PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 240 (14.331)
Trst, petek, 16. oktobra 1992
Zaradi napovedi mehanizma, s katerim naj bi jim določali domnevni zaslužek
Razjarjeni trgovci in obrtniki bodo ta mesec protestirali v Rimu
Prijavljeni dohodek ne bo smel biti manjši od povprečnega uslužbenčevega dohodka Finančni minister Goria jim obljublja, da bo vlada upoštevala njihove protipredloge
RIM - Potem ko so od Amatove vlade nekaj vendarle izborili, bodo sindikati CGIL, CISL in UIL te dni močno pritisnili na parlamentarne skupine, da dosežejo še dodatno ublažitev ukrepov za odpravo državnega primanjkljaja. Ponovne vsedržavne splošne stavke ne omenjajo, toda drugi ponedeljek, 26. oktobra, bo sredi Rima spet vroče, tokrat zaradi protestnih manifestacij, ki jih napovedujejo stanovske organizacije trgovcev in obrtnikov zaradi napovedane uvedbe mehanizma »minimum tax« za določanje njihovih domnevnih dohodkov.
Osrednja državna oblast se od zedinjenja Italije sem še ni nikoli dotaknila teh stanov, zdaj pa se je tudi pod pritiskom milijonov ljudi v podrejenem delovnem razmerju, ki do zadnje pare plačujejo davke, odločila, da naredi red: trgovci in obrtniki (a tudi drugi vršilci samostojnih poklicev) bodo morali sami izračunati lastni dohodek in ustrezni davek nanj, pri čemer se bodo naslonili na gotove parametre in vsekakor na načelo, da ne more biti njihov dohodek nižji od uslužbenčevega dohodka oziroma od povprečne-
ga dohodka odvisnega delavca. Domnevni letni dohodek odvetnika so tako določili pri 50 milijonih lir, dohodek kmetijskega izvedenca pri 32 milijonih, avtoprevoznika pri 31 milijonih, samostojnega trgovca brez uslužbencev pri 24 milijonih, trgovca z uslužbenci pri 29 milijonih itd. S tem naj bi prišlo na dan leta 1993 za 11.000 milijard lir dohodkov, davki nanje pa bi nanesli državni blagajni, kot računa proračunski minister Franco Reviglio, 7.000 milijard lir davkov.
Vse te zneske bo mogoče v gotovih okoliščinah za 10 do 20 odstotkov znižati, tudi sicer pa finančni minister Giovanni Goria (Telefoto AP) izrecno vabi prizadete, naj mu postrežejo s tvornimi protipredlogi, ki jih bo vlada gotovo primerno upoštevala.
Toda trgovci in obrtniki so vzrojili in nemudoma najavili zaporo z vsedržavno demonstracijo. Ne samo, (ne)prikrito celo grozijo z odpusti delovne sile, češ da je ne bo mogoče več vzdrževati, pa tudi s tem, da bodo prisiljeni delati na črno... Pri tem je še najbolj zaskrbljujoča okoliščina, da vsega krivijo osrednje sindikate in preko njih ves podrejeni delovni svet. To pa je nevarno.
Slovenija je uvedla carine za blago iz Hrvaške
LJUBLJANA — Slovenska vlada je včeraj uvedla carine za uvoz blaga iz Hrvaške, s čimer so se dajatve za uvoz blaga iz te države izenačile z dajatvami na uvoz iz vseh drugih držav. Ta ukrep je slovenska vlada sprejela potem, ko je hrvaška vlada sporočila, da hrvaški Sabor ne misli ratificirati sporazuma o gospodarskem sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško, ki je predvideval brezcarinsko trgovanje med obema državama. Sicer pa je hrvaška vlada že pred tem uvedla uvozne dajatve na blago, ki ga uvažajo na Hrvaško iz Slovenije.
Kljub temu je nenavadno, da se je vlada za tak korak odločila po uspešnih pogovorih med Tudjmanom in Kučanom, ki so napovedali tudi ustreznejše rešitve na področju gospodarskih odnosov med obema državama. Navsezadnje so nekateri gospodarstveniki v Sloveniji opozarjali, da Sloveniji ne bi bilo treba za vsako ceno tekmovati s hrvaško z uvajanjem omejitev pri medsebojnem trgovanju.(NIA)
Craxi noče prepustiti krmila PSI
RIM — Socialistični tajnik Betti-no Craxi se je včeraj udeležil srečanja s senatorji PSI in ob tej priložnosti ponovno poudaril, da nima namena odstopiti in prepustiti nekomu drugemu krmilo stranke.
V svojem odgovoru na kritike nekaterih vodilnih mož v stranki je Craxi dejal, da gre najbrž za pomoto- »Ostajam trdno na svojem mestu, moje tajništvo uživa podporo velike večine stranke, trenutno pa si prizadevam, da bi po eni strani prenovil PSI, kar je nujno potrebno, po drugi Pa, da bi prispeval k premostitvi politične, gospodarske in družbene krize, v katero je zabredla Italija.« Craxi je še dejal, da se popolnoma zaveda velike odgovornosti, ki je na Ujem in da torej mora narediti to, kar čuti kot svojo dolžnost.
Tajnik PSI pa je v svoji polemiki s strankarskimi nasprotniki, ki me-nijo, da treba zamenjati vodstvo shanke in da do tega mora priti še Pred upravnimi volitvami v Varese-to in v Monzi, še dejal, da je ta povezava očitno iz trte izvita, saj je kriza PSI v obeh pokrajinah odvisna °d dejstev, ki jih ni mogoče pripisali vodstvu stranke. Kar zadeva zasedanje direkcije pa je Craxi mnenja, da so odložitvi vsi pripisali prevelik
Pomen.
Neposredno pred začetkom skup-Scine socialističnih senatorjev se je draxi še enkrat vrnil k polemiki s fvojimi nasprotniki v stranki: »Kdor d°če storiti vse takoj, to samo obljublja, a ne izvede, ali pa obljube Uresniči slabo in pomanjkljivo.« iJejstvo je, da je PSI stranka, ki jo je treba spremeniti in prenoviti, zato Pa je potrebna politična volja in so Potrebni ljudje. Za sedaj je v stranki to dokaj zmedena razprava in zato, Pravi Craxi, bom moral spet vzeti Pobudo v svoje roke in razčistiti n°tranji položaj. Moral bom tudi sestaviti večino, ki naj popelje stranko d° kongresa, za kar pa so potrebni tohnični roki.
Dramatične napovedi o žrtvah zaradi zime v Bosni in Hercegovini
Zapleti z umikom letal iz Banja Luke Stopnjuje se srbski napad na Gradačac
LJUBLJANA Čeprav so nekateri poročevalci včeraj opoldne že optimistično opozarjali, da v Bosni in Hercegovini že nekaj dni ni bilo hujših spopadov, so proti večeru spet prihajala poročila o srditem nadaljevanju spopadov na več različnih območjih te republike. Najhuje je bilo spet v Gradač-cu, ki je bil sicer zavit v meglo. Srbske sile so napadale ne glede na opozorila, da grozi nevarnost zastrupitve okolja s strupenimi snovmi iz cistern, ki so jih v Gra-dačcu in okolici razpostavili bo-sansko-hercegovski branilci. Več napadov je bilo včeraj usmerjenih tudi na Maglaj, Brčko, Tuzlo, na del Čapljine in na druge kraje v Bosanski Posavini. S topovi so obstreljevali tudi več muslimanskih vasi v okolici Brčkega. V Sarajevu pa so srbske enote poskušale s pehotnimi napadi povezati dve nase-
lji, ki sta pod srbsko kontrolo -Stub in Ilidžo.
Položaj v Bosni in Hercegovini bo danes tudi ena izmed tem na izrednem vrhu držav Evropske skupnosti. Britanski predsednik Major je že poslal vsem predsednikom vlad Evropske skupnosti posebno pismo, v katerem jih opozarja, da bi na območju nekdanje Jugoslavije to zimo lahko umrlo nekaj stotisoč ljudi in poziva na bolj usklajeno in intenzivno humanitarno pomoč. Skrajno pesimistično oceno socialnega položaja ljudi v Bosni in Hercegovini, je včeraj v intervjuju za agencijo Reuter izrekel tudi namestnik poveljnika enot OZN za območje nekdanje Jugoslavije general Thorn-berry. General se boji, da več de-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI Sarajevčani se že pripravljajo na zimo	(Telefoto AP)
Zaradi dramatičnega pomanjkanja elektrike v Dalmaciji
Hrvaška nuklearka na Jadranu?
Radioaktivna para iz JE Ingalina v Litvi
VILNIUS — Včeraj so ustavili obratovanje drugega reaktorja jedrske elektrarne v litovski Ingalini nedaleč gd beloruske meje. Direktor elektrarne Viktor Ševaldin je sporočil, da je prišlo do okvare, ki je povzročila uhajanje kakih 150 litrov radioaktivne pare. Tehniki so izklopili drugi reaktor, ki ga bodo ponovno pognali čez pet dni, ko bodo ugotovili napako in odpravili morebitne posledice. Ševaldin je navedel, da je okvara minimalna in da so o vsem že obvestili mednarodno agencijo za jedrsko energijo na Dunaju.
Ingalinska elektrarna je černobilskega grafitnega tipa, s svojima dvema reaktorjema pa proizvaja 3 tisoč megavvattov električne energije, ki predstavljajo pravo rešilno bilko za energetske potrebe Litve, Vilnius namreč ni sposoben, da bi kupoval rusko ali arabsko nafto po tekoči ceni v mednarodni valuti.«
LJUBLJANA - Hrvaški premier Hrvoje Šarinič je v sredo v hrvaškem Saboru izjavil, da Hrvaška proučuje možnost gradnje nove jedrske elektrarne nekje na Jadranu, ki naj bi zagotovila zlasti stabilnejšo oskrbo Dalmacije z električno energijo.
To izjavo je pravzaprav izsililo poslansko vprašanje Mire Ljubič-Lorger iz Dalmatinske akcije. Poslanko je zanimalo, kdaj bodo odpravljeni energetski problemi v Dalmaciji, hkrati pa je dokaj kritično ocenila sicer nepotrjene glasove, da bodo na jadranski obali gradili termocentralo in jedrsko elektrarno. Predsednik hrvaške vlade Šarinič je v zvezi s tem nervozno dejal, da se ne more hkrati protestirati zaradi pomanjkanja elektrike v Dalmaciji in zaradi gradnje central na tem območju.
Hrvaško, še zlasti Dalmacijo, že dalj časa pesti pomanjkanje električne energije.
Zaradi srbske okupacije nekaterih dalmatinskih hidrocentral je bila v Dalmaciji več mesecev naj strožja redukcija električne energije. Tudi sicer je Hrvaška zdaj v marsičem odvisna od energetskih izvorov v sosedni Sloveniji in v Bosni in Hercegovini. Hrvaška je skupaj s Slovenijo v Krškem zgradila prvo jedrsko elektrarno v nekdanji Jugoslaviji. Po takratnih sporazumih med slovensko in hrvaško vlado naj bi neposredno za Krškim Slovenija po istem načelu sodelovala s Hrvaško pri gradnji prve nuklearke na Hrvaškem, ki je bila prav tako kot zdaj predvidena nekje na Jadranu. Vendar do začetka te investicije zaradi različnih zapletov in zaradi zamrznitve gradnje nuklearnih elektrarn v Jugoslaviji ni ni-NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Tokrat ga bremenijo korupcije v zvezi z družbo Ferrovie Nord
Četrti zaporni nalog za nekdanjega lombardskega tajnika PSI Zaffra
Parlamentu ni uspelo spremeniti člena o azilu
V ZRN ksenofobni napad na Italijana
MILAN — V milanskem zaporu San Vittore se je včeraj ponovno znašel bivši deželni tajnik lombardskih socialistov in načelnik svetovalske skupine PSI v milanskem občinskem svetu L oris Zaffra. Prejšnji mesec je sodnik za preliminarne preiskave Italo Ghit-ti podpisal nalog za njegovo izpustitev iz zapora, »ker za njegovo nadaljnje zadrževanje v zaporu ni bilo zadostnih obremenilnih dokazov,« ponovni zaporni nalog pa je na zahtevo državnih pravdnikov, ki vodijo preiskavo »čiste roke«, prav tako podpisal sodnik Ghitti. Po mnenju obtožbe Zaffra (na sliki AP) bremenijo novi dokazi, ki naj bi opravičili že četrti zaporni nalog, ki so ga podpisali za bivšega občinskega svetovalca, pri čemer je dva naloga razveljavil sod-
nik za preliminarne preiskave. Novi zaporni nalog zadeva preiskavo o podkupninah pri upravljanju družbe Ferrovie Nord. Zaffrov odvetnik je po ponovni aretaciji izjavil, da ta aretacija »potrjuje nepravilno uporabo mehanizma preventivnega pripora.« Odvetnik je še povedal, da na račun njegovega. varovanca ni neposrednih obtožb.
V Milanu pa je državni pravdnih Colombo zahteval, da se zavrne sklep o arhiviranju zadeve o domnevnih nepravilnostih pri vodenju Durinijevega sklada v obdobju od leta 1979 do danes. Vdova Durini je namreč že leta 1982 obtožila upravitelje sklada, da prodajajo nepremičnine, ki bi morale biti neodtujljive. Takrat se je začela preiskava, vendar pa je namestnik državnega pravdnika De Ruggiero predlagal arhiviranje zadeve.
> 1 ^	JpBfl
	F .
Še negotova usoda siamskih dvojčkov Maria in Benjamina
NEAPELJ — V neapeljski bolnišnici Santo-bono bodo danes opravili večplastni kompju-terski rentgenski pregled siamskih dvojčkov Maria in Beniamina Di Conza, ki sta se rodila v nedeljo, njuni telesi pa sta zraščeni od pasu navzdol. Dvojčka sta v inkubatorju, dihata samostojno, hranijo pa ju s pomočjo infuzije. Včeraj so jima z operativnim posegom ustav-rili tudi umetno analno odprtino, uspešnost posega pa bodo lahko ugotavljali šele, ko se bosta začela prehranjevati z mlekom.
Po mnenju primarija na kirurškem oddelku bolnišnice Santobono prof. Caracciola dvojčkov ne bo mogoče kirurško ločiti, saj naj bi imela nekatere organe skupne. Po primarijevem mnenju lahko tudi precej dolgo živita, čeprav znanost še ne more dati odgovora, kako dolgo in predvsem na kakšen način. V zvezi z morebitno ločitvijo pa se pojavljajo tudi etični problemi, ki jih bo zelo težko rešiti. Tako so strokovnjaki za bioetiko na posvetu v Rimu menili, da je treba zelo natačno ugotoviti, kateri od dveh je fizično manj prizadet, vsekakor pa ne more biti zdravnik tisti, ki naj bi odločal v takih primerih.
Če že pride do odločitve, naj bi o tem odločali predvsem starši. Oče nesrečnih dvojčkov, 32-letni delavec Angelo Di Conza, je dejal, da noče obtoževati nikogar, »vendar pa bi bilo morda mogoče še kaj storiti, če bi se že prej vedelo, da sta sta dvojčka zraščena na tak način.« Skupaj z ženo, 27-letno Roso, imata že tri otroke (dva fantka in eno punčko, ki so stari od 1 do 3 let) in sta bila zelo srečna, ko sta zvedela, da bosta dobila dvojčke. »Takrat si nisem mogel predstavljati, da bi lahko bilo kaj narobe,« je dejal in dodal, da je zanj zdaj težko razmišljati, kaj storiti in da v celoti zaupa zdravnikom. »Ne morem si želeti, da bi umrla, toda ne morem si niti predstavljati, kakšna prihodnost ju čaka,« obupano nadaljuje Angelo Di Conza. Ob tem pa kaže tudi potrdilo o ekografiji v šestem mesecu nosečnosti, kjer ginekolog govori o nekem spletu členov in eni sami placenti, vendar nadaljnjih pregledov naj ne bi zahteval. »Če bi prej vedeli, da sta dvojčka zraščena skupaj, bi morda žena še lahko splavila. Toda zdaj nima več smisla o tem premišljevati,« je še dodal oče siamskih dvojčkov.
Paničevo srečanje z Rugovo
LJUBLJANA — Premier Zvezne republike Jugoslavije se je včeraj mudil na Kosovu. V Prištini se je pogovarjal z vodjo Albancev s Kosova Ibrahimom Rugovo. Panič je izjavil, da želi odpraviti zaplete na Kosovu, hkrati pa je Albance opozoril, da kar takoj ne morejo preveč pričakovati. Prav tako je dejal, da Kosovo pripada Srbiji in Jugoslaviji in da ne more biti govora o nekakšnem Kosovu kot republiki.
Uradni predstavnik francoske vlade pa je včeraj v zvezi z zahtevo ZR Jugoslavije, da bi ublažili mednarodne sankcije proti Srbiji in Črni gori izjavil, da za to Francozi v tem trenutku še ne vidijo nobenih otipljivih razlogov, ki bi narekovali omilitev sankcij.(NIA)
BERLIN — Napad na italijanskega »gastarbeiterja« v Saarbriicknu ob vzklikih »Ven s tujci!« in »Mi smo Nemci!« je ponovno butnil v ospredje ksenofobne izpade v Nemčiji. Tokrat ni bil žrtev navaden azilant, temveč 50-letni Rocco Servello iz Catanzara, ki že 28 let živi v Saarbriicknu. Napadlo ga je pet vinjenih Nemcev, ki jih je policija le legitimirala, Servello pa se je po nudenju prve pomoči in s tremi šivi na glavi vrnil domov. Kljub napadu je izjavil, da bo ostal v Nemčiji, ki je po tolikih letih postala njegov drugi dom. Dogodek je toliko bolj emblematičen, ker ni nihče preprečil napada, policijo je poklicala neka Turkinja, ki je incident opazovala s svojega okna.
Nemškemu parlamentu pa včeraj ni uspelo izglasovati popravka k nemški ustavi, s katerim bi omilili dosedanjo pravico do političnega azila v Zvezni republiki Nemčiji. Socialdemokrati so namreč zapustili parlament in s tem izničili glasovanje, za katerega je potrebna dvotretjinska večina. SPD očita Kohlovi koaliciji CDU/CSU in FDP, da izsiljuje parlament. Resnici na ljubo socialdemokrati si še niso na jasnem, kako bi rešili ta problem. Novembra bo SPD imel na to temo svoj izredni kongres, kje naj bi razčistili vso problematiko. Tudi med koalicijskimi partnerji pa ni prave enotnosti. Bavarska CSU je za odpravo člena, ki omogoča političnim preganjancem avtomatični azil v ZRN, CDU je za omejitev te pravice, liberalci pa bi radi še počakali. Včeraj so podprli kompromisno rešitev, po kateri bi ZRN dosedanji »preliberalen« člen zamenjala z bolj omejevalnim besedilom ženevske konvencije o beguncih.
Na sliki (telefoto AP): meščani Goldberga v vzhodnonemški deželi Mecklenburg-Pomorjansko so protestirali proti gradnji novega doma za azilante.
• Zapleti
set tisoč ljudi ne bo preživelo zime in da je pomoč mednarodne skupnosti nezadostna in prepočasna.
Tajništvo OZN je obvestilo Varnostni svet, da po hudih sobotnih kršitvah resolucije Varnostnega sveta OZN o prepovedi vojaških poletov nad BiH, srbska letala pozneje niso opravljala prepovedanih poletov. Očitno pa se je včeraj zapletlo z realizacijo obljube, ki jo je dal vodja Srbov iz BiH Radovan Karadžič predvčerajšnjim v Ženevi, da bodo vsa srbska letala z letališča v Banja Luki prestavili na letališča v Srbiji in Črni gori in s tem še dodatno demonstrirali svojo odločenost, da ne nadaljujejo s poleti nad Bosno in Hercegovino. Tej ideji se je zoperstavil poveljnik letalstva tako imenovane Srbske republike Bosne in Hercegovine. Zato je včeraj Karadžič v Ženevi izjavil, da bo osebno posredoval in odpotoval v Banja Luko, da bi letala vendarle premestili.
Sopredsednik Konference o Jugoslaviji Cyrus Vanče je včeraj opozoril Varnostni svet OZN na nova nevarna žarišča v Jugoslaviji in predlagal pazljivo spremljanje dogajanj na Kosovu in v Makedoniji. Ža danes so v Ženevi predvidena srečanja Vancea s premieram Zvezne republike Jugoslavije Milanom Paničem, predsednikom Makedonije Kirom Gligorovim in še nekaterimi političnimi osebnostmi z območja nekdanje Jugoslavije. Kiro Gligorov se že več dni mudi na pomembni politični turneji po ZDA in Zahodni Evropi. Gligorov spet in spet opozarja na nujnost čimprejšnjega mednarodnega priznanja Makedonije, ki je zdaj v Evropski skupnosti blokirano zaradi nasprotovanja Grčije, da bi tudi kot neodvisna država zadr-
žala svoje dosedanje ime Makedonija. Menda so pripravili kompromisni predlog, po katerem bi Makedonija doma še naprej uporabila svoje sedanje ime, v mednarodnih odnosih pa ne. Vendar se glede tega Gligorov vsaj javno ne opredeljuje, ampak še naprej poudarja na nevzdržljivost in nedemokratičnost poskusa, da bi neki državi odvzeli zgodovinskoin aktualno ime. Pač pa Gligorov dramatično opozarja, da lahko nadaljnje odlaganje priznanja Makedonije povzročinove nevarne tenzije v tej nekdanji jugoslovanski republiki in pripelje donovega nevarnega vojnega žarišča.(NIA)
• Nuklearka
koli prišlo. Pač pa so Hrvati ves čas zelo nenaklonjeno spremljali vse slovenske razprave in predloge o predčasnem zaprtju nuklearne elektrarne v Krškem. Slovencem so tudi očitali, da o tako pomembnem skupnem objektu, ki je življenjskega pomena za Hrvaško gospodarstvo, odločajo enostransko in proti volji Hrvaške. Tako je Krško postalo ena izmed spornih točk v novejših hrvaško-sloven-skih odnosih. Vendar pa so medtem tudi v Sloveniji pojenjale ultimativne zahteve o »takojšnjem zaprtju Krškega«, prav tako pa ni prišlo do realizacije namere prejšnje Peterletove vlade, ki je pod pritiskom svojih koalicijskih partnerjev Zelenih napovedovala že za letos referendum, na katerem bi se Slovenci odločali o predčasnem zaprtju nuklearke v Krškem.
Napoved hrvaškega premiera o gradnji nove hrvaške nuklearke nekje na Jadranu bo zagotovo sprožila še veliko polemik znotraj Hrvaške pa tudi v državah, ki mejijo nanjo.(NIA)
BUONI DEL TESORO POLIENNALI S TRILETNO ZAPADLOSTJO
■	BTP so obveznice s koriščenjem 1. oktobra 1992 in zapadlostjo 1. oktobra 1995.
■	Obveznice dajejo letno 12% bruto obresti izplačljive v dveh posticipiranih šestmesečnih obrokih.
■	Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem.
■	Dejanski letni donos BTP znaša 10,78%, če bodo obveznice prodane po punu-jeni ceni.
■	Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 16. oktobra.
■	Obveznice BTP se koristijo s 1. oktobrom; ob vplačilu (21. oktobra) bo treba doplačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do takrat dozorele obresti. Te bodo privatniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po minimum 5 milijonov lir.
■	Naknadne informacije nudijo banke.
Z sestanka njihovih predsednikov v Rimu
Dežele so proti vladnim ukrepom
RIM Deželne uprave bodo naslovile Amatovi vladi odločno negativno stališče glede njenih proračunskih listin za leto 1993 oziroma glede finančno-gospodar-skih ukrepov za ozdravitev javnofinančne bilance. To stališče bodo verodostojno utemeljile, utemeljitvi pa priložile tudi prošnjo, naj bi prišlo do formalnega soočenja z ministrskim svetom in pristojno dvozbomično komisijo o sklopu problemov, ki zadevajo preosnovo krajevnih financ.
To je bilo sklenjeno na včerajšnji konferenci predsednikov deželnih vlad, ki bodo sklicali prihodnji teden tiskovno konferenco, da bi javnost podrobneje seznanili s svojimi uradnimi gledišči in tudi s predlogi za uspešno prebroditev zdajšnjih težav. Hkrati bodo zahtevali od rimske vlade - ki bi bila morala to s postopkovnega vidika že ukreniti - čimprejšnje novo zasedanje konference drža-va-dežele, da bi ob tej priložnosti še bolj poudarili svoje nasprotovanje državnemu proračunu za prihodnje leto oziroma svoja stališča glede decentraliziranja financ.
