Poštnina plačana v gotovini. }(Qirajravda V Ljubljani, 24. junija 1937 I ofn I Naročnina UOlU Mesečno Din 3'- Štev. 13 Četrtletno „10;- Polletno , 15 — Posamezna Celoletno „ 25'— Uredništvo in uprava: številka Din 1’— Ljubljana, Dalma- tinova ulica št. 8 Izhaja vsak Telefon štev. 2132 prvi In tretji Rokopisov ne vra- četrtek čarno — Poštni v mesecu ček. račun 17.177. S O C / J A L N O - POLITIČNI V Brez srčne kulture ni socializma ne demokratizma. Ali gospodarstvo stori svojo dolžnost? —c Delavci in nameščenci morajo v borbi za svoj skromni obstanek in za malenkostno izboljšanje svojega socialnega položaja pogosto slišati kaj čudna izmikanja in zatrjevanja delodajalcev. Včasih so prigovori in izgovori pomešani s sentimentalnimi čustvi in izlivi goreče ljubezni do delavcev in nameščencev, izgleda včasih, kakor da so delodajalci bolj vneti za socialne potrebe svojih delojemalcev, kakor slednji sami. Delodajalci na svojih zborovanjih ali v svojih stanovskih publika-ciah zatrjujejo, da visoko spoštujejo naše delavce in nameščence, da uvažu-jejo njih .odgovorno in težko delo, priznavajo utemeljenost njih zahtev, vsaj v nekem obsegu, hočejo najti pota in sredstva, da se med kapitalom in delom ustvari mimo sožitje, ki je pogoj za uspešno gospodarsko uveljavljanje in tudi pogoj za stalnost in uspešnost socialne zaščite človeka v delovnem razmerju. Delodajalci z ogorčenjem zavračajo očitek, da je njih miselnost in njih odnos do delavcev in nameščencev prežet socialnih anacijonalnih stremljenj in da je osnovno in glavno in edino jedro vseh njijiovih prizadevanj le lastni osebni dobiček. Čitali smo slavospevne članke v listih, v katerih so bile poudarjene velike in neizpodbitne zasluge naših gospodarskih oseb za narodne interese ljudstva in države in da skoraj ni borbenejših in doslednejših nacionalistov od naših gospodarstvenikov. Pogosto čujemo zatrjevanja, da brez gospodarske kulture ni splošne narodne kulture, ne more biti govora o socialnem in gospodarskem napredku naroda. Ustvarjanje gospodarske kulture, ki ima svoj voden izraz v socialnih in socialno-zdravstvenih prizadevanjih in ustvarjanjih našega gospodarskega življenja, spada k bistvenim programskim točkam gospodarskih korporacij in organizacij, tako slišimo zatrjevati ugledne ideologe in predstavnike naše gospodarske javnosti. Gospodarsko življenje mora biti prežeto globokega in iskrenega razumevanja za težave in težnje malega delovnega človeka, ki ustvarja pozitivne vrednote za splošno blagostanje naroda, tako se slišijo besede o slavnostnih prilikah. Mi bi se socialne miselnosti, ki naj bi duševno in praktično prerojevala naša gospodarska uveljavljanja in bi odnos med delom in kapitalom dvigala na višjo etičnoi stopnjo, iskreno veselili, ker bi v tej duševni razpoloženosti in v tem razumskem gledanju na bistvo gospodarskega izživljanja naroda dejansko mogli videti jamstva in znake boljše, trdne in velike bodočnosti naroda in države. Mi v nalogah našega narodnega gospodarstva vidimo in moremo videti samo en osnovni namen: narodno gospodarstvo nikdar ne sme služiti posamezniku in njegovim sebičnim težnjam, vsako gospodarsko uve-ljanje bodisi posameznika ali delniških družb bodisi države ali drugih javnih Vsebina: Ali stori gospodarstvo svojo dolinost / Razkroj komunizma / Nesocialni nazori / Sokolska Ljubljana je govorila Odmevi I Cena in plača / NaS železničar / Naoad na zadružništvo / Ali je stavka razlog za odpust / Sanacija bratovskih skladmc / Strokovni vestnik / Zanimivosti in pripombe _________________ korporacij, mora zasledovati samo