DELAVCI! gvobodo in praviee svoje! Ugubitl ir, pridobit« pa lahka vee ^aročninti (subscription): nn pol leta ta Ameriko ($1.SO fcfto half year in America. 12 na leto, tU t« Evropo p«r year «1 p«r half Kaura* a« ••codU-pIam v Dk. I MIT, »l t h. past offlr« »t Chumu hi. ubdw ib« aeii fc oagrvuof Sarob lr«i in?». Office: 5*7 Ho. Centre A««. "Delavci vseh dežela, združite ne' LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. THIS PAPER IS DEVOTED TO THE INTERESTS OF THE WORKING CLASS. JpWpUWH iv^JNo.) 4L jBpodarskih krizah. ti&fry v svojem "Erfurte ^iJiSB programii. j« v navadnih razmerah gqpfcyvuet za vee razrede verni ar še velikansko vsJrd kriz, katere provero-blaga od rasa 'do pride do gotove visisie • važnosti, ki ao jo dobile Slojih desetletjih za na-gospodarsko življenje, nejasnosti, ki vlada še v krogih o njih provzročit-JHfievoljeno. da ne malo popečamo ž njimi. ^■Um«1 krize, ki strelna tržišča, pohajajo iz ^^ dje, ki je zopet posle-iriovanja brez vsakega nekatero pa je ozko združeno ijaajem blaga, akcija v smislu, da se nego ae porabi, more pri vsakem proizvajal-m. Ali ne more napra-ikode. kar je samoumevno, če proizvajajo Rttvualci za avojo lastno po-itfeo. Ce n. pr. pridela tedaj ka-i prestara kmetiška rodbina več its, kot ga uporabi, potem shrani rsbitek. Za one case, ko bo sla-i jeter, ali pa, če so shrambe nnspolnjfti*' nahrani se ž njim rvios ali v najslabšem slučaju, ■rti ga ležati, kjer je. Drugače je pri proizvajanju liga. Ta predpostavlja (v svoji uviti, obliki), da noben zase ne reducira vsak za druge. Vsakdo sra kupiti, kar potrebuje. Ali tnpao proizvajanje ni razdelje-gotovem načrtu, ampak Iti proizvajalcu je po polnočno, da sam ugane, potrebuje vsega blaga, ki aja. Na drugi atrani pa proizvajanju bla-hitro je to nad navad-v an jem, — izvzemal nfhče ne kupu ne proda svojega bla- Bjfe sta vzroka, ki provzročata Vsenimo najenostavnejši slu-ij. da se bo razumelo. Na trgu sčtnio imetnike denarja, n. pr. kkega zlato kopa. ki ima dvajset srk lista, potem enega viničsr-11 sodčkom vina. enega tkalca kosom platna in eneira mlinarja laki jem moke. Vsaka vrsta te-l blaga naj ima. recimo, enako isdnost. okrog 20 mark — vsaka rags hipoteza bi ta slučaj nabavila bolj zamotan, ne da bi na točnem rezultatu kaj izpremeni-. Ti štirje imetniki blaga so lini na trgu. Vzemimo, da je ak pravilno preračunal potreb-ine druzega : viničar proda svo-vioo zlatokopu in kupi za 20 wk. ki jih dobi zanj. kos platna I tkalca; ta pa porabi skupiček ojega blags. «ega proizvajanja. Tkalec rn anar iz naše primere imata vsak 1 košček zemlje in nekaj živine t moreta mirno počakati, da se 'jde l upe p za njuno blago. Mots za sHo tudi brez njega živeti. Trg je pa v početku proizvajanja blaga še majhen, lahko ge ga pregleda, in proizvajanje kakor koiiaumiranje, sploh vse družaben življenje, se giblj« leto za letom v enakem tiru. V pmldob-niK malih obftnsii je poznal prav dobro tiru« druzega tako osebno kakor tudi njegove potrebščine in njegovo zmožnost ku(M>vanja. eljaiio deklico do viška obupa. Šla je v Au-spitzevo stanovanje in usmrtila svojega zaipeljivca s strelom iz revolverja. Sedaj se nahaja v ječi in pričakuje obsodbe. Ta slučaj, ki je že domač med tisočerimi enakimi slučaji, ki se gode dan za dryvom, daje kritiku današnje gnjile, jetične človeške družbe gradiva če hoče za sto člankov. Prvo, kar mora kritik konšta-tirati in kar je bolni svet nezmožen zapopasti, je, da je dotično sodišče, ki je oprostilo lopova Auspitza, odgovorno za umor, ne pa dekle, ki je izvršilo irmor. Dejanja ljudi dobra in slaba — so odmevi razmer, v kterih živijo ljudje. A ko bi ralada Židinja, o kterej govorim, ne bila kriminalno napadena. bi ne izvršila umora. Temu pa spet logično sledi drugo. Ak« bi sodišče kamor se je deklica naj-prvo zatekla, postopalo ž njo pravično, bi ona tudi ne bila morilka. Toda takozvana ameriška "pravica" im« tako visoke cene, da si je revež ne inore kupiti. Reven človek je pri sodišču, ravno tako brez moči, kakor otrok če zaide v tigrov brlog. Zasledujte vsak zločin in našli tiči nj««ov koren i| e- sebi prednost pred drugo o-sobo. Če bi se tej resnici posvetilo več misli in če bi se ji dal prostor v šolah, kar bi moralo biti. — stari, korumpirani svet bi se kmalu umaknil novemu in namesto v sovraštvu in zločinih bi ljudje živeli v ljubezni in bratstvu. Naravni zal(on življenakih potreb, kteri je nastal s prvim človekom. je v neprestanem boju s stverjenimi zakoni, ki omejujejo" prvega. Rezultat tega boja »o pa zločini, ki se zajedajo kot Črvi v človeško družbo. To črvivo stanje ima pa svoje korenine v družabnem sistemu, ki obstoji v privatnem lastništvu svetovne industrije in življenskih sredstev. Odprava tega sistema je torej neobhodno potrebna. In ne samo v Ameriki, temveč po vsem svetu. Dokler bode na samo enem delu sveta tiranstvo in izkoriščanje, tako dolgo družabni red ne bode pra vičen. Umor dr. Auspitza po imeno vani Židinji v New Yorku je v prvi vrsti zakrivila tiranska ruska vlada, ktera je pognala Saro Ko-tenovo v tujino. Socializem bazira na zakonu življenskih potreb. Ako ni ta zakon pravičen, potem sploh ni nikakih pravic za življenje človeka. Naravnih zakonov ni mogoče iztrebiti. In tako ni tudi mogoče iztrebiti socializma, ki se je pojavil kot naravna sila zatiranega človeštva "Človek živi, raste in se množi". Mi gremo naprej in kakor je prišlo človeštvo iz kanibalsko divjaških dob v sedanjo dobo nekake civilizacije, tako bodemo tudi mi prišli do naših ciljev. ZAKAJ M ORAČ PODPIRATI SOCIALIZEM. Ljudje se zmiraj tolažijo, da bode — jutri,bolje. Toda ta "jutri" ne mortfStikdar priti. Zakaj se ljudje ne pobrigajo, da bi bilo bolje že danes?! Koliko Američanov bode letos odrinilo v Evropo na poletne počitnice! In kolikor mi vemo, niti ene delavske rodbine ne bo med temi. Zakaj t Socializem in socialistično stran ko moraš podpirati v svoje lastno dobro, kajti nizkotno je brez protesta vzeti manj kot polno vrednost produkta, kterega proizvo-diš. Socializem in socialistično stran ko moraš podpirati v dobro svoje Žene, ktera nima pod kapitalistično vlado nobenih državljanskih pravic. Socializem in socialistično stran ko moraš podpirati v dobro svojih otrok, da ne bodejo hlapci in sužnji drugih ljudi, kakor si ti, ali pa izkoriščevalci mezdnih sužnjev. Socializem in socialistično stran ko mora* podpirati v dobro svojega delavskega razreda, ki je danes brez ^pravic, dasi proizvaja vse kar je dobrega in koristnega na zemlji. Socializem in socialistični) stran ko moraš podpirati v dobro člo-veitva. da se enkrat dvigne iz blata bentijalnih bojev v višino sprave, bratstva, enakosti in svobode. KAJ ODGOVARJAJO. Vrednik "Appeal to fteason-a" pn jel sledive pisiuo; V |Iru**; Dragi sodrug uredniki — Jaz sem katoliški socialist. Prepričati sem se pa hotel, kaklheg* mnenja je katoliška cerkev napram socializmu, in sem v to svtho zasta vil peterim duhovnikom sledeče vprašanje: Nasprotu li cerkev socializmu! In prvi mi je odgovoril j "Cerkev ne nasprotuje dfbri stra^ nj socializma, pobija pa njegovo slabo stran." Drugi je rekel: Ne, cerkev nima kaj opraviti s socializmom. Moje privatno mnenje pa je, da je socializem nepraktičen; tak je kot "Salvation Army" ". Tretji: "Da, cerkev nasprotuje socializmu, kajti slednji bi fazdrl rodbinsko življenje. " Čet it i: "Da, cerkev je nasprotnica socializma", — in to je vse, kar ini je odgovoril. Peti duhoven je |)a dejal: "Ne, cerkev nikakor ne nasprotuje socializmu. Socializem ' j« politična stranka za interese delav skega razreda ia cerkev se ne sme mešati v politične zadeve. Well če ste socialist, ni to nič hudega; veliko katoličanov je socialistov." Kaj pravite, sodruf nffednik, komu naj zdaj verujemf'>— George B. Cross. St. Louis, M TAFT IN S ganizaeij že sedaj najstrožje obsojajo to