GEUE
MALI OGLASI ZASTONJ
NOVAJWBA
NASLEDNJA ŠTEVILKA IZIDE 9. 1. 1991
Cena 13 din
Celje, sreda 26. december 1990
št. 7 - leto XXIV
Dober dan, orožje
SLOVENCI
RADI
STRELJAMO
Velenjsko podjetje z avtomati opremilo slovenske in hrvaške teritorialce
Dr. Anton Trstenjak in
SEX SHOP V ŠENTJURJU
Pogovor s kmeti in otvoritev brez župana

O
u
IHATI N JEST

O
z
PJ
u
o
o
>
o
<
s
I UMORA I INA EN I IDAN:	I
I CELJE, I
|rogatec|
Bralcem voščimo i: obilo uspeha v letu 1991.
Namesto voščil poslovnim partnerjem i| bomo darovali v dobrodelne : namene.	;;
, .. .v..	•
mmmmm	’ i:
Tujega nočemo - svojega nimamo
DOGODKI V SLIKI
Pomoč je prišla iz Singena. S kombijem so v celjsko bolnišnico pripeljali medicinske aparate, vredne 250 tisoč DEM.
V Kovinotehni so slavili. Ustanovili so mešano delniško družbo.
V Izbi prodajajo slike kot med. Ponudbo so popestrili s predstavitvijo dveh koledarjev velenjske ERE.
Peter Simoniti se je spet izkazal. Malčki v celjskih vrtcih so ob nastopu dedka Mraza uživali.
Na odru so mali Igenčki. Ob odprtem podiju na Tomšičevem trgu se vsako popoldne trejo celjski otroci.
Upam, da novoletni venci niso naznanilo žalostne prihodnosti.
Celjski večeri ali Volfandovi spodrsljaji?
Celjski petkov večer, ko je da se je v restavraciji hotela bil v hotelu Evropa gost dr. zbralo manj kot trideset ljudi. Alojzij Šuštar, ljubljanski Za nadškofa in cerkev že sko-nadškof in slovenski metro- raj žaljivo, polit je izzvenel v prazno.
Vodja katoliške cerkve v Slo- Očitno je, da organizator-veniji je težko pričakovani jem ni pomembna vsebina, gost slehernega vernika, kra- temveč le oni sami, saj si dru-ja in mesta, rado dočakan so- gače ni moč razložiti tudi ža-govornik in znanilec sodobne Ijivega odnosa do novinarjev, cerkve.	poročevalcev, ki jih grobo
Razen v Celju. Tako vod- puščajo pred vrati ali brez ob-stvo hotela kot Jože Volfand vestil. Zato verjetno ni več sta v očitni grabežljivosti (ob- daleč dan, ko bo Volfand, ta-vezno vstopnino za tovrstno ko kot tokrat Drago Medved, prisotnost so zvišali že na 200 sam poročal o sebi in svoji dinarjev za osebo) povsem globokoumni nenadomestlji-zanemarila obveščanje, tako vosti.
Sneguljčica česa slovenski župani v celju niso
na ledu VIDELI
Cejski otroci bodo tik pred Novim letom deležni še enega prazničnega presenečenja. Na celjskem drsališču bodo v. četrtek, 27. petek, 28. in soboto 29. decembra, vsakič ob 17. uri, predstave celjskih drsalcev, uprizorjene po znani pravljici Sneguljčica. Vsak dan bo mlade gledalce pozdravil tudi dedek Mraz.
Kolesja predstave sta pognala Anica in Alfonz Kume, ki sta k sodelovanju pritegnila še številne posameznike iz celjskega gledališča. Predstavo, ki jo je zasnovala Anica Kumrova, ljubiteljsko ustvarja večji krog ljudi, ki bodo svoje profesionalno znanje poklonili prednovoletnemu Celju in njegovim malčkom. Ni torej res, daje denar vselej ovira na ustvarjalni poti. Marsikaj je mogoče ustvariti tudi zastonj, z nekaj domiselnosti in veliko dobre volje.
Goljufija ni uspela
Celjski župan, gospod Anton Rojec, vsakemu in vsepovsod dopoveduje, kako je on župan najbogatejšega in najlepšega mesta v državi Sloveniji. Ko se mu je nedavno ponudila prilika, da v Celju končno privabi ne samo vse župane slovenskih mest temveč tudi najvišji državni vrh, se mu je od sreče milo storilo.
Vest o srečanju vseh slovenskih županov, Kučana, Bučarja in Peterleta v Celju je spravila na noge vse najpomembnejše delavce s poseb-
nimi pooblastili. Hitro so ustanovili posebni »krizni« štab, nekaj podobnega kot ob poplavi in si razdelili delo.
Da bi visoki gostje iz Celja odnesli najlepše vtise in se sami prepričali, kako celjski župan v ničemer ne pretirava, so denimo odločili tudi to, po katerih ulicah bodo v Celju gostje hodili. To pa zato, da bi naj direktor Komunale Celje, gospod Jože Gabršček, vrgel glavnino svojih čistilnih sil prav in samo v te ulice. V prepričanju, kako v Celju
vse dobro gre, če se prej o tem pogovori, zadolži in določi, je gospod župan Anton Rojec iz gledališča popeljal svoje goste v mesto proti Evropi na kosilo ...
Po kosilu, nazaj grede pa eden izmed županov pristopi h gospodu Rojcu in mu reče: »Je pa res morala biti huda poplava, da imate še zdaj tako zasvinjane ulice. Veš, mi za takšne priložnosti naredimo načrt, smetarje poženemo v predvidene ulice, da se potem svetijo, kot bi...«
Rigelnik osvaja Slovenijo__________________________
Gospod Herman Rigelnik, državne funkcije, je pod novo Gospodarske banke, ki sta na predsednik koncerna Gore- oblastjo ne samo ostal, am- en kraj združili za več kot nje, je v svoji osebi prejšnji pak se povzpel še više. Prejš- osem milijard mark bilančne teden združil še eno funkcijo, nji teden je postal predsednik vsote. Generalni direktor nečlovek, ki je bil v partijski upravnega odbora združene ve Ljubljanske banke še na-igri za najvišje strankarske in Ljubljanske banke d.d. in prej ostaja Anton Slapernik.
SANJE IMAJO SVOJO CENO
Dihati in jesti
»Presenečen? Ne! To je tako, kot če bi ljudi spraševali, ali hočejo dihati...« je Milan Kučan novinarki komentiral visok odstotek volilcev, ki so glasovali za samostojno in neodvisno Slovenijo. Spraševati ljudi, bi nadaljevali, če želijo dihati, pa je seveda kompletna stupidnost. In kakor je dihanje zaenkrat še razmeroma poceni, pitje vode tudi, se pri kruhu že malo zatakne. Ampak v »prehodnem obdobju«, kot smo poimenovali pol leta, v katerem naj bi razčistili odnose z Jugoslavijo, bo treba žal tudi jesti. Pa tudi po njem ...
S takšnim komentiranjem (in vsem kar sledi) sicer tvegamo nenaklonjenost cenjenih bralk in bralcev našega mladega časnika. Gotovo' le začasno. Pa četudi bi se v sledečih napovedih motili, ostaja naša poza ista: nekdo je ob splošni pred in obplebiscitni evforiji, ko je slovensko novinarstvo in politikantstvo nevarno balansiralo na robu razvpite Politikine uredniške politike, nekdo je ljudem dolžan povedati še nekaj manj vznesenih, psihologije množic, nove nacionalne skrajnosti in politične propagande razbremenjenih misli.
Naj vas torej spomnimo.
Tuji tisk (in politiki) so plebiscit razumeli tako, kot smo ga pred meseci Slovenci napovedovali. Kot odločitev o odcepitvi. Do tega ni prišlo. Motiv slovenske vlade, skupščine in Demosove koalicije je bil drugje. Namreč v tem, da je treba Slovence spraviti med nacionalno bolj samozavedne (nekateri bi rekli kar bolj pritimitivne) 'narode. Ker pa je politika umetnost realnega, se je končno plebiscitno vprašanje potlej pač glasilo tako medlo; ali realno, če hočete. Da demosovci vendarle niso tako brezglavi, kot smo se redki novinarji bali, kažejo že prve poplebis-
citne izjave slovenskih ministrov. Dimitrij Rupel je takoj pohitel z izjavo, da bo Slovenija tudi po plebiscitu vsaj še nekaj časa ostajala v jugoslovanskem zunanjepolitičnem sistemu. Janez janša je nadrobil, da se bo v prehodnem obdobju tudi Slovenija zavzemala za minimum funkcioniranja federacije. Milan Kučan je dejal tisto, kar so mnogi od njega pričakovali že pred plebiscitom in v povezavi s plebiscitom da bomo prešli na gospodarska vprašanja, od katerih je bistveno bolj odvisno vsakodnevno življenje ljudi. O opoziciji tu ne gre izgubljati besed. Ta je pač brez rezerv podprla takšen ali drugačen plebiscit, kaj bi si sama izkopala grob.
Kaj in koliko bo zdaj, po ogromni plebiscitni večini Slovencev za samostojnost in neodvisnost, slovenska oblast v dani realnosti gospodarskega razpadanja Slovenije in zunanjih pritiskov sposobna iztržiti za Slovenijo, je povsem
mmmmmim ............................................
Predplebiscitarni shod redkih Celjanov pred kinom Union v petek, 21. decembra
negotovo. Pravzaprav so ji Slovenci s plebiscitom le še enkrat naložili pezo, ki jo je dobila že spomladi. Naj še enkrat ponovimo — težko bo oblasti, še težje bo državljanom Slovenije. Zato naj minister Rupel preneha mahati z osnutkom slovenskega potnega lista in ga pokaže šele takrat, ko ga bo hotel tudi uveljaviti. Zato naj že zdavnaj stiskan denar Slovenije do nadaljnjega še vedno ostane le navaden papir. Zato naj premier Lojze Peterle le še večkrat reče kaj takega, vsem razumljivega, kot je na plebiscitni večer: »Jutri se bo v Sloveniji pocenil bencin.
Ampak ne kot nagrada za odločitev na plebiscitu, temveč zato, ker ga je ZIS pocenil po vsej državi...«
Najmanj kar potrebujemo Slovenci, predvsem tisti mlajših generacij, ki ljubimo svoj materin jezik in kulturno izročilo svojega naroda, pa se vendarle počutimo bolj državljani sveta kot pa del enega najmanjših narodov, so izjave, kakršno si je v nedeljo privoščil France Bučar: »Iz ljudstva smo postali nacija!«
Dodali bi v stilu bivšega pesnika, zdaj Demosovega politika Frančka Rudolfa: Vrabec ima dve nogi, eno levo, eno desno, bolj eno kot drugo. Povsem resno: razmišljajte najprej o tem, kaj boste jutri dali v usta, potem pa o tem, da majhni narodi lahko preživijo le kot vest in pamet največjih. Evforična samovšečnost ne služi ničemur ...
v	...ffla--------JS "f ‘1 '1 -
Ce bi se kdo obregnil ob predpisani »volilni« molk pred in med plebiscitom, bi ga pričela boleti glava. Menda pa se vsi Slovenci strinjamo, da cilj posvečuje sredstva. Res?
v ’*
________________-__________ ^
Ratej"0 n,aŠ° V Celj'Ski bo,niŠniei je n,a*evaI župnih Anton
Malo seje ljudem med plebiscitom tudi mešalo. Zasebniki, ki imajo zaradi nižjih dajatev obrt prijavljeno v sosednji republiki niso mogli glasovati. Gospod celjski premier pa je moral glasovati tam, kjer je prijavljen. V Žalcu.
-Hgffnragms
bistro. Ikjoviiui
|>mi(I.I|.i u.nlfidmo
SUFAN IN SONJA HAN
Ugodna ponudba zimskih plaščev.
Prodaja maturantskih in svečanih oblek.
Polnočnice v opatijski cerkvi Sv. Danijela v Celju.
PO ODLOČBI SODIŠČA O STANOVANJIH EMO
Po stari 'W
barabiji že nova
Poročali smo, da je Ustavno sodišče razveljavilo tisti člen celjskega odloka, kije določal, da Celjani plačujejo posojilo, ki ga je najela občina Celje za odkup stanovanj EMO z denarjem za stanovanjsko solidarnost. Na seji občinske skupščine je finančni minister Žarko Mrovlje seznanil poslance z rešitvijo problema.
Ker konec leta sporen odlok tako in tako ni več veljaven, bodo naslednje leto denar zagotovili v občinskem proračunu. Za nazaj pa naj tisti,ki so denar dali, kar lepo pozabijo. Komu bodo vzeli v novem proračunu, ki bo manjši kot sedaj, minister ni povedal.
Predlagana rešitev je enake sorte kot prejšnja. Težave EMO naj bi torej spet plačevali vsi. To pa pomeni, da bodo na enak način morali na občini pomagati še vsem drugim, če se bodo spomnili, da
bi za rešitev podjetja prodajali stanovanja^ Zagotovo bo to poizkušala Železarna Store. V vsakem primeru pa še vedno ostaja po starem tudi to, da so v stanovanjih Emovci, ki do stanovanj niso upravičeni, saj so namenjena za soli-darce, precej tistih, ki solidarnostna stanovanja res potrebuje pa jih seveda nima.
Velja še to: predlog iznajdljivega ministra bo veljal le prihodnje leto, naslednjih 10 let bodo morali poiskati kaj novega. To, da bi denar vra-
čal EMO, pa po njegovem ne pride v poštev, saj EMO nima denarja niti za plače. To je seveda priznanje, da odkup stanovanj EMO ni rešil.
Novinar Peter Kavalar, ki je sprožil ustavni spor, je zadevo takole komentiral: »Gre za novo barabijo. Ustavno sodišče sem že obvestil, kaj so naredili. Če bo stvar »pokrita« s proračunskim denar-me, bom sprožil nov spor. Čakam tudi, kaj bo naredil javni tožilec. Minister, ki take stvari predlaga, pa bi po mojem moral razmisliti in poskrbeti da bi dobival plačo kje drugje. Posebej me boli, kako se nova celjska oblast pravzaprav norčuje iz Ustavnega sodišča, hkrati pa ima polna usta pravne države.«
NEVERJETEN PREDLOG MARKA STADLERJA IZ BISTRICE OB SOTLI
Poslanec udaril po svojih___________
V zadnjih dneh umirajočega socializma je med prebivalstvom slovenske države sprožil vrsto razprav in glasnega negodovanja nov zakon o davščinah. Povsdem drugačen predlog pa prihaja izpod Svetih gor, od Marka Stadlerja, poslanca in enega izmed najpremožnejših kmetov na Kozjanskem.
Gospod Marko Stadler je ob letošnjem poračunu svojih dohodkov s kmetije, vinograda in plantažnih nasadov, ob seštevku izkupičkov od prodaje goveje in druge živine, pernate in drugih živali ugotovil, da »rdeči« katastrski dohodek ne vzdrži kritične obdelave.
Začel je primerjati številke in ugotovil, da bi zanj in za njegovo kmetijo bilo dovolj dohodka že, če bi, denimo, z mesom oskrbel Laščane ob njihovem Pivu in cvetju. Ali: če bi do polovice odprodal samo letošnji pridelek vina. Ali če bi prodal samo četrtino vina in v svojo polnilnico spustil druge pridelovalce trtnega soka. Ali...
Skratka, dosedanje davš-čie kmetov so po njegovem mnenju in to lahko dokaže z dosedanjimi investicijami, naložbami v to in ono, kar se da ali ne da od zunaj videti, da so davščine po obstoječem sistemu — za kmeta že skoraj žaljivo premajhne. Zato kot poslanec
in kmet ter odbornik kmečke stranke predlaga spremembo tudi teh davščin. S to svojo pobudo je gospod
Marko Stadler sprožil živahno razpravo v strankarskih vrstah in nekaj negodovanja v Savinjski dolini ter na Dravskem polju. Pobudnik ob tem meni, da je tako tudi prav in da je njegova ideja poštena, če vsi resno mislimo z novo državo in na nove zakone.
v
FRANKOLOVO: BAZEN POGOLTNIL ŽUPANA	'©J|
Konec samovolje ^
FOTOREPORTAŽA
Muzej revolucije, Celje, december 1990
Nedavni izredni zbor krajanov na Frankolovem sicer ni tla s° narocmki vedno znova v celoti rešil telefonije, niti očistil vode in probleme okrog naročevali projekte in za nji bazena, počistil pa je samovoljo predsednika krajevne skup- zaPravl*1 skorajda toliko de-nosti. Milan Dečman je po nekajdnevnem razmišljanju narJa> kot bi veljala sama doumel, da ne more biti proti vsem.	gradnja bazena. In to so zdaj
očitali svojemu županu, nje-
Že očitki na račun prikriva- cem kot Štajercem. Z gradnjo govemu pomočniku in svetu nja imen za tistih piškavih de- novega vodovoda pa so jim krajevne skupnosti, set telefonov in veriženje Celjani dodobra zmešali na- Znova so zahtevali, naj se z njimi bi bilo človeku, ki da črte. Na ta račun je bilo izre- zadeve lotijo na drugem kon-nekaj nase, dovolj, da bi se čeno mnogo kritičnih besed, cu, pri finančni konstrukciji v sramu umaknil. Resda je nastalo nepotrebnih zamer, vseh stroškov in naj racional-bilo videti, kako je z demo- bilo zapravljenih na desetine no zapravljajo denar. Izreče-kratično vnovično razdelitvi- ur različnih razprav, prepri- nih je bilo mnogo gorkih tudi jo omenjenih desetih telefo- čevanj, da bi na koncu Fran- na račun Komunale Celje, nov ostalih 190 prošnikov za- kolovčani ostali brez bazena. Ko so končno v zapisnik odri-dovoljnih, saj pri ugotavljanju slabe oskrbe z vodo na račun predsednika ni bilo več nobene kritike, je videz varal. To je bilo samo zatišje pred viharjem.
Verjetno bi res težko županu Milanu Dečmanu naprtili mulj, pijavke in žabe, kar vse naj bi priteklo in prilezlo iz vodovodnih cevi in povzročalo jezo krajanov, če ne bi bilo še bazena. Z bazenom pa imajo Frankolovčani že od nekdaj velik križ.
Njega dni, ko je topli vrelec še mirno odtekal v strugo Najprej so se dodobra skre- nili tudi vprašanja o bazenu, in so domačinke v njem prale gali, kam bi naj umestili nov so se lotili novega oreha. Ob-perilo, je bil mir. Zatem so bazen. Ko so se končno to veščanja. daljnovidni možje ugotovili, dogovorili, so se mnenja spet Doslej bi se naj na župan-da bi ob tej vodi lahko za razhajala o tem, kakšen ba- stvu posluževali najmoder-hipec zadržali nepregledno zen naj bi to bil. Eni so trdili, nejše oblike, izdaje krajevne-reko vozil, ki se je vsak dan da bi naj bil to bazen z »alu« ga glasila. To glasilo pa je kotalila mimo. Zgradili so ba- školjko, drugi, da brez. Kra- prišlo, ko je prišlo, dogodki zenček, ki je bil bolj znan tuj- jane je najbolj razkurilo to, so prehitevali drug drugega,
obvestila tudi in ko so glasilo izdali, je bilo že vse drugače. Zato so zahtevali, da se vrnejo k staremu, najhitrejšemu načinu obveščanja: kar koga zanima, naj stopi do krajevnega urada in tam poizve. Ne pa, da je gospod Milan Dečman tajnici prepovedal posredovati ustne informacije. Zato so prišli do zaključka, da pravzaprav oni bolj potrebujejo tajnico, kot pa — predsednika. To tembolj, ker je bil tam prisotni gospod Kranjc ogorčen nad takšnim predsednikom, ki njemu ne podpiše soglasja za postavitev manjšega skladišča. Kakšen predsednik je to, če ne pomaga krajanom? Ko so dodali še izigravanja pri načrtih za javno razsvetljavo, je bila mera polna in je v zraku obvisela — nezaupnica...
Potem je potožila še tajnica krajevne skupnosti, da v takšnih razmerah ne more delati, ker predsednik tudi pred njo skriva gradiva in odločitve. Zato ona ne more krajanom posredovati niti osnovnih obvestil. Pa se je odločila, da si poišče drugo delo . ..
Po dobrem in dolgem premisleku so se gospod Milan Dečman končno dokopali do usodne odločitve, da se odpovedo — županstvu. In zdaj so v Frankolovem spet na začetku.
30 MILIJONOV MARK NALOŽB
Kupili bi jih Američani
Ne samo na Celjskem, zagotovo bi tudi v vsej republiki lahko našteli na prste ene roke firme, ki se lahko ponašajo s takšnimi poslovnimi rezultati kot laška pivovarna. V časih, ko gospodarstvo črkuje, se lahko Pivovarna pohvali s skoraj 25-odstotno (letno) rastjo prodaje (kar znaša 1,3 milijona hektolitrov piva), z rekordno realizacijo 130 milijonov nemških mark in še s kar zadovoljivo likvidnostno situacijo.
Laškim pivovarjem se pravzaprav obrestuje, da se nikoli niso šli neke napihnjene rasti, ki bi slonela na kreditih in vprašljivih projektih. Pač pa je sedanja tovarna sad dolgoletnih tako investicijskih kot organizacijskih naporov. Gradili so postopno, a preudarno. In, čeprav so letos investirali skoraj 30 milijonov nemških mark, niso najeli dinarja kredita.
Po storilnosti je pivovarna v evropskem vrhu; zelo malo je namreč takšnih pivovarn tudi na Zahodu, ki bi proizvedle 2000 hektolitrov piva na enega zaposlenega na leto. Po besedah direktorja. Toneta Turnška, bi po »jugoslovanskih merilih« namesto se-
danjih 600 lahko zaposlovali enkrat več delavcev.
Storilnosti primerne so tudi plače; v povprečju zasluži laški pivovar 1300 do 1400 nemških mark, najmanjša plača pa je 900 mark. Ni tre-
ba posebej poudarjati, da fluktuacije praktični ni.
V pivovarni precej vlagajo tudi v razvoj kraja - približno milijon mark na leto, letos pa so se lotili tudi reševanja laškega gostinstva; kupili so Savinjo in Flum (ki sta, mimogrede, pred vojno že bila last pivovarne), ki ju bodo obnovili in laško gostinstvo poskušali spraviti na nekoliko višjo raven.
Pravzaprav so trenutno edina skrb laških pivovarjev
a
■i
i
jugoslovanska politika (skoraj 44 odstotkov proizvodnje prodajo v drugih republikah, predvsem BiH in Hrvaškem) in pa slaba likvidnostna situacija - kupci so jim dolžni že več kot 100 milijonov dinarjev. Vendar, so povedali na tiskovni konferenci ob koncu leta, pivovarna je tako dobro opremljena, da, če bodo slabi časi, kakšnih deset let vanjo ne bi bilo potrebno vložiti niti dinarja. To pa je kapital, ki ga ima malo firm pri nas.
Laški pivovarji so že imeli ponudbo neke ameriške firme, da kupi Pivovarno z 51-odstotnim deležem. Seveda je bilo pogovorov kaj hitro konec, pač pa pivovarji računajo, da bo njihova firma s preobrazbo lastnine postala delniška družba s čimvečjim kapitalom zaposlenih, obetajo pa, da bodo našli skupen jezik tudi s predvojnimi delničarji pivovarne, čeprav hkrati poudarjajo, da so po vojni nasledili praktično povsem porušeno tovarno.
NOVA
DOBA
išče prodajalce časopisa - kolporterje
ki bodo prodajali novi celjski tednik v večjih krajih na celjskem območju.
Zainteresirani naj se oglasijo'po telefonu 24-54.S ah 28-951 ali pa pošljejo pismeno ponudbo na naslov: Nova doba, Gubčeva 4, Celje.

Ufi jgflf lifgfj i Ummišm, mlllmmlšM \ tMijg
	 		


S-jgtf

I®
'x- š
A

%
IZ REGIJE
Žalec: V hotelu Golding v Žalcu je Jožica Ocvirk odprla lepotni studio Pilar.
Celje: Kovinotehna se je formirala kot delniška družba.
Celje: Na Ljubljanski cesti bo Avto-motp zveza Slovenije kmalu začela graditi svojo bazo. Lokacija bo v opuščeni bencinski črpalki.
Celje: V prostorih Zavarovalna skupnost Triglav so pripravili občni zbor društva za boj proti raku.
Celje: V kratkem bodo v Celju izšle tretje letošnje Turistične objave. Tudi te je uredil prof. Zoran Vudler.
Celje: Celjska Zveza svobodnih sindikatov Slovenije se pripravlja na reorganizacijo. Po novem letu nova teritorialna zasnova.
Šentjur: Skupščina občine Šentjur in vse politične stranke v občini so skupaj pripravili javno tribuno o slovenski samostojnosti.
Velenje: Velenjski rudarji so izpolnili načrt. Letošnji plan izkopa premoga znaša 4 milijone in 100 tisoč ton lignita.
Rogaška Slatina: Delavci Ždravilišča so praznovali. Pomerili so se v pripravljanju najrazličnejših jedi.
Celje: Delniška družba Kovinotehna namerava v Srbiji ustanoviti svojo firmo. Gre za eksistenco 86 ljudi.
Celje: Iz pobratenega nemškega Singena so pripeljali medicinske pripomočke, vredne 250 tisoč DEM.
Slovenske Konjice: Božično - novoletne prireditve se iz središča občine selijo tudi v Zreče, Loče in Vitanje.
Ljubno:	S sanacijo infrastrukture na poplavljenem
območju bp treba počakati do pomladi.
Velenje: Na Titovem trgu je ves mesec december novoletni sejem z obilo sladkih dobrot za otroke.
Celje: V Glasbeni šoli so pripravili koncert znanega slovenskega pianista Hinka Haasa.
Žalec: V zadnjih dneh tamkaj odpirajo celo kopico zasebnih prodajaln.
Slovenske Konjice: Na sam božič so pripravili koncert božičnih pesmi, ki so jih prepevali domači zbori.
Celje: V Likovnem salonu so odprli razstavo fotografij mladega avtorja Janeza Štravsa.
Radeče: Pri skoku z vlaka se je smrtno ponesrečil 19-letni Ljubljančan
Celje: Volišča so odprli že sredi tedna. Prvi dan je predčasno glasovalo 126 občanov.
Celje: Izvršni svet je predlagal poslancem strožja merila za varovanje celjskega zraka, ki sodi v 4. kategorijo onesnaženosti. Poslanci skupščine so pobudo sprejeli.
Vrbje: Igralci amaterskega gledališča Vrba iz Vrbja so pod režijskim vodstvom Bogomira Verasa uprizorili Brechtovega Švejka.
Velenje: Pripravili so skupno vajo velenjskih jamskih reševalcev. V jamah velenjskega rudnika lignita je gasilo in reševalo 192 jamarjev.
Šentjur: Na obisku pri članih Slovenske kmečke stranke, ki v občini šteje kar 700 kmetov, se je mudil Ivan Oman.
Celje: Stranke so pripravile veliki predplebiscitarni shod pred kinom Unionom. Storski železarji, ki do zadnjega trenutka niso prejeli plač, so zagrozili, da bodo na njem demonstrirali.
Laško: Pivovarna je praznovala visok jubilej, 165-letnico uspešnega dela.
Mozirje: V okviru stranke slovenskih krščanskih demokratov so svojo sekcijo ustanovili tudi mladi Mozirčani.
Nazarje: Na sodišču teče postopek za redno likvidacjo obeh temeljnih organizacij kooperantov pri Gozdnem gospodarstvu Nazarje.
Velenje: V koncernu Gorenje so bili dva dni na obisku novinarji najvidnejših avstrijskih časnikov.
Celje, Petrovče: MPZ France Prešeren in Celjski godalni orkester sta pripravila dva koncerta božičnih pesmi.
Luče: poslušalci Vala 202 so podarili dober milijon dinarjev za gradnjo vodovoda v Krnici.
Slovenske Konjice: Poslanci so razpravljali o gospodarstvu v občini. Izvršni svet bo s kratkoročnimi krediti podprl izvozno usmerjene programe.
NAROČILNICA
Ime ..........priimek ..........
naslov ..........................
naročam časopis-tednik Novo dobo na naslov
Na gornji naslov mi pošljite .............. izvodov.
(število)
Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino.
podpis naročnika
Mesečna naročnina za Novo dobo znaša 45,00 din
JERA PEČOVNIK: NAŠ DOM SMO ZGRADILI NA HRBTIH
Tratice ne A bodo cvetele
Prelepe trate, rodovitne njive, nekaj gozda, kmečka hiša s hlevom, čebelnjak, dva vrtova polna cvetja - to so bile Tratice, srečen in trdo prigaran dom Pečovni-kovih, Jere in Janeza. Majhne kmetije ni več, pokopal jo je plaz zemlje, ki je v Podvolovljeku zajezil Lučnico. V beg, stran od tihe, nevsiljive hiše, je pognal dva stara človeka, ki sta nevarnosti komaj ušla. Ali pa ne. Janez Pečovnik leži že teden dni v celjski bolnišnici, bliže smrti kot življenju.
Jera in Janez sta zapustila hišo zadnji trenutek, takrat, ko so začele pokati stene. Edina pot. ki jima je lahko rešila golo življenje, je vodila preko drsečega plazu, ki je počasi, a preteče lezel v Lučnico. Prečkala sta živi plaz in nato bežala stran štiri ure in pol. Jeri se je med begom odprla rana na trebuhu, saj je šele pred dobrim mesecem dni prišla iz bolnice, prestala je tri hude operacije na črevesju.
Za Janezom se je čez mesec dni po nesreči priplazila še večja - možganska kap.
Ure so mu štete, saj ima poleg kapi hudo poapnenje žil, pljučno embolijo in še pljučnico. Jera je pri hčerki Anici in še vedno upa na dobro. Dobro pa ve, da so tokrat mrzle roke smrti zelo grabežljive.
Janez je svoje Tratice oboževal. Bile so njegovo trpljenje, življenje, sreča, njegovo vse. Z Jero sta jih zgradila pred štiridesetimi leti. Zrasle so iz garanja, odpovedovanja in želje ustvariti si dom. Biti nekje.
»Naš dom sva zgradila na grbi. V koših sva nosila daleč v hrib ves gradbeni material, pesek, sleherni kamen. Ceste ni bilo. Povojni čas je bil trpek in krvavo smo garali, da smo si ustvarili dom. Tam je že prej stala stara podrtija in iz nje so pognale naše Tratice. Danes jih ni več. Vse je uničeno in povratek nazaj ni mogoč«, pripoveduje Jera.
Po nesreči sta živela pri hčerki Anici, ki jima je nudila toplo zavetje in skušala vsaj malo olajšati uničeno življenje. Janez si je zadnji mesec vsak dan oprtal na
hrbet koš in odšel peš na pet kilometrov oddaljeno pokopano kmetijo, Ljer je iskal svoje stvari. Te so bile vse uničene in brez vrednosti, pa vendar stvari s svojo preteklostjo in imenom. Njegovo življenje.
»Čas te posili in moraš preživeti, nekako preboleti. Tratice so bile najina sreča in lepo smo živeli. Delala sem z velikim veseljem. Zemlja je bila zelo rodovitna, vsako leto nam je podarila dovolj za življenje. Najraje pa sem imela moje cvetje. Rož je bilo povsod polno, a najine Tratice ne bodo cvetele nikoli več.«
Jero je nesreča hudo prizadela. pa vendar jo je Janez občutil še bolj. Jera je preživela tri težke operacije, trikrat je kljubovala smrti, ko so zdravniki samo še odkimavali z glavami. Zato ceni predvsem zdravje in golo, a dobro ve, da edino življenje. Izgubo doma je tako lažje prenesla. Sicer pa je Jerino življenje doživelo že več tragedij.
Pri petindvajsetih letih, ko je pustošila vojna, je ostala sama s tremi otroki.
Najstarejši je bil star tri leta, najmlajši pa šest mesecev. Jerin prvi mož Janez Robnik je padel v partizanski vojski na Dolenjskem. Preživela je vojno, moževo smrt in ohranila tri otroke. Pet let kasneje se je poročila in začelo se je novo življenje: Tratice.
Pečovnikovima je v zadnjih letih veliko pomagal vnuk Tomaž, tudi sam je vzljubil zeleno kmetijo. Zgradil je majhno elektrarno in pred dvema letoma tudi cesti, prej so bile bolj slabe poti. Imel je velike želje in načrte, a narava jih je prekrižala tudi njemu.
Tratic, kjer so se vsako leto bohotile Jerine rože, narava ni več marala. Sneg je pokril razvaline in zdi se, da bolečine spijo, a žalost še diha in ždi na obrazu, ki so ga zaznamovale gube časa in skrbi.
»Človek mora preživeti slabo in dobro. Pa vendar, bliža se božič, ki se ga bojim ... novo leto, ki me plaši. Kaj bo prineslo, ne vem«, pravi Jera s strahom in brezupom v očeh.
Janez Pečovnik je že teden dni v bolnišnici, bliže smrti kot življenju
Ko so Tratice cvetele... Jera in Janez Pečovnik
Plaz, ki je v Podvolovljeku zajezil Lučnico, je uničil dom Pečovnikovih
djtvi prometa skozi ta Gornjesavinjski	»■>m-
SSSSSSS
ece‘”
vornejši za te zadeve namreč menijo, da naj novega
meslu. CestoSaW bila'dovSb^ za spS jak e m ženske, ki gredo k jutranji maši ali v trgovino.
lil
po koten bi se Wto prevee tadovodni ali do™č,m
("fmll in "Sne IbSavTropobfn'
zumnei^J Z obvozmŠ	"‘TVr
tudi turiste in ne samo tovornjake, ki v doimo voiijo
Kaj tore, nared,ti? Ljubno je mnogo vloiik, prav v tujski promet, na Ljubnem je vrsta gostBe, k, so si
nih veljakov, visi most v zraku.
JAROPOVA KOMISIJA NI BILA SKLEPČNA
Cinkarna preklinja s»| varstvenike okolja lil
Na komisiji izvršnega sveta SO Celje, ki jo vodi Jože Jakop, naj bi dali zeleno luč za izgradnjo cevovoda Cinkarne Celje po novi trasi in o novem zazidalnem načrtu za staro in novo Cinkarno. Komisija ni bila sklepčna. Predstavnika Cinkarne sta vendarle izrabila priložnost, da ob podpori gospe iz vodnega gospodarstva ponovita že večkrat izrečeno misel: Tako se dogaja zaradi Društva za varstvo okolja v Celju, ki dela samo škodo...
Avgusta lani je Društvo republiški inšpekciji prijavilo Cinkarno, ker je gradila, kot investitor, del cevovoda za transport odpadne sadre iz titanovega belila po trasi, za kakršno nima dovoljenja. Republiški inšpektor je društvu sporočil, daje že ustavil dela. Cinkarna je skušala črno gradnjo legalizirati najprej kot manjši odmik od načrta, na način, ki je bil možen pred leti, zdaj pa ni več. Potem je le poskušala, da bi najprej spremenila zazidalni načrt. Zdaj je stvar taka, da ima
Vse le ni zanič
Celjski izvršni svet na zadnji seji ni sprejel osnutka odloka o varstvu zraka, ki so ga pripravili v okviru občinskega sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja, marveč je šele na intervencijo prizadetih gostov, ki so povedali, v čem je bistvo, pristal, da posreduje skupščini dopolnitve prejšnjega odloka. Gre za uveljavitev ostrejših ukrepov. Če bi zavrnili tudi te, bi z njimi za rep ujeli kurilno sezono.
Ob skoraj popolni diskvalifikaciji osnutka (v njej je bilo brez dvoma nekaj utemeljenih pripomb) se ni bilo mogoče znebiti občutka, da postaja morda tudi že zrak malo strankarsko obarvan. (Žveplo bi vsekakor morali pripisati nekdanji partiji, he vemo pa, kdo si pravzaprav lasti kisik?) Vsekakor bi vsaj tu pričakovali stvarno presojo, kajti vse v prejšnjem odloku ni tako zanič, da bi ga morali zavreči in napisati novega. Navsezadnje, če se ne motimo, je bilo Celje prvo slovensko mesto, ki se je v realsocialističnih časih torej v takšni (normativni) obliki kar uspešno spopadlo z onesnaževanjem. To seveda ne pomeni, da ni mogoče napisati boljšega odloka, ali da mu kasneje ne utegne slediti še boljši. Edino vprašanje, ki se zastavlja tudi danes, je kako »deklarativne« člene uskladiti z našo več kot skromno gospodarsko stvarnostjo, kajti dober odlok ni tisti, ki zahteva nekaj nemogočega (takega je tudi najlaže napisati) in je tako rekoč zunaj možnosti, da ga prizadeti izpolnjujejo, ki je potemtakem tu zaradi samega sebe. Dober je najbrž odlok, po katerem je mogoče iz realnih razmer iztržili največ.
V celjskem primeru je gotovo zelo spodbudno, da znižamo že vse tri stopnje za alarm, saj to pomeni, rekli bi, višji »dihalni standard«. To pa je bil tudi eden bistvenih namenov spornega osnutka.
Cinkarna odločbo, da mora cevovod odstraniti.
Že ob prvi razpravi o spremembi načrta se je pokazalo, da zdaj ni več prepovedano govoriti o teharskih žrtvah. To dejstvo zahteva, da se vprašanje cevovoda po novi trasi in ureditev območja Teharij, kjer je bilo taborišče in so okoli grobišča, reši tako, da območje spominskega parka ne bo več odlagališče. SO Celje je najprej odločila, daje treba odlagališče odstraniti, potem pa sklep popravila, saj v srednjeročnem planu občine piše, da bo moč odlagališče ozeleniti. Tu smo pri eni izmed prevar Cinkarne. Ta zdaj sploh zanika obljubo o zeleni dolini, češ kot da so jo zapisali v obvezujoč občinski dokument kar tako, v nobenem primeru pa cinkarna česa takega sploh ni obljubljala.	j
Območje Teharij seveda ni le celjski problem, marveč v prvi vrsti slovenski. Slovenija je tista, ki se mora oddolžiti žrtvam. Maša v oktobru je žrtve pokopala. Cinkarna jih še kar naprej zasipa z odpadki! To je delala prej z blagoslovom režima, ki se je zavestno odločil, daje treba sledove žrtev za večno prekriti in skriti.
Pregrada pod sv. Ano je sicer stalna grožnja Celju. Niti približno ni bilo narejenih nobenih študij, kakršne zdaj zahtevajo za pregrado HE Golica - Koralpe. Ker je Cinkarna prestavila cevovod, zaradi drugačnih dejanskih geoloških razmer, kakršne so
bile ugotovljene s predhodnimi raziskavami, je vprašanje toliko bolj aktualno. Cinkarna namreč kot razlog, zakaj je prestavila cevovod, navaja, da tam gradnja ni bila možna zaradi drsenja zemlje in vodnih virov. (Če je tako, je treba pogledati, kdo so bili strokovnjaki, ki so dali poprej zeleno luč, da je teren primeren!)
Kakšen je vpliv Cinkarne na okolje?
Poseben problem je nadaljnji razvoj Cinkarne. Osnova, prostorska in ekološka, je nov zazidalni načrt za njeno celotno območje, za staro in novo Cinkarno. Tudi za tega še ni zelene luči zaradi nesklepčnosti Jakopove komisije in zaradi »nagajivega« društva za varstvo okolja. Cinkarna pri tem pozablja, da je že več kot eno leto star sklep SO Celje, da mora Cinkarna dobiti celovito oceno svojih vplivov na okolje. To zahteva tudi komisija RS za varstvo okolja (prejšnja in sedanja). Jasno je namreč, da po starem ne gre več. Če se Cinkarna namreč odloči, da bo širila proizvodnjo gradbenih lepil, naj bi dobila ekološko mnenje le za razširitev, ne pa, kakšni bodo skupni vplivi. Razumljivo je, da so posamezne ocene takšne, da ne povzročajo alarma. To, da je pomemben celoten vpliv, seveda ni muha varstvenikov okolja, marveč zahteva sodobnega sveta do okolja, kajti vplivi se praviloma seštevajo.
Celje je Cinkarni verjelo, da bo moč jezero odpadkov pod sv. Ano ozeleniti. Pa to ni mogoče. Čeprav so mrtve na Teharju že pokopali. Cinkarna še vedno transportira v jezero nove odpadke, tudi nad grobišča. Nobena skrivnost pa ni več, da so v jezero, kot na bližnje komunalno odlagališče, zmetali tudi več kosti po vojni pobitih, ki sojih našli na drugih celjskih grobiščih. Doklej še bo Celje poskušalo s takšnim odnosom priti v Evropo, biti središče svetovnega kongresa Slovencev, središče hrvaško-slovenske konfederacije?
Kako bo šlo naprej, ni znano. Društvo bo vztrajalo pri svojih zahtevah. Pri tem se opira tudi na zadnji razgovor s predsednikom slovenske vlade Lojzetom Peterletom, ki se strinja, daje treba vprašanje cevovoda Cinkarne, črnega, reševati skupaj z usodo teharskih grobišč, strinja pa se tudi o potrebi po izdelavi celovite ocene vpliva Cinkarne na okolje.
Posebno poglavje so odpadki Cinkarne nasploh. Po maši za pobitimi na Teherju ni znano, kaj Cinkarna počne z odpadki, znano je le, da še kar naprej titanovo brozgo po ceveh pošilja na del grobišča. Temu je moč reči, da zavestno skruni grobove. Oblast, zlasti pravosodna, zaenkrat molči. (Molči tudi kar zadeva komunalne odpadke).
Spodbudna pa zna biti vest, da so v Ljubljani odobrili denar za raziskavo vpliva PCB na ljudi. Spodbudna zategadelj, ker naj bi pogledali tudi okolico Cinkarne. Ta je več let sežigala odpadna olja (gudron) iz Maribora in Zi-rovskega vrha, zvečine brez dovoljenja. V gudronu so bili tudi PCB, sami pa so jih dodali še dva deci. Kako so Celjani prestali preskus? Po neizpodbitnih podatkih so PCB v Celju povsod pričujoči, kot zli duh, tako v vodi kot zemlji in rastlinah ...
DR. JOŽE AVŽNER:
Grozeči
pohod
raka
»Umrljivost zaradi raka je v civiliziranem svetu na drugem mestu. Na 100 tisoč prebivalcev umre 175 ljudi in to število je v stalnem naraščanju. Nobena še tako močna ekonomija te bolezni v kurativnem smislu ne more prenesti. V Evropski gospodarski skupnosti zaradi tega bijejo plat zvona.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je leta 1985 v Evropi na novo obolelo za rakom 850 tisoč ljudi in jih umrlo 150 tisoč. Če bo šlo tako naprej, bo leta 2000 vsak tretji Evropejec zbolel za to zahrbtno boleznijo.
Rešitev ni v kurativi, v zdravljenju, temveč v preprečevanju rakastih obolenj. Kot cilj so si v Evropi 2000 postavili 15-odstotno zmanjšanje bolezni. V Sloveniji bi lahko na ta način zavarovali šeststo življenj.
Potrebujemo znanje in denar. Znanje imamo, denar je treba najti.«
Ytnf'Hn at* ZjlllcLla oC
JI tl [J ('Cj
Po tistem, ko je celjsko društvo za varstvo okolja prvič opozorilo na problem prevelikega radioaktivnega sevanja v celjskih stanovanjih, zlasti v tistih, kjer so stavbe zgrajene iz pepela termoelektrarne Šoštanj, je prišlo do novih meritev. Veljale so 70.000 dinarjev. Zavod RS Slovenije za zdravstveno varstvo je v svojem
zmanjševanja koncentracij radona in njegovih potomcev na tako imenovane mednarodno priporočene akcijske nivoje. Čeprav je poročilo iz maja letos, sc je znašel na izvršnem svetu občine Celje šele sredi decembra. Naj povemo, da so največje koncentracije izmerjene v Drap-šmov, 7 in 9, tudi nad 200 hekerelov na kubični meter zraka, sploh največja pa v nekem industrijskem objektu.
Na izvršnem svetu smo slišali dodatne zahteve, da naj rezultate meritev oceni dovolj ugleden strokoven medicinski organ, shsah smo znano dejstvo, da je vsaka dodatna koncentracija sevanja nezaželena in jo je treba
‘S- M?
bila koncentracija višja kot znotraj, še m. Pravzaprav
vali tam, kjer so presegle 50 bckerolov, dolgoročno pa

