Sped. in abb. post. II. gruppo GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV Lit. 20.- VIDEM, 16. -31. AVGUSTA 1952. Leto III. — Štev. 47 UREDNIŠTVO in UPRAVA via Mazzini, 10 - Videm-Udine Naročnina: letna 400.— lir, 6 mesečna 200.— lir. Republika ščiti s posebnimi predpisi ]ezikoime manjšine. člen 6 Ustave Italijanske Republike. La Repubblica tutela con apposite norme le minoranze linguistiche. Articolo 6 della Costituzione della Repubblica Italiana. Za razvoj obmejne trgovine Znani sporazum, ki je bil sklenjen in podpisan v Vidmu dne 3. februarja 1919 med Italijo in Jugoslavijo za trgovsko izmenjavo med obmejnimi kraji v videmski in goriški pokrajini in obmejnimi predeli Slovenije, je imel kot svoj glavni namen, da bi dvignil gospodarstvo teh predelov, poživil izmenjavo in obmejni promet ter na ta način vsaj deloma popravil tisto škodo, ki jo je gospodarstvu povzročila nova državna razmejitev, žaii-bog moramo ugotoviti, da je bil omenjeni sporazum do sedaj premalo učinkovit, zlasti za Beneško Slovenijo, ki bi morala prav zaradi težkega gospodarskega položaja imeti od njega največ koristi. Vzrokov, zakaj ni imel ta sporazum za-željenega učinka, je več: v prvi vrsti je potrebno za dosego uvoznega ali izvoznega dovoljenja premagati celo vrsto biro-kiatskih ovir, zaradi katerih se m.rogi, ki bi radi dosegli tako dovoljenje, prestrašijo poti in stroškov, ter odnehajo, ker se bojijo, da na koncu ne bi ničesar dosegli. To se zlasti dogaja z našimi ljudmi, ki so največkrat premalo poučeni in ne razumejo gotovih formalnosti, ter se bojijo kompliciranih zadev, ki jih ne morejo prenašati. Tisto malo ljudi, ki je v Beneški Sloveniji doseglo taka dovoljenja, i.iso niti iz naše dežele, ampak so prenesli semkaj stojo rezidenco, včasih celo iz Srednje Italije, da bi se lahko okoristili z ugodnostmi obmejne trgovine. Tako n. pr. se je nek Toskanec pred nekaj leti priselil v Sv. Peter. Med celo vrsto trgovcev iz tega kraja je ta človek edini, ki lahko dobi izvozno ali uvozno dovoljenje. Ostali taka dovoljenja niti ne zaprosijo, čeprav so domačini, ker dobro vedo, da bi njihovo zahtevo za izdajo potnega lista, ki je potreben, če hočejo v Jugoslavijo za sklenitev kupčij, nekateri krogi pri policiji tolmačili kot političen vzrok in bi proti njim postopali na podoben način, kot postopajo proti vsem tistim, ki se iz kakršnih koli vzrokov skušajo približati svojim bratom iz sosednje Slovenije. In vendar bi v duhu te trgovske pogodbe ne smela obstojati nobena politična diskriminacija, ker je bila sklenjena izključno z namenom, da bi prinesla gospodarsko korist prebivalcem naših obmejnih predelov. Za Beneško Slovenijo so takšne obmejne blagovne izmenjave življenjske važnosti. Odkar je bila postavljena nova meja, je mnogo trgovcev v teh krajih na robu propada. Poleg tega pa je tudi mnogo drvarjev in oglarjev, ki bi lahko dobili delo in zaslužek v sosednji republiki pri sekanju v gozdovih. ' Tako bi lahko dobili zanje zaposlitev in zaslužek. Isto velja tudi za trgovce. Mnogi, zlasti pa italijanski tisk, trdijo, da so Jugoslovani tisti, ki delajo ovire, da se ne more v celoti realizirati in izvesti omenjenega trgovskega sporazuma. Žalibog se bo položaj lahko še poslabšal, če bo vlada še nadalje podpirala sovražno gonjo in nacionalistične izbruhe na škodo naših sosedov, namesto da bi iskala pot za zbližanje in pomnjenje. Nikakor ne moremo zahtevati, da bodo Slovenci nudili prijateljsko roko tistemu, ki skuša rovariti, ali pa rovari proti njim. če ima italijanska država res voljo in namen, da bi rešila gospodarske probleme Beneške Slovenije o katerih se toliko govori in tako malo stori za njihovo rešitev, poudarjamo še enkrat, da je pot trgovskih izmenjav s Slovenijo, obmejna trgovina in zaposlitev naših delavcev na oni strani meje, edina rešitev tega problema. Zgodovinski dogodki nam tudi kažejo, da je Beneška Slovenija vedno ži- vela v povezavi s Slovenijo, kamor so beneški Slovenci hodili na delo in po trgovskih poslih. V nobeni dobi naši ljudje niso mogli najti zaposlitve v Italiji. Zato bi bilo najprej potrebno, da bi italijanska vlada vzpostavila dobre sosed-stvene odnose z bližnjo republiko Jugoslavijo, ki bi lahko zaposli la na tisoče naših brezposelnih gozdarjev; potrebno bi bilo skleniti trgovski sporazum večjega obsega, ker je sedanji, ki predvideva samo izmenjavo v višini 600 milijonov lir, smešno nizek in še tega niso v celoti izrabili; poleg tega pa je treba tudi poenostaviti in pospešiti birokratsko proceduro, ter prenehati s političnimi in narodnostnimi diskriminacijami. Prebivalci Beneške Slovenije so Slovenci, so pa obenem tudi dobri italijanski državljani in zato bi bilo treba prenehati z zastraševanjem teh naših ljudi in njihovim zapostavljanjem. Treba je končati z inscenacijo umetnih demonstracij italijan-stva in iti na resno delo za realistično in dejansko odpravo kronične bede, ki vlada v Beneški Sloveniji. Pred nekaj tedni je bila v Bovcu konferenca med delegati naših trgovinskih zbornic in delegati Slovenije. Na tej konferenci so obravnavali probleme trgovske izmenjave med obmejnimi predeli na obeh straneh. Rezultat razgovorov ni bil objavljen, ker bo v kratkem ponoven sestanek teh zastopnikov v Vidmu ali Gorici. Na tem novem sestanku bi bilo potrebno in nujno prikazati težak položaj, v katerem se nahaja Beneška Slovenija. Rešitev iz tega položaja je možna samo z učinkovito obmejno izmenjavo blaga in ljudi z bližnjo Jugoslavijo. Ili Umilili ima um ììséhm V tujini dvajset odstotkov celotnega prebivalstva Ni težko ugotoviti katera občina naše dežele je najrevnejša, če pregledamo sta-tistike o izseljencih v inozemstvu. Od 200 občin videmske pokrajine je, kot je pred nedavnim pokazala statistika, najrevnejša občina Grmek, ker ima največ ljudi izseljenih v tujini. Občina šteje le 1800 prebivalcev in od teh je 350 izseljenih (280 mož in 70 žensk), kar predstavlja skoraj dvajset odstotkov celotnega njenega prebivalstva. Tako kritičnega stanja najbrže ni mogoče najti v nobeni pokrajini Italije. Zemlja, ki jo posedujejo ti ljudje, ni bcgve kako rodovitna in zato je pridelek majhen in slab. Torej na zemlji, ki je llll!l!lll!l!l!lllllllllll!lll!lllllilllllllil!l)lllllllll IMI I I l l l lll 11111111111111111 lilll lil I It I I 1 lil I III III Ul. 11 -l.