Razgled po pravniških revijah. 96
Razgled po pravniških revijah.
Pravni vestnik (Trst) letnik 1923. Dr. H. Turna: »O dokazovanju in razlogovanju.« (Str. 1.) Priznanju ne gre tolikšen pomen, kakor trdi to Lajovic v Slovenskem Pravniku 1922, gre pa preko tega članka in podaja tudi nasvete za revizijo civilnopravnega reda. Dr. St. Lapajne: »Haaški procesni dogovor.« (Str. 6.) Podaja poleg kratjke razlage cit. dogovora tudi zadevne določbe zaščitne konvencije med Italijo in Jugoslavijo. — Dr. M. Dolenc: »Problem pogojne obsodbe v sodobnem zakonodajstu.« (Str. 21.). Prinaša zgodovinski pregled in zakonito izvedbo tega instituta. — Dr. M. Škerlj: »Najvažnejše razlike med določbami avstrijskega občega meničnega reda in trgovinskega zakonika za kraljevino Italijo.« (Str. 25.) — Dr. A. Skumovič: »Neveljavnost holografne oporoke, podpisane samo s (krstnim) i m e n o m.« (Str. 73.). — Dr. St. Lapajne: »JVl eddržavno zasebno pravo italijanskega »Codice civile.« (Str. 93.). — Ocenjuje in primerja določbe ital. o. d. z. z našim pravom in z osnutkom češkega in poljskega zakona. — A. V.: »Nešto iz oblasti pomorsko - pravne terminologije.« (Str. 106.) Kritične - terminološke opazke k »Pomorskemu vječniku«, ki ga je leta 1921 izdal Rudolf Cinič. — A. K.: »Nekaj pripomb k Neumannovemiu komentaru ci-vilnopravdnega reda.« (Str. 115.) Popravlja nekatera izvajanja na straneh 1430, 1422, 441, 439 in 829 imenovanega komentarjja. — Dr. M. Dolenc: »Kolektivna odgovornost za kazniva dejanja pa naše narodno prav o«. (Str. 184.) Kratek zgodovinski pregled in analiza tega kazenskopravnega instituta. Dr. R. S.
Cas (Ljubljana), letnik 1923. Fr. Regally« »Smrtna kazen.« (Str. 89.) Zgodovinski pregledi, pregled zakonodaj lin pisateljevo S'tadšče. — Dr. Iv. Zolger: »R e p a r a c i j s k i problem in zasedba Po r u r j a.« (Str. 265.) Zasedba Porufja ie upravičena, Nemčija pa nima pravice, da bi se stavljala v bran zoper to zasedbo. — Dr. Iv Žolger: »Jelj naša kraljevina nova ali stara država?« (Str. 379.) — Dr. A. P.: »Novi cerkveni zakonik in obrestovani e.« (Str. 395.) Dokazuje, da se tudi codex juris canonici glede obrestovanja ni postavil na drugačno stališče, kakršno je zavzemalo cerkveno pravo pred kodeksom. — Dr. M. Dolenc: »Kriminalni proces zoper Jezusa Krista v luči novejših pravno z g o d o v i n s ki h r a z i s k a v an j«. (Str. 398.) Obširno in kritična poročilo o razpravah dT. I. Milica »Golgata i pravo« in dr. Q. Lipperta »Blatus als Richter«. Dr. R S.
Deutsche Jurislen-Zeitung (Beriin). Letnik 1923 št. 23/24. Prof. Na-'wiasky se bavi v stvarno pisanem članku de lege fcrenda s poti in ci'ji federalističnega gibanja v nemški državi. — Informativno poroča Undcnau ¦o vzajemnem dielovanju kriminalistike in tistimi  industrijskimi  podjetji;