Gompersovo klečeplaztvo. Duncan McDonald, član mednarodnega eksekutivnega odbora pre uu»garsko unije, je te dni v Chi-cagu rekel: "Samo dve organizaciji sta na industrialnein polju:1 delavska in delodajalska; Gom-pers se pa na sramoto svoje organizacije zateka na prag nasprotne, delodajalske organizacije. Na kteri strani je torej GompersT Na političnem polju sta tudi samo dve organizaciji: delodajalska, repre-zentirana po republikanski iti demokratski stranki, in delavska, ktero reprezentuje mednarodna socialistična stranka. Mi druzega ne potrebujemo kot nad milijon socialističnih glasov v jeseni; edi-| no to zainore pomagati. Klečeplaz tvo v Washingtonu nas pa le po nižuje." Kaj na to reče "delavski vod ja" Gompers? BOGAT NISI, — ZAKAJ? Reprezentantje via blikanske stranke so jonalni konvenciji, nji teden v C'hicagu , numinirali pre TTamflrjrfcfrrw oče repu-svoji naci-ala zad. i četrtek kandi-^Tljnfka NAŠIM CENJENIM NAROČNI KOM. Prva polletna doba, odkar izhaja tedenski "Proletarec", je mi nula in i njo je potekla tudi pol letna naročnina mnogih naiih na ročnikov. V pol letu so se dotični sodrugi in somišljeniki lahko prepričali, a li je "Proletarec" za nje ali ne, ali jim govori od sroa ali ne, ali je potreben tak list za naše delavce ali ne; in če uvidijo, da je list za nje, da jim govori od srca in da ja potreben, potem je njih dolžnost, da nemudoma pošlejo naročnino za druzega pol leta ali pa za oelo leto. Velikokrat smo že povedali in povedati moramo še enkrat, da obstanek in napredek našega lista savizi od gmotne podpore delav-cev samih, za kterih dobrobit se je rodil in za ktere je pisan. Ako ga ne bodejo podpirali delavci, v prvi vrati socialisti in njih somi-iljsnilci, — kapitalisti, duhovni skabje in drugi podobni nasprotniki delavcev ga tndi ne bodejo. William H. Tafta in podpredsedni škim kandidatom James S. Sher mana. kongresnika iz države New i Socialistični listi ne morejo eksi York stirati, ako ne najdejo zadostne a ' ... * . . podpore pri delavcih samih. S tem je ifdigrano prvo dejanje I r r velikega "hajli-hajlo" vladajoče In u P<>dP°ra j« naročnina. Na-kapitalistične stranke za letošnji j r0*mna tistih borih par centov, volilni boj. Ta ft in Sherman 1 E l kttr* " lahko V8ak rMun den kot drugi je zagovornik kapi-1U ne dda ~ mora bltl Prl 80Cla talističnega grafta, prijatelj trus- ^^ lutih fi^vni vir dohod-tov in veliki nasprotnik organizi-1 kov' ako ho*ej° »odnigi, da bod ranega delavstva. Taft je pokazal lift P01? »"^vega in podučnega svojo naklonjenost do delavcev z čtlva> Ce P*4* naročnina, potem znanimi zlogasnimi "injunetioni"!8mo P^j«^ nvrsčevati oglase, ali sodnimi povelji, a Sherman pa i W Pa ~~ lim*TB0 Vimo <*> — s sovražnimi nastopi proti delav- om«Jnjejo in krčijo potrebno čti skim zakonskim predlogom v kun- vo Denar P* mora nekod Priti gresu. Tmla ali je pa pričakovati od republikanske stranke boljih kandidatov! Ne! Naj bode nomini-ran kdorkoli hoče, nominiran je od profitgrabečih kapitalistov in grafterjev in to pove vse. Delavci pa, če ni so še dovolj izstradani, izmozgani in tepeni, naj pa še glasnji^o za te kandidate — za kapitalizem — za industri-alno krizo in za mezdno snžnost. GOMPERS ZOPET BERACl. Samuel Gompers, predsednik organizacije American Federation ot Labor", je zopet ponižno pokleknil pred ameriške kapitaliste in jih poprosil za drobtinico miloščine. Republikanski nacijonalni konvenciji je predložil dolgo prošnjo — za odpravo "injuetionov", uvedbo osemurnega delavnika za vladne vslužbence, ustanovitev samostojnega odelka za delavstvo v Beli hiši itd. itd. In kaj so odgovorili korporacijski advokati, tru-stijani, prijatelji 'Injunction Bill' Tafta in razni drugi privilegirani lenuhi na republikanski konvenciji! Nič! Odgovorili niso nič — obljubili absolutno nič! Gompers in njegovi "delavski kolege" bi ravno tako dobro storili če bi predložili omenjeno prošnjo znani zloglasni "Citizen's Alliance", ali pa zvezi tvorničarjev, kakor so zastopnikom trustov in kapitala, zbranim na republikanski konvenciji. Volkovi naj prote-ktirajo ovce pred volkovi! Kdo se n»» smeje! Gompers bi moral že davno spoznati, da s svojim beračenjem pri kapitalistih ne bode dosegel druzega. kakor večno "korbeo" na e-ni, in vedntf večje nezaupanje od zavednih delavcev na drugi strani. Zavedni voditelji delavskih or- ako hočemo izdajati list. Pokažite torej, da hočete svoj list. Pokažite, da lahko vzdriite sami svoj list. Pokažite, da ljn-bite tvoj list. Pokažite, da nočete biti brez orožja in bres ičiu « tew jn proti delavskim nasprotnikom. Sodrugi pokažite, da vam socializem ni samo na jeziku temveč da ste socialisti tudi v dejanjih, — da vam je za stvar, za ktero se borimo. Poilite zaostalo naročnino, po-šlite novo naročnino. Obenem pa tndi pridobite vsak po enega novega naročnika na " Proletarca". Določite si en dan v tednu ali v mesecu, kterega žrtvujte za agitacijo med svojimi znanci in prijatelji v korist "Proletarca." Sodrugi, somišljeniki! Ako bo-dete podpirali list v drugi polovici leta s nakupom delnic, naročnino in prostovoljnimi prispevki tako kakor ste v prvi polovici, potem bode vaš "Proletarec" all-right. Vstanite torej, ne spite! Sodrugi sastopnild, na delo ■ podvojeno močjo! Oglasite se vsi še ta teden! Naročnina za celo leto $1.50, za pol leta 76c. Ured. in uprav. Avery C. Moore, šef-klerk v po-stavodajni zbornici države Idaho in na šimko znani republikanci pelitik, je obdolžen, da je v Sand-pointu. Idaho, zmenjal nevreden ček za $100. tDnevno časopisje tndi naznanja, da je Moore osta-vil svojo ženo in otroke v Coeur d' Alene v absolutni bedi, nakar se več ne zmeni za nje. Mr. Moore je velik nasprotnik socialistov, bajf zato. ker socialisti nameravajo "razdreti rodbinsko življe- _ • m nje . Ako bi ti bil bogat, tvoje hčere bi se ne mučile po tvornicah ali tujih kuhinjah, kaj ne da ne! Tudi oblek bi ne šivale za druge ljudi, niti čistile tal in opravljale etru ga težka dela, ali bi! Ti in tvoji sinovi bi tudi ne čistili hlevov za druge ljudi, niti prelivali znoja v tovarnah in rudnikih za klavrno plačo, gotovo ue. Istotako ne bi tudi drugi ljudje opravljali teh del mesto tebe če bi bili vsi bogati. Iz tega razvidiš, kajti priznati moraš to, da po družabnem sistemu vsi 1 just je ne morejo biti bogati drugače nima bogatvo nobene vrednosti. Milijon dolarjev ne velja nič, ako bi revežev ne bilo na zemlji. Kaj bi bil vreden rudnik, če bi pa nihče ne maral kopati rude! Koliko bi bila vredna [Klina hiša zlata, ako bi ga nihče ne rabil in nikdo hlepel po njem! Glavni in edini pogoj lastništva. — mislim vrednostnega lastništva — je torej siromaštvo. Bogastvo mora biti omejeno le na gotov del ljudi, drugače bogatini ne more-jo dobiti hlapcev. Ti ali kdo drugi je torej samo zato reven, da ima gospod bogataš svojo služinčad, da ima tvoje hčere v svoji kuhinji in tvoje sinove v svojem hlevu. Glavna vloga, ktero igra privatno lastništvo, obstoji v tem, da se reveže ohranja revne. Vsi obstoječi zakoni so sestavljeni tako, da moraš ti ali pa kdo drugi biti reven. Ta sistem pa temelji na načinu proizvanja dober, ki so izmenjava za mrtvi denar; proizvajanje in izmenavanje se pa vrši tako, da se bogastvo osredotoča na vedno manjšo in manjšo peščico ljudi in posledica tega je, da par o-seb lahko obogati, dočim mora veliko večje število ljudi ubožati. To je princip privatnega lastništva, ki se vleče že od pamtiveka; zasleduj zgodovtho, kakrt dtfleč hočeS, našel boš, da je v vseh dobah bilo nihlo število imetnikov, a veliko ne posedujočih in revnih. Vznemimo majhen vzgled. Recimo, da ni nihče niti centa dolžan. Kakšno korist ima potem bankir, pa naj ima še toliko denarja! Recimo, da imajo vsi ljudje pravico do premoga pod zemljo; od kod naj vzame lastnik premogokopa svoj profit! Recimo, da vsi ljudje posedujejo