ON SE TA TERE« STR. 6 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 23. oktobra 2008 • Leto XVIII, št. 43 Srečanje ljudskih pevcev in godcev v Monoštru »Gda svejklo sonce znak dé za Srebrni brejg, blejdi mejsec pa posvejti na té naš, preveč lejpi porabski svejt, naj se od Rabe do Möjre čöje naša domanja porabska pesem. Tau je pesem našoga srca. Poslöjšajmo go, pa de nam toplo pri srcej kak v naročkaj svoje materé,« – s temi besedami, povzetimi po Mariji Rituper, je pozdravila nastopajoče skupine in občinstvo na prvem srečanju ljudskih pevcev in godcev v Monoštru, ki se je odvijalo v soboto, 18. oktobra ob 16. uri v konferenčni dvorani Slovenskega kulturnega in informativnega centra, Klara Fodor, sekretarka Zveze Slovencev na Madžarskem. Srečanja se je udeležilo sedem skupin iz Porabja, Slovenije in Avstrije. Vsaka skupina je zapela tri pesmi v zelo okusno, z jesenskimi plodovi in sadeži okrašeni dvorani, ki sta jo pripravila so delavka ZS Gyöngyi Bajzek in fotograf časopisa Porabje Karel Holec. V tej prijetno, v kmečkem stilu urejeni dvorani so občinstvo s svojim petjem najprej razveselile Ljudske pevke ZS Monošter pod vodstvom mentorice Marije Rituper. Sledili so jim Ljudski godci s Hotize, ki so igrali na izvirnih ljudskih instrumentih, katere so nekoč uporabljali na vsakem kmečkem dvorišču in pri raznih kmečkih opravilih, kot so recimo kosa, grablje, buča. Ljudski pevci iz Male Nedelje pojejo z izjemnim veseljem, o tem nas je prepričala njihova odlična predstavitev. Za njimi je nastopila še ena skupina sloven-ske manjšine na Madžarskem, in sicer Sombotelske spominčice, ki jih je na harmoniki spremljal vodja skupine Francek Mukič. Nato je zapela pevska skupina z imenom Dečki s trate iz Velike Polane. Skupina je bila ustanovljena v letošnjem letu, izbrala pa si je zelo pomenljivo ime, ker so nekoč dečki peli ob večerih na tratah. To tradicijo želijo nadaljevati tudi v današnjem času, zato je skupina že zapela na tratah po vaseh in požela veliko simpatij, predvsem pri starejših ljudeh, ki so se ob ubrano zapetih pesmih v mislih vrnili v stare čase. Tej skupini je sledil še en pevski zbor s posebnim imenom, to je Porini pa počini Kulturnega društva Miklavž pri Ormožu. Prav tako so posebni štirje člani skupine, ker se pri njih nikoli ne ve, kdaj se šalijo in kdaj je kaj res. Zadnja nastopajoča skupina na srečanju je bil ansambel Rožmarin z avstrijske Koroške, ki deluje v okviru slovenskega prosvetnega društva Gorjanci na obrobju koroškega glavnega mesta Celovec, v občini Kotmara vas (Köttmannsdorf). Vsaka nastopajoča skupina je na koncu svoje predstavitve prejela priznanje, ki ga je podelil Jože Hirnök, predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem. Srečanje se je zaključilo s skupnim petjem ene najbolj znane porabske pesmi Gnes je edna lüšna nauč. Nastopu je sledilo prijateljsko srečanje v restavraciji Lipa, kjer tudi ni zmanjkalo slovenskih pesmi. Nikoletta Vajda 2 Celovec: Seja Slovenske manjšinske koordinacije IZHODIŠČA ZA USTVARJALEN DIALOG Z NOVO SLOVENSKO VLADO Ko smo se v čudovitem jesen-menil, čeprav se je z njim ke posameznih strank. slej, so zapisali v izhodišča. no naključje, med sestankom skem popoldnevu poslavljali končalo neko posebno ob-Največ časa so se v razpravi Slomak tudi predlaga, da se Slomaka, vendar na drugem in iz Celovca odhajali proti dobje. Kljub vsemu je na Ko-zadržali pri ministru za Slo-v zakonodajo, ki obravnava kraju Celovca zopet poudaril svojim domovom na Mad-roškem (in tudi Štajerskem) vence v sosednjih državah in ustanovitev pokrajin, vključi zdaj že bivši deželni glavar žarskem, Hrvaškem, Italiji in še zmeraj živa nestrpnost do po svetu. V 14. členu leta 2006 med pristojnosti bodočih po-Jörg Haider. v Sloveniji, še nismo slutili, vseh drugače kot nemško go-sprejetega Zakona o odnosih krajin tudi čezmejno sodelo-V Celovcu prediskutirana in kaj se bo zgodilo v naslednjih vorečih prebivalcev. Slovenije s Slovenci zunaj vanje in sodelovanje z manj-sprejeta skupna izhodišča manj kot desetih urah, in si šino. V izhodiščih je tudi bodo manjšine dopolnile s cer, da bo v prometni nesreči predlog, da bi v zakone, kratkimi, konkretnimi in speumrl koroški deželni glavar ki obravnavajo šolsko cifičnimi pripombami, ki naj Jörg Haider. Seja Slomaka problematiko, kulturo, jih upošteva nova slovenska je bila 10. oktobra, ko so v visoko šolstvo in znanost, vlada v dvostranskih stikih s koroški prestolnici nekoliko RTV in druge dodali člen, sosednjimi državami. manj bučno kot minula leta ki bo ustrezno vključil za-Porabski Slovenci od nove proslavili 88. letnico plebis mejske inštitucije, zlasti slovenske vlade upravičeno cita, na katerem so se pre profesonalne, v enoten pričakujejo, da bo Madžarsko bivalci slovenskega dela na slovenski sistem. opozorila in sproti opozarjala, jugu države odločili, da raje Izhodišča namenjajo da mora bolj kot doslej in doostanejo v Avstriji, kot da bi se posebno skrb medijem sledneje izpolnjevati obveznopriključili tedanji Kraljevini v Sloveniji. Predlagajo sti in naloge, ki so zapisane v Srbov, Hrvatov in Slovencev. okrepitev dopisniške leta 1992 sprejetem in nasledČeprav to ni tema tega zapisa, mreže, ki je po njihovem nje leto v obeh parlamentih naj povem, da so kljub vsemu skoraj ni. Za odpiranje ratificiranem Sporazumu o spoštovanju, zlasti do matere, dopisništev naj bi vlada zagotavljanju posebnih pražene in hčera, koroški sloven-Tokratna seja Slomaka je njenih meja je napisano, da časopisne hiše spodbujala z vic slovenski narodni manjski politiki Jörga Haiderja tudi bila posvečena razpravi o iz-Urad za Slovence v zamejstvu delnim sofinanciranjem do-šini v Republiki Madžarski in po smrti označili za odkrite-hodiščih za uveljavitev skup-in po svetu vodi minister brez pisnikov. Zavzemajo se za madžarski narodni skupnosti ga nasprotnika vsega, kar se nega slovenskega kulturnega listnice, kakor je bilo pri prvi redno poročanje na radiu in v Republiki Sloveniji. Zveza tiče Slovencev in slovenstva prostora, ki ga Slovenci v so-slovenski vladi. Dokončnega televiziji o dogajanju v za-Slovencev in Državna slovenna Koroškem. Nemško govo-sednjih državah pojmujejo sklepa v Celovcu niso spre-mejskem prostoru in tudi za ska samouprava se zavzemareči mediji so Jörga Haiderja v širšem smislu kot skupni jeli, ker so menili, da je lah-enakovredno sodelovanje v ta za doslednejše spoštovanje opisovali kot karizmatičnega kulturni, medijski, gospodar-ko dobra sedanja rešitev, ko radijskih in televizijskih okro-v Sporazumu zapisanih načloveka in karizmatičnega, ski in