mna

nacm, da sc bodo preselili v takšna stanovanja, pa se vsi po vrsti le nasmihajo. Škoda, saj bi Člani občinske vlade, inšpektorji i zaposleni v Zavodu za socialno higieno in medicino dela v Celju na ta način, da bi bivali v stanova-
dokazali, da so to pravzaprav prijazna stanovanja.
Več alarmov - boljši zrak
Poslana celjske skupščine so po hitrem postopku spremenili odlok o varstvu zraka v občini. Z novim odlokom so zaostrili normative. To pomeni, da bodo večkrat opozarjali občane na slab zrak, večkrat pa bodo tudi razglašeni ukrepi, vključno z zaustavitvijo proizvodnje pri tistih, ki prekomerno onesnažujejo. Odlok seveda ne ho očistil zraka, le več alarmov bo. Ti pa bodo pritisk, da se kaj ukrene.
Po novem odloku bodo opozorila, ko bodo izmerili enourno koncentracijo žveplovega dvokisa višjo od 0,35 mg v kubičnem metru. Prva stopnja bo pri 0,70, druga
Ufi 1.05 ITI trPtlTl nri 1 mo 7Vičulf ert tnrli trajni
d J -'.J 7	j-V" .	*.**.*%*	1J W-i I v./ VZLs V C 11 J C/
v radiu Celje ali pa takrat ko pristojna služba sporoči podatek občinskemu štabu oziroma inšpekciji in obvesti tudi podjetja in kurilnice.
Treba je še reči, da je pobuda o spremembi stara že več mesecev, da se je zavlekla nekje v pisarnah. Razprave so sicer tekle le o novih normativih, približanih zapadni Evropi, na izvršnem svetu pa se je zatem pojavil
t f v ■ V 'T	ov.zsvsLitt i/j	cjcll yuuuuu,
da se zaenkrat odlok le dopolni, novega pa bo še čas pripraviti. ’
Na skupščini ni bilo težav s sprejetjem, so pa odborniki zahtevali, da se zvišajo kazni na najvišjo z zakonom določeno mejo. V vsakem primeru je dopolnjen odlok napredek, čeprav ostanejo poglavitna vprašanja še odprta. Predvsem še ni sanacijskega načrta za zrak v Celju in ni še zakonodaje, ki bi udarila onesnaževalce in spodbujala tiste, ki to niso.
KRIZA JUGOSLOVANSKEGA BANČNIŠTVA
Lipe v srcu, marke v nogavici
Državljan lahko mesečno kupi največ 1000 DEM. Občan lahko mesečno kupi 500 DEM. Devize niso več naprodaj. Ta skopa dejstva odslikavajo strahor vito krizo jugoslovanskega bančništva, nemoč bančnih ustanov in razsulo bančnega sistema, v katerem varčevala' upravičeno trepetajo za svoje devizne prihranke.
Jugoslovanski premier je še pred kratkim suvereno trdil, kako Jugoslovani nimajo dovolj dinarjev, da bi lahko odkupili toliko deviz, kot jih lahko ponudi. Kje se je uštel, je precenil sebe, podcenil svoje državljane in kako to, da je pozabil, da so domači varčevalci imeli v bankah najmanj 12 milijard dolarjev?
Norija z devizami se je začela že poleti in zanjo so še najmanj krive banke. Obresti za devizne in dinarske vloge so že prej dvignili na evropsko raven in očitno je, da so razlogi za odliv denarja povsem drugje. Ljudje v negotovih političnih razmerah ne verjamejo več v varnost hranilnih vlog in še manj v jamstvo federacije in Narodne banke Jugoslavije.
V	bankrot pa poslov no hanemsu o i odijo se druge reči. Številni strokovnjaki, začenši z Bajtovim inštitutom vztrajno trdijo, da je tečaj dinarja precenjen in s tem vplivajo na obnašanje tujih bank, ki so, denimo v Avstriji, začele povsem zavračati menjavo dinarja. L,udje so zaceli grah,ti devize, zacvetela je črna borza in milijoni dolarjev so dnevno izginjali v dežele Vzhodne Evrope. Pravočasno ni nihče reagiral.
V	poslovnih bankah so se znašli pred nerešljivimi zagatami. Delež hranilnih vlog prebivalstva v skupnem bančnem kapitalu v povprečju znaša 50 odstotkov, v nekaterih poslovnih bankah celo do 80 odstotkov. Več kot 80 odstotkov tega je v devizah, ki so zvečine deponirane v Narodni banki Jugoslavije. Federacija, ki je prevzela obveznost, da za te deponirane hranilne vloge poslovnim bankam povrne
tega ne počenja ali prihaja denar iz federacije s strahovito zamudo.
Ko banka zahteva od federacije in Narodne banke
financiranje slabih podjetij so svoj denar potrošili.
finančno podpirali, so v nezavidljiv položaj zašle zaradi spremenjenih razmer m pogojev gospodarjenja, na katere gospodarstveniki sploh niso mogli vplivati ali jih zaokreniti v svoj prid. Poslovne banke imajo za obračanje na razpolago le od dvajset do trideset odstotkov svoje bilančne vsote, na vse ostalo
varčevalce, ki trepetajo za težko pnslužem in naloženi denar, mukotrpno in počasi se dokopajo do njega oziroma bančne uslužbence dobesedno prosjačijo zanj. Z dvigovanjem deviz se v teh okoliščinah skušajo samo racionalno obnašati.
V	federaciji in v Narodni banki Jugoslavije bi morali poravnati svoje obveznosti m upoštevati nove okoliščine na področju varčevanja. Zatrdila, da je denar varno naložen, da pozicija in tečaj dinarja nista ogrožena, tačas ne zaležejo več. Samo korektno ravnanje zveznih inštitucij hi morebiti prepričalo ljudi, da njihov denar v bankah ne glede na razplet krize, ni pod vprašajem.
Odliv denarja iz slovenskih bank je skrajno zaskrbljujoč, rezerve poslovnih bank so povsem izčrpane in nadaljnje zmanjševanje bančne kvote lahko privede do neljubih posledic za državljane In seveda ne samo za državljane. Svobodni in suvereni Sloveniji ne bodo pomagali ljudje, ki nosijo lipov list v srcu, prihranke pa spravljajo v nogavico. Če tako odločno verjamemo v samostojnost, bi morebiti le verjeli, da ima federacija svojega pravnega naslednika v republiki, ki je dolžna zavarovati in jamčiti za hranilne vloge svojih državljanov, biti garant za monetarno politiko.
Slovenija je med tistimi najbolj glasnimi, ki zahtevajo devalvacijo dinarja, ne glede na to, da ima vglobalu od sedanjega tečaja prej koristi kot izgube, saj vemo, da je letošnja izvozno-uvozna bilanca negativna. In kaj naj bi v tej gospodarsko-finančni zmešnjavi sploh pomenila devalvacija dinarja? Prav nič. V tako zmedenem gospodarstvu bi njen učinek pohrustali prej, preden bi sploh začeli učinkovati.
DOBER DAN, OROŽJE
Slovenci radi streli amo
V Sloveniji je registriranih kar 24 tisoč lovcev. V povprečju imajo po dve puški. K temu je treba prišteti še nekaj neregistiranega orožja, polovico oborožitve slovenske teritorialne -obrambe in nekaj domačih avtomobilov, ki so jih po zapletih s čuvanjem orožja teritorialne obrambe kupile slovenske teritorialne in policijske enote. Od manj znanega dejstva, da Slovenci pravzaprav zelo radi streljamo si razvoj in dobiček obeta tudi velenjsko podjetje Orbis.
Orbis je nastala iz dela Gorenjeve Procesne opreme, ker po besedah direktorja Draužbaherja,* Gorenje ni hotelo več imeti opravka z orožjem. Prav dejstvo, da so v Procesni opremi razvili javnosti že znani avtomat z oznako MGV-176, ter lan-
ska priključitev Puškarne Kranj Gorenju, pa sta omogočila lepe obete slovenskemu poslu z orožjem.
Orbis, ki ima sedež v Velenju, proizvodnjo pa v kranjski puškami, danes zaposluje le 40 delavcev. Firma je pravzaprav zadnja varianta ostanka slovenske industrije orožja, ki so jo že pred drugo vojno preselili najprej v Uži-ce, nato pa v Kragujevac. Nekako je s tem povezana tudi 'ignoranca zveznih vojaških organov, ki so lani najprej naklonjeno gledali na sodoben avtomat z Gorenjevih risalnih desk, ko pa so na sejmu v Beogradu opazili pretirano navdušenje potencialnih kupcev, so se odhladili. Morda v bojazni da bi Slovenija res poskušala spet postaviti na noge svojo industrijo orožja. Posledica tega je bilo, da v Kragu-
Najboljša Orbisova stranka so gotovo slovenski teritorialci in policaji. Pred sedežem firme v Foitovi ulici v Videnju je večkrat parkirana kakšna kampanjola.
Nova karabinka
Karabinka z novim, enostavnejšim in tišjim zaklopom ter polnjenjem s spodnje strani.
Orbis je pred nedavnim pričel izdelovati tudi lovsko karabinko z oznako 103, ki premore nov, revolucionarno izveden zaklop, strelivo vanjo pa se vlaga s spodnje strani. Draužbaher meni, da ima puška lepo bodočnost, saj je iz nje mogoče izvesti marsikaj. Sicer pa v kranjski puškami izdelujejo vse mogoče izvedenke njihovih treh modelov karabink in ene bokarice. Rezljajo jih, gravirajo v navadni kovini ali srebru. Najnovejša izmed karabink pa bi se gotovo dala izdelovati tudi kot vojaška puška in ostrostrelna puška. Zaenkrat Orbis izdela 60 odstotkov izdelkov za potrebe lovcev, ostalo pa za druge naročnike. V prihodnje bodo skušali kranjsko puškarno posodobiti, še naprej pa dele za puške izdelovati v sodelovanju s kooperanti.
Za vojaške kroge v Jugoslaviji sporni avtomat MGV-176, ki je že v redni oborožitvi slovenskih in hrvaških enot teritorialne obrambe.
jevcu avtomatu niso dali ugodne ocene in registracije. Reakcije iz tujine, kamor je Gorenje dalo nekaj testnih primerkov, so bile prav nasprotne. Specializirani časopisi kot so Defence International, Military Technolog in predvsem švicarski Waffen Spiegel so avtomat odlično ocenili. Od julija, ko je bila firma Orbis ustanovljena, v Velenju in Kranju izdelujejo avtomat kar brez obvezne zvezne registracije. In ga tudi dobro prodajajo. Zaenkrat le na domačem tržišču, saj kot pravi direktor Draužbaher, ga ne žele prodajati zasebnim tujim trgovcem. Avtomat je namenjen predvsem specialni uporabi, je sodobno zasnovan, trpežen, obenem pa ima veliko hitrost avtomatskega streljanja in zato navkljub majhnemu kalibru izjemno prebojno moč. Orbis ga bo v kratkem najverjetneje ponudil švicarskemu tržišču, saj po tamkajšnjih klasifikacijah avtomat štejejo med športno orožje.
Pri nas ga prodajajo slovenski policaji in teritorialni obrambi, kupila pa ga je že tudi hrvaška teritorialna obramba. Z velenjskim Orbisom se torej ponovno obuja slovenska industrija orožja. Tudi nekateri republiški funkcionarji, ki so avtomat dobili kot poslovno darilo, so dokaz, da Slovenci vendarle radi streljamo. Ali pa vsaj mislimo, da bi se bilo treba dobro navaditi.
SEDEŽ SVETOVNEGA SLOVENSKEGA KONGRESA V CELJU?
Ne ponovimo irske napake
Celje, veličastno srednjeveško mesto, domovanje enega najmočnejših knežjih rodov, knezov Celjskih, resno namerava postati središče Slovenstva. V knežji palači ponujajo dom Svetovnemu slovenskemu kongresu in odtod naj bi se pletle vezi boljšega poznavanja Slovencev, razkropljenih po vsem svetu. Za zdaj je odločeno, da bo zadnji, četrti dan, ustanovnega zbora v mestu ob Savinji in pravkar pod vodstvom Tomaža Marjana Jegliča potekajo pospešene priprave za ustanovitev podružnice Svetovnega slovenskega kongresa za celjsko regijo v Celju.
Kot je znano, je bila 8. decembra v Ljubljani ustanovljena konferenca Svetovnega slovenskega kongresa za Republiko Slovenijo, podobna, kot so jo predtem že osnovali v Argentini, Nemčiji, Belgiji, jo ustanavljajo v Avstriji in v Avstraliji in jo bodo v vseh tistih deželah sveta, koder živijo Slovenci. Njihovi predstavniki bodo konec junija 1991 ustanovili Slovenski svetovni kongres.
— Takšnega povezovanja doslej v zgodovini menda ni bilo? Tomaž M. Jeglič: To ne drži, nismo prvi. Prav to so Irci napravili pred sto petdesetimi leti. Vendar so napravili napako, ki jih je razpolovila in vnesla med ljudi številne napetosti. Niso izključili vere, verske pripadnosti, to pa je povzročilo razkol. Določila Slovenskega svetovnega kongresa so zatorej natančna. Kongres ni in ne bo odvisen od oblastnih struktur in države, v katerih Slovenci živimo. Politične stranke, verske ustanove, kulturne in društvene organizacije, gospodarska podjetja in korporacije, pa tudi ne poklicna in stanovska združenja ne pogojujejo njegovega dela. Potreba po ustanovitvi Slovenskega svetovnega kongresa izha-
ja iz zgodovinskega gledanja položaja in perspektiv slovenskega naroda.«
— V Ljubljani ste se dogovorili, da bodo priprave potekale tudi teritorialno, torej po območnih odborih oziroma podružnicah. V Celju ste pred nekaj dnevi ustanovili svoj iniciativni odbor.
Tomaž M. Jeglič: »Na sestanku 19. decembra smo poenotili stališča in dogovorili vse potrebne formalnosti o ustanovitvi podružnice celjske regije ustanovnega zbora slovenskega svetovnega kongresa, beseda pa je tekla tudi o četrtem dnevu 1. slovenskega svetovnega kongresa, ki bo junija 1991 v Celju. Podružnico bomo ustanovili najkasneje konec januarja prihodnjega leta, njen sedež bo v Knjižnici Edvarda Kardelja, za tajnico predlagamo prof. Boženo Orožen. Meni so zaupali vodstvo iniciativnega odbora, vsi skupaj pa smo dolžni čimprej sestaviti predlog kandidacijske liste za člane izvršnega odbora in seveda predsednika.
Četrti dan v Celju
— Zanima nas četrti dan v Celju. Kakšen je program Slovenskega svetovnega kongresa?

Tomaž M. Jeglič: »Tačas smo v tesni zvezi z osrednjim izvršilnim odborom SSK konference za Slovenijo in njunima motorjema Spomenko Hribar in Vladom Habjanom. Operativno in programsko usklajujemo izvedbo kongresa, saj se bo bodoča zgodovina Slovencev odvijala tudi v Celju, vplivno območje Celja pa je, kot kažejo raziskave, zelo veliko in semkaj ne sežejo ne ljubljanski ne mariborski krogi. Prva dva dneva v Ljubljani sta namenjena konstituiranju kongresa, ki ga bo vodil sedanji osrednji izvršilni odbor, tretji dan si bodo udeleženci ogledali Slovenijo, v Celju pa se bo novoizvoljeni izvršilni odbor Slovenskega svetovnega kongresa najprej sestal na internem sestanku, popoldne pa bo javna tribuna s široko izmenjavo mnenj. Če bo to v samem mestu ali v bližnji okolici, za zdaj še ne morem reči. Vsekakor pa bomo skušali doseči, da bo administrativno središče kongresa dobilo domicil v Celju, v našem knežjem dvorcu, v katerem bomo morali do junija prihodnjega leta urediti nekaj primernih pisarn.«
— Menite, da ima Celje do tega zgodovinsko pravico?
Tomaž M. Jeglič: »Vsekakor globoko podpiram stališča zgodovinarja dr. Vlada Habjana. Skrajni čas je, da se mesto zave svoje sijajne preteklosti.!«
Zakaj ne bi smeli imeti svoje hiše radi
- Vas v iniciativni odbor v Sloveniji niso izvolili kot celjskega predstavnika, temveč zaradi vašega programa prostorske sekcije. Za kaj gre?
Tomaž M. Jeglič: »Osebno ne ločujem prostora od varstva okolja. Prostorska sekcija obsega mnogo več, kot običajno mislijo. Gre za varovanje okolja in vseh živih bitij na zemlji, za varovanje naravnih bogastev republike
Slovenije in vsega prostora, na katerem Slovenci živimo. Da se ne bo nikoli več zgodila Golica! Zanima me princip lokalnih skupnosti, zanimajo me Slovenci kjerkoli po svetu.«
— Izrekli ste za nekatere prav bogokletno misel - hočete, da se Slovenci po svetu in doma združimo v slovenski lobi.
— Tomaž M. Jeglič: »Tako je. Rad bi, da skupno varujemo naravno in kulturno dediščino vseh Slovencev, vse tisto, kar je za Slovence kot narod pomembno. Tako kot Židje. Glejte, Židje sredi samega Jeruzalema niso podrli mošeje, ker je tudi ta del njihove zgodovine.«
— Med pobudami, ki so naletele na izredno pozitiven sprejem, je vaše stališče o re-afirmaciji arhitekture in vnašanju čustev vanjo.
— Tomaž M. Jeglič: »Zavzemam se za rekultivacijo slovenske krajine, za sanacijo vseh zgrešenih posegov v prostor, bodisi preteklih bodisi še vedno načrtovanih, za poklicno reafirmacijo arhitekture in arhitektov, za takšno prostorsko zakonodajo, v kateri ima lokalna skupnost, vas, mesto, pravico do veta, za sistemske rešitve, v katerih je varstvo okolja nad vsemi gospodarskimi in preživetni-mi interesi. In še posebej za uvedbo čustva v urbanistično stroko. Naj ljudi ne bo sram, če imajo hišo, pokrajino, svoje mesto radi. In tudi mestni arhitekt naj bo tisti, ki ima mesto rad.««
— Kaj pravzaprav pomeni formiranje Slovenskega svetovnega kongresa za področje, o katerem sva govorila?
— Tomaž M. Jeglič: Pomeni stalno obojestransko sodelovanje vseh Slovencev v domovini in tujini, medsebojno pomoč, v primeru državnega nasilja pri takšnih posegih v prostor, ki bi ogrozili naravno ravnovesje in imeli škodljive posledice za lokalno prebivalstvo. Kjerkoli, se razumemo.«
Tel. (063) 33-421 31-865
Ljubečna Celje

fy!

Po (kmh...) domovini
Beograd: Tiskovni urad predsedstva SFRJ je v zvezi s plebiscitom v posebnem sporočilu slovensko vodstvo obtožil, da širi »ozračje strahu«.
Valjevo: Srbska opozicija snubi volilce; prvaki so pozvali ljudi, naj v drugem krogu dajejo glasove opoziciji.
Ljubljana: Po izračunih naj bi denarna nadomestila za brezposelnost dobivalo 56.000 ljudi.
Ljubljana: Dr. Alojzij Šuštar je odprl razstavo božičnih jasli.
Beograd: Francija bi pomagala pri naših reformah. Tako je zagotovil francoski minister za načrtovanje Lionel Stoler.
Beograd: Ljudje še vedno zaupajo ZIS. To naj bi bilo razvidno iz raziskave, ki jo je opravila revija Danas.
Ljubljana: Kakšna bo nova slovenska vojska? Janez Janša se je odločil za kombinacijo profesionalne in obvezniške vojske. Vojaški rok bo od šest do osem mesecev.
Ljubljana: Ustanovili so Srbsko demokratsko stranko za Srbe v diaspori. Srbi zahtevajo status etnične skupine ali narodne manjšine.
Ljubljana: Za nogometne prvoligaše je konec sezone. Jesenski prvak je prepričljivo Crvena zvezda, Olimpija pa je trinajsta.
Beograd: ZIS lahko zadrži inflacijo. Ta je novembra dosegla 3 odstotke, decembra pa bo še nižja.
Ljutomer: Tamkaj je bil po 120 letih spet tabor za samostojno Slovenijo.
Beograd: Drugi krog volitev ne bo dal oblasti, pač pa njeno kontrolo. Srbska opozicija je svoje pristaše pozvala, naj se opredelijo za skupne poslanske kandidate.
Ljubljana: PTT promet s tujino bi po osamosvojitvi potekal brez zastojev. Tako za zagotavljajo v vodstvu Sestavljenega PTT podjetja Slovenija.
Zagreb: Gibanje za zdrava mesta se širi tudi k nam. V Zagrebu so se dogovorili, da bosta začeli z delom slovenska in hrvaška mreža.
Beograd: Zakonodajno-pravna komisija predlaga podaljšanje mandata delegatov v zboru republik in pokrajin, ki jim poteče konec leta.
Ljubljana: »Priznanje bo dolg proces,« tako je pred plebiscitom dejal dr. Dimitrij Rupel.
Ljubljana: Ljubljansko temeljno sodišče je pripravilo predlog za uvedbo stečaj Trend - Forma.
Ljubljana: Slovenski protiukrepi so JLA prisilili k (začasnemu?) umiku.
Beograd: Srbska opozicija obtožuje RTV, da še vedno favorizira socialiste.
Skopje: Na vseh srednjih šolah so predavatelji začeli stavkati. Razlog so tudi slabe in neredne plače.
Beograd: Predsedstvo SFRJ je v sporočilu s svoje seje zatrdilo, da gre pri plebiscitu za enostransko odcepitev Slovenije, za protiustavno dejanje.
Ljubljana: Pokojnine in dajatve bodo višje za 7 odstotkov. Zaradi finančnih težav skupnosti bodo upokojenci razliko za dva meseca prejeli 18. januarja.
Ljubljana: Belokranjski Srbi bodo za. Ne potrebujejo varuhov od zunaj, ki skušajo manipulirati z njimi, menijo prebivalci Bojancev.
Ljubljana: Demografsko ogroženim naj bi denar delili bolj premišljeno. Predlog zakona o spodbujanju takšnih pomoči zaostruje merila za pridobivanje pomoči.
Ljubljana: Po obdavčitvah bomo z novim zakonom kar hitro v Evropi.
Novo mesto: Kdaj bo odpravljeno ozko grlo? Predstavniki občin ob poti od Karavank do Bregane zahtevajo hitro cesto.
Velenje: Zahtevajo, da termolektrarna do leta 1993 zmanjša količino žveplovega dioksida v dimu za 90 ods-stotkov.
Beograd: ZIS naj bi v kratkem sprejel ukrepe, s katerimi bi pomagal bankam najti izhod iz nastalega položaja.
Ljubljana: Omejitve so le pri nekaterih deviznih nakazilih. Stop za nakazila za nakup avtomobilov v tujini.
Beograd: Zvezna vlada ne namerava spreminjati tečaja dinarja. To bi sprožilo le inflacijo, je menil podpredsednik ZIS A. Mitrovič na tiskovni konferenci.
Radovljica: Stečajna ekipa Elana naj bi tovarno spet postavila na noge.
Ljubljana: Treba bo močno oklestiti poračun. Tako naj bi v samostojni Sloveniji gospodarstvo čimbolj zavarovali pred dajatvami.
Maribor: Mariborčani pripravljajo temeljito prenovo gospodarstva. Vlada se loteva nove razvojne strategije.
Sarajevo: Novo predsedstvo BiH se je slovesno zaobljubilo. Vodi ga Izetbegovič (SDA), novi predsednik parlamenta pa je Momčilo Krajišnik (SDS).
„ Beograd: ZIS je začasno ustavil prodajo deviz občanom. Čez mejo le s 1000 DEM.
Zagreb: Hrvaška vlada je uvedla poseben davek za srbsko gospodarstvo. Srbska podjetja in osebe bodo morali za nepremičnine plačati posebno pristojbino.
V VELENJU PROPADEL VLADIN PREDLOG
v
Štrene Vekosa so se zapletle
Kako prav imajo Zeleni Velenja, ki očitajo županu Pan-kracu Semečniku spodrsljaje glede neprimernega vodenja skupščinskih sej, potrjuje tudi njegovo zadnje predsedovanje. Poleg njih bi zdaj morale sprožiti ustavni spor še kdo drug, kajti nenavadno je speljal glasovanje o sklepu okrog odloka o ustanovitvi velenjskega javnega komunalnega podjetja. Semečnik je zadnje skupno zasedanje zborov občinske skupščine tako temeljito zapetljal, da štren ni mogel odviti niti umirjeni predsednik izvršnega sveta gospod Franjo Bartolac.
Poslanci dirkajo
___^_Z—_.	.:v-v....	.. ...V..-:-:.-,.-	:.J
Nova pota demokracije rabijo tudi urne poslance. Ni vseeno, kdo bo hitrejši in kdo bo prvi za govorniškim odrom. Od tega so odvisne odločitve, ki jih bo skupščina sprejela. Tega se v velenjskem parlamentu zavedate poslanec zelenih Vano Gošnik in poslanec slovenskih socialistov Martin Budna.
mKTS m« sssats
Pred poslanci je bila obravnava spremenjene inačice o bodočem organiziranju delovne organizacije za komunalno in stanovanjsko oskrbo Vekos. Vlada namreč predlaga eno javno podjetje, za vse komunalne dejavnosti in obenem komunalno energetiko, iz katerega pa bi bil izločen sedanji tozd stanovanjske oskrbe. To je seveda drugačen predlog od prvotnega, ki je predvideval dve javni podjetji (predlagala je prejšnja
janje na novih volitvah zagotovo nagradili, če drugače ne, bodo posamezne z veseljem prečrtali na volilnih lističih.
» EK
parlamenta mora pripraviti nediskretno m migljaje z glavo opozarja, naj gnjavež vendar
™ ^sa"° “taii
delegatov ni dobila. Na času
pa so pridobili tisti, ki čakajo Maratonsko tekanje obeh poslancev še vedno traja, najbrž na izkupiček. Ti so prišli na tudi zaradi tega, ker se nista naučila posvetnega obanašanja, površje že na tokratnem zase- ali pa si želita spričo dolgotrajnih in naveličanih sej. raztegniti danju skupščine.	ude m pospešiti krvni obtok.
»Martin Budna:« Najhitrejši v tej skupščini...
pa tudi to je posredi, da organiziranost enega javnega podjetja na začetku ne bo povzročalo pomembnejših stresov.«
Vendar za delegate Viktor Robnik ni bil prepričljiv. Nanje je odločujoče vplival velenjski župan, ki je na nena-	” ..V.....
vaden način izvedel glasovanje. Najprej so morali glaso- PrPTirPliP Zrl .TI i A vati o tem, da se »kot predlog X 1 ^ l JI ^	*3
osvoji predlog izvršnega sveta«, ki ga delegati niso izglasovali. Semečnik pa še ni pre-
.. sem jaz osebno!«
Reporter zabrebškega Globusa Alojz Krivograd je objavil izsledke svoje misije v bližji Pliberk in Celovec. Ob članku z naslovom Bruna v Avstriji je objavil tudi fotografijo avstrijskih vojakov, ki nekje na meji proti Jugoslavii postavljajo prepreke v gozdu. Aktivnosti so potekale v času pred plebiscitom, prepreke pa stoje seveda še sedaj.
* * * * * * * * * * * * * * *
Ponarejeni dolarji
Strokovnjaki v Narodni banki Slovenije so dognali, da sta kar 102 stodolarska bankovca ponarejena. V koprskem zaporu je F.S. iz Gorice v Italiji, ki je osumljen, da je vnovčil ponarejene dolarje na treh mestih: v menjalnici, igralnici in banki. Ponaredka ni odkrila niti ultavijolična svetloba. Gre za odličen ponaredek, le Franklinov lik je nekoliko medel in hrbtna stran bankovca je malo svetlejša kot na originalu.
vlada) in so o njem v osnutku delegati že odločali. Ker takrat niso imeli drugače ponujene komunalne organiziranosti so jo pač sprejeli. Zdajšnji predlog je bolj dodelan in praktično pomeno nadaljevanje že začete skupščinske razprave. Uverjeni bi lahko bili, da se zaradi tega postopek ne bo zapetljal. Pa se je.
Dolgovezna in razvlečena razprava, v kateri so sodelovali običajni velenjski poslanci Martin Budna, Miran Gmajner, Jože Lekše in Ivan Atelšek (s seje je bil odsoten Vano Gošnik), ni bistveno spremenila osnovnih namenov, ki jih je povedal vladin podpredsednik gospod Viktor Robnik: »Verjetno ste pričakovali, da bo naš predlog enak kot sta bila osnutka, vendar nimamo nikakršnih pravih osnov, da bi v Velenju ustanovili dve javni podjetji. Pri tem ne gre za nobeno oponiranje prejšnjemu izvršnemu svetu, prevladujejo naša spoznanja, ki so odločujoča za drugačno organiziranost. Naš cilj je tudi v tem, da bodo uporabniki komunalnih storitev zadovoljni s cenami;
nehal z glasovanjem in je delegatom ponudil »prekvalifikacijo predloga odloka« v »osnutek«, ki so ga delegati sprejeli, vendar z drugačnim številom glasov. Hvala gospe in gospodje poslanci. Vaši volivci vas bodo za to umno de-
VITA ZA VAS
POMOČ PRI ISKANJU PARTNERJA
osebni pristop, zajamčena diskretnost in kakovost storitev.
DRUŽABNO SREČANJE
za razvezane 2. in 4. soboto v mesecu ob 19. uri v hotelu CELEIA Celje.
VITA - Škapinova 10. 63000 Celje
KLIČITE NAS
v ponedeljek in četrtek od 16. do 21. ure na telefon (063) 38-481.

