Glasilo občine Cirkulane Letnik 9, številka 1 Maj - Veliki traven 2015 v r ; .. .. Eky| ■ K 1 je J la Ira M > Mr H hi .->4 H ■ KP=?' SB5' :ne ~ MAJ 2015 Pomlad v risbah naših mladih umetnikov GLASILO OBČINE CIRKULANE izdaja Občina Cirkulane. Uredniški odbor: Milena Debeljak, Nina Gabrovec, Marica Zebec, Miro Lesjak, Nataša Podhostnik. Odgovorna urednica: Tatjana Mohorko. Lektoriranje: Nataša Podhostnik. Oblikovanje in tisk: Vejica, Rado Škrjanec s. p., 041 684 910. Naslov uredništva: Občina Cirkulane, Cirkulane 58, 2282 Cirkulane, telefon: 02/795 34 20. Elektronski naslov: tajnistvo@cirkulane.si. Natisnjeno: 900 izvodov, ki jih prejmejo gospodinjstva v občini brezplačno. Glasilo občine Cirkulane tudi na internetu: www.cirkulane.si. Naslovnica: Rado Škrjanec Spoštovane občanke in spoštovani občani! Bližajoč občinski praznik nam spet ponuja nekatere odgovore, ki govorijo o razvoju in željah ter možnostih našega razvoja. Mnogi naključni in tudi pomembni gostje se kdaj pa kdaj oglasijo tudi v naši občini. Tako nas je v mesecu maju obiskal predsednik vlade g. Miro Cerar, ki smo ga sprejeli tudi na občini. Spregovorili smo o možnostih razvoja in željah, kako naj se naš kraj in nam podobni kraji v Halozah razvijajo. Nekaj optimizma človek ob obisku začuti, pa kaj, ko se ta kar hitro razblini, ko obisk odide. Kaj se iz obljub da storiti, pa je spet vprašanje zase. Vsi vemo, da včasih državniki veliko obljubijo, malo pa lahko storijo, predvsem zaradi denarja, ki ga ni nikoli dovolj. Tako še nam zmeraj ostane možnost razvoja z lastnimi sredstvi in lastnimi idejami. Še vedno jih imamo dovolj. Škoda je, da na zborih krajanov vaških skupnosti ni bilo dovolj obiska. Opazil sem namreč, da je za delo in razvoj v kraju ter občini s strani občanov premalo interesa. Vzroki so lahko različni. Ali smo zadovoljni s tem, kar imamo, in nam je vseeno, kaj se bo vnaprej dogajalo, kako se bo kraj razvijal, ali smo mogoče nevoščljivi, da je nekje narejenega nekaj več kot drugje in zato gojimo zamero, ali se preprosto bojimo prevzeti kakšno nalogo v vaškem odboru ali pa nam je preprosto vseeno, saj smo dosegli to, kar smo želeli. Vse od naštetega ne sme biti vzrok za maloštevilčen obisk zborov krajanov. Prav tako razmišljam o mnogih drugih možnostih, zakaj se to dogaja, pa vendar ostajam pri tisti, zadnji misli, saj je obiska najmanj prav v vaškem odboru, ki je tudi zaradi središča najbolj razvit. Naslednje vrstice namenjam razvojnim temam. Investicij je manj, kot jih je bilo v zadnjih treh letih. Vzrok je preprost. Evropskega denarja ni več; kar ga je bilo moč dobiti, smo ga izkoristili. V letošnjem letu smo kanalizacijo s čistilno napravo uredili v Dolanah. S tem imamo pokrit dobršen del kanalizacijskega sistema, kjer je to možno in smiselno. Tako bomo v prihodnje začeli s projektiranjem oziroma idejnimi zasnovami mini in individualnih čistilnih naprav na našem območju. Iz komunalne takse, ki jo zbiramo, bomo v okviru danih možnosti sofinancirali izgradnjo mini čistilnih naprav. S takim sofinanciranjem bi poskušali izenačiti vse občane in jim na tem segmentu ponuditi enake možnosti. V načrtu imamo ureditev nekaj krajših cestnih odsekov, vse ostale pa bomo urejali postopoma v vsakem letu v okviru razpoložljivih sredstev. Tako bomo v prihodnje le uredili večino potrebnih sanacij in posodobitev. V letošnjem letu je dokončan film o Cirkulanah, ki bo pomemben vir slikovnega materiala, ki bo služil tudi rodovom za nami. Film je nastajal precej časa, sama predstavitev pa sovpada ravno na občinski praznik. Obema avtorjema g. Tinčku Ivanušu in g. Francu Milošiču ter vsem nastopajočim iskrena hvala. Vašega dela in truda ne moremo poplačati z denarjem, prav tako ne z iskreno besedo zahvale, pa vendar je to vse, kar vam lahko damo. Upam, da bo to dovolj. Vsem tistim, ki ste nastopajoči, prav tako iskrena hvala, vi boste spomin na čase, ki so bili in še vedno so lepi ter še živijo v nas, v naši tradiciji in kulturi. Brez vas filma ne bi bilo. Vse vas pa želim spomniti tudi na naša člana občinskega sveta, Štefana Bana in Milana Žumbarja, ki sta nas zapustila tako nenadoma in brez slovesa. Spomin nanju je živ, misel pa se ne more sprijazniti z dejstvom, da ju ni več med nami. Odločitve o njunem odhodu žal niso bile odvisne od nas, odločitev, da ostaneta v naših mislih, pa je tista, ki ju ohranja še vedno med nami. Za konec želim vsem vam, spoštovane občanke in spoštovani občani, veliko vedrine, dobre volje in sodelovanja v naši skupnosti. Življenje med nami je namreč tako prepleteno, da smo soodvisni drug od drugega. Življenje je žal tako kratko in minljivo, da se nas zanamci spominjajo le po dejanjih, ki so gonilo razvoja kraja in naše družbe. Ker smo v zelo majhni skupnosti, sta soodvisnost in prispevek posameznika še toliko pomembnejša. Želim vam lep občinski praznik z željo, da vsak najde nekaj zase, da se razvedri, druži z znanci in prijatelji ter srečuje na dogodkih, ki potekajo ob praznovanju osmega občinskega praznika občine Cirkulane. Župan Janez Jurgec Intervju z županom Janezom Jurgecem Občina z načrti, naložbe pa v okviru razpoložljivih sredstev V občini Cirkulane so po lanskih lokalnih volitvah v začetku letošnjega leta začeli novo štiriletno obdobje, v katerem sije vodstvo občine zastavilo nove cilje in dolgoročne načrte. Do maja letos so nekatere že uspeli uresničiti, ostali bodo v ospredju v prihodnje. Priložnost, da o načrtih občine čim več izvedo, bodo imeli občani občine Cirkulane že kmalu, na letošnjem 8. občinskem prazniku. Župana Janeza Jurgeca smo povprašali o dosedanjem delu v občini, o načrtih na področju razvoja in skrbi za čistejše okolje. V pogovoru je župan razkril marsikaj koristnega in zanimivega. Župan Janez Jurgec nekoliko manj optimističen, ko govori o pri- Čim bolj pospešeno poskušamo narediti neko idejno zasnovo, dobivanju evropskega denarja v novi perspektivi do leta 2020. kako naj male čistilne naprave izgledajo na našem območju. Gospod župan, dobri štirje meseci leta 2015 so za vami. Kako delovni so bili za občino Cirkulane? Župan Janez Jurgec: »To obdobje je bilo čisto običajno. Nekega preloma ali preskoka ni bilo, saj smo kontinuirano nadaljevali že lani začeto delo. Trenutno delamo na tistih projektih, za katere smo sklep in zagotovljen denar dobili v lanskem letu. V ospredju je seveda Kanalizacija Dolane, vse ostalo pa uresničujemo in načrtujemo v okviru razpoložljivih sredstev.« Kljub vsem težavam, ki tarejo našo državo in posledično tudi občine, lahko ta trenutek še gledate optimistično na napredek v svoji občini? Župan Janez Jurgec: »Vsekakor. Nikoli ni tako slabo, da ne bi moglo biti še slabše, in nikoli tako dobro, da ne bi moglo biti še bolje. Ko z optimizmom gledaš naprej, potem vidiš tudi tiste razvojne probleme, ki so še ostali in jih glede na obseg zagotovljenih sredstev, pridobljenih v proračunu, lahko realiziraš. Prepričan sem, da se bo tudi v naši državi situacija izboljšala, predvsem na področju gospodarstva, in bomo potem občine lahko spet zaživele. Ampak v teh minulih petih letih lahko poudarim, da so občine glavne investitorke vsega dogajanja v naši državi, da je država več stvari zamudila, kot so jih zamudile občine. Mislim, da je to dobro vodilo za naprej.« V zadnjem obdobju ste v občini Cirkulane naredili velik korak v razvoju, predvsem na področju komunalne infrastrukture, šolstva in športa. Zdaj so pred vami novi razvojni programi, morda ne tako zelo obsežni, pa vendarle nas zanima, kam bo šel razvoj občine Cirkulane v bodoče? Župan Janez Jurgec: »Se strijam, da smo velik razvojni korak in preboj naredili v zadnjih letih. Ta preboj smo lahko dosegli predvsem z evropskimi sredstvi. Do te perspektive 2015 so bila na razpolago razvojna sredstva za občine, zdaj pa obstaja bojazen, da bo v obdobju 2015-2020 nekoliko slabše, ker se ne predvideva razdelitve denarja po občinah, tako kot v prejšnji perspektivi. Zato sem tudi nekoliko manj optimističen, kar se tiče razvojnega evropskega denarja, kljub temu pa sem prepričan, da bomo poskušali urediti tisto, kar nam je ostalo na infrastrukturnem, predvsem cestnem področju, ter to uspeli uresničiti. Teh skoraj 30 kilometrov cest bomo posodobili in nekatere poskušali vzdrževati na nivoju kot doslej.« KOMUNALNA TAKSA V MALE ČISTILNE NAPRAVE Mnoge občine na širšem Ptujskem so uspešne v izgradnji kanalizacijskih sistemov, predvsem na ravninskem območju, nekoliko drugače in težje pa je na gričevnatih območjih. Kako je ta trenutek na področju izgradnje kanalizacijskega sistema v občini Cirkulane? Župan Janez Jurgec: »Na ravninskem delu naše občine lahko zatrdim, da smo s kanalizacijo pokrili skoraj 80 odstotkov, saj imamo kanalizacijski sistem v Cirkulanah, v delu Medribnika in delu Brezovca, končujemo pa z izgradnjo kanalizacijskega sistema v predelu Dolan, ki pokriva večji del Dolan z novozgrajeno čistilno napravo. Nekaj območij bomo imeli rešenih, ostaja pa nam predvsem hriboviti del, ki je manj poseljen in je nekoliko bolj pereč. Prepričan sem, da bomo na letnem nivoju zbrali dovolj komunalne takse, približno 30-38 tisoč evrov. To komunalno takso bomo v občini poskušali skozi razpise spraviti do izvajalcev individualnih ali malih čistilnih naprav. V petih, šestih letih bi to lahko dokončno uredili vsaj za tisti del občine, za tiste občane, ki si bodo to želeli in si do neke meje tudi privoščili, težje pa bo tam, kjer ljudje nimajo sredstev za osnovne življenjske dobrine, za preživetje in bodo verjetno to pustili ob strani. Bojim se, da bo evropska direktiva naredila rez in da bomo na koncu - tako država kot občine - tisti, ki bomo nosili posledice za to. Zato sem mnenja, da čim bolj pospešeno poskušamo narediti neko idejno zasnovo, kako naj male čistilne naprave izgledajo na našem območju. Že v prihodnjem letu predvidevamo prvi razpis za sofinanciranje le-teh.« Lahko ta trenutek že poveste koliko gospodinjstev v občini Cirkulane se lahko priključi na kanalizacijski sistem? Župan Janez Jurgec: »Okrog 260 enot ima možnost priklopa na kanalizacijski sistem v Dolanah, različno po Medribniku in Brezovcu, tam med 150 in 200 enot, k temu moramo prišteti še enote v Cirkulanah. Povsod drugje bomo skozi razpise in sofinanciranje kanalizacijo urejali z malimi čistilnimi napravami. Ob tem želim poudariti, da želimo vsem občanom zagotoviti enake pogoje sofinanciranja.« Velika skrb občine Cirkulane je tudi čistejše okolje. Daje odpadkov v naravi še zmeraj preveč, je pokazala tudi letošnja spomladanska čistilna akcija v občini Cirkulane. Ob tem se poraja vprašanje, kako to, daje kljub organiziranemu odvozu v naravi še toliko odpadkov. Kakšen strošek to predstavlja za občino? Župan Janez Jurgec: »Težko je najti pravi vzrok za to, saj smo že v preteklih letih organizirali čistilne akcije in letos smo ponovno opazili, da je potrebno čistilno akcijo organizirati. Zbralo se je veliko odpadkov. Skrb za čisto in lepše okolje je zagotovo ena od prioritet naše občine, naše države in Evrope. Če bomo malomarni, če bomo puščali odpadke, ki imajo dolgo razgradljivo dobo, kar tako v naravi, potem smo naredili sebi in svojim otrokom, vnukom izredno veliko škodo. Zato akcijo organiziramo ne glede na strošek, ki sicer znaša nekaj tisoč evrov za organizacijo in odvoz odpadkov. Ni nam škoda tega denarja, ki ga vložimo v okolje, škoda nam je le, da ljudje še zmeraj nimajo toliko zavesti, da bi smeti odlagali na primerna mesta.« IMAMO ODLIČNA DRUŠTVA Srce vsega dogajanja v občini so številna društva, ki za dogodke in srečanja skrbijo skozi leto, v ospredju pa so tudi ob občinskem prazniku. Gospod župan, ali bo tako tudi letos? Župan Janez Jurgec: »Zadovoljen sem z delom društev v naši občini. Vsi, ki delajo v društvih, se trudijo, da bi dosegali vedno boljše rezultate, podobno je tudi v naši šoli, vrtcu in ostalih ustanovah. Imamo odlična društva, odlične člane, ki to peljejo. Delo v društvih ni lahko, v občini pa trenutno ne znižujemo dotacije, saj se ob tem zavedamo, da gospodarska situacija ni preveč prijetna in si društva sama težko pridobijo še dodatna sredstva. Potrebujemo društva, potrebujemo kulturo, šport za zdravje in boljše počutje. Mnoga naša društva bodo kar nekaj prireditev pripravila tudi ob letošnjem občinskem prazniku. Veliko zanimivega nam pripravljajo in vabim naše občane, da se nam pridružijo. Društva dajejo nek pridih k praznovanju občinskega praznika in imajo priložnost, da pokažejo tisto, kar skozi leto delajo in s čimer dokazujejo, da dihajo z občino.« Smo že v prazničnih dneh ... Gospod župan, kakšno je vaše letošnje vodilo in kaj sporočate občankam in občanom? Župan Janez Jurgec: »Občankam in občanom bi zaželel obilo prijetnih trenutkov na druženjih. Vabim jih na dogodke, da pridejo, da se poveselijo in srečajo s prijatelji. Želim, da v prazničnih dneh vsak najde nekaj zase, kajti če bo vsak našel nekaj za svojo dušo in bo pomirjen, potem bo lažje načrtoval in delal v lastnem domu. Prepričan sem, da si bodo občani vzeli čas in prišli na dogodke. Želim vse najlepše ob letošnjem občinskem prazniku in upam, da bomo skupaj doživeli to, kar si želimo.« TM Delovanje Občinskega sveta občine Cirkulane Župan občine Cirkulane Janez Jurgec je v obdobju od decembra 2014 do maja 2015 sklical tri redne seje Občinskega sveta občine Cirkulane in štiri dopisne seje Občinskega sveta občine Cirkulane. Na 3. redni seji Občinskega sveta občine Cirkulane, ki je bila 17. 12. 2014, so svetniki sprejeli Proračun občine Cirkulane za leto 2015. Svetniki so sprejeli sklepe o imenovanju Komisije za požarno varnost in civilno zaščito, sklep o imenovanju Sveta za preventivo in varnost v cestnem prometu, sprejeli so sklep o imenovanju Uredniškega odbora ter sklep o imenovanju predstavnika lokalne skupnosti v LAS Haloze. Na isti seji so še sprejeli Letni program športa in kulture v občini Cirkulane za leto 2015. Na 4. redni seji Občinskega sveta občine Cirkulane, ki je bila 19. 2. 2015, so svetniki sprejeli Ugotovitveni sklep o prenehanju mandata člana Občinskega sveta Stefanu Banu zaradi smrti. Svetniki so na isti seji sprejeli še naslednje sklepe: sklep o spremembi in dopolnitvi Statuta občine Cirkulane, Odlok o pro- gramu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje občine Cirkulane, sklep o določitvi cene programa gibalno oviranega otroka v Vrtcu Cirkulane, Odlok o občinskih cestah v občini Cirkulane, Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika za vrednotenje športnih programov v občini Cirkulane, sklep o imenovanju Štaba civilne zaščite občine Cirkulane ter sprejeli so sklep, da občina Cirkulane soglaša o pristopu občine Sveti Jurij ob Ščavnici k Skupni občinski upravi občin v Spodnjem Podravju. Direktorica občinske uprave je podala poročilo o izvedenih razpisih za dodelitev sredstev za razvoj kmetijstva in podeželja ter pospeševanje malega gospodarstva za leto 2014. Na seji so se še obravnavale vloge in pobude občanov. V APRILU JE BILA 5. REDNA SEJA Na 5. redni seji Občinskega sveta občine Cirkulane, ki je bila 9. 4. 2015, so svetniki sprejeli Ugotovitveni sklep o prenehanju mandata članu Občinskega sveta Milanu Žumbarju zaradi smrti. Poročevalki ravnateljica OŠ Cirkulane-Zavrč Suzana Petek in računovodkinja Ana Belšak sta predstavili letno poročilo OŠ Cirkulane-Zavrč za leto 2014. Svetniki so na seji sprejeli Zaključni račun proračuna občine Cirkulane za leto 2014. Na isti seji so sprejeli Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v občini Cirkulane, sprejeli so Odlok o ustanovitvi organa Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju. Svetniki so bili seznanjeni s poročilom OŠ dr. Ljudevita Pivka za leto 2014, s poročilom Knjižnice Ivana Potrča Ptuj za leto 2014 in s poročilom Centra za socialno delo Ptuj za leto 2014. Na seji so še sprejeli Spremembe in dopolnitve Odloka o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Cirkulane. Imenovali so predsednika koordinacije vaških odborov ter obravnavali in sprejeli so sklepe podanih vlog občanov. SKLEPI DOPISNIH SEJ Na dopisnih sejah Občinskega sveta občine Cirkulane so svetniki sprejeli sklep o dopolnitvi sklepa o ceni uporabe večnamenske turistično-prireditve- ne dvorane in večnamenske dvorane, sprejeli so sklep o vzpostavitvi statusa grajenega javnega dobra, sprejeli so Elaborat o oblikovanju cen izvajanja storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki na območju občine Cirkulane in Poslovni načrt izvajanja obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja ter Pravilnik o nadomestilu članom občinske volilne komisije ob izrednih volitvah. Na vseh sejah občinskega sveta bo župan občine Cirkulane Janez Jurgec sproti obveščal svetnike o realizaciji sklepov občinskega sveta in poteku aktualnih investicij v občini Cirkulane. Mihaela Fridauer Poslovili smo se od dveh velikih pomembnih mož V spomin Štefanu Banu! Svetlobo je premagala smrt, utonile so vse sanje. Umrl je Štefan Ban. Ta novica se je ljudi v občini Cirkulane dotaknila v sobotnem popoldnevu, 31. januarja. Težko je bilo verjeti, da se je tako tiho, brez slovesa poslovil človek, poln življenjskega optimizma, energije, človek, s katerim so mnogi preživeli mnoge lepe trenutke življenja. Rad se je pošalil in znal svetovati, ko je bilo potrebno naprej, znal je poprijeti za vsako delo in našel izhod ob vsaki oviri, znal je pomagati drugim, pri tem pa je velikokrat pozabil nase. Odšel je mnogo prezgodaj. Težko je verjeti, da umre nekdo v najlepših letih življenja, nekdo, ki je naredil toliko dobrega za ljudi, za skupnost... Bil je poseben človek, poln zdrave radovednosti in želje po znanju, zanimal se je za veliko stvari in nikoli se ni postavljal pred drugimi. Bil je skromen. Takšen bo ostal v spominu mnogih. Štefanova življenjska pot, polna srečnih in kdaj tudi žalostnih trenutkov, seje začela 18. februarja 1965 v Paradižu, kjer je preživljal brezskrbna otroška in mladostna leta. Po uspešnem šolanju je prvo zaposlitev našel v Mariboru, si pridobil prve delovne izkušnje, potem pa ga je pot za nekaj let ponesla v Nemčijo. Leta 2012 se je odločil za samostojno podjetniško pot. S poštenim in kvalitetnim delom v slikopleskarstvu in zaključnih fasadnih delih si je pridobil zaupanje mnogih strank, polepšal je marsikateri dom, mnogim izboljšal pogoje za bivanje. Tudi po tem bodo mnogi Štefana ohranili v večnem spominu. Ljubil je svoj rodni kraj, rad je imel glasbo, tako kot oče in dedek, zato ni naključje, da se je za kratek čas pridru- žil Tamburaški skupini KD Cirkulane, a zaradi terenskega dela je bilo zanj to prenaporno. Za svojo dušo in prijatelje je zadnje čase večkrat z velikim veseljem raztegnil svojo harmoniko. Rad je pomagal društvom, z veseljem je sponzoriral in doniral različnim skupinam, še posebej pa je pomagal kulturnemu društvu ob visoki obletnici. Štefan je bil pred leti tudi boter novemu gasilskemu vozilu cirkulanskih gasilcev. Ves čas je družbeno-politično življenje v občini spremljal od daleč, pred petimi leti pa se je kot svetnik občine aktivno vključil v politiko. V minulem letu je bil na lokalnih volitvah na listi Socialnih demokratov ponovno izvoljen v občinski svet, kar kaže, da je bil med krajani priljubljen in zaupanja vreden. Kot svetnik občine je deloval v različnih odborih in komisijah, posebej pa je bil vpet tudi v dogajanje v svojem Paradižu. Njegov dom zdaj ostaja prazen. Veliko želja in načrtov je še imel pred seboj in mnoge je želel uresničiti s prijateljico Jelko. Na Štefana med domačimi, prijatelji, v društvih in vodstvu občine Cirkulane ostaja le dobra misel, prav tako na njegova dobra dela. V večnem spominu bo ostal med vsemi tistimi, ki ga zelo, zelo pogrešajo. Vsi pogrešamo njegov sproščen nasmeh, prijateljski stisk roke in njegovo srčnost. Dragi Štefan, ostal boš v srcih mnogih in v večnem spominu. Hvala ti! V spomin Milanu Žumbarju! Z žalostjo in bolečino smo v cvetnem nedeljskem dopoldnevu sprejeli novico, da je na pobočju Donačke gore prenehalo biti srce našega dragega prijatelja, svetnika občine Cirkulane. Slišati je bilo le besede: »Žumbarove-ga Milana ni več.