51. štev.
V Ljubljani, dne 23. decembra 1911,
Leto III.
Slovenski Dom.
Napredno kmetsko glasilo.
Izhaja vsako soboto in velja za vse leto za Avstro-Ogrsko 3 krone, za Nemčijo in druge dežele 4 krone, za Ameriko 1 dolar.
Posamezne Številke veljajo 10 vinarjev.
Bela vrana.
Češki katoliški župnik in poslanec P. Blahovec je napisal pred nekoliko meseci v strakoniškem listu »Straž na Šumavč«, ko je razmotrival o razmerju med češko kmečko stranko in klerikalci, med drugim tudi te-le pomenljive misli:
»Sein odločno in povsod proti temu, da bi se delala iz najsvetejše stvari politična kupčija. Naj se vendar enkrat že pametno in trezno upošteva, da se vere, te najdražje svetinje za tistega, ki ni še izgubil vere v boga in vero spoštuje, ne sme od nobene razsodne politične stranke vlačiti v prah vsakdanjosti, ampak naša dolžnost je, da širimo med ljudstvom ljubezen do svobode, spoštovanje k prepričanju vsakega drugega in resnično ter plemenito naprednost. In tisti, ki je proti teinu, da bi sc vero mešalo v politiko, naredi veri innogo večjo in boljšo uslugo, kot pa tisti, ki lioče v imenu vere uganjati politiko.«
Res, zlata vredne misli iz ust katoliškega duhovnika. Ako pa se ozremo po naši domovini na okrog, zapazimo zelo žalosten položaj. Nikjer na svetu se ne vlači tako zelo v politično blato vere kot pri nas na Slovenskem.
Ako izda škof kako pastirsko pismo ali kak škofijsi list, govori o sami politiki. Pričakovali bi od najvišjega duhovnega pastirja v deželi verskega pouka, toda tega tu ne najdemo. Sama politična agitacija za klerikalno stranko, sami napadi na nasprotne stranke in njihovo časopisje. In drugi duhovniki slede svojemu voditelju. Le prav redke izjeme moremo zaznamovati v tem oziru. V resnici vernemu človeku je dandanes mučno poslušati cerkvene govore, v katerih se samo zabavlja in grdi politične nasprotnike. Oešče sc zgodi, da poslušalci dajo vidno izraza svojemu ogorčenju s tem, da kar med pridigo zapuste cerkev, ker je užaljen njih verski čut. V nadi, da so v hiši Gospodovi, so mislili, da se jim bo razlagalo verske resnice. Toda bridko razočarani in v dušo ranjeni raje
Za oznanila se računa: tristopna petit-vrsta 14 vin., vsa stran 48 K, pol strani 24 K, četrt strani 12 K, osmina strani 6 K. Pri vseletni inserciji primeren popust.
zapuste cerkev, kot pa da bi še nadalje poslušali psovanje na tako svetem kraju.
»Tu je hiša Gospodova, vi pa ste napravili iz nje jamo razbojnikov,« je rekel Jezus prodajalcem in barantačem v tem-pelju ter jih od tam izgnal z bičem. Ali niso dandanes podobne razmere1?
In pri nas se danes dogaja, da se po cerkvah agitira za gotovo stranko, za gotove časopise, zavode, hranilnice in posojilnice, nasprotno pa so proti drugim podobnim stvarem hujska v imenu vere. In to se pravi barantati z vero. Vero zlorabljati v prilog ene stranke, v korist par koristo-lovskih političnih voditeljev, ki sami nobene vere nimajo. Za časa volitev pa se prireja razne, same na sebi sicer hvalevredne cerkvene pobožnosti, toda z namenom, da se tem potom agitira za klerikalno stranko, v kateri se ne zbirajo ravno najboljši in najpoštenejši ljudje. Tako da pri nas danes vladajo žalostne verske in politične razmere. In vera pri vsem tem silno trpi, tako da prave kristjane res mora boleti srce, ko premišljajo na to žalostno stanje verskega življenja.
Tudi med duhovniki se še dobe taki, ki uvidevajo to žalostno dejstvo in bi radi pomagali, da bi se razmere obrnile na bolje v prilog pravega krščanskega in mirnega življenja med našim prebivalstvom. Toda ti duhovniki morajo molčati in vrhu tega se jih še zapostavlja. Duhovnik, ki hoče dobiti dobro faro, mora biti goreč klerikalen agitator. Ako bi se pa kdo upal tako nastopiti in povedati resnico kot češki župnik Blahovec, bi ga preganjali in prisilili v pokoj. Zato pa moramo biti tembolj veseli resničnih besed češkega župnija, ki je neustrašeno povedal to, kar ima v srcu in kar smo zgoraj navedli. Je res bela vrana med duhovniki.
Ce duhovniški krogi hočejo, da so ohrani med ljudstvom prava krščanska vera, morajo stopiti na ]>ot, kot jo jim je pokazal župnik Blahovec.
Dopisi se naj frankirajo in pošiljajo na uredništvo »Slovenskega Doma« v Ljubljani, Knaflova ulica št. 5.
Rokopisi se ne vračajo.
Naročnini in oglasi si naj poiiljijo na gpnvniitro „Sln. Doma" i Ljubljani.
Zakaj evropski narodi Nemce sovražijo?