94 Razgled p» pravniških revijah.
ki jim je smoter očuvanje lajstnine. Novim težnjam je za zgled kolatx)racija industrije' s tehnično in zdravstveno vedo. — Upoštevajoč moderna strem-ijenja zakonodavsiva (na pr. v najemnem in službenem pravu) in stremljenja širših (zlasti trgovskih in industrijalnih) krogov za nadomestova-njem rednega civilnega postopka s postopki, ki se končajo z razsodilom, in ozirajoč se na dejstvo, da se tudi v rednem civilnem postopku čedalje bolj intendirajo in množe poravnave, raziskuje Darmstddter vprašanje, ah gre prednost sodbi ali razsodil^u in poravnavi. Zaključek: prednost gre sodbi, ker dosega le sodba stanje miru med strankami in ker vpliva tudi preko poedinega spora na upoštevanje pravnega reda, udejstvovanega v sodnem izreku. (Prim. k temu čl. 10 Bahotičevega projekta, omenjenega v SI. Pr. 1924 str. 30, op. 30, ki slove: »Sudija, koji vodi pamicu, neče u nikakvom slučaju pokušati, da nagodi stranke. On če moči jedino, da rcdiguje nagodbu, kad mu stranke izjave, da su se pogodile; ali u parnicima, čija vrednost prelazi sumu od 1000 dinara, sud neče nikad moči da rediguje nagcdbu no če u slučaju, da se stranke nagode, one te prosto saopštiti sudu, koji če onda dati da se to zabeleži na zapisnik i prekinuče dalje vodjenje pamice.) — Letnik 1924 št. 1/2. Zanimata nas predvsem dva članka o izenostavljenju sodstva (Diiringer in Feisenber-ger). Razvidna je iz njih vsebina daljnosežnega projekta bivšega just. ministra Schifferja. Načrt pozna troje instanc: okrajne^ višje (trojica sodnikov) in državno sodišče (petorica). Iz ustroja so torej izločena deželna sodišča, kakor v Volkmarjevih predtagih (prim. SI. Pr. 1924, str. 2, op. 84). Pri okrajnem sodišču sodi sodnik poodinec, preko 1000 M in o neimovinskih zahtevah pa skabinski senat. V prizivni in revizijski instanci so novi dokazi izključeni. Globa za trditve zoper boljše znanje. Pismeno obrazloženi e sodbe le ob dopustno vloženi reviziji ali pa proti posebni pristojbini; obrazloženje revizijske sodbe samo, ako zanima javnost. Izbor med prizivom in revizijo; o slednji odloča državno sodišče. Prizivna in revizijska vsota 500 rentnih M. Sodnih počitnic ni. Rešitve temeljnih pravnih vprašanj po polnoštevilnetm zboru državnega sodišča imajo zakonsko moč; razglasiti jih je v drž. zakoniku. Porotniki odločajo o krivdi in kazni; sodnik je samo vodja razprave in se ne udeležuje sojenja. — V članku »B e a m t e n a b b a u u. J ust i z« kritizira Leh-marui dotično naredbo od 27. okt. 1923. Najtehtnejši prigovor, ki velja tudi za naše redukcije, je pač ta, da se ni nadejati bistvenega zmanjšanja izdatkov (pomisliti je pokojnine, odpravnine, podpore brezposelnim itd.) in da izgubi država vendar delovno moč izločenih uradnikov. Pisec smatra utesnitev na''og in dela za važnejše in nujnejše od| utesnitve števila uradnikov. Graja zlasti hiperprodukcijo zakonov in naredb, kažoč na Tacitove besede Corruptissima re puhlica plurimaie leges. Predlaga dvoinstanč-no sodstvo in primemo zlaganje cblastev. Celokupno sodstvo naj prevzame justica, torej tudi sodstvo specijalndh (na pr. obrtnih, trgovskih, najemnih, poravnalnih, delavskih) sodišč odn. uradov. Mnogo zdravih misli, ki bi jih bilo treba upoštevati tudi pri nas. — V toplo napisanem
Razne vestL 95
nekrologu se spominja prof. Landsberg dne 25. nov. 1923 v Bonnu v 71. letu zamrlega prof. Z i t e 1 m a n n a , tvorca epohalnega Meddiržavnciia zasebnega prava (2 zvezka 1897—1912). — K posnemanju izpodbuja poročilo o ustanovitvi »Zamenjalnice za znanstveno literaturo« pri pruski dirž. biblioteki v Berlinu, ki je pri nji vsakomur moči zamenjati knjige, ki jih ne rabi več, za druge, ki so mu potrebne, a jih radi prevelikih stroškov ne more nabaviti. — Iz osebnih vesti posnemamo, da je praznoval 60letnico prof. Seckel v Berlinu, in da je stopil sloviti učenjak heide''berške univerze prof. Endemann v pokoj.
____ Dr. G. K.