nekaj železnic, ktere zadostujejo za ves promet; kaj je potem vredno privatno lastništvo vseh iMitalih železnic! Iz tega sledi, da moraš osiromašiti nekaj ljudi poprej, predno postaneš sam bogat. Kajti, kakor prej rečeno, bogastvo ni vredno nič če ni siromakov, da bi klepeli po njem. Ako bi bil vsak posamezen človek gmotno enak in če ima tudi stotisoč dolarjev njegovo bogastvo bi bilo toliko vredno kot — nič. Reven si zato, ker si rojen in vzgojen pod sistemom, kteri zahteva reveže, da zamorejo hlapčevati onim par Ijuiiem, ki so si prisvojili imetje. Priti do bogastva, se pravi, storiti druge ljudi revne. Drugače ne more biti. V socialistični družbi boš tudi reven, ako ne boš maral delati. Bogat pa ne bodeš nikoli tako, da bi primoral druge sebi v hlapče-vanje. Vsaka usluga ali delo se bode moralo povrniti z enako uslugo ali delom. In to bode pravično. Bogatini narejajo imetje za to, ker ne dajejo ekvivalenta ali enake za menjalne vrednosti za delo drugih. Ti morda še zdaj ne veš. da s svojim glasovanjem podpiraš sistem, ki rodi bedo in ki je tudi tebe storil revnega. S socialnim vpra šanjem se ne pečaš, zato tndi nič ne veš o sistemu, pod kterim si rojen. Ca« je torej, da začneš razmišljati tudi o tem — samemu sebi v dobro. Sodrugi, Somišljeniki v Chicagu! Kam v soboto zvečer 27. jun.? Vsi na domačo zabavo slov. ženskega socialističnega kluba Proletarke, ki vrli v Mladičevi mali dvorani, iS7 So. Centra Ave. Vstopnina prosta. Začetek ob 6 uri »večer. Sodrugi, glejte da se taw vidimo! — Bele sužnje. — Zvezini pokrajinski pravnik Sims v Chicagu se že dlje časa bavi s preiskava^ mi tukajšnjega takozvanega "Red Light Districta", kjer je zloglasna trgovina s človeškim mesom. Zvezine oblasti so namreč prišle na sled, da trgovci z belimi sužnjami kar na debelo iiraportujejo de*leta iz Francije v Chicago in jih od tod razvažajo v vsa večja mesta Zedinjenih držav. Trdi se, da importirajo vsako leto najmanj 3000 francoskih deklet. Ker je import aci j a žen v s vrh o prostitucije protizakonita, bode dotične lopove, ki trgujejo z dekleti nedvomno zadela tudi težka kazen. Zvezini marshal je že aretiral nekega A. Duval-a in njegovo ženo, ki sta lastnika belih sužnjic in obdolžena importiranja deklet iz Francije. Sledilo pa bode se več aretacij. »»»eeeeeeeeee« Od blizo in daleč seeeeeeee»»eo»»eoeeee»ee< — Praktičen škof, — "cashre-gister" v cerkvi. V cerkvi sv. Kazimira v Watertownu, Mass., odslej več ne pobirajo milodarov z nabiralniki kakor je to drugod v navadi. Ondotni škof Beavan je namreč mnenja, da tako pobira^ nje samo čas ubija, zato je ukazal. da se v cerkev postavi "cash-register", v kterega mora vsak član cerkve sam vreči denai* in o-benem pritisniti številko dotične svote, da glasno zazvoni ter auto-matično sešteva prispevke. Res praktično! Signum temporis! — Rooseveltov brivec. Noben brivec v Zedinjenih državah ni tako drago plačan kot je ravno nek črnec v Beli hiši, kteri ima to čast, da vsak dan obrije predsednika Roosevelta. Ta brivec ima $1,600 letne plače. Ker brije Roosevelta vsak dan torej 365krat v navadnem letu, zasluži brivec za vsakokratno britje $4.25 ali 42% centa, vsako minuto. In tudi to gre na račun ljudstva. —- Strajk poljedelskih delavcev v Italiji. V okolici mestf^parme v Italiji štrajkajo poljedelski delavci, kteri so dobro organizirani. Veleposestniki so sedaj prisiljeni sami s svojimi družinami delati na poljih, da obv^sujejo letino. — Lesna industrija. Po poročilu zvezinega statističnega odelka je bilo v pretečenem letu 29,855 parnih žag in raznih tovarn za obdelovanje lesa v Zedinjenih državah. Lesa se je nažagalo in obdelalo v istem čaRu 47,255,154,000 čevljev. — Statistika justifikacij na Ruskem. Odkar so se na Ruskem uvedla vojna sodišča, t. j. zadnjih 20 mesecev, postrelili in poobseli so 1700 oseb, ali 90 mesečno in 3 o-sebe vsak dan. Lansko jesen je bilo obsojenih 456 oseb na smrt. od katerih so jih usmrtili 176, t. j. 59 na mesec. Prve tri mesece tekočega leta pa je bilo usmrčenih celo. 276 oseb. DENARJE i STARO DOMOVINO SOSlLJAMOl u • 10» ............. u • m.M)............. U I 41 00.............. i* • I0K M)............ ... tO kron 100 »ros .. MN) kron aoo kr*a k* • SM ftO......................lono kroa t« »imuno .................... 1000 kr*n Prltirlm )• »iuu pri Uh imub !>•-m« f Bftktitn* svnt* popolno** lipla-f»Jo br»a vtatrj* n4bltka. N»t. d.nfttn« p0»llj»i*.lipl«fuj«c kr. p##tBi krmilil urad ▼ II. do It dHh D*n*rJ« nftm poditi najprtli(a»). dn Mt no v rotovtol t priporočim »II roet-trlranom pltau, M**k« po Do »Milo Po«tal Monty Ord.r aH po N«« York Hank Draft Frank Sakser Co. 109 Orssswtok St.. Nsw York S104 flf. Clal* avs., PI. E. Cleveland. Okfo P It O LET Alt EC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. LMtsik ta i*daJftUU-Jurotlo>aaika delavka titkotna dralba v Ckkaf u, III. MsroCaiaa: Z« Amtnco II SO sa calo lato. TV sa pul lata. Za Evropo Si sa cak> lato. $1 sa pol Ista. Oot—i p* dwru Pri tprmmnM Mmtiiito > fUg IMMM Ui tudi »TAM/ iuulot. PROLETARIAN Owaad and pubUakad Ev sat Tubsday by So« t h Slavic Workmen's PvblUhiaf Conpaay Chicago, Illinois. John Csilsc. Pr«wd«nt; John PtTait, Secratary> _ Aktom PuAjlan, Treasurer. suescairrioN katu: United Stata« aad Canada. il.SS a v tar. TJc tor hail ytar. For«i|a couatna* tit yaar, $1 lor hall year. advsrtisino satis oa a|r»«m«nt. NASLOV (ADDRESS): "PROLETAREC" 587 to. Centra Av«., Chicago, III i DOPISI MIMIIMIMMMMMOIIli Ui d«sth!" (NVi, imtradsjmo jih do smrti) .... S»«veda, /ar vrstic v priljubljeui nam soc list "Proletaree". Kakor povsod v Amerikii tako tinli pri nas še ved no gospodari gospodarska kriza. Z delom gre še zmiraj bolj slabo. Lo rainski Slovenci se tolažimo med seboj in pričakujemo boljih časov, ali kedaj pride naš bog nazaj. tega ne vemo. 13. junija zyečer je imelo tukajšnje društvo "Bled" štev. 17 S. N P. J., svojo veselico in sicer v prostorih sobrata Ivana Zal a rja. Kljub krizi in slabim časom se je pa veselica dobro obnesla; čistega dobička je ostala precejšnja svota Na tej veeslici nas je izvrstno zabavalo novo narodno pevsko dru štvo "Prešern", ktero nam je za pelo nekaj izbranih pesmi. Le ta ko naprej, "Prešern"! Odbor društva čuti dolžnost, da se na tem mestu zahvaljuje za obisk rojakov in lepo petje. OD UREDNIŠTVA. Gospod Josip J. Peshell et con-sortes, Ely, Minn. Hvala lepa za vaše "nasvete Kakor si vi domišljate, da so ti "nasveti" lepi in potrebni, tako jih tni smatramo ničevim in smešnim. Ako va* "politični" klub nima druge naloge, kakor dikti rati uredništvom, kaj smejo in kaj ne smejo priobčevati v časopisih tedaj je ta klub res izredno pre drzna prikazen med ameriškimi Slovenci. Med razsodnimi ljudmi se sme kaj takega pojaviti le v Kurentovih dnevih. "Proletaree" kot glasilo slovenskih socialistom v Ameriki, kot glasilo resnične delavske stranke ima svoja pota in svojo smer, ne cwiraje se na liste, na politične organizacije ali na posamičnike, ki silijo v politično ospredje in ki so naši načelni nasprotniki. Kadarkoli torej sili načelno nasprotstvo tako daleč da hoče vedoana in namenoma škodovati našemu listu, naši stranki ali posameznim socialistom, in kadarkoli vidimo, da se izrablja in zatira delavstvo, tedaj je naša dolžnost, da dotičnika ali dotičnike ožigosamo v javnosti. Tn to le kolikor zaslužijo, pa nič več. Vedoma brez vzrokov pa ne bode "Proletaree" napadal in žalil nobene osebe, pa naj bode še tak nasprotnik socializma. Na tem stališču stojimo in bodemo stali, ne da bi se niti najmanje ozirali na "nasvete" gotovih "nepristrančni-kov" v Ely. Minn. Dalje "toplo priporočate rojakom. da si naj snujejo" "Družabna (sic!) P. (olitiČna) Društva ali Klube" ", kteri naj bi prirejali večkratne shode in na kterih naj »e člani posvetujejo o koristih delavstva (!) in za napredovanje na