V splošnem dokumentu, ki so ga pripravili na včerajšnjem sestanku v Rimu in ki ga je obrazložil predsednik lombardijske de-
želne vlade Giovenzana, je našlo pomembno mesto tudi ustrezno gledišče upraviteljev dežel s posebnim statutom, kakor so ga opredelili na nedavnem srečanju v organizaciji deželne uprave Fur-lanije-Julijske krajine.
Vladni finančni in gospodarski ukrepi, znani pod nazivom »manever«, prinašajo tako s finančnega kakor z institucionalnega vidika veliko škodo deželam s posebnim statutom, je bilo rečeno tedaj s pripombo, da se te dežele sicer resno zavedajo resnosti danih razmer, da pa ne bodo dopustile novih napadov na posebnosti in na diferencirano avtonomijo v sklopu italijanske demokratične ureditve; takšno početje je v nasprotju z ustavnimi določili (in s posameznimi statuti) ter v antitezi z izjavami, ki so zapopadene v samem vladnem programu.
Stališče deželnih uprav nasproti Amatovi vladi in parlamentu, s katerima se nameravajo soočiti na »neobreden« način, je torej čedalje bolj jasno: s pristojnimi telesi v Rimu želijo čim podrobneje preučiti in definirati spremne ukrepe k finančnemu zakonu 1993 in potem na tej podlagi z vso odgovornostjo sprejeti naloge, ki jim priti-čejo že po ustavnih predpisih.
Scalfaro bo moral odložiti obisk na Dunaja
Odnosi med Italijo in Avstrijo dobri pogodbe pa še ne bo
INNSBRUCK — Italijanski državni poglavar Oscar Luigi Scalfaro ne bo še tako kmalu obiskal Avstrije. Ko se je poleti sešel na Tridentinskem z avstrijskim zunanjim ministrom Aloisom Mockom, sta se domenila, da bo do obiska prišlo to jesen, zdaj pa si bo treba omisliti nov datum, ker se bo zavlekel postopek za opredelitev italijansko-av-strijske pogodbe o prijateljstvu. Srž Scalfarovega obiska na Dunaju pa bi moral biti ravno podpis te pogodbe. Slednjo so napovedali, kakor je vsem dobro znano, že takoj po uradnem zaključku dvostranskega spora okrog južnotirolskega vprašanja oziroma po izgotovitvi ustreznega paketa, ki naj bi dokončno razrešil problem nemške manjšine in njene zakonske zaščite.
Vest o odložitvi podpisa pogodbe je sporočil sam minister Mock med včerajšnjim zasedanjem tako imenovanega kontaktkomiteja Tirolska-Juž-na Tirolska v Innsbrucku, ki so se ga udeležili predstavniki vseh avstrijskih strank in deželne innsbruške vlade ter odposlanstvo Južnotirolske ljudske stranke pod vodstvom njenega predsednika Rolanda Riža.
Prijateljska pogodba bi morala močno pospešiti dvostransko kulturno, znanstveno, gospodarsko in čezmejno sodelovanje, njen podpis pa so odgodili zaradi dodatne zahteve SVP, da se s pogodbo rešijo nekatera konkretna vprašanja. V prvi vrsti naj bi ustanovili arbitražno komisijo, ki bi olajševala tolmačenja »paketa«, da se ne bi obračali na haaš-ko razsodišče, a med drugim zahtevajo še likvidacijo »črnega seznama« z kakšnimi 20 imeni Avstrijcev, ki ne smejo v Italijo. Zakaj? Ker so bili vpleteni v »iredentistični terorizem«. SVP pa odločno zahteva še amnestijo za vse tiste, ki so bili zaradi enakih dejanj tudi že obsojeni na zaporno kazen.
Po ustreznem dekretu ministrskega sveta
Zasebne TV postaje bodo smele oddajati do 28. februarja 1993
RIM — Ministrski svet je z ustreznim odlokom dovolil zasebnim televizijskim postajam, ki še niso dobile frekvenc oziroma so vložile priziv proti prednostni lestvici, ki jih je izključevala, da smejo oddajati do 28. februarja 1993. Predsednik deželnega odbora za radiotelevizijsko službo v FJK Franco Brussa je vest o tem sprejel z zadovoljstvom, je pa hkrati označil ta ukrep kot le prvi korak: zdaj bo treba revidirati kriterije za oblikovanje lestvic, s katerimi se dodeljujejo koncesije za oddajanje, in to na osnovi predlogov, ki so jih naslovile deželne uprave zadolženemu ministru; upoštevati bo treba predvsem profesionalnost postaj in gledanost njihovih oddaj.
Srečanje med ZSSS in sindikatom CGIL
TRST — V sredo sta se sešli v Trstu delegaciji Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ki jo je vodil sekretar S ZSSS Rajko Lesjak, in sindikata CGIL FJK, ki jo je vodil tajnik Roberto Treu. Strani sta se dogovorili za skupne točke v sporazumu o medsebojnem sodelovanju, ki najbi ga v kratkem podpisali. Predstavnike svobodnih sindikatov pa so tudi zanimale prve ocene in izkušnje v zvezi s stavko, ki je bila v torek v Italiji in v kateri je sodelovalo blizu deset milijonov delavcev. Te izkušnje in ocene so bile za svobodne sindikaliste iz Slovenije dragocene še posebno zaradi odpovedi vlade Slovenije kolektivne pogodbe za negospodarstvo in nekaterih panožnih pogodb, ter zaradi gotovih vladnih razmišljanj, ki kažejo na to, da skuša slovenska vlada postaviti sindikate na obrobje družbenega dogajanja.
Bombni atentat v Pulju
PULJ — Kriminalcem v Istri vse bolj rastejo peruti. Prav malo jim je mar, koga pravzaprav vzamejo na muho. Tokrat so pošteno opozorili pomorsko policijo iz Pulja.
V sredo zjutraj okoli tretje ure je neznanec zalučal bombo oziroma eksplozivno telo na čoln pomorske policije številka 23 iz Pulja. Eksplozija, ki je sledila, je povzročila za približno 15 tisoč mark škode.
Na palubi je nastala luknja s premerom 30 centimetrov, v čolnu pa je bilo še nekaj škode na motorju oziroma ladijski opremi. Domnevajo, da je eksploziv storilec vrgel z obale, vendar o njem ni sledu.
Podobnih atentatov je v Istri vse več, kar dokazuje, da je v istrskem podzemlju zadnje čase vse bolj živahno. (B. Š.)
SSk želi sestanek z Martinazzolijem
TRST Deželni tajnik Sloven-
ske skupnosti Ivo Jevnikar je z brzojavko opozoril novoizvoljenega vsedržavnega tajnika Krščanske demokracije odv. Mina Marti-nazzolija na nerešene probleme slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Kakor je zapisano v tiskovnem sporočilu deželnega tajništva Slovenske skupnosti, je Ivo Jevnikar še zlasti podčrtal nujnost pravične zakonske zaščite naše skupnosti, kakor tudi jamstev za neposredno manjšinsko zastopstvo v izvoljenih zakonodajnih in upravnih telesih.
Hkrati s čestitkami za izvolitev na to odgovorno mesto v tako težavnem obdobju pa je predstavnik Slovenske skupnosti predlagal novemu tajniku Krščanske demokracije Minu Martinazzoliju srečanje za razpravo o manjšinskih vprašanjih.
Predstavitev stranke ZZP v koprski občini
KOPER — Stranka Zveza za Primorsko se je v torek predstavila v Kopru. Na srečanju, ki so se ga udeležili gospodarstveniki, kulturni in javni delavci s Koprskega, so namenili največ razprave strategiji in nastopu stranke, ki je bila registrirana junija letos in povezuje »celotne interese primorskih občin v slovenskem prostoru«. Podprli so izhodišče, naj bo stranka neide-ološka, ker bo tako privlačnejša za širši krog prebivalstva. ZZP naj bi tudi vzpodbujala tesnejše sodelovanje primorske regije v delovni skupnosti Alpe-Jadran.
V	sežanski občini imajo le 66 volišč
SEŽANA — Prejšnji teden so se začele priprave na decembrske splošne in predsedniške volitve. Ta mesec in prve dni novembra bo osrednja pozornost namenjena kandidiranju, v katerem kandidate lahko predlagajo politične stranke in volilci. Do 6. novembra bo potekalo podpisovanje obrazcev za podporo h kandidaturi za volitve članov državnega sveta, predstavnikov lokalnih interesov, do 11. novembra pa dajanje podpore s podpisi volilcev ali poslancev za državni zbor. Volilci bodo lahko svojo podporo kandidatom podpisovali na posebnih izjavah na obrazcih, ki so na voljo pri občinskih službah za notranje zadeve kot tudi na krajevnih uradih, kjer jih je treba tudi podpisati.
V	sežanski občini se je v torek sešla tudi okrajna volilna komisija na prvi seji, na kateri so sprejeli odločbo o določitvi volišč v drugi volilni enoti 6. volilnega okraja za državni zbor, v katerega spada sežanska občina. Zaradi problema sestavljanja volilnih odborov in predvsem zagotavljanja tajnosti glasovanja so se odločili, da bodo letos število volišč zmanjšali in sicer z dosedanjih 122 na 66 volišč. S to odločitvijo so se strinjale tudi politične stranke v občini.
Na sedežu uprave za notranje zadeve in po vseh treh krajevnih uradih (Komen, Divača, Hrpelje) poteka tudi podpisovanje obrazcev za podporo kandidatu za predsednika Republike. Po zakonu o volitvah v državni zbor in skladno z zakonom o volitvah v državni svet, pa je možno dati podporo tudi posameznim kandidatom ali listi kandidatov. Politične stranke pa do 16. oktobra lahko dajo svoje predloge za imenovanje predsednikov in članov volilnih odborov.
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
Spodbuden začetek akademskega leta
KOPER — Z oktobrom se je na vseh slovenskih višjih in visokih šolah ljubljanske in mariborske univerze začelo novo študijsko leto. V predavalnice pa so se vrnili tudi študentje Visoke pomorske in prometne šole v Piranu, kjer študij začenja izjemno veliko kandidatov, in koprske enote Pedagoške fakultete, kjer so vpisali tudi novo skupino zamejskih študentk.
Sicer pa je vsem skupno pričakovanje novega zakona o visokem šolstvu, ki naj bi jeseni začel svojo pot v slovenski skupščini. Predlagatelj zakona je seveda slovenska vlada, pri njegovem oblikovanju pa sta sodelovali obe univerzi. Iz vsebinskega dela gre poudariti avtonomni položaj univerze kot državne ustanove, ki ima zagotovljeno financiranje, avtonomijo pa pri volitvah, študijskih programih, habilitacijah
Nova zakonodaja naj bi po besedah rektorja Univerze v Ljubljani dr. Mihe Tišlerja šole razdelila v fakultete, pogoj za vstop bo opravljena matura, študij pa bo trejal 4 do 6 let; v drugi skupini naj bi bile višje strokovne šole, kjer bo študij krajši, za vpis pa bo zadoščal zaključni izpit po srednji šoli. Te bi naj bile namenjene šolanju za poklice; ker gre za novosti, bo potrebna razmejitev med skupinama in tudi morebitno ustanavljanje manjkajočih šol, ne le v centru, temveč lahko drugje po Sloveniji.
V Sloveniji je v minulem letu študiralo nekaj nad 36 tisoč in 500 študentov, kar 71 odstotkov vseh na ljubljanski Univerzi; v prvem letniku jih je bilo 9 tisoč in pol v rednem študiju, ob delu 1871. Med podatki Zavoda za statistiko je
tudi ta, da je bilo na obeh univerzah skupaj skoraj 800 Koprčanov, 244 študentov iz Izole in 259 iz Pirana. Tokratni vpis je zagotovo podoben, točne številke bodo znane prihodnji mesec, kajti v oktobru vpis še ni povsod zaključen.
Za študijske možnosti blizu doma so se mladi letos odločili tako: v koprski enoti Pedagoške fakultete je vpisanih 97 rednih študentov v programu učiteljev razrednega pouka, 47 jih je izbralo študij ob delu, od teh dobra polovica v programu vzgojiteljev predšolskih otrok, ki so zdaj v drugem letniku, v prvem pa začenja nova skupina 20 študentov iz italijanskega zamejstva. Prav tem študentom predstojnica magistra Lučka Čok namenja pohvale, saj so doslej, kljub zakonskim nejasnostim in drugim težavam, študentke s Tržaškega pridno delale in uspešno zaključile pedagoški študij.
Na piranski Visoki pomorski in prometni šoli so v prvi letnik tehnologije prometa sprejeli 150 študentov, kar je 30 več od možnosti; v programu pomorstva pa je 60 prijavljenih. Redno teče višješolski študij, računajo pa, po besedah Dekana Zdravka Klaska, da bodo novi visokošolski programi kmalu pripravljeni in da bodo z izvajanjem začeli prihodnjo jesen. Zadovoljni so z odzivom bodočih sodelavcev oziroma nosilcev predmetov, saj so novi normativi obremenitev pokazali kadrovske presežke na drugih fakultetah. Tako se je v Piran prijavilo veliko sodelavcev, med njimi tudi rednih profesorjev. Sicer pa je v tej šoli 60 odstotkov študentov iz obalnih občin, vsi drugi so iz notranjosti Slovenije in celo sosednje države.
Žal pa je tudi letos ostalo na cesti nekaj tisoč mladih, ki se niso mogli vpisati v izbrane šole. Mnogi so se tako znova odločili za študij v tujini, predvsem v Italiji, kar pa naj bi ne zaskr-bovalo posebej, češ da so med temi mnogi iskalci prve zaposlitve. Ker te ne najdejo, se vpišejo, študentski status pa jim jamči nekatere pravice pri socialnem zavarovanju.
Po drugi strani pa bi bilo prav, da bi v Sloveniji dvignili izobrazbeno strukturo prebivalstva, v kar nas bo silila tudi Evropa. Leta 1990 je bilo med 713 tisoč zaposlenimi nekaj nad 60% ljudi z višjo in visoko šolo in le 0,3% z doktoratom.
Potrebe po visoki strokovni izborazbi in sicer v turizmu in gostinstvu, kar postaja v svetu, pa tudi doma, vse pomembnejša gospodarska dejavnost, so spodbudile razmišljanja in zdaj že tudi konkretne priprave na ustanovitev Višje oziroma Visoke šole za hotelirstvo in turizem v Izoli. S šolama v Piranu in enoto Pedagoške fakultete v Kopru naj bi sestavljale začetek bodočega visokošolskega študijskega centra na Obali, morda tretje slovenske univerze. Rektor Univerze v Ljubljani dr. Tišler pobudo pozdravlja, saj bi omogočila dvig izobrazbene strukture ljudi v tem delu Slovenije, preprečili bi odhajanje na študij in delo v tujino, kajti nobena skrivnost ni več napovedano ustanavljanje novih fakultet ali celo univerze v hrvaški Istri. Pobuda bo seveda morala po običajni poti; sprejem zakona (osnutek je v skupščinski obravnavi) je praktično prvi korak.
MIRJAM MUŽENIČ
pismo uredništvu
Je to pravica?
Dne 9. avgusta letos sem z bratom in svakinjo, ki sta prišla na počitnice iz Avstralije, prečkal mejni prehod pri Lipici. Namenjeni smo bili v Škocjanske jame. Na križišču Senožeče-Koper smo zaustavili avto, kot to predpisuje prometni znak, in ko smo videli, da ni nikogar od nikoder, smo zavozili na glavno cesto. Po 200 metrih nas z veliko hitrostjo prehiti avtomobil s slovensko registracijo in to čisto po levi strani cestišča. Po nadaljnjih 300 metrih vidimo ta avto ustavljen na robu ceste in ob njem policijo, ki pa ustavi tudi nas. Voznik slovenskega avtomobila jim je povedal, da je zasedel nasprotno stran cestišča, ker se »makeroni« niso ustavili na stopu in nič niso zalegla moja zagotovila, da sem nedolžen, in protest, ker me je tako užalil.
Po več kot letu dni me je sežansko sodišče obsodilo brez vsakega opozorila in poziva na razgovor, verjelo je človeku - Mateju Kregarju iz Ljubljane, ki je lagal (saj ni imel dokazov o moji krivdi), in prisluhnilo samo obema policajema -Davorinu Ivančiču in Simonu Lesku.
Pripravljen sem na vsakršno soočenje, toda - ali je to pravica?
Carlo Birsa
Rim odmrznil več kot 30 milijard za Sklad za Trst
Ministrski svet in zakladno ministrstvo sta se v teh dneh tudi formalno odločila za delno odmrznitev sredstev, ki so bila predvidena za napolnitev blagajne Sklada za Trst. Skupna vsota, ki jo bo prejel Sklad za Trst znaša okrog 32,7 milijarde lir, o čemer je vladni komisariat za Furlanijo-Julijsko krajino včeraj obvestilo predsedstvo vlade, skupaj z utemeljitvijo, po kateri je bila izjema pri klestenju državnih izdatkov v primeru Trsta narejena upoštevajoč gospodarski položaj v pokrajini in hudo krizo, ki pretresa območja nekdanje Jugoslavije in torej posredno zadeva tudi naše mesto.
Rim je tako odmrznil sredstva, ki jih je Skladu za Trst dolgoval za leto 1991, in sicer za znesek 20,98 milijarde lir, povrhu pa še del sredstev za tekoče leto v znesku 12,615 milijarde lir. Odmrznitev - piše v tiskovni noti vladnega komisariata - je bila avtorizirana specifično za kritje preostankov pri investicijskih vlaganjih in pri tekočih upravnih stroških iz preteklih let, s čimer bo omogočeno spoštovanje obvez, sprejetih z večletnimi finančnimi načrti za vsote, ki so bile vključene v proračune posameznih ustanov prosilcev in ki so bile delno že porabljene oziroma vknjižene.
Vladni komisariat je obenem sporočil, da bodo sredstva, odobrena za tekoče leto na račun glavnice (na primer za javna dela) v skupnem znesku 47 milijard in 385 milijonov lir, na voljo šele v prihodnjem poslovnem letu. To finansiranje bo namreč v skladu s predpisi državnega računovodstva avtomatično prenešeno v prihodnjo finančno dobo.
Observatorij za cene za sedaj še ni zabeležil neutemeljnih podražitev
Tudi obnašanje odjemalcev lahko vpliva na gibanje cen življenjskih potrebščin
Še teden, dva bo treba počakati, pa bodo tržaški porabniki dobili neke vrste vodiča po nakupih najbolj vsakdanjih življenjskih potrebščin oziroma storitev: pripravila ga bo posebna delovna skupina za nadzorovanje oziroma opazovanje cen proizvodov in storitev široke porabe, ki so jo pred kratkim ustanovili pod okriljem prefekture in v kateri so predstavniki Trgovinske zbornice, sindikatov, tržaške občinske uprave oziroma mestnih redarjev, stanovskih organizacij trgovcev in obrtnikov in združenja porabnikov. Skupina se je včeraj sestala ob navzočnosti novinarjev, ki bodo imeli pri njenem delu pomembno vlogo, saj to delo brez objavljanja oziroma širjenja infomacij ne bi doseglo svojega namena.
Obračun dela pred dobrim tednom ustanovljenega observatorija je sicer zaenkrat skromen, vsaj kar zadeva prijave o primerih neutemeljenega višanja cen. Tovrstnih telefonskih klicev praktično še ni bilo, pač pa je marsikdo spraševal, zakaj se cene istih proizvodov v različnih trgovinah razlikujejo. Seveda člani observatorija na to vprašanje ne morejo odgovoriti, saj živimo v režimu prostega tržišča in svobodne konkurence; svetujejo lahko le, naj ljudje kupujejo tam, kjer je ceneje. Drugače pa je, če odjemalec opazi, da so v isti trgovini čez noč dvignili ceno nekega proizvoda: to je primer, ki ga gre prijaviti članom observatorija, ki bodo preverili, ali je bila podražitev utemeljena. V primeru njene neutemeljenosti pride namreč v poštev ministrska okrožnica, ki prepoveduje neutemeljeno višanje cen, kot sankcija pa bo dovolj že sam obisk finančnih stražnikov...
Zbiranje informacij o neupravičenih podražitvah pa ni edini namen ustanovitve observatorija za cene. V pričakovanju, da
bo finančno ministrstvo izdalo odlok za aktivacijo bolj intenzivnih in usmerjenih kontrol finančne straže, se je namreč delovna skupina observatorija odločila za širši program obveščanja, ki naj - ne da bi kršil načela svobodnega tržišča - odjemalcem ponudi kriterije za izbire pri njihovih nakupih. Na tak način bodo dejansko lahko odjemalci sami, s strogo selekcijo trgovin vsiljevali prodajalcem spoštovanje vsaj tistih nekaj cen (npr. mleka in nekaterih vrst kruha), ki jim je bil medministrski odbor za cene CIP določil zgornjo mejo.
Po' razpoložljivih podatkih je tako zastavljeno nadzorovanje cen za sedaj obrodilo rezultate, kar so potrdili tudi mestni redarji, ki niso opazili neutemeljenih podražitev. Precej ustaljene so zlasti cene sadja, zelenjave in rib, ne glede na to, ali je blago uvoženo ali domače. Seveda pa so k temu veliko prispevale tudi odločitve nekaterih velikih trgovskih verig o zamrznitvi cen za določen čas, kar je nedvomno
imelo pomirjevalen vpliv na celotno tržišče.
Člani delovne skupine observatorija za cene se bodo ponovno sestali čez dva tedna, medtem pa vabijo prebivalstvo, naj se v lastnem interesu obračajo na stanovska združenja trgovcev in obrtnikov, na združenje porabnikov, na sindikate ali neposredno na prefekturo, kamor naj sporočajo morebitne anomalije in povprašajo za informacije. Na voljo so jim naslednje telefonske številke:
366555 - prefektura
370057 - Združenje trgovcev (Associazio-ne Commercianti)
366033 - Združenje obrtnikov (Associazi-one Artigiani)
364716 - Združenje porabnikov (Associa-zione Consumatori)
3786232 - sindikati.
Na sliki (foto Magajna) delovna skupina observatorija za cene med včerajšnjim zasedanjem.
Znanstvena odprava prof. Ardita Desia opravila svoje delo v Himalaji
Kmalu znana višina Everesta
Sedaj je že gotovo: višina Everesta, najvišje gore sveta, ki jo prinašajo vsi zemljevidi (8.848 metrov), ni točna. Točno višino gore pa bomo lahko zvedeli šele čez nekaj mesecev, potem ko bodo strokovnjaki proučili vse podatke, ki so jih zbrali raziskovalci (tudi s tržaške univerze) in alpinisti med svojim bivanjem v Nepalu in na Kitajski v preteklih tednih in mesecih.
Odpravo "Everest '92", ki je kot glavni cilj imela izmeriti točno višino Everesta (poleg tega je priložnost izkoristila še za druge raziskave znanstvenega značaja) je vodil sloviti in že priletni raziskovalec ter alpinist Ardito Desio, eden od pionirjev v osvajanju himalajskih vrhov, ki se je v sam alpinistični vrh povzpel že daljnjega leta 1954 kot vodja italijanske odprave, ki je z alpinistoma Compagnonijem in La-cedellijem osvojila drugo najvišjo goro sveta K2, po dosedanjih meritvah za približno 200 metrov nižjo od Everesta.
Odprava "Everest ’92" je bila izpeljana v okviru načrta "Ev-K2-CNR". Rezultate, ki jih je dosegla, je prof. Desio že orisal v Milanu po povratku iz Nepala, kjer je tudi dodal, da so bile dosedanje meritve netočne, ki pa so jih sedaj z uporabo sodobne tehnike spremenili.
Na sliki: ledene strmine Everesta.
Zadovoljiva diagnoza o stanju našega morja
Zdravstveno stanje Jadranskega morja je zadovoljivo. Tako izhaja iz poročila, ki ga je včeraj objavil Observatorij za Severni Jadran, kot se imenuje ustanova, ki so jo ustanovili v Delovni skupnosti Alpe-Jadran prav za to, da bi preučevala to naše morje, še zlasti pa zaskrbljujoče pojave, kot je v preteklih letih bilo izredno morsko cvetenje.