Elzaški pisatelj Andre Lichtenberger pojasnuje v nekem pariškem listu »Opi-nion« vzrok, da takorekoč vsi narodi sovražijo Nemce, tako-le: »Vzrokov, da je Nemčija sovražena in to tudi od tistih, ki imajo z njo takorekoč iste interese, je mnogo. Ako bi Nemčije ne bilo, slavila bi misel človekoljubja svojo zmago vsaj v tem obesegu, da bi se med posameznimi narodi ustanavljala razsodišča in da bi bilo na ta način vsaj deloma razorožitev mogoča. Nemčija tepta pravice vsakega naroda do svoje narodne osebnosti. Ona tlači Poljake, Šlezijce, Elsas - Lotrin-žane. Nemčija je povsod znana kot brutalna zatiralka najprimitivnejših zahtev omenjenih narodov. Nemška oborožena sila je največji sovražnik vsakega pravega demokratičnega gibanja v ljudstvu, ki ima svoj začetek v francoski revoluciji in od tedaj dalje izžariva po celem svetu.«
Tako govori o,Nemčiji zgoraj imenovani pisatelj. In res! Kdor sledi zunanji politiki nekaj let sem, mora priznati, da je že večkrat obstojala velika vojna nevarnost. In kdo jo je provzročill Vedno Nemčija s svojo bojaželjnostjo in svojo pohlepnostjo po svetovnem gospodstvu'. In ozračje se tudi še do danes ni izčistilo. Vedno lahko nastane požar, strašna evropska vojna, ki l»o zathevala na stotisoče ne dolžnih življenj in pripravila na milijone ljudi ob njihovo premoženje. In temu je glavni vzrok vedno Nemčija, ki ima povsod vmes svoje prste, povsod hujska in podpihuje ali pa izziva druge države. To smo videli ravno v najnovejšem času v maroški nadevi, ko se je Nemčija spočetka obnašala proti Franciji skrajno izzivalno. Skratka, Nemčijo sovražijo dandanes ta-koreko<yvse države in vsi narodi in po pra-
vid/
jr Tudi mi Slovenci se ne moremo prav tnič ogrevati za Nemce. Mi imamo pred-fvsem opravka z avstrijskimi Nemci. Ti so še hujši kot pa njihovi bratje v rajhu. Mi-
slijo, da so oni edini gospodarji v naši državi. Avstrijski Nemci uživajo razne predpravice, drugim narodom pa ne privoščijo niti trohice najnaravnejših človeških pravic. Zatirajo vse nenemške narodnosti.
Najholj pa tlačijo na Slovence. Žalostne strani zgodovine našega naroda so povzročili Nemci. Nenasitna lakomnost in želja po bogastvu je prignala Nemce v našo domovino. Nemci niso pokristjanili naših pradedov iz verskih ozirov, ampak zato, da so se polastili naše zemlje. Krščanstvo so širili z mečem. Slovenska kri je tekla v potokih. Z največjim nasiljem in grozovitostmi so pokristjanili naše pradede in zaeno so jim vzeli narodno in politično svobodo. Iz prej svobodnih Slovencev so napravili sužnje, katerim so pobrali vse: svobodo in premoženje. Slovensko ljudstvo je na svoji lastni zemlji postalo suženj nemških priseljencev. Nemški plemenitaši so nam ugrabili najlepša posestva. S slovenskimi žulji in s slovenskim znojem so si postavili po gričih svoje utrjene gradove, odkoder so kruto gospodarili nad našim ubogim ljudstvom. Bili so gospo darji njegovega imetja in življenja. Naš narod jim je tlačanih Niso pa delali z njim kot s človekom, ampak kot z živino. Naš kmet je bil popolnoma odvisen od samovolje teh tujcev. Tlačanil jim je kot črna živina.
Ko pa je privihral v naše dežele divji Turek, se je nemški graščak zaprl s svojimi ljudmi v svoj utrjeni grad, slovenskega kmeta pa je prepustil njegovi usodi. Turek je slovenskim tlačanom požgal do-movja, njihove drage pa odpeljal v suž-njost. Nemški graščak pa je iz svojega grada navadno vse te grozovitosti mirno opazoval, čeprav hi bila njegova sveta dolžnost, da bi te nesrečnike ščitil.
Pri takih okolščinah je morala zavreti tudi mirna slovenska kri. Nastala je doba kmečkih ukorov. Nemški graščak je potlačil ta upor; nad nesrečnimi kmeti pa se je strahovito maščeval.
Ko smo po francoski revoluciji in zlasti po letu 1848. začeli Slovenci živeti sa mostojno narodno življenje, so bili ravno naši Nemci tisti, ki so nas v tem razvoju najbolj ovirali. In to delajo tudi še danes. Za vsako najmanjšo in najprimitivnejšo pravico se moramo boriti z Nemci leta in leta. Nemci nam odrekajo sploh pravico do narodnega obstoja. Potujčujejo nam našo deco. Tlačijo nas gospodarsko, odrekajo nam politične pravice in povsod stavijo zapreke našemu kulturnemu napredku. Ošabno se šopirijo na naši zemlji. Nemški veleposestnik ima najrodovitnejšo zemljo v svoji lasti. Na najvplivnejših uradniških mestih v naši domovini sede Nemci. Nemški trgovec bogati od slovenskih odjemalcev. Nemškemu tovarnarju kopičijo bogastvo slovenski žulji. Sploh Nemci pri nas živo na račun slovenskega gospodarskega procesa. Mi pa životarimo. Poleg tega nas pa Nemci prezirajo in teptajo
naše narodne pravice. Pri nas imajo Nemci vse, kar hočejo, nam pa so jemlje g še liste malenkosti, kar smo si po trdem i boju priborili.
Tako ne more iti več dalje. Mi Nemcev ne sovražimo, smo preveč miroljubni narod. Toda Nemci morajo sami uvideti, da morajo proti nam zavzeti že stališče pravičnosti in enakopravnosti. Kot so pa | sedaj razmere, ne moremo živeti mirno drug poleg drugega. Mi hočemo pravico! tudi za se. Na svoji zemlji hočemo bitfc enakopravni. To je prvi pogoj našega narodnega obstoja in življenja. Ako pa se Nemci nočejo mirno dogovoriti, mora nastati med njimi in nami boj na življenje in smrt. Ta boj je potem nujen, ker tako zahteva naš narodni obstoj in naša narodna čast.
Politični razgled
Državni zbor.
Dne 20. decembra je bila zadnja seja državnega zbora. Zbornica nastopa sedaj božične počitnice. Poslanci pa bodo vlekli tudi med počitnicami mastne dijete. To je posebno všeč našim klerikalnim poslancem. Po 20 K imajo na dan, dobrega in koristnega pa ne narede niti za en ficek. Zadnji dan je zbornica sklenila v naj večji naglici'nekaj drobtinic. Sedaj pa grojo poslanci domu, da se malo »odpočijejo«.
Italijansko - turška vojska.