en glavni cilj: nuditi narodu pogoje za telesni obstoj, mu zajamčiti dostojno gospodarsko in kulturno izživljanje in skrbeti, da se splošni življenjski pogoji naroda dvigajo. Le pod tem predpogojem sme narodno gospodarstvo uživati zaščito zakona, moralno pomoč ljudstva ter materijelno pomoč države. Mi smo mnenja, da spada k jasnim in nedvomnim dolžnostim naše gospodarske aktivnosti potreba, da predstavniki gospodarske proizvajalnosti vodijo naj-skrbnejše račune — in to iz lastne uvidevnosti in inicijative o socialni zaščiti delavca in nameščenca. V redu in v veliko korist naše kulture, našega nacijo-nega ugleda in naše gospodarske rasti bi bilo, ako bi bili socialni boji omejeni na najnujnejšo potrebo in res le iz razlogov in vzrokov, ki po splošni zdravi pameti in po danih razmerah res globoko posegajo v kolesje gospodarskega ustroja. Trdimo, da mora biti težišče vsake gospodarske delavnosti delovni človek, ki je stvaritelj gospodarskih vrednot in nositelj telesnih in duševnih energij, ki ženejo kolesa državnega gospodarskega in kulturnega življenja. Go-spodarsko-socialna kultura bi morala biti največje gonilna sila v hotenju po napredku in po gospodarskem razmahu na vseh poljih gospodarskih potreb. Delovna energija je oni kapital, ki denarnemu kapitalu da gotovo vrednost, zato je denarni kapital podrejenega pomena, kadar presojamo življenje iz vidika narodne skupnosti in iz vidika velike in dolge bodočnosti. Pametna gospodarska in državna politika mora v svojo gospodarsko bilanco vnesti tudi postavko: Človek. Ta postavka mora ostati ohranjena pri najsvežejši delovni moči, ker je gospodarsko in nacijonalno popolnoma napačno gledanje in naziranje, češ, ako cena delovne sile odpove, pride na njeno mesto takoj deset in več novih. Gospodarska in politična jakost in veličina naroda ne leži v številu invalidov in bolnikov, v množici izčrpanih in hirajočih delovnih ljudi, v prezgodnjem in v preštevilnem umiranju. Gospodarska moč naroda je skrita v zdravih mišicah. Naša gospodarska javnost in odgovorni predstavniki naše gospodarske politike na polju gospodarsko-socijalne kulture niso ustvarjeni, odnosno gre razvoj miselnosti iz objema starih re- akcijonarnih kapitalističnih nazorov v dobo novega reda poštenejše gospodarske demokracije, v čas narodne solidarnosti in skupnosti v borbi za velike so-cijalne reforme, prepočasi naprej. Delavci morajo svoje uspehe še vedno knjižiti samo na račun lastne, dolgotrajne borbe, ki zahteva žrtve. Inicijativ so-sijalno-političnega značaja od strani odgovorne gospodarske politike ni, kakor, da bi se taki problemi stremljenja po gospodarski prosperiteti posameznika in celote ne tikali. V našem delavskem življenju moramo zaznamovati še vedno nebroj pojavov, ki so tako v sramoto našemu gospodarstvu kakor tudi naši splošni narodni kulturi. Ugledna podjetja pri skrajno ugodni konjunkturi delavce še vedno plačujejo po 10 Din pri 10 in 12 urnem delovnem času. Lastnik podjetja uživa ves ugled družbe in velja za kulturnega in civiliziranega človeka. Ukora od svoje strokovne organizacije za svoje nesocijalno in anacijo-nalno početje ni dobil. Če tak podjetnik izkaže dobre bilance, pravi družba, da je «dober gospodar* in vsega spoštovanja vreden človek, «ker zna». Gospodarstvo mora v temeljih spremeniti načela svojega uveljavljenja in osrednjo točko dejanj in nehanj mora biti delovni človek in njegova zaščita. Zakon o kolektivnih pogodbah In o reševanju delovnih sporov v Bolgariji Tudi Bolgarija polaga veliko pažnjo in važnost na zakonito ureditev delovnega razmerja, da tako