Slovenski tednik za koristi delavnega ljudstva v Ameriki GLAS SVOBODE V slogi je moč! GLASILO SV O HO HO MI SEE JV IH SLO VE JVC E V V AMEK.IK.I Od boja do zmage! Slovénie Weekly devoted to the interests of the laboring classes StevJ. 31. Entered as Second-Class Matter July 8th. 1903, at the Post-Office at Chicago. 111., under Act of March 3rd, 1879 Chicago, III., 30. julija 1909. Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo! Lelo VIII ZAPISNIK I. ZBOROVANJAS.N.P. ZVEZE Ime Zs'Veze premenjeno na: Slo^en^Ksi S'Vobodmiselna ‘Podporna jZ'Vez.a. Konvencija se prične dne 26. julija 1909 točno ob 8 uri zjutraj v prostorih g. Stast-nya na 650 Blue Island Ave., Chicago, 111. Predsednik glavnega odbora brat Tone Mladič odpre sejo s primernim pozdravom in klicom na delegate, da se za stvar resno zavze-mo, da delajo v prospeh S. N. P. Zveze, da bodemo enkrat lahko ponosni na to svobodomiselno podporno organizacijo. Na predsednikov poziv po prečitanju imen glavnih odbornikov in delegatov so oddali navzoči delegatje od svojih društev dana pooblastila glavnemu tajniku br. Ivanšeku. Po oddaji pooblastil je predsednik br. Tone Mladic imenoval pregledovalce pooblastil in sicer brate : M. Gaishek, A. Duller in A. H. Skubic, kateri so pooblastila pregledali in o istih poročali kot dobrini in v popolnem redu in navodilu, kakor je bilo to predpisano. ¡Sledeča so imena prisotnih uradnikov in •delegatov: A. Mladič predsednik, Jos. Ivan-šek tajnik. M. V. Konda nadzorni odbornik, John Mladič in A. H. Skubic od društva št. 1, Jos. Matko št. 2 in zastopnik št. 12, Tomaž Wershnig št. 4, Ivan Renk št. 5, Jacob Zajec št. 6, Val. Mazgon št. 7, Anton Lah št. 8, Jos. Lanich št. 9, Ivan Arhar št. 10, Math Gaishek št. 11, Jos. Cvetkovič št. 14, Jacob Cesar št. 15, Fr. Mrak št. 16, Jos. Benko št. 19,Anton Duller 'št. 21, John Kalan št. 24, Fr. Košmerl št. 25. Prične se z debato, koliko glasov ima kak delegat, ki zastopa poleg svojega društva še drugo itd', in na to se je z ozirom na to, da je bil edino brat Matko zastopnik društva št. 12 s tem zadovoljen, da ima vsak delegat samo po en glas pri volitvi soglasno sprejet njegov predlog, da vsak delegat ,ima samo po en glas, ne glede koliko društev zastopa, vendar pa naj vsak tak pooblaščenec zastopa interese društva, koje mu je dalo pooblastilo. Brat Konda predlaga, da se sprejme po A. H. Skubicu in L. Mayerju izdelani načrt poslovnega roda za -konvencijo, katerega tudi bratu predsedniku izroči, da se prečita. Sprejel se je sledeči poslovni red: 1. Glavni predsednik pokliče zbovoranje ■k redu s; primernim pozdravom. 2. Čitanje imen članov glavnega odbora in delegatov društev. 3. Delegati podružnic se izkažejo s pooblastili svojih podružnic. 4. Voli se odbor ki vodi konvencijo. 5. Predsednik konvencije imenuje vse za potrebni odbor. 6. Odbor za pregledanje pooblastil pregleda ista in poroča v izidu pregledovanja. 7. Celoskupni račun o Zvezinem premoženju. 8. Čitanje zapisnika vseh rednih in izvan-rednih sej glavnega odbora. 9. Čitanje poročil glavnih odbornikov o svojih poslih. 10. Čitanje vseh važnih dopisov in poročil od podružnic in posameznikov. 11. Debata glede Zveze, nje ureditev in obstanka. 12. Izdelovanje pravil in ustava. 13. Nezavršen posel vseh sej glavnega odbora. 14. Debata o uradnem glasilu. 15. Določitev in zapisnik plače za službo in stroške: udom glavnega odbora. 16. Volitev uradnikov in odbornikov tvorec ib glavni odbor. 17. Debata o dnevnini in voznini delegatov te konvencije. 18. Določitev odbora in honorarja ki izdela pravila in jih prevede na angleščino. 19. Določitev časa v katerem naj na konvenciji sklenjena pravila stopijo v pravno moč in novi uradniki ki nastopijo službo. 20. Določitev kraja in časa prihodne konvencije. 21. Nedovršen posel. 22. Sklep. Z ozirom na to, da so že točka 1, 2, 3, bile na dnevnem redu se prične s točko št. 4: Voli se odbor, ki vodi konvencijo: Brat Gaishek je vstrajal pri predlogu, da se plača glavnemu in pomožnemu zapisnikarju določi še-le proti sklepu konvencije, češ, sedaj ne vemo koliko bo cela zadeva dala de-. la. Njegov predlog s podobnimi nasveti se je sprejel in na to je br. predsednik od delegacije dane mu pravice imenoval brata A. H. Skubica tajnikom in brata M. Gaishek zapisnikarjem za čas teka te konvencije. Ker sta ista brata bila molčeča celi čas in dokler je bil predlog sprejet in odobren sta na predsednikov poklic zavzela mesti — ne da bi kaj ugovarjala. Po daljši debati je-li se voli predsednika za čas konvencije s vsakim dnem ali pa za ves čas teka konvencije se je stavil predlog na glasovanje s rezultatom, da se izvoli predsednika za ves čas teka konvencije. Volitev predsednika se je vršila po predlogu br. A. II. Skubica in sicer splošno, to je vsak delegat je volil predsednika izmed srede delegatov. Rezultat je bil sledeči: A. Mladič prejel 12 glasov, M. V. Konda 5, A. Duller 2, J. Cesar 1 in J. Mladič 1. Tajnik je na to proglasil br. A. Mladič predsednikom konvencije. Br. A. Duller je postavljen vratarjem. Predsednik imenuje brata J. Kalana podpredsednikom konvencije, katero čast je sprejel. Brat Mažgon predlaga, da brat predsednik ne imenuje pregledovalcev knjig, temveč, da se ta komisija prepusti delegatom. Sprejeto. Pregledovalcem knjig in računov so bili predlagani in izvoljeni: br. A. Duller, J. Kalan in Jos. Benko. Brat Martin V. Konda, navzoči nadzorni odbornik oprosti ostala dva odbornika J. Mer-shaj.a in L. Skubic, kar se je vzelo na znanje in potem je oddal sledeči račun: Dohodki: Bilanca od 1. sept. 1908 do 31. marca 1909 786.53 Od 1 aprila 1909 do 24 julija 1909 1502.43 Skupaj 228S.96 Troški: Bančna vloga 1335.68 Izdatki 1. apr. do 24. jul. 1909 926.64 Skupaj 2262.32 Manjka 1-2G 64 katera svota pa je v rokah glav. blagajnika kot ročna blagajna. Torej gotovine je sedaj $1362.32. Nadzornik Konda na to poroča o malenkostnih nedosledkih, katere so nadzorni odborniki našli pri reviziji knjig in računov, ti so sledeči: Blagajnik ima v dohodkih več od' tajnika 2c; in v stroških pa 10c. Glavni tajnik pa ima v stroških več od blagajnika $8.00, 2.00 in lOe. Za to je podal sledeče upravičenje. Tajnik je bil nakazal in v knjigi zapisal bolniško podporo za svoto $16, med tem ko je blagajnik izplačal le $8.00, ker so pa bile knjige zavezane pa ni mogel te svote in številk koregirati. Glede $2 pa stvar leži v tem, da ni bil eden članov sprejet v Zvezo, kar je tudi potrdil dotični delegat. Kam se je pa pomankljaj lOe. vrinil pa se ni dalo konstatirati. Pregledovalci knjig so na to vzeli vse knjige in račune ter se odstranili v drugo sobo, da tam pregledajo natančno vse račune in knjige. Na to pride na vrsto čitanje zapisnika vseh rednih in izvanrednih sej glavnega odbora. Predno pa se je s tem pričelo je zaprosil brat Konda, da predsednik pove na kratko zgodovino naše vrle Zveze, vzrok nje početka itd'. Ob tej priliki prečitalo se je tudi pismo g. Krže, glavnega tajnika S. N. P. Jednote, v katerem odklanja samostojnemu društvu št. 1 vstop v S. N. P. J. — To je bil prvi korak proti delovanju za S. N. P. Zvezo. Brat Zajec predlaga.da se ob jedrnem s zapisnikom priobči v glasilu tudi kratka zgodovina o početku S. N. P. Z. Ta predlog je bil soglasno sprejet. Čita se zapisnik glavnega odbora in tudi pisma oziroma korespondenca z S. D. P. Z. Delegatje so se zgražali nad imipertineinco Cone-maughške Zveze in so sklenili, da vsa od S. D. P. Zveze na našo Zvezo došla poročila romajo v koš, kakor so oni sklenili glede naših. Br. John Mladič predlaga, da se zapisnik glavnega odbora sprejme. Podpirano in sprejeto. Brat Konda predstavi delegatom brata M. Mladič, člana društva št. 1, kateremu se je dovolil vstop in potem tudi dovolilo, da sme konvenciji prisostvovati in ji pomagati s nasveti. Brat M. Mladič se delegaciji zahvaljuje za bratski sprejem. Brat Košhirl predlaga, da se za konvencijo določi poslovni čas osem' ur na dan, brat Matko pa določi čas in sicer od 8 do 12 ure in od 2 do 6 večer. Podpirano in sprejeto. Čitajo se dopisi: Od člana Jakoba Hočevar iz Clevelanda se je prečital, kateri se bo upošteval na merodajnem mestu, kar se pa tiče nasveta za vrhovnega zdravnika Zveze pa so delegatje mnenja, da isti mora bivati v mestu kjer kna Zveza sivo j sedež. 2 minute do 12 ure pride brzojav od društva št. 18 v Girard, Ohio sledeče vsebine: Jos. Ivanšek: “Pozdrav konvenciji in delegatom. Hodite sredno in ravno pot.” Točno ob 12 uri se seja zaključi: , , - (Dalje na 5. strani.) *¿0*681 SVETOVNI PREGLED. Avstrija. Dunaj, 25. julija. Državni-vojni ministr F. Z. M. baron Schbnaich je zrakoplov sistema Lebaudy za vojne namene naročil. Pogajalo se je več tel,'hov z avstrijsko družbo za izdelovanje zrakoplovuin motorjev, ¡redno se je pogodba sklenila. Zrakoplov bo skupno s Parse-val-.plovom v nalaš v to svrho zgrajeni štaciji v Fisehamend pri Dunaju nastanjen. Nemčija. Kiel, 27. julija. Cesar Nikolaj in cesarica Aleksandr’ja iz Rusije, v spremstvu svojih otrok, so danes zaramo iz Ecikernforde na cesarski jahti “Standant” sam dospeii. Princ Heinrich iz Prusijo je carja in njegovo obitelj pozdravil. Car potuje v Cherbourg, kjer se snideta s preidbednikom Fallieresom. Potem namerava kralja Edvarda v Cowes obiskati. Švedsko. Stockholm, 26. julija. 40.000 delavcev raznih strok je delo vstavilo: Trdi se, da se bo stavka tudi na kovinarje razširila in da se izda po.ziv ina vse stroke, da dne 4. avgusta prenehajo z delom. Belgija. (Brusel, 25. julija. Iz Petrograda se poroča, da so ruski car in njegova okolica silno radostni nad padeom francoskega premirja Clemenceau in to zaradi tega, ker ni hotel ruske' politične begunce njihovim rabljem izročiti. Dunaj, 25. julija. Ruska vlada je sklenila, Ida vsled razkritja nad početjem Hartinga v Parizu, vodstvo svoje inozemske politične tajne policije na Dunaj premesti. Toda avstrijska vlada je kategorično izjavila, da ne bo trpela, da bi se ruška policija v Avstriji vginezdila. (Op. ur. Se le 'čuidleži dogajajo!) Španska. Madrid, 26. julija. General Sanchez, vrhovni governer v Granadi, je naslednikom, generala Marina, zapovednifea v Ma Lilli imenovan . Barcelona, 26. julija. Kot protest napram španski-marokikanski vojni je tukaj geueralštra.jk napovedan. Vlada je odredila obsedno stanje fear toliko pomeni kot vojni sod. Dia se protivojne demonstracije preprečijo, bo policija in meščanska milica, po' cestah pat rotiral a ter vsako zborovanje s silo zabrar ni ¡¡a. Hendaye, Francija:, 26. julija. Ministrska odrddiba na vse provin-•cijalne govennerjie, prepove vse brzojavna poročila tikajoče se vojaških operacij in vojnega gibanja. Liberalno časopisje protestuje proti tej nasilni odredbi. Barcelona, 27. julija. Napovedanim general štra jkom so danes sledili izgredi. Delavci so razdejali poulične železnice itn so kamenje metali v vozeče vozove. Jezdeča policija je opetovama množico naskočila in več moških je ranjenih. Na stotine je aretiranih. Ulice so osamljene, razven patrolujočih policajev in nikogar viditi in večina d elavnic j e zaprtih. Nesreča. Kansas City, 25. julija. Šest ljudi je življenje zgubilo, ker se ie osobni vlak Santa Fe-železnice 30 milj od1 tukaj v Missouni prevrnil. Trije so težko,' moratbdti smrtno nevarno ranjeni. Stroj im 5 voz leži v vodi. Visoka voda je železnico spodjedla, tako ta ni mosrla nezo prenašati. Pet Doštnilh uslužbencev se je s tem rešilo, ker se je streha od voza odtrgala ter so plavali do kopnega. 3 ure pred nesrečo je uelal ondot tovorni vlak z 45 vozmi, a je srečno dospel n:a 'določeno mesto. Naval naseljencev. Spehane, Wa:s:h. 24. julija. Registracija. na zemljišča v treh rezervacijah je znašala včeraj v Soofcaue 1800. v Cocur d’ Al epe 5000. v Missoula 2500 in v Kali-pell 1700, in vsa registracija zna-, ša v sedmih dneh 105.000. IZ DELAVSKIH KROGOV. Lima, ¡Peru, 26. julija. Pri Cai-lao-ikolodvoru so se policija in stavbarji spoprijeli; štiri -osebe so ranjene. Železniški strojevodji, kurjači in sprevodniki stavkajo. Ljudstvo simipatizuje s stavkanji. Pittsburg, Pa. 26. julija. Stavka v podjetjih Standard Steei Car Company in Butler je končana, ker je nad 2000 delavcev od kompanije stavljene pogoje sprejelo. Sedem stavko1 vod ji je odslovljenih. Nekoliko zaibovničar-jev (notarji) še ue delajo. Kom-paniijslki uradniki so se izjavili, ¡da posehmal bodo Američani imeli prednost pred inozemskimi delavci in to v vsâh oddelkih, posebno pa tam, kjer se kare sestavljajo. Pittsburg, 25. julija. Situacija v im okolo Sdho-emville, središče štrajka, se tudi' danes ni spremenila- Pričakovani prihod stavkokazov, se je dane® tako vres-ničiil kot včeraj, lakoravno se jie v nedeljo velik transport pričakoval. Delavci Sabo,en Steel Company niso zartavbali in v splošnem se štrajkarji strogo držijo svojih načel in-idej,, katerih so se ko j začetkoma oprijeli. Oni se znebijo vsake rabuke, štedijo denar, katerega ie povsUd malo, ter strajajo v težavnem boju kot eden mož. Vsestransko se je mislilo da bodo delavci iz Schoenove tovarne v sočutni !štr.ajk stopili, a ravnatelj je dobil namig o tem in je takoj delavcem za 5% plačo zboljšal, kar je celo situacijo spreobrnilo. Namesto pričakovane redukcije plače, kar bi bilo vso podjetje ustavilo, je neznatni priboljšek takoj vse delavce pomiril in pozabili so na 6 mesečne ne.prilike, katere so se jim prizadele. Sheriff je maprošen, da odredi zapiranje gostiln, ker se je bati da me bi kapitalisti' povzročili po opitih, izgrede. 'Sheriff za sedaj še ni .dal odgovor na tozadevno prošnjo. Pozno zvečer se je naznanil prevrat v stanju. Bo dolgotrajajočim razgovoru z .avstrijskim konzulom, je predsednik Hoffstet od “Pressed1 Steel 'Car Company” štrajkarjem sporočil, kar je za sedaj še neugodno, toda upanje je da se bo dvanajst dini trajoči štrajk uigodtao za vrš il. Pozornost ,abui,a dejstvo, ko se je še danes jutro nasprotna vest iz urada trosila. 'Hoffstet ponuja stavbarjem, da se ustanovi informacijski urad, v katerim se ¡bodo dobavljale vse infommaclije tieoee s:e podjetja, IJ-rad naj bi 'bil nastanjen v Shoen-ville ter bodo vposleni tolmači raznih narodnostih. Ob jedrnem je predsednik izjavil, da je prepričan o delavskih pritožbah radi izkoriščanja po “furmanih” in madmojstri, toda ni mogel proti tem, izkoriščanju nastopiti ker ni o tem, ničesar znal. Ako bi se bili delavci zaupno do njega obrnili, namesto, da so brezvestne hujskače poslušali (?) talko me bi bilo ‘teh neprilik”. Nadaljn.a koncesija je, da Hoffstet velifcodhšmo odpusti pregnanstvo 560 delavcev, ter da se zopet v delo vzamejo. .Samo 100 najdaljših »čuvarjev se ne sprejme več v delo. Reverend Andrew Perenee iz McKee® Rock® se je v obširnem pismu na delničarje Pressed Steci Car Co. pritožil im ožigosal stališče katero zavzema predsednik Hoffstet na,pram idfeLavstv.u. On pravi d!a' se delavci nečloveško izkoriščajo in trpinčijo. Nravno stališče med iinozetmei je naravnost nezaslišano. “Uboigi nevedni delavci postanejo vsled Vaše lakomnosti, zopet živali. Ali Vi sedite v Piittsburgu ali pa v velikih mestih Evrope in zapravljate krivični denar, kateri je iz teh ubo-rth živali izprešan.” Pittsburg, Pa. 26. julija. Prvič v desetih dnieto je prišlo danes pri tovarni Pressed Steel Car Company v McKees Rocks do spopada. Pomožni Sheriff i so streljali na stavbarje, a ¡ranjen ni nihče. SVARILO ! Ožjega somišljenika sosedov izza plota gosp. Udoviča odločno svarimo tem potom, da ako še enkrat izmakne naš list “Glas Svobode” v tiskarni, bomo napram njemu nastopili, kakor se nastopi proti navadnemu — tatu. Toliko za danes. Upravništvo “Glas Svobode” Elwood, Ind. 26. julija. Prošnja Amerikam Sheet and Tin Plato Company, da hi se izdala sodna prepoved, da štirajklairji ne smejo “Pikete” — straže, pri tovarni nastavljati, je bila včeraj od Zldr. državnega okrožnega sodnika Baker aiavrnjienia. Kenosha, Wise. 23. julija. Odposlanci štrajikarjev so uradnikom' družbe sledeče zahtevke predložili im sicer za vse po $1.00 na teden povišanje plače; odslovitev delavcev, kateri so pri ¡delu ostali, plača za zgubljeni čas in izpustitev zaprtih štirajfearjev. Družba je> odklonila vse zahteve razven zboljšanja plače. Mexico. 'Mesto Mexica, '26. julija. Vsled' političnih nemirov v .mestu Guadalajara včeraj popo,Indine in minulo noč je čez ¡200 oseb pozapr-tih, med njimi dva Američana. Dve osebi' ste ubiti. Izgredi so se pričeli, ko je nekaj oseh govorilo na zborovanju v prilog zopetne izvoljitve predsednika Diaz-a in podpredsednika Córrala, a nasprotniki, ¡hoteč razbiti zborovanje, so uipiili: “Doli z Diazom, mi bočimo ¡imeti Revesa”. V molči so razgrajači napadli hotel kjer so bili Diazovi privrženci ter razbili vse okna in spoid-nje prostore oplenili. Policija je demonstrante ope tovarno naškočila toda brezuspešno, konečno je državno vojaštvo v akcijo stopilo in v zrak streljalo, a memirneŽi se niso dali oplašiti. V neki postranski ulici so bile barikade zgrajene in 'kjer se j® ostro streljalo. Med' .ranjenimi je tudi osem policajev. Ameriškega imetja je mnogo razdejanega in dva Amerikaneia sta ranjena. Am er k kanci so se do svojega konzula o-brnlili ter za varstvo prosili. Le ti volilni izgredi v Merniki so največji v veliko letih in kaže na silno opozicijo napram predsedniku Dia zu. .Mesto Mexico, 26. julija. Iz Guadalajara došla ¡brzojavka poroča, da je v mestu zopet mir. Kar ni moglo doseči policija in vojaški bajoneti, to je narava dosegla, ko je pričela toča silno padati in je demonstrante razgnala. NA PRODAJ. Proda se hiša in lota, z vsem premičnim in' nepremičnim premoženjem. Lota je 56 čevljev široka in 1156 dole-a. Na vrtu jie zasajeno sadno drevje in vinska trta, katero že rodi. Hiša ima 4 sobe, je delana iz lesa in je na novo pobarvana. Skeden je iz cementa; vodnjak je pole sr hiiše in je 65 čevljev globok. Za natančnejše informacije in ceno se je obrniti na J. Kaiser, Pox 58, Dalzell, lil. 36-34 Opozarjamo rojake, da nam bode kniga “Opatov Praporščak” kmalu pošla. Ta lepa zgodovinska povest obsega 211 strani in stane le 35c. poštnine prosta. DENARJE V STARO DOMOVINO poSiljamo: za $ 10.35 ............... SO kron, za $ 20.55 .............. 