Poštnina plačana v gotovini. ftev. 47. V MublianV dne iiove^M Posamezna ftev. Oin 1*< Leto X. Ilprovništvo ..Domovine" v LJubljani, Prešernovo ulioa 54 UroOolitvo »Domovino«, Knoflov« ulico 5/11., tolotN72 Ssmfnla« (t InicraltTO: Četrtletno J'60 IHa, nnlietno 1» Oia, reloleteo t« Dla; u Inoierast«: Četrtletno II Din, polletna 84 Dla. celoletno «8 Dla. — Račna poitne hranilnice, »o4roiniče » U«M|an). it. 10.711. »Domovina" za naročnike in naročniki za »Domovino" Nagrade za najmarljivejše nabiralce novih naročnikov — Vsem, ki poravnajo zaostale naročnine, se bo pošiljanje »Domovine" brezpogojno ustavilo najmarllivejšim nabiralcem iu uabiralkam novih naročnikov dati lepe nagrade. Leto se bliža svojemu koncu ln znova se obračamo na Vas. prijatelji in prijateljice nagega lista, da nam pomagate pridobivati novih naročnikov in naročnic. Iz neštevilnih pisem, ki smo jih prejeli tekom leta, odmevajo laskave besede: «Domovina» je najpriljubljenejši časopis! «Domovina» ie najboljši slovenski tednik! Storili smo vse, da je bil sloves »Domovine® res vse leto opravičen. Zato našim prijateljem in prijateljicam ne bo težko hvaliti časopisa, ki hvalo v polni meri zasluži; zato jim ne bo težko dobiti novih naročnikov — novih prijateljev «Domovine». Čim več bo naročnikov in naročnic, tem boljši bo časopis in v tem večji meri bo ustrezal potrebam in zahtevam «Domovinarjev», 2e danes lahko obljubimo, da bo «Domovina» v bodoče prinašala še zanimivejše štivo, a bo vendar naročnina ostala neizpremenjena. Letno 30 dinarjev lahko pogreši vsakdo. Za malo vsoto 30 dinarjev (za pol leta 15 Din, za četrt leta 7 Din 50 par) imate vse leto štivo za razvedrilo, informacije in pouk ter zraven Se prilogo s slikami. Naročnina tudi ne more biti ovira, da se ne bi mogli dobiti številni novi naročniki. Naj se naši prijatelji in prijateljice žrtvujejo in napnejo vse sile, da dobi vsakdo najmanj enega novega naročnika. Ponos vsakega «Domovinarja» bodi delo Za pridobivanje novih naročnikov. Da poživimo to akcijo, smo sklenili Kakšne bodo te nagrade in pod kakšnimi pogoji se bodo dobile, bomo objavili v naslednjih številkah. Sedaj pa še nekaj o naših naročnikih-za-mudnikih, pri katerih ničesar ne zaleže ne lepa ne huda beseda. Ker je »Domovina« storila svojo dolžnost, bi io morali tudi naročniki, ki bi morali redno poravnavati naročnino, kakor so redno dobivali «Domovino* z obilnim zabavnim in poučnim štivom. Veliki so stroški za tisk in vzdržavanje lista, a naročnina je neznatna. Toda še te neznatne naročnine ne poravnajo vsi, pač le iz brezbrižnosti in malomarnosti, saj vsota, za katero ne dobiš niti dveh litrov dobrega vina, ne more prav nikomur povzročati preglavic. Spričo take neodpustljive malomarnosti in velikih stroškov, ki jih povzroča izdajanje našega obsežnega lista, bomo ustavili «Domovino» brezpogojno vsem, ki še letos ne poravnajo zaostale naročnine. Tu ne velja nikak izgovor! Zamudniki, sedite za mizo, napišite položnico in pošljite denar za zaostalo naročnino. Naj ne bo ta opomin zaman! H koncu še enkrat: Nabirajte novih naročnikov. plačajte zaostalo naročnino! To bodi j Vaš odgovor na vse nesramne laži in nizkotne' napade na Vaš in naš časopis, ki jc bil ter ostane Vaš pošten in dober prijatelj! Biti naročnik ali naročnica «Domovine» bodi vsem v ponos! bremenili. Sploh je oči vidno, da vlada nima resnega namena izenačiti in znižati davčna bremena, saj je novi proračuu izdelan na stari davčni podlagi in ne upošteva davčnega zakonskega predloga, sprejetega te dni na seji ministrskega sveta. Vlada skuša ustvariti videz, kako sc ji mudi z izenačenjem in znižanjem davkov, vendar nas izkušnje uče, da bomo še morali čakati na izpolnitev naših pravic, ki uam gredo po pisanih in prlrodnih zakonih. Vse te številke proračunskega predloga nam kažejo, da ni upati na omiljenje davčnih bremen, pod katerimi se. ruši preeansko, zlasti slovensko gospodarstvo. Vsi protesti iz Slovenije nalete na gluha ušesa celo pri lastnih zastopnikih klerikalcih, ki sede v vladi in plešejo, kakor jim žvižgajo radikali, in radikali žvižgajo tako, da je samo v korist njihovih volilcev v Srbiji, čc se davki čim pozneje izenačijo. Po zaslugi klerikalcev, ki bi si lahko dobili v vladi odločnejšo besedo, sc. to nujno vprašanje, ki bi že moralo biti rešeno, neprestano zavlačuje. Finančni minister ie v Narodni skupščini že predložil zakon o neposrednih davkih in ic skupščina soglasno sprejela nujnost tega zakonskega predloga. Kako dolgo se bo zdaj reševalo izenačenje davkov? Vprašanje izenačenja davkov bi moralo biti že rešeno z uveljavljanjem novega proračuna, saj je po devetih letih gotovo že čas, da se te krute krivice, ki jih mora trpeti prečanstvO, končnoveljavno odpravijo. Novi proračun in davki Predlog novega državnega proračuna predvideva povečanje izdatkov in izkazuje primanjkljaj — Novi proračun je izdelan na stari davčni podlagi, zato se smatra, da vlada sploh nima resnega namena izenačiti davke — Primanjkljaj v proračunu se bo pač mora! pokriti z novimi davčnimi bremeni Finančni minister dr. Bogdan Markovič i je predložil Narodni skupščini zakonski pred-! log državnega proračuna za leto 1928/29. Pol tem predlogu znaša celotna vsota izdatkov! 11 milijard in 592 milijonov dinarjev, celotna! vsota dohodkov pa 11 milijard in 555 mili-' jonov dinarjev, tako da se ukazuje pri-' manjkljaj 37 milijonov dinarjev. Poleg tega je finančni minister po členu 2. finančnega zakona dolžan nakazati oblastnim samoupravam vsoto preko 173 milijonov dinarjev, tako da znaša skimni primanjkljaj 210 mili- jonov dinarjev. Napram sedanjemu proračunu so izdatki v novem proračunu povečani za preko 325 milijonov dinarjev. Razočaranje nad novim proračunom je vsesplošno iu tudi vladni poslanci neugodno ocenjujejo proračun, kajti finančni minister je z veliko reklamo napovedoval zmanjšanje izdatkov za cclo milijardo. Zgodilo pa sc je nasprotno: izdatki so se povišali in celo primanjkljaj kaže novi proračun. S čim naj se ta primanjkljaj pokrije ? Jasno je, da bo vlada iskala kritje v novih davčnih Samostojnim demokratom! Dan stranke se bo vršil v vsej državi v nedeljo dne 4. deccmbra. Vsi naši prijatelji morajo ta dan posvetiti zbiranju prispevkov za Samostojno demokratsko stranko. V času, ko naša mlada demokracija vstaja k obrambi osnovnih človečanskih in političnih svoboščin in spoštovanja narodne volje, je Samostojni demokratski stranki bolj kakor kdajkoli potrebna gmotna pomoč njenih prijateljev. Življenje strank zahteva dandanes ogromne gmotne žrtve. Delo na organizaciji stranke, volilna agitacija, strankarski tisk, brošure, letaki in podobno, vse to stane ogromne vsote denarja. Za našimi nasprotniki stoje banke in razni fondi. Naša stranka pa se vzdržuje samo s požrtvovalnostjo svojih članov. V tem jc tudi največje jamstvo za njeno popolno neodvisnost. v tem obstoja možnost, da SDS izvaja čisto in pošteno narodno politiko. Dne 4. decembra mora vsak zaveden samostojni demokrat pokloniti svoj prispevek za stranko. Ne sme biti niti enega našega prijatelja, kt sc ne bi spomnil svoje stranke vsaj s skromnim darom. Ta dan mora biti revija strankarske zavesti in moči vseli njenih članov. Kdor pa ne bo izvršil svoje dolžnosti, bo lahko upravičeno smatrali. da ni iskren naš prijatelj. Pozivam vse krajevne odbore stranke, da takoj skličejo svoje seje in da sklepajo o organiziranju strankarskega dne. Prepuščeno je njihovemu sklepu, da po krajevnili razmerah izvedejo primerno orp-"Racijo. Samostojni demokrati! Dne 4. decembra izvršite svojo dolžnost napram stranki! Svetozar Pribičevič, predsednik SDS. Dopisi v klerikalnem časopisju, zlasti v «Domo?jubus in «SJovenskem Gospodarju«, nam govore, kako obupen boj bije SLS, daj bi se vzdržala na površju po naših občinah. Laži. spletke in nasilje, ki je sedaj tem lažje, ker je SLŠ vladna stranka, naj služijo obdrža-nru moči. Vsa ta sredstva sicer zadržujejo večji porast naprednih glasov, a ne morejo zadržati počasnega razkrajanja klerikalne sile. Naj navedemo h koncu še nekaj znanih rezultatov zadnjih občinskih volitev: Vransko: naprednjaki 130 glasov (11 mandatov), SL§ 82 glasov (6 mandatov); Celie okolica: SLS 487 (13), naprednjaki 219 (5), socialisti 313 (8), bernotovci 38 (1), radikali 68 (2), Nemci 163 (4); naprednjaki s ,, ., „ , v. , socialisti imajo torej večino proti klerikal- ^ mariborski oblasti se vrse občinske v o- cem; Frankolovo: naprednjaki 140 (!2>, SLS htve. Dosedanji izidi pokazuieio, da tudi med 66 (5). Nova cerkev: napredniaki 83 (9), podeželskim prebivalstvom vedno bolj nara- SLS 79 (8). Dobrna. SLS 179 (10), opozicij-šča odpor proti klerikalnemu samosilstvu. J ska SLS 140 (7); Sv. Pavel pri Preboldu: Proces razkrajanja SLS gre svojo pot m bo! aapredtliaki 227 (12). SLS 182 (9), socialisti dovedel prej ali slej do poloma tiste SLS, ki 77 (4). Polzela: SLS 213 (11), SDS 122 (6) ; Občinske volitve v mariborski oblasti Lepo naraščanje naprednih glasov in padanje klerikalnih — Vedno večji odpor proti klerika-lizmu misli, da ima patent na večino v Sloveniji Razočaranje večine slovenskih volilcev obrtniki 15 m SDS 47 (3). Cmže: SDS 82 zaradi neuspehov klerikalne politike, ki je (3)i SKS 38 (2) SLS 112 (5) socialisti 75 (3), žela od prevrata da je same polome, je tako. komunisti 82 (4). Sv. Rupert: SLS 179 (14), veliko, da prihaja do izdatnega izraza tudi SKS 47 (3). 