URADNE OBJAVE Leto XXII Murska Sobota, dne 29. januarja 1987 Št.: 3 URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA Odgovorni urednik: Martin Vinčec VSEBINA 41. Resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana občine 45. Lendava za obdobje 1986—1990 v letu 1987 42. Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter dru- 46. gih preiskavah v letu 1987 na območju občine Gornja Radgona 43. Odredba o j avni razgrnitvi zazidalnega načrta za območje 47. mesta M. Sobota med Trstenjakovo, Bakovsko in Mladinsko ulico ter rezervatom za družbeno usmerjeno gradnjo 48. 44. Odredba o javni razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta za zajetje pitne vode v Krogu in gradnjo vodovoda Krog—Črn- 49. ske meje Sklep o razrešitvi članov razpisnih komisij za imenovanje individualnih poslovodnih organov v občini Gornja Radgona Sklep o imenovanju predstavnikov v komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj skupščine občine G. Radgona Popravek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Lendava Popravek odloka o matičnih območjih občine Murska Sobota Popravek sklepa o sestavi komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj občine Gornja Radgona 41 RESOLUCIJA O POLITIKI URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LENDAVA ZA OBDOBJE 1986-1990 V LETU 1987 1. UVOD Temeljna izhodišča za pripravo resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine za obdobje 1986—1990 v letu 1987 so opredeljena v sprejetem družbenem planu občine 1986—90 in dogovoru o temeljih plana ter so narekovana tudi iz ocene uresničevanja resolucijskih nalog v letu 1986. Ključne naloge in usmeritve, kakor tudi smeri ukrepov, ki bodo v veliki meri oblikovali pogoje za poslovanje v letu 1986 so nakazani v osnutku republiške resolucije. Opredeljevanje ekonomske in razvojne politike za leto 1987 je zelo zahtevna in odgovorna naloga tako na ravni družbenopolitične skupnosti kot na ravni o rganizacij združenega dela še posebej zato, ker ocenjujemo, da se zun anji pogoji za intenzivnejše vključevanje v mednarodno go-spodarsko menjavo za naše gospodarstvo v letu 1987 ne bodo bistveno izboljšali. Iz tega izhaja spoznanje, da bodo morali biti ukrepi domače ekonomske politike naravnani tako, da se bodo intenzivneje izvajale naloge in dosegali cilji iz dolgoročnega programa gospodarske stabilhjacije. 2. Osnovne značilnosti izvajanja resohicijskih določil v letu 1986 'Med pozitivne rezultate izvajanja srednjeročnega plana v prvem letu njegovega izvajanja lahko štejemo: hitrejšo rast zaposlovanja od predvidene, hitrejšo rast izvoza od povprečja v republiki Sloveniji, hitrejšo rast rastlinske proizvodnje v kmetijstvu od predvidene, inten-zivnejša investicijska vlaganja v gospodarske objekte za povečanje pr oizvodnih kapacitet, oživljanje drobnega gospodarstva in porast življenjskega standarda zaposlenih. Največji negativni razkorak med začrtanimi cilji in ocenjeno realizacijo do konca leta 1986 pričakujemo pri obseganju industrijske proizvodnje, živinorejske proizvodnje v kmetijstvu, poslabšanje ekonomskega položaja rafinerijske in petro-kemijske industrije, ter na področju prometne dejavnosti. Predvsem zaradi neugodnega dohodkovnega položaja petrokemične in rafinerijske industrije, kovinsko-predelovalne industrije ter proizvodnje električnih strojev in aparatov, do konca leta ne bodo usklajena delitvena razmerja pri razporejanju dohodka glede na usmeritve resolucije. Tako postaja največja ovira v razvoju našega gospodarstva, prešibka akumulacijska sposobnost ob pomanjkanju strokovnih kadrov. Ocenjujemo, da kljub večji intenziteti zaposlovanja ne bomo dosegli hkrati zmanjšanja nezaposlenosti in tudi ne pozitivnih premikov v kvalifikacijski strukturi zaposlenih. 2.1. Osnovni problemi, ki zadevajo širšo družbeno skupnost na oreho-du let 1986 —V987 so naslednji: — inflacija presega rast 90 % s tendenco nadaljnjenga naraščanja; — obstaja dolgoročni trend upadanja industrijske proizvodnje; — zunanjetrgovinska gibanja v letu 1986 močno odstopajo od načrtovanih, konvertibilni izvoz je celo manjši kot v predhodnem letu; — ob upadanju akumulacijske in reprodukcijske sposobnosti gospodarstva je stanje osnovnih sredstev tehnološko zastarelo in nadpovprečno odpisano, kar ne omogoča povečanja produktivnosti dela; — kljub sprejetim usmeritvam o zmanjšanju obremenitev gospodarstva je prisotno njegovo vedno večje obremenjevanje; — urejanje gospodarskih vprašanj se ne vrši v krogu gospodarskih subjektov; prisotno je administrativno in normativno urejanje pogojev poslovanja, trg izgublja svojo vlogo, gospodarstvo je soočeno z neprestanimi spremembami zakonodaje kar pomeni, da gospodarskim subjektom niso na daljši rok poznani pogoji poslovanja. Vse navedeno pa onemogoča organizacijam združenega dela, da bi vodile ustrezno poslovno politiko pri tekočem poslovanju in razvojnih načrtih; — administrativno prerazporejanje dohodka od uspešnih OZD k neuspešnim, nekontrolirana primarna emisija, združevanje obstoječe proizvodne strukture ne glede na potrebe trga ter pokrivanja izgub na emisijski način. Ključni cilji in naloge družbenoekonomskega razvoja občine, ki jih opredeljujemo s politiko izvajanja družbenega plana občine v letu 1987 bodo v veliki meri odvisni od stopnje in časa odprave naštetih težav v širši družbenopolitični skupnosti. 3. Ključni cilji in naloge družbenoekonomskega razvoja v letu 1987 Opredelitev osnovnih ciljev in nalog družbenoekonomskega razvoja izhaja iz Družbenega plana občine Lendava za tekoče srednjeročno obdobje kakor tudi iz osnovnih usmeritev družbenega in gospodarskega razvoja SR Slovenije za leto 1987. Še poseben povdarek bomo dali izvajanju nalog za katere ocenjujemo, da jih v letu 1986 ne bomo v celoti realizirali tako kot smo si to zastavili. Tako bomo v letu 1987 uresničili naslednje cilje in naloge: — nadaljevali bomo s krepitvijo samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in uveljavljali sistem socialističnega samoupravljanja; — povečevali obseg proizvodnje predvsem s povečano izkoriščenostjo obstoječih kapacitet; — povečali izvoz blaga in storitev pri izvoznih poslih, kjer bomo dosegli tudi sprejemljivi finančni rezultat; — v večji meri bomo uveljavljali kvalitetne dejavnike gospodarjenja s posebnim povdarkom na realnem zmanjševanju stroškov na enoto proizvoda; — v večji meri bomo pri obsegu proizvodnje posameznih izdelkov upoštevali ekonomske in tržne kriterije; — pri proizvodnih programih, za katere ugotavljamo nerentabilno poslovanje za daljše časovno obdobje, bomo vodili aktivnosti za postopno preusmeritev proizvodnje; — skrbeli za modernizacijo in posodabljanje postrojenj za proizvodnjo, uvajali sodobno tehnologijo v proizvodne procese in vzporedno s tem skrbeli za pridobivanje strokovnega kadra; — združevali sredstva in si prizadevali za pridobitev investicijskih sredstev iz razvitejših območij za proizvodne programe, ki bodo ustrezali kriterijem za prestrukturiranje gospodarstva; — vse oblike porabe bodo v globalu odvisne od ustvarjenega dohodka. Hkrati bomo zagotovili boljši materialni položaj družbenih dejavnosti z boljšo organizacijo dela in racionalnim trošenjem sredstev skupne in splošne porabe; — pospešili bomo raziskovalno in inovacijsko inventivno dejavnost preko stimulativnega vrednotenja in nagrajevanja; — nadaljevali bomo s politiko skladnejšega razvoja občine kot celote preko solidarnostnega združevanja sredstev za financiranje razvojnih programov KS in z iskanjem ustreznih proizvodnih programov za manj razvite KS — prioriteta bo KS Dobrovnik; — pri posegih v prostor bomo skrbeli za varovanje dobrih kmetijskih zemljišč, zagotovili pogoje za zmanjšanje škodljivih vplivov na okolje, varovali naravno in kulturno dediščino, postopno odpravljali izvore onesnaževanja ter nadaljevali z aktivnostmi za ureditev primernih odlagališč za komunalne odpadke, določili bomo lokacijo s dopolnitvijo prostorskega dela