100 kron, za $ 41.10 .............. 200 kron, za $ 102.75 ............... 500 kron, za $ 205.00 .............. 1000 kron, za $1020.00 .............. 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske -o Domestic Postal Money Order alipa New York Drait: FRANK SAKSER CO. 82 Cortland St„ New York 6104 St. Clair Ave., N. K. Cleveland, Ohio (j^S.——Kor^var^vif^s— Strahovalci dveh kron ZGODOVINSKA POVEST. Spisal FRANJO LIPIČ DRUGI DEL. XXXIX. Čaša bridkosti, ki je bila usojena Andreju Kržanu, še ni bila izpraznjena. S tem, da je hotel Kržan samega sebe žrtvovati, da zagotovi beneški republiki pomoč piratov in reši Fainagusto, ni bilo B-ragadinu še nič ppmagauo. Kržan je pač privolil, da ga izroči Bragadino sinu piratskega kralja, ali Bragadino tega ni mogel in ni smel storiti, dokler je bil Kržan beneški oficir. Ker je Bragadino' vedel, da Kržan ne bo izdal vojvodinje Asurte, je bil preskrbel tudi za ta slučaj in sklical vojni .svet, ki je bil v vojašnici že polnoštevilno zbran, ko sta se Bragadino in Kržan pojavila na vratih. Tesno je bide Kržanu pri srcu, ko to ga obstopili štirje vojaki in mu vzeli meč, ki ga je vedno častno nosil, ter mm dali na roke težko verigo, zakaj obtoženci so morali stati pred‘vojnim sodiščem o-kova-ni v železje in to sie jim ni snelo, dokler ni bila sodba izvršena. Bragadino je kot najvišja zastopnik beneške republike prevzei predsedstvo vojnega sodišča, do-čim je stari general Trevisani zastopal obtožbo, ki jo je prečital tako tiho, kakor bi mu od ginjenosti zastajala sapa. — Kapitan ’Andrej Kržan, ali ste razumeli obtožbo? je vprašal Bragadino. Obdolženi ste, da ste samolastno odpeljali zakonsko ženo Ladislava Gjačiča, posestnika ladij in podanika beneške republike, ter da jo zadržujete in skrivate pred njenim možem. Se-li čutite krivega? — Ne! — Veste pa, da je žena Ladislava (Gjačiča s svojim možem pravilno in zakonitoveljavno poročena, da je svojemu možu utekla in vi trudi vieteite, kje da sediajj biva. — Da! — Po veljavnih zakonih beneške republike ste dolžni pomagati oblastvu, da vrne Ladislavu njegovo ženo in dolžni ste povedati, kje da se mudi Asunta Gjačičeva. — Tega ne povem. — Opominjam vas, kapitan Kržan, da je to vaša dolžnost in da storite dvojno hudodelstvo, če te dolžnosti ne izpolnite, ker zadržujete Ladislavu Gjačiču njegovo ženo in ker se nečete kot oficir .pokoriti povelju vojnega sodišča. Pozivljem vas torej še enkrat, da poveste skrivališče Asunte Gjači-čeve, sicer vas zadene zakonita kazen. — Izjavil sem, že, da bivališča vojvodinje Asunte Dali Ferro ne izdam, je s trdiim glasom, rekel Kržan. Ne izdam ga, naj se zgodi zmano karkoli. — Zdaj1 je vstal general Trevisani. Utemeljil j,e na kratko obtožbo in predlagal, naj obsodi vojno sodišče kapitana Andreja plemiča Kržana na degradacijo in na smrt zaradi nepokorščine in zadrževanja zakonske žene Ladislava Gjačiča, .Sodni dvor se je le nekaj tre-not-kom posvetoval, potem je Bragadino razglasil sodbo: Vojno sodišče obsoja, uvažnje olajševalne okoliščine, kapitana Andreja Kržana na sramotno degradacijo in izbacnjenje iz beneške armade. Obsodba na degradacijo je Kržana pač zabolela v dno duše, a vdal se je brez ugovora. Vojaki so "a Peljali na dvorišče, kjer je stal Kržanov polk in tam se j:e izvršila degradacija po takratnem, skrajno sramotnem običaju. Krvnik je strgal Kržanu našive in zlomil orlovo pero, ki ga je nosil na klobuku, potem p,a ga udaril s palico trikrat ,po hrbtu v potrdilo, da je postal brezčasten. Vojaštvo se je potemi razšlo. Kržana pa je straža odpeljala v ječo, kjer se mu je naznanilo, da ostane toliko časa, dokler ne pride povelje, iga izgnati iz tabora. Onemogel od žalosti in od bolesti se je vrgel Kržan na trdo svoje ležišče. Rekel si je, da mu je treba skleniti z življenjem,, a bolj kot to, ga je bolela sramota, ki jo je učakal ta dan. Zavest, da pojde morda v strašno trpljenje in v frotovo smrt kot osramočen in brezčasten človek, mu je trgala srce tako, da ni mogel zadrževati svojih solza. Edina tolažba mu je bila, da bo znala vojvodinja Asunta ceniti njegovo žrtev in da bo iz te žrtve spoznala velikost njegove ljubezni. Proti večera so se naenkrat odprla vrata in v Kržanovo ječo je vstopil Ladislav Gjačič, s katerim je prišel Antoni Bragadino. — Ne čudite se temu obisku prijatelj, je rekel Bragadino. Srce mi veleva, da moram vse storiti, kar je v mojih močeh, da vas rešim'. Zdaj je še čas za to. — Meni ni pomagati, je odločno izjavil Kržan, in vsak poskus je odveč. — Še vam je pomagati! Poslu-šaite, kaj vami pove Ladislav Gia-čič in premislite dobro njegove ponudbe. Časa imate še dovolj. — Kako to? je vprašal Kržan ves začuden. Ali me hočete zdaj še po ječah mrcvariti? — Gjačič je obljubil, da pride tekomi štirinajstih dni njegov o-če s svojim brodoviem'. Toliko časa ostane Gjačič moj jetnik in če ne izpolni svoje obljube, zapade smrti na vešalih. Tisti dan pa, ko pride Gjačičev oče s svojim bro-dovjem, n-ošljemi vas n-o podzemskem1 rovu iz Famaguste do kraja, ki ga je določil Gjačič. Tam vas izpusti beneško vojaštvo in kaj stori potem Gjačič z vami, to je njegova stvar. Verjemite mi, prijatelj, da me boli srce, kakor še nikdar, ali kar sem- storil, sem- moral storiti v korist -domovine in moji skrbi izročenega prebivalstva. Bragadino je zapustil ječo; Kržan in Ladislav sta ostala sama. — Kaj mi imate povedati, je vprašal Kržan prvi in sicer z neko nestrpnostjo, ker je itak vedel, da ne bo ta pogovor imel nobenega uspeha, če hočete izvedeti od mene, kje biva vojvodinja Asunta, bo pogovor pač odveč, kajti tega niti v trenutku sodbe na sramotno degradacijo in izbacnjenje iz armade nisem hotel povedati. Ladislav Gjačič je bil sam pogumen mož in je spoštoval pogum tudi pri drugih. Kržan mu je im-poniral, ali' njeigovo hrepenenje, da se osveti Asunti, je bilo tako močno, da jie zadušilo v njem vse boljše čute. Vrb tega ni imel pravega smisla za čast. Bil je razbojnik in razbojniški so bili njegovi pojmi. Sodil je, da Kržan samo zato neče izdati Asunte, ker jo ljubi, ni pa slutil, da mu branijo tudi njegovi nazori o moški časti izdati vojvodinjo. — Izprosil sem si od provedi-torja dovoljenje za ta razgovor, je rekel Gjačič, ker nimam db vas nobenega sovraštva in bi se rad z vami izlepa poravnal. Vrnite mi mojo ženo. 'Prej ali slej jo 'gotovo dobim', kajti zasledoval in iskal jo bom, dokler bom živ in dobim jo v roke, če bi sedela na prestolu beneškega doža. Vi ste pač v stanu, preprečiti za nekaj časa moje maščevanje, onemogočiti pa ga ne morete. Jaz pač občudujem vašo požrtvovalnost, ali pojmiti' ie ne morem. — 'Tega tudi ni treba, je menil z vsem svojem plemiškim ponosom Andrej Kržan, meni zadostuje zavest, da ravnam prav. -— Čemu se hočete žrtvovati? je po kratkem molku vprašal Gjačič. Mojega namena ne morete preprečiti, Lahko si mislite, da bom poskusil vse-, kar je mogoče, da vas prisilim, povedati mi, kje je mota 'žena. Trpinčil vas bom, če bo treba, na vse načine. Tedne in tedne vas bom mučil. Trpeli bodete naigroznejše muke, trpeli toliko časa, da bodete od bolečin n-, mrli. —• pripravljen šemi na to, je mirno odgovoril Kržan, a vzlic teimui ne poivaml, kje je vojvodinja Asunta. — Premislite si to, plemič Kržan. Ne b-o vami žal, če sprejmete mojo ipioinuidfbk}. Vse .zlato, kar ga dobi moj oče pri napadu na Turke bodi vaše, če mi vrnete moio ženo. Vse to turško zlato vam dam — ali pa- vam vzamem glavo. V Kržanu je kar zavrelo. Srdito je planil po konci in zavihtel pest, da bi Gjačiča udaril po -zobeh. a premagal je svojo jezo. Odpri je vrata, pred katerimi je stal ječar in zaklical: ven, lopov, -dru- gače te poženem z brcami, kakor garjevega psa. Gjačič je bil tako presenečen, da ni mogel ničesar odgovoriti. Tega nii bil pričakoval. V svoji razbojniški pameti- je menil, da je bila njegova ponudba izredno velikodušna, prav kraljevska, in zato mu je Kržanova ogorčenost zaprla sapo. Šele ko je bil na hodniku, se mu je vse zjasnilo, tedaj pa je v svoji onemogli jezi začel kleti in je ¡divi|gajjio'č svojo pest zaklical : — Čakat Andrej Kržan to +: poplačam čez štirinajst dni, tako strahovito, kakor ni bil še noben ■dolg poplačan. xxxx. Razgoni ib po gori zeienoj, Kano vuče po planini ovce, !Sve izsieče, malo tko uteče. Vrlo malo i to vzranjeno.. Hrv. narodna. 'Počasi so tekle Kržanu ure in še počasneje dnovi. Najmučnejša mu ije bila negotovost. Misli njegove so bile -neprestano pri vojvodinji 'Asunti. Prepričan je bil, da zanj in za Toma ni nobene pomoči več in zato je bila edina njegova skrb, da se reši vojvodinja A-sunta namenjene ji usode. Kržan ni odtre-notka, ko je pognal Ladislava 'Gjačiča čez prag svoje ječe, z nikomer več govoril. Pnaveiditore Blragadiino se ni več prikazal in celo ječar ni več odgovarjal na Kržanova vprašanja. Ničesar ni vedel Kržan o tem, kaj se godi v mestu, kaj še, da bi bil slutil, kako je skrbel Tom-o za niegovo rešitev. Ko je bil' Kržan dobil povelje, nai pride v Famagusto in nai se oglasi pri proveditorju Bragadi-nu, je pustil Toma zunaj v piratski jiamd d« j-e šel Siam v mesto. V jieči se je v prvem trenotku pač domislil, da bi mu Tomo znal pomagati, toda to njegovo upanje je kaj hitro izginilo. Re.kel si je: Gotovo je Bragadino takoj odposlal vojake, ki so Toma prijeli in ga pripeljali v mesto in zdaj ječi siromak za svojo zvestobo in vdanost v ječi in najbrž niti ne ve, kaj ga čaka in kako strašno usodo mu je namenil piratski kraljevič. 'Sklepanje Kržanovo j.e bilo v bistvu popolnoma resnično. Koma! je bil Kržan stopil nred Rra-gadina, je ta takoj zaukazal, da gredo vojaki po Toma in- ga "ri-peljejo v mesto. Tomo, ki se je bil s svojo ljubico utaboril v piratski jiamii, je bil 'kiar iz se/be, ko so ga vojaki prijeli in ga uklenili v železje. — Kaj mi pa hočete? se je jezil in se poskušal iztrgati vojakom iz rok. Ali plačuje tako beneška republika svoje ljudi? Kdaj bi bila Famagusta že v rokah Turkov, ko bi jaz ne bil izvedel za podzemski rov iz vodnjaka v mesto. In v zahvalo za to, me vklepate v železje in me hočete odgnati v ječo. In v zahvalo za moje delo me bodete še obesili! Lopovi ste vsi in moj gospodar plemič Kržan Vam bo to pošteno poplačal. —- Kržan je tudi v ječi, je me, nil poveljnik. Kaj sta zakrivila, moraš sam vedeti. Kržan je bil od vojnega sodišča degradiran in iz-baenjen iz armade. 'V trenotku je bil Tomo popolnoma miren in hladen. Sprevidel je bil hipoma, da se je moralo zgoditi kaj izrednega, da preti njegovemu gospodarju velika nevarnost in začel je misliti, kje bi dobil pomoč. Najprej se je spomnil vojvodinje Asunte. A kako jo obvestiti ? Poveljnik je silil na odhod, kai-ti ile ponoči je bilo mogoče priti do vodnjaka blizu turškega tabora in po “skrivnem rovu v Famagusto. — Dobro, pa grem, je izjavil Tom-o. To pa Vam povem, da- bomo obračunali nekega dne in da se bo vsa beneška republika kesala z-a to, da ste me danes uklenili in odpeljali v ječo. Vsa beneška republika! — Bedak, širokoustni, se je razjezil poveljnik. Beneška republika se meni zate toliko, .kakor slon za komarja. In zdaj — av-anti. — Ušaj toliko potrpite, da se poslovim od svoje neveste, je zaklical Tomo in se vojakom iztrgal iz rok. Še krivoverski Turki bi mi tega ne branili. — Torej, poslovi se, je nejevoljno vzkliknil poveljnik, toda opravi hitro. Mara. ki je trepetaje stala poleg vojakov, je skočila k Tomu in se -ga jokaje oklenila, — Ah, Tomo, nikdar me ne za- pusti, umrla bi žalosti, če bi te izgubila. , Tomo pa se ni zmenil za 'žalost in za bolest svoje neveste. Nagnil se je k nji in ji zašepetal na uho: — Odidi do Nikozije. Od tam-kaj pojdi naravnost čez polja do gora. Tam ti pokažejo ljudje med gorami skrit gradič plemiča Mira-belia. Njemu povej, kaj se je zgodilo mojemu gospodarju in meni. Si-li razumela? Dekle je prikimalo, a predno je mogel Tomo še kaj reči, je planil k njemu poveljnik. — Kaka tajna naročila pa daješ temu dekletu? •—- Bežite, bežite, se je razljutil Tomo, takemu otroku naj dajem tajno naročilo. Kaj Vas je že tako strah, da se bojite otrok? — Molči in idi, je zakričal poveljnik. Primite ga in ven z njim. Vojaki so prijeli Toma in ga vlekli iz jame. Zunaj so ga posadili na konja in odjezdili ž njim proti Fama-gusti. Še tisto noč je ležal Tomo v ječi. (Dalje prihodnjič.) DOPIS. Cleveland', O. konec julija- 1909. 'Gospod uireidinilk, čital senu dopis iz Clevelanda o neki narodni 'konkurenci; premiéis, fcaiko ga pa kidajo zap-et v 'Clevelandu, Strela, zdi se imii da pride v Clevelandu taka, kat pri Vas v Ghiciagi. T-am iimiaibe -obier- iin uinter-socialisit-e in svolboiclaiše, — him, pa še kaj dru-ziiga mienldia; — i kaj pa. i V Clevelandu imaimio zopet o-beir- in uinteir-na-radinjiaike, so 'bolj nianodni, zato iga pa, prmeš pihnejo. Gber-narO'dknjalki so nezmotljivi, talko kot menda oni očka v Rimu». Kaj ? hablaba! Ampak -oni sedi na vrečlabj denarjia, nalši ober-manodnjaki pa na plesnivih sodih, pa zijajo' tnalriaraHbuimlsiasa, Naši ober-narodnjaki si -domiišljujejo, češ, “seidlaj ismio1 mi 'trakaj; kaj mam fooldio drugi kankmrenoo delali, preklicano to pa ne.’- Jialz pa •reicemi: 'Bravo, le “korajžo pa šoiajt'”! Kaj vmaiga bi res vas prezirali, ko ®e vam vse tako lepo pri-leižet 'Nlo meni' pa je tudi nekaj, višaj za “špiais”; sfcoz-i teden delam “šrantfe” v nedeljo ga .pa -cukam., ali ,pa “parado” gledam. A-li sitiriie urednik, ober-nairotdnjaiki so že1 miartsiikiakl ‘koKole prevrnili na St. ‘Olair ulici. Im, kialkor stvari kažejo, bode zopet “špaisa,” iin smeha da bo veselje; mo do adventa imajo čas, potem se bodo' pripravljati zopet za spoved, a preid pustom bodo pa začeli sivo j dild/ldiajdl. V-eseli ¡m», ko imamo toliko učenjakov iz starega- veka,, da miairn delajo pogostoma zabave; to bi bil -dol g čas v GLietvelauidu. No, in pa pri Vals v Chicagi? Ko ne bi imeli oiber-soicialilste, -bik ji mi daj zdravje vsem tem ljudem, da bi vsaj še par 1-et živeli po smrti. Jaiz .si' bodem/ krapi1! harmoniko, potem me gotovo vzamejo v svoj “veirain/”, zakaj večkrat se pritožujejo, dlai je godba drag,a v Cle-velandiu- in dla- 'bo treba kaj ukreniti, dia imajo1 domačega godca, Primes, če zvedo, pridejo po memo v našo hišo in ime bodo spoštovali od! inog do .glave, jaz se borni pa čutil, kot dla 'b.i bil med zelo učenimi ljiudmi in nezmotljivimi sencami. Ka.i. prmeš. jaz -bom pa1 vlekel meh tako. da bo staro in -mlado plesalo. Živijo1, vse za narod! Tdpátami so pokaže tudi kak -napredtefc, ampak če ni tako, kot je v štiaittutih., ga že zadavijo s po-čeitka, no-, včasih >pa tudi tako nerodno primejo', da se jim zmuzne talko kot riba, v vodi. Haba, traira, bumlsialsia; no ¡prmeš, kozla že obdržimo', iker je .rogat. Tlako je v našem Clevelandu: pihnemo ga, da je veselje, pa naj š>e kdio reče, da n ismio OLevelaind1--čanji fini fantje. Zgodovina in bogaboječnost. Romanje je v ljudstvu že od nekdaj vikoireninj-eno. Pa ni čuda, saj se je sv. cerkev tako lepo .pre-skrhela z vsako-jakimi -č-udčži, ki so privabljali in še priv-ablja-jo verne ovčibe1 pod šlkarj-e — bogaboječih pastirjev. Najibuju-eje je cvetela’ sleparija s čudeži pred reformacijo'. V 14. stoletju je bila ■zelo slavna božja pot pri “¡Sv. Krvi” na Bnaimbiorskem. Že od leta 1383. je privabljala neštete vernike. Tukaj je lahko vsakdo na krvavi hostiji' z lastnimi -očmi gledal čudež, kako sie kruih spreminja v telo Gospodovo. Sicer je devinski nadškof pobijal to fa-r-ško sleparijo z vsemi sredstvi, toda papež Nikolaj V. jie 1. 1453. priznal in potrdil dobičkanosni čuidež. Im njegova privl-a-čna šila je znova oživela. Pos-eibno se odlikuje v tem leto' 1475. Takrat je započelo po vsi Nemčiji, Avstriji, Poljski, romanje1 k “Sv. Krvi” kakor, huda nalezljiva 'duševna kuga. Na-jprva je 'bila mladina, ki sa j0 leta. Uhajali so brez vednosti staršev. .Služabniki, dekle in hlapci so puščali svojo imovino im so roimali v tr-opah po 200—300, peli romarske pesmi in nosili zastave,, spredaj pa rdeč križ. Tluldi stari so se jim pridru-ževalli, .mnog oče radi svojih o-trofc, mirnega motati radi hčerke ; mnoga žena je imela po 5—6 o-trok -doma,. Vse so puščali v ne-mar in so se prodajali na božjo pot. -— Lepa kulturna slika! — In vse to se je godilo v znamenju bogaboječnosti. 