Gospodarske stvari. Kužni črm ali vrauični prisad (Milzbrand). Zopet slišimo, da ova buda kužna bolezen pri našib živalili, posebno med sviujaiui, razsaja in kmeto7alcem 7eliko škode dela in žalosti. Torej bočemo zopet 0 tej bolezni potrebno razložiti, 5era7no se je 0 njej 7ečkrat že 7 nSlo7. Gosp." razpra^ljalo. Upamo rnnogim ustre5i. Kužni 5rm se sme naj-, hajšim in najnaglejšim ži^iuskim boleznim prište7ati. On napada 7sako ži7al, tudi 51o7eka. Pokaže se pa ta bolezen pod mnogo^i-stnimi podobami. Vendar so 7si z^edenci v tem enih misli, da pribaja iz popolnem spridene krvi, ki postane 75asih črna kot oglje, in gosta kot kolotuazilo, in strupena kot najhujai strup. Bolezen se prikaže 75aaih 7 možganib, 7 gobcu, 7iatu, pljučab, 7ranici, jetrib, 5re7ih, sca^ilih, spolovilih, na zunanji koži, parkljih itd. Sploh tam, kder se spridena kri 7 en del zaleti in zastane. NaJ7e5krat se to zgodi na 7ianici, in odtod tudi ime: 7iani5ni prisad, nemaki: Milzbrand. Vendar bi krivo bilo misliti, da je 7slelej 7ranica bolena. Zato je boljae, da bolezen po za5rneli kr^i imenujemo: 5roi. Znamenja in posebnosti pa, ki so le 5rmu lastne, in po kateiih se ta bolezen spoznati more, so te-le: 1. Ta bolezen napada 7sako sorto živali, tadi ptice, ribe in 51o7eka. 2. Med temi se loti najrajše in najbolj pogosto najmo5nejših in najbolje rejenih živali med pitano ži^ino. 3. Ži^ino grozno naglo umori. Napade jo 7Časih kakor bi trenil, da živina še poprej zdrava dela, se pase ali 7 hle7u 87ojo krmo je pa nagloma skupej padne, se začne tresti in kakor da bi jo božjast Z7ila, pogine. In 5e bolezen tudi poSasno pride, le 2, 3 k 7e5emu 5 dni trpi. Če 8e torej sliši, da kde ži^ino, zlasti 87inje, naglo mori, smemo pred 7sem na kužni 5rm misliti. 4. Poleti se 7eliko 7eSkrat prikaže, kakor 7 drugih letnih 5asih. 5. Ce po hudi 7io5ini deže^ati za5ne, kuga večjidel naglo mine. 6. Skoro 78elej se prikaže po ži^otu 7e5 ali menje otekljin, ki so napolnjene z 5rno gosto kr^jo ali z rameno sokr^co. 7. Mast in loj poataneta rumena ali žolta kakor ž^eplo. 8. Kri je 5rna in gosta. 9. Mrt7a trnpla hitro gnjijejo. Če ta bolezen počasno pritiska, tedaj opazujemo, da se ži^al stresa, posebno na zadnjem delu trupla, je topa, se trudno giblje, zadnji del omahuje, žila naglo bije, srce se od za5etka 7e5jidel ne 6uti, potem pa mo5no tolSe, sapa je bolj hitra, gobec suh in 7ro5, 7e5krat dobi 5rnkaatib liš, jed ne diši, blato gre spr^a malokedaj od nje in je trdo, subo poznej driskasto, sca^nica je kalna, ruja^a in gie redko od ži^ine. Po gla^i se napra^ijo otoki, ra^no tako tudi na 7ratu, prsih, trebuhu in nogab. Vzroki crma so 7elika 7ro5ina, pomanjkanje čiste mrzle pijace, potem 5e ži^ina ali žejo trpi ali pa 5e gorke eparjene mlake ali gnojnice dobi. V5asih škodi tudi preobilna in premo5no redi^na krma, ker pre7e5 kri zgosti; še 7ečkrat pa to bolezen potizro5i slaba, spridena, sparjena in zatuhla klaja, kateia kri spridi, potem predolgo ali preteža^no delo. Pri 87injah je te bolezni goto^o tndi kri^a slaba poletna hrana, pripravljena iz razne skubane ali poparjene ali