0raiska vas. naprednjaki 40 (4), pri občinskih volitvah, kjer sicer gre le za,SLS 29 (3). v Tolstem vrha je bila izvoljena domače občinsko gospodarstvo m ne za ve-: lika politična vprašanja. Današnja velika davčna brmena imamo predvsem po krivdi SLS, ki jc v Narodni skupščini izgubljala čas za prerekanje o avtonomiji. namesto, da bi usmerila svojo politiko na gospodarsko polje in zahtevala izenačenje Politični pregled Naša prijateljska pogodba s Francijo je najhuje razburila Italijo, kateri so prekrižani računi, saj imamo sedaj močnega zaščitnika, ki nas bo podpiral v borbi proti italijanskemu izzivanju. Italijanski fašistični izzivači naravnost na nesramen način hujskajo proti jugostoven-sko-franeoskemn prijateljstvu in v svoji fašistični omejenosti ne vidijo, da jih sedaj ves svet pravilno ocenjuje: kot nestrpne izzivače, ki bi nas radi videli slabe, da bi izzvali z nami vojno in nam odtrgali še kos naše zemlje z našimi ljudmi. Ni jim še namreč dovolj barbarskega m sirovega divjanja nad našim! zasužnjenimi rojaki v Julijski Krajini! Kot pravcati svetovni kulturni škandal se slišijo vesti o velikih demonstracijah v Italiji proti Jugoslaviji in Franciji. [Kaj je italijanski narod res izgubil vsak čut vseh pravic in dolžnosti jugoslovenskih dr-[;kre ak 0dp0r pcoti SLS. Podrobni rezultati žavljanov. Kakor so bili klerikalni poslanci, ^murskih volitev nam še niso znani: ve se Vojnik: Nemci in klerikalci 70 (5), napredni, za poštenost, da danes, ko italijansko časopisje neprestano vleče lajno o tisočletni italijanski kulturi, ne uvidi krivičnosti takih demonstracij. katerih jedro je enostavno razočaranje, da je sedaj ohlajen njihov pohlep po jugoslovcnskem ozemlju in jim onemogočen barbarski rop tujih dežel, kjer Italijan! niso ničesar izgubili. Vse te demonstracije večinoma mladih ljudi po italijanskih mestih ie italijanska vlada umetno uprizorita, kar je tem večja sramota. Oiiciozni italijanski listi nemoteno hujskajo prebivalstvo proti Jugoslaviji in Franciji m napovedujejo skorajšnje «odrešenje* Dalmacije, dasi v Dalmaciji živi komaj nekaj stotin Italijanov, in še ti Italijani so večinoma poitafijančenf Hrvati. Prijateljska pogodba med Jugoslavijo in Francijo je uplivata tudi na naše sosede. napredna gospodarska lista, ker sta bili obe drusri listi razveljavljeni; v občinah Loče, Zreče in Zbelovo je bila vložena le po ena kompromisna lista in so volitve zato odpadle; v Vitanju so združeni Slovenci dobili večino proti Nemcem. Prav zanimivo je, da se tudi pri občinskih volitvah v Prekmurju pojavlja le, da je SDS lepo napredovala. Občinske volitve v mariborski oblasti se nadaljujejo v nedeljo in še v decembru, Nedvomno bodo klerikalci še v marsikateri občini doživeli razočaranje. Vse po zaslugi! večinski zastopniki Slovenije, v Narodni skupščini malomarni glede davčnega vprašanja, tako vidimo slabo gospodarstvo tudi v posameznih občinskih odborih, v katerih le imela večino SLS. Ogromne doklade so v posameznih občinah popolnoma nepotrebne, kakor je bila nepotrebna na pr. prezidava pri sct^u župnišča. župnijskih hlevov in tako naprej. Človeka, ki pozna razmere v podeželskih Sodnik (znanemu potepinu): «No, vas pa ze kr so začeli položaj gledati z drugimi očmi, občinah, nč preseneča naraščajoči odpor 1 dolgo nisem videl.* j Zato se nam je začela zopet prijaznejše bti- kmetovalcev proti farovški občinski politiki,} Potepin: «Naj mi oproste, gospod sodnik, bil žati Grčija, a v Albaniji je nastal oster veter zaradi katere morajo občani šteti Tepe novce.1 sem bolan...» 1 proti osovraženim Italijanom, ki se vsilju- Soteščan: Tajnosti grajskega stolpa (Povest iz davnih časov.) (Dalje.) »Zaupaj, spokornik,« ga je potolažit «Ne pričakuj pa rešitve v prazni domišljiji, išči jo v. čudodelstvu, katerim si se uslužil.» «Bogastvo, srebro, zlatnina!« je jeknil in plosknilz rokama. «Pokaži mi čudodelno tva-rino, ki me bo pozlatila in postavila nad oblake.» «Samo po skrivnostnem izdelovanju zlata je mogoča tvoja rešitev. Tukaj je skrita tista čarodejna moč, ki vse omami in premaga, tudi tajno sodišče se ji ne more upirati.» «Povedi me v to skrivnostno svetišče, moj zaveznik. Omagal sem na potu, poglej, kako sem izmučen od prestanega napora. Noč in dan sem bil pri delu, vid mi je opešal in spomin me je zapustil, vse moje misli so ostale na površju in se nočejo poglobiti. Ti imaš pa sredstva, s katerimi lahko čaraš in čudeže delaš, kadar jc potrebno in koristno. < Kar znam jaz, boš delal tudi ti po mojem navodilu,» mu je zatrdil in pomagal na noge. •Seznanil te bom s pripomočki, ki bodo vse tvoje misli in želje izpreminjali v zrela delanja.» «Kolikokrat si mi jih že obljubil,« je baron narahlo ugovarjal. «Zakaj vedno odlašaš, kot bi me imel za norca, ko je vendar vsak hip zame tako dragocen? Tajno sodišče ne bo več čakalo; jutri že lahko pridejo — zakrin- kani odposlanci in vderejo v moje bivališče. Pred dnevi sem slišal opomin; takrat bi bil še lahko pobegnil, a danes je prepozno, ker so preganjalci žc pred vrati. Tako daleč me jc privedlo tvoje odlašanje.« «Kar sem obljubil, bom izpolnil; dam ti častno zatrdilo.« «Seveda" boš izpolnil — takrat, ko me bo krvnik že zamajal. Kaj mi bodo koristile tvoje obljube, kadar bo zapečatena moja usoda!» Romar se jc delal, kakor da ga je užalilo baronovo nezaupanje. «Sam si gospodar svoje usode,» je zavrnil njegove očitke. «Na tebi je, kakšna bo tvoja bodočnost.« «Pa tudi na tebi, mogočni zaveznik. Uvedi me v tajnosti čarodejnega zlatarstva, preden me doseže roka pravice.« «Preden bo solnce vdrugič zatonilo, te po-vedem do smotra v obljubljeno deželo.» «Čemu vendar odlašaš, kar bi bil lahko izpolnil takoj ob prvem sestanku.« «Zato. ker nisi ustregel vsem pogojem. Ali se jih več ne spominjaš?« «Obljubil sem ti pokorščino in zvestobo, za katero nisem zahteval drugega, kakor da ne škoduješ moji edinki zavoljo razkritega zločina.« «Hm,» je čarodelec pokašljal v navidezni zadregi. « Ampak brez nje ne bova nič do segla, tega ti menda še nisem povedaf.» «Rekel si, da me popelješ samega do kamna modrosti. Zdaj se mi umikaš .,.» . «Saj bi te popeljal, toda tedni in meseci bodo minuli, preden prideva do zaklada. S sodelovanjem Otzele pa bi prehitela ovinke še pred solnčnin® zatonom.® Baron je ljubil Gizelo. čeprav ni marat njenih opominov. Vsi njegovi občutki so biH izliti v eno samo željo do skrivnostnem bogastvu, vendar se jo je bal potegniti v vrtinec svoje hudobije. Indijca je jezilo njegovo pomišljanje, ki je zavlačevalo začrtano maščevanje. «Posh£aj!» ga je opozoril in navidezno vztrepetal. «Ali si slišal?« «Sove ječijo v podstrešju,« je plašno odvrnil. «Nikar se ne varaj,» se je pomenljivo vzravnal. «Ali veš, kaj si slišal ?» •Vabilo tajnega sodišča...? So že tukaj poslušaj rožljanje verig! — vrata so za-« škripala — po stopnicah odmevajo koraki —t iščejo me — reši me, prijatelj!« — Bolestno je vzdihnil zločinec pred črnimi slutnjami ter si je obrisal znojno čelo. «Ali se hočeš rešiti? Zadnjič ti stavim to vprašanje.« »Gizela me ne more oteti,« je dvomil o za-veznikovem predlogu. «Odkod naj ml prinese rešitev — slabotna ženska?» «Tega ti ne izdam, dokler mi ne potrdiš, da soglašaš z mojim sklepom. Hiti. ako hočeš uiti, zdajzdaj te bo dosegla roka pravice. Pomoč pa je na poti in čaka. ali jo boš sprejel, ali odkloniL Požuri se, prijatelj, zakaj jaz te moram zapustiti; ako me najdejo tukaj, bova* delila usodo.« Baron je trepetal kakor list na dreves« 00 viharju. «Kaj mi je storiti?« so mu šklepetali zobje. «Pogubno je za dekleta, ako ga zapletem v svoje mreže.