družbenega plana občine na osnovi predhodnih strokovnih podlag; — vzdrževali in posodabljali bomo objekte in naprave gospodarske infrastrukture; — pri razporejanju ostanka čistega dohodka bodo OZD namenile del poslovnega sklada za sovlaganje razvojno perspektivnih programov v občini; — OZD bodo s sodelovanjem izvršnega sveta in gospodarske zbornice iskali proizvodne programe in soinvestitorje na osnovi samoupravnih sporazumov združevanja dela in sredstev. Pri tem bodo investitorji in soinvestitorji koristili bonitete, ki izhajajo iz zakona o skladnejšem regionalnem razvoju v SRS. 4. Parametri gospodarskega razvoja in usmeritve pri razporejanju dohodka Ocenjujemo, da bo na osnovi uresničevanja temeljnih razvojnih ciljev iz te resolucije, doslednim izvajanjem nalog iz družbenega plana iz dogovora o njegovih temeljih ter ob pričakovanju pozitivnih učinkov ekonomske politike za leto 1987, možno doseči naslednje okvire razvoja: — stopnja rasti v % kazalnik predvideno 1987 plan 1986-1990 družbeni proizvod 3,6 3,8 industrijska proizvodnja 3,3 4,3 kmetijska proizvodnja 3,8 4,0 izvoz 5,0 6,0 uvoz 4,0 6,0 obseg storitev 5,0 zaposlenost 2,0 2,5 produktivnost 1,5 1,3 Da bi uresničevali cilj iz družbenega plana občine glede hitrejšega družbenoekonomskega razvoja od povprečja republike Slovenije in s tem postopno zmanjševali razlike v razvitosti občine v primerjavi s povprečjem republike, moramo tudi v letu 1987 doseči nadpovprečno rast družbenega proizvoda. Izhodišča na osnovi katerih lahko načrtujemo pozitivni vpliv na obseg družbenega proizvoda so naslednja: — pričakovani ugodnejši pogoji za poslovanje v primerjavi z letom 1986 v nekaterih industrijskih vejah in nekaterih področjih (predelava surove nafte, proizvodnja električnih strojev in aparatov, področje kmetijstva, področje cestnega prometa) — povečanje proizvodnje in storitev na račun novih naložb (obrat UTOK-a v Kobilju, prizidek pri tovarni Deloza in TOKO, redna proizvodnja v obratih LEK-a, obrat keramike, raziskovalna proizvodnja premoga v Benici, povečanje gostinsko-turističnih storitev in prometa v trgovinah zaradi posodobitve mejnega prehoda V Dolgi vasi in novogradnja trgovine v Hotizi in izgradnja letnega kopališča v Lendavi, večje kmetijske proizvodnje zaradi učinkovanja naložb v melioracije, komasacij in drugih agrotehničnih ukrepov; — povečanje racionalnosti poslovanja na osnovi boljšega medsebojnega sodelovanja med OZD na območju občine; — učinki posodabljanja opreme za proizvodnjo (večina OZD); — pričakovani ugodnejši učinki politike skladnejšega regionalnega razvoja SR Slovenije; —• zmanjšanje izgub zaradi koriščenja domačega plina; — pričakovani ugodnejši pogoji za razvoj drobnega gospodarstva; Okoliščine, ki bodo najbolj negativno vplivale na hitrejšo gospodarsko rast občine so: — še vedno neugodni pogoji za pridobivanje dohodka v nekaterih OZD (Petrokemija, Opekama, Primat), — prešibka investicijska sposobnost večine OZD, — kronično pomanjkanje obratnih sredstev v nekaterih večjih OZD (INA Nafta, Gorenje Varstroj, Primat), — velika odvisnost proizvodnje od uvoza surovin in repromate-riala (Petrokemija, Tovarna močnih krmil, Planika, Indip). Stopnja realizacije zastavljene rasti družbenega proizvoda bo v veliki meri odvisna od izvajanja ekonomske politike, ki je predvidena z zvezno resolucijo, od učinkov ukrepov skladnejšega regionalnega razvoja v SR Sloveniji na gospodarski in družbeni razvoj občine, predvsem pa od stopnje optimalnega koriščenja vseh razpoložljivih zmogljivosti. 4.1. V okviru 2% rasti zaposlovanja bo večina novih delovnih mest na razpolago v neposredni proizvodnji v OZD gospodarstva. Za leto 1987 bo značilno, da nobena ne bo bistveno povečala št. zaposlenih, razen na programu konfekcije Indipa in Mure, kjer bo ob koncu leta začelo s priučevanjem 100 novih delavcev Intenzivnejše zaposlovanje, ki bo vplivalo na povečanje zaposlenosti v letu 1987 bo proti koncu leta 1986 v obratu UTOK-a v Kobilju, v začetku leta 1987 v rudniku premoga v Benici za potrebe pomožnih del pri raziskovalni proizvodnji in v kompleksu mejni prehod Dolga vas. Pri opredeljeni rasti zaposlovanja bo na razpolago 160 novih delovnih mest. 4.2. Pričakujemo, da bodo ukrepi ekonomske politike ugodno vplivali na povečanje izvoza večine OZD. Kljub temu bo zahtevna na loga nadomestiti pričakovano zmanjšanje izvoza metanola približno za polovico. Zaradi zahtevnega tujega tržišča se bo povečal uvoz re-promateriala in opreme predvsem v tumiški Planiki. Pri opredelitvi rasti družbenega proizvoda s 3,6 % se bodo lahko razpoložljiva sredstva za končno porabo povečala za 2,8 %. Zaradi pričakovane hitrejše rasti sredstev za amortizacijo na osnovi spremenjenih zakonskih določil in s tem zagotovitve sredstev za enostavno reprodukcijo, se bo dohodek gospodarstva povečal realno za okrog 3,3 %. Ob doseganju take rasti dohodka se obveznosti gospodarstva ne bodo povečale. Tako bo možno zagotoviti realno rast sredstev za osebne dohodke za 2,8 %. 4.3. Ob predvidenih globalnih delitvenih razmerjih se bodo povprečni osebni dohodki in skupna poraba na delavca povečevali različno. Delavci v OZD bodo planirali in razporejali delitvena razmerja ter odločali o rasti sredstev za osebne dohodke in skupno porabo oz. za akumulacijo na osnovi določil iz samoupravnih sporazumov, ki bodo usklajeni z določili republiške resolucije. Rast bruto osebnega dohodka na delavca bo odvisna od rasti sredstev za akumulacijo v primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi ter na osnovi izkazanih rezultatov po kazalnikih, ki so določeni v družbenem dogovoru. Osebni dohodki bodo naraščali v OZD, ki bodo izkazale pozitivne rezultate v primerjavi z rezultati doseženimi v skupini udeležencev samoupravnega sporazuma. Delavci v OZD bo'do dosledno uresničevali načelo, da mora biti vsako povečanje sredstev za OD utemeljeno z boljšimi rezultati dela in poslovanja, ki bodo izkazani s periodičnimi in z zaključnim obračunom. 4.4. Pri oblikovanju sredstev za zadovoljevanje potreb skupne porabe bomo zagotovili sredstva za izvedbo programov za leto 1987, skladno s srednjeročnimi planskimi prioritetami. Prispevne stopnje se v globalu za skupne potrebe ne bodo povečale glede na povprečno višino iz leta 1986, v tem okviru pa se bodo za posamezne družbene dejavnosti oblikovale različno glede na ovrednoteno višino sprejetega letnega programa ter glede na ustvarjene finančne presežke iz leta 1986. 4.5. Rast sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v negospodarskih dejavnostih se bo sprotno usklajevala z rastjo teh sredstev v OZD gospodarstva v občini. Rast povprečnih osebnih dohodkov OZD in skupnostih negospodarstva bo možna na osnovi večjega obsega in kvalitete dela, zmanjševanja števila zaposlenih ter s povečanjem dohodka, pridobljenega iz neposredne svobodne menjave dela. Sredstva skupne porabe, ki se enotno oblikujejo in razporejajo v SR Sloveniji, se bodo oblikovala skladno z opredelitvami iz republiške resolucije za leto 1987. 4.6. Sredstva za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb se bodo v letu 1987 v globalu oblikovala največ po enakih stopnjah kot v letu 1986. Skladno z dogovorom o splošni porabi občin bodo oblikovani prihodki občinskega proračuna. Struktura davkov občanov se bo v letu 1987 spremenila v skladu z novo zakonodajo na tem področju. Predvideva se novi način obdavčevanja pri dejanskem osebnem dohodku po posebnih kriterijih in spremembe pri premoženjskih davkih. 