-l-iil 11.IM lili IM I lil Milili lllllllllll I M I1IH1:U:I III 111111 lllllllllll II lil lil IM i lil MillU! Problemi, ki čakajo nujne rešitve Skrajna zanemarjenost naših cest Vlada naj resno prouči problem naših cest, da bi si gospodarstvo teh krajev lahko opomoglo Problem cest v Beneški Sloveniji je v resnici bolestna točka teh krajev. Kdor pride v naše doline po kakršnem koli opravku, ali pa kot izletnik, občuti’ to na lastni koži, Ta problem pa je treba obravnavati z dveh različnih vidikov; najprej je treba govoriti o voznih cestah po dolinah in potem o poteh in kravjih stezah v gorah. Ceste po dolinah, ki povezujejo doline z furlansko ravnino bodo, v kolikor niso že sedaj, kmalu postale skoraj popolnoma neporabne. Kdor hoče po njih s kolesom mora stalno paziti, da ne zleti po tleh, kot je dolg in širok, kar se prav lahko zgodi, ker je cesta polna velikih in malih lukenj. Tako mora kolesar, potem ko je napravil komaj nekaj kilometrov, stopiti s kolesa in nadaljevati svojo pot peš, ker je postalo kolo zaradi poškodb nerabno za nadaljno vožnjo. Za motociklista predstavljajo te ceste nekak smrtni krog, o čemer priča tudi cela vrsta nezgod, ki se dnevno dogajajo. Kamioni in avtomobili morajo tudi vsaki krat ko prihajajo z naših cest, poiskati prvo mehanično delavnico, da bi jim popravili polomljene vzmeti. Iz vsega tega izhaja, kot logična posledica, da je trgovina v Beneški Sloveniji zelo omejena, namesto da bi bila cvetoča, ker za to obstojajo drugi pogoji. Vsi pridelki našega ubogega ljudstva se prodajajo v bližnjih mestih od koder prejemajo naše vasi druge potrebščine, ki jih rabijo za vsakdanjo prehrano in v druge svrhe. Toda kateri trgovec bo tvegal, da polomi svoje vozilo če gre kupovat naše deželne pridelke? Dobiček, ki bi ga mor- da imel pri tej kupčiji, bi potem porabil v mehanični delavnici za okvare na svojem vozilu in zato rajši kupuje v drugih krajih, pa če tudi sq bolj oddaljeni, škodo od tega ima torej izključno naše prebivalstvo, ki le s težavo proda svoje pridelke, ali pa jih mora dati po smešno nizki ceni, ker trgovci pri nakupu upoštevajo riziko slabih cest. V naših okrajih so nekateri kmetje, ki imajo na tisoče stotov sena in drv, pa ne vedo kako in komu bi jih prodali, ker nihče, ali pa le malokdo povprašuje po njih. Kdo nosi za tol krivdo? Prav gotovo ne ljudstvo, ki trdo dela od 12 do 16 ur na dan in redno plačuje svoje dajatve državi, medtem ko ta nima zanje niti najmanjšega razumevanja. Pravijo, da je vlada določila milijarde za izboljšanje življenja našega prebivalstva in italijanski tisk objavlja na vidnih mestih ta poročila, kot da bi bila resnična in se pri tem niti ne zaveda, da se z njimi samo csmeši, ker vsakdo ve kako je z dejansko izvedbo takih del, ki so ostala le pri obljubah. Večina županov naših občin se za ta problem briga le v najmanjši meri, čeprav jih često kličejo na prefekturo, da bi tam razložili potrebe svojih občin. Morda si ti gospodje domišljajo da je zanje posebna čast, če jih kličejo z vzdevkom »italianissimi«. Toda ni ta način tisti, s katerim se brani koristi ljudstva, ki je že sito pseudo-patriotične propagande. Pač pa je potrebno popraviti ceste, izboljšati prometne zveze naše dežele, ustvariti boljše življenjske pogoje za naše ljudstvo, ki ni nikoli ničesar zahtevalo, ampak vedno le plačevalo in s svojimi prispevki polnilo državne blagajne. Dovolj je bilo obljub, ki smo jih siti že do grla. Če pa naši župani ne znajo razložiti oblastapi traših potreb, naj ostanejo rajši doma. Mi potrebujemo dejanj, ne pa praznih besed. Njim je lahko Medtem ko se govori o bedi, ki so jo med drugim povzročile tudi razne vremenske nezgode, ki so obiskale Italijo, in medtem ko se govori o veliki skrbi vlade za prizadeto prebivalstvo, ne bo škodilo če napravimo malo računa o dohodkih tistih gospodov, ki so člani naše vlade. Toda prav ministrski predsednik je tisti, ki ima največ prejemkov, ker prejema samo kot redno plačo po 280.766 lir na mesec. K temu je treba prišteti še vse doklade kot jih prejemajo tudi drugi poslanci. Poleg tega pa je treba pristaviti, da je njegov avtomobil plačan od ministrstva, prav tako osebni tajnik in še druge stvari. Tako prejema naš ljubljeni in krščanski ministrski predsednik preko pol milijona lir na mesec. To pomeni, da prejme v enem dnevu precej več, kot pa lahko zasluži v enem mesecu nek delavec, ki je odšel za delom v belgijske rudnike. Drugi ministri prejemajo le za malenkost manjše plače, ker jim je znižana le osnovna plača in namesto 280.766 lir prejemajo na ta račun le 187.177 lir. K temu je treba prišteti tudi zanje vse ostale doklade, službene in parlamentarne, s katerimi tudi oni prekoračijo pol milijona lir na mesec. Edino davkarji nas poznajo J:vi .V'JS Kmet ni mogel plačati prevelikih dav- V tistem kov. Prišel je davkar, da bi mu zarubil staro kozo, živino, pa je našel prazen hlev, hiši. so otroci prignali domov ki je še edina ostala pri »To vzamem,« je sklenil davkar in jo odpeljal, žalostno so gledali za njim mati in otroci, ki bodo odslej brez mleka. uboga, kjer ni drugih virov dohodkov in ker morajo poleg tega plačevati še vedno večje davke, ljudje ne morejo živeti doma in zato so primorani iskati izhoda iz revščine le v inozemstvu, kajti o kakšni zaposlitvi v Italiji ni mogoče niti govoriti. Tako v občini Grmek skoraj ni družine, ki ne bi imela v inozemstvu kakega družinskega člana. Celo mnogo mater je bilo primoranih zapustiti svoje otroke in morda tudi za delo nezmožnega moža in cdditi daleč v tujino, v službo k premožnim družinam ali v tovarno, da tam zaslužijo vsakdanji kruh svojim otrokom, ki trpe doma pomanjkanje. Tudi nešteto mladih deklet, ki bi potrebovale še skrbnega materinega nadzorstva, je moralo iti služit v Švico, Anglijo ali drugam, da tako lajšajo težo preživljanja svojim sta-rišem. Iz marsikatere družine se je izselil cče ir. vsi sinovi, mati in hčere pa so ostale doma, da oskrbujejo domačijico. številk, ki smo jih navedli v začetku našega pisanja, si nismo mi izmislili, da bi z njimi delali, kot bi morda kdo mislil, propagando, ampak so resnične. Te podatke je poslala grmiška občina sama neki ustanovi v Vidmu, ki ugotavlja število izseljencev v naši pokrajini. Medtem ko mi žalostno gledamo te številke, se italijanski šovinisti najbrže veselijo, ker so v tako kratkem času in brez posebnih ukrepov privedli eno slovensko občino do tega, da se je kar 20 odstotkov njenega prebivalstva izselilo v inozemstvo in je tako 350 oseb manj ki kričijo, da trpe pomanjkanje in da so lačni, žalostno toda resnično! Illllllllllllll,lil lil I l.l lilil l l.lll.l MII lilll lili ■ ( ■ ■ • • 1 1 1!! S I IMI PRI NAS IN PO SVETU STAVKA KMETIJSKIH DELAVCEV v Italiji je bila popolna stavka kmetijskih delavcev; zlasti dobro je bila pripravljena v provinci Bologna, Ferrara, Modena in Siena. V Južni Italiji pa je bilo slabše zaradi nizke politične zavesti in slabega sindikalnega dela. PREMOŽENJE BIVŠEGA KRALJA FARUKA — Egiptovska vlada je izdala odlok, s katerim je zaplenila vse premoženje bivšega kralja Faruka, ki ga cenijo na 1.300 milijard lir. Faruk je posedoval preko 30 odstotkov obdelovalne zemlje v Egiptu, štiri velike palače, ki jih bodo dali na razpolago univerzam, nad 20i luksuznih vil in več kot sto avtomobilov. Poleg tega računajo, da je Faruk v preteklem letu odnesel v inozemstvo okrog 56 milijonov dolarjev. Njegova zemljišča bodo razdelili med kmete v Egiptu, ki so bili do sedaj zelo slabo plačani. SPREMEMBA ŠOLSKEGA KOLEDARJA — Po vesteh iz Rima bodo šolske oblasti nekoliko izpremenile učni koledar za šolsko leto 1952-53. Tako bo za Božič in Nova leto manj počitnic. Po novem načrtu se bodo začele 24. decembra in zaključile po Novem letu. šolskega pouka ne bo samo na praznik Sv. Treh kraljev, šolsko leto se bo pričelo že 20. septembra, zaključilo pa 30. maja. Izpiti se bodo pričeli f. junija. Državni izpiti bodo v času med 15. in 30. junijem. Tako bi se izognili izpitom v najbolj vročih dneh. Načrt še ni bil uradno objavljen. AMERIŠKI IZDATKI ZA DAVKE — Američani so plačali v letu 1951 skupaj 75 milijard dolarjev