•M'
\v
v/
v.;
•Iv
\v
•X;
\v
•X'
v.;
\v
•X*
\v
•X
•X'
v.;
45 let vulkanizerstva v Celju
VULKAN IZ A d J A
GORŠIČ JANEZ
Mariborska 54 a Tel.: 31-401
IZJEMNA PONUDBA GUM
želi vsem svojim strankam vesele praznike in srečno 1991
\v
js
•X'
;X;
•X'
X-:
•x
X\
•X'
•X'
;.v
•Iv
Lisjaka ne bodo ugnali
Direktor velenjskih in mozirskih geodetov Ivan Gaber-Anza resno razmišlja, kateri stranki naj bi zdaj pripadal. Najlepše so ga ujčkali boljševiki. Ko so ti odhajali z oblasti, je presedlal med slovenske socialiste, ki so mu zagotovili stolček v pokojni občinski vladi. Čez tri mesece je vlada z njim vred odfrčala.
Kam sedaj, ko se mu ne piše najbolje? Morda bi mu prav prišli krščanski demokrati, ker bi z njihovo pomočjo najlažje brzdal njegovega nevarnega tekmeca za dirketorja medobčinske geodetske uprave, mladega dipl. inženirja geodezije Dra-gota Korena, ki je obenem vidnejši član krščanske stranke. Pa je Gaber večji lisjak od njega. Za vsako ceno hoče ostati direktor, čeprav bo pač moral presedlati še med zelene, socialdemokrate, liberalce ali pa v kmečko ljudsko Stranko.
GOSTILNA INTIHAR
Vsem našim gostom želimo obilo sreče in uspehov v novem letu, ter da bi od naše mize vstali vedno zadovoljni, siti in v pravi meri odžejani.
I
*«****««*******«**««**««««
Žalec, Šlandrov trg 9 Telefon (063) 712-252 atelje za Barvno IN ČRNO BELO FOTOGRAFIJO
PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČ-
F0T0 TONICA no in mirno novo leto:
* **************************
^ocosocoecoeosoeooooooocoococooooooooco^
I TV COLOR SERVIS b
24-640
| CVETO FRIC
K Ul. V. prekomorske brigade 4, tel.
I
K Želimo vesele Božične in Novoletne | praznike
Losooooocoooooeoocoooeoeo:
Krojaštvo - šiviljstvo
Nada Dackovič Vodnikova 9 tel.: 24-661

Nudimo:
Veliko izbiro ženskih bluz iz uvoženega materiala Krila, hlače, ročno pletene puloverje in modne dodatke Izdelujemo tudi oblačila PO NAROČILU
Pri nakupu nad 1.000,00 din 10% novoletnega popusta (do konca januarja)
VESELE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE!
SO ZASEBNE GALERIJE IN ZASEBNE GALERIJE
Festiča učita Dunajčane
Do včeraj samo uradna razstavišča, danes razmah zasebnih galerij in galerij ic, ki kot gobe po dežju rastejo v domala vsakem slovenskem mestu in imajo v oblikovanju javnega okusa vse večjo vlogo. Zaradi svoje, razumljivo, komercialne usmerjenosti, vnašajo v slovenski prostor tudi precej pasti, saj je v njih naprodaj nemajhen delež izdelkov, na meji osladnosti in kiča.
Kot povsod, tudi na tem področju za zdaj še vlada precejšen nered in zasebno prodajno galerijo lahko odpre' vsakdo, od kuharja do profesorja. Nikjer ni zapisano, da slikarije in druge bolj ali manj umetniške predmete lahko prodaja le tisti, ki ve in zna kupcu svetovati, kaj je kvalitetno likovno delo, kaj je dober plakat, kaj mala plastika, kolikšno realno vrednost ima v grafiki globoki tisk in koliko manjšo sitotisk, ki ga je
moč reproducirati v tisoče primerkov.
Prodajne galerije so zvečine prodajalnice, v katerih je prodaja likovnih izdelkov bolj privesek, kulturni dodatek, nekakšno dokazilo o širini trgovčevega okusa, nekaj, s čimer naj prodaja običajnega trgovskega blaga postane ekskluzivnejša. izbranejša, zato tudi dražja. Mnogo slovenskih prodajnih galerij si je podobnih kot jajce jajcu s širokim ražponom: v njih je zaradi imidža nekaj res dobrih reči, večina izbora pa je prirejena populističnemu, povprečnemu okusu in seveda povprečnemu žepu.
Ce govorimo na splošno, opažamo še eno značilnost. Prodajne galerije so sicer priložnostna razstavišča, vendar v njih ni zaslediti, četudi bi v takšnem mnoštvu do tega prej ali slej moralo priti, specializacije, posebnega progra-
ma, programske usmeritve, korak stran od ponujanja vsega povprek. Kupec zunaj, ko odide v prodajni prostor, natančno ve, kaj bo tam in tam našel, kje naj to in to poišče. No, pa ne bodimo nestrpni, tudi do tega bo slej ko prej moralo priti.
Sprehod po štajerskih zasebnih galerijah nam pove, da se v našem razmišljanju nismo mnogo zmotili, so pa med njimi k sreči tudi izjeme. Nekaj posebnega pa je gotovo mariborska galerija LM, galerija Nevenka in Smaila Festiča, ki svojo razstavno mrežo razpredata po Sloveniji, po Bosni in Hercegovini in v jugoslovansko prestolnico.
Raven njunih eksponatov je na visoki ravni, niti odškr-neta ne vrata diletantom in sumljivim »umetnikom«, ne popuščata v imenu komercialnega okusa. A to celo ni najpomembnejše. Na samem
B A«
ABANKA D. D. LJUBLJANA
VEZANE VLOGE PRINAŠAJO VISOKE OBRESTI
PONUDBA ZA NOVE VEZANE VLOGE
letna obrestna mera
znesek v din
nad 1 mesec nad 3 mesece nad 6 mesecev
od 1.000 do 25.000	24%	29%	30%
od 25.001 do 50.000	26%	31%	32%
od 50.001 do 100.000	27%	32%	33%
nad 100.001	28%	33%	34%
UPOKOJENCI. KI BODO PREJEMALI POKOJNINO NA HRANILNO KNJIŽICO ALI TEKOCt RAČUN V ABANKI. LAHKO PO UGODNEJŠI OBRESTNI MERI VEŽEJO TUDI NIŽJE ZNESKE
znesek v din
letna obrestna mera
nad 1 mesec nad 3 mesece nad 6 mesecev
25%
26%
30%
31%
31%
32%
od 1.000 do 10.000 od 10.001 do pO.000
Vse opravke v zvezi z nakazilom vaše pokojnine bo uredita vsaka enota ABANKE v Sloveniji. Obiščite nas. skupaj bomo poiskali najboljšo rešitev.
POSEBNA PONUDBA ZA DEVIZNE VARČEVALCE, ZA VLOGE, VEZANE NAD 3 MESECE
vrsta vloge	letna obrestna mera
DEM	7,25%
ATS	8,25%
CHF	7,.7 5 %
USD	7,75%
1TL	9,00%
Sredstva, ki jih želite vezati, lahko prenesete z vpogledne vloge ali kupite v banki. Pri nakupu deviz v ta namen zaračunavamo samo. 1 ^ provizije.
Ko vezava poteče, sredstva prenesemo na- vpogledno vlogo.
VSEM VARČEVALCEM ŽELIMO PRIJETNE PRAZNIKE IN USPEŠNO NOVO LETO 1991!
ABANKA
BANKA PODJETNIH LJUDI
začetku sta vedela, kaj hočeta in kakšni so njuni dolgoročni cilji. Sedaj je za njima 65 razstav po uveljavljenih razstaviščih, tačas kar v dveh, v imenitnih prostorih Ptujskega gradu in v galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik v Velenju.
Obširna ptujska razstava je izkaznica njune galerije. Na njej se bohoti akademik Milan Konjovič, na enem mestu je zbranih toliko del Mersada Berberja, kot nikjer drugje v Sloveniji, tu je osupljivi Sa-fet Zec, Vladimir Veličkovič, Edo Murtič. Imena, ki so v vrhu jugoslovanske likovne umetnosti, se družijo z vidnimi slovenskimi avtorji, osrednjimi mariborskimi mojstri, od svojega prijatelja Jožeta Horvata - Jakija pa je Smail Pestič izbral platno iz starejšega cikla, ki mu ne gre odrekati kvalitete.
Imena avtorjev in razstavišč navajamo zato, da pojasnimo programsko politiko mariborske galerije LM. To torej ni le prodajna zasebna galerija, njena lastnika sta organizatorja številnih razstav, ki so zasnovane s povsem določenim namenom. Slovensko likovno občinstvo želita seznaniti z govorico jugoslovanske likovne tvornosti, zlasti povojne ustvarjalnosti v Bosni in Hercegovini, v Sarajevo, Bihač, v Beograd pa nosita glas o slovenskih umetnikih in med drugim afirmirata tudi mariborske likovne kroge.
So torej zasebne galerije in zasebne galerije. V nekaterih je ob denarju žar, v drugih samo denar. In v kakšni redki tudi ambicija, kako bi z nenehnimi organizacijskimi napori ljudi prepričali, da je umetnost nedeljiv del našega vsakdana in da brez nje postajamo suhoparni pragmatiki. Poti so torej odprte in upajmo, da bodo galeristi kaj kmalu krenili v različne smeri.
Veliko uspehov in sreče v letu 1991, vsem ribičem pa tudi dober prijem ZELI
^A.b.u.
Sport
-	trgovina nadrobno ; in komisijska prodaja,’
-	vsg i?a Žportjil ribolov
i
-
Aleksander LEŠNIK
Pečnikova 6 *•>/ ■
ŽALEC
Tel.: 063/712-180
Slovenski pohod galerije LM se je za nekaj tednov ustavil v razstavnih prostorih Ptujskega gradu.
Na otvoritvi, na kateri se je trlo čez tristo ljudi, je govoril tudi Ciril Zlobec, član slovenskega predsedstva.
Po pogledu v objektiv so se Festiča in visoki gostje obrnili in zazrli v platno Milana Konjoviča, mojstra, ki na jugoslvoanskem slikarskem prizorišču nima primerjave.
Slavnostna torta, naredila jo je Jasna Krajnc iz rogaškega Bistro kluba, je tehtala slabih 18 kilogramov.
Prijatelj robot
Nekoč so bile nepopolne, preproste igračke, ki jim je domišljija dajala človeške sposobnosti in iskrene občutke, najboljši otroški prijatelji. Otroci so se igrali z avtomobilčki in vlakci. Pravila igre pa so se spremenila in svet otroške igre je postal drugačen. Tržišče igrač so preobrazili odrasli, ko so prenesli stroge zakone informatike v čudežen mikrokozmos otrok. Pod božičnim drevescem bodo letos iskali elektronske igrače, »humanizirane« punčke, majhne robote, ki govorijo, jočejo, lulajo, hodijo in znajo početi še marsikaj. Je to vznemirljiv znak časa? Trgovci pravijo, da ni. Tradicija torej ostaja in z njo najzvestejši nočni prijatelji otrok: plišasti medvedki, muce, psički in račke.
Laserski žarki ubijajo celice___________________________________
V bitki z rakom so znanstveniki z medicinske akademije v Liibecku v Nemčiji dosegli presenetljiv uspeh: z laserskimi žarki so uničili rakaste celice. Postopek je tak, da najprej s kemičnim preparatom povečajo občutljivost rakastega tkiva na svetlobo, zaradi česar pri obstreljevanju z laserskimi žarki odmro rakaste celice. Presenetljivo je. da zdrave celice ostanejo nepoškodovane, ker ne,reagirajo na kemično substanco.
Prof. Dieter Jocham, ki se s tem ukvarja že dlje časa, je s senzacionalno metodo pomagal že dvajsetim bolnikom, ki so imeli raka na mehurju. Vsi drugi postopki so odpovedali, ostala je le možnost operativne odstranitve mehurja. Sest od teh bolnikov jih živi že pet let, ne da bi se rak ponovil, pri 83 odstotkih drugih so tumorji izginili. Terapija z laserskimi žarki ima še to prednost, da je mogoče v rakastih tvorbah v mehurju uničiti tako rekoč vsako maligno celico posebej. Zdaj bodo te presenetljive izsledke preizkusili še na drugih tumorjih.
ZADNJI CELJSKI SOKOLAŠ, PREPORODOVEC IN DOBROVOLJEC RUDOLF RAJGELJ:
Slovenci končno
postali narod
»Zgodovino bo treba pisati na novo, popraviti krivice in dogodke z ljudmi umestiti na pravo mesto. Ce bi bil mlajši, bi verjetno s trobojnico tekal po mestu, kajti na ta dan sem najmanj osemdeset let čakal. Jaz sem ga dočakal, moji somišljeniki, soborci in prijatelji pa ne. Razen treh, žal se je eden že pred desetletji razočaran povsem umaknil iz javnosti ...«
Krogla me ni ranila, ljudje pa
Spodaj, v prostorni dvorani Doma upokojencev v Jurčičevi ulici v Celju, je na vsaki mizi šopek z gorečo svečo. Sveti večer. Celjski opat, gospod Friderik Kolšek, zadnji dušni pastir med svojimi ovčicami opravlja svoje toplo poslanstvo.
Zgoraj, v sedmem nadstropju, se urejuje Rudolf Fajgelj, da bi po večerji šel med ljudi, prijatelje, ki so mu še ostali. Star je triindevetdeset let, hči mu je umrla po porodu, sina mu je ubila skala v Štajerski Rinki, ko sta s Cicom Debeljakom razdevičila steno, žena mu je umrla pred leti...	♦
Rudolf Fajgelj ne ve, da smo pred njegovimi vrati. Nismo se napovedali, niti nas ne pričakuje. Mogoče bo ostala zamera, vendar smo mu prihranili nepotrebno skrb, ki ti je dana, ko nekoga pričakuješ. Ne vemo, kako nas bo sprejel, če nas sploh bo. Ko za vrati izzveni cingljanje zvonca, je vse tiho. Čez čas se zaslišijo koraki.
Človek presenečen obstoji pred neznancem, ki bi naj bil star triindevetdeset let. Rudolf Fajgelj jih ne. kaže. Neverjetno, če veš, za koga gre, kaj je ta mož vse in kje doživel, pretrpel in prebolel. On poudarja, da je Celjan, vendar je res, da gaje mati rodila v Zagrebu, starši pa so živeli v Brežicah.
Imamo srečo, kultura mu ne dovoljuje, da hi nas odpravil pred vrati. Opravičuje se, ker nima vsega pospravljenega, ponuja kozarček in pospravlja s treh stolov, ki jih premore, sam pa se vsede na raztegljiv kavč. Na stenah so slike njegove žene, sina, ki je največja, sošolcev, prijateljev, v okviru so spete oznake medalj, na eni steni je prilepljen plakat. Miza je založena s papirji.
Po prvem presenečenju zaradi zunanjega videza in fizične ohranjenosti, nas preseneti s spominom. Na izust, brez razmišljanj nam izdrdra imena, datume, najmanjše podrobnosti, ki so se dogajale, ko je njemu bilo pet let in potem naprej do danes. -
»Krogla me ni ranila, ljudje pa in življenje tudi. Prav neverjetno je, da sem še tu, takšen kot sem, poglejte, izmed treh tisočev slovenskih vojnih dobrovoljcev smo ostali še trije, dr. Stanko Tominc, ki živi v Beogradu in inženir, profesor Leon Kavčnik, ki je ob vid in prebiva v Ljubljani ...«
Hudo je, ker je Slovenec Slovencu Slovenec
- Kot otrok ste se včlanili v vrste Sokolov.
»Oče je bil gozdar, zgodaj je umrl, mati me je usmerjala. Ve, mlade generacije, sploh ne poznate naše zgodovine. Mi pa smo se učili zgodovino vseh evropskih narodov in še kako cenili našo. V sokolskih vrstah ali pozneje med preporodovci in vojnimi dobrovoljci ni bilo ne stremuhov in ne komolčarjev, kaj šele, da bi med nami bili ljudje, ki bi potvarjali zgodovi-' no, kot se je to dogajalo in se še vedno dogaja. Zato vam prepovedujem pisati o meni, pišite o tem, kaj smo delali, za kaj smo se borili in kdo je bil kje ...«
On, Rudolf Fajgelj je bil od petnajstega do 1920. leta vojak. Do aprila 1918 v avstrijski vojski, zatem kot dobro-voljec od maja do decembra v italijanski vojski, od decembra pa v slovenski in jugoslovanski v boju za Severno mejo.« Že o tistih dogodkih so, povsem namerno, potvarjali zgodovino. Poglejte primer dr. Turka pa Pivka, nadporočnika Šefmana, narednika Pečarja, mož, ki so rešili gorenjski trikotnik, v Almanahu o Maistrovih borcih so izpustili prave borce, tiste ob kolodvoru. ..
Celjani ne govorijo o tem, da je Ivan Elbihar, najbližji sodelavec, prijatelj in tovariš Gavrila Principa tik pred Principovim atentatom na prestolonaslednika Ferdinanda bil prikrit v Brenčičevi hiši pri Šternu, hočem povedati, kako in kam vse so vodile niti narodovega preporoda in zato tudi do Gavrilove Mlade Bosne.
Vsi sokolaši in preporodovci so se zavedali, da po odkritju za njih v rajnki Av-stroogrski ne bo dela, državnih služb, ne čina v vojski, kjer je bilo že itak sito še nežnejše in Slovenci niso mogli priti do komandnih položajev.
Poglejte, po okupaciji, mene so zajeli v Boki Kotorski Italijani, kjer sem bil kot rezervist na vojaških vajah, me je krogle rešilo to, da sem bil pred dvajsetimi leti dobrovo-Ijec njihove vojske. Izdal pa nas je rojak, Štajerec, Slovenec. Čez mnogo let sem ga srečal in mu rekel v obraz: »Če ne bi imel toliko otrok in če ne bi bil taka reva, bi te ustrelil kot psa. In sem se obrnil ter odšel, možak pa se je pogreznil vase. Hudo je, ker je Slovenec Slovencu Slovenec, kot vi pravite. Povem vam pa, da so tega krivi’lju-
dje, ki si-ne zaslužijo niti tega, da bi stopili v blatno stopinjo velikanov, ki sem jih-prej naštel.
0b okupaciji sem kot zvezni uradnik služboval v Zagrebu. Prijatelj je ženi izdal potrdilo, da sem pijanec, pretepač, da irriam venerične bolezni, da sem ločen in jo tako rešil pred ustaši, meni pa je župnik Kostanjšek iz Podsrede uredil dokumente, da me Nemci niso takoj zagrabili ...«
Naj pojejo fanfare, toda živeti je treba naprej
- Po 1.313 letih smo Slovenci spet dobili svojo državo. Pred skoraj 120 leti so v Ameriki odpravili suženjstvo ...
»Počasi, samo počasi. Slovenci smo imeli državo tisti mesec in dan po prvi svetovni vojni. Prav tako ni res, da smo doslej živeli v drugi Jugoslaviji, ker zgodovinarji pozabljajo na še eno in je ta, današnja, v resnici tretja Jugoslavija.
V ta kontekst spada tudi nekaj drugega. Poglejte, ko smo se združevali v Jugoslavijo, so Srbi predstavljali le dobro šestino prebivalcev! Odkod torej danes celih dvanajst ali koliko milijonov Srbov?! To je podobno zdajšnjim trditvam, kako je bilo vse do včeraj zanič. Jaz venomer pravim, da je nujno potrebno opraviti primerjavo in sicer o tem, kaj smo imeli 1. junija 1945. leta in kaj smo imeli31. decembra 1989. leta! Vse res ni bilo tako zanič in vsega niso krivi komunisti...«
— Predvčeraj smo glasovali za samostojnost. Torej za nekaj, o čemer ste vi sanjarili skoraj osemdeset let!
»Da, vendar ne za takšno
državo. Kakšno pa? Poslušajte, dokler ne bo Evropa zedinjena, bo to malo slovensko državo pogoltnila Evropa in ne Srbi, ne Hrvati ali Islam. Z gospodarskimi tokovi jo bodo enostavno asimilirale evropske države. Zato sem jaz do takrat še vedno za konfederacijo. Jugoslavija se bo tej asimilaciji lažje, vsekakor pa uspešno upirala, Slovenija pa ne. Kapital, nemški in avstrijski pa tudi italijanski, nas bo pokupil kot suhe hruške. In spet bomo delali za tujca, res pa je, da ta ne bo v Beogradu.
To ni obetavna bodočnost in ne to, o čemer danes sanjajo Slovenci. To je velika past. O tem zdajšnja oblast ne govori, ker tudi ne more. Osamosvojitev ni tisto pričakovanje, ki bo dalo delo in kruh deset tisočim, ki so že doslej komaj zaslužili za skorjo kruha...«
- Tisto o odpravi suženjstva v Ameriki. ..
»Razumel sem vašo aplikacijo, s katero pa se jaz ne strinjam. Vi niste nikoli bili suženj, zato vam zamerim, ko namigujete, da ste ali da smo sužnji v matični domovini. Vsaj doslej nisem bil in upam, da ne bom tega doživel ...
Naj pojo fanfare, toda živeti je treba naprej. O tem, je malo slišati. Samo to, da nam ne more biti huje, kot je bilo, je premalo. O tem nismo sanjali, zdaj bi radi kaj konkretnejšega. Upam, da bom to doživel. Kot tudi to, da bodo popravljene krivice ljudem, ki včerajšnjega plebiscita niso dočakali, pa so se celo življenje borili zanj in sanjali o njem ... Zdaj smo Slovenci končno postali narod, žal marsikateri Slovenec še vedno ne ve, kaj bi s tem. In samo s tem ...«
NOVA^ff DOBA
išče prodajalce časopisa — kolporterje
ki bodo piodajali novi celjski tednik v večjih krajih na celjskem območju.
Zainteresirani naj sc oglasijo po telefonu 24-545 ali 28-951 ali pa pošljejo pismeno ponudbo na naslov: Nova doba, Gubčeva 4, Celje.
^KRZNAR <2^
PAVIČ STEVO Zidanškova 4 Celje
tel.: 063/28-812
NAJLEPSE ŽELJE OB NOVEM LETU!

SOSEDJE DVOMIJO V UGOTOVITVE PREISKOVALCEV
$
Dvanajstleten otrok ubil očeta
K sreči primerov, ko bi otroci položili roko na starše, ni veliko, se pa jih zato ljudje še dolgo spominjajo. Veliko ljudi se še spominja umora na Otoku v Celju, ko je šestnajstleten fant ubil očeta, pa zreškega primera pred leti. V obeh primerih so bili vmes neurejeni družinski odnosi. Toda nihče — tudi sorodniki, tožilci in policaji — se ne spominjajo takšne tragedije, kot se je pripetila prejšni petek zvečer v Nušičevi 14 v Celju; komaj dvanajstleten fant (marca jih bo napolnil trinajst) je trikrat zabodel svojega očeta in ga ubil.
Uradne verzije, kako je umrl okrog 35 let star Nezir Ukaj, javnost verjetno nikoli ne bo zvedela, ker otroci po našem kazenskem zakoniku ne odgovarjajo in torej sojenja ne bo. Po podatkih, ki smo jih uspeli dobiti, so tudi v tem primeru za tragedijo krivi neurejeni družinski odnosi. Prepiri so bili pri Ukaje-vih vsakdanja stvar, fant pa je bil prepuščen sam sebi. Tako je že pred desetim letom zašel na kriva pota; začel je krasti in prišel v poboljševalnico.
Fila in Nezir naj bi se zaradi številnih 'prepirov ločila in
nekaj časa stanovala na različnih koncih mesta. (Nezir naj bi nekaj časa živel tudi v samskem domu.) Pred približno mesecem dni - po poplavi — pa je Nezir dobil izpraznjeno stanovanje v petem nadstopju v Nušičevi 14. Takrat se je nazaj k njemu preselila tudi Fila. Toda tudi v novem stanovanju so se nadaljevali stari prepiri in stanovalci niso bili ravno veseli novih, hrupnih sosedov.
Zdaj, po umoru, vedo sosedje povedati, da Nezir in Fila
Kaj se je dogajalo za vrati v petem nadstropju Nušičeve 14 v Celju?
pravzaprav nista bila nikoli poročena, pač pa je imel Nezir družino na Kosovu, kjer je bil rojen.
Prejšni petek popoldne je bil Nezir na šihtu v Cinkarni in se je vrnil domov šele proti enajsti zvečer. Sina so že prej izpustili za nekaj dni iz po-boljševanlnice, toda fant ni maral domov, pač pa se je nekaj časa potikal naokoli in šele policaji naj bi ga pripeljali k stašrem.
bilo že običajno, odkar sta se tja preselila hrupna soseda.
Ko seje Nezir lotil File, naj bi fant skočil v kuhinjo po nož in trikrat zabodel očeta, ki je obležal v predsobi. Umrl je oblečen, še s šalom okrog vratu.
Sin je potem stekel ven, razbijal po vratih najbližjega soseda in ga prosil, da pokliče policijo. Fila, je kričala kot brezumna, da je bil hodnik na mah — kljub pozni uri — poln stanovalcev. Kmalu so prišli tudi miličniki.
»Nezir je obležal v predsobi, tako da se niti vhodna vrata niso dala popolnoma odpreti,« se spominja ena izmed sosed. »Fant je bil popolnoma miren. Toda, kako naj bi tako majhen deček ubil očeta, vas vprašam. Sumljivo je bilo tudi to, da je Fila začela vpiti šele po tem, ko je bil Nezir že zaboden. Prej se je slišalo samo prerivanje, kot je bilo običajno pri njunih prepirih.«
Kaj se je pravzaprav dogajalo za vrati stanovanja v petem nadstropju? Je nož mogoče res vihtela Fila in potem

Okna stanovanja, v katerem se je odigrala tragedija med dvanajstletnim sinom, mamo in očetom.
Ko sta se oče in sin po dolgem času spet srečala, naj bi se takoj vnel prepir; Nezir naj bi se začel zadirati na fanta. Kasneje naj bi se začel prepirati še s Filo, potem pa naj bi prišlo do prerivanja. Sosedje so slišali ropotanje, ki pa je
NOVA DOBA
NAROČILNICA
Ime.................................. Priimek............................
naslov................................................................- ’'
naročam časopis-tednik Novo dobo na naslov
Na gornji naslov mi pošljite..............izvodov.
y ^	(število)
Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino.
podpis naročnika
Mesečna naročnina ža Novo dobo znaša 45,00 din
vse skupaj prevalila na sina, ki še ni kazensko odgovoren? Tega verjetno ne bomo nikoli izvedeli in tudi noben sodnik tega ne bi mogel dokazati. »Uradno« je torej morilec dvanajstleten deček, kar pomeni, da kazenskega postopka ne bo. Fant se bo pač vrnil
nazaj v poboljševalnico. Mogoče v kakšno drugo, bolj zaprtega tipa in bolj strogih vzgojiteljev. Toda eno je gotovo; od svoje mladosti kaj prida ne more pričakovati. Ce ne bo imel res velike sreče...
Za lepše življenje na deželi
Končno (udi za Šentjurčanke, Šentjurčane in naključne obiskovalce. V petek je Celjan Dušan Verbovšek v Motelu Merx v Šentjurju svečano odprl Sex Shop. Otvoritve se je udeležilo veliko gostov, pogrešali pa smo glavne može šentjurske vlade.
»»»»»» »•»■»+(-Eg »»»»»»»»» ******
BIROSTORITVE - FOTOCOPY
fotokopiranje - razmnoževanje servis biro opreme in trgovina - Trg svobode'7, tel.:25-122
Vsem strankam se zahvaljujemo za sodelovanje in želimo vesele praznike ter srečno novo leto 1991