Arabci in Turki so svoje taborišče preložili 50 kilometrov dalje od Tripolisa. Pri Aziziji se zbirajo dobro oborožene arabske čete. Dne 12. decembra je 7000 Italijanov po hudem boju prišlo do FJfa-t-imeha. Proti gorovju pa bo prodiranje silno težko, ker imajo Turki dovolj čet na razpolago. Turški sultan se je baje izrazil proti velikemu vezirju, da pri sedanjih razmerah nikakor ne odneha od vojske in da se raje odpove prestolu, kot pa da bi privolil v odstop Tripolitanije in Cirinej-ke. Nekateri francoski avijatiki hočejo s svojimi aeroplani biti na pomoč Turčiji proti Italiji. Samo če jim bo Francija to dovolila.
Razgled po Kranjskem
r Ljubljana ima župana. V ponedeljek, dne 18. decembra je bila po petnajstih mesecih zopet prva seja občinskega sveta bele Ljubljane. Otvoril jo je starostni predsednik gosp. Ivan Bonač. Na dnevnem redu je bila le volitev župana. Izvoljen je bil županom gospod dr. Ivan Tavčar, neustrašeni bojevnik in voditelj narodno-napredne stranke, eden najbolj značajnih mož, kar jih ima slovenska domovina. V njegove roke je sedaj izročena usoda slo-
venske prestolnice. On je gotovo mož na na mestu. Storil bo vse, kar bo v njegovi moči v procvit Ljubljane, v blagor njenega prebivalstva. Toda klerikalne hijene bodo še nadalje skušale na vse mogoče načine oškodovati to napredno trdnjavo. V zadoščenje pa naj nam bo, da tista dva človeka, ki sta najbolj ostudno ruvala proti Ljubljani, namreč Kregar in Štele, čeprav sta bila izvoljena v občinski svet, se seje nista smela udeležiti, ker sta v preiskavi radi goljufije. Dr. Tavčarju, ki je v avstrijskih političnih krogih znan kot eden najboljših govornikov, kar jih imamo v Avstriji, je oh priliki izvolitve prejel brzojavne čestitke od prvih slovanskih politikov. Čestitali so mu med drugimi tudi bivši ministri: Fiedler, Pacak, Prašek.
—	V Ljubljani pa se zopet bližamo rednim razmeram. Novi občinski svet pa bo imel polno posla, da vsaj deloma zaceli rane, ki jih je Ljubljani prizadejala klerikalno-nemška nadvlada.
r Dopolnilne volitve v trgovsko in obrtno zbornico. LTradni list razglaša, da-so volilni imeniki za dopolnilne volitve v trgovsko in obrtniško zbornico razpoloženi v splošen vpogled v Ljubljani na mestnem magistratu, na deželi pa pri c. kr. davčnih uradih, in sicer od 21. decembra do vštev-šega 3. januarja 1912. Iz trgovske in obrtne zbornice izstopijo letos ti - le zbornični svetniki: iz trgovinskega odseka: iz 2. kategorije: TTrban Horvat, Viktor Rob r-man in Feliks Urbanc; iz 3. kategorije: Fran Zore c, Fran Š u b e 1 j in Pavel Velkavrh; iz obrtnega odseka: iz 1. kategorije: Andrej Gassner; iz 2. kategorije:	Vinko Majdič, Ivan R a k o -
v e c, Ivan S c h r e y in Filip S n p a n -č i č; iz 3. kategorije: Josip G 1 o b e 1 n i k. Izstopi torej iz zbornice 12 svetnikov. Izmed teh jih je 0 naprednjakov, 5 klerikalcev in 1 Nemec.
r Kletarski tečaj v Metliki. Kmetijska šola na Grmu priredi v ponedeljek, dne 22. januarja dvodnevni kletarski tečaj. Predavalo se bo o sestavi vina in njenem vplivu na dobroto vina. O umnem kletarjenju, pretakanju, čiščenju in filtriranju vina. O ravnanju z vinsko posodo. O boleznih vina in zdravljenju pokvarjenega vina. Pouk bode teoretičen, kakor tudi v zvezi s praktičnimi vajami v kleti. Kdor se želi tečaja udeležiti, naj se priglasi po dopisnici do 10. januarja pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu (pošta Kandija). Pristop k praktičnim demonstracijam sc bode dovolil le omejenemu številu udeležencev.
r Za Ciril - Metodov obrambni sklad so se nadalje priglasili: 950. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Šmarju pri Jelšah v spomin f dr. Jos. Vošnjaka (nabrala in poslala 100 K); 951. posojilnica v Ormožu (poslala 200 K); 952. ženska podružnica v Ribnici (plačala 200 K).
r Domače blago upoštevati v prvi vrsti je dolžnost vsake zavedne slovenske
\
gospodinje, posebno, če to domače blago niti glede kakovosti ne zaostaja za drugimi, ali je pa celo še boljše. O kolinski kavni primesi je znano, da je edino, res domače blago te vrste, znano pa je o nji tudi, da je najboljši kavni pridatek. Zato je dolžnost vsake zavedne slovenske gospodinje, da kupuje samo Kolinsko kavno primes.