Observatorij je objavil izsledke raziskav, ki so jih opravili na 7. in 8. križarjenju, ki sta se odvijali na začetku avgusta oziroma med 6. in 17. septembrom tega leta. Raziskovalci so ugotovili, da je temperatura voda bila avgusta nenavadno visoka, zlasti v gornjih plasteh v Beneškem, pa tudi v Tržaškem zalivu. Temperaturne razmere pa so se že septembra povsem normalizirale.
Na obeh križarjenjih so nadalje ugotovili, da je količina kisika v
naših morskih vodah zadovoljiva, saj so bile vode tako avgusta kot septembra skoraj povsod z njim nasičene. Pozitivni so tudi izsledki, kar zadeva prozornost voda, kljub temu, da so marsikje našli sluzste tvorbe, sicer manjšega formata.
Glede tega poročilo Observatorija za Severni Jadran poudarja, da se letos ni ponovilo izredno morsko cvetenje, pa čeprav je bila temperatura voda, kot rečeno, visoka in sploh so bile vremenske razmere za ta pojav ugodne. Po mnenju raziskovalcev naj bi to dokazovalo, da pojav izrednega morskega cvetenja ni neposredno povezan s klimatskimi oziroma vremenskimi razmerami, kot so nekateri znanstveniki v preteklosti zatrjevali. Tudi iz tega lahko sklepamo, da je pojav izrednega morskega cvetenja tudi za znanstvenike še velika uganka.
KD VALENTIN VODNIK vabi na večer z naslovom
KANADA
izkušnje, vtisi in doživetja prikazani z diapozitivi in privlačno besedo biologinje
DAMJANE OTA
drevi ob 20.30 v prostorih dolinskega društva.
ZS KD
vabi vse osnovnošolce (in njihove starše) na ogled predstave
Potovanje v modro
v izvedbi otroške skupine IGEN - Studio za ples Celje
jutri, 17. oktobra, v Gledališču Miela (Dom pristaniških delavcev).
Prva predstava ob 10.30; ponovitev ob 11.30.
SLOVENSKO -STALNO. GLEDALIŠČE
Otvoritvena predstava sezone 1992-93
Aldo Nicolaj
Hamlet
v pikantni omaki
Režija Žarko Petan
Danes, 16. oktobra, ob 20.00 - Izven abonmaja
Prodaja abonmajev vsak delavnik od 10. do 12. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, telefon 632664. Že abonirane naprošamo, da dvignejo izkaznice čimprej.

GLASBENA
MATICA
TRST
Koncertna sezona 92/93
V torek, 20. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
STEFAN MILENKOVIČ
violina
Lidia Caenazzo - klavir
Na sporedu: BACH, TARTINI, PAGANINI in DE SARASATE Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni KD.
Lanski abonenti imajo popust.
Zadeva v središču pozornosti tudi na kongresu v Trstu
Po Sredozemlju straši »morilska alga«
Pred devetimi leti so v vodah Sredozemlja prvič opazili algo vrste caulerpa taxifolia. Gre za vrsto, ki je bila do nedavnega razširjena predvsem v subtropskih vodah. Ta »presaditev« v Sredozemlje ne bi bila nič posebnega, ko bi se prišleka v novem okolju ne začela naglo širiti in ko ne bi v svojem tkivu vsebovala snovi — calerpine, ki jo nekateri označujejokot strupeno. Stvari so v pičlem desetletju prišle tako daleč, da danes caulerpo taxifolio marsikdo pozna kot »algo killer«, ki naj bi ogrožala samo biološko ravnovesje v Sredozemskem morju. Okrog nje so se zlasti v zadnjih dveh letih razvnele hude polemike, in ne samo med znanstveniki.
Eden izmed največjih poznavalcev te problematike je italijanski morski biolog prof. Giulio Relini, ki se te dni mudi v Trstu na kongresu o Sredozemlju. Zaradi caulerpe taxifolie je v kongresnem središču na Pomorski postaji ena izmed najbolj iskanih osebnosti, tudi med časnikarji. Tako je včeraj moral o zadevi improvizirati tiskovno konferenco.
»Pojav caulerpe taxifolie v sredozemskih vodah predstavlja brez dvoma resen problem, res pa je tudi, da so se okrog te zadeve začele širiti pravcate legende, ki imajo s stvarnostjo kaj malo skupnega,« je povedal na srečanju s časnikarji. »To velja že za cauler-pino, ki jo mnogi predstavljajo kot smrtonosen strup. Res je, da gre za snov, ki pri nekaterih vrstah povzroča negativne reakcije, a zaradi tega je ne moremo kar vsevprek označevati kot nevarno toksino. Toliko je res, da smo tudi v Sredozemlju že neštetokrat opazili, kako se ob navzočnosti caulerpe taxifolie lahko odvija tudi povsem normalno življenje.«
Prof. Relini je pojasnil, da v nekaterih primerih bujno razmnoževanje caulerpe taxifolie lahko predstavlja tudi pozitiven pojav. Tako npr. v primerih, ko se širi na peščenih oziroma pustih območjih, kot se je zgodilo npr. okrog pristanišča v Imperii v Liguriji. Resničen problem pa predstavlja za prof. Relinija dejstvo, da se caulerpa taxifolia v Sredozemlju širi tudi na škodo drugih alg, zlasti posidonie, ki je velikega pomena za biološko ravnovesje v sredozemskih vodah.
Torej neka osnova za to, da se je caulerpi taxifolii prilepil nič kaj prijeten vzdevek »morilska alga«, vendarle obstaja. Seveda pa se je pojavilo tudi vprašanje, kako je mogoče, da se je ta vrsta pojavila v Sredozemlju, kjer doslej ni bila doma. Kot je povedal prof. Relini, obstajata dve posebno razširjeni razlagi. Po mnenju nekaterih naj bi se alga prikradla na sid-rih jaht, ki so se po križarjenju v subtropskih vodah vrnile v Sredozemlje. Po mnenju drugih pa naj bi se prikradla prek akvarija oceanografskega muzeja v Monaku. Tako vsaj trdi francoski morski biolog Ale-xander Meinezs iz Nice, ki obtožuje svoje monaške kolege, da sploh neodgovorno vodijo svoj muzej.
Brez dvoma je res, da caulerpo taxifolio gojijo v monegaških akvarijih kot sicer v mnogih drugih akvarijih po svetu, saj gre za vrsto, ki je posebno trdoživa oziroma prilagodljiva. Koliko so monaški morski biologi dejansko odgovorni za presaditev te alge v Sredozemlje, pa bi bilo treba po mnenju prof. Relinija še natančno preveriti, saj ne gre pozabiti, da se med Francijo in Monakom že od nekdaj bijejo polemike zaradi domnevne zanikrnosti kneževine do okolja in še iz drugih razlogov, kot je monaška davčna politika.	M. B.
Predčasne volitve iz dneva v dan bližje
Zmeda na Pokrajini Komisar trka na vrata
Dela Adriana Bona in Carmele Fratepietro
Pisane barve in pesmi sinoči v TK Galeriji
Še možnosti za izvedbo seminarja za šolnike?
Tajništvo Sindikata slovenske šole je včeraj prejelo dopis vladnega komisarja dr. Sergia Viti-ella v zvezi z vprašanjem ukinitve seminarja za slovenske šolnike. V njem vladni predstavnik sporoča, da je bil na njegovo intervencijo dan ministru za šolstvo v podpis odlok, ki pooblašča izvedbo letnega seminarja za slovenske šolnike.
Kot smo svoj čas poročali, se je Sindikat slovenske šole še 10. septembra skupaj z vsedržavnim predstavnikom slovenskih šol Pinom Pečenkom sestal s prefektom, ki pa je povedal, da je že nekaj dni prej interveniral na ministrstvu za šolstvo in na zunanjem ministrstvu z opozorilom, da šolska uprava ne more zaustaviti stroškov, ki jih predvidevajo mednarodni sporazumi, kot je to primer seminarja za slovenske šolnike.
Včerajšnji dopis prefekta žal ne pojasnjuje, kdaj bo končno ministrica za šolstvo Rosa Russo Jervolino podpisala odlok, predvsem pa, ali bo še mogoče v letošnjem letu prirediti seminar, ki bi moral biti od 3. do 17. septembra in ki so ga očitno nezakonito ukinili.
Kriza pokrajinske uprave je še daleč pred rešitvijo. V petek, 23. oktobra zapade zakonski rok za izvolitev novega odbora, stranke so se doslej sporazumele edinole o datumih pokrajinskih sej, vse ostalo pa je še zavito v popolno meglo. Nekatere stranke (v prvi vrsti Lista za Trst) vsekakor že jasno namigujejo in verjetno tudi računajo na razpust skupščine in na predčasne volitve, ki bi ob pomanjkanju novih volilnih zakonov samo povečale sedanjo politično in upravno zmedo. Tudi včeraj je prišlo do nekaterih razgovorov med političnimi predstavniki, konkretnega pa še ni ničesar, tudi zato, ker v nekaterih strankah (posebno v KD) obstajajo zelo različna mnenja za rešitev te krize.
Svetovalec PRI Arnaldo Rossi je za danes opoldne sklical načelnike skupin KD, PSI, Demokratične zveze, LpT, zelenih in PLI, da preveri možnost oblikovanja sedem-strankarske koalicije (skupno 14 glasov), ki je v začetku avgusta že pripravila skupni upravni in politični dokument. Zaradi melonar-skega veta nad vstopom Demokratične zveze je ta dogovor ostal mrtva črka, sedanji Crozzolijev odbor pa se je kasneje, kot znano, rodil ob odločilni podpori MSI. V primeru neuspeha republikanske
pobude se odpirajo nekatere druge politične možnosti, ki pa za sedaj ostajajo le na teoretični ravni. Severna liga in Komunistična prenova sta glede tega že dali vedeti, da ne nameravata na noben način sodelovati v novem odboru, neo-fašisti pa znova ponujajo svoje glasove kakršnikoli upravi, v kateri ne bo SKP, DSL in Slovenske skupnosti. Ob vsem tem pa ima človek vtis, da se tudi pri teh pogajanjih nekatere stranke (predvsem PSI in KD) še niso otresle negativnega vpliva Liste za Trst, ki v primeru izključitve iz pokrajinske uprave že grozi s krizo na Občini Trst. Lista torej znova izsiljuje, njeni zavezniki v občinski upravi pa molčijo.
Pokrajinski svet se bo na dre-višnji seji ukvarjal z izključno upravnimi zadevami, čeprav je pričakovati, da bo predsednik Croz-zoli v začetku nekaj povedal o politični krizi. Na dnevnem redu seje so imenovanja predstavnikov v nekatere komisije in programski sporazumi, ki jih mora Pokrajina podpisati z deželno upravo. Ti sporazumi zadevajo nekatera pomembna urbanistična vprašanja. Skupščina se bo znova sestala v ponedeljek, najbrž odločilna seja pa bo na sporedu prihodnjo sredo.
Končal se je monopol pristaniških kompanij. S sklepom ministrskega sveta, ki je bil sprejet včeraj, so namreč ukinjeni normativi zakonika za plovbo, ki so predvidevali takoimenovano »rezervo« pri operacijah kompanij in pristaniških skupin. Poleg tega so ukinjeni normativi, ki določajo, da se morajo uporabniki nujno posluževati osebja teh kompanij. Sklep o sprejemu zakonskega odloka - je dejal minister Tesini - je bil potreben zaradi navodil Evropske skupnosti. Pristojna komisija ES je namreč sprožila postopek pri italijanski vladi, ker slednja ni uskladila državne zakonodaje s komu-nitarno glede proste konkurence v pristaniškem sektorju. Vlada - je pojasnil Tesini - je preteklega avgusta izbrala pot zakonskega osnutka, ker pa je ES postavila termin 30. septembra za rešitev vprašanja, je bila prisiljena spremeniti zakonski osnutek v odlok.
Razstavna dejavnost v TK Galeriji se nadaljuje v znamenju likovne in pesniške umetnosti. Sinoči sta se predstavila slikar Adriano Bon in pesnica Carmela Fratepietro.
Po kratki dobrodošlici ravnatelja Galerije na 124. razstavi je Laura Zafred (foto Križmančič) predstavila slikarja in njegovo delo. Adriano Bon se je rodil leta 1942 v Trstu. Diplomiral je na Državnem umetniškem zavodu v Trstu. Poleg sli-
Istočasno je ministrski svet začel razpravo o zakonskem osnutku o celotni reformi pristaniških dejavnosti, ki ga bo zaključil na prihodnjem zasedanju.
Z zakonskim odlokom se torej zaključuje dolgo obdobje trenj; kompanij e in skupine bodo sedaj imele 180 dni časa, da se reorganizirajo v nove družbene strukture. V pristaniščih bodo na osnovi odloka lahko delovala pooblaščena podjetja, ki so vpisana v posebni register in ki imajo tehnične, organizacijske in finančne zmogljivosti. Sedanje kompanij e in pristaniške skupine se bodo torej lahko spremenile v podjetja, da bodo lahko delovale na osnovi novih normativov. Po novem normativu bodo morala podjetja predvsem najeti osebje kompanij in obstoječih skupin, ki so še delovale, ko je novi normativ stopil v veljavo.
karstvu se posveča še poučevanju, animaciji in raziskavi o teoriji barv, ki jo je leta 1990 predstavil v knjigi Segni di pietra (Kamniti znaki). Za razstavo v TK Galeriji je umetnik izbral dela, ki so nastala po letu 1984. V njih dalje razvija svoje preučevanje o uporabi materialov, ki so v slikarstvu nekovencionalni, čeprav so nam domači v vsakdanji rabi. To so, denimo, embalažni karton, niti pisanih barv, odrezki blaga. Umetnikov poseg se izraža v zmožnosti, da te preproste reči logično uredi in podredi grafičnemu projektu.
Razstavljena dela bi lahko razdelili v dve skupini, čeprav so povsem enovita. Ena se bolj približujejo klasičnim kolažem iz barvastega papirja, v drugih pa je umetnik uporabil bolj nekovencionalne materiale.
Srečanje s poezijo se je začelo z uvodom Marka Kravosa. Predstavil je italijansko pesnico Carmelo Fratepietro, ki se je rodila na Siciliji leta 1950. Kasneje se je preselila v Milan, pred sedmimi leti pa v Trst. Leta 1983 je prejela nagrado Monta-le za še neobjavljeno pesniško zbirko Luna e laguna (Luna in laguna), ki je izšla leto potem. Pred petimi leti je izdala svojo drugo knjigo z naslovom Un animale musicante -Žival z glasbenimi nagibi, ga je prevedel Marko Kravos. Prav na želji po glasovni uravnoteženosti sloni zgradba pesmi, ki so nadvse avtentične, sugestivne in aktualne.
O sebi je spregovorila tudi pesnica sama, ki je povedala, da knjiga še živi v njej, tako da ne mara govoriti o svojem sedanjem delu. Nato je še prebrala tri pesmi, da jih le lahko številno občinstvo primerjalo s Kravosovimi prevodi, (bov)
Neobstojne omejitve za ogrevanje stavb
Kaže, da je letos prvič po desetih letih dovoljenj o ogrevanje stanovanj in sploh poslopij brez vsake omejitve. Res je, da so nekateri župani v zadnjih dneh objavili odredbe, po katerih naj bi zaradi zgodnjega mraza bilo dovoljeno prižgati peči že pred 15. oktobrom. A po vsem sodeč so izdali dovoljenje brez prave potrebe, saj so osrednje rimske oblasti vsaj doslej »pozabile« izdati določila, ki bi kakor koli omejevale ogrevanje v zimi 1992-93. Naj na kratko pojasnimo, za kaj pravzaprav gre.
Omejitve pri ogrevanju poslopij je uvedel zakon o energetskem varčevanju iz leta 1983. Ta zakon je razveljavil odlok, ki so ga rimske oblasti izdale lanskega leta in v katerem so določeni novi urniki in druge omejitve za ogrevanje. Toda ta nova določila so imela
le enoletno veljavo, saj so bila prehodnega značaja, zaradi česar bi morala vlada pred pričetkom letošnje zime izdati nova ali vsaj stara potrditi. Do tega pa ni prišlo, zaradi česar so se nekateri župani držali starih navodil, drugi pa nobenih, češ da bi sicer ravnali samovoljno.
Tako je včeraj tržaški župan objavil kratko sporočilo, v katerem pravi dobesedno: »Župan ugotavlja, da niso bili še izdani pravilniki, ki jih predvideva zakon št. 10 z dne 9. 1. 1991 o omejevanju energetske potrošnje. Ker ni niti odloka, ki bi določal prehodne norme za leto 1992-93, obvešča, da ni nikakršnih omejitvenih norm, kar zadeva prižiganje ogrevalnih naprav«. Pristavimo naj le, da nič ne izključuje, da bodo rimske oblasti sprejele kak ukrep, pa čeprav ko bo prepozno.
Z včerajšnjim sklepom vlade, da izda zakonski odlok
Kompanije izgubile monopol nad pretovorom v pristaniščih
Konvencija za razvoj večmodalnih prevozov
Predsednik Trgovinske zbornice Tombesi in Predsednik upravnega sveta delniške družbe Alpe-Adria Neri sta včeraj podpisala konvencijo, po kateri bo zbornica družbi prispevala milijardo in pol lir za jzvedbo programa akcij, s katerimi naj bi spodbudili in razvili multimodalne prevoze blaga, s posebnim ozirom na tiste, ki gredo iz deželnih in še zlasti iz tržaškega pristanišča proti vzhodni Evropi in nazaj. Program med drugim predvideva simultanost različnih manevrov, ki gredo od jamstev za nove prevozne kontingente iz srednje in podonavske Evrope in ponudbe specifičnih globalnih tarif za tiste, ki jih zanima tržaško pristanišče, do usmerjene ponudbe vlakovnih kompozicij za Češkoslovaško in Madžarsko in ponudbe vagonov za specializirane prevoze za operaterje, ki se naslanjajo na tržaško pristanišče.
Družbo Alpe-Adria so junija lani ustanovile Deže-ia Furlanija-Julijska krajina, Državne železnice in Avtonomna ustanova za tržaško pristanišče, in sicer Prav z namenom, da bi prispevale k rasti prometa v deželnih pristaniščih ob uporabi železniških povezav.
Tečaji slovenščine
Italijanska ustanova za spoznavanje slovenskega je-zika in kulture sporoča, da je še odprto vpisovanje za tečaje slovenskega jezika za obdobje 1992/93. Tečaji so namenjeni tako otrokom kot odraslim. V okviru svojih mstitucionalnih ciljev ustanova nudi brezplačne tečaje ° konverzaciji; za člane sindikalnih organizacij CGIL, č-ISL, UIL so predvidene posebne olajšave. Tajništvo v
Valdirivo 30, II. nadstropje, je za pojasnila odprto Vsak dan (razen ob sobotah) od 17. do 19. ure, telefonsko Pa na številko 761-470.
Koliko članov naj šteje deželni odbor FJK?
Z vprašanjem krčenja števila članov deželne vlade se bo ukvarjala ožja komisija, ki bo vzela v pretres oba obstoječa zakonska predloga ter proučila tudi možne povezave z načrtovano revizijo celotnega deželnega aparata. Sklep je bil sprejet po daljši razpravi na včerajšnji seji pristojne svetovalske komisije, ki ji načeljuje demokristjan Lepre.
Kot smo že poročali, obstajata dva predloga o krčenju števila deželnih odbornikov. Prvi predlog, katerega prvi podpisnik je socialist Bulfone, podpisalo pa ga je še sedem drugih predstavnikov PSI ter liberalec Ariis, predvideva samo osem odbornikov ter ukinja suplente, ki bi jih eventuelno lahko imenovali samo za občasno nadomeščanje odbornikov, toda brez birokratskih aparatov, službenih avtomobilov itd. Predlog DSL, Zelenih in Furlanskega gibanja (prvi podpisnik je zastopnik DSL Travanut) pa se zavzema za znižanje števila efektivnih odbornikov od 12 na 10 ter suplentov od 4 na dva.
V razpravo v komisiji je včeraj posegel tudi predsednik deželne vlade Turello, ki je sicer podprl predlog o skrčenju števila odbornikov, dodal pa, da bi tovrstna reforma ostala polovična, ko se ne bi zajela celotnega deželnega aparata. To stališče so podprli tudi drugi deželni svetovalci iz vrst večine, še posebno demokristjani Dominici, Tomat in Strizzolo, podobne teze pa je zagovarjal tudi socialist Tersar, po katerem je glavno vprašanje ne toliko število odbornikov, ampak racionalizacija deželnega aparata. Kot smo dejali, je na koncu prevladalo stališče večine, odtod tudi imenovanje ožjega odbora, ki bo pa moral poročati komisiji. Slednja bo potem odločala, kako uskladiti zaključke odbora s predlogi o preureditvi deželnega aparata, ki bi jim moral medtem izdelati sam deželni odbor.
Drevi ob 18,30 v mestnem hotelu Continental
Skupščina Zelene liste
Zeleni Smejočega se sonca se bodo sestali danes na letni skupščini v Hotelu Continental v Ul. s. Nicolo. Na sestanku, ki se bo začel ob 18.30, bodo pregledali opravljeno delo v minulem letu ter se dogovorili o bodočih političnih pobudah. V tiskovnem poročilu glasnikov Zelenih Zucchija in Ghersine je poudarjeno, da je bilo letošnje leto ne šemo volilno leto, ampak tudi obdobje zelo intenzivnega dela in pomembnih bojev, kot na primer za Sesljanski zaliv, proti velikim cestnim povezavam, za zaprtje mestnega središča osebnemu prometu, proti obrtni coni v Nabrežini, proti skladiščem utekočinjenega plina v Žavljah itd.
Tržačan ranjen v Vidmu
V	Vidmu se je preteklo noč pripetila prometna nesreča, v kateri je bil težko ranjen Alberto Biloslavo, 20-letni Tržačan, ki služi vojaški rok v furlanskem mestu. Biloslavo se je s svojim fordom escort v predmestju Vidma iz še nepojasnjenih razlogov silovito zaletel v obcestno drevo.
Gasilci so ga s precejšnjo težavo hudo ranjenega izvlekli iz skrotovičenih razbitin avtomobila. Biloslava so sprejeli v videmsko bolnišnico s strogo pridržano prognozo. Njegovo zdravstveno stanje je zelo resno.
Odlikovanja predsednika Scalfara
V	reprezentančni dvorani vladnega komisariata je bila včeraj slovesnost, na kateri je prefekt Sergio Vitiello kar 26 osebnostim iz naše pokrajine izročil odlikovanja predsednika republike in Svete stolice za zasluge na civilnem, socialnem in kulturnem področju. Pred predajo odličij je prefekt v krajšem nagovoru poudaril visok pomen teh javnih priznanj o zaslugah državljanov, ki pripadajo vsem družbenim slojem. Med odlikovanci sta tudi dve ženski, Marina Ferrari in Gabriella Carli, ena izmed redkih mednarodno priznanih orkestralnih dirigentk.
Prijetno srečanje petdesetletnikov s Proseka, Kontovela in Gabrovca
Prejšnjo soboto so petdesetletniki s Proseka, Kontovela in Gabrovca skupno proslavili srečanje z Abrahamom. Že zjutraj so se zbrali pri stari cerkvici na Kontovelu, kjer so imeli mašo, nato pa so odšli na kontovelsko pokopališče, kjer so položili cvetje k spomeniku padlim v NOV in na grobove soletnikov, ki jim ni bilo dano dočakati ta dan. Isto so storili tudi na pokopališčih na Proseku in v Gabrovcu. V društveni gostilni so imeli malico, nato pa so se s posebnim avtobusom odpeljali na izlet na Bled in v Radovljico, kjer so imeli svečano kosilo. Vzdušje je bilo vseskozi prijetno, tako da so se vrnili domov že v poznih urah.
Tekst in foto M.M.
Deželni prispevki za turistično ureditev jame pri Briščikih
Deželni odbor Furlanije-Julijske krajine je na predlog odbornika za turizem Gioacchina Fran-cescutta odobril 500 milijonov lir prispevkov za turistično ureditev jame pri Briščikih. V ta namen je deželna uprava v letih 1987, 1988 in 1989 že dodelila združenju CAI-Societa Alpina delle Giulie skupno 910 milijon lir.
Z zadnjim prispevkom bi morali urediti izhod iz jame, točneje prehod iz votline do tako imenovane vhodne veže. Dela bodo dokaj zahtevna, saj bo treba izkopati večjo količino ilovice, kar predstavlja precejšnjo nevarnost, zato bodo dela zaupali specializiranemu osebju.