davkov, to je najmanj 30 odstotkov več kot so izdali za hrano. REZIJA Ni dolgo od tega, ko je imel naš občinski svet zopet svojo izredno sejo. Na tej seji je naš župan, potem ko je občinski svet odobril sklepe navadnega upravnega značaja občinskega odbora, poročal o finančnem stanju občine. Ker je seji prisostvovalo tudi več naših mož, smo izvedeli kar hitro, da je naša občina precej zabredla v dolgove. Predvidena bilanca za leto 1952 je mnogo previsoka, kajti nekateri dohodki, ki so jih preje predvidevali, se ne bodo mogli uresničiti. Izgleda, da bo za približno 3 milijone lir manj dohodkov in zaradi tega se bo občinska uprava morala odpovedati gradnji delavske hiše, za katero je bilo namenjeno v bilančnem proračunu 2 milijona in 200 tisoč lu-. Današnjemu občinskemu svetu je prejšnja uprava zapustila skoraj za pet milijonov lir dolga, ki je bil deloma že plačan. Dolg, ki ga mora naša občina še poravnati znaša še nad 1 milijon lir in če prištejemo še bolniške stroške, ki znašajo štiri in pol milijonov lir, ima občinska uprava danes skoraj šest milijonov lir dolga. župan je povedal, da je občina prišla do tako velikih dolgov zato, ker letos ni bilo v občinski blagajni nikakih dohodkov od sečnje občinskih gozdov kot druga leta in, ker so plačali velik del dolgov, ki jih je napravila prejšnja občinska uprava. Za izravnanje občinske bilance bo potrebno seveda precej denarja in zato je dejal župan, da bo treba prodati še zadnje ostanke občinskega gozda v »črnem potoku«. Ta zadnji sklep nam ni prav nič po godu, saj je ta gozd edino nekaj vredno premoženje Rezijanske doline. Kaj res občina ne najde drugih izhodov, da bi prišla do potrebne vsote? Naj uvede raje »tassa di soggiorno« za letoviščarje, ki bivajo v naši dolini in ki bi jim v poletnih mesecih prinašala lepih dohodkov. Mi vidimo, da imajo vsi tisti kraji, kjer je razvit tujski promet zelo aktivno občinsko bilanco in prav tako bi bilo lahko tudi pri nas, če bi občinske oblasti znale to pravilno izkoristiti. STOLBICA — Preteklo nedeljo so se zbrali vsi naši ljudje pred cerkvijo in so izvolili novega »žurarja« za leto 1952-53. po sedaj je opravljal to nalogo Negro Ivan, ki je bil prav vesten pri izvrševanju svojega dela. Na dan Sv. Ane je namreč izročil cerkvenim upravnikom nad 106 tisoč lir, ki jih je zbral od hiše do hiše za našo cerkev. To je zares visoka vsota, če pomislimo, da je naša vas majhna in da je večina revnih ljudi, ker so brezposelni. Za novega »žurarja« je bil izvoljen Moznich Ivan, ki je rade volje sprejel to nalogo. IZJAVA O DOZDEVNI SMRTI — Fredsednik sodišča poziva vse, ki vedo kakšno novico o Butolo Odoriku, očetu naše vaščanke Butolo Marije por. Letič, da to sporočijo v roku šestih mescev, ker je njegova hčerka vložila na sodišču v Tolmeču prošnjo za izjavo o dozdevni smrti. Dozdeva se namreč, da je Butolo umrl dne 22. septembra 1944 v Codroipu. IZ NAŠIH VASI “W TAJPANA MONSINJOR GORI UMAR Pretekli mjesac je umar u Vidme Monsinjor Protasio Gori. Ranci monsi-njor je biu pred 60 ljeti kaplan u Tajpa-ni an zatuc se ga naši judje, posebno te stari, dobró spominjajo. Monsinjor Gori se je rodiu pred 84 ljeti tu Njemah an je usé svoje živenje djelóu za pomati j udi. Zavoj svojih meritóu je biu nomi-nan za prelat domestiko papeža an ljeta 1912 je biu nominan za kanonika teologa videmskega kapitelna. H funeralu to šlo dosti judi, kar te nam pokazalo de je biu ranci monsinjor Gori us jem močno priljubljen an zatuo bo ostóu spomin nanj simpri žiu še med našimi judvni. BREZJE — Smo zvjedali, ki governo e dodeliu našej vasi póu milijona lir za cjerkou postrojiti. Te ba ura, ki no začnita kako marvico pošijati še tu našo vas, zak’ odkar no Brezje stoje, ve se ne nahordamo, ki to bodi paršlo kej. Upajmo, ki tuole to bodi koj začetek, zak’ mi ve njemamo bizunjo soute koj za cjerkou popraviti, ma to koventà še uodo nam parpejati. Ce ve se ne motimo, lani so laški žornali pisali o nekih šest milijonou lir za to uodo, ma fin donàs njesrno vihali še ne marvice od tjeh lir. Ki to ne točej dnako s lirami od cjerkve, zak governo taljan on je dobar za obečuvati, ma kar to gre za potehniti zarjes soute uós sakete on rét nazat darži tej rak. Kaj krat smo pisali ta na naš žornal oré čez kondicjone živenja naše vasi. Majedan on se nje še dištur-bou še hledat nas priti. Te rjes, ki mi Brježeni smo mjerni judje an ki tu naši štanti an tarplenju ve živimo brez di-šturbuati autoritadi; ma usaka rječ na ma suoj limit. O če priti dan, ki čemo še mi se stufati e kar so judje štufi no se ne kontroluajo več. Sir o tekaj krat uprašali zak’ no nam nardita te muost tu Srjednjobarde, so nam cbečali, ki no če narditi, ma fin donàs te usé ostalo koj par obečauanjo. Dnako te točalo z našim akuedotam. Laški poglavarji no nas majó vero za norca. Lani so pisali ta na žornal »Nuovo Friuli« tuole: »per l'acquedotto di Montemaggiore stanziati 6 milioni di lire, entro l’anno sarà fatta anche quest’opera«. Po a to jih nje sram. Kje so te 6 milioni anjelé. Ma no se ne uzabita, no če priti Cauterji an dražje prašat naš vot. Ta boto čemo znati jim dati no rišpuošto jušto. KARNAHTA — Po 26 ijfet bivanja tu Argentini e se uarnóu tu njega icdno vas naš vaščan Rihard Miškorja, sin žefa Bujena. Rihard e šč>u z njega bratram Vitom ljeta 1926 an od tàboto o nje vidu Rarnahte. Te mu se tekaj čudno zdjelo te parve dni, saj kar e se odnóu iz naše vasi to njo bo cjest e, ki ne pejala ta na Jauar, hiše so ble takrat čarne zavoj dima, ki e se zateku po uratah. Po parih dneh e se hitro navadu an o nje še tjedna počaku, ki e uzéu njegà koso an šdu sejč uón po Robu. Po 26 ljet, ki o nje vidu kose, ne mu ejtekaj sjekla, ki smo sousje Karnahčeni se začudili. Rihard on če stati med nami cjeu avošt, potem on če se spek uàrniti tu Argentino. Z našim krajam ve mu auguramo cicsti srenče an zdrauja. PROSNID — Pretekii tjedan se je var-mu iz Venezuele naš vaščan MIŠKORJA Kalist. Miškorja je šu tje pred ljeti pa djelo an si je djeloč služu kruh sa sebe an za družino, toda u tisti daželi je mož ušafu poleg djela, še veliko srečo, zak’ je par igranju adné varste »TOTI-)JA« dobiu 27 taužent dolarjou, ki vajajo skoraj 18 milijonu italijanskih lir. Sada je paršii Miškorja darmi an mu ne bo trjeba več hodit po svjetu gledat djela za živiti. Tud’ mi se pridružujemo njegovemu velikemu vesejti. BRDO Kaj judi to bi tjelo hoditi tu našo dolino na oddih, če naša cjesta bi bila dobra. Tuo nam je povjedalo dosti judi iz Vidma an Trsta, ki so paršli h nam za se ogledati lepot naših krajou. Te, ki o pride dan bót cn se ne uarne več an drugim, ki bi mjeli intencjon priti, on je skon.sej à, zak’ priti tu Tersko dolino to pride rejči reskirati zgubiti kako kolo od automobila po poti. So jame, ki no dje-lajo strah, predusem kar to gre pruoti Muzcu an Bjelemu potoku. Tuole na bi muorla vidati naša komi-šjon komunal, zak’ to je na rječ, ki to mà hitro urediti. Naši ekonomiji to par-naša veliko škodo, zak’ forešt, ki o pride h nam o Spendà an dà živiti usjem. Uzamimo ežemplen od Karnije, ki na je močno buj odaljena od citadah. Ejtu no hodijo poljete mijarje judi, zak no majó cjeste dobre. NJIVICA — Impreza iz naše vasi Len-daro ne uérbala ašto za no djelo