izobraževalni prostor. vodi Urad državni sekretar, glih mizah. Na ta način bi v log, ki jih državi sproti, po pogosto zelo konfliktnega po-Že v izhodiščih ugotavljajo medtem ko bi bila prednost Sloveniji dobili popolnejšo, novem vsako leto dvakrat, litika, ki je zaradi tega moral pomen usklajenega pristopa ministra v njegovem nepo-celovitejšo podobo o dogaja-aktualizirata in dopolnita na enkrat celo zapustiti mesto slovenske države in njenih in-srednem sodelovanju na se-nju med Slovenci v sosednjih sejah mešanih komisij in nadeželnega glavarja. Kljub štitucij do manjšine in njenih jah vlade. Na ta način bi lažje državah. Proučiti kaže tudi re-pišeta v skupni zapisnik. Zvetemu je dosegel vse, razen organizacij. Dogovorili so se, zastopal interese Slovencev šitve, kako zagotoviti vidnost za Slovencev tudi poudarja, enega cilja: ni postal zvezni da izhodišča, ki jih je pred-v sosednjih državah in po TV v sosednjih državah. da morata državi delovati v kancler na Dunaju. Imel je stavil predsednik Slomaka svetu. Vsebinsko pomemben Ob naštetih temah so še dru-duhu pozitivne recipročnosti, tudi značajsko lastnost, da ni Rudi Pavšič, posredujejo novi je predlog, da vlada pripravi ga, za Slovence v sosednjih po kateri ne jemljeta manjničesar zamolčal, ampak je, slovenski vladi. K skupnim, dolgoročni program, ki bo državah pomembna področ-šini, ki ima nekaterih pravic resnici na ljubo, zelo bogato za vse manjšine pomembnim dovolj konkreten, z opredelit-ja, kamor sodi tudi finančna več, ampak jih zagotavljata politično obdobje odkrito na-temam bo vsaka dodala še ne-vijo nosilcev in nalogami po-pomoč Slovenije za delovanje tisti, ki jih ima manj. Samo stopal in govoril proti uresni-kaj svojih, v njenem prostoru sameznih ministrstev, usta-kulturnih, informativnih in en primer, ker bi bil sicer čitvi manjšinskih pravic, na najpomembnejših predlogov nov, medijev, gospodarskih drugih ustanov. Ker je finanč-primerjalni seznam predolg: zadnje nekaj ur pred kruto in nalog, ki naj bi jih upošte-združenj, občin in obmejnih na pomoč že nekaj let v števil-prav je, da imajo prekmurski smrtjo, na slovesnosti ob ob-vala vlada predvidenega pre-pokrajin in drugih ustanov. kah enaka, pomeni, da je je Madžari zagotovljen sedež v letnici plebiscita. Dobro uro mierja Boruta Pahorja. V uresničevanje skupnega zaradi inflacije iz leta v leto Državnem zboru, narobe in in pol po polnoči je umrl v Predlogi so napisani v šest-programa naj bi bile vključe-manj. nedopustno je, da Madžarska razbitinah avtomobila, ki ga najstih ozirioma petnajstih ne tudi inštitucije slovenske Dr. Marjan Šturm, predsednik enako ne zagotovi Slovencem je vozil sam proti domu, kjer točkah. Člani Slomaka so o manjšine v sosednjih drža-Zveze slovenskih organizacij na Madžarskem. bi v soboto proslavili 90. ma-njih razpravljali in jih potrdi-vah. Zato bi bilo potrebno na na Koroškem, je dal pobudo, Na seji v Celovcu so se dogoterin rojstni dan. Opazovalci li, kar pomeni, da predstavlja-prvi seji Sveta slovenske vlade naj se Slovenija slednjič od-vorili, da Slomak zaprosi za političnega dogajanja na jo izhodišča skupen in uraden za Slovence v sosednjih drža-loči, kako namerava ravnati sprejem pri Borutu Pahorju, avstrijaskem Koroškem so si dokument, s katerim bodo vah imenovati delovno sku-pri avstrijski državni pogod-takoj ko bo le-ta tudi uradni domala enotni, da se položaj Slovenci v sosednjih državah pino, ki bi celovito pripravila bi, kajti Avstrija je uradno ne mandatar za sestavo nove sloslovenske manjšine tudi po seznanili novo slovensko vla-ta program. Svet vlade pa se priznava za naslednico, kar je venske vlade. Haiderjevi smrti ne bo spre-do in posebej tudi predsedni-naj sestaja pogosteje kot do-nekaj ur pred smrtjo in, kakš-Ernest Ružič Porabje, 23. oktobra 2008 3 Seja Komisije za šolstvo Državne slovenske samouprave V okviru priprav na XI. zasedanje slovensko-madžarske mešane komisije za spremljanje uresničevanja določil Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic madžarski narodni skupnosti v RS in slovenski narodni manjšini v RM (sporazum je bil podpisan leta 1992) je bila 15. oktobra na Gornjem Seniku seja Komisije za šolstvo Državne slovenske samouprave. Nanjo so, poleg članov, bili vabljeni tudi predstavniki monoštrske občine in slovenske samouprave, vodstvo združenih monoštrskih šol, predsednik DSS, avtorica tega zapisa in predsednica Krovne šolske komisije obeh organizacij. Najobsežnejša točka dnevnega reda je bila stanje pouka slovenščine na monoštrskih šolah in dogovor o izvajanju strokovnega pregleda pouka slovenščine na monoštrskih šolah. Predsednica komisije Eva Lazar je predstavila zakonska izhodišča in možnosti za tak pregled, ki ga lahko zahteva Državna slovenska samouprava. Ravnatelj združenih monoštrskih šol Tibor Pénzes je podal pregled prijavljenih učencev k slovenskemu jeziku. Na razredni stopnji od 1.-4. razreda (bivša OŠ Jánosa Aranya) naj bi bilo k slovenskemu krožku prijavljenih 27 učencev. Razdeljeni so v 2 skupini, vsaka ima 1 uro tedensko. Če pomislimo, da je iz t. i. slovenskih skupin v vrtcih Monošter, Slovenska ves in Sakalovci prišlo v 1. razred 16 učencev, in da so le 4 vpisani v slovenski krožek, ostali pa so pretežno pri nemško-madžarskem dvojezičnem pouku, se lahko resno zamislimo in ugotovimo, da bosta predvsem slovenski organizaciji morali hitro ukrepati. Zavedamo se sicer, da starši svobodno izbirajo možnosti za svoje otroke, toda če jim nihče zadovoljivo ne predstavi, da je tudi sloven-ski jezik lahko dobra možnost, se pač odločajo enostransko. Sicer pa je ravnatelj potrdil, da šola vsako leto da možnost vpisa k narodnostnemu pouku slovenščine, a se starši za to možnost ne odločajo. Na predmetni stopnji od 5.