izloči iz gospodarskega življenja spore in ustvari so-cijalni mir. — Zakon ima sledečo vsebino: Kolektivno pogodbo se more skleniti za eno ali več podjetij iste vrste na odrejenem ozemlju. Kolektivna pogodba ne sme trajati dalj nego tri leta, ona mora biti pri inšpekciji dela registrirana. Odpovedni rok mora trajati 20 dni. Kolektivna pogodba je obvezna za vse delavce iste stroke. Kolektivne pogodbe sklepajo strokovne organizacije, ki pa za izvajanje pogodbe ne nosijo materi-jalne odgovornosti. Ako ni organizacije, sme polovica delavcev enega ali več podjetij iste vrste zahtevati sklenitev kolektivne pogodbe. O teh zahtevah razpravlja: 1. občinska komisija za iz-mirjenje, 2. osrednja komisija pri direkciji dela, 3. minister za trgovino, industrijo in delo, 4. ministrski svet. O zahtevah se mora pospešeno razpravljati. Stavke in izprtja so prepovedane. Razkol kom V Rusiji se gode zelo čudne stvari, o katerih seveda nimamo jasnih in zanesljivih poročil. Poročila vedo povedati, da so aretacije najvplivnejših in najvišjih oseb v ruski vojski, med državnim uradništvom, med politiki in drugimi vidnimi osebami boljševiškega življenja na dnevnem redu. Ne ostane samo pri aretacijah; tem slede sodne razprave, ki izrekajo najstrožje sodbe, navadno smrtne obsodbe in to celo proti osebam, ki so bile steber vojaške moči ali steber boljševiške politične moči ali boljševiškega družabnega reda. BoljŠe-viška policija se ne ustraši tudi aretacij tujih državljanov, ki so v Rusijo pribežali, ker so mislili, da bodo tam dobili raj na zemlji in da bodo utekli preganjanjem v domači državi. Vidi se, da ti komunisti tudi v boljševiški Rusiji niso mogli in ne morejo delati, kar bi hoteli. Stalin, tako se imenuje predsednik Zveze sovjetskih republik, je brezobziren in neizprosen napram vsakomur, ki mu ni všeč. Pred kratkim se je vršil sodni proces proti osmim najvišjim generalom. Bili so obtoženi veleizdaje, da so podpirali Japonsko in Nemčijo in z vsemi sredstvi slabili rusko vojaško moč. Eden teh generalov je bil tudi maršal Tuhačevski, ki je bil najvišja glava v armadi. Obsojeni so bili na smrt in ustreljeni. Sto in sto, tisoči vplivnih politikov, uradnikov, oficirjev sedi po ječah. — Ti dogodki v Rusiji, kjer že dvajset let gospodarijo komunistični nauki, nas silijo k premišljevanju: kaj se godi v Rusiji? Zakaj je toliko aretacij? Ali stoji komunizem na trhlih nogah in se more samo še z najstrožjimi merami držati na oblasti? Kako globoko v narod je Že prodrl duh razkrajanja? Ali smo blizu splošlne nove revolucije, ki naj pokoplje komunizem, ki ni znal države urediti in naroda zadovoljiti? Zakaj komunizem ljudstvu ni prinesel miru? Kako je mogoče, da so nekdanji najstrašnejši komunisti postali prvi komunizmu nezvesti? Nesocialni nazori «Slovenec» je v nekem članku z dne 14. t. m. napisal nekaj strašnih stavkov, katerih ne bi smel nihče napisati, ki hoče, da v državi pridemo do miru, zlasti pa do demokratizacije javne uprave, ki je mogoča samo takrat, \ v -JA ; t sPU \w LvV.i t/T.v .n ,i \. .-Lok.-’.;.c^a i :U.r.a, )> vj pravi, ko bodo uradniki smeli in morali služiti samo ljudstvu, v političnih dejanjih in nehanjih pa bodo svobodni državljani v okviru splošnih ljudskih koristi. «Kdor se je državnega kruha preobjedel ali ga ne mara pod sedanjo vlado, naj se izrazi, pa se mu bo ugodilo.