. A zastonj — odgovora ni! Molče kot grobovi! Zato pa oprt na deistva, ki so sodnijsko podprta in dokazana kot neutemeljena in naravnost zlagana, si npam trditi in javnosti povedati: lastnoročno podpsani lažejo. Gospodu Janezu Krhinu, županu v Št. Jerneju. Podpisani zahtevamo preklic članka, ti-kajočega se zahteve 300 K kot odškodnino za en sejm, podcisanega od Vas v Domoljubu št, 7. t. L — Preklic se mora izvršiti v »Domoljubu« iu z raziflasom pred Št. Jerncjsko občinsko hišo po od nas sestavljeni in od Vas podpisani izdavi brez vsakih dodatkov. Odgovor, da sprejmete naše pogoie, zaMevasno v 24 urah, sicer nastopimo sodnijsko. — St. Jernej, dn, 3. marca 1920. — Maks Vnle, Stanko Kušl'*an, Franc Novoselc, Martin Valovcc. Evo jih! Štirje so, — kje so pa ostali bratci? Povej ini, s kom občuješ, in povedal ti bom, kdo si, pravi star pregovor! Poznani Vas, vem, s kom se družite in zato peznam tudi Vaše bratce, čeprav lastnoročno ne potrjujeio ostudnih in že več: naravnost zlobnih laži. — To pismo so mi doposlali, ko sem v »Domoljubu« st. 7 jasno in odločno pobil nesra«vih je imel — seveda! Svo-bslila: url Narednik je rekel: »Potemtakem on ni.* Ko je zaklical svojim ljudem: »Eno hišo naprej,« so se zeoraj odprla vrata in nekdo je zavpil doli: »Stifteger! Si ti? Pridi gori! Jas sem tu.« stifteger je zakričal vea vesel ln začuden; »Jezes, koga slišim? Ne. kai takega? Gospod stotnik, jaz sem, naš stotnik, za božio volto. kje ste pa tičali, mislili smo, da ste nas popolnoma zapustili. Takoj pridem, tako| pridem, kako ste pa vendar z-šh semka|7« L velikanskimi koruki ie kakor blisk švignil po stopnicah gori, njegovi ljudje pa so radostno vpili- »Jezes, gori je. Zopet imamo stotnika, hej, sedaj pa svet dvignemo s stežaiev.« Ko jc prispel gori, je hotel obieti »voiega ljubega slolnika, ki je nepremično stal Dred durmi kužne sobe, toda stotnik se je daleč nazaj umaknil pred njim in je odbijale držal roke pred seboj — roke pa so mu bile vele, obraz mrtvaško bled in grozno so bulile nie-govc oči. Stifteger je kakor začaran obstal in je jecljal: »Za Boga svetega, gospod Henrik... kaj pa vam vendar je?« _ Henrik je rekel z mirom, ki bi skorai etrdii kri: ..... »Nič... tvoji Ijiidic so spodaj, ne-ti7 Vzemite me in pclite me v mesto, Iščete morilca, tu stoii, jaz sem. Jaz sem zabodel Štefano.« Štiftegcr je stal, kakor bi bila vanj udarila strela. Puška, ki jo je držal ob jermenu, mu je tlesknila rui tla. »Za božjo voljo... Z veli čar sveta,« za-jeclja. >-Ampak gospod Henrik — ampak gospod Henrik. Se vam Ii meša — pri Bogu in njegovem večnem kraljestvu — to je nemogoče.« Pred bolnišnico spodaj je postalo tiho kakor v grobu. Strelci so prisluškovali... Tam zgoraj se nekaj plete ... ta in oni sluti nekai^ groznega. Stotnik pa je zgoraj rekel z nenaravnim ir.irom- »Zalinog ne meša sc mi, Rudolf. Sem pr: zdravi pameti.« Jclo mti ie dušiti sapo. »Moja roka ji ie zaclal--. smrt. Ne pomaga nič, inoram nositi. Morilca iščete, vklenite mel« »Oh, gospod, gospod.