narditi tu Trepu, ki on znaša štjeri milijone. TANAMEJA — Pretekli tjedàn ne impreza Mizza iz Podbrda ložlš teleferiko na štjeri niti, po kateri no če uoziti dar-và, ki no sjekó tu hosti Muške gore. MUZAC — Soudajška komanda ne lo-žla tu naši vasi manifešt, ki on judi informò, ki od 8. avošta no če začeti dje-lati soudadje tirje od zvjerala Tera do Tanameja. Zatuo naj judje vjedó, ki od tega dne do 8. set. no ne smjejo hoditi tu to zono, zak’ to je perikul, ki to keterga ubi. Zatuo z našim krajam ve rakomandamo staršam najbuj, ki no otroké gledejta, zak’ težje no ne kapé an pogostoma za radovjednost so kapani jeti tu perikul. Ne uzabita, ki pred ljeti so zgubile živenje dvje male hčeratice tu tjelem kraju zavoj tega, ki so matejale z bombami, ki njeso eksplodirale an ki soudadje njeso jih bli še pobrali. GORJANI Pondejak ne začela voziti korjera iz naše vasi tu Videm. Naši judje so dougo ljet čakali, zak’ no postavita to korjero, ki na jih poveži z Vidmom. Korjera na ne bo vozila usaki dan, ma koj tu tele dni: pondejak, četartak an saboto. BREG — Pretekli tjedan so šli na djelo tu Francijo 4 djelouci iz naše vasi. Njih kor.trat pa on je malo dobar, zak’ no ne boju morii poslati ta hiši več koj 12.000 franke po mjesce. So muorli jeti usédnó, zak’ drugač kle njeso oli mjeli še tea. PODBONESEC RONAC — Zvjedil smo, de prejšnja učiteljica, ki je učila u šuol naše vasi, bo pošjana u drugi kri an na njeno mjesto bodo pošjal Podgošnjak Emilijo, ki je do sadà učila dol po Laškim. Ljudje so tega zadovoljni, zak’ je nova učiteljica Slovenka, doma iz naših krajou. BRIŠČE — Je umarla u starosti 90 ljet prof. Marija Blazutič, doma iz naše fare. Ranca je bila ta parva raunateljica (preside) špjetarske učiteljiške šuole. Pogrebu je šlo dost ljudi, zak’ ranca je bla dobró poznana posjerode, zak’ je učila petdeset ljet. Ranca Blazutičeva je umarla u Vidme, pokopal so jo pa u Briščah, kjer počivajo tud’ njeni domači. ŠT. LENART Videmska prefektura informira an vabi usé poškodovane ljudi, de naj predložijo prošnjo za mjet plačano škodo, ki je bla napravjena na njih svjet kar so dje-lal vodovod u Klastri an Grobli. Prošnje je trjeba nardit na kamune. PETDESET NAŠIH DJELOUCU BO OSTALO BREZ DJELA — ZvjedU smo, de misli kupit »Italcementi« iz Bergama fabriko cementa, ki je u našim komune, ki je last neke dite iz Padove. Ce bo do tega rjes paršlo, bo slabo za naše dje-louce, zak’ »Italcemneti« misli kupit tisto fabriko ne za stort napri djelat, am-pà za jo zaprjet an takuo eliminirat konkurenco, zak’ ima moderno urejeno far briko u čedade, ki more preuzet usò pro-ducjon št. Lenartske fabrike brez potr-jebe jemati na djelo naših djeloucu. Za tole rječ bi se muorli naši kamunski poglavarji pobrigat, zak’ je u nagobamosti, de ostanejo brez djela an brez kruha za nimar 50 naših družin. NAJ SE DRUGEGA CJESTARJA UZAME — Na naši kamunski cjesti djela samo adàn cjestar an zatuo ne muo-remo pričakovat, de ba u dobrim stanu. Zatuo je trjeba, de naše karminske oblasti tuole pregledajo an uzamejo še adne-gà cjestarja, zak’ drugač bomo mjel nimar jame. En sam, tud’ če djela nuoč an dan ne muore jo daržat u redu. Takuo bi paršii tud’ še kajšan potrjeban človek našega kamuna do kruha. Ce kamun nje-ma soudu za plačevat drugega cjestarja, naj praša pomuoč governu. SOVODNJE Na našim kamune so postavli po zidjeh manifeste, za ljudi informirat, de u Ce-dade an Sv. Ivanu so zgradil 20 hiš, za tiste judi, ki njemajo kam jeti pod strje-bo. Manifest pravi, de lahko nardijo prošnjo za tako hišo mjet tud’ potrjebni ljudi našega kamuna. Tuo se nam zdi zlo čudno, zak kako bo mogu naš človek jeti stat u Čedad al’ Sv. Ivan, če mu ne boju tam tal tud djela. Hiše jih je trjeba postavit u našim kamune, kjer je dost ljudi, ki potrebujejo strjehe an ki svoje rodne vasi ne morejo zapustit, zak’ tle par nas poseduje usak’ več ali manj premoženja an od tjeh jih je več, ki njemajo svoje hiše. V. PETER SLOVENOV KAMUN NE NEC SKARBI — U Ažli je križišče cjest, ki vodijo u tele kamune: št. Lenart, Grmek, Dreka, Srednje an Sovodnje. Kadar pridejo juški ljudje u našo vas an ki mislejo jeti u kajšen Zgoraj povjedanih kamunou, ne vjedo po katjeri cjesti jeti, zak’ na tistem križišču nje postavjene nobene table, ki bi kazala direcjon cjeste. Potniki so že večkrat nardil to oservacjon an godarnjal na kamun, zak’ se ne pobriga za uredit to zlo važno rječ. Po neštjetih takih oser-vacjonah se je kamun končno pobrigu an je dau nardit dvje table, de boju kazale diiecjon cjest, a par tjem muoramo še ankrat neki povjedat. Sada, ki so table napravjer.e, pa ni tistih kólou na ka-tjere bi se moglo zabit an takuo table ležijo že dugo cajta u oštariji na križišču. Kadaj bo kamun poskarbiu za kolé ne vjemó, povjedat pa muoramo, de smo tiste malomarnosti vsi že zlo siti, še buj pa juški ljudje, ki muorajo zgubjat brez po-trjebe cajt, zak’ dostikrat se zmotijo an gredó po ne ta pravi cjesti al’ pa muorajo usakikrat se ustavit na križišče an ljudje prosit informacije. AŽLA — Nje dugo cajta od tega, kar je paršu u našo vas dan gospuod iz Amerike, ki je član neke ameriške komisije, ki se bo ustavla u Nemčiji. Na poti od Amerike do Nemčije je prosiu dovoljenje za par dni, za pridit u Ažlo gledat svojo žlahto, zak’ njegovi starši so doma iz naše vasi, ki je že dugo ljet, de so se preselil u Ameriko. Ta gospuod je paršii za parvikrat gledat svojo žlahto u našo vas an čeglih je parvikrat, de je paršii u Ažlo, je zrni pru dobro guorit slovensko an zatuo je biu ves srečen, de je mogu še buj od blizu spoznat jezik svojih star-šeu. Zlo pa ga je zaboljelo, kar je vidu, de je njegova žlahta tista, ki nejče več guorit svojega maternega jezika. Ker gospuod ne zna taliansko guorit an njegova žlahta se ja djelala, de ne zna slovensko, ga je tuo zlo užalilo, de se je kar pobrau iz Ažle an šli prej ko mu je poteklo dovoljenje, u Nemčijo. Dobró lekcijo jim je dau an takuo je tud pokazu, de je takih kot on še dosti ljudi, ki ljubijo slovenski jezik, čeglih njeso bli rojeni an niti ne živijo u Slovjenščini. * * » Preteklo nedejo so u naši cjerkvi kar-stil dva puobča. Novorojenčka sta sinova dveh par j atei j eu iz naše vasi, ki sta tudi ona dva rojena u tistem ljetu, an to so Domeniš Cezar an Venturini Guglielmo. Ker sta bila puobča rojena u dneh ckuol sv. Jakoba, patron naše cjerkve, so obema ložli za ime Jakob. Obema družinama želimo piino sreče za mala puobča. SV. KVIRJN PAR MUOSTE — Umarla je naša vaščanka Marija Pitioni, stara 75 ljet. Ranca je bla nimar dobra mati, zlo dobrega sarcà an zatuo parljubljena od usjeh. Na pogrebu je blo dost ljudi, ki so žaloval za njo. DOL. BARNAS — Pretekli tjedan so na kamune sklenil, de naša mlekarna ne bo več plačuvala vode, ki jo nuca. Ljudje drugih vasi pa tega njeso zadovoljni, zak’ vjedó, de naša mlekarna je ena narbuj aktivnih u našim kamune. KLENJE — Ker ljetos senuó je zlo drago, zak’ ga je po Italiji partisnila velika suša, je naša cjerku prodala na ašto travo od svojih traunikou, ki jih poseduje u naši vasi. Na tej asti so prodali približno 50 kuintalu sena, ki sta ga kupila naša vaščana Koredič an Marinič za 700 lir po kuintalu. Lansko senuó, ki so ga za cjerkou posjekli naši ljudje an