* št. 47 ==================== bo uporabil za napeljavo električne razsvetljave, zato se preplačila hvaležno sprejemajo. Dvorana bo tudi zakurjena. SODRAŽICA. Občinske volitve za občino Sodražico se bodo vršile v nedeljo 27. t. m. Vloženih je 8 kandidatnih list. Samostojna demokratska stranka ima vloženo skupno listo s Slovensko kmetsko stranko. Naša skrinjica je p r v a. V naši občini jc uresničena ideja kmetsko-demo-kratskega bloka ter so se s tem združile vse napredne sile v boju proti klerikalnemu terorju. Naša krajevna organizacija poziva svoje pristaše, da vsi glasujejo za prvo skrinjico. Mnogo naših pristašev je bilo umetno pritegnjenih na druge, nam nasprotne kandidatne liste, in to seveda na taka mesta, kjer ne morejo biti izvoljeni. Pozivamo naprednjake, da vzdržijo disciplino stranke in korporativno v nedeljo 27. t. m. odidejo na volišče ter oddajo svoj glas v prvo skrinjico. Odbor SDS. SODRAŽICA. Občinske volitve bodo v nedeljo 27. t. m. in volilni boj je v polnem teku. Stojijo si nasproti v glavnem tri stranke. Močna napredna skupina demokratov in kmetijcev, ki ima skupno listo za vso občino, oficijelni klerikalci limajo svojo razcepljenost na štirih listah; dalje imamo še tri liste nezadovoljnih klerikalcev, ki so v hudem boju proti farovški politiki, in jim delajo velike preglavice. Zato ima napredna skupina, katera ima prvo skrinjico, največ izgledov in bo tudi kot najmočnejša izšla iz volilnega boja. Saj jo tudi nasprotniki pozdravljajo, ko vidijo na listi odločne napredne gospodarje, ki bodo umeli voditi občinsko gospodarstvo v blagostanje vseh občanov negledc na njihovo politično pripadnost. Tukaj mora odločevati mirno in trezno gospodarsko delo, ne pa politična! razboritost. ki je lastna številnim klerikalcem.1 Ce pogledamo malo v prošlost, nimamo zaznamovati nikakega napredka v občinskem gospodarstvu, katero jc sedaj vodila klerikalna večina. In pogled v bodočnost? Ta je na žalost naravnost porazen, ker so se morale povišati dokiade na pijače in na direktne davke. Precej tisočev naloženega denarja so darovali cerkvi. Dali so celo brezobrestno posojilo v znesku 20.000 Din. Medtem pa niso imeli smisla za človekoljubne koristi občanov, pri katerih pridejo v poštev res najrevnejši in srednji sloji v občini. Pol leta smo imeli zdravnika, ki je imel beraško podporo, pa ==» Stran 3 =================== še to so odbili pri zadnji občinski seji kljub ugovoru naprednih odbornikov. Seveda zadenejo posledice ves okraj, kajti zdravnik nas bo te dni zapustil. Ljudje naj imajo samo skrb, kje si bodo odtrgali grižljaj kruha, da bo zgradba cerkve čimprej plačana. Gradbo cerkve je ujela zima. Toliko lepih dni vsega leta ni zadostovalo, da bi bili dokončali. Ostali smo pod milim nebom in nimamo ne nove ne stare cerkve. Okrog nove stavbe je polno navzkriž razmetanega inaterijala, kar je gotovo višek brezbrižnosti. TRŽIČ. (Smrtna kosa.) Te dni smo pokopali g. Ivana Ahačiča, dimnikarskega mojstra. Pokojnik je doživel 62 let. Udejstvoval se je najbolj pri gasilcih, kjer je bil za svoje 411ctno službovanje odlikovan z zlato kolajno za civilne zasluge. Naš Ahačič je bil šaljivec, da nikoli takega. Prepeval jc pesmi, ki jih ni znal nihče tako zapeti. Kot zvest gasilec je moral biti pri vsaki gasilski slovesnosti. Čeprav je nosil žc šest križev na hrbtu, vendar se je na gasilskih prireditvah rad sukal. Tržič mu bo ohranil blag spomin. MARIJA GRADEC. Ko so naši klerikalci zaznali, da jc gospodarska lista bila vložena, so začeli s poskusi, da bi na kakšen način razveljavili to listo. Obiskali so skoro vsakega posameznega kandidata gospodarske liste ter mu prigovarjali, naj prekliče svoj podpis, češ, da je to nepravilno itd. Seveda njihovo delo ni ostalo brez sadu, ker so kandidate strašili na vse čudne načine, in jih je res nekaj preklicalo, ki pa svojega mišljenja niso opustili. Res, nekaj zelo čudnega je, zakaj se tako bojite nas. O. tajniku povemo, naj se ne muči toliko in naj ostane raje doma, da ne borno mi občani čakali na njega. SV. MIKLAVŽ NAD RIMSKIMI TOPLICAMI. Velccenjcni gospod urednik! V našem okraju smo nadvse srečni, ako prihaja med naše ljudstvo redno Vaš cenjeni list «Domovina», od katerega imamo še največ razvedrila. Ker se pa čujejo s strani naročnikov vedne pritožbe, da izostajajo posamezni izvodi «Domovinc» in da teh sploh nc dobivajo, prosimo, da se potrebno ukrene, da ne bo nikomur dana prilika, da si osvoji Ust «Domovino», katera je namenjena za naročnike. Tako si jc osvojil 4. septembra t. 1. g. Matevž Deželak, posestnik v Ložah in poslanec oblastne skupščine v Ljubljani, kar dva izvoda cDomo-vine» na pošti v Laškem ter enega ponudil gospodu M. V., rekoč: «Vzemi .Domovino', saj itak --— «DOMOVINA» jejo Albancem za zaščitnike, dasi jih ni nihče prosil za to. V Beogradu se sedaj pripravlja razprava o novem proračunu za leto 1928/29., katerega načrt je predložil finančni minister dr. jVJarkovič te dni Narodni skupščini. Izdatki so po tem načrtu povečani napram lani na 11 milijard 592 milijonov dinarjev, a celotni primanjkljaj znaša 210 milijonov dinarjev. Primanjkljaj se bo moral kriti, in to pač s povečanimi davki. Zato nimamo upanja, da bodo davki kmalu izenačeni in zmanjšani, dasi je bila soglasno sprejeta nujnost zakonskega načrta o neposrednih davkih, ki ga je finančni minister istočasno s proračunskim predlogom predložil Narodni skupščini. Novi proračun, sestavljen na stari davčni podlagi, nam po svojih številkah ne nudi upanja v skorajšnje uveljavljenje davčnih enakosti in olajšav. V Južni Srbiji bolgarski komitaši še vedno ne mirujejo in so te dni zopet izvršili atentat, in sicer so položili peklenski stroi na progi Skoplje—Kutnanovo. Pri eksploziji se je poškodoval le zadnji del tovornega vlaka, ki je vozil živino iz Skoplja. Promet je bil začasno ustavljen. Domneva se, da je atentat izvršila komitaška trojka, ki je pred kakšnimi 20 dnevi prešla na naše ozemlje. Orožništvo odločno zasleduje atentatorje v vseh smereh in je upati, da jih bo zasledilo. DOPISI JEŽICA. V nedeljo 27. t. m. bo priredil naš Sokol v svoji dvorani v Stožicah gledališko predstavo. Igrali bodo tridejanko veseloigro kVozc1». Začetek ob 8. uri zvečer. Kdor se želi zabavati, naj pride pogledat in poslušat. — V četrtek 1. decembra na praznik ujedinjenja bo imel Sokol prireditev z deklamacijami, petjem, telovadnimi točkami in zaobljubo novih članov. Začetek ob pol 8. uri zvečer. — Na obe prireditvi vabimo občinstvo in vse sokolske prijatelje. Čisti dobiček se «Okleni se smrti ali življenja — pot do skrivnosti čarodejnega zlatarstva pelje po krvi tvoje hčere ...» «Grozovitež!» so se mu zašibiia kolena. «Ne sili očeta k umoru lastnega otroka. Ali naj koljem ali ubijam? Sit sem krvi in mo-rilstva.» «Ali je bolje, ako otrok hrepeni po očetovi smrti? Ti se skrivaš v temo vlažnega zidovja, tvoja nehvaležna hči pa te izdaja in odkriva tvoje bivališče.« «Ako se bo pregrešila z izdajstvom, jo bom razdedinil in poslal v prognanstvo.» «Izročila te je tajnemu sodišču ...» «Potem naj umrje kot zločinka. Za tako pregreho ni usmiljenja, ampak kazen.» cOvadila te je sodnikom ter jim pokazala bivališče, kjer te bodo zdajzdaj poiskali.® «Kje je izdajalka?® je ko obseden skočil k vratom. «Jezik ji bom iztrgal in oči izkopal v spomin na njeno hudobijo. Ves izliv moje jeze naj zagrne njeno življenje.® Hasan ga je prijel za roko, šiloma ga je moral zadržati, da mu ni ušel po stopnicah v hčerino stanovanje. «Miruj, Gizela je na varnem, » mu je hladil togoto. «Odredil sem, da so jo zaprli v sobo ter jo zastražili.» «Izpusti me,» se mu je hotel iztrgati, «sam jo moram kaznovati. Najprej njo in potem bom umoril sebe, vsega naj bo konec, če je bil, česar bi se kesal na onem svetu.» tako usojeno. Pusti me. sicer se bom izpoza-sAli se hočeš res pogrezniti v pogubo?» »Saj sem že izgubljen. Daj, da se maščujem nad otrokom, dokler ni prepozno.. «Povedal sem ti, kje je rešitev. Z zlatom se boš lahko odkupil, ako žrtvuješ življenje svoje edinke.» Otmar jc omahnil na stol kakor premagana zver, ki čaka. da jo denejo v okove. «Kaj naj storim?» mu je grgralo v grlu. «Svc-tuj mi, mogočni zaveznik.» «Satno poslušaj me in stori, kar ti bom za-povedal. Vajen sem maščevanja in vem, kako ga je treba izpeljati.® Baron se je navidezno pomiril, vendar so se mu še vedno krčile roke — dokaz, da še ni prejel popolnega zadoščenja. To je opazil Indijec ter mu je zabičil: «Svarim te, plemeniti prijatelj, premagaj svojo maščevalnost, zakaj samo po mojih navodilih boš prišel do smotra.» «Saj sem ti vdan — z dušo in s telesom te poslušam — prepuščam ti svojo voljo, svoj razum in mišljenje.® «Pos!tišaj, kaj ti bom povedal: ako je Gizela zakrivila izdajstvo, naj izgubi življenje; prvič zasluži tako zločinstvo najostrejšo kazen, drugič pa tudi veda, katero iščeš, kliče po njeni smrti. Odkril sem čarodejno sredstvo, ki bo vse pozlatilo in prečaralo v zlatnino. Treba mu je še tvarine za pospešitev in ojačenje delovanja — tri kapljice krvi iz srca tvojega edinega otroka in čarodejna snov bo popolna. Pomisli, samo tri majhne kapljice za vso srečo, čast in bogastvo!