5. Ključne naloge poslovne politike po panogah dejavnosti 5.1. Področja gospodarstva 5.1.1. Industrija in rudarstvo Industrijska proizvodnja bo prispevala večino deleža k ustvarjanju družbenega proizvoda. Skupaj z rudarstvom bo še naprej nosilec gospodarskega razvoja občine. Rast obsega proizvodnje pogojuje boljša izkoriščenost proizvodnih kapacitet, nove naložbe, razmeroma skromna proizvodnja v letu 1986, produktivno zaposlovanje ter izboljšanje organizacije dela. Nasprotno pa omejuje rast proizvodnje iztrošenost proizvodnih kapacitet, dohodkovno nestimuliran izvoz, prešibki razvoj izdelkov; posebej zaradi pomanjkanja strokovnega kadra in šibke povezanosti TOZD z razvojnimi službami v matičnih DO. Posebna naloga industrijske proizvodnje v letu 1987 bo iskanje in uvajanje deloma nadomestnih in dopolnilnih programov za dohod-kovo neperspektivne programe (metanol, opečni izdelki) ter opiranje na lastno znanje v proizvodnji, in trženju. Večina OZD bo vlagala investicijska sredstva v posodobitev opreme za proizvodnjo, nekaj vlaganj pa bo tudi v povečanje proizvodnih kapacitet in raziskave. V sklopu priprav investicij za leto 1988 bo Elektrokontakt TOZD Elektromaterial vodil potrebne aktivnosti za izgradnjo proizvodne hale. V letu 1987 bo pridobljena projektna dokumentacija. Gozdno in lesno gospodarstvo, TOZD Predelava lesa in žaga Lendava bo pripravila projektno gradbeno dokumentacijo za izgradnjo proizvodne hale za proizvodnjo polproizvodov iz lesa. Povečanje proizvodnih kapacitet bodo predstavljale naslednje investicije: — rekonstrukcija stavbe starih naftnih delavnic za potrebe redne proizvodnje keramike, začetne letne kapacitete 50 ton, — dokončanje nove proizvodne hale v INA Nafti za potrebe stojnih delavnic, i zgradnja fenol-formaldehidne linije v INA Nafti, TOZD Petrokemija — dokončanje linije za desulfurizacijo bencina in povečanje re-zervoarskih kapacitet v INA Nafti — TOZD Rafinerija, — dokončanje prizidka k proizvodni hali pri obratu TOKA v Žižkih — začetek raziskovalne proizvodnje premoga z letno proizvodnjo do 10.000 ton. — izgradnja proizvodne hale konfekcije pri Indipu.' Poleg naštetih investicijskih vlaganj bodo nekatere OZD vlagale večja finančna sredstva v posodobitev opreme. Te naložbe so posebej pomembne ob dejstvu, da ima večina OZD visoko odpisanost in zastarelost sredstev za delo. Največje naložbe v te namene predvidevajo izvozno intenzivne OZD, kot so Planika TOZD Tovarna obutve Turnišče in Gorenje Varstroj. V občini bomo vodili aktivnosti, da bi OZD gospodarstva na osnovi samoupravnega sporazumevanja namenile določeni del poslovnega sklada za sovlaganje v razvojno perspektivne programe v občini. Združevanje investicijskih sredstev bomo predvideli kot interesno sovlaganje s ciljem ustvarjanja skupnega prihodka in kot solidarnostno združevanje in kreditiranje investitorjev pod ugodnejšimi pogoji, z namenom pospeševanja hitrejšega razvoja občine. Za potrebe nadaljnjih raziskav premoga v Benici bomo uredili potrebno infrastrukturo, da bodo raziskovalna dela nemoteno Dotekala. V začetku leta 1987 bodo potrebe po zaposlitvi okrog 20 delavcev. Doseganje večje proizvodnje bo tako ob razmeroma skromnem povečanju proizvodnih kapacitet v pretežni meri odvisno od boljšega izkoriščanja obstoječih kapacitet, posebej na programih, ki so tržno zanimivi. Pri teh programih bodo OZD vodile aktivnosti za uvajanje večizmenskega dela, odpravljanje ozkih grl in uvajanje novih proizvodov v redno proizvodnjo. 5.1.2. Kmetijstvo Kmetijska proizvodnja bo v primerjavi s predhodnim letom dosegla 3,8% rast. Za dosego tega cilja bomo povečali intenzifikacijo na obstoječih obdelovalnih površinah. Poleg tega pa pričakujemo tudi pozitivne učinke ukrepov pristojnih zveznih in republiških organov za izboljšanje ekonomskega položaja in reprodukcijske sposobnosti kmetijstva. Posebno skrb bomo namenili usposabljanju in kadrovski krepitvi strokovnih služb v področja kmetijstva in veterine. V leto 1987 se prenašajo nekatere neizvedene investicije kot so: izgradnja prevzemnega centra za grozdje, hidromelioracija s komasacijo na območju Turnišče II. 25 ha ter Dobrovnik — Strehovci 350 ha: sistem za namakanje Dobrovniški pašnik — Žitkovci 200 ha. V plan za leto 1987 se prenaša iz leta 1986 melioracija na območju Dobrovnik II (52 ha). Poleg tega bo investicijska aktivnost v kmetijstvu usmerjena v: nabavo mehanizacije, gradnjo spremljajočih objektov na EE Ginje-vec, obnovo vinogradov 25 ha, izvedbo melioracije na območju Kasa-laš 20 ha, izgradnjo detajlne obnove (drenaž) na območju Ujred 114 ha ter Zatak 200 ha in nakup zemlje od zasebnega sektorja cca 50 ha pri KG Rakičan TOZD Poljedelstvo in govedoreja Lendava; ter v pripravo urbanistične dokumentacije za melioracije na območju Gatiš-če—Žižki in Gosposko—Grudje pri KZ Lendava. Na osnovi setvenega plana 1986/87 bomo pridelovali pšenico na 2855 ha, od tega v družbenem sektorju na 705 ha ter v zasebnem na 2150 ha, skladkomo peso na 562 ha, koruzo na 4612 ha ter oljno ogr-ščico na 146 ha. Za doseganje planske obveze odkupa pšenice 4050 ton bi morali v zasebnem sektorju zagotoviti tržnost 1420kg/ha poleg tega pa bo družbeni sektor predelal 3660 ton. Za normalno obratovanje prevzemnega centra za grozdje bomo zagotovili 1000 ton tržnih viškov grozdja, od tega 800 ton v zasebnem in 200 ton v družbenem sektorju. Sredstva sklada za intervencije in pospeševanje kmetijstva v občini Lendava bomo usmerjali v: — pospeševanje živinorejske proizvodnje na domači krmni osnovi — zagotavljanje družbeno organizirane zasebne proizvodnje — delovanje kmetijske pospeševalne službe — druge naloge v smislu krepitve materialne podlage družbeno-organizirane kmetijske proizvodnje ter v te namene vključevali tudi sredstva republiškega sklada. Z namenom ohranjanja in krepitve čistih kmetij bomo preko kmetijsko-zemljiške politike izvajali določila zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč, z davčno politiko ter z večjim odkupom kmetijskih zemljišč KŽ Lendava v smislu krepitve čistih kmetij. V gozdarstvu bomo z racionalnim izkoriščanjem letne mase in sprotnim pogozdovanjem zagotavljali sedanji obseg gozdnih površin. 5.1.3. Energetika V letu 1987 bomo nadaljevali z raziskavami na nafto, plin in premog. Najpomembnejše investicijske naložbe na tem področju se bodo izvajale v skladu s srednjeročnim programom raziskav. Načrtovane so tri nove globoke vrtine v globino do 4600 m in sicer Rakičan L, Nor-šinci L in Gabemik pri Ptuju. Povečala se bo tudi proizvodnja plina na cca 10.000 tisoč m3 iz obstoječih vrtin ter nadaljevale aktivnosti za izgradnjo skladišča plina, predvidena kapaciteta 100—150 mi m3 na ciklus. INA Nafta bo proučila tehnološke možnosti za povečanje deleža domačega plina iz Zebanca pri proizvodnji metanola (DO 2/3). Na področju elektrogospodarstva se bodo izvajale naslednje investicije: — nadaljevanje izgradnje 20 KV daljnovoda Strehovci—Dobrovnik — izgradnja transformatorskih postaj z daljnovodnimi priključki na nizkonapetostno omrežje v Doljnji Bistrici, Nedelici (Ginjevec) Čentibi in Dolgi vasi (Dolac) — nadaljevanje izgradnje nizkonapetostnega omrežja v Kobilju, Čentibi (pokopališče) in Dobrovniku — izgradnja poslovnih prostorov za rajon Lendava. 5.1.4. Gradbeništvo OZD s področja gradbeništva bodo tudi v naslednjem letu odvisne od pridobljenih del izven območja občine, v kolikor se ne bodo bolj angažirale za pridobitev del v občini; potrebe po izvajanju gradbenih del se bodo namreč v letu 1987 povečale. Konstruktor TOZD Gradbenik načrtuje bistveno zmanjšanje poslov v tujini, Gorenje Varstroj TOZD Montaža—Purleh pa bo nekoliko povečal izvajanje del v tujini. Še nadalje ostaja aktualna naloga glede tesnejšega povezovanja OZD gradbeništva pri izvajanju gradbenih in inštalacijsko-obrtnih del. Nosilci te naloge bodo vse OZD s področja gradbeništva v občini, koordinator aktivnosti pa izvršni svet s sodelovanjem komisije za pospeševanje poslovno tehničnega sodelovanja ter združevanja del in sredstev med OZD na področju gradbeništva. TOZD Gradbenik bo pristopil k izgradnji L faze proizvodne hale za preselitev spremljajočih programov gradbene dejavnosti s Kolodvorske ulice. 