'Svobodo-misielci strmite svoje vrste1, da se ubranite klerikalnemu navalu, razkrinkavajte namene klerikaliz-mia in ne dajte, da se povrnejo žalostne razmere, ki delajo sramoto celo — srednjemu veku. Bogaboječnost in zgodovina. — Nadaljujmo torej -o poglavju, kako velika je bila svoj čas bog-abo-jiečnast na papeževem dvoru. L. 137'6 je pri neki priliki rekla pogumna žena, srt Katarina Si jenska, papežu v obraz, “ dla se v rimski kuriji, bi naj 'bi (bila paradiž nebeških čednosti, čuti smrad satanskih pregrehi, celto v svojem rodn-emu kraju Sieni ga- je zasledila”. In ta smrad se je razlival '• neznansko močjo po vseh deželah rimskega kiristjamstva. Kajti kje bi .mogli najti večjo nemoralnost kot v Rimu, v kuriji, v hiši papeževi? Poznamo “sv. očete” Pavla II., Siksta IV., Inocenca VIII., A-leksaimdira VI. ali kako se že vsi imenujejo, in sicer še predobro Desetletje za idiasetletijem se j.e tukaj sejalo seme moralne propalo-sti im strašni prah njenega cvetja je neslo daleč po deželah. Za neštete klerike vselh narodov je bil Rim šola pregrehe in — nevere. Nikjer ni namreč brez verstvo drzneje dvigallo svoje glave -kot v kuriji. “V Rimu”, pravi Leopold Ranibe, “je spadalo k 'dobremu tonu v družb,i ugovarjati dogmam 'kiristjanstva. Na dvoru se je govorilo o d-oločbah sv. pisma- 1-e še v šali: ve,reke skrivnosti so se zaničevale” —• ali p.a -rabile za blasfemijo. “Opolzki” kardinal Gibhie-na, ki je ves čas užival največ j e zaupanje svojega- gospoda-, papeža Leva X., je pisal materi francoskega kralja, da časti njo, njenega sina Franica in njeno hčer Marjeto kakor Sv. Trojico in bi se tej trojici, spovedal zvesto in pobožno kakor “gospodu boga samemu”. Znane so besede Mae-chiavellijeve, ki j-e pisa-l v časih Leva X.: “Mi Italijani smo bolj neverni in zlobni kot drugi, ker nami daje rimski dvor, cerkev s svoiimi1 ^ duhovniki, najslabši vzgled. Čim bližji je nairoldl Riimiu, glavnem mestu naše v-ere, tem manj vere ima.” In fcdoir misli,da je danes dlosti bolje, se moti. trgovina s novodobnim obuvalmo Vstanovljena leta 1883 Velika zaloga obuval najnovejge kakovosti po zmerno niških cenah, JOHN KLOFAT 631 Bine Island Ave-, Chicago. Druga vrata od Kasparjeve Iranke WELKY’S Restavracija in gostilna, 55 2 Blue Island Ave, CHICAGO vogal Loomis in 18. ceste. Telefon Canal 1458 G. C. Glaeser FOTOGRAF. Povečanje slik 323 North 8th Street nasproti pošte SHEBOYGAN, WIS. Phone295 Green NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovice mineralne vode in drugib Deopojnih pijač. 82—84 Fisk St, Tel. Canal 1405 GOSTILNA!!! JOHN DOBNIK 300 Reed St., Milwaukee,Wis GOSTILNA!!! ED. SIHRA, izdelovalec finih Havana in domačih smodk. Tudi prodajam vse vrste tobak na debelo in drobno. 612 S. Centre Ave., Chicago, 111. Dobra UnijsRa Gcslilna, mrzel in gorak prigri- |AC Q Cfietnir zek. : Pod vodstvom Jua‘ J. OUlOtHy 650 Blue Island Ave. delikA Dvorana za društvene in unijske seje, in-Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabave». Frank Gregorič priporoča rojakom-prijateljem svoj fino urejeni SALOON na 101 Main St.. LA SALLE ILL- SALOON z lepo urejenim kegliščem in sveže 'Sch-oenbofen pivo priporoča ANTON MLADIČ, 937 Blue island Ave. Chicago Ul. VODAK-OVA GOSTILNA 683 Loomis ul. na vogalu 18. Plima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja TEL OANAL 1386 IMPORTIRAN TOBAK, prodajam cigare in cigarete, razne vrste pipe ter izdelujem im popravljam dežnike in pipe. J. VOKOUN, 559 W. 18. St. Edward Pauch ---- gostilničar-- 663 Blue Island Avenue CHICAGO. TUKAJ živečim rojakom in onim, ki skoz Kenosho, priporočana svojo na novo urejeno GOSTILNO v obilen poset. Hrana in stanovanje se vedno dobi pri LOUIS ROBSEL 113 Milwaukee Ave., Kenosha, Wis Podpisani naznanjam Slovencom in Hrvatom zraven Atlas pivovarne razven dobre Ati a sov e pive MAGNET tudi najboljša. Californijska vina ter izvrstne rakije, in sicer na 680 BLUE ISLAND AVENUE Nadalje postrežem s prostim mrzlem in gorkem prigriskom dopoldne in popoldne, a opoldne dajem izvrstno-kosilo za 15c s kozarcem pl ve ali vina. IG. F. HALLER, lastnik Reinhold Kroll Izdelovalec In trgovec na veliko s VINOM IN LIKERJI. “GREEN BELL” naše specialiteta. 410 Greenfield Av. Milwaukee Phone 1547 J. Clevelandski Pavliha. PAINEXPELLER Najboljše sredstvo proti bolem, revmatizmu, ohromeli hrbtenici in enakim težavam je DR. RICHTERJEV PAIN-EXPELLER. Bolečine ozdravi takoj, zmanjša vnetje in mehurje in olajša boleče dele. Drgnite se z njim zvečer in zjutraj; drgnite se dobro, da preide lek v kožo. Pomaga takoj pri raznih bolečinah, ter je najboljši lek za revmo, giht, vnetje, ohromelost, zaprtje, bolečine v bedrih, za zobobol in neuralgijo. Prodaja se v vseh lekarnah po 25 in 50c. Glejte na sidro pri steklenici — ono vam je zaščita. F. Ad. Richter k Co. 215 Pearl St. NEW YORK. Sebičnost strokovnega unionizma. Veliik'o se je že govorilo o do-breOtobneimi maunienu- grilbanlja streho vtnáh unij, lieniških poirebšlein in kolikor več dlobimo itn kolikor bolj se -držimo organizacije, toliko več dobička smemo od nje pričakovati. Organizacija, ki -ne temelji nia tem, ne more dolgo obstati, a če si pa zabijemo v -glavo idejo, da to’ je njihova korporacija ali firma, od katere in skoz katero pričakaj-eimo delati in idfclbiti dobiček, ako smo v -dovolj močni, -potem je obstoj organizacije zagotovljen. Zaiktaj pa vladajo sedaj tako zakotne delavke razmere? Zato ker mnogi nočejo postati elani organizacij in iriad-i toga naš dobiček na tako velik kot. bi moral biti. Oni ki niso v -organizaeeijah prodajajo svoje delo — posamezno — zai konkurenčno ceno in ta konkurenca dirži naš in njihov dobiček na tej «liziki stopnji kakor je baš sedaj. Premoigars.be 'organizacije, recimo temelje na busimeias propoizacl-ji i.n dbbičeik' priibajiajoč po njih »e bo nikoli tako velik kot bi moral .biti, dokler ne bo vsiak posamezni premoga«1 član kake pre-mogarske organizacije in s tem, -dla je Član bo prenehal prodajati svoje delo1 za nižjo ceno .od drugih bratov delavcev. Sloga jači, nesloga tlači Že ta- sam rek nam dovolj jasno pove, da v slogi., organizaciji delavstvo zmaguje, v neslogi, to je v neorganizaciji pa gubi. Da; smo v organizaciji, pa še ne pomen j a da simo sebični samo za se — individualno —, temiveč v tem vidimo kolektivno sebičnost, Iki se pa razlikuje od sebičnosti navadnega dotbilčtelovca, Navadam cldbičikolovec vzame vse, kar potroši le za se in svojo družino, m.ed tem dTulgi stradajo. Če se izjavimo po kvotacij.i Ivana Mori e v. notom imamo vso zadevo pravilno izpeljano. 0 sebičnosti delavstva in delodajalcev pravi sledeče: ■“Velika je razlika miad sebičnostjo kalkejga kapitalista i.n taiko-zvaino sebičnostjo velike obrtniišlke .družbe. (To jie strokovne unije.) Prva1 pomenja zvišanje osebnega luiksulsai za eno samo osebo in eno samo družin»; druga pomenja ,po-minozanije dostojnosti-, ugodnosti in samo-rešpekta; pomenja več lahkote za priletne, več izobrazbe za mladino, to pa ne samo za eno osebo ali eno družino, temveč za stotine, tisoče, miljene družin. Drugi imenujejo to Mite seibiič nosit, če tako hočejo ; jaz pa to imeinluijem hiumaniteto, civilizacijo in pOmmoževauije ljudskega bla-gostan jat. ” Unije, delavske 'Organizacije so idiainaJšnlji .data- branik delavstva, o, pura izžemainih in up boljše bo-dlolenositi za vesoljno delavstvo. KOLIKO STANE PRAZNOVERNOST NAŠE LJUDSTVO? I;z Novega mesita v Avstriji na dolenjskem: Prad pa,r .dnevi ste bili sojeni pri c. ,kr. okrožnem sodišču v Rudolfovem radi hudodelstva goljufije neka Ana Honigsman in njena dekla Marjeta Štraus radi hudodelstva goljufije, pa ste bili oproščeni, ker se nastala škoda nikakor ni dala dokazati. Obravnava je podala sledeče: Ana Hbnigs-man je bila rojena leta 1873. v Petrovi vasi pri Črnomlju. Ko je bila stara leto dni, je dobila koze. vsled katerih je popolnoma oslepela. Nekaj let je bila potem doma pri starših, ki so jo dali za 3 leta v Line v šolo za slepce, kjer se je naučila plesti nogavice in druge reči, igrati na glasovir in citati za slepce prirejene knjige Vrnivšo se iz Linča je vzel k sebi njen sorodnik Janez Kukar iz Ru-eetne vasi. Oče Ane Honigsman, ki je 'bil šel medtem v Ameriko, je pošiljal' male zneske za svojo slepo hčer, ki si je prislužila seveda tudi nekaj s pletenjem nogavic. Toda to enakomerno življenje ji je začelo presedati in se je namenila iti beračit po svetu. Ta sklep je izvršila, ko je oče prenehal pošiljati iz Amerike denar in ko je čutila, da jo Kukarjevi nič kaj prijazno ne gledajo. Dobila si je neko žensko, M jo je vodila po svetu, osobito po božjih potih. V tem se je razvila v močno mladenko, kateri se je tudi zahotelo po 'življenju. Odslovila je svojo žensko voditeljico in se zaupala nekemu mlademu Rezijanu, s katerim sta hodila skupaj po svetu in uživala medene tedne v veliki božji naravi, ki ima nrosto-ra za vse. Posledica temu je bila, da je porodila Ana Honigsman dečka. Rezijan je odšel po svetu in prepustil slepo nezakonsko mater svoji usodi, ki je bila toliko britkejša, ker se je bila Ana Ho- nigsman v, štirih letih svojega potovanja z Rezijanom precej razvadila in omehkužila, kajti pri-beračila je na božjih potih včasih na en dan do 24 K, nekaj pa je zaslužil tudi Rezijan s popravljanjem dežnikov in oken. Sila je prignala Honigsmanovo do tega, da je začela razmišljati, kako bi zopet živela udobno. Pri tem raz-misljavanju se je spomnila prevelike pobožnosti in »raznoverno-sti. ki jo je bila spoznala na vseh božjih potih po širnem .Slovenskem, in — sklep je bil narejen. Najela si je pri pobožnih ženicah, kjer ni bilo pri hiši nobenega moškega stanovanje in vzela kot deklo v službo Marjeto Štraus. Delala sc je bolno in božjastno, tolkla se po glavi in govorila pri tem čudne zamolke besede, potem pa se j,e delala, kakor bi jo božjast silno vila. Ko se je zavedla iz navidezne nezavesti, ni hotela ničesar vedeti o tem. kaj da se je ž njo godilo in da je s čudnim glasom govorila. Žensk, ki so bile same pri hiši, je postalo strah in kmalu sc je raznesel glas. da je Honigsman obsedena., Ta glas bi za njo ne bil ugoden, ker bi se .ie bili ljudje ogibali in bi ji to nič ne neslo. Zato je izpremenila tab-tiko. Začelo jo je viti le zvečer v mraku, vender j.e prepovedala takrat vsako luč. Čuli so se različni glasovi: zdaj mehak, razposajen otročji glas, zdaj glas mladeniča in potem' zopet tresoči se glas starčka. Bilo je slišati, kakor bi s-e menili med seboj trije duhovi in kakor bi prihajali glasovi iz o-nega sveta. Ti navidezni duhovi so prerokovali splošne reči, vreme, letino itd. in se zelo pogosto nazivali med seboj z imenom “varuh božji”. S tem j;e bilo doseženo. da so ljudje opustili .misel, da je Honigsman obsedena, ker bi sicer ne občevali pri njej “varuhi božji”. Res je kmalu daleč na o-koli zaslovela Ana Honigsman za zamaknjeno svetnico, ki zna prerokovati, kadar je zamaknjena. Začeli so ljudje trumoma hoditi k njej iz cele Dolenjske in tudi od daleč iz Hrvaške. Ob sebi se razume, da ni prišel nihče prazen. Slavo Ane Honiigsman je trobila v svet njena — najbrž zato plačana — dekla Štraus Marjeta. Zabavno je slišati, kako so se vsak večer prerokovanja in pomenjko-vanja “božjih varuhov” vršila. Najprej; je začelo Ano Honi.gs-man. ležečo v postelji viti božjast, da jo je bilo mučno gledati in poslušati. Ko se je napravila trda tema, je rekla Ana Honigsman: “Zdaj bo pa hudoba nrišla”. Takoj nato se j.e zaslišalo čudno in zelo glasno cmokanje z ustnicami potem pa je nastala smrtna tišina, nakar se je oglasil drugačen, zamolkel, kakor iz groba prihajajoč glas, vmes pa tanko razposajeno otroško smejanje. 'Natanko se je razločilo, da je več “božjih varuhov”, ki so se med seboj tudi klicali z imeni Raf-elček in Lojzek. Ko so vsled teh pojavov navzočim radovednim pobožnim romarjem že dovolj stopili lasje po koncu in vsled strahu niso bili več zmožni paziti na vse. jih je pozvala Ana Honigsman, da naj zdaj stavijo “varuhom božjim” glede prihod-njosti različna vprašanja, na katera so res odgovarjali duhovi ko-likortoliko točno. Vmes so se pa dogajali različni dogodki, ki so branili vernim, ovčicam priti iz ekstaze. Tako sta bila prišla enkrat k- “svetnici” dva zakonska, od kojib je bdi mož tako vdan praznoverju, da je vse verjel, žena pa je bila mnogo bolj skeptična. Duhovi so prerokovali možu, da bo našel “šao”, da ga bo srečal kar na cesti hudič in mn bo dal denar. Na njegovo vprašanje, če bi mn kazalo iti v Ameriko, so rekli duhovi, da mu Amerika ni namenjena. In vendar je odšel kimailiu malto v Ameriko, kjer ga. je nekdo ustrelil, česar mu pa “varuhi božji” niso nikdar prerokovali, dasi je obiskoval Ano Honigsman kakih 5 let redno. — Žena tega moža je imela pri obisku “svetnice” tudi o mesecev starega otroka s seboj. Zato se je oglasil naenkrat globok glas: “Proč vrzi tistega nedolžnega otroka preveč se mi blišči, ne morem ga gledati.” Potem je bil nekaj časa mir, na kar se je zopet oglasil ta glas: “Marička, prosi varuh, pro- -si, da boš videla, kako znam jaz .Anica (t. j. Honigsman) lomiti”’. — «No, žena je potem zaspala na kloni pri oeči, njen mož pa na zapečku. Bilo je okoli polnoči, ko zavpije eden izmed vainbov s silnim glasom: “Janez, kar dol k mizi stopi in se podpiši na papir, bos dobil veliko denarja, toda čez < let te spravim v boljši kraj”. Seveda Janez tega ni storil, da bi bil zapisal hudiču dušo zato, da dobi denar in ker je “varuh” Janeza dobre poznal, ga je tudi pozval k takemu dejanju, o katerem je vedel, da ga ne stori. Zopet so zaspali malo in tudi Ana Hbnigs-man se je udobno zleknila v gorko postelj, v kateri je med prerokovanjem le sedela. Njena postelja je bila pri vzhodnem oknu, skozi katero je bilo videti, da se že nekoliko dani. Tedaj je pa. .žena nenadoma vprašala “varuhe božje”, če bo njen bolni brat umrl. Med vprašanjem m ostro in paz-no gledala, na posteljo Ane Honigsman in je proti oknu dobro razločila, kako se je Honigsman na stavljeno vprašanje hitro vse-dia v postelji in se še malo popra-' nato se je odkašljala, kakor bi hotela nekaj povedati. Tako; nato se je zaslišal votel glas “varuhov” in1 ne “svetnice”: “Če g.a ne bo zadel božji žlak, za to boleznijo ne bo umrl”. — Mimogre de bodi omenjeno, da je bil brat vprašujoče žene jetičen in je 14 dni pozneje za jetiko -umrl. — Med temi besedami pa je žena proti svetlobi okna natanko razločila. da je med prerokovaniem premikala, ustnice Ana Honigsman. Jasno je torej, da je le-ta Honiigsnuain siaimia .prerokovala s spremenjenim glasom. To se je pozneje tudi natanko dognalo, da je govorila Ana Honigsman s trebuhom in da je bilo zato slišati tako, kakor če bi prihajali glasovi z drugega sveta. Zakonska žena, kateri je “svetnica” takrat prerokovala, je bila takrat tako pre-prieana, da je vse početje pri Ani Honigsman le sam humbug, da je (¡emu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svede, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Rusti si jih zaliti s zlatom ali sre-brom, kar trza vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Šimonek Zobozdravnik. 544 BLUE ISLANI) A VE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433. « Slovenci pozor! § ~ | Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge ^ važne reči za možke - za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. ( istim stare obleke in izdelujem nove KaT po -gaa=---------- > najnovejši modi in nizki ceni. ^ JURIJ MAMEK, 581 S. Centre Ave., blizo 18. ni., iiuui.g-siii.an ie sam humbug, da je W CHICAGO, ILLINOIS naglas opozorila svojega moža na to, kar je videla in da je nristavi- -----.----- ^ ^ to, kar je videla in da je pristavila brez strain!: “Ali zdaj vidiš, kako te ima ta slepa za norca?” Tedaj so s-e odprle oči tudi možu, ki je stopil sredi sobe, se nridušil, da so se duhovi kar poskrili, in rekel, da bo nesel “svetnico” v gnojnico. Ana Hbnigsman pa je rekla: “Vidiš, Marička, ti te "a ne zastopiš. Duhovi mi postavijo pred usta nevidno “mašinico”, ki mi pihlja sanco v obraz in radi tega so se mi premikale ustnice”. Od tega časa je začela pojemati slava svetnice” v Petrovi vasi m te slave ni mogla rešiti tudi s tem ne, da so molili duhovi, ko je k dnevu zvonilo, z zamolklim glasom. angeljsko češčenje in jim-je “svetnica” odgovarjala z na-\adnim glasom.” — Nekaj ljudi je sicer tako v suženjstvu umetno nam pri.gojen.e prazne vere, da so še po temi, ko se j-e izkazalo vse sleparstvo, prisegali na svojo svetnico”. Toda zlati časi so ji odbrenkali. V črnomaljskem o-kraju so županstva javno dala o-klicati, da je prepovedano obisko vati jo. Vsled tega se je preselila v Goto» vas p.ri Novem mesita, bjer je skusala od vseh mogočnih ljudi1 izvabiti posojila in od svoje gospodinje je kupila in dala na sebe prepisati celo posestvo, ne da bi bila plačala le ‘en vinar. Da se še bolje vidi, d'a je ravno najbolj verno ljudstvo -najbolj neumno in da trpi vsled tega največ škode, navajamo še sledeče: Za svetnico so častili žensko, ki se je leta klatila z moškim po svetu in živela ž njim. v divjem zakonu, — žensko, ki je pred nekaj leti, ko j<^ beračila na veliki petek ob potu proti božjemu grobu, kamor je vse vrelo, v trenotku, ko ni slišala prihajati po cesti nikogar, vzela iz cekerja zelo debelo meseno klobaso in jo jedla. To ste pa videli dve ženi, ki niste prišli po cesti, marveč po krajšnici čez mehak travnik. To j,e bila svetnica! Koliko ljudi je opeharila za jestvine, pijače in za denar! Neka Veronika Stritzel in njen oče sta pa zblaznela samo radi tega, ker sta vedno cula — govoriti duhove in hudiče, ki so jima obetali “šace”, — seveda potem, ko sta bila -razdala vse svoje premoženje ‘svetnici”. Veronika Stritzel je bila že -dvakrat v blaznici na 'Studencu, ali čisto zdrava menda ne bo nikoli. Če bi bilo ljudstvo samostojno in ne versko-mehkužno odgojeno, bi zapodilo take sleparje talkioj v začetku. — “Sl. M” VELIKANSKI DOBIČEK ZA 2c ako pišete po cenik. Pravo grenko vino, kranjski brinjevec, tropinovec in novi “Sporty Gin”, prodajam skoro polovico ceneje. — A Horwat, Joliet, Ul. Cunard, Ogrsko, Ameriška Linija Fannonia, Iz New Yorka v zredozemska in adrianska pristanišča V Reko čez Gibraltar, Neapoirin Trst Novi Modkbso Zgrajeni Pabsiki na Dva Vijaka O O O Od low do 13,000 ton o O O Carpathia, Ultonia Posebno zgrajeni v to svrho in bojo redno pluli na tej črti skoz celo triletje in zimo; pridružila se bodeta še dva največja svetovna parnika CaIS nia in CarmaniA Obiščite naše zastopnike glede cen in izvanrednih ko-modnosti za med krovne potnike. - Za nadaljna pojasnila obrnite Le na CUNARD STEAMSHIP CO.. ltd., F' °D WHhi,tiug; Wester» Dept., S. E. Cor. Dearborn and Randolph Sts. Chicago, III., ali na lokalne agente vsepovsod. ê m m M. A. WEISSKOPF, M. D. ZDRAVNIK IN RANOCELNIK 885 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476 Uraduje na svojini domu: V lekarni P. Platt od 8.