političnem (!) polju". V istej sapi pa zopet pravite, da "nikakor ni priporočati zveze ali klube, kteri vsebujejo (!) strankarski značaj." Tn zopet dalje: "Klub mors biti nepristranski ter vsebovati (!) le namene kteri so za splošno korist delavstva in celega slov. naroda v Ameriki." Kdo naj to razume? Rojaki naj snujejo politične klube, posvetujejo se naj o koristih delavstva, a zraven pa morajo biti nepristranski! Kakšne so te "delavske koristi" in kakšni so "nameni za splo-šno korist delavstva"? NVpri-strank ali neodvisen v politiki pomeni toliko kot nič! Nepristranski poJitičarji so prvič ignorantje. ki sami ne vedo kaj hočejo, drugič so pa hinavci, kteri so vsak čas pripravljeni stopiti v službo te ali one politične stranke. Po-itično zaveden delavec ne more ;*iti nepristransk. Priznati mora načela te ali one stranke, da ve. za kaj se bori, potem naj se bori v svojo korist, ali pa nevedoma v svojo lastno *kodo i j. če je pristal strank, ktere zjgovsrjajo ka pitaJizecn. Nepristrankanvtvo jfi neodvisnjaitvo je pa direktno politično hinavstvo in ovinkarstvo. kterega se ne oprijetulje noben pošten politik in kterega bodemo mi tudi dosledno pobijali. Samo šlevc in politične ničle še ne upajo v odprt politične boj, marveč plazijo po ovinkih. Takšno ribarjenje v kalnem ne velja dandanaš nji več. Čemu se sramujete pove dati, da ste za štafaio republikan ski ali demokratski stranki če že sovražite socialistično stranko? Ali mislita na ta način loviti nezavedne delavce? Ne bo šlo, gospo dje! S tem, da se proglašate nepri stranskim, ste zoper platformo in program, kterega je letos sprejelo 42.000 razredno zavednih delav cev, organiziranih v socialistični stranki Združenih držav, in s tein ste tudi zoper delavske zahteve za gospodarsko svobodo in za odpra vo mezdne sužnosti, nakar vas moramo smatrati kot nasprotnike delavstva in njega interesov. To pove dovolj, kdo ste vi. To smo vam hoteli povedati, da bodete vedeli, zakaj je vaš članek zletel v koš od koder se nikdar več ne vrne. VSEUClLIŠKA STAVKA V AVSTRIJI.. Vendar se je zgodilo. Komaj nekoliko tednov je minilo, odkar se je akademičnim oblastim posrečilo, preprečiti stavko dijakov na vi šokih šolah z obljubo, da bodo pro fesorji sami z vso odloanostjo bra nili svobodo pouka; a danes so ustavljena predavanja skoraj na vseh visokih šolah v Avstriji. Tsr ko se je razvila Wahrmundova a-fera in zahvaliti se je zato neod-kritosrčnosti vlade in strahopetno-sti liberalnih strank. Ko so klerikalci naskočili vseučilišče v Inomostu in tam preprečili predavanje; ko so Hagenhofer in tovariši opijanili četo zapeljanih kmetov in naskočili grasko vseučilišče; ko je psstalo slepcem jasno, da se klerikalci res priprar vljajo na "osvojitev" vseučilišč v zmislu lanskega katoliškega sho-da; je učni minister Marchet zatrjeval, da bo svoboda znanosti va rovana na vsak način in da ae nič ne zgodi profesorju Wahnnuudu. Dijaštvo. ki ima vsaj še nekaj mla de krvi v žilah, je samo vsled tega zatrjevanja začasno opustilo misel vseučiliškega itrajka. Toda razočaranje je prišlo kmalu. Dopust profesorja Wahrmunda se je končal. Wahrmund se je vrnil v Inomost. K> Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu < ► teh najboljših alravil. Prodaja na debelo in drobno najboljša Californijska vina. : R 7 F M A N 777 A1P°rf Strect> ; U• Chicago, IU. MMMMIMIIMMIM»»>»MMMMOIMMOO»OOMMM» POMLAD JE TU Nabaviti ai bode treba razno-vratae vrhnje in spodnje obleke* pokrivala, obuvalo, itd. Ako hočete biti postreieni hitro ia s dobrim blagom, oglejte si salo veliko zalogo pred no kupite kje drugje. 577 579 BLUE ISLAND AVE CHICAGO, ILL. ■-■-i" - — - ^ — ^ — ^ — ^ — ~ — — — — - — - — —i-.— - - -i— —i'-ii— ~»-.-.-*»~^~M~ii~»j->_i~>_r)_ruT-rK Unijska Tiskarna! PHONE: HYDE PAKK SIJ*. Slovensko Tiskovno Društvo v Chicagi, 111.-—1252 E. 75th St Sprejema naročila na vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela, kakor: tiskanje knjig, brošur, društvenih pravil in potrdil, vsake vrste vabil, velikih in malih plakatov, vstopnic k veselicam in plesne vzporede; dalje: vlzltnlc. pismenega papirja In kuvert s firmo: za društva, trgovce in obrtnike ter za zasebnike sploh vse tiskovine- In to v kateremkoli jeziku. Ker imamo z najnovejšimi stroji bogato opremljeno tiskarno, v stanu smo pri nas naročena dela izvrševati lično, hitro in po najnlijlh cenah. ^ ^ Possbno opozarjamo vsa cenjena druAtva In politične klube ns nsfce Izredno nizke cene, hitro pMtrsibo Ia na najfinejšo Izvršitev pri nas naročenih društvenih tiskovin, v« v* n< fTwtnA f/a/ser wo. j€9 /tt^'^ttuncA. (/t., 6 /(4 Z/i. 6'/ Pristno Domače Vino Balo vino................... . 60c salon Rdeča vino...................BOc galon Rdeče ataro vino ..........45c galon It meno vino................. 00c galon | Posoda proeta. Te cene veljajo odjemalcem od 50 galonov napwf; | izključena pa niso tudi manjša naročila. Vino pošiljam proti pr ali po C. O. D. po vai Ameriki. Priporočam ae rojakom todi u obiak moje lepo urejone * i zbornimi pijačami in t vodno pripravljenim proetira prigriaki«. Za dobro in točno poetrešho, kakor tudi ia priatnoat vina ji JOSIP ZALOKAR, j 899 Edison Road N. E., Cleveland* 0. V. LaM in Fr. •7ft West ista St., Chicago MODERNO OPREMLJENA SLOVEN-8KA TRGOVINA Z JE8TVINAMI (OROCERIJA.) Najboljši ril, kava, šaj, moka i eploh veakovratno domače ia prekomor-eko blago v4dno aveše po oajaišji časi na prodaj. Na zahtevo raivaiara blago tnd na dom, ra kar niš ne rašunim. Najbolje in sa* ne je obuvalo ku J* pri 631 BlM CHICAGO. »Ml.............- »HMIMIMMM D»1,0VANSKA SOCIALISTIČNA ZVEZA I »detetu ▼ Chicagu, 111. ^ tajnik John Petrlč, 718 W. St., Chkag", IU. % poi«4ila ia dopis}, tičoči ae so ničse stran Ws ali poaameznih klu-^ a« polil j« J" na gorenji aaaiov >«ga tajnika. IMENIK klubov podrejenih Jugo Socialistični zvoki p t v Chicagu: Mflovaaaki socialistični klub Itev. kicagv-, 111. Afltou Prelara, prod- k; frank Podlipee, fin. tajnik, 56» |4*ed It Bedna ineeečun aeja > irtrto ooboto v meaeou, v prosto->dr p,. Mladiča, 587 S. Center Av. iraaeki socialistični klub itev. 2, 0. Ignac Žlembergar, predaod-Ivan Kravanja, tajnik, Bo* 101. a mesečna eeja vsako zadnjo eo v mesecu v prostorih aodr. Ivana saj«. ■g^raaaki aocialistični klub itev. aemsugh, Pa. Frank Poosehnej knjižici, na ktero že danes opozarjamo vse so-druge sirom Amerike. S tiskom te knjižice pa mora stranka počakati, kajti platforma mora biti j>ruj spcejc t a po pploaiieiii glaso-vanjti vseh članov, ki so v stranki. To se pa zgodi v par tednih. Kakor hitro torej platformo odobri splošno glasovanje — mogoče bode še par neznatnih sprememb — pnčnemo takoj s tiskom iste. Nai organizator. Kkaekutiva Jugoslovanske socialistične zveze v Chicagu je & sporazumom eksetive ameriške socialistične stranke sklenila poslati slovenskega organizatarja na potovanje in sicer za dobo dveh mesecev. S aiK) raz umom stranke prevzame ta posel sodrug Ivan Molek, urednik "Proletarca", in gre na pot še te dni. Obiskal bode državo Michigan, Minnesota in po možnosti še ktero drugo državo. Stnlrugom v omenjenih krajih ga toplo priporočamo. John Petrič, tajnik. "Proletarki.ua" veselica. Ponovno ojH>zarjamo chikaške Slovence in Slovenke na veselico, ktero pri rede slovenski ženski socialistični klub "Proletrka prihodnjo soboto 27. junija v Mladičevi mali dvorani. Zlasti ne sme izostati noben sodrug in somišljenik. Vrnimo sodruginjam z dvojno mero, kor so one nam pripomogle pri naših presnjih veselicah. Vsi na veselico! Dasiinilri prid« v Ameriko. 44 St. Louis Labor" poroča, da namerava priti to jesen, najbrž v septembru, sodrug Ignac Daszin-ski iz Galicije, Avstrija, v Zedinjene države. Sodrug Daszinski, kteri je državnozborski poslanec, govori poljski in nemiki jezik, ki bode gotovo dobro doiei na shodih poljskih aodrugov v Ameriki. 