Omenimo naj, da je deželni odbor v prejšnjih letih nakazal združenju CAI-Societa Alpina delle Giulie 170 milijonov lir za ureditev električne napeljave.
Jamo pri Briščikih so odprli javnosti leta 1908. Predstavlja pomembno naravno zanimivost, saj je v njej največja votlina na svetu, ki meri 280 metrov v dolžino, več kot 65 metrov v širino in več kot 100 v višino. Zdaj je jama odprta skozi vse leto. Lani jo je obiskalo okrog 70 tisoč ljudi.
Razstava AMD o taboriščih
Jutri ob 17. uri bodo na sedežu SPI-CGIL pri Sv. Ivanu v Ul. San Cilino 11 odprli dokumentarno razstavo o nacističnih koncentracijskih taboriščih ' Spomin na deportacije". Razstava bo odprta do 30. t.m., od 10. do 12. ter od 17. do 19. ure, v nedeljah pa od 10. do 12. ure.
Razstavo sta pripravila Združenje bivših deportirancev v nacistična taborišča (ANED) in pa sindikat upokojencev SPI-CGIL, da bi ponovno pritegnila pozornost javnega mnenja na stopnjevanje neonacističnega nasilja v Evropi. Predvsem pa v Nemčiji, kjer gologlavi neofašisti skušajo zmanjšati pomen ali celo prikriti nacistično barbarstvo, ki je svoj višek doseglo v koncentracijskih taboriščih. Razstava je namenjena demokratični javnosti, da bi z vso silo zavrnila vse poskuse za oživitev preteklosti, ki je prepletena z velikimi grozotami in ki jih zgodovina odločno obsoja.
■ Trgovinska zbornica obvešča, da so v njenem uradu za zunanjo trgovino na voljo fac-simili prošnje za pooblastilo izvoza na Hrvaško, v Bos-no-Hercegovino in Makedonijo, ki jo predvideva Uredba EGS št. 2725/92 z dne 18.9.1992.
koncerti
Gledališče Verdi
Simfonična sezona '92
Predprodaja vstopnic za vse koncerte pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita (zaprta ob ponedeljkih).
Danes, 16. t.m., ob 20.30 (red A) bo v gledališču Rossetti koncert orkestra in zbora gledališča Verdi. Dirigent Lil Jia. Solisti Francesca Pedaci (sopran), Ewa Podles (mezzosopran), Francesco Piccoli (tenor), Enzo Capuano (bas). Na sporedu Rossini.
Ponovitev koncerta jutri, 17. t.m., ob 21. uri v Palasport Carnera v Vidmu.
Avditorij Muzeja Revoltella
"Nedelje mlade glasbe"
V	nedeljo ob 11. uri bo v Avditoriju muzeja Revoltella v Ul. Diaz koncert posvečen 300-letnici Tartinijevega in 200-letnici Rossinijevega rojstva. Nastopil bo duo SARA STERN1ERI in LEONARDO BARTELLONI.
Na sporedu Tartini, Brahms, Franck. Koncerti bodo trajali do 13. decembra. Informacije, abonmaji in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita.
Gledališče Miela
Danes, 16. in jutri, 17. t. m., ob 20.45 bosta na sporedu prva dva koncerta v organizaciji Tržaškega jazz kluba. Nocoj bo nastopil saksofonist ROBIN KENY-ATTA in njegov trio, jutri pa bosta nastopili GREENTOVVN JAZZ BAND iiz Ljubljane in TICINUM JAZZ BAND iz Milana.
Tretji koncert bo na sporedu 25. novembra ob 20.45, na katerem bo nastopil pianist RALPH SUTTON.
V	četrtek, 17. decembra ob 21. uri pa bo na sporedu koncert dua KENNY DREW in fJIELS O.PEDERSEN.
razstave
V	TK Galeriji je na ogled razstava slikarja ADRIANA BONA.
V	galeriji Muzeja Revoltella v Ul. Diaz 27 je na ogled razstava "Od Canove do Burrija - Muzej se predstavlja".
V	zborni dvorani in knjižnici pedagoške fakultete, Ul. Tigor 22 je na ogled do 15. novembra razstava starih zemljevidov Italije in sveta z naslovom "Imago mundi et Italie".
V	gledališču Miela je na ogled razstava o Beatlesih z naslovom MEMORABI-LIA, na kateri so na ogled plošče, slike, letaki in razni predmeti, ki jih je zbral Guido Toffoleti.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 bodo jutri, 17. t. m. , ob 18. uri odprli razstavo slikarke SILVE FONDA, ki bo na ogled do 30. t. m. po običajnem umiku.
V	palači Costanzi bodo jutri, 17. t. m. , ob 18.30 oprli fotografsko razstavo TOPI-ARIA, ki jo organizira Krožek Jacgues Maritain s pokroviteljstvom tržaške občine in v sodelovanju z Verde Sgaravatti.
Na tržaškem velesejmu, Trg A. De Gasperi 1, je do 25. t. m. na ogled razstava o Antarktiki. Urnik: vsak dan 8.30-13,
14.30-18, ob nedeljah 10-17.30.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. Na ogled je razstava videa in grafik Matjaža HMELJAKA: VAJE ZA TIPKOVNICO IN EKRAN. Predstavitev Aldo Castelpietra. Vabljeni!
V	galeriji Nadie Bassanese (Trg Giotti 8/l.nadstr.) je odprta razstava slikarja Francesca Tullia ALTANA do 15. novembra vsak dan od 17. do 20. ure.
V	galeriji "Laboratorio P - Ul. S. Cilino 16 Trst, bodo danes, 16. t. m., ob
19.30	odprli razstavo grafičnih in fotografskih izdelkov slikark Martine Moro-der iz Bočna in Giuliane Stefani iz Vidma.
V	galeriji Arts Room - Ul. della Guar-dia 16, bodo danes, 16. t. m. , ob 18.20 odprli razstavo slikarke Grazielle CON-TESSI, ki bo na ogled do 5. novembra.
Tržaški občinski galeriji - Trg Unita - bodo danes ob 18.30 odprli razstavo tržaškega slikarja Roberta TIGELL1JA. Razstava bo na ogled do 28. t.m.
gledališča
Stalno slovensko gledališče
Gledališka sezona 1992/93
Danes, 16. t.m., ob 20. uri bo v Kulturnem domu v Trstu ponovitev predstave HAMLET V PIKANTNI OMAKI. Izven abonmaja.
Ponovitve jutri, 17. t.m., ob 20.30 - RED F in v nedeljo, 18. t.m., ob 16. uri - RED G.
Prodaja abonmajev vsak delovnik od 10. do 12. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, ul. Petronio 4, telefon 040/632664.
Že abonirane naprošamo, da dvignejo izkaznice čimprej.
Gledališče Rossetti
Stalno gledališče F-Jk
Gledališka sezona 1992/93: abonmaji pri osrednji blagajni v Galeriji Protti-tel. 630063 (urnik: vsak dan 9.00-12.30,
15.30-	19; tel. 630063) in v gledališču Rossetti (Drevored XX. septembra 45 - tel. 567201 (urnik: vsak dan od 12-15.30,
16.30-	20.
V sredo, 21. t. m., ob 20.30 bo na sporedu premiera Pirandellovega dela TUTTO PER BENE z Glaucom Maurijem. Režija Guido De Monticelli. V abonmaju odrezek št. 1. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni in v gledališču Rossetti.
Gledališče Cristallo
La Contrada
Gledališka sezona 1992/93: v gledališču Cristallo, pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti, na sedežih sindikatov lahko vpišete abonma za novo gledališko sezono.
Nocoj ob 20.30 ponovitev dela Carpin-terija in Faragune PUTEI E PUTELE. Nastopajo A. Reggio, M. Lo Vecchio, G. Saletta, O. Bobbio. Režija F. Macedonio.
kino
ARISTON - 16.00, 18.45, 21.30 La caduta degli dei, r. L. Visconti.
EXCELSIOR - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 Alien III., r. David Fincher, i. Sigour-ney VVeaver.
EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 II tagliaerbe, r. Stephen King.
NAZIONALE I - 15.30, 17.45, 19.55, 22.05 Basic instinct, r. Paul Verhoeven, i. Michael Douglas, Sharon Stone, D
NAZIONALE II - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 Io speriamo che me la cavo, i. Paolo Villaggio.
NAZIONALE III - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 Moglie a sorpresa, i. Steve Martin.
NAZIONALE IV - 15.30, 17.45, 20.00,
22.15	Indocina, i. C. Denevue.
GRATTACIELO - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 Giochi di potere, i. Harrison Ford.
MIGNON - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 Nel continente nero, r. M. Risi, i. D. Aba-tantuono.
EDEN - 15.30, 22.15 Susanna tutta pan-na... il gusto in bocca, porn., D D
CAPITOL - 17.20, 19.40, 22.00 Cuori ri-belli, i. Tom Cruise.
LUMIERE - 18.00, 20.00, 22.00 Mio cugi-no Vincenzo.
ALCIONE - 17.00, 18.30, 20.15, 22.00 Un'-altra vita, r. Carlo Mazzacurati, i. Cla-udio Amendola.
RADIO - 15.30, 21.30 Delirio di femmine viziose, porn., D D
včeraj - danes
Danes, PETEK, 16. oktobra 1992
HEDVIKA
Sonce vzide ob 6.23 in zatone ob 17.18 - Dolžina dneva 10.55 - Luna vzide ob 20.12 in zatone ob 11.19.
Jutri, SOBOTA, 17. oktobra 1992
IGNACIJ
PLIMOVANJE DANES: ob 4.56 najnižja -11 cm, ob 10.57 najvišja 39 cm, ob 18.06 najnižja -45 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,8 stopinje, zračni tlak 1006,6 mb pada, brezvetrje, vlaga 56-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 18,1 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Martina Frausin, Eli-sabetta Bonetti, Nicoletta Tomizza, Marta Marino, Lucia Di Ilio, Filippo Canale, Andrea Cavo.
UMRLI SO: 82-letna Carla Nelli, 77-letna Nerina Stradella, 78-letni Marcello Mihalič, 56-letni Deodato Coretti, 80-let-na Maria Loredan, 91-letni Villibaldo Perthen, 73-letna Ida Noselli, 79-letni Et-tore Tiberio, 88-letna Luisa Mones, 92-letna Maria Bechtinger, 71-letni Bruno Barbo, 75-letni Carlo Albonico, 90-letni Giovanni Boschini, 82-letni Ermanno Sonzio.
SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 12. oktobra, do nedelje, 18. oktobra 1992 Normalen urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Ginnastica 6 (tel. 772148), Ul. Fabio Severa 112 (tel. 571088).
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Ginnastica 6, Ul. Fabio Severa 112, Trg Venezia 2.
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefoni za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30.
Trg Venezia (tel. 308248).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL
NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razna obvestila
Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel v Trstu priredi tudi letos tradicionalno zimovanje med božičnimi počitnicami in v novembru seminar za otroške vrtnarice na temo Uporaba lutke v otroškem vrtcu. Informacije in vpis v Dijaškem domu, tel. 573141.
Narodna in študijska knjižnica v Trstu prireja tečaj ŠOLSKE KNJIŽNICE od 19. oktobra do 25. novembra vsak ponedeljek in sredo od 15. do 18. ure pri Zvezi slovenskih kulturnih društev, Ul. sv. Frančiška 20, II. nadstropje. Informacije in vpisovanje v Narodni in študijski knjižnici (tel. 635629).
Sklad Mitja Čuk prireja dva tečaja angleščine: za začetnike in za dijake s srednjo stopnjo poznavanja jezika. Vse dodatne informacije dobite na sedežu Sklada, Narodna ul. 126, Opčine, tel. 212289, med 12. in 13. uro še danes, 16. oktobra.
SKD Tabor - Prosvetni dom. Še jutri, 17. t. m., zbiramo posteljnino in zimska oblačila za begunce iz BiH. Urnik: od 16. do 20. ure.
SKD Vigred obvešča, da so vaje otroškega zborčka ob ponedeljkih ob 16. uri za otroke, ki obiskujejo otroški vrtec in prve tri razrede osnovne šole; mladinskega pa ob četrtkih ob 17.30 za otroke, ki obiskujejo 4. in 5. razred osnovne šole ter nižjo srednjo. Vaje so v društvenih prostorih v Šempolaju. Otroci pridružite se nam!
V Bazovskem domu se je pričela telovadba za odrasle. Zainteresirane pričakujemo vsak torek ob 20. uri.
II teatro delle bolle iz Trsta prireja 7. in 8. novembra v paviljonu M bivše umobolnice pri Sv. Ivanu tečaj iz rokohi-trstva, ki ga bo vodil profesionalec San-tosh Dolimano. Za informacije tel. na št. 360217.
Slovenski visokošolski sklad Sergij Tončič v Trstu obnavlja letno nagrado »dr. Frane Tončič«, ki ima namen vzpodbuditi visokošolce, pripadnike slovenske narodnostne skupnosti v Italiji k raziskovalnemu in ustvarjalnemu delu. Nagrada je namenjena disertaciji, ki pomeni obogatitev slovenske kulture, zgodovine ali znanosti in ki je sklenila kandidatov visokošolski študij v obdobju med 1. junijem 1991 in 30. aprilom 1992. Zainteresirani naj dostavijo izvod svoje študije najkasneje do 20. oktobra t. 1. Narodni in študijski knjižnici v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, nakar bo prejeta dela obravnavala komisija, ki jo bo imenoval Upravni odbor Sklada. Dobitnik nagrade, ki znaša 2 milijona lir, bo razglašen februarja prihodnjega leta.
Multimedialni tečaj slovenskega jezika, jezik in kultura, začetna stopnja in izpopolnjevalna stopnja za narečno govoreče (integracijski tečaj). Organizira Kinoatelje z ljubljansko Filozofsko fakulteto, Slavističnim društvom in ACLI iz Trsta. Informacije in vpisovanja: Tržaška knjigarna, Ul. sv. Frančiška 20, tel. (040) 635954.
mali oglasi
OSMICA je odprta v Borštu pri Zaharju.
PRIMARNA DRUŽBA išče mladeniča, pogoji: dinamičnost, opravljena vojaščina, srednjevišja izobrazba, italijansko državljanstvo, znanje slovenskega in angleškega jezika, mesečna plača. Ponudbe poslati na Publiest, Trst, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Primarna družba«.
MLADEGA, temperamentnega in komunikativnega sodelavca-ko potrebujemo za delo po tržaški pokrajini - takojšnja zaposlitev. Prošnje nasloviti na Publiest, Trst, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Zavarovalnica«.
IŠČEM DELO za varstvo otrok ali pomoč v gospodinjstvu v Trstu ali v okolici. Telefon 0038/66 81472.
ŠIVILJA in modelistka sprejema vse vrste dela: popravila in izdelava novih oblek, tudi moških. Za informacije tel. 299710 v večernih urah.
PRODAM R5, letnik 1986, v odličnem stanju. Tel. na št. 944005.
VOLVO 740 turbo intercooler, letnik 85, ABS, klima, pomična streha, prodam. Tel. tajnica 827493 ali ob delavnikih 366633 - Vali v uradnih urah.
PRODAM motor aprilia ASI 125 - replika v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Tel. (0481) 21329.
KUPIM rabljeno spalnico in dnevno sobo po možnosti svetle barve. Tel. tajnica (040) 418697.
PRODAMO trgovino s športno opremo. Tel. 214685 vsak dan, razen ob nedeljah, od 14. do 15. ure.
DAJEMO v najem poslovne prostore s kletjo (36 + 22 kv. m) v središču Opčin. Tel. ob uri obedov na št. (040) 211385.
OBRTNIK vgrajuje blindirana vrata v teku dneva za od 1.400.000 lir dalje. Tel. v večernih urah na št. 228834.
NUJNO rabim pomoč za angleščino. Tel. ob večernih urah na št. 228475.
Katolovim se je pridružil
MATJAŽ
Srečni mamici Martini čestitajo vsi, ki jo imajo radi
izleti
Društvo slovenskih izobražencev v
Trstu obvešča člane in prijatelje, da prireja v nedeljo, 25. oktobra, obisk pri katoliških izobražencih v Ljubljani. Srečanje bo povezano z vodenim ogledom Kočevske Reke in Kočevskega Roga. Prijave vsak dan dopoldne na sedežu Slovenske prosvete v Trstu, tel. 370846.
Sindikat upokojencev CGIL Devin-Nabrežina prireja v soboto, 24. oktobra, izlet v Čedad - Castelmonte. Za informacije telefonirati na št. 200036 ali 200007.
Upokojenci iz devinsko-nabrežinske občine organizirajo v sodelovanju s potovalnim uradom Nord Est novoletne počitnice v Monastirju v Tuniziji od 26. 12. 92 do 2. 1. 93. Vpisovanje in informacije v potovalnem uradu Nord Est, Trg Stare mitnice 15, tel. 636757, ali na tel. št. 299640 - Fragiacomo (ob uri obedov).
čestitke
IVANKA ŽIVEC iz Koludrovice slavi visoki jubilej: 90-letnico. Draga Ivanka, ob tako lepem prazniku Vam želi še mnogo zdravih in veselih let v krogu svojih dragih družina Petaros.
razne prireditve
Mladinski odsek Rdeča zvezda otvar-ja sezono 92/93 s projekcijo filma Robin Hood - II principe dei ladri danes, 16. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Sa-ležu. Vabljeni.
V Društvu slovenskih izobražencev v
Trstu bo ponedeljkov večer 19. oktobra posvečen 200-letnici smrti vipavskega baročnega slikarja Antona Cebeja. O njegovem delu bo s pomočjo diapozitivov predaval umetnostni zgodovinar Ferdo Šerbelj iz Narodne galerije v Ljubljani. Začetek ob 20.30.
Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3, vabi jutri, 17. oktobra, na občni zbor in volitve novega odbora. Na sporedu bo poročilo mentorja o splošnih smernicah kluba; poročilo predsednice, tajnika in blagajnika; načrti za delovanje v prihodnji sezoni in volitve. Začetek ob 18.30.
šolske vesti
Ravnateljstvo državnega učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu sporoča, da bo prva seja dijakov in učnega osebja za začetek pouka v 5. dopolnilnem tečaju danes, 16. t. m., ob 16. uri.
___________prispevki________________
V	spomin na Ivanko Lukša vd. Guštin daruje Angela Guštin 30.000 lir za popravilo cerkve na Proseku.
V	spomin na Elzo Milič daruje botra Lojzka Guštin 20.000 lir za popravilo kontovelske cerkve.
V	spomin na našega nepozabnega An-drota ob 17. obletnici smrti daruje Mar-juča z Nado, Leotom in Vero 300.000 lir za Sklad "Andrej Čok".
Ob 3. obletnici smrti dragega Franca Abrama darujeta žena in hči 50.000 lir za Sklad Mitje Cuka.
Namesto cvetja na grob gospe Ivanke Lukša vd. Guštin daruje družina Antoni
50.000	lir za Skupnost družina Opčine. V isti namen darujeta Lidia in Romano Štoka 30.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Ob dragi obletnici smrti moža daruje Elena Barič 100.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
Namesto cvetja na grob pok. Ivanke Guštin darujeta družini Ukmar (s plača) in Milica Slobič 100.000 lir za popravilo cerkve na Proseku.
Družina pok. mame Ivanke Guštin daruje 100.000 lir za popravilo cerkve na Proseku.
V	spomin na Ivano Luxa vd. Guštin darujejo svojci 100.000 lir za MPZ Vasilij Mirk.
V	spomin na Ivano Luxa vd. Guštin darujeta Alfonz in Mara Guštin 10.000 lir za MPZ Vasilij Mirk Prosek-Kontovel.
Nosilci krste pok. Ivanke Luksa vd. Guštin darujejo 200.000 lir za FC Primorje.
V	drag spomin na Veselko in Silvestra Godina daruje Rosanda Godina 50.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev v ita-liji.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
menjalnica
OPERATIVNI TEČAJI PRI TKB
15. 10. 1992
TUJE VALUTE / NAKUP
BANKOVCI _ TRST
Tine VMTTTC / MAizrrn	BANKOVCI
TUJE VALUTE j NAKUP	TRST
Ameriški dolar ............. 1275.
Nemška marka............... 882.—
Francoski frank ............ 258.
Holandski gulden............ 780.
Belgijski frank............ 42.—
Funt šterling ............. 2160.
Irski šterling............. 2260.—
Danska krona................ 224.
Grška drahma............... 6.—
Kanadski dolar.............. 1000.
Japonski jen.................. 10,50
Švicarski frank ........... 970.—1
Avstrijski šiling ......... 123.—
Norveška krona .............. 212.—
Švedska krona.............. 231.—
Portugalski eskudo............ 9,30
Španska peseta............... 11,50
Avstralski dolar .......... 880.—
HUF......................:..	12.—
ECU........................
Slovenski tolar ........... 15.—
Hrvaški dinar ................ 2,25
pZT'	BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE	bomio
BLIKd	tržaška kreditna banka
Danes v New Yorku spominski slavnostni koncert
Trideset let Boba Dylana
Podelili so mu jo v začetku tedna v Milanu
Guccini prejel nagrado Guggenheim za poezijo
Bob Dylan
Pred dnevi so se časopisi po vsem svetu razpisali ob 30-letnici izida prve plošče liverpoolske skupine The Beatles Love me do. Pred tremi desetletji pa je izšel tudi prvenec enega od kantavtorjev, ki je postal prelomna osebnost v moderni lahki glasbi. Na plošči Bob Dylan je takrat 21-letni Robert Allen Zimmerman posnel dve lastni pesmi: Song for Woody (posvečeno njegovemu duhovnemu očetu Woodyju Guthrie-ju) in Talkin' New York.
Bob Dylan bo danes v New Yorku proslavil 30-letnico svoje prve plošče s koncertom v slovitem Madison Sguare Gardnu, na katerem bodo nastopili številni pevci in skupine, ki so »zrasli« iz njegove glasbe in poezij. Med drugimi je napovedan nastop »Beatlea« Georgea Harriso-na, Eriča Claptona, Toma Pettyja, Neila Younga, Tracy Chapman, Elvisa Costella, Sinead 0'Connor in drugih. Program večera je zavit v tančico skrivnosti, kot se dogaja za domala vsak Dylanov koncert, izvedelo se je le, da bo vsak gost zapel vsaj eno od Dylanovih pesmi.
Koncert, ki ga bo v soboto posredno prenašal Canale 5, je »potolkel« že en rekord: 18.200 vstopnic so razprodali v pičlih 70 minutah. Cene so bile zasoljene, kar je tudi izzvalo val kritik Dylanovih privržencev: navadni kupec je za vstopnico plačal po 80 dolarjev, VIP osebnosti pa kar 150 dolarjev.
Francesco Guccini
Trinajst deklet se bo potegovalo za prestižni naslov, zmagovalka se bo udeležila tekmovanja za miss sveta
Na Bledu bodo jutri izbrali najlepšo Slovenko
Na Bledu bodo jutri zvečer izbrali najlepšo Slovenko. Za miss Slovenije se bo v dvorani Kazine potegovalo trinajst deklet, ki so v preteklih tednih in mesecih »prestale« vrsto izbirnih tekmovanj in dva polfinalna večera. Resnici na ljubo se jih je na blejski veliki finale prebilo štirinajst, ena pa se je odrekla nada-ljnemu tekmovanju.
Po neuradnih podatkih naj bi bilo letošnje že 29. tekmovanje za miss Slovenije. To gre sklepati iz dejstva, da je pred dvajsetimi leti ob razglasitvi slovenske lepotne kraljice Nine Gazibara takratni Tovariš zapisal, da je bila to deveta izbira mis Slovenije. Spektakel je tudi takrat potekal na Bledu: v Festivalni dvorani ga je priredila Politika Bazar. Nina Gazibara se je potem udeležila tekmovanja za miss Jugoslavije in osvojila drugo mesto za zmagoval-
ko, znano pevko in imitatorko Biljano Ristič. Za nagrado so prve tri za nekaj dni odpotovale v London.
Letošnja miss Slovenije se ne bo več potegovala za naslov naj lepše Jugoslovanke, bo pa za nekaj dni odpotovala v London, od tam pa v Sun City v kraljevino Bocvana v južni Afriki, kjer se bo udeležila svetovnega tekmovanja za lepotno kraljico. Tokrat bo prvič, da se bo uradna miss Slovenije uradno udeležila tekmovanja za miss sveta. Do lani namreč Slovenija še ni bila mednarodno priznana, zato tudi ni mogla samostojno sodelovati na takih in podobnih tekmovanjih.