Pooblaščen za vsa garancijska in izvengarancijska dela
SERVIS ŽGAJNER
(S <3&
Za vaše ieklene konjičke kot so: AVTOMEHANIKA, m^££^wARSTV0’ avtolicarSiVO, AVTOELEKTRIKA nudi tudi PRODAJO REZERVNIH DELOV.
Obiščite nas in se sami prepričajte'
SPODNJE SEČOVO 14 ROGAŠKA SLATINA tel. 063/816-676
NOVA Wf DOBA
STRAN 14
19. STRAN
NOVA OT DOBA
RES JE...
—	da se človek vedno uči. Tudi za MATJAŽA ŽELEZNIKA, poslanca celjske občine to velja. Ko so sprejemali dnevni red, je bil tiho. Ko so prišli do obravnave točke, ki so jo poprej uvrstili na dnevni red, pa se je zbudil in protestiral, zakaj tako pomembne zadeve (pravice do zdravstvenega varstva) v naglici mečejo odbornikom na mizo.
Ker je bil najprej tiho, je moč sklepati, daje ob določanju dnevnega reda, ker je bilo še zgodaj zjutraj, najbrž dremal.
—	da v Železarni Štore, kot sami pravijo, delajo odlična platišča. Pri tem ni jasno, da bo »felge« za Italijane zdaj delalo podjetje v Črni gori.
—	da so razmere pri nas take, da se mnogi revolucionarji obračajo v grobovih. Tisti, ki jim črni humor še ni presedel, predlagajo, naj bi pokojne opremili s turbinami. Proizvedli bi toliko elektrike, da bi zlahka zaprli JE Krško.
—	da Ingradovci pred tednom dni, ko bi morali, niso dobili plač. Njihovi direktorji so bili tega tako veseli, da so do šestih popoldan na stroške družbenega standarda jedli in pili v menzi.
—	da je bilo že v predbožičnih dneh v Celju nasplošno veliko požrtij. Grofovsko so jedli in pili tudi nekateri, ki so še pred nedavnim pogoreli ali pa jih je zalila voda.
—	da naši teritorialci, kot je trdila že JLA, bolj slabo čuvajo svoje orožje. V petek so neznanci iz odklenjenega službenega vozila komandantu mozirskih teritorialcev ukradli pištolo.
-	da so neznani dolgoprstneži obiskali tudi dom najelegantnejše celjske dame, gospe Ernestine Dž. Odnesli so krzna, zlatnino in devize.
—	da se v prostorih celjskega Razvojnega centra, kjer ima zdaj sedeže tudi kup zasebnih podjetij, na veliko posluje - tudi z gotovino. Gospodu »Rihardu Matici« so prejšnji teden vlomili v tOyoto, parkirano pred RC, in mu izmaknili 60 tisoč DEM. Na policiji imajo podatek, da gre kar za 200 tisoč DEM.
- da smo med ostalimi prejeli tudi naslednji oglas: POZIVAMO gospoda Marguča, namestnika direktorja ŠRC Golovec, direktorja oddelka za prireditve, strokovnjaka za: tenis, glasbena ozvočenja, glasbila - klavir, vse vrste aparatur, za Jehove priče, cirkuse itd. itd. in Manager Company business, Bistro Scotch, Sport Bully, Cosmetic Saloon in še kaj v senci, da nakaže 10.400,00 din (deset tisoč štiristo) iztržka, prejetega »keš« od na ŠRC Golovcu gostujočega cirkusa »Gartner« za plačilo stroškov - elektrike, na žiro račun podjetja ŠRC Golovec Celje številka 50700-603-30965. P. s. Obresti podarja kolektiv za Christmas! »Firma Caput.«
SPET PRIHAJA SILVESTER D.
J,
Celjska občinska skupščina je na zadnji letošnji seji odložila obravnavo kritike na račun člana izvršnega sveta Silvestra Drevenška, pravijo, da najbrž zato, ker mu ni hotela pokvariti silvestrovanja. Primer je pravzaprav že nekakšna politična nadaljevanka, kakršne niti v prejšnjih časih nismo poznali.
Občutek imamo, da bi ga lahko seveda podkrepili z dokazi, da nova oblast vsaj v nečem ne bo prav nič drugačna od prejšnje — namreč v nepriznavanju napak. Tako kot je bilo v prejšnjih časih iluzorno in naivno pričakovati, da bi kak občinski funkcionar zaradi takšnih ali drugačnih utemeljenih razlogov odstopil, tako, se zdi, česa takega ne bomo dočakali v današnji opevani demokraciji. To je tudi logično, saj je pretežko prišla na oblast, da bi žrtvovala kak svoj delček.
Kako pa pravzaprav kak član nove vlade sploh lahko naredi napako, ko so bile vse napake storjene že v prejšnjem režimu? To preprosto ni mogoče. In kako naj potem njegov izvršni
svet prizna njegovo krivdo? In kaj je navsezadnje S. Drevenšek naredil takega? Krajevnih skupnosti ni razpustil, črnega seznama »rdečih«, če mu obrnete žepe, nima, svoje funkcije v izvršnem svetu ne zanemarja na račun strankarske aktivnosti, skratka, kar dela, ni v nasprotju z njegovim delom. Stvar je po mnenju izvršnega sveta ta, da so metode dela njegovih članov pač različne. Kam, lepo vas prosim, bi pa prišli, če bi delali vsi enako, da ne rečemo enotno? Nazaj v monizem! Ne, tja pa ne, tam smo pa že bili!
Prizor, za katerega Celjanom še ni popolnoma jasno, ali se ga naj bojijo, ali veselijo:	Silvester
Drevenšek dol, prenovitelj Željko Cigler gor.
Gospod minister se predstavijo______________________
Inženir Marjan Drofenik, do nedavna železar iz Štor, zdaj minister za gospodarstvo občine Šmarje pod Sv. Rokom in podpredsednik te iste občine, je imel svoj predstavitveni nastop na zadnji seji izvršnega sveta.
Gospod Drofenik so skoraj vso več ur trajajočo sejo izvršnega sveta, ki je obravnaval sklepe zadnje seje istega izvršnega sveta, modro premolčali. Morali pa so se oglasiti ob za svet ob Stoli najpomembnejšem vprašanju, kako namreč prešteti kmetom - krave. Te, krave so zdaj tu, zdaj na oni strani Sotle. Molzejo jih oboji, naši in Hrvati, odvisno od cene mleka in mesa. Gospod minister Drofenik so ob tem menili, da je to sila težak problem, daje res težko prešteti krave, ki izginjajo. Oni že vedo in so zato ostali v trajnem spominu.
FRANC POTOČNIK
Zupan, ki mu ni para
Profesor Franc Potočnik, šmarski župan, svoje podanike osuplja s svojo neutrudnostjo. Poleg tega, da v Mariboru poučuje na Višji agronomski šoli, da je v Šmarju župan, na Kozjanskem kmet in šef kmečke stranke, je delegat še v republiški skupščini in predsednik skupščinske komisije za družin-
Celjske prednovoletne štorije
ska vprašanja.
Da je Franc Potočnik iz pravega testa, potrjuje tudi podatek, da je na Kozjansko pripeljal ženo, pravo ljubljansko meščanko in ima pet otrok, predvsem pa to, da je tako ženo kot otroke navzlic tolikšni obremenjenosti z delom uspel zadržati — doma.
Šole za vole
Na Gimnaziji Celje je izšlo glasil0 kulturnega društva Anton Aškerc pod naslovom Manj strašna noč. Cena je bi]a sicer vesoljska, kar 30 dinarjev, vendar so dijake pritegnile predvsem TOŽIBABE. V njih dijaki prosijo, naj se Bojan Herman neha praskati po svoji čudoviti intelektualni bradici, da si
■: i*:'
cm,.
...—'°—
demokrata Silvestra Drevenška, ki zaradi DEMOS- Gospod Pirnat-Proprofesor ne more predložiti
s	iliiliiir:
m sž!	m M	s
mm .	*
// l
|gpF •‘A«.
je ne bi še bolj razredčil. Profesor Hriberšek naj bi se prelevil v detektiva Jamesa Bonda, ki zasleduje domnevno komunistično usmerjene dijake. Pišejo o vsakodnevnih zmotah profesorjev, sprašujejo pa se tudi, ali gosPoda ravnatelja Jožeta Zupančiča kaj bolijo kotički ust?
Minuli teden jg Zveza kulturnih organizacij organizirala delovno sreča nje, na katerem so se nekateri smejali, drugi pa so spali. Da pa bi se ma]0 prebudili, so nas prepeljali v Trnovlje, kjer so svoje, kljub temu, da je zvočnik odpovedal, odplesale plesalke Goge Stefanovič-Erjavec. Nato so nas postregli z zeljem in klobasa-
mi, namesto poobedka pa je Srečko Centrih povedal recept za bananino pecivo. Takole gre;
za pripravo potrebujemo:
dvoje lepih nog, dvoje živahnih oči, dve vreči mleka, eno povečano banano, dve jajčki, eno skodelico za mešanje (po možnosti	prekrito
s krznom).
način priprave,.
Gledati živahne oči, razširiti noge, masirati obe vrečki mleka (lahko in nežno), dokler se skodelica, prekrita s krznom ne segreje do željene temperature. Temperaturo kontroliramo s srednjim prstom. Nato v segreto skodelico lahko in nežno vstavimo banano in pokrijemo s svežima jajčkama. Kolač je pečen, ko iz banane priteče sok in se banana zmehča. V kolikor kolač ne uspe, priporočamo nabavo novih surovin. Kulturniki so se skratka pokazali na kulturnem področju.
HUMORESKA
Oprostite, jaz nisem suveren
Moj župan je ha sestanku vseh slovenskih županov tako simpatično, plastično naslikal Celje pet let po plebiscitu, da lahko obžalujemo in je prava škoda, ker takega plebiscita nismo imeli že pred petimi leti. Bi nam namreč že danes šlo tako, kot nam bo šlo šele čez pet let. Zamislimo si torej, da smo v decembru 1995.
Občan zjutraj kot navit skoči iz postelje, stopi k oknu, se pretegne, globoko vdihne in vzdihne:	»Ah,
kakšna suverenost!«
Celje, ki ni več občina, ampak kneževina, cveti in dehti. Res da malo tudi zato, ker se je prebudila pomlad. Zrak je tako čist, da kljudje, ki so bili navajeni strupov, padajo v nezavest. Na izredni seji se sestane knežji svet in obravnava eno samo točko dnevnega reda: kje je kakšen onesnaževalec in zakaj vsaj malo ne onesnažuje zraka, da bi človeški organizem lahko ustvarjal protitelesa in okrepil svoj imunski sistem?
Čistoča ulic in pločnikov je taka, da bi z njih lahko jedel, ne da bi uporabljal krožnik ali skodelico.
Več je zasebnih obrtnih delavnic in trgovin kot zasebnih obrtnikov in trgovcev. V industriji brezhibno, skoraj neslišno tečejo stroji. Podjetja ne morejo narediti, kolikor bi lahko izvozila, a se ne sekirajo, ker lahko prodajajo doma za domačo konvertibilno valuto. Ni firme, ki bi poznala izgubo. Knežja vlada jih obremenjuje in privija z davki, pa nikjer niti malo ne zastokajo.
Ljudje z velikanskimi užitki hodijo mimo prenatrpanih izložb, v katerih cene dobesedno tekmujejo, katera bo nižja. V resnici dosegajo samo dvajset odstotkov cen izpred petih let. Moja obleka, denimo, je za bagatelo. In to obleka iz prvovrstnega angleškega kamgarna, kakršno sem si vedno želel in se prejšnjim konfekcionarjem o njej ni niti sanjalo. To je tudi moja prva obleka po plebiscitu, ki že na daleč kaže, kaj pravzaprav sem. Ko grem samostojno po Savinjskem nabrežju, me pozdravi edini mestni stražar, rekoč: »Klanjam se, gospod suveren!« In je seveda zaprepaden, ko mu povem, da jaz pravzaprav sploh nisem suveren.
Skrite ambiciie_________________
BOJAN KOLENC, minister za gospodarstvo celjske grofije: »Ko bom jaz velik, bom Drnovšek. Do tačas pa naj vrag vzame železarno, EMO, Metko, Toper, Žično, Klimo in komunalo, samo da Zlatarna ostane!«
FOTOREPORTAŽA
Če nas bo jug po uspešnem plebiscitu še jebal...
----bomo spet stopili skupaj in razpisali še en plebiscit.
Ni hudič, da bodo Slovenci slejkoprej popenili in nam izrekli nezaupnico. Tako bomo mi na oblasti lahko odložili to težko breme in šli v normalne službe.
-	da Marjan Drofenik, podpredsednik izvršnega sveta občine Šmarje pri Jelšah in načelnik sekretariata tamkajšnjega gospodarstva ni to, kar smo zapisali. On sicer še res ni bil imenovan, vendar se na listinah že tako podpisuje. Uradno je še vedno železar v Štorah.
-	da odlok o varstvu zraka med kurilno sezono v občini Šmarje ni bil pripravljen. Že nekaj mesecev leži v predalu gospoda Jakoba, predsednika komisije za varstvo okolja pri IS skupščine občine v javnost bo dan — poleti.
-	da telefonski naročniki v Gornje Savinjski dolini od PTT niso dobili računov. Račune so’ dobili na osnovi poročanja Janka Šopra, ki je dvakrat zagotovil, da vsi telefoni ob Savinji delujejo. Lastniki jih lahko samo kot televizijo — gledajo.
-	da v prostorih Radia Šmarje nova oblast ni odstranila »komunističnega prahu«. O tem so se gospod župan lastnooko prepričali, ko so tjakaj preseljevali nekdanjo tajnico skupščine in ji nove prostore dali - prebeliti. Kaj bo njihova tajnica tam zdaj delala? Ustrezno poročala, saj je bila njega dni v uredništvu občinskega stenčasa.
-	da inženir Mirko Tomaž Krajnc, predsednik celjske vlade, v celoti zanika dosežke svojih rdečih predhodnikov. Od Marjana Ašiča je povzel prakso »potujočih aktivov«. Gre za razne prošnje in rešitve, ki potujejo z oddelka v oddelek in imajo oznako »v obravnavi«.
Igor Meh: slastna službena potovanja.
Velenjskega
ministra
ljubezensko
potovanje
ni kaj posebnega, zanimiva pa je, ker so se podobne zadevice dogajale še do nedavnega in kaže na lo, da ustaljene navade ljudi, ki so na položajih, ne more
v Obmorsko mestece občinski minister in podpredsednica vlade. Dogovorita se z odgovornim, pri tajnici dvigneta podpisan nalog za plačilo stroškov in
.TV. jv,.	v V v 1JU v ITI v I Nil I ’CIM
kategorije - kamor taki gostje nedvoumno spadajo, v knjigi gostov ni bila vpisana vladina podpredsednica Milica Tičič, ampak občinska uradnica Judita Zager in seveda sam gospod minister. Takšna zamenjava — vsaj v imenih — bi bila že zdavnaj pozabljena. Ministrovo potovanje pa je pricvrčalo na piano potem, ko je od vseh članov prejšnjega izvršnega sveta on sam presedlal naprej v novo vlado. Pa tudi to bi ljudje pozabili, če bi bila brhka rdečelaska edina ljubezenska spremljevalka gospoda ministra. Lump pa v svojem novem Chryslerju pogostokrat prevaža še črnolaske, brinetke in svetlolaske. Zato ni čudno, da je punci popustilo in je izblebetala dobro varovano in načrtovano ljubezensko potovanje z gospodom ministrom. Neprijetno je le, da je y godljo zamešala gospo podpredsednico, ki je svojemu nekdanjemu ministrskemu kolegu naredila zgolj prijetno uslugo, od katere pa sama ni doživela nobene pohotne radosti.
Pri ženskah se nikoli ne ve, kako daleč segajo njihove zavisti. Tudi izkušene nočejo pozabiti izgubljenih ljubezenskih priložnosti, zlasti ne, če jih je kdo pri tem zanemaril. Gospod minister je prezrl šarmantno gospo, ki naj bi šla z njimi na službeno popotovanje in se ne sme čuditi, da njegovo ljubezensko potovanje tudi zaradi tega ni ostalo skrito.
15. STRAN
063-
OMREŽNA SKUPINA CELJE
SEZNAM TELEFONSKIH NAROČNIKOV AVTOMATSKE TELEFONSKE CENTRALE
SLOVENSKE KONJICE
Telefonskim naročnikom avtomatske telefonske centrale SLOVENSKE KONJICE bodo spremenjene klicne številke. Podatki o klicnih številkah za telefonske naročnike, ki so objavljeni v telefonskem imeniku Republike Sloveniji 1989/90 ne veljajo več od dneva vključitve nove ATO, temveč veljajo nove klicne številke, ki so objavljene v tem seznamu.
V zvezi z vključitvijo nove ATC, bo dne 21. 12. 1990 od 12.00 ure dalje do vključno 24. 12. 1990 občasno prekinjen in moten promet z naročniki, ki so vključeni v avtomatske telefonske centrale Slovenske Konjice, Loče pri Poljčanah in Zreče.
Prosimo za razumevanje.	pjr ponjprjP CELJE
A
ADAMLJE FRANJO
Lambrehtova 6 AJDNIK HERMAN	753593
Oplotniška 5 AMBROŽ - ANICA	754096
Poljska 5 - FRANC	753429
Šarhova 3 - OLGA	755752
Poljska 8 AMZ TEHNIČNA BAZA	753358
Tepanje ANDERLIČ AVGUST	754662
VešeniškalO ARBAITER NATALIJA	753177
VinogradnaZS ARLIČ DANICA	753678
Mariborska 2 ARNUŠ MARIJA	754442
Mizarska 44 ARZENŠEK - JOŽE	754149
MlinskaSa - MIROSLAV	753056
Mlinska 5	753413
B
BAJDA - RUDOLF
Pod goro 2 - VLADO	753587
Mizarska 8 b BAN - ANDREJ-BANEX	754118
C. pod goro 9a - FRANC	753404
H. Bračiča 5 BAUMAN OTO ing.	753238
Tepanjski vrh 30 BENKOČADELA	754517
Partizanska 3 BERANIČ STANISLAV	755071
Kidričeva 5 BERČNIK SILVO	753071
A. Janše 9	755477
BERGINC MARJAN
Kajuhova 2	755190
BERTONCELJ ERIK oec.	
Vinogradna22	753104
BEŠKOVNIK FILIP	
H. Bračiča 23	753194
BEZENŠEK	
- FRIDERIK	
A. Janše 13b	755171
- JANA	
Mizarska 18	755457
- KAREL	
Vinogradna35	753483
- MARICA	
A. Janše?	753733
- ŠTEFAN	
Blato 27	754463
BEZJAK FRANC	
Milenkova 2	755856
BEZOVNIK GIZELA	
- GOSTILNA	
Celjska 20	753089
BOGINA	
- ALEKSANDER	
Oplotniška 19	753849
- ANTON	
A. Černejeve 1	753396
BOŽIČ MAKS	
Kurirska pot 7	753730
BRANOVIČKREŠOMIR	
Titov trg 11	754547
BRDNIK	
- FRANC	
Liptovska 17	753787
- MAJDA	
Mizarska n. h.	753916
BREČKO	
- SLAVKO	
Prevrat 43	754991
BREČKO-POKLIČ MILENA	
Aškerčeva 3	753486
BREMŠAK FRANC	
H. Bračiča 7	753480
BREZNIKAR	
MARTIN, dipl. vet.	
Poljska 7	755723
BRGLEZ	
- DARJA	
Kajuhova 3	755815
- IVAN	
Poljska 11	753229
- JOŽE	
Mizarska 8	754832
- SILVO	
Kajuhova 1	755785
BRICMAN IDA-GOSTILNA	
Tepanje 28	753242
BRIVSKO FRIZERSKI	
SALON	
. Mariborska 1	753449
BRODNIK FRANC	
VinogradnalS	753332
BRUMEC	
- ANICA	
Vinogradna 24	753968
- ANICA	
Skalce 100	753282
- ANTON	
Mizarska 6 a	755130
- EDI	
Vinogradna 6	755043
BUKOVNIK ANTON	
Titov trg 11	755486
C	
CELCERBRUNO	
Titov trg 11 CERAR MARJAN	754560
B. Vinterja 6 CERJAK MARIJA	754307
Škalska 11 CESTNO PODJETJE CELJE	753317
Delovodstvo Mariborska 8	755725
CIGLER HERMAN	
Titov trg 11 CIZEJ ANDREJ	754 908
Kajuhova 4 CUGMAS - ALFONZ	755296
Titov trg 12 - IVAN	755137
Tepanje 114 - JOŽE	753659
Titov trn 11	753830
č
ČERNEC - BOŽENA
Liptovska 18 - FRANC	753288
H. Bračiča 10 - JOŽICA	753160
Ob potoku 13 - KATICA	753181
Prevrat 55 - MARJAN	753013
B. Vinterja 10 ČREŠNAR JOŽE	754067
Liptovska 18 ČUJEŠ FRANC	753183
Prevrat 50	753371
D	
DABRANIN DAMIR, dr. Titov trg 11 DADIČ - ANA	754128
Vinogradna 33 - NADA, dentist	753476
Liptovska 8	753543
DELEVIČ MIOMIR Dr. Rudolfa 4 DINOS DE	753205
Ob potoku 9 DOBNIK IVAN	754990
A. Janše 14,	753392
DOMICELJ VILMA-OPTIKA	
Partizanska 20 DOMITROVIČ FRANCI	755620
Vrtna 2 DORNIK - LUDVIK	754754
Milenkova 29 - MARJAN	754160
N.Tepanje 17 DOVER JOŽE	754017
Škalce 112 DOVNIK IVAN	753113
Kidričeva 11 a	753 576
DRAKSLER - FRANC
Aškerčeva 9 - MILENA	755028
Liptovska 16 DRAME KARL - KLJUČAVNIČARSTVO	753560
Škalska5 DRAVINJAZ& Šd.o.o.	755097
Partizanska 21	755121
	 fplpfov DRAVINJSKI DOM: Glej MERX DROFENIK - ANGELA	755121
Mizarska 32 - ANICA	753818
Liptovska 9 - SLAVA	753872
T. Melive4 DROZG ANGELA	754228
Milenkova 9 DRUŠKOVIČ - FRANC	755181
Kurirska poti -FRIDERIK	753737
Kuriska pot 2 - ZLATKO	754667
Partizanska 3 DRUŠTVO UPOKOJENCEV	754038
Milenkova 6 a DVORŠEKDUŠAN '	753227
Titov trg 11	755909
E
EBERL FRANC
Kidričeva 15 a	753688
EINFALT	
- HENRIK-ZIDAR	
Gabrovlje 1 a	753548
- IVANKA	
Liptovska 6	755139
- ŠTEFKA	
Vinogradna36	753641
- ŽELJKO	
T. Melive 6	755600
ELEKTRO RADIO	
Tovarniška 1	NC 755 231
- direktor	754102
ELEKTRO SLOVENSKA	
BISTRICA	
- Rajon Slovenske	
Konjice	754020
	754821
- Stan. VIDNER ALOJZ	
T. Melive 6	754040
ERCEK BOŽIDAR	
Škalska6	753091
ERJAVEC MILAN	
Tepanjski vrh 28	754516
ESIH	
- BISERKA	
Milenkova 12	755952
- NADA	
Kidričeva 5	753375
- ZLATA	
Tepanje 7 a	753299
F	
FABJAN	
- ANTON	
Liptovska 5	753186
- ŽELJKO	
Kidričeva 15	753385
FAKTOR	
- JAKOB	
Tepanje 1'	755058
- VOJKO	
Dobrnež 18	754030
FEVŽER MARTIN	
Milenkova 3	753601
FIDERŠEK
-FRANC	
Škalce33	753137
- JOŽE	
Škalce32	753280
FIDLER BREDA	
Aškerčeva 1	753432
FIJAVŽ	
-JOŽE	
A. Janše 16	753363
- MILAN	
Kidričeva 7 a	753620
FILIPOVIČ STJEPAN	
Taborniška?	753750
FINK	
- ALOJZ-SEDLAR	
Šolska?	754555
- IVAN-KLJUČAVNIČARSTVO	
Šolska 8	754554
- MARKO-ODVETNIK	
Mariborska 3	755031
FLICK MARIJA	
Titov trg 11	754941
FLISER DRAGO	
T. Melive 4	754093
FRANGEŠ BRANKO	
Kidričeva 5	' 753070
FRIM	
- JURIJ	
Škalska 10b	753040
- MILAN	
C. pod goro 8	754346
FURMAN	
- JOŽE	
Blato?	753892
- JOŽE	
B. Vinterja 3 a	754854
- SAŠA	
Tepanje 107	753530
G	
GABER ŠTEFAN	
Šarhova10	754826
GALUFFRANC	
H. Bračiča 14	753264
GANIUMIČO-KIOSK	
Tržnica	755670
GASILSKO DRUŠTVO	
Milenkova 4	755692
GASILSKO DRUŠTVO	
Tepanje	753144
GILČVERT MARTIN	
Škalska 14	753617
GOBEC ZDRAVKO	
Titov trg 12	755321
GODEC EDVARD	
Kurirska pot n. h.	753777
GOLČAR STANE, vet.	
Škalce76	754701
GOLENAČ	
- JANEZ	
H. Bračiča 6	753023
- MAJDA	
A. Janše 5	754732
GOLOB	
- JOŽE	
Kidričeva 9	75321,0
- MIRKO	
Liptovska 16	753166
GOLOGRANC	
dr. FRANC dipl. ing.	
Liptovska 14	753469
GORENAK BOJAN	
T. Melive 2	754217
GORENJAK	
- HELENA	
Kletna 14	753948
- MINKA	
T. Melitve4	754241
- RUDI	
Titov trg 11	754221
- VERA	
Škalska 8	753586
GORINŠEK - AVGUST
Prevrat 54	753373
- KAREL-FASADERSTVO	
Dobrnež 11 a	754042
- RUDI	
Dobrež9b	754725
GORJUP VIDA	
Titov trg 11	755229
GOROPEVŠEK FRANC, ing.	
Vinogradna?	753462
GOŠNIK	
- JANKO	
Mizarska 6	754813
- MAKS	
Pobrež n. h.	755056
GOZDNO GOSPODARSTVO	
CELJE	
Gozdni obrat	
Šolska 19	755263
GRAČAK MIROSLAV	
Kajuhova 2	755111
GRAČNER VIKTOR	
Kidričeva 7 a	753526
GRBAC MARJAN	
Škalska 10	753328
GREGORIČ MARIJA	
Titov trg 1	753106
GRIČNIK ALEKSANDRA	
H. Bračiča 28	753583
GRILJ SAVO, dipl. ing.	
B. Vinterja 5 a	754679
GROBLER JOŽE	
Kajuhova 3	754192
GROLEGER	
- ALOJZ	
B. Vinterja 7 a	755464
- MAJDA	
Mizarska 8 a	754057
GRUM MARTIN	
A. Tavčarja 21	754135
GUMZEJ FRANC	
H. Bračiča 24	753554
H	
HALILARIF	
- SLAŠČIČARSTVO	
Titov trg	754310
HALOŽAN JOŽE	
D. Jereba 3	753266
HASENBIHEL MARINKA, dipl. ing.	
H. Bračiča 18	753121
HAUPTMAN GVIDO	
A.Janšen.h.	754782
HERGOLD CIRIL	
D. Jereba 10 a	755392
HERLAH	
- BRANKO	
A.Černejeve 2b	753743
- HERLAH ŠELIH MARTA	
Škalska 4	754046
HLAČER	
- NEVENKA	
Milenkova 12	755944
- JOŽE ing.	
Mlinska 11 a	753655
HLASTEC	
- FRANC	
Milenkova 1 c	754010
- MILAN	
Tepanje 66	755062
HMELAK ALENKA	
Kajuhova 2	755196
HOHLER	
- HENRIK	
Tepanje 10a	753397
- JURIJ	
Tepanje 69	753435
- KONRAD-MOD. MIZAR	
Tepanje 7 a'	755088
- MARTA	
Blato 14a	754129
HOMŠAK LEOPOLD	
Liptovska 20	753403
HRAŠAN BONO
Liptovska 20 HREN - SLAVKO	753685
Škalce 16 - STANKO	753622
B. Vinterja 9 a HRIBERNIK IVAN-ELGOS SERVIS GOS. STROJEV	754637
Mariborska 2 HRIBLJANJOŽE	755207
Oplotniška 6 a HROVAT - KARL	754949
Šarhova 5 - MILAN	754178
Titov trg 11 HROVATIČ JOŽE	754484
T. Melive 4 HUDALES MARTIN	754237
Liptovska 20 HUDOLIN JANA	753325
Oplotniška 15	755435
I
IMF-ISO
industrija stikalne opreme Delavska 10	n. c. 754616
	754075
INGRAD GIP.PE	
Škalska 11 a	754822
- gradbišče	754401
- betonarna	754341
- Gradbišče Prevrat	754914
- Gradbišče PTC-BANKA	755320
IRŠIČ	
-IVAN	
H. Bračiča 1	753490
- KAREL	
PrečnaA	754758
- MAKS	
Mizarska 22	755119
- RAJKO	
Mizarska 35 a	754035
ISKRAČ BOJAN	
Kajuhova 3	754842
IZLETNIK CELJE, PE	
Partizanska 20	754529
Titov trg	754751
J	
JAGER HILDA	
Škalska 9	753276
JAKIČ ZDENKO	
T. Melive 2	754665
JAKOB	
- FRANC	
Titov trg	754032
- ROZIKA	
Mizarska 42	753883
JAKOPIČ MARIJA	
Mizarska 27	753825
JANC VINKO	
H. Bračiča 16	753223
JANČIČ	
- ERVIN	
Kajuhova 3	755846
- FLORJAN	
C. pod goro 20	755340
JANEŽIČ ANTON	
Celjska 6	755173
JANŽIČ	
- FRANC	
Titov trg 11	754274
- MIRA	
Aškerčeva 10	753629
- STANKO	
Taborniška 2	754644
JAVORNIK JANKO	
Mizarska n. h.	753001
STRAN 16
JELENKO
-	ADOLF
Vinogradna19	753704
-	IVAN
Dr. Rudolfa 2	753713
-	JOŽE
Vinogradna21	753350
-	SREČKO
Titov trg 12	755274
JELOVŠEK TOMISLAV Titov trg 11	754060
JERANKO MARIJA Prečrtali	754295
JESENIČNIK
-	ANTON
Kidričeva 5a	753455
-	KAREL
Mizarska 34	753806
JEVŠENAK
-	ANTON
C. pod goro 9	755987
-	BOGO
Vešeniška4	755215
-	MILAN
Blato 15	753955
-	MIROSLAV
B. Vinterja 13 a	755063
-	REZIKA
Mlinska 9	753051
JEZERNIK EMIL
T. Melive2	754681
JUHART
-	ANTON
Novo Tepanje 11	754315
-	FRANC
Celjska 14	755284
-	FRANC
Škalce99	753532
-	KAREL
Oplotniška 6	754936
JUREŠAVLADO
Liptovska 18	753616
JURIČA MAJDA
Mizarska 31 b	753962
JURIČ FRANC
A. Jaše 7 b	755074
JUVAN MIRJAM
Titov trg 11	755133
K
KAČANATOL
-	BIROTEHNIKA
Liptovska 6	755120
KAČIČNIK MARKO Mlinska 11 a	753 021
KADILNIK
-	FRANCI
Milenkova 23	753 004
-	VILI
Delavska 6	755 131
KALARJOŽA Titov trg 754082 KALEMINA SMILJANA Škalska 12	753 377
KAMENIK MARIJA Gabrovlje 12 a	753 262
KANCLER JERNEJ Vinogradna39	753116
KANGLER FRANJO Kidričeva 5 a	753 442
KEBER
-	VLADIMIR
Škalce 100a	753 642
-	VLADIMIR
- SODOVIČARSTVO Celjska 9	754 077
KEBLIČ RENATA
Kajuhova 3	754 843
KENE MARTIN dipl. ing.
Škalska 14	753 184
KEROVEC MARTIN Mizarska 25	753 906
KESIČ MARIJA
Mlinska 9 a	753 411
KEŽMAH ALOJZ
Kidričeva 6 KIDRIČ - LUDVIK	753 514
Vinogradna 12 - MARICA	753102 t
Milenkova 1 b KIŠIČ BRANKO	753 115
Liptovska 20 KLADNIK JANEZ	753 257
Kidričeva 20 KLANČNIK VERA	753 664
Delavska 9 KLAVŽAR SLAVKA	753 589
Liptovska 18 KLEMENC JOŽE	753095
Škalska 11 KLEVŽE ALOJZ	753 207
Mizarska 33 KLINE FRANC	753 361
A. Černejeve 3 KMETEC NEVENKA	753 000
Titov trg 1 KMETIJSKA ZADRUGA:	753 466
Glej MERX KOBALE LUDVIK	
Mizarska 27 KOBAN RADO	753 907
Kajuhova 4 KOČEVAR VIKTOR	753 006
T. Melive6 KOHNE - ALBIN	755 175
Titov trg 11 - FRANC	755 051
Vinogradna 31 KOJNIK ZDENKA	753 710
Kajuhova 2 KOKALJ - ANTON	753 005
Blato 25	754 714
KOKELJ STANE, dipl. ing. Vinogradna 34 KOKOL - FRANC ing.	' 753 563
Škalska 10 b	753133
KOKOTJOŽE Vinogradna 13 KOLAR - MILAN	753 326
Mlinska 8 - SILVO	753 047
Kajuhova 4 - SLAVKO	755 297
Škalce 97	753 512
-	STANKO Škalce n. h. -	ŠTEFAN	753 272
Kidričeva 5 a	753 430
-	GOMBOC KRISTINA A. Tavčarja 19 KOLENC -	JELKA	754 566
Kajuhova 1	755 219
- LIDIJA Kidričeva 5 a KOLIN OLGA	753 568
Breg 2 KOMPLET SILVO	754 454
Vinogradna 17 KOMUNALNO PODJETJE	753 344
Celjska 3 KONČAN TOMAŽ	754 800
Lambrehtova n. h. KONEC - IVAN	753 099
H. Bračiča 35	753 561
- Martin Prevrat 24 kongrad	755 104
- GRADBENO OBRTNO PODJETJE	
Tovarniška 2	NC 755 440	
- Projektivni biro	
Partizanska 9	755 076
- Steklarstvo	754 278
- direktor	755 045
KONING d.o.o.	
Titov trg 7	754 610
KONTREC RANKO	
Titov trg 11	755 485
KONUS INDUSTRIJSKI	
KOMBINAT	
Titov trg 5	NC 754 212
- generalni direktor	755 205
- poslov, sekret.	754 106
- dir. sploš.-kad. sektorja 754 352	
- dir. kom. sektorja	754 244
- dir. teh. sektorja	755 152
- razvoj, invest, sl.	754 572
-dirfin.-rač. sektorja	755 682
- telefax	754 331
telefax	755 101
KOP RUDOLF	
A.Janše 6	755 134
KOPAČ TATJANA	
Škalska 8	753 493
KORBER MAKS	
H. Bračiča 19	753 562
KOREN DARINKA	
Kidričeva 5 a	753 544
KOROŠEC	
- DANIEL	
Milenkova 37	754 613
- STANE	
Škalce 43	' 753 473
KOS MARIJA	
Kletna 13	754 605
KOSTROJ	
Proizvodnja strojev in pl.	
izdelkov P.C	
Tovarniška 2	NC 754 911
- generalni dir.	753 821
- dir. programa strojeg.	753 902
- dir. programa plastika	753 910
- dir. sekt. trženja	753 920
- vodstvo prodaje	
programov	753 940
- telefax	753901
KOŠAK	
- IVAN	
Mizarska?	754 804
- MARJAN	
Mizarska 9	754 833
KOŠIČ JOŽE	
Škalce 98	753 172
KOŠIR ALOJZ	
Prevrat 30	754 348
KOTNIK	
- ANTON	
M. Bračiča 25	753 201
- FRANC	
Mizarska 23	753 362
- SILVO	
Mizarska 23 a	753 002
KOVAČ	
- DANICA	
Kletna 11	754 932
- JANKO	
Aškerčeva 2	753 072
KOVŠE	
- ALOJZ	
Titov trg 11	755 078
- BREDA	
B. Vinterja? a	755 410
- FRANC	
Prevrat 41	754 426
KRAČUN MARIJA	
A. Janše 9 a	754 476
KRAJEVNA SKUPNOST	
- Tepanje	755 262
- T. Melive	754 651
KRAJNC	
- FRANC	
Škalska 13	753 131
- MARA	
Prečna 12	754 130
- MARTIN	
Vešeniška2	753 024
- ŠTEFAN	
Tepanje 12	753 075
KRALJ
- IVICA-GOSTILNA
Liptovska	754 855
- JULČKA	
Liptovska 18	753 216
KREJČI KRISTIANA	
Prevrat 36 a	755 245
KRIŽAJ SLAVICA	
N. Tepanje 8	755 735
KRIŽNIC IVO	
C. pod goro 4	755 630
KRIŽNIK MILAN	
Titov trg 11	753 97?
KROPF	
- MILAN	
N. Tepanje 16	755 609
- MIRKO	
Novo Tepanje 9	755 520
KROŠLDARKO	
Škalce 30	753 606
KRUHARANTON	
D. Jereba 4 a	753 656
KUHAR JOŽE	
Ob potoku 3	753 030
KUK	
- ANTON-AVTOMEHANIK	
Oplotniška 2	753 984
- FRANC	
Blato 12	753 868
- FRANC	
Vešenik44	753 541
- IVANKA	
Vešenikn. h.	753 315
- JANEZ	
TatenbachovaA	755 930
KUKOVIČ	
- JANKO	
Milenkova 16	755 953
- MIRO	
B. Vinterja 11	754 306
- VILI	
H. Bračiča 11	753 624
KUSTER MILKA	
T. Melive 4	754 258
KUŠAR JOŽICA	
Titov trg 11	754 033
KUZMAN ANDREJA	
B. Vinterja 9	754 636
L	
LAJHAR IVAN	
Kajuhova 4	754 245
LAJLAR ANICA	
Kidričeva 7 a	753 025
LAMPREHTOV DOM	
- OSKRB.	
-Šolska 4	755 622
LAMUT ADI	
Tepanje 28 a	753 602
LAPUH NIKO	
Liptovska 19	755 488
LAVRENČIČ MARINKA	
Škalska 9	753 636
LAZNIK BOŽIDAR	
Titov trg 11	754 967
LEBAR JANEZ	
Liptovska 10	753 256
LEKARNA	
Tovarniška? b	754 052
LENARTIČJOŽE	
Vrtna 8	755 553
LEPENER ANDREJ	
T. Melive 6	754 207
LESKOVAR	
- DARKO	
Mizarska 25	754 716
- FRANC-AVTOKLEPAR	
N. Tepanje 14	754 601
- KAREL, ing.	
Škalska 10 b	753 094
- MARJAN	
Poljska 9	754 578
- OLGA	
Liptovska 16	753 111
- ŠTEFAN
Obrtniška 4	753 353
- VINKO	
A. Janše 1	753 841
LESKOVŠEK MILENA	
Oplotniška 3 a	754 945
LESNOINDUSTRIJSKO	
PODJETJE	
Šolska 13	NC 754 511
- direktor	754 417
- računovodstvo	754 215
TOZD LIO	NC 754116
LIP	
- telefax	754 905
LEŠNIK IVAN	
Dr. Rudolfa 6	753 057
LEVA ŠTEFAN	
Mizarska 25 c	753 913
LEVART	
- ANTON	
Poljska 14	753 668
- HINKO	
Milenkova?	754 148
LIPAVIC DUŠAN	
Liptovska 18	753 471
LIPUŠ KAREL	
Škalce 74	753 162
LIVK FRANC	
B. Vinterja 13	755 034
LJUBIČ	
- FRANC	
Tepanje 61	753 175
- MARTIN .	
Tepanje 67	755 640
- TEREZIJA	
Tepanje 7 a	755 090
LJUBLJANSKA BANKA	
Splošna banka Celje	
- EXPOZITURA Sl. Konjice	
Partizanska 26	NC 755 212
- AGENCIJA Sl. Konjice	
Titov trg 11	755 055
LORGER IVAN	
D. Jereba 8 a	754 059
LOTRIČ STANE	
T. Melive 6	754 487
LOVRENČIČ BORIS	
Vrtna 10	754 339
LUNDER IRENA	
Titov trg 11	754 260
LUSENC VIKTOR-FOTO	
Partizanska?	754 440
M	
MACUHBENO	
Kidričeva 5 - JOŽE	753190
Vinogradna42 - STOJAN	753156
T. Melive 2 MAGDIČ ZLATKO	754481
Titov trg 12 MAJŠLER BRANKO	754257
Delavska 7 MAKOVEC JANEZ	753718
B. Vinterja 2 A MALECJOZE	754369
Kidričeva 7 A MARGUČ BORIS	753573
Kidričeva 5A - FRANC	753451
Titovtrg 8 MAROVTOTO	755030
Titov trg 11 MARZIDOVŠEKANKA	753976
Kajuhova 3 - STANKO	755837
Kidričeva13 A MASTNAK MARIJA	753017 753444
Škalce n.h. MAUČEC ANTONIJA	
	
