Ljuba Prenner »Čik« »Čik« je kar preko noči dorasel v lepega, a zelo predrznega sračja-ka. ki ga je moral jjospod naddav-kar včasih tudi malo našeškati pu glavi. ako je bil le prcveč hudoben. V stari košari žc dolgo ni hotel več prcbivati. Med dnevom je bil na hodniku, ponoči pa je spal v svoji klctki. ki jo je imel gospod naddav-kar v svoji spalnici. ko je aospod naddavkar zjutraj oiiprl kletko, je zletel »Oik« naj-prej na omaru in se odtod razgle-doval, kaj jc novega po sobi. Ko se je gospod naddavkar bril, se jc »<":ik.< iz botive katerega vzroka ved-nn silno razsrdil nanj. Priletel je z iimare gospodu naddavkarju na glavo in ga s kljunom pošteno ob-delal in gospod je moral odložiti britev in spoditi nadležneža na hod nik. uc je hotel imeti med britjem mir. A tudi na hodniku \e hotel biti »Ciki< neomejeni gospodar položu-ja. Gorje »tigru«. ako se je prika-zal, čc je bil »Čik« slabe volje. Za-podil se mu je na hrbet. ga oklju-val, i>a vlačil za rep in ubogi »tiger¦< je moral gledati, da čimpreje zbe-ii; kajti da bi vrnil nagajivi sraki milo za drajio, na to še misliti ni bilo, ker je bil takoj tepen. ako sta gospodar in nje^pva hčerka lc dom-nevala. da je »Čika« postrani po-gledal. Zato je bil »tiger« zelo užaljen in se jc rajc potepal po vaških sked-njih in dvoriščih. si iskal tovarišije in plena drugod in nrihajal dotnnv samo, če mu je krulil želodec. Saj še pri jedi ni imel miru Oe je bila sračja z^asJa blizu. Mirno in nič hudega slutcč je jedel, ko ie že priletel hudobec in mu odmikal skledo. Čim bi jo hotel braniti, bi bilo joj! Zato je prihajal tudi v kuhinjo le še redkokdaj in se izogibal srač-jaka, kjer je le mogel. »Cik« pa se je razbohotil v vsej svoji prevzetnosti in svest si svoje velike veljave pri hiši. Celo »Tedi«. zelo oblastcn in predrzen pes. mu ni bil kos. Lc od daleč je lajal nanj, »Čik« pa mu je vračal zmerjanje s togotnim kraka njem. Kadar ni bilo niti »tigra« niti »Tedija« blizu in se tudi gospod naddavkar ni ukvarjal z njim. je bilo »Čiku« dolg čas. Premišljeval je. kako bi se zabaval in ponat>ajal drugim. Zietel je skozi odprto okno hod-nika in skozi drugo okno na ve-rando, kjer je imela Nanika vse v najlepšem redu pospravljeno. Takoj se je lotil vezenih prtičev na mizah in omari. jih zvlekel na tla. prevrnil pepelnik, okljuval ode-jo, ki je lcžala na divanu. in pulil vato iz nje. Ako pa je izsledil lc košeek papirja. pismo ali listck, ga je razcepil na drobne kosce in jib pometal po tleh naokrog. Preden je spet odfrčal na svoj stari prostor na hodniku, je zapustil na vemndi seveda še svoje spomine. ki jih je moraia o.uorčcna Nanika snažiti A tudi kadar je bil zaprt v kletki. ni miroval, čc le vratca njegove je-čc niso bila prislonjena k steni. Cim ni bilo nikogar v sobo, jih je s klju-nom malo odprl in smuknil na pro-sto. Najprej sc je spravil nad po-stelj svojega gospodarja, jo odgr-nil, kljuval po odeji in blazini in ju ponečedil. Potem šele je pričel raz-sajati med časopisjcm, knjigami in cigarnimi ogorki na mizi, nckoč je pomočil svoj radovedni kljun tudi v črnilo. pa mu menda ni posebno prijalo. Pač pa je silno rad jedel milo, a ni ga le jedel. ampak se je z njim tudi pod perotmi napenil. k-adar mu je postavila Nanika umi-valno skiedo in sprva menda iz raz-tresenosti tudi milo na hodnik. Ko-pal se je »Cik« sila rad, najsi jt 787 bila še tako trda zima. Ves moker in polizan je bil videti kakor pravo strašilo. Še grši pa je bU poleti, ko se je jel misiti in ko je domalega izgubil vse perje. A to ga menda ni prav nič motilo. Še predrzneje jc stegoval svoj oskubljeni vrat in ma-hedral z repom, ki ga je bilo le dvo-je, troje