« In ta novica je kot blisk udarila med ljudi, ki so žalostno vest težko sprejeli, saj je bil Milan zelo priljubljen, bil je izjemen človek, poln življenjske energije, optimizma, dobrih misli, dejaven na več področjih in aktiven v mnogih društvih, bil je dober prijatelj mnogim in vzoren občan ter sodelavec v kidričevskem Talumu. Takega se ga bodo spominjali mnogi od blizu in daleč. Milan je imel v sebi nekaj, kar je težko povedati, nekaj tako prijetnega in srčnega, kar si preprosto lahko doživel le, če si bil v njegovi bližini. Rad seje razdajal in to srčnost delil. Milanova življenjska pot se je začela 19. aprila 1957 na Ptuju. Bil je drugi po vrsti izmed štirih otrok, v Halozah,v prelepem kotičku Pohorja pa je preživel leta svojega otroštva in mladosti. Po letih šolanja je svojo prvo zaposlitev leta 1981 dobil v Talumu Kidričevo. Talumovi ekipi je ostal zvest vse do usodnega dne, ko se je povsem na tiho poslovil, poln načrtov in delovnega elana. Najlepše in najsrečnejše trenutke svojega življenja je Milan preživel z družino v Pristavi. Njegov dom je bil zmeraj odprt za vsakogar. Zadnje leto njegovega življenja je bil njegovo sonce vnuk Adam, s katerim je preživel marsikateri prosti trenutek. Njegova velika ljubezen je bila vinska trta. Z ljubeznijo in spoštovanjem je obdeloval »Muškatni breg«, za odlična vina pa je na vinskih ocenjevanjih prejel več visokih nagrad, na Vino Ptuj tudi kipec Bakhosa, na kar je bil zelo ponosen. Marsikatero steklenico odličnega vina je doniral med društva in prijatelje. Kot član Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze je bil leta 2012 imenovan za Naj Martina, bil pa je član mnogih društev v občini Cirkulane: Turističnega društva, Društva za oživitev gradu Bori, Kulturnega društva, v katerih je aktivno deloval in tudi sinova navdušil, da sta stopala po njegovih stopinjah. Izkazal se je kot zavzet in delaven predsednik vaškega odbora Pristava, ob nastanku samostojne občine Cirkulane pa se je Milan aktivno vključil v politiko. Bil je član Socialnih demokratov, trdno je stal za svojimi odločitvami in dejanji. Jeseni 2014 je bil že tretjič izvoljen za svetnika občine Cirkulane, deloval je v različnih odborih in komisijah. Za Milanom ostaja njegovo delo in njegov velik doprinos k razvoju Haloz, njegovo spoštovanje haloškega človeka. Ponosni smo, da smo lahko bili del njegovega bogatega in zanimivega življenja. Njegova preprostost, srčnost in njegov veder nasmeh nas bodo spremljali povsod tam, kjer bomo bogatili Milanovo in našo zgodbo. Odšel je mož dobrega srca in drobnih želja. Spoštovani Milan! Hvala ti za vse in počivaj v miru! Tekst za oba sestavka smo povzeli tudi po poslovilnih nagovorih avtorja Mira Lesjaka. Investicije v občini Cirkulane 2015 Po zelo uspešnetn letu 2014 na področju investicij v infrastrukturo, skupaj so znašale 1,7 milijona evrov, se tudi v letu 2015 izvaja kar nekaj pomembnih investicijskih projektov v občini Cirkulane. "k* Naložba v vašo prihodnost OPERACIJO DELNO FINANCIRA EVROPSKA UNIJA Evropski sklad za regionalni razvoj C| REPUBLIKA SLOVENIJA ^ MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO Najopaznejša investicija v letošnjem letuje projekt Kanalizacija Dolane, kije že v zaključni fazi. Kanalizacija se izvaja v Izgradnja kanalizacijskega sistema v Dolanah v dolžini 2500 metrov je v zaključni fazi. Nova pridobitev bo v uporabo predana junija letos. "*SteRWemisr NALOŽBA V VAŠO PBIHODHOST' -OPERACIJO DELNO FINANCIRA REPU8LIKA SLOVENIJA OPERACIJO DELNO FINANCIRA OBČINA CIRKULANE NASLOV OPERACIJE: Kanalizacija Dolana INVESTITOR: Občina Cirkulane, CiMm« se, 22tt Cirkoi PORJEKTANT: TMDINVEST do o, Pieiamo««!. % ft« ODG. PROJEKTANT: Vladimir Korbar, gr. to gam? PROJEKT: PGD17025-10*VX.j»M,OT IZVAJALEC: Komunalno podjetje Ptuj d.d., Puhova ulica 1.2250 Ptuj ODG. VODJA DEL: Rado Vek. dipl ini god. G-J395 NADZORNIK: Milana d o.o.. Kortumi ulm 3U itirib* ODG. NADZORNIK: Labus Milorad. dipl mt god.0-1937 KOORDINATOR IZ VZD: Milana dao. KortrunonoSca J«, Maribor ODGOVORNA OSEBA: Labus Milorad. dipl iti. gnu. 6-im; dolžini 2500 m in zajema 260 enot ter biološko čistilno napravo. Zraven kanalizacijskega omrežja se vgrajuje cev za optični kabel kabelske televizije in izvaja preplastitev cest v obsegu izgradnje primarnega voda. Predvidena vrednost investicije je 910.000,00 evrov. Sredstva za izgradnjo kanalizacijskega omrežja je občina pridobila iz sredstev Evropskega sklada za Regionalni razvoj na 8. Javnem pozivu, Razvoj regij, in sicer v višini 634.029,10, ter del sredstev z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo po 23. členu ZFO v višini 34.777,00. Preostali del stroškov pa prevzame občina Cirkulane. Predvideni zaključek del je konec letošnjega maja. V investicijo v Dolanah je vključena tudi izgradnja biološke < stilne naprave. Do konca poletja bo moderniziran krajši cestni odsek Tlačine-Vidovič v Gradiščah. Modernizacija ceste Milošič-Gradišča V pripravi za modernizacijo je tudi cesta Milošič-Gradišča v dolžini 700 m. Cesta je v slabem stanju in je potrebna prenove. Predvidena vrednost prenove preplastitve je v višini 41.000 EUR. Izvesti je potrebno asfaltno prevleko in odvo- dnjavanje. Občina Cirkulane bo tudi izvedla sanacijo nekaj krajših odsekov cest. Modernizacije ceste Gradišča Tlačine-Vidovič Občina Cirkulane je izvedla razpis za modernizacijo ceste Gradišča smer Vidovič. Cesta se bo modernizirala v dolžini 750 m. Cesta je vključena v proračunu za leto 2015. Predvidena vrednost investicije znaša 105.000,00 EUR in bo zaključena do konca meseca avgusta. Na prenovo in temeljito preplastitev čaka tudi cestni odsek Milošič v Gradiščah. Kmalu sanacija dveh večjih plazov V lanskem letuje zaradi obilnih padavin nastalo kar nekaj plazov. Nekaj jih je bilo saniranih, ostala pa sta še dva, in sicer Gradišča - Štuhečova hosta in Brezovec - Koren. Za oba je občina pripravila projektno dokumentacijo in ju prijavila na Ministrstvo za okolje in prostor. Predračunska vrednost sanacij znaša okrog 180.000,00 EUR. Upamo, da bomo pridobili državna sredstva za sanacijo plazov. Občinska uprava Občina bo v letošnjem letu pristopila tudi k sanaciji dveh večjih plazov, ki sta se sprožila ob lanskih obilnih padavinah. Foto: TM 8 Glasilo občine Cirkulane Spoštovane občanke in občani občine Cirkulane! Sonce je že dodobra ogrelo naše kraje in v vinogradih, sadovnjakih ter na domačih vrtovih so že vidni prvi rezultati spomladanskih opravil. Tudi dogajanje v Državnem zboru ni nič manj pestro, zato se bom v nadaljevanju osredotočila na najpomembnejše tematike, ki smo jih obravnavali v preteklih mesecih. V mesecu januarju smo potrdili prvo obravnavo Zakona o fiskalnem pravilu, kije za državo pomemben, saj bo vsakokratno Vlado zavezal k srednjeročni uravnoteženosti proračuna, preprečeval naraščanje zadolževanja in poskrbel, da kot država nehamo zapravljati več, kot ustvarimo. Nadaljnja usklajevanja okoli vsebine tega zakona še vedno potekajo. Poslanska skupina SDS je predlagala uvedbo dualnega sistema izobraževanja, ki žal ni dobil podpore s strani koalicijskih strank. Podobno se je zgodilo s predlagano spremembo Zakona o ukrepih na področju pripravništev, ki bi ukinil volonterska pripravništva in uvedel spodbude za zaposlovanje pripravnikov. Žal je bil omenjeni zakon sredi meseca marca umaknjen iz druge obravnave, tako da se ustrezne rešitve za pripravnike v prihajajočih mesecih še ne moremo veseliti. V mesecu februarju smo obravnavali Rebalans proračuna za leto 2015. Z rebalansom se je povečal proračunski primanjkljaj za okoli 500 mio €, na skupno 1,385 mlrd €. Omenjeni rebalans je po moji oceni za Slovenijo veliko razočaranje, predvsem ker ne nakazuje niti ene nujno potrebne reforme in ker temelji na nerealnih predpostavkah, tako glede gospodarske rasti, črpanja evropskih sredstev kot tudi situacije na trgu dela. Žal so se sočasno znižale tudi povprečnine občinam, kar pomeni, da bodo občine, ki so bile v preteklosti zelo pomemben investitor in spodbujevalec gospodarske rasti v državi, prejele manj finančnih sredstev. Ob tem naj izpostavim, da je država v prvih treh mesecih tega leta že ustvarila za skoraj polovico planiranega primanjkljaja. Še vedno je odmevna sprememba Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki spreminja definicijo zakonske zveze, ki po novem ni več defini- rana kot »življenjska skupnost moža in žene«, temveč kot »življenjska skupnost dveh oseb«. Z omenjeno spremembo se izenačujejo pravice istospolnih partnerjev in se jim med drugim omogoča tudi posvojitev otrok. V naši poslanski skupini smo tem spremembam, zaradi možnosti posvojitve otrok, nasprotovali. V mesecu aprilu je bila s strani poslanske skupine SDS predlagana sprememba Zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki je za številne državljane uvedel zelo krut institut, in sicer vpis odtujitve in obremenitve nepremičnine za prejemnike denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. Ta zakon je povzročil predvsem to, da se je število prejemnikov varstvenega dodatka drastično znižalo, saj si vpisa države ali občine na njihovo nepremičnino številni niso dopustili, pa četudi so se s tem pahnili v še večjo revščino. Žal sprememba zakona, ki bi ukinil obremenitev nepremičnine, ni bila sprejeta. Kot tudi ni bila sprejeta predlagana sprememba, da bi podobno, kot to velja za gospodarske družbe in s.p.-je, bila letna poročila odvetnikov in notarjev, ki svojo dejavnost opravljajo kot samostojen poklic, javna. V zadnjih mesecih je bilo veliko sej odbora, kot tudi točk na sejah Državnega zbora, na temo sanacije bančnega sistema. Gre za izjemno pomembno področje, ki je davkoplačevalce stalo skoraj 5 mlrd €. Razloge, da je do težav v bančnem sistemu prišlo, vidim zlasti v podeljevanju kreditov po prijateljskih vezeh, v neustrezno zavarovanih kreditih, neodgovornem ravnanju uprav in nadzornih svetov bank ter njihovega regulatorja, Banke Slovenije. Na pobudo poslanske skupine SDS je bila v mesecu aprilu potrjena ustanovitev parlamentarne preiskave, s pomočjo katere se bo ugotavljalo sporno kreditiranje od leta 1997 naprej. Ker je dobro sodelovanje med evropskimi poslanci, poslanci DZ RS in državljani izjemno pomembno, sem v naše konce v mesecu marcu povabila evropsko poslanko Romano Tomc. Pot naju je čez slikovite haloške griče in krajšim postankom v Gradiščah pripeljala tudi v občino Cirkulane, kjer smo evropski poslanki med drugim pokazali tudi večnamensko dvorano, zgrajeno s pomočjo evropskih sredstev. Ministrstvo za zdravje v teh dneh predstavlja spremembo Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči, ki je zelo razburilo strokovno in laično javnost. Gre za popolno reorganizacijo na tem področju, ki marsikje pomeni ukinjanje sedanje, dobro delujoče mreže nujne medicinske pomoči. Prav je, da ob tem izpostavim zadovoljstvo, da smo uspeli prepričati ministrstvo za zdravje in da bo do izgradnje urgentnega centra na Ptuju, vsaj po obljubah ministrice, kljub manjšim vmesnim zapletom tudi prišlo. V mesecu aprilu je bila na pobudo poslanske skupine SDS v Državnem zboru, na skupni seji odbora za kmetijstvo in odbora za gospodarstvo, obravnavana točka »Problematika območja Haloz«. Za obravnavo te točke sem se odločila, ker me kmetovalci tega območja pogosto opozarjajo na neustrezne ukrepe v okviru novega Programa razvoja podeželja, ker se Haloze marsikje vse bolj zaraščajo in ker je ob tem času priprava programov črpanja evropskih sredstev iz nove finančne perspektive še v polnem teku ter obstaja možnost preusmeritve nekaj sredstev tudi v naš konec. Kazalniki razvitosti haloških občin se gibljejo med 76 in 88 % glede na slovensko povprečje in tako spadajo med najmanj razvita območja v Sloveniji. Na tem območju je zaskrbljujoča tudi demografska slika, ki kaže zlasti primanjkljaj mlajše generacije. Prav tako se številne kmetije soočajo z dejstvom, da nimajo naslednika. Posledice pa so vse bolj vidne v zaraščanju obdelovalnih površin. Pomembno je, da postane celo območje haloških občin za mlajše generacije zanimivo, kar pa je odvisno predvsem od delovnih mest, ki so v bližini na voljo. Da na območju Haloz obstaja izjemen razvojni potencial, kaže dejstvo, daje bil na omenjenem odboru soglasno sprejet sklep, ki nalaga Vladi, da do konca julija 2015 pripravi konkretne ukrepe za celostni razvoj območja Haloz. Spoštovani, naj vas ponovno spomnim, da me lahko obiščete v poslanski pisarni v prostorih Občine Cirkulane, vsak četrti ponedeljek v mesecu med 8.00 in 9.30. V kolikor vam predlagani termin ne ustreza, se lahko name obrnete tudi preko elektronske pošte suzana. lep-simenko@dz-rs.si in skupaj bomo našli ustreznejši termin. Želim vam prijetne spomladanske in poletne dni ter iskrene čestitke ob bližajočem se občinskem prazniku. Suzana Lep Simenko, poslanka DZ Na obisku evropska poslanka Romana Tomc Na območju Haloz, tudi občine Cirkulane in Spodnjega Podravja je bila na povabilo državnozborske poslanke Suzane Lep Simenko 27. marca na delovnem obisku evropska poslanka Romana Tomc iz vrst SDS. Obisk je zaključila v občini Videm s pogovornim večerom z naslovom »Gospodarstvo na relaciji EU, Slovenije in občine«, kjer so se zbrani strinjali, da je potrebno gospodarstvu pomagati z učinkovitimi ukrepi. OBISKI V OBČINAH KIDRIČEVO, VIDEM IN CIRKULANE Delovni obisk je evropska poslanka začela v občini Kidričevo, kjer se je srečala s predstavniki tamkajšnje lokalne skupnosti ter uspešnih podjetij Boxmark Leather in Talum. Ustavila se je tudi v videmski občini. V družbi poslanke Lep Simenko je obiskala tudi del haloške občine Cirkulane. Krajši postanek sta namenili Viliju Jurgecu, članu SDS, od koder je pogled na Ptuj in širšo okolico izjemno lep. V Gradiščah je gostji pričakal podžupan in predsednik OO SDS Cirkulane Franc Milošič. V njegovi družbi sta se gostji odpravili v središče občine, kjer je sledil ogled nekaterih uspešno zaključenih občinskih projektov, ki so bili sofinancirani s strani EU. NA OGLEDU OBJEKTOV ZGRAJENIH S POMOČJO Evropska poslanka Romana Tomc in državnozborska poslanka Suzana Lep Simenko sta se na poti po Halozah ustavili tudi v Gradiščah, na izjemno slikoviti razgledni točki Haloz. Posebnega pomena je bil tudi delovni sestanek v prostorih Občine Cirkulane, ki sta se ga udeležila tudi predsednika sosednjih občinskih odborov SDS. Foto: Arhiv EVROPSKIH SREDSTEV Z direktorico občinske uprave Mileno Debeljak in ravnateljico OS Cirkulane-Zavrč Suzano Petek sta si gostji ogledali večnamensko prireditveno-turistično dvorano, zgrajeno s pomočjo evropskih sredstev. Po ogledu je v prostorih Občine Cirkulane sledil še krajši delovni sestanek z vodstvom občine in predsedniki občinskih odborov SDS Zavrč in Videm, na katerem so govorili tudi o problematiki Haloz, o zaposlovanju tistih, ki živijo na teh območjih, o priložnostih na področju gospodarstva, ki jih predvsem na področju turizma ponujajo Haloze. Evropska poslanka je v sproščenem pogovoru predstavila še nekatere možnosti črpanja evropskih sredstev v prihodnji finančni perspektivi 2015-2020. Na tem področju bo morala naša država narediti mnogo več, je menila Romana Tomc, ki je bila ob obisku občine Cirkulane zelo navdušena nad prijetno pokrajino in napredkom občine, zaskrbljena pa je bila ob pogledu na tiste dele Haloz, ki so vse bolj zaraščeni. TM Predsednik vlade in stranke SMC dr. Miro Cerar na obisku v Cirkulanah Na povabilo SMC Cirkulane je dr. Miro Cerar v sredo, 6. maja, skupaj s poslanci Draganom Matičem, Dušanom Radičem in Branislavom Rajičem obiskal Cirkulane. Na Občini Cirkulane seje srečal z županom občine Cirkulane Janezom Jurgecem, predstavnico občin z območja Haloz dr. Darinko Fakin, županjo občine Majšperk ter predstavniki Delovne skupine za razvoj Haloz, katero delovanje je predstavil Andrej Rebernišek. Predsednik vlade in stranke SMC dr. Miro Cerarje ob obisku občine Cirkulane na delovnem srečanju podprl prizadevanja Delovne skupine za razvoj Haloz. Na srečanju smo predstavili in opisali stanje v Halozah in poudarili, da so se nekateri problemi začeli reševati, kar je premik, saj so razvojni problemi Haloz posledica več dejavnikov, oko- lja, zgodovinskega razvoja ter demografskih, socialnih in ekonomskih razmer. Haloze se soočajo z razvojnimi ovirami na področju infrastrukture, kmetijstva in turizma. Z novimi pristopi in novo razvojno politiko, ki jo Stranka modernega centra uveljavlja v slovenskem prostoru, smo tudi v Cirkulanah začutili iskrico, ki bi lahko podžgala razvojni preboj Haloz in prebivalcem Haloz z lastnim delom in prizadevnostjo omogočila dostojno moderno življenje posameznika na