Kandidatke za najlepšo Slovenko bodo imele danes in jutri težaven dan.Danes bodo vadile za nastop, jutri popoldne bodo opravile ge-
neralko, zvečer ob 20. uri pa bo šlo zares. Ob 21.40 se bo v neposredni prenos tekmovanja vključil drugi program TV Slovenija, ki bo po slovenski zemlji oddajal čare in krasote njenih letošnjih najlepših hčerk. Na prireditvi bodo sodelovali Irena Vrčkovnik, Alenka Godec, Ditka Haberl, Oto Pestner in New Swing Kvartet ter plesna šola Rolly.
Slovenska lepotna kraljica bo v nedeljo med kosilom njej v čast podpisala pogodbo, s katero si bo zagotovila vrsto fotografskih in drugih agamžmajev. Organizator prireditve, Agencija Geržina Videofon, se je odločil, da bo največja nagrada udeležba prve Slovenke na svetovnem lepotnem tekmovanju. Vsaka udeleženka finalnega tekmovanja bo prejela vrednostni bon za nakup izredno kakovostnih izdelkov Mariborske tekstilne tovarne.
Italijanski kantavtor Francesco Guccini je dobitnik letošnje nagrade Guggenheim »Eugenio Montale per la poesia«. Letos je drugič, da nagrado Guggenheim podeljujejo pesniku-glasbeniku. Lani so namreč v okvir te prestižne nagrade vključili tudi posebno sekcijo, ki so ji dali naslov »Verzi za poezijo«. Njen namen je podeliti priznanje tistim glasbenikom, čigar teksti so ustvarjalno bogati in se na nekakšen način že prelivajo v poezijo.
Lani, ob prvi izvedbi, je bil nagrajen znani glasbenik-odvetnik iz Astija Paolo Conte. Letos je žirija soglasno izbrala za njegovega »naslednika« kantavtorja iz Bologne Francesca Guccinija, pevca, pesnika, glasbenika in tudi pisatelja (pred dvema letoma se je njegov prozni prvenec Croniche Epa-faniche celo prebil med deseterico najbolj prodanih knjig v Italiji). Guccini je znan predvsem po svoji družbeni angažiranosti, o čemer pričajo prav njegovi teksti, pa tudi dejstvo, da vsako leto nastopa na številnih prireditvah v dobrodelne namene. V obrazložitvi nagrade med drugim piše, da je Guccini zmožen prenašati v poezijo velike družbeno-kulturne tematike, pri čemer se z veliko pesniško občutljivostjo poslužuje parabol polnih patosa in ustvarjalnosti.
Nagrado Guggenheim so izročili Francescu Gucciniju pretekli ponedeljek v milanskem gledališču San Babila, kjer je potekalo nagrajevanje dobitnikov nagrad »Eugenio Montale per la poesia«.
	.	današnji televizijski in radijski sporedi	
n "ah______________________
6.50	Aktualno: Unomattina, vmes (7.00, 8.00, 9.00) 10.00) dnevnik 1
10.05	TV film: Amori , vmes (11.00) dnevnik 1 iz Milana
11.20	Dok.: Un solo mondo
12.00	Variete: Servizio a do-micilio, vmes (12.30) dnevnik 1
13.30	Dnevnik in Tri minute
14.00	Variete: Prove e provini a Scommettiamo che...?
14.30	Aktualno: Italijanske kronike
14.45	Film: 20.000 leghe sotto i mari (pust., ZDA 1954,
i.	Kirk Douglas)
16.45	Mladinski variete: Big
17.55	Iz Parlamenta in vesti
18.10	Aktualno: Le risorse
della Terra
19.40	Aktualno: II našo di Cleopatra
19.50	Vreme in dnevnik
20.40	Aktualno: Potovanje na Jug (3. del)
23.00	Dnevnik 1
23.15	Dok.: Kvark Evropa
24.00	Dnevnik in vreme 0.30 Danes v Parlamentu 0-40 Rubrika opolnoči 0.50 Tenis: turnir ATP
2.00	Nočni spored
^ RAI 2
6.50	Variete: Videocomic
7.00	Otroški variete
9.25	Aktualno: Verdissimo
9.45	Film: Harlem Detective (krim., ZDA 1972)
11.25	Nanizanka: Lassie
11.50	Kratke vesti
11.55	Variete: I fatti vostri
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.20	Rubriki o gospodarstvu, medicini, nato vreme
13.45	Aktualno: 100 ključev za Evropo
13.50	Nad.: Ouando si ama,
14.25	Santa Barbara
15.15	Film: California (vestern, It. 1977, i. Giuliano Gemma, Miguel Bose)
17.00	Vesti in iz Parlamenta
17.10	Nan.: Un caso per due
18.10	Športne vesti
18.20	Nan.: Hunter - Una re-putazione da salvare
19.15	Nad.: Beautiful
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Variete: I fatti vostri (vodi Alberto Castagna)
23.15	Vesti in vreme
23.35	Aktualno: Skrita lakota (ob Mednarodnem dnevu prehrane)
0.30 Filmske novosti 0.40 Film: Chains (dram., ZDA 1990)
|	^ RAI 3	|
7.00	Sat News, Televideo
11.35	Tečaj angleščine ZDA
12.00	Kratke vesti iz Milana
12.10	Krožek ob dvanajstih
13.30	Izobr. odd.: Dottore in...
14.00	Deželne vesti
14.10	Popoldanski dnevnik
14.25	Glasba: Figaro qua, Figam la - Un aria per tre
15.15	Dok. DSE: Šola se posodablja
15.45	Šport: kotalkanje, 16.00 IP v balinanju, 16.20 dresura, 16.40 biljard
17.00	Rubrika o košarki
17.20	Športna rubrika: Derby
17.30	Nanizanka: I mostri
18.00	Dok.: Tjulenji
18.25	Glasba: Orchestra!
18.50	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Risanke: BolbCartoon
20.05	Variete: Blob
20.25	Aktualno: Una cartolina
20.30	Film: Omicidio al neon per l ispettore Tibbs (krim., ZDA 1970, i. Sid-ney Poitier)
22.30	Dnevnik ob 22.30
22.45	Aktualno: Milano Italia
23.40	Nan. Perry Mason
0.30 Dnevnik in vreme 0.55 Variete: Fuori orario
1.25	Film: II guastafeste
[ fr- TV Slovenija 1	| * i.
9.35	Spored za otroke: nad. Moja družina in ostale živali, 10.05 lutkovna igrica Zverinice iz Rezije
10.25	Dok.: O raku
11.20	Alpe-Donava-Jadran
11.50	Poslovna borza (pon.)
12.00	Poročila
12.05	Video strani
15.05	Napovednik
15.10	Umetniški večer: portret Vena Tauferja
16.20	Gospodarska oddaja:
10.000	obratov
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.10	Spored za mladostnike: Tok Tok
19.10	Risanka
19.20	Napovednik
19.30	Dnevnik, vreme in šport
20.30	Nad.: Odloženi raj
21.25	Glasbena oddaja: Bo-benček
22.25	Dnevnik, vreme in šport
22.50	Napovednik
22.55	Sova, vmes nanizanka Bagdad Cafe (ZDA 1990,
i. Woopy Goldberg), nad. Himera-Stvor ter film Tigrica (Ekvador 1990, r. Camilo Luzuria-ga, i. Lissette Cabrera)
1.30	Video strani
[~fiE)	TV Koper
13.20	Nan.: C rime Story
14.10	Glasb, odd.: Juke box
(vodi AIex Bini)
16.00	TV novice - Oresedici
16.05	Spored za otroke: Čarobna svetilka
17.00	Nan.: Projekt NLP
18.00	Primorska kronika in Primorski forum
19.00	Vsedanes - TV dnevnik
19.30	Nadaljevanka: Ryan
19.50	Nan.: Crime story
20.40	Koncert simfoničnega orkestra RTV Slovenija
21.30	Glasbeni utrinek: V stepah Centralne Azije
21.40	Vsedanes - TV dnevnik
21.50	Aktualno: Globus
22.50	Nan.: Projekt NLP
Hfcr TV Slovenija 2
16.45	Sova, vmes nan. Dragi John in nad. Himera-Stvor (1. del)
18.00	Regionalni program -Slovenska kronika
19.00	Jazz in blues
19.30	TV dnevnik RAI
20.00	TV igrica: Pari
20.30	Večerni gost
21.20	Studio City
22.35	Videonoč
1.30	Koncert Boba Dylana
L CANALE5___________________
8-30 Aktualno: Na prvi strani
8.30	Variete: Maurizio Co-stanzo Show (pon.)
JLOO Nan.:I Jefferson
11.30	Variete: Ore 12 (vodi Gerry Scotti)
13.00	Dnevnik TG 5
13.25	Aktualno: Sgarbi guoti-diani (vodi V. Sgarbi)
13.35	Variete: Non e la RAI (vodi E. Bonaccorti)
14-45 Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa)
15.15	Aktualno: Agenzia ma-trimoniale, 15.45 Ti amo parliamone
6.00	Otroški variete: vmes ri-sanke in kviz
18.00	Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna
40.00	Dnevnik TG 5
40.25	Variete: Striscia la noti-zia
40.40	Variete: La grande sfida (vodi Gerry Scotti)
44.30	Nan.: I Robinson - Scuola
n di ball°
8.00	Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) Dnevnik TG 5
1-30 Striscia la notizia
4-00 Spored non stop
RETE 4
6.55	Aktualno: Telesveglia, vmes od 7.00 dalje vsakih 30 min. TG 4 vesti
10.00	Nadaljevanki: Marcelli-na, 10.30 Ines
11.00	Variete: A časa nostra
11.40	TG 4 vesti
12.50	Nadaljevanka: Sentieri
13.15	A časa nostra
13.30	TG 4 vesti
13.55	Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
14.00	Nadaljevanki: Sentieri,
14.25	Maria
15.15	Rubrika o lepoti
15.25	Nad.: La storia di Aman-da, 16.25 Celeste, 17.00 Febbre d'amore
17.30	TG 4 vesti
17.45	Aktualno: Ceravamo tanto amati
18.00	Kviz: La cena e servita
19.00	TG 4 večerne vesti
19.25	Rubrika o lepoti
19.30	Nadaljevanki: Gloria,
20.30	Manuela
22.30	Kviz: Io, tu e mamma
23.15	TG 4 vesti
23.30	Film: Birdy - Le ali della liberta (dram., ZDA 1984, r. Alan Parker, i. Mat-thew Modine)
1.45	Horoskop
ITALIA 1_____________
6.30	Pregled tiska
6.40	Otroška oddaja
9.15	Nanizanke: Baby Sitter,
blue jeans, 10.45 La časa neila prateria, 11.45 La donna bionica, 12.45 Magnum P.I.
13.45	Otroški spored: Ciao ciao in risanke
16.00	Variete: Unomania
16.05	Nanizanka: Poliziotto a guattro zampe
16.35	Variete: E'pericoloso šport, 16..50 Twin Clips
17.25	Nan.: Agli ordini papa
17.55	Aktualno: Lo dici tu,
18.00	Milico
18.15	Studio Unomania
18.25	Nanizanka: MacGyver
19.15	Studio Unomania
19.30	Odprti studio in šport
19.45	Varieteja: Benny Hill Show, 19.55 Karaoke
20.30	Film: Miracolo sull' Ot-tava strada (fant., ZDA 1987, r. Matthew Rob-bins, i. Hume Cronyn, Jessica Tandy)
22.40	Aktualno: L'istruttoria
1.00	Odprti studio, pregled tiska in Studio šport
ODEON_________________
13.00	Nad.: Colorina
14.00	Deželne vesti
14.30	Risanke
15.30	TV film: La guerra dei nervi (dram.)
16.15	Film: II tradimento - Pas-sato che uccide (dram., It. 1951, i. Amedeo Nazzari)
18.00	Nadaljevanka: Mariana
19.00	Deželne vesti
19.30	Risanke: He Man
20.00	Nan.: T and T
20.30	Film: Zitto guando parli (kom., 1981, r. Philippe Clair, i. Aldo Maccione)
22.00	Zanimivosti o koncertu Pavarotti International
22.30	Deželne vesti
22.45	Imago
23.15	Film: Tattoo - II segno della passione (dram., 1980, r. Bob Brooks)
TMC____________________
8.30	Nan.: Batman, 9.00 In Kingstone-Dossier Paura
10.00	Rubrika: Ženska TV (vodi Carla Urban)
11.45	Nan.: Doris Day Show
12.15	Variete: Kosilo z Vilmo
13.00	TMC News in šport
14.00	Film: La figlia del vento (dram., ZDA 1938, r. W. Wyler, i. Bette Davis)
16.00	Risanke: Snack
16.15	Variete: Amici mostri
17.15	Rubrika: Ženska TV
19.30	Variete: SPQM News (vodi Enrico Montesano)
20.00	Dnevnik TMC News
20.30	Nanizanka: Matlock - L'-arma del delitto
21.30	Aktualno: Tre donne interno al cor
22.30	Nad.: La Certosa di Parma (zgod., It. 1982, 2. del)
23.40	TMC News
24.00	Film: Allucinante notte per un delitto (dram., ZDA 1971, i. Robert Mit-chum, B. Vaccaro)
1.50	Aktualno: CNN News
TELEFRIULI_____________
15.30	Fantasylandia
16.55	Kratke vesti
17.00	Starlandia
18.00	Nan.: Anna ed io
18.30	Nad.: Destini
19.00	Večerne vesti
19.30	Rubrika: Občina
20.30	Rubrike: Diagnosi, 21.30 Na prostem, 22.00 Motorji non stop
22.30	Nočne vesti
23.00	Ena rastlina na dan
TELE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik-, 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; ; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Razglednice iz Španije; 8.30 Slovenska glasba; 9.15 New Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Odprta knjiga: Most na Drini (I. AndriČ, r. Marko Sosič, 17. del);
11.45	Kantavtorji in šansonieji; 12.00 Halo, dober dan! Tu 362875, vmes (13.00) dnevnik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina; 15.00 Orkestri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: antologija slov. glasbe za klavirski trio; 18.00 Kulturni dogodki;
18.30	Orkestri; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Kronika; 8.05 Radio Ga-Ga; 10.30 Pregled domačega tiska; 11.05 Petkovo srečanje; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 13.45 Iz tujega tiska; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Radijska tribuna; 17.05 Studio ob 17.; 18.30 Ekološki kotiček; 19.45 Lahko noč, otroci;
20.00	Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Lit. nokturno; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila;
12.30	Dnevnik; 6.00 Glasba, koledar; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergren; 8.00 Modri val;
8.45	Informacije; 9.00 Pesem tedna; 10.30 Primorski val; 11.00 Hladno-Toplo-Vroče;
12.30	Opoldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi - prenos RS; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Aktualna tema; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Kogoj med besedo in zvokom; 19.00 Dnevnik - prenos Radia Slovenija.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Kulturni koledarček;
7.45	Jutranjik; 7.50 Astrološki kotiček; 8.20 Block notes; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.00 Glasbene turneje; 9.20 Glasbene želje; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 politika in aktualnosti; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; 14.45 Diskoidni zvoki; 16.00 Ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.35 Boutigue Gallus vam predlaga...; 16.50 Rock slovar; 17.20 Single tedna; 17.35 Zgodovina rocka;
18.00	Souvenir d'Italy; 18.45 Folk studio;
20.00	Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja z obvestili; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Mix time; 21.00 Nočni val.
Sindikati in podjetniki s Savom za projekt Indusvi
Obramba proste cone ni dovolj treba je razmisliti, kaj potem
Goriški politični in gospodarski krogi so razburjeni zaradi nevarnosti izgube proste cone. Tej nevarnosti se je treba res zoperstaviti, toda obenem je treba razmišljati o tem, kako bomo nekega dne zaplavali v odprto gospodarsko morje brez rešilnega jopiča javne pomoči, na katero so se doslej mnogi podjetniki bolj ali manj udobno naslanjali. To razmišljanje je bilo podlaga zanimivega in konkretnega srečanja (na razliko od mnogih podobnih priložnosti), ki se je sinoči odvijalo na Pokrajini. Udeležil se ga je deželni odbornik za industrijo Ferruccio Saro, ki je srečanje sklical na pobudo sindikalnih zvez CGIL, CISL in UlL, in nanj povabil še predstavnike delodajalcev (industrijce, male industrij ce ter dve združenji obrtnikov) ter Trgovinske zbornice.
Tajnik CGIL Giuliano Bon je v imenu sindikatov takoj segel v živo. Pregledal je preteklost in današnje stanje, ocenil, da je kriza težka tudi zato, ker na Goriškem manjka prava podjetniška kultura: imamo "prosto-conske" podjetnike, ki niso sposobni pravega načrtovanja in razmišljajo le o javnih delih in obrambi raznih umetnih oblik pomoči. Res, prosti coni se ne moremo odpovedati iz dneva v dan, vendar prav v trenutku, ko ji skušamo še za kak čas podaljšati življenje, je treba začeti načrtovati trdnejšo gospodarsko osnovo. Sindikati so ponudili svoj predlog: izoblikujmo skupni načrt, so dejali, o smereh in ciljih,, ki naj jih zasleduje goriško gospodarstvo.
Ponudili so tudi instrument: družbo Indusvi, v kateri so predstavniki sindikatov, delodajalcev in javnih institucij in ki razpolaga po finančno uspešni likvidaciji podgorske predilnice v 80. letih z milijardo lir (vključen je delež družbe Friulia, za katerega je Saro potrdil, da bo na razpolago) za konkretno pomoč v snovanju novih gospodarskih pobud oz. v procesih preustroja obstoječih.
Podjetniki so sicer zavrnili očitke sindikatov glede lastnih pomanjkljivosti, so pa vsekakor pozitivno ocenili njihove predloge. Predstavnik male industrije Mulitsch je med drugim poudaril potrebo po selektivnem usmerjanju javne pomoči na podjetja z visoko tehnologijo, predsednik zveze industrij cev German pa je dejal, da živi od proste cone le
Val hladnega zraka, ki je predvčerajšnjim dosegel tudi naše kraje, opozarja da je zima pred vrati in da bo treba poskrbeti za ogrevanje. Ob spoštovanju predpisov, v Gorici lahko ogrevano stanovanja od včeraj in sicer za največ 14 ur dnevno. Ogrevalne naprave se lahko vključijo med 5. uro in 23. uro. Tako sporočajo z županstva in opozarjajo na določila ministrskega dekreta z dne 7.10.1991, objavljenega v Uradnem listu št. 241 z dne 14.10.1991.
50 od več kot 300 podjetij. Problem Goriške je marginalnost in posledična nekonkurenčnost, šo še posebej poudarili predstavniki obrtnikov. Vsi pa so sprejeli sindikalni prelog glede družbe Indusvi in se obvezali, da v prihodnjih dneh podpišejo skupni dogovor o tem. Predsednik Trgovinske zbornice Bevilacgua je zagotovil tudi podporo javnih ustanov temu sindikalnemu predlogu, po drugi strani pa je Sara pozval k večji pomoči Dežele, da se zavaruje vsaj to malo, kar Gorica danes ima in to je predvsem prosta cona.
Odbornik Saro je dolgo časa poslušal razne posege, ko pa je končno spregovoril, je podrpl predvsem stališča sindikatov in zagotovil vso podporo za projekt Indusvi. Goriška bitka za prosto cono je po njegovem mnenju izgubljena, če je Gorica ne bo znala povezati v širšo bitko celotne dežele za javno pomoč, ki jo utemeljuje padec železne zavese. Vzhod ni prostor, ki ga bomo osvajali, kot smo mislili še pred kratkim, je dejal, nasprotno danes že občutimo njegovo konkurenco in kvarne posledice bega naših podjetij To utemeljuje v odnosu do Evropske skupnosti pomoč marginalnim območjem in v tem okviru lahko Goriška kaj doseže, nikakor pa ne sama zase. Na pritisk Bevilcgue je sicer obljubil, da bo problem proste cone predložil deželni upravi, posvaril pa je goriške gospodarske kroge, naj se naslonijo na lastne sile, saj v bodoče ne bodo mogli več živeti le od zunanje pomoči.
Izvajal bo spored liturgičnih pesmi v Štandreiu
Zbor iz Roža bo sklenil Koroške kulturne dneve
Niz kulturnih prireditev in srečanj v okviru letošnjih petih Koroških kulturnih dnevov, ki jih na Goriškem prireja Zveza slovenske katoliške prosvete se bo sklenil jutri, 17. oktobra, ob 20.30 v štandreški župnijski cerkvi s koncertom nabožnih skladb Pesem upanja. Koncert bo izvajal 50-članski mešani pevski zbor Rož, ki ga vodi dirigent Lajko Milisavljevič. Režiser nastopa je Marjan Sticker, za likovno opremo pa je poskrbel Hugo Wulz.
Spored Pesmi upanja obsega skladbe štirih monoteističnih religij in sicer muslimansko Allahu ekber (Alah je največji), judovsko Jom kippur (Dan sprave), pravoslavno Boženstvennajo liturgijo (Božja liturgija) ter katoliško Mišo criollo (Kreolska maša).
Danes ob 19.30 pa bo v Katoliškem domu srečanje gojencev glasbenih šol s Koroške, Kanalske doline in Gorice.
Na sliki: pevci in pevke zbora Rož
Plesna predstava Potovanje v modro jutri v Sovodnjah
Goriška občina tudi po odobritvi pokrajinskega načrta ne spreminja svojih izbir glede odpadkov
Upepeljevalnik bo najbrž deloval še lep čas
Potovanje v modro je naslov plesni predstavi, ki jo bodo jutri ob 17. uri izvajali člani Studia za ples iz Celja, v Kulturnem domu v Sovodnjah. Predstavo je plesna skupina (v Celju združuje kakih 150 članov, različnih starosti) prvič uprizorila junija 1991, ob zasedanju Svetovnega slovenskega kongresa, do danes pa so so jo ponovili že okrog stokrat.
Predstava, v kateri nastopa 27 plesalcev, je zamišljena kot nekakšno pravljično potovanje v svet, kjer ni težav, vojne in gorja. Gre za predstavo prepojeno z optimizmom, ki nam je v teh težkih časih še kako potreben.
Glede plesne skupine Igen velja zabeležiti, da gre za kvalitetno skupino, uspešno na domačih in tujih odrih.
Včeraj smo pisali o odobritvi novega pokrajinskega načrta za uničevanje odpadkov in o bistvenem pomenu, ki naj bi ga pri njegovem izvajanju imelo konkretno sodelovanje občin. Vprašljivo je zadržanje goriške občine, ki je bila doslej precej ljubosumna na svoj sicer zelo sporni upepeljevalnik in je negativno ocenjevala snovanje drugačnih rešitev na pokrajinski ravni.
Kot kaže, goriška občina nima nobenega namena, da bi kratkoročno opustila delovanje upepeljevalnika. To pomeni, da bodo v njem še naprej uničevali mestne odpadke iz Gorice, a ne samo teh: za boljšo izrabo objekta naj bi v upepeljevalnik vnašali tudi odpadke iz drugih manjših občin ter vse več "posebnih" odpadkov iz bolnišnic. To so v strnjeni obliki nič kaj razveseljive ugotovitve, ki so izšle te dni iz raz-
govora štandreškega rajonskega sveta z občinskim odbornikom za storitve Dariom Baresijem.
Predsedujoči Božidar Tab a j je uvodoma povedal, da pričakuje rajonski svet od odbornika podrobnejše informacije o vprašanju, ki povzroča veliko zaskrbljenost med štandreškim prebivalstvom. Po namestitvi novih prečiščevalnih naprav so letos poleti v upepeljevalnik začele prihajati prve pošiljke odpadkov iz bolnišnic celo z daljne Sicilije. Baresi je na srečanju dal razumeti, da te pošiljke gotovo niso bile zadnje. Uradno zaradi boljšega izgorevanja, poluradno pa tudi in predvsem zaradi dobička, ki ga prinaša uničevanje teh odpadkov, naj bi v upepeljevalniku uničevali dnevno do 4 tone posebnih odpadkov. Polovico te količine naj bi pošiljala goriška KZE (ki pa zaenkrat
še pošilja svoje odpadke v Trst, kjer je uničevanje cenejše), ostalo pa naj bi prihajalo od drugod.