Kdor slabo prebavlja, mnogo trpi! Iz znanstvenih spisov kralj, medic, univerzitetne klinike v Napolju izvemo, da se po vsakodnevnem zauživanju majhne količine naravne Franc Jožefove grenčice, ako se vzame na tešče, ne samo zboljša delovanje želodca, ampak se tudi oslabelost čreves v mnogih slučajih zmanjša v toliki meri, da ni potreba vporabljati druga zdravilna sredstva.	15
o Dolenjske novice o
d Vače. Lov na naročnike »Domoljuba« je bil koncem preteklega leta v naši fari strahovit. Marinarice so na povelje kaplana Majdiča hodile od hiše do hiše ter vsiljevale to smrdljivo kadilo kar na debelo. In res prihaja na našo pošto tega preležanega blaga kar cele kupe, tako da nekateri naročniki dobijo kar po pet, časih pa še več iztisov ene številke. Mnogi so plačali naročnino le vsled tega, da so se od-križali cigansko nadležnih vsiljivk, zato leži v večih hišah ta trositelj laži in obrekovanja nedotaknjen. Mnogo naročnikov pa je celo takih, ki niti brati ne znajo. Ko je Majdič štel svetle kronce, namenjene »Lažiljubu«, si je mel veselja roke in rekel: Lepo število naročnikov in s temi nam je tudi vsepovsodi zmaga zagotovljena. Varal pa je Majdič sam sebe in varale so ga kronce, kajti v letu 1911 je Majdič na Vačah ravno toliko prišel naprej, kakor polž čez plot. Stara resnica je, da se človek s pitanjem dobrih in podučnih iknjig in časopisov najbolj izobražuje, zato svetujemo, da si vsak napredno misleči gospodar naroči »Slovenski Dom«, ki je glasilo slovenskega kmeta. »Slovenski Dom« priobčuje dopise iz vseh krajev naše domovine in prinaša vse novice tudi iz drugih krajev. »Slovenski Dom« je tisti, ki se poteguje tudi za naše narodne pravice in zato je naša dolžnost, da ga razširjamo s tem, da mu pridobimo kar največ naročnikov. — Vsako sled naj izgubi lažnjivi »Domoljub«, z njim pa naj se nadomesti »Slovenski Dom«, ker le na ta način bomo prišli do cilja, ki nas vodi do prave poti. Zatorej, vsak zaveden mož in mladenič bodi naročnik »Slovenskega Doma«.
d Vače. Klerikalna hudobija ne miruje. Na Lenartovo nedeljo sta dva vrla napredna fanta nekaj motila Čuke in marinarice pri popoldanski pobožnosti v gostilni žapuškega Franceljnu. Kar tožili so, toda nič niso opravili. Molčali bodo pa o napadalcu, ki je nh Miklavžev večer napadel Zajčevega. Ko bi bil naš somišljenik,
bi bilo že vse orožništvo na nogah. Pred enim mesecem je v Kandršah Brvarjev Lisjak streljal na posestnika Tiča. Pa je bilo vse dobro. Največ se zoper »Slovenski Dom« hujska v Osoletovi gostilni. V tej gostilni ne poznajo nobene policijske ure. Pijančuje in pleše se pogosto do ranega jutra. Da Majdiča pri Osoletu nikoli ne manjka, tega nam ni treba praviti. Ker nima nikdo drugi toliko žeje. Sebe in svojih koštrunov Majdič nikoli ne vidi. Poznamo se.
d Iz Boštanja. Trgovci v Boštanju prodajajo staro blago najdražje, tako jim očita nekdo v »Domoljubu«. Maše seveda so zelo poceni; časih je stala 2 K pri podružnici, ali sedaj so bolj po ceni, stanejo samo 5 K. Kje ima dotični dopisnik kaj pojma o trgovini, da se v to vtiče, kar ga popolnoma nič ne briga. Boštanjski trgov ci imamo samo dvorazredno ljudsko šolo, ali ne damo se prodati, ne pri trgovini, ne pri volitvah za noben denar, še celo župniku ne, ako ima prav osem gimnazij in lemenat. Kaj bi se taki ljudje vtikali v trgovske stvari, ki ne zastopijo popolnoma nič pri trgovini; oni znajo le blatiti in obrekovati po »Domoljubu«. Dotičnik strelja v »Domoljubu« kozle in teleta; ali za kože mu ni dosti, le kar je v koži, zato se je spravil tudi nad mesarje. Meso je okusno in kdor to meso je in še vino zraven pije, lahko kriči in vpije ter čez druge zabavlja. Pozor kmetje in mesarji, da boste temu gospodu vse dražje prodajali. Plača naj kilogram po 5 K, ker tudi maša se je podražila — stane 5 K. — Občinske volitve so pred durmi. Ljudje, poslušajte tiste, ki znajo pametno gospodariti, ne pa tiste, ki niti ne vedo, kaj se pravi dandanes svoj kruh s svojim delom služiti.
d Zadruga svobodnih rokodelskih in dopuščenih obrtov v Mokronogu naznanja, da se vrši preizkušnja pomagalcev dne 6. januarja 1912 dopoldne ob 9. v salonu gostilne gospe Marije Majcen pri »Stari pošti«. Prošnjo za pripustitev je vložiti pri načelstvu do 28. decembra 1911.
d St. Rupert. Zadnji »Domoljub« tolaži svoje backe, da še dobe nagrade od zatd-njili premovanj, tolaži pa tudi naprednjake. Vemo pa, če bo kaplan delil nagrade, koliko smemo pričakovati od njega. Dalje očita županu, da ni razglasil, da bo premovanje. Ali je bilo premovanje! Ali se ni slišala kletev iz ust domov gredočih kmetovalcev, ki so stali od 3.—5. ure — zastonj na Mirni in čakali premovanja. — Čemu pa se je potem deželni živinski nadzornik Legvart pripeljal z deželnim avtomobilom v Št. Rupert! Sicer ga pa Štraj-har tudi zastopa. Saj on ni več duhovnik, ]x>stal je vse drugo, kakor kaže njegov obriti obraz. Agitator, mlekar, zavijač, obrekovalec itd., ta imena bi mu bolj pri-stojala. Ni mu zadosti, uničevati ugled poštenih ljudi, ni mu zadosti podlo denunci-ranje, ni mu zadosti, da je napravil sovraštvo med vaščani in sosedi, celo med bra-
ti. Ne, ni še zadosti tega njegovim podlostim! Spravil se je celo nad mirne ljudi, ki nikomur nič žalega ne store. Spraviti hoče tudi take v sovraštvo. Da, g. Štraj-har, ko bi vi vedeli, kako strašno ste osovraženi med lastnimi pristaši, že davno bi pobrali šila in kopita in svoj podli značaj in šli — na Studenec. Vas se res ne more smatrati za zdravega v glavi, kajti takih podlih sredstev, kakor vi, se ne poslužuje več človek pri zdravi pameti. Sledite nasvetu, ki ste ga dali piščalkarjem. Naš kaplan bi že davno rad izginil od nas, toda fajmošter ga ne pusti! Boji se namreč, da bo moral prevzeti on njegovo stališče. In, ali veste, kdaj izgine Strajhar iz Št. Ruperta! Kadar bo spravil občino v klerikalni tabor, tako je rekel sam. Zakaj! Da bo padla mlekarna na občino. Ali ni to jasno kot beli dan! Najuglednejši pristaši njegove stranke majejo z glavami nad njegovim početjem. Kje so mlekarne, kje konzumi, ki so jih ustanavljali kaplani! Šli so v franže, kaplani so bili prestavljeni in kmetje - člani so plačevali, da so bili črni. Zato pa se tako peha kaplan in agitira z vsemi sredstvi, da bi dobil občino v svoje roke. Tako je, pa nič drugače! Fajmošter je oznanil, da bo izpraševal pri velikonočnem izpraševanju o upanju in ljubezni. Pa veste, agitiral in zabavljal je! Zato pa je reklo tudi mnogo pametnih ljudi: »Ne gremo več, tako izpraševanje je skoro vsako nedeljo v cerkvi pri pridigi!« Takih sredstev se poslužujejo, a dosegli bodo isto kakor lani — ploh.