® Orlovčanu je vztrepetalo staro telo kakor bilka v viharju; dolgo je stikal za čudežno spojino in zdaj jo je našel v krvi svoje edinke. Zagledal je pred sabo ogromne kupe zlata, toda za vsakim je ždela smrt, čije okostje se jc iztegovalo za nedolžnim plenom. Zapeljivec je poznal njegovo omahljivost ter mu je priskočil na pomoč. Peljal ga je k linici ter mu pokazal zvezdo na jasnem nebu. «Ali jo vidiš?® ga je omamljal. «Sreča, čast in bogastvo jc zapisano v njenem čarobnem migljanju.® «Kaj pa umor?» je počasi izgovoril. «Umor je temelj, na katerega boš zidal.* v «Hitiva, da ne bo prepozno. Bodiva oprezna.® «Edina ovira bi bila — tvoja nestanovitnost ...» «Ne razumem te, moj zaveznik.® «Bojim se, da ne boš vztrajal na pravi poti... Videl boš njeno nežno obličje in slišal milo prošnjo za prizanešenje; vse to te bo ganilo, da ji boš odpustil in pozabil. «Nikoli, prijatelj! Rajši se vržem iz stolpa v prepad, kot da bi ji izkazal najmanjšo milost. Izdajalska hči je oskrunila moje ime. zato naj pogine, moje srce je okamenelo spričo tolike hudobije.® «Moška beseda. Prisezi! Kje imaš desnico?® Baron mu je podal desnico, in Hasan jo je stisnil, da je glasno zastokal. Takrat sta skozi odprto okno začula rahel pok. na kar je sinila močna svetloba in ugasnila z isto brzino, kot je nastala. «Zvezda se je utrnila,® se je zganil vraževerni Orlovčan. (Dalje prihodnjič.) ni od naročnika!«, in to kljub temu, da je bila naslovljena na g. M. šmita, posestnika v Sv. Miklavžu, pošta Laško. Čegava pa je bila druga, katero si .ie g. Deželak podržal, ni znano, gotovo pa je. da je morala biti tudi od kakega naročnika. Vprašamo Vas, gospod urednik, kaj nameravate ukreniti, da se prepreči, da ne bodo v bodoče tajnik talca moč, ki bo občinskim zahtevam odgovarjala negtede na to, kateri stranki pripada; POLZELA. Kljub silni agitaciji od nasprotne strani je združila gospodarska lista pri nas nepričakovano veliko število glasov. Dobila je 122 glasov, lista SLS pa 213. Če vzamemo, da so pri zadnjih skupščinskih volitvah dobili klerikalci naročniki Vašega cenjenega lista: oškodovani po-; 299 glasov, vidimo, da so nazadovali: za 86 gla-tom g. Deželaka, kateremu svetujemo, da si nc- sov, a naprednjaki so narasli skoro za isto šte-roči «Domovino» sam. ako jo hoče čitati. K temu vilo. Polzela je bila dosedaj znana klerikalna se bomo še povrnili. M. V. REČICA PRI LAŠKEM. Odkar je oko pravicc pograbilo našega župana, se vrši prepir v klerikalnih vrstah, kdo bo v bodoče zasedel županovo mesto. Štejemo si v prijetno dolžnost, da svetujemo, naj se kompetenti SLS obrnejo na uredništvo »Slovenskega Gospodarja, ki naj razpiše to važno mesto v svojem časopisu. trdnjava in smo na ta uspeh lahko tembolj po nosni. Zavednim volilcem čast in hvala! Laži še niso nikdar dosti zalegle, tako tudi ne pri nas. Danes imamo mi 6 (prej 3) občinskih odbornikov proti 11 klerikaTnim. Mi gremo naprej! ŠMARJE PRI JELŠAH. Pri nas bodo občinske volitve dne 11. decembra. Tržani imajo popolno zaupanje do sedanjega spoštovanega in priljubljenega župana g. Ivana Gajška, posestnika SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. V nedeljo in trgovca v Šmarju. Nekateri agitatorji pa de-1 13. t. m. je bila sk'reana občinska seja občine Iajo za politično listo SLS in pravijo, da bo župan Sv. Krištof, na kateri bi se moral končno nasta- | g. A. Graner, podžupan pa g. Edo l.6schnigg. Na j viti občinski tajnik. Ker se nahaja župan Josip dan volitev se bo oglasilo volilccv sto: «G. Gra-: Sluga v preiskovalnem zaporu, so to priliko brž ner nam žirpanil ne bo!» — Tudi v okoliški izrabili pristaši SLS in zahtevali, naj se toza- občinr pričakujemo pri bodočih občinskih vo-devno stavi vprašanje na sreskega poglavarja litvah dober .uspeh. Možje se zbirajo in posve-g. Maršiča, ali jc dovoljeno, da vodi sejo pod-i tujejo, kako bi se zboljšalo gospodarstvo na [ župan, čeprav so se odborniki sklicevali na j okoliški občini. Za leto 1927. še dosedaj nt dobila člen 4T. občinskega reda, po katerem sme v od- občina tfcfchrd najeti si je morala tfenar in pfa-sotnosti župana sejo voditi podžupan. Vmivši scj čuje drage ob.csti. ker ni bit proračun pravilno: od g. Maršiča so ti gospodje izjavili, da je g. Mar-, predložen. Za občinsko pisarno plačujejo v Ka-; šič mnenja, da je bolje, ako se zaenkrat seja za- foRSk-m domtr 3000 Din, prej v trgu so plačevali radi odsotnosti župana ne vrši. K tej izjavi je, Fe 900 Din. Ni drugega sredstva kakor da volijo odbornik SLS g. Bantan še dodal, da seja pod skrbne in delovne o&čfn nico, da bi plačal z njim razne potrebščine. Ker mu je postala zadeva z bankovcem sumljiva, je stopil v gostilno, pregledal vse žepe in s presenečenjem ugotovil, da mu je listnica izginila. Rogelj je nato trdo prijel osumljenko radi tatvine, a ta je svojo krivdo odločno tajila. Ko pa so jo orožniki aretirali, je takoj priznala svoje dejanje. Izpovedala je, da jo je zapeljala k tatvini zgolj beda. Meseca maja je nastal v njihovi hiši v Ro-višah požar, ki je upepelil vso planinsko vasico. Več dni nato so našli njenega moža, ki je vzdrževal družino, obešenega v bližnjem gozdu. Po aretaciji so Angelo, ki je krivdo priznala izpustili in prepustili domači oskrbi. Angela je bila namreč tik pred porodom. Komaj je prišla domov, je že hči Pavla Svoljšakova na Brnikovo posestvo v------------------------- ------ ■, „ - - .. , . , . . , x , „ , ... , Dravljah pri Št. Vidu in so te dni prevažali balo. zatorej »nakupil, blago za lepo črno obleko, iz- pnjokal na svet krepak deček. Kakor hitro bo Nesrečno naključje je hotelo, da je sosed Kane iz bral si je več različnega perila In raznih drob- mat, mogla ostavit. otroka, bo morala v zapor. Dravelj pri Medvodah, ki je pomagal pri prevozu, nar'J- Trgovci so potrdila povsod smatrali za * Avtomobilska nesreča. Brivski pomočnik padel z voza in se znašel pod kolesi. Težko na- Pravilna in so mu radi postregli, a se je izkazalo, j Franjo Boštjančič iz Brežic je v zagrebški okolici loženi voz mu je šel preko trupla in ga strašno da ie slepar. Prevejanca varnostna oblastva ni- te dni zvečer prekoračil cesto pri Jordanovcu. poškodoval. Nesrečnega moža so sicer kmalu kakor ne morejo izslediti, zato se trgovci opozar- ■ * " —1 n prepeljali v ljubljansko bolnico, a je še tisti dan iai° k previdnosti. izdihnil. t * V,01U v župnišče. Pretekle dni je bilo vlom- * Celjska porota. Uraor lastnega otro- ljeno v župnišče v Št. Lovrencu pri Novem mestu, k a. V ponedeljek se je začelo v Celju zimsko Župniku g. Oblaku je bilo ukradenih 5020 Din. ku-porotno zasedanje. Kot prvi se je zagovarjal harici Dernovškovi pa 850 Din in srebrna ura. 571etni posestnik Anton Mlaker iz Borodišnie vasi Orožniki so vlomilca še istega dne izsledili v . X . < r. . « . .< . Na ■ « ___t_ ! X T: 1 , „ 1 D o fn T1 I'/ 111 pri Št. Vidu, ker je zastrupil z oetovo kislino svo jega nezakonskega otroka, katerega je imel z vdovo Antonijo Šucovo. Dobil je pet let težke ječe. — Velike poneverbe. Istotako pet let težke ječe je dobil 361etni Evgen Kus, bivši uradnik Trboveljske premogokopne družbe v Laškem, ker je poneveril drružbi 317.000 Din. — Uboj. lOletni Josip Kunst, dninar v Gregorcih na Bizcljskem, je baje v silobranu zamahnil z nožem proti fantu Antonu Domitroviču, katerega je tako zadel, da je kmalu izdihnil. Kunst je bil obsojen na sedem mesecev ječe. — Posilstvo deklice. Zaradi posilstva še ne 141etne učenke se je zagovarjal 251etni šofer Karel Z. iz Raihen-burga. Obdolženec je trdil, da je imel resno lju-bavno razmerje in da je deklico nameraval pozneje poročiti. Pravil je tudi, da ni vedel za njeno starost. Porotniki so vprašanje posilstva zanikali in je bil obdolženec oproščen. — Uboj zaradi pijanosti. Samski čevljarski pomočnik Jožef Tovornik iz Št. Janža nad Štorami je v pijanosti udaril Andreja Planka z desko s tako silo, da je ta poškodbam podlegel. Toyornik je dobil dve in pol leta težke ječe. * Novomeška porota. Rop. Prva sta se v "imskem porotnem zasedanju v Novem mestu za-•varjala Franc Prosenik. pristojen v Suhor, hla-: v Malinah, in Jožef Kovačič, pristojen v Šmi-' Stopiče, delavec v Mihovcu. Obtožena sta . da sta napadla na cesti Američana Jakoba 'avčiča in mu odvzela listnico s 4470 dinarji, ojena sta bila Prosenik na dve, Kovačič pa na Ttigo leto težke ječe. — Roparski umor a požig. Zagovarjal se je Jože Mihič, ki je zapalil zidanico 821etnega Matije Kobetiča v Jel-ševuiku, potem ko je Kobetiča umoril iti