Baresi je sicer skušal biti v tonih kar se da spravljiv in pomirjujoč, njegovi odgovori pa niso odpravili razlogov za zaskrbljenost, kvečjemu nasprotno. Po skoraj šestih mesecih od obnove delovanja upepeljevalni-ka odbornik še ni imel točnih podatkov o zmanjšanju onesnaževanja, ki ga povzroča izgorevanje odpadkov. Priznal pa je, da po doslej opravljenih analizah stanje le ni tako zadovoljivo, kot je bilo pričakovati. V tem je najbrž tudi razlog, da občina razmišlja o dodatni investiciji (pol milijarde lir) za namestitev še dodatnih prečiščevalnih naprav. To pa najbrž pomeni dvoje: prvič, da sedanje naprave kljub izdatnim stroškom še ne zadoščajo? drugič, da bo objekt, v katerega stalno vlagajo
V torek nastopa SSG
V Verdijevem gledališču bo v torek, 20. oktobra nastopilo Slovensko stalno gledališče in s tem dejansko začelo letošnjo gledališko sezono. Goriški publiki bo naš ansambel predstavil komedijo Alda Nicolaja Hamlet v pikantni omaki.
Delo parafrazira znano Shakespearjevo zgodbo o danskem kraljiču, vendar s povsem drugačnega zornega kota: iz dvorne kuhinje namreč.
Duhovita in iskriva zgodba, ne ravno brez bodic na račun sodobnega časa, ki jo je režiral Žarko petan.
Predstava, prva v letošnji abonmajski sezonbi bo ob 20.30 in v Verdijevi dvorani, z ozirom, da dvorana Kulturnega doma že ni usposobljena za javne predstave. V okviru abonmajske sezone bo SSG poskrbelo za sedem prireditev, izven abonmaja bodo zaigrali trikrat, v programu pa je tudi pet ponovitev iz lanskega repertoarja.
Torej ostaja samo še nekaj dni časa za obnovitev lanskega abonmaja ali za vplačilo novega. To lahko uredite v pisarni Kulturnega doma v ulici Brass 20 (tel. 33288) vsak delavnik od 10. so 13. ure, ob sobotah pa od lO.do 12. ure.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE GORICA
S. KOROŠKI KULTURNI DNEVI NA PRIMORSKEM
PETEK, 16. OKTOBRA, OB 19.30 GORICA - KATOLIŠKI DOM Nastop in srečanje gojencev Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice, Glasbene matice iz Zabnic in Koroške glasbene šole.
SOBOTA, 17. OKTOBRA, OB 20.30 ŠTANDREŠKA ŽUPNIJSKA CERKEV
Pesem upanja. 50-članski mešani zbor Rož izvaja muslimanske, judovske, pravoslavne in katoliške obredne pesmi. Dirigent Lajko Milisavljevič, režiser Marjan Sticker.
Včeraj med skupnostjo ”Arcobaleno“ in zaporniki iz Ul. Barzellini
Nenavadno nogometno srečanje
Nogometno igrišče centra "Pastor Angelicus" je bilo včeraj popoldne prizorišče res nenavadnega dogodka: v prijateljski nogometni tekmi sta se pomerili ekipi skupnosti "Ar-cobaleno" ter zapornikov v kaznilnici v Ul. Barzellini. Dogodek so poimenovali "Memorial Giuseppe Gi-ardino" v spomin na precej znanega goriškega siromaka, prvega "stanovalca" sedeža skupnosti "Arcobale-no" v Ul. sv. Mihaela, ki je umrl junija letos. Prav njegove življenjske izkušnje so ustanovitelja skupnosti, duhovnika Alberta De Nadaia in druge prostovoljce, spodbudile k temu, da so pozornost od problematike zasvojenosti z mamili in alkoholom in z drugih pojavov družbene odrinjenosti razširili tudi na probleme prestopništva in vključevanja zapornikov v družbeno življenje. Nogometno tekmo so priredili prav z namenom, da opozorijo tudi širšo javnost na te probleme kot tudi na potrebo, da se ohranijo in kvečjemu okrepijo vsi zakonski instrumenti (začenši z raznimi ugodnostmi iz zakona Gozzini, ki je v zadnjem času pod udarom dela javnega mnenja) v korist takega pojmovanja zaporne kazni, ki naj bo predvsem usmerjena v prevzgojo zapornika. Semkaj sodi tudi odpiranje zaporov družbi s pobudami, kakršna je bila včerajšnja. Pri tem seveda ni bil toliko pomemben rezultat (zmagali so sicer zaporniki) na igrišču ali brce usnjeni žogi, temveč brca, ki so jo nogo-
metaši obeh ekip dali nezaupanju in predsodkom še preštevilnih ljudi.
Srečanje SKGZ
V čitalnici knjižnice Damir Fe-igl bo drevi ob 20. uri drugo srečanje v okviru priprav na pokrajinski občni zbor Slovenske kul-turno-gospodarske zveze. Srečanje je odprtega značaja in se ga lahko, poleg predstavnikov včlanjenih društev iz Gorice in Štandre-ža, udeležijo tudi posamezniki.
Občni zbor SKGZ za Goriško bo predvidoma 21. novembra.
razna obvestila
Društvo upokojencev prireja tradicionalno martinovanje na gradu Dobrovo: obisk kleti, degustacija vin, večerja, godba, kostanj... Vpisovanje na sedežu ob sredah do 28. t.m. in pri poverjenikih.
Knjižnica D. Feigla prireja od 26. oktobra do 2. decembra tečaj za knjižničarje v šolskih knjižnicah. Tečaj ob ob ponedeljkih in sredah od 15. do 18. ure. Prijave in informacije v knjižnici v Ul. Croce 3 vsak dan (razen sobote in četrtka dopoldne) od 10. do 17. ure.
Mešani pevski zbor Podgora vabi na koncert nabožnih pesmi, ki bo v nedeljo, 18. t.m., ob 11. uri v cerkvi Marije sv. Rožnega venca v Tržiču. Zbor bo ob orgelski spremljavi prof. Lojzke Bratuž izvajal skladbe Scarlattija, Brucknerja in Vodopivca.
ogromne vsote, najbrž deloval še dolgo časa.
Na izrecno vprašanje predstavnika zelenih Marinčiča, ki je bil kot tudi ostali svetovalci precej polemičen do občinske uprave, je Baresi sicer dejal, da se bo uprava prilagodila novemu pokrajinskemu načrtu, da pa to še ne pomeni zaprtja upe-peljevalnika, vsaj dokler ne bo alternativnih rešitev. In tudi ko bi bila zagotovljena nova odlagališča in predelovalne napreve, ostaja upepeljevalnik aktualen za odpadke iz bolnišnic.
Razgovor z odbornikom, čigar odgovori glede upepeljevalnika niso zadovoljili večine rajonskih svetovalcev, je nato zajel še področje občinskih storitev. Tudi v tem primeru so svetovalci iznesli vrsto kritik glede zanemarjenosti Štandreža, kamor občinski delavci, vrtnarji in celo smetarji preredko zahajajo. Izgovor uprave je seveda v pomanjkanju osebja, vendar so navzoči temu ugovarjali, da doživljejo nekateri drugi rajoni kljub temu privilegiran trat-ma in so zato pozvali občinsko upravo, naj čimprej odpravi nedopustno razlikovanje med rajoni.
■ Krajevna skupnost Nova Gorica - Center vabi jutri, v soboto, 17. t.m. ob 11. uri na svečano otvoritev. mrliških vežic na pokopališču v Stari gori.
Priložnostni nagovor bo imel novogoriški župan Sergij Pelhan, vežice bo blagoslovil koprski škof dr. Metod Pirih, pel bo zbor iz Kapele, vmes bosta recitirala Teja Glažar in Aleksander Krošl.
_______________kino_________________
Gorica
VITTORIA 20.10-22.00 »II tagliaerbe«. Po romanu Stephena Kinga.
CORSO 17.00-22.00 »Cuori ribelli«.
VERDI 17.30-22.00 »Giochi di potere«.
Tržič
COMUNALE 18.00-22.00 »Američani«.
EXCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica
SOČA 18.00 »Gospe v akciji«. 20.00 »Zadnji dnevi raja«.
SVOBODA 20.00 »Ko jagenjčki obmolknejo«. 22.00 »Rožnati seks«.
DESKLE 20.00 »Prava vojna«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Bassi Thea - Raštel 52 - tel. 533349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. Antonio - ul. Romana 147 - tel-40497.
SSG je začelo novo sezono z delom Alda Nicolaja
»Hamlet v pikantni omaki« Slovenskega stalnega gledališča
Razstava del L mednarodnega srečanja likovnikov
V Begunjah Avsenik »nežno vabi« likovnike
Slovensko stalno gledališče Trst: Aldo Nlcolaj: HAMLET v PIKANTNI OMAKI. Režija Žarko Petan, prevod Ace Mermolja, scena Marjan Kravos, Kostumi Maria Vidau, glasba Lado Jakša, gib Lojzka Žardin, sabljanje Andrej Zajec. Igrajo: Anton Petje, Lidija Kozlovič, Maja Blagovič, Alojz Milič, Gojmir Lešnjak, Alojz Svete, Vladimir Jurc, Stojan Colja, Bogdana Bratuž, Adrijan Rustja in Franko Korošec.
Slovensko stalno gledališče iz Trsta je pričelo novo sezono z premiero komedije Hamlet v Pikantni omaki italijanskega avtorja Alda Nicolaja. Hamlet v pikantni omaki je svojevrstna komedija, ki nam predstavlja Shakespearovega Hamleta s kuhinjske prespektive, saj se celotna zgodba dogaja v kuhinji. V tej komediji avtor Prevzame Hamleta, nekatere osebe in tudi citatu, ponorčuje pa se tudi s problemi današnjega časa, predvsem s človeškimi napakami.
Dolg počasen začetek predstave je vse tiste, ki smo prišli na tržaško uprizoritev po razvedrilo, skorajda spravil v slabo voljo, vendar ko se oa odru pojavi poženščeni Hamlet, vse skupaj dobi zalet in steče naprej v lahkotnem ritmu: Publika se vživi, predstava začne dosegati svoj bamen — zabavati občinstvo.
Počasno režijo in statično sceno skozi celo predstavo rešujejo izvrstni tržaški komedijantje, katerim lahko kot nič kolikokrat doslej pripišemo rešitev tistega, kar se rešiti pač da.
Kuharčka Freggya, ki si ne želi ničesar drugega, kot tega da bi vsi dvorjani uživali v njegovih specialitetah, veličastno in z obilo teatraličnega humorja igra Anton Petje. Lidija Kozlovič, kot njegova prebrisana žena Cathy, sprva nekoliko hladna, pa je svoj lik kraljičine zaupnice v nadaljevanju predstave oblikovala z obilo temperamenta. Kot njuna hči Inge se je odlikovala Maja Blagovič. Z veliko mero komičnosti je Hamleta upodobil izvrstni Alojz Svete, dva aplavza na odprti sceni pa sta na premieri požela Bogdana Bratuž kot kraljica in Gojmir Lešnjak kot Helios. Vsi nastopajoči, vsak na svoj način z veliko kulturo giba in veliko komičnost (kot to znajo samo oni), preko cele predstave krojijo prijetno vzdušje v dvorani, kljub hladni premierski publiki.
Tržaško gledališče je letošnjo sezono otvorilo z zanimivo predstavo, katero si je vsekakor vredno ogledati.	ANTON HRVATIN
Na sliki (foto Križmančič): Anton Petje — ku-harček Freggy
Begunje, gorenjska vas nedaleč od Bleda, so širom po svetu znane predvsem po dveh imenih: Elan in Avsenik. Tovarna smuči in drugih športnih rekvizitov je zaslovela tja v sedemdesetih letih, ko jo je sloviti švedski smučarski as Ingemar Stenmark popeljal v sam vrh svetovnih velikanov proizvajalcev smuči. Priimek Avsenik je zaslovel še prej, pred tridesetimi leti, po zaslugi bratov-glasbenikov, ki so ustvarili nov narodno-zabavni glasbeni slog.
Bratje Avsenik in njihovi oboževalci so imeli v domačem kraju svoj »brlog«, gostilno, ki nosi po njih ime. Javni lokal je s časom obogatil svojo dejavnost s številnimi drugimi pobudami; všrtic z glasbeno umetnostjo je v Begunjah začelo rasti tudi zanimanje za likovno, kar je privedlo do odprtja likovne galerije, ki nosi tudi ime po Avsenikih.
Galerija je gostila že številne likovne umetnike iz Slovenije, pa tudi iz drugih sosednih držav. V začetku tedna pa je bilo v galeriji še posebno slovesno, saj so v njej odprli razstavo del, ki so nastala na mednarodnem srečanju v kreativnem ateljeju Klavdija Tutte iz Nove Gorice.
Na razstavi z naslovom 1. mednarodno likovno srečanje sodeluje 14 slikarjev iz Argentine, Italije, Avstrije, Hrvaške in Slovenije in trije fotografi iz Slovenije. Svoja likovna dela razstavljajo Argentinec Guillermo Giampietro, Italijani Gianni Borta, Luciano del Zotto in Paolo Cervi, iz Avstrije prihajajo slikarji Robert Primig, Franz Berger in Valentin Oman, iz Hrvaške Bruno Paladin, najbolj številna pa je udeležba slovenskih slikarjev (Zvest Apollonio, Lucijan Bratuš, Martin Avsenik, Erik Lovko, Klavdij Tutta in Tomo Vran.
Svoje fotografije razstavljajo Marijan Bažato, Herman Pivk in Metod Zavadlav.
»Razstavljena likovna dela, ustvarjena na krstnem Mednarodnem likovnem srečanju v organizaciji Kreativnega ateljeja Klavdija Tutte in v prihodnosti še širše zastavljenega projekta Slovenia Open the Art, so zavestni in kri-
Rossinijeva Petite Messe Solennelle v Rossettiju
ob izteku Jesenske simfonične sezone Verdija
Gledališče Verdi bo z drevišnjim koncertom v gledališču Rossetti zaključilo letošnjo jesenjo simfonično sezono. Na programu bo Rossinijeva Petite Messe Solennelle, ki je bila prvotno pisana za manjšo orkestrsko zasedbo z nvema klavirjema, a jo bodo tržaški glasbeniki Uvedli v verziji za veliki orkester in zbor.
Skladba spada med Rossinijeve mojstrovine. Glasbenik je prvotno verzijo napisal leta 1863 v Passyju v Franciji, posvetil pa jo je »dobre-jhu Bogu za popotnico v nebesa«. Štiri leta kasneje se je italijanski skladatelj odločil, da
jo bo prelil v orkestralno obliko. Dela se je lotil sam (in ga zaključil v slabem letu), ker se je bal, da bi kdo drug posegel vanj in ga orkestriral »po moderno«, z uporabo saksofona, inštrumenta, ki si je začel šele utirati pot v glasbo potem, ko ga je njegov izumitelj Adol-phe Sax leta 1844 predstavil na svetovni razstavi v Parizu.
Ob tem gre kot zanimivost omeniti, da je Rossini zaprosil samega papeža Pij a IX., naj dovoli, da bi v cerkvi v zboru zapele tudi žen-
ske. Kljub negativnemu odgovoru se je vseeno lotil »prenavljanja« partiture, in to »po starem«, kot je omenil svojim znancem.
Rossinija Petite Messe Solennelle (pridevnik »petite«-majhni je obdržala še iz prvotne verzije) spada med monumentalne simfonične stvaritve. V Trstu jo bo dirigiral dirigent Lu Jia, ki se tokrat prvič srečuje z Rossinijem, zbor pa je izvežbala Ine Meisters. V solističnih vlogah bodo zapeli sopranistka Francesca Pedaci, mezzosopranistka Ewa Podles, tenorist Fran-cesco Piccoli in basist Enzo Capuano.
Valentin Oman med delom na 1. mednarodnem srečanju likovnikov
tični dialogi udeleženih slikarjev s časom in prostorom ter s samimi seboj, nam pa opredeljujejo razvoj sodobne umetnosti v svojskem prostoru Srednje Evrope: Slovenije, Avstrijsko-Koroške in Furlanije. Sodobna umetnost je prevodnik iz materialne v duhovno komunikacijo in naj subtilnejše zrcalo aktualnega dogajanja. Tako nam pričujoča razstava promovira štirinajst individualnih interpretacij, kjer motivi nastopajo kot sfera čustvenega pobudnika in kot katalizatorji v ustvarjalnih procesih,« je zapisala o razstavi, ki so jo odprli v Galeriji Avsenik v Begunjah Nives Marvin.
PDG z dvema predstavama na »Borštnika«
Primorsko dramsko gledališče bo sodelovalo na skorajšnjem Borštnikovem srečanju kar z dvema predstavama. Tako je odločila selekcijska komisija za izbor predstav na 27. Borštnikovem srečanju. Vodstvo gledališča se je zato odločilo, da bo obe predstavi pred odhodom v Maribor ponovno odigralo pred domačim občinstvom.
Danes ob 20. uri bo PDG v mali dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici uprizorilo Beckettovo igro O, krasni dnevi v režiji Mileta Koruna (za red izven), jutri (prav tako ob 20. uri) pa bo v gledališki dvorani v Solkanu odigralo delo Pokopani otrok Sama Sheparda, ki ga je režiral Dušan Jovanovič (red izven).
v»
Čelist Galperin in pianist Ferrari na Openskih glasbenih srečanjih
čpi°kviru Openskih glasbenih srečanj sta v nedeljo na Opčinah koncertirala Beilst Oleg Galperin in pianist Luca Ferrini. Izvajala sta dela Vivaldija, acha in Beethovna.	(foto Magajna)
Danes slovesnost v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki
Stalna razstava Franceta Goršeta
Galerija Božidar Jakac bo odprla danes v kostanj e viškem gradu stalno razstavo kiparja Franceta Goršeta in razstavo del slikarja domačina Jožeta Gorjupa. Ob tej priložnosti bo v Kostanjevici na Krki slovesnost, na kateri bo spregovoril prof. Jože Kastelic. Razstavo bo odprl Andrej Smrekar, spominsko mašo Martina Franka pa bodo izvedli Ljubljanski madrigalisti pod vodstvom Matjaža Ščeka. Celotno prireditev bo vodil Marjan Kralj.
France Gorše se je rodil leta 1897 v Zamostecu pri Sodražici. Po končani osnovni šoli je odšel v Ljubljano, kjer se je vpisal na Obrtno šolo. Zatem se je vpisal na Akademijo v Zagrebu, kjer mu je bil učitelj, med drugimi, tudi Ivan Mestrovič. Pet let po vpisu je uspešno zaključil študij in prejel Mestrovičevo nagrado.
Goršetova življenjska in ustvarjalna doba je bila razgibana. Razpet je bil med Primorsko, Koroš-
France Gorše: Kip
ko, Ameriko in ožjo Slovenijo. Njegova dela so v številnih muzejih, galerijah in še posebej zasebnih zbirkah doma in po svetu. Stalna zbirka njegovih umetnin v
galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki pomeni veliko priznanje umetnikovemu izredno bogatemu opusu in javno prezenta-cijo njegove umetniške ustvarjalnosti.
Akademski slikar Jože Gorjup je bil rojen 1907. leta v Kostanjevici. Preizkusil se je tudi kot pesnik in režiser; študiral je v Zagrebu in Firencah. V njegovih delih srečujemo dva glavna impulza. Na eni strani Meštrovičev vpliv ekspresionizma oplojen s secesijo, na drugi pa neoklasicizem 20. stoletja Feliceja C arene. Umetnik je našel posrečeno sintezo med obena in tako je nastal njegov sorazmerno velik opus.
V začetku 1932. leta je dobil vnetje sinusov in je za posledicami operacije umrl v ljubljanski bolnišnici. Njegovo največje delo je poslikava fresk in kip Križanega v prezbiteriju cerkve sv. Miklavža v rodni Kostanjevici.
Iz pokala je izločil ScavoUnija
Po kvalifikacijski tekmi za SP med Italijo in Švico
Stefanel naprej
SCAVOLINI - STEFANEL 83:75 (37:35)
SCAVOLINI: VVorkman 13, Gracis 11, Magnifico 16, Boni, Myers 18, Zampolini, James 25, Costa, Rossi in Panichi nista igrala.
STEFANEL: Bodiroga 14, Pilutti, De Pol 2, Bianchi 7, Alberti, Meneg-hin 2, Cantarello 16, English 34, Budin in Pol Bodetto nista igrala.
SODNIKA: Telili in Maggiore (Rim); PM: Scavolini 17:22, Stefanel 11:23. PON: Gracis (36) in Pilutti (39). GLEDALCEV: 4.400.
PESARO — V sinočnji povratni četrtfinalni tekmi za italijanski košarkarski pokal je tržaški Stefanel v Pesaru sicer izgubil, vendar se je kljub temu uvrstil v končnico tekmovanja, saj je v prvi tekmi v Trstu zmagal s prednostjo 13 točk (87:74), sinoči pa je zgubil le za osem. To je velik uspeh tržaškega moštva, saj je izločilo enega od velikanov italijanske košarke, proti kateremu je v Pesaru običajno doživljajo pravcate polome.
Za podvig pa je poskrbel bolonjski Knorr, ki je nadoknadil ves zaostanek iz prve tekme v Cantuju in izločil Clear. Prav Knorr bo Stefane-lov nasprotnik v polfinalu pokalnega tekmovanja.
OSTALI ČETRTFINALNI IZIDI: Marr Rimini - Ticino Siena 75:83 (39:43), prva tekma 70:83; Knorr Bologna - Clear Cantu 78:57 (40:36), prva tekma 76:88; Benetton Treviso -Hyundai Desio 91:76 (37:32), prva tekma 87:88.
Finalna faza s štirimi najboljšimi ekipami bo 4. in 5. marca 1993, kje bo, pa se še ne ve. Polfinalna para sta vsekakor sledeča: Knorr Bologna - Stefanel Trst in Benetton Treviso -Ticino Siena.
II Messaggero ne bo najel Georgija Gloučkova
RIM — Tudi jutri, v prvenstveni tekmi proti Philipsu, bo rimski II Messaggero nastopil samo z enim tujim igralcem. Potem ko je pred dvema tednoma odslovil Rickyja Mahoma, se je odločil, da ne najame niti Gloučkova. »Nikogar ne bomo najeli,« so povedali pri Mes-saggeru, »dokler ne rešimo vprašanja v zvezi s pogodbo z Mahornom.« Kaže, da bodo na morebitni sodni obravnavi od Mahoma zahtevali povračilo škode, ki jo imajo v sedanjem položaju, škoda pa naj bi šla v milijarde.
Tudi odbojkarji pred polfinalom
BOLOGNA — Sinoči so odigrali tudi povratne četrtfinalne tekme za italijanski odbojkarski pokal. Izidi: Sidis Falconara - Maxicono Parma 1:3 (10:15, 16:14, 9:15, 5:15); Giglio Reggio Emilia - Jockey Schio 1:3 (5:15, 15:12, 5:15, 8:15); Panini Mode-na - Sisley Treviso 0:3 (8:15, 9:15, 14:16); Alpitour Cuneo - Messaggero Ravenna 3:0 (15:12, 15:13, 15:13).
V finalno fazo (3. in 4.2.1893 v Neaplju) so se uvrstili Maxicono, Joc-key, Sisley in Messaggero.
Breukink prvi v Piemontu
TURIN — Nizozemec Erik Breukink je bil najhitrejši na 80. izvedbi kolesarske dirke po Piemontu. Breukink je 194 km prevozil v 4.11'54" (poprečna hitrost 45,256 km na uro). Sledijo: 2. Roche (Ir) po 4"; 3. Zuelle (Švi); 4. Chiappucci (It); 5. Jeker (Švi) vsi po 8"13. Bontempi (It) 100".
Sacchi ne skriva težav
Arrigo Sacchi
CAGLIARI — Čudežni gol Era-nia, ki je na kvalifikacijski tekmi za SP proti Švici v zadnji minuti rešil azzurre pred katastrofo, ni pomiril vse glasnejših Sacchijevih kritikov. Zdaj je že povsem jasno, da je italijanski nogometni svet razdeljen na dva tabora. V enem so pristaši selektorjeve conske igre, tisti, ki se navdušujejo nad točo golov na tekmah A lige, na drugi pa tradicionalisti, ki opozarjajo, da je Italija svoje največje mednarodne uspehe gradila na klasični obrambi mož moža.