-8. razreda (bivša OŠ Istvána Széchenyija) se fakultativno, 2 uri tedensko, uči slovenščino 26 učencev, na gimnaziji, v narodnostnem programu, po 4 ure tedensko, pa 21 dijakov. Avtorica tega zapisa sem poudarila, in več prisotnih mi je pritrdilo, da je 1 ura slovenščine tedensko sicer pozitivna gesta šole, a za pridobivanje znanja absolutno premalo, da bi prineslo kakšen učinek. Ti učenci se nimajo možnosti (in če še v domačem okolju ne slišijo slovenske besede) naučiti pravzaprav nič. In z znanjem, ki je enako nič, ne morejo ne na jezikovni izpit, ne ustrezno nadaljevati, zanje je to izgubljen čas. Ravnatelj je omenil, da je šola pripravljena dati slovenščini več ur, če bodo starši za to. (Upamo lahko tudi, da je šola pripravljena dati za pouk slovenščine jezikovno in strokovno kompetentne učitelje!) Prav tako je poudaril problem pomanjkanja motivacije za učenje slovenščine. O tem je kritično spregovoril tudi Gábor Huszár in ponovil že znano dejstvo, da dokler slovenščina ne bo ekonomsko zanimiv jezik, bo starše težko prepričati, naj otroke vpišejo k temu pouku. In se je še vprašal, zakaj se vsa ta leta, odkar je Slovenija Člani Komisije za šolstvo DSS in nekateri gostje samostojna, na gospodarskem področju med njo in Porabjem ni zgodilo prav nič oprijemljivega, in, retorično – kaj počnejo v Porabju vsa ta leta raznorazni slovenski politični predstavniki. Na problem ekonomske privlačnosti slovenščine opozarjam tudi sama in velikokrat naletim na nerazumevanje. Erika Köleš Kiss je izpostavila, da je možnosti za slovenščino že zdaj veliko, mogoče so premalo znane. Monoštrski podžupan József Bugán se je prav tako pridružil mnenju, da je potrebno najti vse možnosti in poti do staršev, da bo slovenščina postala tudi v Monoštru zanimiva za učenje. Občina, ki jo zastopa, bo pri tem pomagala, saj je to tudi njen interes. Avtorica tega zapisa sem predlagala, naj slovenski manjšinski organizaciji nemudoma izdelata skupno strategijo, kako staršem predstavljati pomen učenja slovenščine za njihove otroke (poleg t. i. slovenskega dneva na monoštrskih šolah še druge oblike srečanj s starši). Prvi sklep seje je bil, da se pristopi k strokovnemu pregledu pouka slovenščine v monoštrskih šolah in se le-tega zaključi do 30. marca 2009. Martin Ropoš, predsednik DSS, pa je tudi predlagal, da predstavniki porabskega šolstva pregledajo člene meddržavnega sporazuma, ki se nanašajo na šolsko področje, in dajo pripombe, saj je sporazum sam, v luči nove politične stvarnosti, potreben prenove. Druga točka dnevnega reda je bila pogovor o učbenikih za potrebe dvojezičnega pouka, ki naj bi se prevajali. Glede na sprejete sklepe na junijski seji Krovne šolske komisije obeh organizacij in glede na razgovor na strokovnem srečanju z učitelji je bila Eva Lazar zaprošena, da napiše dopis vodji narodnostnega oddelka madžarskega šolskega ministrstva, da za nemoteno izvajanje dvojezičnega pouka potrebujemo prevode učbenikov in delovnih zvezkov, najprej za razredno stopnjo, za spoznavanje okolja, tehniko, matematiko in še kaj. Ob koncu je bil še predlog, da se na spletne strani Državne slovenske samouprave (www. slovenci.hu) uvrstijo vsi pomembni dokumenti s področja narodnostnega šolstva, poleg učnih načrtov še posodobljeni standardi pouka slovenščine in spoznavanja slovenstva ter aktualne informacije. Valerija Perger Vljudno Vas vabimo na slovensko mašo v nedeljo, 26. oktobra 2008 ob 10.00 uri v rimskokatoliško cerkev v Monoštru. Sodeloval bo: Slovenski mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba Dirigent: Hilarij Lavrenčič z Latinsko mašo sv. Martina, avškega zavetnika (skladatelj: Štefan Mauri) Po latinski maši bo slovensko zapel kantato »Meč, ki deli« (Štefan Mauri-Evgen Bavčar) operni pevec Zdravko Perger (bariton), na violini ga spremlja Marko Kodelja, na orglah Gregor Klančič. Sledi koncert MePZ Hrast. Organizatorji in sponzorji: Državna slovenska samouprava, Zveza Slovencev na Madžarskem, Slovenska samouprava Slovenska ves-Monošter, sombotelska Slovenska samouprava iz župnija svetega Martina Porabje, 23. oktobra 2008 4 Pred 100 leti – 11. oktobra 1908 – so se v Szombathelyu odprla vrata prve podeželske »kulturne palače« na Madžar skem. 11. oktobra 2008 sta park pred muzejem in avla muzeja izgledala prav tako kot pred sto leti. V parku so se sprehajale dame v oblekah ta kratne mode, ljudje so se vozili s kočijo, na stopnicah muzeja pa je igral gospod z lajno. Sodelavci muzeja so se postavili na stopnice pred vhodom in 100 let Muzeja Savaria se fotografirali kot predniki pred sto leti. Centenarij se bo proslavljal leto dni, ko se bodo kronološko menjale razstave z naslovom 100 let, 100 predmetov. Podnaslov prve razstave, ki je na ogled do 24. januarja 2009, je Rojstvo Železnožupanijskega muzeja in njegova pot na začetku stoletja (19081932). Pri rojstvu muzeja so sodelovale tri velike osebnosti: Vilmos Lipp, Kelemen Kárpáti in Avgust Pavel. Vilmos Lipp (18351888) je bil premontrejski menih, gimnazijski profesor in arheolog. V okviru sombotelskega Arheološkega društva je deloval kot arheolog. Iz njegove zbirke so postavili prvo arheološko razstavo v muzeju. Kelemen Kárpáti (1859-1923) je bil profesor in ravnatelj premontrejske gimnazije v Szombathelyu in prvi ravnatelj današnjega Muzeja Savaria. Zbral je 3600 etnoloških predmetov, nekaj tudi v slovenskih vaseh med Rabo in Muro. Zaradi začetnikov premontrejcev je 11. oktobra odprl razstavo v Muzeju Savaria sedanji premontrejski opat v Csorni dr. Lóránt Ödön Horváth. Avgust Pavel (1886-1946) se je v Szombathelyu naselil leta 1920. Ob svojem pedagoškem delu je – po preureditvi in izdelavi kataloga – 1. januarja 1926 odprl knjižnico Železnožupanijskih muzejev. 1. aprila 1928 je postal skrbnik etnološke zbirke, septembra pa namestnik muzejskega ravnatelja. V obdobju med 1928 in 1946 (do svoje smrti) je zbiral predmete v več kot sto naseljih takratne Železne županije. Na razstavi Rojstvo Železnožupanijiskega muzeja in nje gova pot na začetku stoletja (1908-1932) so tudi predmeti iz slovenskih krajev. Kelemen Kárpáti je leta 1909 odkupil v Rakičanu štiri lesene sekire z ježevo kožo na koncu, ki so jih uporabljali prekmurski »zvači«. Avgust Pavel je leta 1932 odkupil 36 izdelkov od monoštrskega slovenskega lončarja Janoša Kereca. To ni bila kmečka keramika, lončar jih je izdelal za rabo v meščanskem gospodinjstvu (čaše, krožniki, cvetlični lonci, pekač za gos ipd.) Večina teh se je v 2. svetovni vojni uničilo. Ostal je le vrč za vodo (pütra) in 11 okrasnih keramičnih ploščic. Nekatere so uporabljali za okras lončenih peči, ostale pa za stenske okrase. Od februarja do aprila bo na ogled razstava Zlata doba in viharji Železnožupanijskega muzeja (1933-1957), od aprila do julija Preobrazba in razcvet Muzeja Savaria (1958-1982), od avgusta do oktobra pa Leta prehoda in iskanje poti v Muzeju Savaria (1983-2008). Marija Kozar etnologinja Muzeja Savaria (od leta1979) Porabje, 23. oktobra 2008 5 Zborovodja z madžarskimi koreninami Tomaž Kuhar že skoraj štirideset let deluje kot zborovodja, dokazoval se je v številnih zborih v Sloveniji, zdaj pa še v Porabju, saj že štiri leta vodi Komorni pevski zbor ZS Monošter. • Gospod Kuhar, kako ste začeli svojo glasbeno pot? »Čisto od začetka je bilo tako, da je bil moj oče glasbeno nadarjen. Igral je kitaro, klavir pa violino in smo seveda to doma stalno imeli v ušesih, tako sem se kot osnovnošolec vpisal v glasbeno šolo, kjer sem igral klarinet. V srednji šoli sem pa igral violino, ker sta bila obvezna predmeta klavir ali violina, in jaz sem se odločil za violino, ker smo imeli ta instrument doma. Po maturi sem šel študirat v Maribor, na takratno Pedagoško akademijo, na oddelek za glasbeni pouk, in sem postal predmetni učitelj glasbenega pouka. Diplomiral sem leta 1968, potem sem pa začel poučevati.