* Iz tega bi nekako sledilo, kakor da država deli milost, ako daje kruh in delo svojim državljanom, dočim smo mi mnenja, da država s tem stori samo svojo dolžnost, kajti človek ima pravico do dela. Ako kdo delo opravlja v redu, politično pa hodi svoja pota, mora v službi biti brezpogojno zaščiten, ako nočemo v državni in javni službi imeti samo pokvarjene značaje, ki so ustvaritelji in širitelji vsakovrstnih korupcij. Mi delavci se moramo pa še prav posebno upreti takim nazorom, ki službe in kruh dele po političnih potrebah in simpatijah. Imamo mnogo dokazov, ko so posadke podjetij silili na volišče z lepo in z grdo besedo in tudi z grožnjami, da bo izgbuil kruh, kdor se pri volitvah ne bo opredelil po izvestnih željah. Te nazore bomo z vso odločnostjo zavračali, Naš boj mora na celi črti veljati zmagi za najširšo politično svobodo, ker edino v tej svobod! vidimo predpogoje za izboljšanje svojega socijalnega položaja — in tudi spas države same. Čas je, da ostane vsak človek sam gospodar svojih možganov, ne da bi moral radi tega lačen in teptan tavati po prašnih cestah! Sokolska Ljubljana je govorila O pravoslavnih binkoštnih praznikih se je vršil v Beogradu župni sokolski zlet ter se je pri tej priliki vršila tekma za zgodovinski Dušanov meč, katerega je sokolstvu poklonil pokojni kralj Aleksander. Pri teh tekmah so člani ljubljanskega Sokola že četrtič zmagali. Razumljivo je, da je ta vest veselo presenetila ne samo Ljubljančane, temveč celokupno sokolstvo, predvsem pa ono iz Dravske banovine. Sokoli-zmagoval-ci so se vračali v torek, dne 22. t. m. z večernim brzovlakom iz Beograda. Seboj so prinesli meč, katerega so si ponovno izvojevali. Pri tej priliki je Ljubljana povedala na ves glas, da je in ostane narodna, sokolska in napredna. Brez vsake velike reklame in agitacije se je zbralo na ljubljanskem glavnem kolodvoru na tisoče ljubljanskega prebivalstva, da pozdravi svoje sokolske zmagovalce. Spontano in dostojno je Ljubljana pozdravila naše Sokole. Tudi narodni delavci se veselimo tega dogodka in čestitamo ljubljanskemu Sokolu, katerega obe vrsti sta izšli zmagoviti iz te viteške borbe. Narodno zaveden delavec mora biti na-r°^nik „Nove Pravde tf Odmori Prišel je čas počitnic. Vsakdo hiti izdelovati program, kako bo' zdravju najkoristneje uporabil skromno odmerjeni, a zasluženi dopust. Prirejajo se izleti iz kraja v kraj, nekateri izvedeni z vsem komfortom, nekateri z največjo skromnostjo. Tu avto, •avtobus, tam popotna palica in peš ali kolo. Velika razlika med komfortom in pomanjkanjem, a vendar se vse veseli življenja, vse želi uživati čisti zrak in krasoto naše prelepe slovenske zemlje. Skratka vrvenje na vseh koncih in krajih. V tem vrvenju sem opazil prekrasni avtobus mariborskih mestnih podjetij, polno zaseden veselih izletnikov. 2e samo konstatacija, da so ta najmodernejši in z vsem ugodjem opremljeni avtobus izdelale domače roke, sem bil presenečen. Koliko truda, spretnosti in finese je moral dati naš delavec, da je ustvaril tak čudovit kolos, ki ga nam niti inozemstvo ne more postaviti boljšega, niti ne enakega. Čast delu naših pridnih slovenskih rok, čast napredku in spretnosti naših ustvarjajočih činiteljev, ki so poskrbeli za ugodje vseh, ki se tega vozila poslužujejo. Izletniki so razigranih lic izstopali in hiteli v različhe smeri. Našega delavca, ki je s spretnostjo svojih rok ustvarjal to čudovito moderno in vsem potrebam odgovarjajoče prevozno sredstvo, med izletniki nisem opazil. Ni zmogel stroškov, ker njegova kupna moč komaj zmaguje cene na trgu, kamoli da bi si omislil tako izletno vožnjo. Delal je za druge in ne — zase. Ponosen je pa na svojo zmožnost, srce mu zaigra ob pohvalnem priznanju njegovih vrlin in vendar ni vesel, ker tudi on bi se rad vozil v vozu, ki ga je ustvarjal. Radoveden sem, če