—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.- ’ od I. -3. ure popoludne in od 4.-5. popoludne. od 6._3:30 ure večer. Ob nedeljah samo od 8.-I0, ure dopoludne doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih. P®'. ^ EISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. W. SZYMANSKI TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM POHIŠTVOM 624-628 Blue Island Avenue, Chicago TELEFON CANAL 955 v Moja trgovina pohištva je ena največjih n a juzno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zedovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru. Razprodaja letne oboče pri M. KARA. 1915 S. HALSTED St. Vsa zaloga naše letne obuče mora biti razpro-dana še ta mesec neglede na ceno. Obiščite nas, povprašajte se po teh čevljih in prihranite si denar Moške rmene čevlje, kateri so se predavali po $2.50 in $3.00, dobite sedaj za........$| gg Moške niške čevlje, oxfords, rmene, črne, nekatere tudi lakirane, samo male št., $2.48 in 1.98 Damski črni in zolti čevlji, oxfords, večina male številke samo.............$1.39. 1 29 in 89c Dekliške, žolte, črne oxfords s šnurcami ali s pasom, to prodaj samo....................ggc Otročje čizme, s šnurcami ali gumbi, črne lakirane s žoltimi ali temnordečimi trakovi, cena $1.00 to razprodajo.....................-jgc j„ 6gc Imamo poleg teh nizkih cen še veliko druge o-buče, na kateri smo snižali ceno, tako, da vsaki lahko kupi kaj, kedar nas obišče. M, Kára, 1915 S.Halsted St. STARA H. ŠTEV. 760. E 32SŽS-BESBSSKŽ SSE SSBSSSž SSSgE 32 [■ Pijte najboljše pivo | $ m p« M I P» j Peter Sctioenhaffen Brewing Co. n ïï! PHONE: CAÑAD 9 CHICAGO ILL. “Glas Svobode” (The Voice of Liberty) ____________WEEKLY______________ Published by The Glas Svobode Co., 597 W. 20th St. Chicago, Illinois. Subscription $1.50 per year. Advertisements on agreement Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.________________ ’Glas Svobode’ izhaja vsaki petek ------------in velja------------ ZA AMERIKO: Za celo leto. za pol leta.. ZA EVROPO: Za celo leto. za pol leta.. —$1.50 — $1.00 .kron 10 kron 5 Naslov za Dopise in Pošiljatve je GLAS SVOBODE CO. 597 WEST 20TH ST., CHICAGO, ILL Pri spremembi bivallišča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov. S. N. P. ZVEZA IN S. N. P. JEDNOTA. “Revolver žurnal” ali pravo “sosed izza plota” pri vsaki priliki in nepriliki laže in trobi svoje Laži, se ve med svoje nerazsodne pristaše, da se je S. N. P. Zveza v Chicagi, 111. iz same mržnje in iz gole zavisti naprarn S. 'N. P. J. ustanovila, ter vedno gonijo: Kondovai zveza, Kendova zveza in Konda je zato svojo Zvezo ustanovil', ki hoče S. 'N. P. J. uničiti, itd. in dalje. — Mi vemo, da vsaki, kdor ima količkaj zdravih možgan, v igLavi, tega, ne misli, ne veruje, a bo pa še precejšnje števil e takih, ki ne vedo pravi vzrok o 'tem, zakaj se je S. (N.. P. 'Zveza ustanovila. Tega ,pa ni treba daleč iskati, ¡ko vsa stvar leži na dlani. Pisali smo že nekoč v “Glas Svobodi”, da bilo je nekaj razsodnih mož in članov društva “Slaviije”, kateri niso mogli več mirnodušno prenašati terorizem in nezaslišano strankarstvo, katero je bilo v društvo zaniešeno koli P^i nastopu sedanjega glavnega, odbora,, katerega člani so ob jednem tudi udje društva “Sla-vija”. Terorizem, nizkotno strankarstvo in čudovito gosnodarenje z društvenimi denarjem, je dalo povod, da so začeli možje — ne Mukei — pravdanj ati, da- jim ni več obktanka v društvi, ter sklenili staviti na glavni odbor, da u-stanoviijo svoje društvo, katero priklopijo 'k IS. N. P. J. Da bi bil v to društvo tudi M. V. Konda Vstopil, je samo na sebi umevno. Sklenjeno in storjeno. Anton Duller je bil na glavni odbor vlogo vložili, d,a se dovoli ustanoviti društvo« in, sicer v katero bi nekaj 'članov od društva “Slavije” nekaj od “‘Narodnih Vitezov” in drugi pa kot novi člani pristopili oziroma vstopili. Kakor rečeno, Ant. Duller je bil tozadevno vlogo vložil a v občho začudenje, dobil je nastopni oderovor: , “Slovenska Narodna Podporna Jednota. Chicago, Ul. junij 19. 1908. Cenjeni sobrat: >— Pri seji glavnega in pomožnega odbora, kitera se je vršila dne 18. t. mi. se je govorilo in razpravljalo o Vaši prošnji za ustanovitev svojega društva iz članov .Slavije in narodnih1 Vitez e v. ‘Odbor je prišel po daljšem posvetovanju do soglasnega sklepa, da ne kaže ustanavljati v Chicagu, kjer so že štiri društva naše Jednote, novo društvo. To bi tudi bilo proti našim pravilam’.. Odbor je v 'smislu charferja in sklepov konvencije prisiljen, da spolnuje v prvi vrsti pravila sami. V pravdah pa ni,mam,o nobene točke, na podlagi ktiene) bi 'ziaimlogel ustreči Vaši želji Za slučaj, da še Vam. godi kaka krivica,, imate porotne odbore in Ikonečno splošno glasovanje, če niste zadovoljni pri svojem društvu, prestopite lahko h kakemu drugemu, ker imamo zdaj tukaj štiri društva. Če pa le želite imeti na vsak način svoje društvo, veljajo za Vas odločbe kot za 'vse druge. Ustanovite si ga lahko, če dobite 25. novih članov in če mu napravite sedež najmanj tri milje od sedaj obstoječih društev. 'Oidblor ibii rad ustregel vsem,, a to ini mogoče. On ima pravtako dotolčeno mejoi, do ktere sme iti, kot vsaki drugi'. — (Sploh je odbor mnenja, da. se morajo- v času, ko .zboruje kako društvo', pozabiti ivsa osebna, ali politična nasprot-istva. Pri sejah je Visak samo član •iu ničesar druzega ne. Vsaka glava ima svojo misel, o. ,da, bi se vsakemu poteehej ustreglo, pa veste., id a je nemogoče. Upami, da bodete tudi Vi našli kako srednjo, blažjo pot, da se vsaj deloma ublaže nasprotstva, ktera gotovo ¡niso ne v korist Jednoti, ne nam’ v čast. To Vam sporočam v imenu odbora S. N. P. J. Bratski .pozdrav Frank Krže.” Iz tega. pi-sma je dovelj jasno, kdo je dal po'vod ustanovitve S. N. P. 'Zveze. Air leži v tem, mržnje naprarn S. iN. P. J. 1 Ali se s tem, .ko se je ustanovila Zveza., S. N. P. J. izpodkopava? Lažnjivi o-brekovalci, vi ste tisti, ki ste zavedne in za IS. IN'. P. J. zaslužne može iz Jednote potisnili in potisniti nameravali! Vi ste tisti, ki ste se bali miož v J.ednoti, kateri vam bi 'bili na vaše grabežljive prste gledali in nikdar dopustili, da bi vi vzorni gospodarji S. N. P. Ji. tja pripeljali, kamor ste jo zavozili 1 Poro'd 'S. ‘N. P. Zveze Ste vi Vzorni gospodarji v glavnem odboru S. N. P. J. povzročili in njenemu silno' brzemu razvitku vi kumrivate in bodete bumuvali! Vi ste mislili, da s tem ko M. V. Konda iz S. N. P. J. vržete, vam bo povsem prosta roka; toda preklicano ste Se varali. Izstopili so prostovoljno vzorni možje, ustanovitelji 0. N. P. J,, iz vaše sredine, ker so takoj izprevidili kam jafcflnaibei ko ste Joža Zavertnika za vašega “svetovalca” — akceptirali1. Gospodi Krže je — to se ponuja delaven pri produkciji koksa. Take delalvfeke pogodbe pa ne-morejoi |A.merikanci in taki pri- seljuiki sprejeti, kateri so na redno življenje vajeni. Oni bodo po-pred gladu konec storili, kakor trajno pod takimi razmerami delali. Ako že tako delo sprejmejo, talko' 'le, da bi že v (začetku na to mislili, 'kako\Se tega pekla rešijo. S tem> pa ni koks-Braljejn ustreženo1. Oni hočejo delavce, kateri trajno delajo in me, da čez par dni 'delo menjujejo. Oni potrebujejo “roke”, katere so zadovoljne z delavskim pogoji im soeijal-'raim odnošaji, kateri se jim nudijo v Ikoke-dilst-rilktu. 'Oni hočejo delavce;, kateri me mislijo na organizacijo in no na1 odpor, kateri ne zahtevajo odškodnino, če se pohabijo in postanejo ohromeli, in 'ker ne umejo 'jezik in ne poznajo' uredbe te dežele, se nemore-Ijo (braniti, če so oguljufani, oro-tpan.i im umorjeni. 'Na kratko, oni potrebujejo) dljlu'di, koji so sužnji Im ne delavci, i‘n lete suženjske e-lemente1 najdejo v kmečkih dis-trilkitih zastalih in nazadnjaških 'dežel vzhodne, Evrope. 'Ljudi brez potrebščin, brez zahtev; ljudi, kateri Žive od nič in 'so vajeni v nesnagi 'živeti •— to je element, po katerem koke-kralji hrepenijo; 'samo da se zamore ta element od 'Frick in .sodrugov do skrajnosti izkoriščati. i Zatoraj tako upi tie, da deset tisoč kokls-deiavcev manjka, da 'diva tisoč koks-žgalmie počiva zaradi pomankanja delavcev. Ta stvar pa ima še drugo stran. ' Taka hrupna poročila o' pomanjkanju delavskih moči, ka-koršnje se iz Pittsburga v svet pošiljajo, ne najdejo pot samo v predale ameriških časnikov, temveč gredo tudii preko morja in. se v tamošnjih časnikih v (Vsiih jezikih oznanjajo. Kakor naša dežela trpi *Vsled krize, tako trpi tudi 'Evropa. Sltofisoče je tudi tam brezposelnih, kateri hrepenijo po 'delu, da |bi sebe, ,ženo in otroke pred gladom varovali Ti čitajo in slišijo, da v pittsbnrgu v Ameriki tisoče .koike-žgalnie počiva, ker manjka delavcev. Tam se kaže žarek upanja. 'Tam je možno dobiti, kar domovina me ,nuld,i: delo, zaslužek in kruh! Malo imetje »c proda iln skupiček morabili ravno zadostuje -za prevoz preko -marjal. Soprog odpotuje in svojce pusti doma, 'ker isredistvia ne zadostujejo, da bi 'rodbino .seboj vzel. Ali pa, kar je še hujše, jo vza-me seboj. On pride v New York. Tu na Ellis Islarfdu je na ukaz naselniškega 'komisarja Williams vprašan, -če ima $25. nad vozni trošeč do namenjenega kraja. To je približno' toliko, kolikor iga je prevoz preko morja stal, svota, kakoršnjo milijoni ljudi v stari domovini nikdar sftaupa.j niso .imeli. 'On nima zahtevane svote, in .naizaj se ga pošlje. Siromašen in brez vsakega imet-ka pride nazaj 'v domovino in .cesto is.e več od udarca ne opomore, kateri mu je bil prizadel vs-led «poročil O' pomanjkanju delavnih moči v Plititfeburgu. Tako memore isamo priti, .temveč tako bo prišlo, in koke-kralji delajo vso silo na to, da pride do tega. Oni so .inozemskem bankirjem v kakšnim okrožju (distriktu) naročili, da naj na Ogrsko, Poljsko, v Južno Avstrijsko iitd. svojim -rojakom poročajo, da so se zopet ‘‘dobri časi” v Ameriki pričeli in je “ dotsti dela za vse, kateri se hočejo yrniti.” In ako oni tako pozvani pridejo, in, če ¿1™ tistih $25 manjka, kateri 'se -nepostavno zahtevajo — takega zakona ni,'kateri bi določal to’ sVoto, — ;se jih ibo vrnilo, deporftiralo .— 'ali se jih bo pa pustilo najseljiti, ker jih koks-kralji za'izkoriščanje potrebuj'ejo?! — Toda naj se zgo'd'i, kar se hoče : zločin (je, ,pod sedaj vladajočimi razmerami na tak način delavce v Ameriko vabiti. Naseljniški komisar Williams in sodrugi naj bi se ¡enkrat Is prakso koks-kraljev pečali, ne pa ¡da uboge priselnike trpinčijo. Angleška se boji. O letošnjih vajah angleške mornarice, se zaključijo s tem da se postavi w.e bro.diovjc k zaključni slavnosti po Temzi. Sedaj1 so sprožili .nekateri strokovnjaki proti temu jako nevarne pomisleke. Lord Ellenbo-raugh je opozoril vlado, da ee kdo blokira z minamii ali z nalašč potopljenimi' ladjami izliv Temze, s temi zapre v njeno strugo celo angleško brodovje. Vse obrežje bi bilo brez obrambe in primerno miala moč lahko izdatno in uspešno napade Anglije. NOVA ODKRITJA V ZASUTEM MESTU POMPEJI. V lotu 79tem: po Kr. r. 24. avgusta je začel ,bruhati imedl groznim bobuenj.eon in podzemeljskim valovanjem laški ognjenik Vezuv v ozadju neapoijskega zaliva. Metal je iz groznega podzemeljskega žrela poldrag dan nepretrgoma gorečo lavo, ogtnjeniški pepel in cele kose napol stopljene rude. Vsul se je na okolico žvepi jeni in pepelnati dež ter z žvepl j eno pepelnato lavo pokril celo pokrajino. Med tem je popolnoma zasulo cvetoča mesta tH-e rinil anurn, Pompeji in Stabije. Največje med njimi je bilo Pompeji ob izlivu reke Sarao v ne.apoljski zaliv. Le del imestnib prebivalcev se je rešilo-, ono pa, ki so se dalj zamuldili iškaje svojce ali grabivši denar in dragocenosti, nabirajo jih po stanovanju in kleteh, je zadušil gost dim in žvenlieni smrad. Ostali so kot žrtve «rozne katastrofe, mrtvi v mrtvem mostu, katerega je zasula nad 6 m debela plast ognje-‘ n iških sinovi. Vrnili so se ulbegli meščani, a mesto je izginilo. Kopali so tuintaim, begali. in iskali nad razvalinami, toda stalno naseliti se nikakor vieč niso mogli. Odnesli so deloma nekaj stavbnega materijala, največ dragocenega miramorja, toda tudi to so v kratkem opustili. Naselili so so v oddaljenih varnih mestih in ni se jim zdelo- vredno iskati in prevažati stebre in spomenike iz nesree-i nega mesta. Groblja ga je zasula, omočil jo je dež, viskiila je trava in bujno rast je izvabilo iz ognje-niške odejo oživljajoče južno solnice. Pozabljeno je bilo mesto, izginilo jie iznad površine in celo zgodovina je med groznim preobratom preseljevanja narodov in narodnimi boji nanje pozabila. Letia 1594. je kopal nad zasutim mestom inžener D. Fontana pri napravi nekega vodovoda. Kopal je jako globoko in prišel na več krajih na deske, mraimornate stebriče in plošče z raznimi napisi. Spravili so te izko'pine kot važno starino in niso se brigali za ma-daJjno razkopavanje. Sele v letu 1860 so naleteli delavci, ki so kopali ravno nad zasutim mestom vodnjak v globini 6 metrov na prostran vodoravni podzemeljski rov, ki jih je pripeljal v ozko ulico in nato v neko patricijsko hišo. Začeli so intenzivneje razkopavati in raziskiavatii in odkrili so velik del mesta. Vendar pa ta naz-isfca/vanja niso' imela z znanstvo tolike vrednosti, ker so kopali neizurjeni ljudje brez strokovnjaškega vodstva, in 'ker se je razvila s izkopaninami — uprav ro-narsko-židovsko umazana kupčija1. Sele v zadnjem1 desetletju so strokovnjak? in razne st ari naslovne družbe dbvršile izkonava-nljia in so odkrili približno celo mesto. Koliko nam je nudilo odkrito mesto v proučevanje starinoslov-ja, pač ne moremo tu opisavati. Kratko, postavilo n,as je narav-n ost v mesto kot je bilo v letu 79 p. K. in nam razjasnilo življenje, umetnost in delovanje tedanjih rodov. Kot najdemo v zakletem mestu v pravljici oiklamenenice, dobili so tudi v Pompeji v hišah, kleteh in hodnikih zaidlušene ljudi v najrazličnejših pozah, kot jih je doletela smrt, seveda popolno obdane s ogn j eniškim pepelom. V lninolleni mesecu pa je kopal na mestu taJrruošnji hotelir in odkril krasno ohranjeno rimsko vilo. Vnanji okraski so se seveda deloi ma polomili, deloma okrasili in odtrgali, temlepše pa so -ohranjen hi z znano rafinirana eleganco pomlpejansikega sloga okrašeni notranji prostori. 