5.1.5. Promet in zveze Osnovna naloga področja prometa bo v letu 1987 izboljšanje izkoriščenosti prevoznih kapacitet, obnova voznega parka, povečanje obsega storitev na tujem tržišču in izboljšanje obsega in kvalitete servisnih storitev za motorna vozila. Proučiti bo potrebno smotrnost izvajanja servisne dejavnosti v podaljšanem delovnem času oz. v dvoizmenskem delu ter na tej osnovi prilagoditi opravljanje teh storitev potrebam občanov in združenega dela. Integral TOZD Promet in delavnice bo povečala število transportnih enot za 5 vozil in 3 specialne prikolice, nabavila vozilo za servis na terenu ter vlagala v opremo servisnih delavnic. V vječji meri bomo vključevali kapacitete zasebnih prevoznikov v organizirane storitve preko poslovne enote Avtoradgo-ne in Integrala TOZD Promet in delavnice za potrebe združenega dela občine. 5.1.6. Trgovina DO Mercator Univerzal bo nadaljevala z izboljšanjem trgovske mreže v občini z namenom, da se izboljša osnovna preskrba prebivalstva, preskrbela za izboljšanje asortimana vseh vrst blaga, nadaljevala s specializacijo trgovin in izboljšala splošno organizacijo prodaje. Investicijska sredstva bodo vložena v novogradnjo samopostrežbe in bifeja v Hotizi. Ista delovna organizacija bo tudi nosilec maloobmejne blagovne menjave in si bo prizadevala za povečanje oblik in obsega gospodarskega sodelovanja. Za izboljšanje ponudbe s tehničnim blagom bo Gorenje iz Titovega Velenja v Lendavi zgradilo prodajni center za prodajo izdelkov Gorenja. V začetku leta bomo sprejeli predpis o zagotavljanju potrebnih finančnih sredstev za financiranje občinskih blagovnih rezerv. 5.1.7. Gostinstvo in turizem Osnovna usmeritev dejavnosti bo izboljšanje kvalitete storitev in s tem povečanje nočitvenih in drugih pripadajočih kapacitet, predvsem zdraviliških. K izboljšanju gostinsko-turističnih ponudb v občini bodo prispevali nekateri novi objekti: letno kopališče v Lendavi pri hotelu Lipa, posodobitev mednarodnega mejnega prehoda v Dolgi vasi, predvsem objekti Kompasa in Integrala in gostinski prostori TOŽD Naravno zdravilišče v sklopu avtobusne postaje v Lendavi. V pričakovanju povečanja tranzitnega prometa skozi mesto Lendava bo toliko bolj pomembna kvaliteta in raznovrstnost gostinsko-turističnih storitev, zato bodo k kompletnejši ponudbi morale več prispevati tudi ostale dejavnosti gospodarstva, drobnega gospodarstva in družbenih dejavnosti. Nosilec gostinsko-turistične dejavnosti Integral Golfturist TOZD Naravno zdravilišče bo v večji meri popestril turistično ponudbo, ki jo nudijo naravne značilnosti pokrajine, znane turistične točke, predvsem kultumo-zgodovinski spomeniki in bližnje lendavske gorice. Ista organizacija bo pridobila dodatne nočitvene zmogljivosti, predvsem za koriščenje ob turističnih konicah. Turistično društvo Lendava bo še povečalo svojo vlogo pri povečanju in izboljšanju turistične ponudbe, predvsem s popularizacijo lendavske trgatve, akcijami za čisto in urejeno okolje ter sodelovalo pri varovanju in obnovi kulturnih, zgodovinskih in naravnih vrednot. 5.1.8. Drobno gospodarstvo Hitrejši razvoj drobnega gospodarstva v občini bo pogojen z ustreznejšo ekonomsko politiko, ugodnejšo davčno, cenovno in kreditno politiko in možnostjo vključevanja enot drobnega gospodarstva v poslovno sodelovanje OZD gospodarstva. V okviru tako zastavljene politike bomo še posebej vzpodbujali programe, ki se bodo s kooperacijskimi donosi vključili v proizvodne programe OZD ter deficitarne proizvodne in storitvene dejavnosti. Deficitarne obrtne dejavnosti bodo imele prioriteto tudi pri pridobivanju poslovnih prostorov in zemljišč za gradnjo poslovnih prostorov: Se naprej bomo omogočali opravljanje popoldanske obrti v skladu z določili Obrtnega zakona na področju deficitarnih storitvenih dejavnosti, na drugih področjih pa le izjemoma za dobo do dveh let. Z ukrepi pospeševanja obrtne dejavnosti bomo v večji meri zadovoljili potrebe po obrtnih storitvah ter z zaostreno kontrolo in zaostreno kaznovalno politiko preprečevali pridobivanje dohodka, ki ni rezultat dela. Z istimi ukrepi bomo preprečevali tudi šušmarstvo. V okviru obrtne zadruge LINDAU bomo vzpostavili takšno poslovno in samoupravno organiziranost, ki bo v stanju nuditi komplet-nejše zadovoljevanje potreb združenega dela in občanov. Pomembna naloga zadruge bo povezovanje enot drobnega gospodarstva v proizvodne programe gospodarstva. 5.1.9. Politika ekonomskih odnosov s tujino Povečanje obsega izvoza je vsekakor vezano na izboljšanje pogojev za izvoz. Glede na ofenzivno zastavljeno ekonomsko politiko v Jugoslaviji, ki bo zagotavljala ugodnejše izvozne pogoje, bodo organizacije združenega dela izvedle aktivnosti, za povečanje izvoza oz. vključevanje v prodajo na zahtevnih tujih tržiščih. Ti notranji ukrepi bodo predvsem naslednji: izboljšanje kakovosti proizvodnje, izpolnjevanje dobavnih rokov, izboljšanje racionalnosti poslovanja, postopno zmanjševanje proizvodne odvisnosti od uvoza, vključevanje OZD v izvozne programe organizacij, ki so že uveljavljene na tujih tržiščih, vključevanje v izvoz z novimi, tehnološko izpolnjenimi proizvodi. V letu 1987 bo osnovna naloga pri izvozni naravnanosti občinskega gospodarstva, intenzivno vključevanje v izvoz OZD, ki se do sedaj niso oz. so se zelo malo vključevale v ekonomske odnose s tujino. Le tako bomo v stanju nadalje povečevati izvoz ob dejstvu, da bo nujno zmanjšati izvoz proizvodov, ki prinašajo izraziti negativni finančni efekt. Zmanjšanje izvoza metanola bo moral nadoknaoiti izvoz drugih proizvodov. Največja izvoznika bosta Planika, TOZD Tovarna obutve Turnišče in Gorenje Varstroj, nekateri se odpirajo možnosti tudi za izvoz sanitarnih kabin in nekaterih novih proizvodov varilne tehnike. Načrtovana 5 % globalna rast izvoza je seveda možna ob bistvenem povečanju izvoza blaga in storitev predvsem naslednjih OZD: Primat, Deloza, Integral TOZD Promet in delavnice ter TOZD Naravno zdravilišče, Elektrokontakt TOZD Elektromaterial. Predelava mesa, Indip, INA Nafta z izvozom lepil in nekaterih naftnih derivatov. Uvoz se bo povečal za okrog 4 %. Izrazita izvozna naravnanost tumiške Planike bo tudi zahtevala povečanje uvoza repromateriala in opreme, od uvoza je odvisna tudi proizvodnja električnih strojev in apafatov, proizvodnja krmil in proizvodnja dvižne opreme. 5.2. Gospodarska infrastruktura Na področju gospodarske infrastrukture bomo nadaljevali z dograjevanjem družbenoekonomskih odnosov v samoupravnih interesnih skupnostih in proučili ustreznost in racionalnost v sedanji organiziranosti strokovnih služb SIS materialne proizvodnje. Posebne naloge bo potrebno izvajati v skladu z dinamiko raziskovalnih del za potrebe rudnika premoga v Benici ter v okviru področja organiziranja in delovanja samoupravnega sklada stavbnih zemljišč. 5.2.1. Stanovanjsko gospodarstvo V letu 1987 bo Samoupravna stanovanjska skupnost iz sredstev solidarnosti odkupila 8 stanovanj v Župančičevi ulici 6 Lendava, v okviru rekonstrukcije nove strehe v Tomšičevi ulici pridobila 4 stanovanjske enote ter skladno s predpisi subvencionirala stanarine imetnikom stanovanjskih pravic. Iz sredstev vzajemnosti bo kreditirala 27 stanovanjskih enot v Centralni coni v Lendavi in 4 stanovanja v Turnišču. Stanovanjska skupnost bo sofinancirala stanovanjski del objekta v poslovno stanovanjske zgradbe v Lendavi in Črenšovcih v kolikor bo prišlo do realizacije teh objektov. Iz sredstev stanarin in najemnin se bo remontirala kotlovnica na Trgu ljudske pravice 11 ter drugi del stanovanjske zgradbe v Tomšičevi ul. 8. Iz preostalih sredstev stanarin, ki bodo na razpolago skupnostim stanovalcev se bodo vzdrževali stanovanjski objekti po sprejetih programih. Nadaljevalo se bo z aktivnostmi za ustanovitev stanovanjske zadruge v kolikor bomo ugotovili, da bo dovolj zainteresiranih potencialnih investitorjev. Cenovno politiko stanarin bomo vodili v smeri postopnega doseganja ekonomske stanarine do leta 1990. Individualna stanovanjska gradnja v naseljih bo možna samo na območjih, ki jih določajo urbanistični redi oz. kjer gradnja ne bo v nasprotju s prostorskim delom družbenega plana občine. V mestu Lendava bomo uredili zemljišča za stanovanjsko gradnjo; pri zasebni stanovanjski gradnji pa bomo dali prioriteto vrstni gradnji stanovanjskih hiš v skladu z zazidalnim načrtom centralne cone v Lendavi. Sklad stavbnih zemljišč bo pridobival stavbna zemljišča na vseh območjih, kjer so sprejeti zazidalni načrti — družbena in individualna stanovanjska gradnja v k. o. Črenšovci in k. o. Lendava, za proizvodne objekte pa v industrijski coni v Lendavi. V II. polovici leta 1987 bomo pristopili k urejanju stavnih zemljišč za individualno gradnjo na podlagi investicijskega programa v k. o. Črenšovci in del mesta Lendava (mlin — Dolga vas). Sklad bo prav tako vodil aktivnosti za pozidavo prostih nepozidanih zazidalnih površin, ki jih ima v upravljanju znotraj naselij in v mestu Lendava. V letu 1987 bo potrebno izdelati naslednje prostorsko izvedbene akte za potrebe gradnje: — - zazidalni načrt za individualno gradnjo v mestu Lendava (kare mlin — Dolga vas) in za naselje Odranci, — ureditveni načrt za naselje Kobilje in Velika Polana, — revitalizacija starega mestnega jedra v Lendavi. 