so se izletniki ob hvali voza spomnili onega, ki je ustvarjal, našega slovenskega inženjerja in pridnega in vestnega delavca. Gotovo ne! Cena in plača — k Vsi stanovi tvorijo družbo, v kateri živimo. Stanovski interesi so medsebojno tesno povezani in kdor te povezanosti ne upošteva, je škodljivec družbe, v kateri živi. Tem logičnim in naravnim smernicam bi mogla neizprosno slediti tudi gospodarska politika v družbi, pa bi se ne dogajalo, da raste Čedalja večja množica onih, ki žive od dela svojih rok in uma in nič nimajo, nasproti peščici ljudi, ki imajo vsega v izobilju. Cene na živilskem trgu stalno rastejo in dosegle so že 28% povišek najnujnejšim življenjskim potrebščinam, med tem ko so plače ostale iste, v kolikor se niso celo znižale. Kako naj mali človek vzdrži gospodarsko ravnovesje, če se je njegova kupna moč zmanjšala za celih 28%. Kakor so stanovski interesi medsebojno tesno povezani, tako bi morala biti tudi tesno povezana «cena in plača« ter bi se ne smela cena neodvisno regulirati in brez ozira na problem zaslužka ali nasprotno. Le na tak način bi bilo mogoče preprečiti trenja v družbi, katerega posle- dica je nezadovoljstvo širokih plasti naroda. Pravilno je, da se zaščiti kmeta, a zaščititi se mora tudi njegovega konzu-menta, to je delavca in nameščenca, državnega uradnika itd. Kmet je v svojo obrambo pač1 izvo-jeval povišanje cen svojim pridelkom, pomagano pa mu je s tem bore malo, če mali človek takih cen s svojo kupno močjo vzdržati ne more. Že itak velika utesnitev načina življenja našega malega človeka spravlja in ustvarja neuravnovešenost, ki ima in more imeti neugodne posledice. Trud nekaternikov za znižanje prejemkov je stalno na dnevnem redu in budno morata stati na straži delavec in nameščenec, da ne doživita kakega neljubega presenečenja. Ali je tak način reševanja naših $o-cijalno-gospodarskih prilik potreben in odgovarjajoč? Gotovo ne! Zaščititi je treba tudi malega človeka in ne samo z minimalno mezdo. Zaščiten po bo naravi takrat, kadar bo delavčeva kupna moč odgovarjala cenam na živilskem trgu. Napad na zadružništvo Naš železničar —k Naši jugoslovanski železničarji se tudi bore za zboljšanje svojega položaja, ki nikakor ni zavidljiv. Pred nami leži vloga, ki so jo naši vrli narodni železničarji odposlali na merodajna mesta, kako rešiti pereče vprašanje železničarjev. Sklicujoč se na ekspoze ministra železnic ob priliki proračunske debate dokazuje kvarni vpliv dohodkov in izdatkov na položaj železničarjev in posledice, ki iz tega nastanejo'. Objektivno in konkretno dokazujejo, da delajo železniški uslužbenci čeznor-malni delovni čas osemurnika, ker so uslužbenci zaposleni na leto preko normalnih 2240 ur do 3000, 4000 in celo 5000 delovnih ur. Dopusti so pa le delno izkoriščani. Pri 301etnem službovanju znašla delovni čas enega uslužbenca potemtakem 150.000 delovnih ur, med tem ko državni uslužbenec napravi pri 35letnem službovanju komaj 70.000 delovnih ur. Dokaz, da je železničar službeno dvakrat bolj izkoriščan. Zelo nizka odškodnina za tako trudapolno delo rodi posledico živčne izčrpanosti, prehranjevanje železničarjev ne more zadostiti strogim službenim zahtevam in zahtevam, ki se stavljajo na družinske glavarje. Posledice slabega vzdrževanja prog se občutijo v nezaposlenosti premogovnih delavcev, znižanje vozne brzine, propadanje stavbenih objektov, voznega in lokomotivskega parka, kar ima za posledico občutno materijalho škodo, trpi ugled železniške ustanove in odpornost železniškega ustroja. Vse take posledice se najbolj kažejo v območju subotiške, zagrebške