8ODB0O lodjalistični piknik, nor rojaki v Conemaugh, Pa.! »slovanski socialistični klub 3. v Conemaugh, Pa., priredi veliki piknik deljo dne 28. junija 1908 v i Air, Newtown, na prostorih ka Jožefa Horvat. *fram: tj je socializem. Oovori so-; Ivan Rupnik. Socializem in njegovi nas-kiki. Oovori sodrug Frank Pe- Godba, ples in prosta zaba- itopnina za moške $1, žensk| roste. Pivo zastonj; prigrizek rage na razpolago, obilni udeležbi vabi ODBOR. Kumba. — Rojaki, kteri se bo-votili s poulično železnico, »stopijo na koncu Franklina; im imajo samo 10 minut hoda ►rostora. kjer se vrši piknik. }ot\ bodejo postavljeni kazi Islet chikaških socialistov. rajevna social istima organi-a v Chicagu, 111., prireja 12. 11. L izlet v Milwaukee. Ti-z obratno vožnjo stanejo $1. siki se odpeljejo s parni kom ristopher Columbus'', kteri sti chikaško pristanišče ot of Michigan Ave.'!, točno 0 uri pred poldne. Izlet z vož-po miehiganskem jezeru bode kj prijeten. likaški socialisti zaeno z mil-Skimi prirede 12. julija pose veliki piknik na Pabsto-parku, kjer ImmIc m«! drugi-(Uienimi govorniki govoril tu-*irug Eugene V. Debs, pred-ižki kanil idat socialistične Ike. ijemo, da se tudi hrvatski so- bnževalna knjižnica. = Kažipot sa inanstvo In proaveto. Ija in urejuje Ivan Kaker shaja meseino is atane I2c zve s poitnino vred. V tej kniilici jati dve izvrstni razpravi: "Svt-• iraške" in ' Pa pe it v o " Vsak odomiaeln rojak bi moral to Citati. Milite na: IVAN KAKER, ♦ 29 Lsflls 3t , Ciksro. 111 Napisal Edmond de Amicis. njegov pomen, prav tako kakor bi bilo zaman razlagati krasoto pesmi onemu, ki ne pozna jezika, v kateremu so spisane. Le delavee, če sliši, da ga za 44so druga" nazivlje študeut, "gospod", katerega s tem imeiK^p kličejo reveži, učenjak ki ga tako nazivi ja neizobražen Človek, mladenič, ki ga tako kliče sivolasi starec; le strastni agitator, kadar ga prvič sliši iz ust prijatelja, ki je dolgo kljuboval njegovim dokazom, kateremu je ta beseda znarae-rje, da je njegovo delo obrodilo sail; le jetnik, ki dobi na koščku papirja, ki so mu ga vtihotapili v ječo s tisoč težavami podpis 44sodni gi" in tolažečo-obljubo, da ne bo niti njegovi ženi niti njegovom otrokom manjkalo kruha; le govor nik, ki kliče z besedo "sodrugi" v množico pet tisočev oseb vseh stanov, ki vsi poslušajo c enako navdušenostjo in z enakim radostnim vzrušenjem — le, ti, ki prišedši v tuje kraje, slišijo, da se jih izživlja "sodruge" od sto mladeničev, katere doalej niso nikjer videli, kar jih združi tisoč naklonjenostmi in s tisoč mislimi kot bi našli zopet prijatelje iz mladih dni — le tisti ljudje, le mi sami moremo občutiti in razumeti to poezijo in to moč, ta govor brezštevilnih glasov, to izvršujoče omamljenje mladosti in zmage, ki jih skriva v sebi ta be seda. Ta beseda "sodrug", ki je dobila v vseh evropskih jezikih nov pon^pn, ki se jo rabi zaupno od Pari/a do Berolina, od Milana do Madrida od Novega-Yorka do Londona, od Bruselja do Sydnega v dotiki z ljudmi, ki se najčešče nikoli ne vidijo — ta beseda je nam najvišji in najbližji izraz tolažbe in radosti. ln ta beseda se vedno razširja. Vsako leto je sprejmo in razumejo novi desettisoči od ust do ust prehaja v oddaljene kraje, kjer je še včeraj niso poznali, otroci in žene S3 je nauče, v šole že prihaja, na shodih se glasi, pridobiva si tudi že prostor v književnosti in zgo do vina se pečaŽ njo. In Čim bolj se razširja po zemlji in čim pogosteje odzivlja globoko v naših mi-slik, tem slajša je našim srcem. In zato vedno gorečnejše polagamo na srce mladini, da bi dobro razmišljala o vsem, kar pomeni, kar 2 njo označuje, da bi jo itre-kala vedno s srčnostjo in zavestjo, ▼ edinim idealu, ki ima v sebi najvišje težnje ljudstva in najsvetejše Kristusove zakone. Cenjeni gospod profesor, ne sme jajte se tej besedi! Minuli so časi, ko se je bilo mogoče smejati našemu počenjanju. Če bodete vi, učeni preiskovalec zgodovine živ še petdeset let, si bodete mogli neke-ga dne pridobiti mnogo slave z raziskavanjem: kako je postala in ako se je med nami razširjala beseda "sodrug." Mogoča je le beseda, radi katere se smejite, in ne misel, katero beseda predstavlja, in mogoče se vprašujete, kot se je že mnogo drugih, zakaj smo izbrali baš to beesdo in nobene druge. Mislili ste mogoče na besedo "prijatelji"? BLjudje si morejo biti prijatelji, četudi različno sodijo o največjih vprašanjih, ki razburjajo svet; končno pa nas je že toliko, tudi v vsakem posameznem kraju, da ni mogoče, da bi se nazivali s tem i-menom. Ali na "bratje"! S to besedo bi se ne mogli niti ne razlikovati od drugih, niti se ne spoznavati od drugih, niti se ne spoznavati, kajti vsi ljudje so naši bratje. Ali na "kameradi, tovarši"? To besedo uporablja 44 oborožena moč" in naša največja želja in trd na nadeja je, da ne bomo nikoli več potrebovali druge moii kot ra-zuma in drugega orožja kot besede. Beseda sodrug je pravo nase na nazivanje ,ki označuje tega, ki gre po enaki poti z nami, k enakemu cilju, ki ga grejejo enaki upi, ki je izpostavljen enakim nevarnostim in je pripravljen nam takoj pomagati, ker je sam po vsem prepričan, da mu bomo tudi mi pomagali. To nazivanje pripada tistim, katere enako nam razveseli vsak nov vspeh, ki ga doseže na dolgi poti naša armada, ki je brez orožja, ali nepremagljiva, v kate-ri delamo brez častihlepnosti, brez konkurentov, nesebično, nahajajoč edino nagrado v zavesti, da služimo resnici ter pravici in da pripravljamo svetu boljše čase. Pa, cenjeni gospod profesor, čemu naj vam to razjasnujemt Kakor ima med ljubečimi se osebami ime ljubeče osebe posebni pomen in zmisel, ki ga drugi ne morejo niti razumeti in pojmovati, prav tako je tudi pri nas z besedo ''sodrug". In zaman bi vam razlagal MIMIMMMMIMMMMMi Agitatoričen del. ««««««««««««iSS«S«««t«H8« Listu v podporo. Sodr. John Grzetič, Belt, Mont------64c Neimenovan v Chicagu--50c Anton Benedik, Cleveland, Ohio-------25c And. Krajnc, Cleveland, Ohio-------lOo L. Audolšek, Cleveland, Ohio-------20c L. Švigelj, Cleveland, Ohio-------10c F. Pečjak, Cleveland, Ohio--------10c And. Noč, Cleveland, Ohio-------15c Armada desetnikov. Nabiralna pola štev. 160, Cleveland, Ohio.: Ant. Benedik-----25c Frank Korče------25c Jos. Zalokar------25c John Zaletelj-----5c Jos. Kalan---r---10c Fr. Cerne------10c Slovencem v pogled. Slavni director Collins N. Y. Medical Institute! Vam naznajam, da sem Vaše pismo prejel, kakor tudi posljana zdravila, katera sem že tudi porabil ter se čutim popolnoma zdravega, za kar se Vam iskreno zahvaljujem. — Da Vam nisem takoj odgovoril, je vzrok fo, ker sem čakal, če se mi bode bolezen nazaj povrnila, pa ostal sem popolnoma zdrav. - Vas še enkrat lepo zahvaljujem za posljana mi dobra zdravila ter ostajam. S poštovanjem. Alojz Pregelj. Box 183, Camp 30, Richwood, W, Va. Importiran starokraj-ski tobak vsake vrste Za cigarete, pipe in žvečenje Importirane cigare in cigarete. Vse pristno in po zmernih cenah Vac. Kroupa 479 W 18th St. Chicago, 111. SODRUGI! Vi potrebujete " Proletarca", 4 4 Proletarec'' potrebuj« vas! Agitirajte!!! KUPUJTE PRI Albert Lurie Co., 567-69-71-73 Blue Island Ave. CHICAGO, ILL. Velika trgovina i mešanim blagom. Zmerne cene vsak dan. Vac. Tourek, Izdelovalec finih Havana cigar Prodaja cigare na ikatljo. Naročila ae izvriujejo točno. 1210 So. Albany Av.. Cfalcafo, lil. John Krika, edini slovenski . BRIVEC v Chicagu, IU. 670 So. Centri Av«. Slovencem v Chicagu naznanjam, da razvažam čislano "JUNG PIVO 99 iz priznane milwauške pivovarne v steklenicah po narolilu vsakemu na dom. Priporočam se za obila naročila. MARKU8 ABUf A, 6 Grand Av«. Chicago, JU Požar Rojaki Slivnci! Pre vasi sem na novo opfffmljeno gostilno* TEIQLAV" od brajta Mohorja. Točim aveie pivo, dopis če vino ln drug« rasnovrstns pijač^ na razpo jofim vedno"1^!*?^«!