« Zvesti človek je ves bled in tresoč se po vsem životu stopil k svojemu nad vse ljubljenemu jlospodu v bolniško sobo, kjei je ta ravno oblačil.tvoj suknjič O Jezus, Jezus, kako Henrik izgledal Kakor bi bil ravnokar iz groba vstal, in pod očmi mu gorita dve rdeči lisi, kakor bi mu jih bil kai s'e io nesli s sramotnega odra ... k rablju smo 5ti po njene stvari v lisičji brlog ... in pri oltarju bi bili moral' stati z njo .., Samo Štefk je bilo vnše vse . .. Gospod, zmešalo se vat ,C V m'*-, 85cer 'e to nemogoče.« • 1St.,ftc«er•, Henrik je povesil roke, zopet ie al nI ponosno in je mirno govoril: »Ril sem pri zdravi pameti in sem že sedaj. Storil sem to iz srda in besnosti, ona je . ..« Ugriznil se re v listnice. Ne. Niti besedice o njeni sramoli. Sirota, sirota jo je oprala s svojo rdečo krvjo, in če bi vsi vedeli,kaj je bila, njen morilec ne pove ničesar, »Kaj je storila?« je ponovil narednik, ki mu je polemnelo čelo. Oho, sedaj se vidi Hen nk ni prav nič nor, dobro je vedel, kaj dela. Cisto Madno govori. Ubogi fant! »Jezni ste bili na ubogo revo. Zakaj pa vendar?a 3'' a vam Henrik i« zmajal ■ rameni: »Kaj pomaga zakaj, storjeno i« storjeno.« _(Dalje.) _ Opozarjamo na oglas Menjalnice Slovenske banke v Ljubljani.___ Ne moreta spati? Niti delati f Imata nervozne bolečine? Občutek zadovoljstva doprinese Vam Fellerjev pravi Elza-fluid! 6 dvojna-tih ali 2 veliki špecljntni steklenici 42 kron. Državna trošarina posebej. Trpite na počasni prebavi? Zaprtju? Ta zlo se odstrani s pravimi Fellerjevlml Elza-krreljicami. 6 škatljlc 18 kron. — Želodec okrepfujoča švedska tinktura 1 steklenica 20 kron. Omot iu' poštnina posebej, a najceneje. E u g e n V. Fellor.Stubicadoiija, Elsa trg g t. 16, Hrvatska._D. A 387/1« Dražbeni oklic. 1 Na predlog dedičev Marije Mubl roj. Bo-nedičič iz 2eJ ftt. 0 se dovoli prostovoljna dražba zemljišč vi. št 7 d. 0. Žeje in vi. AL M d. o. Naklo. Izklicna cena, pod katero se dražba ne vril, se določa za prvo zemljišče na 13540 K, za drago na 700 K. Za to dražbo se določa narok na S. decembra 1(20 ob 9. url na licu meata na Zejah St A. Dratbeni pogoji M lahko vpogledajo pil tem sodišču. Okrajno sodišč« SHS t Kranju, edd. I. dne 12. novembra 1S20 Kante od petroleja plačuje po K 58*— za dve s zabojem vred postavno vsake želozn. postaje Sever A Komp. ujabljana. "ir4-: Pozor posestniki gozdovi Los ia posekanje kupi ln pml ponudbo. Tavčar A Svetina stavbeno podjetje, Ljubljana, Gosposvetska c. & Mim«»iliMHiiia«iimiiiHUHliMaa*>BMHi J Prva alov. Industrija za Izdelovanje ktrnr- * g glčn.h Instrumentov, oitopedlčnlh apara- J J tov, umetnih udov, bandož, brušenje, zavod J S za nlklovanje. Specljalsa mehanična da- £ 2 lavoica za vse v to stroko spadajoča J S dela ln popravile, — Točna in solidna S , dela po najnižjih conah. jj : Za dame domska postrežba. ■ i StanisSav Ponikvar in drug « ■ LJubljana, Sv.Petra testa St. 33. ; ■ « . .............................................. ITronlr 5» 101 siara, močne postave, is poltene hiše se