« • Na kateri šoli ste začeli poučevati? »V Rogaševcih, kjer sem poučeval eno leto, potem sem bil tudi eno leto v Bakovcih, nato pa 17 let v Murski Soboti na 1. osnovni šoli. Vmes sem še šel v kulturni center za programskega vodjo. Tam sem zdržal pet let, pa sem šel nazaj poučevat na drugo soboško šolo, kjer sem bil 13 let.« • Glasba je torej stalnica v Vašem življenju. Kdaj pa ste začeli z vodenjem zborov? »Zborovski pevec sem bil že v Mariboru v študentskem zboru, ko pa sem prišel v službo v Mursko Soboto, sem se vključil v Mešani pevski zbor Štefan Kovač in sem leta 1970 prevzel vodstvo tega zbora, ki sem ga vodil 19 sezon. Medtem sem še vodil tudi Mešani zbor Radenska, Moški zbor Ljutomer, tako da sem imel ves čas 2-3 zbore. No, vmes je bila ena sezona, ko sem služil v jugoslovanski vojski, ampak ko sem se vrnil, sem nadaljeval v Štefanu Kovaču.« • Letos ste na Taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični dobili priznanje, ki je bilo namenjeno jubilantom. »Ja, to je bilo priznanje za 30kratno sodelovanje na tem Taboru. Letos sem tam nastopil z Mešanim pevskim zborom Radenska in Komornim pevskim zborom Monošter. Razen tega pa sem še dobil kar nekaj nagrad, med drugim občinsko Prešernovo nagrado. Kot pevec in kot zborovodja sem pa prejel tudi zlato Gallusovo značko, ki jo podeljuje Javni sklad RS za kulturne dejavnosti za 25-letno udejstvovanje v ljubiteljski glasbeni dejavnosti.« • Katere skupine vodite zdaj? »Zdaj vodim tri pevske sku-pine, Mešani pevski zbor Ra denska, Komorni pevski zbor ZS Monošter, letos sem pa še prevzel skupino ljudskih pevk v Beznovcih.« • Kakšne izkušnje imate z našim komornim zborom v Monoštru? »Joj, to je pa zanimiva izkuš nja. Spominjam se, ko sem pred leti, ko sem prišel na prvo srečanje, mislil, da nas bo najmanj 15 ali 20, pa nas je bilo samo pet. S tem pevskim zborom sem začel res čisto na novo. Včasih se pohecam, da je ta zbor kompletno moj otrok. Na začetku smo imeli zaradi števila nekaj težav, skoraj eno sezono smo potrebovali, da smo lahko dvoglasno peli, potem nismo imeli dovolj tenorjev, in take stvari. Zdaj nas je že 19, in se mi zdi, da res lepo napredujemo. Pa moram povedati, da je tudi prijetno vzdušje v zboru.« • Imate pa tudi madžarske korenine. »Ja, moja mama, ki je bila iz Körmenda, je med drugo svetovno vojno, leta 1941, prišla z dekretom v Prekmurje učit. Tudi moj oče je bil učitelj, in tako sta se v Prekmurju spoznala. Mama se je zelo hitro naučila jezik, je presenetljivo dobro znala slovensko.« • Pa Vas je Vaša mama naučila madžarsko? »Namensko se nikdar nismo učili madžarsko, vendar smo, ko smo imeli priložnost, poslušali madžarsko govorico. Pa velikokrat sem prihajal v Porabje kot zborovodja, nekaj časa sem bil celo mentor za zborovsko petje na Madžarskem in sem se tako naučil veliko madžarskih besed. Z mamino družino smo se pa pogovarjali nemško, ker je bil dedek iz Güssinga in smo se mi učili nemško.« • Lani ste se upokojili, zato imate več prostega časa. Kaj najraje delate takrat? »Skoraj vsak dan sedem za klavir in malo zaigram za svoje veselje, pa se malo tudi pripravljam na zborovske vaje. Največje veselje pa mi je to, da vzamem potovalko s kopalkami in grem plavat. Včasih si tudi dopoldne vzamem nekaj časa in malo be-rem v knjižnici ali se dobim s kolegi na kavi. Najbolj všeč pa mi je to, da mi ni treba več na budilko vstajati, pa v razred in iz razreda v razred.« Nikoletta Vajda Porabje, 23. oktobra 2008 6 »Kama se zavec skoti, on se ta tere« Prejšnji keden sam se prejk-vejš, ovak se mi pa vidi. Za »Dobro bi bilau, že sam Gda sam nazaj domau prišo, sam samo doma mesaro, popelo v Büdince, ka bi pogled-niše peneze bi nej üšo vkraj osemdeset štiri. Pa itak, ka te sam nazaj prejkvzejo dvej tistim sam pa že odo kauli po no tisto staro, malo dimnatno od rama. Če človek ške delati, trbej, dja vse tanapravim. Pe-krave, pa znauva začno zem-cejloj vesi. Zato ka nikoga nej kučo, štera že dugo lejt praz-te je ves za tau. Če bi samo rem, pejglam, küjam, pečem. lau delati.« bilau, sto bi tau delo. Gnauk na stoji. Sto se go poslikati, ogradec delo pa bi leko živo Edno ka nej, tau je krüj. Vedo • Kelko zemle ste delali? sam domau prišo z mesarije zato ka taša kuča, štera je kak nika, zato ka bi vse pri-bi, zato ka gda sam mladi »Skur dvanajset hektarov.« pa sam goradjau kromče küešče v originalnom stanji, se pauvo. Nika • Gda ste se oženili? jat za svinje. Gda so se sküveč nin ne najde. Stavo sam nejmam pre »Petdesettretjoga sam se ože-jali, te sam je dola sto vzeti, se na dvauri, odo sam kauli škropleno, pa no pa te je že baukše bilau, pa sam tak nesrečno prijo kuče, dapa notra sam nej itak vse redno zato ka sam nej sam bejo. pisker, ka sam se dola poparo mogo titi, zato ka je zaprej-mam.« Te sva z ženauv redno zač-tü po plečaj. Od tistoga mau ta bila. Eden čas sam čako, • Telko pripau nila delati, pa sva edno dej-tau name mantra. Dosta bola pa sam že sto tadala titi, gda vate ka vam te mela. Dja sam te začno v več bi leko delo, če bi tau nej sam prejk pauti grauzdje za-dojda? Avstrijo odti delat, zato ka te bilau.« gledno. Tak je dišalo, ka sam »Ešče več, zato ešče te iže nej bilau. Tam sam • Vam, ka ste sami, rejsan je mogo kauštati, kakšne sor-ka vse ranč ne te telko parslüžo, ka smo tau niške ne zapovejda, ešče v te so. Fejst sam koštavo, gda ponücam. Ka leko zozidali. Gda je kuča tejm nej, ka te djeli, zato ka so gnauk iz sausedne kuče sam emo par gotova bila, po tistim sam si sami küjate. Nej tak? eden možak vöstaupili, pa so pou pa paradajs, pa te peneze vküpklau, ka »V tejm prav maš. Ka si požeme fejst gledali. Leko, ka njig-tau sam dja pau sam si traktor küpo, pa vse lejm, tau si te podnek sküjam. vo grauzdje koštavam, sam tazodavo. Vidiš, fele mašinerijo. Tri mejsece Gnauk graj, kapüsto, krompibrodo sam v sebi, pa sam pro-parpou ešče sam delo v cukrnoj fabriki, če, gnauk gulaž, paprikaš, pa to njim začno staplati. zdaj dje. Son- pa sam leko traktor küpo. Ti-tau vse znam sam naprajti. • Baug daj, stric, vaše grau-čevnice so mi stoga reda so tü ešče traktor Dosta sam odo po kolinaj, pa zdje koštavlam? na štiri mejtre ranč nej vidli.