^^«^^*^. Poetreiba točna ln solidna. Priporočam a« sa oblll obisk. John Mladič, 617 S,. Ceatrt Av.. Chlcaro. III. SODRUGI! CITAJTE! v upravniitvu «4 ProleUmea'M7 So. Center Ave., Ohiengo, IIL, je dobiti aledete eocislistiftae bro«ure is Jkajige: Socializem.......................10« Zakaj amo aoclallstt?............7c Socialna demokracij s ia kmetiiko ljudstvo.......................8c Komunistični manifest...........20c Naia bogastva................. 5e Vaako teh brofeur polijemo poAtaine prosto. Soilrugi, sesate po njih, dokler as poidejo. EDW. F. MODIS Prodaja vsakovrstne kovieka (ko fre) in ftaklje sa potnike. Jemlje te stvari tudi v popravila. 684 W. ISth ST. CHICAGO, ELL. Fino Ooromljana Gostilna z najboljimi pijačami kaker z Atlas in Pilzen pivom, vinom in raznovrstnimi likerji, dalje s armodka-mi.in prostim "lunehom". Zastopstvo najboljih parobrod-nih črt; prodaja parobrodaili listkov in pošiljanje denarja v staro domovino. Postrežba točna in solidna. Mohor Mladič Novi prostor: 572 Blue Island Ave. vogel Loomis St. Telefon Canal 3214 Chicago, 111. ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovice. mineralne vode ln raznih neopojnlh pijač. S2-H4 Flak At. Tel. Canal 1405 GOSPODINJE P0Z0R Najboljie, najfinejfte in okimnejie meso prodaja po najniiji ceni slovenski mesar S76 W IS. Street Chicago MIHA LACK&VIC 176 Wssttgth St. Ck4cngo Klobase in ftunke pošiljam tndi isrea Chicago proti C. O. D. podvaetju, ako ae naroči 25 fnntov. Pilite za cenik v alorenakom jezilhi Za Chicago i okolico je moj zastopnik Janes Trlkan. Sodrugi, kupujte pri tvrdkah ki oglašujejo v naiezn Ustu. Kadar kupujete, prosimo, omenit« "Prolatarca". POZOR SLOVENCU Tem potom naznanjam cenjenim rojakom in alsvnemu občinatvn, da asm otvorU novo urejeno goetilno SAL O ON To£lm aveie pivo, dobro vino in lgan* J«; na raapolago ao unijake amodke. Stanovanje ln hrano dobi vaak polten rojak. — Zagotavljam dobro in hitro poatrelbo in ae priporočam za mnogo« brojnl oblak. Jos. Debevc« 4645 Franklin St., Denver. Colo, rt,., , . ■ TST. i......._r* ' ....... FINE SMODKE, vedno svefte pivo, izborno vino in fino iganje ss dobi v GOSTILNI J. J. Vodak, Sons StS LOOMIS STREET, CHICAGO, .. ILLINOIS Valentin Potisek GOSTILNIČAR 1235-lst St., U Salle. Ill Toči vat, gostilni podrejen« pijače knee priporoča rojakom as obilen obisk. Poeti »fr a točna in solidnn. 880 SOUTH CENTER AVE. CHICAGO Največa slavjanska tvrdka bander, zastav društvenih kap. prekorammc, regaiij ia drugih stvari za društva tW Pišite v slovenskem ^ziku po moj 80 strani velik cenik kterega pošlem zastonj. JoEoalovonski vinarna! Podpisani tmamnjms Hrvatom in Slovencem v Ckiesgi in okoiiai, ds točim nnjboljia raaaovratna vina po pri mirni ceni Pridite, pripeljite znance Is pri)* trije, ds M prepričate Z vsem apoitownjem SLAV0LJUB ŠTAJD0HAR, 316 W. ISth St^ Chicago PREMOG, DRVA lo KOKS PRODAJA ALBERT DENMARK Pisarna na vogla Center Ave., in 18. ulica Prodaja konj 1 konjskih oprav. Telefon Canal 2248 594 S. CENTRE AVE. CHICAGO, ILL. POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON s moderni« kegljittes 8ve!e pivo v sodčkih in buteljkah ln drnge raznovrstna pijače ter onijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna ln lzborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča MARTIN POTOKAR, 564 SO. CENTEB AVE., CHICAGO Dr. W. C. Ohlendorf, M. D. Zdravnik ss notranje boleanl in ranocelnlk. Tsdravnilk« prriekava brezplačno—plačati je le zdavila, 647 in 640 Bine Island Av«. Chicago. Za dne nre: Od 1 do S C pol. Od 7 do 9 zvečer. Izven Chicage reči bolniki naj pildo elovenaki. MIRKO VADJINA, SLOVENSKO HKVATSKI BRIVEC. Podpirajte socialistično časopisje! Naročajte, čitajte in Urite 'Proletarca'! Priporočajte hrvatskim delavcem 'Radničko Btraio'. DR. F. J. PATERA Ordinuje: na severozak. voglu ASHLAMD I* MILWAUKEE AVE. od 12. do S. ure popol.j od 7. do 8. ur« zvečer v pondafjklh, torkih, i* trtkik ia petkih. Telefon Canal 180. Aks hoček dobro naravno vino piti, oglaai ae pri JOS. BERNARD-U 620 Blue Island Avenue Telefon Canal H42 CHICAGO Pri nj«mn dobil najbolja kalifornijska in importirana vina. I. STRAUB URAR 336 W. 18th St., Chicago, I1L Ima večjo zalogo ur, veriUc, prsta nov in drugih dragotin. Izvriuje tudi vsakovrstna popravila v tej stroki po zelo nizki cent Obiičite gal Matija Erklavec edini Slovenki krojač v Chicam naznanja rojakom, da ima aedaj veliko aalogo vsako vratnega blaga sa Izdelovanje molkih oblek. Jemlje v popravek in čiatenje tudi stare oblaka.^,Cane so zmerne nizko. . 624 BO. CENTRE AVE. CHICAOO. Sveli kruh in fino pecivo dobite vedno v hrvatsko-slovenaki pekarni C uriš i Rad&koviča 623 So. Throop H t roe t Vosi tudi na dom CHICAGO. NOVA SLOVENSKI 00STILN1 pri FRANC ČECHU. Rojakom v Chicagi naznanjam, da sam »opet od^rl svoj novi saloon, v ktfrejj točim vedno eveie pivo, domač« vino itd. Dobre smotke na razpolago linam tudi proatorno dvorano za ve> sriice, svatbe, zabavns večere itd. Priporočam se v obili obisk S spol* ^ van jem >m FRANC ČECH, 568 So. Centre Ave. Chicago. Na koga se zanesti v slučaju bolezni in komu se poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurno nazaj zadobiti izgubljeno zdravje? — Vedno le na takega zdravnika, katerega delovanje pozna in katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že ozdravil. THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovence v Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mo. goČe že zastonj trošili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELKE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z najboljšin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. Jetiko, sifilis, kakor tudi vse tajne spolne bolezni, zdravi hitro in z popolnim uspehom. Zdravljenje spolnik boleznij ostane tajno. čitajte, kaj pišejo v zadnjem Času od njega ozdravljeni bolniki. Ozdravljen rane na licu od zobobola. C»al»sl mml Sekterl i a* m Vun itkr.oo t ah val i m ■s Vaio aaklonjaaoat. kattro at« ml akaaovali aa Čaaa uoia bolacoi. U»»nw in pre prit J« Mm I« po VaAih adr.vilih aadobil popolno adravja. nad katerim aatn bil akoro obupal. Sadaj ps aa Catiaa tdraveci. ko kad a j prad bolaaniio. Zalo Vaa priporočam v»«m rojakom po iirai Amertki S apoaiovanjaia oatajam Vam kraUlal Prsac Staklaaai jui St. Clair Av«. N. K. Clavslsad. O. Cm.L sv-«*- rrsna nsn 3to Midlaat Ave. Ruckdalla. 111. Vam naaaaaim. da »am prsjsl cdravila ia ao Vam tab valj ujem. ker ats mi dobra poalsli. Sodsj tem popolnoma idrir. pa ao mi ia tdra-vila ostala, aato a« Vam iakroaa labTaljnjem tor pri po roCam rojakom. ako potrebujejo adravil. aaj ae na Vaa obrnejo, ker pri Vaa ae tarea dobra dobijo, katera rotoro pomacoio. Vaa ie enkrat Mhvaljajem ia pocdravtm ter Vam oatanem bva-leini priatelj Jakob Likar Bo« »ti Weal Nawtoa. Ps Na razpolago imamo Še mnogo takih pisem, katerih pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti . Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obŠino knjigo, "ZDRAVJE", katero dobi ZASTONJ ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pišite v materinem jeziku ternajslavjajte na sledeči naslov : COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE 140 WEST 34th STREET, NEW YORK, N. Y. Jože Sabath advokat ln pravni zastopnik v k sklh ln cl vinih zadevah. Pičite slo venaki I 162S 1638 Unity Building 79 Dearborn 8t., Chicago, Rea. 5155 Prairie Ave. Phone Drexel 727 L m. Halo, Johny!* Kje ai pa bil včeraj? Saj vel kje, tam kjer je največ zabave. Ali Ke ne vel, da je največ zabave v GOSTILNI. John Košiček, 590 So. Centre Ave., Chicago. 