podeželju. Dr. Cerar je podprl prizadevanja Delovne skupine za razvoj Haloz, ki se bo pridružila Vladni delovni skupini za Haloze pri pripravi ukre- pov za razvoj Haloz. Ob obisku je dr. Cerar podprl Miro Petrovič in Andreja Bogdana kot kandidata stranke za nadomestne volitve za člana občinskega sveta, ki sta poudarila, da se zavzemata za trajnostni razvoj in ohranjanje najboljšega, kar ponuja tradicionalno okolje, za razvoj turizma in za povezovanje občin v skupne razvojne projekte na območju Haloz. Jernej Golc, koordinator SMC -Cirkulane Foto: Albin Bezjak Predsednik vlade dr. Miro Cerar in poslanci na Borlu, člani DgB pri ministrici za kulturo Člani Društva za oživitev gradu Bori (DgB) smo leto 2015 začeli zelo aktivno, optimistično in z velikim upanjem, da bodo varni predeli gradu Bori še letos odprti za javnost in za izvajanje številnih prireditev, ki so se v preteklosti na Borlu že odvijale. Izkazalo pa se je, da je za odprtje gradu potrebno rešiti še mnoga odprta vprašanja med Ministrstvom za kulturo in Konzorcijem za grad Bori, ki naj bi prevzel ključe varnih predelov Borla. V DgB nismo vrgli puške v koruzo in Vlade RS. smo se aktivno lotili reševanja nastalih Na POP TV so 2. aprila letos predva-dilem. Na različne načine smo jih pred- j ali oddajo z naslovom Namesto, da bi stavili tako splošni javnosti kot tudi nam bili v ponos, gradove pustimo, da poslancem, ministrici in predsedniku klavrno propadajo. Jernej Golc je imel možnost, da predstavi le delček naših prizadevanj. Z nekaterimi izjavami ministrice za kulturo mag. Julijane Bizjak Mlakar, ki se navezujejo na dogajanje na Borlu, pa se v DgB nismo strinjali, zato smo v izvršilnem odboru za ministrico pripravili odprto pismo, ki je bilo tudi objavljeno v medijih. V pismu smo javno opozorili, da DgB, ki je bilo ustanovljeno leta 2005, ne more odgovarjati za škodo, povzročeno na gradu v 90-ih letih, in pozvali ministrico, da se bolje Obisk predsednika dr. Mira Cerarja na Borlu. Predstavniki DgB na obisku pri ministrici za kulturo mag. Julija- Foto: Albin Bezjak ni Bizjak Mlakar. Foto: Arhiv Ministrstva za kulturo seznani z našimi dolgoletnimi prizadevanji za Bori ter sprejme društvo kot sogovornika pri iskanju rešitev za Bori. V ODDAJI DOBRO JUTRO NA TV SLO Delo DgB in naša prizadevanja za ponovno odprtje Borla smo predstavili tudi v oddaji Dobro jutro na TV SLO 1 v petek, 17. aprila. Gosta oddaje sta bila naša člana Mira Petrovič in Jernej Golc. Poslanca SMC dr. Dragan Matič (predsednik Odbora za kulturo v Državnem zboru RS) in mag. Branislav Rajič sta v sredo, 22. aprila, v spremstvu predstavnikov Zavoda za varstvo kulturne dediščine in DgB obiskala Bori. Namen obiska je bil seznanitev s stanjem na gradu Bori ter ogled prostorov, ki bi omogočali varen dostop javnosti pri organizaciji dogodkov in prireditev na gradu Bori. NA DELOVNEM OBISKU PRI MINI- STRICI ZA KULTURO Na podlagi vseh naših aktivnosti in odprtega pisma nas je ministrica za kulturo mag. Julijana Bizjak Mlakar v petek, 24. aprila, sprejela na skupnem sestanku, na katerem smo predstavili prizadevanja DgB v sodelovanju s Konzorcijem za grad Bori v smeri odprtja varnih predelov gradu za javnost. Naše mnenje je, da zaprt grad bistveno hitreje propada, kot če bi bil vsaj delno aktiven. Ministrica je povedala, da je potrebno poiskati pravne možnosti glede prenosa odgovornosti z lastnika na organizatorje dogodkov na gradu. Prizadevajo pa si, da bi v prihodnjih proračunih Republike Slovenije zagotovili finančna sredstva za nujne posege v varovanje kulturne dediščine. Grad Bori je pomemben razvojni potencial za celotno območje Haloz, saj bo njegova oživitev vplivala na razvoj različnih gospodarskih dejavnosti v regiji od kmetijstva, turizma, drobne obrti ipd. Ministrici smo predlagali, da se revitalizacija gradu Bori vključi v predloge ukrepov Vlade RS za razvoj Haloz. NA BORLU TUDI PREDSEDNIK VLADE Veseli smo, da si je za Bori vzel čas tudi predsednik Vlade RS dr. Miro Cerar, ki si je s poslanci 6. maja popoldne -v sklopu obiska v Cirkulanah - ogledal tudi grad Bori. Mira Petrovič mu je ob pomoči ostalih članov DgB podrobno predstavila prizadevanja DgB za oživitev Borla. Predsednik je dejal, da bo potrebno vzpostaviti sodelovanje med nacionalno in občinsko oblastjo, saj bi bilo izjemnega pomena, da bi grad oživel. Sonja Golc, tajnica in namestnica predsednika DgB Obisk ministra Dejana Židana na Kmetiji AS Arnečič Organizator dogodka so bili Socialni demokrati, ki so v program obiskov ministra v širši regiji Spodnje Podravje vključili tudi obisk občine Cirkulane. Kraj dogodka je bila naša kmetija v Gradiščah, kjer je potekalo srečanje z ministrom, člani Socialnih demokratov iz naše občine, županom in predstavniki občinske uprave ter drugimi simpatizerji. Obisk ministra je bil časovno zelo omejen, saj je bil program dogodkov tisti dan dokaj natrpan. Minister si je z zanimanjem ogledal prostore, v katerih opravljamo peko kruha na tradicionalni način v kmečki peči. Ob kozarcu haloškega vina in prigrizku smo na kratko poklepetali o težavah, s katerimi se kmetje srečujejo na območju Haloz. Beseda je tekla o Ob kozarcu haloškega vina in prigrizku smo na kratko poklepe- Predstavili smo mu delo in življenje na kmetiji v Halozah in po- tali o težavah, s katerimi se kmetje srečujejo na območju Haloz. dali predloge, kako bi stanje lahko izboljšali. spremembah v novem Programu razvo- Halozah in podali predloge, kako bi sta- bili na neuradni obisk v času trgatve. Pa ja podeželja 2014-2020 in o ukrepih, ki nje lahko izboljšali. Ker se je ministru bomo videli, če bo iz te moke kaj kruha, za Haloze niso primerni. Predstavili zaradi urnika zelo mudilo, a je še želel Suzana Arnečič Zamuda smo mu delo in življenje na kmetiji v veliko izvedeti o Halozah, smo ga pova- Foto: Jernej Golc Zbrali velik kup odpadkov Občina Cirkulane je v soboto, 28. marca, po vseh vaških skupnostih organizirala že tradicionalno spomladansko čistilno akcijo. V dobrih treh urah so občani zbirali in pobirali večje kosovne odpadke in smeti, ki so se znašle v naravi, na neprimernih mestih, vse pa so pripeljali na zbirno mesto v center občine. Po končani akciji so se udeleženci zbrali na ntalici pri lovskem domu v Brezovcu. Kot je povedal koordinator čistilne akcije podžupan Franc Milošič, je bila udeležba na akciji zelo dobra. Okrog 150 občanov se je odzvalo na povabilo. Nabrali so okrog 25 m3 večjih odpadkov in 17 m3 ostalih smeti. Pohvalil je vse nove vaške odbore, ki so se dobro organizirali, poiskali odlagališča z odpadki in naravo znova očistili navlake. S tem dejanjem so veliko naredili za čistejšo in lepšo občino Cirkulane. Milošič je tudi opozoril, da so odpadki ključni okoljski problem, ki ga lahko vsak od nas rešuje vsak dan, če seveda pravilno ločuje odpadke in jih odlaga na za to primerna mesta. Velik doprinos k čistej- šemu okolju so po Milošičevem mnenju tudi čistilne akcije, ki bodo v prihodnje še kako potrebne. Prav na območju občine Cirkulane ostaja nedotaknjenih še kar nekaj manjših divjih odlagališč. Zal so nekatera na težko dostopnih območjih na desnem bregu Drave, kar predstavlja dodatni problem, je še povedal Milošič. Besedilo in foto: TM Način obračuna storitve obvezne gospodarske javne službe ravnanja z odpadki Obvestilo uporabnikom storitev ravnanja z odpadki pri podjetju Čisto mesto Ptuj V skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (v nadaljevanju » Uredba« )(UL RS, št.: 87/2012) je izvajalec obvezne gospodarske javne službe na območju vaše občine, podjetje Čisto mesto Ptuj, pripravilo Elaborat o oblikovanju cen, kot ga predvideva Uredba. Občina pa je, v skladu s predpisanimi roki, s 1.4.2014 potrdila Elaborat o oblikovanju cen. Izvajalci gospodarskih javnih služb smo bili zavezani, da najkasneje s 1. aprilom 2014 pričnemo storitve obračunavati, kot to predvideva Uredba. Pred 1. aprilom 2014 je bil način obračuna storitev ravnanja z odpadki odvisen od števila oseb v gospodinjstvu - t. i. »tarifni sistem«. Uredba pa je nato zahtevala, da se obračun storitev oblikuje na kg opravljene storitve za javno službo ravnanja s komunalnimi odpadki ter se uporabnikom zaračuna glede na prostornino zabojnika in pogostost odvoza. V sled navedenega je tudi podjetje Čisto mesto Ptuj s 1. aprilom 2014 pričelo storitve obračunavati na zgoraj predpisan način. To za uporabnika po- meni, da je mesečni znesek na položnici odvisen od zbranih količin odpadkov na območju vseh občin Spodnjega Podravja in hkrati temelji na seštevku obračunskih volumnov celotnega območja. Kot izvajalec gospodarske javne službe ravnanja z odpadki namreč preračun storitev glede na zbrane količine pripravljamo sproti - mesečno, kar seveda pomeni, da si mesečni zneski na položnicah niso enaki, medtem ko v Elaboratu potrjena cena EUR/kg ostaja nespremenjena. V skladu s potrjeno ceno EUR/kg in na podlagi zbranih količin odpadkov ter seštevka obračunskih volumnov se mesečno opravi preračun storitev iz enote EUR/kg v enoto EUR/liter ter pomnoži z obračunskim volumnom vsakega posameznega gospodinjstva. Mesečno preračun cene objavimo na naši spletni strani: http://www.cistomesto.si/ceniki- in-elaborati. Predvsem je pomembno, da uporabniki razumete način obračuna, ki prinaša mesečna nihanja, kar pa nikakor ne pomeni, da kot izvajalec sami spreminjamo cene. V lažje razumevanje spodaj objavlja- mo tabelo nihanja cen Ravnanja s komunalnimi odpadki v obdobju med 1. 4. 2014 in 1.4. 2015. Hvala, ker skupaj z nami skrbite za življenja vredno okolje! Čisto mesto Ptuj, d. o. o. Oprema za ločeno zbiranje odpadkov v gospodinjstvu Ali ste vedeli, da v posameznem letu povprečen prebivalec Slovenije proizvede nekaj manj kot 400 kg odpadkov? Količina se le malo zmanjšuje, se pa povečuje ločeno zbiranje odpadkov. Nastajanje odpadkov je odvisno od vsakega posameznika in je pogojeno z njegovim načinom življenja, dela, zadovoljevanja vsakodnevnih potreb po hrani in pijači, oblačilih in obutvi, bivanju, potreb po aktivnem preživljanju prostega časa ... Ker večina odpadkov nastane kot posledica iztrošenosti in neuporabnosti predmetov ali tekočin, moramo o njihovem nastajanju razmišljati že v fazi načrtovanja nakupov. Preden se odpravimo po nakupih, moramo tehtno premisliti, ali vse, kar si želimo, tudi dejansko potrebujemo in ali je naš nakup lahko drugačen, drugačne vsebine, v drugačni embalaži, ki je lahko vračljiva oz. zamenljiva, ali celo brez embalaže. Premišljen nakup je prva faza na poti preprečevanja nastajanja odpadkov ter odločitev, s katerimi odpadki se bomo kasneje srečevali. Statistični podatki na ravni Slovenije za pretekla leta kažejo, da je bilo odloženih nekaj več kot 313.000 ton odpadkov, od tega dobršen del na občinskih odlagališčih. Žal se nastajanju odpadkov zmeraj ne moremo izogniti, zato se moramo takoj ob njihovem nastanku odločiti, kako bomo ravnali z njimi. Slovenska zakonodaja zahteva obvezno ločevanje posameznih vrst odpadkov na izvoru njihovega nastajanja od drugih vrst odpadkov, zbiranje v ustrezni opremi za zbiranje, prepuščanje pooblaščenim zbiralcem ter zagotavljanje odstranjevanja v skladu s predpisi. Razvoj tehnologij, opreme, objektov in naprav za zbiranje, obdelavo in konč- no odstranjevanje je dosegel raven, da je možna rešitev za sleherno vrsto odpadka. To pomeni, da imajo povzročitelji oz. imetniki odpadkov vse tehnične možnosti za njihovo pravilno zbiranje in oddajo. Večina komunalnih odpadkov nastaja v prostorih gospodinjstva, zato je najprimerneje, da se njihovo zbiranje zagotovi čim bližje mestu oz. viru nastajanja. V nadaljevanju predstavljamo nekaj rešitev: — organske kuhinjske odpadke (ostanki pri pripravi hrane, ostanki hrane, sadje, zelenjava, serviete ...) lahko zbiramo v priročni posodici (slika 1), ki jo lahko hranimo pod pomivalnim koritom ali v drugem kuhinjskem elementu, priporočljiv prostor je tudi shramba ali balkon. Zbrane organske kuhinjske odpadke odložimo na kompostnik, če pa tega nimamo, jih moramo odložiti v rjavi zabojnik za zbiranje biološko razgradljivih odpadkov ter prepustiti zbiralcu odpadkov; — odpadno jedilno olje lahko zbiramo v plastenkah ali priročnih posodicah (slika 2), mesto zbiranja pa je lahko podobno kot za organske kuhinjske odpadke. Zbrano odpadno jedilno olje bomo zbirali s premično zbiralnico v okviru akcije zbiranja nevarnih odpadkov v vaši občini; — plastenke, pločevinke, konzerve, folije, PVC vrečke, tetrapake ... lahko zbiramo v različnih prenosljivih vrečkah, škatlah, zabojih ali posodah, skupaj kot mešano embalažo. Pri zbiranju me- Slika 1 Slika 2 šane embalaže je pomembno, daje brez tekočin in očiščena ter zaradi zmanjšanja prostora tudi stisnjena. Za stiskanje plastenk lahko uporabimo priročne stiskalnice (slika 3), lahko jih stisnemo tudi ročno ali nožno oz. z vročo vodo. Zbrano mešano embalažo odložimo v namenske vrečke za zbiranje mešane embalaže, ki jih lahko namestimo na priročna stojala; Slika 3 — revije, časopise, prospekte, knjige ... lahko zbiramo v priročnih zabojih ali škatlah. Zbran papir in papirno embalažo odložimo v namenski zabojnik za zbiranje papirja, zelene barve in rdečim pokrovom; — za zbiranje steklenic lahko uporabimo različne plastične zaboje in posode, ki zadržujejo tekočine. Zbrano stekleno embalažo odložimo v zabojnike za steklo na skupnih zbirnih mestih (ekološki otok); — mešane komunalne odpadke običajno zbiramo v vrečkah, ki jih položimo v namenske koške, tako da odpadke skupaj z vrečko odložimo v črn zaboj- nik. Posamezne vrste odpadkov lahko zbiramo ločeno, vsakega v svoji embalaži za zbiranje, lahko pa v embalaži, ki omogoča zbiranje dveh ali treh različnih vrst odpadkov, vsako vrsto odpadka v svoji embalaži. Najprimernejše mesto za zbiranje vseh navedenih vrst odpadkov je v shrambi. Cisto mesto Ptuj, d. o. o. Onesnaženje cest sou Občinski redarji Medobčinskega redarstva Skupne občinske uprave občin v l",",va„a„w,„w__ Spodnjem Podravju bomo v spomladanskih mesecih pogosteje nadzirali stanje cest na območju vseh občin iz naše krajevne pristojnosti. Večji del kmetijskih površin leži neposredno ob lokalnih ali regionalnih cestah, zato je nujno potrebno pred vključevanjem v promet na prometno površino očistiti kolesa traktorjev in drugo kmetijsko opremo. Posamezni vozniki traktorjev in tovornjakov to ne storijo in na cesto navozijo zemljo, blato ali gnoj. V četrti točki drugega odstavka 5. člena Zakona o cestah (ZCes-lA) je določeno: »Prepovedano je orati na razdalji manj kot 4 metre od roba cestnega sveta v pravokotni smeri na cesto ali na razdalji manj kot 1 meter od roba cestnega sveta vzporedno s cesto.« V peti točki drugega odstavka 5. člena Zakona o cestah (ZCes-lA) je določeno: »Na cestišču javne ceste je prepovedano: — razsipati sipek material, razen posipnih materialov v času izvajanja zimske službe, nanašati blato ali ga kako drugače onesnaževati; — puščati sneg ali led, ki pade ali zdrsne nanj; — onesnažiti cestišče z olji in mazili ali drugimi snovmi; — vlačiti hlode, veje, skale in podobne predmete, kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora.« — Tretji odstavek 5. člena Zakona o cestah (ZCes-lA) pa določa, da mora voznik, preden se vključi v promet na jav- no cesto s kolovozne poti, nekategorizirane ceste ..., odstraniti z vozila zemljo ali blato, ki bi onesnažilo vozišče. Predpisana globa v zakonu, zaradi neupoštevanja navedenih določb, je 1000 evrov za posameznika in 4000 evrov za pravno osebo. Pristojnost za nadzor teh določb pa imajo poleg policije tudi občinski redarji in občinski inšpektorji. Vse občane naših občin pozivamo, da po koncu del na polju in preden se vključijo v promet, očistijo večje kose zemlje in blata s koles, saj takrat ostane kvečjemu zelo kratka in plitva sled. Včasih smo na vozišču našli nekaj centimetrov debele sloje zemlje ali blata. Pri dosedanjih nadzorih smo ugotovili tudi primere odgovornega dela, saj so kmetje v času izvajanja del označili nevarnost na cesti, po koncu del pa cestišče temeljito očistili. Robert Brkič, vodja medobčinskega redarstva Parkirna karta za invalide V obdobju februar-marec 2015 smo občinski redarji še poostrili nadzor nad parkiranimi vozili na parkirnih prostorih, rezerviranih za invalide, na območju trgovskih centrov in v okolicah šol. Pri nadzoru ugotavljamo, da manjše število ljudi še vedno uporablja stare označbe na vozilih, ki naj bi dovoljevale parkiranje na parkirnih mestih, rezerviranih za vozila, v katerih se vozijo in- validne osebe, oziroma parkiranje vozil zdravstvenih delavcev, delavcev socialnih služb in invalidskih organizacij, ki obiskujejo invalidne osebe na domu. Po navadi gre za modro okroglo nalepko, v sredini katere je invalidski voziček bele barve. V cilju zmanjšanja zlorab in zagotovitev parkiranja invalidnim osebam, kjer je to predvideno, posredujemo naslednje obvestilo : — Pravilnik o parkirni karti za invalida (Uradni list RS, št. 67/11) določa postopek za izdajo parkirne karte, veljavnost in način označevanja vozila; — parkirna karta se izda za vozila, s katerimi se vozijo invalidne osebe, zdravstveni delavci, delavci socialnih služb in invalidskih organizacij; — parkirno karto izda upravičencu upravna enota, kjer ima upravičenec stalno ali začasno bivanje. Zahtevi za izdajo parkirne karte je potrebno priložiti dve fotografiji; — v 9. čl. Pravilnika o parkirni karti je določeno, da se parkirna karta namesti na vidno mesto, na levi notranji strani vetrobranskega stekla za čas parkiranja vozila. IZDAL/ ISSUEDBV: DNF./DATE: REPUBLIKA SLOVENIJA PARKIRNA KARTA PARK1NG GARD FOTOGRAFIJA IMETNIKA IME/NAME: PRIIMEK /SURNAME: PODPIS / SIGNATURE: S A 000000 MODEL EVROPSKE SKUPNOSTI EUROPEAN COMMUNITV MODEL Ta parkirna kana imetniku omogoča parkiranje na posebej označenih parkirnih prostorih za invalide. This card entitles the holder to the local parking facililies the Membcr State concemed. Pri parkiranju je potrebno parkirno karto namestili na vidno mesto za sprednje vetrobransko sleklo. When in use. the card is to be di$played at the front of the vehicle in auch a way that the front of the card is clearly visible Ibr checking purposes. V skladu s petim odstavkom 67. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 82/13 - ZPr-CP-UPB2) pooblaščena uradna oseba odvzame neupravičeno uporabljeno parkirno karto vozniku in jo pošlje upravni enoti, ki jo je izdala, kršitelju pa izda potrdilo in izreče predpisano globo 80 €. Za nepravilno označeno vozilo se s 40 € kaznuje voznik, ki sicer ima parkirno karto. Zakon o pravilih cestnega prometa v 66., 67. in 69. členu določa pravila uporabe parkirne karte za invalida. Robert BRKIČ, vodja medobčinskih redarjev Novi vaški odbori v občini Cirkulane 1. VO BREZOVEC DANILO OBRUL - predsednik Člani: Ines Veljkovič, Natalija Kri-žnjak, Marija Žuran, Julij Weber 2. VO PARADIŽ Marko STRAMIČ - predsednik Člani: Dušan Bratušek, Marjan Bratušek, Stanko Večerič, Franc Kolednik 3. VO MALI OKIČ-SLATINA ANDREJ BOGDAN - predsednik Člani: Dušanka Kolednik, Simona Fuks, Alojz Krajnc, Herman Krajnc, Rajko Lesjak, Dragica Majhen 4. VO GRUŠKOVEC IVAN JERENEC - predsednik Člani: Petra Kolednik, Biserka Klaj-derič, Anton Jurgec, Primož Glavica 5. VO POHORJE MITJA KAMPUŠ - predsednik Člani: Slavko Jazbec, Anton Kelc, Vera Maček, Marjan Kokol 6. VO PRISTAVA MARKO HRNČIČ - predsednik Člani: Franc Roškar, Stanko Korenjak, Bogoljub Klemenčič, Bojan Kumer, Aleksander Petrovič, Mirjana Fuks 7. VO MEJE ZLATKO PETROVIČ - predsednik Člani: Ludvik Debeljak, Robert Kelc, Dejan Kolednik, Matej Krajnc 8. VO MEDRIBNIK MARJAN PRAŠNIČKI - predsednik Člani: Darko Obran, Milan Glavica, Darko Rakuš, Vida Bratušek 9. VO GRADIŠČ MARTIN VIDOVIČ - predsednik Člani: Denis Rus, Silvo Rihtarič, Boris Emeršič, Stanko Vidovič, Rudi Topolovec, Milan Kolednik 10. VO VELIKI VRH RUDOLF LOZINŠEK - predsednik Član: Janez Ljubeč, Franc Emeršič, Marija Furjan, Ivan Galovič 11. VO CIRKULANE ANTON KOKOT - predsednik Člani: Uroš Klinc, Ivan Dernikovič, Anica Pintarič, Kristjan Kokot 12. VO DOLANE METKA FERČEC - predsednica Člani: Nataša Gabrovec, Damjan Kokol, Danijel Gabrovec, Bojan Mihelač Življenje in delo v Pristavi Leto 2014 se počasi bliža koncu, prav tako pa tudi mandat VO Pristava. VO Pristava je bil izvoljen na zboru krajanov januarja 2011 v sestavi Stanko Korenjak, Jernej Golc, Sandi Petrovič, Petra Letonja, Franc Roškar, Marjanca Vnuk in Marko Hrnčič. V svojem mandatu se je VO sestajal na svojih rednih sejah VO, na katerih je obravnaval teko- čo problematiko, želje in pobude vaščanov ter plane dela za naprej. Prvenstveno smo skrbeli za vzdrževanje posameznih makadamskih cest, čiščenje obcestnih jarkov, varnost v cestnem prometu, skrbeli smo za lepši in bolj prepoznaven kraj, bili pa smo tudi zelo družbeno in športno aktivni. Kot VO smo organizirali več delov- OPRAVIČILO Opravičujemo se prejšnjemu VO Pristava, ker je njihov sestavek o življenju in delu v naselju Pristava in o delu ter prizadevanjih vaškega odbora v decembrski številki pomotoma izpadel. Članek in fotografije v celoti objavljamo v tej številki. Hvala za razumevanje! Uredniški odbor Prizadevni krajani so v minulem mandatu med drugim poskrbeli tudi za obnovo obcestnega križa in popravilo turistične table pri Bložakovem mostu. Med izstopajočimi delovnimi akcijami je tudi skupna akcija z VO Pohorje in VO Slatina-Mali Okič ob montaži in priklopu razsvetljave v avtobusno postajo v Pristavi. Foto: Arhiv VO nih akcij v samem kraju. Med največje sigurno spada skupna delovna akcija z VO Pohorje in VO Slatina-Mali Okič, to je montaža in priklop razsvetljave v avtobusno postajo v Pristavi. Prav na tej postaji je bila luč nujno potrebna, saj je bila postaja v temi. Ravno zato so si želeli vsi, ki koristijo to postajo, osvetlitev, predvsem v zimskem času. Tukaj moram pohvaliti in se zahvaliti VO Slatina-Mali Okič za pomoč pri polaganju kablov, saj smo 50 m električnega kabla ročno položili v zemljo. Organizirali smo tudi skupno delovno akcijo z VO Cirkulane, in sicer popravilo in sanacijo obcestnega križa ter popravilo turistične table pri Bložakovem mostu. Ta akcija je bila ravno na dan tekme svetovnega prvenstva med Nemčijo in Francijo, tako da smo vključili še radioamaterja Jerneja in Sandija, ki sta poskrbela, da smo sredi travnika spremljali še napeto tekmo. Tako smo združili prijetno s koristnim. Sanirali smo tudi močno poškodovano ograjo na mostu proti Benu Vidoviču in jo ustrezno zaščitili. To so samo večje delovne akcije, ki so jih spremljale še nekatere manjše. Kot VO peljemo aktivnosti okrog modernizacije ceste proti Kumrovim v dolžini 620 m. Cesta je odmerjena, dana je v lastništvo občine, čaka na prekategorizacijo, tako da planiramo asfaltiranje ceste v letu 2016. Tako kot na gospodarskem področju, smo bili zelo aktivni tudi na družbenem in športnem področju, kar je priložnost za druženje in utrjevanje stikov s sosedi, prijatelji in znanci. Na športnem področju smo vsa leta sodelovali na vaškem turnirju ob prazniku občine Cirkulane v različnih panogah. Glede na velikost našega kraja lahko rečemo, da nismo naj večji, smo pa najmočnejši, kajti v vlečenju vrvi smo bili dve leti zapored nepremagljivi in tako dobili prehodni pokal. Verjamem, da bomo nepremagljivi tudi naslednje leto in bomo prehodni pokal zadržali v našem kraju. Kot VO smo veliko pozornosti namenili tudi okrasitvi našega kraja, saj smo vsa leta okrasili kraj v času pusta z različnimi barvnimi trakovi, ki smo jih obesili na obcestno javno razsvetljavo, na avtobusno postajo in na pozdravne table. Prav tako smo v spomladanskem času okrasili mostova in pozdravne table z rožami, ki so bile zelo lepe in so krasile vpadnico v naš kraj in našo občino Cirkulane. TRADICIONALNA SREČANJA IN ZAHVALE Nikakor pa ne smemo pozabiti na že tradicionalno srečanje vaščanov Pristave, kjer smo se letos že petič srečali na turistični kmetiji Kozarčan, katere lastnik je tudi naš član Franc Roškar. Ob okrogli obletnici nam je naša vaščanka Dušanka spekla pravo domačo torto z motivom avtobusne postaje in napisom »Za nami je aktivno in uspešno delovanje«. Za popestritev srečanja pripravimo razne družabne igre, peko palačink, najmlajši pa tekmujejo v izrezovanju buč, ki jih opremijo s svečkami in si jih kasneje tudi odnesejo domov. Ob koncu bi se rad zahvalil vsem, ki ste pomagali soustvarjati delo in življenje v našem kraju. Zahvala gre svetniku občine Cirkulane Milanu Žumbarju, ki nas je seznanjal z aktualnim dogajanjem v občini, Marjanu Bombeku za tiskarske storitve, Marjanu Hameršaku in Marinki Žuran za material pri krasitvi ob pustu, Francu Roškarju za pogostitev na sejah vaškega odbora ter za gostoljubje ob srečanjih krajanov, Francu Milošiču za pomoč pri nabavi kovinskih profilov in Prostovoljnemu gasilskemu društvu Cirkulane, ki je poskrbelo, da so bile delovne akcije čim varnejše. Zahvala gre tudi vsem krajanom in članom vaškega odbora, ki so soustvarjali pogoje za lepši jutri. Posebna zahvala gre Občini Cirkulane in županu Janezu Jurgecu za pomoč in korekten odnos do dela naše vaške skupnosti, prav tako si želimo enako dobrega sodelovanja v bodoče. Decembrski praznični dnevi so tisti, ko so naše dobre želje namenjene našim najbližjim in prijateljem. Želimo si, da med prazniki med nami ne bi bilo žalostnih in osamljenih ljudi ter da bi vsi občani občine Cirkulane ostali povezani v trdno skupnost, tako kot so to pred nami znali že številni rodovi Haložanov. Predsednik vaškega odbora Pristava (obdobje 2011-2014): Stanko Korenjak Čistilna akcija VO Paradiž Vaški odbor Paradiž je uspešno sodeloval v čistilni akciji občine Cirkulane v mesecu marcu. Zbralo se nas je sicer manjše število krajanov, a smo se kljub temu zavzeto lotili dela in očistili tudi odpadke, kot so dotrajane pnevmatike, ki so nam jih nastavili ostali prebivalci. Z veseljem opažamo, da se vse več ljudi zaveda pomena čistega okolja, kajti iz naše narave izginjajo tudi »tradicionalna« divja odlagališča. Po končanem delu smo se okrepčali z malico, ki so nam jo pripravili v lovskem domu. Upamo, da smo letos bili dober zgled ostalim sokrajanom in jih tako navdušili, da se nam pridružijo prihodnje leto. Marko Stramič VO Paradiž L, .1 Foto: Marko Stramič Del udeležencev čistilne akcije VO Paradiž. BagE | ll 1. • Im \ Izgradnja kanalizacijskega omrežja v Dolanah Na podlagi pogodbe med Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ter občino Cirkulane izvaja občina operacijo v okviru razvoja okoljske infrastrukture - Kanalizacija Dolane. Operacijo delno financira Evropska unija v okviru programa Regionalni razvoj. Zgrajena je že čistilna naprava in kanalizacijsko omrežje v dolžini 2,52 km ob potoku Bela, potrebno pa bo še eno črpališče. Gre za zelo velik in zahteven projekt občine, ki pa naj bi bil v celoti izveden do konca leta. Te pridobitve smo krajani Dolan zelo veseli, prav tako pa tudi občani celotne občine Cirkulane. Morebiti pa se bomo Dolančani že konec tega leta priključili na kanalizacijsko omrežje in s tem obrnili nov list v razvoju in delovanju občine Cirkulane. Nataša Gabrovec, VO Dolane Nove pridobitve so v Dolanah zelo veseli. Foto: TM V VO Cirkulane z veliko načrti Novoizvoljeni predsednik VO Cirkulane Anton Kokot se je z ekipo članov vaškega odbora že sestal. Ekipa je potrdila Središče občine, kjer deluje VO Cirkulane. Foto: RŠ plan dela. Prvo večje srečanje za krajane so pripravili na kresovanju ob prvem maju pri cerkvi sv. Katarine, kjer je kres prižgal župan Janez Jurgec. Vaški odbor je krajanom omogočil, da so na kres lahko pripeljali odpadni naravni material. Kokot je povedal, da je bila ta odločitev zelo koristna in tudi odziv krajanov je bil dober. Želi se zahvaliti tudi vsem ostalim, ki so pomagali pri kresovanju. V VO Cirkulane imajo veliko želja in načrtov. V ospredju je postavitev krajevnih tabel s hišnimi številkami, kar je že dolgo obljubljeno. S pomočjo občine želijo urediti nekatere gramozne pešpoti. Morda jim bo uspelo na novo urediti tudi pešpot mimo vrtca do Medribnika. Kokot pravi, da si predvsem želi, da bi odbor dobro delal in sodeloval z občinskim vodstvom, pa tudi, da bi v Cirkulanah pripravili še več prijetnih druženj in srečanj s krajani. TM FS Cirkulane v novo pomlad z novimi doživetji Skupinska fotografija ob koncu uspešnega nastopa na prostem. Foto: Arhiv FS Cirkulane Končno se je tudi mesec maj razbohotil v tisti pravi podobi, ko je tudi pokrajina postala svečana kot nevesta. Tako naj bi bilo tudi z nami. Tudi ljudje naj bi se prebudili iz zimske otopelosti in v sebi naj bi ponovno začutili življenjsko energijo in mladost. Tako kot smo jo mi, folkloristi. Ta letni čas navdihuje mnoge ustvarjalce. Tudi v Folklorno skupino Cirkulane KD Cirkulane je prinesel svežino in nas navdal z novim plesnim zagonom. Tako smo že z vso zagnanostjo in entu-ziazmom v začetku meseca maja skupaj z vokalno skupino Mladi veseljaki tri dni gostovali po različnih krajih sosednje Avstrije. Zraven plesa in petja smo tokrat predstavljali tudi našo kulinariko. Z nami so nastopile tudi druge skupine iz tujine. S svojim nastopom smo bili vsi skupaj zadovoljni, domov pa se vrnili z lepimi vtisi in spomini. Ples je res najlepše gibanje, ob katerem se počutimo živega, srečnega in zdravega. Naj vam še zaupam, da je tokratno gostovanje zbudilo v nas tudi pridih pomladi v srcih. Dokazali smo, kako zelo cenimo svoje korenine, spoštujemo druge kulture, z njimi pa znamo vzpostaviti spoštljivo sožitje. Spoznavati bogastvo kulturne raznolikosti je res poseben privilegij. Saj sami veste, da se glasba hitro dotakne nešteto src, srce pa še posebej poskoči pri lepem plesu in ritmu. Še vedno je naša prioriteta ponuditi plesne nastope zvestemu domačemu občinstvu. Zato nič ne skrbite, urno se v taktu vrtimo še naprej. Kaj kmalu se bomo za vas zavrteli tudi na domačem odru. Sončni žarki z novo energijo že pridno korakajo iz pomladi proti poletju, zato priznam, da so naše misli morda že usmerjene malce v poletne dni. Re- dne plesne vaje se namreč s pričetkom poletnih mesecev zaključijo, kar pa ne pomeni, da nehamo plesati. Vsak zaključek je tudi začetek nečesa novega. Zato si sedaj nikakor ne pustite vzeti pogleda na cvetočo pomlad, mogoče vam bo prav ta cvetoči mesec dal dovolj zagona, da pogumno zaplešete tudi z nami. Ne čakajte spet druge pomladi, ne čakajte spet na maj. Pridite in zaplešite z nami že sedaj! Nina Gabrovec /z naše šote in vrtca Tako kot metulji - smo »krila« spomladi dobili tudi mi... Pa poglejmo, katerih nalog smo se otroci iz vrtca tokrat lotevali. Zimske dni smo preživljali na belih strminah, se sankali, kotalili in seveda izdelovali velike skulpture iz snega. Pod toplo streho smo naredili in izdelali veliko zanimivih izdelkov. Zgradili smo si zimsko vasico, okrasili jelke, poskrbeli za novoletne okraske na skupinski jelki v avli, si ogledali lutkovno predstavo ter se pripravljali na nastop ob Miklavževem koncertu. Ko smo se poslovili od starega leta, je bilo potrebno začeti graditi in »pisati« nove spomine. Otroci smo spoznavali pomen prijateljstva, se urili v matematičnih dejavnostih in se počasi pričeli pripravljati na že tretjo skupno delavnico s starši. Tudi v letošnjem šolskem letu smo sodelovali na pustni Povorki v Cirkulanah, zato smo skupaj s starši izdelali skupinsko masko - Valentinčki. Idejo nam je porodil datum, saj je pustna povorka potekala ravno na Valentinovo. Meseca februarja smo v našem vrtcu organizirali predavanje za starše z naslovom »Kako otroka vzgojiti v samostojno in odgovorno osebnost?«, izdelovali smo pustne maske, si priredili pustno zabavo, gostili in spoznavali lastnosti koranta, kuhali zelenjavo, spoznavali ritmična glasbila, rajalne igre ter spoznali našo kulturno dediščino - ljudski ples. Ker ljudski ples otroci iz vrtca že dobro poznamo, smo se odločili, da naše mame presenetimo kar v folklornih ritmih. Mi smo bili nad uspešnim nastopom navdušeni. Kaj pa porečete Vi? Meseca marca smo izvedli čistilno akcijo v bližini vrtca in Iz zelenjave smo ustvarili zanimive podobe. poskrbeli, da so poti, po katerih se vsakodnevno sprehajamo in raziskujemo, čiste ter prijetne tudi za krajši postanek v travi med cvetlicami. Spoznavati smo pričeli travniške cvetlice, žuželke, sadna drevesa, obiskali sadovnjak, sadili cvetlice, se razgibavali na skirojih, spoznavali človeško telo in čutila, se lotili akcije zbiranja starega papirja in bili deležni številnih nastopov naših praktikantov. Projekt - Sveže in naravno. Sadna drevesa smo ustvarili tudi sami. Ob vseh naših raznolikih dejavnostih nas je redno obiskovala tudi teta Helena, ki vestno preverja, kako si otroci očistimo zobke, kaj vse smo se že naučili o zdravi prehrani, ter poskrbi za vznemirljivo vzdušje ob pripovedovanju zgodbice, tokrat z naslovom »Zverinica s tisočerimi zobmi«. Prav tako smo prisluhnili dramatizaciji »Kam je izginila gosenica«, se zapodili na športni stadion in se preizkusili v spretnostih z žogo, sodelovali na spomladanskem krosu OŠ ter se pripravljali na velikonočne praznike. V pisanih vrečkah in košaricah smo v vrtec ponosno prinašali jajčka, ki so kasneje dobila drugačno podobo. Meseca aprila smo na našem dvorišču posadili drevesa, ki nam bodo ob naši otroški igri še kako polepšala trenutke So moje roke dovolj velike, da objamem prvomajsko drevo? Na sprehodu nabrali šopek zvončkov za mamice. Sajenje cvetlic. Spoznavanje človeškega telesa in čutil. Zgnetli smo srčke za mamice. Foto: Arhiv vrtca s senco. Ves čas smo izvajali in nadgrajevali znanje pri obo-gatitvenih dejavnostih - folklora, pevski zbor, angleščina in plesni tečaj. Meseca maja smo spoznavali prvomajska drevesa, kresove, izvajali daljše sprehode, nadgrajevali prijateljstva, predvsem pa sprejeli medse nekaj novincev, kar nas še posebej veseli, saj imamo tako priložnost tudi drugim pričarati vrteško življenje skozi igro. Sodelovali smo v projektu »Sveže in naravno«. Tokrat smo zelenjavo spoznavali na drugačen način. Najprej smo se o pridelavi zelenjave pogovorili, jo opisovali, kasneje pa po želji izbrali poljubno zelenjavo in pričarali otroško zelenjavni krožnik. Tako so nastajale prikupne »umetnine«, zelenjavo pa smo kasneje z veseljem zaužili. Medtem ko smo nekateri sodelovali v projektu »Sveže in naravno«, so se nekateri otroci že navihano zabavali v šoli v naravi. Letos je to novost našega vrtca in res nas zanima, kaj vse nam bodo znali povedati mladi »taborniki« o novi izkušnji, daleč vstran od doma. Do našega naslednjega »branja« je še veliko nalog, ki jih moramo izpeljati. Šolsko leto se »počasi« poslavlja, zato ga je potrebno zaključiti tako, kot se spodobi - s prijetno igro v peskovniku, z nahrbtnikom na ramenih, slavnostjo pesmijo Mini maturantov, zaključnim nastopom na občinskem prazniku, s predajanjem sončnim žarkom na našem dvorišču, mogoče s kakšno pleničko več v košu, a zagotovo bo prijetno, veselo in pustolovsko. Saj veste, tako kot se spomladi prebudijo cvetlice, travniki, žuželke ali še najbolj zaspani metulji, tako bomo tudi otroci s »krili« poleteli med toplejše dni v prijetno raziskovanje. Pa dajte tudi Vi... Vzemite si čas za poležavanje v travi, za sladko pregreho sladoleda, za obstanek ob potoku, obujanje otroških dni ob guganju gugalnice ali pa preprosto samo s svinčnikom v roki beležite nove ideje, spomine, trenutke - nekoč bodo ti trenutki VELIKI trenutki. Besedilo in foto: Kolektiv Vrtca Cirkulane Delovanje šolskega sklada na šoli Na naši šoli je v šolskem letu 2012/2013 začel delovati Šolski sklad OŠ Cirkulane-Zavrč z enotama vrtca. Po svojih pravilih sklad pridobiva sredstva za svoje delovanje iz prispevkov staršev, zaposlenih na šoli, donacij, zapuščin in drugih virov. Namen sklada je financiranje dejavnosti in Potreb šole, ki niso neposredno sestavine izobraževalnega programa in katere ne financira ustanovitelj. Sklad zbira sredstva za sofinanciranje nakupa nadstandardne opreme šole ali druge projekte, ki pripomorejo k zvišanju standarda pouka ali bivanja učencev v šoli. Delujemo tudi na področju pomoči socialno šibkim učencem in drugo. Donatorji: • Občina Cirkulane • Lovsko društvo Cirkulane • Turistično društvo Cirkulane • Bar Zinka Muretinci Bogovič Nataša Černoga Jana Danilo Majcenovič s.p. Dernikovič Zoran, s.p. Družina Hebar, Cirkulane Družina Pušenjak, Maribor EMG d.o.o EVAR, inženiring, proizvodnja in storitve, Gorišnica Franjo Tolič, slikopleskarstvo, s.p. Frizerstvo Valenko Mateja, s.p. Furman Vlasta, Hajdina Furman Peter, s.p., Hajdina Gabrovec Martin, s.p. Gimnazija Ptuj GT Gorsko, Medribnik Ivan Kelc, proizvodnja el. energije, Gradišča Kokol, s.p. Mizarstvo Rihtarič, Gradišča Otolog, podjetje za nudenje zdravstvenih storitev s področja ORL Pekarna Blanke Arnečič Podjetje BTO-Zelenik, d.o.o. Podjetje Marko Mark • Prašnički Martin • Računovodstvo Marija Lesjak, s.p. • Računovodstvo Tušek, d.o.o. • SK montaže kovinskih konstrukcij Štefan Pintarič, s.p • Vuk Nada, Zavrč • Župnijska Karitas Cirkulane • Žuran Dragica, Cirkulane • Žuran Matej s.p., Cirkulane • starši 5. razreda v Cirkulanah • kolektiv OŠ Cirkulane-Zavrč V imenu vseh otrok in učencev našega zavoda se zahvaljujemo vsem donatorjem za donacijo, ki so jo namenili Šolskemu skladu Osnovne šole Cirkulane-Zavrč z enotama vrtca. Veseli nas, da so del svojih sredstev namenili za dober namen in pomagali našim otrokom. Zbrana sredstva bomo porabili za pomoč socialno ogroženim otrokom in za zagotavljanje kvalitetnega izobraževanja in obšolskih dejavnosti. OŠ Cirkulane-Zavrč Posadili smo drevesa "Naš modri planet je najbolj čudovito možno naravno okolje. Njegovo življenje je naše življenje, njegova prihodnost je naša prihodnost." 