izropal. Razprava je trajala, prav dolgo in je bila obtožnica proti Mihiču na podlagi izjave ljubljanskih vseučiliških profesorjev, da je obtoženec abnormalen. umaknjena. Mihiča so oddali v blaznico. osebi Nikole Kuzmanoviča iz Radovišta v Južni Srbiji. Vlomilca so predali v zapore okrožnega sodišča v Novem mestu. * Tatvina hranilne knjižice. Te dni se je mudil posestnikov sin Fran Zaje iz Velike Račne pri Grosupljem v trgovini Osvalda Pengova na Karlovški cesti v Ljubljani in pustil pred trgovino svoj vojaški nahrbtnik. Ko se je čez nekaj minut vrnil iz trgovine, že ni več našel nahrbtnika, v katerem 5e imel poleg drugih malenkosti tudi hranilno knjižico Ljudske posojilnice, na katero je Nenadoma je z veliko hitrostjo privozil neznan avtomobil, ki ni dal nobenega znaka. Boštjančič je prišel pod avto ter je bil težko poškodovan. Avtomobil se za ponesrečenca ni zmenil in jo naglo odkuril naprej. * Krmite pozimi ptice pevke! Društvo za varstvo ptic pevk nam piše: Ni boljšega poma-gača pri zatiranju raznovrstnih sadnih škodljivcev na naših vrtovih, zlasti gosenic, kakor so ptice pevke, ki prezimujejo v naših krajih. Izmed vseh najkoristnejše so sinice. Da si ohranimo in pridobimo te pridne delavce za poletni čas, je neobhodno potrebno pravilno in smottreno krmljenje pozimi. Predvsem moramo krmiti sinice, ker baš te živijo poleti pretežno od žuželk in z njimi iz reja jo mladiče. Razume se, da naj poleg sinic dobijo tudi ostali pri nas prezi-mujoči pevci svoj delež, ki jim ga že s tega raz- bilo vloženih 5750 Din. Prestrašen je takoj od-1 loga. ker so ostali pri nas, ne smemo odreči v hitel k stražniku in od tam na stražnico, odkoder mrzlih zimskih dnevih. Umno krmljenje pa ni so o tatvini takoj telefonično obvestili omenjeni mogoče brez pravilno pripravljene krmilnice in zavod. Tat je bi! toliko previden, da vložka ni brez prave krme, katero je treba pravilno poskušal dvigniti. I kladati. Krmilnica, podobna majhni hišici, naj * Nevaren dolenjski zločinec aretiran na bo napravljena tako, da krmo čimbolj varuje Hrvatskem. Orožniki iz Krašiča pri Zagrebu so pred dežjem in snegom. Z žebljem naj bo pri-aretirali te dni neznanca, ki ga je zagrebška po- trjena na stebriček, da se poleti lahko sname in licija pri zaslišanju razkrinkala kot Vinka Mo-. spravi pod streho. V konec stebriča naj bo za-žino. rojenega leta 1900. in pristojnega v občino bito nekako šilo. tako da moli konica navpik. Mokronog. Možina je zloglasen ropar in morilec, | Na dno pa naj bo pritrjena večja pločevinasta ki ima zelo kosmato vest. Med številnimi tatvinami in vlomi ima na vesti umor 131ttnega dečka 1 posoda. Tako pripravljeno krmilnico postavimo blizu sadovnjaka, v zelenjadni vrt ali kjerkoli, tudi pri hiši. Edino prava hrana za sinice je sirova koruzna (turščina) moka (ne zdrob), sirov živinski loj in dobro zrele seme solnčnic. Ne sme se jim pa pokladati bučno ali konopljeno seme, čeprav oboje zelo rade jedo. kajti po obilni večkratni hrani bučnih pešek in konopljinega se- Josipa Peternela v Šmarjeti ter umor zakonskih Antona in Ane Mohar. posestnikov v Gerčev.iu. Zločinec ima že šest let težke ječe za seboj. Iz Zagreba bo priveden v novomeške zapore. * Neziianokam pobegnila. Čevljar Pavel Ba-raksadič na Osojah v Ljubljani je prijavil policiji, , da je neznano kam pobegnila njegova soproga, mena. se jih loti nekaka griža, ki je zanje vedno Marija. Imenovana je duševno nekoliko omejena smrtonosna. Za ostale ptice, kakor zelenčke. ter sploh rada uhaja z doma. Zadržuje se navadno v okolici mesta. BaraksadiČeva je stara 44 let ter je oblečena v rjavo jopo in modro obleko ter ima na glavi modrikasto ruto. * Tatvina pisalnega stroja. Eno zadnjih noči je bil ukraden iz pisarne lesnega trgovca g. Čatra v Celju pisalni stroj. Sum tatvine je padel na 181etnega praktikanta Ivana G. iz Trnovelj. Pri * Odkritje vohunske družbe. Vojaškim in po- preiskavi so našli na njegovem stanovanju ukra- litičnim oblastvoin se je posrečilo odkriti široko-razpredeno vohunsko organizacijo. Organizacija Je bila tako popolna, da je imela svoje zastopnike po vseh večjih mestih Jugoslavije, posebno pa v obmejnih krajih. V Ljubljani se je govorilo o tej zadevi že pred enim mesecem in je bil takrat čisto neopaženo aretiran na ljubljanskem kolodvoru eden izmed glavnih voditeljev te vohunske družbe. Sledovi pa so vodili tudi v Subotico, kjer so se previdno nadaljevala poizvedovanja. Na podlagi nekega nepodpisanem r" 1f' ie deni pisalni stroj, več sesaljk in svetiljk za kolesa, 3 samokrese, žensko uro, razne fizikalne in risalne predmete ter knjige, ki jih je G. ukradel v celjski meščanski šoli. Oddali so ga v zapore okrožnega sodišča. * Beda jo je zavedla v tatvino. Ivan Rogelj, trgovec in gostilničar na Sv. Gori pri Litiji, se je te dni odpravljal z doma. V gostilniški sobi si je pripravil suknjo, v katero je shranil listnico z večjo vsoto denarja, nato pa je za kratek hip odšel v trgovino, ki se nahaja v isti hiši nasproti vrabce, strnade, ščinkavce itd. je dobra ajda in proso. Bučno in konopljeno seme jim je škodljivo prav tako kakor sinicam. Koruzno moko in loj naj imajo ptice v krmilnici vedno na razpolago, in sicer loj naboden na konici, moko pa nasuto v pločevinasti posodici Ostalo krmo jim na-tresamo vsako jutro kar na dno krmilnice, a le toliko, kolikor pojedo do drugega ali tretjega po-popoldne. Pripominjamo še, naj bodo krmilnice že sredi jeseni zunaj, da se s tem privabijo ptice iz bližnjih gozdov. Pred koncem marca naj se s krmljenjem ne preneha, da ptice obdržimo v obližju vrtov, kjer naj gnezdijo. Ako se bo danih navodil držal vsak naš posestnik, bo nedogledna korist kmalu vidna. Za vzgled naj bi se pri vsaki šoli priredila opisana krmilnica. * Čevljarskega učenca išče. Vojni invalid čevljarski mojster g. Alojzij Lorenčič na Savi 26 pri Celju sprejme fanta, ki ima veselje do čevljarske obrti. Hrana in stanovanje v h®. »Domovina" svojim prijateljem in prijateljicam za Miklavža in Božič Lansko leto za Božič je oddajala »Domovina® svojim prijateljem in prijateljicam [Mrke lenih knjig po iako znižani ceni. Dobili smo mnogo pohval in zahval, pa tudi vprašani. ali iih bomo letos na enak način preskrbeli s cenenimi in lepimi knjigami. Tudi letos smo si preskrbeli lepo število krni?, ki smo iih zbrali po tri v eno zbirko In ki iih prepuščamo po še nižji kakor polovični ceni svojim prijateljem za Božič. Sestavili smo 8 ZBIRK KRASNIH KNJIG. Vsak naš čitatelj ali čitateljica lahko dobi vsako zbirko, po 3 knjige skupaj, LE ZA 20 DINARJEV in poštnino, ki je navedena pri vsaki zbirki posebej. Te zbirke se morejo naročiti po znižani ceni OD 26. NOVEMBRA PA DO 31. DEC. 1927. Nakup in naročila se vrše z naročilnico, ki se izreže iz »Domovine®. ter le proti ta koišniemu plačilu. Knjige se dobe v knjigami Tiskovne za druee v Ljubljani. Prešernova ulica 54 (nasproti glavni pošti). Kdor ima «Domovinino» naročilnico, ima pravico do nakupa vseh osem ali pa posameznih zbirk. Kdor naroči po pošti, naj nalepi naročilnico na dopisnico in pošlje izpolnjeno na upravo »Domovine« v Ljubljani. vJ d o z? ■S 3 S 3 H ► o P > ' d a fr« B Qc 1 * <8 I e 8 1 C 'M e £ o « o «4. 3 s a 0 «o - 1 o Ci C*. S -S i? £ «3 I g i? -S Ri. A. 1 I g 8. O jse s •5 " cri jr rvilncrrvi^n od-taja. „Vladka in Mitii«* V naše hiše in družine je prišla za letošnjo zimo drobna knjiga z gornjim naslovom kot dar Vodnikove družbe. Krasi jo spredaj slika pisateljice, ki jo je slikal Mirko Šubic, zadaj pa tri otroške glavice, to so hčerke naše pisateljice. Srednja je Vladoša. Dne 21. t m. je preteklo eno leto, odkar je iz Zagreba došla žalostna vest, da je Zofka umrla. Le ozkemu krogu prijateljev je bilo znano trpljenje njenih zadnjih let. Njeno življenje In delo nam je lepo podala ga. Govekarjeva v »Ženskem svetu». Šele iz njenih spominov, ki so bili s*e-stavljeni na podlagi pisem in izpovedi, smo mogli globlje pogledati v življenje te slovenske žene. Uredništvo »Ženskega sveta« je prejelo od svo- jih čitateljlc več prlznalnih pisem, iz katerih se je videlo, s kakim zanimanjem so čitale naše žene ta življenjepis in kako so šele sedaj spoznale, kdo je bila Zofka Kvedrova. Pa ni še končano: ohranilo se je od nje še mnogo nepriobčenih pisem, ki' bodo nekoč v celoti tvorila eno najlepših slovenskih knjig. Takrat bo stala pred nami njena slika popolnoma jasna in spoznali bomo ves njen veliki boj za resnico in pravico, za dom in narod, za naše ženstvo in narodno državo. Zato je bilo prav, da je Vodnikova družba takoj prvo leto izdala to njeno knjigo in tako počastila njen spomin. Mislimo, da je s tem tud! najbolj ustregla svojim