'Najlepša sta tri-klinij in jedilna soba, katerih stene so okrašene s krasnimi slikami. Slike predstavljaj o Ar ladino in Viktorijo ter so najumetne je upodobljene. Barve so še ravno tako žive in svit-le, kot bi bile pred kratkim naslikane. Poze in veste postav so izdelane z živo la hkoto in gra-cijoznostjo. Nadzorovalni oidbor tamošnjih izkopavanj je po odkritju vilo takoj zaprl, da se zabrani pot privatnou-nrnzani spekulaciji židovskih kupcev, da ne bi znamenitih zakladov zvijačno pobrali in pokripill. kakor se j.e to zgodilo -pri svoje-Sasnem odkritju vile Pr iška, iz katere je zmanjkalo nad 100 naj-krasnejšib stenskih slik, ki so predstavljale življenje tedanjega bogatega meščana nesrečno zasutega mesta Pompeji. Vsak slovenski delavec mora citati “Glas Svobode”! Belokranjci pozor! Oni rojaki, ki žele nakupiti si v Starem kraju lepih zemljiških parcel, kot njiv, travnikov, stel-'nikov in gozdov, kakor tudi vinograd zasajen s novo trto se naj pismeno ali osebno oglase na spodaj podpisanega lastnika. ^"Posestvo leži v občini Rosal-.nice, okraj Metlika. — Natančneje informacije se dobe pri upravništvu “'Glas ‘Svobode Co. ” 597 W. 20th St. ali pa pri lastniku: Martin Nemanič, 813 W. 22 n d St. Chicago, 111. Josip Komar 164 Reed St., Milwaukee,Wis priporoča rojakom svojo lepo urejeno GOSTILNO. Snažno prenočišče se vedno dobi Rojakcm, ki potujejo skoz nase mesto se za obisk vdano priporo čam. 17 JEWELED RAILROAD WATCH Patentiran navijalnik, zamožke aliženske I8k SOLID GOLD filled z lepodkrašenim dvojnim jokrovom, derži vedno -¿orektni čas. primerne radelavcem na železnicah. IJAMČENA ZA 20let. [fZa prihodnjih oO dni jf pošljemo to uro na vsak ’ naslov po C. O. D. za $5,75 in vozne troSke, na pregled, in ako ni, kot i,!,,,, se tu reprezetira NE PLAČAJ NITI EN CENT. Pomisli pa, da lahko Slačaš *35.00 za ravno takšno uro ako 10 kupiš od omačega zlatarja. Posebno dobro 14k pozlačeno verižico in p-ivezek daruiemo z vsako uro. EXCELSIOR WATCH Co 505 ATHEN/EUM B’LD'G, Chicago Vsak slovenski delavec mora citati svoje glasilo t. j. “Glas Svobode!” NEKAJ NOVEGA V zalogi imamo krasne pozlačene gumbe za manšete z znakom: Kdor želi par takovih gumbov, naj nam pošlje 75c v znamkah in pri večjem odjemu pa naj piše po ceno. Pišite tudi po cenik razne zlatnine, kot ur, verižic, uhanov itd. Vsak član S. N. P. J. naj bi imel par tak. gumbov. Dergance,, Widetich & Co. 1622 Arapahoe St., DENVER - COLORADO Schlitz pivo na čepu. Louis Bergant SALOON 257 First Ave., na ogalu Park St MILWAUKEE, WIS. Biljar na razpolago. lovensko Narodno Samostojno i Društvo V RAVENSDALE.WASH. Ustanovljeno 25. aprila 1908 in inkorjiorirano dne 24. decembra 1908. GLAVNI ODBOR: Predsednik: JOHN ARKO, Ravensdale, Wash. Tajnik: CIRIL ERMENC, B o x 9, Ravensdale, Wash. Blagajnik: MIKE FERLICH, Ravensdale, Wash. Društvena seja vsako zadno nedeljo v mesecu, ob 9. uri dopoldne v Georgtown pri Frank Ludwig-u v prvem nadstropju Najstarej'ša slovanska tvrtka EMIL BACHMAN So. Centre Ave., Chicago, lil. Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, pri tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin. Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik. ki toči najboljša Kalifornijska in importirana vina. POZOR! Kedar kupite galon vina, ali več, tedaj Vam pripeljemo isto na dom — brezplačno! Naša kapljica je izvrstna in kdor je pil naše vino, trdi, dt ni še nikdar v svojem življenju pokusil boljše kapljice. Vsi dobro došli! Jos. Bernard, 620 Blue Island Áve. TELEFOK Canal 842 Missouri! Missouri! Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel od J Bovden ali Star Ranch, del posestva to je kos ležeč v Ripley okraju, Mo. in obsegajoč 3800 najlepše ravnine in najboljega sveta. Ta zemliišče’sedaj vržem na trg med ameriške Slovence in sicer s takimi ugodnimi pogoji, da si lahko vsak omisli lastno ognišče PRIHODNJI BANAT AMERIKE! , , alVu ®15.00. Pogoji: $6.oo na aker takoj, ostanek pa kedar hočeš s 6 proč. obrestmi. - Kdor se noče baviti s lesom, c-a iaz vzamem v nakup in tedaj plača samo $10.oo aker in sicer $2.oo takoi $8.oo pa na izplačila. - Kedor meni les prepusti, dobi ves rezan les za gradbo poslopij zastonj. Nikdo ne more kupiti več kot 40 akrov iz vzemši če je velika družina, tedaj lahko kupi 80 akrov. - Špekulantom se ne proda niti čevlja zemlje. - Tekom 10 let bo svet vreden po $100 aker. - _ To zemljišče leži približno 1 do 6 milj od slovenske naselbine m ob železnici. - Vse posestne in lastninske pravice dobite takoj. Pišite po natančne informacije F. GRAM, Naylor, Mo. naselnlški zastopnik za državo Missouri Opazka. hiekoj malega se tudi 5e lahko kupi med slovensko naselbino C*—»o».. Nadaljevanje iz 1. strani. Zapisnik S. S, P. Z. n. Seja dne 26. julija 1909. Začetek točno ob 2 uri popoludne. Zapisnik 1 seje se je sprejel. Brat glavni tajnik Ivanšek poroča ob kratkem napredek Zveze in ob jeclnem pove da je sedaj 26 'društev Zvezi priglašenih in da Zveza šteje 600 članov. Bt. Skubic govori o fundamentui Zveze in še posebno povdarja, da naji ista temelji na svobodomiselni podlagi, ob jednem obrazloži na kak način je napravljen načrt ustav in pravil, tako, da bodejo e. delegatje vedeli kako smer naj bi zasledovali. Brat Kalan, odbornik ozir pregledovalec računov in knjig se izjavi v imenu odbora, da računov še niso pregledali ter 'da bodejo v to svrho porabili prosti čas, ker želi, da so navzoči pri debatiranju, a za pregled računov pa misli, da se natančno in vestno preiščejo. Sprejme se predlog, da se vsi takovi dopisi, tičoči se raznih točk ki pridejo v poslovnem redu na vrsto tedaj prečitajo. Edino častilke in takova poročila se naj takoj prečitajo. Ob 3 uri je dospela brzojavka iz Aurore, Minn., sledeče vsebine: ‘Društvo Delavec kliče delegatom: Živeli! Delujte za procvit in napredek Zveze. Božamo, predsednik”. Pride na dnevni red debata glede imena naše vrle Zveze. Brat Košmerl predlaga sledeče ime: Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza. Brat Duller pa stavi predlog po navodilu svojega društva, da ime ostane nespremenjeno in sicer radi tega, kerče širne predrugačimo bodo vse dosedajme listine za nič, s čanur pa bodejo veliki stroški. Brat Jos. Benko pove in predlaga željo svojega društva, katero želi, da bi bilo ime sledeče: Zveza Slovanskih Podpornih Društev. Ta predlog pa se je zaradi nelepega glasja v angleščini po daljni debati opustil. Predlogi so se dali na glasovanje in sledeče se je sprejelo: Slovenska Narodna Podporna Zveza se od sedaj naprej imenuje Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza. Od društva Danica št. 22 jo prišlo pooblastilo na M. V. Konda. Tozadevni odbor pregleda isto in ga ;.ripozna, s istimi pogoji in pravicami kakor se je omeiulo v zadevi br. Matko in društvo št. 12. Tudi društvo št. 23 v Lemont Furnace, Pa. je posla! / pooblastilo br. M. V. Konda. Pooblastilo je bilo preiskano in najdeno za door >. — Na to se je prišlo na ureditev ustave in pravil. Brat A. H. Skubic je predložil načrt izdelan po njem in g. L. Mayerju, po katerem se bo hudi1 delovalo. Pravila in ustava se bodo tiskala v knjižice in po navodilu konvencije se v zapisnik zapišejo le one točke, katere smatra konvencija da so neobhodno potrebne. V pravilih je paragraf, ki določuje, da se Zveza razdeli v distrikte ali okrožja im sicer še-le s prihodnjo konvencijo, če tako delegatje ukrenejo. Brat Matko predlaga, da glavni tajnik S. S. P. Zveze vsaj mesec zaporedoma pred prih. konvencijo razpiše natančna navodila in smoter glede teh distriktov, tako da bodejo vedela razna društva o tem debatirati in delegatom naložiti svoje predloge in mnenja. Po sklepu delegacije se je odločilo da se prihodnja konvencija S. S. P. Zveze Vrši v mesecu oktobru 1910 in sicer v mestu Chicago, Til. Brat Jos. Werscbay pride okoli 5 ure in se oprosti pred delegati navajajoč vzroke, ki ga. drže, da ne more prisostvovati sejam. Vse-kako pa je vedno pripravljen v vsakem slučaju c. delegaciji iti na roke. Seja se zaključi pri paragrafu 18. in točno ob 6. uri večer. III. Seja se otvori dne 27. julija točno ob 8 uri v jutro. Prečitajo se imena glavnih odbornikov in delegatov, kateri so vsi navzoči izvzemši br. John Werschay, Joe Wer.schay in Alois Skubic kateri pa so z dovoljenjem odproščeni. Prebere se zapisnik druzega zasedanja, kateri se odobri in sprejme. Predsednik A. Mladič predlaga, da se zapisnik še ta teden objavi, da bodejo vedela tudi zunanja društva precej v začetku kaj njihovi delegati sklepajo. Ta predlog podpirata brata A. Duller in Kalan, kakor tudi dragi delegatje. Brat Konda v soglasju A. II Skubica pa pove zbranim delegatom da o lem ne moremo ničesar skleniti in to pa zato, ker noben iz med teh dveh nimata s uredništvom lista ‘.'Glas Svobode” opraviti, ter stavi proti predlog v item smislu, da se on informira od g. L. Mayer, urednika lista, če bo mogoče; zapisnik že s to izdajo lilsta priobčiti in da o tem konvencijo obvesti pri popoldanskem zasedanju. Pri tem .je potem ostalo. Prečitajo se d'ošle brzojavke in dopisi: Heading, Pa., 26. julija 1909. Vsim uradnikom in delegatom pošiljamo iskreni pozdrav! Delujte v narodni zavesti za proevlt naše mlade organizacije. Za društvo Majj, Reading, Pa. T. Kočevar; A. Košmerl. Cumberland, Wyo., 24. julija. Slavna konvencija. Cenjenim glavnim uradnikom in delegatom želim obilnega vš.peha pri delovanju za korist našemu slovenskemu narodu, združenemu pri S. N. P. Zvezi. Bodite složni in delujte složno, zakaj v slogi je moč in biser napredka. S. N. P. Zvezi pa kličem: Živi, razcvitaj, procvitaj! Jos. Keschman, tajnik št. 12. Collimvood, Ohio, 23. julija 1909. Velecenjenim bratom delegatom! Društvo v Collinwoodu, Ohio pošilja Vam svoj prisrčen pozdrav in Vam želi obilo vspe-ha na prvi konvenciji mlade Zveze. Upamo, da bo ta mlada Zveza pravo pribežališče vseh svobodno zavednih delavcev Slovencev (Živijo klici) kateri ne bodo po nepotrebnem izkoriščali zveze a tudi Zveza ne bo ž njimi v resnični; potrebi' mešetarila za podporo. Ob kratkem še nekaj; predlogov v pomislek pri Vašem delovanju (Predlogi pridejo na vrsto pri tozadevni debati.) Da ste nam zdravi bratje! Za društvo: Aljančič tajnik. John Potočar predsednik. Milwaukee, Wise, dne 26. julija 1909. Cenjeni delegatje! Čaka Vas veliko napornega dela v teh par dnevih kar so vam odločeni za ta vzvišeni posel zvršito, ker pomisliti moramo, da se vrši prvo glavno zborovanje S. N. P. Z. toraj na delo cenjeni delegatje1! Zavarujmo si naše življenje s tem da pomagamo eden drugemu v slučaju bolezni in smrti. Vsak cenjeni delegat naj si šteje v sveto dolžnost, da bode storil vse le v prid sebi svoji) dirražini in prid Zvezi, ker napredek nam j'e zagotovljen. Vzemimo si le zgodovino te Zveze v teh par mesecih in povrh še v tej krizi, a dospeli smo že do 24 (v resnici 26) društev, katere spadajajo pod okrilje S. N. P. Z. To nam je očiten dokaz, da Zveza bode napredovala, kasneje še s podvojeno močjo. Toraj cenjeni delegatje, ležeče je sedaj le na vas kako bodete ukrenili radi bolniške podpore in radi usmrtnine. Volite si v odbor može, kateri bodo gledali na korist in procvit naše se tako lepo racvita-joee Zveze, nikakor pa ne za svoj žep. Toraj kličem vsim cenjenimi delegatom trikratni “Živijo!” Živela konvencija. Delegatu iz Milwaukee, Vis. pa veliko uspeha pri naših predlogih. Z bratskim pozdravom na vse e. delegate. Alois Bergant. Po prečkanju vsakega dopisa so delegatje burno klicali “Živijo”. Brat Konda predlaga, da se ime “zastopnik” zavedno izpusti, ker pri teh društvih spadajočih Ik S. S. P. Z. ni [nobenih zastopnikov. Podpirano in sprejeto. Društvo' št. 17 je poslalo pooblastilo delegatu društva, štev. 4 brat T. Vershuigu. Isto se vzame na; znanje, od pregledovalcev pooblastil odobri in potrdi. Prične se delovanje na pravilih s paragrafom 18. Točka 22, ki se tiče glasila, se je popravila in se ima glasiti: “Uradno glasilo S. S. P. Zveze naj bo le kak v Ameriki tiskan slovenski, svobodomiselni list, ki ima za S. S. P. Zvezo največ zaslug in ki dela reklamo za isto”. Pri točki 25> se je dalo odmora 10 minut. Po odmoru se deluje zopet na pravilih. Brat Jacob Cesar v soglasju br. Antona Duller je predlagal, da se postavi v pravila sledeča točka: “Istotako naj se objavijo vsi računi o Zvezinem premoženju, kedar tako glavni odbor vidi umestno ali pa kedar se računi izdelajo.” Brat Jos. Ivanšek stavi predlog, kateri je bil po daljši debati in razmotri-vanju podpiran in sprejet, da se mora vsako društvo naročiti na Zvezno glasilo, da isto 'hrani glavni kakor tudi društveni tajnik v društvenem ozir. Zveznem arhivu. Priporočljivo pa je tudi, da se vsak član Zveze tudi ma Zvezno glasilo naroči. Brat Konda predlaga, da se da v pravila sledeči odstavek: V glasilu naj bodo priobčeni tudi važnejši sklepi vseh rednih in iz van -■rednih sej glavnega odbora. Podpirano in sprejeto. Brat Matko predlaga, da se da v pravila, da vsak član, ki sme biti voljen delegatom, 'mora biti vsaj šetetfc mesecev član Zveze in polnoleten. Sprejeto. Na to je prosil Ibr. Korada, ako se sme dotaknili'tretjega poglavja o glasilu, katero je bilo že izven reda, pojasnujoč, da ima važen predlog. Vsporazumu cele konvencije, kateri so koristi pred vsem pred očmi, sosebno pri izdelovanju pravil, se mu je dovolil nastop. Stavil je sledeče: Kedar pride do občnega glasovanja tedaj mora priti v glasilo natančno poročilo in sicer število članov glasujočih za in n,e, koliko prisotnih in odsotnih pri dotiem društveni seji itd. Podpirano in sprejeto. Brat Matko stavi predlog, da vsak delegat ima samo po en glas pri glasovanju ira ne več, ne oziraje se koliko društev isti zastopa. Sprejeto. Nadalje predlaga brat Konda, da pri vo-litvi delegata mora biti najmanj dve tretjini članov društva prisotnih. Brat Matko nadalje stavi predlog, da društvo, ki nikakor ne more svojega delegata poslati sme pooblastiti kakega kompetentnega člana Zveze, da jih zastopa na konvenciji z istimi pravicami, kot če bi bil isti član in 'delegat društva, katero mu je dalo pooblastilo. K Matkovemu predlogu pa je stavil brat Konda še dodatek in sicer. V slučajih pa kjer so' bližina dva ali tri druStva s tem strinjajo smejo skupno voliti enega delegata, kateremu seveda plačajo dnevnino kolektivno. Brat A. H. Skubic je podprl oba predloga, na kar sta se sprejela. Točno ob 12 uri se je zaključila seja pri paragrafu 33. (Dalje prih.) IZJAVA! “Vaotmii” revolver žumalisti mas v zadrijem času v “sosedu izza plota” nesramno in. z slkrajno lažjo zavitimi frazami napadajo, seveda pod Ikiriraiko, ‘ ‘ resmeoljuii)-ja” in pa po; “ibo'aji previdnosti”. Brezzmačajera, pisač svoje ime zamolči, se skrije pod klop, k,er se ■boji da bi se uteignilo mn kaj človeškega pripetiti, Tetóla vsak razsodbi čitatelj takoj spazma stilistiko svetohlinskega ‘ ‘ možakarja” (?) Pod naidpisom ‘ ‘ najmlajše Jedrnate” nam sistemiatično' namerava vso svojo 'Itapovslčinia obesiti: Konida, Konda in zopet Konda; Kondatov žep, blue islandski kužek, Komdafiova jadlmotu itd. itd. brez konca in krajia, to so moderni izraizi učenjakov ala Zavert-nik, Kakor & Co., na katere ne odgovarjamo in nikdar ra taka lažntjiua zavijanja odgovarjali ne bomo. 'Takim Ibrezznaeajrežem vse maše 'žarnicevanje'! čiitatelji “'Glas Svobode”, naj sami sodijo o onem kar je bilo v maši povsem stvarni kritiki rna-prara glavnemu odboru ;S. N, P. J. ižie pisano in prav nič ovržemo z naslpmtnimi dokazi, in maj tudi sodijo o dokazih, kar bo še v “'Glas Svobode” pisano predno prične konveraicija 'S. N. P. J. “Glas Sivobodte” bo prinesel neiz-podlbijoč dokaz, da nismo bili nikdar, nismo in tudi nikdar ne bomo nasurotniki iS. N. P, Jedmote. Dobaaali smo že in tu še bomo, da so jedbotni groboikopi v glavnem odboru ira pa m'ep nrednio v osebi Joža Zavertnifca i kari. Takisto je in 'bo še dokaz doprinešen, da mi ndlkdo- drugi dal povodi k n* stanoivitvi S. N. P. Zveze, kot glavni tajnik g. France Krže. (Ta dokaz je v današnji štev. na 3. strani doiprinošen. Op, ur.) Figuram) v človeški podobi, fca-kartanji so; propala izdaji ca Za-vertnifc in njegovi nič boljši ožji pristaši Kaher, Molek, .blebetavi Fr. Petrič itd. se n:e 'bo odgovarjalo; oni nam stoje daleč pod človeškim ravnotežjem in pod poštenostjo. da bi se kdo ž njimi pregovarjal. Za nas so mrtva ničla ! Stvarna kritika se bode nadaljevala in šli bom» po pošteni poti nalprerj kot do sedaj, ter na izmišljena lopovska) zavijanja v “gnojišču” se ne bomo ozirali, ker lopovi mam me morejo škoditi, vse drugo pa 'odklanjamo. Izdajatelji “Glas Svobode”. Prerazgreto telo. Tekom vroče letne sezone, iko je telo preveč razgreto, isto cesto noče prejemati novega goriva v podobi hrane. Ljudje potem skušajo zmanjšati temperaturo telesa s tem., da pij o ledeno mrzlo pijačo. Ta uijača mogoče samo .začasne odpomore, iin pokvari zajedno delujočo moč želodca, in črev. Ne zanemarite dajati pozor na te organe ira ko hitro se pojavim kake neorilike rabite Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, slavno toniko. Isto bo ohranilo prebavne organe v normalni akciji in popolnem, zdravju in prepreči ta-fcozvane poletne bolezni. Isto bi mogli vedno doma imeti in; ga rabiti, ko hitro opazite kako spre-menitev v teku ali fizični moči. Na prodaj v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu Jos. Triner, 616—622 S. Ashland Ave. Chicago, 111. Prijatelji in člani društva številka 1 S, N. P. Zveze v Chicago, 111. se s tem najuludneje vabijo k udeležitvi sklepčne veselice prirejene na čast delegatom prvega zborovanja S. N. P. Zveze, ki se vrši dne 31. julija v Stast-ny-evi dvorani, točno ob 8 uri večer Slovenska Narodna Podporna Zveza ----------7) CŠF". ^ Chicago, (< Illinois. Vstanovljena dne 1. septembra 1908. Glavni Odbor: ANTON MLADIČ, predsednik; 937 Blue Island Ave. JOSIP IVANŠEK, tajnik; 1517 S. 43rd Ave. JOHN VERŠČAJ, blagajnik; 1411 Clarence Ave., ?čujfoisK Nadzorniki: JOSIP VRŠČAJ, MAR. V. KONDA, ALOJS SKUBIC. Zdravnik: B, J DVORSKY, 55 Fisk Str. Vsi v Chicagi, Illinois. Vsa pisma in vprašan ja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na ajnika Josip Ivanšek, 1517, S. 43rd Ave. Chicago, III. GV>S SVOSo% 597 West 20th St., Chicago, 111. OBVESTILO! Vsem društvam, obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje Vsakovrstnih Tiskovin kot: Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade, račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi društvena pravila in preVode iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno, lista Naročnikom “Glas Svobode” dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko a za 2c se naj priloži za odgovor. * AVSTRO-AMERIKANSKA-LINUA. NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO Aï PARNIKI PLUJEJO IZ NEW YORKA: Oceanic.........4. avg. 1909 Martha Washington 11. avg.’09 Argentina.......1. sept. 1909 Laura.........15. sept. 1909 “Laura in “Alice” sta nova parnika na dva vijaka. “Francesca” in “Sofie Hohenberg” sta ravnokar zapustila ladjodelnico ter sta najnovejša in jako elegantno opremljena. Naša pristanišča so: Za Avstrijo-TRST, za Ogrsko-REKA Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU * Phelp Bros. & Co., 2 Washington St., New York, N. Y. Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA Compagnie Generale Transatlantique GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA. New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi. La Provence.........30.000 HP La Savoie...........22.000 HP La Lorraine.........22.000 HP La Touraine.........20.000 HP Chicago, nov parnik....9500 HP Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedilu Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State St. New York. MAURICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111. Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave, Chicago, 111. ALI SE BRIJETE DOMA?, t I t t JOS. KRAL I 417-419-421-425 W. 18th St., Chicago, IH. £ Tukaj vam ponujamo fcri-■■■■■ mm . te V za $2.00, katera je kos svojemu namenu, in ki navadno prodaja za $4.00 in više. Ta 'ponudba, kakor pričakujemo bo prinesla stotine novih odjemalcev našeh britev na katerih se čita ime: Jos. Kral in katerih se je prodalo že tisoče v 33 letih, t. j. od 1. 1870 Mi samo poskušali dobiti boljše britve pa prišli smo do prepričanja, da ravno te naše britve imajo najboljše lastnosti. Vse naše britve so popolno jamčene m jih z vese: ljem zamenjamo v vsakem event slučaju. Se celo brivci ne morejo rači sodbe o britvi dokler je ne pošknšajo. toda mi damo garancijo z vsako britvijo v ceni od $2.00 ali več. CENA $2.00. Pošiljatve izven mesta se sprejmejo. Brusimo britve za 25c od komada. Delo jamčeno. Za naročnine izvan Chicago pošljite še 5c posebej za poštnino. ZALOGA POHIŠTVA. Tel. Canal 728 Ustanovljenp leta 1875. f RAZNO IN DRUGol Ukraden otok. V francoskih časopisih je Stati nenavadno vest, da jo Ml Franciji ukraden neki o-tok. Zlgoidi!« sie je to tako tajno, dia se je tatvina razkrila šele čez lielto in dlan. Pred 60. im 70. leti so imlelii) poveljniki f-rancioskiih vojnih ladlij navajdlu, da so .proglasili vsak otok, na katerega so med vožnjo- naleteli, ¡a še ni imel last-niika, ¡za francosko last. O tem so enostavni» sporcKčiiti v 'Pariz, in stvar je bila gotova. 'Tako je 'bil kuidd' pred pol stoletjem anektiran pust otok vi Tihem oceanu, ki ima ime po1 najditelju Angležu Clip-pertoinu. Vsakih deset ali petnajst let je pripluli mimo otoka kak francoski paroibirod ter je ustrelil iz topa v potadrav francoskemu poseitiviul. Kb pa je predi -divemi leti priplul zopet neki francoski paro-broldl imimio 'Cliippertona, so zagledali s pairohroda na splošno strmenje na -otoku hiše, ljudi in cielo majhno trdnjavo s posadko 6 vojakov. Na zahtevo Francio-zo-v, da se odstranijo z otoka kot tujci, so oni odgovorili1 z oroižjem v roki, dla so oni, Mehikanci, anektirali pusti otok, fci ni ibil nikogar last. Diplomatičnim! potom se je cela ■stvar kmalu poravnala. Otok je ostal Melhikaeom, a ni več pust. Na njem so naimtreč Meihikani razkrili Ibogate zaloge fosfata. Nesreča v Trbovljah. Pri snaže-njiu električnih naprav je uibil e-lektri-čni tok Albina 'Rupnika. Zapušča ženo; iin enega -otroka. Samoumor radi hišnega prepira. Posestnik Lozinlšek v T-ržcu pri ¡Ptuju je iizpil -četrt litra kisove kisline s morilnim namenom. iSiiro-nnaJk se je IdVa -dni grozno mučil, predimo je izdihnil. Domač prepir ga je gnal v smirt. V Dravo je skočil pri Mariboru 27. junija 521etni delavec Ignacij K reja« ia Št. Petra. Dr. Jurič iz Studenec iin r-ealec Zaigoda sta šla sicer takoj s 'čoluiom1 po pomoč, ■toda bilo je prepozno. Vzrok samomora mi aniani. Roparski napad pri Reki. Pred par dlmevi so našli na cesti med Opatijo in Reko neznanega molža. Bil jie jako tdlobro Oblečen in spadal breadlvomno v “boljšo1’’ družbo. Poleg njega: ste bili dve steklenici. V eni je bilo rdečo vino, v drugi pa žveplena kislina. Maž je bil zastrupljen. Preden jie umrl, se je zavedel toliko, da j.e povedal sledeče : Seznanil se je v krčmi na Reki z nekim: neznanim gospodom. Po 'daljši zabavi sta' sklenila iti peš v Opatijo. Na poti pa ga je tujec, ko sta v gozdu počivala, nenadoma napadel in mu vlil v usta žveplene kisline. Pobral mtu je 380 K dietoarjia in zlato uro ,z verižico. Imena ni povedal, tako da policija ne pozna, niti napadalca niti napadenega.. Poginil od žeje. V Maroku je šla četa francoskih vojakov pod' poveljstvom poročnika Bent-empsa v nek bolj oddaljen kraj. Bilo jih jie vsega skupaj okrog 50 mož. Hodila so že precej časa, počivaj so tupatam, a vode niso mogli nikjer dobiti, d.a bi se pokrepčali Domačini so vse vodlnjiake iin studence 'zakrili, samo- -dla bi tujci ne mogli priti do vode. Ubogi vojaki so tavali po pustinji okoli, dokler niso od žeje poginili. Čudovita knjiga. V biblioteki Nacionalni v Parizu se nahaja knjiga, M ni me pisana, ne tiskana. Črke so izistrižeine s škarjami, med listi pa jo moder papir, ki omogoča čitamje. Požar v Mesini. Razni laški listi prinašajo' poročila, fci pa še niso potrjena, da je pri velikem požaru v Mesini pogorelo, deloma tudi skladišče rimske pomožne družbe, razne zaloge hrame in oblekle ter za 80.000 lir bankovcev. Levinja je ušla iz neke imiene-žarijev Vipertu na Češkem. Zbežala je v ondotne gozdove. Prebivalstvo se jako boji in si ljudje ne upajo niti daleč iz mesta. Obisk gozdov je oblastveno prepovedan, ■dokler levinje me ujamejo. Plesalka-odvetnica. Bivša prva plesalka na carskem gledišču v Petrogradu jie izvrstni» napravila vse odvetniške izpite in ortvori v kratkem svojo odvetniško pisarno v Švici. Učiteljevo maščevanje. V neki švicarski občini je 'bil z 100 proti 97 glasom odklonjen predlog na zvišanj® plač učiteljem od 1600 na 1700 frankov. Posebno je rohnel proti temu neki .z otroci bogato blagoslovljena' oče. Pozneje je pa s strahom vprašal učitelja, ki je osivel v službi, če .se bo pač zdaj na njegovih otrocih maščeval. “iNle, moj dragi”, pravi učitelj, “mioje maščevanje je to: delal bom, da bodo tvoji otroci bolj pàanieitni kot si ti. Nazadovanje obdelanih kmečkih posestev na Zg. Štajerskem. Klerikalni drž. poslamee vitez Pantz je napisal brošuro, katera kaže žalostno nazadovanje števila kmečkih posestev in kmetov na Zg. Štajerskem. Iz 1. 1903 in 1904 pravi statistika, da se je na Zg. Št a j, prodalo skupaj 727 'kmečkih posestev! z 7.034 ¡h® zemlje ; mail polovico so- pokupili veleposeitni-ki, jedno petino trgovci, jedrno desetino razfcosevalei kmetij. 80 odstotkov te zemlje ’se je pa spremenilo v lovišča ; polja in travniki- so se odtegnili svojemu pravemu namenu v zaba vo veleposestniškim in trgovskim' lovcem,. Kako .nazaduje število kmetov v o-kolišu okrožne sodnije v Ljubnem kažejo sledeče številke : i. 1880 je bilo 17.576 kmečkih posestnikov, 1. 1890 11.396 siamo še 10.917, torej v kratki dobi 20 lieii za Celih 37.8 odstotkov .manj. Zanimivo bi bilo -enako statistično preiskovanje razmer na Sp Štajerskem. Morda bi dalo po treznem prevdarkn in študija drugačen pravee maši sedaj vladajoči po lrtiki. Učinki ljubosumnosti. Pri Sv. Miklavžu pri Ihanu sta živela zakon-sika. Kopač vsled o bo j es tränke ljubosumnosti v vednem prepiru1. Dne 18. m. m. popoldne se je mož vl-egel v travo im 'zaspal. To priliko je porabila njegova boljša polovica ter ga polila z petrolejem in zažgala. Sosedje so .-'trgali z njega obleko im ga polih z vodo, a kljtob temu je dobi! take hude opeiMime. da je drugi dan umrl v ljubljanski bolnišnici. Ženo so zaprli. Velika nesreča ,se je pripetila na praznik sv. Petra in. Pavla v Velikovcui. Pripeljal se jie v mesto ugledni posestnik Anton Hermeter p. d. Lavre iz Š mar jete. V mesta skoči konju neki pes v nozdrvi, konj se splaši, vo-z &e prevrne, in poisetnik in ihlapec padeta v iz-1-ožnio okno nekega mesarja, razbijeta veliko šipo ter se silno poškodujeta. Hlapec j.e umiri še- isto po-noildttie ; zapušča- ženo in tri nedorasle otroke. Posestnik Lavre pa je- 30. m1, mi. umrl' v bolnišnici. La vre jeva hčerka, ki je tudi bila na vozu, se je fc sreči1 le malo po-šfcoidlotvtalai. Zlato in srebro v morju. Znano je že- dolgo, -da se- ti dve kovini nahajata v morski vodi raztopljeni in to' v jiaiko različni1 kotldčiini. Dognalo' se ja, da 'čim globočja je voda, tem več zlata in ¿rebra je v njej. 'Sicer se pa krijejo 'rezultati, do katerih j.e prišel Wanner, z -o-.niimii, katere je našel svoj čas fizik Ramsay, da' je namreč v 160.000 tonah morske vode en kilogram zlate. Seveda to pravilo me velja po vsod. V zalivu Georges je našel Wagner v kubičnem metru morske vode 276 miligramov -zlata, v zalivu Delaware pa 170 miligramov. Istotafco je našel razmeroma v mnogo večji množini srebro v.miorjul. Ako bi se mogli ti kovini na Hahefc in -cen način dobiti iz morske Vode, padla bi vrednost zlata iin. srebra na vrednost železa. Dosiedaj so poskušali 'dobivati zlato in srebro iz morja z iiztolapova-nj-e-m in potom elektrike, a stroški zato so bili tako ogromni, da se z ozirom na dobljeno -zlato ali srebro no more govoriti o uspehu. A ne samo morje, tudi reke imajo mnogo zlata in srebra v sebi. Posebno 'minoigo teh dveh kovin imajo- bosanske reke. Nova oprava za potapljače. — Tehnik P. Gali v Esihingemu jie izumil in naredil niovo opravo za potapljače, s katero ,se lahko doseže! globino', kakršnih dosedaj .ni bilo možno obiskati. Pri 30 do 40 m globine jo namreč že tako mocan vodni pritisk, da potapljač v dosedanji fcavčufcaisti opravi že jako težko dela. Nikakor se pa ne sme 'sputiiti nižje. Gali pa jie napravil mesto te mehke oprave novo., trdo1, ki vzdrži jako hud vodni upor in je potapljač v njej popolnoma prost. Sestavljena je iz ko-vitaiasitih, umetno obleki podobno, medsebojno zvezanih cevi, katere so 'zadostno premakljiva, ščitijo potapljača pred vodnim pritiskom in' vender tako umetno zvezane, da ne puščajo vodie. Prvo teko o-p.rav» je preskušal Gali v baden-«kem jezeru. Spustil je potapljača' v dosedaj- Še- me doseženo globino 260 m,. Izjavil je, da ni čutil nobenega pritiska in da bi bil v tej globini ravno tako lahko delal, kak-or dosedaj v -globinah od 20—30 ,m>. Ta iznajdba je večjega pomienia, kot bi si kdo m-islil. Odprle so se znanstvenemu razisfca-vanju večje dlosiedaj nedostopne vodne glloib-ine. Ko-liko novega in zanimivega podmorskega življenja mam odkrijejo- novi potapljači. Spoznal i bodemo nebroj novih živali ji, dobili nove vrste oodmor-sfcihi gob, koralo-v, hiserov in najrazličnejših produktov globokega po-dmorja. Iin to bo 'zanimivo za znanstvenika, važno pa in živ-1 jenskega pomena -za delavca, trgovca in obrtnika! Izvrstno bo- služila n-o-va oprava pri podvodnih stavbah. Kako mučno, drago in niegot-ovo ie bilo d-osedlaj polaganje temelja v globinah, katerih ni .dosegel potapljač. Našli i.n odkrili bodlo tnldi- lahko več potopljenih ladij in jih -dvignili iz srlobiin, v katere -dosedaj niso mogle po nje. —-Uporabljala pa se -bode ta oprava tudi 1-alhfco za -oprostitev preplavljenih rovov pri rudnikih, katerih dosedaj vsled prevelike globine niso- -mogli' -odmašiti. -Gali je v-zeil za svojo -res prefcoristro iznajdbo dosedaj patent na (Nlam-škeani iin Angleškem. Razširil pa se bode njegov izum gotovo in v kratkem po vseh državah. Škandal v madžarski dekliški šoli. V dekliški šoli v Konmoezba-n-ya so zasledili strašne nravne škandale. V disciplinarni preiskavi -zaradi nravnih hudodelstev na-.1 šolskimi dekleti so ravnatelj in več učiteljev. Očetje oskrunjenih deklic so že lani vložili pritožbe pri županu, a on ni .nič ukrenil Zato je tudi on v preiskavi. Dežela “ vitieštv-a”!! Strašen prizor. V nekem zabavišču v -Parizu j.e amerikanka Li-va niastopal-a kot krotiteljiea krokodilov. Dne- 1. t. m. zvečer pa jo med predstavo nafcra-t zagrabi e-iden maj-več-jiih 'krokodilov za desno roko. Naglo je -zgrabila Liva z eno roko za revolver in žival u-strelilai. Šele potem se je posrečilo jo osvoboditi. R-oka je bila- popolnoma zdrobljena-. Roman princezinje — vnukinje avstrijskega cesarja. P-red kakimi 16. leti se je 19. letna .bavarska prineezinjia. Gi-zela zaljubila mladega, poročnika 'barona See-fridla. Sevedla so bili sta.rši silno proti, zato- sta zaljubljenca pobegnila v Italijo. Starši so hčerko zavrgli, Ker nista imela sredstev, sta -se podala na Dunaj in pri-nce-'Zimija si je- izprosila, da je smela pred cesarja. Vrgla se mu je pred noge in ga prosila, .naj ji oprosti, ker silno ljubi svojega 'moža. Vladar ji je takoj obljubil pomoč. Dal jima je apamažo, vzel Seefridia v avstrijska vojsko-, ,mu -dal naslov grofa in jima podaril hišo. Ko-ne-eno je prelgovoril tudi starše, da so se omehčali, in zdaj -sta sc Seefred in. prin-cezi-nja z otroci vred preselila v Mo-nafcov, Obglavili so v Gleiwitzu ¡pri Bre-slavi delavca Pyzica iz Galicije. Na smrt obsojeni je svojo ženo. ni-eno mati in svojo sestro zaradi neke dedščine umoril. Vlak je povozil ¡pri Ponikvi ob Južni železnici 7-Oletnega preužit-karia M. Slatenšeka. Mož je šel v svoji neprevidnosti, dasi neokreten in "1-u-h. p-od za-nrtimi zatvor-nieam.i čez iprogo. Zsrrabil ga je v istem' trenutku -došli vlak in ga ponolnoma raztrgal. “Sveti” račun. Angleški pišatel ¡Sir Squire Bancroft pripoveduje v njegovem ravnokar izišlem ži-vljenjespisu, kako je nekoč v ne-ki švicarski vasi do-bil prerosteeia slikarja, kateri je sledeči račun spisal za sosedno občino o storjenem slikarskem delu pri popravljanju cerkve: Deset zapovedi “zbolj- šal”, 25 fr. — Poincija Pilata novo potelikal in jedno novo rebro vstavil, 16 fr. -— Petelinu sv. Pe tra nov rer> napravil in greben zb-oljšal, 20 fr., — Levo perot ar-hangelju pozlatil, 27 f. — Nogo velikega duhovna snažil in obr? poslikal, 15 fr. — Obleko Herode-ža novo zarobil in v lasuljo -obnovil, 22 fr. — Ušesa Bileamovemu oslu snažil in ga na novo podkoval, 20 fr. — Okinlčanj-e Noetove barke, 25 fr. — Obleko Odrešenika -n-opravil in njegovi ušesi snažil, 15 fr. — Nebo novo naslikal. severno zvezdo napravil in luno sn.aižil, 35 fr. — Ognjeni plamen v vicah in .duše umrlih naslikal, 30 fr. — Plamen v peklu .ponovil. 20 fr. — Vragu nov rep vsadil, levo- kopito popravil in razne dnobnjave za proklet-e, 45 fr. — Skupaj 314 frankov. p BOLEZNI V VROČEM t VREMENU. | Vsaki naj se varuje boleznij vročega letnega časa ! m --------------------------------------:— To je isti letni čas, v katerem človeško telo največ slabi, ^ vsi glidje so izmučeni in življenski organi najpristopnejši raznim pogubelnim kalem bolezni. Nihče naj ne čaka na zdravila do jutri, [|» KATERA DANES POTREBUJE. Pišite {* v slovenskem jeziku, ali pridite osebno j,, takoj k našim svetovno znanim zdrav-nikom, kar Vam bode gotovo v korist f* ter Vas obvarvalo nevarnejih boleznij in I* posledic. Prav nič ne stori kakšni so simptomi Vaše bolezni, kako slabo se počutite, ker TUKAJ ZADOBITE TAKOJŠNJO SIGURNO Lj. POMOČ. ||. Y Tisoči in tisoči so tu ozdravljeni, kateri so že f* popolnoma obupali nad |* svojim zdravjem. Pustite se tudi Vi od [f* Ir Vroči poletni čas je najne-varneji za ostroke. Ne pustite 4 Vaših malih, «J katere toliko »| ljubite, oveneti 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 ter ji telesno uničiti vtem poletju radi Vaše zanemarjenosti. če se ne čutijo dobro, prinesite jih semkaj, ali pišite v slovenskem jeziku kajti srečni bodete viditi jih zdrave in krepke ko dorostejo. Pošljite takoj za 15 centov poštnih znamk za Dr. E. C. Collinsa znamenito knjigo “ČLOVEK, NJEGOVO ŽIVLJENJE IN ZDRAVJE” pisano v slovenskem jeziku, katera obsega 240 strani iz ka-4 tere bodete razvidih, kako ohraniti trdno zdravje in 4 kako izgubljeno nazaj dobiti. 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 Collins Dow Vork medical Institute 140 West 34th Street New York City. Dr. J. J. McGlade, Dr. J. F. Coyle, zdravniška ravnatelja. 4 URADNE URE:^Dopoludne od 10-1, popoludne od 2-5, ob nedeljah in 4 prazni kih od 10-1. V torek in petek od 7-8 zvečer. AVTTVV'i'V'rCVVVVVVTTTTTTTTTTTTTf/i NAVARN0 ZNAMENJE Jako malo ljudi postanejo žrtve, takojšnjih nevarnih bolezni. Navadno neka nejevolja se počuti pred napadom, ali vsako ostane neopaženo, ali se ga prezre. Taka nejevolja je navarno znamenje narave. Marebiti je bodlaj, slabost, zabasanost, onemoglost ali skoraj vedno je POKVARJEN APETIT kar nas opozarja na dejstvo, da tukaj nekaj ni v redu. Moder človek nikdar ne prezre^ opomine, vedoč provdobro, da bi iz tega lahko postala nevarna bolezen. Mogoče, da bi prošlo brez zdravil. Mi Vam želimo, da bi bili na varnem, to pa zamorete biti le ako vživate TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO H To zdravilo deluje hitro. Ojačuje želodec njega žleze in okrepčuje živce k rednemu delovanju, in ako so rane v želodečnih žlezah jih ozdravi v najkrajšem času. Storilo Vam bode, kar nobeno drugo zdravilo na svetu ne učine. Vam bode JOSEPH TEINEH'8, Vrv»i>'í REGISTERED pospešilo dober tek, popolno prebavljenje, mirno spanje, ojačilo mišice in živce, očistilo kri, dalo zdravo barvo, energijo, korajžo in popolno zdravje. Vzdrževalo Vam bode Vašo družino močno in zdravo, zato ker se lahko daje otrokom kakor odrašenim. Koristi vsakem želodcu, naj bo bolan ali zdrav. Urejuje njega delovanje in je edino želodečno zdravilo. UPRAŠANJE. Ali ste že kedaj opazili, da so Vas nekteri trgovci prevarili, ko so Vam dajali ponarejeno “grenko vino” na mesto TRINER-JEVEGA, katero je EDINO GRENKO VINO? Bodite previdni in zavrnite vse ponarejeno. Ako potrebujete zdravilni nasvet, pišite nam in naš zdravnik Vam ga bode dal brezplačno. Rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vseh notranjih želodečnih boleznih, Na prodaj v lekarnah, v dobrih gostilnah in pri izdelovatelju JOS. TRINER, 616-622 So. Ashland Ave., Chicago, 111. I Št. 1005. - Jamčeno po tvrdki W, F. Severa Co., v smislu kongresnega sklepa o hrani in zdravilnih z dne 30. junija 1906. $3 Vis- li Um EjiM ptlifi* m '!