22. april je svetovni dan Zemlje, ki ga na pobudo civilne družbe po vsem svetu Praznujemo že več kot 30 !et. Namen tega dne je opozoriti javnost na ranljivost in enkratnost planeta, na katerem živimo. (Dalai Lama) Na njem so nekoč našle svoj dom rastline in živali, prostor so si izborili gozdovi, reke in oceani. Danes pa je žal ogrožen skoraj vsak kotiček Zemlje. Ljudje namreč z onesnaževanjem prav nič ne skoparimo. Redkokdaj Sajenje javorjev ob šoli v Cirkulanah. Foto: Simon Simonič se zavemo, da je vse, zaradi česar je naš svet tako raznolik, v čedalje večji nevarnosti. Ogroženo je marsikatero življenje kot tudi dobrine, ki to življenje omogočajo - čista voda, svež zrak, zdrava in neoporečna hrana. Dan Zemlje obeležujemo po vsem svetu. Gre za dan, kadar se še posebej spomnimo na pomen varovanja okolja in našega planeta. V četrtek, 23. aprila, smo tudi na naši šoli in v našem vrtcu Cirkulane-Zavrč počastili dan Zemlje s kratkim kulturnim programom in sajenjem dreves. Posadili smo lipe in javorje, ki bodo rasli kot simbol našega spoštovanja do matere Zemlje. K sodelovanju smo povabili župana občine Cirkulane Janeza Jurgeca, ravnateljico šole go. Suzano Petek, predsednika šolske skupnosti učencev Blaža Belšaka in predstavni- ka Čebelarskega društva Milana Kolednika. Na travniku ob šoli smo družno posadili drevesa, v upanju, da bomo pripomogli vsaj kanček k ohranjanju našega planeta. Naše vodilo v prihodnosti naj bo naslednje: znižujmo, ugašajmo, reciklirajmo, hodimo. Postanimo odgovorni prebivalci našega planeta in premislimo, kaj dobrega bi lahko storili zanj. Naj bo 22. april - dan Zemlje vsak dan v letu! Marjetka Mlakar, OŠ Cirkulane-Zavrč Nacionalni otroški parlament 2015 V ponedeljek, 13. aprila, sem se udeležil 25. nacionalnega otroškega parlamenta v veliki dvorani Državnega zbora RS. Zastopal sem ptujsko območje skupaj z devetošolko s Ptuja. Zasedanje se je začelo ob 9. uri. Glavna tema letošnjega Otroškega parlamenta je bila Izobraževanje in poklicna usmerjenost. Pogovarjali smo se o štirih temah: poklici prihodnosti, vseživljenjsko učenje, formalno in neformalno izobraževanje in vsi poklici so pomembni. Po večurni razpravi je vsaka skupina predstavila svoja razmišljanja in želje za vnaprej. Vsi se zavedamo, da je učenje vseživljenjski proces, da je prisotno na vseh področjih in fazah razvoja človeka. Znanje je edina vrednota, ki nam je nihče ne more vzeti. Še vedno velja star pregovor: »Več znaš, več veljaš.« Med poklice prihodnosti smo uvrstili poklice na področju genetike in robotike. Tudi pomen družinskih podjetij bi naj bil vedno bolj v ospredju. Prepričan sem tudi, da je za vsakega posameznika pomembno formalno in neformalno znanje, čeprav ga je potrebno na nek način dokazati. Menim, da so vsi poklici pomembni, ker bomo vse potrebovali na določeni točki. Če si v svojem poklicu uspešen in podkovan z znanjem, se ne rabiš bati za službo. Po predstavitvi skupin smo lahko postavljali vprašanja ostalim članom državnega zbora. Jaz sem g. dr. Cerarju postavil vprašanje, kako bo država poskrbela za izobraževanje v prihodnosti na finančni in sistemski ravni. Dobil sem odgovor, da se bo država še naprej trudila in zagotavljala sredstva za izobraževanje, res pa je, da je denarja v državi vedno manj, posledično ga je manj tudi za izobraževanje. G. dr. Cerar je potrdil, da je znanje največja vrednota in ga je potrebno podpirati in razvijati. Na koncu smo se slikah v obliki številke 25 in seveda imeli Mladi parlamentarec Blaž Belšak v družbi predsednika države Boruta Pahorja. kosilo »kot poslanci«, saj so nam le-ti odstopih ta dan kosilo-Fotografiral sem se tudi s predsednikom RS Borutom Pahorjem. Na koncu sem še srečal našo gospo ravnateljico Suzano Petek in glasbeno skupino OŠ Cirkulane-Zavrč, ki je prav tako nastopala v parlamentu. Dan mi je zelo hitro minil, lepi in nepozabni trenutki pa so ostali. Zelo sem vesel, da sem imel možnost in srečo to doživeti. Blaž Belšak, 9. a Šolski bend pri predsedniku republike Utrinek z nastopa v predsedniški palači. Bilje nepozaben dogodek ... Foto: Arhiv OŠ Predsednik republike Borut Pahor je v ponedeljek, 13. aprila 2015, ob 15.00 gostil predstavitev projekta »20 za 20 - za šole s posluhom«. Srečanje je potekalo v predsedniški palači na Erjavčevi 17, v Ljubljani. Srečanja s predsednikom naše države se je udeležil tudi naš šolski bend, ki ga sestavljajo Jure, Nejc in Blaž. Glasbenim skupinam, v katerih so nastopili učenci desetih slovenskih osnovnih šol z novimi glasbili, ki jih je v sklopu projekta »20 za 20 - za šole s posluhom« podaril Marko Soršak -Soki, so se pridružili znani slovenski glasbeniki: Alya, David Kovšca - Buda (Elvis Jackson), Gregor Jančič (Happy 01'McVVeasel), Gregor Skočir (Big Foot Mama), Mile Kekin (Hladno Pivo), Reno Čiberj (Kingston), Slave Kovačič (Čudežna Polja), Tinkara Kovač, Tomi Meglič (Siddharta), Tone Kregar in Jernej Dirnbek (MI2). Naš šolski bend je nastopil z glasbeno skupino Big Foot Mama in pevcem Gregorjem Skočirjem s pesmijo Led s severa. Pri igranju sta Jure in Blaž uporabila novi lepotici, kitari, ki smo ju dobili v sklopu tega projekta. Tudi predsednik države je zaigral na bobne in nastopil s skupino Big Foot Mama. Dogodek je nekaj najlepšega, kar je doletelo našo šolo v zadnjih nekaj letih, zato nam bo ostal v večnem spominu. MZ Finale 10. Otroške varnostne olimpijade Učenci 4. a in 4. b razreda smo se 5. maja udeležili predtekmovanja 10. Otroške varnostne olimpijade v Miklavžu pri Ormožu. V šoli smo se pripravljali na štiri igre, ki so povezane z varnostjo. Učenci so odgovarjali na vprašanja o varnosti, prikazali spretno vožnjo s kolesom, zlagali kocke z logotipi različnih varnostnih služb in z gasilsko opremo zbirali čim večjo količino Vode. Na predtekmovanju je bilo 20 ekip, torej kar 200 učencev. Tekmovali pa so učenci Policijskih postaj Gorišnica, Podlehnik in Ormož ter tri ekipe s Hrvaške. Vseh predtekmovanj je 6, kar Pomeni, da tekmuje več kot 1000 četrtošolcev. Učenci so na prizorišču spoznali delo gasilcev, vojakov, carinikov, civilne Zaščite. Lahko so vstopili v vozila, rokovali z orožjem ... Spoznali so delo policijskih konjev, psov. Kot presenečenje Pa je iz Ljubljane priletel še policijski helikopter, ki so si ga lahko tudi od bli- "upajuvato?" Predstavniki Otroške varnostne olimpijade zu pogledali. bo 4. junija. Tam se bomo na 10. jubilej- Učenci 4. a so pokazali, da smo se nem tekmovanju pomerili z zmagovalci dobro pripravili, med seboj so odlično vseh predtekmovanj, sodelovali in s kar 446 točkami dosegli Navijajte za nas! odlično prvo mesto! Prvo mesto pa nas vodi na finalno prireditev v Maribor, ki Mentorica Maja Belič X4/ Obisk župana Tudi letos se pri predmetu družba drugim spoznamo tudi naloge in delo učimo o našem domačem kraju. Med župana. In od koga bi dobili največ in- formacij, če ne od našega župana, ki je hkrati tudi učitelj na naši šoli. Na obisk smo povabili gospoda Janeza Jurgeca, ki je župan občine Cirkulane in naš učitelj. Izkoristili smo možnost, kije drugi četrtošolci po Sloveniji nimajo. Gospod župan se je vabilu prijazno odzval. Najprej nam je predstavil nekaj informacij o svojem delu in o občini. Nato pa mu je prav vsak učenec postavil vprašanje. Dobili smo natančne in zanimive odgovore. Obisk je trajal kar celo šolsko uro, ki je zelo hitro minila, saj je bil pogovor med nami in županom zelo zanimiv. Na koncu smo ugotovili, da živimo v prelepem kraju, ki ga vodi uspešen župan. Zahvaljujemo se mu za obisk. Učenci 4. a z učiteljico Nekoč je obstajala jama, ki je lahko govorila. Bila je zelo, zelo daleč proč od ljudi. Če je kdo prišel do nje, mu ni odprla svojih vrat, saj je že leta čakala, da k njej pride deklica, ki ji je ime Elizabeta. Zanjo je imela shranjen skrivnostni ključ, ki bo služil le njej. Z njim bo lahko prišla do pregrade, kjer so njeni starši. Elizabeta je hodila po svetu, da bi našla svoje starše in skrivnostni ključ. Nekega dne pa je pred jamo prišla deklica, podobna Elizabeti. Jama se je razveselila, saj je mislila, daje to ona. Odprla ji je jamo in deklica je vstopila vanjo. Deklica je hodila in hodila in prišla do skrinje. Vsenaokrog je bila tema in deklica je zagledala, da skrinja sveti. Pognala se je proti njej in se spotaknila ob kamen. Tako je mrtva obležala na tleh. A ta deklica ni bila Elizabeta, ampak hudobna čarovnica, ki je hotela prevzeti ključ. Prava Elizabeta pa je še vedno po svetu iskala starše. Končno je naletela na jamo, vendar je le-ta ni spustila naprej, saj je mislila, da je že prišla do staršev. Tako je deklica jokala, dokler ji jama ni odprla svojih vrat. Potem pa seje pridno lotila iskanja. Zagledala je svetlobo in na tleh ležečo čarovnico. Hitro je odprla Skrivnostni ključ skrinjo, a tam ni bilo ničesar, razen kamna v obliki morske zvezde. Elizabeta je vzela kamen v roke in naenkrat se je spremenil v zlat skrivnostni ključ. Poletel je tako visoko, kot je bila visoka jama. Nato pa je padel deklici v naročje. Odšla je iz jame, prepričana, da bo našla svoje starše. Pred jamo je name- sto dreves zagledala vrata. Bila so zlato-srebrna. Ključ je potisnila v ključavnico in vrata so se odprla. Zagledala je dve osebi, podobni sebi, in ju objela. To so bili njeni starši. Skupaj so odšli domov, veseli, ker so bili spet skupaj. Patricija Milošič, 4. a Snemali smo oddajo na Radiu Ptuj Bila je sreda, ko nas je učiteljica presenetila z vprašanjem, če kdo želi na Radio Ptuj. Seveda sem se takoj javila, ker me je zanimalo, kako potekajo oddaje na radiu. V četrtek zjutraj smo se odpeljali na Ptuj. Ko smo prišli na radio, nas je sprejela prijazna gospa in nam ponudila sok. Malo smo še poklepetali, ko se nam je pridružila voditeljica Natalija Škrlec. Popeljala nas je po radiu in nam pokazala tudi studio z Marjanom Nahbergerjem, ki nam je zanimivo predstavil svoje delo in se z nami tudi fotografiral. Potem smo odšli v sejno sobo, v kateri smo snemali oddajo Za male in velike, ki je bila na sporedu v soboto. Na snemanju smo povedali vse o Otroški varnostni olimpijadi, saj smo bili na predtekmovanju v Miklavžu pri Ormožu prvi. Bilo je zelo poučno, zanimivo in zabavno. Domov smo se odpravili polni novih znanj in prijetnih občutkov. Daša Dizdarevič, 4. a Usoda ZEMLJE je v naših rokah! Ko o d rastem, bom igralka Zelo si želim postati igralka. Ta poklic me navdihuje in izraža moja čustva. Vem, da bo potrebno veliko truda in energije, vendar me nič ne bo ustavilo. Veliko mi pomeni, da nastopam na šolskih prireditvah in dobivam različne vloge, kot so npr. škratek, razbojnik, čebelar, snežinka, Micika (dialog v narečju). Najprej bom morala končati osnovno šolo, potem gimnazijo in narediti sprejemne izpite na akademiji za igralstvo. Želim si igrati v nadaljevankah. Vem, da mi bo uspelo, če bom dovolj vztrajna. Tako bom izpolnila svoje sanje. Taja Potočnik, 4. a Učenci 4. a smo zbrali nekaj nasvetov za ohranitev naše Zemlje: Teo: Cim več hodimo peš. Daša: Varčujmo z vodo. Leon: Varčujmo z energijo. Nina H.: Ne onesnažujmo zraka. Lara: Redno zapirajmo pipe za vodo. Nina K.: Ne mečimo papirčkov in ostalih smeti v naravo. Aleš: Ne odlagajmo strupenih odpadkov kjer koli. Darjan: Sodelujmo na čistilnih akcijah. Boštjan: Bodimo vzgled mlajšim otrokom. Patricija: Ugašajmo luči. Taja: Izklapljajmo električne aparate. Ana: Kupujmo varčne aparate. Klemen: Uporabljajmo varčne žarnice. Domen: Skrbimo za živali. Gloria: Raje se tuširajmo, ker porabimo manj vode. Nejc: Bodimo vzgled mlajšim otrokom. Simon: Ločujmo odpadke, da jih bodo lahko reciklirali. Žan: Ne kurimo v naravi. Nekoč je v gozdu živel zajček. Bil je zelo osamljen in žalosten, ker ni imel prijateljev. Nekega dne je mimo prišel lačen pes. Želel je postati zajčkov prijatelj, zato je ostal pri zajčku. Potem je mimo prišla še lačna lisica, ki je psa in zajčka vprašala, če se jima lahko pridruži. Ker sta bila pes in lisica potem že zelo lačna, sta se počasi začela približevati zajčku. Zajček je stekel proč in še danes beži pred lisico in psom. Teja Kolednik, 2. a Med počitnicami sem se veliko gibala, rolala, gugala in vozila s kolesom. Igrala sem se s sestrico. Z dedkom sem hodila na sprehode. Obiskala sem bratranca. Šli smo tudi na sladoled. Mateja Hrnčič, 2. a ŠPORTNI DAN V sredo, 6. 5. 2015, smo imeli športni dan - rolanje. Ker sem se naučila rolati, mi je to polepšalo dan. Igrali smo hokej, črnega moža in druge igre. Imela sem se lepo. Ana Zavec, 2. a Učenci tretjega razreda o varnosti v avtomobilu V okviru projekta Pasavček nas je obiskal gospod policist. Povedal nam je, da moramo biti v avtu vedno pripeti. Povedal je, če nisi pripet, te vrže na sprednji sedež in se lahko tudi poškoduješ. V šoli smo iz gline izdelovali avte in pasavčke, nato smo jih z učiteljico pobarvali. Imeli smo se zelo lepo. Zala Fridauer, 3. a Taja, 3. a •M % J V projektu Pasavček smo izdelali veliko stvari. Naredili smo pasavčka ter avto iz das mase. Rešili smo tudi križanko o prometu. Spremljali smo tudi pripetost, dobili smo štampiljke in tatu pasavček. Obiskal nas je policist. Pogovarjali smo se o pravilih v avtu. Ogledali smo si filme o prometu. Pokazal nam je tudi, kako se pripnemo. Upam, da vsi upoštevate, kaj je red: RED JE VEDNO PAS PRIPET! Tjaša Bratušek, 3. a V projektu Pasavček je lepo. Večkrat nas obišče gospod policist. Preverjali smo, če smo vsak dan pripeti in če smo bili, smo dobili štampiljko pasavček. Izdelovali smo pasavčka iz gline. Dobili smo tudi pobarvanko, ki smo jo morali pobarvati. Pisali smo pesmice in sestavljali križanke. Tamara Emeršič, 3. a V šoli smo dobili križanko o pasavč-ku ter pobarvanko pasavček. Dobivali smo tudi štampiljke, če smo bili pripeti. Vsi vemo, kaj je red - red je vedno pas pripet. Pasavček je moj prijatelj. Alen Križnjak, 3. c Z učenci smo delali avtomobilčke in pasavčka iz das mase. Imeli smo tudi pobarvanke in križanko. Enkrat je prišel tudi gospod policist. Z njim smo gledali risanke ter poročila. Razložil nam je, da ne smemo med vožnjo motiti voznika. Tilen Kolednik, 3. c V avtu in v drugih vozilih moraš biti pripet. Pasavček te varuje v vseh vozilih. Kaj se zgodi, če nisi pripasan? Lahko te vrže naprej skozi okno. V avtu ne smeš stati in skakati, ampak moraš biti pripet. Če se ne veš pripeti, prosi starejšega, da te pripne. Sara Žula, 3. c Športni dan - rolanje Na dnevu rolanja je bilo zelo vroče. Tam smo se rolali, igrali igre in tudi hokej. Delali smo različne vaje. Med premorom smo šli pit, ker so nas vaje in igre utrudile. Potem smo se rolali v velikem krogu, ki se je manjšal. Na koncu smo se še igrali igro, ki je bila zelo zabavna. Potem smo se preoblekli in se odpravili v šolo. Blaž Milošič, 3. c Včeraj je bil dan rolanja. Rolali smo se z učitelji in učiteljicami rolanja. Nekateri smo se rolali dobro, drugi pa nekoliko slabše. Igrali smo se tudi igrice, kot so črni mož, hokej in semafor. Potem smo imeli kratek odmor in se spet šli rolat. Na žalost je dan spet prehitro minil. Sezuli smo si rolerje, čelado in ščitnike, nato pa šli v šolo. Niko Zamuda, 3. c Jan, 3. a Na dan rolanja je bilo zelo vroče, celo tako, da sem se namazala s sončno kremo. Bilo je tudi zelo zabavno. Igrali smo se veliko zabavnih iger. Eni so se učili rolanja, drugi pa smo se igrali. Tudi sama sem se sproti učila. Vmes smo imeli tudi pavzo. Igrali smo se katastrofe, kitajski zid, kar je bilo zelo težko, a hkrati zabavno. Ko smo končali z rolanjem, smo sezuli rolerje in pospravili ščitnike. Neja Kelc, 3. c Ob deveti uri smo odšli na asfaltirano igrišče. Tam smo se uredili za rolanje. Potrebovali smo ščitnike, čelado in rolerje. Najprej smo se ogreli. Potem smo se razdelili v tri skupine. Vsaka skupina j e imela enega ali dva učitelja. Mojemu učitelju je bilo ime Tadej. Potem smo začeli rolati. Mi smo se najprej naučili ustavljati. Ustavljali smo se na tri načine. Potem smo se še naučili limonco. Sledil je kratek počitek. Učiteljice so © nam iz kuhinje prinesle sok, saj smo bili zelo žejni. Nadaljevali smo dan rolanja. Razdelili smo se v pet skupin. V eni skupini smo delali limonce, v drugi igrali hokej, imeli smo poligon, igrali smo se igrico zid. Meni je bilo zelo lepo. Taja Štumberger, 3. a Ob deveti uri smo se 3. a, 3. c, 2. a in 1. a zbrali na igrišču. Tam so nas že čakali učitelji rolanja. Najprej smo se dogovorili, kako bo potekal dan rolanja. Poslali so nas v senco, da smo se preobuli v rolerje. Potem je po nas prišel učitelj Tadej. Bil je zelo smešen. Delali smo limonce, rolali nazaj, naprej, zavijali levo in desno, smučali, telovadili, delali poskoke in se zelo smejali. Prišla je učiteljica, ki nas je razdelila v skupine za igre. Jaz, Tjaša in Zala smo odšle k poligonu. Nadaljevale smo z igro hokeja in črnega moža z učiteljem Tadejem. Vse so nas sklicali v vrsto. Potem smo se igrali igro katastrofa. Ko je bilo letalo, smo se sklonili, za dinozavra smo okamneli, za sonce smo se namazali s kremo, pri poplavi smo rolali na otok, pri potresu pa na črto. Imela sem se lepo. Julija Maučič, 3. a V sredo, 6. 5. 