111. »♦♦♦♦MtMMMMMMMMIMIMMMMMMMMMMIMM Slovenci Pozor! ii Ako potrebujete obleke, klobuke, srajce, kravate, ovratnike ali druge potrebne reči za moške — za delavnik i praznik, tedaj se oglasite pri meni, kjer lahko govorite v svojem materinem jeziku. Čistim tudi stare obleke in izdelujem nove po najnovejši modi in nizki ceni. JURAJ MAMEK blizo 18. ul., Chicago l SVOJO TINO OPRAVLJENO BRIVNICO priporočam vvem bratom Slovencem JOHN HORVAT 610 Centre Ave., Chicago, m. Slovenski ln hrvatski časniki sa razpolago. Leopold Saltiel ODVETNIK v kazenskih in civilnih zadevah. Auto Phone 6065. Offiee Phone Main 3065 Residence Phone Irwlng 4176 URAD: 27 METROPOLITAN BLOCK Severozap. ogel Randolph is La Sails nliee Stanovanje: 1217 Sherldsa Road. eno i nisto dslo ▼ intern (asu dodelala. Toda tu ne sinemo prezreti: če govorimo o delu, ne ne smemo ozirati iia individualno delo, temveč na družabno delo. Marka pravi povsem jaaao: "Skupna delavna moč družbe, ki »e zrcali v vrednosti blaga, velja tu kot ena in ista človeška delavna moč, če tudi obatoji iz števil ni h individualnih delavnih moči je iata človeška delavna moč kakor ona. dokler ima značaj družabne povprečne delavne moči, in kot taka potrebuje v produkciji blaga tudi le povprečno potreben Mrfčanski ekonomi trdijo, delali družabno potreben delavm RABNA IN TRO*KOVNA , VREDNOST kot tvoriteljioi menjalne vrednosti. Dane« vlada v produkciji poslovna oblika. Družba uima nika-kega produeijskega načrta. Pro-ducira se v svrho izmenjave in ne potrebe. Način izmenjave tiči v lastnoatih produktov. Če abstrahiramo od različnih form, ki branijo na prvi pogled spoznati bistvo in povod izmenjave, vidimo, da ae izmenjava produktov opira na razmerje mod ljudmi. dandanes izmenjavo in njen način določuj« razmerje med produkti 8 tem ae produktom nekaj pripi tuj*, kar v reanici ne obstoji. To napako meščanskih ekonomov je apoznal prvi Marks. Imenuje jo fetišizem blaga; tudi kapital nosi značaj fetišizma. V družbi pri vat ne lastnine zadobi izmenjava pro, duktov, lice, kakor da to izmenjavo določuje razmerje med produkti, med tem ko se je izmenjava v prvotnem komunizmu določala po razmerju med ljudmi. Produkcija je slonela na drugi podlagi: bila je stvar družbe in ne poaaranika. Če je produkcija družabna zadeva, se določa po potrebi. Če tega ni, je produkcija po-trebna samo radi izmenjave. Brez zasebne lasti ne more biti produkcije, ki bi imela za cilj kaj drugega nego izmenjavo in tej sledeče profite. Pogoj današnje kapitalistične produkcije je torej zasebna laat. Iz tega nujno sledi premoč kapitala nad delom. Človek je v uatvarjanju družbe pozabil sam nase, odnosno njegova volja ni bila absolutna. Blago se izdeluje v svrho izmen jave. Čemu se producira? Radi po trebe. Da se utešč človeške potrebe, ki so prirojene ali pa pridobljene, se producira. To bi bilo potrebno, naravno. Vsako blago mora imeti torej rabno vrednost. Nemogoče je izmenjati produkt, ki ima samo za producenta vrednost. Da se produkti morejo izmenjati, je nujno da so »ti koristni za vse druge ali pa vsaj za gotovi del ljudi. Če je produkt, ki sem ga pridobil, zame koristen in potreben, tedaj pravi mo, da ima zame rabno vrednost Ta rabna vrednost pa se določa po fizičnih lastnostih produkto-^vih. Vsako blago poseduje rabno vrednost, ksjti blago, ki nima rabne vrednosti, ne more biti predmet izmenjave, če nočemo ponižati izmenjave do nezmisla. Nasprotno pa moramo vedeti da ni vse blago, kar ima rabno vrednost. So dobra (Guter), k imajo rabno vrednost, pa vendar niso blago ali produkt dela. Divjačina v gozdu, ribe v vodi rastline, sadovi — vse to so do bra, imajoč rabno vrednost, ki pa lahko obstoji in se razmnožujejo brez človeškega dela. Ta dobra so nepremična, dokler divjačina ni ujeta ali rastlina ni utiyana; tudi ta dobra niso nastala radi izmen »jave; to torej ni blago. Blago se imenuje samo ono, kar je bilo produciranega v izmenjavo ali pa se je pozneje določilo za iz menjavo. Razmerje, v katerem se blago izmenjava, ustvarja menjalno vrednost. Vsemu blagu je doloee na neka podlaga, ki jo v življenju zovemo vrednost — vrednost blaiga. V blagu, katero se menja, mora biti nekaj skupnega z blagom, katerim se menja. Ta skupnost mora biti radi premerjanja produktov. Oba produkta morata biti enake vrednosti. Povod izmenjavi dajejo različne lastnosti različnih dober. Če bi imela vsa dobra jednake lastnosti bi odpadla vsaka izmenjava. Torej radi različnih dober se blago izmenjava kot rabna vrednost. Da se najde vrednost blags, ne smemo gledati na njega rabno vrednost, če ne upoštevamo rabne vrednosti, nam ostane za cenitev blaga samo ie en pot. Blago ceniti kot produkt člove akega dela. V blagu, kjer je skrito člove škego delo, moremo iskati le eno vrednost. Pregledati je treba množino dela, ki se je potrebovalo za ustvaritev produktov. S tem, da smo konstatirali množino dela v blagu, še nismo našli vrednosti blaga. Sedaj je treba ceniti to v produktu vteleseno delo. Marks pravi, da se delo meri po času, ki se ga je potrebovalo za ustvaritev produkta. Čss je torej najpoglavitnejša stvar. Pri tem si lahko mislimo: Če se delo meri po času, se pripeti, da , imajo produkti enih in istih lastnosti različno vrednost. En dHa-. vec dela hitreje, drugi počasneje Težko je dobiti dva delava* ki bi Čas." Iz tega moramo logično izvaja ti, da z zvišanjem produktivne moči dela. pada družabno potrebni delavni čas in ž njim — vrednost. Rieardo, ta duhoviti učenec A-dama Smitha, je prvi spoznal, da se blago ceni po delu, ki je skrito v produktu. Marks pravi, da je Rieardo prezrl družabni značaj dela, ki je »krit v vrednostni forma blaga. To pa je bil povod, da meščanski ekonomi niso zasledili fetišizma blaga. K KI ago se izmenjava raditega ker je različno. Če ta stavek raz širimo, moramo reči, da je človeško delo oni element, ki ustvarja realno vrednost. To pa daje povod pvodMreiji. Povod, da se blago kot rabna vrednost lahko izmenjava, daje kvalitativno različno koristno de o, kot vsebina blaga. Iz vsakdanjega življenja vemo da je blago kot vrednost kvantitativno različna Ker je rabna vrednost blaga ra/ ična, se blago izmenjava kot re alna vrednost — na drugi strani pa se blago radi vrednosti izmen java. Vrednost blaga se torej ne določa po kvalitativnem delu, tem veČ splošno po tem* koliko živ jenske moči se je izdalo za produkt. po primeri poedinca. Marks je torej upravičen reči: Delo ni edini izvor bogastva. Če raste produktivna moč dela radi novih iznajdeb ln jednakega. raste tudi bogastvo, ki pa je v kapitalistični družbi s pomočjo za« sebne lasti le v prid posamnikom — imetnikom proizvajalnih sredstev. Sestava vrednosti blaga odgovarja produkciji njegovi. Razločevati moramo torej med menjalno vrednostjo blaga pri produkciji za prt>daj in menjalno vrednostjo pri drugačnem produkcijskem načinu. Ponavljamo se enkrat: 1. Feti-šizem blaga je, da se v meščanski kapitalistični družbi na prvi pogled vidi, kakor da bi pri izmenjavi blaga odločevalo razmerje med produkti in ne, kar je v resnici, razmerje med ljudmi. — 2. Če se kaj zdela, producira. to ni blago Šele če ga hočemo izmenjati, postane blago. Človeška volja pa nima kot taka na to nikakega direktnega vpliva. samo produkti, ki so segali lm laatno potrebno rabno vrednost, temveč da as je črez lastno potrebo izdelavalo v svrho izmenjave je postalo razmerje, pod katerom vplivom se blago izmenjava, vedno bolj odvisno od produkcijskih pogojev. Obenem se je p«»kazal razloček med rabno vrednostjo in vrednostjo. Čim več delavnih produktov se izpreminja v blago, toliko bolj raste izmenjava blaga. Razvoj izmenjave se veča, čim večja je pro iuktivnost dela. V tem postaja splošni ekvivalent nujen. V začetku j«* izmenjaval vsak to, kar ni potreboval, z onim, kar je imelo zanj rabno vrednost. To je bilo enostavno. Toda če je A, ki je bil krojač, potreboval kru ha je šel k Bju, ki je bil pek. B pa je imel dovolj obleke, in zanj produkt Ajev ni imel rabne vrednosti. Dobiti se je moral neki splo sen ekvivalent, neka forma, po kateri se je različno blago primer jalo — kot vrednost. Za ta splošni ekvivalent se je potrebovala sedaj ena, sedaj dru ga vrsta blaga. Naposled so se pojavile drage kovine. Nastal je denar, on je na stopil kot blago proti blagu. Bi je poosebljenost človeškega dela Zlato in srebro sta si za stalno pridobila monopol, da služita kot splošni ekvivalent. Denar je iz teh kovin. Ker je denar splošni ekvivalent in je torej v njem obseženo vse bogas tvo, vse človeško delo, je zmagal nad človekom. Danes je to mrtvo delo človekovo in njegovih razmer, kralj vsega ljiulstva od kneza do prosjaka. Abditus.