Kidričeva 5 A	753278
MEDVEN MARIJA Škalce 108 MEDVED
- OTMAR-MIZARSTVO Liptovska 8 MELIVA VENERA Partizanska 20 MENIH MARIJA A. Černejeve 8 MERNIK DUŠAN Kajuhova 1
-	VILI-AVTO PRALNICA Oplotniška 4
MERX
AVTO CELJE PE TRGOVINA Ljubljanska 11
DRAVINJSKI DOM TRGOVSKO GOSTINSKA IN OBRTNA DO Celjska 2
-	glavni direktor
-	telefax
-	diskont DOM TOZD
Titov trg 11
-	blagovnica
-	Market
-	Papirnica
-	Samopostrežba,
Titov trg 1
-	Špecerija Partizanska 2
-	Živila Partizanska
-	Železnina PAPIRNICA TOZD
Partizanska VARNOSTTOZD
-	Trgovina na debelo, aranžerstvo, pleskarstvo
in vodoinstalacije	755693
-	sektorza malo gospod.,
služba kooperacij	755524
-	Usnjeteks	755251
-	deponija premoga	754005
MERX
JELEN
DOGOSTINJSTVO
-	HOTELIRSTVO
Partizanska 31	754202
755889 755240
-	BifeKONJIČAN	755180
-	Bife RESTAVRACIJA	753793
HOTEL DRAVINJA,
Titovtrg	nc753810
KMETIJSKA ZADRUGA Oplotniška	nc754123
-	direktor DO	754998
-	direktor TZO	754491
-	telefax	754491
-	blag. Tehničnega blaga 754161
-	Klet
Kletna 5	754115
-	poslov. Tepanje	755323
- Zadružna meh. delavnica 754655 MLINSKO PREDELOVALNA
INDUSTRIJA
MLIN
Mlinska 1 MERX BANKA ENOTA	755450
Titov trg 1 MESARIČ HERMINA	754218 753834
Kidričeva 5 MESTNIK FERDINAND	753491
B. Vinterja 4 A MEŠKO JOŽE dr.	754087
Kidričeva 14 MIHELAK MILAN	753577
Mizarska 4 A - VALTER	755141
Mizarska 4	754053
MIZARSTVO SKALA
Tovarniška 3	n.c. 753 855
	753851
MLAKAR ANTON	
Gubčeva n.h.	754064
- EMA	
Prečna 9	754002
- PETER	
Milenkova 19	755242
-POLDE	
Breg 4	754184
- VLADIMIR	
Vinogradna5 ..	755021
MOHARIČ MILJENKA	
Kletna 12	753919
MOLJK SLAVKO	
Prevrat 44 A	753531
MOŽEK JOŽICA	
Titov trg 11	754080
MRAZ GVIDO	
Oplotniška 1.	755848
MRZDOVNIK MARTIN	
Liptovska n.h	753292
MUŠIČ FRANC	
Mizarska 17 B	754958
N	
NADŽUPNIJSKI URAD	
Partizanska 30	753475
NAGODE MARIJAN	
Vinogradna38	755332
NARAKS IVAN	
Mizarska 27 B	753915
NATEK MAJDA	
Titov trg 11	755234
- SREČKO	
T. Melive 6	753996
NEČEMER STANKO	
h. Bračiča n.h.	753598
NEKREPFRANC	
Titov trg 11	754546
NEMEŠTRUDA, mr.	
Aškerčeva 8	753438
NERAT MARICA	
Titov trg 1	755736
NOVAK JUSTINA	
Šlalska 10 B	753716
O
OBČINSKA KONFERENCA ZSMS LIBERALNA STR.
Titov trg 3	755182
OBČINSKA LJUDSKA KNJIŽNICA: Glej SIC
OBČINSKI KOMITE ZKS Titov trg 3	754111
755360
OBČINSKI SVET ZSS Titov trg 3	755810
OBČINSKI ŠTAB TO Partizanska 31	755740
754755
OBNERIVAN-ELEKTROM. Partizanska?	755569
-	STANKO
A. Tavčarja 3	753590
OBRTNA ZADRUGA Titov trg 11	754029
754168
OBRTNO ZDRUŽENJE Titov trg 11	755683
OBRULANTON
Milenkova 5 A	753241
ODER KARLI
Škalska 13	753464
OFENTAVŠEK CIRIL Tepanje 30	754639
-	ŠTEFKA
Tepanje 64	754729
-	TONE-KOVINOPL.
Tepanje 64	755728
- TONE-OPLAST Tepanje	755115
OGRINC CVETKA
T. Melive 4 OMERSA NEVENKA	754205
Škalska 8 OMERZU FRANC	753677
Titov trg 1	755635
OBČINSKA LJUDSKA KNJIŽNICA: Glej SIC ONA-ON-PRODAJALNA	
Titov trg 8 OPRAUS KARLO	755707
Kidričeva 17 A ORLIČNIK FERDO	753260
Liptovska 18 OSNOVNA ŠOLA: Glej VIZ OŠLAK DANIJEL	753248
Tepanje 118 OVNIČEK IVAN	753170
Titov trg 1 OZEBEK IVAN	753420
Kidričeva 5 a	753015
P	
PAČNIK ALOJZ	
Titov trg 11	753966
- VLADIMIR	
Tepanje 33	755671
PADEŽNIK Bojan	
Delavska 5	753308
PADUŠEK DARINKA	
Mizarska 28	753943
PAHOLE STANE	
Grajska 5 a	755904
- STANISLAV	
Titov trg 11	755081
PANČIČ RADO	
Delavska 4	753069
PANČUR TOMO	
Škalce n.h.	753080
PANTIČ BOŠKO	
Titovtrg 11	754940
PASTIRK MIROSLAV	
Kidričeva 10	753545
PAVLIČ VERA	
Titov trg 11	755561
PAVLIN BRANKO	
B. Vinterja 5	755715
PAVRIČ STANE	
H. Bračiča 20	753088
PEČAR ŠTEFANIJA	
Partizanska 15	754467
PEČEK ROMAN	
Milenkova 16	755007
PEČOVNIK ALOJZ	
Liptovska n.h.	753296
- FRANC	
D. Jereba 6 A	753648
- IVAN	
Vinogradna 1	754783
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA	
ROGLA	
Partizanska 6	754112
- direktor	754900
- telefax	754900
PEKOVŠEK KAREL	
Vešenik46	753675
PELC ŠTEFAN	
A. Janše 12	753032
PEMALMA	
A. Janše 10	754041
PENAVA ERIKA	
Kidričeva 7 A	753426
PENIČ HINKO	
Vinogradna 38 A	753492
- MARJAN	
Blato 26	753753
PERBIL FERDO-ELEKTRO-	
MONT.	
Mariborska 4	754273
753632
754069
753225
753727
755784
754985
754012
nc755624 755214 754642 755211
nc754622 755167
754624
«
753792
755061
755203
755573
755241
STRAN 18
PERBIL SLAVKO-ELEK-		- blagajna in jav. govor.	755113
TROM.		POTOČNIK FRANC	
Mariborska 4	754920	Mlinska 11 b	753381
PERŠENOVNIK DANILO		PRATNEMER VLADO	
T. Melive 6	754119	Titov trg 11	755083
- ROMAN		PRAVST PETER	
Vinogradna 26	753281	Prevrat 10	755742
PEŠKO MIROSLAV		PREMRU VILI	
B. Vinterja 6 A	755089	Mlinska 14	753202
PETAN RUDOLF		PRIMOŽIČ JERNEJ	
Mizarska 30	753942	Kidričeva 7	753213
PETEK POLDE		- MILAN	
Titov trg 11	754935	Škalce 105	753049
PETELINEK ANTON		PRISTOVNIK ČEDO	
Mizarska 5	754210	Titov trg 12	755256
PETRIČ SLAVKO		- FRANC	
H. Bračiča 36	753484	Milenkova 33 a	755689
PETROL LJUBLANA-		- HERMAN	
BENCINSKI SERVIS		Škalce 12	753246
Prevrat	755314	PRISTOVŠEK ADOLF	
PEVEC FRANC		Mizarska 19	754418
Kajuhova 3	755814	PRITEKELJ MARKO	
- MARJAN		Titov trg 12	755118
Liptovska 18	753608	PŠENIČNIK MARTIN	
- STANKO		Mizarska 34	753844
Titov trg 11	755091	PUČNIK ALBIN dipl. ing.	
PINTER GORAZD		Vinogradna 37	753203
Škalce78	753445	- ALOJZ	
PIPUŠ MARIJA		Vinogradna 11	753686
Prečna 3	755124	- BOGO	
PISANEC STANKO		Tepanje 40 a	755708
T. Melive 4	754279	- FRANC, ORODJARSTVO	
PIŠEK ALOJZ		Vinogradna 36	755696
T. Melive 2	755398	- JANEZ	
PLANINC JUSTINA		Vinogradna 8	753702
Titov trg 11	754229	- MIRKO	
- MARIJA		Prevrat 36	755236
A. Janše 4	754073	- SREČKO	
PLAVČAK JURIJ		N. Tepanje 7	755713
Partizanska 13	755466	- STANKO	
PLEŠNIK FRANC		Kidričeva 32	753552
Prečna 10	754100	PUGELJ MAJDA	
PLIBERŠEK CILKA		Kletna 8	753918
Mizarska 17	754313	PUKL JOŽE	
- FRANC		Titov trg 11	754261
Vešenik 10 a	753171	PUNČUH AVGUST	
PODERGAJS MAGDA		Milenkova 3 b	755738
-CVETLIČARNA		- BOŽIDAR	
Mlinska 8	753407	T. Melive 2	754137
PODGRAJŠEK MARIJA		- JULIJANA	
Partizanska 11	755552	Vinogradna 23	753318
PODJETJE ZA VRZDR-		PURKELJC JOŽE	
ZEVANJE AC BAZA		Prevrat 51	753011
Ljubljanska	n.c. 755114		
- Tepanje	753 840		
- vodja	755802	R	
PODPEČAN FRANC			
Blato 2	753969	RAJH STANKO	
POKORN JURE dipl. ing.		Mizarska 40	753036
B. Vinterja 8 a	754008	RAMŠAK EMIL-ČIŠČ.	
- TUGOMIRing.		in POLAG. TALNIH	
Kidričeva 21	753192	OBLOG	
POLANEC BOŽENA		Poljska 12	755353
H. Bračiča 9	753383	RATAJC	
- BRANKO		- DRAGO	
H. Bračiča n.h	753481	Gubčeva 3	753746
POLEGEKKAREL		- DRAGO	
Ob Potoku 4	753503	Milenkova 3 a	755513
POLIČAR MARIJA		" RATEJ BOGOMIR	
C. Pod Goro 7	754533	- KLJUČAVNIČARSTVO	
POSTAJA MILICE		A. Janše 13 b	755165
Prevrat n.h.	92	- EDVARD	
	754744	Gabrovlje4	753188
POŠ DOMINGA		- FRANCI	
Titov trg 1	753506	Mizarska 41	754939
POŠTA, TELEGRAF,		- JOŽE	
TELEFON		Mizarska 43	754151
Titov trg 12		- VILI	
- upravnik	754 150	Blato 2 a	753954
- telefax	755150	RAVNAK PETER	
- okence in tf. govorilnica		Milenkova 21	753364
ob delavnikih 07.30-18.00 ure		RAZPERGER IZTOK	
ob sobotah od 7.30-12.00 ure		Prevrat n. h.	754239
	754121	- ŠTEFANIJA	
- telegraf	753819-96	Oplotniška 7	755719
RDEČI KRIŽ SLOVENIJE		SERAFINI FRANC	
OBČINSKI ODBOR		Vinogradna 40	753516
Partizanska 31	754501	SEVŠEK	
REBERNAK		- DARKO	
- ALOJZ-CEMENT.		Titov trg 11	755020
N.Tepanje 22	754718	- FRANC, ing. .	
- FRANC		Škalska 2 a	755036
Tepanje 10	753037	- MAKSIMILJAN	
- IRENA	755220	Kidričeva 28	753626
Titov trg 11		- NEŽA	
- ROBERT		Partizanska 26 a	753585
A. Janše 2	754085	ŠIRC	
REČNIKANA		- MIRAN	
Titov trg 1	753146	Tepanjski vrh 25	754702
- MARTINA		- SREČKO	
Mizarska 3	755380	Tepanjski vrh 24	755703
REGORŠEK		SITAR MARJAN	
- FRANJO		Mizarska n. h.	754581
Dobrež 10a	754734	SIVKA MILOŠ	
- MIRKO		Taborniška 3	754747
Tepanjski vrh 27	753757	SKARLOVNIK MAKS, ing.	
REP. UPRAVA ZA ZDRAV.		H. Bračiča 13	753120
VAR. OBM. ENOTA		SKERBINEK FRANC	
CELJE, T. Melive	755622	A.Tavčarja 17	755039
REPUBLIŠKI ZAVOD ZA		SKERBINŠEK ANICA	
ZAPOSLOVANJE		Mizarska 38	753767
- Enota Celje	754432	SKERBIŠ MILAN	
- Izpostava Titov trg 3	755277	Prečna 8	755276
REŠEVALNA POSTAJA	94	SKOK	
	753894	- FRIDA	
RETUZNIKRUDI '		Vinogradna 4	753926
Blato 14a	753850	- IVAN	
RIBIČ		T. Melive 4	754232
- FRANC		SKRBINŠEK	
A. Janše 17	753003	- JOŽE-AVTOPREVOZNIK	
- FRANC		Vinogradna 29	755745
Prevrat 21	754054	- MILAN	
- JANKO		■ Mizarska 16	755016
Prevrat 21 a	755066	SKUPŠČINA OBČINE NC	754122
- RADOVAN		- predsednik SO	754673
Kajuhova 4	755244	- tajništvo	754224
ŠTEFAN		- ljudska obramba	754649
Škalce 34	753497	- geodetska uprava	755312
RIHTARŠIČ LEOPOLD,		- dom TO	755240
dipl. ing., H. Bračiča 12	753130	- služba za soc. delo	
ROMIH KAREL		in enotno	
Tatenbachova 1 a	753619	evid. soc. var. območij	754321
ROZMAN		- sodnik za prekrške	755125
- DRAGO		- telefax	754225
Ob Potoku 5 a	753537	SLAPNIK	
- FRANC		- ANKA	
Ob Potoku 11	753546	Kajuhova 1	753759
- IZTOK		- BRANKO	
Kajuhova 2	755197	Gubčeva 8	755704
- MILAN		- JOŽE	
Škalce 95	753152	Gubčeva 6 a	754026
RUTAR		- MIHAEL	753044
- OSKAR		C. pod goro 7	
, Prečna 10	754174	- VLADO	
- RAJKO		Gubčeva 6	754705
Taborniška n. h.	754591	SLATINŠEK - RUDI	
		Vešeniška 12	755937
s		- RUDI-VODOINST.	
		Vešenik 12	754845
SAFIČ BRANE		SLIVEČKO ANGELA	
H. Bračiča 22	753295	Taborniška 5	753724
SAJNKARADI		SLOMŠEK ADOLF	
Škalska 10a SATLER DRAGICA Prevrat 53 SELINŠEKIDA Titov trgi SEMENARNA IN CVETLIČARNA	753400 753370 753330	Vinogradna 2 SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA PODRUŽNICA Partizanska 26 SMOLNIKAR MARTIN	755317 754181
Celjska 5 SEMLIČ VLADIMIR	754563	Titov trg 11 SODERŽNIK -	IVAN Partizanska 23 -	IVAN Lambrehtova 1	754934
Poljska 16 SENČAR MARINKA Vinogradna 27 SENICA - MAJDA	755009- 753123		755225 753459
		SODIN TONE ing.	
Tepanje 74	753535	Titov trg 11	754275
- PAVLINA-OPTIKA		SOLAR MILICA	
A. Tavčarja 5	753293	Tepanje 46	753831
SORŠAK JOŽE
Škalce76	753522
SOVIČ IVAN	
Kidričeva 5	753356
STAJNKO MARJAN	
Titov trg 11	755208
STANKOVIČ ILIJA	
Titov trg 11	755084
STANOVANJSKA ZADRUGA	
Partizanska 21	754183
STANOVNIK BRANKO	
Vinogradna28	753132
STARC MARIJA	
Kidričeva 5	753082
STJEPČEVIČ	
- 0URO	
A. Janše 13	754453
- VINKO	
Celjska 7	. 753447
STOPAR IVANA	
Kidričeva 9	753570
STRAMŠAK MARIJAN	
Obrtniška 3	753233
STRAŠEK	
- JUSTINA	
T. Melive2	754136
- ŠTEFAN	
Celjska 1	754330
- ŠTEFAN-MESARIJA	
Partizanska 1	754019
ŠTEFAN-MESNICA	
Celjska n. h.	754550
STRASNIK ZDENKA	
T. Melive 2	753090
STRMŠEK	
- IVAN	
Mizarska 10	754359
- KARL	
Blato 21	754956
STUDENČNIK MARJAN	
Kajuhova 4	’ 754191
SUŠAK SLAVKO	
Kidričeva 7	753638
SVETOVALNO IZOBRAŽ.	
CENTER SL. KONJICE	
Škalska7	754203
- telefax	755223
- svetovanje-	
izobraževanje	755634
- AVTO ŠOLA TISKARNA	754850
	755654
- KNJIŽNICA	755015
š	
ŠAJTEGELIVAN	
Mizarska 20	753828
ŠALAMON ANGELCA	
Kajuhova 1	755095
ŠEGEL MILENA	
Kidričeva 5	753652
ŠELIH	
- FRANC'	
Šarhova 8	754807
- JOŽE	
A.Janše 7 a	754690
- MARJANA	
Liptovska 16	753692
- MILAN	
Šarhova 4	755931
ŠENK DARKO	
T. Melive 4	754236
ŠILTJOŽE	
Blato 25	753852
ŠIRCA SREČKO	
T. Melive 4	754094
ŠKOBERNE KAREL	
Vinogradna41	754372
ŠKORC MILAN	
Kletna 9	754698
ŠLIBAR dr. MARTA	
Lambrehtova9	753087
ŠLOSER STANKO	
Kletna n. h.	753875
ŠMALC -	DUŠAN A. Černejeve 2 a -	SAŠO	754070
	
Kletna 24 ŠMID STOJAN Škalce 43 a ŠMIGOVC IRENA	753933 753524
	
Vešeniška2 ŠPES ANICA	753384
Mizarska 15	754423
-	FRANC A. Janše 3 ŠPORAR -	ANTON	754625
D. Jereba 8 - MILAN	753043
Kidričeva 5 ŠTEFANČIČ - ANKA	753431
Ozka 3 a - MARIJA	753269
LambrehtovaS ŠTERN IVAN, ing.	753230
B. Vinterja 4 ŠTRAUS - DAVORIN	755049
Milenkova 25 - JOŽE	754243
Mlinska 7 ŠTRUC DRAGO	753416
D. Jereba 10 ŠTRUDENTSKI SERVIS	754370
Partizanska 21	754888
ŠVAB ALOJZ	
Škalce 9	753084
T	
TAJNIKAR -	JULKA Škalska9 -	MAKS	753567
VinogradnalO TAVČAR SLAVICA	755623
A. Tavčarja 15 TEMELJNO SODIŠČE	755072
CELJE Enota SL Konjice	755-011
TEPEJ FRANJO	
Vinogradna 24 TERDIN ALOJZ Škalce 93 TERZIČ MLADEN	753217 755227
	
Kurirska pot 3 TIČ - ANTON	754120
Liptovska 13 - FRANJO	755697
C. Pod gradom 2 TISOVIC LEON	753259
Mizarska 29 TOMINŠEK JOŽE	753858
Škalce 9 TOPIČ MILORAD	753440
Liptovska 13 TOPOLŠEK :. - dr. BOŽIDAR	753109
A.Tavčarja13 - JOŽE	755436
Kidričeva 12	753185
TRAFELA IVAN Škalce 77 TRATENŠEK MILAN	753085
Vinogradna 20 TRPKOV IVAN	753454
B. Vinterja 10 a TRSTENJAK JAN	754462
Škalce 70 TRUNKLJUSTINA	753448
Ob potoku 15 - LEON	753143
Mizarska 36 TURNŠEK TONE	753360
Aškerčeva 6	754172
u
ULČNIK - FRANJO
Vinogradna 40 - MARJANA	755202
Mizarska 17 a - ZVONKO	755548
B. Vinterja 11 a UNGAR ROZIKA	754596
Liptovska 16 UNIOR .KOV. IND. ZREČE-obrat	753208
Grajska 11 URAN BOJAN	754551
Kidričeva 7	753214
V	
VALIŠEK MARA	
ŠKALSKA 6	753226
VANČEKJOŽE	
Celjska 6 a	753142
VARGA IVAN	
Liptovska 31	753565
VARTEKS TRGOVINA	
Titov trg 12	754459
VEDLIN	
- DORICA	
Mizarska 8	754159
- TANJA	
Titov trg 11	755235
VEHOVAR JOŽE	
Kidričeva 17	753191
VEHOVEC ANDREJ	
Milenkova 5	754950
VELJIČ MILAN	
Škalska 11	753461
VENGUST RUDI	
Prevrat 52	753010
VENKO FRIDERIK	
-AVTOPREVOZNIK	
Oplotniška 13	754170
VEREN VLADO	
Mizarska 14	755717
VERSTOVŠEK PAVLA	
Škalska 11	753101
VERTNIK FRANČIŠKA	
-AVTOPREVOZNIK	
Mlinska 3	753502
VETERINARSKA POSTAJA	
Ob potoku 2 b	754166
VEZENŠEK FANIKA	
H. Bračiča 4	753520
VEZJAK BREDA	
- VEPRO	
Tepanje 24	753504
- SLAVKO	
Tepanje 42	754645
VIDA ŠTEFAN, dipl. ing.	
Vinogradna 43	753200
VIDAČEK BRANKO	
Vinogradna 3	754452
VIDMAR CVETKA	
Kidričeva 5a	753550
- HEDVIKA	
Aškerševa 4	753126
- LUDVIK-PIS.ODV.	
Partizanska 25 c	755590
- VIDA	
A. Černejeve 10	753726
VIDNER	
- ALOJZ-ELEKTRO	
T. Melive 6	754040
- DANICA	
Titov trg 11	754570
VIPOTNIK EDI	
Mizarska 27 a	754291
VIRTIČ ZVONKO	
Kajuhova 4	753366
VISIC BOŽO	
Titov trg 1	753060
VIVOD - DANIEL
Blato 4 - JOŽE	753893
Vinogradna 18 - MARIJA	755316
Kidričeva 7 - VILI	753066
Škalska 12 VOLER ALBIN	753551
Milenkova 22 VONČINA - BOJAN	755986
Titov trg 11 - LADISLAV	754023
Oplotniška 8 a - TUGOMIR, dipl. ing.	755272
Kidričeva 18 - ZDENKO	753304
Celjska 21 VOZEL JANEZ	753417
D. Jereba 16 VRBNJAK - ANA	753124
B. Vinterja 1 a - LUDVIK	754139
Škalce 107 VRENKO IVAN	753164
Prevrat 47 VUHERERJOŽE	753390
Grajska 10a VZGOJNO IZOBRAŽEVALNI ZAVOD	755050
Partizanska 27 - GLASBENA ŠOLA	754131 754018
Partizanska 13 OSNOVNE ŠOLE - DUŠANA JEREBA	755250
Liptovska 11 - EDVARDA KARDELJA	755672
Šolska 3 - POHORSKI ODRED	753078
Grajska n. h. - TEPANJE	753110
Tepanje 24 VZGOJNO VARSTVENE ORGANIZACIJE - OTROŠKI VRTEC	755455
Liptovska n.h. - OTROŠKI VRTEC	755114
Grajska n. h. - OTROŠKI VRTEC-JASLI	753470
Prevrat Z ZALOŽNIK - ANDREJ	754110
Škalce 18 - BERTA	753640
Milenkova 28 - FRANC	753808
Vinogradna 9 - ZDENKA	753342
T. Melive 6	754571
ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV-PRED.	
Partizanska 23 ZAVRŠNIK - JOŽE	755433
Gubčeva 5 - BRUNO	753765
Kajuhova 1 ZDOVC - STANISLAV	755381
Liptovska 27 - VINKO	754393
B. Vinterja 2 ZDRAVSTVENI CENTER CELJE Zdravstveni dom	754268
Titov trg 13	NC 754 522 755839	
755309
17. STRAN
7
I
novaWdoba_____________________
ZDRUŽENJE BORCEV NOV Titov trg 3	754388
ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV
Liptovska 13 ZIDANŠEK - JAKOB .	755025
Mlinska 10	753053
- JURE	•
Vinogradna49 MILENA, dipl. ing.	753422
Vinogradna46 ZORKO - BORIS	753062
Kajuhova 1 - JOŽE	755776
A. Janše 9 ZULE STANE	754691
B. Vinterja 7 ZVER FRANC	754365
Celjska 3 ž ŽABOT VIKTOR	753653
B. Vinterja ŽELEZNIKAR VLADO	754525
T. Melive4 ŽELEZNIŠKA POSTAJA	754153
Škalska 1 ŽERJAV LIDIJA	754451
T. MeliveB ŽLAUSTONE	754250
Kajuhova 2 ŽMAVCAR MALČKA	755110
Liptovska 7 ŽOHAR MIHAEL	754897
Šarhova 6 ŽVAR HEDVIKA	755643
Titov trg 10 ŽVIKART FRANC	755456
Mizarska 21	755523
FRANKOLOVO
FIJAVŽ ZDENKA
Lipa 4	753700
GREGORC ANTON Beli ootok 3 a	753557
KOROŠECJOŽE
Dol pod Gojko 18 PAVRIČ HILDA	753145
Beli potok 2 PESJAK DOMINIK	753505
Lipa 2 ŠTANTE MARJAN - PREVOZNIŠTVO	755340
BELI POTOK 5 STRANICE BORNŠEKIVAN,	753197
Stranice 73 a BREČKO - MAKS	753510
Bukovlje7 - SREČKO	753695
Stranice 68 BUKOVŠEK SLAVKO	753035
Stranice 126 CVELFER MIRAN	753150
Stranice 55 a	753680
DOM KRAJANOV FIJAVŽ - DANIEL	753612
Križevec 59 - DARINKA	753595
Stranice 10 - HENRIK - PREVOZNIŠTVO	753254
Križevec 62 - JOŽE-PREVOZNIŠTVO	753387
Bukovlje39 - MARJAN	753155
Bukovlje 19 - MILAN - PREVOZNIŠTVO	753515
Bukovlje 1 a - ŠTEFAN - PREVOZNIŠTVO	753662
Stranice 125 - VIKTOR-PRENOČIŠČA . AVTOBUSNI PREVOZNIK	753055
Križevec 44 FRIM ANASTAZIJA	754768
Stranice 7 GRM - ANTON-AVTOPREVOZNIK	753252
Stranice 40	753614
- PAVEL Križevec 66-
AVTOPREVOZNIK	753079
HLASTEC MINKA	
Križevec 57-BIFE	753839
IDVORJAN MARIJA	
Križevec 16	753402
INGRAD FRANKOLOVO	
- Izdelava beton, izdelkov	755334
- Ingrad Peskolom	
Stranice	755650
JEVŠENAK	
- AVGUST	
- PPREVOZNIŠTVO, ZEM. DELA	
Bukovlje 48	753684
- SREČKO	
Bukovlje 25	753235
KLANČNIK	
- ANTON	
Križevec 6	753042
- JUSTINA	
Bukovlje 10	753604
- SLAVKO dipl. ing.,	
Križevec 45 a	753354
KOLAR JOŽE	
Stranice 49	753270
KONEC MELHIOR	
Križevec 42	•	753335
KOVAČ SLAVKO	
Stranice	753580
KOVINAR VITANJ	
- obrat Stranice	754721
KRAJŠEKZDRAVKO	
Križevec 17 d	753540
KS BORNŠEK IVAN	
Stranice 2	753232
LAZNIK VILI	
Bukovlje 46	753324
LIPIČNIK RUDI	
Bukovlje 6	753627
MAROVT OTO	
- KLJUČAVNIČARSTVO	
- OROD.	
Stranice 25	755465
OSNOVNA ŠOLA	
- PODRUŽNICA	
Stranice	753220
PADEŽNIK ALOJZ	
Križevec 17	753670
PODGRAJŠEK FRANC	
Križevec 40	753714
POŠTATELEGRAF TELEFON
-	okence in telefonska govorilnica
-	ob delavnikih od 8-11 ure
-	ob sobotah ne dela
Stranice	755744
PRELOŽNIK MARTIN	
Stranice 93	753302
RIBE MARIBOR p.o.	
- Ribogojnica Bukovlje	753244
ROBAR ALBINA	
Bukovlje 34 a	753267
ROŠERANTON	
Stranice 37	753630
ROTOVNIK ANTON	
-KOVINOSTRUGARSTVO	
Križevec 58	753425
ROZMAN JOŽE	
Stranice 67 c	753395
SODIN	
- BENO	
Stranice 113	753592
- BORIS	
Križevec 60	753065
- KONRAD	
Stranice 69	753982
STEBLEJOŽE	
Stranice 17	753286
ŠPES ANTON	'
Stranice 77 a	753764
ŠVAB	
- ALOJZ	
Križevec 13	753646’
- VLADO	
Križevec 49	753027
TINČE MARJAN	
Križevec 18	753310
TOPOLŠEKANTON	
Križevec 11 a	753180
VZGOJNO VARSTVENA	
ORGANIZACIJA	
- vrtec Stranice	753380
ŽNIDAR ADOLF	
Stranice 129	753415
ŽNIDARŠIČ MIRKO	
Stranice 15a	753320
ŽUPNIJSKI URAD	
Stranice 3	753020
ŽURAJ JOŽE	
- AVTOKLEPARSTVO	
Križevec 65	753439