« tam sam se tö dosta vse nav»Vraga so moje, lastnik tiste visiko gorzras • Ešče mate tisti traktor? čo küjati.« parcele je v Srbiji, v Subotici. le.« »Mam ga, tü stoji v garaži.« • Zato je najbaukšo me-Vidiš, kak je vse notrazaraš-• Tau ste prajli, ka za svoj bejo, te sam se navčo, samo • Mogli bi ga odati, če ga sau, nej? keno, že več lejt, ka niške je tau pauvate, te vejn küjete se mena ne splača, zato ka več ne nücate, nej? »Mena nej, na včasin, včasin nej dolapokauso.« tö? sam sam. Vsakši keden pride »Tačas mo živo, nej, zato ka je pogejm, dapa nej tak, ka bi • Spoznani ste meni, pa »Pa vejš, ka küjam, pa ešče potujoča pekarna, tü se sta-on name vöodšlüžo. Te trak-vsigdar samo mesau djo. itak ne vejm, ka sto ste. pečem tö. Vse fela, ka ranč vi, pa leko küpim, ka škem. tor je šestdesetšestoga bejo Mena bola paša kakšna fajna »Janez Konkolič sam, ali kak poželejm.« Gda se ešče ladjen bejo, deset redjan, pa če trbej, ešče gnes-župa, süjo testau, makaroni, me tü domanji zovejo, Lepo den dela.« gulaš pa kaj takšno. Dja došin Djanoš. Leko si me vido, • Na kmetiji sta mesa ne pogejm. Prvin zato ka vi Andovčani se vsi je traktor zato sam si kipüvo pau svinje, tü pred menov tavozite. Do velka pomauč dapa zdaj več nej.« stakrat sam vanej pa gledam, bila. • Dödale nejmate šegau kak autondje dejo. Prvin, gda »Tvojga zludja, küjati? sam mladi bejo, te sam skur pa vejš, ka tau »Dostakrat, zato ka je rad več v Andovci bejo kak doma. velka pomauč mam, pa žganke tö. Tau je Prejk smo ojdli pit k Karbini bila. Sploj dob-vse kmečko djesti, tašo dja v krčmau. Vse, vsakšo kučo ro je bilau de-vse rad mam.« znam, pa ešče tiste tö, štere lati z njim, pa • Gnes pride domau vaša že dugo lejt ne stojijo. Vsakšo nikdar se je nej hči z Avstrije. Ka bi prajli, ga človeka sam pozno od ma pokvaro, cejlak če bi z avtonom stanila, loga do staroga. Sploj dobro do gnesden.« dvera bi odprla pa tak prajlüstvo je bilau tam v Andovci. • Če bi zdaj la: ’Oča, pakivajte se, ka te Zdaj že samo narejdke dem v traktor vse-šli z menoj.’ prejk, ka mo tam delo, moji li, vužgo bi se »Na, tau pa že nej, za niše pejvrstniki že ne živejo.« vam? naze nej. Vejš, kak je tau, gde • Vi sami živete? »Akumulator bi se zavec skoti, ta se tere. Pa »Moja žena je že trinajset lejt • Gda ste se vi navčili kü-lejt sam sam bejo, te sam se mogo notradjati pa momen-sam dja ranč tak. Vejš, da bi mrla, pa od tistoga mau sam jati? navčo küjati pa pečti. Cejlo talno bi se vužgo. Vejš, kak dja v varaš üšo v bloke živet!? sam. Hči mi pa žive v Avstriji. »Jaj, človek dragi, če mo ti dja kmetijo sam mogo prevzeti, bi dja rad delo, samo naj bi Mena lepšoga bloka nej trbej, Ranč go zdaj čakam domau, vse tapravo, te de tau dugo. pa sam skaus štiri, pet krav mogo. Dja sam od mladosti kak je eti moj ram. Istino ka vsaki čas leko pride.« Eden den bi malo biu za tau. emo. Te sam v vojsko mogo mau preveč dosta delo, name je nej vöspucani, dapa mena • Dobro je etak, ka ste Dja sam že stari človek. Ka oditi, gda je konec vojne bi-je tau vsigdar veselilo. Mesar-je zato dosta lepši kak kakšsami? misliš, ka sam dja star?« lau, za Tita. Dvej krave sam sko delo sam se tö vönavčo, na koli palača.« »Dobro je nej, dapa ka ma • Tak sedemdesetpet. mogo vödati sausedi, Upkovi. tak sam od sebe. Sprvoga Karči Holec Porabje, 23. oktobra 2008 7 NAŠA Tone Pavček - 80 let ZLATA RIBICA IMAMO VSE, LE DUŠE JE VEDNO MANJ Čeprav tega nisem spraševal, cer napovedala, da se politike prej za novinarski poklic, na sem skoraj prepričan, da bi izogneta, vendar se jima pov-zadnje je bil glavni urednik godili čüdeži. Depa po drugoj strani bi trno tudi porabski šolarji ob na-sem le ni uspelo. O tem, ali je Cankarjeve založbe. Poleg radi bili, ka bi se godili. Te je pa sploj nej čüdno, ka v zlate ribice ne vörvlejo, bi je pa radi meli bar v bližnjom potoki. Pa ništerni ranč ne vejo, ka una rejsan tam živé. PAJDAŠTVO Pes je človekov najboukši pajdaš. Tak bar pravijo pa zvekšoga je tou istina tö gé. Depa če je leko pes pajdaš z ribami tö, je niške nej mogo najbole gvüšno prajti. Na, dokejč se je nej takšno pajdaštvo zgodilo v potoki naše male zlate ribice. Po tejm leko od toga tö gučimo. Leko gučijo tisti, ka so tou vidli ali eške čüli. Bilou je vrouče skur kak v pekli. Trno dobro je bilou, ka je v potoki bilou zavole vode pa je bila ladna tö. Ftiči so se nej indri držali kak samo na vejkaj više potoka. Eške črvi so delali lüknje v zemlej samo po bregaj potoka. Pa trava je samo eške tam zelena bila. Samo ribam je eške nej vrouče bilou. Tak, ka je nej čüdo, ka je eške Fifi najraj biu pri potoki. Sto je té pes Fifi? Un je najboukši človekov pajdaš. Zaprav je najboukši pajdaš od dosta lidi. Un je gé pes od cejle vesi. Od nikec je prišo pa je ostano tam med lidami. Vsi so ga radi meli, vsi so skrb zanga meli. Kak bi pa nej, če je pa un gé takšen priličen pes, ka zna človeka trno nemilo pa čedno poglednoti. In te Fifi je velko vročino trpo v ladi pri potoki. Eden den pa je nej bilou za strpeti. Zato je skočo nut v vodou, ka se do kraja doj rasladi. Kak je nut skočo, so ribe kak strejla letele na vse kraje potoka. Edne pod korenje, edne pod kamne, edne pa so se potegnole nut v blato. Fifi pa je veselo plavo tadale. Nikak je nej škeu vö iz vode. Ribe pa so trpetale nut v vodej. Straj je biu bole velki kak najbole velki straj. Fifi pa je li plavo, se kobaco po vodej pa plavo pa se kobaco. Kcuj pa si je eške po pesko spejvo. Zlata ribica se je tö postrašila. Tak se je postrašila, ka je skur zlato farbo zgibila. Kak bi se pa nej, vej je pa Fifi skur na njou prileto, gda se je zagno nut v vodou. Tak je dugo trpetala za ednim kamnom. Pa je li trpetala od straja, dokejč so njoj nej čemeri straj vkraj pognali. Fifi je ranč najbole spejvo na vodej, gda je skoučila vö iz vode. -Ti, stvorenje kosmato, - se je začnola koriti z njim. - Ka pa nas v straj dejvaš s tejm svojim naganjanjom po vodej. Enjaj, pa odidi tavö, - njemi je zapovejdala pa že bila nazaj v vodej. Fifi je samo z debelim pogledno za njou. Neje mogo vörvati, ka se nekak kori z njim. Zato je šou pod vodou pa plavo za zlato ribico. -Ne mej straja, - njoj je pravo spod vode. - Ge sam Fifi pa se samo ladim v vašom potoki. Pa bi dun leko pajdaši bili. Zlata ribica ga je poglednola v njegve nemila pa čedne oči. Neje mogla ovak, kak pa ka njemi je vörvala. Samo je sfüjčkala pa so nagnouk bile ribe kouli nje pa kouli Fifija tö. - Tou je Fifi. Rad bi biu naš pajdaš. Leko? Ribe so jo gledale pa so začnole gledati Fifina tö. Pa bole so ga gledale, bole so gvüšne bile v tou pajdaštvo. Eške dobro, ka so tak brž prajle, ka je leko pajdaš. Ka