čitateljem, predvsem pa čitateljicam in čitateljčkom, na katere se je tudi treba ozirati, iii da bo knjiga o Vladki in Mitki najbolj priljubljena od vseh letošnjih Vodnikovih knjig. Zaradi omejenega obsega je izšla v tej zbirki le polovica teh lepih otroških zgodbic, drugo polovico bo izdala družba kot posebno izdajo in ni dvoma, da si jo bodo člani za mal denar nabavili, da bodo imeli v rokah celo knjigo, ki bo še dolgo ostala naše najlepše družinsko berilo. Zopet in zopet bodo naši otroci poslušali te zgodbe. Ta knjiga je izpoved matere. Napisana je bila ob času najvišje družinske sreče, ki ni izvirala iz bogastva in razkošja, ampak iz velike vere v življenje, iz globoke ljubezni do otrok in iz tistega vsečloveškega čuvstva, s katerim je naša pisateljica ljubila ves svet, vse ljudi in iskala prav v svojem srcu in v svojih otrocih odgovora na najgloblje zagonetke in skrivnosti življenja. Pisala je te črtice za »Domačega Prijatelja, ki ga je urejala v Pragi in ki je imel po naših hišah pred vojno mnogo zvestih čitateljev. Ker ga je danes le redkokje dobiti, bi ostale te srčkane otroške zgodbe in materinske misli naše pisateljice sedanjemu rodu neznane, kar bi bilo neopravičljivo, če pomislimo, da nam je pisateljica v njih podala najlepšo družinsko knjigo, ki jo bodo z enakim užitkom čitali stari in mladi, matere in otroci. Zato so si Cehi že leta 1913. oskrbeli prevod te knjige in naša pisateljica jc dosegla z njo v češkem svetu mnogo priznanja. Ni ji bilo dano, da bi bila zagledala to knjigo v slovenskem jeziku. Zato jo podaja «Vodnikova družba» svojim članom, da počasti s tem spomin naše velike pisateljice, katere delo se šele sedaj po smrti razkriva v vsej svoji velikosti. Pisec teh vrst je bil priča njene tihe družinske sreče, ko se je seznanil z njo leta 1904. v Pragi. Vladoša je imela takrat tri leta. Vse, kar pisateljica pripovedujo v teh črticah, so žive in resnične otroške zgodbe. Pisane so tako neposredno in naravno, da se mi zdi, kakor bi šc zdaj slišal Vladošo in njene modre razgovore. Zofka je bila v vsem resnična in odkritosrčna, in vse, kar jc pisala, ji je prihajalo naravnost iz srca; iz vse knjige se-čuti, kako hi znala prikrivati nc svojih najnežnejših materinskih čuvstev in misli, niti svojih bolestnih dvomov in šumenj. Taka je bila v vsem svojem življenju in delu. Ko sem pred nekaj leti za »Ženski svet® napisal njen življenjepis in sem se pri tem spomnil na tisto malo skromno sobico v Lipovi ulici v Pragi, kjer sem jo našel z Vladošo, ko je baš pisala na preprosti mizici, Vladoša pa se je zabavala s papirjem in knjigami, je Zofka popravila moje spomine, kar se tiče reda v sobi, in je pristavila: «To pa priznam: stokrat sem na mizi skuhala otrokom tisto pičo z mlekom in materinsko sem hranila otroka v naročju kakor druge mame. Kadar je kdo prišel, sem čebljala z njim, dete mi je sladko in sito ležalo na roki in na kolenih, da sem bila vsa blažena. Pa sem sc vendar razgo-varjala z obiskovalcem o gledališču, knjigah, časopisih, o tem, kako vre mladina, kje jc kaka nova razstava itd.» Res, tako je bilo. Ustvarjala je sredi svojih otrok kot mati in pisateljica. «Pospravila sem lončke, pobrisala sem, vse malo gospodarstvo poskrila pod malo poličico v kotu, da pride strežnica in mi pomije ostanke obeda moje punčke. Razmaknila sem knjige in papirje, pa se je zopet pisalo. Nekaj prevodov čeških dram za slovensko gledališče, slovenske in hrvatske romanc pa za češke in nemške časopise, a tudi za slovaške , in poljske.® Tako je živela naša pisateljica prva leta v Pragi, ko je začela pisati te otroške zgodbe. Pozneje je odšla s svojim možem v Zagreb in je nadaljevala svoje delo. Iz njega odseva vsa njena velika materinska ljubezen, pa tudi globoke" in lepe misli o vzgoji otrok in o sreči družinskega življenja. Nič na svetu ni stalnega in večnega. In zdaj krije črna zemlja obe: Vladoša leži v Pragi in Zofka v Zagrebu ... Spominjam se tistih težkih dni 1. 1920., ko smo jo spremljali v Prago na Vla-došin grob ... Umrla je nenadoma na španski bolezni. Zofka je bila v Zagrebu, kjer se je borila proti sovražnikom nove države. Naenkrat jc pri- šla vest, da je Vladoša umrla... Na železnicah je bil nered, na mejah stroge revizije, vlaki polni samih verižnikov — tako smo se vozili... Bila je kakor izgubljena. Skušali smo jo razvedriti z razgovori o javnih razmerah. Zofka je postajala ob oknu in gledala ven. Saj se je peljala na grob svoje Vladošc. Po dvodnevni vožnji smo dospeli v Prago. Na kolodvoru nas jc zapustila in se odpeljala na pokopališče ... Mogli smo le od daleč slutiti njeno bolest; kdor bo prečital to knjigo, jo bo razumel popolnoma. Velika je bila duša žene, ki je napisala v teh povesticah življenje svojih otrok. Milijone mater preživlja isto srečo in iste bolesti, a redka je knjiga, ki bi tako govorila o njih. Naši otroci sc bodo videli v tej knjigi kakor v ogledalu. Zato jim bodo ostale nepozabne te lepe slike prve mladosti. Za šolo bo to prava vzgojna knjiga. Naša pisateljica rešuje tu vzgojna vprašanja na razumljiv način za vsakogar, ki zna čitati. Ne vemo, katera iz teh 16 povestic je najlepša. Nekaterim bo bolj ugajala ta, drugim druga Vsaka ima v sebi kaj zanimivega: smeli in jok, radost in bolest, zabavo in delo — vse sc vrsti pred nami kakor v vsakem otroškem življenju — v vsem pa velika ljubezen, ki premaguje vse težave. Zato bodo posebno naše matere hvaležne Vodnikovi družbi, da jim je ustregla s to lepo knjigo in nas bo veselilo, če bodo nam čitateljice napisale kake misli o tej knjigi, ki jih bomo radi priobčili v «Domovini». Na ta način tudi ustvarimo več vezi med družbo in čitatelji in spoznamo, kako in katere knjige dobijo največ odmeva v narodu. ljijo. Tri in dvajset jih je, največji pa je tako zvano Ledeno morje, ki se vleče proti severu skoro v dolino reke Arne, v kateri leži Chamonir (izgovori Šamoni), najznamenitejše izhodišče za Mont Blanc. Snežniki so stisnjena ledena gmota. Nastali so iz padavin, ki v višini 4000 metrov padajo na zemljo kot sneg. Deset do dvanajst metrov je visok droban sneg. ki se vsako leto zniža po lastni teži na dva do pet metrov, in ko izgine iz njega ves zrak, nastane iz tega 1 M: do 2V> metra debela plast ledu. Ta led pa ne ostane na'istem mestu, ker bi bil mogel zrasti že v ogromne višine. Lednik teče. Najvišji alpski snežniki se premikajo 50 do 100 in na leto, pri močnem strmcu celo do 300 m, to je, lednik se premakne na dan za 15 do 85 cm (na Himalaji v Aziji so opazovali premikanje do 3 metrov, na Grenlandiji do 30 metrov). Lednik teče tako nepretrgoma, nekoliko počasneje pozimi, nekoliko hitreje, kadar solnce na spodnjem koncu lednika močneje greje in topi led, ki teče v potokih v dolino. Kjer leži lednik precej vodoravno, se drži ledena gmota skupaj; na strmem svetu pa se ledena gmota razkolje, iti to tam, kjer položna struga nenadoma preide v zelo strmo. Prostor, ki ga pokriva večni led v Alpah, znaša 3500 km2. Posamezni ledniki so jako ogromni, dolgi na primer do 24 km. Proti vzhodu se znižujejo Alpe in tudi ledniki prenehujejo, na našem Triglavu je zadnji, a je v primeru z drugimi jako majhen. Zadnji ostanek lednika pa je v Kamniških Alpah v severni kadunji med Skuto in Rinko, kamor le redkokdaj posije solnce in kamor padajo z omenjenih vrhov v obliki plazov ogromne množine snega. O najvišji gori v Alpah in o ledenikih Visoke gore so bile za človeštvo že dolgo časa nekaj, kar je vzbujalo strah in grozo. Ne samo da jc človek mislil, da ne more nanje, bil je prepričan, da ne sme,, ker je tam domovina nadnaravnih bitij, ki bi ga mučila, če bi si upal v njihov dom. Ko pa sc je začel človek truditi, da pobliže spozna svet, na katerem biva. so ga zamikale tudi gore, kamor ga je gnalo hrepenenje, da spozna tudi ta dotlej nepoznani del prirode. A ne samo želja po novih spoznanjih, še nekaj drugega ga je gnalo na strme, odljudnc snežnike: preizkusiti je hotel svoje sile, kljubovati zaprekam, zmagati. V naslednjih vrsticah bomo skušali povedati nekaj o najvišji gori v Evropi. Tej gori je ime Mont Blanc (izgovori monblanl), francoska beseda, po naše bi se reklo Bela gora. Ime ima od tega, ker jo odeva večen sneg. Leži na meji treh držav: Š"ice, Francoske in Italije. Dolgo časa je minilo, preden si je človek upal priti na to najvišjo evropsko goro. Mož, ki se je s tem proslavil, je bil naravoslovec Saussure (izgovori Sosirl). Dan, ko je Saussure stopil na najvišjo točko Evrope, smemo imenovati rojstni dan alpinizma (tiribolastva). To je bilo leta 1778. Takrat ljudje še niso tako lazili po gorah kakor dandanes. Le na malo visokih vrhov je bila že stopila človeška