5.2.2. Komunalno gospodarstvo V letu 1987 bomo pričeli z dosedaj največjo investicijo — izgradnjo kompleksa čistilne naprave za mesto Lendava. Dokončali bomo prvo fazo t. j. kolektor št. 1 iz mesta Lendava. Vodili bomo aktivnosti za izgradnjo druge faze čistilne naprave t. j. objekt ter kolektor št. 3 iz industrijske cone, ter skušali v drugem polletju pričeti z izgradnjo. Poleg tega bomo izvajali še naslednje naloge: — razširili bomo vodozajetje za mesto Lendava in okolico na področju vodnega zajetja pri Gaberju, — uredili bomo nove lokacije odlagališč komunalnih odpadkov, — pripravili bomo dokumentacijo za izgradnjo krožnega primarnega vodovoda D. Lakoš—Trimlini—suha Terma — začeli s postopno izgradnjo čistilne naprave v Turnišču, — prenos centralnega ogrevanja v Gidos TOZD Komunala. Dinamika realizacije navedenih naložb bo odvisna od dotoka sredstev od komunalnega prispevka, ter sredstev ostalih sovlagateljev. 5.2.3. Prometna infrastruktura V letu 1987 bomo pristopili k preplastitvi regionalne ceste Dolga vas—Kamovci v dolžini 7650 m. Realizacija investicije je odvisna od dotoka sredstev republiške SIS za ceste. Asfaltirali bomo naslednje odseke lokalnih cest: — št. 4212 Gornja Bistrica, v dolžini 1000 m — št. 4208 Velika Polana—Žižki v dolžini 1200 m — št. 4213 Mala Polana (Mačkovci) v dolžini 1200 m Asfaltirana bo tudi cesta BeniCa—Petišovci v dolžini 2.500 m, v kolikor bodo to zahtevale potrebe rudnika premog? v Benici. Razen navedenih investicij bomo v okviru finančnih možnosti skrbeli za tekoče vzdrževanje objektov prometne infrastrukture. Pristopili in dokončali bomo dograditev avtobusne postaje v Lendavi. Nosilci aktivnosti za dograditev avtobusne postaje bodo Certus TOZD Avtobusni promet M. Sobota, KS Lendava in IS SO Lendava s pomočjo OZD v občini kot sovlagatelji. 5.2.4. Požarna varnost Investicijska sredstva bomo namenili za preureditev prostorov v obstoječem gasilskem domu v Lendavi za potrebe dojave požara iz industrijske cone, za zagotovitev dežurne službe in ureditev delavnice za servisiranje priročnih gasilnih sredstev in druge gasilne opreme. Združena sredstva se bodo uporabila tudi za nakup lahkega orodnega vozila, gasilskih armatur in osebnih zaščitnih sredstev. Del sredstev bomo namenili tudi za izobraževanje in usposabljanje gasilskega kadra in občanov. 5.2.5. Vodno gospodarstvo Na področju vodnega gospodarstva bomo posvečali večjo pozornost rednemu vzdrževanju vodotokov in drugih vodnogospodarskih objektov. V Benici bomo opravili vodno-ureditvena dela na Muri. Pripravili bomo potrebno dokumentacijo za ureditev vodnega režima vodotoka Črnca. Območna vodna skupnost Mura bo sofinancirala izgradnjo čistilne naprave v Lendavi. 5.2.6. PTT promet DO za PTT promet in Območna SIS za PTT promet M. Sobota bosta v letu 1987 na področju naše občine izvajale naslednje investicije: — dobava in montaža prenosnega sistema na relaciji VATC Lendava — GATC M. Sobota, kapacitete 120 kanalov — nabava opreme za razširitev VATC Lendava, s kapaciteto 90 medkrajevnih priključkov in 1000 naročniških priključkov — nabava opreme za razširitev KATC Črenšovci — kapaciteto 768 naročniških priključkov — nabava opreme za prenosni sistem na relaciji VATC Lendava—KATC Črenšovci s kapaciteto 30 kanalov — ureditev poštne zgradbe v Dobrovniku Iz sredstev občinskega samoprispevka, sredstev bodočih naročnikov telefonskih priključkov ter iz sredstev komunalne skupnosti bomo dokončali medkrajevno PTT kanalizacijo na relaciji Lendava— Dolga vas—Mostje. V kolikor bodo izkazane potrebe za izgradnjo rudnika premoga v Benici, se bo v letu 1987 pristopilo k izgradnji PTT kanalizacije Lendava—Pince. Pristopili bomo k izdelavi projektne dokumentacije za medkrajevno PTT kanalizacijo za relacijo Lendava—Hotiza. Krajevne skupnosti Lendava, Dolga vas, Mostje in Gorice bodo iz sredstev bodočih naročnikov financirale razvodno telefonsko omrežje. 5.3. Družbene dejavnosti S politiko razbremenjevanja gospodarstva, bodo možnosti za delovanje družbenih dejavnosti omejene na obseg programov iz leta 1986. Prispevne stopnje bodo v globalu ostale na povprečju predhodnega leta, znotraj okvira vseh dejavnosti pa se bodo oblikovala sredstva različno za posamezne namene. Realno več sredstev bo potrebno zbrati za potrebe kulturne in telesne kulture, ki sta bili v zadnjih letih najbolj zapostavljeni. Programi investicijskih vlaganj se bodo v glavnem financirali iz sprejetega referendumskega programa, samoprispevkov občanov in republiških solidarnostnih sredstev. Ljubljanska banka, p. e. Lendava bo zgradila prizidek k obstoječi stavbi v Lendavi za razširitev poslovnih kapacitet za poslovanje z občani. 5.3.1. V osnovnem šolstvu bomo usklajevali obseg vzgojnoizobra-ževalne dejavnosti, izenačevali pogoje dela na šolah v občini, nadaljevali s prenosi osnovne šole in dograjevanju šolskega prostora. Na področju vzgoje in izobraževanja bomo ob upoštevanju osnovnih usmeritev in načel preobrazbe osnovne šole dali prednost naslednjim nalogam: * 4 — zagotovljenemu programu v osnovni šoli — nadaljnjemu izboljšanju materialnega položaja vzgojnoizo-braževalnih zavodov — izenačevanju pogojev dela na osnovnih šolah v občini — dograjevanju vsebine dela in izpolnjevanju nalog vzgoje in izobraževanja skladno z zakonom o osnovnih šolah — racionalni organizaciji vzgojnoizobraževalnega dela — vzpostavljanju boljše povezave s šolami usmerjenega izobraževanja — zagotavljanju pogojev za razvoj šolstva narodnosti in dvojezičnega šolstva. Na področju dograjevanja šolskega prostora bomo pripravili projektno dokumentacijo in pričeli z gradnjo prizidka in telovadnice pri OŠ Turnišče ter izvedli nujna manjša popravila na šolskih zgradbah. 5.3.2. Usmerjeno izobraževanje bo prilagodilo svoje programe v skladu s prenovo izobraževalnih programov, ki bodo sprejeti na ravni republike. Prioritetna naloga srednje šole kovinarske, pedagoške in ekonomske usmeritve v Lendavi bo, da v sodelovanju z Občinsko skupnostjo za zaposlovanje, REK-om Titovo Velenje in Izvršnim svetom animira mlade za poklice v rudarstvu in organizira oddelek rudarske usmeritve v Lendavi. Hkrati bo potrebno zagotoviti tudi preko združevanja sredstev gospodarstva, posodabljanje opreme s sodobnimi učili. 