cel6 7ele zelenja^e, ki utegne pogosto tudi strupenih zelišč primešanib imeti. Taka brana mora kri spriditi, in 5e še dodamo soparne, nezdra^e 87injake sred smradlji^ih gnojišč, potem se ni čuditi, ako natn za črmom zbolijo, posebno tam, kder se ne skrbi ne za bladi^no pija5o ne za dobiodejno senco in kopel. (0 pomoSkih prihodnjič.) Presilna moča na zemljiščih koliko škoduje in kako odpomoči. M. II. Preiska^e in poiz^edbe 7zroko7 in stopinje zemljišne zamoke pa potrebujejo raznih znanosti in skušenj, kterih nima pa tudi imeti ne more 7sak kmeto7a7ec in posestnik, za nje so potrebni Z7edenci in stroko^njaki, za ktere bi morale kmetijske družbe in njiho^e podružnice ali pa deželne oblastnije, kterim je obdela^a dežele 7 pr7i 7r8ti na skrbi, poskrbeti, da kmeto7a7cu z nas^eti in načrti pri izpeljavi sušivnib napra7 na polju in tra^nikih za ne predrag denar na pomoč priti morejo. Na5ino7 pa, kako je treba zamoSena zemljiš5a posušiti, je 7e5 in so raznoteri. Naj pogla7itnejši so: a) Na^ažanje prsti na zamo5eno zemljiš5e, da se tako njego^a po^ršina 7zdigne in ne^arnosti zapla^ljenja odtegne. b) Odrezanje pritoka, po kterem 8e 7oda, ki zapla^o 7zro5nje, zajezi, njeni tok tira^na, 7oda, ki iz zemlje iz^ira, u!o7i iu od^aja, pod zemljo tekoSi 7odi pa tndi na primeren na5in zabrani stopiti na zemljišSe, ki se ima 7aro7ati zapla^ljenja,. c) Od7odite7 7ode, k se na razne na5ine zgoditi more. d) Po napra^i posebnega odtoka 7 niža^o, e) po odprtih jarkih ali grabah, f) po pokritih odtokih tako imenovanih drenažnih jarkih. Pr^i način namre5 navažanje prsti na zamo5eno zemljis5e se da le 7 posebnih razmerab in le ua majhnib prostorih izpeljati; naj7e5krat se bode dal no7i pritok odrezati, ali 7oda od^oditi, ^Sasih pa oboje skup. Od^odnjenje 7 7e5i meri pa je se le bolj ob6no in na^adno postalo, ko so za5eli za odpelja^o 7ode pokrite jarke narejati in ko so se začeli 7 ta namen ce^i iz ila žganih poslnže^ati. Haski, ktere imajo pokriti od^odi^ni jarki pred odprtimi so: manjse pomikanje prsti, hitrejsa napra^a, odpad troško7 za napra^o starih grab, odpad 07i'r pri obdelo7anju zemlje in slednji5 odpad zgnbe rodo^itne zemlje. Odprte grabe se na^adno napra^Ijajo le tam, kjer je treba pra7 7eliko 7ode odpeljati, 75asih tudi kot nabira^ni jafki za 7e5jo drenažno mrežo ali pa slednjiS tam, kjer je spad zemljiača pra7 majben. Vodotoke pokritih jarko7 so 7 prejšnjih časih napra^ljali iz prodeca,. plošnatega kamenja, hrošja, strešnih in slemenskih opek. Dan današnji pa se take tvarine le bolj izjemkoma poslužujejo n. pr. na 7isokih planiuab, kjer ni treba, da bi na tak način napra^ljeni vodotoki tolike trpežuosti biti morali. Nasproti pa se iz ila žgane ce7i sploh rabijo, ker se dajo lahko napra^iti in ker so 7odotoki iz njib narejeni tudi dolge trpežnosti. Se^eda treba je celo napra^o pra7 skrbno izpeljati. Jarki se le tako široko izrežejo, kakor je potrebno, da se ce7i 7 nje položijo. Ce7i merijo 7 premerniku po 26—15%8 cm. ali 1—6 palce7. To se ra^na po množini 7ode, ktera se ima po njih odpeljati. Ce7i se morajo pa z 7eliko natanSnostjo