ki nje blo še prodano, ga je kupiu Ivan Sitar iz Sv. Kvirina par muoste za 1.350 lir po kuintalu ani je že dau 5000 lir kopare. GRMEK Po petnajst dnevih, ki je bluo ustavje-no djelo par strojenju cjeste, ki od Kozice peje do Petarnela, so tele dni spet začel z djelom. Djelo je bluo ustavjeno, zak’ ljudje so muorli sejč senuo po senožetih. Troštamo, de sada ne boju več opustil, zak tista cjesta je zarjes potrjebna po-strojila. Potlé muoramo povjedat, de nje pravično, de se našim djelucam daje samo 500 lir na dan, zak’ ne zadostujejo za živjet adnemu človjeku. Naj se djeluce plačujejo po sindikalni tarifi, takuo kot so plačani posjerode. Cjeste se ne poslužujejo samo naš ljudje, ampa hodijo po nji. usi. Njesmo videli, de bi se drugje po Italiji cjeste strojilo z djeluci, ki se jim plača manj kot pu od tega, ki sindikalna tarifa predvideva. GORENJI GRMEK — U čedadskim špitalu je umsru naš vaščan Vogrič Alojz, star 73 ljet. Ranci Alojz je biu le-puo poznan po naših.vaseh, zak’ je biu ta narbujši marengon naše okuoiice. Pokopal so ga u Čedadu. DREKA Dreški kamun šteje 1.285 ljudi, ki so raztreseni po petnajstih vaseh. Dosti naših ljudi je po svjetu an tisti nimar pišejo svojim domačim, zatuo naš puoštar ima zlo djela, zak’ muora hodit po puo-što na klodiški puoštni oficih an takuo ne muore isti dan razdelit usé puošte, zck’ vasi so od adné do druge zlo oddaljene an pot cio Klodiča, ki naš puoštar jo muora h noham nardit, je duga kakih deset kilometru od Dreke. Takuo, med-tiem, ki vidimo, de puošta pride iz Amerike dc Vidma u treh ali šterih dneh, od Vidma do Dreke pisma hodijo dva an u časih tud’ tri dni. De bi puošta prej par-šla u roke našim ljudem, bi bluo pru, urediti telo rječ, zak’ je rjes čudno, de puošta nuca od Vidma do Dreke tulku cajta kot od Amerike do Vidma. Bi se muorlo nardit puoštni oficih u našim kamune, de bi takuo paršlš puošta na-raunost u Dreko brez potrjebe, de se ustavi u Klodiču. Potlé ne smijemo pozabit, de u naših krajah nje bank, de bi lahko naši ljudje nakladal svoje prihranke, zatuo puoštni oficih bi lahko preuzeu tud’ tisto funkcijo. Za uredit to rječ bi se muorli pobrigat domače oblasti an zaprosit višjem oblastem za ustanovit poštni oficih tud’ u Dreki. PRAPOTNO Kakor je usjem znano, naš kamun imà več kot 10 milijonou lir dugà an ta narašča usak dan buj, zak’ dajatve, ki jih plačujejo naši ljudje, ne zadostujejo za kriti usé stroške, ki jih muora kamun uzdaržat. Ker je u dostih takih slučajih parslà ulada na pomuoč za zglihat pasiunost bilance, je tud’ naš šindik zaprosiu za tako pomoč. Na žalost pa prošnja je bla odbita an zatuo se ušafa naš kamun donàs u zlo slabih vodah, zak’ ne vje kaj nardit za pcglihat tulku milijonou dugà. Zavoj tegà nam boju višno že ljetos povišali dajatve. SREDNJE Usjem je znano, de je tuča ščedila skoraj ves naš pardjelak. Troštal smo se de oblasti, katerim tela novica je sigurno znana, nam bodo kej pomagale, takuo kot so pomagale po drugih vaseh Furlanije. Toda povjedat muoramo, de oblasti kar se gre za nas pomagàt so gljuhe an sljepe, medtjem kar se gre za terjat od nas dajila se nam takuo hitro spomnijo, čeglih smo deleč od njih cficihou. Neč ne vajà, de smo zgubil vos naš pardjelak sadja, sjerka an kostanja, mi se ne usmilimo usédnó nobednemu naših vladnih poglavarjou, ki nam po-šijajo gor po vratih kartele, ki nas vabijo na plačevanje dajil, čeglih bi ne bli dužni plačevat daržavi za zemljo, ki ljetos nam nje nobednega pardjelka dala. Kaj naj bi nardil sadà naš ljudje? Drugo protestu, zak’ drugač se ne bo no-bedan spomnu naše reuščine. Illll POŠTA M. K. — Idrijska dolina — Nezakonski oče mora prispevati za vzdrževanje otroka tako dolgo, dokler se otrok ne more še sam preživljati. Ce se otrok šola ali uči kake obrti preneha očetova dolžnost šele s končano učno dobo, ko si otrok že sam lahko dobi primerno zaposlitev. Ce je pa otrok pohabljen ali tako bolan, da za delo sploh ne bi bil sposoben, ali da si ne bi mogel zaslužiti toliko, kolikor potrebuje za svoje preživljanje, bi moral oče v tem primeru prispevati za njegovo vzdrževanje ne glede na otrokovo starost. Štev. 41 Stran 3 FAŠISTIČNI ZLOČINI V BENEŠKI SLOVEN'JI Obletnica pokola vTorlanu Vsega je bilo 34 nedolžnih žrtev, katerim so zločinske fašistične roke uničile življenje in ki zahtevajo zadoščenja. Ljudstvo zahteva, da se postavi spomenik na kraju mučenja. 11V v Ml Minilo je osem let od tistega jutra dne 25. avgusta 1944, ki je bilo tako usodno za miroljubno in delovno prebivalstvo lorlana, naselja, ki leži v vhodu v Kar-liahtsko dolino približno poldrug kilometer od Nem. Ime Torlan prav gotovo ne bo vpisano v italijansko zgodovino, ker vlada v Italiji običaj, da se skuša za- kam. Peščica partizanov, neznatno število ljudi, ki so bili pripravljeni na vse, je napravila na so vražnika vtis, kot da v goiah kar mrgoli borcev. Po prvem presenečenju so nacifašistični sateliti besno odgovorili in vse njihove strojnice so za-regljale. Dve uri je trajala zelo ostra tciba. Karovane so pobegnile, zadnja so- TORLAN V KARNAHTSKI DOLINI krvnika, en Italijan in en Nemec, ki sta stala na vratih. Eden je streljal, drugi mu je podajal naboje. Ko so ostali v hlevu samo ženske in otroci, so vrgli nanje slamo, jo polili z bencinom in vse skupaj zapalili. Pokol se je zaključil s strojniškim rafalom. število žrtev znaša 34, ker se je nekaterim posrečilo pobegniti, in se skriti. Celotne družine od očeta do najmlajšega otroka so bile popolnoma uničene, žene in dekleta, 70 letni starci in majhni otroci so omahnili pod svincem najbolj barbarskega sovražnika, ali pa so zgoreli živi. Na njihova razmesarjena trupla so se zrušile razvaline požganih hiš, ki še danes molijo proti nebu ostanke svojih zidov ter zahtevajo pravico za toliko po nedolžnem prelite krvi. Pri spominu na teh 34 nedolžnih žrtev v Torlanu nad katerimi so se znesli združeni italijanski in nemški fašisti, morama še enkrat poudariti kako vse bolj tragičen je bil ta pokol v resnici, kakor pa ga sedaj lahko opišemo. Na vsak način ga lahko smatramo kot enega najstrašnejših pokolov, ki ga je povzročilo fašistično barbarstvo. V. T. Kadar zatrjujemo, da je naša dežela lepa, prav gotovo ne pretiravamo. Dasi-ravno -je njen svet povečini skalnat in nerodoviten, vendar je narava tu in tam ustvarila prava čuda za katera pa žalibog še mnogi ne vedo. Prijazne doline, vrhovi gora in studenčki, ki tečejo sedaj počasi in potem zopet hitreje ter svetlo sinje nebo, dajejo naši deželi res pravo krasoto in privlačnost. Pa to še ni vse; naša dežela ima še druge zanimivosti in naravne krasote, ki pa so še mnogim neznane kakor na primer Završke jame v Terski dolini. Ako krenemo iz Tarčeata po pokrajinski cesti, ki pelje ob reki Ter in ko smo prehodili približno tri kilometre zavijemo po prvi gorski poti, ki vodi na desno po severnem pobočju gore Bernadije, dospemo v slovensko vas Zavrh. Od tu se nem nudi krasen razgled po vsej Terski in deloma tudi po Karnahtski dolini. Nato nadaljujemo pot po stranski stezici in piav kmalu pridemo do male odprtine, ki vodi v notranjost gore, v podzemlje. Završke jame so bile do danes le malo raziskane. Zadnja ugotovitev pravi, da je glavni rov dolg več