Sacchi se včeraj ni skrival za prstom in je javno priznal, da je v sredo azzurrom pomagala sreča. »Nasprotniki so tekmo interpretirali bo-
lje od nas, zgubljali smo z 2:0 po dveh naših napakah, fantje so naleteli na slab dan. V takih primerih je 99-odstotkov možnosti za poraz«, je dejal italijanski selektor, ki pa je skoraj v isti sapi dodal, da se njegovi igralci niso nikdar predali (takšen začetek bi potolkel še bika, je dejal med drugim) in so pokazali izredno složnost, tako da je treba na bodočnost gledati optimistično.
Kljub temu je bilo moč tudi iz Sacchijevih izjav razbrati, da bo v ekipi le prišlo do sprememb, čeprav selektor ni hotel govoriti o posameznikih, zlasti ne o branilcih, ki po njegovem sploh niso edini krivci za prejeta gola. Na dlani pa je, da imata Čostacurta in Lanna v reprezentanci štete ure, a tudi Minotti ne uživa trenerjevega zaupanja. Skoraj gotovo je, da bo vrzel, ki je nastala po odhodu Baresija (njegov povratek ni verjeten), odslej zapolnil In-terjev veteran Ferri. Sacchi ga do zdaj ni poklical le zaradi njegove slabe forme. V moštvo se bo seveda vrnil tudi Maldini, kje bo igral, pa je predvsem odvisno od tega, koliko bo še napredoval Di Chiara.
Kako pa selektor gleda na bodoče nastope? »Skupina je zahtevna«, pravi Sacchi, »saj so v njej tri prave ekipe. Švicarji so motivirani in agresivni, spolzek teren pa nam dela v sredo ni olajšal. V primerjavi s tekmo proti Nizozemski smo izvajali trikrat manjši presing, manj smo tudi tekali.«
Drugačno je razpoloženje v Švici. Kljub zamujeni priložnosti se je tamkajšnji tisk razpisal o »zgodovinskem uspehu« reprezentance. Ženevska »Tribuna« je Italijanom dala izredno nizke ocene, vratar Marche-giani je celo dobil trojko, azzurrom priznajo le zvrhano mero požrtvo-
valnosti. To pa je tudi največ pozitivnega, kar je slišati o krstnem nastopu Italijanov na kvalifikacijah za svetovno prvenstvo...
Evropsko prvenstvo mladih
Italija tesno
ITALIJA - ŠVICA	1:0 (0:0)
STRELEC: Vieri v 53. minuti.
ITALIJAČ Visi, Bonomi, Favalli, Altomare, Panucci, Miniati, Orlandi-ni, Rossitto, Vieri (Del Vecchio od 71), Cois (Palladini od 85'), Muzzi.
CREMONA — Obnovljena Mal-dinijeva reprezentanca mladih je v prvi tekmi za evropsko prvenstvo igralcev do 21. leta starosti sicer premagala Švico, vendar ni blestela. V prvem polčasu ni niti enkrat streljala na nasprotnikova vrata. Nekoliko si je opomogla le po golu Christiana Vierija, sina nekdanjega znanega vratarja Boba Vierija. Poznalo se je, da večina reprezentantov v matičnih klubih sploh ne igra.
Sevilla ni plačal Maradone?
NEAPELJ — Pri Napoliju trdijo, da Sevilla ni izplačala prvega obroka za nakup Maradone (3 milijoni dolarjev) in niti ni dala bančnega jamstva za izplačilo ostale vsote (4 milijoni in pol dolarjev, ki naj bi jih poravnali v štirih obrokih). Zato so se preko italijanske nogometne zveze obrnili na FIFA in zahtevali, naj Maradona ne igra več za Sevillo.
Bonomi pri Udineseju
CREMONA — Branilec Mauro Bonomi bo leto dni na posodo pri Udineseju. Bonomi je trenutno last Lazia.
Avtomobilski rally Sanremo
Aghini prehitel Juho Kankkunena
V tekmi za deželni odbojkarski pokal ugnali vodilnega
Borovci ugodno presenetili
Za Davisov pokal leta 1993
Hrvaška namesto bivše Jugoslavije
SANREMO — Italijan Andrea Aghini (lancia) je prišel do svoje prve zmage v tekmi za svetovno prvenstvo: uveljavil se je namreč na avtomobilskem rallyju Sanremo, na katerem je prehitel teamskega tovariša Kankkunena (po 40"). Sledijo: 3. Delecour (ford) po 1'42"; 4. Biasion (ford) 1'55"; 5. Fiorio (lancia) 8'47".
VRSTNI RED PILOTOV ZA SP (po 9 dirkah): 1. Auriol (Fr) lancia 120; 2. Kankkunen (Fin) lancia 197; 3. Šainz (Šp) toyota 104; 4. Biasion (It) ford 52; 5. Delecour (Fr) ford 45.
VRSTNI RED HIŠ ZA SP (po 11 dirkah): 1. Lancia 157; 2. Toyota 112; 3. Ford 84; 4. Subaru 43; 5. Mitsubishi 38.
De Petri še vodi
EL KHARGA — Na 5. etapi avto-moto rallyja faraonov je Italijan De Petri (yamaha) zasedel 3. mesto (zmagal je la Porte s cagivo), vendar je ubranil vodstvo na skupni lestvici s časom 19.42'46Sledijo: 2. Morales (cagiva) po 24'H"; 3. Picco (gilera) 30'06': 4. Mandelli (gilera) 57T5".
Med avtomobilisti je etapo osvojil Vismara (range rover), ki s časom 19.13'49" tudi vodi na skupni lestvici. Sledita: Germanetti (mercedes) po 1550"; 3. Schlesser (schlesser) 45T0'.
BOR - ZAULE RABUIESE	3:2
(4:15, 5:15, 15:10, 15:13, 15:12)
BOR: Marega, Koren, Ciliberto, Caputi, Paulica, Gombač, Coloni, Bresich, Stulle.
Borovci so sinoči po nekaj manj prepričljivih nastopih spet prijetno presenetili in premagali ekipo Zaule Rabuiese, ki je do sinoči v tem okalu s Slogo delila prvo mesto, lavi so začeli zelo slabo in kazalo je na ponovitev prve tekme v Miljah, v kateri so gladko izgubili. Prva dva niza sta kmalu splavala po vodi, v tretjem pa so gostje že vodili s 7:1, nakar je bilo zanje usodno podcenjevanje. Trener Zauleja je na igrišče poslal nekaj mlajših fantov, kar so borovci takoj izkoristili in nadoknadile ves zaostanek. Zaulam ni pomagal niti povratek standardne postave na igrišče. Zanimivo je, da so borovci visoko zgubljali (12:5) tudi v četrtem nizu, a so z zvrhano mero požrtvovalnosti in tudi s presenetljivo dobro igro vnovič ugnali tekmeca. Podobno je bilo tudi v tie breaku, v katerem je Zaule Rabuiese že vodil z 11:7.
ZVEZNI POKAL ŽENSKE
KENNEDV - BOR	3:1
(15:6, 15:9, 12:15, 15:4)
BOR: Nacinovi, MaverL Ažman, Grbec, Flego, Vodopivec, Čok, Gre-gori.
Tudi v svojem tretjem nastopu za zvezni pokal so borovke ostale praznih rok. Tokrat so se, za razliko od prejšnjih dveh kol, pomerile z nasprotnikom iz istega tekmovalnega ranga, saj bo Kennedy, tako kot borovke, letos igral v C-l ligi, v kateri po nekaterih napovedih starta celo kot eden od favoritov.
Resnici na ljubo sta obe ekipi postregli s poprečnim nastopom, menda predvsem zaradi tega, ker je na obeh straneh servis prevladal nad sprejemom, tako da se igra ni mogla tekoče razvijati. Zanimivo je, da so bile borovke v prvih treh setih kar prepričljivo v vodstvu (v prvem 5:1, v drugem 4:0, 7:4 in 9:7, v tretjem pa kar 11:2), a zmagale so le v tretjem, v četrtem pa so popustile.
V	jutrišnjem prvem kolu te faze okalnega tekmovanja bodo borov-e igrale v San Giorgiu di Nogaro, s
prihodnjim tednom pa naj bi trener Sore lahko spet računal tudi na doprinos poškodovanih Pitaccove in Gustinijeve.
Na Goriškem MLADINCI
V	tej konkurenci je bil že v prvem kolu derby med, 01ympio in Valom. Zmagali so Štandrežci z okroglim izidom, kar jasno priča o njihovi premoči na igrišču.
IZIDI 1. KOLA: Intrepida - Grado 3:0; OK Val - 01ympia 3:0; Mossa Candolini -Turriaco n.o.
MLADINKE
Prvo kolo ni bilo spodbudno za slovenske barve. Dekleta Sovodenj in 01ympie so poražena zapustila igrišče. Sovodenj ke so sicer zmagale en set, 01ympia pa je v Tržiču ostala praznih rok.
IZIDI 1. KOLA: Torriana - Staran-zano 1:3; S. Luigi - Monfalcone 0:3; Sagrado - Capriva 3:0; Sovodnje -Gorizia 1:3, Fincantieri - 01ympia 3:0.
DEČKI IN DEKLICE
V zadnjem tednu oktobra bodo stopili na igrišče tudi dekleta in dečki. Pri slednjih bo v prvenstvu nastopilo samo pet ekip, slovenske barve bosta branili postavi OK Vala in Soče Valprapora. Derbi bo že v drugem kolu v Standrežu.
Pri dekletih bo nastopilo štirinajst ekip, ki so bile razdelje v dve skupini. V skupini A bo slovenske, barve branila Soča, v skupini B pa ŠD Sovodnje. V finalni del se kvalificirata dve ekipi in vsake skupine. (MJ)
Erik Tence
totocalcio
Atalanta - Torino	X
Foggia - Genoa	X	2
Juventus - Brescia	1
Milan - Lazio	1
Parma - Ancona	1
Pescara - Fiorentina	1	2
Roma - Inter	1X2
Sampdoria - Cagliari	1
Udinese - Napoli	1	2
Cremonese - Verona	1X2
Spal - Bari	1
Alessandria - Empoli	2
Messina - Perugia	1	X
Erik Tence (1975) je športno kariero začel kot kotalkar pri Poletu in smučar pri ŠD Mladina (bil je tudi član združene ekipe MZSTE), a najboljše uspehe je dosegel kot rolkar Mladine Resco. Leta 1988 je zmagal na tekmovanju za italijanski pokal, istega leta pa je bil tudi državni podprvak med cicibani, letos pa je tekmoval v kategoriji »začetnikov«. Preizkuša se tudi v smučarskih tekih. V tej zvrsti je bil leta 1989 Tržaški prvak. Prejšnji teden je Biserka Simoneta pravilno napovedala 9 rezultatov.
1.	dirka (Milan, galop): Martin Lute-ro (1) se zdi konj višje kategorije, zato bo bržkone med protagonisti dirke. Slediti velja tudi ugodno obteženemu G im Leapu (X). Pozorn na Civerchia (2), ki se na blatnih stezah dobro znajde.
2.	dirka (Rim, galop); Po teži in jahaču ima Gomes Palacio (2) vse možnosti za zmago. Nevaren je tudi Lord Gramy (X). Preseneti lahko regularni Recor-der (1).
3.	dirka (Rim, galop): napoved je tu tvegana. Poskusimo staviti na regularno kobilo Leonesso (X). Blu Sabino (1) je v svojem zadnjem nastopu zmagal. Preseneti lahko Nayran (2) z dobrim jahačem.
4.	dirka (Bologna, kasaštvo): Lavedo-na (2) je favorit, kljub slabi štartni številki. Od skupine X omenimo Madon-no. Nushi (1) je na Startih zelo hiter.
5.	dirka (Padova, kasaštvo): možnost baze s favoritom Nefolo (2). Let Mevvin (X) ima dobrega voznika. Ignazio Ca-mandando (1) bi lahko zmagal, če bi takoj povedel.
6. dirka (Pontegnano, kasaštvo): Mia-galu (X) podobne sheme ustrezajo, zato nastopa kot eden favoritov. Od skupine 1 omenimo regularnega Gatordola, od skupine 2 pa konja Florence Cern.
Dirka tris
V Milanu bo nastopilo 21 konj. Naši favoriti: št. 15 No smoke; št. 11 Laceno; št. 7 Ibo. Za sistemiste: št. 14 Iuppiter; št. 5 Nelosn Om; št. 1 Esoso Gius.
1.	—	prvi	1
drugi	X	2
2.	—	prvi	2
drugi	X	1
3.	—	prvi	X
drugi	1	2
4.	—	prvi	2
drugi	1	X
5.	—	prvi	2	X
drugi	1
6.	—	prvi	X
drugi	1	2
ŽENEVA — Odbor za teniški Davisov pokal je določil nosilce skupin pred žrebom parov v svetovni skupini za leto 1993. Na prvem mestu je Nemčija, sledijo pa ZDA, Švedska, Švica, Francija, Španija, ČSFR in Italija.
Namesto Skupnosti neodvisnih držav nastopa Rusija, Jugoslavijo pa je nadomestila Hrvaška, predvsem zahvaljujoč se dejstvu, da razpolaga z igralcema svetovnega formata, kakršna sta Prpič in Ivaniševič.
obvestila
ŠD BREG - OTROŠKA TELOVADBA obvešča, da so se začele ure otroške telovadbe v občinski telovadnici v Dolini ob ponedeljkih od 16.00 do 17.15 in četrtkih od 16.00 do 17.30. Tečaj bo vodila prof. Katja Dolhar. Vabljeni otroci vrtca ter 1., 2. in 3. razreda osnovne šole.
ŠD BREG - MINIBASKET obvešča, da se je pričela vadba mini-basketa za letnike 1982/83/84, ki poteka v odlinski telovadnici ob torkih od 16.30 do 18.00 in ob četrtkih od 17.00 do 18.00 pod vodstvom Emanuele Fe-renčič-Meden.
SK DEVIN
obvešča zainteresirane, da bo danes, 16. oktobra, od 18. do 20. ure na plas-tišni stezi v Nabrežini »agonistični tečaj«. Odgovorni vaditelj je Sarah.
SK BRDINA
sporoča, da je sedež odprt za razne informacije ob ponedeljkih od 19.30 do 20.30.
SK BRDINA Z OPČIN organizira v nedeljo, 25. t.m. »2., kraški suhi slalom«, ki bo na zasebnem terenu blizu nogometnega igrišča v Velikem Repnu, s pričetkom ob 10. uri. Informacije dobite na tel. št. 212859.
NAMIZNOTENIŠKI ODSEK
ŠZ BOR RINCES
sporoča, da poteka redna vadba za začetnike ob torkih in četrtkih od 17.15 do 18.45. V ta čas je zajeta tudi dodatna razgibalno-kondicijska telovadba. Interesenti se lahko prijavijo na društvenem sedežu, kjer prejmejo vse potrebne informacije.
NOGOMETNI KLUB BOR vabi vse mlajše cicibane, ki jim je všeč nogomet, na treninge, ki so ob ponedeljkih na nogometnem igrišču v Bazovici, oz. ob četrtkih na nogometnem igrišču v Dolini od 15.30 do 17.00. Za tiste otroke, ki ne morejo priti sami na treninge, bo poskrbljeno za prevoz na igrišče in nazaj.
ŠZ BOR
obvešča, da je za žensko rekreativno telovadbo ob sredah (ob 10.20) in ob sobotah (ob 9.30) še nekaj prostih mest-Interesentke se lahko prijavijo pred začetkom vadbe.
Na občnem zboru v prostorih KD Rupa-Peč
Pozitiven obračun delovanja športnega združenja Soča
Prejšnji teden je ŠZ Soča iz sovo-denjske občine imela svoj redni občni zbor. Skupščino so sklicali v prelepih prostorih KD Rupa-Peč v Rupi.
V svojem posegu je predsednik društva Edi Pellegrin podčrtal, da se ta športna sredina, čeprav je precej mlada (lani so praznovali 10-letnico ustanovitve) in z razmeroma majhnim zaledjem, lahko pohvali z zelo dobrimi uspehi, zlasti še na mladinskem področju. Predsednik se je dotaknil tudi sodelovanja s sosednjimi slovenskimi društvi, ki gojijo odbojko. Pri moški odbojki je ocenil kot izredno pozitivno sodelovanje s štandrežkim Valom, kar se je pokazalo tudi pri uspehu NSŠ »I. Trinko« na državnem finalu Mladinskih iger. Zaradi vrste zapletljajev, hitrice na eni strani in počasnosti na drugi, verjetno pa tudi zaradi premajhne volje, ni prišlo do uresničitve zamisli, ki je kot edini cilj imela izboljšanje stanja na področju ženske odbojke. Morda nismo še dovolj zreli, da bi premostili ovire, ki nas še ločujejo, je še povedal predsednik Pellegrin. Vsekakor, je nadaljeval, je pot, ki smo jo skupaj z ostalimi društvi začrtali, pozitivna in v tej smeri je potrebno nadaljevati, predvsem na mladinski ravni.
Predsednik je svoje poročilo zaključil z željo in pozivom, naj bi šport ne bil edini cilj društva, temveč naj tudi v bodoče polagajo veli-
ko pozornosti socialnemu momentu, zlasti pa še vzgoji mladine.
Sledili sta tajniško in blajniško poročilo, ki sta ju podala Benjamin Černič in Marjan Černič, nakar se je razvila živahna debata, nakar so bili na vrsti pozdravi številnih gostov. Predsednik PO ZSŠDI za Goriško Marko Lutman je z veseljem ugotovil, da so s pristopom ŠZ Soča sedaj vsa slovenska športna društva včlanjena v ZSŠDI. Obžaloval pa je, da kljub velikim skupnim naporom in izdelavi skupnega dokumenta ni prišlo do ugodnega razpleta pri snovanju novega pristopa za kakovostni vzpon goriške ženske odbojke. Prva priložnost je žal zamujena, zato skušajmo preprečiti, da ne zamudimo še naslednje. V svojem pozdravu je to še bolj poudaril Ivo Rojec, načelnik združene ekipe Sovodnje, ki je podčrtal, da mora skupni dokument postati temeljni kamen, na katerem’ moramo graditi. Pozdrave so prinesli še Aleksander Corva, predsednik OK Val, Branko Černič v imenu domačih krvodajalcev, Joško Peteani, predsednik KŠD Vipava, ter predstavnik domačega društva Rupa-Peč.
Šledile so volitve, ki so dale naslednje rezultate: novi predsednik bo Marjan Černič, podpredsednik Marko Čotič, tajnik Edi Pellegrin, blagajnik Mario Černič, gospodar pa Marko Tomšič. V odboru bodo še: Klara Komjanc, Avguštin Devetak, Franco Muscau ter Igor Tomšič.
VILI PRINČIČ
V Križu počastili Arianno
V Domu A. Sirk v Križu so moški in ženski pevski zbor Vesna, VZPI-ANPI Križ, ŠD Vesna in ŠD Mladina priredili srečanje z našo olimpijko Arianno Bogateč, članico TPK Sirene. Srečanja se je udeležilo lepo število vaščanov *n Arianninih vrstnikov. V imenu vaške skupnosti iz Križa so ji izrekli čestitke za nastop na nedavnih olimpijskih igrah v Barceloni in ji voščili nadaljnjih športnih uspehov, v znak priznanja pa so ji podelili tudi kamniti izdelek domačega umetnika Pavla Hrovatina ter šop cvetja. Večer se je nadaljeval v prijetnem pogovoru z Arianno, beseda pa je tekla o njenih izkušnjah na športnem področju in nastopu na olimpijskih igrah
Konec tedna pričetek tudi v košarkarski promocijski ligi
Glavni cilj Brega, Cicibone ter Sokola izboljšanje lanskih poprečnih uvrstitev
Igor Canciani
Z dvema tednoma zamude glede na D ligo se bo jutri pričela tudi košarkarska promocijska liga, ki zbuja v našem mestu veliko zanimanja, saj zaobjema kar 14 tržaških ekip.
V zadnjih dveh sezonah sta v tej ligi gospodarili dve naši ekipi, in sicer najprej si je napredovanje zagotovil Kontovel, lani pa je prvo mesto pripadlo Boru Radenski. Zal tudi letos federacija ni poskrbela za nobeno novost, ponovno ni uvedla play-offa, ki je bil pred leti najzanimivejši del sezone in tudi povezava z goriškim prvenstvom se je izjalovila.
Že tretje leto zaporedoma so med vpisanimi ekipami številno zastopana tudi slovenska moštva, žal pa se je igranju v tej ligi odpovedal Polet, ki si je lani priboril napredovanje iz 1. divizije. Pri openskem društvu pa so prišli do ugotovitve, da ekipa ni dovolj pripravljena tako s tehnično - konkurenčnega kot predvsem organizacijsko -finančnega vidika in so zato sklenili, da ponovno nastopajo v nižji kategoriji-
Na startu so tako trije lanski udeleženci, in sicer Breg, Cicibona Plastere-dilizia ter Sokol Warm. V naših peterkah je prišlo do nekaterih novosti, vsaj sodeč po igralskih seznamih pa bi morala Cicibona in Sokol pokazati nekaj več v primerjavi z lansko sezono, medtem ko je Breg pomladil svoje vrste in bo vsaj na začetku nekoliko v težavah.
Trenerjem naših ekip smo postavili nekaj vprašanj, sodeč po odgovorih pa prevladuje optimistično razpoloženje.
Ste pripravljeni na letošnje prvenstvo ?
CANCIANI: »Zaenkrat sploh nismo še uigrani, saj starejši malo trenirajo in nikoli ne morem računat na prisotnost vseh posameznikov.«
Mario Mari
MARI: »Pet, šest posameznikov redno trenira, žal pa se nekateri udeležujejo treningov le občasno, kar se tudi jasno pozna na tekmah.«
VATOVEC: »Gotovo manj kot v lanski sezoni. Opravili smo sicer veliko treningov in tekem, redkodkaj pa sem imel na razpolago vse igralce. Škerlavaj se je ekipi pridružil zadnji trenutek, Stanisa končuje vojaški rok, Starc pa zaradi delovnih obveznosti trenira le občasno.«
Katere so novosti v ekipi ?
CANCIANI: »Postava je zelo pomlajena, odpovedi Korošca in Kneippa pa bo vsaj zaenkrat težko nadomestiti. Prišli so Martin krevatin od Poleta, Marco Savoia od Libertasa ter Mauri-zio Schiulaz in Maxi Martini od Bora, iz kadetske postave pa bom vsakič črpal nekatere posameznike, ki bodo dopolnjevali člansko ekipo.«
MARI: »Okrepili smo se s prihodi Gorazda Bajca (Bor) ter Branka Jankoviča, ki je lani bil izven Trsta. Ob njih smo iz mladinske ekipe vključili v člansko vrsto še izredno obetajočega Iztoka Bajca, žal pa je Borut Pertot na služenju vojaškega roka daleč od Trsta in mislim, da ga letos ne bo nikoli v postavi.«
VATOVEC: »Letos se je ekipi pridružilo precej novih, žal pa ne bom mogel računati na Kojanca in niti na Devetaka, ki sta bila lani za nas zelo dragocena. K nam so se vrnili Martin Sosič, Rudi Stanisa, Ivan Lesica in Matej Gruden, od Poleta pa je prišel Robert Škerlavaj.«
Kakšen je cilj vaše ekipe ?
CANCIANI: »Enostavno obstanek v ligi: obenem pa bi želel, da bi si nekateri kadeti nabrali toliko izkušenj, da bi lahko v prihodnji sezoni vsaj eden ali dva postala nosilca prve ekipe.«
Valter Vatovec
MARI: »Radi bi izboljšali ali vsaj obdržali lansko šesto mesto, čeprav se je nivo prvenstva zelo zvišal.«
VATOVEC: »Zaenkrat še ne vem, česa smo zmožni, odvisno pa bo tudi od tega, koliko in kako bodo nekateri posamezniki vadili.«
Kdo so favoriti in kaj menite o ostalih naših postavah ?