se je Fifi že skur zalejvo, tak dugo je biu v vodej. Od tejga mau dale so ribe pa Fifi cejle dneve vküper plavali. Pa so na gesen vsi vküper kuman čakali, ka znouva toplo grata, ka do vküper v vodej. Na, v bole mrzli dnevaj pa so se samo zgučavali. Zaprav je Fifina razmejla samo zlata ribica, pa je zato drugim ribam njegvi guč tatumačila. Pa pravijo, ka pes ne more z ribami pajdaš biti. Miki Roš števanju slovenskih pesnikov začeli s Francetom Prešernom in nadaljevali s Tonetom Pavčkom, ki je napisal blizu dvajset pesniških zbirk za otroke in le nekaj manj zbirk za odrasle. Ob osemdesetletnici - rojen 29. septembra v Šentjurju pri Novem mestu - je obiskal več slovenskih krajev in pripovedoval o svojem življenju in bogatem pesniškem in prevajalskem opusu. Poslušati pripoved Toneta Pavčka je izjemen užitek, kar ni fraza ob življenjskem jubileju, ampak bi enako povedali tudi tisti, ki jih slovenska poezija pretirano ne privlači. Tako je bilo v Ljutomeru, kjer so pripravili odličen literarni večer z izjemno dobrim obiskom, in v Murski Soboti, kjer se z organizacijo ravno ne morejo pohvaliti. Skromno so poskrbeli za obveščenost o literarnem večeru, obiskovalce pa »stlačili« med knjige po površini skromne knjigarne. Škoda in zamujena priložnost za kulturni dogodek, kakršnih je v Soboti malo. V Ljutomeru se je pesnik razgovoril o vinu in gojenju vinske trte, čemur se ob pisanju posveča na Primorskem. Čeprav po duši Dolenjec, se je močno navezal na piranske soline in Slovenija majhna ali velika država, je dejal, da »imamo vse, le duše je vedno manj. Velika je naša dežela v premagovanju majhnosti.« Pripoved v Murski Soboti pa je začel o avtorjih ene najbolj znanih in zelo pogosto omenjanih knjig na Slovenskem, o zbirki Pesmi štirih. Leta 1953 so Tone Pavček, Janez Menart, Ciril Zlobec in Kajetan Kovič poskusili izdati prve samostojne knjige, toda na Slovenskem knjižnem zavodu so jim povedali, da posameznih zbirk ne bodo tiskali, so pa pripravljeni na skupno pesniško zbirko in tako je nastala knjiga Pesmi štirih. Od četverice je najprej umrl Janez Menart, zdaj leži neozdravljivo bolan najmlajši član Kajetan Kovič, skupaj z Jožetom Hradilom znan prevajalec madžarske poezije, živita najstarejši, Ciril Zlobec, in živahen osemdesetletnik Tone Pavček. Vsi so pozneje postali znani pesniki, prevajalci in tudi prozaisti. Pot v Trento Kajetana Koviča je eden najboljših slovenskih romanov, poudarja Tone Pavček. Sicer pa je Janez Menart prevajal iz angleščine in francoščine, Kajetan Kovič iz nemščine in skupaj z Jožetom Hradilom iz izvirne poezije za odrasle in otroke je veliko prevajal iz slovanskih jezikov, najpogosteje iz ruščine. Kako velik in raznolik je ustvarjalni opus Toneta Pavčka, ponazarja razstava v Narodni in univerzitetni knjižnici, kjer je na ogled natančno 814 njegovih izvirnih knjig, prevodov, prevodov njegovih knjig v mnoge tuje jezike, knjig esejev in razprav in vsega, kar je ustvaril v plodnih letih življenja, ki je »ena sama pesem«, kot reče pogosto in kot tudi pravijo, da je »pesnik in kritik življenja.« Nesporno je Tone Pavček eden največjih slovenskih intelektualcev, ki živi za literaturo, dotaknil se je tudi politike, in sicer je na velikem ljudskem zborovanju leta 1989 prebral 2. majniško deklaracijo ter se zavzel za slovensko samostojnost. Vendar se s politiko intenzivneje ni želel ukvarjati iz različnih vzrokov, tudi zato, ker politikom ne zaupa, ne glede na njihovo »barvo«. Samo po sebi se razume, da je za svoje literarno delo prejel vsa najvišja priznanja, vključno s Prešernovo nagrado, nagrado Prešernovega sklada, prvo večernico za zbirko Majnice, in je stalni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Želimo mu še obilico zdravih let in novih knjig! Samo v tem letu so mu natisnili tri pesniške zbirke za odrasle, med katerimi najpogosteje omenja Same pesmi o ljubezni. In prav za konec: če bi ga kdo povabil v katero od porabskih dvojezičnih osnovnih šol in na gimnazijo, sem prepričan, da ga tisti, ki ga sicer ne bi razumeli, poslušali z odprtimi usti. Sicer pa Porabje pozna bežno, na enem morje in v svojem stilu pove-madžarščine, Ciril Zlobec iz udeležil se je ekskurzije, ki so dal, da ni pomembno, kako ve-italijanščine in Tone Pavček iz jo v Monošter in na Gornji liko je, ampak ko vanj pomočiš ruščine. Senik organizirali prst, si v dotiku s celim svetom. Tone Pavček je končal študij prvih srečanj Oko besede. Z voditeljico Cilko Jakelj sta si-prava, toda odločil se je naj-Ernest Ružič Porabje, 23. oktobra 2008 PETEK, 24.10.2008, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 POTOVANJE V SREDIŠČE ZEMLJE, RIS., 9.40 HOTEL OBMORČEK, RIS., 9.55 MEJŠJANGINA OBLJUBA, KRATKI FILM, 10.05 ENAJSTA ŠOLA, 10.40 JASNO IN GLASNO, 11.25 OSMI DAN, 11.55 CITY FOLK: FINSKA, 12.25 SLOVENSKI MAGAZIN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 DUHOVNI UTRIP, 13.40 KRALJICA ELIZABETA NA OBISKU V SLOVENIJI, 14.25 SLOVENSKI UTRINKI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.00 IZ POPOTNE TORBE: SOL, 16.15 SLOVENSKI VODNI KROG: NEVLJICA, 16.40 SLIKE IZ SEČUANA: SEČUANSKA KUHINJA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.45 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 18.40 BRENČ IN CVETKA, RIS., 18.45 TINČEK, RIS., 18.55 VREME, DNEVNIK, ŠPORT, 19.40 EUTRINKI, 19.55 DESA MUCK: ANICA IN MATERINSKI DAN, OTR. DRUŽ. NAN., 20.30 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 POLNOČNI KLUB, 0.15 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 1.05 DNEVNIK, 1.35 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.00 INFOKANAL PETEK, 24.10.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.30 3. SREČANJE SLOVENSKIH RAZUMNIKOV IZ ZAMEJSTVA, ZDOMSTVA IN DOMOVINE V DRAGI PRI TRSTU, 13.00 GLASNIK, 13.25 OPUS, 13.50 EVROPSKI MAGAZIN, 14.20 ČRNO BELI ČASI, 14.40 ŠPORT ŠPAS, 15.10 BRAM IN ALICE, AM. HUM. NAD., 15.30 TV PRODAJA, 16.05 PRIMORSKI MOZAIK, 16.35 ŠTUDENTSKA, 17.00 MOSTOVI -HIDAK, 17.30 MIGAJ RAJE Z NAMI!, ODDAJA ZA RAZGIBANO ŽIVLJENJE, 18.00 REGIONALNI PROGRAMI, 18.55 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA: FRANC URŠIČ PIŠTA, 20.00 STARI RIM: VZPON IN PROPAD CESARSTVA, ANG. DOK. SER., 20.50 FRASIER, AM. HUM. NAD., 21.20 GOLA RESNICA, KAN. FILM, 23.05 ODRASLI, DANSKI FILM, 0.45 DEADWOOD, AM. NAD., 1.35 ZABAVNI INFOKANAL *** SOBOTA, 25.10.2008, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, PON., 7.15 KRIŽ KRAŽ: S SONCEM V OČEH: BRATEC; RIBIČ PEPE: SLIKOVITE BENETKE; SMRKCI, RIS., 8.50 TKKG IN SKRIVNOSTNI MISELNI STROJ, NEMŠ. FILM, 10.45 POLNOČNI KLUB, PON., 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TEKMA, DEBATNA ODDAJA ZA MLADE: POJDIMO NA VOLITVE!, 14.10 NOVI DOM, AM. FILM, 15.55 SOBOTNO POPOLDNE, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 LABIRINT, 16.30 VITALNOST, 16.45 ALTERNATIVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 SOBOTNO POPOLDNE, 17.20 ZAKAJ PA NE, 17.30 NA VRTU, 17.55 POPOLNA DRUŽINA, 18.10 Z DAMIJANOM, 18.40 DINKO POD KRINKO, RIS., 18.45 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 18.55 VREME, DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, 19.55 FILMSKI SPODRSLJAJI, 20.00 ALEKSANDER, KOPRODUKCIJSKI FILM, 22.50 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.25 SVITANJE, AM. NAD., 0.10 DNEVNIK, PON., 0.