kilometrov, poleg glavnega hodnika pa je še več drugih votlin. Naj večjo so imenovali »Kristalna jamo«, ker je tu vse polno malih jezero in mlak s kristalno čisto lesketajočo se vodo. Druga votlina, ki je nekoliko manjša od prve, pa je imenovana »Rajska jama«. Stene vseh teh votlin so previe- niti kriminalna dejanja fašizma. Baš zato pa hočemo mi obuditi spomin na tiste tako žalostne in strašne dni, da bi naše ljudstvo ne pozabilo tragičnega dogodka od 25. avgusta 1944, ki je tipičen primer fašističnega barbarstva, ki ga lahko postavimo na čelo seznama tolikih drugih strašnih zločinov, ki so jih fašisti povzročili na naši zemlji, kadar so najboljši sinovi našega naroda stopili med množico mučenikov, ko so prelili svojo kri za svobodo. Dne 20. avgusta 1944 je prišla v Torlan s streljanjem in divjim vpitjem horda kozakov z vozmi in konji. Utaborili so se v vasi in povzročili zmešnjavo med prestrašenim prebivalstvom. Skoraj vsi možje in mladeniči so ob prvem alarmu zbežali v gore nad Karnahtsko dolino, že po nekaj urah pa so se vrnili, ker kozaki niso pokazali sovražnega razpo'ozenja hapram prebivalstvu, čeprav so se proli Kjemu vedli precej oholo. Toda ljudstvo jim ni preveč zaupalo. Naslednji dan so prišli novi oddelki teh najemnikov v službi nacifašizma. Ti pustolovci in nacifašistični hlapci pa so začeli sumiti v prisotnost partizanov na bližnjih gorah. Partizani se sicer niso pokazali, toda stali so na preži in se pripravljali, ua bi pregnali okupatorje. Bili so to partizani slavnega IX. Korpusa, ki je že leto dni čuval osvobojeno ozemlje Zapadne Beneške Slovenije. Naslednji dan so z obronkov bližnjih hribov v resnici nenadoma začeli streljati proti prednjim sovražnim postojan- vražnikcva strojnica je umolknila. Kmalu potem so ljudje prilezli iz svojih hiš in oprezovali za kozaki v grobni tišini, ki je nastala po bojnem hrumu. V tej tišini je sovražnik zapustil bojišče in se umaknil, da bi se pridružil glavnini, ki je ostala v Nemah. Tako so partizani pognali v beg preko 200 sovražnikov. Naslednji dan so partizani pozvali prebivalstvo, naj izprazni vas. Morda so nameravali napasti Neme, ali pa so morda predvidevali množični napad od strani kozakov. Večina prebivalstva je sledila pozivu in se umaknila v gore, kjer so jih gostoljubno sprejeli slovenski prebivalci v Karnahtski dolini. V Torlanu je ostalo samo malo družin in prav te so postale žrtev nacifašistične krvoločnosti. Dva dni pozneje in sicer točno ob sedmi uri dne 25. avgusta) je prišla v vas in se ustavila pri prvih hišah kolona nemških oklopnih vozov. Naloga te kolone je bi.a rivesti kazensko akcijo, s katero naj bi prisilili partizane, da odnehajo od borbe. Določeno je bilo, da naj bodo žrtve 4J ljudi, ki so jih polovili brez ozira na kakršno koli krivdo. Nekaj družin z ženami in otroki so nagnali v nek hlev, vsega skupaj 30 oseb. Manjkalo je še deset ljudi, ki so jih polovili po cestah ali iztrgali iz drugih hiš, ter privlekli na kraj določen za mučenje. Ko je bilo doseženo določeno število, se je začel pokol. Najprej so spustili iz hleva može enega za drugim in jih pobili s samokresom. To sta opravljala dva rviiiiiiiii iiriiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii;! 11 n i um Hlinili i lil m lini i III i l i u t i l 11 m i n i n 11 n lin Takšen je rezijanski ples V v . ■ >v' . Plesalci se postavijo v dve vrsti, deset korakov ena od druge, moški nasproti ženskam. Moški držijo roke v boku, ženske pa drže roke prekrižane in s povešeno glavo. Ena vrsta se približa drugi dvakrat; ko se približa tretjič, se pari postavijo v krog, potem se znova oddaljijo, toda tako, da vsak moški drži po eno žensko za desnico in vsak par poda- ja roko dvem drugim parom. Nato sklenejo krog in gredo potem v krogu najprej na desno, potem na levo. Pozneje se pari ločijo in gredo za en korak eden od drugega pojoč; potem ko napravijo še dva ali tri kroge, se možje ponovno oddaljijo od žensk, postavijo se v vrsto eni proti drugim in ples se znova začne. čene s sigo, ki predstavlja vsemogoče ap-nenaste tvorbe, po katerih stalno curlja voda in se potem zbira v mlakah in je-zercih. Ako bi bilo to podzemlje temeljito raziskano, bi prav gotovo odkrili celoten sestav velike kraške jame. Prvi krat so jo raziskovali leta 1925, o čemer priča mala ploščica v notranjosti jame, kjer je zabeležen datum in nekaj imen. ' Tega raziskovanja so se lotili domačini sami. Razširili so vhod, ki je bil dotlej skoraj neviden in nedostopen ter napravili tudi par stopnic in tako dali možnost videmskim jamarjem, da so pričeli že takrat z natančnejšim raziskovanjem podzemlja. Sedemindvajset let je minulo, odkar so pričeli to delo, a vendar do danes niso še popolnoma raziskali vsega podzemlja. Zanimanja vredno je torej obiskati Zavrh, kajti naloga današnjih obiskovalcev je odkriti to, kar je narava ustvarila in skrivala tisočletja našim cčem. Zavrh, kakor vsi ostali kraji v tej okolici, bi lahko postali zelo pomembni ne samo ljubiteljem podzemlja ampak so tudi izborne izhodne točke za planinske izlete na Jalovec. '"‘m,,,ni"' 'i,,,,,' „„„ Karel Podreka je v svoji knjigi o Beneški Sloveniji zapisal med drugim: »Ali bi radi vedeli, kako so končali dokumenti o vaši zgodovini? Hočem vam povedati: Približno v XVI. stoletju, ko je zajel ogenj zelo dragocen župnijski arhiv v Št. Petru Slovenov, kar se vidi tudi iz tega, da večina dokumentov, ki so sedaj v rabi niso starejši od sto ali dvesto let. V dolgih letih avstrijskega podložništva na kaminu, da bi ogrevali nečiste noge pri-ležnice kakšnega cesarsko - kraljevega komisarja. Leta 1866 so jih potem izmaknili in prodali mesarjem v Krminu in Gorici. Končno so naložili zadnje ostanke na nek voziček in jih razmetali po tleh na podstrešju palače »Degli Uffici« v Čedadu, kjer so izpostavljeni vetru, dežju in vsem.« * * • Kraljevi šolski skrbnik vitez Massone se v svojem lepem in podrobnem poročilu »o ljudski izobrazbi v videmski pokrajini v šolskem letu 1882-83» takole otrese argumenta, ki mu je povzročal največ skrbi: »Samo med 36.646 prebivalci petnajstih občin raztresenih po julijskih obronkih še prevladuje slovenski jezik, o katerem vsakdo ve, da nima nič opraviti z italijanskim jezikom, ki pa, zaradi šole in trgovskega prometa »kaže, da bo počasi izginil, čeprav se v nekaterih krajih drži še zelo trdovratno in ga smatrajo skoraj kot nekakšno privatno lastnino.« • «* m Pesnik Prati je dejal: »Vsaj iz hvaležnosti bi morali v Italiji gojiti ilirski (slovenski) jezik, ker ga ni Slovenca, ki bi se ne učil našega jezika (italijanščine).