d Št. Rupert. Kaplanu Strajharju v spomin:
Na nebu je dan, nad gorami je dan, a zarjo zakriva naš Strajhar kaplan.
Oj, pridi na dan, ti kmetič udan, da mu bodeš pokazal, da si še zemljan. Vsi torej na dan, vstajenja je dan in v klerikalizmu bo Strajhar le sam. Kdor pa je zaspan, bo Straliarju udan; No, Strajhar sam kaže, da kmetu ni
udan.
d Narodna Čitalnica v Kostanjevici
je na svojem zadnjem občnem zboru dne 17. t. m. izvolila za predsednika gosp. Jožeta Kendo, notarskega kandidata. Kakor čujemo, namerava čitalnica prirediti v letu 1912 več veselic z gledališkimi predstavami, katere tudi kmečko ljudstvo rado obiskuje. Dobro bi bilo, če bi se oživela tudi že tako dolgo pričakovana ljudska knjižnica.
d Napredno-politično in gospodarsko društvo za kostanjcviški okraj vabi na sestanek zaupnikov narodno-napredne stranke, ki bo v nedeljo, 24. t. m. popoldne pri gosp. Stritarju v Sv. Križu pri Kostanjevici. Somišljeniki, pridite v velikem številu !
d Novi občinski odbor v Kostanjevici' je oddal zaupnico in zadoščenje prejšnjemu županu s tem, da je v celoti sprejel in odobril proračun za leto 1912, ki mu ga je ta predložil v sklepanje.
d Kmetijska podružnica v Kostanjevici vabi svoje člane na občni zbor, ki se vrši v torek dne 26. t. m. v prostorih nove šole ob 3. popoldne. Na dnevnem redu je 1. poročilo načelnika, 2. volitev novega odbora, 3. pobiranje udnine za leta 1912, 4. gosjiodarski razgovor in 5. predlogi udov. Pri tej priliki se bodo sprejemala naročila za modro galico, žveplo, umetna gnojila, klajno apno in druge kmetijske potrebščine. Ker se namerava osrednja družba tekom prihodnjega leta v zmisla nastalih novih kmetijskih razmer preosnovati, se bode ta sprememba c. kr. kmetijske družbe kranjske članom tudi na občnem zboru razložila in pojasnila. Oe bodo kmetovalci pokazali svoje zanimanje za kmetijski napredek, bode podružnica v novem letu lahko veliko koristnega dosegla za svoje ude in druge kmetovalce. V prvi vreti pa morajo kmetje sami storiti svojo dolžnost s tern, da v čim največjem številu pristopijo h kmetijski družbi.Zato se bodo na občnem zboru sprejemali tudi novi člani.
d Št. Janž na Dolenjskem. Pretečeni teden je nas Št. Jance doletela velika čast, obiskal nas je sam prevzvišeni škof Tone ter neki Kalan. Prišla sta na neke »duhovne vaje«, katere so trajale kar sikupaj štiri dni. Ljudje, posebno oni, ki so kdaj vojake služili, pa vedo, kaj se to pravi »vaje« in mislili so, da pride vse polno teh ljudskih osrečevateljev skupaj, kot pri vojaških vajah vojakov, ker beseda »vaje« isto pomenja. Prišla sta pa samo omenjena dva gospoda, pa ne na »vaje«, ampak liberalce spreobračat. Prižnica, spovednica, oboje je ta čas služilo le političnemu namenu, božje besede pa skoraj slišati ni bilo. Grozno je Kalan zabavljal čez napredno časopisje, posebno pa čez »Slbvenski Dom«. Tudi gospodov A. Ribnikarja in J. Reisnerja m mogel pustiti na miru, ter s tem sam po sebi čevlje vrezal, ko je dejal, da v njiju tiči volk v ovčji obleki. Hvalil je Orle in grajal Sokole, češ, da so brezverci, ako-ravno so se vsi udeležili sv. zakramentov. Škof je pa z vso vnemo govoril v duhu svoje rdeče brošure in kar zamaknjenega je bilo videti, ko je govoril o »tako srečnem« zakonskem stanu. O plesu in pijači
—	čeravno ne v veliki meri, je dejal -- da je to taka priložnost za grešiti, kot se suh les in slama hitro vnameta ,oh, oh, kako to gori, gori ... V spovednici se je pa posebno odlikoval Kalan ter spovedanca naj-prvo vprašal, kakšne časopise čita in pri kakšnem društvu da je. Brez vsake izjeme so šli vsi naročniki »Slovenskega Doma« s ta »suho« od spovednice, češ, da je to neodpustljiv greh. Koliko je na tem resnice, uvidi prav lahko vsak čitatelj naprednega časopisja, da je to le strah pred klerikalnim polomom, ki se čim dalje bolj bliža. Zatorej pa ostanemo še vedno naročniki »Slovenskega Doma«, saj je ta list eden najboljših naših prijateljev, kajeri nam davkoplačevalcem brez pardona razkrin-kuje nikdar site, lumparske pijavke. Če se
spomnimo na Kalanove besede, ko je v teh dneh nekoč rekel: »Sedaj lahko hodite v cerkev, ko nimate drugega dela doma, kot da v »luft« gledate.« Nas mora največji srd prijeti do takih ljudi, ki ne poznajo drugega, nego dobro jesti in piti, iz nas se pa norčevati. Kdo pa mesto nas plača davke, ali Kalan, ali kak drugi takšni ljudski osrečevatelj ? Kdo bo mesto nas sedaj v zimskem času mesto nas izrigoval za 50.000 trt opustošenih vinogradov, ki so potom občine naročene? Koliko lepše bi bilo za oba, da bi doma ostala, ali pa, ko sta že ravno bila tukaj, šla v vinograde malo poskusit, kako se s krampom vsakdanji kruh služi. Št. Janž pa je bil napreden in ostane, če pride še kdaj k nam kak Bonaventura in Kalan, ali pa nikoli več. Zatorej naj jima na vse vekov veke po ušesih doni občeznana pesmica: »Mi pa ostanemo, kakor smo b’li, enega srca, enih misli . . .«