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.55 INFOKANAL SOBOTA, 25.10.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 7.40 SKOZI ČAS, 7.50 PRIMORSKI MOZAIK, 8.20 POLEMIKA, 9.35 SOELDEN: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU,VELESLALOM (Ž) – 1., 11.00 TV PRODAJA, 11.35 STARI RIM: VZPON IN PROPAD CESARSTVA, ANG. DOK. SER., 12.35 SOELDEN: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (Ž) – 2., 13.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.25 SREČEN ČAS, KI GA ŽIVIM, PORTRET DUŠANA JAKOMINA, 15.20 Z GLAVO NA ZABAVO -BIG FATHER, 15.50 ŠTUDENTSKA, 16.10 POSEBNA PONUDBA, 16.25 TV PRODAJA, 17.00 XXL, FR. FILM, 18.30 GVATEMALA -DEŽELA VULKANOV IN POTRESOV, 19.00 MIGAJ RAJE Z NAMI!, 19.25 NOGOMETNI MAGAZIN, 20.00 VELENJE: ROKOMET (M), TEKMA LIGE MIK: GORENJE -CELJE PIVOVARNA LAŠKO, 21.35 BLEŠČICA, 22.05 ALPEDONAVA-JADRAN, PODOBE IZ SREDNJE EVROPE, 22.35 SOBOTNO POPOLDNE, 0.50 GRANDE TORINO, IT. TV FILM, 2.30 ZABAVNI INFOKANAL *** NEDELJA, 26.10.2008, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV: GUMBEK IN RJAVČEK, RIS.; GRIMMOVE PRAVLJICE, MARČI HLAČEK, RIS., 9.45 ŠPORT ŠPAS, 10.15 LINUS IN PRIJATELJI, NOR. NAN., 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 14.25 FINA GOSPA, ANG. HUM. NAD., 15.00 NLP, 15.15 GLASBENI DVOBOJ, 15.40 ČLOVEŠKI FAKTOR, 15.45 ŠPORT, 16.00 DRUŽABNA, 16.30 OGLASNI BLOK Z JASPERJEM CARROTOM, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 MAKS IN RUBI, RIS., 18.45 RECI NE!, RIS., 18.55 VREME, DNEVNIK, 19.20 ZRCALO TEDNA, 19.35 VREME, ŠPORT, 19.55 ZVEZDE POJEJO, 21.30 OGENJ V USTIH -PESNIK DANE ZAJC (1929-2005), DOK. PORTRET, 22.40 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.10 DESET BOŽJIH ZAPOVEDI: OSMA, POLJ. NAD., 0.05 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 26.10.1990, 0.30 DNEVNIK, 0.50 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.20 INFOKANAL NEDELJA, 26.10.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, SKOZI ČAS, TV PRODAJA, 7.30 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 26.10.1990, 7.55 GLOBUS, 8.25 MED VALOVI, 8.55 BRAT BRATU, HUM. NAN., 9.35 SOELDEN: SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (M), 11.00 KOROŠKA POJE 2008, 11.35 PO POTEH USHUAIE, FR. SER., 12.00 RAD IGRAM NOGOMET, 12.35 SOELDEN: SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (M), 13.45 ALPE-DONAVA-JADRAN, 14.25 NOGOMET, TEKMA ANGLEŠKE LIGE: CHELSEA -LIVERPOOL, 16.30 TV PRODAJA, 17.00 DVOBOJ V MISSOURIJU, AM. FILM, 19.00 50 LET TELEVIZIJE: ŠANSON ROGAŠKA 1989, 20.00 POGLED Z NEBA, FR. DOK. SER., 20.55 BERLIN ALEXANDERPLATZ, NEMŠ. NAD., 21.55 ODDAJA O ŠPORTU, 22.40 RIM, AM. NAD., 23.30 ZLATA RESNA GLASBA IN BALET (1958-2008), 23.30 DEVA PREMAL, MITEN IN MANOSE, 0.05 KAJNOVE BLODNJE, VIDEO PLES, 0.25 ZABAVNI INFOKANAL *** PONEDELJEK, 27.10.2008, I. SPORED TVS 6.30 UTRIP, ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 BUKVOŽER, 9.15 ŠPORT ŠPAS, 9.45 GUMBEK IN RJAVČEK, 10.05 HOTEL OBMORČEK, RIS., 10.20 IZ POPOTNE TORBE, 10.35 SLOVENSKI VODNI KROG: NEVLJICA, 11.05 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ZVEZDE POJEJO, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 VIKI VIJAK, KRAVICA KATKA, RIS., 16.00 POKEC, RIS., 16.10 BISERGORA, 16.20 MARTINA IN PTIČJE STAŠILO, 16.30 RIBIČ PEPE, OTR. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 PIPI IN MELKIJAD, 18.45 DRAGI DOMEK, RIS., 18.55 VREME, DNEVNIK, ŠPORT, 19.55 BRAT BRATU, HUM. NAN., 20.40 TARČA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 UMETNOST IGRE, 23.25 GLASBENI VEČER, 23.25 OB 500-LETNICI ROJSTVA PRIMOŽA TRUBARJA, 23.50 ANSAMBEL MIKADO -ŽENSKA V ANGLEŠKI RENESANSI, 0.40 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 27.10.1990, 1.05 PLANET ZEMLJA, ANG. SER., 1.55 DNEVNIK, 2.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.00 INFOKANAL PONEDELJEK, 27.10.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.10 SOBOTNO POPOLDNE, 13.30 TV PRODAJA, 14.00 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 14.15 SLOVENSKI UTRINKI, 14.45 POSEBNA PONUDBA, 15.00 ODDAJA O ŠPORTU, 15.45 RAD IGRAM NOGOMET, 16.15 50 LET TELEVIZIJE:TV DNEVNIK 27.10.1990, 16.40 OSMI DAN, 17.25 ALPE-DONAVA-JADRAN, 18.00 REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 DR. WHO, ANG. NAN., 20.00 PLANET ZEMLJA, ANG. SER., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA, 22.20 SKRIVNOSTNI KRAJI: POLJSKA, DOK. ODD., 22.45 50 LET TELEVIZIJE: VELIKI DOSEŽKI SLOVENSKE KIRURGIJE: 23.20 RUSKA HIŠA, AM. FILM, 1.20 ZABAVNI INFOKANAL *** TOREK, 28.10.2008, I. SPORED TVS 6.10, KULTURA, ODMEVI, POROČILA, 7.05 DOBRO JUTRO, POROČILA 9.10 BUKVOŽER, 9.15 KUHINJA PRI VIOLINSKEM KLJUČU, 9.40 SVETLANA MAKAROVIČ: VOLK V OVČJEM KOŽUHU, 9.50 BISERGORA, 10.05 RIBIČ PEPE, OTR. NAD., 10.25 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 11.05 PLANET ZEMLJA -PRIHODNOST, ANG. SER., 11.55 PESNIK DANE ZAJC (1929-2005), 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 PLANET ROCK: BLACK EYED PEAS, 13.55 UMETNOST IGRE, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 NEKOČ JE BILO ŽIVLJENJE, RIS., 16.05 ZLATKO ZAKLADKO: OB BLAGUŠKEM JEZERU, 16.25 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 VLADARSKE IGRE ŽELEZNE DOBE, 18.00 Z GLAVO NA ZABAVO, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 KRTEK, BINKO, RIS., 18.55 VREME, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TV POGLED, 20.05 SLAVNOSTNI KONCERT OB DNEVU RTV SLOVENIJA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 VOJNA PODOB, FR. DOK. SER., 23.50 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 28.10.1990, 0.15 VLADARSKE IGRE ŽELEZNE DOBE, 0.45 DNEVNIK, 1.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.45 INFOKANAL TOREK, 28.10.