polagati, ker se jarki, brž ko so ce^i položene, zopet zasujejo. Sploh se mora pri polaganju ce^i z 7eliko skrblji^ostjo in natanfinoBtjo postopati, ker od bolj ali manj natan5no položenih C37i tudi 7es 7speh cele drenažne napra76 od^isi. Ce7i se morajo tako tesno ko mogo5e jedna 7 drugo 7tekniti, da so sti5ne špranje kolikor mogo5e majbne in le 7odo ne pa prsti, peska in rastlinskega koreničja skozi ne puščajo. Cevi se po njiho^em namenu imenujejo, gla^ne ce7i, gesavne ce^i in nabiravne ce^i. Gla^ne ce^i imajo namen, da podzemeljskemu pritoku 7ode od 7iš"e ležečih zemljia5ih branijo ; zato se po gornji meji zemljišSa, ki se ima zamoke braniti, polagajo in spad celega zemljišča prerezajo. Sesavne ce7i pa služijo 7 to, da iz zemljišča, ki se ima posušitij. 7odo odpelja^ajo in se polagajo 7 smeru, po kterem zemljišče najbolj visi. Nabira^ne ce^i pa, 7 ktere se sesa^ne in tudi gla^ne ce^i stekajo, zberč sprejeto 7odo in jo odpeljejo slednji5 popolnoma iz zemljišča. Polagajo se na nižjih mestih zemljiš5a in se ali 7 druge nabira^ne ce^i stekajo ali neposredno 7 odprte grabe, potoke, kanale itd. (Konec pribodnjič.) M. Cestni prah kako se da porabiti? 0 suhem 7remenu bi ai moral 7sak kmetovalec nekoliko te iz^rstne gnojne t^arine pripraviti, ker se pri malib potroškib in z majbnim trudom ta z 7eliko koristjo za pomnoženje in poboljšanje gnoja porabiti da. V kurje hle7e potrošen daje guoj, ki je po 7rednosti guanu ali ti5jemu gnoju skoraj jednak. 7rh tega pa še ne smrdi tako neprijetno, kakor guano. Za nastelj v stranišča potresan, jim jenilje zoperne smrado7e in 7eže zdra^ju škodlji^e pline, poleg tega pa še daje izvrsten guano , ki ni nič slabejai od pra^ega gnana in diugih dragih gnojil. Da se iz kurjega in golobjega gnoja guano naredi, treba le sledečega postopanja: Vzame se star sod, kteremu sejedenpod izbije, 7 njega se nasuje 3—5 centim. debelo ccstnega praba, na to ra^no tako debelo kuijega ali golobjega gnoja, potem zopet praha itd. če je cestui piah ilu^nat, mora njego^a plast tako debela biti, kakor gnojna, če pa je bolj peščen, tako se sme d^akrat tako debelo nasuti. Kolikor tanjši da so posamezne plasti praba in gnoja, toliko 7eč je iz njih narejen guano 7reden. Ako se kurji hle^i pia^ilno, kakor snažnost in zdra^je perutnine zabte^a, podrzajo in posnažijo, tako se na inieno^ani uačin 7 jednem letu precej veliko iz^rstnega gnojila brez 7seh stroškov in truda napraviti da. Ako se potem 7se to, kar se je med letom nabralo, na škednju 7 prali stolče, tako se tak prab more kakor drugo umetno gnoji70 na 7itn in polju porabiti. Po takeni gnoju posebno lepo raste 7se korenstvo, pa tudi cvetlicc, zelenja^a, žito in tra^a. Slabe set^ine spomladi z tem prabom potrosene, si mo5no opomorejo, posebno, 5e se je pred dežjem potrošalo. Goto^o seje čuditi in ne kaže pre^eč razuma, da marsikteri kmeto^a^ec 7eliko deaarja na umetna gnoji^a izdaja, z kterimi je še dostikrat debelo ogoljufan, ker sojim dostikrat biez^redne t^arine, kokor pesek, težak, premogo7 pepel itd. prirnešane, med tem ko imajo, rekel bi, pred nosom, 7 kterega