d Klerikalno volilno zločinstvo. Kakor smo že poročali, so bile dne 4. decembra občinske volitve v Prečni. Ker je čutil župan Vintar, tast šentpetrskega Jozlna Bojanca, da se mu županski stolec maje in da je zmagala stranka neodvisnih kmetov, ni hotel začeti s skrutinijem takoj, ker je upal na ta način podaljšati življenje svojemu županovanju. Cel volilni akt so zavezali, zavili in zapečatili ter ga spravili v neko sobo stare šole. Za skrutinij so določili dan 14. decembra. V noei pred 14. decembrom pa se je nekdo vtihotapil v staro šolo, raztrgal zavoj volilnega akta ter glasovnice in zapisnike potrgal, uničil in odnesel, tako, da se drugi dan skrutinij ni mogel vršiti. Brez dvoma je naredil to kak klerikalec, hoteč doseči s tem nove volitve, pri katerih bi prišli volit tudi tisti klerikalni volilci, ki dne 4. decembra iz sovraštva do župana Vintarja niso prišli. Vin-tarja namreč nihče ne mara Judi klerikalci ne. Odgovoren za zločin je župan Vintar, ker volilhega akta ni dovolj varno shranil. Zločinec je seveda Vintarju ustregel, ker upa Vintar z novimi volitvami doseči boljše uspehe. Toda nove volitve se ne smejo vršiti. Obnoviti je treba le ves volilni akt, napraviti le nekak duplikat. Zato bi smeli voliti zdaj samo tisti, ki so volili že dne 4. decembra, tisti, ki so takrat izostali, zdaj nikakor ne smejo voliti. Kdo zadnjič ni volil, to naj doženejo orožniki, pa magari če izprašujejo od hiše do hiše. Vsak, kdor je volil dne 4. decembra, bi zdaj ne smel voliti drugače, kakor 4. decembra, kar se bo dalo pa seveda težje kontrolirati. Na noben način pa zdaj ne smejo voliti tisti, ki dne 4. decembra niso volili. Ce so volilni imeniki tudi uničeni, se glasom § 17 c ne sme zdaj vzeti v imenik nihče, ki ni bil že prej v njem. Pa našem mnenju se torej ne sme razpisati čisto novih volitev, temveč naj se po analogiji, kakor se obnavljajo akti drugih uradov, če se izgubijo, le ves volilni akt obnovi, oziroma dožene, kako je izpadla prva volitev.
Oblasti naj pa župana Vintarja strogo vprašajo, če ne ve morda on kaj natančnejšega o storjenem zločinu.
d Vrli. Od raznih krajev so poročila v »Slovenskem Domu«, le iz vrhovske občine ne. Zato pa, g. urednik, sprejmite tudi od nas nekaj. Mi imamo prav veselega kaplanska, ki prireja cele plese. Miha Kic pa jim igra na pijano, ki mu je bilo že zarubljeno, pa ga mu je žena zopet rešila. Zenske imajo tega kaplančka silno rade. Vedno letajo k njemu na dom, vedno se jih polno gnete okrog spovednice. Ta kaplau-ček je tako sloveč postal, da prihajajo ženske k njemu tudi iz bolj oddaljenih krajev. Kadar bo zopet kak bal pri kaplančku, vam bom že sporočil.
d Jeseniee na Dolenjskem. Poročil se je naš somišljenik gosp. Jos. Tom še ml., fotograf iz Jesenic z gdč. Taro T i n t a iz Gorenjega polja na Goriškem. — Novopo-ročencema najiskrenejše čestitke! — G. Tomše ml. pa naj še dalje deluje za narodno in napredno probujo Vel. Doline. — Župnik Janez Gnjezda v Vel. Dolini je bil dne 29. novembra obsojen pred sodiščem v Kostanjevici na 500 K denarne kazni, ker je obrekoval grajščinskega oskrbnika. Prejel je plačilo za svoj greh. Duhovniki si dandanes res že vse dovolijo v svojem napuhu in vsemogočnosti. Pa tudi zanje so zakoni in postave in jili bomo vedno bolj klicali na pomoč proti njihovim grehom.
o Gorenjske novice o
g Iz Medvod nam pišejo: Naše občinske volitve so bile za nas poučne in — zabavne. Prepričali smo se navzlic nasprotni zmagi, da smo mi samostojni volilci v večini in da nam treba le združenja, organizacije in izgine klerikalna stranka z vsemi pomarančami vred. Ljudstvu se odpirajo oči in še tisti, ki imajo ajdovico v glavi, spoznavajo, da je »božjim namestnikom« prva skrb za kraljestvo tega sveta in da se predvsem povprašujejo, kaj bomo jedli, kaj bomo pili, s čim se bomo oblačili, prav tako, kakor neverniki. Vsem vam, cenjeni soobčani, ki ne marate biti pod ožlindranim varuhom, svetujem iskreno, združite, organizirajte se kot zavedni, samostojni možje in otresli se bodete pijavk in samojedov in živeli kot svobodni ljudje na svoji zemlji, trdno prepričani, da bo imel potem hudi mnogo manjšo žetev. — Ob volitvah nam je poskrbel naš Pomaran-čar v obilni meri za zabavo. Tega svetnika je spremljal na njegovem agitacijsko-apo-stolskem potovanju z Jurjevim konjem časih tudi smleški kaplan Fronc in ko je faj-mošter strahoval neubogljive volilce, češ, ne dobe nobenih podpor, ako z njim ne volijo, je kaplan Fronc dajal svojo sopomoč z žugajočo svojo roko. Ta kaplan Fronc Šmid je velik domišljavec in vzorčlan »ljudske stranke«. On zahteva, naj se ga kliče »gospoda« (kdaj je Kristus to zalite-
Ker je »Slovenski Dom« edino napredno glasilo samostojnega slovenskega kmeta, pričakujemo, da si ga z novim letom naroči vsak zaveden in samostojen kmet. Apelujemo na vse napredne gostilničarje in trgovce, posebno pa na zaupnike napredne stvari, da širijo list in dobivajo zanj nove naročnike. List se ne tiska z dobičkaželjnostjo, temveč edino za to, da naše ljudstvo na deželi sliši vedno dva zvona in da se svobodno odloča za svoje koristi.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar.