•!' k «i Muh* 161 aad Stofflach Tablets ¡0 ***•1*. •** I h'* **•**” ,A r* W.F.SEVERACO- SE VAM ZAPEKA ? Ali ste opazili, če se Vam čreva ne gibljejo, prosto in redno da je ves ustroj videti v neredu? Pomagajte naravi v tem delu, uživajte, Severov Življenski balzam. K malu boste zapazili olajšbo v vseh slučajih tacih neprelik kot so malarija, žolčnica, otrpla jetra, malokrvnost, navadna zapeka, ali zabasanost in težka prebava. Matere ga imajo rade, in okrevanci, ne moreje biti brez njega. Cena 75 centov. Žena mu je trpela vsled neprebavnosti. “Moja žena je trpela yee nego šest mesecev vsled nagle neprebavnosti toda dve steklenice Severoyega življenskega Balzama staje popolnoma ozdravili.” John Vrana, Winnipank, Conn Na prodaj pri vseh lekarnikih. Vprašaj za Severov in ne vzemi nadomestila. Živčne neprilike se ne morejo olajšati, ako se o pravem času ne uživa dobra živčna tonika, da se prepreči raz-širenje tega obolenja. Posebno tu v Ameriki smo vsi žrtve te živčne onemoglosti. Severov Nervoton če se radno uživa, po navodu o porabi, kmalu donese olajžbo ter dejansko pomere k povratku živčne trdnosti inočvrščenju splošnega ustroja Priporočljiv je v vseh slučajih živčnega obol-nja kakor je duševna potrtost, prenapor, nespečnost, itd. Cena $1.00. Dobro mazilo. Vsaka gospodinja bi moral a imeti v svoji “družinski omari” steklenico dobrega mazila ki so skoro vsak dan rabi, in Severovo Olje sv. Gotharda je najboljše mazilo izmed vseh. Spoznal boste, da je zelo izdatno v vseh slučajih revma tičnih neprildk, otekanja otrplosti, pretegnen-ja in pri kožnih boleznih. Rabite ga je samo po zunanjem. Vprašaj svojega lekarnika zanje in spoznaj sam njegovo izdatnost Zadovoljen boš. Cena 50 centov. Zdravniški nasveti zastonj. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA PREŠERNOVE ULICE ŠT. 3 ~.. .......... -- ------- ' ' ' --------------------« nf/ ie 3 0. ap rila 1909. V pojasni lo. Naši ameriški rojaki pošiljajo denar v staro domovino največ po Frank Sakserju v Novem Yorku, nekateri pa to store sami ali naravnost po pošti. Kdor poši 1 j a denar (vloge) v Mestno hranilnico ljubljansko s posredovanjem Franka Sakserja, dobi v kakih 25 dneh uložno knj ižico, ker se poslovanje med Frankom Sakserjem in Mestno hranilnico ljublj ansko jako točno izvršuj e. Kdor pa poši1j a sam denar, zavleče se stvar večkrat za več mesecev, in sicer zato, ker stranka zaj edno ne obvešča hrani lnice, kaj naj se stori s posl anim zneskom, ali pa svoj nas lov tako netočno naznani, da se ji ne more knjižica poslati. Gospod Frank Saks er j e naš zaupni k v Združenih državah že več let, jez nami v zvezi in zato je naj bolje, da se ameriški rojaki naravnost do njega obračajo. On gotovo vsakomur točno, hitro in zanes 1 j ivo ustreže. V Ljubljani, dne 30. aprila 1909. Mestna hrani lr.ica ljubljanska. DOPISI. CMcIag», IH. 26. julija 1909. Nisem mislil Vam pisaiti, kar ni moja stvar v javnost se podajati, ali /razmere so cesto takšno, dia skoraj ni diruigači, kiot idla človek spre'goivori bešedo o pravem času. Predi vsem prosim cenjeni g. u-rednšk od' food imate ime s katerim Proletarca imenujete in kaj pomeni ibesedia., katero sedaj že večina idopisovalcev ‘ ‘ Glas Svobo-die” rabi? (To g. dopisniku drage' viol je v«t režemo m sicer “sosed izza plota’” je sledeče. tAfkia ste uh. kmetih in Vam po čreveisih foruli tedaj ni nekaj v redu, grete za plot, tam nekaj odložite kar seveda. preklicano smrdi in. to je Proletarec. Če bi figure olkolo te cumjet količkaj 'zlnačaja imele, /da bi eno, razumiitie le etnio pošteno in resnilčnioi besed» pisali, bi bilo ž njimi' mionabiti za shajati, a tako?! Prosimo Vas, oglejte si ljudi okoli “»osedla izza platal”, kak-šnji poišltehjia.ki so tam, potem si lahko tolmačite, da je .opravičen naslov “sosedi iziza plota”. Oni so škandal vsem- Slovenskemu časnikarstvu v Ameriki in s takimi se mi me metnim». Op. ur.) Da izraz o krvavi flifoi “sošeid izza plota.” primem», ni dvoma, posebno ko sem jim rielkdiaj zaupal, a-koprav ne veliko, vendar pa nekaj ; ali ko sem ž njimi partkrait v dotik» 'prišel iln- prislužkial njih sleparske in povsem Zap lohne pogovore, zgubil sem še eno malo zaupanje do njih, im ne sam» to, marveč so se mi pristav .ili v din» srda. Fej taka zlobno t in tako sleparenlje! Gabiti se mioma človeku, ko sliši take pogovore zaplotnikov in kaj še ko d o,prinaša j o lopovščino. Ali po pravici je rečemo., d!a kido/r nima sraimu truidi pošten ni in kidior pošten ni, j,e -— lopov. Ear se'm Vam pravzaprav namenil pisati g. urednik je sledei-oe>: Že večkiraft 'zadnje čase sem ,pri feel v kakem slovenskem salonu! ua Oemttre ave. s tem ali onim proletia rear jem skupaj ; seveda da senu jih pustil pri miru, sam» opazoval sem jik, kakor se opazuje ljudi katerim sie ne zaupa. Posted -ne čase postali s» nekam bolj 'Zgovorni, kar sem takoj opazil in to me j© napotil», da sem jim posvetil večjo pozornost. In res, kaka sebičnost raznih salonarjev, posebna prefriganost enega v katerega salonu setmi slišal že .marsikaj o njih medsebojnih klobasanj. Tako Vam zagotavljam g. u-rednilk, da je dlolpiis iiz 'Clevelanda s podpisom M. d. in piotem cela druga stran št, 97 produkt ohi-caiskih zaplotarjev. (Op. ur. Vemo, da se dopisi v dotičnrim stranišču kujejo. Dopisovalce, dva ali tri v številu, poznamo.) V tem salonu št. 611 se večkrat ’-'»'s vetu j e jo, kako in kaj se naj piše, Nekoga sem delo slišal, ki je Vas g. urednik v .miteHih imel, govoriti, rekel je : “Kaj jiim pa morate” — tto je Viam — “nič! Eidi-na oidpomioič je: ne odgovarjaj, samo piši; saj Kramje .zabiti, fcalkore šen je, me ve kaka: je stvar, .on veruje onemu, ki najbolj laže.” (Op. ur. To je žalibog resnica, toda Tjiudštva sprevidi komečn» ■pri čim da je in to se že sedaj vidi, klar nam je dovolj.) Potem je ta to in oni zopet drugo nasvetoval, a salonar jim je pa popravljal : ‘ ‘ Le tak», in videli bodete da bo prav. ’ ’ 'Tuidii sem nekoč slišal ravno tam idlrn, obedva zvijačnika, kako se ibodieitai proti Potolkarju na konvenciji postavila, kor se je poslednji izrekel proti Kržetu. Joj, fcakšnjo preglavico jim šele dela Blue islandska Zveza! Tega udarca pa 'kar preboleti remore jo. V prič.etiklu jim j;e bilo to ničla, a sedaj, ko se tiako lepo razvija, jim pa kair priseda. Ako pa katerega izmed teh ljudskih “o-srečevalcev ” vprašaš, ka.j ga Zveza toliko skrbi, se pa odreže: “Kaj ti veš, to je delavska stvar in mi smo tul, da zastopamo delavske .interese. ’ ’ (0|p. ur. Pre- kleti sleparji! Oni zastopajo interese svojega žepa in pa kje bi koga opeharili za kar imamo več kot preveč dokazil, a ljudski — delavski blagor in pa skrb sleparjev?! To se pač čudno strinja.) Pač. prava 'podrepna muha, sem si mislil. -Joža Zaveirtniik naijbrže “študiral” svoje grehe ali ga nameravajo ,pia kanali v “penzijon” posliati, ker ga ni videti, da bi bil tako navdušen kot nekdaj, razvem kadar ga imia pod kapo. takrat mu migljata ona dva ponarejena se- kaea. Mislil sem si že večkrat, da mogoče uprav radi tega sta tako “hudai” ker sta. ponarejena. Član društva “Slavija”. Cleveland, 0. v pasjih, dneh. Ciemjeni g. urednik: — Vem, 'da žle 'zabavljate,, ker vam nič me pišem, ko je vendar vsak dara toliko važnih novic v tem našem rokovnjaškem' Clevelandu, katere bi pač “pasate ” za prioib-čiitev v liistui. Cela stvar glede imo-jega molka jo bila do danes mefca-ikia zagonetka Vtaim, meni in idlru-giimi. Oe pa hiočiete, Idla bodete Vi z menoj zadovoljni, jaz pa z Vami in naročniki lista pa z obema potem spnavote te vrstice v predale našega lista in 'sicer dobesedno. Upaimi, da sem srčen» prijadral s tem dopisom m;a olbiali predalov “Glas1 Svobode”, za to poslušajte verno cenjeni sodrugi, Oldpirite o-či vi diragii pattenitiiramei in. visi drugi priljubljena čirtiaitielji širom A-merifce; pravil vam bodem kaj so pretresavali moji možgani od kar sem se zadnjič oglasil. Stvar se bode sicer razvlekla kakotr generalna «poved pri Ž. M. B., vendar to naj nikogar ne straši, ker čim daljše se stvar razvija, tem zanimivejša' je. Prvi teden : Premišljeval sem mtodrijiana, so-■cijaiisita 'pod kiapom, voditelja ir votisikovodjo, strica Zavrtnika. Ta čuidna prekla, ki je sicer zimama pod imenom “turnlska regla” je res svetovna uganka. Glejte! Toliko grdih dejanj in, početij ste mu predbaieivali, seveda tudi podprli s dokazil ara. vendar me odpre ust v zagovor ali odgovor. Vam se imiogolče to nič posebno čudno ne vidi, ker svoje glavno. trdite, da je vse resnica kar pišete in da neisniice stric “tumska regla” ne more utajiti. 'Seveda ko ue bi bilo vse kar ste o njem pisali, 'bi ta “regla” 'že davno pri sodišču za-reglada, todia do sedaj še ni in-memdla tudi me bo.-------- ¡Stvar šemi pa jaz preštudiral pionolnama drugače. Ko je ora pohajal po našem Clevelandu kakor sevaj podobno ,gospodjie : Jože izpod Kala. črn, .Stric-af-ste-nerod-ni, Pri miga., tieir koračno nek.da.jni I. tajnik Janezek .Med, tedaj je prvi trdil sledečo resnico.: Recimo, dia jaz trdim, da je bog v nebesih ali pa kjer si bodli, — niais>-pnotino pa se je “regla” pridušala, da miii lahko dokaže da ni boga. To smo- imeli “hec”. Ker pa je Zavert.nik kuštera člo vek mi je rekel,, da maj se postavim jaz na stališče in trldliimi, da ni boga, a on mi bo pa dokazal, idla bog jie. (Op. ur. Oslovska filozofija!) Vidite tako' lahko ora sedaj dokaže, da klar vi .pišete j e vse laž. krvava lialž, maščevanje in ue vem še kaj. Tega pa rai še storil, dia bi selbe 'zagovarjal iu zato mi je cela zadeva nekaka uganka. Kaj je tona j žnjim, ali ga jie 'nekdan ja modrost zapustila ali pa je prišel do 'Spoznanja dia je njegovo stališče grozna grmiadia huimlbuga. Pri tem premišljevanju se mii je ’prigodi!»' to, kair se je sv. Avguštinu, ko je premišljeval o sv. Trojici. Angel — pamieit — m,i je povedal, da prej morje pretočim kot pa “tluirrasiko regio ” pogrnn-ta.m im ziato 'sem prenehal z oa-dal traiim uigi,banjem. Drugi tedera,: 'Sem premišljeval pametne predloge nekega maroldlneiga viteza, ki jie svoje pri “turnskii reigli” skr-pucane ideje razvijal v “Glasilu”. All riight, sem dejtal in mu po viteško1 salutdraal'. 'S takimi rečmi ,se jaz. tudi stirinjiami. Počasi biodloi viteizdi zopet prirappotali z meča v rolkah im se shajali' na fcon-ciliih sredtojoga veka. Ta je pa prava, ta pa ¡ta! Živijo raarodni viteiz! Pohvale vreden je tudi ta predlog: Bolniškim podporam se naj “'puBča”, .ali po viteško povedano, nekoliko ščilptoe. Le žal, da se ne pove s čim se bo ščilpialo, z mrzlimi ali razbeljenimi kleščami, ali z nalašč za to pripravljenimi šči-palniciaimii. Ker stvar mi jasna,, bi se piripoiročalio šcipaltoo niatezailnu-co. kjieir bi se ob einem matiezavalo in šeipallo — praiv po turiško. 0 joj. joj! kedio bo pa Ščipalec, ali po istalroveško' rečeno — rabelj? Nekateri mlanj razumni rojaki pa pravijo dia se bode ščipalo z miolšnjilčfcoim v roki. če je pa to prava smisel, poltem' pa jaz popravljam oni predlog v tem smislu. če že ščiprae .ali odšeipne od prvih dni bolniške podipore, tedaj bi rekel, dia bi bilo grdo, oidščip-raiiti samo glavo. Poglejte! Hudobni isvet šeipljie ušesa in repe psom in mačkami, nikdar pa ne glave1. Vse bi se nam smejal»', če bi od-Ščipalli sam», glave, zato1 ipa jaz predlagam, da se oidšči.pirae še rep, talko da ne bo nihče vedel, kaka zver ali iždfval je to. Ker simio ziagalzili že tako daleč, da nimamo, m® glave,, ne repia ali ne začetka niti konca in ker boido rojaki v strahu kam bodo vtaktni-li bolniški idlelnar od minogolštevil-niih člianov, naj izulsmilj.erajia takoj odstranimo ta smrtonosni strah s pregoivoroimi: .Strah je na sredi vol tel, oikrog kraja ga pa nič ini. Začetek in konec bolniške pod*-pore sta tedaj odščipujeraa — ni jih več. V sreidimo strahu v podobi vreče — blagajlrae, zavrtajmo luknjo in cel strah v podobi denarja zgine kiot klafna ali živo srelbro, kedla.r ga nia zemljo zliješ. Tretji tecUen: ¡Sem se poidlal pra.znega žepa in praznega želodca k svojjemu najboljšemu, prijatelj» Švigašvagi ma botri njo. Tam smo ga. žehtali, kakor nai kakem banketu ali pa go-doivamja, izza Ičasa, ko je še bodila spievati vedno žejinia, rarajka ‘‘Sava”. E, tam sem sie ga večkrat m.a>-srkial, ;klo šemi rjul v temni .rao1»! pod kakim olkraioml, dokler niso domači goivoidainici privalili sodček jefimenovea. Oh kje so ¡časi, oh, kje je želieznia energija muzikanta Stric-iail’-ste-neroiien Prim-gia? Dia, da, ora se je raizuimiel na ta posel; note mi je porinil v roke, pa zarenčal: Glej v note in kokodajslkiaij kiot petelin, — Oh, to so bili časi! Na Ibotroivaraju sem obrezoval šunko, jel in pil. Peli simio, dia je bilo veselje — “ah — ne grem domov, rate grem domov, sem žejen prav mo.čno.”, smo pa vedno ponavljali;. Dia v resnici lepo srno se imeli iSaimio oče Šivdgiašvaga je odpiral!. usía 'kakor žaba. Renčal je kakor kosmatinec v brlogu; skakal je do stropa im se vrtel kakor star kolovrat. Iz tega, veselja raíais predrami priletna ženica, huda kot hren, jezična kiot klepete e vrh jablane, la-¡kciminia kot voilk in silovita kot lev. Zadajala je: Tomaj tak si ti Šviigiaišlvaga;? Dereš se kot zver, žreš kiot volk, zalivaš »e kiot goba in to' vse z mojim denarjem. Danes 'botruješ, vlačiš ljudi in jih nianajiiš. (Nía ižemitnini jie bilo ravno talk» žrl sii in se drl, da si potem tri dni ua mietllo' piskal m Urha na pomioč klical. Nič se ne ’zmdniš kedaj ‘boš plačal za ženito-vianje amipalk samo, botruješ, žreš in piješ. ¡S tisto tvojo 'doto ni nič. Je railhlče molče, 'kar plačaj, 'kar si dolžan, pa doto za se prihrani. ISlram mie je biilo. Šel sem im ni-kdiair ne grem več jest in pit ma račun —- dote. Četrti' tedien.: 'Sami 'zasledoval lopove, ki se mod nami tako hitro- množe kot gobe' po deizju. Cujite in strmito, kiake vrštie lopovi so dobe mod nami izobraženima 'čitalničarji ! Pred' letom draii je nekdo ukradel, iz čitalnice sliko g. Ant. B. in na njeno mesit» postavil “sv,” sliko; Kristusa ma križu. Sedaij pa jie nekdo iz ti,stih prostorov ukral stensko, uro,. 'Ko bi pa ta vrag tatinski vsiai klaikio “soap bofos»” n,a steno pribil pia teidi tega ni storil. Vsa hvalila pia gre Jožetu izpod Kala, on je tato nia/ zelo fin način v lovil in zato miui častita njegov. Nonamicus. POSLANO.*) Vsim onimi, !kd ,se »podtikajo ob me iin mi predibacivajo v javnosti ali skrivoma, ida sem jih jaz ovadil' pri tozadevnih ofolastvih, da skrivoma pivo, žganje in druge likerje točijo, naznanjam tern potom v javnosti, da sem nedolžen, da nisem tak nesramnež in ovaduh, za fcakoršneiga m,e rišejo in da jih j,e .popolnoma druga oseba ovadila za “ronanje Iblind piga”. Če Ste bili strogo kaznovani ni moja krivda in iščite si pravega krivca. Vsakteri ki se drzne, m a ta način mojo oseb» in značaj blatili bo- pirosekuitiran .— to Vam povem. — Raje premislite ka!j govorite. Keido' Vas je pa tožil 'pred dveimi leti? — Nemara tudi jaz? Tora j ne sovražite onega, ki Vam. je pravi prijatelj temveč o-nega, ki vam' v resnici škoduje. V prihodnje pa premislite škom bodete občevali. Da ste mi zdravi! Karol Zgonc. Ohisholm, Minn. 2. junija 1909. *) Za vsebino mi n,e uredništvii, ne upravništvo odgovorno. Krist ir| rim. kat. cerkev. Pričnite s hranilno vlogo pri nas. Mi plačamo obresti od i. julija za vse svote, depo-sitirane do 12. julija. 