« Con EUGENIO BLANCHINI : Kmečka posest v Beneški Sloveniji (Iz monografije »Kmečka posest v italijanski Furlaniji m njene gospodarske in j socialne potrebe« — Videm, Tiskarna Patronato 1898.) skoraj vso Beneško Slovenijo je Čedad, od koder pošiljajo v notranjost in v tuje dežele maslo, sadje, kostanj in zlasti boljše vrste vina, medtem ko navadno vino ostane za domačo uporabo. Njihov živinski trg je prav tako v Čedadu, toda goveja živina je nizke rasti, šekaste ali svetla dlake, bolj prikladna za mleko kot za meso. šele v vaseh na vhodu v doline se vidi tu in tam kakšno izboljšanje s simentalsko pasmo, ki je v čedadskem okraju precej razširjena. II. Tako so živeli nekoč Primitivna živinoreja in mlekarslvo Sklenili so zgraditi primerne mlekarne bialo da ne povsod, toda do sedaj se je fcosrečilo organizirati jih san o v Nemah *h Ronacu. V bližini drugih planinskih bašnikov obstoja mlekarna samo iz nekakšnega brloga, ki je pokrit s slamo in cbdan z kamenjem. Kotel, veriga, ki vi-81 cd stropa, dva kamena, ki omejujeta C’ostor za drva, kakšna stara posoda za fiir, to je vsa oprema takih preprostih ’blekam. V teh krajih bo treba čakati ^ dolgo časa, preden bodo postavljene Nne sirarne, ki bi bile mnogo bolj prikladne za te kraje, to pa zaradi velike ^zaupljivosti, ki jo imajo ti močni in Skriti gorjani s patriarhalnimi običaji *'apram vsaki novosti. V nekaterih krajih tfečamo tukaj celo otroke v adamovi ^leki. Nižje v dolinah pa se mlekarne ne ob- nesejo, ker imajo poljedelci komaj toliko mleka, da si lahko pripravijo zdravilno »batudo« (kislo mleko) za uporabo v družini. Ta služi za priboljšek pri večerji s fižolom ali s krompirjem največkrat pa s polento. Da bi »batudo« nadomestili z drugimi jedmi, zaenkrat ni govora, ker obstojajo prevelike ovire dokler se ne bo tudi tam gori s pomočjo duhovnikov in županstev temeljito spremenilo stari način poljedelstva. Uvesti tako reformo prej, bi pomenilo postaviti voz pred voli, povzročiti škodo, ter biti deležen zasmeha. Zaradi pomanjkljivega postopka pri pastirstvu je slovenski sir slabše kakovosti, toda po ceni od 70 do 80 stot. za kg ga z lahkoto prodajo v Furlaniji in po bližnjih dolinah. Osrednji trg za Iz zgoraj navedenega je jasno razvidno, ca mali posestniki Beneške Slovenije žive s trudom in v uboštvu, vendar pa niso lačni in zaradi raznolikosti njihovih pridelkov, dobrega zraka in zaradi svoje vzdržljivosti žive zdravi, so odporni, krepke in lepe rasti. Jedo štirikrat na dan: Zjutraj ob zori krompir ali kostanj, redko kdaj kavo, bolj pogostoma polento in sir ali mleko. Ob devetih jedo sočivje ali solato pomešamo z nekaj moke; opoldne tvorijo njihovo glavno jed polenta ali koruzen kruh s sirom ali svinskim mesom in včasih vino; zvečer »batuda« in sir, za spremembo s kostanjem ali krompirjem tvorijo njihovo običajno hrano. V teh krajih ne obstojajo koloni, niti ne bajtarji (sottani), ker vsi več ali manj nekaj posedujejo in kadar je več delovne sile kot pa je dela odhajajo na Hrvatsko, v Romunijo, Avstrijo in Nemčijo, kjer delajo na železnici, še bolj pogostoma pa se pečajo s krošnjarstvom, kjer prodajajo drobnarije, svetnike ali pa hodijo križem po Rusiji z dresiranimi ptiči. Domov se vračajo v juniju, da pomagajo svojcem pri košnji in pri pobiranju jesenskega pridelka. Slovenski kmet ne živi v izobilju, vendar pa tudi ne v pomanjkanju, ker nekatere svoje potrebščine črpa iz posestva, druge iz zaslužka v inozemstvu, nekaj pa iz prodaje drv in kostanja. Prebivalci sosednjih dolin si pomagajo celo z svilogojstvom, oni z gričevja pa z vinogradništvom. Najbolj revne vdove in tisti, ki dela niso zmožni, si naberejo potrebno za življenje v jeseni s tem, da hodijo pri sosedih od hiše do hiše in prosijo za duše v vicah. Tisti, ki imajo manj zemlja pomagajo drugim, ki so premožnejši in dobivajo za svoje delo hrano, ter od 0,65 do 1,20 liri na dan. Ti premožnejši, ki nimajo dovolj delovne sile, pa Di radi živeli lagodno a ne morejo izhajati in če ne omejijo svojih zahtev, propade- jo. To pa se zgodi zelo redko. V takem primeru plačujejo zemljo, ki gre na prodaj, celo do 2.000 lir za oral in jo kupujejo družine, ki imajo več delovne sile, boljše gospodarstvo ali pa ki so nekaj zaslužili v inozemstvu. Zemljiška posest v Beneški Sloveniji je zelo raztresena in razdrobljena v majhne parcele, ki leže na vseh vetrovih. Ne dvomim, da bi dobro organizirana razmenja-va prinesla enako dobre rezultate, kot so Jih dosegli v občini Hohenhaida pri Lip-skem. Za vso visoko Furlanijo bi bilo potrebno racionalnejše poljedelstvo. Toda to se ne bo tako hitro doseglo, ker se občine ne pobrigajo za izobrazbo svojih kmetovalcev in zato ker manjkajo bogati posestniki, ki bi dali vzgled. Poleg tega je mali posestnik zelo navezan na svoj star način in zelo nezaupljiv glede vsake novosti. Temu bi se lahko odpomoglo z nakupom nekega skupnega zemljišča, ki bi moralo služiti kot vzorno posestvo. Tedaj bi kmet lahko na lastne oči spoznal korist in lažje bi ga bilo pregovoriti, da bi zamenjal način obdelovanja. Ce bi na tej rodovitni zemlji delali ne samo z ljubeznijo, ki spreminja pesek v zlato, kot pravi Yung, ampak bi jo obdelovali tudi racionalno, bi Slovenci v svoji zmernosti ne mogli želeti nič boljšega. (Dalje.) ZA NAŠE DELO „ hup na debelo Kako zdravimo garjeve ovce Garje (skabja) par oucah pouzročajo neke zlo majhane živalice an za ozdravit to boljèzen je trjeba tiste živalice umorit. Tuo se narbuj lahko nardi u po-ljetnem cajtu, če ouce umivamo. Nar-bujša rječ za tuo nardit je, če uzamemo osam parti savona u likuido an no part kreolina, al’ pa lizola an špirita. S tisto rečjo se mažejo cuce po tistih mjestah, kjer so garje an potlé se pusti ouco par mjeru za par dni, de tiste hraste lepuo mehké postanejo. Cez par dni, kar so hraste postale mehké je trjeba ouco umit u dvja an pou par stuo kreolovi al’ lizolovi raztopini. Tisto raztopino jo nar-dimo, če zlijemo u pedeset litre gorke vode en četart lizola al’ kreolina an tuo je zadost za oprat 20 ouc. Kreolin al’ lizol se kupi u špecjariji. Ouce, ki imajo zlo mastno ouno, je bujš, de se jih odstriže prej, ki jih začneta zdravit. Kar sta usé tuo nardil, pustite cuco za nih 15 dni, potlé še enkrat jo operete an jo spustite na sonce, de se lepuo posuši. Hljeu naj fco postejan nimar s suho steljo, zak’ je nagobarr.o, de se garje povarnejo, če muora ouca spat na umazane tlà. En tjedan potlé naj se ouce še enkrat umije an če imajo dosti garij, še večkrat, dok ne bodo lepuo ozdravile. Ker so garje toljezen, ki se jo lahko ušafa, jih je trjeba u pravim cajtu ozdravit, zak’ dostikrat zavoj adné boune ouce, ušafa bo-ljezen cjeu trop. senuo frišna djetelja al’ trava. Poklada naj se juncu u tistim cajtu tud’ malo namočenega al’ suhega ovasa med zrjezano senuo. Takuo kot se ne smije dajat juncu preveč tečnih jedi, takuo se mu ne smije dajat tud’ jest takih reči, ki bi ga preveč razburile kot je arž. Mljukarsku posode Mljekarska posoda ne smije bit železna, lahko je pa lončena (iz kuhane ilovice), glažova, porcelanasta al’ iz cinga-nega materjala. Lesene muorajo bit samo pinje an parprave za djelat ser an maslo, zak’ se les težkuo čedi. Usé mlekarske posode muorajo bit nimar zlo čedne. Usakikrat, ki se posodo nuca, jo je trjeba izplaknit najprej u marzU vodi, potlé se jo umije u gorki u kateri smo notar dali malo sode al’ japna, potlé se jo splakne an posuši s čedno cunjo ali par soncu. Mljekarske posode se na smije ankul nucat za druge namjene. Za skranit posodo zarjes čisto od škodljivih bakterij, je dobro, de posodo večkrat prekuhamo u pepelnem lugu, leseno posodo pa umijemo z japnenim mljekom, posušimo na soncu an potlé umijemo. U marzli vodi se splakne posodo zatuo, de se izpere od nje mlječne beljakovine, ki bi se u gorkuotah stardnile an se nabrale na posodi. U tjelim mjescu zazdreli česen an če bula. Kar je