2015, smo imeli športni dan. Bili smo na rolerjih. Najprej smo se razgibali, nato smo bili v dvojicah. Učili smo se ustavljati limonco in smrečico. Potem smo bili v trojicah. Delali smo raznovrstne stvari. Nato smo šli v skupine. V 1. skupini smo opravljali poligon, v 2. smo se igrali črnega moža, v 3. pa smo igrali hokej. Za konec smo se šli igrico nesreče. Ponazarjali smo dinozavra, sonce, poper, poplavo in potres. Tilen Resman, 3. a Srečanje z vilinko Alenčico V petek, 6. marca, nas je obiskala koordinatorica Društva za boljši svet - Vilinski ključ, pravljičarka Alenka Kos - v vlogi vilinke Alenčice. Vilinka Alenčica nas je prvič obiskala že prejšnje šolsko leto in nam predstavila svojo vilinsko pravljico V deželi vilinskega ključa. Avtorica pravi, da je pravljico pisala z ljubeznijo, vero in upanjem v boljši svet vsakega izmed nas, v boljši jutri Slovenije, naše čudovite dežele. Popotnico v svet je pravljici zapisal priznani psiholog Ja-nek Musek. Med drugim je dejal, zakaj ne bi pravljice tudi danes vstopale v otroška srca s svojim sporočilom in tam za vedno ostajale. Z njimi bodo otroci in odrasli ustvarjali boljši in srečnejši svet, svet vrednot in dobrin. V mesecu marcu je vilinka Alenčica našo šolo obiskala že drugič. Predstavila nam je knjigo Drugačnost. To je knjiga o super junakih, o posebnih otrocih, ki so se rodili slepi, gluhi, paralizirani. Govori o otrocih, ki nikoli ne bodo hodili, vonjali ali okušali. Tudi ta knjiga ima pridih pravljice, pridih resničnega čudeža. Glavni lik je najstnica Jerneja, ki po amputaciji noge ne najde več smisla v življenju. Pisateljica jo popelje skozi zgodbe petih drugačnih otrok, skozi svet vrednot, jo osvobodi predsodkov in popelje do brezpogojnega sprejemanja same sebe. Knjiga Drugačnost temelji na naslednjih vrednotah: ljubezen, sočutje, sreča, harmonija, lepota, obilje in odpuščanje. Sponzor obiska je bilo podjetje Elektro - KA d.o.o.. Podjetje je kupilo deset knjig skupaj z zgoščenkami, ki so bile ob zaključku srečanja podarjene obema šolama in otrokom. Knjige si lahko tudi vi, cenjeni bralci, sposodite v naši šolski knjižnici. O vrednotah sem se tudi pogovarjala z učenci devetega razreda. Zapisali so, katere vrednote so del njihovega življenja. KRISTINA: »Vsak človek ima vrednote, le-te so zelo pomembne v življenju vsakega izmed nas. Katere vrednote so del mene? To so prijateljstvo, odpuščanje, zaupanje, znanje in dosežki, uspeh, hvaležnost, poštenost. Za uresničevanje Vseh teh vrednot se moram v prihodnje še bolj potruditi. Zavedam se, da je znanje zame v tem obdobju zelo pomembna vrednota. Znanja mi nihče ne more vzeti in brez te vrednote ne moreš doseči zastavljenih ciljev. Moja najljubša vrednota ie poštenost. Zelo spoštujem ljudi, ki so pošteni in naredijo to, kar obljubijo. Hvaležna sem nekaterim ljudem, ki me vsak dan spodbujajo in me »ženejo naprej«. Odpuščanje pa je Vrednota, na kateri bom v moji prihodnosti gradila, saj zelo težko odpuščam ljudem, ki so me prizadeli. Obožujem prijateljstvo, saj imam svoje prijatelje zelo rada. Tudi zaupanje je pomembna vrednota, zato si želim, da bi v prihodnosti lažje komu zaupala ...« DENYS: »Poznam veliko vrednot, kot so zaupanje, srčnost, prijaznost, mir, spoštovanje, znanje, prijateljstvo, odpuščanje. V življenju bi rad postal izobražen, poln znanja, pošten ... Veliko mi pomeni družina. Moja največja vrednota je prija- Na OŠ Cirkulane-Zavrč na obisku koordinatorica Društva za boljši svet - Vilinski ključ, pravljičarka Alenka Kos - v vlogi vilinke Alenčice. teljstvo, kajti menim, da je brez prijateljev težko, skoraj nemogoče živeti.« PATRICIJA P.: »Danes sem človek s kar nekaj vrednotami. Skozi življenje jih lahko še kar nekaj pridobim. Sem zaupljiva, prijazna, dobrosrčna oseba. Hvaležna sem za vse vzpone in padce, ki so me spremljali skozi osnovnošolsko obdobje, kajti brez njih ne bi bila to, kar sem. V prihodnosti želim nadgraditi eno izmed vrednot, to je znanje. Želim postati človek dobrega srca. Mislim, da je odpuščanje zelo pomembna vrednota. Če kdo v moji bližini potrebuje pomoč, sem takoj pripravljena pomagati in v oporo ponudim svojo ramo, objem ali roko. Najbolj si želim dober in spoštljiv odnos s prijatelji ter svojo družino.« KRISTJAN M.: »Vrednote, kot so prijateljstvo, zaupanje, poštenost, prijaznost, mi veliko pomenijo. Vse te vrednote so del mene. Včasih pa se hitro razjezim, zato si želim, da bi v prihodnosti znal to jezo obvladati, saj se zavedam, da jeza ni dobra lastnost. Lepo je, če znamo ljudje odpuščati. Želim si prijateljev, ki bi jim lahko zaupal.« NINA: »Sem prijazna oseba, zaupam svoji družini in prijateljem, saj vem, da me bodo vedno podpirali in mi pomagali. V sebi nosim kar nekaj znanja, a si ga želim v prihodnosti pridobiti še več, saj vem, da bom le z učenjem dosegla svoje zastavljene cilje. Čeprav sem dobra oseba, si želim postati še boljša, vzorna oseba. Rada bi postala uspešna, poštena, vljudna in samozavestna oseba. Na samozavesti bom morala še veliko narediti, saj mi je za zdaj primanjkuje. V življenju želim spoznati ljudi, ki bodo postali moji pravi prijatelji in jim bom lahko zaupala. Upam, da bom v življenju spoznala, kaj je to ljubezen in jo sprejemala s spoštovanjem.« KRISTJAN H.: »Sem dober, zaupljiv človek, spoštujem w starejše ljudi. Rad pomagam drugim in si želim, da bom tak tudi ostal. V prihodnosti bi bil rad še bolj delaven, rad bi se tudi veliko naučil. Za vse, kar bom v življenju potreboval, si bom denar zaslužil sam. Če si do drugih dober, ti to vračajo z dobroto.« ALEN: »Želim si, da bi bil v svojem življenju ustvarjalen. Rad bi se naučil veliko novega in predvsem si želim biti uspešen, srečen. Spoštujem poštene ljudi, zato bi tudi sam rad postal pošten človek. Zelo veliko mi pomeni, če se ljudje ne norčujejo iz drugih in jih ne obsojajo zaradi zunanjega videza. Želim si takšne prijatelje, ki jih bom lahko spoštoval, odpuščal napake in se z njimi veselil svoje prihodnosti.« JURE: »Imam veliko vrednot, dobrih in slabih. Sem prijazen, delaven, dober prijatelj. Včasih sem pa seveda, tako kot vsi najstniki, tudi »tečen« in len. Na to sicer nisem ponosen, tak pač sem. V prihodnosti želim postati dobra oseba, ostati dober brat in prijatelj. Iz dneva v dan se trudim, da popravljam napake. Tako svoje vrednote izboljšujem iz dneva v dan. Želim si, da bi me vrednote, kot so sreča, ljubezen, sočutje, spoštovanje, spremljale vsak dan v življenju.« TANITA: »Sem učenka 9. razreda. V šoli se rada naučim kaj novega, želim si, da bi bila uspešna v igranju flavte. Torej mi znanje veliko pomeni. Sem prijazna, rada pomagam starejšim ljudem. Zame ima pomembno vlogo družina, saj mislim, da je edinstvena, neponovljiva in domača. Tako je ljubezen tista vrednota, ki se najprej razvija ravno v družini. Prav tako mi je zelo pomembna vrednota poštenost. Sem tudi iskrena oseba, saj odkrito povem, če mi kaj ne ugaja. Želim si biti srečna, saj je tudi sreča pomembna vrednota vsakega izmed nas.« NUŠA: »Sem prijazna, vesela, zabavna devetošolka. Sem oseba, ki pozitivno razmišlja. Vrednota, ki mi veliko pomeni, je predvsem ljubezen. Želim si, da bi se vsi ljudje imeli radi. Zelo rada imam majhne otroke, zato jim posvetim kar veliko svojega prostega časa. Mislim, daje za mojo prihodnost zelo pomembno učenje, torej znanje. Vem, da se bom morala več učiti, da bom dosegla svoje cilje. Predvsem bi se rada izpopolnjevala v tujih jezikih. Tudi spoštovanje kot vrednota ima v mojem življenju veliko vlogo. Spoštujem starejše ljudi, od njih se tudi veliko naučim. Želim si, da bi me v življenju spremljala moja pozitivna energija in da bi me vedno obkrožali pravi prijatelji.« Naj razmišljanje devetošolcev zaključim z mislijo velikega duhovnega voditelja Dalai Lame, ki je preprosto predstavil moč sočutja: »Ljubezen in sočutje sta nuja, ne razkošje. Brez njiju človeštvo na more preživeti.« Zapisala Marica Zebec Coprnica Zofka na poti k Stražniku Coprnica Zofka je še naprej letela po zraku. Mirno in počasi je letela po nebu, a naenkrat se ji je metla razpolovila. Kričeče je kakih 200 m padala proti Zemlji, 700 km naprej, 3 km v zrak, 1 km spet proti Zemlji, 5 km levo, 2 km nazaj proti domu, 7 km desno ..., približno 7 dni in 7 noči je letela gor in dol in levo in desno in naprej in nazaj, dokler ni pristala v puščavi pred Strašnikom, ki je ravno odhajal zalivat svoje strupene rastline. Zofka se je tako zaletela vanj, da je polil sebe in njo. Oba sta hitro vstala in rekla fej in fuj ter še enkrat fuj in fej. Ko sta se končno otresla vode, je Strašnik jezno vprašal Zofko, kaj dela tukaj, saj je vedel, da zelo poredko pride k njemu. Prestrašeno je pojasnila, da je prišla iskat strupene rastline. Strašnik pa ji je jezno zabrusil, da pri njem ne rastejo strupene rastline, naj jih gre iskat drugam, saj ni edino živo bitje v puščavi. Govorila sta si neprimerne besede in se skoraj dokončno skregala, tako da je Zofka že obrnila hrbet in korakala stran proti domu. Ko sta utihnila, se je Zofka spet obrnila k Strašniku in dokončala svoj stavek. Rekla je, da je želela priti k njemu samo na obisk. Strašnik jo je vprašal, kje ima metlo in Zofka mu je razložila vse do potankosti. Nato sta se nekaj časa opravičevala drug drugemu za vse besede in dejanja. Čez nekaj časa jo je povabil v stanovanje. Ob čaju in strupenih piškotih sta klepetala o vsem, kar se je zgodilo, tudi o tem, da ne marata zime, saj so preveč mrzle. Pozno zvečer je Zofka rekla, da se bo počasi odpravila domov. Strašnik pa ji je rekel, da lahko to noč ostane pri njem. Drugo jutro sta prišla do ideje, da bi Zofka živela pri njem. Ta odločitev ju je razveselila. Še prej pa sta se dogovorila, da bosta s skupnimi močmi začarala Zofkino hišo tik ob Strašnikovi. Iz dveh starih hiš sta začarala prelepo vilo, v kateri so se jima rodili trije otroci in vsi skupaj so bili zelo srečni. Kaja Belšak, Katarina Golc, 5. a Lena, 1. a fjMmšim Prijateljstvo za vedno! Nekega dne, med zimskimi počitnicami, je Laura zunaj delala snežaka. Bila je žalostna, ker so se z družino preselili. Ni imela prijateljev. Sicer je za sosedi imela dve enako stari dekleti, kot je bila sama. Ko je Laura delala snežaka, sta prihiteli k njej. S seboj sta imeli kužka Pikija. »Zdravo!« je zaklicala ena od deklic. »Ime mi je Sara in to je moja sestra Tina.« Bili sta si podobni, imeli sta oranžne lase z dvema kitama in rdeča lička. »Zdravo!« je odvrnila Laura. »Sosede smo,« je rekla Tina. »Se gremo igrat, da se bolje spoznamo?« Laura je privolila. Odšle so na strm grič. S seboj so imele sani. »Daj, usedi se na sani,« sta rekli Lauri. Ko so se spustile po griču, je kužek hitro tekel za njimi. Po nesreči se mu je spodrsnilo in zletel je na drugo stran griča. »Kje je Piki?« je žalostno vprašala Sara. »Kaj bomo pa zdaj? Piki seje izgubil!« »Ne skrbita, pomagala vama ga bom poiskati,« ju je potolažila Laura. Najprej so preiskale vas. Iskale so vsepovsod, ampak Pikija ni bilo nikjer. Laura se je domislila, da bi narisale plakate za izgubljenega kužka. Ko so jih izdelale, sojih nalepile po vsej vasi. Ko so pri- šle domov, so se poslovile. »Obvestita me, če bo kdo poklical, da je našel Pikija,« je zaklicala Laura. Ko je vstopila v hišo, je Pikija zagledala v udobni topli posteljici njenega mucka! Zasmejala seje. »Ja, tukaj si, Pikec mali!« Laura je vzela v naročje malega kužka in ga odnesla k Tini in Sari. Potrkala je na vrata. Odprla jih je neka gospa z oranžnimi kodri in rdečimi lici. Zagotovo je bila to njuna mama. »Kar vstopi! Ti si zagotovo soseda, Tinina in Sarina prijateljica.« Nato sta se pridružili še Tina in Sara. Ko sta zagledali Pikija, sta se začeli smejati, saj sta predvidevali, da je bil pri Lauri. Kajti, ko se je Laurina družina vselila v sosednjo hišo, je Piki zagledal posteljico za muce in je zato zbežal k Lauri. Ko je Laura to izvedela, se je začela smejati. »Vseeno ti hvala, Laura, da si nama pomagala pri iskanju kužka. Res si prava prijateljica!« »Saj zato pa smo prijatelji!« Tako so postale najboljše prijateljice. Piki pa je zadovoljno zadremuckal v svoji in ne mačji posteljici. PRIJATELJSTVO JE NAJPOMEMBNEJŠE! Kaja Slapničar, 5. a Moje prvomajske počitnice Prvomajskih počitnic sem bi izredno vesel, saj je bilo v šoli napornejše, zato je teden oddiha prišel ravno prav. Že v soboto je bilo zanimivo, saj smo šli v Velenje na obisk k dedku, stricu in teti. Odpravili smo okrog osmih zjutraj. Ko smo prispeli, nas je takoj pozdravil pes Medo. Do kosila je bilo še nekaj časa, zato sem bil zunaj in se igral s psom. Po kosilu sva se še malo šalila s stricem Dragom. Ob osmih zvečer je v športnem parku v Zavrču potekala nogometna tekma med domačini Zavrča in velenjskim Rudarjem. Na tekmo nisem šel, saj je bilo mrzlo. Končni rezultat je bil 0 : 0. Ker so nas po počitnicah čakala nacionalna preverjanja znanja iz matematike, slovenščine in tujega jezika - nemščine, po njih pa še veliko testov, sem se moral učiti, pa tudi konec šolskega leta se nezadržno približuje. Učil sem se večinoma ob popoldnevih. V torek sem šel na obisk k Žanu, ker si je moral prepisati nekatere snovi, ker je v šoli manjkal pri pouku. Napisala sva še nekaj domačih nalog, nekaj časa še posvetila učenju, potem pa se igrala s telefoni. Pri njem sem bil do sedme ure zvečer, nato pa sem šel domov. V sredo smo šli na nogometno tekmo v Domžale, kjer so »Zavrčani« premagali domačine z 2 : 3. Zmage smo bili veseli vsi, nogometaši, trenerski štab in navijači. Na tekmo smo se peljali s kombijem. Domov smo se vrnili okoli enih zjutraj. V petek, na dan praznika dela, nismo počeli nič posebnega, zvečer pa smo opazovali kresove v okolici. V soboto smo šli v Trakoščan, kjer so praznovali dan dela. Streljali smo z lokom, šli okrog jezera, si ogledali grad, si kaj kupili, kaj dobrega pojedli - golaž, čevapčiče, ražnjiče ... Ob osmih zvečer je na domačem stadionu spet igral Zavrč. Gostil je novomeško Krko. Taje igrala zelo agresivno in v 82. minuti zadela gol. Kljub nekaterim zapravljenim priložnostim sem kasneje s harmoniko razveselil navijače. Nedelja pa ni bila »navadna« nedelja, kajti na obisk so prišli dedek, stric in teta. Zvečer sem se odpravil spat, vedoč, da me do poletnih počitnic čaka še veliko dela in učenja. Jure Bezjak, 6. a Izgubljeni petelin Nekega večera, ko je petelin trdno spal, je veter močno zapihal in slamo je s strehe odpihnilo na tla. Petelin se je tako močno prestrašil, da je zdrvel preko ceste sto na uro. Zdrvel je v gozd, kjer je srečal botre lisičke. Lisicam so se cedile sline po petelinjem mesu in si mislile: »Hm, ta bo pa dober za današnjo večerjo, ker pridejo na obisk naše sestrične.« Botre lisice so petelina vprašale, ali bi prišel k njim na večerjo. Petelin še nikoli prej ni videl lisic, zato je mislil, da so zelo prijazna bitja, in tako je šel k prijaznim botram lisičkam na večerjo. Pitati so ga začele z velikimi klasi koruze. To se mu je zdelo zelo nenavadno, zato je raje šel nazaj na potep. Lisičke so bile tako razočarane, da so se že jokale, kajti sestričnam so obljubile obilno večerjo s petelinjim mesom. Odšle so po drugega petelina. Srečale so istega kakor prej, zato je zdrvel dvesto na uro stran od lisičk. Taval je in taval kakor kura brez glave, a na srečo je našel svojega daljnega sorodnika divjega petelina, ki mu je bil pripravljen pomagati. Povprašal ga je, kje lahko dobi kaj za pod zob. Divji petelin mu je odgovoril: »Bodi divji petelin in si sam lovi hrano.« Petelin je upošteval njegov nasvet in šel naprej. Prišel je do brloga, kjer je živel medved. »Medvedov še nikoli nisem videl!« Bil je v zadregi, zato je petelin vprašal medveda: »Če želiš, da pridem k tebi, ali me ne boš pojedel?« Medved je odgovoril: »Seveda ne. Saj jaz ne jem petelinov.« Petelinček ni bil več v zadregi. Skupaj sta živela v slogi do konca svojih dni. Lisic pa sta se na daleč izogibala. Rebeka Štumberger, Lara Vidovič, 5. a Želim si postati ... »Golman«, ker rad branim in obožujem žogo. Žan Kokol Elektrikar, veseli me elektrika, električne stvari in podobno. Alen Meznarič Natakarica in trgovka, saj lahko počneš veliko zanimivih stvari. V prostem času pa še mogoče radijska voditeljica. Lara Vidovič Nogometaš, ker bi bil bogat in obenem zabaven. Marsel Rihtarič Električni inženir, ta poklic ima moj boter in se mi zdi njegova služba zanimiva. Rad pa bi imel svojo glasbeno skupino in bi bili znani po igranju harmonike. Alen Resman Pravnica, ker je velika plača in ta poklic se mi zdi zanimiv. Nuša Štumberger Športna novinarka, rada imam šport. Komentirala pa bi tudi smučarske tekme. Katarina Golc Pevka, saj obožujem petje. Vem, da ne bo lahko delo, ampak sem pripravljena na vse. Upam, da se mi bo pri odraščanju petje izboljšalo. Rebeka Štumberger Želje o poklicu zapisali učenci 5. a Rada bi delala v glasbeni šoli, ker me to veseli in rada igram klavir. Karin Purgaj Dreserka delfinov, naučila bi jih različnih skokov. To si želim, ker je delfin moja najljubša žival. Ali pa mogoče scenaristka, rada gledam filme in imam tudi zamisli za njih. Kaja Slapničar Modna oblikovalka, ker me veseli delo z oblačili. Bila bi tudi vzgojiteljica otrok. Lea Finžgar Slaven nogometaš, ker rad igram nogomet. Anže Anžel Avtomehanik, ta poklic me pritegne. Leon Plošinjak Gledališka igralka, rada gledam gledališke predstave. Kaja Belšak Nogometaš, vzornik mi je Messi. Aljaž Bezjak Avtomehanik, ker rad popravljam kolesa ali kakšno večjo stvar. Nejc Golirač 28. Pokal Ptuja 2015 Judo klub Drava Ptuj ubranil vseekipno zmago Na mednarodnem prvenstvu Pokal Ptuja 2015 je nastopilo 456 tekmovalcev in tekmovalk iz petih držav. Ptujski Dravi je uspelo obraniti lansko prvo mesto v vseekipni razvrstitvi. V posamičnih starostnih kategorijah pa so domači tekmovalci in tekmovalke osvojili lepo bero medalj. Tekmovanje je štelo za točkovanje za slovenski pokal v starostnih kategorijah: cicibani do 10 let, mlajši dečki in deklice do 12 let, mladinci in mladinke do 21 let ter mlajši člani in članice do 23 let. Gostitelji so prvenstvo izvedli tudi za starejše dečke in deklice do 14 let, kadete in kadetinje do 16 let. Izvedli so tudi drugo kolo štajerske judo lige za starostno kategorijo mlajši cicibani do 8 let. Rezultati učencev OŠ Cirkulane-Zavrč, člani Judo kluba Drava Ptuj: 1. mesto: Zadravec Viktorija; 2. mesto: Nina Košak, Neja Kelc, Bernarda Letonja, Taja Potočnik; 3. mesto: Julija Mau-čič, Lara Hercog, Manuela Rihtarič, Špela Ilec, Maša Kelc; 4. mesto: Rubi Kolednik, Maja Hercog, Erik Krajnc; 5. mesto: Tilen Kolednik, Lara Žula, Katja Emeršič, Amila Li-sičič; 7. mesto: Anže Feguš, Žiga Štumberger, Sara Žula, Tjaša Bratušek, Nejc Fuks; 9. mesto: Žan Brodnjak, Niko Zamuda, Blaž Milošič, Amadej Kolednik Judoistom odlično 3. mesto V dvorani Nika Vrabla v Mariboru je 28. februarja potekalo