noga. Šele sredi 19. stoletja, ko so odkrili Angleži lepoto Švice, se jc začela tekma tudi v tej panogi človeškega udejstvovanja. Danes jc le še malo vrhov v Alpah, na katere še ni nihče splezal. Hribolastvo je postalo nekaj splošnega, danes hodi po gorah na tisoče vnetih hribolazcev. Da je bila najvišja gora Evrope med prvimi, na katere je prišel hribolazec, je morda slučaj. Dostop na vrh ni nič kaj težak, je le zelo naporen, ker jc pot zelo dolga. Vrhovi, ki ga obdajajo, so s svojimi skoro navpičnimi stenami, krušljivim kamenjem in temnimi prepadi neprimerno težji. Tudi so morda drugi vrhovi zanimivejši, ali Mont Blanc ima nekaj, po čemer presega vse druge gore: vtis, ki ga napravijo ledeni orjaki in ledeniki skupine Mont Blanca je nepre-kosljiv. Zlasti ledeniki presegajo vsako domiš- ZANIMIVOSTI Pragozdi v Severni Ameriki Pragozdi Sffvcrnc Amerike, nekdaj lovišč*1 Indijancev, so se temeljito izpremenili. Indijanska plemena zastopajo delavci po farmah in žagah, od časa do časa pa potujejo po zemlji svojih slavnih prednikov današnji Indijanci v. malih gručah kakor naši cigani. Beli mož je rdečega temeljito preobrazil. Rdeči je prevzel od belega vse njegove običaje, strasti in slabosti, od starih vrlin mu je pa le malo ostalo. Sredi teh pragozdov je jezero v premeru kakih 25 km. Ob tem jezeru je trajno naseljeno vsega skupaj okrog 50 ljudi. Eni živijo kot samotarji. drugi pa po dva, trije ali še več skupaj v lesenih hišicah. Najbližja soseda imata dobro uro hoda od koče do koče. Središče take naselbine je žaga in tu ima človek priliko, da v teku enega meseca spozna vse naseljence. Še tako zakrknjene samotarje privede namreč v tem času gotovo kaka potreba na žago. Naseljenci so koščeni, mrki ljudje prav čudnih običajev. Ko pride tak puščavnik v hišo, prisede in pomaga brez besede, pa naj bodo ljudje pri jedi ali pri delu. Ko je dodobra pomagal, šele pride na dan z besedo, tega pa še ne pove, kaj ga je privedlo. Po preteku kake ure vpraša tako mimogrede, ali so videli kako pobeglo živino. Ko mu razložijo, da so zajeli take in take živali in da jih imajo v hlevu, dokler ne pride ponje lastnik, malo pokima in čez nekaj časa se brez besede izgubi v gozd s svojimi živalmi. Med pragozdnimi prebivalci jc tudi nekaj Indijancev. To so bolj mrki ljudje, kakor so bili njihovi predniki. To so razočaranci nad civilizacijo in nad rojaki. Tak samotar ima z drugimi naseljenci le najpotrebnejše stike; če se pa s kom spoprijazni, je to prijateljstvo trdno in neomajno. Indijanec starega kova čuva nad svojim prijateljem kakor mati nad svojim otrokom. Beli prijatelj se niti ne zaveda, kaj vse je že zanj storil rdeči brat. Ta je skrajno molčeč. Ce po dolgem času od daleč pride na obisk, stisne roko pra« krepko, se za nekaj časa molče vsede na prag koče, stisne zopet roko in molče odide v gozd. Pragozdove izkoriščajo mnoga lesna podjetja, ki dobivajo delavce od vsepovsod. Delavci do- bijo od podjetja vso oskrbo in 30 do 40 dolarjev mesečno, delajo pa dnevno do 11 ur. Za prenočišče si na delovnem prostoru postavijo barako. Ker so noči mrzle, se za spanje oblečejo tako, da se lahko zjutraj brez vsakega oblačenja in pripravljanja lotijo dela. Umivajo se zvečer po dovršenem delu, nekateri od starih gozdovnikov pa sploh le redkokdaj, ker trdijo, -da je umaza-nost najboljše sredstvo pred moskiti Moskiti so strašna pragozdna nadloga. V močvirnejših krajih morajo ljudje v najhujši vročini delati v rokavicah, ki segajo preko rokava, in v gumijastih maskah, ki zakrivajo celo glavo. Tako morajo tudi spati, pa jim ta nadležni mrčes tudi skozi najmanjše luknjice take obleke pride do živega. Pragozdovi današnjih dni so samo v tem enaki nekdanjim, da so torišče hudih bojev za Obstanek. X Sestra bivšega nemškega cesarja se Je poročita z ruskim plesalcem. Te dni se je sestra bivšega nemškega cesarja Viljema, princesa Viktorija Schaumburg-Lippe, poročila z ruskim plesalcem 281etnim Fedorjem Zubkovom. Kljub vsem grožnjam in smešenju s strani sorodnikov in nemškega plemstva ter odporu cerkvenega oblastva, ki je odreklo sodelovanje in prepovedalo vsem podrejenim duhovnikom opraviti poroko, se princesa ni dala ugnati in se jc 19. t m. v Bonnu poročila. Dasi je bila poroka strogo tajna ln so se celo širile vesti, da bo treba rok preložiti, ker ženin baje še ni imel svojih listin v redu, se je vendar zbrala pred poročnim uradom (poroka je bila dvilna) številna množica radovednežev, ki so si privoščili marsikako opazko na račun stare neveste in mladega ženina. Cerkvena poroka se je vršila malo kesneje, in sicer po pravoslavnem obredu. Nevesta je stara 62 let, ženin pa 28. Viljem je zelo ogorčen nad poroko svoje sestre z ruskim plesalcem in je princesi dal povedati, da je odslej ne pozna več. X Najstarejši parlament ln obenem tudi eden najmanjših, če ni morebiti celo najmanjši, ker šteje samo 42 članov, je islandski parlament. Islandska bo namreč leta 1930. slavila tisočletni«* svojega parlamenta. V letu 930. so se kmetje in trgovci tega otoka sestali prvič, da se dogovore, ali naj sprejmejo novo krščansko vero ali pa naj še nadalje obožujejo poganskega boga Votana. Z veliko večino glasov je bilo sprejeto krščanstvo. X Neeuveno barbarstvo ameriških sodišč. Nedavno je br! v mestu Mariont v Severni Ameriki obsojen na smrt Črnogorec Rado Milid, obtožen umora. Milid je sicer priznal svoje dejanje, zagovarjal pa se je, da je to storil v samoobrambi. To so potrdile tudi razne priče, čeprav nI bik) pravih dokazov, da je Milid morilec, ga . je sodišče spoznalo za krivega in obsodilo na smrt na vešalih. Vsi protesti niso nič pomagali in tudi posredovanje jugoslovenskega konzula v Chicagu je ostalo brezuspešno. Rado Milid je moral na vislice. Tik pred usmrtitvijo se je Milid obrnil proti državnemu pravdniku in izjavil: «Oni mož tamle me je spravit na vešala. Najel je priče, ki so krivo pričale zoper mene. Da, ubijalec sem, toda ubil sem moža, ki mi je stregel po življenju. Gospod državni pravdnik to dobro vd. Zato naj bo proklet!« Hotel je še dalje govoriti, toda krvnik ga je tiral na vešala in izvršil kazen. X Skoro 20 let po nedolžnem zaprt. V letu 1909. se je vršila v Edinburgu na Škotskem sodna razprava, ki je takrat silno razburila vso Evropo. Nemec Oskar Slater iz šlezije je bil obtožen roparskega umora in obsojen na smrt, kasneje pa pomiloščen na dosmrtno ječo. Slaterjeva zadeva je zelo zanimiva in značilna za sodno prakso na Škotskem. Decembra 1908. jo bila v GIasgowu umorjena ln oropana 821etna starka Marion Gile-kricht. Umora Je bil osumljen Slater, zoper katerega so sicer pričale nekatere neznatne okol-nostl, toda pravega dokaza o njegovi krivdi ni bilo. Usodno je bilo za Slaterja, da se je pet dni po umoru odpeljal v Newyork, kjer so ga pa kmalu aretirali. Slater pa ni čakal na pogajanja, ki so se vršila med ameriškimi in angleškimi oblastvi, marveč se je prostovoljno vrnil na Škotsko ter se javil sodišču. Razprava ie trajala štiri dni. Porotniki so glasovali oddvojeno. Dočim se jih je devet izreklo za krivdo obtoženca, so štirje glasovali, da krivda ni dokazana, eden pa je celo pripomnil, da Je Slater nedolžen. Angleška postava določa v takem primeru obnovitev razprave, dočim škotski zakon tega ne predvideva. Slater je bil obsojen na smrt. Ta brezobzirna obsodba je vzbudila odpor vsega kulturnega sveta in sodišču Je bila poslana posebna prošnja, podpisana od 20.000 oseb, ki so protestirale proti obsodbi. Vsi ti protesti pa so pomagali le v toliko, da ie bil Slater pomiloščen na dosmrtno ječo. Te dni pa je bil Slater po 181etni prestani kazni izpuščen. Sodišče tega koraka ni utemeljevalo kot dokaz, da je bil Slater nedolžen, pač pa, da gre le za pomiloščenje. ZA SMEH IN KRATEK ČAS jerebičje konserve. Kolumbovo jajce to afeer at mš m poletno lito .KomplelU" Mm fojhe, M i eo"- dovrieoo nu s tem l Vor.i, moi to aoma rarrtfl to VI »Klaete .Kompletu* lete M>> |M tndbc r. Majici, Maribor, aho N VsoiDete prame omote iaia anamhe Igton roža- rnttoitt mtotu lato od IH aadalie k M| apada-)o(o poKico ta tUdbof aH «M*aih« ti iicfano iN Wno ttoodfltafr cho H pomete ptatnfh omotov Miki »»cdpoatl prodanita iaia. teumiiočK*. Miha: «Kaj počenjaš?« Boltežar: »Otvoril sem tvornico za jerebičje konserve.s Miha: eKaj stane ena konserva?* Boltežar: «Pet dinarjev.* Miha: «KaJ praviš? Kako ti je mogoče prodajati konserve po taki ceni, ko stane jerebica sama 25 dinarjev Is Boltežar: «Veš, Jerebičje meso mešam s konjskim.s Miha: «A tako! V kakem razmerju pa?» Boltežar: «No, na eno Jerebico enega konja.a Vzdih. •Adam je žrtvoval eno rebro, da ie dobil Evo. Koliko Adamov bi danes žrtvovalo po pet reber, samo da bi se znebili svojih Ev!» Oče in sinko. Oče: «SIavni Američan Washington ie bil tvojih letih prvi učenec v razredu.