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.50 NLP, 12.00 TV PRODAJA, 12.30 DOBER DAN, KOROŠKA, 13.00 SKRIVNOSTNI KRAJI: POLJSKA, 13.30 BLEŠČICA, 14.00 STUDIO CITY, 15.00 PRISLUHNIMO TIŠINI, 15.30 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 28.10.1990, 15.50 TV PRODAJA, 16.25 GLASNIK, 16.50 MOSTOVI – HIDAK, 17.20 BRAT BRATU, HUM. NAN., 18.00 REGIONALNI PROGRAMI, 18.55 OPERNI VEČER, 18.55 OPERNE ARIJE: ROBERT VRČON, FIGAROVA SVATBA, 19.05 PO POTEH SLOVENSKE OPERE, 20.00 PIRAMIDA, 21.00 GLOBUS, 21.30 DEDIŠČINA EVROPE, DOK. FILM, 23.30 VRHUNCI ANGLEŠKE NOGOMETNE LIGE, 0.20 HUDIČEVO SEME, NEMŠ. NAD., 1.55 ZABAVNI INFOKANAL *** SREDA, 29.10.2008, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 BUKVOŽER, 9.15 MOBY DICK IN SKRIVNOST DEŽELE MU, RIS., 9.40 HOTEL OBMORČEK, RIS. NAN., 9.50 NAUČIMO SE PESMICO Z MELITO OSOJNIK, 10.00 ZLATKO ZAKLADKO: OB BLAGUŠKEM JEZERU, 10.20 KNJIGA MENE BRIGA, 10.45 Z GLAVO NA ZABAVO, 11.15 VLADARSKE IGRE ŽELEZNE DOBE, 11.50 UMIK AGRESORJA Z OZEMLJA RS, DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TARČA, 14.35 KONGRESNI TRG PRIPOVEDUJE, DOK. ODD., 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 NILS HOLGERSON ,RIS., 16.10 POD KLOBUKOM: REKREACIJA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 BACEK JON, RIS., 18.55 VREME, DNEVNIK, ŠPORT, 19.55 SKLEPNA SLOVESNOST 43. BORŠTNIKOVEGA SREČANJA IN PODELITEV NAGRAD, 21.00 DOKUMENTARNA ODDAJA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OMIZJE, 0.20 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 29.10.1990, 0.45 TURBULENCA, 1.40 DNEVNIK, 2.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.40 INFOKANAL SREDA, 29.10.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.35 PIHALNI KVINTET, POSNETEK IZ MESTNEGA MUZEJA V LJUBLJANI, 13.15 IMPROMPTU, 13.35 VRHUNCI ANGLEŠKE NOGOMETNE LIGE, 14.25 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 29.10.1990, 14.50 PO POTEH USHUAIE, FR. SER., 15.50 ČRNO BELI ČASI, 16.10 KOKTAJL, 17.25 MOSTOVI -HIDAK, 18.00 REGIONALNI PROGRAMI, 18.55 50 LET TELEVIZIJE: PRIJATELJI, OSTANIMO PRIJATELJI, 20.00 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 20.55 PRVI IN DRUGI, 21.20 TV PRIREDBA GLEDALIŠKE PREDSTAVE, 22.45 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 23.35 50 LET TELEVIZIJE: OBISKUJEMO SLOVENSKE MUZEJE IN GALERIJE -MUZEJ KAMNIK, 0.15 DESET BOŽJIH ZAPOVEDI: TRETJA, POLJ. NAD., 1.15 ZABAVNI INFOKANAL *** ČETRTEK, 30.10.2008, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 NILS HOLGERSON: LISJAK SMIRE, RIS. NAN., 9.35 POD KLOBUKOM: REKREACIJA, 10.15 SORODNI DUŠI, ANGL. NAD., 10.45 TURBULENCA, 11.40 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 FRANCI ARKO-DESA MUCK: ANICA -ANICA IN MATERINSKI DAN, 13.50 PIRAMIDA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 GUMBEK IN RJAVČEK, RIS., 16.05 PAST ZA JEZUŠČKA, KRATKI IGRANI FILM EBU IZ ČEŠKE, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 DOLGCAJT, 18.15 DUHOVNI UTRIP, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 MILAN, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 18.55 VREME, DNEVNIK, ŠPORT, 19.55 DAN REFORMACIJE, 21.00 POT, DOK. FILM O TRUBARJU, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.35 GRANDE TORINO, IT. FILM, 1.10 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 30.10.1990, 1.35 DUHOVNI UTRIP, 1.50 DNEVNIK, 2.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.50 INFOKANAL ČETRTEK, 30.10.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.30 GLOBUS, 13.00 POGLED Z NEBA, FR. DOK. SER., 13.45 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 30.10.1990, 14.10 PRVI IN DRUGI, 14.30 50 LET TELEVIZIJE: OBISKUJEMO SLOVENSKE MUZEJE IN GALERIJE, 15.10 RESNIČNI ROMMEL, ANG. DOK. SER., 15.55 TV PRODAJA, 16.25 EVROPSKI MAGAZIN, 16.55 POMAGAJMO SI, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 REGIONALNI PROGRAMI, 18.55 Z GLASBO IN S PLESOM, 18.55 GODALNI ORKESTER ŠKOFJA LOKA (CAMILLERI, GRIEG), 19.25 IMPROMPTU, 20.00 SMUČARSKI MAGAZIN, 20.30 ŠPORT, 22.30 ŠTEVILKE, AM. NAD., 23.15 VELIKI MALI DRUŽINSKI UMORI, FR. NAD., 0.45 PLANET ROCK: BLACK EYED PEAS, GLASBENI DOKUMENTAREC, 1.10 ZABAVNI INFOKANAL Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada Naslov uredništva: RS za Slovence v zamejstvu in po svetu H-9970 Monošter, ter Javnega sklada za narodne in etnične Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, manjšine na Madžarskem. tel.: 94/380-767; Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 e-mail: porabje@mail.datanet.hu HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale ISSN 1218-7062 ČASOPIS države 52 EUR ali 52 USD. Tisk: SLOVENCEV NA MADŽARSKEM EUROTRADE PRINT d.o.o. Številka bančnega računa: HU15 1174 Izhaja vsak četrtek Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; 7068 2000 1357, Glavna in odgovorna urednica Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB Marijana Sukič Slovenska meša v Varaši Gostovanje MePZ Hrast iz Doberdoba V soboto, 25. oktobra, ob 18.00 uri bo pri madžarski maši v cerkvi sv. Martina v Szombathelyu in 26. oktobra ob 10.00 uri pri slovenski maši v katoliški cerkvi v Monoštru pel slovenski zbor iz Italije »Latinsko mašo sv. Martina« skladatelja Štefana Maurija. Po maši bodo predstavili kantato Hilarija Lavrenčiča »Meč, ki deli«. Slovenski tekst za kantato je napisal svetovno znani slepi fotograf, filozof in pisatelj Evgen Bavčar. Murska Sobota: Trezino senje Terezija 15. oktobra in Miklavž 6. decembra sta imeni in dneva, ko postane Murska Sobota sejemsko mesto. Na stojnicah in po ulicah v središču mesta je iz leta v leto enaka ponudba, enako dober je tudi obisk. Tistih, ki želijo kaj kupiti, ni dosti, več je radovednežev in onih, ki si pogasijo žejo na številnih stojnicah. Minulo sredo jih je bilo toliko, da jih več skorajda ni moglo biti, in ob vseh je bilo še in še lačnih in žejnih. Na Terezijinem sejmu prevladuje klasična ponudba, značilna za povprečne lokale: kuhane kranjske ali domače klobase s hrenom in brizganci, medtem ko je za Miklavža značilno kuhano vino. tudi tekstilnih izdelkov je bilo zelo dosti, nekaj čevljarjev in en lončar. Brez stojnic z medenjaki in lectovimi srci ni bilo tudi letošnje Terezino senje. Oba sejma, Terezijin in Miklavžev, sta mnogo bolj »veselica« kot prostor in priložnost za trgovanje ali ogled izdelkov domače in umetne obrti, čeprav jima povsem le ni mogoče odrekati te vloge. Vsekakor bi v Soboti nekaj manjkalo, če sejmov ne bi bilo, to je zagotovo. V ilustracijo objavljamo pogled na sejemski utrip z balkona in goričkega čevljarja Gezo Kisilaka, stalnega obiskovalca soboških in vseh prekmurskih sejmov. Besedilo in fotografiji: eR