'Z.
(Z I—

Vsem zvestim kupcem in poslovnim partnerjem se
r

B3 c
=3
Ct3
N
CT5 r~
N E
2 0)
E >N
.CD ■-
S' cts
-C
c:
CT3 ■=:
N
"O co
Cf N ^
° §,§
|-o
S
CCS
c
>N TD
CCS I O)* CD «
CD
CO
O
CO
>U)
co
>
v
y
?o
ALENKA DOMJAN, ZAVOD ZA KULTURNE PRIREDITVE CELJE:
Premalo lastnih ustvarjalcev
Z ukinitvijo sisov je bilo v organizacijskem smislu prehodno leto, vendar v konceptu dela ni bilo občutiti bistvenih sprememb. Politika je v preteklih letih vzpostavila mehanizme uravnilovke, ki so tudi po njeni umaknitvi s kulturniškega prizorišča delovali sami po sebi naprej, hkrati pa pustila odsev pragmatizma v podružbljanju kulture, ki seje razbohotil kon-
cem sedemdesetih let in se zažrl v najgloblja tkiva družbene tvorbe.
Vendar je v letu 1990 bilo izraziteje začutiti od ekonomskih in drugih situacij utrujenost politike, ki je vse bolj prepuščala vzvode kulturne scene stroki, na drugi strani pa nova politična oblast še ni zaobjela svoje razvojne strategije. Vse to pa se je seveda odvijalo znotraj določenih
materialnih osnov, v obsegu možne porabe, ki smo jo mnogo bolj fleksibilno oblikovali kot v prejšnjih letih. Sprememba financiranja (večji del prenosa v republiške okvire), je vzpostavila sicer večjo organizacijsko centralizacijo, pri tem pa ni bil oblikovan nacionalni program in tako so vsebina dela, koncept programov in kriteriji bili še vedno kreacija posameznih institucij. Žal tudi Celje znotraj svojih občinskih planov ni nikoli resno definiralo in sprejelo ciljev in razvojne strategije kulturne politike.
Kje je po mojem mnenju Celje v slovenski kulturi?
Prvo in drugo mesto je oddano, torej obstaja možnost tretjega. Vendar se zanj že vrsto let poleg Celja bijejo tudi Obala, Gorica in Kranj. Zakaj Celje ne dobi tekme z njimi, je več vzrokov, med njimi najbolj bistveni: Celje ima premalo lastnega ustvarjalnega potenciala (baze kre-
ativcev), ki se skozi vsa leta odliva v večja središča (Ljubljana) in v umestitvi kulture v širši družbeni kontekst. Živeti z bogato kulturno dediščino preteklih obdobij še ne pomeni primata kulturnega mesta, potrebno se je odzivati na sedanje umetniške vrednote, jih oplajati v širši družbeni zavesti in tudi z njimi živeti.
Nisem prerok. Sem lahko optimist? S politično preobrazbo in novimi procesi v družbenem gibanju lahko pričakujemo tudi preobrazbo odnosov v kulturi. Kolikor se bodo ti razvijali v smeri strokovnih vrednotenj ter dialogu stroke in oblasti, lahko pričakujemo nove kvalitete. Pojem »center« in »provinca« še v bližnji prihodnosti ne bo re-difiniran, kajti težišče centra je v^dno pomaknjeno proti »blagajni«. Ta pa prav gotovo ni v Celju.
Populistični tržni simptomi v kulturi, ki so privreli na dan v zadnjem obdobju ne smejo postati normalno stanje delujočega organizma v progresivnem razvoju kulture, vsaj v prehodnem obdobju ne. Kajti trg se ni uveljavil niti v ekonomski politiki, kako bi ga lahko sploh trezno presojali v kulturi. Zatorej nam preostane samo dana realnost: izluščiti pozitivne izkušnje preteklega obdobja in jih umestiti v kvalitetne vsebinske programe, ki ne smejo biti samo dejanja posameznih kulturnih institucij in ustvarjalnih subjektov, temveč podoba in naloga širše družbene zavesti.
ANKA AŠKERC, ODBOR ZA KULTURO PRI IS CELJE
v
Škode v kulturi ne opaziš takoj__________________________
Letošnje leto v kulturi ni bilo posebno razburljivo. Ohranili smo vse, kar smo imeli. Kultura je sorazmerno dobro organizirana in profesionalne dejavnosti se odvijajo same po sebi. Pomembno je, da nismo stagnirali ali napravili koraka nazaj.
Poplava je razgalila nekatere slabosti, ki smo se jih sicer že dolgo zavedali, vendar ne tako očitno, kot po vodni ujmi. Tu mislim predvsem za Zgodovinski arhiv, ki smo ga desetletja zanemarjali in sedaj se nam je to maščevalo v najbolj kruti obliki. Na arhivskem gradivu je nastala dokončna, nepopravljiva škoda.
Jasno se je pokazala še ena slabost, domala kritično pomanjkanje vadbenih in delovnih prostorov kulturnih društev. Če hočemo, da ima slehernik možnost ustvarjalnega izraza, možnost za ljubiteljsko delo, potem mu moramo dati na voljo tudi prostore. Če nočemo napraviti koraka nazaj, pred vojno so bile te stvari dobro urejene, potrebujemo kulturni »dom«, prostore za različna amaterska društva in posamezne ustvarjalce.
V iztekajočem se letu ni bilo tradicionalnega Tedna domačega filma. Mislim, da je škoda. Osebno se evforično ne navdušujem nad to prireditvijo, vendar je teden za popularizacijo domačega filma veliko pomenil. Ljudje so v tistih sedmih dneh množično drli v kino.
Mislim, da bo prihodnje leto kultura delila usodo vseh družbenih dejavnosti in druž-
be nasploh. Standard bo še padel in kulturniki vemo, da bo tako. Iz krize je treba iziti in pri tem bo vsakdo pač plačal svoj delež. Upam, da bomo v kulturi ohranili vse njene vitalne dele, kajti hitro lahko nekaj ukineš, postaviti to nazaj, pa je izredno težko. Škode v kulturi na prvi pogled ne opaziš in ko se je zaveš, je prepozno.
Raven, ki jo imajo, je treba tudi v prihodnje ohraniti. Poglabljanje kvalitete ni vedno neposredno vezano na denar. Celje mora ohraniti status pomembnega slovenskega kulturnega središča, kar nedvomno tudi je. Ne maram uporabljati zaporedja prvi, drugi, tretji, ponekod je bolj razvita ena dejavnost, drugod druga.
Reči moram, da so oblasti kulturi prijazno naklonjene in to vliva zaupanje.
BORUT ALUJEVIČ, SLG CELJE
Za zimo je vedno pomlad______________
Kaj nam je prineslo leto, ki ga je vsak dan manj? Novega ministra in manj denarja za kulturo. Pa veliko vprašanje, kaj nas še čaka.
Kaj si obetamo od novega leta 1991. Upanje, da se ne bo kdo spet »ganialno« domislil, da bi z zmanjšanjem sredstev za kulturo (morda celo z zaprtjem kakšnega teatra) uredil vse probleme. Kulturne in gospodarske.
In kje smo mi?
Nekajkrat v svoji štiridesetletni profesionalni dejavnosti je bilo SLG Celje v samem vrhu slovenske, jugoslovanske in s tem tudi evropske gledališke omike.
THE BEST! In to brez raket in bengaličnega ognja.
Zgolj z igralskimi kreacijami.
Ni vrag, da se ti časi spet ne vračajo — za zimo je vedno pomlad.
JANKO GERMADNIK,
KNJIŽNICA EDVARDA KARDELJA V CELJU
Celje ni mrtvo mesto
Celjska kultura v letu 1990? Brez bistvenih sprememb, toda tega nikakor ne mislim v slabem pomenu. Brez sprememb delati v izrazito stresnem času, ko so se podrle stare oblike življenja, novih pa je še premalo, da bi se nanje lahko z gotovostjo naslonili, je vsaj zame dosežek. Bilo je nekaj lepih predstav, razstav, koncertov, celo časopisov... Za entuziaste vedno premalo, toda v skupnem seštevku je bilo dogajanja vendarle toliko, da se ne strinjam čisto s tistimi, ki pravijo, da je Celje mrtvo mesto.
In knjižnica v vsem tem? Ena od tistih kulturnih ustanov, pred katero čas in razvoj informatike postavljata največ zahtev. Modernizacija ni več fraza ali hobi za ambici-ozneže, ampak normalen življenjski pogoj, če hočemo v svojem okolju ostati živi in potrebni. Ekspanzija ljudske kreativnosti, ki jo svobodnejši tržni momenti že sproščajo, nas bo pustila še hitreje za sabo, če se ne bomo dovolj hitro odzivali. S tem ne mislim pogrevati oznake »informacijski center«, radi bi le bili uporaben partner vse bolj širokemu spektru publike, ki k nam zahaja; do tistih, ki hočejo lepo po starem nekaj v miru prebrati in želijo le topel in prijazen človeški stik;
do tistih, ki so odrasli ob računalniku in jim gre na živce dolžina in včasih nerodnost naših izposojnih poti.
Smo tretja največja'knjižni-ca v Sloveniji in značilnost velikih sistemov je, da so pri preobrazbah počasnejši. Zavedamo pa se svojih nalog in vanje vlagamo veliko dela.
Moje želje za naprej so vsaj raven letošnjega leta. Da bi se tudi v prihodnjem letu znali z upravnimi organi in med seboj delovno pogovarjati in da bi pojma »dobro« ali »slabo« imela le delovne, ne pa političnih primesi. In da bi se v Celju okrepil občutek tistega žlahtnega lokalpatriotiz-ma, ki zmore in zna vakemu ’ mestu dati lepši in bogatejši obraz.
muzika je
BIZNIS
Posel bo vse bolj težaven. V domovini (kaj je to? si naj dovolimo reči v Jugoslaviji ali le v Sloveniji?) je sicer veliko govora in pisanja o zasebnem piratstvu, o tem kako-naj bi-ga-preprečili in o tem kaj-vse-bomo-za-to-naredili. S tem govorjenjem pa se misli le na del piratstva, ki ga pokrivajo zasebni podjetniki, registrirani in neregistrirani, misli se torej na videoteke, kjer je mogoče dobili filme, ki bodo v kasetni distribuciji na zahodu šele čez kakšni dve leti, misli se na računalniške programe, ki gredo zunaj v brez-cenje, misli se na na-črno posnete kasete z zadnjimi Stancami in uspešnicami. Dobesedno nikoli se ob pisanju o piratstvu ne misli na malo morje slovenskih regionalnih in lokalnih radijskih postaj, ki vrte tako ali drugače nabavljene plošče, za katere iz naslova avtorskih pravic izvajalcev ne odmaknejo niti dinarčka (ali lipe?). Tako seveda ne smemo niti pomisliti, da bi se na naših tleh lahko pripetilo, da bi kakšen bend tožil drugega, češ da mu je izmaknil kitarski rif za zadnjo uspešnico ali celo, da je prekopiral dizajn kakšnega albuma. Tam, na zahodu, nas prav težko zastopijo. Tam se grejo nam nerazumljive avtorske pravde.
V dva izmed zadnjih primerov so vpleteni aktualni ameriški hit-makerji Vanilla Ice, The Queen in Bowie, ki so zapisani kot avtorji uspešnice iz leta 1981 z naslovom Under Pressure, so v sporu z raperskimi uspešneži Vanilla Ice, ki imajo v vrhu lestvic komad Ice Ice Baby. Obtožujejo jih, da so jim posamplali rif iz omenjene stare uspešnice. Hec je v tem, da so Vanilla ice v trenutni lasti EMI, Queen-Bowiejev komad pa tudi. Zato se Emi zdaj trudi, da bi se vse tri strani nekako pobotale.
Druga zadeva je morda še bolj neoprijemljiva. Was Not Was so obtožili skupino Dred Zeppelin, da je za ovitek svoje zadnje uspešnice z naslovom Your Time Is Gonna Come prekopirala ovitek njihova uspešnice (pravzaprav
predelave) z naslovom Papa Was A Rollin Stone.
Zdaj si pa, lepo prosim, predstavljajte, da bi vsi stari slovenski narodnozabavni ansambli tožili recimo ansambel Slovenija, ker za ovitke svojih kaset uporablja fotografije članov Slovenije, od katerih najmanj eden drži v roki rdeč parazol. Koliko parazolov je bilo, v rokah različnih, že na-malanih na narodnozabavnih kasetah?
Ja, prav imate. Pri nas zaščita avtorskih pravic v glas ki ne more nikoli priti na svoje. Manjka nam domišljije. Zato prav pride prav vsak izgovor. Recimo ta, da je parazol pač simbol Slovenije.
FRED FACT in prijatelji
LESTVE LP
Betty Boo: tudi štrika si sama
GB
1.	RAZLIČNI - Now! That’s What I Call Music
2.	MADONNA — Immaculate Collection
3.	ELTON JOHN - The Very Best Of Elton John
4.	PHIL COLLINS - Serious Hits ... Live!
5.	JIMMY SOMERVILLE BRONSKI BEAT AND THE COMMUNARDS — The Singles Collection 1984/1990
6.	CLIFF RICHARD - From A Distance ... The Event
Tortelvis, Dred Zeppelin: Elvis bi bil takšen
Elton John: še vedno na visoki nogi
7.	JOSE CARRERAS, PLACIDO DOMINGO, LUCIANO PAVAROTTI, ZUBIN MEHTA — Carreras Domingo Pavarotti — Concert
8.	PAUL SIMON - The Rhytm Of The Saints (Jugoton)
9.	RIGHTEOUS BROTHERS — Unchained Melody
10.	THE BEAUTIFUL SOUTH - Choke
NEODVISNI
11.	HAPPY MONDAYS — Pills h’Thrills And Bellyaches
2.	NEW FAST AUTOMATIC DAFFODILS - Pigeon Hole
3.	RIDE — Nowhere
4.	THE SHAMEN - En-tact
5.	THE CHARLATANS — Some Friendly
6.	BETY BOO - Bo-omania
7.	RENEGADE SOUNDWAVE - In Dub
8.	RUN DMC - Back From Hell
9.	KYLIE MONOGUE — The Rhytm Of Love
10.	L 7 — Smell The Magic
MČ Hammer: nas je že ranil
USA
1.	VANILLA ICE - To The extreme
2.	MC HAMMER-Please Hammer Don't hurt ’em
3.	MARIAH Carey — Mariah Carey
4.	PAUL SIMON — Rhytm Of The Saints
5.	KYLIE MINOGUE
-	I’m Your Baby Tonight
6.	ZZ TOP — Recycler
7.	AC/DC — The Razor’s Edge
8.	WILSON PHILLIPS
-	Wilson Phillips
9.	BETTE MIDLER - So/ me People Lives
10.	GEORGE MICHAEL ~ Listen Without Preju-dice
ZA VEDNO Z NAMI
PRED 5 LETI TALKING HEADS
-	Road To Nowhere PRED 10 LETI
JOHN LENNON AND YOKO ONO — Starting Over
PRED 15 LETI QUEEN — Bohemian Rhapsody
GREG LAKE — I Believe In Father Christmas PRED 20 LETI GILBERT O’SULLIVAN
—	Nothing Rhymed
KONCERTI
V tujini koncertov ni okoli božiča, pri nas jih še vedno ni okoli Silvestrovega. Poslušajte plošče ali pojdite v tujino.
GLASBENI
VIDEO
NOVOSTI
MADONNA - The Collection
KATE BUSH - The Sensual World
NORTHSIDE - Northsi-de Live
RAZLIČNI - Glam Rock Three
RAZLIČNI - Happy Daze
STATUS QUO - Rocking All Over The Years
THE FALL - VHS8489
BILLY BRAGG - Which Side Are You On?
GEORGE MICHAEL — George Michael
NICK CAVE AND THE BAD SEEDS - The Road To God Knows Where
Nick Cave: sem bil na vrt’, sem videl smrt
LOKALISTI
PATARENI, šest 7" sin-glov, FALŠANJA KOL-’KO’S RECORDS
Prav gotovo zelo plodno leto zagrebškega noise core benda. Možgani, ki stojijo za tem, pripadajo genialnemu imbecilu, ki sliši na ime Ha-do. Sicer pa vse povedo naslovi:
FROM HERE TO ETERNITY-LIVE IN NEW PINGVINOVO (Patareni) WOW, SO PRETTY BOYS (Patareni/U. B. R.)
THE SPLIT NOIZ LIVE EP (Patareni/Extreme noise terror)
GOOD BYE, THE LEGENDS (Patareni/Anal cunt)
DEBILANA SESSIONS (Patareni/Total mošt projekt)
OVDJE JE TREBALO DA STOJI MOJE IME (Pa-tareni/S.D.A.)
Ni znano, če so vsi bendi, ki se poleg Patarenov pojavljajo na ploščah, obveščeni
o vinilnih izdajah, kar pa niti ni tako pomembno.
Patareni odhajajo v sanjsko deželo Ameriko, točneje v Boston, kaj se bo tam cedilo, bomo pa še videli. Za konec še naslov enega od njihovih komadov: OBRIJ ME MAJKO MOTORNOM PI-LOM. Vam je zdaj jasno?
PIVO OB MUZIKI
Takole pravijo: »Klub B 51 na Gerbičevi se je odločil razširiti svoj program s torkov in sred še na četrtke. To bodo večeri ROCK UNDERGROUND A, za katere bo programsko skrbel Marjan Ogrinc s sodelavci. Prvenstven namen teh večerov je vsaj enkrat tedensko ponuditi mestu Ljubljana netrendov-sko rock glasbo (R’N’R, Punk, Garage, HČ, post HC), ki jo bodo spremljale tudi druge dejavnosti: razstave vizualij, video in filmske projekcije, nastopi mlajših in neafirmiranih skupin ter karkoli, kar ne zanima, bolj uveljavljene institucije in posredovalce rock kulture.«
Antipod in hkrati konkurenca klubu K4 torej. Prav je tako. Bil je že skrajni čas.
REKLI SO
George Harrison: še eno pesmico?
Me HAMMER: »Ne načrtujem, da bi rapal še pri petdesetih. Lahko pa da bom še rapal pri štiridesetih.«
ROBERT PALMER: »So posebni dnevi, ko se sam sebi zdim prikupen. Kakšnih dvakrat ne leto.«
GEORGE HARRISON: »Rap glasba je le navadno kompjuterizirano govno. Poslušam Top Of The Pops in po treh pesmih se počutim, kot bi koga ubijal.«
ROBERT SMITH o tem, zakaj morda ne bo več hodil na turneje: »Po določenem času postanem malo trčen. To enostavno ni fer do moje žene.«
RINGO STARR: »Da, bil sem pri Beatles. Da, naredili smo nekaj odličnih plošč. Da, rad imam te fante. Ampak to je tudi vse.«
KAVA OB MUZIKI
Na tole bi gostje pili še več: L HAPPY MONDAYS — Kinky Groovy Afro
2.	THE FARM - All Together Now (Rocky And Diesel Mix)
Lee Mavers, The LA's: no, bomo še en pir?
3.	NED’S ATOMIC DUSTBIN - Kill Your Television
4.	WORLD OF TWIST - The Storm
5.	LUSH — Sweetness And Light
6.	THE LA’S - There She Goes
7.	CHAPTERHOUSE — Rain
8.	THE REAL PEOPLE — Windowpane
9.	PIXIES - Dig For Fire
10.	BLUR - She’s So High
/1 Know
KNJIGE
ILUZIJA BESED, Barbara Jakše in Stane Jeršič, fotografije na besedilo Ivana Cankarja Kakadu, Papirogra-fika Ljubljana 1990: BJ in SJ sodelujeta že od leta 1987. Njuna zadnja dela so bila razstavljena v uglednih evropskih muzejih in galerijah, vključena pa so tudi v elitne javne in privatne zbirke (iz podatkov na ovitku). Čeprav je eden od podnaslovov knjige tudi Umetniki Velenja in čeprav sta oba razstavljala tudi v velenjski Stiskami, je vsaj Jeršič, ki je lokalec, premalo znan in cenjen tudi na Celjskem. Kdaj ju bo kdo POVABIL v Celje?
TREND
1.	Cepiti, pa čeprav le drva
2.	Nepovabljen silvestrovati pri prijateljih in na njihove stroške
Zadnja steklenica iz zadnjega Free-Shopa
TV
GLEJTE
TVS 1, Klub klobuk, vsak dan do novega leta ob 9. uri - tako se znebite otrok. Prižgete jim televizor in pečete kekse.
NE GLEJTE
HTV 2, Nova doba, petek ob 23. uri. Se ne splača, ne gre za vaš časopis.
UBOJ POD DONAČKO GORO
Od pijače zavreta kri

V sredo popoldne je osta- zgrajeno hišo, nekaj deset Franc odšel po okrepčilo. Vr-reli Franc Kitak prišel k 24- metrov vstran od Štefanove nil se je s steklenico žganega, letnemu Štefanu Koresu rojstne hiše, sta delno prekri- Noč se je že bila spustila nad v Žetale. Do prve plošče la z deskami, potem pa je Donačko goro, ko sta stekle-
Domačija nad Žetalami pod Donačko goro, kjer živijo Štefanovi starši in bratje.
Kraj, kjer je obležal pretepeni Franc Kitak in ponoči umrl.
nico izsušila. Potem, kdo ve kako in zakaj, sta se stari Franc in mladi Štefan sprla.
Fišerjev pobič od bližnjih sosedov misli da zato, ker je hotel Franc pri Štefanu prenočiti. Kakorkoli, nekje sredi noči je beseda torej dala besedo, roka je proti roki zamahnila, Franc se je opotekel iz nedograjene hiše, Štefan je planil za njim in ga udaril z daljšim kolom. Potem se je vrnil v hišo in zaspal.
Zjutraj, malce zmačkan in slabe volje, je Štefan pogledal pred vhod. Tam je še vedno, na istem mestu, kjer je bil tepen, ležal Franc. Ponoči je' umrl zaradi podhladitve. V četrtek, tega dne je bilo, je eden Francetovih bratov tekel k telefonu in obvestil policijo. Franc jih je mirno počakal. Predali so ga preiskovalnemu sodniku, v petek pa na kraju, kjer naj bi Franc nazadnje obležal, opravili tudi rekonstrukcijo. Štefan je mirno sodeloval, pokazal, kaj in kako je bilo. Kar nekako sprijaznjen je bil z usodo, da mora pač plačati državi in človeškim zakonom za tisto, kar je storil. V terenskem vozilu; v katerega so naju s fotoreporterjem zapeljali nazaj do ceste, kjer sva morala v snegu pustiti avto, je Štefan spregovoril. »Tuje sam breg, vse moramo znositi gor, tamle delamo vodovod, lepo je tu gori.. « Vedel je, da bregov pod Donačko spet dolgo ne bo videl.
Nazadnje se je od njih ločil pred dobrima dvema letoma, ko je šel k vojakom. Ko se je vrnil, je bilo njegovo dekle nosečo z drugim. Spet se je zaposlil v celjski Cinkarni.
Štefan Kores na rekonstrukciji z usodno palico.
note stanovanjske hiše na garažo. Preiskovalni .sodnik
:/
»Zdaj bo tega leto dni,« pripoveduje njegov brat Gustl. »Štefan je postal nekam živčen, pričel je piti. Ko je bil pijan, se nisem maral z njim kregati.«
Soseda doli ob cesti, v hiši, kjer je imel nekoč mesnico rogatečki mesar Žarek, pripoveduje o Štefanu in starem Francu: »Franc Kitak je strašno pil. Ko je bil pijan, je bil do ljudi napadalen. Enkrat je menda nekam sunil enega pi-
smonošo, da je štiri otroke nepreskrbljene pustil na tem svetu. Pa devet let staža v zaporih je imel zaradi neke tatvine. Povrhu je bil pa še borec in se je vedno nekaj zgo-varjal na svoje zasluge.« In o Štefanu: »V redu fantje bil. Ko je šel na delavski avtobus, ki ustavi točno pred našo hišo, je vedno rekel: dober dan, teta. Samo pil ga je.preveč rad zadnje čase. Vam povem, pijanost, pijanost, pijanost je kriva te smrti.«
GRUBELIČ OŠKODOVAL KUPCE ZA 253 MILIJONOV DINARJEV
Tožilstvo
v akciji
V snegu je bil še dva dni po zločinu zaslediti sledove krvi.
Ljubljansko tožilstvo je zahtevalo preiskavo zoper Sandija Grubeliča, ker ga utemeljeno sumijo kaznivega dejanja — goljufije. Oškodovancev, ki so sklenili leasing pogodbe z Grubeličevima podjetjema Trend Form iz Višnje gore in Trend Inženiring iz Grosuplja, je kakih 5000. Razjarjenih in opeharjenih za 223.156.994 dinarjev.
Avtomobile, na katere kupci zaman čakajo, je obljubil že neštetokrat, zato upravičeno dvomimo tudi" v njegovo zadnjo obljubo. Nihče več ne verjame, da je Grubelič nekje v Italiji, kjer naj bi po njegovih zagotovitvah skušal priti
do avtomobilov.
Kupci iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Srbije niso dobili ne avtomobilov ne denarja. Marsikateri med njimi je ob vse prihranke, precej pa si jih je de-
na tiralica, ki velja za področje Slovenije in Hrvaške.
V zadnjih dveh mesecih je Odbor skupščine Republike Slovenije za varstvo potrošnikov primer Trend obravnaval petkrat. Možne rešitve za
nar sposodilo od znancev in opeharjene kupce so najbrž le prijateljev. Za leasing nakup v delnem poplačilu tistih, ki
se niso odločali bogati:
Tožilstvo je v zahtevi za preiskavo predlagalo za Grubeliča pripor, s tem pa tudi tiralico. O priporu in tiralici bo odločal preiskovalni sodnik, ko bo, če bo, uvedel kazenski postopek. Mednarodna tiralica za Grubeličem še ni razpisana, obstaja pa inter-
avtomobila niso prejeli. Odbor ugotavlja, da je reševanje tega primera izključno v pristojnosti pravosodnih organov. Izvršni svet zagotavlja, da bodo pristojni pravosodni organi zahteve upnikov Trenda prioritetno in pospešeno obravnavali. Upajmo, da velja enako tudi za Sandijeve polne žepe.
DANES SMO, JUTRI NISMO
Vsi šentjurski predsedniki
SIMON ZDOLŠEK, Slovenski krščanski demokrati, rojen 15, 6. 1965, po poklicu diplomant elektrotehnike, zaposlen v občinski upravi kot podpredsednik izvršnega sveta, neporočen, brez otrok, živi pri starših, je brez avta.
Stranka šteje okoli 350 članov, imajo tri poslance v družbenopolitičnem zboru in skupaj s predsednikom zbora tri v zboru krajevnih skupnosti.
Priljubljena jed: lignji.
Horoskop: DVOJČEK
MIRJAN BEVC, Stranka demokratične prenove, rojen 19. 2. 1955 po poklicu dipl. ekonomist, sedaj generalni direktor šentjurskega Alposa, je poročen, ima dva otroka, živi v svojem stanovanju in vozi Vugo 45.
V stranki je okoli 80 članov, v družbenopolitičnem zboru imajo 3 poslance, kar pomeni 20 odstotkov poslanskih mest.
Priljubljena jed: fižolova juha.
HOROSKOP: VODNAR
OTO PUNGARTNIK, Socialdemokratska zveza Slovenije: noče biti v Novi dobi.
RADO PALIR, Slovenska demokratska zveza, rojen 9. 1. 1940, po poklicu psiholog, zaposlen v vzgojni posvetovalnici Centra za socialno delo Celje, ima dva otroka, stanovanjsko hišo v Šentjurju, vozi ženin avto.
V stranki je okoli 40 članov, iz njihovih vrst je vodja Demosa.
Priljubljena jed: palačinke.
Horoskop: KOZOROG
LUDVIK MASTNAK, Socialistična stranka Slovenije, rojen 3. 8. 1941, po poklicu dipl. sociolog, zaposlen kot vodja šentjurske enote Svetovalno izobraževalnega centra Slovenske Konjice, je poročen, ima dva otroka, živi v stanovanju in vozi ford escort.
V stranki je okoli 80 članov, imajo po eno poslansko mesto v vseh treh zborih občinske skupščine.
Priljubljena jed: dobra kmečka juha.
HOROSKOP: LEV
ALENKA VRABIČ, Zeleni Slovenije, ro-' jena 6. 5. 1958, po poklicu dipl. pravnica, zaposlena v občinski upravi v Šentjurju, neporočena, brez otrok, v Šentjurju ima svojo hišo in vozi avto Vugo.
Stranke so ustanovili po volitvah, zato njeni člani nimajo poslanskih mest. Natančnega števila ne ve, ve pa, da imajo Zeleni v Šentjurju mnogo več simpatizerjev kot aktivnih članov.
Priljubljena jed: vprašanje jo je presenetilo, ker o jedi ne razmišlja veliko.
horoskop: BIK
DANILO MATUŠ, Liberalna stranka, rojen 7. 8. 1966, po poklicu je električar, zaposlen v Emovi tovarni kotlov v Šentjurju, še ni poročen, nima otrok, živi pri starših, avta nima.
V stranki je čez 200 članov, v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine imajo enega poslanca.
Priljubljena jed: testenine z mesom.
Horoskop: LEV
IVAN PEVEC, Slovenska kmečka zveza, rojen .31. 5. 1953, po poklicu kmet z lastno kmetijo, poročen, ima tri otroke, vozi avtomobil Lado.
V njegovi stranki je okoli 700 članov, imajo tri poslanska mesta v družbenopolitičnem zboru, pet v zboru krajevnih skupnosti in enega v zboru združenega dela. Skupaj s Šmarjem imajo poslanca v republiškem , parlamentu.
Priljubljena jed: rad ima domačo govejo juho, pražen krompir in solato, enako pa tudi zabeljen fižol s kislo repo ali zeljem.
HOROSKOP: DVOJČKA
MmmmmmmmmmmMmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmtMsmmg
I CIBIX d. o. o.
1
Salon pohištva in trgovina z mešanim blagom gjfe _ Diskoteka
- Trgovsko prevozno podjetje — Trgovina na debelo in drobno «	- Izvoz - Uvoz
— Grosistična prodaja pijač