področno prvenstvo osnovnih šol Pomurja, Ormoža, Mladi judoisti OŠ Cirkulane-Zavrč na področnem prvenstvu osnovnih šol. Ptuja, Maribora in Slovenske Bistrice v judu. Izmed 45 šol udeleženk tekmovanja seje ekipa mladih judoistov OŠ Cirkulane-Zavrč odlično odrezala. Skupno so osvojili odlično 3. mesto. Še posebej so se dobro odrezali cicibani in cicibanke U-10, ki so osvojili 1. mesto. Starejše deklice so bile skupno druge. Delo ekipe trenerjev judo krožka torej že rodi sadove. Rezultati posamezno: 1. mesto: Manuela Rihtarič; 2. mesto: Anže Feguš, Žiga Štumberger, Nina Košak, Viktorija Zadravec; 3. mesto: Katja Emeršič, Špela Ilec, Lana Brlek, Maja Hercog, Neja Kelc, Mar-sel Rihtarič, Lara Vidovič, Taja Potočnik; 5. mesto: Rebeka Emeršič, Žan Brodnjak, Taja Štumberger, Jan Vidovič, Niko Zamuda, Lara Hercog; 7. mesto: Amila Lisičič, Tjaša Bratušek, Tim Topolovec Mentor: Mitja Vidovič Obisk ptujskega radia in televizije 8. aprila popoldan smo se učenci 5. a, 6. a in 7. a OŠ Cir-kulane-Zavrč podali proti Ptuju. Pred Mestno hišo nas je pričakal gospod David Breznik, ki je zaposlen na Televiziji Ptuj. Najprej smo si ogledali njihove zanimive prostore, kjer snemajo, fotografirajo in montirajo različne zanimive oddaje, ki so predvajane po lokalni televiziji. Izvedeli smo, kako nastajajo pogovori na televiziji in marsikaj zanimivega o fotografiranju in kameri. V drugem delu smo si ogledali prostore Radia Ptuj in tam so nam predstavili, kako se obdelujejo zvočni posnetki in kako se predvaja glasba. Ta poklic je zanimiv, ker se s tem, ko preverjaš razne informacije, tudi nekaj naučiš. Meni je zanimivo tudi to, da lahko komuniciraš z ljudmi preko različnih pogovornih oddaj in ob raznih glasbenih željah. Sicer pa sva z Marselom z veseljem pokazala pogum in nekaj povedala o naši šoli, kar se je tudi predvajalo na radiu. Bili smo v družbi učiteljic Irene Vesenjak, Petre Bratuša in Marjetke Mlakar, ki poučujejo izbirni predmet Šolsko novinarstvo, ga. Marjetka pa učence seznanja z zanimivostmi Učenke v studiu Radia Ptuj. Foto: Irena Vesenjak Odličen nastop Pa smo jo spet iskali! Zvezdo mednarodne glasbene pevske prireditve v nemškem jeziku »Talentshow- Max sucht den Superstar 2015«, ki jo je ob podpori združenja EKULT - Europaischer Kulturkreis - letos že petič organizirala OŠ Cestica na sosednjem Hrvaškem. Na pot za srečo so se tokrat kot edini predstavniki Slovenije odpravili štirje učenci naše šole. Uspešen in že dobro poznan harmonikar in pevec Nejc Kralj in bas kitarist Blaž Bratušek sta z odlično izvedbo Avsenikove pesmi »Beim Stelldichein in Oberkrain« (Otoček sredi jezera) navdušila do zadnjega kotička napolnjeno športno dvorano na Cestici. Kot člana žirije, ki je odločala o zmagovalcu, pa sta svojo nalogo odgovorno in uspešno opravila Karolina Majhen Bednjički in Žan Levičnik. Program je bil pester in zanimiv, konkurenca digitalne fotografije v sklopu projekta Popestrimo šolo. Popoldan je bil sproščen in zelo zanimiv. Verjamem, da so tega mnenja tudi ostali. Lara Vidovič in Mar sel Rihtarič, 5. a Učenci v studiu Televizije Ptuj. Učenca pred mikrofonom - poskusno snemanje. v občini Cestica Nejc in Blaž med nastopom pa močna. Učenci iz kar 24 šol so v soju žarometov, luči in drugih efektov pokazali svoje pevske, plesne, igralske in druge talente v nemškem jeziku. Dogajanje je doseglo vrhunec med glasovanjem žirije. Našim predstavnikom iskreno čestitamo za doseženo 4. mesto. Cilji projekta so popularizacija nemškega jezika kot nam geografsko najbližjega svetovnega jezika, krepitev jezikovne zavesti in opogumljanje posameznika pri uporabi tujega jezika v javnosti. Hkrati je prireditev učencem odlična priložnost za druženje, navezovanje novih stikov in prijateljstev ter morebitnih sodelovanj v novih projektih. Kot pravi Krešimir Golub, glavni organizator letošnje prireditve, prav s takimi projekti udejanjamo temeljno evropsko idejo pod motom »Združeni v različnosti«. Polni novih vtisov, zadovoljni in prijetno utrujeni smo se v petek, 15. 5. 2015, pozno zvečer vračali proti domu v Slovenijo, v Cirkulane. Preden smo se razšli, pa smo bili enotni: Naslednje leto gremo spet! Terezija Štumberger in Vesna Koren Pustni Čas prihaja v našo vas ... »Plešem, plešeš, plešemo na veselo muziko. V mesto je priplesal pust, v pekarijah bo popust. Plešem, plešeš, plešemo na veselo muziko. Kdor se krofov prenaje, pusta gledal bo sede.« (Danilo Gorinšek) Pred pustnim časom je že v navadi, da na šoli izpeljemo tehniški dan, na katerem izdelujemo različne maske, pripomočke, povezane s pustnimi norčijami, si pripravimo kostu- me, s katerimi nastopimo na sobotni pustni povorki v Cirkulanah, in pred zimskimi počitnicami okrasimo šolo v hudomušnem, veselem stilu. Letos je bila rdeča nit ustvarjanja čebela - čebelar, skratka vse, kar je povezano z življenjem teh prisrčnih živalic, ki nas včasih presenetijo tudi s kakšnim pikom. L, 2. in 3. razredi so pridno izrezovali čebelice in rožice, ki so si jih nadeli na klobuke in oblačila, starejši so barvali velike škatle, jih izrezovali in opremljali v stilu panjskih končnic, v 7. razredu so se prelevili v posebne čebele s črtastimi majicami, velikimi zadki in očmi, starejši učenci pa so izdelovali okrasje za pustno dekoracijo šole in tako naredili naše prostore še prijaznejše ... Pogovor je tekel o pustnem času, značilnih maskah, običajih ... Mlajši učenci so narisali kakšno masko ali jo pobarvali, ob koncu pa je ostalo še nekaj časa za igro in sprostitev. Bil je čudovit dan, ki ga je prevevala pozitivna energija, le-ta pa nas je spremljala tudi na pustni povorki v soboto, 14. februarja, ki nam vsako leto prinese veliko smeha in radosti. Učenke ŠNO: Mateja Golc, Andreja Štumberger in Zala Horvat z učiteljico Ireno Vesenjak Cirkulanski pustni utrinki 2015 TD Cirkulane je na pustno soboto, 14. februarja, uspešno organiziralo tradicionalno pustno povorko skozi središče občine. Prvi od 'fašenkov' na Ptujskem je bil znova dobro obiskan, maske, male in velike, pa domiselne in izvirne. Posebno pohvalo zaslužijo etnografski liki in karnevalske skupine. Tekst in foto: TM Ljudski pevci nastopili tudi v Glasbeni matici Skupina ljudskih pevcev KD Cirkulane je bila v lanskem letu zelo aktivna. Nastopili so kar 28-krat po različnih krajih Slovenije. Vseh nastopov ne bi podrobno omenjali, saj bi bilo poročilo predolgo. Najbolj nam je ostal v spominu nastop v Ljubljani, kamor so nas povabili v mesecu marcu, in sicer v Glasbeno matico. Nastop je bil 23. aprila. Nihče nam ni omenil nič o programu oziroma koliko pesmi bo potrebno zapeti. Nastop je bil v Restavraciji hotela Union. Pri hotelu nas je čakala Adriana Gabršček s sodelavkami. Bilo je kar naporno in zabavno, saj smo zapeli veliko pesmi. Med nastopom smo imeli tudi razgovore. Spraševali so nas o življenju pri nas, kako je v naših krajih ... Povedali smo jim veliko anekdot, kako smo včasih fantje hodili k dekletom, kako smo se stepli ... Naše pripovedovanje jim je bilo zelo všeč in smešno, skratka skupaj smo se zabavali. 5. aprila smo organizirali Veseli večer, ki je bil dobro organiziran in obiskan. 11. januarja smo bili povabljeni na Hajdino, kamor so nas povabili tamkajšnji ljudski pevci. Imeli so posebno željo, da jim zapojemo za svete Tri kralje, saj se pri njih to ni nikdar zgodilo. Za Tri kralje se zapoje z zvezdo, kot je bilo to pri nas že nekdaj. Zapelo se je zunaj pred oknom. Za nastop se je bilo potrebno organizirati in pripraviti oder, da smo lahko zapeli tako kot nekoč pred oknom. Pripravili smo oder, postavili vrata in okno. Po končanem nastopu se vošči za svete Tri kralje, nad vrati pa se napišejo kratice z letnico 20 G+M+B 15, kar pomeni leto 2015, črke pa zaznamujejo imena Gašper, Miha in Boltežar. Prisotni obiskovalci so bili zelo navdušeni in presenečeni, prejeli smo velik aplavz. Ljudski pevci bomo še naprej aktivno delovali in sodelovali na različnih prireditvah. Upamo, da nam bo finančno to tudi uspevalo, saj za različne nastope nastanejo kar visoki stroški. Jože Petrovič Ljudski pevci bomo še naprej aktivno delovali in sodelovali na različnih prireditvah. Predstavitev knjige Stare slovenske molitve V prostorih župnišča sv. Barbare v Cirkulanah je v nedeljo, 26. aprila, potekala predstavitev knjige z naslovom Stare slovenske molitve, ki jo je uredila Marija Stanonik, s fotografijami pa jo je opremil Klemen Kunaver. Ob koncu pomladnega meseca aprila, v predprazničnem vzdušju, je naše kraje obiskala ga. Marija Stanonik, znana kot literarna zgodovinarka, etnologinja, slovstvena folkloristka, slavistka, predavateljica in tokrat urednica čudovite knjige z naslovom Stare slovenske molitve. Knjiga je bila predstavljena na različnih koncih Slovenije; tokrat se je udejanjila želja, da se predstavi tudi v Halozah. Za to gre zahvala gospema Mariji in Olgi Kokol, ki sta to idejo podprli in skupaj smo jo uspešno realizirali. Predstavitev je potekala v župnijski cerkvi sv. Barbare; v čudovitem, mirnem okolju, ki ne bi moglo biti ustreznejše. Srečanje se je pričelo s pesmijo Mešanega pevskega zbora KD Cirkulane. Ideja o zbiranju starih slovenskih molitvic, ki ravno tako predstavljajo zakladnico našega slovstva, je sprožilo pismo bralke Marije Žagar, ki je spomladi leta 2005 na uredništvo tednika Družina poslala večerno molitev s povabilom bralcem, naj zapišejo in pošljejo stare molitvice. Pripisala je, dajo pripoveduje svojemu nekajmesečnemu vnučku in da jo ta posluša z odprtimi usteci. Z vseh koncev Slovenije, zamejstva in izseljenstva so prihajale stare slovenske molitve, ki so sedaj zbrane v monografiji. Nabralo se je 230 pisem, v njih pa je bilo zbranih 328 molitev, ki predstavljajo pomemben etnografski dokument tudi za prihodnje rodove. Knjiga je estetsko-vsebin-sko dovršena in posebna; v sebi skriva duhovno vsebino, ki obudi spomine, prikliče trenutke, ki so bili vredni, se opre na vrednote, ki so člo- Intervju z gospo Marijo Stanonik, urednice knjige z naslovom Stare slovenske molitve. veku nujne in smerokaz v življenju. Gre za nekakšen be-sedno-slikovni mozaik, ki se preko enajstih poglavij spleta v celoto - kot življenjski krog z Uvodom in Slovesom. V branje nas povabi uvodna misel »Knjiga je posvečena vsem, ki so nas učili moliti.« in na koncu »Vsem, ki molijo za nas.«. Jezik je preprost in hkrati slogovno bogat, beseda je narečno zaznamovana, veliko je arhaizmov, čuti se vpliv nemščine ... V tem dragocenem delu lahko začutimo, kakšen pomen, smisel je imela molitev za človeka nekoč in za marsikoga še danes. Ko knjigo odpremo, jo pričnemo listati, prebirati besede, je v ozadju nek poseben občutek - lepo nam je pri srcu in v duši ... To je lahko le nekaj besed, krajši blagoslov, posvetilo, prošnja pred vremensko ujmo, zahvala, molitev na začetku dneva, priprošnja pred večernim počitkom - kot stalnica človeka, njegova duhovna pomiritev in notranje zadovoljstvo - torej neizmerno bogastvo. Likovno oblikovanje je bilo v rokah Klemna Kunaverja, ki je izbral motiviko s področja celotne Slovenije. Dejal je, da je skupna nit molitev in motivov pristnost, kar je bilo razumljivo preprostemu človeku, saj se je z njimi identificiral. G. Marjan Pogačnik je v spremni besedi zapisal, da gre za dragoceno narodovo dediščino, ki bi se v nasprotnem primeru lahko izgubila; da so molitve dokaz jezikov- ih družbi duhovnika Emila Dreva. nega bogastva in ljubkosti narečij; da s takšnim delom odkrivamo duhovno in teološko bogastvo naroda. Zagotovo pa gre za sad vzajemnega dela zelo dobre ekipe: izjemne strokovnjakinje, umetnika in dobre urednice. Foto: Olga Kokol Knjiga - kot poklon sončnemu nedeljskemu dnevu in kot skrivnost za vse tiste, ki vam molitev ni bila in vam ni tuja. Irena Vesenjak, učiteljica na OŠ Cirkulane-Zavrč Radioklub Cirkulane S59DDR usposobil že 85 novih operaterjev Izvedba radioamaterskega tečaja je v našem klubu postala že kar nekaj samoumevnega. Tako smo vse od leta 2010 pa do danes usposobili skupno 85 novih radioamaterjev, od tega so tudi trije telegrafisti. Letos je tečaj potekal v devetih ter- minih od januarja pa do aprila. Izpit je 12. 4. 2015 opravilo 11 kandidatov iz širše okolice Ptuja, Maribora, Lenarta in Ormoža. Izpostaviti velja najmlajša kandidata, to sta 10-letni Klemen in 13-letna Mateja, ki je odlično opravila tudi preizkus telegrafije. Ekipo predavateljev smo sestavljali: Ivan Švajgl- S51KV, Jernej Golc-S59KM, Toni Štum-berger-S57MAK, Miro Kužner-S52KK, Bruno Lubec-S51M in Boštjan Polajžer-S58MW. Podelitev diplom bo na Manifestu Radiokluba Cirkulane, ki bo predvidoma 6.6. 2015 v klubskih prostorih v Pohorju pri Cirkulanah. Vsem novopečenim radioamaterjem še enkrat vse čestitke in ne pozabite na HAMSPIRIT, to je radioamaterski duh humanosti, prijateljstva, miru, medsebojnega spoštovanja, pomoči in sodelovanja. Boštjan Polajžer-S58MW Skupinska fotografija po izpitu 12. 4. 2015. Foto: Arhiv Radiokluba Cirkulane VABILO V sklopu občinskega praznika občine Cirkulane vas v soboto, 6. junija 2015, ob 15. uri vabimo na HamFest, srečanje članov in prijateljev Radiokluba Cirkulane, ki bo na sedežu kluba v Pohorju 25/a. Na srečanju bomo novim operaterjem podelili uporabna dovoljenja za uporabo radijskih postaj. Predstavili se bomo s svojim delom ter novimi pridobitvami v klubu, vzpostavili kakšno zvezo ter predstavili zanimivosti iz sveta radioamaterstva. Predsednik Radiokluba Cirkulane S59DDR: Anton Štumberger S57MAK Podpisani aneksi v OGZ Ptuj Tudi letošnji podpis aneksov k pogodbam o opravljanju javne gasilske službe v Območni gasilski zvezi Ptuj za leto 2015 je bil na Ptuju. V prostorih restavracije Gastro so se 22. aprila zbrali župani in podžupani štirih občin ter občinski poveljniki in predsedniki gasilskih društev, ki so vključene v območno zvezo, manjkali so le predstavniki OP Markovci z županom Milanom Gabrovcem. Podpis so namreč opravili v domači občini. Sicer pa so na Ptuju s podpisom pomembnih dokumentov župan MO Ptuj Miran Senčar, župan občine Hajdina Stanislav Glažar ter podžupana občin Zavrč in Cirkulane Janko Lorbek in Franc Milošič gasilcem zagotovili vse pogoje za nemoteno delo v sistemu zaščite in reševanja pred naravnimi in drugimi nesrečami ter načrtovani razvoj v letu 2015. Pet občin bo v letošnjem letu za delovanje gasilske organizacije in gasilskih S podpisom aneksov so potrdili, da so sredstva za opravljanje javne gasilske službe v Območni gasilski zvezi Ptuj za leto 2015 zagotovljena. Delegacija iz občine Cirkulane v družbi podžupana Franca Milošiča. Na Ptuju so pri podpisu gasilskih aneksov sodelovali vodilni možje MO Ptuj, občin Hajdina, Cirkulane in Zavrč ter občinski poveljniki in predsedniki gasilskih društev, ki so vključene v OGZ Ptuj. društev v območni zvezi zagotovilo dobrih 405 tisoč evrov. Po pojasnilu Marjana Megliča, predsednika OGZ Ptuj, naj bi s temi sredstvi financirali programe izobraževanja gasilcev, zdravniške preglede, gasilska tekmovanja, zavarovanja gasilcev, opreme in odgovornosti, hkrati pa tudi nabavo in vzdrževanje gasilske opreme, nabavo novih gasilskih vozil, adaptacijo gasilskih domov, materialne stroške za delovanje gasilskih društev, občinskih poveljstev in območne zveze. Tatjana Mohorko Foto: TM 73. občni zbor PGD Cirkulane Na pustno soboto in Valentinovo, 14. februarja, so se naši člani in članice PGD Cirkulane zbrali na rednem 73. občnem zboru, na katerem so se jim pridružili tudi številni gostje, vodstvo lokalne skupnosti in predstavniki sosednjih ter prijateljskih gasilskih društev. Cirkulanski gasilci so ob tej priložnosti predstavili tudi smernice za nadaljnje delo, najzaslužnejšim članom so podelili zahvale in napredovanja v višji čin, v gasilske vrste pa so sprejeli tudi mlade gasilce. Dobitniki zahval PGD Cirkulane za pomoč pri razvoju društva: Peter Gabrovec (drugi z leve), Ivan Hemetek in Vladimir Solina; predstavniku PIGD Henkel Slovenija pa sta predsednik (na skrajni desni) in poveljnik društva (na levi) podelila zlato plaketo za dolgoletno sodelovanje ter pomoč pri razvoju PGD Cirkulane. Predsednik PGD Cirkulane Anton Kokot je ob tej priložnosti kot Naj gasilec prejel kipec sv. Florjana. Člani PGD Cirkulane, ki so prejeli značke za napredovanje in dolgoletno delo v gasilstvu (od leve): Ivan Tetičkovič, Ludvik Debeljak, Peter Kelc, Klemen Kolednik, Sonja Kobe in Rajko Debeljak. Foto: Laura O uspešnem delu in dosežkih minulega leta je uvodoma spregovoril predsednik Anton Kokot, ki je povedal, da se je upravni odbor sestal na devetih sejah, imeli pa so tudi štiri članske sestanke, skozi leto pa so imeli veliko dogodkov in prijetnih druženj. Posebno vlogo so dali področju operative, mladim gasilcem in izobraževanju, saj se v društvu zavedajo, da se samo dobro izobražen ter opremljen gasilec lahko postavi v bran vse zahtevnejšim požarom in drugim nesrečam. Organizirali so tudi strokovno ekskurzijo z ogledom poklicne gasilske brigade mesta Varaždin in prenovljenega gasilskega muzeja. V mesecu požarne varnosti je društvo izpeljalo društveno vajo in s štabnim vodenjem sodelovalo v veliki vaji OGZ Ptuj. »Kljub obilici dela smo v zadnjih mesecih minulega leta pristopili k obnovi mansarde nad gasilskim domom. Investicija nas je do sedaj, brez opreme, za katero pa že zbiramo ponudbe, stala dobrih 15.000 evrov, kljub temu da smo veliko dela opravili sami in s pomočjo domačih mojstrov. Društvo bo z izgradnjo okrog 100 m2 mansarde prihranilo pri kurjavi garaž in pridobilo potreben prostor za sestanke članov ter razna izobraževanja, ki jih izvajamo med letom. Hvala Občini Cirkulane in županu Janezu Jurgecu za odobrena sredstva ter korektno sodelovanje, zahvala pa tudi vsem občanom in donatorjem za pomoč ter našim prizadevnim članom. Leto 2014 lahko ocenimo kot dobro, saj smo v društvu realizirali vse zadane cilje. Pred nami so že nove naloge, saj med drugim želimo opremiti mansardo in čim prej začeti z izgradnjo prizidka h gasilskemu domu. Čakajo nas še tekoča vzdrževalna dela in vse ostalo, kar spada pod okrilje gasilstva. Ponosni smo, saj bomo 6. junija v Cirkulanah gostili srečanje članic Podravske regije, konec avgusta pa tabor mladine OGZ Ptuj,« je še poudaril Kokot. POVELJNIK DRUŠTVA O OPERATIVI IN PRAVEM GASILCU »Pravi junak, pravi heroj, pravi gasilec ... je časten človek! Razmišlja s svojo glavo in se drži načel in pravil. Postopa junaško, vendar nikdar ne po- misli, da bi to storil zato, da ga bodo pohvalili drugi. Pravi gasilec ne pričakuje zahvale. Pravi gasilec ve, da je storil dobro delo. In če je res storil dobro delo, se bo počutil dobro in ljudje bodo to opazili, četudi ne bodo hvalili. Pravi gasilec se ne bo hvalil z lastnim znanjem, ampak ga bo dal naprej. Pravi gasilec je dober človek tudi, kadar se ne skriva pod uniformo. Podoba pravega gasilca niso le znanje, izkušnje ali fizična moč, odgovorno vedenje, srčnost, pošte- nost, iskrenost, trdna načela, odločnost... podoba pravega gasilca je skupek vsega tega in še več. Takšen je pravi gasilec!