5.3.3. V zdravstvenem varstvu si bomo prizadevali zagotoviti hitrejši razvoj osnoynega zdravstvenega varstva in relativno počasnejšo rast bolnišničnega zdravstvenega varstva. Prizadevali si bomo za večjo racionalizacijo dela, pri tem pa bo potrebno zagotoviti boljšo strokovno in dohodkovno povezanost med zdravstvenimi organizacijami združenega dela v občini Lendava ter dosledno upoštevati določila SaS o delitvi dela v slovenskem prostoru. Da bi to dosegli bomo morali izvajati naslednje ukrepe: — posvetili večjo skrb preventivnim oblikam zdravstva (zdravstvena prosveta, vzgoja in aktivnejši odnos do lastnega zdravja) — začeli s skupinsko obravnavo in delom z bolniki s kroničnimi degenerativnimi in socialnimi boleznimi (hipertoniki, diabetiki) — preprečevali odliv v tistih medicinskih storitvah, za katere smo organizirani v Pomurju — zagotovili večjo aktivnost za sprotno spremljanje bolniškega staleža v OZD. Za izvrševanje navedenih nalog bomo preko svobodne menjave dela zagotovili sredstva za sodobno medicinsko opremo in strokovno usposobljenost kadra. Posebno skrb pa bomo posvetili zaposlovanju visokostrokovnega kadra v TOZD ZD Lendava. Na področju investicijske dejavnosti bomo skupaj z ostalimi pomurskimi občinami nadaljevali z dograditvijo regijske bolnišnice in v okviru materialnih možnosti ustrezno rekonstruirali prostore lekarne v Lendavi. 5.3.4. Otroško varstvo: V občinski skupnosti otroškega varstva Lendava bomo v letu 1987 izvajali naslednje naloge: a) zagotavljali vsem novorojencem iz naše občine paket, ravno tako tudi nezaposlenim ženam delavcev iz drugih republik, ki so zaposleni v naši občini; b) usklajevali nadomestila za čas porodniškega dopusta z rastjo osebnih dohodkov zaposlenih; c) vključiti čim več otrok v dnevno varstvo ;• d) za otroke od 3 let do priprave na šolo, ki niso vključeni v vzgojnovarstveni program bomo organizirali krajše vzgojne programe; e) vsem otrokom, ki niso v dnevnem varstvu bomo zagotovili celoletno pripravo na šplo, na narodnostno mešanem področju pa 2 leti pred vstopom v šolo. Investicijska vlaganja bodo namenjena za dokončanje ureditve okolice z igriščem pri enoti WO v Crenšovcih. 5.3.5. Na področju socialnega skrbstva bomo skladno z določili samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske skupnosti socialnega skrbstva za obdobje 1986—1990 v letu 1987 uvrstili v prioritetne naslednje naloge: 1. Sprotno usklajevanje socialnovarstvenih pomoči: — družbeno denarne pomoči kot edini tako dopolnilni vir za preživljanje; — nadomestilo za invalidnost po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb ter dodatek za tujo nego in pomoč; — za vse ostale oblike pomoči iz naslova socialno varstvenih pravic v skladu s sprejetim sporazumom o socialno varstvenih pomočeh v SR Sloveniji. Sistem rednih valorizacij, bi veljal za vse prejemke in temeljil na četrtinah resolucijske ocene rasti osebnih dohodkov za leto 1987. 2. Celovita družbena skrb za starejše občane bo temeljila na razvijanju oblik prostovoljnega socialnega dela z vključevanjem družbenih organizacij in društev ter drugih v sosedski pomoči ter negi na domu. Strokovni usmerjevalec te dejavnosti bo GSD Lendava. 3. Vzgojno motenim občanom, ostarelim in osamelim bolnim te-lesno-invalidnim in duševno prizadetim bo omogočeno vključevanje v zavodsko in domsko varstvo. Otrokom iz socialno problematičnih družin, ali zaradi usposabljanja pa bomo omogočili vključevanje v rejništvo. 4. V programu reševanja socialno ekonomskih razmer Romov na območju občine Lendava bo v letu 1987 prioritetna naloga urejevanje pitne vode (vodovoda). S sodelovanjem v celovitem programu bomo spodbujali aktivnosti za njihovo hitrejše zaposlovanje, preventivno zdravstveno varstvo ter za hitrejše prilagajanje v družbeno življenje KS (krajevno samoupravo) kjer so romska naselja. 5. V odnosih svobodne menjave med uporabniki in izvajalci bodo slednji še naprej razvijali svojo dejavnost s pristojnimi komisijami v KS, družbenimi organizacijami in društvi ter drugimi z namenom dvigniti socialno varstvene storitve na še večjo kvalitetno raven. 6. Občinska skupnost socialnega skrbstva Lendava bo udeležena v skupnem programu Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije. Z združevanjem sredstev za naloge širšega pomena, za določen obseg dejavnosti (denarne pomoči) pa deležna solidarnostnih sredstev. 5.3.6. Raziskovalna dejavnost mora več prispevati k dviganju kvalitete izdelkov v višje vrednostne razrede, k zmanjševanju porabe energije na enoto proizvoda ter pospešiti aktivriosti za koriščenje cenejših virov energije. Občinska raziskovalna skupnost bo zagotovila pogoje za širjenje' raziskovalne dejavnosti in sicer tako, da se pospeši delo obstoječih inventivnih komisij v TOZD, kakor tudi z ustanovitvijo komisij v tistih sredinah, kjer jih še ni. Prav tako bo potrebno vzpostaviti sodelovanje s šolami na področju občine, da v okviru svojih programov posvetijo posebno skrb spoznavanju inventivne dejavnosti. V okviru Občinske raziskovalne skupnosti bomo financirali oziroma sofinancirali raziskovalne naloge, ki so skupnega pomena za razvoj občine s prioriteto na kmetijskem področju in področju potencialnih virov energije, kakor tudi raziskave na področju družbenih dejavnosti, s povdarkom na problematiki dvojezičnosti. 5.3.7. Zaposlovanje mora v naslednjih letih prispevati k izboljšanju strukture zaposlenih, čeprav v letu 1987 tega cilja v globalu ne bomo mogli zasledovati zaradi povečanja delovno intenzivnih programov (Utok, Indip). Za večje zaposlovanje strokovnih kadrov pa bomo vodili naslednje aktivnosti: 1. Glede na dokaj visoko raven izobrazbe priliva iz šol bomo tekoče izboljševali strokovnost zaposlenih tako, da bi v okviru razpoložljivih novih delovnih mest zaposlili vsaj 1/5 delavcev z višjo in visoko strokovno izobrazbo, predvsem tehničnih poklicev. Zato opredeljujemo zaposlovanje mladih strokovno usposobljenih kadrov kot prednostno nalogo. 2. Vse hitrejši tehnološki razvoj bo v še večjem obsegu zahteval organizacijske razvojne spremembe s prekvalifikacijo, dokvalifikacijo in izobraževanje že zaposlenih in nezaposlenih delavcev. To področje je pomembna naloga kadrovskih služb. 3. Strokovna služba skupnosti za zaposlovanje bo v še večjem obsegu sledila gibanjem zaposlovanja na podlagi letnih načrtov zaposlovanja OZD (analitična obdelava), kvaliteti zaposlovanja, ugotavljanju vzrokov porasta nadurnega in pogodbenega dela, odstopanja ki so prisotna pri vključevanju v zaposlitev brezposelnih in invalidnih oseb. 4. Ukrepi za vzpodbujanje malega gospodarstva — obrti bi v prihodnjem obdobju morali dati večje možnosti zaposlitve v zasebnem sektorju. 5. Na področju štipendiranja bo v še večjem obsegu potrebno slediti spremembam in dopolnitvam SaS o štipendiranju, h kateremu so pristopile skorajda vse OZD in DS v občini. Vsa prizadevanja na področju kadrovskih štipendij morajo biti ne le v razpisovanju kadrovskih štipendij, ampak da bodo te v največjem številu tudi podeljene. Združeno delo bo za načrtovanje tehnološko zahtevnejših programov potrebovalo predvsem kader z višjo in visoko izobrazbo. Štipendiranje iz združenih sredstev bo prilagojeno kriterijem socialno ekonomskega položaja učencev in študentov v skladu s SaS o uresničevanju socialno varstvenih pravic. 6. Občinska skupnost za zaposlovanje bo v letu 1987: — zagotovila socialno varnost brezposelnim upravičencem do denarnih nadomestil in denarnih pomoči, s še večjim prizadevanjem, da v sodelovanju z OZD dosežemo čimprejšnje vključevanje le-teh v delo; — nadaljevala s prizadevanji za ustanovitev invalidskih delavnic (priprava elaborata) in za nadaljnji razvoj delavnic pod posebnimi pogoji za delo zmerno in težje duševno prizadetih oseb. Področje zaposlovanja, zagotavljanje socialne varnosti brezposelnim, preusposabljanje delavcev, usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb ter štipendiranje, so pomembna sestavina družbeno ekonomskega razvoja občine. To področje zavezuje, da ga upoštevamo, v planiranju na vseh ravneh. 