SALON
POHIŠTVA
,C IB I’
Celje, Partizanska 5 tel.: 063/27-837
GIBI
§ (naročila od 00-24.00 na telefon (063/ || 770-108)
Štore, Prožinska vas 6
—	Bogata izbira: kuhinj, spalnic, dnevnih sob, sedežnih garnitur
—	Možnost kreditnega plačila na 6 mesecev brez pologa
—	Prodaja živil in pijače
Odprto od 9.00 do 18.00 sobota od 9.00 do 13.00
—	Bife odprt vsak dan od 7.00 do 22.00
—	Diskoteka odprta v petek in soboto od 21.00 do 3.00
tel.: 063/770-108
29. 12. 90 GOST VEČERA - ANSAMBEL DON JUAN
| VSEM OBISKOVALCEM ŽELIMO VESELE
1
I BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE!	^
JOČK VOLFAND: MORALA NKMORALK
Na denarju ni imena
PRISPEVEK K BIOGRAFIJI USPEŠNEGA POSLOVNEŽA V TREH SLIKAH
Jože Volfand je že v Evropi
Vljudno prosim, da v skladu z Zakonom o javnem obveščanju objavite sporočilo, ki se nanaša na 3. in 5. število Nove dobe. Gre za besedili Jože Volfand je že v Evropi (stran 11) in Jože Volfand: morala nemorale — Na denarju ni imena (stran 11).
Glavnega urednika Nove dobe Srečka Šrota in odgovornega urednika Janeza Severja želim prijazno spomniti na Zakon o javnem obveščanju. Tam piše, da ima novinar »pravico in dolžnost preverjati dobljene informacije in raziskovati dejstva, dogodke in pojave, o katerih poroča«, pa nadalje še to, da je treba med drugim spoštovati »načela novinarske etike«.
V obeh nepodpisanih, torej anonimnih besedilih je polno vsakršnih podtikanj, neresnic in zavestnega zavajanja javnosti. Z neprikrito ihto, kar je sicer povsem razumljiva človeška slabost, in s povsem razvidnimi motivi diskvalifikacije je zapisano toliko črno-belih nečednosti o meni in mojem delu, da se jih tudi navzlic najboljši volji ne more pustiti vnemar. Takega pisanja se ne da opravičiti niti s šibko profesionalnostjo novinarja ali urednika niti z njegovo moralo, saj sta oba teksta prepričljiv dokaz moralne nemorale Nove dobe. Je pa vse skupaj povrh še v navzkrižju z Zakonom o javnem obveščanju.
Tej šoli obrekovanja se da odgovoriti takole: da bi lahko na primer novinar natančno zvedel, koliko od 170 (!) dinarjev, kar plačajo gostje za
hotelsko večerjo na Celjskih večerih, dobijo organizatorji, koliko je kdo »nagrabil« pri katalogu Darilo, kdo »za debeli šop mark razmišlja, koliko mu še manjka, da bi uredil znameniti in tako dolgo zaščiteni - Vodni stolp« (!), kdo je dobil »posamezne kose različnega pohištva za svoj vikend in za druge potrebe, kot tudi razkošno kadrovsko stanovanje v sami soseščini Stefana Korošca« itd. Novinar bi vse to in še več zvedel, če bi vprašal ali bi bil pripravljen vprašati, če bi hotel zvedeti resnico ali dejstva. Pa ni hotel ne vprašati in ne zvedeti resnice. In to je naglavni greh Nove dobe, ki kar vsevprek sicer deli moralne lekcije. Škoda, ker je to preveč prozorno. Če se bom sam odločil izdajati zasebni časopis, kot je Nova doba, se bom takih »naglavnih grehov« izogibal v velikem loku, kajti tudi lokalna zgodovina je, kakorkoli se že vzame, zmeraj pravični sodnik.
Ne glede na to, da bo o tem, kaj so v tem konkretnem primeru neresnice in podtikanja, odločilo sodišče, naj se, to mislim iskreno, Novi dobi vseeno dobro piše. Več bo te in druge konkurence, lažje bo izbirati tisto, kar je dobro. Tudi med časopisi. Če pa morebiti kdo misli, v Novi dobi ali izza nje, da bo Celje brez Celjskih večerov ali pa da bodo onemogočili firmo, ki jim je konkurenčna in jim gre zato v nos, se moti. To je upanje, ki se lahko že kar zdaj spremeni v spomin.
JOŽE VOLFAND, Celje
KDO JE NAJBOLJ SLEP?
Slepci se postrani gledajo
Da se med seboj bolje pozna-rtio in lažje sodelujemo, se moramo medsebojno stalno informirati z govorjeno in pisano besedo. V tej obilici informacij pa moramo biti toliko korektni, da se ne obremenjujemo s prevelikimi neskladnostmi, ki se porajajo v glavah, ali cel z neumnostmi in lažmi.
Medobčinska organizacija slepih in slabovidnih Celje je oblika samoorganiziranja oseb z okvaro vida iz osmih občin celjske regije. Sama organiziranost pove, da se združujemo, povezujemo in organiziramo sami zaradi skupnih interesov in problemov, ki so za nas specifični in jih tako povezani lažje in uspešneje rešujemo.
Tako se tudi naša dejavnost sklada in prilagaja interesom in problemom članov. Temeljne usmeritve za delo sprejema članstvo na letnih zborih, delo pa
vodi 11-članski Izvršni odbor in 5 zelo aktivnih komisije po posameznih interesnih področjih.
Organizacija ima zaposlenega enega delavca tajnika, njegova dela so zelo raznolika, od tehnič-no-administrativnih del, del socialnega delavca, do voznika, spremljevalca, čitalca, itd. V drugi polovici letošnjega leta pa nam je bila v pomoč tudi pripravnica s srednjo strokovno izobrazbo. Da jo sprejmemo v pripravništvo je zaprosil Zavod za zaposlovanje Celje, ki tudi krije stroške zanjo.
Naš osnovni namen zaradi česar se sploh združujemo je:
- da dosežemo za nas, torej za slepe ali širše za vse osebe z okvaro vida času in okolju ustrezno emancipacijo in primeren življenjski standard.
Ob spoznanju naravne človeške zakonitosti, da človek toliko
velja kolikor od sebe da. moramo tudi mi najprej kaj od sebe dati, potem šele iskati.
Da to lahko dosegamo se moramo maksimalno izobraziti, torej duševno in telesno izoblikovati in to potem tudi vzdrževati z delom in vsestranskimi aktivnostmi. Pri tem pa potrebujemo vso literaturo v nam dostopni tehniki - braillevi pisavi in zvočnih zapisih ter celo vrsto pomagal m tehničnih pripomočkov za premeščanje bariere. ki jo pri človeku predstavlja izguba komunikacijskega sredstva katerega predstavlja vid.
Pri teh aktivnostih v naši organizaciji zasledujemo načela konvencije Mednarodne organizacije dela o varstvu invalidnih oseb št. 159 iz leta 1983, ratificirani tudi v naši državi. Ta načela so v tem, da je invalidom treba nuditi maksimalne možnosti za izobraževanje. zaposlitev in napredovanje. Sem pa sodi tudi ustrezna socialna vzgoja, da se invalidi tega poslužujejo.
Seveda pa uspemo invalidi v večini dosegati le minimalne plače in pokojnine. Ob tem pa je življenje za invalida dražje, zato vsepovsod v svetu poznajo posebno varstvo invalidov za izboljšanje njihovega življenjskega standarda. Tudi pri nas imamo vrsto oblik invalidskega varstva, ki je pa neustrezno in premajhno. zlasti za t. i. druge invalide, kamor spadajo vsi, ki so postali invalidi izven delovnega razmerja ali vojaške obveznosti.
Tako se v naši organizaciji odločno zavzemamo, da se v novi državi že v Ustavi postavi pravni temelj za kasnejše ustrezno invalidsko varstvo, kjer bo glavni kriterij teža invalidnosti in ne vzrok nastanka invalidnosti.
Vsem poslancem in drugim občanom, ki nas v tem podpirajo, se iskreno zahvaljujemo.
V kolikor bomo uspeli ustariti ustrezno socialno varnost za invalide! predstavlja to tudi občutk varnosti za relativno zdrave državljane, ki so vsi potencialni kandidati, da postanejo invalidi.
Pred kratkm je bilo v Novi do-
bi objavljeno pisanje o nekaterih »razmišljanjih«, ki pa ne zasluži odgovora, ker je očiten namen razvrednotenja in žalitev in to brez vsakih argumentov.
Seveda kdor dela tudi greši. Zato pa vabimo nepodpisanega pisca (v njegov dober namen, da pomaga seznanjati in razsveljeva-ti ljudi o tem, da na približno 700 prebivalcev pri nas živi 1 slep ali z močno okvaro vida, ki ima takšne ali drugačne probleme, ne dvomimo) naj poišče argumentirane vire za svoje pisanje pri naši organizaciji, oz. pri naših res aktivnih in izobraženih slepih.
Zvedel bo npr.:
-	da smo celoten čist izkupiček v višini 6200,00 din od humanitarnega koncerta dne 23. 11. 1990 razdelili poplavljenim članom v celjski regiji.
-	da v zadnjih letih zaradi pomanjkanja denarja ne uspevamo v Sloveniji naših slepih opremljati z visoko kvalitetnimi elektronskimi pripomočki, ki ustrezno usposobljenim slepim močno pomagajo pri premagovanju bariere. je pa njihova cena od 5000 do 50.000 DEM,
-	da je Zveza slepih Slovenije uspela v tem letu uvoziti le 45 zvočnih kalkulatorjev, rabili bi jih pa najmanj 1500,
-	da je pravica do oprostitve promentega davka pri nakupu osebnega vozial za invalida strogo osebna pravica in jo lahko uveljavlja le vsak sam in se »šu-šljanje«, da je tajnik organizacije omogočil nabavo brez davka, nanaša le na njegovo pomoč v postopku upravičencem. In še nič-koliko drugih stvari bo lahko zvedel, tako da mu zanimivo pisanje gotovo ne bo težko.
Na koncu naj nam bo dovoljeno, da vsem občanom in organizacijam v celjski regiji, ki so že in še bodo kakorkoli sodelovali s slepimi, želimo Srečo in zdravo novo leto, v novi državnosti pa veliko poleta!
IZVRŠNI ODBOR MEDOBČINSKE
ORGANIZACIJE SLEPIH IN SLABOVIDNIH CELJE
PO ODLOČITVI USTAVNEGA SODIŠČA O OBČINSKEM NAKUPU STANOVANJ EMO
Velika prevara je uspela________________
Vas in bralce vašega časopisa obveščam, da so se avtorju članka prikradle netočnosti v omenjenem članku, kjer navaja moje ime. V komisijo za družbeni nadzor nisem bil izvoljen kot predstavnik SDK, ampak kot občan, zato je povezovanje dela v komisiji s službo ne-
umestno.
Glede glasovanja o omenjenem odloku pa pripominjam, da dne 26. 12. 1989, ko se je odlok sprejemal, nisem bil prisoten v skupščini in zato nisem mogel glasovati ne ZA in ne PROTI.
FRANC PREPADNIK, Celje
Protest
Spoštovani,
V prepričanju, da večina novinarjev celjskega aktiva DNS podrobno prebira vaš časopis, vas prosim, da objavite zapis, ki ga je kolegica Mira Gorenšek naslovila na
celjski aktiv. Poučila nas je, da namen tovarniških glasil ni v tem, da bi s podatki informirali javnost.
S spoštovanjem
MARLEN PREMŠAK predsednica Aktiva Celje
DRUŠTVO NOVINARJEV SLOVENIJE AKTIV Celje, Protest:
Že nekaj let ugotavljam, da nekateri novinarji v Celju izkoriščajo časopis »Cinkar-nar« za vir podatkov za svoje komentarje, ne da bi navedli vir. Prav to se je zgodilo tudi brati v prispevku »Pred novo ger-pisa! manizacijo« v Novi dobi iz 14. novembra 1990. Pri vodstvu Cinkarne sem preverila, da teh podatkov ni podal nihče drug, vse pa jih je moč razbrati v 3. in 4. številki »Cinkarnarja«. Novinar je
uporabljene podatke le po svoje komentiral.
Menim, da bi novinar moral priti k odgovornim v Cinkarno in jim zastaviti vprašanja, pa četudi bi dobil enake odgovore oziroma podatke, ne pa podatke enostavno po-'	' iz tovarniškega časo-
Proti takemu ravnanju protestiram in želim, da moj protest posredujete vsem novinarjem v Celju.
Lepo pozdravljeni!
MIRA GORENŠEK, članica DNS in aktiva Celje
Konec naše prihodnosti
Tehnologija je seveda precej širša, toda roboti so samo prvi val velike vojske avtomatiziranih delavcev z zelo omejenimi možnostmi. Da bi bili »zreli«, bi potrebovali odločilno lastnost, kot sta vid in občutje. To bo druga generacija robotov, ki bo na pohodu v zadnjih desetih letih tega tisočletja. Ko že gluhi roboti spreminjajo svet, ga bodo roboti, ki vidijo, še znantno bolj. Z lahkoto bodo spreminjali proizvodne procese, lahko bodo spraševali, če se bo na tekočem traku pojavil kak poškodovan del, ali celo ustavili trak, če bo grozila nevarna okvara itd. IBM in Texas Instruments že imata v svojih tovarnah robote, ki sestavljajo računalnike in polprevodnike. Naslednji korak v razvoju robotike, bo narediti robot, ki bo lahko montiral posamezne dele na tekočem traku.
Kdorkoli bo že dobil tekmo za prihodnjo generacijo inteligentnih robotov, bo prevzel vodstvo v razvoju tovarn brez delavcev. Kajti robot, ki vidi, lahko spreminja svoje ponašanje in se prilagodi okolju, to pa je bistvo tega, kar je znano na Japonskem kot fleksibilna produkcijska enota. Z lastnim vidom in kompletnimi računalniškimi možgani bodo roboti postali srce povsem avtomatiziranih tovarn. Taka tovarna bo seveda ustvarjala večji dobiček kot katerakoli klasična, vodili jo bodo prek mini računalnikov neposredno iz prodajnih prostorov. Popolnoma avtomatizirana delovna mesta bodo povezana z velikimi računalniki, ki bodo delali od nadzornega osebja do direktorja, najvišji nadzorniki podjetja bodo imeli celo pregled nad dogajanjem za tekočimi trakovi v tovarnah po deželi. Seveda bo to bistveno zmanjšalo zaposlenost. Ko so, na primer, ustavili tekoči trak v neki strojni tovarni v ZDA, se je zmanjšalo število delovnih mest za 30 odstotkov. V visoko robotiziranih tovarnah bodo lahko povečali proizvodnjo za 400 odstotkov, ob tem pa zmanjšali število zaposlenih kot si komaj predstavljamo. Prizadeta bo celo tako imenovana storitvena industrija, ki je v sedemdesetih letih obetala na milijone novih delovnih mest. Japonci so naredili robot Me Donald’s, ki pripravlja hamburgerje, servira coca colo in menjava denar. Barmane so nadomestili roboti, ki mešajo cocktaile. Gre za tehnologijo, ki prinaša ogromne žrtve, brezposelnost in socialna vprašanja, s katerimi se bodo ukvarjali v 21. stoletju.
Biotehnika in tovarne bakterij
Več desetletij je Amerika uživala ugled svetovalnega središča avtomobilske industrije. Nemčija je bila znana kot center inženiringa. Toda časi, ko so letno zamenjali le en avtomobilski model, so že zdavnaj mimo. Minil je tudi čas mehanskih inženiringov. Prihaja pa obdobje biotehnike. To je mogočna in razširjena tehnologija, ki bo spremenila svet, tako farmacevtsko, živilsko kot kemično industrijo. Posegla bo v rudarstvo, uniči lahko celo trgovanje z energijo, kot ga poznamo danes. Odločila bo, kako dolgo in s kom bomo živeli. Biotehnika bo ustvarjala novo življenje in spreminjala naše. V splošnem je obstajala že od nekdaj. Gojenje živali, razvijanje novih vrst žita, pridobivanje kvasa za kruh, proizvodnja jogurta - pri vsem tem lahko človek manipulira z geni. Tisoče let je trajalo, preden je lahko vzredil krave, konje, pse, mačke. Pšenica, koruza, ječmen, grozdje, riž so se vedno znova spreminjali. Če ne bi manipulirali z njimi, ne bi bilo pizze, piva, vina, sira.
Toda te tradicionalne metode so zelo omejene, saj so odvisne predvsem od časa. Zahtevajo da se spremeni celoten živeči organizem, četudi je cilj spremembe le spremenil celoten živeči organizem, četudi je cilj spremembe le spreme-njenost ene same značilnosti. Postopki v biotehniki so kratki, porabijo le malo energije in kar je najvažnejše, omogočajo proizvodnjo povsem novih bioloških produktov, ki se ravnajo po potrebah koristnikov. Biotehnika pomeni, da človek cepi gena dveh različnih organizmov. Gen vsebuje osnovno zgradbo vsake celice, to je materij življenja. Kot program software, ki ukazuje računalnikom, kaj morajo storiti, gen ukazuje celici, kako naj se ponaša in kaj naj dela. Na primer, biotehniki izločijo gen, ki daje celici ukaz, da proizvaja alkohol, in ga združijo z drugimi organizmom, za katerega je značilna hitra rast. Druga bakterija sledi navodilu vsajenega gena in postane miniaturna tovarna za proizvodnjo alkohola.
Takšna tovarna seveda ni plod domišljije. National Destil-lers and Chemical Corporation v ZDA je zgradila obrat za 100 milijonov dolarjev, v katerem bakterije proizvedejo 40 milijonov galon etanola letno za pogonske namene. Druga družba dejansko izkorišča novo obliko življenja, nastalo s pomočjo manipulacije z geni kvasa. Še pred kratkim so si lahko biokemiki kaj takega predstavljali samo v domišljiji.
Etanol, metanol, etilen glikol in ducat drugih osnovnih elementov, iz katerih se sestoji naš svet plastike, plastičnih nakupovalnih vrečk, oblek, umetnih mas itd. pridobivajo iz nafte. Pri tem pozabljajo, da ta ni samo pogonsko sredstvo, ampak je pomembna surovina, ki jo je mogoče razstaviti na vrsto enostavnejših delov, te pa zopet sestaviti in iz njih narediti različne kemikalije. Toda dandanes, ko je nafta draga, so seveda tudi stroški za take postopke izredno visoki. In tu je biotehnika, ki lahko bistveno zreducira in poceni postopke, potrebne za proizvodnjo plastike in kemikalij, zniža ceno nafte kot pogonskega goriva, lahko pa tudi proizvede velike količine alkohola ali drugih tovarn. Enako manipulacijo z geni, ki jo uporabljajo pri pridobivanju alkohola in drugih kemikalij, lahko uporabijo tudi za pridobivanje insu-lina in inferona. Kot kaže, bo kmalu mogoče zgraditi tovarno za proizvodnjo gorljivih snovi, ki jih bodo uporabljali kot nadomestno energijo za nafto.	(Dalje)
KARO JE ZADOLŽEN YU STIP
So podjetniki novega kova v škripcih?
Nace Krumpak, znani celjski podjetnik in njegova firma Yu-Stip sta še pred poldrugim letom veljala za prvo lastovko, ki naj bi napovedovala razcvet podjetništva pri nas. Firma je bila na dobrem glasu, imela je dovolj denarja, podpirala je (finančno) celjski rokomet, alpinizem in tudi druge športne in ljubiteljske dejavnosti. Imela pa je tudi pogumno, velikopotezne načrte, s katerimi naj bi osvojila tako jug kot sever in segla na Vzhod, kjer podjetnike sprejemajo z odprtimi rokami.
. Yu-Stipov imidž je danes čisto drugačen; firma je prišla na glas, da je nelikvidna, do grla zadolžena, da se ji podirajo načrti kot domine. O tem smo se pogovarjali z Nacetom Krumpakom, predsednikom in največjim delničarjem Yu-Stipg.
Nova doba: Stari projekti se vam podirajo, vi pa vseeno rinete naprej v nove projekte. Če se ne motim, je ta čas poleg hotela na Madžarskem najbolj aktualen Albatros. Kakšen projekt je to?
Nace Krumpak: »Albatros je sestavljen iz dveh delov. En del predstavlja »Metro« kot ga imajo v Gradcu. Ta del zna biti finančno zelo atraktiven in konkurenčen avstrijskemu Metroju. Drugi del je vzorčna in kataloška prodaja izdelkov obrtnikov. Obrtniki sami so premajhni, da bi prišli sami na trg, mora jim nekdo pomagati.«
Nova doba: Kako daleč pa ste z načrti za Albatros?
Nace Krumpak: »Narejen je predelaborat, sicer pa Albatros čaka, da ga bo Yu-Stip sposoben izpeljati do definitivne faze.«
Nova doba: Čakate zaradi prazne blagajne?
Nace Krumpak: »Tudi.«
Nova doba: Koliko pa bi stala realizacija tega projekta?
Nace Krumpak: »Milijon nemških mark.«
Nova doba: Torej drži, da ste do vratu v dolgovih?
Nace Krumpak: »Ne, sploh ne. Yu-Stip ni zapufana firma, smo pa ves čas na robu likvidnosti. Toda marsikatera druga firma je veliko bolj nelikvidna, pa ni na tako slabem glasu.«
Nova doba: Zakaj pa ste potem vi na tako slabem glasu?
Nace Krumpak: »Ne vem. Verjetno gremo komu v Celju precej na jetra. Danes ni problem, če si dolžan velike denarje, vse težave se začnejo pri majhnih zneskih, ki jih ne plačaš pravočasno. Taki upniki te najbolj osirajo.«
Nova doba: Komu pa ste dolžni v Celju?
Nace Krumpak: »Naši net-to dolgovi so v bivši stavbi SDK. Približno milijon mark smo vložili vanjo. Bomo pa večji del tega odprodali. Nekaj smo še dolžni Zavarovalnici, drugim pa nič.«
Nova doba: Vseeno pa niste zanikali, da ste likvidnostno v precejšnjih težavah. To pomeni, da projekti, ki ste se jih lotevali, le niso bili tako dobri?
Nace Krumpak: »Premoženjsko smo mi zelo dobro firma. Nas pa trenutno tepejo projekti na Svetem Štefanu (apartmajsko naselje), hotel, ki ga gradimo skupaj z Bosanci v Poreču, kot sem že rekel, pa vlagamo velike finančne napore, da zagotovimo prostore za Štajersko banko obrti in drobnega gospodarstva.«
Nova doba: »Na koliko pa je potem ocenjeno premoženje vaše firme, če to ni skrivnost?
Nace Krumpak: »Na cca 2 milijona nemških mark.«
Nova doba: Se vam ne zdi, da ste bili prepogoltni in ste hoteli imeti vse, zdaj pa je odeja prekratka, da bi se pokrili z njo?
Nace Krumpak: »Sploh ne. V normalnih pogojih poslovanja mi takšnih težav sploh ne bi imeli. V tej splošni likvidnostni situaciji pa smo se morali lotiti programskega reduciranja. Skratka, sprejemamo filozofijo, da je bolje poslovati ožje in ne bankroti-
rati. Mi lahko zapremo gobico in pol leta nič ne delamo, ampak samo čakamo na normalne pogoje poslovanja. Ampak to bi bila najbolj nora odločitev. Najprej se leto ali dve cufaš, da bi dobil projekt, potem pa bi naj vse skupaj pustil. To so strahovito težke odločitve.«
Nova doba: Se vam ne zdi, da ste v svojih projektih tudi nekoliko zašli. Vse_ gradnje ob morju - Sveti Štefan in Poreč ter še prej Bijela Školjka v Črni gori - se vam, kot se zdi, zdaj strahovito otepajo. Še pred letom dni je direktor vašega Inženiringa izjavil, da ima Yu-Stip kot firma srečo, ker znate Vi vnaprej prevideti, kaj se bo zgodilo na ekonomskem področju. V tem primeru ravno ni bilo tako?
Nace Krumpak: »Mi smo
šli na jug, ker je bila naša firma od vsega začetka koncipirana kot spremljajoča dejavnost jugoslovanskega turizma. Jugoslovanskega zato, ker je slovenskega bolj malo. Koncept je postal problematičen zaradi politike, ne pa ekonomske neustreznosti. Mi se z juga umikamo, vendar ne gre tako hitro. Verjetno bomo našli način, da bomo projekte — kakšnih dvajset jih je — prodali prav poceni v druge sredine.«
Nova doba: Bi bil Yu-Stip v boljšem položaju, če ne bi bilo takšne politične situacije?
Nace Krumpak: »Poglejte, nas je Cankarjev dom stal 300 tisoč mark. Za Bijelo Školjko smo imeli že dogovorjeno prodajo v Srbijo, a se je v hipu vse zrušilo. Nasploh so-„ dim, da politiki premalo sprašujejo menedžerje, ko se odločajo.«
Nova doba: Bijela Školjka je bila torej izguba?
Nace Krumpak: »Ja. Namesto velikega posla smo naredili izgubo.«
Nova doba: »Kaj pa hotel v Poreču?
Nace Krumpak: »V tem
projektu smo mi noter z 1,5 milijona mark, Bosanci pa s 5 milijoni. Mi in Bosanci
Zavod SRC GOLOVEC Dečkova 1, CELJE
prireja
SILVESTRSKO NOČ v dvorani Golovec
31. 12. 1990 ob 20. uri
za vse, ki želijo novo leto pričakati v prijetnem in veselem vzdušju.
ZA ZABAVO BO POŠKRBEL: ansambel KO. KO s pevko Heleno Blagne Bogat srečolov
Vsaka petdeseta vstopnica nagrajena Presenečenje!
NOVOST!!!'
dostopnih ccir h lahk° prinCSte S SCb°J oziroma lahko kor>stite gostinsko ponudbo Golovca po CENA VSTOPNICE SAMO 2(H) din
Preprodaja vstopnic pri blagajni bazena Golovec vsak dan od 8. do 20.00 ure. Predlagamo rezervacijo vstopnic z možnostjo rezervacij skupinskega omizja za vašo skupino. Vstopnica vam zagotavlja sedež in. seveda, kakovosten in prijeten program Vse informacije po telefonu 33-233 int. 25.
VIDIMO SE V GOLOVCU!
delamo, Srbi in Hrvati pa se kregajo; Hrvati ne dajo Srbom v najem zemljišča. Zato že celo leto bežijo z juga države. Nihče pa ne ve, kaj bo z lastništvom v drugih republikah. Računamo, da bomo dobili polovico nazaj, torej bomo ob polovico zaslužka. Zdaj se poskušamo zasidrati v Portorožu in na Madžarskem.«
Nova doba: Torej Sveti Štefan tudi odprodajate?
Nace Krumpak: »To je sicer zelo atraktiven in obetaven projekt, moje mnenje pa je, da se znebimo tudi tega. Imamo še več zanimivih ponudb z juga države. A, kot sem rekel, mi bežimo z juga.«
Nova doba: In sva spet pri projektu Albatros. Po eni strani pravite, da ste sprejeli filozofijo ožjega poslovanja oziroma reduciranja programov, po drugi strani pa se spet lotevate velikega projekta?
Nace Krumpak: »Albatros je velika stvar in se ga je vredno lotiti.«
Nova doba: Pa se vam ne zdi, da je Avstrija in graški Metro preblizu.?
Nace Krumpak: »Ravno zaradi Avstrije se mi odločamo za ta projekt. Avstrijski trgovci so znani zaradi visokih marž, nam pa ni treba preko Avstrije, Švice in Italije uvažati, na primer, japonsko ali korejsko blago, če to lahko naredimo neposredno.«
Nova doba: Kaj pa konkurenca številnih malih trgovin, ki so zrasle v zadnjem času?
Nace Krumpak: »Ne morejo biti konkurenčne, ker nabavljajo blago iz druge, tretje roke ali pa švercajo.«
Nova doba: Kje pa bo stal ta naš »Metro«?
Nace Krumpak: »Najverjetneje v Mariboru. Mi smo sanirali opekarno Košaki in lani vložili 1,7 milijona dinarjev, kar je sedaj veliko vredno.«
Nova doba: Zakaj Maribor in Celje? Saj ste vendar celjska firma .
Nace Krumpak: »Zdi se, da nam je Maribor veliko bol'
naklonjen. Celje ni prijetno mesto za kakršnekoli novosti. Nam pa je zmanjkalo debele kože.«
Nova doba: Vseeno pa je predprojekt narejen za Celje?
Nace Krumpak: »Res je. Naredil ga je Pavle Podlesnik.«
Nova doba: Je še kdo v tem projektu? Mislim finančno.
Nace Krumpak: »Zaenkrat samo mi.«
Nova doba: Kako pa boste potem zbrali denar?
Nace Krumpak:	»Tega
problema se niti ne bi ustrašil.«
Nova doba: Kaj pa drugi del projekta Albatros?
Nace Krumpak: »Mi si bomo prizadevali, da ustanovimo marketinški center drobnega gospodarstva za Celje s širšo okolico. Poglejte, že dolgo govorimo o vlaganju v razvoj, a so to vse samo jajca. Vprašajte banke, koliko so dale za razvojne projek-
te v zadnjih letih. Nič! Vsi imajo polna usta razvijanja in zaposlovanja v drobnem gospodarstvu, nihče pa se ne vpraša, kje dobiti 100 tisoč mark za eno novo delovno mesto. Vsi vemo, kaj hočemo, na celi črti pa nas zmanjka, ko je to treba spraviti v življenje. Tu bi lahko Štajerska banka ogromno naredila in zato je tako pomembno, da jo ustanovimo.«
Nova doba: Kaj pa hotel, ki ga boste gradili na Madžarskem?
Nace Krumpak: »Mi smo
stvari pripeljali do idejnega projekta s svojim denarjem, sedaj pa pridejo večji stroški. Kakšnih 500 tisoč mark bi potrebovali. Zato tudi prodajamo svoje premoženje, čeprav bi lahko dobili denar od našega avstrijskega partnerja - 10 milijonov mark - a ne moremo dobiti garancije naših bank.«
Nova doba: Človeku se zvrti, ko kar naprej govorite o milijonih mark.
Nace Krumpak: »Mogoče pa nas imajo ravno zato nekateri v želodcu, ker se lotevamo velikih in perspektivnih projektov.«
Nova doba: Pa kdo vas ima v želodcu?
Nace Krumpak: »Ne bi rad govoril o imenih, je pa dejstvo, da gremo nekaterim v Celju nekoliko na jetra. Tudi Vam, verjetno. Novi dobi, mislim.«
»soeoeoooooBooocopoooooocoaoooooooooeooe«
.dipl. kozmetičarka
ALENKA
MARGUČ
KOZMETIKA
PEDIKURA
ZDRAVLJENJE CELULITA
SOLARIJ
MASAŽA
DROGERIJA
MYO LIFT
Prijetno vznemirjeni smo v teh trenutkih, ob koncu leta, ko se oziramo po prehojeni poti in vrednotimo narejeno in načrtujemo prihodnost. Preveva nas ponos in veselje, da smo sodelovali, zato vam želimo Vesele praznike in Srečno Novo leto 1991!
TRBOVC JAKOB Teharje 23 b
želi vsem svojim strankam vesele praznike in srečno 1991
r^~——n
AVTOBRANCE j — LAŠKO d. o. o. i
0	tel - fax.: 063-731-282
S Prodaja novih in rabljenih vozil po sistemu staro za novo.
1
I VW - TAS - AUDI - Opel IDA | Chewrolet — Trakker — Jepp
Ze^'mo vesele Božične in Novoletne praznike ter srečno vožnjo v letu
>°ogc,a,acog,s,g,sc,si0,0isc,aoc^,c,a|aoso<soa»goeoocosc»a»oooo»oooooiooooooo
J
Rim: Zagrebški kardinal Franjo Kuharič se je zavzel za rehabilitacijo Alojzija Stepinca.
Washington: V Meridian House International se je predstavilo petnajst jugoslovanskih grafikov.
Bagdad: Zavračanje pogovorov vodi v vojaški spopad. Do pogovora med J. Bakerjem in S. Huseinom ne bo prišlo.
Berlin: Dokončno ste prenehala oddajati oba programa vzhodnonemške televizije.
Peking: Kitajska vojska je vedno bolj samozavestna sila. Oficirji se morajo poglabljati v maoističe učbenike.
Moskva: Ena od poslank je na zveznem kongresu pozvala Gorbačova, naj odstopi. Na koncu o zaupnici predsedniku niso glasovali.
Dunaj: Avstrija je dobila novo velikokoalicijsko vlado. Šteje 20 članov in ponovno jo vodi kancler Franz Vranitzky.
Bruselj: Evropska skupnost izraža podporo celovitosti države in Markovičevemu programu.
Rim: Papež je obsodil svetoskrunsko kontracepcijo in vsa naravna sredstva, uporabljena za preprečevanje spočetja. To je občutljiva tema, pri kateri Cerkev ni enotna.
Sofija: Bolgarija dobiva pomoč v živežu. Prvi so prišli tovornjaki, ki jih je v okviru humanitarne pomoči poslala grška vlada.
Tirana: V Albaniji so izročili sodišču 157 demonstrantov. Uvajajo stroge ukrepe za vzpostavitev javnega reda.
Moskva: Krimska avtonomija razjeda Ukrajino. Rusko govoreča priseljenska večina je oklicala avtonomno republiko.
Bagdad: Irak se pripravlja na vojno, pogajanj pa noče.
Dunaj: Rupel in Bučar sta Aloisu Mocku razložila namene Slovenije po plebiscitu in mu vročila pismo o nameri.
Bruselj: Evropska skupnost obljublja posojilo. V okviru tretjega finančnega protokola naj bi Jugoslavija dobila 807 milijonov ekujev posojila.
Tirana: Poraja se sum, ali je upor v Albaniji pripravil režim sam. Po nekaterih informacijah je več »nadzorovanega nezadovoljstva« treba šele pričakovait.
Bonn: Politična kariera zadnjega vzhodnonemškega premiera je pri kraju. Lothar de Maizier je sodeloval z zloglasno policijo Stasi.
Pariz: Začel se je 27. kongres francoske komunistične partije, na katerem je pričakovati potrditev trde linije.
Moskva: Konec diktata Kremlja. Jelcin je ostro napadel center in Gorbačova. Republike naj bi postale pobudnice sprememb.
Trst: Dinar izginja s tržaških tečajnih list. Marsikje ga ne odkupujejo, drugod je vrednost močno padla.
London: Grozodejstva iraške soldateske v Kuvajtu. Amnesty International razkriva pretresljive podatke o stotinah umorjenih in mučenih ter tisočih zaprtih.
New York: Zabeležili so rekorden deficit. Oktobrski primanjkljaj v ZDA je bil za 24 odstotkov večji od septembrskega.
Tirana: Opozicija v Albaniji terja korenite reforme. Očitno je obsojanje komunistične diktature.
Varšava: Walensa sestavlja vlado, katere glavna naloga bo pospešiti razpis parlamentarnih volitev. Poraženi Mazowiecki skuša sestaviti opozicijski blok.
Moskva: Eduard Ševardnadze je odstopil s položaja. Sovjetski zunanji minister se umika, da bi »zavrl diktaturo«,
Bonn: V rajhstagu je bila prva seja vsenemškega bunde-staga. Na kbnstituitivni seji je bila za predsednico znova izvoljena Rita Stissmuth.
Nairobi: Generalna skupščina Združenih narodov je sprejela resolucijo, v kateri je ošibala apartheid.
Nairobi: Afrika zahteva od razvitih plačilo za suženjsko delo. Šlo naj bi za podobne reparacije, kakršne je moralna plačati Nemčija za nacistične zločine nad Židi.
London: Financial Times temeljito analizira gospodarske in politične razmere v Jugoslaviji in dvomi, ali bo predsednik vlade mogel izpeljati reformo.
Trst: V Rimu so izglasovali zakon o obmejnih območjih. Furlaniji-Julijska krajina dobi za sodelovanje s Srednjo Evropo, Balkanom in SZ 800 milijard lir.
Moskva: Nekateri poslanci pozivajo Gorbačova k ločitvi od tistih, ki jih omenja Ševardnadze, drugi pa zahtevajo zaščito komunističnega sistema.
Bagdad: Iraški minister trdi, da se ne bodo umaknili. Ves Bagdad je bil kot izumrl, v vajah za simulirano evakuacijo je sodelovalo milijon ljudi.
New York: Varnostni svet je po treh tednih naposled sprejel resolucijo, s katero obsoja ravnanje Izraela na zasedenem ozemlju.
Varšava: Je Poljska pred krizo? Pred ustoličenjem novega predsednika se ne ve ne za možnega premiera ne za sestavo vlade.
Celovec: Koroški Heimatdienst je v škripcih. Množijo se znamenja, ki kažejo, da je najbolj protislovenska organizacija na Koroškem v težavah.
Albanija na
zgodovinskem razpotju?
Ameriški State Department ocenjuje, da se nahaja Albanija na zgodovinskem razpotju, med izolacijo in boljšimi odnosi z Zahodom. Odločitev oblasti v Tirani, da dovolijo ustanovitev opozicijskih strank, je po mnenju predstavnika State Depart-menta Richarda Bouchera znak pozitivnih sprememb.
Ocenjuje, da je prihodnost Albanije v primeru, da albanski voditelji izberejo represijo, samo nadaljnja izolacija in ekonomsko nazadovanje. Mirne spremembe pa naj bi pomenile nov začetek, pot k večji svobodi in napredku.
Albanske oblasti in predstavniki novoosnovane opozicije trdijo, da v nedavnih neredih ni bilo mrtvih. Skupina albanskih ubežnikov v Lyonu pa zatrjuje na osnovi telefonskih pogovorov s člani družin v Albaniji, da je bilo ubitih več deset demonstrantov in na stotine ranjenih. Eden izmed ubežnikov je izjavil, da je bilo samo v Elbasanu 30 mrtvih in več kot 200 ranjenih.
Novinar AFP, eden redkih, ki so mu albanske oblasti dovolile vstop v državo po nemirih, pravi, da so v Ska-dru na slehernem koraku vidne posledice protestnih manifestacij. V središču mesta so demonstranti z dinamitom razstrelili kip ustanovitelja socialistične Albanije Envera Hoxhe. Prodajalne, knjižnice, restavracije in lekarne so razbite in okradene. Časopisni kioski so zažgani, prizane-
sli niso niti etnografskemu muzeju. Novinar trdi, da so na zgradbi Radia Skadar luknje od metkov vse do tretjega nadstropja. Štirideset demonstrantov je v zaporu in možno je, da bodo obsojeni na smrt. Vojne in policijske patrole so prisotne povsod.
Funkcionar vladajoče Albanske partije dela iz Skadra Dashamir Dini je za nastanek nemirov obdolžil Srbijo in tuje obveščevalne službe, ki nasprotujejo demokratizaciji v Albaniji. Pritrjuje mu dr. Šali Berisha, vodja Demokratične stranke Albanije, in izraža prepričanje, da nemiri niso bili spontani, pač pa so jih zakrivili agenti srbskega predsednika Miloševiča, poleg njih pa še albanski ekstremisti in pripadniki konzervativnega dela režima, ki so v strahu za svoje privilegije.
Berisha meni, da skušajo »mračne sile« destabilizirati Albanijo ter'izzvati intervencijo vojske in policije.
Voditelj Albanske demokratske stranke ne verjame, da bodo Albanci res smeli svobodno glasovati. Meni, da se režim zaveda, da lahko izgubi, zato je pripravljen storiti vse, da oblast ohrani. Berisha pa izraža zaupanje v albanskega predsednika Rami-za Alijo, ki naj bi razumel, da mora sprejeti sedanjo albansko stvarnost. Sicer, pravi Berisha, obstaja nevarnost, da bo Albanija plavala v krvi.
Albanija se otresa zadnjih črnih simbolov, v pičlih 24
l ■ ■ I
SOZD N.SUB.O.
MIEBTC
Želi vsem svojim poslovnim prijateljem vesele Božične praznike in srečno Novo leto 1991.
/ME/ MIHELIN FRANC
RAZSTAVNO PRODAJNI SALON IN SERVISNA DELAVNICA GOSTINSKE OPREME CELJE--HUDINJA, ULICA FRANKOLOVSKIH ŽRTEV 1/E, TEL.: 063/34-866
Vsem strankam in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za zaupanje in uspešno sodelovanje in jim želimo vesele praznike ter srečna in uspešno novo leto 1991.
urah kar dveh, ki sta temu izoliranemu in trdovratnemu režimu dolga leta dajala pečat. S položaja predsednice množične Demokratske fronte se je umaknila Nexhmija Hoxha, vdova pokojnega albanskega voditelja, ici je z je-
kleno pestjo odločal o usodi države in njenih prebivalcev. Drugi simbol, orjaški Stalinov spomenik, pa je skupina delavcev odstranila s trga Skenderberg v Tirani. Nemiri pa se s tem seveda še niso polegli.
Mračna prihodnost gospodarstva___________________________
Se lahko gospodarska kriza iz let 1929/33 ponovi v začetku 90-ih? Vprašanje vznemirja analitike, ki sicer niso nagnjeni k napovedovanju gospodarskih katastrof. Pogajanja o liberalizaciji svetovne trgovine so se v Bruslju končala s popolnim neuspehom, vendar to še ne more biti vzrok za črnogledost.
Obstaja pa hkrati vrsta drugih razlogov. Namreč, ameriški kongres je že postavil vladi rok do 1. marca prihodnje leto, da doseže trgovinski sporazum v okviru GATT (splošnega sporazuma o trgovini in cenah), sicer bo o trgovinskih zadevah odločal unilateralno. Ker je znano, da je kongres zaradi velikega ameriškega primanjkljaja v trgovini s svetom bojevito razpoložen proti preveliki liberalizaciji ter da hkrati Evropska skupnost in še nekatere druge kmetijske proizvajalke ne odstopajo od precejšnjih stimulacij pri izvozu hrane, kar je ena temeljnih ameriških zahtev v pogajanjih, so vzroki za skrb nad trgovino povsem na mestu.
V Adidasu spet dobički
Mnogi so dvomili, da se bo nemška firma Adidas, nad katero je po finančni transakciji prevzel kontrolo francoski industrijalec Bernard Ta-pie, kmalu opomogla. Tovarna Adidas je bila po smrti svojega ustanovitelja in tvorca Adolfa Dasslerja nekaj zadnjih let stalno v izgubah, to leto pa bo končala z 10 do
20 milijoni DEM čistega dobička. Sodeč po sklenjenih poslih bo poslovanje prihodnje leto še boljše.
Tapie pravkar prodaja za 150 milijonov frankov svojo firmo dietetnih proizvodov, gotovino pa potrebuje za odplačilo kredita, ki ga je potreboval za odkup delnic Das-slerjevih naslednikov.
JCJIJS J JJK J
t
J'
e;
ti
n
tt
toper j
VSE ZA ŠPORT, REKREACIJO IN PROSTI ČAS.
Želimo vam vesele Božične praznike in Srečno Novo leto!