ljepa ura jih zrujemo, osušimo an spravimo na prostor kjer ne po-manjkuje ajar. Pomodoro ga muoramo parvezat h ko-ličem an odtargajmo tiste poganke, ki njeso potrjebni. Po potrjebi jih škropimo z eno par stuo bakreno-j apneno raztopino. Koncé je trjeba nimar okopavat an jih očedit plevela. Tam kjer smo že pospravili pardjelek, prekopljemo zemljo an jo pognojimo an posadimo z indivjo, špinačo al’ druge reči. Use tiste reči, ki se proč varže naj se znosijo u adàn kot an u jeseni se usé tuo pr ekopa, zalije z gnojnico an takuo bo- ŽIVINA ZA ZAKOL po kg. Krave L. 250 do 260 Voli » 260 » 270 Jcnice » 260 » 290 Teleta » 450 » 480 Jarčki » 220 » 24u Ovce » 180 » 200 Kozé » 120 » 130 Pitana praseta » 280 » 320 Krave mlekarice Jenice breje ŽIVINA ZA REJO po glavi L. 120000 do 180000 » 120000 » 160000 Precjepljenje sadnega drevja poljete Al’ djela škodo kart? Naši kmeti mislejo, de kart djela škodo, zak’ s svojim ritjem uzdignuje mlade rastline iz zemlje, de se potlé posuše. U tjelem je rjes škodiu, posebno na var-tu, a muoramo povjedat, de nje tulk ško-dliu, de bi ga muorli zavoj tega ubivat. Kjer djela veliko škodo ga preženimo drugam, de bo tam djelu svojo koristno ajelo. Kart pojeda pod zemljo čarve, ki po puoju djelajo škodo an tud’ zemljo djela buj rahlo. če čemč> pregnat iz var-ta karta, zataknimo jame s cunjami, ki smo jih namočil’ u petrolju. Dobra rječ za karta pregnat je tud’ če nasujemo u njega jame malo karbita (karburo), zak’ ta ostri duh ga hitro prežene. Kako fuotramo junce Juncu se na smije dajat ankul preveč tečnih jedi. Daja naj se mu samo dobró senuo an ovas (vena) ne pa mcčnate ■ blode. Ce poljete se ne muore gnat junca na pašo, naj se mu pomješa med Med usémi načini cjepi j en j a sadnega drevja, je narbuj priprauno cjepljenje z vejico al’ cepiči u poljetnem cajtu. Nar-bujš se ciepi augusta mjesca, lahko se pa cjepi tud’ setembra mjesca, če je zadost gorkuó. Za tisto cjepljenje narježemo iz dobrega drevesa zdrele enoljetne mladike, ki majó popke dobró razvite. Listje je trjeba porjezat, potlé pa je trjeba pu stit, kakor pri cepičih za okulacijo. Par drevesu, ki ga čemo cepit, muoramo razredčit krono, določit srednjo an stranska veje voditeljice an u ta pravim mjestu jim ustavit cepiče s pet do šest očes. Pru dobró je, če par pošeunem od-rezu cepiču ob krajih obrježemo lubje, de se takuo cepiči an drevó ljeuš skup zrastejo. Potlé cepitou povežemo z rafjo an cepilno smolo. Cjepimo nimar pod kajšnem stranskem pogankom, de se precjeplena veja ne posuši, kar je parvikrat po cjepljenju odr-ježemo. Selé kar je cepič zadost zrastu, odrježemo precjepljeno vejo, glih nad cjepljenim mjestu. an pobjelimo, pokvarjene posode pa u telim cajtu popravimo. Nazadnje muora usak pametni kmet že u tjelim mjescu mislit na trgatou an začet parpravljat use potrjebno, de ne bo u zadnjim momentu hodiu od kovača do sodarja za popravit sode. |[|llil!|[|!l!l[lllil!llliltl!lll!l!lll!lilll!IIIIIII!lllll!l!lll!llli|]|illl!ll|!|!|l|!|||||j|!|||!|l|||||||i| mo mjel dobar gnoj za drugo ljeto. Praseta do 15 kg » 7500 » 9000 PERUTNINA - ZAJCI - JAJCA Uveo, Ki judu munii po kg. Dostikrat čujerno pravit, de ima ta ali Kokoši L. 550 do 600 una ouca gardo navado, de jé vouno. Ti- Race » 520 » 580 sta navada pa pride iz ene do druge ouce Purani (dindje) » 520 » 560 an u cajtah ušafajo tista navado use ou- Zajci » 220 » 240 ce ene mandrije, zak’ ouca rada posne- Piščanci » 650 » 700 ma. Vouno jedó rade posebno mlade ouce. Jajca usako » 28 » 30 Ker se pa vouna', ki so jo pojedle ouce, SER AN MASLO spravi u želodac u bale an ser s tistimi po kg balami zatakne želodac an čreva, taka Mlekarniško maslo L. 950 do 1050 ouca potlé pogine. Pruot temu njemamo Domače maslo » 850 » 900 nobednega zdravila. Če oucam damo drug Ser do 2 mjesca star » 450 » 500 fuotar an se jim večkrat daje fosforjevo Ser čez 2 mjesca star » 650 » 750 kislo japno, večkrat pustijo tisto gardo Skuta » 350 » 400 navado. ŽITARICE IIII!III!IIIIIIDIIIIIHIIII:IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiIIIIIIIII!IIIIIIIIIIIII!I!|I|!|I|||I|1|| po kuintalu GOSPODARSTVO Konkors za zbuojšanje hljevou Ušenica Sjerak Ušenična moka Sjerkova moka Ušenični otrobi L. » » » » 6700 do 5500 » 8500 » 6600 » 3800 » 6800 6000 9500 7000 4000 Za de les ne bo razpoku De ne bo les, ki se ga nuca za kolesa nardit, hrabje an drugo, razpoku al’ se skriviu, ga dejte za osam dni u slano vodo. Tak ljes prenese sončno gorkuoto an mokroto. Pretekli tjedan so se končale priprave za konkors, ki ga je razpisala »Cassa di Risparmio« iz Vidma za zbuojšanje hljevou po gorskih krajah. U konkors je blo sprejetih 300 kmetou, razdelili pa buodo samo 118 premjou. Takuo bo komisija sevjeda zbrala tiste, ki so narbuojš postro-jil njih hljeu. Pravijo, de tisti od komisije, buodo par temu gledali predusem na kraje kjer je blo narbuj težkuo djelat zavoj pomanjkanja cjest an odalje-nost od centrou. Takuò upamo, de bo venč part premianih kmetu ia naših kra-jou, zait’ pru par nas je bluo djelo naprav j eno u zlo težkih okoliščinah, zak’ dosti naših vasi njemajo cjest. nobedan téu kupit, Ijetos pa ga gledajo an dol po Laškim muorajo kmeti prodajat živino, zak’ njemajo zadost sena. Zavoj tega je dost živine na prodaji an meso se dobi buj za dobar kup, po drugi strani pa je zavoj tega manj mljeka an zatuo se darži kup masla an sjera nimar visoko. če bo še naprej suša se bo kup sevjeda še uzdignu par pardjelkih, ki čakajo daž, posebno par sjerku an par senu, zatuo naj bi naši ljudje pokosil do zadnje travice, zak’ buodo brez težau usé u denar spravili. SENUO po kuintalu Djetelsko senuó L. 2200 do 2400 Navadno senuó » 1200 » 1550 Ušenična stis. slama » 450 » 500 GRADBENI LES po kubičnem m. Bukovi hlodi Orjehovi hlodi Cerješnjovi hlodi Smrekovi hlodi L. 14000 do 15500 » 29000 » 32000 » 19500 » 20000 » 11500 » 12500 MENJAVA DENARJA Djelo u kljeti Velika gorkuota djela zlo škode vinu an zatuo naj bo kljet čez dan zaparta, u hladnih urah pa jo je trjeba odprjet, de se prelufta. Vinu, za katjerega je nago-barno, de se skisa, dodamo na usakih stuo litru, deset gramou kalijevega me-tabisulfita. Kljet nimar nobró pometamo Tržni pregled Kmetijski pardjelki so bli ljetos po vsej Italiji zlo poškodovani od suše an zatuo se suša pozna tud’ na uséh targih, zak’ popraševanje kmetijskih pardjelkih je usak dan večje. Njesmo še vidli takuo velikega popraševanja po sjerku kot Ijetos an tuo nam kaže, de ljetošnji pardjelek sjerka bo slab. Glih takuo vaja za senuó. U telim cajtu, druga ljeta ga nje Zlata Sterlina Napoleon Dolar Sterlina karta Francoski frank švicarski frank Belgijski frank Avstrijski šiling Zlato po gramu Srebro po gramu 7800,— 6150,— 648,— 1660,— 1,61 151,50 12,20 24,- 799,— 17,50 DARVA ZA ŽGAT po kuintalu Bukove darvà suhe L. 1100 do 1250 Bukove darvà surove » 950 » 1000 Bukove oglje » 2900 » 3200 SADJE AN ZELENJAVA Jabuka Kruške Breskve Uajine Frišen fižou Odgovorni urednik : Tedoldl Vojmir Založnik: »Matajur« d. z o. z.) Dovoljenje videmskega sodišča štev. 47 z dnem 26.7.1950 Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Gorica po kg. L. 25 do 40 » 45 » 55 » 25 » 35 » 120 » 140 » 90 » 100 JEjudska praoca :,,P3StÌF in VOlK << /tf>