klavrnih peres. Pri jedi je bil zelo izbirčen, si-cer pa je tudi le malo jedel. Neza-beljenili jedi sploh ni maral, kaj še le da bi goltal suha zrna. Naj-raje je prežal na ocvirke in ako sta jedla gospodarja zabeljene žgance ali krompir, je naglo prifrčaj, po-kradel nekaj ocvirkov in zginil z njimi. Tudi sirove skorje in razno pecivo mu je šlo v slast, kar pa ni mogel pojesti. je skril pod omaro, po kotih in še bogvekodi, da se je Nanika seveda jezila. ko je z rnetlo spravila marsikaj napol gnilega aii plesnivega na dan, kar si jc bil »Čik« shranil tam za poznejše. slabše čase. Pil je mleko in vodo, če pa je zagledal v kozarcih kaj drugega, na primer vino, si ni mogel kaj, da ne bi poskusil in krakajoč izrazil svoje dopadajenje ali pa tudi svojo nevoljo. Nekoč je jedla Na-nika piškote. Seveda je prišel tudi »Čik« takoj po svoj delež. Vsedel se je Naniki na ramo in terjajoč krakai ter steuoval svoj kljun po pi-škotih. ki so bili na krožniku. po-leg katerega je imela Nanika tudi kozarček sladkega vina. Namočila mu je piškote v vino in »Čik« kar ni mogel dovolj naglo hlastati in goltati, tako mu je teknilo in kar nehati ni mogel, dokler nista bila krožnik in kozarec prazna. Posle-dice niso izostale. Poskušal je le-tati, a ni se mu posrečilo. Hotel jc skakati po sobi. a čim je skočil, je padel po tleh, ker je bil tako pijan, da ga je kar zanašalo. Menda se m\i je tudi prav pošteno mešalo v glavi, ker je zgrešil skoro vsak korak in padel po tleh, kakor da bi se šele učil držati ravnotcžje. Potem pa je na zaboju zaspal in ko se je pre-budil. je bil že spet v svoji kletki. Na veliki petek se je moral po-stiti tudi on. Nanika mu je dala le en fižol in sicer zato, ker je bila iz-vedela, da so takrat, ko je gospod Jezus na križu umrl, vse ptičke ža-lovale, le edina sraka se je razšče-perjala in krakala, kakor da se ni nič zgodilo. A »Cik« ni bil le za zgago pri hiši. Učil se je tudi marsičesa, kar je nje-gov gospodar od njega zabteval. Znal je dati »tačko«, priklanjati se in kašljati kakor gospod naddavkai. Kadar pa je bil dobre volje, je tu-di zapel. To petje sicer ni bilo niti najmanj podobno žvrgolenju dru-gih ptičev, nasprotno — slišati je bi-lo kakor da bi kdo pilil žago ali pa kakor da škriplje kolo, ki ga že naj-manj pet let niso namazali — a ker je bilo njegovo prizadevanje za uraetnost hvalevredno, ga je gospod naddavkar vsakokrat pohvalil: »Le-po poieš, Cikec, lep ptiček si ti! Prav zares!« Le otrok ni maral. Zapodil se je za šolarji, ki so prišli mimo hiše, jih kljuval v pcte in srdito krakal za njimi, da so bežali pred njim. Ko se je navadil svoje bližje oko-lice, je pričel uhajati tudi drugam. Najbolj pri sreu mu je bil vaški farovž. Nekoč, ko ga je vleklo ven, je pri-šel do župnišča in ker je videl od-prto okno, je naglo smuknil v pi-sarno, kjer ni bilo nikogar. Gospod župnik je bil malo prej odšcl in za seboj zaklenil pisarno. Zato se je deklam kaj čudno zdelo, ko zasliši-jo iz pisarne ropot, šušljanje papir-ja in take zvoke, kakor da bikdo zamolklo kašljal. Kuharica stopibli-že in pritisne na kljuko. Pisarna je zaprta in sama je videla poprej žup-nika odhajati. Kdo bi bil sedaj tu le notri? Morda tatovi, ki so se za-klenili. da bi laže kradli. Ali ne skrta nekaj. kakor da bi nekdo pt>-skušal odpirati omaro. Sedaj spet ropot in pridušeno kašljanje — moj Bog, kako čudno je to kašljanjej Tako ne kašlja zdrav človek. Kai pa ..., če — straši. 182 Ko je prišel župnUc domov, je na-šel kuharico in dekle v kuhinji vse preplašene. »Kaj se je zgodilo? Kaj ste tako blede in prestrašene?« »Oh, gospod župnik, naj ne bodo hudi. naj se ne jezijo name, jaz prav nič ne verujem v vraže, a kar je res, je le res ...