Prostovoljno se proda
POSESTVO
obstoječe iz hiše, gospodarskega poslopja, njive košenice in travniščice 7.a petero govedi in z rigolanim vinogradom, kjer se pridela pr biižno do 50 vedrov vina. Cena 6000 K Natančna pojasnila daje: Jožef Trušnik v Marendolu, p. Tržišče, Dolenjsko.
r
■>
NASA AKCKA.
« Mična povest v lični obliki, ki ne sme manjkati ■ sa v nobeni Knjižnici. Stane samo 80 vin. in se m Ht	dobiva	v	vseh	večjih	knjigarnah.	97	B
Posojilnica in hranilnica v jtforavčsh
obrestuje hranilne vloge po
4-75 °/0
—■■■	la dafe posojila po ——
6°/„
Uraduje v lastnem .Zadružnem domu, 5 _vsako nedeljo od 1 do 5 in vsako jLj sredo od 4 do 6 ure. 51
Jzbera
je lahka, kajti kakovost odloča. — Slast pravega zagrebškega :Francka:, njegova ja-kostj in krasna barva usposoblja ta izdelek	III
najboljšim kavnitn pridatkom, ki hode tudi Vas trajno zadovoljil ****** Za živinorejce
pplpopo^a
klajno apno, redilni prašek za konje, govejo živino in svinje, jrluid za konje, grenko sol, zmlet kolmoš, encian i. t. d.
„ADRIJA“
drogariia, kooces. prodaja zdravilnih zeliič in stropov za Jonke in tene namene v Ljubljani, Selenburgova ul. št. 5.
Naročila se izvršujejo z obratno pošto.
in dober zajutrk dosežejo odrasli In otroci, bolni inz dravl. Polovico stroškov prihranite v gospodinjstvu na kavi, sladkorju in mleku, ako pije Mf- SLADIN,
7r|nilifl I ,0 Je dr' pl* Trnk6czyia LtlldVlB! SLADNI ČAJ. -»B
En zavoj velja 50 vin. Dobiva se povsod. Po pošti se naroča najmanj pet zavojev po povzetju pod naslovom v glavni zalogi. .\
Lekarna pl. Trnk6czy
v Ljubljani zraven rotovža.
10 zapovedi
za kmetovalca in 10 zapovedi za zdravje, vsake posebej na papirju tiskane, dobi vsak človek zastonj, tudi po pošti, ako po nje piše v lekarno Trnk6czy zraven rotovža v Ljubljani.
tržne cene v £jnbljani
Nihče se še ni pokesal, /. ki Je kupil pri meni
namreč mnoga pismena priznanja dokazujejo, da so moji aparati najboljši.
Velika zaloga gramofonov, plošč, šivank 1. t. d.
A. RASBERGER,
Ljublfana, Sodna ul. 9.
(Zraven c. kr. sodnije.)
JA
r
-S
>GC
O
M
00
•n
#c
O)
O
O CN CO lO
co o
Cp r—*
^ O 00 LO
u £ -H J
		Cena		
	od		| do	
	K	h	K	h
1 kg govejega mesa 1. vrste . .	1	80	2	
J » n » II. „ . .	1	60	1	80
J ” >> •> HI- » • •	1	20	1	70
1 „ telečjega mesa		1	60	1	88
1 „ prafilčjega mesa (svežega) .	1	60	2	
I » » (prekajenega)	1	80	2		
1 „ koštrunovega mesa . . .	I	50	1	60
1 „ jagnjetovega mesa .... 1 „ kozličevega mesa ....	1 1	60 80	1 2	80
1 kg masla		2	50	2	60
1 „ masla surovega		2	40	2	50
1 „ masti prašičje		2	16	2	20
1 „ slanine (Špeha) sveže. . .	1	80	2	
1 „ slanine prekajene ....	1	90	2	__
1 „ sala 		1	90	2	___
1 „ surov, margarlnskega masla	—			0	.
1 „ kuhan, margarlnskega masla	1	90	2	
1 jajce 			09		10
1 / mleka			20			
1 „ „ posnetega	 I „ smetane slaike				8	_	10
				
1 „ „ kisle		1		l	10
1 kg medu		1	40	1	60
1 „ čajnega surovega masla . .	3	27	3	60
1 piščanec,		l	30	1	50
1 golob		—	48		54
1 raca 		C2	30	2	50
1 gos	 1 Kapun 		6	z	7	—
1 puran		:6	50	r	50
100 kg pšenične moke 5t 0 .	37	20		
100 „ „ „ „ 1 . .	36	80	—	
100 „ „ „ „ 2	36	40	—		
100	3 . .	35	80		
100 „ 	4 . .	35	00		-
100	5 . .	34	40	__		
100	6 . .	33	80		
100	7 . .	31				
100 tl „ „ „ 8	20	—			
100 „ koruzne moke ....	25			___	
100 „ ajdove moke .... I.	47	—			
100 „ ajdove moke . . . .11.	45					
100 . ržene moke	 1 / fižola		32			.	
		28			40
1 ,, graha	 1 „ feče		—	36		
			32	—	36
1 „ kaše 				22	mmmm	24
1 „ ričeta		—	20		22
100 kg pšenice		24	—	...	