sprejme takoj v večjo trgovino na deželi. — Lastnoročna ponudbe g sliko je poslati nft: Jos. Rndman, trpov.c, hrškavas-Bro/.lca. se'tvrdka JOS. P^HtJC, Sv. Petra nasip štev. 7. Tovarniška Čjsainih clPflfOU v vsch opremah za zn loga OHlSlir.il iHIUIbl domaČo rabo, za krojače, original Cy'indcr, Singerjeve velike in male za čevljarje, posamezne dele za vse sisteme, igle, olje za stroje na drol~.no in debelo. DroHivn trt0' hupuje po r.ujvišjih cenah, k-m. cuivu, Ponudbe v ceni in množini je poslati tvrdkl Ivan N. Adamič, vtvarna, LJubljana. V , T»a« s« kl bi znala sprejme nuuai lt a neka) J|vaa Dogovor samo osebno. t>ajstsrejia hranilnica m Slovenskem, Kranjska hranilnica V Ljubljani — tuihuiovljena 1.1820 obrestuje hrar.lln« vloge • 3%. Kranjska hranuoica j« pupllarno varen zavod in jo uadzorujo deželna vlada. Za plačila zavodu se dajo na razpolag* poštne položnic«. Čistt dohodek Kraniake hranilnice je — ne gled« ua to, kar ve odkafce rezervnim zakladom — po pravilih določen v pospeševanj« občekoristnih naprav in podjetij na Kranjskem. — skupna svota doslej v te svrhe odmenjanlh znesKov znaša K 8,701.118 37. Zopet pričnemo vsako sredo in soboto pro-.ia atl po brez konkurenčnih cenah trpežno češko volneno SUKNO ln drugo uianufahturno blago. Po poŠti razpošiljamovsekl dan. Zahtevajte ceniki Podjetje tkanin „Hermes" Brata Vokac V Ljubljani, Selenhurgova ulica 5 v L nadstropja nasproti pluvne po!,te. r&l .., suiie ooiis, 'rmno.Tr8- vse druj?e deželne prldellie kupuje treov ua s semeni Sevur & tiomp., Ljubljana, Wollova ulica št. 12. « « « * ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦❖♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦J ERJAVEC & TURK trgovina z železnino pri ,,ZLATI LGPATI" prete HinoiKersthmidi (KOh!eise«l Ljubljana, Valvsiorjev Irfl it. 7, — nasproti Kri!>nska cerkve. — KT Zaloga cestieiita. ♦ | ♦ i* « ♦ % o Oft>orifct> frgopine. Cenjenim odjemalcem vljifdno naznanjamo, da mio zopet otvorfH tvojo dobro znano momifaKturno tttejlao trgovino s mnnufakturnlin blagom, v popolnoma prenov.lenem lokalu. Za bližajočo se xim~ Jko tealjo prlporoCaMO vsakovrstne novosti, katere to favno dosle is inozemstva, osoblto razno Tolneno in snkneno blago za moške ln ienske, dalje aeriln« barbente, flanele cefirje, Sifone, potreb-{tioe ta kroJaCe, Umije Ltd. Zagotavljajoč prijazno mj solidno postrežbo M priporočamo JL A E. Skaberne, veletrgovina s lonnufaKturniui blagom Ljnbljanr, Mestni trg 10. jelov ali bukov za. poee-kanje ae kupf. Pismene ponudbe pod »Amerikan-aki kupec« na anončnl zavod Srago Besellak. LJubljana, Cankarjevo nabrežje 81 5. V modni la manufakinrnl trgovini „PHI IVANKI" v Ljubljani, Sr. Petra cesta «t 29 te dobi po telo nizkih cenah snkneao blago sa kostime, kakor tndl za moške obleke, tamet za ■ojke, vrulja kola. motna hlaCivIna, moral oks-fordl, cefirjl, bela ln pisana kotenina, različni bar-fcenti, platno sa rjnbc, ode|e. trna svila, sploh vse, kar ie k nevestini opremi potrebno. Srebro In zlato luapl tvrdka I. AUGUSTIN Ljubljana Siska, Sv.