5.3.8. Občinska kulturna skupnost bo skupaj z izvajalskimi organizacijami zastavila svoje programe dela tako, da bo zasledovala naslednje cilje: — približati kltume programe delovnim ljudem in občanom — popestriti delo v kulturnih društvih — vzpodbujati in razvijati sodelovanje kulturnih društev na narodnostno mešanem področju z LR Madžarsko in pripadniki madžarske narodnosti v drugih republikah in pokrajinah. V letu 1987 bomo povečali število naslovov periodike v osrednji knjižnici v Lendavi, ravno tako bomo povečali število novo nabavljenih knjig v primerjavi z letom 1986. Na področju varstva naravne in kulturne dediščine bomo opravili naslednja vzdrževalna dela: a) prekrivanje streh v Novem Tomažu — sofinanciranje b) ureditev Trajberjeve zidanice c) sanacija Copekovega mlina č) popravilo strehe na zidanici Miška Kranjca d) sanacija Domačije Miška Kranjca — Muzeja naprednega tiska e) Dokončanje kulturnega doma v Dobrovniku Ta program je usklajen s prizadevanji Zavoda za spomeniško varstvo Maribor (a-č). Ta vzdrževalna dela se nadaljujejo iz leta 1986, razen pod točko a. Skupaj z Zavodom za spomeniško varstvo Maribor se nadaljuje delo na občuvanju Krajinskega parka in izdelavi plakata Ogrožene razstline v Pomurju. Ostale aktivnosti: likovna kolonija, razstava domačega umetnika, doma in na Madžarskem, razstava madžarskega umetnika v Lendavi, izdaja Lendavskih zvezkov, prireditve literarnih večerov in knjižnih razstav v letu 1987 bodo izvajana v enakem obsegu kot leta 1986. Na področju ljubiteljske dejavnosti bodo občinska kulturna skupnost ZKO, OZD in KS vspodbujale tudi delovanje ljubiteljske dejavnosti. V ta namen bosta občinska kulturna skupnost in zveza kulturnih organizacij v občini zastavile in uskladile svoje programske aktivnosti z izvajalskimi organizacijami in društvi, tako, da bodo doseženi naslednji cilji: — popestritev programov kulturnih društev . --------povečati dostopnost programov delovnim ljudem in občanom — vzpodbujali in razvijali sodelovanje kulturnih društev še posebej na narodnostno mešanem področju, z društvi na madžarskem ter v drugih republikah in pokrajinah. 3.3.9. Na področju telesne kulture bodo v letu 1987 potekale aktivnosti v obsegu, ki je opredeljen v samoupravnem sporazumu o temeljih plana TKS za obdobje 1986—1990. Posebna skrb bo namenjena izvajanju množično-rekreativne dejavnosti v vzgojno varstvenih organizacijah, šolskih športnih društvih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Za tekmovalne ekipe, ki so vključene v republiške športno-rekreativne sisteme bomo zagotovili optimalne delovne in tekmovalne pogoje ter skrbeli za izboljšanje strokovnega dela. Zaradi izredno velike fluktuacije organizacijskega in strokovnega kadra bomo posvetili pozornost tudi vzgoji in izobraževanju strokovnih delavcev ter postopno zagotovili ustrezen kader, predvsem na tistih telesnokultumih področjih, kjer delo ni dovolj strokovno in kvalitetno. Nadaljevali bomo z urejevanjem in dograjevanjem športnih igrišč in objektov v krajevnih skupnostih, kjer obseg in razmah dejavnosti zahteva širitev telesnokultumih površin. Razvijali bomo f mednarodno sodelovanje in vzpodbujali športna srečanja med ekipami iz obmejnih pokrajin Madžarske in Avstrije ter skrbeli za izmenjavo strokovnih in organizacijskih izkušenj na telesno-kultumem področju. 6. OSTALE NALOGE 6.1. Krajevne skupnosti Za izvajanje programov krajevnih skupnosti in zagotavljanje boljših pogojev za življenje in delo delovnih ljudi in občanov bomo zagotavljali sredstva v OZD po SaS in pri tem ohranili tudi solidarnost do manjrazvitih krajevnih skupnosti. V večji meri se bomo posluževali združevanja in prelivanja sredstev med krajevnimi skupnostmi ter proučili možnosti združevanja in s tem profesionalizacije določenih opravil za krajevne skupnosti. 6.2. Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita V letu 1987 bomo nadaljevali s procesom podružbljanja in krepitve SLO in DS s posebnim povdarkom na obrambnih pripravah gospodarstva in družbenih dejavnosti, z mobolizacijskimi pripravami vseh struktur in izpopolnjevanju in uresničevanju sistema obrambnega in samozaščitnega usposabljanja. Obrambne načrte bomo uskladili z dopolnjeno normativno ureditvijo in poenostavili njegovo izdelavo. Posebno pozornost bomo namenili dograjevanju sistema za opazovanje in obveščanje ter najnujnejšemu opremljanju sestavov splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. S 1. januarjem 1987 se uvede neprekinjeno delovanje občinsko-pokrajinskega centra za obveščanje na območju Pomurske regije. Pri razvoju TO bomo posebni povdarek namenili vzgoji in usposabljanju starešin, poveljstev in enot TO občine ter opremljanju s sredstvi za protioklepno borbo in sredstvi zvez. Nadaljevali bomo z aktivnostmi za pridobivanje mladih za vojaške in obrambne poklice, za usposabljanje mladine, ki ne obiskuje šol srednjega usmerjenega izobraževanja in za načrtno in organizirano gradnjo zaklonišč osnovne zaščite, predvsem dvonamenskih ter družinskih zaklonišč dopolnilne zaščite in za opremljanje s sredstvi za osebno in kolektivno zaščito. 6.3. Trg in ocene Organizacije združenega dela bodo samostojno oblikovale cene glede na tržne razmere v odnosih medsebojne odvisnosti, povezanosti in odgovornosti, pri čemer bodo upoštevale politiko cen iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Izvršni svet bo skupaj s DPO izvajal postopke družbene kontrole cen v primerih nespoštovanja sprejete politike. S Politiko cen komunalnih storitev bomo zagotovili v povprečju občine hitrejšo rast cen osnovnih komunalnih storitev od splošne rasti cen, upoštevaje standarde in normative za opravljanje komunalnih dejavnosti in minimalne tehnične normative za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav. Za potrebe blagovnih rezerv bo v letu 1987 prenešena naloga iz leta 1986, izgradnja silosa za moko pri Intesovi pekami v Lendavi. 6.4. Sodelovanje z ostalimi občinami Sodelovali bomo z občinami in organizacijami na gospodarskem, kulturnem in telesnokultumem področju, predvsem s pomurskimi občinami, občinami v okviru sodelovanja bratstva in prijateljstva, občinami v sosednji SR Hrvatski, občinami, kjer so sedeži delovnih organizacij v katere so vključene naše TOZD. Na vseh navedenih področjih se odpirajo možnosti boljšega sodelovanja s sosednjo LR Madžarsko. 7. SPREMLJAJOČI DOKUMENTI K IZVAJANJU RESOLUCIJE Naloge, ukrepe in aktivnosti za izvajanje resolucijskih ciljev na posameznih področjih bodo podrobneje opredelili naslednji dokumenti : Plani OZD, SIS in KS za leto 1987 Akcijski setveni program za sezono 1987/88 Bilanca zaposlovanja in kadrov za leto 1987 EJoločila resolucije SR Slovenije za leto 1987 o delitvi dohodka, osebnih dohodkov, skupne in splošne porabe Sprememba zakona o davkih občanov ter medrepubliških dogovorov o davkih občanov ter dogovorov o davčnem sistemu in davčni politiki Dogovor o splošni porabi v SRS Številka: 30-6/86-3 KOMITE ZA DRUŽBENO PLANIRANJE IN DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ 42 Na podlagi 2. člena Odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1987 Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Ur. list SRS, št. 46/86), je Izvršni svet skupščine občine G. Radgona na seji, dne 15. januarja 1987 sprejel naslednjo ODREDBO o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1987 na območju Gornja Radgona L SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Da se preprečijo oz. ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, morajo veterinarske organizacije, ki so po predpisih verificirane za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni, opraviti v letu 1987 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni v občini Gornja Radgona. Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe. ' 2. člen Preventivne ukrepe iz te odredbe na območju občine G. Radgona opravlja Veterinarski zavod M. Sobota (v nadaljnem besedilu: Veterinarski zavod). Na območju občine preventivna cepljenja v lasti in kooperacijskih rejah perutnine, last DO Agromerkur in Perutnina Ptuj, opravi lastna obratna ambulanta. Pred začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe morajo v prejšnjem odstavku navedene organizacije o tem obvestiti pristojni organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu morajo poročati na predpisanih obrazcih. 