SOOCOSOSOOOGOOCOOCOOOOCCOeOGOCOCOOSOS'
RENAULT
Avtomobili
RENAULT SERVIS LEVEC
Prodajno servisno podjetje, Levec 54 Ob otvoritvi novega prodajnega salona v Levcu sporočamo nove klicne številke:
Prodaja (salon) telefon (063) 28-515, fax (063) 24-057 Servis (Levec 54) tel.: (063) 28-011 (24-975)
Priporočamo se za nakup vozil RENAULT, tudi po sistemu staro za novo.
Popolna usluga na enem mestu
Delovni čas: salon od 8. do 12. in od 13. do 17. ure, Servis od 7. do 15. ure
L
NAJLEPSE ZELJE OB VSTOPU V NOVO LETO 1991
oooosoocodosoadocaoscoaooeoaocooocoooci
J
Nuklearke - stop!	Nemci postajajo slajši
Sovjetska zveza je zaradi protesta javnosti prekinila gradnjo večine nuklearnih elektrarn, tudi treh, ki so bile tik pred tem, da začnejo obratovati. Sovjeti imajo 15 nukleark, ki proizvajajo 12,5 odstotka električne energije.	Po ugotovitvah zveznega ministrstva za prehrano, se poraba sladkorja v Nemčiji zvišuje. Letos bo dosegla 34,1 kg na prebivalca, to je 800 g več kot lani. Lahko bi rekli, da postajajo Nemci slajši.
Pivovarnarji proti državi	Štirikrat več za prosti čas
Delavci največje češke pivovarne »Budvar« stavkajo. Pivovarnarji, ki prodajo piva letno tudi za 8 milijonov dolarjev, bi radi postali samostojni, čemur pa nasprotuje republiško ministrstvo za kmetijstvo.
Vedno krajši delavnik in vedno daljši dopust sili Nemce, da namenjajo vedno več denarja za prosti čas. Pred dvajsetimi leti vsota štiričlanske družine s srednjimi dohodki ni presegla 1300 DEM
(11,4 odstotka), lani pa je dosegla že 7275 DEM (18,2 odstotka družinskih izdatkov). Če upoštevamo, da so za te namene porabili vsako peto marko, si seveda lahko izračunamo letni dohodek.
Kadilci v »prednosti«
Ameriški strokovnjaki so ugotovili, da so kadilci dosti pogosteje podvrženi depresi-
jam kot nekadilci. Z nikotinom se namreč zastrupljajo, da bi izboljšali svoje počutje.
»Supermarket smrti«
Denar je duša trgovine. Ekonomija tržišča ničemur ne obrača hrbta — niti smrti, še več: tudi izkorišča jo. Domiselni francoski kapitalist Michel Leclerc se je odločil za donosen posel. Odprl je »supermarket smrti«, kjer je moč dobiti nagrobne spomenike in plošče, vence, umetno cvetje in še marsikaj, vse po sprejemljivih cenah. V mestu ČreteilPEchar, nedaleč od Pariza, je bil te dni svečano odprt ta ekskluzivni supermarket za pogrebne dekoracije — prvi v Evropi. »Kupci vzameio Dri vhodu voziček ali
košarico in si izberejo, kar potrebujejo za žalostno priložnost,« pravi Michel Leclerc in meni, da ni smešen in da nima slabega okusa. Propagandni letak sporoča: »Morda bo smrt prav zaradi našega supermarketa kmalu postala manj zastrašujoča.«
In še nekaj: pogrebniki evropskih držav se že intenzivno pripravljajo na leto 1993, ko bomo (morda malo utopistična predpostavka) z evropsko integracijo dobili tudi enotno evropsko tržišče pogrebnih storitev.
Pokličite skromnega Maxa
Če potrebujete informacije o Evropski skupnosti, zavrtite telefonsko število 99352 420731 v stavbi Komisije Evropske skupnosti v Luksemburgu. Nekoliko potrt glas na drugi strani žice se vam bo predstavil kot Max, računalnik, ki govori in razume govor. Maxovo delo je dajanje informacij, na primer o evropskih projektih informacijske tehnologije ali o tečaju ecuja v primerjavi z nekaterimi evropskimi valutami. Govori tri evropske jezi-
ke, angleško, francosko in nemško, iz vsakega od njih razume šestnajst izgovorjenih besed.
Konverzacija je torej nekoliko skopa, kar tudi skromni Max prizna. Govoriti morate počasi in jasno, kot da nagovarjate naglušnega. Če izgovor ni popoln, vas bo poprosil, da ponovite jasneje.
' Max je dete programa Komisije Evropske skupnosti za razvoj informacijske tehnologije, napravila pa ga je nemška firma AEG.
Davek ekoloških katastrof__________________________
V	Čeljabinsku, ki so ga šele pred nedavnim razglasili za območje ekološke katastrofe, so v minulih 40 letih doživeli tri velike jedrske nesreče, ki so jih takratne oblasti prikrile. Radioaktivne odpadke so v tem južnouralskem mestu zakopavali nestrokovno, tako da obstaja velika nevarnost, da se bo radioaktivnost preko podzemnih voda širila na okoliške reke in jezera. Posledice nesreč sd bile strahotne, kar 900 prebivalcev trpi za kronično radioaktivno boleznijo. V ukrajinskem parlamentu so objavili tudi najnovejše podatke o ogroženih območjih v okolici Černobila, kjer še zmeraj živi 1,5 milijona ljudi. Statistične raziskave so pokazale, da se je smrtnost na tem območju od leta 1988 povečala za 25 odstotkov, število bolezni pa kar za 45 odstotkov. Takšen je torej davek jedrske apokalipse v Sovjetski zvezi.
Odrekajo se avtomobilu
V	skrbi za okolje so se Norvežani pripravljeni odpovedati celo avtomobilu. Po anketi nacionalnega statističnega zavoda se šest od desetih strinja s tem, da bi število dovoljenih prevoženih kilometrov na leto omejili na 10 tisoč.
MODA CELJE
yolna, Vesna, Manufaktura, Drogerija, Baby, Torbica, Stari trg, Mladost, Pionir, Čipka, Formula EL, Trend, Toper
qmmMtwmiwm/mmiimmffMmmm
LESKOŠEK
SPLOŠNO
STEKLARSTVO
Celje
Zidanškova 17 Tel.: 063 29-332 Fax.: 063 29 202 Arclin: 063 772-063
I
Cenjenim strankam želimo vesele božične as
_ • i _	•	_~_____ i _ i _	^	W
praznike in srečno novo leto 1991
^ Nudimo:
®	- termo stekla, brušenje, vgrajevanje stekla
®	- izdobavo ogledal, uokvirjanje slik in servisne usluge na domu
l


JOZAFAT
Silvestrska večerja
APERITIV: vermouth, viljamovka, sok
PREDJED: briosi s šunko ali šunkino peno, kanapeji, svinjska ribica v listnatem testu, rdeče vino
GLAVNA JED: čista juha iz volovskega repa, polnjena bržola s šampinjoni, gnjatni žličniki z zeleno solato, laški rizling Mlada raca, rdeče zelje, krompirjevi kroketi, črno vino. Baselski kruhki, potica, črna kava, šampanjec »Zlata penina«
Priprava:
BRIOSI S ŠUNKO ALI ŠUNKINO PENO
Najprej pripravimo testo za briose, in sicer vzamemo 1 kg moke, 200 g Surovega masla, žlico kvasa, žličko sladkorja, dve jajci, 2 del mleka, vodo in sol. Iz teh sestavin zamesimo testo in pustimo, da vzhaja. Pred oblikovanjem testo še enkrat pregnetemo. Nato oblikujemo majhne kruhke, za pest velike in jih pri 180 stopinjah spečemo.
400 g kuhane puste šunke narežemo na majhne koščke. Stresemo jih v mešalnik, dodamo 200 g surovega masla in zmiksamo v pire. Po potrebi začinimo s soljo in poprom. S tem nadevom napolnimo majhne kruhke.
KANAPEJI
Kanapeji so majhni obloženi kruhki. Naredimo jih iz belega, polbelega in črnega kruha, ki je narezan na zelo majhne koščke. Ti so lahko kvadrati, pravokotniki, zvezde. Vsi naj bodo brez skorje. Namažemo jih lahko s surovim maslom, s sardelnim maslom, s sirnim namazom itd. Okrasimo jih s sirom, klobasami, olivami, orehovimi jedrci itd. Pri tem pride do izraza naša domišljija.
SVINJSKA RIBICA V LISTNATEM TESTU
Svinjsko ribico očistimo kozic in jo natremo s česnom, posolimo in spečemo v pečici. Pečen file vzamemo iz pekača, ga namažemo s pikantno gorčico ter ohladimo. Za nadev vzamemo 200 g šampinjonov in 100 g šunke ter vse skupaj sesekljamo in prepražimo na maslu, popopramo in dodamo zdrobljen česen. Zalijemo s kozarčkom serija in dodamo žličko paradižnikove mezge. Po navodilu odtajamo listnato testo in ga razvaljamo v tako obliko, da lahko vanj zavijemo file. V sredino testa damo nekaj nadeva, nanj položimo file in ga namažemo s preostalim nadevom. Testo namažemo z rumenjakom, da se bolje oprime nadeva in ga nato zalijemo okoli fileja, prav tako ga namažemo z ru-manjakom tudi zunaj. Rulado z lepo oblikovanimi koščki listnatega testa in vse skupaj pečemo 35 minut pri 200 stopinjah. Topel file serviramo na pogreti plošči in ga razrežemo šele pri mizi.
ČISTA JUHA IZ VOLOVSKEGA REPA
600 g volovskega repa in drobovino ene kokoši damo kuhat
v 3 1 mrzle vode. Dodamo šopek jušne zelenjave, čebulo, v katero zabodemo klinček, strok česna, nekaj zrnc popra in malo muškatnega oreščka. Juha naj se kuha počasi dve uri, tako da se'komaj pozna, da vre. Nato jo precedimo in poberemo z nje vso maščobo, vzamemp 125 g surovega zmletega mesa brez žil in ga dobro premešamo z vodo, beljakom in na lističe narezanim korenčkom. Potem počasi dolivamo ohlajeno juho in počasi segrevamo do vrelišča. Dodamo popečeno čebulo in pustimo na plošči ^ da se prepoji, toliko da ne zavre. Močna juha mora biti čista in zlato rumena. Nato juho precedimo skozi prtič, dosolimo po okusu, še enkrat segrejemo in jo dopolnimo s 5 cl šerija. Juho nalijemo v skodelice in takoj postrežemo.
POLNJENA BRŽOLA S ŠAMPINJONI.
Za posameznega gosta potrebujemo eno bržolo iz zgornjega prsnega dela po 150 g, za nadev pa 150 g pustega govejega mesa, 15 g svinjskega mesa, 2 v mleko namočeni žemlji brez skorje, 1 jajce, 1 jedilno žlico sesekljanega peteršpilja, 500 g svežih šampinjonov, 40 g olja, tri četrt 1 goveje juhe, 50 g na kocke narezane čebule, 40 g masla, četrt 1 smetane, 40 g moke, 1 strok česna, eno žlico sesekljanega peteršilja, 40 g maščobe.
Svinjino, govedino, ožete žemlje in polovico že prej prepraženih in ohlajenih šampinjonov zmeljemo v multi praetiku ali v mesoreznici. Vežemo z jajcem, začinimo s soljo in poprom, dodamo nekaj sesekljanega peteršilja in dobro premešamo. Bržole
tanko potolčemo, začinimo s soljo in poprom, premažemo z nadevom, zvijemo, zvežemo ali spnemo z zobotrebci. Od vseh strani zlato rjavo zapečemo na maščobi, zalijemo z nekaj juhe in bolj pečemo kot dušimo približno 30 minut, pri tem pa pridno polivamo. Ko je pečeno, vzamemo meso iz posode in ga postavimo na toplo. Očiščene šampinjone razrežemo na rezine. Čebulne kocke prepražimo na maslu, dodamo gobe, zmečkan česen in sesekljan peteršilj ter dušimo začinjeno s soljo in poprom in naribanim muškatnim oreščkom. Ko vsa tekočina izpari, je pripravljeno.
Sok od pečenke, v katerem so se pekle bržole, zalijemo z govejo juho, prevremo ter vežemo
z gladko mešanico smetane in moke, nato pa pretlačimo. Dodamo ostalo polovico gob in omako dobro posolimo. Z mesa odstranimo nitke, ga namestimo na srebrn pladenj, polijemo s sokom in potresemo s sesekljanim peteršiljem.
GNJATNI ŽLIČNIKI Z ZELENO SOLATO.
Dobro prežvrkljamo pol litra mleka s tremi jajci, žlico raztalje-nega masla in posolimo ter dodamo 600 g moke in stepemo v gladko testo. 200 g kuhane šunke narežemo na majhne koščke in jo vmešamo v testo. V vrelo slano vodo dajemo žličnike, ki smo jih oblikovali z dvema čajnima žličkama. Kuhamo jih 5 mi-
1
Je kaj novega?
Je! Medico prodajajo na drugem koncu.
nut, jih odložimo na cedilo ter preplaknemo pod mrzlo vodo. Dobro odcejene žličnike zložimo v nepregorno posodo, ki smo jo predhodno dobro namazali z maščobo ter vse skupaj postavimo v pečico, da se enakomerno pogreje. Kot prilogo ponudimo zraven še zeleno solato.
PEČENA MLADA RACA
Za štiri ljudi računamo eno raco, težko okrog 2 kg. Raco operemo, malo nasolimo, notranjost natremo z majaronom, prekrižamo in zvežemo noge ter položimo v globlji pekač. V segreti pečici (230 stopinj) jo malo zapečemo, zmanjšamo temperaturo, prekrijemo z aluminijasto folijo, zalivamo z lastnim sokom in dušimo do mehkega. Če sok povre, dolijemo malo mesne juhe. Ko je meso mehko, odstranimo folijo in z ostrim nožem zarežemo kožo na prsih, da se popeče vsa maščoba. Ko je raca dobro pečena, jo vzamemo iz pekača in shranimo na toplem. Mast odlijemo, preostali sok od pečenja pa prelijemo v posodico in gladko vmešamo žličko moke, prilijemo 3 del juhe in en del konjaka, zavremo, precedimo in shranimo v posebni posodici na toplem.
RDEČE ZELJE
1 kg rdečega zelja otrebimo, operemo, zrežemo ali naribamo. V maščobi prepražimo'sesekljano čebulo in žličko sladkorja, dodamo zelje in na rezance narezana jabolka (2). Malo zalijemo, solimo, začinimo z lovorovim listom in klinčkom. Okisamo z 2 žlicama kisa. Dušimo 40 minut. Vmes večkrat prelijemo malo vode. Nazadnje mu primešamo 2 žlici brusnic in pol skodelice rdečega vina.
bJ|
.. l|j|^
AKCIJA NOVE DOBE
STRAN
UGODNIH
PONUDB
ocooooeoecooeoo
Iščete blago po ugodnih cenah ali atraktivne izdelke, ki jih ni mogoče povsod kupiti
Prihranite si utrudljivo tekanje po trgovinah. NOVA DOBA je za vas zbrala najbolj ugodne ponudbe trgovin, lokalov in agencij na Celjskem. Preglejte jo in izberite.
Odslej bomo takšno stran, stran ugodnih ponudb pripravljali vsak teden, saj vemo, da ugodni nakupi postajajo nuja. Z NOVO DOBO boste na enem mestu prišli do najboljših informacij o tem, kaj, kje in po čem lahko kupujete.
Z NOVO DOBO najpreprosteje varčujete čas in denar!


Boutique - prodajalna		: /r
boutique-prodajaina Žalec, Šlandrov trg 36		;	IS ^ V	| | BOUTIQUE DANA:	j
tel. (063) 713-205		1	poročne-maturantske 1 1 obleke	1
VAŠ MALČEK ŽELI BITI ŠOFER ALI MOTORIST	i	i ŠKORPION: moške in	i 1 ženske obleke iz uvoza '
Željo mu izpolni dedek Mraz	!	: :
Akumulatorski avtomobili	I	i	Šlandrov trg 24	i
in motorji		|	Žalec	i
SAMO V TRGOVINI ART		tel. (063) 713-233	j
X AVTO OPREMA	V
| Dokoplast :j:
:::	žaleč x
!** •*•
x Proizvodnja in izdelo- x vanje dodatne avto x X opreme, ki jo po zelo v x ugodnih cenah najdete :v v naši trgovini
ŠLANDROV TRG 2 S ŽALEC	j;:;
Komisijska prodajalna trgovina videoteka
QOAN*
Kardeljeva 29, Žalec
Vam po zelo ugodnih cenah nudi
-	dežnike po 99.00 din
-	Fax Panasonic 120 po 17.500 din

r

'///////////////////////.

vse za obroka
°s? 0<y
'v//////77//J//S//////////////////V///f{/S////////////////////{////////////777}\
SP. REČICA i 63270 LAŽKO
(pri tovarni TIM) tel. (063) 731-046
- olje Zvezda 15,90 din
moka T 500 1 kg 4,40 din
koruza 1 kg 3,80 din
1
I
I
I
I
I
I
I
I
1
I
'K'k'k.'kjr'k'k'k-k-k'k'tc-ki^k'k-k'k'k'k-k'k'k-k'k'k'k-k'k-k'k'k
-k .
•k	-k
vas na specialitete	^
■kBpfež	-k
TAJSKE KUHINJE	£
SngMQnMggsI vsak dan od 18. do 23. ure. Vsak petek in* MBh*[•BIH® soboto ples ob živi glasbi.	£
Informacije po telefonu (063) 723-311	^
-k|i5l3»I*IMi]	-k
VVVVV.'VVVXVVVXVWVVNWNWXXXWXXXXVXWXXXXNXXWXV
?
Prodaja na drobno	A
Ložnica 14. Žalec	J
Tel. 713-679	£
^	POSEBNA PONUDBA	$
5	- bogata izbira kvalitetnih darilnih steklenic »Lorenci« 5
g	z različnimi domačimi žganimi pijačami	J
5	- domače pecivo iz priznane »Jurčkove« pekarne	5
5	ZA OBISK SE PRIPOROČAMO!	?
^xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
vvxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
SALON
PC Nama Levec tel. (063) 26-313 doma (063) 850-012
Ugodne ponudbe
-	novoletna darila
-	svetila Meblo brez prometnega davka
-	oprema trgovin po naročilu in Atrium program
i i

exc/u4ine •¥. ŽJuuiSeJc
Vnelje
Ul. 29. novembra 24 tel. 34-858
vabi k ugodnim prednovoletnim nakupom:
-	ženski plašči od 2.000,00 din naprej
-	moške obleke 2.100,00 din
-	moške srajce 390,00 din Obiščite nas tudi v prodajalni BUNNY
v Nami Levec
•1 * * * ** + * ♦*******■11
r
s
8
8
8
8
g
1
1
8
8
1
Za nakup se priporoča ■ modni salon
I i 8 6 1 i 1 i i
doma 701-339
Izredno ugodne cene ženskega in moškega spodnjega perila, kopalnih plaščev že od 330,00 din naprej, ter različnih novoletnih daril NAMA LEVEC tel. 26-313 doma 701-339
pxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxw
\ ?him
Vkfr Amitu**. >*f*>*y*-
Nudimo vam širok izbor POTOVANJ, LETOVANJ, SMUČARSKIH PAKETOV, IZLETOV ZA ZAKLJUČENE SKUPINE ter nudimo
POSEBNE POPUSTE
za maturante in upokojence.
PC Nama LEVEC Tel. 063/26-313, 31-209
BOUTIQUE ANJA NAMA LEVEC ® 063/26-313
KOMISIJSKA PRODAJALNA IN PRODAJALNA NA DROBNO IN DEBELO MEŠIČ
I
£xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxv
YU BOUTIQUE MONI	f a,,* ^et^0VCe	K]
ROGLA	LEVEC 56	N
© 063/751-322 (int. 385) Tel- 063/27-100 ^72Z22ZZZZ2ZZZZZZZZZZZZZSZZZ2ZZZZZZ22ZZZZZZZZZZZZZS2ZS!42ZZč/ž/č//ZS//7221
m
NAMA LEVEC tel. 26-313 doma 32-521 701-341
Ponujamo vam širok izbor novoletnih daril in igrač - svilene kitajske kimone - kozmetiko Christian Dior - PLAYMOBiL cenejši kot kjerkoli drugje PRIDITE, NE BO VAM ŽAL!
OOSOaOOCOS<>OOOOnOGOCCO»SOOCOOGOOOO<OCOOCI<
fiow>5oc«oo<scocc
te-
o
TRGOVINA
Zdenka Podlinšek, Ul. frankolovskih
FRIZERSTVO
Za vaš rojstni dan vam uredimo frizuro po polovični ceni v trgovini pa vam poleg akustike in kozmetike nudimo tudi kartice expres loterije in 3X3
ococcocoocoooooco
ooocooocccoooocoooscocoi
X Prodajalna zlatega in sre- Kidričeva 1 ^ brnega nakita
Hcooocccoococosoc
I
Rogaška Slatina	k
OOG<>COOC<>C<XX>C^^
mm*
5p=OC<>OGOOCOOCOC<^X>5COOOOCOOOOOCOOOOOOOOOOOCOOGOeOCOOGCO!>COOOOC«5
I
S	\	/ 6JUUU Celje, Zidanškova \8	8
8 Posredništvo premičnin nepremičnin in komisijska prodajalna, x «	antikvariat.	x
Ana Jančar
63000 Celje, Zidanškova "18
h>cocco<»!>Boooooc<50cooooooi=«ooc<>scc<ococoocoooocccoocos<>i>scc«<oci)
NOVA W DOBA
STRAN 30
n
>«•:
I
II
»k
H
■fi
s
%
>JK
M
I
II
š»
m
e
fi
>)[•
n
&
n
•Ur
H
jitr
•U'
H
m
M
n
n
n
E
n
•Ur
n
E
II
I
H
i
M
M
M
n
E
E
E
>»:
n
E
E
»K
H
•Ur
I
1
S
n
i'11;
E
E
E
E
>!tr
n
E
E
E
iKi
E
E
E
E
E
•Ur
:j[’
s
m
M
Z VAMI TUDI MED PRAZNIKI

n
n
n
m	,	?r
m	n
DARU n NOVF nORF
1
I Mn 1 tohirimna 1UU1 M AI I MfI AKI X AK I MM. I ^
n
m
m
'it
M M
n
m M M
DARILO NOVE DOBE
Do 1. februarja 1991 MALI OGLASI ZASTONJ
Izpolnjen kupon z vsebino malega oglasa pošljite na naslov: Nova doba,
Gubčeva 4, Celje s pripisom: »Za male oglase«
Vsebina oglasa (pišite s tiskanimi črkami in čitljivo)
H
I
n
n
n
»K
M
M
M
M
M
M
>«5
M
n
m
m
Naslov oglaševalca
Podpis
•JI*	*	•
H
M
M
M
II
M
M
M
n
n
&
§
j.
si
jlK
M
M
S-
M
n
i
i
i-, X
MALI OGLASI
SOBO s souporabo kopalnice ter sanitarij v Celju ali v bližnji okolici nujno vzame v najem mlad fant. Jože Pave, »CRI«, Ipavčeva 6, Celje. HITER ZASLUŽEK - Imate smisel za organizacijo? Iš-
čem človeka za prodajo svojih umetniških slik. Možnost neomejenega zaslužka. Resne ponudbe pošljite na naslov Konrad Konec, Ljubljanska 29, Celje.
ČOLN, gumijast (italijanski)
in Tomos 4, kakor tudi srednje fantovsko kolo na 10 prestav (uvoz) prodam. Informacije na tel. 714-714 — popoldan.
KAVČ, dobro ohranjen (šla-rafija) in stabilna pločevinasta pomična vrata z zastekle-nim gornjim delom, 1,90 x 60 cm, prodam. Informacije po telefonu 36-351.
DVE PSIČKI, dva meseca stari mešanki z nemškim ovčarjem, damo družini, ki ima rada živali. S čim lahko bolj osrečite otroka kot z živo igračko in poznejšim prijateljem? Naslov v upravi Nove dobe.
OJAČEVALEC	MA-
RANTZ, tuner Sansui, gramofon Thorens 145 MK II, kasetofon Akai, rabljen štedilnik (2 plin, 2 elektrika), hladilnik in pomivalno kori-

oecososososoceooeocoeosoooeososo
oscooceoooocoooo
TISKANJE; prospektov, brošur, poslovnih obrazcev, formularjev, vseh vrst eno in večbarvnih tisko-vin, etiket ter letakov in lepakov, knjig, offset in sitotisk, lastna knjigoveznica.
FOTOGRAFIRANJE: ateljejske fotografije, komercialne fotografije, barvne fotografije, reprodukcija, reportaže, reklamni diapozitivi, amaterske storitve, lasten barvni laboratorij.
PRODAJA: fotografskega materiala, potrebščin in fotoaparatov, proizvodnja razglednic, značk, obeskov za ključe in leporel ter albumov.
to, ugodno poceni prodam. Tel. 21-128.
OTROŠKO KOLO BMX
-	Puch prodam. Vanovšek Andrej, Na zelenici 13, Celje. TERENSKI avtomboil LANDROVER - kratki z Mercedesovim diesel motorjem prodam. Tel. 701-579. PLANINSKE ČEVLJE Kof-flach, št. 42, prodam. Tel. 37-253.
OLJNI GORILEC - poplavljen, prodam za 1.000 din. Tel. 21-578. SALOMON smučarske čevlje št. 42, smuči KOMPREX-RC, vezi Tirolia 380 diagonal, prodam. Tel. 29-866. GORSKO KOLO Top Gun
—	novo, prodam. Tel. 37-253.
»SKIF« brako camp prikolico, dobro ohranjeno in električno peč 2,5 kW prodam. Informacije na tel. 34-509.
PRALNI STROJ Candy, star tri leta, ugodno prodam. Tel. 28-951.'
PRALNI STROJ Gorenje, hladilnik Rade Končar prodam. Tel. 37-503 (popoldne). PREVOZE s kombijem nudim. Tel. 37-503. SMUČARSKE ČEVLJE št. 38, 40, 41, prodam. Tel. 33-723.
ZASTAVO 128, letnik 86, prodam. Informacije na tel.: 35-940, po 16. uri.
PEČ za centralno kurjavo EMOCENTRAL 24, prodam. Tel. 28-064 ali 31-301. ZASTAVO 750 S, registrirano do septembra prihodnje leto, prodam. Tel. 31-301. 126 P, letnik 84, prodam. Cena po dogovoru. Bojan Planinšek, Trnovlje 171, Celje.
MLADE MUCKE, sivotigra-ste in oranžnotigraste, poda-
rim skrbnemu gospodarju. Telefon 776-823.
ČISTILEC za parket ugodno prodam. Telefon 713-614. PRALNI STOJ in hladilno skrinjo v okvari podarim. Telefon 34-447.
POKROV motorja za R 18 ugodno prodam. Kupcu podarim motorno avtoradio anteno. Telefon 714-196. ČOLN super Shark 3,3 M, nov, nerabljen, in nov motor Tomos, 4,5 KM, prodam. Vse skupaj za 1500 DEM. Telefon 731-147 po 16. uri. INŠTRUIRAM matematiko, fiziko in angleščino. Prevajam strokovno angleško literaturo. Informacije po telefonu 37-315.
OMARI za predsobo prodam. Tel. 34-509. OTROŠKE SMUČI RC, vezi Tyrolia in otroške pancerje št. 34-35 prodam. Telefon 36-334.
	
Pravi naslov za denarne zadeve	Splošna banka Celje d.d. Celje
NOVOSTI
ZA VARČEVALCE DEVIZNIH VLOG
Ljubljanska banka Splošna banka Celje d. d., uvaja z 12. decembrom 90 kratkoročne depozite občanov nad 3 mesece in nad 6 mesecev pod naslednjimi pogoji:
-	občan veže depozit samo v DEM
-	najnižji znesek vezave je 10.000 DEM Letne obrestne mere:
-	za depozite nad 3 mesece	7,25%
-	za depozite nad 6 mesecev	7A0%
VSEM VARČEVALCEM ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO LETO 1991

NAGRADNA KRIŽANKA
Nagrajujeta Zavod ŠRC Golovec in Toper Celje. Nagrada:
—	Toprova vetrovka z nahrbtnikom
—	sezonska vstopnica za bazen Golovec
—	dvakrat po dve vstopnici za savno Golovec
—	tri vstopnice za tenis Golovec
Rešitve pošljite do petka, 4. januarja 1990 na naslov: NOVA DOBA, Gubčeva 4, 63000 CELJE, s pripisom Nagradna križanka.
Posebni nagradi: prve dve pravilno rešeni križanki, ki bosta prispeli na naš naslov, bosta nagrajeni s silvestrovanjem za dve osebi na Golovcu.
NOVA
M
Nova doba - izdaja podjetje Preše d.o.o., tiska Družbeno podjetje Delo - Tisk časopisov in revij, p.o. • Naslov uredništva: Celje, Gubčeva 4, tel. 24 545 rN/’Nft i	• Glavni urednik Srečko Šrot, odgovorni urednik Janez Sever • Cena 13 din, mesečna naročnina 45 din • Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455
UUDA	* Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu republiškega sekretariata za informiranje • Izhaja ob sredah • Rokopisov ne vračamo