* Sinko: «V tvojih pa predsednik ameriške republike.« Premočno okrepčUo. Gospodinja: »Gospod zdravnik, zdi se mi, da je bilo okrepčevalno sredstvo, ki ste ga predpisali našemu Jurčku, premočno.* Zdravnik: «Kako to?» Gospodinja: «V tem kratkem času, ko je jemal okrepčilo. je razbil ogledalo, eno skledo, dve vazi in krožnik; svojemu lesenemu konjiču je izpulil rep in se stepel z našim podnajemnikom...® Mohovt (toži svojemu prijatelju): »Denar sem izgubil pri nesrečni kupčiji, avtomobil ni je bil ukraden, žena ml je ušla... Povej mi, lui hujšega razen smrti se ni more Se zgoditi!* Prijatelj: »Zgoditi se ti more še, da se ti bo vrnila žena.. Dober Mamca (se spravlja zvečer v rledalSče te prigovarja 6ietni Milid): eLe pojdi pridno spat. Ob tem času spe že vsa mala piščeta.« Milica: «Da, res ie. Z njimi pa počivajo tudi koklje."..». Dva šolarja. Mihec: «Veš, moj oče je trgovec v Ljubljani.* Nejček: «Tako? Na debelo?« Mihec: «Ne, na drobno. On prodaja po ulicah slaščice.« CENE MANUFAKT1 [JR1 uje: Gr A B liAGA f Dooble za suknje. . . . 165 180 2S0 Vclourio sa mantehte. . . 120 150 220 . ... 16 22 36 i . ... 125 185 240 I . ... 140 180 350 I Zimsko suh no.... Cral kamgirn .... . . 90 150 220 miš za manteine. . . . . 259 350 Ko v tri. . ..... . . 185 260 340 BarZun....... . 32 48 130 Kod....«.•> JOSIP SI JBAR, LJUBLJANA, Star>i ti»g 21, poleg Zalaznika 1 Nepridiprav. Loški potok, Ako bo le mogoče, bomo vpo-števalo Vašo prošnjo. Strašno dolgo je! Laško. AH nI bolje, da se dopis ne objavi? 96 IVI A L I OGLASI r e k 1 i c. 279 Podpisani prcklicujem vse žaljive besede, katere setn izrazil dne 6. novembra 1927; proti Antonu Kržlš-nlku. trgovcu v Stari vasi, ln se mu s tem zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Zlrl, dne 13.novembra 1927. Jakob Demšar. Gospodar: «Kaj pa delaš na moji jablani?» Nepridiprav: »Ničesar hudega, gospod. Pobral sem jabolko, ki je padlo na tla. in ga bom sedaj nazaj prilepil...» Pri urarju. Stranka: »Vaša ura, ki ste mi jo prodali, ni vredna pol dinarja. Če je ne tresem, sploh ne gre. No, in če gre, uhaja dnevno 20 minut naprej.* v/,1:-'* Urar: «Gotovo jo preveč tresete, pa vam uhaja...» Na občinski seji. 2upan: «Za novo pokopališče predlagam prostor za mestnim gozdičem, ker mi mora vsakdo pritrditi, da je to najbolj zdrav kraj v vsej okolici.® Polagoma. Zdravnik: «No, kako ste obvestili bolnika, da Ima Živeti še samo pet dni?» Strežnica: «Prav polagoma. Najprej sem začela z enim dnevom, potem z dvema ta tako naprej V Soli. Učitelj je razložil učencem posledice uživanja alkoholnih pijač in je vprašal: «Kdo izmed vas Je že pil kdaj kozarec piva?® Tonček:« J az.& Učitelj: «No, kaj si pri tem opazil?» Tonček: «Da jih je naš ata med tem časom Izpll šest...» • Neumesten ukor. Prodam posestvo tik glavne ceste, pet minut do farne cerkve pri Svetem Petru na Medvedovem Selu. deset minut do kolodvora Mestinje. Hiša Je zidana, z opeko krita in popolnoma prenovljena ter Ima tri krasne, velike sobe, kuhinjo, vežo ln dve kleti. Pripravna ie za gostilno ali kako obrt, odnosno trgovino. Zraven Je hlev za vse gospodarske potrebe. Cena 40.000 Din. Maks R e g o r S ek v Šmarjah pri Jelšah. Jesen - zima, najcenejši nakup češkega in angleškega blaga za moške površnike in ženske plašče, kakor tudi raznega sukna za obleke ter vseh vrst parheta, katerega prodajam radi prevelike zaioge Izpod nabavne cena. Se priporočam cenjenemu občinstvu, ANTON SAVNIK, Škofja Loka* 380 278 Čevljarskega mojstra iščem, ki bi vzel 151etnega fanta kot vajenca. — Ponudbe na naslov: Alojzil Novak, usnjar na JagjencI, pošta Radeče pri" Zidanem mostu. Žen*: «Uh, kakšen drvar si ti! Zakaj se pa ■N odkril moji prijateljici ?» Listnica uredništva Kočevje. M. J. Objavljeno, če ne prej, v l>o žični ali novoletni številki. Prosimo Vas, da nam pošljete prav kratkih povesti, ki nam bodo posebno dobro došle za Božič in novo leto. Ponikve. Žal, ne moremo priobčiti, ker smo imeli že več mistifikacij. Priobčili Vam bomo prihodnjič, če nam pošljete nov dopis, potrjen od bližnje organizacije SDS. Čevljarstvo! 277 Prodam letno do 1000 parov čevljev, zaradi tega se želim seznaniti v svrtio ženltve s poštenim dekletom. starim 17 do 20 let. izučenlm čevljarstva aH Izdelovanja gornjih delov. Le resne ponudbe, če mogoče s sliko, pod »Čevljarstvo® na upravo cDomovinei>. Lovci, kmetje! prodajte kože od divja6iae sa drag denar ^^p^j tvrdki Jf-ffi REVMATIZEM. Zahvalna icjava. Gosp. dr)u. I. Rahlejevu Beograd KMOTiki altoa tt. Spoštovani gospod doktort Vaše rešilno zdravilo Radio Balsamika Je pomirilo moie huda revmatične bolečine. Zato se Vam zahvaljujem ta Vam čestitam na tem velikem uspehu. S prve steklenico, ki ste ml Jo poslali, sem se ozdravil Ker vidim, da me bo to rešilo. Vas prosim, da ml po poštnem povzetju pošljete še dve steklenici Radio Balsamlke ln se Vam v naprej zahvaljuje«. Iskrena Vam hvala, g. doktor 1 S spoštovanjem TojofUo Mitrovič. M an as 11 r a e - J u i al Brod, 17. junija lfiCt. Zdravilo „RADIO BALSAM/KA" izdelat*. <*ro~ daia ln razpošUfa oo povzetju laboratorij ..RADIO BALSAMIKA" drta. 1. RaHleleva v Beogradu. Kosovska ulic Zdravljenje in krepitev organizma. Človeški organizem ostane zdrav, mlad in sposoben za delo samo dotlej, dokler njegove žlvljenske žleze normalno funkcijonirajo, to jo, da »o zdrave. Bolne ali oslabele žleze ne preskrbujejo organizma z eneržljo tvornim fermentom,radi česar zastaja reden obtok krvi in izmena materij; v organizmu se poraja mokrotna kislina, nrati in drugi strupi, ki izsilijo slabost, razne bolezni, prezgodnjo ostarelost, onemoglost in smrt No, na srečo so svetovni učenjaki (Broun-Sekar, Kamo, Voronov) dokazali, da bolni, oslabeli ali nemočni organizem po fiziološkem ekstraktu živalske žleze, kakor je «K a 1 e 11 u 1 dD p. KalenlSenko, zopet ozdravi ter postane zopet sposoben za delo. ker «Kalefluid» D. Kaleničenko pomlajuje vse element« organizma, vrača moč in zdravje, regulira delo vseli organov ta žlez, a tudi izmeno materij, razkraja in odpravlja iz organizma mokračno kislino, urate in drugo strupe, ki nosijo v sebi bolezni, nesposobnost za delo, starost in nato smrt Po zdravljen ju s «K a 1 e ! i a 1 d o mi poneha neuraste-nija, slabost, bolezni in hitro so odpravljene tudi prejšnjo bolezni; oslabeli človek postaja zopet zdrav, sposoben za deio in uživa zopet vse radosti mladih let. aK a 1 e f 1 u i d» je odlikovan z mnogimi nagradami v Parizu, Londonu, Brusi«, Firenci ia Bimu: pot »Grami Pris» ter velika zlata kolajna na izložbi v Rimu leta 1927. «K a I e f I u i d» se prodaja v lekarnah in drogerijah. Pošilja se po povzetju. Ekspedieija brezplačna. — Za Francosko: Soeietč iKale«uid» D. Kaleničenko, 7, rue dc 1, Qucst Neully fur Seine pres Pariš. — Za AngleSko: Generale Ageney of aKalefluid« GT>. Harington Gardens, London, S. W. 7. — Za Ameriko: Blbikof. 7!t34. Belle av. Deferoit Mich., U. S. A. Literatura «Foictajonje in zdravljenje organizma^ so pošilja vsakomnr brezplačno in franko. Naslavljajte: Beograd, Katidcva »Hea St. 1, MiloS Markovi«.' Violin« od 96 Dia, gramofoni od 345 Ois, ročne harmonike od 85 Din, mandolin« od 1$> Dia, eitre od 19i Din. gitare od 207 Din, lesena ia pločevinasta pihala, tamburice itd. v prrovrstui kval teti. po izredno nizkih cenah, direktno ii tovarniškega skladišča S dni ogled. Instrument, ki Vam ne bi ugajal, vsamemo — Ve lik ilustrova n i cenik zastonj. Zahtevajte ga takoj od tvrdke: Skladišče MEINBL &c HBROLD Kvarna glntll, iriattiHT Ii Dimnik, * ARi BOR It. 114 Blasnlkova VELIKA pRATIKA za prestopno leto 1928., ki ima 366 dni. „ VELIKA PRATIKA" je najstarejii slovenski kmetijski keledar, koji je bil te od naiih pradedgr najbolj vpoštevan in je le danes najbolj obra;t»" Letošnja obiirna izdaja s« odlikuje po bogati vsebini in slikah. ,.VELIKA PRATIKA" je najboljši i« najcenejši družinski koledar. Dobi se * vseh trgoriftah po Sloveniji ia stane 5 Diu. Kjer bi jo ne bilo dobiti, naj se ttaro^i po dopisnici pri 251 ]. mm* BMfedBilfe.tS lW$na, 8rij 12. Priporočljivi najlepši nakup pri 202 CESNIKU Ljubljana, Llngapjeva ulica Izdaja za konzorcij »Domovine* AdolfRibnlkar. Urejuje Vlad. Kapus. Posteljne od«**, lastni ladetek, od 1«» Din naprej. — Posteline garniiura od 30® Oin naprej. - Preproge, savese, porhetaste rjuh« 200, 220, 230 cm dolge. - Ogrl»i»tke koefc«. plati. — Velur, pll5, Semel sa mantelna. Ogrski kod, dolgodlaki. - Konjaki koci, plahte. - Perje, kg od 45 Oln naprej. Ia Narodno tiskarno F rao Jezerš?k.