3% obresti. Industrial Savings Bank 652 Blue Island Ave. Odprto od 6 do 8 večer vsako soboto večer. Predrzna tatvina na dunajski pošti. Dtne 1). t. mi. ob % ha 4 popoldne je bila izvršena pri poštnem Uiraldiu na, Duma ju, Mdnoriitiem-iplatz prteidlrzna in velikanska tak vinal. Ko jie bil uradnik poklican od šaltarj a k telef onu in se potem povrnil nazaj, mm je med tem časom: izginili» 119 bankovcev po 1000 K, tedlaj 119.000 kron. Poštna u.piraiva je obljubila onemu, ki bi podal tiake podatke, vsled katerih bi se prililo storilcu na slad, 1000 K nagrade. Od- 'zaplenjenega denarja pa bodle -dala poštna u-prava 10% nagrade, a si za razde - V. ZAKRAMENTI. (Nadaljevanje.) Spoved, fcakonšuo poznamo- -danes — je uvedla rim. kat. cerkev iz zelo za njo dobrega namena. Terorizem, katerega občuti vsaka verna duša v spovednicah je velike važnosti za rimsko cerkev. To se je že večkrat pokazalo, ne samo domia v stari domovini temveč tudi tukaj v Ameriki1. Kaj si upa vse duhovščina v spovednicah je nekaj nezaslišanega. Pri spovedi navadno- duhovni -dobe vse potrebne informacije; tam slišijo kaj se govori v njihovi fari, zvedo kako se ljudstvo giblje, zvedo za vsako stopinjo napredka, katerega že v spovednici zadušijo. Zabito ljudstvo, neumna živina se da vračati prekanjenemu volku. Terorizem- v spovednici je držal narode v temi in v farskih okovih. Spoved je ovirala dolgo časa napredek — toda ta spoved — se nagiblje koncu. Svet se zaveda in dandanes se spovedujejo le še stare 'ženice in verski fanatiki. INa strani 403 čitamo: Ista (pokora) je doktrina........kate- re ne more nobena čl-oveška moč, četudi bi imela- voljo impozirati nad človeški rod.” Kako nevednega se dela zopet g. kardinal. Ali ni še nikoli čital rimsko zgodovino? Zdi se kakor da bi pozabil, da je Rim imel moč in voljo vpeljati nove, lastne doktrine, ki so nekr-ščanske, ravno tako nekrščanske kot jie ta- dokrina — pokora. Ke-do je vpeljal doktrin*1, kot: vica, celibat, brezm-adetžmo spočetje in celo doktrino iz leta 1870, da je papež nezmotljiv, med tem, ko se je 1870 let trdilo, da edino cerkev je nezmotljiva-. Vse to sem že dokazal, da je le rimska, iznajdba ne pa sv. pisemska ali krščanska doktrina. če pa je Rim vse te doktrine vpeljal' kot del svoje vere in nauka ali ni tedaj mogoče, -da se je s pokoro ravno isto zgodilo? Se ve da! Na strani 416 najdemo sledeče: “Najboljši izmed nas, nismo kar bi morali biti, -če pomislimo kake milosti sprejemamo. In če iščete svetohlinsko govoreče hipokrate, ali kolosalne krivoprisežnike in besedolomlilee ali zarotnike, če iščete sistematično razuzdanost ali prej premišljeno nasilje med onimi, ki večkrat obiskujejo spovednice, je vaš trud zastojn.” Rex E. Doyl pravi na to: “čudno! A-li vendar g. kardinal misli, . da smo vsi ljudje na svetu bedaki in duševni slepci? Ali more kedo vr-jeti temu kardinalovemu zatrjevanju? Nikakor ne! Ljudje ali no veste iz lastne skušnje, da ima Rimi pripadnike, vernike in duhovne, ki so na tehtnici pravice tako lahki, kakor gosje pero? V dokaz za to vam- lahko navedem resnični -dogodek, ki se je zvršil v tem okraju- in lahko z mirno dušo rečem, -da g. kardinal pošteno laže. Pokažem vam še danes lahko moža (katerega osebno poznam in sem ž njim že večkrat govoril), ki je ubil tri ljudi, -ki je in še vedno trdi, da je dober rimski katoličan im -da igre večkrat (k spovedi in sprejema s-v. obhajilo. Edino to deistvo pobija kardinalovo zatrjevanje, navedel bi pa še lahko stotine -drugih in maniši-h takovih in drugih dogodkov. Poglejte samo ma Patricka Grow, ki je na ■dobro izdelani načrt ukradel Edvardi Cudahy-ovega sina, dobil ■$25,000 odkupnine in potem šel k spovedi, -dobil od duhovna duhovniško obleko in z duhovniško (rim. kat.) pomočjo srečno pobegnil v Južno Afriko. Poglejte na skrbno pripravljene načrte morilcev predsednika Abrahama Lincoln. Secret Service Reporti pa .kažejo, -da vs-i zarotniki so bili izobraženi rimokatoličani. Isti spričujejo kriminalni akti v zadevi umora Lincolna proti morilcem. Poglejte na famozno “gun powder” zaroto, ki je nameravala samo z enim prižigom raznesti angleški parlament. Zarotniki so bili tudi rimokatoličani. Poglejte na tisoče in tisoče umorov, katere je doprinesla rimska inkvizicija po svojih inkvizatorjih kot so n. pr. papež Pij IV., kardinal Alek-sandrino, papež Klement VIII. in drugi. No, in ali je še kedo, da bi verjel kar kardinal Gibbons zatrjuje? Mogoče pa g. kardinal misli, da ne vemo brati in samostojno ‘misliti, ampak moti se, ker vs.aj nekaj nas -če ne že vsi, lahko vidimo, kakšen hipokrat je.” Tukaj je par sv. pisemskih 0-por, katere Rim navaja, -hoteč dokazati, da ima pravico grehe odpuščati in dajati pokoro. Mat. 18-18. “Resnično vam povem, karkoli zavežete na zemlji, bo zavezano v nebesih: in kar koli odvežete na zemlji, bo odvezano tudi v nebesih.” Janez 20-21. “Potem jim je zopet rekel Jezus-, mir z vami: Kakor je mene poslal moj Oče, ravno tako vas jaz pošlj-em.” V. 22. “In ko je tako reke!, je ■dahnil nad nje in jim rekel, Prejmite sv. Duha.” (V. i23. “Kateremu odpustite ¡grehe, so mu odpuščeni itd.” INa podlagi teh sv. pisemskih rekov skuša Rim' dokazati pokoro, spoved, duhovniško nasledni-štvo po apostolih, in moč za odpuščanje grehov itd. Vprašanje pa je: Ali je Krist res tako inis1-lil? Zatoraj skušajmo to .analizirati. -Recimo, da je res Krist -dal a-postolom oblast grehe odpuščati, ali je pa s tem tudi rečeno, da je dal isto oblast duhovnikom? Gotovo ne. Ko bi Krist rekel: Kateremu koli vi in vaši nasledniki grehe odpustite, so mu odpuščeni, ipotem bi lahko rim. kat. -cerkev in tudi druge katoliške cerkve i-mele oblast po svojih duhovnikih dajati odvezo, tako pa ne, ker Krist je 'dal to oblast samo apostolom in ne njihovim naslednikom. In poleg vsega tega pa niso duhovni nasledniki apostolov, vkljub temu, da oni tako trde, to pa že radi tega, ker v sv. pismu nikjer ne najdemo take avtoritete, ki se bi dala tolmačiti za direktno referenco taki možnosti. Dokazano je in tako govori katoliška zgodovina, da Krist ni ustanovil R-imsko-katoliške -cerkve in da ‘Peter ni bil njen prvi papež, kakor namreč trdi rim. kat. cerkev in kakor morajo njeni verniki verovati. Krist in -Peter še nista -nikoli Rima videla. V Petrovi ■dobi še sploh papežev ni bilo in rimske cerkve tudi ne. Vendar 'zgodovina kaže, da prvi katoliški vern-iki v Rimu so imeli svoje sho-ide v podzemskih jamah, Katakombah imenovanih, in niso imeli nobenih cerkva, ker paganski -duh, ki je vladal skoro po vsem rimskem cesarstva je hudo preganjal kristjane. Zato so imeli vse isvoje zbore v skrivnih jamah. Bili so nekaka skrivna družba, kakor so bili pred 25 leti anarhisti. Vseeno pa, za rimsko cerkev, kot separatno cerkev se ni znalo, do par stoletij po Kristusovem in Petrovem času. Rimska škofija, to je res, je bila ena prvih cerkva, ravno tako kakor druge v Anbi-johu, ¡Carigradu, Aleksandriji itd. Grška cerkev, kakor tudi eerkev “svete dežele” ima večjo pravico lastiti si apostolsko vrhovništvo in nasledništvo kot pa Rim. Prvih par stoletij po Kristusu so bile vse te škofije in cerkve (papeža še takrat ni bilo) zjedinjene za skupni smoter: razširjati krist- janstvo in nobena ni imela- kake vrhovne oblasti čez drugo. Kasneje je Rim z gorečo -željo po vladanju stopil na plan in zahteval, da se mu vse -druge škofije podvržejo. Edino rimska fizična pozicija in centralizirane okolšeine in .pogoji so ji pomogli, da se je postavila na načelno mesto nad drugimi cerkvami. Prvi naval -njene prosperitete je bil začetek boja za obstanek in nadvlado in sedaj pa zatrjuje, da je nezmotljiva, trdi, da je edina naslednica Petrove cerkve. Dokazuje na s-eidem načinov, da je le edino ona prava nezmotljiva1 cerkev, katere .eksistenca- se da dokazati Idoli -do prvega rimskega papeža — apostola Petra. iPrvih stoletij pa ni bilo papežev, bili so samo škofje, kakor mno to že prej omenili, če pa ke-,do tega ne vrjame, pa naj čita popolno zgodovino prvih osemsto-letij po Kristusu in videl bo, da je tako. S tem 'je dokazano, da -duhovščina nima nobene oblasti od Kri-ista, da bi odpuščala grehe in da duhovni niso namestniki apostolov. Sedaj pa poglejmo na kaj se »almaišaj» one, gtoiri omenjeu-e isv. pi semske kvotacije In kaj je njihova prava razlaga. 1. Rim celo, ne tolmači gornjih sv. pisemskih rekov literarno, ker ako hi, potem' bi njeni duhovni odpuščali in zavezavali grehe brez razločka, kar pa tega ne store. 2. Niti ene besede, da niti na- migljaja. ne najdemo v teh rekih, ki bi kazale na spoved ali pokoro -kot potrebna faktorja za odpuščanje grehov. Rim je spoved sa-nnoob-lastno uvedel. 3 V bibliji nikjer -ne najdemo, kje inkedaj so apostolji rabili ali se pa posluževali oblasti za odpuščanje -grehov. 4. Nobenega tribunala ali navade za. odpuščanje grehov ni postavljene od apostoljev, kar seveda bi prav gotovo storili, ako bi jim Krist v taki luči povedal oziroma zahteval. Sedaj pa še eno, če bi Krist ali apostolji ustanovili kaj tacega kot spoved in odvezo ¡po duhovniku, ali se ne bi taka odredba razširila tudi po vseh od-icepkih kristjanske vere oziroma sekcijah novega testamenta.. Prav gotovo, i-n vkljub vsemu temu pa ne zinejo ene same besedice o kaki taki navadi ali odredbi in na podlagi tega se da. sklepati, da take- oblasti ni pripoznaval ne '.Krist in ne apostoli. 5. Sledeče pa. najdemo v sv. pismu: Krist je poslal svoje apo-stoije, da uče vse človeštvo. Podaril jim je sv. Duha in rekel: “Kateregakoli grebe odpustite, bodejo -odpuščani; in kateregakoli grebe pai pridržite, bodo pridržani.” Poslal jih je med svet, -da spremene navade starega testamenta v navade novega testamenta in to naj store s tem, da ozna-nu jej o novo vero. S tem, da so oznanjevali novo vero, so spremenili staro postavo žrtvovanja za grebe v krst ; isti so zamenjali stare, judovske šege in navade z onimi lažjimi, katere je učil Krist; učili so človeštvo, da jeden druzega ljubi kot samega sebe in da jeden. druzemu odpusti; zapovedovali so da se vzdrže mesa žrtvovanega malikom; kleli so kristjane, da se vzdrže malikovalstva, prostituštva in lakomnosti ipo zlatu; opustili so mnoge -stare obrede in zakone in postavili nove, za katere so mislili za potrebne. da se postavi trden, temelj kristjanstvu. Na ta način je Krist tolmačil srornje reke in t,ako so delali tudi apostolji, imeli so ¡pravico odpuščati in zavezavati stare ■in ruove obrede, ter vse potrebno ukreniti, kar bi dalo trdnejšo podlago njegovi cerkvi. (Dalje prihodnjič.) TARIF IN DAVEK. Ali ste opazili in še opazujete, kako lepo naš finančni sistem deluje? V Washingtonu “fiksajo” tarife in davek. Politikarji, ki fiksajo tarife in nalagajo davek so ona gospoda, katere mi volilci pošlemu v Washington, in -katere u-lovejtrusti potem, ko so že v Was-himgtonu. Ali ste že kedaj opazili različne transakcije v tej skupini privatno lastova-aih ljudskih reprezentantov ? Nobena težava ni poznati te posameznike, pa potem naj bodejo isti republikanci ali demokrati, vse se z lahkoto pozna. -Od Bai-ley-a doli do Aldrich-a, ker vse, vse, tudi njih duše in Itelesa, hlače in -možgane, vest in jezik laste •korporacije. 'Samo po jedni mali, skoro bi rekel neznatni stvari se [jih lahko spozna. Ali ste -že ikedlaj opazili, idia ke-darse j,e govorilo o eolnini na'kakem predmetu izdelanem od trusta, 'da so1 bili ti od trustov lasto-vani gospodje ved-no za to, da se šolnina zviša, in da vsled tega poviška plača navaden .delavec, vo-lilee nekoliko več za blago? In ali ste tudi opazili, da kedar se je šlo, da bi se razpisal davek na čisti dobiček korporacij, so ti od trusta lastovani gospodje zastavili vse moči, da se naložitev davka prepreči ali vsaj znatno žniža, češ, korporacije katere nas laste naj manj plačajo? Če pa niste opazili, da so ti ljudski (?) reprezentanti vedno skušali zvišati -ceno, blagu in živilom, katere mora delavec vsak dan rabiti in kupiti in če niste 0-pazili, -kako se ti zastopniki potegujejo za korporacijske koristi, kedar se gre za znižanje davka na čisti dobiček in imetje korporacij, potem -ste v resnici slepci, poleg zdravih oči. Volilci! Vi pošlete te može v Washington, skrbite in se mučite, da dope mastne plače in zaslužke, še posevej jim plačujete voznino in -za čas, k.i ga potrošc z vožno, plačate jim, da si uposli-jo svoje privatne tajnike, da ni treba njimi delati, plačate pa še za veliko drugih- stvari, o katerih še niti sanjati -ne, to vse pa plačate za to, da. bi vas tam pri vladi zastopali. Ali to store? .... Nikakor ne! Famozni Arehbol-dovi depozitni certifikati, ki včasih presegajo petkrat toliko kot pa od ljudstva plačana dnevnina, voznina in drugo ima upliv pri teh gospodih, sosebno takrat, ’kedar je na dnevnem redu glasovanje in obdače-nje oziroma upelja-va novih davkov ,in naklad. Takrat ti depozitni certifikati pre-vagajo glasovalcev glas in glaso-valčevo plačo. * Ti možje so predrzni dovolj, da se na isti dan in v.,eni (sapi javno bore za nižji davek na čisti dohodek 'kakega nadkapitaiiziranega trusta. in višji davek na najcenejše navadne nogavice, ki jih nosijo le revni sloji človeške ¡družbe. Gotovo ti ljudje imajo korajžo pokazati svojo nepoštenost! Kadar citate časnike in v njih vidite, da se namerava razpisati davek na, malega posestnika, ali ste opazili, kako se meščanski — kapitalistični — časopisi potegujejo za to obdačenje? Kaj ne, vse zgleda, 'kakor da bi bilo pravično in umestno obdačiti malega trgovca, obrtnika ali malega posestnika. , Ko pa čita te o oibdiačienju velikih korporacij, tedaj je na dnevnem redu huronsko vpitje: Glejte, obdačiti hočejo imetje, ki je zadolženo in reprenzetira dolg. Kaka je to postava ! Tu v Združenih državah imamp zelo istrogo postavo, ki predpisuje strogo kazen za vsacega državnega preiskovalca ali agenta, ki bi izdal skrivnost o tem kar je dognal v preiskavi premoženja kake korporacije, ki se je llotela izognita ¡diaivikiu. Če 'kaka revna šivilja pride sem iz istarega kraja in pripelje s seboj par kovčegov obleke, takrat se državni agenti ne drže po zakonu predpisane molčečnosti. Vso obleko poniečejo iz kovčega v pričo drugih ljudi in mora plačati naj višjo colninto. Ona, bi tudi lahko rekla: “Ta obleka reprenzeritira moj dolg. Za> to obleko dolgujem; prosim ne obdačite dolga.” Toda vse to ji ne bi popolnoma nič pomagalo. Plačati bi morala colnino, povrhu tega še veliko kazen. 'S korporacijami je drugače. Da se izognejo davku, eolnini in nakladanj, imajo v rokah pravico sodne prepovedi (injunction.). S tem vise dosežejo. S tem injumetionomi so toliko dosegli, da za,nje ne velja oni zakon, o držanju tajnosti glede rezultata preiskovanja korporacijskega premoženja. Oni zakon je bil na nodlaigi in-junctiona popravljen tako, da se glasi sedaj: Section 7., Smatra .se za prestopek, če 'katere državni u-radnik objavi “na kateri koli način” informacijo, katero dobi o korporacijah, izvzemši, ,če mu ta,-ko dovoli predsednik. Ali veste, kaj to- pomeni? To pomenja,, da tr.usti imajo predsednika v svojih rokah. Najprej ga imenujejo in potem laste in zato1 je zelo primerno in dobro, če imajo tako postavo, ki jim daje neomajeno cenzuro n,ad državnimi uradniki njihovimi kretnjami in poslovanjem. Na primer, če bi imel Steel trust tekmeca ali nasprotnika, potem ima predsednik, ki je last Steel trust, pravico jamic e no po zakonu povedati svojemu bo.su, to je Steel traistu, skrivnost njegovih nasprotnikov, to je vlade, kedar se gre za obdačenje trustovega premoženja. In če bi Standard Oil trust i-mel laikovega vladnega nasprotnika, se bi lahko isto zgodilo kakor gori omenjeno. Kaj ne, res lep sistem imamo v tej svobodni deželi; in zato se ni treba čuditi, a.ko bogatini vedno več bogastva ma kuip spravljajo in če mali podjetniki in delavci blodijo do kolen v blatu.------ Ponareiena oporoka. Rui/liinipe-štansko kazensko sodišče je zaplenilo premoženje 'posestnika Wo-hla, kateri je 1. 1899 ¡podedoval po svojem stricu 7 milijonov K. Dokazalo se je namreč, da je bili oporoka, v katenej se jie ,zapušča! o 12 milijonov, ponarejena. Proti Wohlu, bi se mudi baje v Karlovih varih, je izdalo sodišče zaporno povelje. "Vsak slovenski delavec mora citati “Glas Svobode!” Delavec je opravičen do vsega produkta, kar ga sam producira. ilitev pridrži sama pravico. is-Ali ste že obnovili naročnino na “Glas Svobode”? Blagovolite to takoj storiti, ako želite da se Vam list redno pošilja! Večina slovenskih krčmarjev v La Salle, 111. toči PERU PIVO. PERU BEER COMPANV, Pilil, III. Podpirajte krajevno obrt! Kašparjeva Državna Banka, ----vogal Blue Island Ave. & 19. ul.- VLOGE 82,500,000.00 GLAVNICA . $200,000.00 PREBITEK . . $100,000.00 » sv Prva in editio češko državna banka v Chloagi. Plačuje po 3% od vloženega denarja na obresti, imamo tudi hranilne predale. Pošiljamo denar na vse dele sveta; prodajamo šifkarte in posojujemo denar na posestva in zavarovalne police. 1 U3 o o m > 1 rt 22 N >C/1 • vH OJ >u C >u <-G • v—1 at >w v- 2 < • •—, D C bio o -»-> ud o «-S > e 22 • > 1/5 rt C rt > 589 West 18th St, nasproti Jv^'moGRAr C. S. A, imm V TISKU JE ZANIMIVA KNJIGA: Krvava noč v Ljubljani. Zgodovinska narodna drama s petjem v štirih dejanjih. V isti knjigi bode tudi povest iz življenja ameriških Slovencev: NAJDENO SRCE. Cena knjigi 40c- zastari kraj K 2.00 — sprejemajo se tudi avstrijske znamke. Naroča se pri “CLEVELANDSKA AMERIKA”, 6179 St. Clair Ave. in JACOB HOČEVAR, 863 E. 73. St., N. E., Cleveland, O —■ ATLAS BREWING CO. sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. | LAQER | MAGNET | ORANAT | Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. Ne trpite radi sramožljivosti. Ko se lahko ozdravite zanesljivo v kratkem času. Vse bolezni, možkih, ženskih in otrok ozdravimo gotovo hitro in zanesljivo, Za-strupljenje krvi, plučne in prsne ter očesne bolezni, nadalje revmatizem, ledvice kakor tudi vse tajne bolezni. Zdravniki, specijalisti, uradujejo celi dan in zvečer. Pridite si po nasvet C.G.Fonček, že 22 let lekarnar * 586 S. Centre Ave. vogal 18. ceste. Velika zaloga evropskih zdravil, recepti zdrav p niliov se hitro in točno izvršujejo. V zalogi imamoi tudi razne zelišča in korenine. Pošiljamo denar v domovino po ameriškim poštnem povzetju, prodajamo tudi šifkarte