in ljubljanske železniške direkcije. Najbolj izkoriščana in zapostavljena je pa ljubljanska direkci- ja. Potrebno je torej, da se vsakovrstne dajatve za potrebe železniških ustanov in države vobče sorazmerno porazdele pravično na vse državljane enako, v kolikor pa niso potrebne in niše plodo-nosne, da se jih kratkomalo ukine. V zaključku se navajajo tudi sredstva, ki so sposobna vse nedostatke odpraviti. Prinašamo gorenje podatke in način borbe za pravice železničarjev in boljše življenjske pogoje, da tovariši razvidijo, kako težak je boj naših železničarjev, ki so del armade malega človeka, za katere pravice je namenjen tudi naš list. Mali človek bije danes obupno borbo za biti ali ne biti, dobro vedoč, da tako ne more iti dalje. Socialne neenakopravnosti v družbi je treba odpraviti in to ne samo v interesu malega človeka, marveč tudi v interesu dobrega razvoja države, njene notranje konsolidacije, ustanovitve blagostanja in veličine državne politične in vojaške moči na zunaj. Država nad vse. Zadovoljen državljan je predpogoj veličini in slavi države na znotraj in zunaj. Zato s simpatijami spremljamo težko borbo naših narodnih železničarjev, ker s svojim delom uresničujejo del našega programa, ki glasi: Socijalna pravičnost poedincev in stanov. — kV Beogradu se je vršila dne 15. maja t. 1. konferenca predstavnikov trgovskih zbornic. Časopisje je objavilo med drugim tudi to, da se je na tej konferenci sprejela tudi resolucija, nanašajoča se na zadružništvo, predvsem na konsumne gospodarske zadruge. Gnjev, strupeno sovraštvo in oster način sestavljene resolucije dokazuje, kako nevšečen je zadružni pokret. Ta napad je zasnovan na popolnem nepoznavanju nalog in ciljev zadružništva in popolnem nerazumevanju zaslug, ki ga ima zadružni pokret na so-cijalno-gospodarskem in kulturnem polju. Napad sloni na potvorjeni resnici, netočnih trditvah in nelogičnosti, torej skrajno neupravičen. Prav pravi «Zadrugar», glasilo Na-bavljalne zadruge drž. železničarjev v Ljubljani, da so se predlagalci resolucije postavili na stališče lisice, ki je svetovala kmetom, kako naj si postavijo kokošnjak za svojo perutnino. Glavna zadružna zveza ta napad najodločneje odbija in zavrača in izjavlja v imenu 8000 zadrug z več kot milijon člani, da jih bo ta napad samo bodril za še krepkejšo in živahnejše delo za splošno državno korist v boju proti nelojalnemu delovanju posrednikov, ki je Škodljivo konzumentu in producentu. Ta napad samo dokazuje, da je zadružni pokret na pravem potu. Dne 3. julija se vrši vsakoletni mednarodni zadružni dan. Brez razlike stanu, vere in narodnosti se bodo zadru-garji celega sveta obrnili ta dan k občestvu človeške družbe, opozarjajoč, da morejo le zadružne ideje, ki vodijo zadružni pokret, storiti solhino in pravično osnovo gospodarskega in socijai-nega sožitja med poedlnci in narodi. Veličina tega dne bo brez sovraštva in besnosti pokazala, kako ničevi in malenkostni so spričo nesmrtne ideologije zadružnega pokreta v teoriji in praksi, ki ne pozna zavijanj, neresnic in drugih takih čednosti. Zadružni duh in zadružna zavest zmagujeta in bosta zmagala. Narodni mučenik Ubogi Študent Dolinar je padel kot žrtev hujskanja in strankarskega terorizma po izreku sv. pisma «Kdor z mečem okoli hodi, bo z mečem pokončan.» Če koga zadene krivda, naj bo kaznovan. ^ v'a v\ *<*• \ ' ki -o iuj.ii .>;«.».« \-o*f':i v.'«-’*-' .J ti jv k! t T.vr-O .ti r, »\ ya (]' ra :ia 'a \' 'J, !'; :o d,'.i J.",.' ' n .'. V- ui so t;7>\ d , , a m ■: r-, (.?•.-t-*': ^ i''V ' \ ra r-,o iv- u’, •',* J:; s' ’rr V..-1. v,5?- l.>