CANCIANI: »Najbrž je Inter 1904 najbojši, okrepili pa so se tudi Fincan-tieri, Stella Azzurra in Barcolana. Od Cicibone pričakujem vsaj toliko kot lani, Sokol pa se je še okrepil in bi lahko sodil med boljše, če bi se novi prihodi izkazali.«
MARI: »Interju 1904 bi dodelil 80% možnosti, da osvoji prvo mesto. Boljši od ostalih so še Stella Azzurra, Cus, Barcolana, Fincantieri in Santos. Sokol se je močno ojačil in bo najbrž med protagonisti, Breg pa je vsaj na papirju nekoliko slabši.«
VATOVEC: »Inter 1904 in Barcolana sta glavna favorita. Cicibona ima isto lansko postavo, Breg je nekoliko okrnjen, priložnost pa imajo mladi, da pokažejo, kaj znajo.«
Kateri naši posamezniki bodo letos med novimi protagonisti ?
CANCIANI: »Martin Sosič in Robert Škerlavaj od Sokola.«
MARI: »Rudi Stanisa in Martin Sosič pri Sokolu, Iztok Bajc pri nas in Martin Krevatin pri Bregu.«
VATOVEC: »Tega res ne bi vedel.«
OPOMBA — V D ligo napreduje pr-vouvrščena ekipa, v 1. divizijo pa nazadujejo zadnje dve uvrščeni moštvi.
Spored slovenskih derbijev:
2. kolo: Breg - Cicibona; 9. kolo: Cicibona - Sokol,- 13. kolo: Sokol - Breg.
VANJA JOGAN
BREG
Robert Žerjal (66; playmaker) Dario Kovačič (69; playmaker) Fabio Gobbo (76; playmaker) Igor Corbatti (63; bek) Maurizio Schiulaz (73; bek) Maxi Martini (73; bek)
Rodney Koren (76; bek)
Pavel Pro (76; bek)
Boris Žerjal (67; krilo)
Marko Salvi (67; krilo)
Igor Malalan (76; krilo)
Borut Klabjan (76; krilo) Mauro Bandi (70; center) Martin Krevatin (73; center) Marco Savoia (67,- center) TRENER: Igor Canciani
CICIBONA
Riki Simonič (71; playmaker) Gorazd Bajc (72; playmaker) Borut Pertot (71; playmaker) Adriano Kovačič (67; bek) Andrej Cupin (67; bek)
Pavel Volk (66; bek)
Vanja Jogan (67; bek)
Iztok Bajc (74; bek)
Pavel Lippolis (70; krilo) Peter Furlan (65; krilo) Branko Jankovič (65; center) Štefan Semen (67,- center)
TRENER: Mario Mari
SOKOL
Matej Gruden (74; playmaker) Pavel Buzan (66; playmaker) Damir Starc (67; play - bek) Martin Sosič (71; bek)
Robert Škerlavaj (69; bek) Martin Ušaj (66; bek)
Ivan Lesica (71; bek)
Marko Klanjšček (66; krilo) Aljoša Terčon (68; krilo)
Rudi Stanisa (71; krilo)
Andrej Pupis (64; krilo)
Andrej Gruden (70; krilo)
Erik Dolhar (70; center)
Ivo Sedmak (66; center)
Tomaž Caharija (65; center) TRENER: Valter Vatovec
Košarka: v D ligi igra Bor Radenska v Štarancanu, v domu Ervatti pa...
Kontovel računa na točki
Košarkarskemu prvenstvu D lige se ;°fej pridružuje še promocijska liga, tako da bo konec tedna, ob Jadranu, ZaPoslenih še 5 naših ekip.
, Y D ligi bo Bor Radenska igral v bližnjem Štarancanu, kjer ga čaka določi Corridoni, ki je v prejšnjem kolu esno izgubil na domačih tleh in bo „ezko ponovno klonil pred lastnim ob-<:instvom. Borovci bodo nastopili v isti Postavi kot v prejšnjem kolu, ko so Sladko izgubili proti solidnemu Mar-ttgn»^__	___ _____________n
tni
j° novi točki.
Snaceii, v ekipi pa prevladuje optimistično razpoloženje in vsi pričakuje-
J0 novi točki
v.Kontovel bo spet zaposlen na doma-in tleh, v telovadnico Ervatti bo na-reč prišla ekipa Malvolti iz Conegli-i„ba, ki ima ravno tako dve točki na ist -C*" trener Ban lahko računa na e igralce, ki so v soboto osvojili Tf.v° letošnjo zmago, le nastop Civar-Ja je delno v dvomu, saj je utrpel °can udarec v roko in že ves teden be trenira.
i V Promocijski ligi ima najtežjo na-9° Breg, ki bo igral v gosteh proti Us-u. Cicibona odločno Starta na j Iy° zmago, saj je domača tekma proti t ibertasu kot nalašč za ugoden zače-k. Sokol se bo že v prvem kolu po-jneril v nabrežinskem derbiju z Lego azionale, Starc in ostali pa so ne-sPorni favoriti.
Umberto Acerbi, ko je leta '88 še branil mladinske barve Bora
Nekaj vprašanj in napovedi smo postavili odborniku in tajniku Bora Um-bertu Acerbiju.
Imaš nehvaležno nalogo, da v klubu opravljaš vse birokratske zadeve. Imaš dosti dela?
»Zlasti ob začetku sezone imam ogromno dela, paziti pa je treba na nove norme, ki jih vsako leto uvaja federacija in na termine. Ob tem so velik problem tudi zdravniški pregledi«.
Že drugo leto slediš s klopi delu trenerja Sancina. Kakšno je tvoje mnenje?
»Prepričan sem, da Fabio dela izredno dobro, najvažnejše pa je to, da ima odličen odnos z vsemi igralci. Občasno se mi zdi še predober do nekaterih«.
Prav v teh dneh se spet govori o boljšem sodelovanju med Borom in Bregom. Bosta društvi našli skupen jezik?
»To je naše upanje, saj je intenzivno in korektno sodelovanje podlaga za boljše delovanje obeh društev«. NAPOVEDI:
Corridoni - Bor Radenska: +5; najboljši igralec: Persi in Smotlak; najboljši strelec: Persi; presenečenje: De-beljuh.
Kontovel - Conegliano: +3; najboljši igralec: Civardi; najboljši strelec: Civardi; nresenečenje: Paulina.
Cus - Breg: -12; najboljši igralec: R. Žerjal; najboljši strelec: Salvi; presenečenje: Bandi.
Cicibona - Libertas: +15; najboljši igralec: Semen; najboljši strelec: Cupin; presenečenje: Jankovič.
Lega Nazionale - Sokol: +4; najboljši igralec: Škerlavaj; najboljši strelec: Starc; presenečenje: Sosič.
(V. Jogan)
Prestižen uspeh na balinarskem turnirju v Novi Gorici
Reprezentanca ZSŠDI prva
V svojem zadnjem nastopu v matični domovini je balinarska reprezentanca ZSŠDI prijetno presenetila, saj se je z gostovanja v Novi Gorici vrnila s prestižnim uspehom: osvojila je prvo mesto. Na kakovostnem turnirju je med 12 moškimi in 8 ženskimi ekipami nastopilo tudi nekaj izredno kakovostnih sestav, med katerimi je izstopala trojka z Jesenic. Od zamejskih ekip so bile v Novi Gorici poleg reprezentance ZSŠDI prisotni še Danica, Mak, Nabrežina in Sokol. V prvem srečanju so Kalc, Kante, Cortese in Nesich z 9:7 premagali Mirno z Dolenjskega. V odločilnem srečanju za uvrstitev v polfinale pa je poznejši zmagovalec izenačil s Sokolom (Metli-kovec, Širca in Sulini), potem ko so imeli Nabrežine! v zadnjem lučaju izredno priložnost za veliki podvig. V polfinalu se je ekipa ZSŠDI z dokajšnjo težavo šele po dodatnem lučaju otresla domačega balinarskega kluba Gorica, potem ko se je srečanje zaključilo s 7:7, čeprav so domačini že vodili s 5:1. V drugem polfinalu je presenetljiva Danica z 11:3 premagala go-riški MIP.
Naši fantje pa so se razigrali v velikem finalu. Potem ko so Vrhovci povedli s 5:1 (to pa je bilo obenem vse, kar so naredili), so v nadaljevanju reprezentance ZSŠDI zaigrali v velikem
slogu in na koncu s Nesichevim natančnim zbijanjem balinčka slavili s 13:5.
V treh slovenskih društvih so medtem izpeljali notranja prvenstva za posameznike. Največja udeležba je bila pri Sokolu, kjer je merilo moči kar 30 članov. Po napetih večdnevnih srečanjih je končno prvo mesto osvojil Lu-cignano pred Stanisso. Za največje presenečenje je poskrbel tretjeuvršče-ni Franco, ki bi v polfinalu po začetem visokem vodstvu skoraj presenetil klubskega soigralca Stanisso. Na četrtem mestu je pristal lanski zmagovalec Micheli.
Prihodnji teden se bo pričelo tekmovanje za dvojice med člani Sokola, Nabrežine in Sistiane. Za tekmovanje vlada v nabrežinski občini veliko zanimanje, saj bodo prve štiri uvrščene dvojice bogato nagrajene. Društveni prvak Nabrežine pa je postal Ruzzier, pred »večnim« drugim Stanisso, Beninom in Scarfonejem. Med sabo so se pomerili tudi Krasovi člani, pri katerih je prišlo do velikega presenečenja. V finalu sta se znašla oba Kanteja, oče in sin, izredno dobro razpoloženi Janko pa je s preudarno igro na koncu presenetil in zasluženo postal Krasov prvak. Na 3. in 4. mestu pa sta se znašla prava veterana zgoniških balinarskih igrišč, DelVAnno in Cobal. (Z.S.)
Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SIT (dnevna 22 SIT). Letna prednaročnina 5.000 SIT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 51420 - 601 -27926 DISTRIEST Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73373; Fax 067/37202.
Oglasi: 1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote.
dnevnik
petek, 16. oktobra 1992 I
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 P1X1 Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Psihiatri so ga spoznali zn popolnoma prištevnega
Razparač iz Rostova zaradi 52 umorov obsojen na smrt
Štajerska: manj vina bo pa vrhunsko
MARIBOR - V vinogradih na Štajerskem se letošnja trgatev bliža koncu. Vinogradniki so v glavnem že pobrali rizvanec, muškat otonel, beli pinot, sa-vignon ter druge rane in sred-njepozne sorte grozdja, v teh dneh pa končujejo tudi s trganjem laškega rizlinga. V štajerskih vinogradih bo tako ostalo samo še grozdje za »pozne trgatve« ter za pripravo »ledenega vina«, ki ga stiskajo običajno v decembru okoli Božiča iz zmrznjenega grozdja.
Znani enolog magister Tone Skeza iz Ptuja ocenjuje, da bodo letošnja štajerska bela vina zaradi vročega poletja in sončne jeseni tako kvalitetna kakor leta 1983, ko so dosegla štajerska vina najvišjo kvaliteto v zadnjih desetletjih.
Grozdje, ki so ga obrali v vinogradih podjetja »Slovenske gorice - Haloze«, je bilo nadpovprečne kvalitete. Mošt iz srednjepoznih sort grozdja, kamor denimo spadata tudi beli pinot in savignon, je imel nad 18 sladkornih stopenj ter 8 stopenj kislin, kar zagotavlja, da bo vino vrhunsko.
Tudi laški rizling ima letos na Štajerskem praviloma več kot 18 sladkornih stopenj, kar je neobičajno visoko. Nekateri privatni proizvajalci so na sončnih legah že ob normalni trgatvi izmerili v moštu več kot 20 sladkornih stopenj, zato upajo, da bodo tudi »pozne trgatve« letos zares vrhunske, če le pozna jesen ne bo preveč deževna.
Zaradi poletne suše pa bo žal pridelek vina na Štajerskem letos mnogo manjši kakor v preteklih letih, saj je jesensko deževje prišlo prepozno, da bi odebelilo grozdne jagode. Večina vinogradnikov v Slovenskih goricah tako ocenjuje, da bo njihov pridelek letos za 30 do 40 odstotkov manjši kakor povprečni pridelek v preteklih letih. Letos bo, ne glede na vrhunsko kvaliteto grozdja, zato tudi zaslužek večine vinogradnikov manjši kakor običajno.
Skratka, štajerska vina z letnikom 1992 bodo očitno vrhunske kvalitete, še posebej pa bodo dragocena, ker jih bo na tržišču manj kakor običajno.
(NIA)
ROSTOV »Razparač iz Rostova« je bil včeraj na sodišču v Rostovu na Donu obsojen na smrt, ker je v Rusiji, Ukrajini in Uzbekistanu v dvanajstih letih ubil 52 deklic, fantov in žensk, mnoge med njimi pa je tudi posilil in mučil. Sodišče je odločilo, da bodo smrtno kazen nad nekdanjim 57-letnim učiteljem Andrejem Čikatilom (na sliki AP) izvršili z ustrelitvijo. Čikatilo je zločine priznal in samega sebe označil za »divjo zver.« Med branjem razsodbe je tolkel po kovinskih palicah kletke, v kateri je bil zaprt.
Smrtna obsodba je bila pričakovana, saj so ga uradni psihiatri spoznali za povsem prištevnega, sodnik pa je zavrnil vse zahteve obrambe in samega obtoženca po dodatnih strokovnih mnenjih, ki bi v grimeru, da bi bil spoznan za neprištevnega, lahko Cikatila rešila pred smrtno obsodbo.
Andreja Čikatila so mnogi označili kot najkrvo-ločnejšega morilca na svetu, saj je žrtve umoril na izredno grozovit način. Zato so mnogi o njem, še preden so ga odkrili, govorili kot o »ljudožercu«, prijel pa se ga je tudi vzdevek »razparač iz Rostova.« Preiskovalni postopek je trajal kar 18 mesecev, v tem času pa je bilo tudi 50 preliminarnih razprav. Za sam sodni proces je vladalo izredno zanimanje, tako da je bila sodna dvorana vedno nabito polna (prisotni so bili tudi številni sorodniki Čikatilovih žrtev), že precej vnaprej pa je bil točno določen tudi dan, ko bodo sodniki izrekli obsodbo.
V zrak je zletelo skladišče municije
LUANDA — V noči na četrtek je v zrak zletelo skladišče municije nedaleč od angolskega glavnega mesta Luande (na sliki AP). Eksplozija, ki je noč nad Luando spremenila v dan zaradi raketnih izstrelkov in požarov, je prvotno vzbudila strah med prebivalstvom, da so enote nekdanje uporniške Unite obnovile spopade. Kasneje je luandski radio navedel, da je v glavnem mestu mirno, ni pa pojasnil, če je do eksplozije prišlo po nesreči, ali pa ji je botrovala sabotaža, prav tako ni sporočil morebitnega števila žrtev. Napetost v Luandi pa je vseeno velika, saj je vodja Unite Savimbi zagrozil z obnovitvijo državljanske vojne, ker so bili po njegovem volilni rezultati ponarejeni.
V Birminghamu o Maastrichtu a tudi o drugih težkih temah
Danes bo v Birminghamu, v Angliji, srečanje šefov držav in vlad Evropske skupnosti. Srečanje je sklical britanski premier Major, ki zdaj predseduje tej vseevropski ustanovi. To bo trajalo do konca leta, ko bo taktirko prevzela Danska, se pravi država, v kateri so se izrekli proti sporazumom v Maastrichtu.
Seveda bo v Birminghamu govor predvsem o stanju, oziroma o rahlem napredovanju v zvezi s temi sporazumi, pri čemer bo Velika Britanija, kakor kaže, zahtevala »jasnejša pojasnila o odnosih med članicami skupnosti«; znano je, da London omahuje, da si še zmeraj zastavlja vprašanje, kako naj potrdi te sporazume, »ali na široki ali na ožji osnovi«. V vsakem primeru nad njimi ni navdušen.
Znano je tudi, da sama Nemčija ne želi »prehitrih korakov« neglede na to, da igra vodilno vlogo v Evropi; Kohl je že sporočil, naj bi o slehernem morebitnem predlogu za utrjevanje skupnosti, ki bi ga pripravila Evropska izvršna komisija (se pravi, v bistvu, vlada, ki jo vodi Delors) predhodno razpravljale posamezne vlade. V Birminghamu bo potemtakem na sporedu Maastricht, ni pa pričakovati, da bodo sprejeli določnejše, še manj pa dokončnejše ukrepe.
V Evropi je namreč položaj (gospodarski, posledično pa kajpak politični) sila fluiden. Nastopila je monetarna kriza, ki še traja neglede na nekatera spodbudna znamenja; čas za kako sklepno razpravo o tem pa vseeno še ni nastopil. Hočeš nočeš bo takorekoč glavna razprava »zdrknila«, kakor je že napovedal luksemburški zunanji minister, na vprašanja, ki so »nepopisno akutna«, to pa je spet, na primer, vojna v Bosni in Hercegovini. Dejavniki, vpleteni v to vojno, niso člani Evropske skupnosti, so pa in še kako sestavni del Evrope.
Toda vse kaže, da bo tokrat pomemben del razprave (mimo tiste o političnih in socioloških videnjih v zvezi z Bosno in Hercegovino) zaobjel nemške razmere,- te niso rožnate; opazno je, da večina predstavnikov skupnosti namerava prav sestanek v Birminghamu izkoristiti za »pošten in odkrit« pogovor o nemškem stanju in o tem, kaj v tej državi nameravajo vsaj v bližnji prihodnosti. V Nemčiji so namreč nekateri pojavi sila zaskrbljujoči, tudi zato, ker se širijo v druge države.
Xenofobija in rasizem se nedvomno krepita; nacistična zna-
menja so vsebolj otipljiva. Ni naključje, če nemški predsednik Weisžacker čedalje bolj nastopa v javnosti in zmeraj bolj naravnost ostro opozarja, »da je demokracija že v nevarnosti«.
Te nemške sence se zgrinjajo že nad marsikatero evropsko deželo; v Nemčiji resnično ne teče vse gladko,- stanje marke ne odraža stvarnega stanja; nekateri gospodarski poznavalci tako v Nemčiji kakor zunaj te države sklepajo celo, da zdajšnja »trma nemške marke«, kakor je napisal VJashington post, je lahko tudi poskus, da bi prikrili neravno jasne perspektive, ki jim nemška država gre naproti. Dejstvo je, da je standard v Nemčiji v zadnjih mesecih padel (ne le v vzhodni, kjer je že tako ves čas vprašljiv, marveč tudi v zahodni Nemčiji) in da nekateri celo svarijo pred »Wei-marsko nevarnostjo«.
Predstavniki frankfurtske borze (v bistvu najbolj takorekoč na tekočem v Evropi) že prozorno napovedujejo inflacijsko rast. Frankfurter Algemeine zei-tung omenja »začetek nemškega razočaranja«; očitno je, da vlada ni kos bremenu, ki ga je prevzela ob pridružitvi nekdanje vzhodne Nemčije; še nedavno sta obstajali dve družbeni starnosti, zdaj pa dejansko obe preživljata krizo v vsenemški Sferi. Počutje ni dobro, ne politično, pa tudi ne gospodarsko.
Nekdanji kancler Helmuth Smith je te dni izjavil celo, »da je Nemčija na robu zloma«. Razumljivo je, če je Evropa še kako zainteresirana pri zdajšnjih nemških razmerah; seveda za to, ker je Nemčija še zmeraj vodilna zlasti gospodarska sila v Evropi (in se temu zagotovo tudi ne namerava odreči), pa tudi zategadelj, ker bi morala bolj »smelo in javno« (kakor je rekel sam Delors) razkriti, kako se namerava določneje postaviti zoper pogubne notranje-poli-tične pojave, ki pretresajo njeno prizorišče.
Tako se utegne v Birminghamu zgoditi, da bodo sicer obravnavali izvajanje ali pa tudi določeno uveljavljanje maastrichtskih sporazumov, toda nehote (ali pa tudi hote) bodo na tapeti tudi izrazita politična vprašanja na evropski celini; od vojne v Bosni in Hercegovini kot izhodišče pa vse do zdajšnjih razmer v Nemčiji, ki v bistvu, že zavoljo tamkajšnjih vsekakor vznemirljivih pojavov, ne obetajo dobrega.
MIRO KOCJAN
Zaradi nepreklicnega odstopa podpredsednikov Francija Čuša in Milana Petka
Ali Mariboru preti kriza mestne vlade?
MARIBOR - Medtem ko je bil predsednik mariborske mestne vlade Anton Rous na čelu mariborske gospodarske delegacije na obisku v Albaniji, kjer so predstavniki mariborskega gospodarstva po razpadu nekdanjega jugoslovanskega trga iskali nova tržišča in proučili možnosti za vzpostavitev gospodarskega sodelovanja, sta javnosti najavila svoj nepreklicen odstop dva podpredsednika mariborske mestne vlade - Franci Cuš in Milan Petek.
Podpredsednik za gospodarska vprašanja v mariborski mestni vladi Franci Čuš je doslej že dvakrat ponudil svoj odstop, sedaj pa odstopa nepreklicno. Približno pred letom dni je Čuš odstopil zaradi hitre stagnacije mariborskega gospodarstva. »V tržni ekonomiji so samo dobri poslovni rezultati gospodarstva merilo sposobnosti«, je tedaj utemeljil svoj ponujeni odstop Čuš ter dodal, da je glede na dosežene rezultate poslovanje mariborskega gospodarstva, za katero je pristojen, »dolžan takoj odstopiti«. Pred letom dni je predsednik mestne vlade Anton Rous uspel prepričati svojega podpredsednika, ki uživa v javnosti ugled in podporo, da so slabi gospodarski rezultati mariborskega gospodarstva posledica napak iz preteklosti in da zanje nikakor ne more on nositi odgovornosti. Čuš je takrat • odstop umaknil, letos spomladi pa je ponovno ponudil odstop - tokrat iz osebnih razlogov. Predsednik
Rous ga je še enkrat uspel prepričati naj ne odstopi. Zdi se, da Čuš tretjič odstopa zares. Svoj sedanji odstop je označil za »nepreklicen« ter povedal, da se s prvim novembrom vrača na tehniško fakulteto mariborske univerze, kjer je bil in bo ponovno profesor.
Podpredsednik za komunalne in stanovanjske zadeve Milan Petek odstopa tokrat drugič. Prvič je svoj odstop ponudil na začetku letošnjega poletja, vendar ga je predsednik mestne vlade s sodelavci uspel prepričati, naj svojo dolžnost opravlja naprej. Tudi Petek je tokrat najavil »nepreklicen« odstop, funkcijo pa je pripravljen opravljati samo še do konca novembra.
Odstopi podpredsednikov mestne vlade so izraz globoko gospodarske in socialne krize, ki jo preživlja Maribor. V Mariborski regiji je že preko 23 tisoč brezposelnih, fizični obseg industrijske proizvodnje pa skorajda vsak mesec pade za nekaj odstotkov tako, da bo letos mariborska industrija proizvedla za okoli 50 odstotkov manj kakor pred petimi leti. Samo v prvi polovici leta se je obseg proizvodnje v mariborski industriji glede na enako obdobje lanskega leta zmanjšal skoraj za 20 odstotkov. Ker republiški parlament še ni sprejel »privatizacijske zakonodaje« in ker Slovenija še nima novega gospodarskega sistema, so nekateri največji gospodarski problemi Maribora
kot starega industrijskega središča videti takorekoč nerešljivi. Razumljivo je, da zato lokalni funkcionarji, ki dnevno pomagajo gospodarstvenikom pri reševanju tekočih problemov, niso več pripravljeni »igrati« vloge »dežurnih krivcev« ali »nemočnih opazovalcev« katastrofalne gospodarske stagnacije.
Vendar pa tudi odstop dveh gospodarstvenikov po vsej verjetnosti ne more omajati mariborske mestne vlade. Vlada Antona Rousa je namreč nestrankarska vlada strokovnjakov, ki je dobila po prvih parlamentarnih volitvah v Sloveniji mandat šele, ko se je izkazalo, da nobena stranka in nobena koalicija v Mariboru ni dovolj »močna«, da bi sestavila mestno vlado. Več kot očitno pa je bilo tudi, da si nobena stranka ni želela sama dobiti v roke lokalne oblasti v Mariboru, ker pač v tedanjih pogojih nobena stranka ni bila pripravljena prevzeti odgovornosti za rešitev problemov in razvoj največjega industrijskega središča v Sloveniji. Zato so stranke zaupale lokalno oblast v Mariboru strokovnjakom, hkrati pa domala vse stranke ustvarjajo v javnosti vtis, da so v opoziciji.
Do resne krize mariborske lokalne oblasti bi zato prišlo šele, če bi »vrgel puško v koruzo« še predsednik mestne vlade Anton Rous, ki odstopa svojih podpredsednikov še ni komentiral.(NIA)