« »Kakšna bedarija je spet to! Kaj še je zgodilo?« je vprašal župnik jezno. »Oh, gospod župnik. v njihovi pi-sarni straši!« je zajavkala stara dekla. »Kaj še! Dosedaj še ni strašilo nikjer in sedaj bi na vsem lepem in ob bclcrn dnevu strašilo v moji pi-sarni. Poglcjmo!« Zupnik je odločno odklenil vrata v pisarno in korajžno vstopil. Pla-ho so mu sledile ženskc. »Davkarjeva sraka je bila vaš strah. saj nam je pustila svoje vi-zitke tu. Ti preklicana sraka. Vse je razmetala — no, sedaj pa le vse po-spravite in očedite, strahovi menda nimaio navade, puščati take sledo-ve za seboj!« Osramočene so morale ženske na delo. »Čik« pa je prišel sedaj vcčkrat na obisk k župniku. Navadil se ga je celo tako, da mu je v svoji nagaji-vosti in predrznosti skočil na koni-co čevljev in — kakor bi trenil — odvezal pentlje. Šc celo cerkev ni bila varna pred njim. Letal je pod obokom naokrog in pu.ščal na klo-peh svoje nečedne sledove, priskak-ljal ob delavnikih, ko je bilo le ma-lo Ijudi v cerkvi pri maši, do oltarja in dražil mežnarja in župnika. Ako pa je šel gospod župnik z fiospodom naddavkarjem na izpre-hod, je šel tudi »Cik« z njiraa, ju modro gledal. čivkal in se zavedal svoje pomembnosti. Nekoč pa sta gospod naddavkar in tudi Nanika odpotovala na po-čitnice k sorodnikom, »Čika« pa sta pustila za ta čas pri gospej upravi-teljevi, ki je imela živali zelo rada. A »Cik«, ki je bil sicer zelo dov-zeten za ljubezen drugih Ijudi, se to pot ni zmenil za nikogar. Veno-mer je iskal svojega gospodarja in Naniko, žalostno čivkal, ju klical in gledal napeto na cesto in na dvori-šče, kje bi ju mogoče le zagledal. Za jed ni maral, najslastnejše pri-boljške je nevoljno odrival, peti se mu ni dalo in tudi v župnišče ga ni prav nič mikalo. Cik je žaloval. Nekega dne sta se gospod nad-davkar in Nanika vrnila s poto-vanja. »Kje je »Čik«?« je bilo Nanikino prvo vprašanje. »Takoj ga boš videla,« je odvr-nila gospa upraviteljeva nekam ču-dno. »Sedaj se najprej malo oddah-ni in sedi k mizi, da bomo kosili. Danes sta z očetom naša gosta.« Pozneje sta se gospod naddavkar in gospa upraviteljeva v kuhinji ne-kaj menila, kar pa Nanika ni mo-gla slišati, ker je morala odgovar-jati upraviteljevim otrokom, ki so z raznimi vprašanji rinili vanjo. Med jedjo je vprašala drugič: »Pa kje je »Cik?« »Saj ga boš videla. Le jej sedaj!« ji je spet odvrnita gospa upravite-Ijeva. »Koj, ko prideš domov, ga boš videla« 183 Ko sta šla z očetom proti svoji vrnila le nekaj dni popreje, bi ju hišici, je Nanika opazila, da nosi morda sedajle zabaval s svojim pre- oče zavitek, ki ga poprej ni imel. drznim, a tako veselim krakanjem »Ali je tu kaj dobrega notri?« je in pel, kakor je znal peti lc on. vprašala očeta, meneč da jima je Nanika ni hotela odgrniti zavit- upraviteljeva dala še kaj dobrega ka in pogledati svojega mrtvega za južino. prijatelja. Gospod naddavkar sam »Ne, Nanika, tu je nekaj slabega ga je zagrebel na vrtu. notri!« je odvrnil gospod naddav- Nanika pa je zvečer gledala sko- kar potrto. zi okno. Tako prazno je bilo v nje- »Cik!« je zaklicala in oči so se ji nem prijaznem domu. Nič več se zasolzile. ji ni bilo treba hudovati nad naga- Gospod naddavkar je pokima!. jivim »Čikom«, a tudi nič več sme- Potem pa ji je povedal, kar je bil jati njegovim malim prijaznostim. izvedel od gospe upraviteljcve. Čik Samega sta ga pustila in prav nič jc bil baš prejšnji dan poginil od ža- pomislila na to, da utegne njego- losti, ker je mislil, da ju najbrže ni- vo zvesto sračje srce zamreti od koli več ne bo domov. Ako bi se bila žalosti in zapuščenosti.