jih še 75asib pra7 močno ščipajo, naj boljša gnoji7a, kterih pa ne vidijo in 7 nemar puščajo. To 7elja posebno o 51o7ečkih izločkih, ki po veliki množini gnjilca, fosforo^e kisline itd. ki jo 7 sebi imajo, najmočnejše brani^o za rastline imajo. Ako se cestni prab, gips ali suba prst na nje potroša, izgubijo 7es zopern in nezdra7 dub in postanejo naj močnejši gnoj, ki si ga le misliti zamoremo. Cestni prah pa daje tudi sam za se dober pomoSek za zboljaanje tope, ilo^ate zemlje, kakor sploh mokrih tia7niko7. Ker ima 7e5idel dobri del apna in živalskib izlo5ko7 v sebi, je tedaj tudi dober gnoj. Da je cestni prah dober pomoSek pioti prstnim bolbam na zelenjavi ia repišču, je znana reč. Tržne uovosti. Ministerst^o poljedelst^a je razposlalo poro5ilo o stanju letine meseca junija. Z 7eaeljem po7zamemo iz njega, da je letina po skoro 7seh deželah A^strije izredno 7esela in blagoslo^ljena. Zimine in jarine, osipa^ni in okopa^ni sadeži, sado^je, bmel, 7inogradi, tra^niki, splob, z malimi izjemami, 7si kineto7a7ski pridelki obetajo obilo sadu. Bodi Bogu 7sa livala za to. Po drugod ni tako. Na Nemškeni in Francoskem na primer so hudi oalivi in 7ečen dež tako, da so upanje posebno na dobro 7insko letino že popustili. Tržna cena pri zrnju je meseca junija precej padla, 7endai- zadnji čas na Dunaju in 7 Budimpeatu zopet nekoliko poskočila, to pa zarad no^ice, ki pra^i, da je pšenica na Ogerskem mo5no snetljiva ; 7endar je kup5ija z zrnjem sploh malo ži7ahna. Morebiti se kaj spremeni, ko dojde no^o zrnje na trg. Repica je pri ceni pridobila. Po lanjskem hmelu poprašujejo. Meso je 7 Mariboru precej drago : go^edina 53 kr. teletina 52 kr. s^injetina pa 60 kr. Kolja za 7inograde se je veliko prodalo, 1000 kolo? po 8—10 fl. Seno 7elja 2-90 fl. no7i cent. Po staretn 7inu popiašujejo, lanjakega pa 8koro nibče ne more prodati in ljudje so si že zaiad posode 7 skibeb. No, le potrpimo! Kaže se res 7eliko po 7inogradih, toda do branja je se dobre 3 mesece! Bečelarsko društvo štajersko razposlalo je  nemško tiskano poročilo o 87ojem delo^anju. Iz njega poiz^emo, da 7se društ^o ateje 584 udo7, 6 podružnic (7 Radgoni z 137 udi, 7 Celju z 122 7 Aniaki dolini z 74, 7 Gleisdorfu z 44, 7 Mariboru z 58 in 7 Lipaici z 16 udi); lani je dobilo od udo7 316 fl., drža^ne podpore 200 fl., 7seh dobodko7 738 fl. Občni zbor bil je 7 Gradcu obhajan 27. dec. 1877. Bronasto s^etinjo je dobil g. Andrej Melota, oskrbnik grajščine Gallenhofen pri SI07. Gradcu, pob^alno pismo g. Mat. Kresnik 7 Celju in g. Al. Forster 7 Mariboru. Letoe je društ^o namera^alo 3 podu5ne shode napraviti, česar pa storilo ne bo, ker — denarje7 ni. Društ^eniki mudno 7plačujejo in so za lani z 144 fl. na dolgu! Porocilu je pridjanih 7e5 koristnih se8ta7ko7 0 5ebelorejst7U! Podpore za napravo srenjskih dre^esnic do- bijo srenjski predstojniki, 6e se do 31. jul. z prošnjo obrnejo do kmetijske družbe odbora 7 Giadcu. Sejm07i. 7. julija Oplotnica; 8. julija Pišece, 87. Andraž 7 Lipniškem^okraju, 87. Juri na Pesnici, Pristo^a; 12. julija Soatanj, Rogatec, Planina; 13. julija 87. Duh pri Lo5ah.