3. člen Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikokrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene. Kontrola imunosti se mora opravljati po programu, ki ga določi RVU. 4. člen Področni veterinarski zavod in obratni veterinarski ambulanti, ki opravljajo preventivna cepljenja in diagnostične preiskave, vodijo evidenco o datumu cepljenja ali preiskav, ime in bivališče posestnikov živali, opis živali, podatke o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatih cepljenja oz. preiskave. Področni veterinarski zavod in obratna ambulanta morajo spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati občinski upravni organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo. II. PREVENTIVNI UKREPI 5. člen Splošno preventivno cepljenje psov proti steklini se mora opraviti do 1/5-1987. Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini se mora opraviti takoj, ko dopolnijo štiri mesece starosti. Na okuženem in ogroženem območju je treba preventivno cepiti STRAN 14 VESTNIK, 29. JANUARJA 1987 proti steklini tudi domače živali, ki se pasejo brez nadzorstva — to je brez pastirja na naravno ali umetno neograjenih,površinah, ki so oddaljena od naselij. Cepljenje, določeno s tem členom, opravi področni veterinarski zavod. 6. člen Preventivno cepljenje kokoši, piščancev, brojlerjev in matičnih jat proti atipični kokošji kugi se mora opraviti: — v perutninskih obratih organizacij združenega dela, — v naseljih, kjer so perutninski obrati organizacij združenega dela ali večje reje individualnih proizvajalcev, — v obratih individualnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost. Cepljenje, določeno po tem členu, opravi področni veterinarski zavod, v perutninskih obratih organizacij združenega dela, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa obratne veterinarske ambulante. Cepljenje se opravi na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec. 7. člen Valilna jajca smejo izvirati le iz perutninskih jat, v katerih pri seroloških preiskavah na kokošji tifus niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji, ki so zaščitno cepljenje proti kužnemu tremorju perutnine, Marekovi bolezni, infekcioznemu bronhitisu in Gumboro bolezni, in ki po 14. tednu niso dobivale nitrofuranskih preparatov (nitrofura-zon, furazolidon, itd.). Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitre krvne aglutinacije opravi veterinarski zavod z ekipo obratne veterinarske ambulante. Proti kužnemu tremorju, Marekovi bolezni, infekcioznemu bronhitisu in Gumoro bolezni je treba preventivno cepiti matično jato in proizvodno jato, proti kužnemu tremorju pa le matično jato: — v perutninskih obratih organizacij združenega dela (OZD), — v obratih individualnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost. Cepljenje proti kužnemu tremorju, infekcioznemu bronhitisu, Gumboro bolezni in Marekovi bolezni opravi veterinarski zavod. V obratih OZD, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa obratne veterinarske ambulante. Pri pojavu Marekove bolezni se mora prve primere bolezni potrditi s histološko preiskavo. Preiskave opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehnične fakultete (v nadaljnem besedilu: VTOZD za veterinarstvo). 8. člen Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvu, ki imajo 10 ali več plemenskih svinj oz. najmanj 50 pitancev. Proti tej bolezni je treba preventivno cepiti tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora, ne glede na njihovo število v gospodarstvu. Stroški cepljenja prašičev, ki se hranijo s pomijami, bremenijo lastnike živali. Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi s sevom K-lapinizira-nega virusa. Cepljenje opravi področni veterinarski zavod; na družbenih prašičerejskih obratih, ki imajo lastno veterinarsko službo, pa opravijo to cepljenje obratne veterinarske ambulante. 9. člen Veterinarski zavod mora v letu 1987 opraviti tuberkulinizacijo v vseh gospodarstvih, katerih lastniki oddajajo mleko oz. mlečne proizvode izven organiziranega odkupa mleka. Stroški opravljenega dela bremenijo lastnika živali. Sanirati se morajo vsa okužena oz. sumljiva gospodarstva. Tuberkulinizirati je treba osnovne goveje črede organizacij združenega dela. Tuberkulinizacijo osnovne goveje črede OZD opravi veterinarski zavod. Na tuberkulozo je treba preiskati plemenske živali osnovnih čred prašičerejskih obratov OZD. Pregled opravi veterinarski zavod s pregledom mezenterialnih in portalnih bezgavk zaklanih živali. 10. člen Na brucelozo je treba preiskati enkrat letno: — krave v hlevih individualnih proizvajalcev z mlečno prstena-stim preizkusom; v primeru sumljive reakcije je potrebno vzeti kri živalim za pregled, — osnovne goveje črede OZD s serološkim pregledom krvi, — plemenske živali v osnovnih čredah na prašičerejskem obratu TOZD Prašičereja Podgrad, s serološko preiskavo krvi, — odstreljene poljske zajce na območju občine. Vzorce mleka in krvi odvzame področni veterinarski zavod. Na družbenem sektorju prašičerejskih obratov TOZD Prašičereja Podgrad, ki ima organizirano lastno veterinarsko službo, pa odvzame vzorce krvi lastna veterinarska ambulanta. Kontrolo dela opravi RVU. Mlečno prstenasto preiskavo in laboratorijske preiskave krvi (SA-test) krav opravi veterinarska organizacija, pooblaščena za diagnostične preiskave. Pregled zajcev opravi Veterinarski zavod M. Sobota, laboratorijske preiskave patoanatomsko sumljivih zajcev pa opravi VTOZD za veterinarstvo. 11. člen Na mehurčasti izpuščaj pri govedu (1BR/IPV) je treba enkrat letno preiskati plemenjake v prirodnem pripustu. Preiskave teh pleme njakov je opraviti tudi na vibriozo (infekcija s Campylobacter fetus), leptospirozo, trihomoniazo, levkozo, opraviti koprološki ter opraviti bakteriološki pregled semena glede na onesnaženost z ubikvitamimi bakterijami. Vzorce odvzame veterinarski zavod, preiskavo opravi VTOZD za veterinarstvo. 12. člen Na govejo levkozo je treba pregledati 20 % vseh plemenskih živali v osnovnih čredah na govedorejskih obratih OZD in vse plemenske živali v osnovnih čredah na saniranih govedorejskih obratih OZD. Vzorce krvi odvzame veterinarski zavod. Preiskave seruma s preizkusom precipitacije v agar gelu opravi VTOZD za veterinarstvo. 13. člen Enkrat letno je treba pregledati na leptospirozo 10 % vseh še ne pregledanih plemenskih živali v osnovnih čredah na prašičerejskih in govedorejskih obratih OZD. Vzorce vzame področni veterinarski zavod. Preiskavo opravi VTOZD za veterinarstvo. 14. člen Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba preiskati vse plemenske žrebce. Vzorce krvi odvzame področni veterinarski zavod. Serološki, pregled vzorcev krvi z gel precipitinskim testom (Coggins test) opravi VTOZD za veterinarstvo. 15. člen Čebelje družine vzrejevalcev matic ter čebelje družine plemenskih postaj je treba preiskati na hudno gnilobo čebelje zalege, nose-mavost, pršičavost in varoozo. Preiskave opravi VTOZD za veterinarstvo. Vzorce mrtvic za preiskavo po tem členu odvzame veterinarski zavod. Vzorce čebel je treba dostaviti na preiskave do 31/3-1987, preiskave pa morajo biti opravljene do 30/4-1987. 16. člen Na spomladansko viremijo, eritrodermatisis in vnetje ribjega mehurja pri krapih, je treba do 15/5-1987 preiskati krape iz registriranih rej, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo, mladiče krapov pa je potrebno preiskati do konca leta 1987. Vzorce rib za preiskavo po tem členu opravi veterinarski zavod in jih dostavi na VTOZD za veterinarstvo. 17. Člen Na miksomatozo je potrebno cepiti vse kunce v 10-kilometrskem pasu okrog okužbe ter vse večje kunčereje v občini. Cepljenje opravi veterinarski zavod po navodilu proizvajalca vakcine. Stroški cepljenja bremenijo lastnika živali. 18. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja. Številka: 322-5/87-IS G. Radgona, 15/1-1987 Predsednik izvršnega sveta SO G. Radgona Janko SLAVIČ, dipl. ing. agr. 43 Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84 in 37/85) ter 219. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 12/80 in 36/81) je Izvršni svet SO Murska Sobota na seji,