- (Copyright, 1W5, 1900, by Upton Sinclair. (Nadaljevanje.) % MALI KATEKIZEM ZA DELAVSKE OTROKE. Menjala vrednost je produkt dodatne troškovne in anticipativ-ne rabne cenitve. Oba menjalca sta troškovni vrednosti in rabni vrednostni cenitvi podvržena. Tržna cena je viden nasledek | posredujoče, po denarju merjene troškovne in rabne vrednostne cenitve. Vsaka izmenjava dveh dober (samo ona dobra, ki imajo vred nost, morejo biti predmet izmen jave; dobro brez vrednosti ne mo re v ekonomičnem ali pravnem ožini imeti veljave) se more vrši ti le po posredovanju nekega splo snega ekvivalenta. V tem sploš nem ekvivalentu morajo biti spo jene druge vrednosti blaga. Menjalna vrednost je pomen dobra, ki je vwled praktične menjave od menjajočih pridejana do-bru z o žirom na provzročene t roške in dobiček. Menjalno blago mora imeti dva glavna predpogoja v sebi: Produkt. ki je namenjen za izmenjavo, mora imeti rabno vrednost za one, ki teh produktov nimajo, in menjajoči stranki morata biti za-sebni lastnici menjalnih predmetov. Nspsčna je misel, da so ljudje začeli izmenjavati, ker so bili pri vatni lastniki. Obratno je res: Ko so ljudje pričeli zdelavsti blago to je producirsti v svrho izmenjave. je postala zasebna last nuj na, potrebna. Če kdo producira več, nego potrebuje. tedaj ta nad produkcij a izgubi rabno vrednost za posestnika tega delavnega produkta. To nadprodnkrijo utemeljuje zaaebns lsrtt. Izmenjava produktov je po stala potrebna in utemeljena, ko produkcija ni bila več družabna zadeva — Kaj si drago detet — Delavsko dete. — Kaj pomeni to delavsko detet — Moj oče dela za plačo, pa je reven,, — Zakaj pa so delavci revni t — Ker imajo majhno plačo t — Ne zato, ker malq delajo, nego zato ker delodajalci črpajo iz njih dela velik dobiček. — Ali potemtakem ne dobi de lavec zaslužene plače? — Ne. Delavec dobi samo en del vrednosti svojega dela, a o-stalo si pridrži delodajalec kot profit. — Odkod imajo kapitalisti svoje bogastvo? > — Od dela in muk siromašnih proletarcev, kterim nikdar ne pla čajo v pravi meri njihovega truda. — Je-li to prav, da žive eni lasti in slasti, a drugi umirajo bedi in gladu? — Ni. Velika krivica je, da oni, ki se celo življenje mučijo, živijo v revščini in stiskah, a oni, ki nič ne delajo, se pa valjajo v bogas tvu in slasti. — Kaj je torej storiti? — Spremeniti je treba današnji družabni red v boljega in pravič nejega, pod kterim naj bodejo vsi ljudje enaki. — Kako se more to storiti? — Ako vsi delavci stopijo v socialistično stranko. Ko je prišla y klavniški okraj, bi talcema tlela ne sprejela. Zdaj je bila j»a vesela, tla sme sploh delati. Delala je v delavnici, kjer po-kadajo meso v škatlje. Marija je morala pripravljati meso boliiih živali za koftaerviranje |*» zisteuiu, o kterem je že Jurgis čul. Delala je v delavnici, kamor je redkokdaj ptmijalo solnce. Pod njo je bila ledenica, nad njo pa kuhinja. Stala je na mrzlem tlaku, glavo je pa imela v taki vročini, da je komaj dihala. Kc/ala je meso od konti. Marsikteri dan ga je rezala od kosov, ki ho vagali |h> sto funtov. Delala j«' od ranega jutra potnega večera v težkih škornjih, pričakujoča, da jo iieniMoma mlslove" vsied slabega trga zakonservlrmio liieHfi; ali pa da ji vsled napornega dela spodleti nož in se težko rani, ali pa celo zastrupi svojo kri. Takšno je bilo življenje Marije. Ali Marija je delala kot konj. Vzlic napornemu delu se je smejala in je bila vesela, zdaj je vsaj zopet podpirala družino. Za Tonionziusevs želje se ni mnogo /.menila — dolgo je že čakal, j»a naj še čaka. Ob njegovem zaslužku niata mogla živeti, brez njene podpore bi pa družina glado-vala. Mali možicelj je vsled tega prihajal le na obisk, držal jo je za roko in je moral biti še vesel, da se mu to dovoli. Dan za dnevom so se njegove gosli glasile bolj otožno. Marija je pa držala križem roki, na čelo ji je stopil znoj in tresla se je jk) vsem životu. V tužnih glasovih je čula glasove nerojenih generacij, ki kličejo po življe*«- Skušnja Marije je uprav ob pravem ča*u obvarovala Ono pred enako oaod«. Tudi ona ni bila zadovoljna s svojo službo. Imela je pa tehtnejše vzroke kot Marija. Ona ni povedala polovice, kar je doživela. Bala se je Jurgina, posebno pa njegove jeze. Že dolgo je vedela, da jo predstojnica gdč. Hendeiaon črti. Sprva je mislila, da je vzrok v tem, ker je prosila za prost dan po poroki. Kasneje je zopet mislila, da se gdč. Henderson zamerila s tem, ker ji ni prinašala daril; končno je pa vendar spoznala, da je vzrok iskati povsem drugod. Gdč. Henderson je šele malo časa službovala kot predstojnica. Ali kmalu se je zvedelo, da je bila plačana met resa nekega nadpaz-nika v isti delavnici. On ji je preekrbel službo, da bi jo potolažil, kar se mu pa ni posrečilo popolnoma. Večkrat so ju culi, ko sta se prepirala med seboj. Njen značaj je bil značaj hijene. Kmalu je postala delavnica pravi pekel. Nektere delavke so bile istega značaja; askale so se ji m obrekovale so druge delavke — v delavnici je pa Mlo, kot bi se sešle čarovnice celega sveta. Pa se hujše! Ta ženska je stanovala v zloglasni hiši v mestu i nekim surovim, rdeče lasi m Ircem, po imenu Connor, ki je bil paznik pri malih vozičkih in ki se je vedno šalil z delavkami, ko so prihajale na delo n odhajale z dela. Kadar je šlo slabo z delom, je gdč. Henderson odpeljala nektere delavke s seboj v zloglasno hišo. V resnici je i>a Henderson zajemala svoje delavke iz zloglasne hiše. I)ala se je tudi, da zgubi deJo. ker je izostala iz delt K sreči je pa 10 odstotkov delavcev imelo svoj denar na banki: ji na debelo ae niso upali odpustiti tako velikega števila dotal Naval na banko je provzročil nek pijanec, kterega je aretiral pol* ko so šli delavci na delo. Socializem je postal tila, i kte-o še računajo vte obstoječe kapi- 8 tonu da se niso izmenjavali, talittiftne driave Poleti so v klavnicah zopet delali s polnim parom in Jurgis je kpet zaslužil več denarja. Seve ni zaslužil toliko kot v minolem poletju, ker so mesarji na debelo vsaki dan sprejemali nove delavce na Ob tem času sta Ona in Jurgis pričela vlagati denar v banko. < nasu in Mariji sta plačala vse dolgove in plačala sta tudi pohil Dokler sta vsak zadužila 9 do 10 dolsrjev na teden, sta napr dobro. Tudi volitve so bile tu in Jurgis je zaslužil poltedcnaki žek — lep dobiček, ne da bi se mu bilo treba truditi za njega. Volilna borba je bila zelo vroča in viharna. Oba nasprotniki najela dvorane, držala sta govore in prižigali so umetalni c bi volilce opozorili na kandidata. Daairavno Jurgis ni vsega kar se je govorilo, vendar je po spoznal, da ni pravično, če kdo svoj glaa. Ker je pa vw»k volilec to storil, bi bilo nespametno, čo^J vzel denarja za svoj glas. ker njegov glas tako ni odločil volilne Mrzli vetrovi in kratki dnovi so oznanjevali zimo. Poletje dozdevalo prekratko družini, ker ni imela časa, da bi se prij za tirno. Ali zima je napočila, neizprosna kot vsejej in v očeh Stanislovasa se je pojavila zopet bojazen. Tudi Jurgis se je bal! hodnjosti, saj Ona ni bila toliko krepks. da bi se lahko vspešno r mrazom in »nežnimi zameti. Ksdsr bo prihrumel orkan in bo ljen ceatnoželezniŠki promet in Ona ne pojde na delo, bo dl na svojem mestu dobila drugo delavko. Kaj potem? (Dalj« prihodnjič.)