« Tako je svoje letošnje operativno poročilo začel poveljnik PGD Cirkulane Ivan Tetičkovič, kije podrobno opisal delo in dogodke na področju operative. Dotaknil se je področja izobraževanja, kjer so tudi cirkulanski gasilci zelo zavzeti, ob tem pa poudaril, da so tri gasilke uspešno končale tečaj za vodjo enot - gasilski častnik in en gasilec za vodjo enote - nižji gasilski častnik, 6 članov je opravilo 80-urni tečaj za bolničarja, ki ga je organizirala CZ občine Cirkulane. Gasilci so se v velikem številu udeležili tudi preverjanja operativnih enot, pomagali so prizadetim po poplavah v Bosni in drugim, pomoči potrebnim. Kot je povedal Tetičkovič, so v minulem letu 26-krat izvozili na različne dogodke, v vseh akcijah pa je sodelovalo 205 gasilcev, ki je opravilo 451 ur prostovoljnega dela, z vozili so prevozili 326 km ter opravili kar 176 ur z različnimi agregati in črpalkami. Zahvalil se je prostovoljcem za pomoč na intervencijah, posebej pa tudi enoti PGD Bukovci, ki jim pomaga pri večjih intervencijah. NA SKUPŠČINI VATROGA-SNE ZAJEDNICE CESTICA Gasilci iz PGD Cirkulane so bili v petek, 13. marca, gostje na letni skupščini Va-trogasne zajednice Cestica. Srečali so se z delegati in vodstvom tamkajšnje zveze, predsednikom Darkom Majhnom in poveljnikom zveze Milenkom Biškupom Gasilci so poskrbeli za postavitev majskega drevesa. Novi člani PGD Cirkulane v družbi predsednika in poveljnika. Mansarda nad gasilskim domom čaka samo še na opremo ter vodstvom občine Cestica. Ob tej priložnosti sta predsednik in poveljnik OGZ Ptuj, Marjan Meglič in Zvonko Glažar prejela posebno gasilsko odlikovanje. PRVOMAJSKA BUDNICA CIRKULANSKIH GASILCEV Na praznik dela so člani PGD Cirkulane svoje občane že ob 5. uri zjutraj pozdravili s prav posebno budnico - ga- silsko sireno in jih tako povabili v gasilski dom, ob 6.00 pa še na kislo juho in prvomajsko druženje. Praznični 27. april so izkoristili za postavitev majskega drevesa, ko so čez cesto pri gasilskem domu pripravili prijetno praznično druženje za občanke in občane, s skupnimi močmi pa so okrasili majsko drevo in ga dvignili v zrak. TM Pohod na Konjiško Goro in do kartuzije v Žičah V ponedeljek, 27. aprila, smo se planinci PD Cirkulane v sončnem jutru podali na pohod po planinski poti iz Slovenskih Konjic (332 m) do Žičke Kartuzije (425 m). Ob 7. uri smo se zbrali na parkirišču pri osnovni šoli v Cirkulanah, od koder smo se odpeljali proti Slovenski Bistrici in naprej do Slovenskih Konjic. Od parkirišča pri pokopališču s cerkvico Sv. Ane v Slovenskih Konjicah nas smerokaz "ŽIČKA KARTUZIJA 1 h 45 min" usmeri levo navzgor pod grajski hrib, mimo razvalin starega Konjiškega gradu Tattenbachov. Pod gradom se naša pot in pot na Skalo odcepita levo od poti, ki vodi na Stolpnik. Pot nas je vodila skozi s soncem obsijan mešani gozd, kjer so nas med potjo pozdravljale spomladanske gozdne cvetlice v svojem razcvetu, od spominčic, rdečih kopriv, travniške kadulje do velikih površin po česnu dišečega čemaža. Sončni žarki, ki so prodirali skozi drevesa, so mu dajali še posebno lepo zeleno barvo. Gozdna pot nas je vodila naprej na Skalo, kjer so nekateri izmed nas preverili strah pred višino. Po navpični steni se namreč da lepo plezati po lepo urejeni in varni, čeprav zelo zahtevni plezalni poti. Na vrhu Skale je razgledni pomol, na katerem se lahko utrujeni popotniki okrepčajo, hkrati pa uživajo v prekrasnem razgledu na Konjice pod njimi in na velik del Dravinjske doline s Pohorjem na severu ter Bočem na vzhodu in na Dravsko polje s Ptujem v ozadju. Nadaljevali smo po gozdni cesti, od katere smo se kmalu poslovili in po bli- žnjicah prišli do Treh križev (775 m) -do razpotja na Konjiški gori. Po kakšnih 15 minutah pa smo se že spuščali v dolino sv. Janeza, prečkali potok Žičnica in prišli pod vzhodnim obzidjem kartuzije naravnost do Gastuža, naj starejše slovenske gostilne. Čas, ki smo ga preživeli skupaj, je v objemu neokrnjene spomladanske narave hitro minil. Lepo je bilo dan preživeti s prijatelji, ki se zavedajo, da je čas, ki ga preživiš v mirnem naravnem okolju, najdragocenejše darilo v tem prehitrem tempu življenja. Zato tudi vas, drage občanke in občani, vabimo, da se nam pridružite na naših poteh, da bomo skupaj odkrivali neznano in doživeli še veliko lepega. Vse naše izlete si lahko ogledate na prenovljeni spletni strani PD Cirkulane (www.planinci-cirkulane.si). Marjetka Mlakar Delo in cilji Društva gospodinj v letu 2015 Društvo gospodinj sije na osmem občnem zboru 14. marca v prostorih lovskega doma v Brezovcu zadalo kar pester plan dela in aktivnosti za tekoče leto. Nekaj aktivnosti smo že opravili. Organizirano smo se podali na kmetijo AS Arne-čič v Gradišča, kjer smo izdelovali "rožance"za peko kruha v krušni peči, ki jih med drugim uporablja naša članica, pekarska mojstrica kruha Darinka Arnečič. Po končanem delu je sledilo prijetno druženje, ki ga članice gospodinj kar dobro izkoristimo. V sredini aprila smo sodelovali z Osnovno šolo Cirkulane-Zavrč. Skupaj z učenci in starši smo izvedli tečaj Zdrav življenjski slog, na katerem smo skuhali in skupaj pojedli krompirjev golaž ter krompirjev "kropeč", ki se je pogosto znašel v loncih naših babic. Nekaj dni kasneje smo posadili krompir na njivi naše članice Jožice Debeljak v Medribniku. Čaka nas še veliko zadanega plana, ki ga bomo opravljali skozi celo leto: tečaji peke in kuhanja, ročna dela, lunini pohodi, v zimskem času pa si bomo čas krajšali ob igranju kart in drugih družabnih iger. Sodelovali bomo tudi z drugimi društvi v občini Cirkulane ter s sorodnimi društvi izven naše občine. Upamo, da smo v tem kratkem povzetku aktivnosti prikazali delo našega društva in v vas vzbudili željo, da med naše vrste pridobimo predvsem mlade članice. Anica Gabrovec Vino Ptuj 2015 in druge aktivnosti haloških vinarjev in sadjarjev V novo leto smo vinogradniki vstopili prav tako delovno, kot smo staro leto zaključili. V mesecu januarju, na Vince-kovo, smo opravili rez v našem učnem vinogradu in hkrati obrezali še potomko najstarejše trte na svetu, modro kavčino pri Sveti Ani. V pomladnih mesecih je povsod veliko dela. V svojem vinogradu smo kopali, kosili in škropili, posadili pa smo tudi nekaj novih trsov. Po končanem delu smo vedno nazdravili dobro opravljenemu delu in to z našim društvenim vinom, za katerega letos skrbi Naj Martina I. Majda Čoki ob pomoči članov društva. V februarju smo imeli volilni občni zbor. Izvolili smo nove člane organov društva. Dolgoletnim članom upravnega odbora, ki so prenehali z delovanjem v organih društva, smo v zahvalo podarili sadiko češnje. Novim članom smo, kot vsako leto, podarili cepljenko potomke naše modre kavčine. Dogajanje na občnem zboru so nam v uvodu popestrili člani Mešanega pevskega zbora KD Cirkulane. Kmalu po občnem zboru smo izpeljali sadjarsko delavnico pri Sveti Ani. Preda- vala nam je Zlatka Gutman iz KGZ Maribor, ki je predavanje popestrila s številnimi diapozitivi in rez praktično pokazala tudi v naravi. LETOS JUBILEJNO ŽE 25. OCENJEVANJE VINO PTUJ Društvo je letos organiziralo že 25. ocenjevanje vin na Ptuju. Prireditev že vrsto let imenujemo Vino Ptuj. V znameniti, prekrasni dvorani refektorija Minoritskega samostana na Ptuju sta dve petčlanski komisiji ocenili 98 vzorcev vin. Število prinesenih vzorcev je pod povprečjem preteklih let, kar lahko pripišemo nekoliko slabši letini. Rekordno število vzorcev smo zabeležili leta 1998, ko je bilo ocenjenih kar 292 vzorcev vina. To številko bomo zaradi krčenja vinogradov in zmanjševanja števila vinogradnikov le s težavo še kdaj dosegli. Ocenjevanje je tudi tokrat potekalo Vinarji, ki so na letošnji prireditvi Vino Ptuj prejeli naslov prvak sorte, v družbi ptujskega podžupana Gorazda Oreška in ptujske vinske kraljice Urške Polanec. Dobitniki naziva šampion so že po tradiciji v dar prejeli kipec Bakhosa. Foto: Črtomir Goznik javno, pridelovalci in drugi redno pokušali ocenjena vina opazovalci pa so lahko vzpo- in se seznanili s kakovostjo Hanzek in Micika v pripravi na rez modre kavčine pri Sveti Ani v Velikem Vrhu. Foto: Zvonko Arnečič posameznega vzorca. Vsak vzorec je ocenilo pet članov strokovne komisije. Pri izračunu povprečnih ocen najvišja in naj nižja ocena nista bili upoštevani. Tak način izračunavanja je primernejši in pravičnejši. Ocenjevalna komisija je svoje delo opravila na podlagi društvenega Pravilnika o ocenjevanju vin. Vina so bila ocenjena po Bux-Baumovi metodi 20 točk, ki je v Sloveniji uradno veljavna. Vino lahko doseže od 0 do 20 točk. Naj omenim, da vino, ki ne doseže 14,1 točke, ni primerno za promet. Vina razvrščamo po kakovosti po Zakonu o vinu v naslednje razrede: • namizno vino (najmanj 14,1 točk), • kakovostno vino z zaščitenim geografskim poreklom (najmanj 16,1 točk), • vrhunsko vino z zaščitenim geografskim poreklom (najmanj 18,1 točk). Na ocenjevanju smo se srečali s skoraj vsemi gospodarsko pomembnimi sortami tega vinorodnega območja. Veliko je bilo tudi zvrsti. Kljub zahtevnemu letniku so kletarji pridelali dobra vina, ki pa so drugačna od običajnih letnikov. Pri nekaterih vzorcih smo srečali pomanjkljivosti, kot sta neharmo-ničnost (nesorazmerje med sladkorjem in kislino) in prisotnost grenkobe ter rahle sledi posledic napak pri kletarjenju. VINARJEM PODELJENE DIPLOME IN NAJVIŠJE NAGRADE Med prejetimi vzorci so bile ocene vzorcev tiste, ki so odločale o šampionih. Letos smo podelili šampione v treh kategorijah: šampion vin rednih trgatev - suha vina, šampion vin rednih trgatev - polsuha vina in šampion polsladkih in sladkih vin. Najvišje ocenjeno vino med suhimi vini je bil rumeni muškat (z oceno 18,17) kmetije AS Arnečič iz Gradišč 116 b, Stanko Te-ment iz Dolan 10 a je za rumeni muškat, polsuho vino (z oceno 18,40) prejel šampiona za najvišje ocenjeno vino redne trgatve. Šampiona polsladkih in sladkih vin je prejela Turistična kmetija in vinogradništvo Pungra-čič iz Drenovca 7 pri Zavrču. Za renski rizling - izbor, letnik 2013, so prejeli oceno 19,13. PET PRVAKOV MED SORTAMI Med posameznimi sortami smo podelili naslove prvak sorte, če je bilo v posamezni sorti ocenjenih naj- manj 5 vzorcev. Prvaki sort so bili: Ivo Rajh, Draženci 24, prvak sorte laški rizling, Stanko Tement, Dolane 10 a, prvak sorte rumeni muškat, Jazen Meznarič, Stojnci 140 b, prvak sorte sauvignon, Marjan Kramer, Majski Vrh 26 a, prvak sorte renski rizling, in Ivan Glavica, Gruškovec 84 a, prvak zvrsti. Vsem dobitnikom odličij iskreno čestitamo z željo za še boljšo kakovost letnika 2015! Suzana Arnečič Zamuda Kipec boga Bakhosa, ki ga prejmejo šampioni, je tudi letos oblikoval akademski kipar in restavrator Viktor Gojkovič. Prvaki sort so prejeli medaljo z likom Probu-sa. Probus je srebrnik rimskega cesarja Marka Avrelija Probusa (276-282), ki ima zasluge za razcvet vinske trte v naših krajih v 3. stoletju. Najden je bil na ozemlju Splošne bolnišnice Ptuj, leta 1989, original pa hrani Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož. In memoriam Milanu Žumbarju, članu DVSH Zapelje zvon, tebi v slovo, mnogo prerano to je bilo. Poln bolečin, ostaja spomin, ostaja praznina, molk in tišina. Tam, kjer si ti, ni sonca, luči, nam tvoj nasmeh še v srcih živi! Dragemu prijatelju, dolgoletnemu članu Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze in Naj Martinu IX. v slovo! Člani DVSH Foto: Zvonko Arnečič Stekla akcija zbiranja sredstev za ureditev župnijskega ostrešja Gospodarski svet župnije je že lani sklenil, da je nujno potrebno menjati in urediti izolacijo na strehi župnišča v Cirkulanah. Zbiranje finančnih sredstev za obsežno delo, ki ga načrtujemo proti koncu poletja, že poteka. Po ogledu dotrajanega ostrešja so strokovnjaki namreč podali za našo župnijo kar visok predračun. Ker župnišče ni samo župnikovo ali od njegovih bližnjih sodelavcev, je že prejšnji sklic Župnijskega pastoralnega sveta sklenil, da z letošnjimi velikonočnimi prazniki pričnemo z zbiranjem sredstev v obliki prostovoljnih prispevkov in raznih donacij. Prihodnji mesec bodo vsa gospodinjstva v občini prejela letak z natančno predstavitvijo načrtovanih del in povabilom k doniranju finančnih sredstev. Hvala za vaše razumevanje in hitro pomoč! MM MAJ 2015 Pričakujemo dobro letino Leto 2015 smo začeli z letnimi občnimi zbori; prisostvovali smo na večini njih. Naše društvo je letos na občnem zboru volilo nove organe društva. V upravnem odboru se je menjalo nekaj članov, kakor tudi v ostalih odborih. Sprejeli smo sklepe o delu v preteklem letu in plan za tekoče leto. Plan dela za leto 2015 vsebuje naslednje cilje: ekskurzijo na Celjski sejem, ki smo se ga že udeležili, sledijo pa še dan odprtih vrat, srečanje s čebelarji ČD Zavrč, obisk čebelarjev v Prekmurju, Tradicionalni slovenski zajtrk, vmes pa še veliko drugih dejavnosti, povezanih s čebelami (čebelarski krožek, zasaditev medovitih rastlin, skupni sestanki...). S POMOČJO OBČINE SADIMO ME-DOVITE RASTLINE Predlog članov ČD Cirkulane občini Cirkulane, da posadimo medovite rastline, je naletel na plodna tla. S strani občine je bilo nabavljeno 600 sadik medovitih dreves, pretežno kostanja, ki je pri nas v izumrtju, zraven pa še gorski javor, lipa ter divja češnja. Večji delež sadik je občina razdelila na osnovi razpisa na spletni strani, čebelarji pa smo bili deležni okrog 200 dreves, ki smo jih razdelili med svoje člane. Akcija zasaditve in razdelitve dreves je bila zelo dobro zastavljena, saj je velik del občine na žalost zaraščen z grmičevjem in trnjem, vse premalo pa je medovitih rastlin. Tako upamo, da so te sadike končale v zemlji in bodo nekoč dajale hrano našim čebelam in med našim čebelarjem. Občino bomo predlagali za naslov »Naj prijazna občina čebelam«, ki poteka vsako leto na ravni Čebelarske zveze Slovenije. ČEBELARSKI KROŽEK NA OŠ Pod našim okriljem letos prvič na OŠ Cirkulane-Zavrč poteka čebelarski krožek, ki ga vodi Edvard Hojnik. Krožek deluje po programu ČZ Slovenije, do sedaj pa so na obeh šolah opravili po 20 ur izobraževanja. Za mlade čebelarje smo na razpisu Zavarovalnice Triglav prejeli 100 € donacije, za kar smo kupili dve kompletni zaščitni opremi za učence (2 kombinezona s pajčolanoma in ro- Facelija - medovita detelja. kavice). Tako se na tem mestu iskreno zahvaljujemo Zavarovalnici Triglav za njihov prispevek mladim čebelarjem in upamo, da še nam kdaj stopijo naproti s svojo dobrodelnostjo. Čebele so zimo preživele dokaj dobro, pri nekaterih čebelarjih pa je bil zimski upad večji. Pomlad in s tem cvetenje sadnega drevja je bilo v dokaj dobrem vremenu. Cvetličnega medu bo letos nekaj več kot lani, akacija je v polnem cvetenju in upamo le, da v času cvetenja ne bo poslabšanja vremena, dežja ali vetra, saj ta akacijo dokaj hitro uniči. DAN ODPRTIH VRAT BO 3. JUNIJA Občane bi radi obvestili, da bomo imeli dan odprtih vrat 3. junija, od 10. do 15. ure pri Jerencu v Gruškovcu, kjer Čebelnjak čebelarja Silva Emeršiča. bomo priredili razstavo, prikaz čebelarjenja in poizkušnjo čebeljih pridelkov in izdelkov. 5. junija bomo od 10. do 11. ure simbolično posadili lipe v Cirkulanah, natančneje ob parkirnem prostoru pri zdravstvenem domu. Na občinskem prazniku bomo pomagali, kot vsa ostala društva. Čebelarsko društvo Cirkulane trenutno šteje 54 članov in članic, od tega jih aktivno čebelari več kot polovica. Vsem občanom in občankam želimo prijetno praznovanje občinskega praznika, čebelarjem pa lepo vreme ob času cvetenja lipe in kostanja ter ostalih rastlin. NAJ MEDI! Milan Kolednik, predsednik ČD Cirkulane Foto: Kolednik PRIREDITVE OB PRAZNIKU OBČINE CIRKULANE Kulturno društvo Cirkulane POZDRAVLJENA, POMLAD 23. 5. ob 19. uri Večnamenska dvorana Cirkulane KULTURNO DRUŠTVO CIRKULANE Pohod po delu Bračičeve planinske poti Pohod je namenjen širši javnosti (za malico je poskrbljeno) 30. 5. ob 9. uri Cirkulane PLANINSKO DRUŠTVO CIRKULANE Dan odprtih vrat čebelarjev Prikaz dela čebelarjev, razstava pridelkov in izdelkov - čebeljih produktov 3. 6. od 10. do 15. ure Domačija Jere-nec, Gruškovec 71, Cirkulane ČEBELARSKO DRUŠTVO CIRKULANE Otvoritev Kanalizacije s čistilno napravo v Dolanah 3. 6. ob 16.30 Dolane pri čistilni napravi OBČINA CIRKULANE Slavnostna seja občinskega sveta 4. 6. ob 18. uri Lovski dom Brezovec OBČINA CIRKULANE Posaditev dreves Simbolična posaditev medovitih dreves - pravega kostanja, divje češnje, lipe in gorskega javorja 5. 6. od 10. do 11. ure Cirkulane (na občinskih ze-mljiscih) ČEBELARSKO DRUŠTVO CIRKULANE, OBČINA CIRKULANE Osrednja občinska proslava Kulturni program s predvajanjem Filma o Cirkulanah; Družabno srečanje z ansamblom POSKOČNI MUZIKANTI 5. 6. ob 18. uri Večnamenska turistično-prire-ditvena dvorana; Prireditveni šotor OBČINA CIRKULANE Regijsko srečanje gasilk Srečanje članic gasilk Podravske regije in OGZ Ptuj 6. 6. od 14. ure dalje Prireditveni šotor PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO CIRKULANE HAMFEST Srečanje radioamaterjev Slovenije 6. 6. ob 15. uri Pohorje 25 a, 2282 Cirkulane RADIOKLUB CIRKULANE Športno društvo Cirkulane Ribolov 7. 6. ob 7. uri Športni park Cirkulane ŠPORTNO DRUŠTVO CIRKULANE Športno društvo Cirkulane Šah 7. 6. ob 8. uri Športni stadion Cirkulane ŠPORTNO DRUŠTVO CIRKULANE Športno društvo Cirkulane - občinska vaška turnirja Turnir v nogometu in odbojki 7. 6. ob 14. uri Športni stadion Cirkulane ŠPORTNO DRUŠTVO CIRKULANE »IGRE BELA- NOV« Vaške igre 7. 6. ob 15. uri Športni stadion Cirkulane ŠPORTNO DRUŠTVO CIRKULANE, OBČINA CIRKULANE 4. razstava potic in oprešaka Razstava ročnih del in spretnosti ter degustacija 7. 6. od 14. do 17. ure Prireditveni šotor DRUŠTVO.GOSPO-DINJ CIRKULANE Nogometni turnir za pokal občine Cirkulane Dvodnevni turnir v malem nogometu na umetni travi 13. 6. in 14. 6. Športni park Cirkulane ŠPORTNO DRUŠTVO CIRKULANE