^erneja cesta Dunajska cesta samo dopoindne od 10—12 ure NajbolJSa in najcenejša le pri tvrdki Mm motor)! pnevmatika LJUBLJANA GMveisko t. u (Ilirije Mg c. N.) Lan išče ln predivo v vsaki množini kupuje pO najvišjih dnevnih cenah ftrflalea li pretibJea Anton Siakiv«, Grom^Uo (Dolenjsko). (KIUN-UK M-M New-York—Buenos-Ayres—Hlo 41 Janelro—Santes-Montevldeo. Brezplaino pojasnila ln prodaja voznih UaUv u potnike s Slovenije edinole prii SIMON KMETEC, Lj*, KoftMa Bilca 2S. JBBr^mmrmmmmmHmmmmmmmmtm Zopetnekaj za Vas! Mučili Vat glavobol? Trganja po vttti)? Bihtiarevmatlnm? Prehlajenja? Nttpa-vaaja? Narvoznoot? Poiskati t« tudi Vi Fellpr-i«t prarl Kita KlalČutili m boJet« in kralLU Fellenev K1m Vini« kot dobrega prij&Ulja v t udi k taiili I • dvojnaUh ali I Toliki apecialni itoklo-nicl 41 - K. Bavma praiek ia UMm aoper mtob 16 - K. Aaptrin pratki It- K. Ali kalljata? Blaaodatran lua iu kaialj tolafti Zagorski prani tok f- K. Ilaga-ploKlee (prano paatilja aopar ka-ialjl 7-M K. Bonboni ia alafla in trpotca od 6'- K aapre; Prani taj prsti kaliju K. Flakaraki prab t - K. Ouajakol a»-rup aa adramUki pjtA-p>at»-K. LipoT*ajl-K Glavobol? Savso tako priprav aa. Aakoraasoaliir t anoraki f Vali*nn mentolal M-nik .Klaa- II - K. Fraiak aopar glavobol M*- X. Xlnlu praiek, pratok aopor mralico M - H. Zabobol? Sobno knpljioo » - K Zo-lono olja IO-- K. Oiaana voda «> K. " Srbailca, garje. Maailo aoper garje II -K. Haphtolno maailo if-in SO - K. Zvapijano maailo H - K Vaa oatala maaila kaJkcr Z(jik0T0 maailo, balo DTlnSanu mazilo, aromatitno tuaatlo, lavo-rovo maaUo v ikatljah po t'-. I'-in lf-X. Maailo aa rana «•- K. Otrotja »a-allo In kafrai ovat It- in tf - X. Manilo »oper oaab-Um lf- X. DiaCilon afc-llt, repni obJU V- in 4-- B. Ovci in vaaiilv »oper gol*') 1J-- 't. _ Zdravila za živino. »vsaki prah 1 »kartica 110 K. Maailo aa konj« lf- X. Ainikaf-ta •. Granita aol a- X. Xr»olin 11-X. Tarpanlinoi o olio f- ta M -K. Ooati JB-paatlu I- ta M - X Maailo aoper uii I - in II - K. M vpralsaja ia«i aa plilot* pottaa nuni* aa odgovor. Ali Vam žaloalac al v redu ? Talka pra-bava? Nimate taka? Oi, kako kodat« aadovoli-nl. če poiakuaita FoUar-lavaprav« Bha-kr«gljie*l Te ao raanirno dobra I t ikatljio 18> K. Bagrada Barbar It- X Zalodao okr*p ialakarnak avJ)obu na Dunaju 71 - X. Bega-farrln ti- K. Apuani la-las.ii ainip tO-- H. Blaud-tektolettea 18 - U. Pravo aajfinajte ribja olja .fea»- tf- X. Sncstfo zMir (llttt! Rlaa gliatovui aladkorjl I vrailcaJ M K, aladkano ali fiato gllatovno a*n:o na tabtnico od 4-- X na- Proljav, dlaraja? BmUw)«v* kolera kapljica lf X. Xrtna kap-likco M-- R. Oinatavo kaplj>«e, Maliaov avat, KamtMav karljloo, Halon kapljo*, Promm-4 ar o k»j>y«*. Baldnaa kapljice. Htffmanavo kapluee Bala aMklania« 3 - R, ralUa M - K. Bo- bro»*k»p«lo*(Biba»f.a- Državna troiarlaa ■a nitma pri alkoktlnik praparatik paaabno, ur aak aamo po laatnam ato«Uu. Omat la paitaiaa a« rattuaa poaabno, toda midPS«: kajti atrotkl m vat raba >a»