100 „ rži		21				i
100 „ ječmena		18	80	...		
100 „ ovsa		21					
100 „ ajde		23	—				
100 „ prosa belega		19					
100 „ „ navadnega . . .	—	—			—
100 „ koruze, nove		19	—			—
100 „ krompirja		9	—	9	50
Lesni trg				
Cena trdemu lesu 9*50 do 10 K.				
Cena mehkemu ies 8 do 8*50 K.				
Trg za seno slamo. In steljo.				
Na trgu Je bilo				
voz sena 		5	—	6	—
„ slame		4	50	5	00
„ *tel|e 		2	10	2	20
„ detelja		6	00	6	50
Fr. Mallv & dr.
parna opekarna v Srednjih Gameljnih pisarna v Ljubljani na Resljevi cesti 2.
priporoča svojo izborno :: :: zarezano strešno :: n :s ss (ffalc) in zidno n u
s* na stroj as «■ v vsaki 'i i- množini. ai
Ustanovljena 1832. Pest. hranilnični račun št. 823.486. Idejen štev. 185.
©©$	®	ee	i	e«	i	ii®
m
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, na Dunajski cesti št. 18, v Ljubiji
v lastnem zadružnem domu
9.-m X
v lastnem zadružnem ur- domu
je imela koncem leta 1909 denarnega prometa 81,116.121 kron 11 vin. MF upravnega premoženja 20,775.510 kron 59 vinarjev. IM
Obrestuje hranilne vloge po 4%°/o
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge v tekočem računu v zvezi s Čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne
vloge do dne dviga.
IB lili
kron 20,000.000.
Posojuje na zemljišča po 574% s ‘AVo na amortizacijo ali pa po 574% brez amortizacije. Na menice pa po 6%. Posojilnica sprejema tudi vsak
drugi načrt glede amortizacije dolga.
Uradne ure vsak dan od 8.—12. in od 3.-4.
Cemesiiso cevi v vseh merah, barvaste plošče za tlak, cementna opeka 1. t. d.
Kranjska betonska tvornica g	I
Tribuč & K=fe Ljubljana HfS
Pisarna, klavnice in skladišča m Tržaški cesti, čdefon št. 296. | balkoni 11. d. I
B&B&tBBSBtt&sBUMBmmtmiBmMMMtissmamtskumsmmummmKmmHBSMmgtmmumHBniiaHeB ssaBESBBsaBKBSBSBBmM
Svoj izdelek ostro žgane
strojne zidne in zarezane strešne
1»»° 1.8» or.v o<&a
opeke
M Hun UMe4n
J. KNEZ V LJUBLJANI.
prve vrste
Sprejme tudi zastopnike za razprodajo zarezanih strešnikov.
Valjčni mlin v Domžalah
I. BOHCAR, Ljubljani.
Centralna pisarna in skladišče: Vegova ul. 6.
Telefon interurb. št. 129.
Telefon interurb. št. 129
Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevskc izdelke.
Zastopstoo in zaloga v Gorici: Peter Gruden & Comp., Stolni trg št. d.
® Zastopstvo za Trst z okolico, Dalmacijo in Furlanijo: L. Ungar, Trst, pošt. predal
Ustanovljeno 1832.*
—-     M®*-a**»»*»•** nuffa «»!.££«» _____ S
oljnate barve
zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako kon-kurenco po finosti, ki omogočijo z jako majno množino £ pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah
Adolf Hauptmann .% Ljubljana
6	prva kranjska tovarna oljnatih barv, Arneža,
laka in steklarskega kleja.
Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov.
Tlustrovani ceniki se dobe brezplačno.
Ustanovljena leta 1831.	Ustanovljena	leta	1831.
Največja zavarovalnica avstro-ogrske države
teaaeas
Slavni zastop v Ljubljani, jVlarijin trg, Sv. petra cesta št. 2, v lastni hiši.
Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. — Na življenje in za doto v vseh mogočih sestavah. — Tekom leta 1909. zavarovalo se je 17.230 oseb za kapital na 143 milijonov kron na življenje. — Družba je izplačala za škode nad 977 milijonov kron. — Premoženje družbe znaša nad 366 milijonov kron.	21—26
r
K *
priporočamo našim Kolinsko cikorijo]
gospodinjam a a iz OlJ(£ slovenske tovarne v Ijubljani.
Denarnega prometa do 31. dec. 1901 nad 564 milijonov kron.
Stanje hranilnih vlog nad 40 milijonov kron.
Rezervni zaklad nad 1,200.000 kron.
Najbolj
naložen denar!
Največja slovenska hranilnica!
Za varčevanje ima vpeljane lične
domače hranilnike,
v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa
f&redifno društvo.
Posoja na zemljišča po 5 °/0 in proti po-plačevanju dolga po najmanj l/4 ’/o* Dolžnik pa more svoj dolg poplačati tudi poprej, ako hoče. Posoja se tudi na menice in --------vrednostne papirje. ....
Mestna hranilno Ijo
v Ljubljani, v lastni hiši, v Prešernovi ulici št. 3
sprejema vloge vsak dan In jih obrestuje po
4*1,7.
brez odbitka. Nevzdlgnjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. — Denar in knjižice se lahko pošiljajo po pošti. — Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada Se mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in z vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. dež. vladi, izključena vsaka Spekulacija z vloženim denarjem.
SSK8
5SSS&
seznanilo.
%
II
I
si d-o-volj-iaje
tvrdka H. Suttner, Mestni trg št. 25
svoje cenlene odjemalce opozorit!
na svojo najbogatejšo zalogo vseli vrst ur, kakor tudi draguljev, zlatnine, srebrnine in sploh vseh v to stroko spadajočih predmetov, katere je tako uvrstila, da bode lahko vsak cenj. odjemalec popolnoma postrežen po svojem okusu in se bo vsako naročilo rešilo v popolno zadovoljnost. -------------Za	solidno,	realno	in to6no postrežbo jamčim.----------------
I
Za obilen poset se priporoča z velespoštovanjem
lil
tvrdka Suttner.
w
Tisk »Narodne tiskarne* v Ljubljani.